@iviot mrtovec

No}ta se spu{tala nad Bitola i se bilo tivko koga turskata truba se rastrubila za da gi vikne turskite vojnici na
no}en odmor. Toga{ edna krupna senka se pribli`uvala do prvite gradslu ulici i prvit ku}i. Zastanala pod
prozorecot na edna ku}a pod edna stara crnica i so tivok glas vikanla tetko,tetko. Na prozorecot izlegla edna
stara `ena i pra{ala koj vika. Senkata rekla deka e Petko. Toga{ vratite se otvorile i vnatre vo ku}ata vlegol
Goce. Site doma{ni stanale na noze da go pozdravat Goce.

Site oti{le vo drugata soba i Goce i domakinot Pavle ostanale sami da razgovaraat. Goce mu raska`al kako
za milu se izvlekol pokraj turskata stra`a i mu rekol da gi vikne `lenovite na Komitetot i Pere To{ev za da
odr`at sostanok no}ta zatoa {to utroto }e odel na pat. Pavle mu ka`al deka Dame Gruev bil faten od turcite i
bil vo zatvor. Goce rekol deka mora nekako da se vleze vo zatvorot za da se razgovara so Dame Gruev. Pvle
oti{ol i gi izvestil ~lenovite na Mesniot komitet a Goce ostanal da razmisluva. Okolu 11 ~asot do{le
~lenovite, se pozdravile so pozdravot,, Smrt ili sloboda,, i prv zbro zedol Per To[ev koj rekol deka ve~erta
tuka e Goce, ~lenot na Centralniot komitet na Vnatre{nata Makedonska revolucionerna organizacija i deka
do{ol da im ka`e koi se celite i koja e nivnata borba.

Goce stanal i im ka`al deka do{lo vremeto koga Makedoncite trbalo da go krenat svojot glas i da vlezat vo
borba za skloboda, deka mnogu }e zaginat , no tie {to }e ostanat }e `iveat. Nekoj od prisutnite rekol deka }e
im treba pomo{ i pra{al dali da ja baraat do Bugarija ili Rusija. Goce na toa odgovoril deka ne im treba
ni~ija pomo{ , deka treba da bidat samo slo`ni i edinstveni i sami vo sebe da si veruvaat. Otkako site ka`ale
{to imaat sostanokot zavr{il.

Rano vo zorite dodeka Goce se spremal da trgne na pat , vo sobata vlegol eden bitol~anec i izvikal deka
celiot grad e opkolen od turska vojska i deka se predadeni od {pioni. Goce se podzamislil i rekol deka i od
ovaa stapica }e se izvle~e samo tie da pravat se {to toj }e im ka`e.

Koga sonceto izgrealo vojskata po~nala i kukite da gi pretresuva i ne pu{tale nikoj da vleze i izleze od
gradot bez da bide pretresen.

Toga{ na glavnata ulica vo Bitola se pojavila edna mrtove~ka povorka. Dva kowa vle~ele kola na koja
imalo mrtove~ki sandak i po nea odele nekolku ma`i i stari `eni koi pla~ele.

Koga stasale do po~etokot na gradot, turskata stra`a im rekla deka nesmeat da izlezat od gradot.Edna stara
`ena pla~ejki im rekla deka ~ovekot umrel u{te v~era i deka moraat {to poskoro da go pogrebat.
Toga{ do{ol komandirot na turskata stra`a i gi pu{til da pominat.

Koga stasale vo grobi{tata kapakot na sandakot se otvoril i od nego izlegol Goce Del~ev, se pozdravil so
site i zaminal kon planinata Pelister.

Marko Krale na zelenata poljana

Nikola stanal rano, si go obul sinite poturi,~evlite, go oblekol crveniot elek i i rekol na `ena mu Sultana da
mu gi dade fesot i paltoto so krzno. I rekol deka denes e pazar i }e odi vo meana i deka nema da se vrati za
ru~en , tuku taa da mu prati ru~ek vo meanata. Taa mu rekla deka }e mesi zelnik so i }e mu prati po Ru{ka.

Nikola oti{ol , a Sultana ja sredila ku}ata i i rekla na }erka i da go vardi \orgi oti taa }e odela vo bav~ata.
Devoj~eto i reklo deka toa ne e \orgi tuku Goce.

Goce go ~uvale negovit sestri. Tie nikade ne go ostavale sam, se za raka go vodele.

Na krajot na gradot imalo edna zelena pojlanka kade decata se sobirale da is igraat. Koga Goce porasnal i toj
tamu odel da si igra i ~estopati se vra}al doma bos, so skr{ena glava ili krvav nos.

Eden den Goce zaedno so drugarite Tase i Koce oti{le na poljanata i videle edno magare. Tase se ka~il na
magareto i toa po~nalo da skoka i kloca i go isfrlil java~ot. Goce mu se nasmeal i mu rekol da gleda kako se
java i mu se ka~il na magareto. Toa skokalo i klocalo ne ne uspealo da go isvrli Goce. Koce mu se
voshituval i mu rekol deka java kako Marko Krale. Vo eden moment magareto preskoknalo preku edna
golema dupka i Goce padnal vo nea i si ja povredil rakata. Mu te~elo krv od rakata i drugarite go odnele
doma. Koga stignale doma majka mu mnogu se upla{ila mislela deka nekoj drug go povredil. Tie raska`ale
{to se slu~ilo i tatko mu mu rekol deka so takvoto negovo juna{tvo i tvrdoglavost eden den }e se vrati doma
so sr{ena glava. Majka mu mu ja previla rakata i za kratko mu ozdravela.

Banica vo plamen

Na ramnata planinska rudina na Pirin Planina, pod debelite senki na zelenite borovi sedele ~etite na Goce
Del~ev i Jane Sandanski. Tie pe~ele tri ovnovi i peele pesni komitski. Edno mlado mom~e izvadilo gajda ,
zasvirelo i site po~nale na igraat ajdu~ko i komitsko oro. Goce Del~ev mu napi{al posmo na Javorov koj go
pi{uval vesnikot ,,Smrt ili sloboda,, za nivnite uspesi. Mu ka`al deka so dinamit razurnale most i tunel i deka
na edno mesto ja presekle `elezni~kata pruga i na dve mesta telefonskata linija. Potoa ~etite ru~ale i Jane
Sandanski i Goce Del~ev se pozdravile. Goce Del~ev so ~etata zaminal ,a Jane Sandanski so negovata ~eta
ostanale na Pirin Planina.

Na patot kon Solun odel eden selanec koj nosel ko{nica. Koga stasal do vratite na Solun tamu stoele turki
policajci i sekoj koj }e vlezel go pretresuvale. Toga{ go pra{ale selanecot {to nosi vo ko{nicata. Toj rekol
deka nosi crveni jajca za prijatelite zatoa {to za dva dena e veligden.Im rekol da si zemat od jajcata i tie si
zele i go pu{tile vo gradot bez da go pretresat.

Selanecot oti{ol vo centarot vo gradot kaj edna mermerna ~e{ma kade go ~ekal eden ~ovek vo
kostum.^ovekot go pra{al kaj odi , a selanecot mu rekol kaj prijateli. ^ovekot rekol deka i tij e prijatel i
zaedno oti{le do edna golema ku}a so visoki yidovi i zatropale na vratata. Koga go ka`ale toa {to treba
vleglee vnatre vo edna golema soba kade imalo mnogu lu|e. Site lu|e stanale i go pozdravile selanecot koj
vsu{nost bil Goce Del~ev. Go pra{ale kako uspeal da pomine preku turskata stra`a,a toj im raska`al se i tie
mu rekle deka si igra so turskata vojska kako si saka. Toga{ tij zapo~nal so govor. Im rekol deka doa}a
denot za vostanie. Deka ne treba do ~ekaat pomo{ od Bugarskiot dvor , tuku da sami da se borat za
slobodata. Im rekol deka silata e narodot i deka Turskata imperija ve}e e gnila i tie treba da ja razmi{aat.
Nabrgu sostanokot zavr{il so pozdravot ,, Smrt ili sloboda,,.

Na 04 Maj 1903 god. rano vo urtoto na izgrejsonce Goce Del~ev zaedno so dvaesetina komiti bil vo seloto
Banica. Tamu slu~ajno bil i Dimo Haxi Dimov. Vo eden moment vo ku}ata kade bil toj vlegla edna
zadi{Ana babi~ka i im ka`ala deka seloto go opkolile turski vojski vo golem broj. Vedna{ site stanale i za
mig se podgotvile za krvava borba.

Mu rekle da otvorat ogan od ku}ite i nave~er nekako da uspeat za pobegnat od seloto, no Goce rekol deka
taka }e izgori celo selo i im rekol deka toj {to trgnal vo borba za sloboda odamna si ja pre`alil glavata. Toj
stanal i izlegol nadvor niz vratata. Vedna{ po nego izlegle i drugite.

Pretr~ele do edna presu{ena reku~ka i koga zgrmele kur{umite Goce im rekol da legnat na zemja. Nekoj od
Gocevite drugari rekol deka e ranet i Goce se potkrenal da go vidi. Toga{ vo gradite go pogodil eden
kur{um i bliknala krv. Goce Del~ev izvikal ,, Udrete na porobitelite! Strelajte na ku~iwata!,, i padnal mrtov
na zemjata.

Negovite drugari cel den se borele so turskiot asker i mu go ~uvale mrtvoto telo na Goce. Seloto bilo
zapaleno i celo izgorelo.