Потрага по елен лејбовиц

PRV DEL
Tatko be{e na zalezot od svojot ìvot koga, eden den, vlegov vo

negovata biblioteka so eden golem magnetofon i so dve lenti za da go
zabeleàm odamna dogovorenoto kaùvawe za negoviot ìvot. So sudni
maki go ubediv da mi otkrie nekoi dlaboko zapretani tajni od svojot
ìvot. Pomislata deka negovite zborovi }e bidat zarobeni vo
magnetofonot, dotoga{ go odvra}a{e od taa ispoved. Ne saka{e kako {to
vele{e, da mu ja pozajmi du{ata na |avolot strauvaj}i za mene da ne
stanam, eden den, rob na tie negovi zabele`ni zborovi.
So tekot na godinite, ja razbirav negovata poslovi~na
pretpazlivosst i poleka navleguvav vo lavirintot na negoviot molk vo
koj se krieja i pri~inite za sudbinskite premol~uvawa vo negoviot
ìvot. Be{e ubeden deka duri i samo eden zbor moè fatalno da $ ja
svrti nasokata na semejnata sudbina.
Vide ne vide, na krajot Tatko, sepak se soglasi da mi se doveri , no
be{e jasno deka pred sebe, vo toj magnetofon, ~ija lenta zapo~na da se
vrti so svojot poznat zvuk, go pretpostavuva glasot na nepoznat cenzor.
Nesvesno {eta{e so pogledot, ~as levo ~as desno voobi~aeno za nego koga
kaùva{e ne{to doverlivo. A znae{e deka osven Majka, vo ku}ata
nema{e nikogo, no toa be{e odbranben refleks, bez da znae i samiot koga
se be{e zdobil so nego...
Taka, po~na prvoto i pretposledno Tatkovo svedo~ewe pred
magnetofonot. Po nekolku dena doìvea mozo~en udar, mu be{e odzemena,
i negovata najgolema mo}, govorot. Po brzata medicinska intervencija,
negovata sostojba se podobruva{e, i bavno mu se vra}a{e i mo}ta da
govori.
Koga se po~uvstvuva navistina podobro, samiot pobara da
prodolìme so snimaweto. Jas toa go protolkuvav kako dobar znak,
osobeno i poradi nadminatiot otpor od magnetofonot. Tatko be{e za prv
pat re{en da mi ja otkrie duri i nekoi novi nepoznati nastani od
negovoto misteriozno carigradsko vreme, najdlaboko sokrivano vo zonata
na negoviot molk...
Povtorno se pojaviv vo Tatkovata biblioteka so magnetofonskoto
~udo, koe i Majka ne go podnesuva{e, ne samo poradi glomazniot izgled,
tuku i poradi pomislata deka nepotrebno }e go izma~uva tuku{to
zakrepnatiot Tatko. ..
Dvete lenti na magnetofonot po~naa da se vrtat. Prvin ja
premotuvav ednata lenta bri{ej}i snimeni razgovori. I taka, zapo~naa
da se vrtat dvete kolca na magnetofonot. Tatko be{e zagledan vo
svetloto sino oko na magnetofonot koe go ozna~uva{e vklu~uvaweto.
Okoto razli~no trepere{e koga go prima{e govorot. Doveruvaj}i mu se
na magnetofonot, ~uvstvuva{e deka sleguva do dnoto na svojata du{a, do
najgolemi tajni vo ìvotot, ~ij klu~ go ima{e samo toj i sega $ go
predava{e na ovaa kleta ma{ina so koja, vo idnina, }e komanduva
negoviot sin.
Tatko, so golema teìna, vnatre vo sebe gi odvrtuva{e nastanite
od du{ata, vo odmereniot ritam so koj se vrte{e magnetofonskata lenta
i koja za sekoga{ trebe{e da gi zadrì negovite zborovi. So golema maka
korne{e zborovi od sebe. Se ~ine{e deka dlaboko vo negovata du{a se
vodea bitki me|u dolgo zadrùvani, potisnuvani vistini, molkovi,
postojano gotovi da go oslobodat od pritisokot, no sepak zadrùvani so
neobjasniva nastoj~ivost, nevidena, re~isi fanati~na pretpazlivost od
koja ne moè{e da se oslobodi do krajot na ìvotot i koja ja nasledivme i
nie, negovite ~eda.
Be{e obzemen od somni~avosta, nasproti Majka koja sekoga{
polesno si ja osloboduva{e du{ata od prenatrupanite zborovi. Toj kako
da go zatvora{e pristapot do svojata du{a, stegaj}i go srceto, no sega
koga go nasetuva{e svojot kraj, se ~ine{e deka bea otvoreni site
pristapi kon nea.
Vo eden takov zanes Tatko se sloì da mi raskaùva za svojot
ìvot, no so jasna cel, da mi predo~i da ne se sopnuvam na nekoi pre~ki,
koi{to toj, nekoga{, uspe{no gi minal niz balkanskite bespa}a.
Saka{e da mi go ostavi vo nasledstvo svojot glas, vistinata koja se
krie{e vo povi{eniot ili vo spu{teniot ton na sekoja samoglaska.
Saka{e da mi go ostavi amanetot za za~uvuvawe na na{iot jazik koj vo
godinite na egzilot po~nuvavme da go gubime. Toj be{e svesen deka
egzilot, zboguvaweto so rodnata grutka samo po sebe e zaguba, a ìvotot
vo nego postojana borba za nadopolnuvawe na izgubenoto, potraga po
patot na nevozmo`noto vra}awe, postojano `rtvuvawe...
Mnogu godini po Tatkovoto upokojuvawe, i Majka, neo~ekuvano,
pobara da ja snimam nejzinata ispoved. Saka{e nejzinata vistina da ja
nadovrzam na Tatkovata, vo istata |avolska naprava koja, nekoga{ tolku
mnogu ja pla{e{e. Saka{e da bide vo istata prikazna, vo istata sudbina,
duri i vo zapisite na istiot magnetofon. Nejzinoto barawe mnogu me
rastaì. Po~uvstvuvav kako i taa da se podgotvuva, eden den, da n#
napu{ti zasekoga{...
So nasolzeni o~i go donesov stariot magnetofon so snimenite
lenti od Tatkovite kaùvawa. Majka be{e kraj mene. Na magnetofonot
be{e ostanata lentata od poslednoto snimawe na Tatko. Lentata be{e
snimena do sredinata. Se obidov da ja vratam na po~etnata pozicija
stisnuvaj}i go kop~eto za zabrzuvawe v desno. Se potkradoa nekolku
Tatkovi zborovi. Vrteweto na lentata go prosledija nekolku Majkini
solzi, koi se sleaja po nejzinite obrazi. Potem lentata se vrte{e brzo i
govorot se slu{a{e obezli~en. Nikoga{ ne gi zaboraviv tie Majkini
solzi, tolku retki vo nejziniot ìvot, a sega ostanati vo lentite.
Postaviv vo magnetofonot nova lenta za da ja snimam Majkinata istorija
na ìvotot...
No, sega da se vratam na Tatkovoto kaùvawe...

Vo o~ite mu se ~ita{e naporot da se sovlada sebesi i vo
najkriti~nite migovi od ìvotot. Sinite o~i mu go osvetluvaa liceto,
naglasuvaj}i go postojaniot izraz na dobrina. Pri snimaweto, Tatko
saka{e kraj sebe da gi ima svoite najverni knigi so koi go nadopolnuva{e
nedokaànoto, zaboravenoto. Se obiduva{e da gi povrze glavnite poraki
od svoite knigi, so svojot glas, doveren na magnetofonot. Veruva{e deka
toa }e bide negoviot ìv amanet, ostaven na svojot sin, koj, so darbata za
pi{uvawe, {to veruva{e deka ja ima, }e gi razubavi i }e gi obedini
negovite rasfrleni misli i kaùvawa, za da bidat po~itlivi i
porazbirlivi za negovite potomci.
Tatko se prifati da mu go doveri glasot na magnetofonot, koga
postepeno zapo~na da ja gubi mo}ta na ~itaweto. A toa mu be{e
sekojdnevna molitva {to go dobliùva{e do boga. îtaweto mu be{e i
postojan sudir so nepoznatoto, zna~e{e odewe vo presret na ne{to {to
treba{e da postoi, da zavr{i vo oblik na drug ìvot, za~uvan za sekoga{.
Be{e toa napor da se saka ìvotot do negovite posledni atomi na
traeweto. îtaweto mu be{e del od istrajbata...
Jas, pak, toga{ bev obzemen od Takovoto carigradsko vreme,
vremeto na negovata bujna i burna mladost, {to se sovpa|a{e so padot na
Otomanskata Imperija vrz ~ii urnatini }e se izvi{i nova Turcija i vo
~ie sozdavawe tatkoviot vujko Fethi bej Okijar ima{e nesomneno udel
kako blizok prijatel na Mustafa ]emal Ataturk, dva pati kako premier
vo negovite vladi, kako pretsedatel na Parlamentot na Turcija,kako
pretsedatel na Liberlnata partija koja ja ozna~i multipartiskata
demokratija vo Turcija, kako ambasdor vo Francija i Velika Britanija i
veren soborec, vo site presudni bitki vo sozdavaweto na novata turska
dràva vrz urnatinite na Otomanskata imperija.
Tokmu tajnite od od Tatkovoto carigradsko vreme vreme i najmnogu
go predizvikuvaa moeto qubopitstvo i sakav tie da ostanat zabeleàni
na magnetofonskata lenta. Za mene be{e predizvik da se otkrie
misterijata na tatkovoto zaminuvawe vo Carigrad, tokmu vo vremeto na
zazemaweto na Pogradec od Isto~nata francuska armija, po pobedata
avstroungarskite trupi, na 10 septemvri 1917g. za vreme Prvata svetska
vojna.
Ostanuva{e da se otkrie samo u{te edna alka za da se povrzat dve
zna~ajni nizi vo Tatkoviot ìvot, odnosno da se povrzat „francuskata“ i
„turskata vrska“ vo negoviot ìvot.
Tatkovoto nenadejno zaminuvawe vo Cargrad vo proletta na 1919
godina, vo procutot na svojot ìvot, koe be{e vo soglasnost so kopneìte
na negovata majka, mojata baba Azbie Hanuma, kadiska }erka od turska
roda, od Prilep, prva bratu~eda na idniot premier na Ataturkova
Turcija Fethi bej Okijar, ostanuva{e najtainstveniot period od
negoviot ìvot. Mnogu stranici ispi{av vo romanot Tvrdina od pepel vo
potraga po potraga po tajnite negovoto otomansko i novoto carigradsko
vreme, no ostana neotkriena negovata francuska vrska, pri~inata za
negovoto zaminuvawe. Makar {to nikoga{ otvoreno ne mi govore{e za
ovaa vrska ,koja za mene stanuva{e mitska, kako nekoga{ pred
magnetofonot za isto~nata osmanska i turska, mi preostanuva{e da
tragam po nekoga{nite, pritaeni navestuvawa na negovoto
frankofilstvo...
U{te kako dete, se se}avam koga Tatko drèj}i me za raka me

vode{e na pro{etki niz stariot del na Skopje koj, inaku, se smeta{e za
kapija na Orientot. Verojatno, so toa, ja potisnuva{e svojata
postojana nostalgija za carigradskite dalnini. Pro{etkite gi
zavr{uvavme na francuskite voeni grobi{ta od Prvata svetska vojna,
poloèni na ridot, blizu Tvrdinata Kale, koja se izvi{uva{e nasproti
na{ata ku}a, na drugiot breg na rekata Vardar.
Ostanuvavme edno vreme kraj grobi{tata. êkorevme niz aleite,
gledaj}i vo lorenskite krstovi, na koi bea ispi{ani imiwata na
zaginatite vojnici. Tatko posebno zapira{e kraj èleznite krstovi,
~ii vrvovi bea ozna~eni so polumese~ina. Toa bea sigurno, otkriv
podocna marokanskite spahii, poznatite strelci od francuskite
odredi na Isto~nata Armija, koi na 10 septemvri 1917 g., go zazedoa
Pogradec.
Tatko вnimatelno gi zapi{uva{e nivnite imiwa. Bezdrugo
bara{e nekoe poznato ime, ime na nekoj damne{en prijatel. Kako da
saka{e, nesvesno, da mi go prenese ~uvstvoto za taa potraga i vo drugi
vremiwa, koga nego }e go nema, i zaboravot }e bide posilen od sî...
Koe be{e vremeto na toj nepoznat junak na Golemata vojna? Koi bea
francuskite vojnici so koi Tatko, verojatno, vo eden period bil blizok?
Mi ostana za sekoga{ misteriozna ovaa tatkova potraga, koja kako da
saka{e da mi ja ostavi vo nasledstvo, za da ja spasam od zaboravot...
Vo tekot na dvete snimawa so magnetofonot, Tatko najmnogu mi
zboruva{e za godinite pominati vo Carigrad, no ne i za pri~inite za
negovoto zaminuvawe od Pogradec. Vo negovite kaùvawa ima{e eden
prekin, edna praznina ,kako ambis, do koj ne saka{e da me dobliì. A
tokmu tuka se krie{e negovata francuska vrska, za koja,Tatko mi mi
progovori toga{ koga najmalku o~ekuvav, posledniot den od negoviot
ìvot...
II
Vo Skopje, vo poslednata stanica od ,,itinererot,, na tatkoviot

balkanski egzil, vo toj posleden 29-ti den na mesec fevruari, na
prestapnata 1976 g., vo zalezot na zimata, neo~ekuvano izgrea ~udesno
sonce, najavuvaj}i ja bliskata prolet i so nadojdenite vodi na rekata
Vardar.
Tatko be{e re~isi prikovan za postelata na ~ardakot. Tuka gi
minuva{e svoite posledni godini od ìvotot. Pokraj nego ima{e
nekolku odbrani knigi. Veruva{e deka }e gi do~ita do krajot na svojot
ìvot. Si be{e, na ovoj ~ardak, kako vo kov~eg na du{ata koja se
podgotvuva{e da poleta ,eden den, otade Tvrdinata.
Ima{e, na komodata pokraj nego i edna kniga na francuski jazik
koja ja ~ital dodeka bil pri sila. [tom ja zabeleàv knigata,
pretpostaviv deka sakal da mi ja ostavi, izvle~ena od nekolkute drugi
francuski knigi od negovata biblioteka...
Zapo~nuvaa so prvite znaci na budewe vo prirodata, vo toj
posleden den od bujniot Tatkov ìvot, koj dogoruva{e kako sve}a. Mu se
nasetuvaa poslednite migovi od ìvotot. Se bore{e so poslednite sili,
kolku {to moè da se bori duhot so isluènoto telo, gotov da go napu{ti
i da go prodolì egzilot na nama~enata du{a.
Site bevme okolu nego vo tie posledni migovi od negoviot ìvot.
Ne go gubevme samo golemiot Tatko, tuku i na{iot kormilar niz egzilot.
I vo toj mig,toj ne gleda{e sre}en, ispolnet so zadovolstvo {to negovata
misija-da gi spasi svoite ~eda vo egzil, be{e ispolneta. Na svoj na~in,
be{e sre}en {to tie ne mu go izvalkaa imeto koe, so golemi maki, trud i
`rtvi go grade{e i go provlekuva{e niz tolku balkanski vojni, reìmi,
ideologii, granici...
Tatko ima{e u{te tolku ìvot, vo retkite migovi na prisebnost,
kolku za da ne prepoznava i sekomu od nas da mu upati posleden zbor. Se
gleda{e deka be{e zadovolen {to negovite ~eda izbraa profesii, koi,
kako {to {egovito, vele{e gi zaobikoluvaat zatvorite : inèner,
lekar,medicinska sestra, veterinar...Samo jas izleguvav od negovata
intimna {ema, studiraj}i humanisti~ki nauki, posebno francuska
knièvnost, prepu{taj}i mu se na novinarstvoto, po zavr{uvaweto
gimnazija. Poradi toa bev postojano vo negovoto vidno pole. Gi ~ita{e
moite prvi novinarski zapisi, gi vrednuva{e naj~esto so povisoki
ocenki otkolku {to zasluùvaa.
Te{ko se pomiruvavme so bliskata, neizbe`na razdelba so Tatko.
Toj ne prestanuva{e so svojata golema zagriènost, i vo ovie svoi
posledni migovi da pokaùva zagriènost za na{ata idnina, a nie
ostanuvavme zagrièni za idninata bez nego.
ûvstvuvav deka mi go ostava{e svoeto minato vo nasledstvo, da
tragam po nego,da go zapi{uvam, kako na{a uteha, kako ohrabruvawe, koga
}e ostaneme bez nego. Bev posledniot {to gi o~ekuva nestrplivo
poslednite Tatkovi zborovi. Toj ne se bude{e. Me sovladaa solzi. Go
gledav Tatko pred svojot ve~en son. Tivko go dovikuvav. Na vratata se
pojavi Majka. Tatko ja be{e ispratil da izmiri nekoi dolgovi, da vrati
nekoi pozajmeni knigi, za da zamine so ~ista du{a. Se ~uvstvuva{e deka
ima u{te tolku ìvot kolku da ja do~eka Majka.
Gi otvori o~ite za posleden pat, go upati pogledot kon vratata na
koja, tivko, se Majka. Otkako go razbra nejziniot znak deka dolgot e
izmiren, go svrti pogledot kon mene i mi se obrati za prv pat na
francuski jazik, so razblaèn naglasok:
-C'est fini mon fils...cette fois c'est vraiment fini...*
Toa bea poslednite zborovi vo ìvotot na Tatko, izgovoreni na
francuski jazik! No toa, vsu{nost be{e delot od negoviot amanet {to mi
go upatuva{ekako golem predizvik da tragam po negovata francuska
vrska, kako centralen nastan vo negoviot ìvot, zapo~atna vo proletta
na 1917 godina, vo vremeto Golemata vojna vo Pogradec, na bregot na
Ohridskoto Ezero...
* - Zavr{i moeto sine...ovojpat navistina zavr{i !
III
Tatkovite posledni zborovi, sami po sebe, moèbi nemaa nekoe

posebno zna~ewe, no tie jasno upatuvaa kon francuskite knigi vo
negovata biblioteka. Tie bea retki, rasporedeni na site raftovi,
namerno razdvoeni od drugite, a ima{e od niv i knigi koi Tatko gi
krie{e vo „podzemniot del“, odnosno pod du{emeto od svojata
biblioteka, osobeno vo vremiwata koi gi smeta{e za opasni kako za
lu|eto, taka i za knigite. Pri site racii po knigi vo mra~nite
stalinisti~ki vremiwa, za koi naj~esto go izvestuva{e negoviot veren
prijatel Kliment Kamilski, najmnogu stradaa francuskite knigi od
samiot Tatko. Upla{en da ne upadne vo na{ata ku}a nekoja od komisiite
vo potraga po knigi od ,,zapadnata reakcionerna propaganda,,,pi{uvani na
stranski jazici bez ogled na sodrìnata, Tatko samiot im presuduva{e na
knigite poradi koi spored negovite prepostavki bi moèl da nastarda.
So golema taga, kako od svoi bliski, se oddeluva{e od ,,gre{nite
knigi,,frlaj}i gi vo ognot koj plamte{e vo edno skrieno mesto vo dvorot.
No be{e u{te potaèn koga komisijata }e ja odmine{e na{ata ku}a a
Tatko ve}e be{e `rtvuval od svoite dragoceni knigi, od koi ne be{e se
odvoil pove}e od triesetnina godni.
Spasenite francuski knigi ne vleguvaa vo kombinaciite na
negoviot postojano promenliv red na ~itawe na site drugi knigi vo
negovata biblioteka, od koi moè{e da se otkrie cel eden period od
ìvotot na Tatko i semejstvoto. No poslednite Tatkovi izgovoreni
francuski zborovi me upatuvaa vo edna posebna potraga po tajnite na
nivnoto pojavuvawe vo bibliotekata, no i po tajnite na Tatkoviot ìvot.
So ovie knigi, toj i ostana dokraj veren na francuskata vrska,
duri i vo vremiwata koga be{e najte{ko da ja odrì, vo strav da ne bide
otkriena i ja zagrozi idninata na semejstvoto. Toa osobeno dojde do izraz
vo periodot na stalinizmot, no i mnogu godini potoa, se duri ne nastapija
podrugi vremiwa.
Tatko ve{to i do dno du{a ja krie{e svojata francuska vrska, go
premol~uva{e znaeweto na francuskiot jazik do krajot na svojot ìvot.
Otkako go re{i emigrantskiot status vo novata zemja Jugoslavija,
moè{e malku da si ja podotvori du{ata, za da se provetreat site negovi
vrski od minatite vremiwa, no, sepak, ostanuva{e, kako i sekoga{ vo
ìvotot, krajno pretpazliv.
Kako dov~era{en albanski emigrant, osobeno vo vremeto na
Informbiroto vo 1948 g., po raskinot pome|u Tito i Stalin, koga se
zamrznaa jugoslovensko-albanskite odnosi, mora{e da vnimava na sekoj
~ekor, na mestoto na sekoja kniga vo svojata biblioteka.
Vo poslednite godini na negoviot ìvotot,koga zemjata celosno se
otvori, Tatko po~nuva{e da ni podotkriva nastani od svoeto carigradsko
vreme, od svojata bujna mladost, od vrskite so negoviot slaven vujko
Fethi-bej Okijar. Duri, na mestoto kade {to nekoga{ bea zaka~eni
slikite na Tito i Stalin,nad rabotniot stol vo bibliotekata, postavi
negova slika vramena so posrebrena ramka.
Vo retkite migovi na zanes, ni ja otkri i tajnata za sredbata so
Ataturk, kako vrven ~in vo negovoto carigradsko vreme, kako izvor na
negovata balkanska nostalgija za ne{to golemo propu{teno vo ìvotot
koga se vrati na Balkanot. No voedno be{e sre}en {to gi otkri i spasi
od zaborav bitolskite kadiski zapisi, sixilite(od XVI do XIX vek), na
koi im go posveti ìvototot. Tie go izvedoa nego i smejstvoto na patot na
spasot vo dolgove~niot balkanski egzil, go zajaknaa ~uvstvoto za uspe{no
ostavernata otomanska vrska vo vistinska otkriva~ka misija . Vo 70-tite
godini od XX-ot vek, sinot na Fethi-bej Okijar , profesorot Osman
Okijar, da go ispolni amanetot na svojot da go pronajde negoviot vnuk vo
Skopje,vo Makedonija, a ne vo Albanija i da go poseti rodniot grad
Prilep. So profesorot Osman Okijar se dopi{uvav re~isi triesitna
godini na francuski tragaj}i po zaedni~kata vistina za na{ite
tatkovci.
I taka kone~no otomanskata vrska be{e „amnestirana“ vo
ìvotot na Tatko, no i ponatamu ostanuva{e nedootkriena, misteriozna
prethodnata francuskata vrska zbidnata pred otomansko-turskata. Mi
stanuva{e jasno deka tajnata na nivnata povrzanost, kako i tajnata na
ovie dva presvrtni periodi vo Tatkoviot ìvot, se krie{e vo negovata
biblioteka. Tuka po~iva{e negovoto vreme,po~ivaa negovite iluzii,
neostvarenite planovi. Tuka bea site negovite nedovr{eni zapisi, buket
od spomeni koi nikoga{ ne svenuvaat.
Tatko sigurno veruva{e na besmrtnosta na negovata biblioteka, vo
nea be{e sobran siot negov ìvot vo potraga po izlezi kon idninata.
Veruva{e deka silnoto ~itawe, golemata upornost, trepelivost, vo
negovata soba so yidovi od knigi, }e go otkrie kone~no negoviot most kon
drugite.Saka{e site ovie knigi da gi napi{e vo edna edinstvena kako
Istorija na Balkanot niz padovite na imperiite. Saka{e, pove}e vo
zanes, himeri~no da gi pretstavi vo vovedot, kako {to samiot se
izrazuva{e, „generalnite idei na Balkanot“ poradi koi Balkancite
stradaa vo istorijata: sudirot na imperiite i postojaniot
jani~arizam,metamorfozite na identitetot,vavilonskoto prokletstvo,
sindromot na `rtvuvaweto duri so ekstremni oblici na samouni{tuvawe.
Mnogu godini pomina vo tragawe po dokumenti po jani~arstvoto i
jani~arizmot vo balkanskiot i univerzalen kontekst. Proektot mu ostana
nezvr{en,so semo`ni zapisi i knigi kako del od negovata biblioteka.Vo
eden period be{e obzemen od deloto i Memorite na Nijazi-bej Resenski,
eden od heroite mlado-turskata revolucija. Go prevede ova delo od statro
turskata osmanica. Rakopisot ne be{e objaven, no se koriste{e vo
rakopis od mnogumina istori~ari vo eden Institut, kako i negovite
prevedeni sixili, drugi negovi poznati i nepoznati zapisi, prevodi...
Nabrgu, moèv da go izvr{am i vistinskiot inventar na site
tatkovi knigi,osobeno na onie koi poteknuva od otomansko-turskata
vrska, da gi otkrijam pri~inite na nivnoto postoewe vo negovata
biblioteka, za da kone~no da pojdam po itinererot na tatkovata
francuska vrska...
Najnapred, srede Tatkovite re~nici mi se nametna golemiot
francusko - staroturski re~nik na albanskiot poligraf Sami Fra{eri ,
koj prevede i edna cela francuska enciklopedija vo {est tomovi, a Tatko
go ima{e samo prviot, donesen od Carigrad. Tatko go plene{e likot i
deloto na Vaso-pa{a [kodrani, diplomec na Sorbona, sultanoviot
guverner vo Liban, poznat po svojot kosmopolitizam i evropejstvo, avtor
na prviot albanski roman napi{an na francuski jazik .
Knigite na Sami Fra{eri i Vaso Paшa [kodrani, bea grupirani
vo delot na bibliotekata na koj be{e zapi{ano „intelektualno
jani~arstvo“. Ovie knigi, Tatko gi koriste{e za pi{uvaweto na svojata
Istorijata na Balkanot niz padovite na imperiite, koja ostana
nezavr{ena. Srede negovite knigi posebno mesto zazema{e i prvata kniga
od ~etiritomniot Golem re~nik na Pjer Bejl. Tuka ima{e i knigi na
Monteskje, Volter, Ruso, nekolku knigi koi se odnesuvaa na Balkanot i
Albancite vo Prvata svetska vojna. Vnimanieto posebno go plene{e
knigata na Ogist Bop Albanija i Napoleon (1797‡1814), izdadena vo 1914
g.Vo bibliotekata ima{e i nekolku broevi od albansko-francuskoto
spisanie Albania (1897‡1912) na slavniot frankofil Faik Konica,
blizok prijatel na francuskiot poet Gijom Apoliner .
Posebno vnimanie vo bibliotekata predizvikuva{e knigata na
@ak Burkar Albanija i Albancite,objavena vo Pariz vo 1921 g. Toa be{e
knigata {to Tatko ja ima{e pokraj sebe vo poslednite migovi od ìvotot
i na koja me upatuva{e. Tuka be{e i knigata na generalot Moris Saraj,
Moeto komanduvawe na istok(1916‡1918), Pariz, 1920 g. Kraj nea be{e i
knigata na generalot Anri Dekuan, [est meseci istorija na Albanija
(noemvri 1916 ‡ maj 1917), Pariz 1930 g. Nekoi od ovie knigi bea so
posveti na francuski jazik, no te{ko moè{e da se pro~itaat imiwata
na prvite sopstvenici. Sî be{e pod prevezot na neizvesnosta,na
tainstvenosta...
Tatko, francuskite knigi ne gi drè{e klasirani na eden raft,
kako {to toa go ~ine{e so drugite koi bea, rasporedeni, naj~esto, spored
tematskite srodnosti. Za prv pat ovie knigi ,sobrani od moja strana, na
edno mesto, svedo~ea za interesot na Tatko za francuskoto voeno
prisustvo vo Albanija, za vreme Prvata svetska vojna, posebno vo Kor~a i
vo rodniot Pogradec.
Na po~etokot ne moè{e da se naseti nikakvo li~no tatkovo
u~estvo vo nastanite koi bea ubavo obeleàni so pepelta od cigarite na
Tatko pri zanosnite ~itawa, posebno vo knigite koi se odnesuvaa na
Kor~anskata Francusko-Albanska Republika (1916), ~ii avtori bea
nivnite osnova~i generalot Moris Saraj, komandant na Isto~nata
Armija, na Solunskiot Front i negoviot toga{en polkovnik Anri
Dekuan, direkten osnova~ na Kor~anskata Republika.
Po koj bilo po koj raspored da se ~itaa ovie Tatkovi knigi, bez
negovite ìvi svedo{tva, tie ne moèa da otkrijat nekoi posebni tajni.
Be{e o~igledno deka vo niv bea nazna~eni samo nasokite na
nezavr{eniot egzil kon Istok ili kon Zapad.
Kolku i da be{e veren na svojata opredelba negovite sinovi da se
{koluvaat za lekari ili za inèneri, vo odbrambenata strategija na
semejstvoto vo egzil, ednovremeno, vo potsvesta, postojano sonuva{e eden
od sinovite da ja prodolì isto~nata, a drugiot zapadnata, odnosno
francuskata vrska.
Prvata, isto~nata destinacija na negovite iluzii vode{e kon
Carigrad, kon Kairo, povrzana so negovoto otkrivawe na sudskite zapisi
od Bitolskiot kadilak ( XIV–XIX vek) i so prodolùvaweto na potragata
po niv i nivnoto tolkuvawe, a drugata, zapadnata destinacija vode{e kon
Francija, kon Amerika...
Kriej}i go svoeto minato i svoite neostvareni ideali, Tatko
stravuva{e za idninata na svoite ~eda za da tie ne im bidat pre~ka na
nivniot pat.Sepak vo mene postojano zajaknuva{e svesta za veli~inata za
Tatkovite opcii vo stradalniot balkanski ìvot i èlbata da ja
prodolàm negovata potraga...
I taka se opredeliv da tragam po damna zaboravenite destinacii na
fizi~kite i mentalnite dvièwa vo negoviot ìvot, ~ii tragi bea
nabeleàni vo stranicite na nasledenite knigi. Kockata na sudbinata, so
toa be{e frlena: potragata, otkrivaweto i prodolùvaweto na
Tatkovata francuska vrska zapo~na celosno da go ispolnuva mojot ìvot,
veruvaj}i deka eden den }e ja otkrijam nejzinata geneza, najgolemata tajna
na tatkovite knigi.
Tatko nitu vo svoite najoptimisti~ki zamisli, ne moèl da
pretpostavi deka eden od negovite sinovi eden den }e stasa vo Pariz, da ja
pretstavuva ,,zemjata na egzilot,, Republika Makedonija,(1994‡1999) kako
nejzin prv ambasador vo Francija, otkako prethodno }e ja pretstavuva
Jugoslavija vo Tunis i pri Palestinskata centrala (1985‡1989). I pri
ovii misi gi nosev osnovnite knigi na Tatkovata francuska vrska, ne
pomisluvaj}i nitu vo eden moment vo dolagata diplomatska misija, deka
tie }e mi pomognat da ja otkrijam tajnata na Tatkovata francuska vrska...
IV
Sudbata te iznenaduva naj~esto tamu kade {to najmalku ja

o~ekuva{. So godini minuvav kraj kejovite na Sena, vo zemjata na
pariskite bukinisti, koja be{e moèbi najgolemata, ve~no prelistuvana
enciklopedija na seto ~ove{tvo.Vo taa golema ìva i podvi`na
biblioteka, vo koja Borehes go otkriva{e postoeweto na rajot, se
povrzuvaa razli~ni vremiwa,narodi, kontinenti.Knigata ovde be{e
mostot koj gi povrzuva{e i bregovite na minatoto i idninata.
I taka eden den od moite pariski diplomatski godini, vo edna od
brojnite lamarineni kutii, naredeni na eden od kejovite na Sena me
o~ekuva{e postojano begliviot signal na semejnata sudbina. Kutijata na
koja be{e zapi{ano so golemi bukvi Otomanska Imperija, Turcija,
vedna{ go privle~e moeto vnimanie.
Kutijata be{e prepolna so razglednici, fotografii, mapi, medali,
po{tenski marki od Otomanskata Imperija i nova Turcija. Si ja
zamisluvav lamarinenata kutija na bukinistot kako vistinska Pandorina
kutija, vo koja, niz razli~ni simboli, po~iva{e vremeto na pa{i,
sadrazemi, sultani,vojskovoditeli, jani~ari i na mnogu drugi i od koja
trebe{e da se oslobodi eden den nade`ta na duhot na toa ve}e is~eznato
vreme.Ima{e i sliki na odredi jani~ari, epizodi od poznati bitki na
more i na kopno, stari mapi na provincii od Otomanskoto Carstvo.
Ramnodu{no gledav po gordite lica na nekoga{nite vlastodr{ci
od koi nekoga{ se trese{e svetot,sega sobrani vo najobi~na lamarinena
kutija.Vo edem moment koga sakav da se oddale~am od kutijata vnimanieto
neo~ekuvano mi go obzede eden vrzop od fotografii, dokumenti,
razglednici.Likot na prvata fotografija mi se stori od nekade poznat.
Ja izdvoiv fotografijata od drugite. Ubavo ja poglednav. Pa toa be{e
slikata na Fethi -bej Okijar, od vremeto koga be{e ambasador na Turcija
vo Pariz. Me obzede silna vozbuda. Vo migot mi se naloìja bezbroj
pra{awa na koi nemav odgovor .
Kako stignale slikite na Fethi-bej vo ovaa lamarinena kutija na
bregot na Sena. ?Zar ne be{e toa igra na sudbinata i na slu~ajnosta koi
me sledaa vo mojata semejna potraga ? Bukinistot koj be{e blizu mene ja
zabeleà moja vozbuda. Naseti deka se raboti za otkritie, samo ne znae{e
za kakvo. Mu kaùvam oti sakam da go kupam celiot vrzop fotografii i
dokumenti so oznakata Fethi-bej Okijar. Ne go pra{uvam za cenata. Duri
mu kaùvam deka tie za mene nemaat cena. Podgotven sum da mu platam na
bukinistot kolku {to }e pobara. Toj zadovolno me poglednuva, sre}en go
spodeluva mojata radost. Mi gi podaruva slikite. Mi kaùva oti
bukinistite se najsre}ni koga zasluèno daruvaat knigi. Moèbi i zatoa
se bukinisti. Mu kaùvam koj bil Fethi-bej Okijar. Bukinistot gordo se
oddale~uva kon drugite kutii.Kako da se raboti za negovo otkritie.Jas
prodolùvam so istata vozbuda da ja gledam fotografijata. Ja vrtam na
drugata strana. Na edeniot agol ja zabeleùvam datata, 30 avgust 1930
godina, a kraj nea pe~at na vesnikot Peti Parizien, so naznaka Fethi-bej
Okijar, minister na Turcija. Na drugata fotografija e zabele`no :
Fethi-bej Okijar, ambasador na Turcija, 7 april 1925 godina. Na ovaa
fotografija tatkoviot vujko be{e vo sve~ena ambasadorska ode`da,
sednat na fotelja,kraj kaminot vo sve~eniot salon na rezidencijata , vo
o~ekuvawe na poseta na nekoja vidna li~nost. Nad kaminot, golem yiden
~asovnik pokaùva to~no 9 ~asot i 20 minuti, vo eden od pariskite
denovi na ambasadorot Fethi-bej Okijar.
Se podgotvuvam da zaminam. Go baram so pogledot bukinistot za da
mu zablagodaram. Toj prijduva. Na zaminuvawe mi ja otkriva tajnata kako
se na{le ovie fotografii vo kutijata od lamarina so dokumenti od
Otomanskoto Carstvo. Bukinistot, eden del otkupil del od zastarena
dokumentacija na vesnikot Peti Parizien, veruvaj}i eden den deka
nekomu eden den }e mu se najde. Na zaminuvawe bukinistot mi podaruva
eden star broj na spisanieto Ilustrasion, broj 3893 od 12 oktomvri 1917
godina. Mi veli oti vo spisanieto ima interesni napisi za Balkankot.
Zapo~nav na brzina da go prelistuvam spisanieto. Vedna{ mi padna v o~i
klu~nata ilustrirana statija so sliki od mojot roden Pogradec pod
naslov : Uspeh na Isto~nata armija-zazemen e Pogradec na bregot na
Ohridskoto Ezero.
Slu~ajot go odre~uva{e svoeto postoewe. A zar slu~ajnosta ne
zavr{uva naj~esto vo samata sudbina? Od kutijata na bukinistot sigurno
mi namignuva{e samata sudbina.
Kakvo novo neo~ekuvano otkritie!
Zar be{e mo`no?
Otkritieto na slikite na Fethi bej Okijar od vremeto koga be{e
ambasador na Ataturkova Turcija i napisot za bitkata za Pogradec 1917
g., se slu~uva{e pri krajot na mojata misija kako ambasador vo Francija...
Bukinistot vedna{ mi razjasni kako se na{le ovie fotografii vo
limenata kutija, a za spisanieto nema{e {to da mi kaè. Eden den toj
otkupil del od starata fotodokumentacija na vesnikot Petit
Parisiene. Ovde, kraj Sena, fotografiite kako po amanet na sudbinata
o~ekuvale da se najdat vo vistinski race...
So spisanieto zamisleno, nurnat vo balkanskoto vreme, srede
Pariz ~ekorev kraj bregot na Sena. Ne prestanuvav da gi gledam
forografiite i da go prelistuvam spisanieto. Vo moite idni zapisi
trebe{e da ja otkrijam vrskata pome|u niv, vrskata pome|u dve vremiwa
od tatkoviot ìvot-Pogradec od vremeto na Prvata svetska vojna i
zaminuvaweto za Carigrad.Moèbi vo ova otkritie se krie{e tajnata za
tatkovata francuska vrska. Moèbi! No trebe{e da mine u{te mnogu
vreme...
V
Ostanaa pretpostavkite deka eden den }e se podotvori vratata na

svetot od Tatkovata tainstvena francuska vrska, tolku naslutuvana vo
moite potragi vo negovite knigi. Sepak, ostanuva{e vremeto da si go
stori svoeto. I go stori...
Zar moè{e sudbinata, tragaj}i po istorijata na takovite knigi,
kako alternativa na balkanskata istorija, da mi napravi pogolem dar vo
dolgove~niot semeen egzil, otkolku vistinskoto vra}awe od egzil, vo
rodniot Pogradec, na albanskiot breg na Ohridskoto Ezero, po celi
{eeset godini otkako na dvogodi{na vozrast, so semejstvoto ja minavme
nevidlivata granica srede Ezeroto i se najdove vo druga zemja, vo
Makedonija, vo edna dale~na i temna no} na 1942 godina, potonata vo
zaboravot na vremeto.
Zaminavme tainstveno, pod zakani i so smrtta zad peticite,
razdeleni zasekoga{, nebare osudeni na ve~nina na dvata brega na egzilot
na golemoto Ezero, na{ata posledna tatkovina...
Taa stu{ena no}, pred {eeset godini, vo na{ata semejna sudbina.
Na{eto kaj~e, {to go nose{e na{iot opstanok, uspe{no im prkose{e
na branovite. U{te nekolku o~ajni~ki zavesluvawa, pa nie }e ja mineme
granicata koja ne be{e ozna~ena, no site silno ja ~uvstvuvavme, duri do
dlabinata na na{ite utrobi. Ozna~en na samiot prag na ìvotot od
granicata, zadràn vo toplata maj~ina pregratka vo no}nata ti{ina,
pred pristanot na drugiot breg, spored se}avawata na Majka, sum velel:
„Odime vo Adep (Pogradec)!“
A nie vsu{nost begavme od rodniot grad! Dodeka patuvavme kon
drugiot breg Majka ne prestanuvala da go moli boga sre}no da ja mineme
granicata. I site vo kajakot koj {epotum, koj mol~e{kum verno ja
pridruùvavme Majkinata molitva. Koga stignavme sre}no na drugiot
breg, nie otoga{ ne prestanavme da veruvame vo boga...
Predodreden od sudbinata da ja zapi{uvam semejnata hronika vo
egzil, so stranici za ìvotot i za smrtta vo nea, od dvete strani na
granicata, doìvuvaj}i go padot na stalinisti~ko-komunisti~kiot
reìm, vo rodnata zemja Albanija, koj be{e neprikosnovan gospodar na
granicite, a nie nivni golemi zalo`nici, pa i samite stanavme lu|e-
granici, bev beskrajno iznenaden, koga od rodniot Pogradec, vo proleta
2004 stasa aber deka po inicijativa na ~etiriesetina intelektualci, me
proglasile za po~esen gra|anin.
Pi{uvaj}i, nikoga{ odnapred ne razmisluvav, a u{te pomalku
veruvav deka knièvnosta nosi slava. Naprotiv, otsekoga{ pove}e
veruvav vo pi{uvaweto kako ma~eni{tvo so koe se isceluva dlaboka
bolka ...
Koga dojde aberot za kone~nata presuda na sudbinata za vra}aweto
od egzil, re~isi i nema{e so kogo da ja spodelam radosta. Gi nema{e
pove}e onie na koi{to ìvotot im pomina vo nadevawe, vo prv red, Tatko
i Majka, da go stignat vra}aweto. Gi nema{e nitu trojcata postari
bra}a, i tie rodeni vo Pogradec, so postojani ìvi spomeni i kaùvawa
za detstvata pominati tamu. Kakvo poigruvawe na sudbinata! Samo jas go
stignav vra}aweto.
Se vra}av vo mojot Adep {to go napu{tivme so ~unot na sudbinata
pred {eeset godini. Sega jas bev sam vo ~unot, li{en od toplinata na
Maj~inata pregratka koja tolku mi nedostasuva{e vo ovie migovi
brodej}i kon drugiot breg na egzilot. Brodev i gi ostvaruvav èlbite na
bliskite, a is~eznati, ostaven sam da go odboleduvam moeto vra}awe.
Taka ti e na kletiot Balkan, nikoga{ da ja dostigne{ vistinskata
polnota i sre}a na ìvotot. Tuka prerano se vesti zalezot na sonceto.
Preovladuva ~uvstvoto na prebrzo izminatiot ìvot. Re~isi po pravilo,
lu|eto vo egzil, prese~eni vo du{ata od granicata, ne prestanuvaat, vo
tekot na celiot ìvot, da go sonuvaat ìvotot na drugata strana od
granicata.
Vo mojot slu~aj be{e toa golem, postojan son, ponekoga{ dofatliv,
jasno prenesliv vo javeto, a drugi pati nejasen, nedofatliv i izguben vo
zaboravot. Samo vo sonot, koga }e se najdev otade granicata, vo rodniot
grad, ostanuvav nezabeleàn od nikogo. A koga }e ja minev granicata,
oddaleku, blizu rodnata ku}a kraj Ezeroto, mi se pokaùva{e ~ovek so
uniforma i so oru`je v raka, i migum se budev. Se osloboduvav od stravot
vo sonot, koj me slede{e so godini... Nikoga{, ni vo son, ne moèv da gi
pominam nekolkute ~ekori do ku}niot prag...
Koga prvin si zamina Tatko, a po nekolku godini i Majka, so
bolkata po predvreme zaminatite sinovi, mi se vra}a{e stariot son, so
poza~esteno minuvawe na granicata. Se dobliùvav do ku}ata. Pove}e
pred nea go nema{e ~ovekot vo uniforma i so oru`je v raka. Sega
slobodno go minuvav ku}niot prag. Vleguvav vo ku}ata. No, taa be{e
prazna. Site nejzini ìteli bea odamna zaminati, is~eznati... Se ka~uvav
na ~ardakot, poglednuvav kon neboto vo potraga nad Ezeroto, po oblak,
kako onoj od platnata na [agal, koj prenesuva edno semejstvo, oslobodeno
od site granici, pome|u zemjata i neboto. Si go doìvuvav, samo nasone,
neostvarenoto vra}awe na Majka i na Tatko, na bra}ata i na site bliski,
vo mrtviot dom na semejstvoto, so site `rtvuvani ìvoti. Vo ovoj dom
kraj Ezeroto, jas trebe{e da bidam proglasen za po~esen gra|anin...
I taka dojde vremeto sonot da stane jave, a javeto son. Nekoga{
progoneti od rodnata grutka, so zabraneto vra}awe, duri i vo soni{tata,
se stavav vo pozicija da se prenesam od ispi{anite stranici na semejnata
hronika, na nejzinata metafizika, vo realnosta na edno drugo vreme, koe
veruvav deka pove}e nikoga{ nema da mi pripa|a...
VI
Osamna i toj den vo mojot ìvot. Pojdovme kon makedonsko-

albanskata granica, kon Pogradec, so bliskite od semejstvoto. Kako po
obi~aj, zaprevme pred samata granica, koja prodolùva{e vo Ezeroto, kaj
Manastirot Sveti Naum, toa neodminlovo svetili{te na semejniot
egzil, na taa ramnote`na to~ka pome|u ~ovekot i prostorot, pome|u
ekstazata na veruvaweto i neizvesnosta na postoeweto.
Nekoga{, spored semejnata legenda, na{i predci go ~uvale
Manastirot. Ovde, i porano, otkako preminavme od ovaa strana na
granicata, postojano doa|avme, site od semejstvoto.
Doa|a{e i Majka za da zapali sve}a vo Manastirot velej}i deka, u{te
koga bila mlada nevesta, toa go pravela so nejzinata sverkrva, kako i site
drugi risjani i muslimani od Pogradec.
Doa|a{e ovde i Tatko, za da si ja rastopi golemata nostalgija vo
du{ata, so koja te{ko go podnesuva{e ìvotot zad granicata, iako toa
nikoga{ da ne i go pokaùva{e. Doa|aa tuka i moite bra}a so golemata
tatkova dulbija, poodblizu da go gledaat rodniot Pogradec. Doa|aa tuka i
pripadnici na drugite generacii od semejstvoto, pred toj golem
balkanski yid, pred toa granica koja be{e nevidliva vo sinata ezerska
povr{ina, a vidliva na bliskite ridovi, niz krivulestata potkastrena
{uma i niz bodlikavata ìca. Doa|av i jas vo ova svetili{te so moite
bliski, no i so prijateli od golemi dale~ini...
Edna godina, na golemata karpa, pred Manastirot, visnata kako
balkon nad Ezeroto, blizu nevidlivata granica vo vodata, se najdov so
poetot na {panskiot egzil Rafael Alberti koj ~etirieset godini, od
edniot breg na Atlantskiot Okean, gi dovikuval svoite, od drugiot breg,
vo rodniot Kadiz. Jas sum ovde postojano vo prolomot, kaùva{e poetot,
na samiot breg, svrten postojano kon po~etokot, kako i moreto, ne moàm
da otstapam. Zatoa sum tuka, postojano pottiknuvan da si go slu{am
glasot srede branovite.
I jas si imav pravo na svojot ritual na bregot pred Manastirot,
zagledan preku granicata, vo rodniot grad. Taka be{e i ovoj pat, makar
{to, po malku vreme, trebe{e da ja minam sudbinskata granica.
Stanuvam po~esen gra|anin na taa dale~na to~ka na horizontot
koja, otade nevidlivata granica vo Ezeroto, polovina vek se zgolemuva{e
vo mojata bujna egzilska imaginacija i neizle~iva melanholi~na
nostalgija. Tokmu na ovoj prostor na Manstirot, se sudirale i se
pomiruvale veruvawata na Zapadot i na Istokot stana moe nasledstvo.
Zapirav ovde, pred Manastirot, kako pred nekoe anti-svetili{te na
moite propu{teni veruvawa, na site mo`ni isceluvawa.
Stignuvav na zadocnetiot oma` na is~eznatite heroi na semejniot
egzil. Toa be{e nivniot svet oma`, na koj, nebare i transcedentno, imaa
pravo, a jas, po{teden od smrtta, im go dolèv. Tie }e go praznuvaat
moeto, a so toa i svoeto vra}awe...
Se najdov povtorno na drugiot breg na ezeroto, {eeset godini
podocna, na bregot na anti-egzilot. Bev so site, a kako nikoga{ sam.
Sudbinski sam. Site moi neispi{ani liv~iwa, ~ie sogoleno steblo bev
samiot jas, stebloto na semejnata saga, vrz koi treba{e da se dopi{uva
gor~livata vistina na egzilot, se veeja, nebare otkinati od nekoi
nepostojni godi{ni vremiwa. I samiot, vo tie migovi, koga knigata
stanuva{e ìvot a ìvotot kniga, kako da ne bev dokraj svesen deka moeto
vra}awe vo rodniot Pogradec, ozna~uva{e nova granka na moeto semejno
steblo...
Vraten vo rodniot grad, po~naa da mi se otvoraat novi horizonti
vo potragata po premol~anoto Tatkovo vreme, od re~isi polovina vek,
koe kako da go be{e zaklu~il so golemiot klu~ na ’r|osanata brava na
vremeto.
So solzi vo o~ite, koi naviraat sami pri vra}awe od egzil, i so
site zadràni solzi na is~eznatite bliski, gi kaùvav ta`nite
svedo{tva za ìvotot od drugata strana na granicata. Mladi, deca, vo
rosata na ìvotot, ~itaa fragmenti od svedo{tvata za Tatkovite knigi,
na nivniot maj~in jazik i na drugi jazici. Tie go ~itaa pasaòt za
vra}aweto na edno nivno drugar~e, od nekoe drugo vreme, vo rodniot
Adep...
I taka, kone~no, is~ezna taa granica poradi koja bevme vo egzil,
kako posleden balkanski yid. Granicata poradi koja Majka prerano
ostare, a Tatko zasekoga{ gi zagubi iluziite na novite zaminuvawa, bez
koi mu se gube{e smislata na preostanatiot del od ìvotot.
Dali vra}aweto od egzil treba{e da go ozna~i i krajot na mojata
albanska i balkanska semejna saga? Predocna vraten vo tatkovata Itaka,
ne mi preostanuva{e ni{to drugo osven da tragam po pri~inata za
negovite prvi egzilski fugi. Veruvav deka vo potragata po Tatkovite
begstva, sam i so svoeto semejstvo, kone~no gi otkrivav site koti na
negovite zaminuvawa od Pogradec do Carigrad i Kairo, so brod preku
Dra~ i Italija, vo dvaesettite godini na XX-ot vek. Potoa, vo
triesettite godini, sledea negovite zaminuvawa vo Bari, Brindizi,
Rimini, Venecija i Rim, na edinstvenoto patuvawe so Majka, i, na krajot
vo ~etiriesettite godini negovoto kone~no zaminuvawe vo egzil, od
Pogradec, najnapred vo Struga, pa potoa vo Skopje.
Vo itinererot na Tatkoviot egzil, po koj se dviè{e so godini
mojata imaginacija, so spomeni koi mi gi kaùva{e, so seta
misterioznost, bleska{e godinata 1917 koja ja krie{e tatkovata
francuskata vrska, od vremeto na Prvata svetska vojna, osobeno vrskata
so francuskiot zapovednik na Pogradec, komandantot, toga{ polkovnik,
a podocna general na francuskata armija Eduar Ogist Ipolit Mortje.
Jazolot na tainstvenata Tatkova vrska zapo~na da se razvrzuva
tokmu na denot na moeto vra}awe vo Pogradec, kako spored nekoe
nepredvidlivo scenario na sudbinata.
Izgubenata zemja povtorno stanuva{e moja. Bev zagledan kon
sprotivniot breg na egzilot. Od zanesot me ottrgna blagiot glas na
stariot prijatel pisatelot i lekar od Pogradec Misto Markaj:
‡ Najposle se vrati vo tvojot Adep... So godini te ~ekavme.
‡ Malkumina se vrativme... Postarite ne stignaa...
‡ Neka im e leka zemjata... Ti ni gi nosi{ vo svoeto delo...
‡ Drugo i ne mi preostanuva!
‡ No sega zemjata ti e otvorena! Gi nema granicite!
‡ Taka e ! Gi nema i lu|eto koi go vardea na{eto vreme. Pomina
polovina vek. Na na{ite im be{e zabraneto da se se}avaat na minatoto...
Misto Markaj, pisatel, so postojano blagoroden izraz, vo gradot
be{e poznat i kako lekar i kako prijatel na poetot Lazgu{ Poradeci. Se
interesira{e za ponatomo{noto pi{uvawe na balkanska saga. Vra}aweto
vo rodniot Pogradec obvrzuva.
‡ Dobro, ‡ mu rekov, ‡ no s# u{te tragam po Tatkoviot ìvot vo
Pogradec, osobeno za vreme na francuskata okupacija vo 1917 g. Otkriv
deka go poznaval francuskiot komandant na zonata na Pogradec, Eduard
Mortje...
Misto Markaj, vidlivo iznenaden, me pogledna, a jas go zapra{av:
‡ Kako moàm da dojdam do soznanija za komandantot Mortje? Dali
znae{ koj bil toj?
‡ Se razbira deka znam. Eduard Mortje be{e na{ zet. Se oèni,
dodeka be{e komandant na voenata francuska zona vo Pogradec, so Atina
Lazar, sestra na mojata baba. Imam i forografija od ven~avkata...
Taka ti e so istorijata na Balkanot. Polovina vek o~ekuva{
zna~aen rasplet na nekoj nastan. Minuvaat generacii. Se razminuvaat
vremiwa. I koga ti se ~ini deka preovladal zaboravot, odnenade`, nekoj
od potomcite, ti go kaùva klu~niot i presvrten nastan, so nevidena
lesnina...
VII
Taka knigite, pi{uvani vo potraga po patot na vra}aweto od

egzil, stanaa mostot preku koj treba{e da se mine bezdnata na vremeto i
da se stasa do ovoj den. Na denot na proslavata, Misto Markaj mi dade
primerok od vesnikot Koha (Vreme), od 31 mart 1923 g., objaven vo Kor~a i
primerok od knigata, na Lazgu{ Poradeci, Albanskite u~ili{ta vo
Pogradec, objavena vo 2002 g., a koja se odnesuva{e za albanskite
u~ili{ta, otvoreni za vreme na francuskata okupacija, vo 1917 g. Go
drèv vo racete vesnikot, beglo go prelistuvav i eden od napisite mi go
zapre zdivot. Se odnesuva{e na Tatko. Toj, simboli~no, treba{e da mi
vrati del od negovoto, tolku dolgo i gri`livo zatajuvano vreme. Se
otkrivaa nepoznatite tajni na Tatkovoto vreme koe moè{e da se naseti
od zatskrienite knigi vo negovata biblioteka i od poslednite zborovi,
izgovoreni na francuski jazik.
Treba{e da minat dvaeset i {est godini od Tatkovoto zaminuvawe,
pa samo edna stranica od vesnikot Koha da gi oìvee, da gi razbranuva
zatajuvanite zna~ewa na francuskite knigi od Tatkovata biblioteka,
nekoi obeleùvani so pepelta od cigarite pri negovite damne{ni
~itawa, da ozna~i nov predizvik vo potragata po tatkovoto francusko
vreme.
Do ovoj mig ne moè{e da se nasluti nikakvo li~no Tatkovo
u~estvo vo burnite nastani, koi se odnesuvaa na kor~anskata Francusko-
albanska republika i na nejzinoto pro{iruvawe kon Pogradec, vo
periodot od 1916 do 1920 g.
Sega stanuva{e razbirlivo i prisustvoto na knigite od generalot
Moris Pol Emanuel Saraj, polkovnikot Anri Dekuan i majorot @ak
Burkar. I spored koj bilo raspored da se ~itaa ovie knigi od Tatkovata
biblioteka, bez negovite ìvi svedo{tva, bez podatocite koi gi otkriv
vo Pogradec, pri moeto vra}awe, ne moèa da otkrijat nikakvi posebni
tajni... Bibliotekata e izvorot na golemite iluzii na ~itatelot. No zar
novata kniga ne moè da go promeni poredokot na ideite, na vrednostite,
da predizvika semo`ni novi valencii. na zna~ewata kako i pri
najsloènite hemiski reakcii? Takva kniga jas drèv vo svoite race. Toa
be{e tokmu knigata Albanskite u~ili{ta vo Pogradec koja, za àl, ne
moè{e da stigne do Tatkovata biblioteka vo negovoto vreme. So zanes ja
prelistuvav knigata kraj Ezeroto.
Otkrivaweto na ovaa kniga $ dade sosema nova perspektiva na
potragata po tajnite koi gi krieja Tatkovite knigi. Dotoga{ nema{e
nikakvi tragi, dokumenti, nitu negovi spomeni za da se otkrie
dvegodi{niot period na Tatkovata francuska vrska. Se najdov srede
otkrienite Tatkovi svedo{tva, pred razre{nicata na edna odamna
zavr{ena vojna, Golemata vojna na Balkanot, pred re~isi eden vek.
Vistina, ima{e i drugi vojni po nea, no ovaa vojna, po svoite zna~ewa i po
posledicite nikako ne zavr{uva{e i zasekoga{ ostanuva{e Golema vojna
na Balkanot. Ne moèv da poveruvam, deka tolku docna vo ìvotot, edno
se}avawe, zad silniot prevez na ti{inata, moèlo da teì, da pritiska
vo svesta, za da pomine vo katarzi~ni zborovi koi ja osloboduvaa
vistinata.
Si postaviv zada~a, nebare vo li~en revan{ kon istorijata, da
tragam po balkanskata epizoda na francuskite vojnici, polkovnici,
generali, komandanti, so koi se vkrstil Tatkoviot ìvot u{te vo samata
mladost, vo vremeto na Golemata vojna.
Koi bea tie vojnici, dojdeni od site strani na svetot, pripadnici
na site rasi, na pove}e nacionalnosti i veri, koi na Balkanot ne se
sudrija samo so vistinata na nekolku narodi tuku i so nivnite obi~ai i
mentaliteti, so nivnata beda i so poti{tenosta po èstokite Balkanski
vojni? Sakav prvin da dojdam do vistinite za niv, a potem do vistinite na
nivnite golemi i mali bitki, za nivnite porazi i pobedi, podemi i
padovi, da go prodolàm patot na potragata nazna~en vo Tatkovite
francuski knigi, dobieni kako podarok od francuskite vojnici.
Patot, najnapred me vode{e kon Solun, sredi{teto na vojskite na
Isto~nata armija, na ~ie ~elo se nao|a{e generalot Moris Saraj. Ovoj
pat me vode{e i do osnovaweto na Kor~anskata Republika, od strana na
polkovnikot Anri Dekuan i, na krajot, do rodniot Pogradec i do
komandantot Eduard Mortije, kako i do negoviot prijatel majorot @ak
Burkar. Otkrivav eden mal „zagovor“ na francuskite generali.
Poddrùvaj}i ja albanskata Kor~anska Republika, nekoi od niv doa|aa vo
sudir so francuskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti i so
Ministerstvoto za Vojna, navodno poradi zastranuvawe od oficijalnata
linija na sojuznicite. Gi obvinuvaa za albanofilstvo, za svirewe spored
svoi noti vo planiranite pobedni~ki mar{evi koi, spored
pretpostavenite vo Pariz, ne vodele kon ostvaruvawe na strategiskite
voeni planovi i interesi vo Golemata vojna, tuku do nivnite li~ni i
polit~ki himeri i voznesi na balkanskite boi{ta, od koi se o~ekuva{e
razre{nicata na svetskata vojna.
Mi preostanuva{e da pojdam po genezata na „zagovorot“ na
francuskite generali, vo prilog na vistinata za Albancite. Potragata
treba{e da zapo~ne od prviot „zagovornik“, pa, na krajot, da se stigne do
posledniot komandantot Eduard Mortije, podocna general, Tatkoviot
prijatel od mladosta, glavniot protagonist vo Tatkovata francuska
vrska.
No toa be{e dolg, mnogu dolg pat...
Patot zapo~nuva{e vo Solun, vo General{tabot na Moris Saraj, vo
kampot na bradestite vojnici na Istok (Poilus d'Orient). Pridonesot na
ovie francuski generali vo nivnata proalbanska bitka be{e golem, no,
vo vremeto na stalinisti~kiot komunizam, be{e nepravedno
marginaliziran, prepu{ten na zaboravot. Gi smetaa za pripadnici na
„francuskiot imparijalizam“, koi, vo sprega so nivnite „lakei“,
albanskite begovi, vladeeja so jugozapadniot del na raspar~enata
Albanija, za vreme Golemata vojna...
Treba{e da mine re~isi eden vek pa, so padot na komunizmot i na
granicite vo Albanija, vo rodniot Pogradec, na denot na vra}aweto, da
zapo~ne da se otkriva vistinata za francuskite generali, za nivniot
proalbanska „zagovor“, za nivnite neobi~ni sudbini vo koi be{e vpleten
i Tatkoviot ìvot...
VIII
So oìveanite Tatkovi svedo{tva i knigi, se najdov pred

nepoznatite stranici na edna odamna zavr{ena vojna. Toa be{e Golemata
vojna koja s# u{te ostanuva{e ìva na Balkanot so svoite nezgasnati
zna~ewa.
Treba{e bezdrugo da zapo~ne potragata po vistinata za glavniot
„zagovornik na albanofilstvoto“, komandantot na Isto~nata armija vo
Solun generalot Moris Saraj, i toa tokmu od negovata kniga vo
Tatkovata biblioteka, Mon commendement en Orient (1916‡1918), objavena
vo Pariz vo 1920 g. Te{ko moè{e da se otkrie od koga Tatko ja poseduval
ovaa kniga, od kogo ja dobil, a od koja ne se odvoi do krajot na ìvotot.
Taa kako da mi be{e ostavena vo amanet za, eden den, da svedo~am za
„proalbanskiot zagovor“ na francuskite generali ~ij za~etnik be{,e
bezdrugo, tokmu generalot Moris Saraj.
Patot vode{e prvin kon Solun, pa preku Kor~a za, najposle, da se
stigne vo Pogradec, vo sledeweto na albanofilskata linija na
francuskite visoki oficeri koja be{e sprotivstavena na onaa
dràvnata, sproveduvana preku francuskoto Ministerstvo za vojna i na
Ministerstvoto za nadvore{ni raboti.
Vo toa vreme, Solun be{e vistinski Vavilon, Balkanvavilon na
narodi, veruvawa, rasi. Se izvi{uva{e kako edna misti~na tvrdina od
crkvi, xamii, sinagogi, niz koi o~ajnite vernici, vo vremeto na Golemata
vojna, ispra}aa kon neboto edna zaedni~ka molitva za spas vo tie te{ki
vremiwa.
VIII
Mnogumina od visokite eliti dov~era{ni otomanski eliti, koi ne

moèa da se pomirat so porazot, bea gotovi da vodat svoi vojni. Da go
odbranat nekoga{niot Vavilon na nivnite predci, vo koj spored niv
caruvala me|usebna tolerancija, razbirawe, soìvot. Kraj Beas-kule, taa
mala otomanska tvrdina, se izvi{uva{e novata vavilonska tvrdina od
vojski na dvaesetina narodi, so koja rakovode{e genralot Moris Saraj.
Dojdoa mnogu mladi lu|e, so silni mlade{ki iluzii, osokoleni so silni
patriotski ideali, ostavaj}i gi svoite ìvoti, pokoseni od malarijata i
od drugi bolesti, u{te pred da se najdat na bojnoto pole. Tie {to ginea na
frontot bea „posre}ni“ od onie {to umiraa od bolestite.
Generalot Moris Saraj be{e komandant i na ednite i na drugite.
Toj stigna na Balkanot so skr{eno srce. Po bitkata na Marna, po Verdun,
strategisko upori{te vo Golemata vojna, generalot Saraj, komandant na
Tretata Armija, treba{e da zamine vo Solun, na ~elo na {totuku
formiranata Isto~na armija. Makar {to zapadniot front be{e glaven
vo Golemata vojna, kade so godini se vodea najkrvavite bitki vo
istorijata na Evropa, balkanskiot front, be{e nepravedno minimiziran.
Generalot Saraj, so svojata armija, koja be{e sozdadena otkako
Bugarija zastana na stranata na centralnite sili, stigna predocna za da
gi spasi srpskite vojski. Vojskite na sojuznicite, pod negova komanda, so
godini ja o~ekuvaa golemata presudna bitka. Na generalot mu
preostanuvaa malite bitki od koi ne se izleguva kako kone~en pobednik,
dostoen za slava. Generalo Sraj treba{e da izvr{i pritisok vrz
germanofilskiot gr~ki kral Konstantin da mine na stranata na
sojuznicite ili da abdicira. Za da go za{titi levoto krilo na Isto~nata
armija od avstrisko-bugarskoto nadirawe i so cel da se povrze, na Zapad,
so italijanskata sojuzni~ka armija, polkovnikot Anri Dekuan,
predvodej}i edna voena edinica ja formira malata albanska Republika
Kor~a, na del od teritorijata na raspar~enata Albanija.
Svesen deka nikoga{ nema da stane herojot na golemite bitki koi
se vodea na severnite boi{ta i deka nikoga{ nema da pomine niz
golemata Triumfalna kapija vo Pariz, so pobednicite, generalot Saraj
si ostanuva{e pomiren so sjajot i so bedata na svojota voena misija. Vo
migovi na osama, s# pove}e veruva{e deka nekoj, tokmu vo zaletot na
negovata kariera koga, po Verdun i Marna, treba{e da se najde na edna od
~elnite pozicii na General{tabot na Francuskata armija vo Pariz, „go
spu{ti na zemja“, ispra}aj}i go na Balkanot, vo vavilonskiot Solun.
Generalot treba{e da se razdeli i od svojata mlada i ubava
svr{enica. Zlite jazici velea deka na generalot mu preostanuvalo da
vodi dve golemi bitki: da bide pobednikot na Isto~niot front i da $ se
vrati ìv i zdrav, {to poskoro, na svojata mlada nevesta. Zatoa, spored
nekoi istoriski analiti~ari, se pokaùva{e kako premnogu re{itelen
a, spored, drugi, i neposlu{en pred svoite pretpostaveni vo Pariz. Se
~ine{e deka saka{e nekako prebrzo da gi re{i problemite na
balkanskiot front. Ima{e migovi koga se ~uvstvuva{e, na frontot, kako
general vo lavirint koj go bara, so svojata vojska, izlezot vo pobedata
koja, so godini, ne se najavuva{e.
Vo nekoi migovi se ~uvstvuva{e kako osamen baron, vo balkanskata
pustelija, koj prestanuva{e da ispra}a nostalgi~ni pisma do svojana
sakana. Me|utoa, toj ima{e i postojani nesoglasuvawa so pretpostavenite
od pariskata centrala, posebno od Ministerstvoto za vojnata, osobeno
koga be{e vo pra{awe pragmati~nata strategiska voena vizija na
terenot. Toj veruva{e deka generalstvoto se zdobiva i se odbranuva samo
na bojnoto pole, pri silnata mirizba na barutot i krvta. Ne retko, i za
instrukciite koi doa|aa od General{tabot, po analizata na podatocite
od site centri vo francuskata metropola, toj sekoga{ ima{e svoj
odgovor, svoi kontrainstrukcii. Negovite li~ni, radikalni stavovi
naj~esto gi povrzuvaa so negovoto masonstvo i levi~arstvo. Toj znae{e
deka samo triumfot vo edna golema bitka moè{e da go izvle~e so slava
od Balkanot, no, isto taka, odnapred be{e ubeden deka nema da bide
generalot, komandantot na presudnata bitka. Mu preostanuva{e da se
zadovoli so slavata na malite bitki. Na svoite pot~ineti ~esto im se
doveruva{e:
„Na{ata najgolema pobeda }e bide ako na ovie nama~eni ìteli na
balkanskiot pekol, im vleeme malku nade` za ìvot“.
Generalot Saraj be{e svesen deka na Balkanot ne moè da se izvede
nekakov napoleonovski podvig, nekoja golema pobeda nad protivnicite. Minaa tie
vremiwa, a i samiot Napoleon, na krajot, ne zavr{i slavno. Na generalot
Saraj mu preostanuva{e da veruva vo pobedata od von voenite tran{eja, da
gi razbere lu|eto okolu niv, tie ve~ni gubitnici vo vojnite. êsto, od
svojot generalski kabinet vo Solun, ostanuva{e zagledan kon patot Via
Ignacija, kon toj del od golemiot rimski pat, zamislen i ostvaren kako
izlez od Balkanot, a sega prekinat most pome|u Istok i Zapad. Zar ne
treba{e ovoj most da gi vrati Balkancite vo Evropa?
IX
Gradot Solun, po Balkanskite vojni i po padot na Otomanskata
Imparija, ìvee{e so site fantomi na minatoto i so nade`ta vo
idninata. Site o~ekuvaa vojnata da donese nekakvo novo razbranuvawe,
razmestuvawe na razli~nite narodi, so razli~ni mentaliteti, jazici,
religii, sudbini. Narodite, koi pod dolgove~nata Otomanska Imperija
si go imaa spaseno svojot identitet, so jazi~nata i so verskata
avtonomija, po nejziniot pad, nastojuvaa da zazemat {to podobri pozicii,
da se nadredat edni na drugi, vo procesite na formirawe na nivnite
dràvi-nacii.
Zapadnite sili, niz svoeto prisustvo i vlijanie treba{e da ja
odràt i da ja stimuliraat novata hierarhija na balkanskite narodi,
spored nivnite interesi. Straotnite balkanski vojni, kako posledica, ja
pokaàa seta svoja beda, so masakrite, so delbite, so preselbite na
pomalku mo}nite narodi... Nekoga{ ovie narodi ìveele vo sloga i vo
razbirawe. Tie ne se ubivale me|usebno, ne se istrebuvale... A sega,
Bugarite vojuvaa protiv Srbite, Grcite protiv Bugarite, re~isi site
ovie protiv Albancite, Makedoncite... I ne prestanuvaa da se pletat
zakrvaveni granici pome|u niv. Se slu~uva{e, mo{ne ~esto se slu~uva{e,
bra}a da se najdat vo sprotivstaveni vojski i da pukaat edni kon drugi.
Utroto }e se najdea vo edna vojska, a no}ta prebeguvaa vo druga.
Naselenieto ìvee{e vo o~ajna beda , re~isi vo urnatini...
Na momenti, Moris Saraj si se gleda{e kako general na
balkanskite urnatini. Veruva{e deka, na krajot, moè da se stane i
pobednik na ovie urnatini, da se poddrì pobedata, na smetka na porazot
na drugite. Vo vremeto koga se budea balkanskite nacionalizmi so
neverojatna ksenofobija, Moris Saraj ja gube{e nade`ta vo golemata
pobeda. Balkanot stanuva{e golemo bojno pole, a generalot, u{te pred da
se najde vo nego, kako da be{e faten vo stapica. Vo vojnata ne ginea
protivnicite, tuku ginea ovie nesre}ni lu|e koi veruvaa deka se
oslobodeni od edno ropstvo, a vleguvaa vo drugo, moèbi u{te
poneizvesno i poèstoko od prthodnoto.
Generalot Saraj be{e primoran, od druga strana da go za~uva
edinstvoto na sojuzni~kata vojska, sostavena od iljadnici vojnici od
razli~ni nacionalnosti. Treba{e da se postigne i nu`nata
harmonizacija, pod negovoto rakovodstvo, na angliskata, na srpskata, na
gr~kata, na italijanskata i na ruskata voena komanda. A i sekoja od niv si
krie{e svoi posebni interesi, postavuva{e svoi {pionski gnezda, vo
gustata pajaìna vo koja cvrsto se drèa i doma{ni pajaci. Vo semo`nite
balkanski stapici, generalot Saraj se obiduva{e da najde i po{iroka,
istoriska smisla za svojata misija na Balkanot a da ostvari i edna mala
pobeda na ovie lu|e, tie da bidat razbrani. Takva mo`nost gleda{e i so
sozdavaweto na malata albanska Republika Kor~a...
Vo edna takva raspolo`ba, generalot Saraj, edno utro, go pre~eka
vo svojot kabinet polkovnikot Anri Dekuan koj, po rasformiraweto na
negovata voena edinica „Struma“, treba{e da bide rasporeden na nova
funkcija vo francuskata komanda na Solunskiot front. Generalot go
be{e prou~il do detali voenoto dosie na polkovnikot. Za da mu ja doveri
na polkovnikot Dekuan novata misija, da zamine vo Kor~a, toga{ pod
gr~ka okupacija, za general Saraj be{e presudna negovata vistinska
odiseja niz Grcija za vreme na Balkanskite vojni koga, kako ~len na
francuskata voena misija, be{e komandant na gr~kata kralska kowi~ka
brigada, stacionirana vo Solun, se do negovata mobilizacija, vo 1914 g.,
koga se vrati vo Francija.
Vo golemite vojni, generalite nemaat mnogu vreme da go otkrivaat
karakterot na svoite bliski sorabotnici na koi ima se doveruvaat
sudbonosni zada~i. Naj~esto, pokraj pofalbite vo dosiejata, za nivnoto
postavuvawe odlu~uva i intuitivnata doverba so koja se zdobiva
pretpostaveniot, pri prvata sredba...
Vo Solun, na zalezot od esenta, izgrea ~udesen mediteranski den.
Sonceto go bude{e moreto palej}i ja negovata sina svetlina. Be{e veten
den za ìveewe, a ne za umirawe. Generalot Saraj, vo o~ekuvawe na
polkovnikot Dekuan, po kojznae koj pat se obiduva{e da ja razre{i
strategiskata enigma na Balkanot ‡ Grcija. Grcija toga{ be{e, nebare,
prese~ena vudve. Ednata be{e onaa na Atina, so gr~kiot kral Konstantin
na ~elo, koja be{e svrtena kon centralnite sili, posebno kon Germanija i
drugata be{e onaa na Solun, na ~elo so Venizelos, koja igra{e na kartata
na zapadnite sojuznici. Moris Saraj se obiduva{e da najde po{iroka,
istoriska smisla na svojata misija na Balkanot veruvaj}i vo svoeto
triumfalno vra}awe vo Pariz.
Koga vleze vo kabinetot i se pozdravi so generalot Saraj,
polkovnikot Dekuan vedna{ go zabeleà, na rabotnata masa, albanskoto
dosie, kraj {irum otvorenata mapa na Solunskiot front. Otkako
vojni~ki se pozdravija i generalot turi francuski kowak vo dvete ~a{ki,
srde~no mu se obrati:
‡ Da nazdravime, polkovniku, za va{ata nova misija kako
komandant na voeniot regiment koj }e ima za cel da ja zazeme Kor~a.
‡ Vi blagodaram, generale moj, pokoren sum na va{ite naredbi.
‡ Da se razbereme, va{ata misija nema da bide nimalku lesna, no,
ako uspeete, taa }e bide od golemo zna~ewe za sojuzni~kata armija, za
za{tita na nejzinoto levo krilo od na{ite protivnici, no i za
povrzuvawe so Saranda i so na{iot italijanski sojuznik.
Polkovnikot Dekuan gi dopi poslednite goltki od kowakot i
vidlivo ohrabren se nadovrza:
‡ Zna~i, nie treba da ja oslobodime Kor~a od gr~kata vlast.
‡ Tokmu taka! No ne samo od gr~kata vlast tuku i od privrzenicite
na kralot.
‡ I potem, bi trebalo da ja delime vlasta so albanskoto naselenie?
‡ Se razbira! Duri i da sozdademe zaedni~ka administrativna zona!
Eden vid mala Republika so na{i ‡ evropski institucii. No toa e drugo
pra{awe za koe moème da razgovarame i vo druga prigoda.
Polkovnikot Dekuan ne o~ekuva{e vakov tek na razgovorot. Ne
be{e podgotven za toa. Generalot Saraj prodolì:
‡ Polkovniku, dali go poznavate gospodinot Argiropulos?
‡ Da, go poznavam, mo{ne dobro go poznavam. I toa u{te od vremeto
na balkanskite vojni, koga be{e prefekt na Solun. Toj e ~ovek na
Venizelos.
‡ Znaete li kade se nao|a sega?
‡ Da, generale moj, toj e sega vo Kor~a.
‡ Polkovniku, va{a zada~a }e bide prvin da go izgonite ottamu. Toj
vistinski mi zdodea! Znam deka, ako go izgonime, }e si gi imame na vrat
privrzenicite na Venizelos. No, tamu demnat i privrzenicite na kralot.
Situacijata e mnogu sloèna. Vie, samo so um i so sila treba da najdete izlez.
‡ Razbiram, generale. ]e storam s# {to moàm.
Generalot go dopi kowakot i turi povtorno vo dvete prazni ~a{ki.
Potem pogledna kon dosieto i kon mapata. Go zapre pogledot vrz gradot
Kor~a, obeleàn crveno, i re~e:
‡ Dali vi e poznato albanskoto pra{awe, polkovnikue?
‡ Samo delumno, spored toa {to moè da se najde vo arhivot na
Isto~nata armija vo Solun.
‡ Koga }e navlezete pocelosno vo dosieto, }e vi bidat pojasni
pove}e raboti za misijata koja vi pretstoi vo Kor~a. Nie povtorno }e se
vidime pred va{eto zaminuvawe za da vi bidat predo~eni poslednite
instrukcii vo vrska so albanskoto pra{awe.
‡ Vo red generale moj!
‡ Vie, se razbira, dobro gi poznavate Grcite. I toa }e bide od
presudno zna~ewe vo va{ata misija!
‡ Jas, generale moj, predobro gi poznavam Grcite za da moàm dobro
da gi razberam Albancite! Mene mi se ~inat mo{ne srodni ovie dva
drevni narodi na Balkanot koi, moèbi, imaat isto poteklo. No,
razdeleni u{te od prvite delbi na Balkanot, Albancite, i pokraj site
delbi, promeni na veri, po cena na preselbi, egzodusi, ostanaa postojano
obedineti, no i po cena na postojani `rtvuvawa.
‡ O~igledna e, polkovniku, na{ata zaedni~ka spremnost da go
razbereme ovoj narod delej}i ja zaedni~kata simpatija i razbiraweto kon
nego.
‡ Taka e, generale, jas sum celosno soglasen so vas. No ne mislat
taka i balkanskite eksperti vo na{iot Ke d’orse koi se pod postojan
pritisok na na{ite sojuznici so jasni teritorijalni pretenzii kon
Albanija.
‡ Se razbira, polkovniku Dekuan, nie, na Balkanot, sme vo voena, a
ne vo humanitarna misija! Vo ovaa vojna, na preden plan se interesite na
na{ata nacija. Nie sme ovde odgovorni i za ìvotite na iljadnici
vojnici od zemjata i od koloniite. Nie morame da najdeme mera vo
razbiraweto na ovoj narod i vo negovoto proniknuvawe vo na{ite
strategiski interesi na Balkanot.
No jas, pred se, sum vojnik, kako vpro~em i vie polkovniku.
Vojuvaweto e najkletata profesija vo ~ovekoviot rod. Kako vojnik, dolgo
vreme sum vo pekolot na vojnata. Go preìveav Verdun. Velat deka sum
eden od negovite heroi. Heroj na pekolot! Po toj pekol jas sum ovde vo
~istili{te, no bez nade` da go vidam izlezot kon rajot.
Polkovnikot Dekuan, mol~e{kum razmisluva{e, koga generalot,
zagledan niz {irum otvoraniot prozorec, kon siniot mediteranski
horizont, prodolì:
‡ Nie sme, ovde, na Balkanot, vo svetska vojna, vo Golema vojna. Me
ispratija so vojska, sostavena od pretstavnici od site kontinenti, otkako
Bugarija im objavi vojna na sojuznicite i zastana na stranata na
germanskite sili. Imam ~uvstvo deka predocna stignavme na Balkanot.
Site stanavme zalo`nici na lo{ata strategiska vizija na britanskiot
general Vinston êr~il. Ne mi preostana ni{to drugo vo ovoj voen egzil,
osven da bidam na ~elo na zalo`nicite. Gi izgubivme {ansite, barem za
dogledno vreme, da slavime golema pobeda kako {to zamisluvaa na{ite
pariski stratezi. Nemate li ~uvstvo deka e daleku od nas golemata bitka
koja vodi do triumfot?
‡ Da, sigurno,generale, no ostanuvaat drugi mali bitki koi vodat
do pobedonosnata.
‡ Taka e, polkovniku. Zapomnete: ovde eden den sigurno }e zapo~ne
golemata borba koja }e vodi do pobeda na Sojuznicite. No, dotoga{, so
na{ite vojski, treba da se mine niz ovoj del na pekolot. Pred toa, na ovie
na{i voeni pozicii, moèbi }e dojdat i drugi komandanti po mera na
na{ite pretpostaveni, za da ja zavr{at vojnata. No ne znam dali }e go
preìveeme ovoj pekol.
‡ I vo malite bitki se gine, moèbi u{te pove}e otkolku vo
golemite. Tuka se i kletite bolesti, malarijata! No, za sega, na{a
postojana bitka ostanuva kako da se pridobie Grcija vo sojuzni~kata
alijansa. ]e priznaete ne o~ekuva golema bitka, osobeno vas, so
zazemaweto na Kor~a.
‡ Se soglasuvam celosno so vas, generale. Ne ni be{e polesno nitu
so Bugarite otkako, vo neo~ekuvan protivnapad, ne iznenadija ni pomalku
ni pove}e tuku vo samiot Solun.
‡ Sega, po padot na Romanija, nie sme na na{iot front vo
defanziva. Toj stanuva sekundaren. Samo od nas zavisi dali }e se promeni
toa. Preostanuva da gi {titime operaciite na na{ite sojuznici na
drugite frontovi.
Nie sme ovde dojdeni da ja za{titime Srbija otkako Bugarija otide
na stranata na Avstro-Ungarija i na Germanija. Srpskata vojska, za da go
izbegne opkoluvaweto se povle~e niz Albanija. Na{ite trupi stignaa
predocna. Ni prostanuva{e da se rasporedime okolu Solun. Poradi toa,
mnogumina ne prestanuvaat da go doveduvaat vo pra{awe Balkanskiot
front. Generalite, navednati nad rasposlanite voeni mapi, ne gi gledaat
iljadnicite zagrozeni sudbini na lu|eto, ne go gledaat samiot ìvot,
tuku samo dvièweto na olovnite vojni~iwa kon zamislenata pobeda.
Polkovnikot Anri Dekuan, odvreme navreme, kima{e so glavata, vo
znak na soglasnost so stavovite na generalot koj, ohrabren, prodolì:
‡ No nie morame da istraeme vo ovie mali bitki. Vo edna od niv }e
igrame i na „gubitni~kata albanska karta“ za da gi spasime na{ite vojski
na ovoj i na drugite frontovi, za, eden den, da se prezeme i re{ava~kata
ofanziva kon sever koja }e im ja donese kone~nata pobeda na sojuznicite.
‡ Zazemaweto na Kor~a od Grcite }e bide te{ka i protivre~na
misija, generale.
‡ Vreme e prvin da go naterame da abdicira kralot Konstantin i
na ~elo na zemjata da zastane na{iot prijatel Elefterios Venizelos.
‡ No na{ite osvedo~eni gr~ki prijateli, za vozvrat, }e gi baraat
ju`nite albanski teritorii. Kor~a, vo prv red! A toa e protivre~no na
na{ata misija.
‡ Taka e polkovniku, no va{ata misija }e bide vo toa ve{to da ja
upotrebite „proalbanskata karta“, pa }e vidime {to }e ni donese
sudbinata!
‡ Predobro gi poznavam Grcite za da gi potcenam nivnite nameri.
Nie te{ko se osloboduvame od helenisti~kite iluzii, od slavnata Elada
koja ja gledame so o~ite na Lamartin ili na Bajron. A zaboravame na
nivnite `rtvi, na ovie Albanci, bez ~ie herojsko u~estvo ne moè{e da
se zamisli osloboduvaweto na Grcija.
‡ Imate pravo polkovniku. Nie te{ko se osloboduvame od mitot na
anti~kata civilizacija koja ja smetame kako temel na na{ata evropska
obnova po srednovekovniot mrak. Nie gi poddrùvavme Grcite vo
poslednite vekovi, kako edinstveni `rtvi na Otomanskata Imperija.
Kako da poddrùvavme i la`ni mitovi.
‡ Taka e generale, nie veruvavme deka Grcite ovde }e ni vozvratat
so sojuzni{tvo i so razbirawe. A kralot ni vozvra}a so nerazbirlivo
neprijatelstvo.
‡ Da, ovde Germancite kupile se {to moèlo da se prodade. I
mnogu pove}e. Gi kupile i du{ite na lu|eto. Go dràt vo pokornost i
samiot kral. Organizirale mo}na {pionska mreà. Ni {etaat pred nos, a
ni{to ne im moème. Grcite se zamisluvaat kako gospodari na Balkanot.
‡ Da, se soglasuvam, generale. Go dràt kralot kako kow za uzda.
‡ A nie prodolùvame da gaime iluzii za niv!
‡ Zar ne ~itete vo gr~kite vesnici moj polkovniku? Germancite
velat deka nie sme gi zagrozuvale gr~kite pretenzii za suverenost!
‡ Taka izleguva! Eftina propaganda.
‡ A nie, velikite demokrati, nepogre{livi kartezijanci,
filantropi, nebare vo mesijanska misija, mol~ime i ~ekame.
‡ Zo{to mol~ime, generale moj?
‡ I jas se pra{uvam. Bezdrugo na{ite pariski patroni stravuvaat
da ne gi navredime dostoinstvenite Heleni. Sakaat da ostaneme verni na
na{eto helenofilstvo. Vreme e da kaème deka beloto si e belo, a
crnoto crno! Predolgo ostanuvame mentalni daltonisti. Vo me|uvreme,
na{ite protivnici, pred na{i o~i, se majtapat so nas, kako da sakaat da
ne prinudat da gi zamolime Grcite da ostanat vo svoeto anti~ko stado.
Da, nie ostanuvame i natamu zalo`nici na na{ite la`ni iluzii gubej}i
se se podlaboko vo ovoj vavilonski lavirint, nare~en Balkan.
‡ Nie, polkovniku, so vekovi veruvavme vo ovoj narod, go
pomagavme, bevme sekoga{ so nego. A sega, tie se frlaat vo voda.
‡ No, sepak, ne ni se site Grci protivnici. Elefteros Venizelos e
so nas.
‡ No i negovite privrzanici, se ~ini, se nemo}ni, polkovniku.
Pome|u germanofilskite i frankofilskite sloevi preovladuva edna
golema neodredena narodna masa, re~isi amorfna, bez ~uvstvo za svojot
anti~ki identitet“.
‡ Imate pravo, generale. Tokmu toj del od ovoj narod, koj e vo
mnozinstvo, ostanuva nedoverliv, i kon svoite i kon Grcite.
‡ Za nas, vistinskata pobeda ne e vo triumfot na oru`jeto, vo
pokoruvaweto, tuku stanuva presudno kako da se pridobie ovoj narod, da se
razbudi od vekovnata letargija, nebare ostanat na drugata strana od
vremeto.
‡ Ubavo re~eno, na{ata misija e vo toa kako da go vratime vo
sega{novo vreme.
‡ Da. Misijata, generale, ne e od istorisko zna~ewe samo za Grcija
tuku i za celiot Balkan.
‡ Nam ni pretstoi golemata borba za ~ovekot koja ne ja gledaat
na{ite stratezi. Tie se za brza pobeda na bojnoto pole, za podelba na
plenot, za novi granici, za nov poredok!
‡ A {to bara ovoj narod, polkovniku?
‡ Toj bara se i ni{to! Go saka kralot Konstantin, go saka
Venizelos! Gi saka Germancite! Gi saka Francuzite!
‡ Ponekoga{, polkovniku, si velam, kako vojnik, deka polesno mi
be{e vo pekolot na Verdun, otkolku vo ovie kleti balkanski boi{ta. Vo
Verdun dobro se znae{e koj e neprijatelot. Ubi ili }e bide{ ubien! Po
mnogu brza postapka.
No ovde, e s# izme{ano, neizvesno, misteriozno. Vo mentalitetot
na Balkancite se izme{alo vizantiskoto, otomanskoto, pravoslavnoto,
kabalata. Osudeni sme da gi razbereme ovie lu|e. ]e bide te{ko, no
nemame drug izlez.
‡ Nie, na Balkanot, generalu moj, se nao|ame pome|u mitskoto i
istoriskoto vreme.
‡ Balkancite, polkovniku, ìveat so mitovi za la`na veli~ina. Vo
vremeto koga se doveduva vo pra{awe isto~niot front, nie, so na{ite
„mali bitki“, treba da go potvrduvame negovoto postoewe. Grcite }e
baraat visoka cena za toa. ]e se najdeme vo mnogu sloèna pozicija.
Sojuznicite te{ko }e gi razberat na{ite potezi vo Kor~a i sigurno }e
vr{at pritisok vrz na{ata diplomatija.
‡ Sakate da kaète deka }e se najdeme vo kornejska pozicija:
raspnati pome|u silnite strasti vo qubovta kon tatkovinata i li~noto
~uvstvo za dol`nosta. Na Balkanot, moèbi vo bliska idnina, }e se
odvivaat sudbonosnite bitki na Golemata vojna. ]e ima mnogu `rtvi. ]e
treba da gi izbegneme, kolku {to }e bide toa vo na{a mo}.
‡ Nie, polkovniku, so na{ata planirana akcija, }e navlezeme
dlaboko vo zemjata na Albancite. Imame, od site strani, mnogu negativni
informacii za ovoj narod, osobeno od nivnite sosedi, vklu~uvaj}i gi tuka
i propagandite na del od na{ite sojuznici. Za nas }e bide presudno da ja
doznaeme vistinata za ovoj narod. Treba sami da otkrieme, koi se, kakvi
se, a ne kakvi gi smetaat drugite. Nie sme ispraveni pred voena, no i pred
civilizaciska misija. No ne smeeme da se zagubime vo lavirintot od koj, i
ovoj narod, so vekovi, ne nao|al izlez kon Evropa.
‡ Imate pravo, generale. Nie nemame zavojuva~ki pretenzii kon
Albanija, kako {to imaat drugite.
‡ Toa, vpro~em, sakav i da go naglasam, polkovniku. Nie sme ovde
dojdeni ne da osvojuvame, tuku da zavedeme red.
‡ Ne smetate li, generalu, deka treba da pobarame soglasnost od
na{ite nadle`ni ministerstva za na{ata akcija vo Kor~a?
‡ Ne griète se za toa. Generalot, na bojnoto pole, ima pravo na
svoja odluka. Taa odamna zree vo mene. Ne griète se, istorijata }e
pokaè deka sme imale pravo! Na{ite diplomati kako da sakaat vo
racete da dràt sabja so dve ostrici. No koga si so oru`je v race, mislata
e popresudna od onaa na politi~arite koi odlu~uvaat sednati vo udobnite
fotelji na svoite kabineti.
‡ Ve razbiram, generale, ve razbiram...
‡ Glavniot rizik go prezemam jas, polkovniku. No vie }e imate
celosna inicijativa na terenot. Go spodeluvame rizikot pred istorijata.
Ne sum siguren dali }e pobedime vo Golemata vojna, no veruvam deka }e
izvojuvame mala pobeda vo istorijata na ovoj narod.
‡ Jas, po~ituvan generale, ostanuvam dokraj so vas, do pobedata ili
do porazot, bez ogled dali }e n# razberat na{ite vo Pariz i sojuznicite.
‡ Vi blagodaram, polkovniku Dekuan. Va{iot imperativ ostanuva
da pojdete vo Kor~a, so odbrana edinica i, so toa, kone~no da go
za{titime levoto krilo na na{ata armija, da zavladee mir vo zemjata na
ezerata.
‡ Ve razbiram, ostanuvam dokraj pokoren na va{ite naredbi,
generale!
‡ Ne zaboravajte polkovniku, nevidlivi se na{ite neprijateli vo
ovoj balkanski beskraj, domorodcite, ovde, so vekovi priviknuvale na
pekolot. Treba da se po~ituva nivnoto iskustvo. Spasuvaj}i gi, nie }e se
spasime i samite! Nema imperija sozdadena so oru`je, koja ne bila
porazena od oru`je. Ne e dovolno samo da se pobedi tuku treba i da se
razbere porazeniot.
‡ Imate pravo, generale, ovie lu|e ovde ìveat so vekovi kako vo
crnite kuli vo koi zalo`nicite na krvnata odmazda ja o~ekuvaa smrta, so
nade` deka po nekoja slu~ajnost, taa }e gi izbegne. Tie ìveat izolirani
vo vekoven strav. Tie se nedoverlivi kon drugite, kon sosedite, i osobeno
stravuvat pri padovite na imperiite. Toa im se slu~uva i vo na{iov vek.
Na{a istoriska {ansa e da gi razbereme.
‡ Balkanskite narodi, polkovniku, kako da imaat delumna amnezija.
Tie se se}avaat, niz mitovi, na vremeto koga bile veliki. Cenata na
nivnoto mitsko veruvawe vo sopstvenata veli~ina se ovie kleti granici.
‡ No i nie, vo Evropa, ne moème da im ponudime posre}ni
primeri so na{ite granici.
‡ Imate pravo, polkovniku. Pobedata vo ovaa vojna }e ima svoja
smisla samo ako se oslobodime kone~no od granicite vo Evropa...
Vremeto brzo minuva{e. Generalot Saraj go povikuvaa novi, itni
sredbi. Re{ija razgovorot da go prodolàt podocna, vo bliskata no}...
Solunskata polno}, so bujnata mirizba na mediteranskata

vegetacija, navleguva{e, niz {iroko otvorenite prozorci, vo kabinetot
na generalot. Zagledan vo horizontot, osvetluvan od trepetlivata
svetlina na yvezdite, komandantot Saraj, zamisleno mu se obrati na
polkovnikot Dekuan:
‡ Moèbi utre }e me obvinuvaat deka, na bojnoto pole, pove}e sum
se bavel so politika otkolku so samata vojna. Sekoga{ sum se rakovodel
od sudbinata na narodot na ~ija zemja sum vojuval.
No da se vratime u{te edna{ na va{ata misija. Vie nabrgu sigurno
}e ja zazemete Kor~a. I tamu }e ja razveete na{ata trobojka koja, kaj
narodot }e budi stari spomeni. Vo ovie krai{ta sigurno ne ja zaboravile
Francija od vremeto na Napoleon. I eden albanski regiment sluè{e
pod negova komanda. No da gi ostavime nastrana istoriskite himeri. Da
se vratime na sega{nosta. O~ekuvam podrobno da navlezete vo albanskoto
pra{awe, se razbira, vo funkcija na na{ata misija. Treba da gi prou~ite
site dosieja na na{ite slu`bi i po{iroko.
‡ Svesen sum, generale, za sloènosta na misijata, no i za
neposrednite celi!
‡ Da, na{ata neposredna cel }e bide da se oslobodime od
prokralskite Grci za da se spre~at germanskite agenti, slobodno, preku
Kor~a, da komuniciraat so Atina. I, na krajot, vie ja imate mojata
celosna doverba. ]e se vidime u{te edna{ pred va{eto zaminuvawe.
‡ Razbiram, generale, va{ pokoren...
‡ Pred da si odite, sakav u{te edna{ da vi naglasam deka generalot
na vojskata e sekoga{ povikan da go kaè prviot, no i posledniot zbor,
samo na bojnoto pole. No ova, ovde, ne e nikakvo bojno pole. Se vodi
nerazbirliva vojna na vlijanija vrz ovie bedni lu|e. Ovde e zagubeno
~uvstvoto deka vremeto te~e. U{te koga se istovarivme vo solunskoto
pristani{te, kako da vlegovme zadocneto vo na{ata akcija. Morame da ja
popravime pozicijata. Da go povratime izgubenoto vreme.
Jas sum ubeden, polkovniku moj deka namerata da ja prezememe
Kor~a so Albancite, nema da im se dopadne, na Grcite, }e gi voznemiri
Italijancite, }e reagiraat vo Belgrad, vo Sofija, a sigurno najglasni }e
bidat na{ite od Pariz, pod pritisokot na site spomenati. No nema
nazad...
‡ Razbiram, generale...
‡ No, da se razbereme, nie, sekako, nema da vodime na{a „privatna
vojna“, zad grbot na na{ite sojuznici. Francija ne ja saka{e ovaa vojna.
Toa e pove}e od sigurno.
Kajzerot saka{e da ja zgolemi teritorijata na svojata zemja za
smetka na na{ata. I nе napadna. Moravme da se branime. I }e se borime
sе dodeka ne gi izgonime.
Ne zaboravajte, polkovniku, deka vojnata postavuva i moralni
problemi. Zemjata ne se brani samo so epsko juna{tvo tuku i so um...
Polkovnikot Dekuan mu nema{e mnogu vreme za da navleguva vo
tajnite na „albanskoto pra{awe“ na Balkanot. Kolku {to mu be{e te{ko
da navleze vo ovie tajni, u{te pote{ko mu be{e da gi otkrie vistinskite
nameri na generalot Saraj da se formira mala Republika vo Kor~a, vrz
urnatinite na raspar~enata albanska zemja koja sega be{e del na bojnoto
pole. Pretpostavuva{e deka generalot imal nekakvi instrukcii od
svoite pretpostaveni, no sega, negovo be{e da dejstvuva kolku {to e
mo`no pobrgu i pore{itelno, so odbraniot regiment.
Otkako prou~i nekoi od elementite na „albanskoto pra{awe“, vrz
osnova na raspolo`livite dokumenti od francuskata komanda i izvr{i
konsultacii so nadle`nite oficeri na general{tabot, na krajot, mu
stana jasno kako den deka generalot Saraj ne saka da vidi vo Kor~a nitu
Grci, nitu Italijanci, nitu privrzenici na Esad Pa{a Toptani,
gospodarot na raspar~ena Albanija, gotov u{te pove}e da ja raspar~i.
Polkovnikot Dekuan ja o~ekuva{e so netrpenie poslednata sredba

so generalot, neposredno pred zaminuvaweto za Kor~a. Tamu ve}e be{e
ispraten Prviot regiment na Afrikanskite lovci, pod komanda na
polkovnikot Burnazel. Se govore{e deka tie bile isprateni vo Kor~a,
navodno, da ja vospostavat vlasta na Venizelos so sila. Toa be{e pri~ina
pove}e za {to pobrzoto zaminuvawe na polkovnikot Dekuan vo Kor~a.
No}ta, pred zaminuvaweto, toj povtorno se najde na zakaànata
sredba, ovoj pat vo gradinata na vilata na generalot. No}ta be{e vedra,
tivka, vo prostorot se {ire{e mirizbata od limonovite cutovi.
Generalot Saraj saka{e da go pre~eka svojot blizok sorabotnik vo
porelaksirana atmosfera, pred negovoto zaminuvawe vo odredenata
misija. Ve~ernata trpeza be{e postavena vo malata veranda na gradinata.
Na masata bea postaveni odbrani morski specijaliteti. Sluèa dvajca
vojnici, koi, otkako go turija vinoto vo ~a{ite, se oddale~ija.
Polkovnikot Dekuan be{e oble~en vo svojata sve~ena uniforma.
Be{e podgotven da referira za albanskoto dosie, no generalot, kako s#
u{te da ne saka{e da go zapo~ne razgovorot za toa. O~igledno saka{e toj
razgovor da po~eka. I so pravo, za{to be{e soo~en so posledicite od
delikatnata misija, vo uslovi koga vo Evropa bea otvoreni pove}e
frontovi, a na Balkanot se u{te se ~eka{e.
Otkako mu nazdravi na polkovnikot, so ~a{ata vino, generalot
saka{e najprvin da se oslobodi od toa {to mu leè{e na srce.
‡ Ne znam, no sigurno ste gi slu{nale glasovite, duri nekoi bea
objaveni i vo pariskiot pe~at, deka vo Solun se sobrale „dvesta iljadi
gradinari“, a ne vojnici. Kakov cinizam!
Polkovnikot Dekuan ne odgovori. O~ekuva{e da prodolì
generalot koj, o~igledno, vo lutinata, ima{e u{te mnogu ne{ta da kaè.
Se soo~uva{e so nepromostlivi te{kotii na bojnoto pole, kmanduva{e
so vavilonska armija vo koja ima{e pripadnici na dvaesetina nacii.
Otrovnite komarci bea poubistveni od kur{umite. Skorbutot, poradi
ednoli~nata hrana od konzervi, zema{e novi `rtvi. Iljadnici vojnici
umiraa vo o~ekuvawe na voenoto kr{tevawe. Generalot Saraj im dozvoli
na svoite vojnici, kraj svoite {atori da odgleduvaat maruli, domati,
piperki, zelka, morkovi... Vojnicite pritoa, ne zaboravaa vo prostorot,
okolu {atorite, da sadat i rozi. Generalot ni na son ne pretpostavuval
deka }e ima tolku silni reakcii protiv vojnici-gradinari. No toj si
ima{e svoi pri~ini da im dozvoli na vojnicite da se bavat so
gradinarstvo i so cve}arstvo. Saka{e tie da ja odrùvaat instinktivnata
vrska so zemjata. I Grcite, no so pomal uspeh, gi sledea Francuzite vo
toa. Nabrgu, voenite {atori, bolnicite, bea opkruèni so zelen~ukovi i
so cvetni gradini. Kritikuvana vo Pariz, vojskata na Saraj stanuva{e
mo{ne popularna vo Solun...
‡ Koga na{ite vojnici, polkovniku, se vra}aat od pekolot na
boi{tata, so bremeto na smrtta vrz sebe, rabotej}i na zemjata, veruvaat
deka go ostavaat pekolot zad sebe.
Polkovnikot Dekuan vnimatelno go slu{a{e. Generalot, ohrabren,
prodolì:
‡ Na{ite vojnici, od Lorena ili od Pikardija, od Normandija ili
od Bretawa, koga }e zemat ovde grutka zemja v race, ja baknuvaat, kako da e
ista so onaa od rodniot kraj. Za niv, toa e kako vra}awe vo rodnata zemja.
Zar moèv toa da im go zabranam?! Eden den, moèbi tie }e bidat
pobednici vo Golemata vojna. Zatoa treba da im se ostavat ovie mali
pobedi nad zemjata.
‡ Ubavo re~eno, generale moj!
Generalot pivna od vinoto i se vnese vo jadeweto. Pred nego be{e
golem crven jastog. Po prvite zalaci, generalot, pokaùvaj}i kon
gradinata, mu re~e na polkovnikot:
‡ Poglednete ja gradinata!
Polkovnikot, za mig, go krena pogledot od svojot jastog i go svrte
kon rozite.
‡ Ovie rozi, polkovniku, gi nasadija vojnici, „solunskite
gradinari“. I, potem, zaminaa na frontot.
Poglednete gi domatite. Nivnite steblenca se krevki. Postojano
gi napa|aat koprivi, plevelot. Jas vo toa ja gledam metaforata na vojnata.
Genijot na na{iot ~ovek e da gradi, a ne da razgraduva. Poglednete go i
drugoto cve}e pred nas. I okolu nego se stokmile koprivite. Nasekade e
vojna, i vo gradinata e vojna, vojna za ìvot...
Polkovnikot Dekuan, dojden da dobie posledni instrukcii od
svojot komandant za svojata voena misija, vo tie migovi, go otkriva{e
~ovekot vo vojnikot. Go pleni negovata elegantna ednostavnost. Od
pogledot mu zra~e{e topla, doverliva dobrina i iskrenost. Na migovi,
dodeka generalot zboruva{e, polkovnikot Dekuan, vo izrazot na
negovoto lice, ja bara{e sli~nosta so kralot Anri IV, za kogo ima{e
mnogu slu{ano. Go poznava{e generalot kako hrabar i brilijanten vojnik
u{te pri negovite prvi voeni misii. Ima{e bistar i jasen pogled.
Spored nekoi, im be{e naklonet na legendite, kako i kralot. I
generalot Saraj, kako i kralot, go saka{e i po~ituva{e obi~niot ~ovek.
No, ovie osobini doprva treba{e da se potvrdat na neizvesniot Balkan,
si pomisli Dekuan, dodeka go slu{a{e kako zboruva.
XI
Vo prostorot dlabe{e ~udesnata mediteranska no}. Samo odglasot

na granatite, odvreme navreme potsetuva{e na vojnata. Ve~erata be{e
zavr{ena. Se pojavija vojnicite kelneri, koi, otkako ja ras~istija masata,
go posluìja kafeto i se oddale~ija.
Polkovnikot Dekuan go postavi pred sebe albanskoto dosie i ja
rasposla mapata na koja be{e ozna~en patot na voeniot regiment, od
Solun do Kor~a.
‡ Uspeavte li, polkovniku da navlezete vo su{tinata na
albanskoto pra{awe?
‡ Kolku pove}e ~itav tolku imav ~uvstvo deka se oddale~uvam od
su{tinata. Te{ko e da se razbere ovoj osamen narod na Balkanot.
‡ Celosno go delam va{eto mislewe, polkovniku! I za mene, ovoj
narod ostanuva golema enigma! No zasluùva da se razbere!
‡ I da mu se pomogne! A, so toa, da si pomogneme i sebesi!
‡ Taka e polkovniku! No, se razbira, vo zemjite vo koi vojuvame,
pred s# ni se na{ite interesi. Ovde na{ interes e da gi za{titime i
interesite na sojuzni~kite vojski, da go odrìme mirot. Toa }e moème
da go postigneme samo so Albancite. No, za nas, od su{tinsko zna~ewe e
da bideme dokraj sigurni dali se tie dostojni za na{ata doverba. Se
razbira, toa ne moè da se otkrie od niedno dosie na na{ite
razuznava~ki slu`bi.
‡ Po~ituvan generale, spored poslednata telegrama,
privrzenicite na Venizelos stignale vo Kor~a i gi proterale lu|eto na
kralot. Nekoi Albanci im se sprotivstavile na privrzanicite na
Venizelos i sega mar{iraat zaedno so Avstrijcite. Ete takva e
momentalnata situacija na terenot.
‡ Vreme e, polkovniku, da zapreme na va{ata misija. Mi rekovte
deka dobro gi poznavate Grcite. No do kakvi soznanija dojdovte za
nivnite odnosi so Albancite?
‡ Od pove}e istoriski izvori moè da se potvrdi golemata
bliskost pome|u Grcite i Albancite. Tie se me|u najstarite balkanski
narodi. No niv }e gi razdeli religijata. Za Grcite taa imala re~isi
sveto zna~ewe, no ne i Albancite.
‡ Zna~i, polkovniku, se raboti za raskarani bra}a.
‡ Na Balkanot, srodnite najlesno vleguvaat vo sudiri! Tamu,
najgolemite sudiri se bratoubistveni.
‡ Toa zna~i, generale, deka koga nie, Evropejcite, se me{ame,
vleguvame vo nivnite bratski karanici“?
‡ Imate li objasnuvawe, polkovniku, na {to se dolì toa?
‡ Site narodi koi bile pet vekovi vo sostavot na Otomanskata
Imperija, se meseni vo isto testo i se del od golemata otomanska
protoplazma“. Tie se tolku izme{ani edni so drugi {to e nevozmo`no da
se razdvojat!
‡ A religijata, polkovniku? Kakva uloga imala religijata?
‡ Religijata, generale moj, za Balkancite go pretstavuva golemiot
revan{ na sudbinata?
‡ Ne razbiram?!
‡ I te{ko se razbira! Otomancite, generale, islamot vo svojot
identitet go nakalemija od Arapite. I mu dadoa osvojuva~ka dimenzija,
sprotivna od onaa na andaluziskite muslimani, kakvi {to bea Averoes i
Avisena, koi }e mu gi prenesat na Zapadot anti~kite kodovi na
evropskata obnova.
Rimskoto podeli -pa vladaj“, Otomancite go zamenija so: so nas ili
protiv nas, so na{iot Bog ili protiv nego“.
Tie {to ne ja promenija religijata, sepak ne si ja zagubija seta
sloboda. Go za~uvaa jazikot, ja zadràa kulturnata avtonomija.
‡ Toa, spored vas, polkovniku, bi bila pri~inata za nivnoto
dolgovekovno vladeewe?
‡ Tokmu taka, generale. Tie, pritoa, uspe{no go kombiniraa
vizantiskoto nasledstvo so isto~nata despotija, verskata metafizika so
vlasta. Ne moè{e nikoj vo Evropa da im se sprotivstavi, i pokraj
novoto oru`je i strategiite.
‡ Koga se nasetuva{e po~etokot na nivniot kraj, po buntot na
jani~arite, pot~inetiot milet, narodot od nemuslimanska vera, kreva{e
glava, se zdobiva{e so nezavisnost i, toga{, me|u pot~inetite narodi,
prodolùvaa pred pet veka zapo~natite karanici koi, sega, so Golemata
vojna, doìvuvaat ekstaza, stanuvaat nepredvidlivi!
Ne treba da se zaboravi deka imperiite na Balkanot donesoa
nekolkuvekovni mirni periodi. A, eve, nie ve}e sme na po~etokot na
vekot, na Balkanot ima pove}e nemiri od nekolkuvekovniot period na
edna Imperija. Moèbi ova zvu~i himeri~no, no so koi argumenti bi
moèle da se sprotivstavime na ovaa teza?
‡ Nie duri treba da smetame na niv vo ovaa vojna na Balkanot.
‡ Taka e, generale. Mentalitetot na despotskata vlast lesno se
prenesuva kaj oslobodenite osvesteni narodi. Tie sega zapo~nuvaat
èstoka me|usebna vojna, duri do fizi~ko istrebuvawe, namesto da se
pomirat i da se obedinat.
‡ Jas ne veruvam deka toa moè nekoga{ da se slu~i!
‡ Ni jas, generale! Tie vojuvaa edni protiv drugi do paroksizam za
vreme balkanskite vojni.
‡ Tie toga{ go ubivaa otomanskiot tatko vo niv sakaj}i {to
pobrgu da go zazeme negovoto mesto!
‡ Imate pravo, generale. Tie, re~isi obzemeni od sindromski
revan{izam, vsu{nost, }e posegaat protiv samite sebe! Toa e, moèbi, i
edna od glavnite pri~ini za bratoubistvenite vojni na Balkanot!
‡ Moèbi e taka, polkovniku.
‡ Imam vpe~atok, generale, deka nie, vo ovaa apsurdna vojna, kako
da ja prezemame ulogata na Otomancite.
‡ I zatoa treba da gi razbereme, osobeno nie Francuzite koi vo
ovaa vojna, ovde, sme bez nekoi osobeni strategiski i zavojuva~ki
interesi.
‡ Se razbira, generale moj, deka treba da se vnimava na ovie narodi
koi gi gradat prvite dràvi-nacii vrz urnatinite na Otomanskata
Imperija. Posebno treba da se vnimava na hierarhijata {to }e sakaat da
im ja naloàt na drugite, kako prvi izbrani narodi. Osobeno treba da se
vnimava na Grcite.
‡ Zo{to tokmu na Grcite?
‡ Tie, me|u prvite, generale, se oslobodija od Otomanskata
Imperija, no najmnogu od drugite gi zadràa vrskite so Evropa. Tuka se i
na{ite sojuznici Srbite. Site tie i najmnogu profitiraa vo
balkanskite vojni, po cena na nevideni masakri na delbi na deportacii,
kolonizacii, novi granici.
‡ Da gi ostavime, sega, ovie pra{awa od op{t karakter,
polkovniku. Da se vratime na na{ite Albanci, na va{ite konkretni
soznanija od prou~enite dokumenti, pred da ja prezemete misijata {to ve
o~ekuva.
‡ Kolku moème da se potpreme vrz nivnata lojalnost?
‡ Kakvi se na{ite dosega{ni iskustva?
‡ Francuzite, generale, bile prisutni na albanskite prostori vo
razli~ni periodi. Tie bile povrzani so francuskata dinastija na
Normanite, vo prvite dva veka na novata era, a potoa i so Anùjcitevo
XIII-ot vek.
I eve ne, sega, vo ovaa Golema vojna, so na{iot regiment vo Kor~a.
Nie sme vo nova istoriska misija kaj ovoj narod.
‡ Nie prv pat se soo~uvame so celosnata vistina za Albancite. Tie
dosega se pretstavuvani, osobeno od nivnite sosedi, kako krajno
zaostanati, primitivni, bez izgradena nacionalna svest.
‡ Se soglasuvam, generale. Po padot na Otomanskata Imperija,
nastana presvrt kaj Balkancite.
Albancite, makar {to na po~etokot silno im se sprotivstavija na
Otomancite, vo narednite vekovi tie }e bidat i nivnata najgolema `rtva.
‡ Na koj otpor mislite, polkovniku?
‡ Na golemiot otpor na Skenderbeg. Evropa mu se voshituva{e na
otporot, vo tekot na ~etvrt vek, no voshitot ne be{e dovolen da se
mobilizira i da go poddrì narodot. Toj se raspar~a, vo golem del zamina
vo egzil na ~etirite strani na svetot. A i tie {to ostanaa, ne se
mirea.Se pobunija Bu{atliite i Ali-pa{a Tepelena koj ima{e duri
idiplomatski odnosi so Napoleon. No bea nemo}ni da se izborat za
nezavisnost.
‡ Narod so neobi~na istorija na Balkanot!
‡ Taka e, generale. Albancite imaa vo svoite redovi i ilirski i
rimski imperatori. Ne ostanaa bez svoj bazilevs vo Vizantiskata
Imperija. Imaa i sultani. Duri i papa .
‡ A kakva sudbina imaa vo vojnite? ‡ zapra{a generalot.
‡ Sluèa vo mnogu tu|i vojski, vodea tu|i bitki. Bea ~uvari na tu|i
granici, a najmalku na svoi. Duri ~uvaa granici i me|u delovi od svojot
narod!
U~estvuvaa vo site golemi vojni na Balkanot. Moèa da se najdat
duri i vo makedonskata falanga, vo pretorijanskata garda, gi ima{e me|u
visokite redovi na jani~arite, se najdoa i vo na{ite legii na strancite,
gi ima{e me|u komitite!
‡ No kakvi se kako vojnici? Kolku moè da se smeta na niv?
‡ Ve{tinata na vojuvaweto, ‡ prodolì da objasnuva polkovnikot,
ja u~ele od site imperii, pri golemite invazii na Balkanot. Voenata
ve{tina ja prenesuvale od koleno na koleno; pripa|aat na drevna, moè
da se re~e duri i zaboravena rasa, no vo nikoj slu~aj inferiorna.
@iveat vo prastari rodovski zaednici, rakovodeni od stari
zakonici na obi~ajnoto pravo. So ìvot go garantiraat zadadeniot zbor.
Ostanuvaat instinktivno verni na eden moral koj odamna e zaboraven vo
Evropa. Tie se denes pove}e preleani kaj drugi narodi otkolku {to se vo
niv samite. Imperiite koi gi vklu~uvaa vo niv, a tie is~eznuvaa,
prodolùvaa nosej}i duri i nivni odredeni, zaboraveni obele`ja. Narod
nebare osuden na opstanok!
‡ Koga razmisluvam za nivnata sudbina i za na{ite voeni
strategiski planovi, ~uvstvuvam prirodna simpatija za ovoj narod.
Veruvam deka tie bi moèle da bidat na{i dobri sojuznici! ‡ se nadovrza
generalot.
‡ No, taka ne mislat na{ite vistinski sojuznici. osobeno
Italijancite, a da ne govorime i za na{ite golemi sojuznici, Srbite. Da
ne gi zaboravime ni Grcite. A tuka e i na{iot Ke d’orse, na{iot
general{tab vo Pariz. Site tie bi bile pod postojan pritisok, {to i da
storime za da se razberat Albancite! ‡ re~e polkovnikot.
‡ Vistina e deka na{ite diplomati }e bidat pod golemo vlijanie
na sosedite na Albancite. Tie imaat otvoreni pretenzii kon
teritoriite na ovaa zemja, utvrdeni so Londonskata konferencija vo 1913
g., koga ovaa zemja se zdobi so nezavisnost ‡ se nadovrza generalot.
‡ Nе o~ekuvaat, pokraj Golemata vojna, i mali vojni. Vtorive
moèbi se i pote{ki. Toa se bitki bez veli~ina i bez slava. I vo niv
mora da se izdrì kako i vo Golemata vojna.
‡ Se soglasuvam, polkovniku. Takva treba da bide i na{ata bitka za
Kor~a.
Na krajot, iskreno da vi kaàm, me iznenadivte kolku dobro ste gi
razbrale Albancite, makar {to imate reputacija na helinist.
Nemate li ~uvstvo deka zapa|ame vo lesen panergizam, koga
zboruvame za Albancite?
‡ Vistina e, generale, deka nie na Zapad predobro gi poznavame
Grcite, a premalku Albancite!
‡ Mene, da bidam iskren polkovniku, mi se dopa|a va{ata prikazna
za Albancite. Samo ne znam kolku va{ite soznanija za niv po~ivaat vrz
izdràni kartezijanski kriteriumi !
- Za volja na vistinata, generale, mora da se kaè deka ovoj narod
ìvee neprestajno pod fatumot na izgubenoto i postojano odrùvano
edinstvo po porazot na Skenderbeg.
Ovoj heroj, osvesten jani~ar, se pobuni protiv Istokot, no ne
doìvea da bide razbran vo kriti~nite migovi na evropskata istorija
makar {to ne prestana da se dograduva negoviot mit. Albancite ostanaa
nadvor od Evropa. Moèbi nie sme vinovni za toa. I vo ovoj vek, tie se
obzemeni od mitot na vra}aweto kon evropskata civilizacija. Vreme e da
gi razbereme!
‡ No tie, polkovniku, najgolemiot del se islamizirani hristijani,
svrteni kon Istok?!
‡ Albancite, generale, za razlika od drugi balkanski narodi, kako
islamski konvertiti po porazot na Skenderbeg, ja izbegnaa opasnosta, da
ja izedna~at verata so identitetot, kakva {to be{e celata na
Otomanskata Imperija. Tie se troverni, no so edinstven identitet, jazik
i so edinstvena tatkovina.
‡ Moèbi i zatoa, polkovniku, ostanale trajni protivnici na
despotskata koncepcija na vlasta.
‡ Se soglasuvam so vas, generale. Tie se moèbi edinstvenite
pome|u balkanskite konvertiti koi ostanaa bra}a vo nivniot identitet i
pokraj razli~nata verska pripadnost. I moèbi zatoa nema{e verski
vojni me|u niv.
‡ No, i pokraj se, tie ostanaa izolirani.
‡ Taka e, generale. Makar {to odbranici od ovoj narod se najdoa na
vrvovite od vlasta na Imperijata, tie ostanaa izolirani, osameni, kako
vo lavirint. Duri i Bizmark go odrekuva{e nivniot identitet.
‡ Narod so ~udna istorija, ‡ prokomentira generalot.
‡ Nekoj go gleda ovoj narod kako ìv fosil vo Evropa! ‡ re~e
polkovnikot.
‡ Tie go zasluùvaat na{eto celosno vnimanie, makar {to ovde
sme na bojno pole, a ne vo istoriska antropolo{ka laboratorija.
‡ Ovoj narod ìvee vo zemja na paradoksi, generale. Zavr{uvale vo
tu|i vojski, umirale vardej}i tu|i granici, a sega, koga se obiduvaat da
ìveat vo svoite granici i istite da gi odbranat, site se protiv niv.
‡ A sega, polkovniku, i nie sme me|u niv, na nivnite granici. I toa
so na{ite sojuznici. Moème da im pomogneme.
Navidum nevozmo`na misij. Odnapred osudena na poraz. Site }e
bidat protiv nas. Duri i na{ite vo Pariz.
Polkovnikot mol~e{e zamisleno. Od dale~inata se slu{na silna
detonacija na granata. Nemu mu be{e jasno deka generalot, vo svojata
slobodna razmisla, be{e izlezen od krugot na bojnoto pole, kako da be{e
vdaden vo lov na himeri vo neizvesnata balkanska no}.
Otkako turi kowak, generalot energi~no re~e:
‡ Jas sum, pred se vojnik, vpro~em kako i vie, polkovniku. Dolgo
vreme istrajuvam vo pekolot na vojnata. Na severnite frontovi, vo
prviot pekol na Marna, minav niz reki od na{a mlada krv. ]e mi be{e
polesno i mojata da se prolee{e tamu. No, koga }e se mine niz takov
pekol, stravot se sovladuva zasekoga{. @ivotot ima druga cena.
‡ No, nie, vo vojnata, izvr{uvame tu|i naredbi.
‡ Imate pravo, polkovniku. Sekoja armija e odnapred osudena i na
poraz. Velat deka ima pravedni vojni, no dali ima pravedni armii?
‡ Da, misijata na sekoja armija e, sepak da ubiva.
‡ Se soglasuvam, polkovniku. No, armijata treba da se spasi sebesi,
pred da ubiva. Ovde, na frontot, ne ima od site boi i rasi. Site n#
povrzuva i celta na ubivaweto. Za da pobedime, morame da ubivame.
Toga{, kade e smislata na na{ata pobeda?
Polkovnikot vnimatelno go slede{e generalot koj kako da ne be{e
na bojnoto pole, tuku na nekoe predavawe, vo amfiteatar, za vojnata i za
moralot.
Generalot prodolì:
‡ Ako pra{ate, koj bilo vojnik, zo{to vojuva, toj, kako po eden
urnek, }e vi odgovori:
Pa jas sum samo vojnik, ne sum zadolèn da znam zo{to vojuvam.
Mojot zanaet e i da ubivam. Ako sakate navistina zo{to ubivam, pra{ajte
go kapetanot. Toj e moj pretpostaven i e zadolèn da go znae toa.“
A ako go pra{ate kapetanot, toj }e ve upati na polkovnikot, pa,
taka, na krajot, pra{aweto }e stigne i do mene. Generalot.
Da, jas sum generalot na smrtta!
Jas treba da znam. Jas sum, kone~no, zadolèn i platen da znam
zo{to ubivame, no i da bideme ubivani.
I, zgora na se, vo ovaa kleta balkanska pustelija, vo koja smrtta
demne na sekoj ~ekor, treba da juri{am kon pobedata. Ovde, koj }e izdrì,
}e bide pobednikot. I, nad se, moram da bidam i ~ovek na odlukata. Na
bojnoto pole ne stignuva vladetelot, nitu Bog. Tie samo nareduvaat
oddaleku i od mnogu, mnogu visoko...
Docna vo mediteranskata no}, ispraten od generalot, polkovnikot
Dekuan ja napu{ti vilata. Se upati kon morskiot breg. Visoko na neboto
proigruva{e svetlinata na yvezdite.
So svoeto dosie pod mi{ka, polkovnikot ~ekore{e zamisleno kraj
morskiot breg. Gleda{e vo dale~inata, vo neizvesnosta. Razmisluva{e za
porakite na generalot. Ne o~ekuva{e deka toj tolku zadlabo~eno }e se
zadrì vrz albanskoto pra{awe, deka }e se soglasi so negovite stavovi
koi jasno izleguvaa od bojnoto pole. Be{e obzemen od moralnata
strategija na malata bitka na generalot vo Golemata vojna. ûvstvuva{e
deka stanuva sou~esnik vo negovite planovi. Be{e ubeden deka toa }e mu
donese mnogu protivnici me|u drugite voeni stare{ini, ne samo vo Solun
tuku i vo Pariz.
Nema{e vra}awe. Kockata be{e frlena. Treba{e da se mine niz
albanskiot Rubikon koj ne be{e daleku. No ne prestanuvaa da go ma~at i
drugi misli...
Zar generalot, koj vode{e golema armija na vojnici od site
kontinenti i rasi, nema{e drugi pozna~ajni planovi za pobedata na
Isto~nata armija na neizvesniot balkanski front?
Zar ovoj ranet volk, herojot od bitkata na Verdun, }e se zapletka na
Balkanot, branej}i ja neizvesnata sudbina na eden narod na marginite na
istorijata.
XII
Vo toj dekemvriski den, pred gradskata ku}a na Kor~a be{e

sve~eno, kako nikoga{ dotoga{. Makar {to be{e zima, denot be{e ubav,
son~ev. Pogledite na mnogumina bea upateni kon izvi{enoto zname na
balkonot od zgradata. Prv pat go gledaa crvenoto zname so crniot dvoglav
orel vsrede, a na stranata, prika~ena francuskata trobojka. Toa be{e
znameto na Republika Kor~a. Znameto na novata nade`. Nade`ta eden den,
ovaa Republika, po zavr{uvaweto na Golemata vojna, da se soedini so
slobodnata zemja.
Polkovnikot Anri Dekuan, so svoite sorabotnici, zasedava{e na
prvata sve~ena sednica na novata Republika. Bea sobrani i op{tinskite
~elnici za da go formiraat Sovetot na novata uprava na gradot:
polovinata pravoslavni, polovinata muslimanski Albanci. Ednoglasno
se donesoa odlukite za novata administrativna, sudska i policiska vlast.
Se formira i mobilna albanska àndarmerija koja{to trebe{e, podocna,
so francuskata kowica, da u~estvuva vo zaedni~kite voeni operacii na
Balkanot. Ovaa albanska edinica, podocna, }e bide odlikuvana i so
francuskiot Krst na vojnata.
Se formira mala, evropska republika na Balkanot vo viorot na
Golemata vojna. Taka, preku energi~nata akcija na polkovnikot Dekuan,
se ostvaruva{e zamislata na generalot Moris Saraj. Be{e usvoen i eden
mal ustav, dogovor pome|u albanskata i francuskata strana za
minijaturnata dràvi~ka na Balkanot, odnosno Protokol, spored koj „vo
soglasnost so voljata na albanskoto naselenie, izrazena so posredstvo na
nejzinite pretstavnici, kazata Kor~a, so okolnite mesta Bili{te,
Kolowa, Opari i Gora, se proglasi za avtonomna pokraina, pod za{tita
na francuskite voeni vlasti.“
Polkovnikot Dekuan revnosno i vo zanes ja ostvaruva{e misijata
doverena od komandantot na Isto~niot front koja na mnogumina im se
~ine{e premnogu smela, von od sojuzni~kata {ema. Zar se najdoa
edinstveno Francuzite seta doverba da im ja podarat na zapostavenite,
zaboravenite Albanci?
Reakciite protiv Republikata se {irea na site strani. Prvin,
nikomu ne mu pa|a{e nitu na krajot od umot deka zad misijata na
generalot i na polkovnikot, ne bea celosno ministerstvata za vojna i za
nadvore{ni raboti. Generalot Saraj nabrgu ostana sam vo svojata mala
bitka, dodeka polkovnikot Dekuan dosledno i uporno gi ostvaruva{e
negovite zamisli vo koi i samiot veruva{e i se vnesuva{e. Toj dobro
znae{e, kako i generalot, deka Francija, kako golema sila i kako u~esnik
vo Golemata vojna, ima{e svoi po{iroki ekonomski i politi~ki
interesi na Balkanot. Me|utoa, nejzinite interesi vo Albanija ne bea
direktni, kakvi {to bea italijanskite, ili onie na balkanskite
monarhii. Na ovie arhitekti na albanskata Republika Kor~a, ne im be{e
poznat tajniot dogovor na sojuznicite od 26 april 1915 g., vo London, za
voenata podelba na Albanija pome|u Italija, Grcija i drugite, za
nejzinoto sveduvawe na krajot na vojnata, samo na „esadisti~kiot
pa{aluk“, vo sredna Albanija, na muslimanskoto naselenie, i toa pod
italijanski protektorat. I pokraj toa {to Esad-Pa{a Toptani, be{e
kraj nego vo Solun, so svoite petstotini odbrani gavazi, generalot Saraj
be{e ubeden deka negovata uloga be{e preceneta od klu~nite francuski
diplomati, so iznesenata teza deka, eden den, toj }e se najde na nivna
strana, koga francuskite sili, po zazemaweto na Kor~a, svojot front }e
go prodolàt kon sredna Albanija. Taka moè{e da se razbere stavot na
Pariz, za razlika od Rim, pa{ata, so negovata „eskorta“, da go zadràt vo
Solun, duri i so francuskiot diplomatski pretstavnik Fontenej.
I taka, pokraj s#, polkovnikot Dekuan, poddrùvan od svojot
general, go doìvuva{e triumfot na „malata bitka“. Reakciite ne
prestanuvaa ni vo visokite diplomatski krugovi na sojuznici. Duri se
{irea glasovi deka polkovnikot Dekuan, pod vlijanie na generalot Saraj,
so osnovaweto na Republika na Kor~a, }e {iri albanofilstvo pome|u
francuskite oficeri. Spored istori~arot @erom Karkopino, na
vremeto oficer vo Isto~nata armija, ispraten vo Kor~a kon krajot na
dekemvri 1916 g., „Dekuan bil ubeden albanofil“. Kako dokaz }e mu
posluì pismoto od porane{niot generalen sekretar na Upravniot sovet
na Kor~a, gospodinot Harizi vo koe, na polkovnikot Dekuan, me|u
drugoto, mu pi{uva:
„Lu|eto koi sakaa da ve pokorat, mene, prirodno, me smetaa za niven
neprijatel, no jas, u{te pred iznesuvaweto na poznatite Vilsonovite
principi, jasno i glasno se zaloìv za pravoto na malite narodi da
ìveat slobodni. Storiv s# {to moèv da dokaàm so fakti deka va{ata
mala Republika moè{e da rakovodi samata so sebe. Rabotev taa da bide
dràva-model, dokaz za sî {to moè{e da bide napraveno vo slobodna
Albanija...
Be{e jasno deka polkovnikot Dekuan, spred ova pismo, izleguva{e
od krugot na voenata misija {to mu be{e doverena. Ni{to ~udno, celta na
generalot Saraj, na polkovnikot Dekuan i na negovite glavni
sorabotnici, komandantot Masie i poru~nikot Zigfrid, be{e i
politi~ka. Ima{e izvesni politi~ki krugovi, vo toga{na Francija, koi
se nadevaa deka taa, po Golemata vojna, me|u prvite od golemite sili, }e ja
priznae Albanija i, zatoa, be{e prirodno da gi poddrùvaat
nacionalnite aspiracii, kako {to be{e toa vo slu~ajot na Republika
Kor~a. Ovaa pretpostavka bi moèla da se smeta i za logi~na, dokolku ne
bi se zemale vo predvid revandikaciite na drugite sili vo regionot. No,
te{ko moè{e da se najde opravduvawe za postapkite na albanofilskite
francuski generali od pariskite pretpostaveni. Se ~ine{e deka ovie
francuski oficeri se obiduvaa da svirat po svoi noti“, nasproti
dirigiraweto na progr~koto Ke d’orse.
Nasproti se, generalot Saraj uspea da ja postigne svojata prvi~na
cel. Gr~kiot kral Konstantin nabrgu abdicira.
Ohrabren, polkovnikot Dekuan, makar od site strani sardisan,
prodolùva{e da ja vodi akcijata do krajot, nebare voden od direktivi na
Ministerstvoto za vojna i Ke d’orse. No, vo su{tina, se slu~uva{e
sprotivnoto. Dvete ministerstva grmea protiv Republika Kor~a.
Najglasna be{e francuskata diplomatija, opsednata od me|unarodniot
pritisok, dodeka voenata komanda be{e pove}e svrtena kon strategiskite
celi na boi{tata. I generalot Saraj i polkovnikot Dekuan smetaa na
ovaa protivre~na sostojba i kako da lazea po ostricata na me~ot vo
potragata po sre}en izlez.
Generalot Saraj, vo svojot general{tab vo Solun, so netrpenie
o~ekuva{e vesti od Kor~a. Posebno od svojot polkovnik. A, vo taa
kriti~na 1917 g., za sojuznicite na site frontovi ima{e mnogu
pozna~ajni nastani za krajniot ishod na Golemata vojna, otkolku {to bea
nastanite, za mnogumina nepoznati vo evropskite diplomatski
kancelarii, okolu malata Republika Kor~a.
Godinata 1917 be{e re~isi katastrofalna za Antantata, no ne
pomalku ma~na be{e i za Isto~nata armija. Re~isi site voeni operacii
zavr{uvaa so krvavi porazi. I moralot na vojskite be{e na mnogu nisko
nivo, a stanuvaa se po~esti i konfliktite pome|u vojnici od razli~nite
armii. Ruskite vojnici, po Oktomvriskata revolucija, ~uvstvuvaj}i se
obezglaveni, }e zapadnat vo nedisciplina i anarhija. Angliskite vojnici,
pak, poradi nastanite vo Rusija, }e bidat nedover~livi za idninata na
Isto~niot front. Italijanskite vojnici, kako i sekoga{, }e ostanat
pasivni. Ne prestanuvaa ni nesoglasuvawata pome|u generalot Saraj i
sojuzni~kite komandi na drugite armii. Ni me|u francuskite vojnici ne
cvetaa rozi. Francuskata armija be{e rakovodena od generalot Groseti
koj, ne moèj}i da ja podnese surovata balkanska klima, iscrpen, }e go
napu{ti frontot. Vo takva realnost, zazemawto na Bitola, od strana na
Isto~nata armija, moè{e da se smeta kako Pirova pobeda. Zagubite bea
ogromni. Zaginaa okolu pedeset iljadi vojnici. Posledicite od
malarijata i od drugite bolesti, predizvikaa dvojno pove}e `rtvi...
Generalot Saraj, navednat nad golemite voeni mapi, vo svojot
kabinet, otsutno ja gleda{e crveno obeleànata Kor~a, nebare od nea mu
zavisea site drugi bitki. Povtorno go obzede ~uvstvoto na general vo
balkanskiot Vavilon koj treba{e, so svojata armija, sostavena od vojnici
i oficeri od dvaesetina narodi, da go otkrie mo`niot izlez koj bi vodel
do kone~nata pobeda.
Vo o~ekuvaweto vesti od Kor~a, negoviot a|utant mu donese itna
telegrama od Ke d’orse. Telagramata be{e ispratena nekolku dena po
potpi{uvaweto na Protokolot na Republika Kor~a. Dopisot, pod
oznakata strogo doverlivo, be{e upaten li~no do generalot. Otkako
a|untatot se oddale~i i komandantot ostana sam vo svojot kabinet, toj go
odloì ~itaweto na telegramata. Kako da ja pretpostavuva{e nejzinata
sodrìna. Zamisleno pogledot go upati kon mapata, pogledna u{te edna{
kon crveno odbeleànata Kor~a, go zede molivot i zapo~na da ja ~ita
telegramata pocrtuvaj}i gi pozna~ajnite mesta:
,,Spored eden demar{ na italijanskiot ambasador, francuskite
voeni vlasti go proglasile gradot Kor~a za albanski i go istaknale
albanskoto zname.
Italijanskata vlada ni dade na znaewe deka, vrz osnova na
postignata spogodba, Italija morala da bide konsultirana za sekoja
prezemena akcija vo Albanija.
Na italijanskiot ambasador, markizot Salvaxo Raxi, mu iznesovme
deka ne sme izvesteni od strana na vojnite vlasti za spomenatata
aktivnost, me|utoa, nie mu go izrazivme na{eto somnevawe vo vrska so
demar{ot, za{to stavot na francuskata strana e poznat i jasen.
Potsetuvaj}i ve na na{ite prethodni instrukcii, }e vi bideme
blagodarni {to poskoro da ne izvestite vo vrska so ova pra{awe.“
Informacii stignuvaa od site strani. Generalot Saraj be{e na
ni{an. Nema{e obi~aj vedna{ da odgovara na telegramite koi mu
stignuvaa od nadle`nite francuski ministerstva, kolku i da bea
nastoj~ivi baraj}i odgovor. Odgovorite, obi~no, ja prespivaa no}ta.
Toj ima{e dobri odnosi so francuskiot konzul vo Solun Debiji.
Pome|u francuskiot vojnik i diplomatot, soo~eni so zastra{uva~kata
realnost na vojnata i Solunskiot front, se tkae{e nenametlivo i blisko
prijatelstvo. Za mnogu zna~ajni pra{awa, so doverliva iskrenost, tie se
konsultiraa pred da gi dadat baranite odgovori od nivnite nadle`ni
ministerstva.
I konzulot Debiji redovno go izvestuva{e generalot Saraj za
informaciite {to gi ispra}a{e do Ke d’orse, no i za onie {to gi
dobiva{e. Toa go prave{e i generalot Saraj. Takov be{e slu~aj i ovoj
pat. Pri nivnata sredba, vo Solun, na konzulot Debiji, mu be{e, osobeno
zna~ajno, da mu ja predade na generalot Saraj kopijata od svojata
telegrama {to mu ja upati na Ke d’orse, na 3 januari 1917 g., vo koja toj
pi{uva{e:
Spored moite informacii, naselenieto od Kor~a, po sekoja cena,
saka{e da gi simne od vratot Grcite koi{to go uni{tuvaa gradot pa
vospostavi privremena uprava i go istakna albanskoto zname. Ova e
nekoga{noto zname na Skenderbeg, prifateno podocna od site
pretendenti na albanskiot prestol, kako i od princot Vid.
Otkako na Londonskata konferencija se re{i kazata Kor~a da $ se
dodeli na Albanija, narodot posaka, vo ovoj del, da se za~uva negoviot
albanski karakter so avtonomija, do krajot na vojnata. Оva be{e dobro
primeno od generalot Saraj, bidej}i novata uprava sorabotuva so
slu`bite na Isto~nata armija, za da se spre~i minuvaweto na
germanskite agenti vo Tesalija. Se raboti za {irewe na neutralnata zona
kon Zapad i, od ovoj aspect, generalot Saraj mi ima re~eno deka toj bi
sakal da se sozdadat i novi avtonomni zoni vo drugite podra~ja, od levoto
krilo na negovata vojska.“
I taka, kor~anskoto dosie na genralot Saraj stanuva{e s#
pogolemo i popotpolno. Poddr{kata na Debiji se nadopolnuva{e i so
drugi oblici na pokaàna solidarnost i poddr{ka vo tie neizvesni i
te{ki migovi za generalot Saraj.
I pokraj postojanite napadi koi se zgolemuvaa, generalot
ostanuva{e spokoen i re{en da ja brani Republika Kor~a. Negovata
doverba kon polkovnikot Dekuan, na terenot, ne stivnuva{e, i pokraj
zdruènite pritisoci protiv nego. Tie smelo i uporno ja sproveduvaa
svojata misija, ubedeni deka se vodeni od voeni interesi, no i od simpatii
kon albanskoto naselenie vo Kor~a.
Kone~no, generalot smeta{e deka be{e vreme da im odgovori na
svoite pretpostaveni, ne samo za da se odbrani od ~estite napadi tuku i
da go odbrani svoeto delo. Taka, duri na 21 mart 1917 g., }e mu se obrati na
francuskoto Ministerstvo za vojna i, vo svojata telegrama, }e napi{e:
„Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, na 13 dekemvri (1916), po
barawe na Italija, mi postavi pra{awe dali francuskite voeni vlasti ja
proglasile Kor~a za albanski grad. Na 15 dekemvri, odgovoriv:
‘Ve}e dva meseca kako privrzanicite na Venizelos ja napu{tija
Kor~a i gi proteraa roajalistite; ~eta roajalisti, Albanci, se krenaa
protiv privrzanicite na Venizelos i zaedno mar{iraa so Avstrijancite.
Poradi ovie sudiri, grabeì, paleì, od strana na ovie neregularni
grupi i ~eti na Venizelos, za da go za{titam na{eto levo krilo, go
isprativ vo Kor~a regimentot na Dekuan i pobarav od privrzanicite na
Venizelos da ja napu{tat Kor~a, isto kako {to sekoga{ sum dejstvuval vo
neutralnata zona. So nivnoto oddale~uvawe, avtohtoni istakniti gra|ani
vospostavija uprava.
Taka situacijata se smiri; na 10 dekemvri, ~etirinaeset delegati,
se sostanaa so polkovnikot Dekuan i ja dadoa slednata izjava:
‘Nie, pretstavnici na albanskiot narod, mu izjavuvame na
pretstavnikot na Francija deka kazata Kor~a, so svojata okolina otsega e
avtonomna oblast, upravuvani od albanski funkcioneri. Nie sakame da
upravuvame pod za{tita na francuskite vlasti’.
Jas sekoga{ sum ja po~ituval slobodnata volja na narodot, za {to
sekoga{ sum ve izvestuval; ne e moe da se me{am vo gr~kite ili vo
albanskite vnatre{ni politi~ki pra{awa. Kor~a posaka da bide
nezavisna i takva stana. Ottoga{, vo ovoj region caruva mir. Vo posledno
vreme, se regrutirani petstotini redovni àndarmi, koi so uspeh vojuvaa
na na{a strana. Moeto levo krilo e za{titeno so eden vid tampon-zona,
otkako polkovnikot Dekuan ovaa teritorija ja svede na voenite granici.
Od voena gledna to~ka, so {to edinstveno se bavam, jas moàm da se
~uvstvuvam zadovolen so ovaa sostojba“.
Na generalot Saraj ne mu uspeva{e svojata mala pobeda“ da ja
prelee vo strategiskite interesi na svoite pretpostaveni, koi bea naso~eni
kon kone~niot uspeh na Golemata vojna. Prodolùva{e da se razgoruva
maliot front pome|u nadle`nite ministerstva i komandantot Saraj.
Koga nazivot Avtonomna Pokraina Kor~a, spored Protokolot, vo
proleta na 1917 g., }e bide preimenuvan vo Albanska Republika Kor~a, }e
se razgori nova borba, no ovoj pat, se ~ini, kone~na za generalot i za
negoviot polkovnik.
Vo Pariz prorabote voenata ma{inerija, vo sprega so
diplomatijata. Treba{e, edna{ zasekoga{, da bide utvrden vinovnikot za
„kor~anskata afera“, `rtveniot jarec. Site streli treba{e da se vperat
kon generalot Saraj. No se oceni, kako poupatno, da se ni{ani po
polkovnikot Dekuan. Se udira{e po samarot, za da sfati generalot! A toj
toa to~no go sfa}a{e, no si ostanuva{e cvrsto na svoeto. Dejstvuva{e
spored svoite ubeduvawa. Be{e sakan i po~ituvan me|u svoite vojnici.
Ne docne{e ni javnata opomena koja{to pretsedatelot na Sovetot
i Minister za nadvore{ni raboti na Francija Ribo }e ja upati na 30
april, 1917 g., na Ministerstvoto za vojna, poradi odnesuvaweto na
polkovnikot Dekuan. Generalot Saraj ja ~ita{e so gor~ina sodrìnata
na telegramata, vo koja pi{uva{e:
„Dejstvuvaweto na ovoj visok oficer koj, bez da se obrati
prethodno na nadle`niot departman pod izgovor da obezbedi mir, sozdade
lokalen politi~ki reìm {to predizvika protesti od strana na Grcite,
na Italijancite, na Srbite i na albanskiot voda~, e za àlewe.“
Pretsedatelot Ribo, o~igledno, na po~etokot ne saka{e da
predizvika diplomatska kriza poradi Republika Kor~a smetaj}i go ova
pra{awe za marginalno vo odnos na po{irokata strategija na Isto~nata
armija. Postoele razli~ni mislewa pome|u francuskite diplomati i
voenite ~elnici, vo odnos na sudbinata na Anri Dekuan. I pokraj s#,
generalot Saraj ja prodolùva, spored mnogumina, svojata
kontradiktorna, divergentna i proalbanska misija.
Ministerot Ribo, pod postojan italijanski pritisok, na noviot
{ef na francuskata dràva, Penleve, }e mu dostavi dopolnitelni
informacii vo vrska so kor~anskata kriza i za voznemirenosta na
italijanskiot minister za nadvore{ni raboti Sonino koj, vo dilemite na
Francija da stavi kraj na Republika Kor~a, }e vidi providna manevra da
se skrie vistinata. Italijancite bea uporni. I vo Pariz, novoto ime
Republika Kor~a }e bide oceneto kako nov politi~ki ~in, ne pomalku
arbitraren od onoj od 1916 g., bez da bide pobarano mislewe od Ke d’orse.
Se ~ine{e deka voenata komanda saka{e Ke d’orse da go stavi pred
svr{en ~in. No francuskata diplomatija prezede inicijativa i go
naloì svojot diktat. Nejziniot nov {ef Stefan Pi{on }e mu se obrati
na noviot pretsedatel na francuskata vlada, @or` Klemanso, so ovie
zborovi, vo vrska so idninata na Republika Kor~a:
„Nie nemame nikakva polza od ovoj dràven embrion, na nekoj
na~in avtonomen, sozdaden od generalot Saraj i od polkovnikot Anri
Dekuan“.
Pretsedatelot @or` Klemanso }e naredi kraj na misijata na
polkovnikot Dekuan vo Kor~a i, na negovo mesto, }e bide postaven
generalot Sal.
So ova, kako da po~nuvaa da se brojat i poslednite denovi na
misijata na generalot Saraj na Isto~niot front. Toj treba{e da bide
vtorata krunska `rtva. Spored mnogumina, toj nastrada i poradi svoeto
neprikrieno albanofilstvo, koe gi nadmina granicite na strategiskiot
voen interes...
XIII
Generalot Moris Saraj, vo Solun, so te{ko srce ja primi vesta za

krajot na misijata na svojot polkovnik Dekuan vo Kor~a, no toa, za nego,
ne zna~e{e i kraj na negovata Mala bitka vo Golemata vojna. Mnogumina
gledaa deka toj e dlaboko zapletkan vo mreàta na albanstvoto, zaedno so
drugi bliski oficeri od koja mnogumina ne moèa da najdat izlez. Bea
osameni vo svojata misija, no i uvereni deka Ke d’orse pravel
neprostliva gre{ka {to, pod pritisok na Grcija i na Italija, koi imaa
posebni interesi vo Albanija i na Balkanot, stavaa kraj na Republika
Kor~a.
Generalot Saraj ostanuva{e uporen vo svojata strategija da se
spasi ~ovekot na zemjata, vo koja se vode{e vojnata. Toj ne pomisluva{e da
se predade. Veruva{e vo veli~inata na ovaa bitka. Koga be{e poblisku do
vra}aweto od frontot otkolku na frontot, toj se podgotvuva{e da ja
pro{iri Republika Kor~a so zazemawe na bliskiot grad Pogradec, kraj
Ohridskoto Ezero, koj be{e pod vlasta na Avstro-Ungarija. Znae{e deka
gi zgubil {ansite da pobedi, no i porazot ne go bespokoe{e. Za nego
ostanuva{e bitno da izdrì. Zaludno gi predupreduva{e
pretpostavenite vo Pariz deka, vo site vojni vo koi u~estvuval, ne mu se
sprotivstavuval na mesnoto naselenie koe tuka ìveelo so vekovi. Toj
be{e hrabar i prekalen borec vo najgolemite bitki na Zapadniot front
koj go pobeduva{e pove}epati stravot od smrtta, pa zo{to toa da ne bide
i na Balkanskiot front?
So ovie misli go o~ekuva{e svojot polkovnik Dekuan, na posledna
sredba vo Solun, pred negovoto upatuvawe na drug front. Mediteranskata
prolet be{e porasko{na od koga bilo. Oblicite na razbudeniot ìvot
vo prostorot kako da bea neusoglaseni so posledicite od Golemata vojna
koi se pokaùvaa re~isi vo sekoj predel. Od dale~inata ne prestanuvaa
ni zvucite na sirenite koi predupreduvaa za novi vozdu{ni napadi.
Generalot kako da izleze od tivkata letargija, koga na portata na
vilata go zabeleà polkovnikot Dekuan, kako so cvrst ~ekor gazi po
patekata vo gradinata. Se potsmiri. Zastana pokraj biroto. Se zagleda
u{te edna{ na ra{irenata mapa. Pogledot mu zapre, po kojznae koj pat,
pred naznakata na gradot Kor~a i sveò vpi{anata linija koja go
povrzuva{e so krajezerskiot grad Pogradec. Ja gleda{e ovaa to~ka
zamisluvaj}i ja kako oznaka na eden svoj, li~en mal Vaterlo. Potem se
dobliì do golemiot globus, na desnata strana od biroto. Lesno go dopre.
Globusot po~na da se vrti, nebare sam od sebe. Zapre na prostorot na koj
be{e ozna~en Balkanskiot Poluostrov. Se obiduva{e da go otkrie
prostorot na Solunskiot front. Bara{e, prvin, da go otkrie gradot
Solun. Toj ne be{e nazna~en, no ubavo gi zabeleà trite kraci na
poluostrovot Halkidik i utvrdi kade bi moèl da bide gradot Solun. Vo
taa neozna~ena to~ka be{e nasobrano edno celo malo ~ove{tvo, vo
raznobojni uniformi i so oru`je. A toj saka{e da vovede nov poredok, vo
toj neozna~en prostor na globusot. To~kata na globusot, vo realnosta,
treba{e da pretstavuva eden cel ~ove~ki mozaik. Zapo~na da gi bara na
globusot zemjite na narodite koi bea zastapeni vo Solunskiot front.
Nekoi zemji otkri polesno, drugi pote{ko, a treti voop{to ne bea
ozna~eni. Prvin pogledot go upati kon zemjite na Germancite, na
Avstrijcite, na Bugarite, na Turcite koi kako da bea na edna druga,
zaedni~ka barikada, koja se obiduva{e da ja ozna~i na globusot, nasproti
zemjite na sojuzni~kite armii, vo ~ii redovi ima{e Francuzi, Grci,
Srbi, Angli~ani, Vietnamci, Indijci, Avstralijanci, Rusi, Amerikanci,
Japonci. Znae{e deka me|u ruskite vojnici ima{e pripadnici od
razli~ni nacionalnosti na carstvoto rusko, kako Finci, Letonci,
Rusini, Rusi, Ukrainci, Sibirci, Kavkasci. Znae{e deka vo angliskata
vojska, na ovoj del od Balkanskata po~va ima{e i [kotlan|ani, Irci,
Novozelan|ani, Kana|ani i Ju`noafrikanci. Be{e nevozmo`no, kolku i
da go vrte{e globusot i da se zagleduva{e na oddelni mesta, da gi otkrie
zemjite na site ovie narodi, dojdeni pod znameto na edna Imperija.
Najcelosni informacii ima{e za svoite francuski vojnici. Tie bea i

najmnogubrojni. Gi ima{e od site strani na Francija. Pogolemiot del od
niv vojuvale na zapadnite frontovi, pominale niz pekolot na Verdun.
Sega, zaedno so komnadantot Saraj, minuvaa niz balkanskiot pekol.
Ima{e na ovoj front marokanski vojnici, poznati kako spahii,
prekaleni strelci. Ima{e Alìrci, poznati kako zuavi, spored imeto na
kabiliskoto pleme, tuka bea i Senegalcite koi formiraa svoi nezavisni
bataljoni. Generalot Saraj gi bara{e na globusot i zemjite na
Madagaskarcite, na Vietnamcite i na drugite indokineski narodi. Be{e
toa eden vistinski Balkanvavilon od vojski na ~ie ~elo se nao|a{e
generalot Saraj. Toa be{e Golemata vojna. Vojnata na Vavilon.
Bezizleznata vojna. Samo pobedata moè{e da go ozna~i izlezot. A
generalot Saraj be{e zapletkan vo malata Kor~a, vo sudbinata na
Albancite, nezabele`liva na globusot...
Koga polkovnikot Dekuan vleze vo kabinetot i se pozdravi

vojni~ki a, potoa, i prijatelski se pregrna so generalot Saraj, globusot
s# u{te prodolùva{e bavno da se vrti. Bea minale pove}e meseci od
nivnata posledna sredba, koga polkovnikot Dekuan referira{e pred
generalot za albanskoto dosie pred svoeto zaminuvawe vo Kor~a. Izmina
malku vreme, a se slu~ija tolku nepredvidlivi nastani po sozdavaweto na
Republika Kor~a. Se voznemirija diplomatskite centri na sojuznicite,
nebare od sudbinata na Kor~a zavise{e ishodot na Golemata vojna.
Generalot i polkovnikot ne sakaa, kako po dogovor, da go
komentiraat bliskoto minato, no ni krajot na kor~anskata misija. Tie
pretpo~itaa da go prodolàt nekoga{niot razgovor za albanskoto
pra{awe, soo~eni so reakciite {to gi donese, na doma{en i na
me|unaroden plan, sozdavaweto na Republika Kor~a. So toa, kako da be{e
otvorena Pandorinata kutija na Golemata vojna pa tie se ~uvstvuvaa
povikani da go osloboduvaat prostorot od zlite duhovi na naplastenite
propagandi protiv ìtelite na Republika Kor~a i po{iroko.
Razgovorot prodolì tamu kade {to be{e zapren. Negoviot tek ne
moè{e da go svrti vo druga nasoka ni otpovikuvaweto na Dekuan od
komandnata pozicija vo Kor~a nitu diplomatskata bura {to be{e
predizvikana vo Ke d’orse.
Albanskoto pra{awe za koe se zalagaa i se `rtvuvaa dokraj ovie
dvajca visoki oficeri, kako da be{e pova`no od nivnite karieri. Bea
pozagrièni za sudbinata na Republika Kor~a, za toj dràven embrion, za
taa mikrodràva koja treba{e da ja obedini raspar~ena Albanija vo
priznatite granici, na Londonskata konferencija od 1913 g., otkolku
ishodot na Golemata vojna. Na nivnata posledna sredba, pred bespa}eto na
voenite pati{ta koi se otvoraa pred niv, im preostanuva{e nekakvo
sveduvawe na bilansot za storenoto vo odnos na albanskoto pra{awe,
pred mo`noto i nemo`noto...
Prv se oglasi generalot Saraj:
‡ Eve n# pak zaedno, moj polkovniku, povtorno okolu albanskoto
pra{awe... No ne sme prvi, a verojatno nema da bideme ni posledni...
Sigurno vi e poznat primerot koga, vo zakrilita na na{ata prva
imperija, }e se najde i eden albanski regiment, pod komandata na majorot
Miwo. Toj re{itelno i hrabro }e mu se pridruì na Napoleon, kon kogo
ima{e golema po~it.
‡ Ubav primer na lojalnosta na Albancite, generale. No verojatno
vi e poznato deka del od albanskata emigracija vo XVII-ot vek }e se upati
kon dunavskite kneèvstva, a del od niv }e se najdat i vo ruskata armija
na caricata Katerina.
‡ Interesno... Ovoj narod polkovniku, bezdrugo spa|a me|u
najstarite vo Evropa, ostaven sam da se bori za svoeto preìvuvawe. Me
potse}avaat na na{ite Baski!
‡ Moèbi, generale...
‡ Tie prodolùvaat so vekovi da ìveat izolirano, kako vo
lavirint. Ja izbrale osamata kako sudbina... I refleksot za odrùvaweto
na nivniot sploten identitet moèbi poteknuva tokmu od nivnata
izolacija. I sega, vo vremeto na Golemata vojna, koga se obiduvaat da ja
obedinat raspar~enata zemja, tie te{ko se osloboduvaat od sindromot na
lavirintskata osama. ]e bide golem uspeh, dokolku, so zaedni~ki sili, go
najdeme izlezot od ovoj balkanski lavirint. Da im pomogneme da se najdat
i da se potvrdat sebesi, pokraj tolkute zakani i osporuvawa. Moèbi po
toa i pove}e }e n# pametat, otkolku da sme slaveni kako pobednici vo
Golemata vojna.
Zavladea ti{ina vo kabinetot.
Generalot zaduman prvin pogledna kon globusot. Toj ve}e
zamisluva{e kade bi bila odbeleàna Kor~a, makar {to na nego ne se
gleda{e ni Solun. Saka{e povtorno da go razdviì globusot. No, za mig
se otkaà od ovaa namera. Stana i turi kowak vo dvete ~a{ki pred niv.
Be{e vreme da mu dade drug tek na razgovorot i obajcata da se soo~at so
realnosta. Ova be{e sepak krajot, a ne po~etokot na nivnata zaedni~ka
misija. Otkako nazdravija za svoeto prijatelstvo, generalot re~e:
‡ Moàm, polkovniku, da vi kaàm deka, po va{ata misija, narodot
vo Kor~a ìvee slobodno... Se povrza so na{ite institucii... Razbra deka
postoi i eden drug ìvot za koj vredi da se bori, da se istrae... Ve}e ne
obvinuvaat za albanofilstvo, a koj znae {to n# o~ekuva podocna...
Me|utoa, nie ne sme osameni... Ima i drugi visoki oficeri, koi ja
razbraa su{tinata za ovoj narod. Po iskustvoto so koe se soo~ivme,
sigurno }e se soglasite deka ne postoi podobro re{enie za albanskoto
pra{awe, osven da mu se pomogne na ovoj narod vo ova presudno vreme. Toa
}e bide i garancija za odrùvawe na ramnoteàta na Balkanskiot
Poluostrov, po zavr{uvaweto na Golemata vojna.
Polkovnikot Dekuan be{e podgotven da zamine vo nova, nepoznata
misija, daleku od Balkanot, no vo srceto ja nose{e Republika Kor~a. So
sebe go zede i albansko-francuskoto zname koe za prv pat se krena vo
Kor~a.
A generalot Moris Saraj, pokraj golemite bitki koi go o~ekuvaa
na Balkanskiot front, makar {to, spored nekoi, mu bea izbrojani
denovite na komanduvaweto so Isto~nata armija, pred sebe go ima{e
dosieto za bitkata vo Pogradec so koja treba{e da se pro{iri Republika
Kor~a, vo vremeto koga, vo Pariz, se najavuva{e po~etokot na nejziniot
kraj...
XIV
Hroni~arite na Golemata vojna ja obeleàa 1919 godina, kako

tragi~na i neizvesna. Po pekolot na sever, kade {to francusko-
germanskiot direkten sudir odnese milionski `rtvi, raspletot se
o~ekuva{e na ju`nite balkanski boi{ta. Vsu{nost, se o~ekuva{e
zavr{niot udar. Francuskite razuznava~ki slu`bi go prodlabo~uvaa
svoeto u~estvo vo Balkanskata misija. Tie treba{e da ja revidiraat,
preku svoite pati{ta, „filantropskata politika“ na generalot Moris
Saraj i na negoviot glaven izvr{itel Anri Dekuan. Nabrgu }e se pojavat
otvoreni somneì i nedoverba pome|u agentite na francuskoto
razuznavawe i francuskata voena komanda na Kor~a. Razuznava~ite }e se
nadovrzat na ve}e postojniot animozitet pome|u generalot Saraj i
Ministerstvoto za vojna i Ke d’orse. Francuskite razuznava~i gi
angaìraat svoite najprovereni levantinci. Vo edna nivna tajna dostava
se veli deka Albancite, vo okupiranite zoni, prirodno se vo postojani
vrski edni so drugi, bilo da se vo avstriskata, vo francuskata ili vo
italijanskata zona. Otvoreno se predo~uva{e deka albanskite
„sojuznici“ igraat na kartata na rivalstvata na sprotivstavenite sili i
izvlekuvaat sopstvena korist. Eden od glavnite agenti na francuskata
razuznava~ka slu`ba najavuva{e senzacionalisti~ko otkritie, so
spektakularni apsewa na vidni albanski li~nosti, francuski
privrzanici. Go obvinuva{e polkovnikot Dekuan deka, od kor~anskoto
dosie, sozdal roman so fantomska sodrìn i, so koben kraj.
Be{e toa vremeto koga se razmisluva{e da se povle~e od Kor~a 74-
ta sojuzni~ka divizija koja, na vremeto be{e angaìrana za da ja zajakne
kor~anskata zona, da go predizvika abdiciraweto na progermanskiot
gr~ki kral Konstantin i da se ostvari, na Zapad, povrzuvaweto so
italijanskata sojuzni~ka armija, kaj grat~eto Ersek.
Edno vreme, polkovnikot Dekuan mu pi{uva{e o~ajni~ki pisma na
svojot komandant Saraj vo koi se àle{e na izbrzaniote akcii na
francuskite razuznava~ki slu`bi, kako i na rivalstvoto pome|u
francuskata voena policija vo Kor~a i albanskata àndarmerija, na ~elo
so Temistokle Grmewi. Obvinuvawata za predavstvoto na albanskite
„sojuznici“ }e bidat u{te posilni otkako, vo maj 1917 g., Anri Dekuan }e
bide prinuden da ja napu{ti Kor~a, a na negovo mesto }e bide postaven
generalot Sal. [tom dojde vo Kor~a, toj vospostavi voen sud i nabrzo
organizira sudewe na nekolku albanski àndari. Obvinuvawata od strana
na francuskite bezbednosni sili osobeno }e kulminiraat vo avgust 1917
g., koga vo Atina se vra}a na vlast Elefteros Venizelos, otkako Grcija
minuva na stranata na silite na Antantata. Posle ova be{e daden jasen
signal od strana na Ke d’orse deka e dojden krajot na „filantropijata“ i
„albanofilijata“ na generalot Moris Saraj i na negoviot veren
polkovnik Anri Dekuan.
Generalot ne se predava{e. Ne be{e vo negovata priroda da se
predava, osobeno nadvor od voenoto pole, pred kakvi bilo pritisoci.
Ostanuva{e uporen vo dovr{uvaweto na svojata zamisla. Najmalku
moè{e da se pomiri so levantinskite dostavi. Nivnite avtori gi
smeta{e za bezdu{ni i izopa~eni lu|e ~ija opredelba ja smeta{e za del
od balkanskoto prokletstvo. Ne se pla{e{e od nivnite udari protiv koi
treba{e da se bori vo kompleksnata vojna. Toj ima{e so {to da se hrabri,
barem vo sebe, po vidlivite uspesi na voenoto pole. Najposle, kako
komandant, mora{e da se soo~i so iznasileniot kraj na malata vojna, no i
so po~etokot na krajot vo Golemata vojna.
Se se}ava{e generalot i na bitkata koja{to, protiv nego i protiv
polkovnikot Dekuan, ja pokrenaa Grcite, besni poradi gubeweto na
Kor~a. Se se}ava{e i na postapkite na nepomirlivite Italijanci koi,
navodno, se ~uvstvuvaa izmameni od sojuznikot Francija. Pred sebe gi
ima{e i gi prelistuva{e nekoga{ ispratenite ute{ni telegrami od
polkovnikot Dekuan vo koi ne prestanuva{e da go hrabri. Go izvestuva{e
za besprekornata sorabotka so kor~anskiot narod, za nivnata sre}a {to,
za prv pat vo istorijata se najde edna vojska koja najposle, gi sfati i im ja
donese slobodata. Mu pi{uva{e i za vremeto koga zamina princot Vid, a
gr~kite sili go opkolile gradot. No tuka, vo eden garnizon, bile i
srpskite voeni edinici. Grcite, otkako go zazele gradot, so itrina se
oslobodile od srpskote vojnici. Pobarale, skri{um, vo lebot so koj se
snabduvale srpskite vojnici da se stavi otrov i vo gradot da se objavi
epidemija na kolera. Celta bila postignata. Srpskite vojnici fatile
duman. Koga stignal Dekuan, so francuskite vojnici, vo Kor~a,
privremenata gr~ka vlada, od Solun, i ispratila za prefekt blizok
~ovek ne Venizelos. So ova u{te pove}e se zgolemil haosot vo gradot. Se
razgorela bitkata pome|u sprotivstavenite strani, privrzenicite na
Venizelos i na kralot Konstantin. Se nadovrzale i italijanskite
pritisoci protiv gr~koto prisustvo a i albanskite komiti ne miruvale.
Po haosot, treba{e vo Kor~a da zavladee mir. Mirot go donesoa
polkovnikot Dekuan i negovite odbrani vojnici.
Generalot Saraj posebno se zadrà na telegramata {to mu ja be{e
ispratil polkovnikot Dekuan na 10 dekemvri 1916 g., ve~erta. Toga{
albanskite prvenci go prifatile francuskiot predlog gradot da se
proglasi za mala Republika. Mu pi{uva{e kako se izvi{ilo albanskoto
zname na Skenderbeg, so prika~ena francuska trobojka. Toga{, gr~kite
agenti i funkcioneri, pani~no, ja napu{tale Kor~a. Odnele so sebe s#
{to moèlo da se odnese. Najmnogu pari.
Generalot Saraj gi ima{e pred sebe i telegramite koi go
izvestuvaa za sozdavaweto na novata albanska administracija, sostavena
od francuski i od doma{ni funkcioneri, kako i na Sovetot na uglednite
gra|ani od muslimanska i od pravoslavna vera. Toj go potcrtuva{e
komentarot na polkovnikot Dekuan, vo edna od telegramite, vo koj se
vele{e deka ovde, spored vidnite gra|ani, za kuso vreme se ostvaruva{e
toa {to ne moèlo da se zamisli vo izminatite vekovi. Kor~a zapo~na da
se evropeizira. Ja narekuvaa Mal Pariz. Se sozdavaa prvite institucii
na Balkanot spored evropskite urneci...
No vojnata si e vojna. Komandantot Dekuan, vo edna depe{a pora
dozvola od generalot da sozdade i podvi`na àndarmerija. Toa treba{e
da bide prvata postavka na albanskiot voen bataljon koj{to, podocna, pod
komandata na generalot Holc, }e u~estvuva vo francuskite ofanzivi.
Znameto na ovoj bataljon, na predlog na generalot Saraj, }e bide
odlikuvano so francuskiot Krst na vojnata.
Generalot pred sebe gi ima{e i telegramite od evropskite
kancelarii na sojuznicite, protiv negovata Republika Kor~a. Gi ~ita{e
edna po druga. Najmnogu protesti ima{e vo gr~kite, a ne pomalku i vo
italijanskite telegrami. Ke d’orse mu gi ispra}a{e nivnite kopii,
zaedno so svoite za~uduva~ki komentari i predupreduva~ki instrukcii.
Ministerstvoto na vojnata ne prestanuva{e da bide pod udar na Ke
d’orse. Postojano se baraa novi objasnuvawa za postapkite na
komandantot Saraj. Se sozdava{e vistinski ma|epsan krug okolu
„kor~anskata afera“ od koj generalot, niz mnogute telegrami, go bara{e
svojot izlez. Makar {to, vo poslednite telegrami, se nasetuva{e
diskretniot povik do generalot Saraj da ja napu{ti Golemata vojna, toj,
kako za vozvrat, prodolùva{e, uporno, da ja podgotvuva bitkata za
Pogradec. Da ja pro{iri Republika Kor~a, so osvojuvaweto na
krajezerskiot grad kako nova kota na negovata strategija. Toa, voedno,
treba{e da bide i poslednata bitka vo negovata kariera. Ne
prestanuva{e da veruva vo svojata pobeda, vo svojata mala bitka. Sepak,
dlaboko vo svoeto bitie, pret~uvstvuva{e deka pobednikot vo Golemata
vojna }e bide drug general. Znae{e deka nemu ne mu bilo sudeno kako
pobedni~ki general, da pomine niz Triumfalnata porta, vo paradata na
Elisejskite Poliwa.
Vo toj nered od telegrami, generalot Saraj se se}ava{e kako
pobedni~ki izleze od pekolot na bitkata na Verdun, i, namesto da se najde
na ~elna pozicija vo General{tabot na francuskata armija, toj be{e
ispraten na bojnoto pole na Dardanelite za, potoa, da se najde kako
komandant na Isto~nata armija vo Solun i, na krajot, vo balkanskiot del
na pekolot, kade treba{e revnosno da ja podgotvuva bitkata za Pogradec.
Ni{to drugo ne mu preostanuva{e, sega, osven da pobedi vo taa bitka...
XV
Nema{e pokriti~en period za sojuznicite vo Golemata vojna, no i

za misijata na generalot Saraj, kako komandant na Isto~nata armija, od
1917 godina. Se redea porazi, eden po drug, i na severnite i na ju`nite
boi{ta. Moralot re~isi na site sojuzni~ki vojski ja dostignuva{e
kriti~nata to~ka.
Ruskite vojski, na Solunskiot front, po triumfot na
Oktomvriskata revolucija, zapa|aa vo anarhija, nivnata disciplina be{e
na najnisko nivo. Srpskite vojski go gubea ofanzivniot polet.
Angli~anite, soo~eni so ruskite nastani, po~naa s# pove}e da se
somnevaat vo smislata na odrùvaweto na Solunskiot front. I
italijanskite vojski, osobeno po porazot kaj Kapreto, bea obzemeni od
defetizam. Go napu{taa ofanzivniot duh, se ograni~uvaa vo nivnata
prvi~na i postojana strategiska cel ‡ da zagospodarat zasekoga{ so
Albanija.
Ne cvetaa rozi nitu vo glavnata komanda na Isto~nata armija vo
Solun. Na postojaniot animozitet pome|u komandantot Saraj i
angliskiot general Mahon, se nadovrzuvaa i problemite so komandite na
drugite vojski sostaveni od okolu dvaesetina nacionalnosti.
Vo solunskiot Vavilon ne vladee{e nitu vnatre{en nitu nadvore{en
mir. Be{e te{ko da se upravuva so nego.
Generalot Saraj nikoga{, vo svojata dolga voena kariera, ne bil vo
posloèna i poneizvesna situacija. Ne go sakaa negovite pretpostaveni
vo Pariz. Ne go sakaa nitu drugi na Solunskiot front. Generalot znae{e
deka mnogu polesno }e mu bide na bojnoto pole, so svojata vojska, otkolku
da gi podnesuva silnite udari vo komandata vo Solun, koi doa|aa od site
strani. Negovata zamisluvana bitka za Pogradec, kako prodolènie na
kor~anskata, vo negovata svest gi dobiva{e dimenziite na presudna borba
koja treba{e da go izvle~e od balkanskiot pekol ili, kone~no, da go
otfrli i da go marginalizira.
Nasproti napadite od site strani, generalot prodolùva{e, kako
prekalen vojnik, da uìva golem avtoritet me|u svoite, francuskite
vojnici i oficeri. Vo retkite migovi na osama, mu se prepu{ta{e na
redovnoto ~itawe. Knigite go izvlekuvaa od krugot na vojnata. Mu se
voshituva{e na Alfred de Viwi. Posebno be{e trognat od negovata
pesna Smrtta na volkot koja ja znae{e naizust. Na glas, si
interpretira{e ~esto stihovi od ovaa pesna, sli~ni na negovata sudbina.
Se ~uvstvuva{e kako star, iskusen volk komu, faten vo stapica,
krvoèdnite lovci mu gi ostrea noèvite, a toj gi {tite{e svoite
nemo}ni vol~iwa, okolu sebe.
Vo svojata mala, prira~na biblioteka, koja sekoga{ ja nose{e so
sebe, ja ima{e i knigata na De Viwi Sluguvaweto i veli~inata na
voeniot poziv. Ovaa kniga na De Viwi, posvetena na onie koi }e zaginat,
spored latinskata pogovorka morituri te salutant, posebno go
privlekuva{e vnimanieto na generalot Saraj. Se soglasuva{e so poetot
deka u{te samo vo armijata ima lu|e so cvrst karakter kako vo anti~kite
tragedii, koi go izvi{uvaat ~uvstvoto kon dol`nosta, bez ogled na
posledicite, bez da gi ma~i sovesta poradi pot~inetosta, nitu sramot od
bedata...
Generalot be{e svesen za ve~niot i su{tinski sudir pome|u
vojnata i armijata. Ova be{e sudir koj se odviva{e vo samata ~ovekova
su{tina, kade {to ne prestanuva{e borbata pome|u zlite i dobri sili,
pome|u animalnoto vo ~oveka i postojaniot poriv da se oslobodi od toa.
Vo edna vakva du{evna evazija, obzemen od misli po edno novo ~itawe na
De Viwi, generalot Saraj vo svojot kabinet na solunskata rezidencija, go
pre~eka generalot Groseti, komandant na francuskata armija na
Isto~niot front. Toj be{e so silna, visoka i cvrsta stava, no na~nat od
neizbe`nite mikrobi na balkanskite boi{ta.
Generalot Groseti go po~ituva{e cvrstiot i nepokolebliv
karakter na svojot pretpostaven komandant. So nego go vrzuvaa mnogu
voeni godini, kako i zaedni~koto razmisluvawe za voenata strategija.
Otkako vojni~ki i prijatelski se pozdravija, generalot Saraj mu
predloì da izlezat vo gradinata. Neizbe`na be{e i ponudata so
francuski kowak. Generalot Groseti rado ja prifati ~a{kata. Ne be{e
vreme za nazdravuvawe. Na francuskata Isto~na armija ne $ cvetaa rozi,
makar {to solunskite gradinari si bea dosledni vo odrùvaweto na
gradinite kraj svoite {atori. I vo gradinata na generalot Saraj, po edna
godina otkako ovde go pre~eka polkovnikot Dekuan, pred bitkata za
Kor~a, koprivite i plevelot se nadvi{uvaa nad svenatite rozi.
Pred generalite, ovoj pat be{e dosieto za bitkata na Pogradec...
Generalot Saraj odlu~i, edna vremena divizija, sostavena od delovi
na 57-ta i na 156-ta divizija, zasileni so edna edinica na poznatite
marokanski spahii, potoa so albanskite àndarmi od Kor~a, kako i so
vojnici od nekolku bataljoni na okupiranite teritorii, zaedno so
senegalski i so vietnamski vojnici, poznati kako strelci, pokraj koi bea
i ruskite sojuzni~ki edinici, da go napadne i da go zazeme Pogradec.
Be{e sostavena edna mala vavilonska armija za poslednata bitka na
generalot. Mu preostanuva{e, so generalot Groseti, da ja razraboti
strategijata na bitkata.
‡ Kakva e situacijata vo voeniot kamp, generale Groseti? ‡ vedna{
pomina na glavnata tema na razgovorot generalot Saraj.
‡ Vojnicite se ogor~eni {to im se ukinati redovnite otsustva. Se
zgolemuva brojot na umrenite od malarija. I skorbutot pravi pusto{.
Vladee nezadovolstvo. Vojnicite velat deka e podobro da zaginat na
frontot, otkolku da im se predadat na komarcite vo Solun.
‡ Razbiram, generale moj!
Ostaveni sme site na cedilo. Morame da izdrìme, makar i vo o~aj.
Nemame drug izlez. Za nas, na ovoj front, daleku e pobedata. Porazot
demne na sekoj ~ekor. No mora da se izdrì. Nam ne ni e vetena pobedata.
Moèbi nejze }e $ se raduvaat drugi na{i generali i vojnici.
‡ Ostanuvame so vas do krajot, generale Saraj! Vo site bitki!
‡ Vi blagodaram. Ostanuvam privrzanik na stavot deka, niz
pobedite vo malite bitki, se stignuva do golemata, krajnata pobeda.
Nie, generale Groseti, postignavme edna mala pobeda so Republika
Kor~a. Toa {to go postignavme vo ovoj grad, ne bilo slu~aj so vekovi.
Uspeavme da go za{titime mirot pome|u Albancite od razli~ni
konfesii. Velat gi zbliìvme so evropskite institucii. Im otvorivme
u~ili{ta na niven jazik, za prv pat. Vospostavivme efikasna
administracija. Sozdadovme mala, pravna dràva, dosega nepoznata od
takov vid na Balkanot.
‡ Da, generale! Nikoga{ ovie lu|e ne bile posre}ni vo istorijata.
Makar i vo vreme na vojna.
‡ No, da ne zaboravime, Groseti. Nie ne sme misioneri vo ovie
zemji. No ne ja zagrozuvame nivnata sloboda i nezavisnosta, kako drugite.
Nastojuvame, pred se, da gi razbereme. Na{ata politika ima svoi
interesi, ne e uslovena i od interesite na na{ite sojuznici. Me|utoa, tie
ne moàt da ne spre~at da go razbereme ovoj narod.
‡ I ne e lesno da se razbere! Tie se podeleni pome|u nas i na{ite
protivnici. Se slu~uva pripadnici od isto semejstvo da vojuvaat vo
na{ite i vo protivni~kite vojski.
‡ No tie ne se naivni, generale Groseti!
Tie, so nas, bez strav se dviàt vo kor~anskata ramnina. Ja
obrabotuvaat slobodno svojata zemja, zapostavena so godini. Uspe{no
trguvaat. Mu se raduvaat na ìvotot.
Na{i trupi, so vietnamski, so marokanski i so senegalski vojnici,
gi vardat granicite od neregularnite albanski bandi. Jas li~no
odlikuvav, so na{i visoki ordeni, nekolku nivni àndarmi. Tie se so nas
vo presudnite bitki. So malikera na ramoto, vo mirno vreme, ja oraat
zemjata. êsni se i neumorni vo sovladuvaweto na strmnite planinski
prevoi. Pri voenite pohodi, se hranat so p~enkaren leb. Ja poznavaat
zemjata do nejzinata utroba.
Na generalot Groseti mu be{e jasno deka generalot Saraj go
voveduva{e vo svojata zamisla da ja pro{iri Kor~anskata Republika i vo
Pogradec, no i po{iroko. Toj saka{e da se osvoi celosno kor~anskata
ramnina, strmnite planinski prevoi, duri do Pogradec. So osvojuvaweto
na zapadniot breg od Ohridskoto Ezero i visokata dolina na rekata
[kumbi, se zagrozuva{e komunikacijata pome|u avstriskata i bugarskata
vojska, koja se ostvaruva{e niz patot Elbasan - Ohrid-Struma. Ovoj del
od patot be{e vo sostav na nekoga{niot golem anti~ki pat Via Ignacija,
koj {to u{te od vremeto na Rimskata Imperija gi povrzuva{e Zapad i
Istok.
Generalot Groseti vneseno go slede{e vovedot na svojot
pretpostaven general, vo smislata za bitkata na Pogradec, vo taa
kriti~na 1917 godina za Sojuznicite.
Generalite ja podgotvuvaa nivnata mala bitka vo Golemata
vojna na Balkanot. I obajcata znaeja deka taa }e bide posledna. Be{e
vreme da se pomine na planot na bitkata.
-Mojot plan za zazemawe na Pogradec-raportira{e
generalot Groseti-e mo{ne ednostaven: najbitno e da se fiksira
protivnikot pome|u ezerata Mali}i i Ohridskoto, pri {to do kone~noto
zazemawe na Pogradec }e se formira slobodnata vertikala Sever-Jug, se
razbira so èstotko sprotivstavuvawe na napadite od isto~nata strana.
-Zamislata vi e dobra generale Groseti. Treba da se
prodolì na Sever otkako }e se zazeme Pogradec. Taka nie kone~no }e
navlezeme vo zemjata na Ezerata. Otkako se povrzavme so italijanskite
sojuznici, preku sozdavaweto na Republika Kor~a, nie }e go oslobodime
patot kon Sever, za da kone~no eden den i triumfirame so povrzuvaweto
na ostanatite sojuzni~ki vojski.
Generalot Saraj se vnesuva{e vo site poedinosti na
skore{nata bitka, bez nikakvi znaci na gorkoto ~uvstvo {to go
obzema{e, naslutuvaj}i deka ve}e mu be{e podgotvzeno re{enieto za
napu{tawe na komandnata pozicija na Isto~nata armija. Samo se
o~ekuva{e momentot koga ova re{enioe treba{e da mu bide vra~eno...
Generalot Groseti be{e vo tek so sudbinata na Generalot Saraj {to mu
ja podgotvuvaa Ministerstvoto na vojnata i Ke D'Orse. No tie bea
generali na bojnoto pole, a ne na ona politi~koto, i toa vo o~ekuvaweto
za niv na najzna~ajnata bitka, bitkata za Pogradec...
XVI
Vo vremeto koga se veste{e krajot na Otomanskata Imperija,

dedo Amet Karafil Sulstarova ne saka{e da se prepu{ti na sudbinata
kako drugite, da zamine kako negovite bra}a i sestri kon Carigrad, da si
gi prodade imotite i navreme da fati podobra pozicija vo toa {to }e
preostane od Imperijata. Negovite zaminuvaa bez nade`ta na vra}aweto.
Dedo bezpovratnoto zaminuvawe go smeta{e ne samo kako
predvremeno predavawe na sudbinata, no i kako duhovno is~eznuvawe. Toj
moèbi ima{e i posilni argumenti od bliskite zaminati da odi vo
Carigrad, kade {to bea ve}e visoko postaveni vo hierarhijata na vlasta
pripadnici na semejstvoto na negovata èna Turkiwa, anumata Azbije,
me|u koi nejziniot prv bratu~ed Fethi bej Okijar. Toj stasa da bide i
ambasador na Imperijata vo Sofija, so kogo be{e i negoviot prijatel
]emal Mustafa, idniot Ataturk. Tie bea sou~enici vo Bitolskata voena
gimnazija, a podocna i soborci vo site najzna~ajni bitki za nova Turcija...
Dedo moè{e navreme da zamine i toj so svoite da se najde na
visoki pozicii, Da im ja obezbedi vetenata idnina na svoite ~eda, {to ja
sonuva{e negovata èna. Se nadeva{e kutrata baba deka eden den sigurno
}e poleta, ako ne taa toga{ barem nejzinite ~eda, kon damna odletanoto
semejno jato vo Carigrad. Vo toj zadràn let vo mesto vo dlabinite na
svojata du{a.
Ova propu{teno zaminuvawe, ostana kako refren na priset i
potik da se zamine vo presudnite godini vo ìvotot na semejstvoto,
re~isi go nasledi sekoj od nas i so tekot na vremeto go doìvuva{e
razli~no. Toa sigurno najsilno se vsadi vo Tatkovata sudbina, vo
sudbinata na negovoto semejstvo.
U{te od mladini vo Tatkoviot ìvot preovladea ritamot na
sudbata nebare da se bide ili ne, raspnat pome|u Istok i Zapad, pome|u
Evropa i Azija, pome|u idejata na svojot tatko da se ostane vo rodnata
zemja i maj~iniot traen kopne` da zaminat kon Istok.
Eden takov presvrten moment vo semejnata sudba, koga dedo
kone~no odlu~i da ne zamineme vo Carigrad i koga se prepu{tivme na
balkanskata sudbina, be{e tokmu esenta na 1917 g., koga edna francuska
voena edinica na Isto~nata armija {to ja sozdade i odrùva{e
Republika Kor~a, zaedno so pripadnici na albanskata àndarmerija, se
dobliùva{e kon Pogradec. Ovoj krajezerski grad toga{ be{e okupiran
od sprotivstavenite avstro-ungarski sili...
Vo toa vreme Tatko vleguva{e vo zenitot na svojata mladost,

a dedo gi ìvee{e godinite na svojata starost.
Dedo visnat na golemiot prozorec na ~ardakot, zagledan vo
dale~inata na krajezerskiot pat koj vode{e kon bliskata Kor~a,
nestrplivo i zabrzano vrtej}i ja svojata }ilibarna brojanica, o~ekuva{e
u{te od daleku da ja zabeleì siluetata na svojot sin.
Tatko, koj kako najstar sin, kako {to biva vo tradicijata na golemite
semejstva, se be{e nagrbil so glavnite semejni griì, koj dov~era bea
nadvisnati na ple}ite na iznemo{teniot dedo.
Tatko gi be{e prezel i postojanite i neizostavni patuvawa do bliskata
Kor~a, koja be{e pod zaedni~ka francuska i albanska vlast, no vrskite
so nea ostanuvaa od presudno zna~ewe za opstanokot na okolnite podra~ja,
koi bea pod Avstroungarcite.
Osloboden od direktnite sekojdnevni griì, sega prepu{teni na svojot
najstar sin, dedo be{e kako nikoga{ dotoga{ naso~en so siot um kakva
idnina }e im podgotvi na svoite sinovi, na koj pat }e gi naso~i vo
balkanskiot haos {to nastana po Balkanskite vojni i sega vo Golemata
vojna.
Dedo ima{e mnogu pri~ini da bide zagrièn za idninata na
svojot sin, kako glava na semejstvoto. Nema{e pogolema dràva od
semejstvoto vo taa raznebitena i raspar~ena {totuku sozdadena albanska
dràva, po koja krstarea tu|i vojski...
Koga vo dale~inata go pozna cvrstiot ~ekor na svojot najstar

sin, dedo go obzede prijaten trepet niz celoto bitie. Sekoga{ koga sinot
patuva{e vo Kor~a, dedo go obzema{e silen vnatre{en nemir, od koj
ni{to nemoè{e da go oslobodi osven negovoto vra}awe.
Gi o~ekuva{e vestite za bliskite, trgovskite zdelki, za
politi~kite nastani. Najmnogu o~ekuva{e novini za sudbinata na
Republika Kor~a. Saka{e da gi proveri vestite koi stignuvaa do
Pogradec za nejziniot kraj. Be{e nestrpliv da doznae i za privrzanosta
na albanskite komiti, koi gi menuvaa poziciite, preminuvaj}i od dnata
na drugata strana na sprotivstavenite vojski. Po zemjata se dvièa i
neskroteni bandi, koi odbivaa sekakvi gazdi, koi vodea svoi mali bitki,
razli~no motivirani.
Dedo najmnogu stravuva{e negoviot sin da ne bide plen na nekoja od niv.
Stravuva{e za negoviot ìvot, za idninata, za ìvotot na semejstvoto.
Tokmu vo tie migovi, vo taa nejasna i temna sega{nost, za nego be{e
presudno kako sinot da zastane cvrsto na ~elo na semejstvoto i da mu go
osvetli patot kon idninata.
Dedo ìvee{e, gi crpe{e poslednite svoi sili kako da go ostvari
naumenoto. Saka{e da mu ja protolkuva, da mu ja otkrie samata Albanija,
koja be{e stanala dràva na razdelena teritorija, so naloèni granici,
so granici koi go delea samiot narod, na narod so sloèn identitet, so
neizvesna idnina, nebare osudena na osama, ~udna i neobi~na zemja. I
nemu dotoga{ ne mu bilo lesno da go dobrani semejstvoto, identitetot,
nasledeno vo nizata na izminatite vekovi. Toj be{e ubeden deka
identitetot e toa {to bilo vo minatoto, no i toa {to }e se slu~uva vo
idninata...
Dedo, vo svojot is~ekor pome|u Istok i Zapad, pome|u Evropa
i Azija, ostana vo eden me|uprostor, vo edna treta zona, koja moè{e da
bide i nagovata Albanija. Taa sega be{e seta vo par~iwa, nebare ìvo
amputirano bitie...
Tatko, so brzi ~ekori se upati kon ~ardakot. Znae~e deka

be{e o~ekuvan so golemo netrpenie. Samo toj, najstariot sin vo koj bea
poloèni site nadeì da se dodrì ku}ata, semejstvoto vo presvrtnite
vremiwa, ja ima{e dedovata selosna doverba.
Dedo, sina si go upatuva{e kon bliskite i dale~nite rodnini i
prijateli. Toj be{e svesen za golemiot rizik {to go prezema{e. No
mora{e da se odrì semejnata polnota. Vo te{kite vremiwa, koga delovi
od isto semejstvo, se nao|aa vo razdeleni, ome|eni teritorii od tu|ite
zavojuva~i, be{e od presudno zna~ewe da se odrùvaat vrskite i nekoj da
go prevzeme rizikot da gi minuva granicite.
Tatko be{e tokmu vo edna takva misija vo malata Republika Kor~a, vo
~ie zna~ewe se prpoznava{e idninata na Albanija po Golemata vojna.
Treba{e da se vidi so bliskata roda i semejnite prijateli, no da izvidi
{to se slu~uva vo Kor~a od zna~ewe za Pogradec i za semejstvoto.
Na ~ardakot migum, kako vo skazna se stori baba, za da si go
vidi sina si, ìv i zdrav vraten. Go pregrna so nasolzeni o~i. Ne{to
pro{epoti, pove}e za sebe, a potoa gi ostavi dvajcata maì na ~ardakot
da besedat za zna~ajnite raboti.
-Tatko -zapo~na prv sinot, sakaj}i migum, vo eden zdiv, da go
kaè najzna~ajnoto, - razbrav od pove}e strani deka Francuzite, po
Kor~a, se podgotvuvaat da go napadnat i zazemat Pogradec, kako i celiot
zapaden breg na Ezeroto.
-Tivko sine, tivko, ovde i yidovite imaat u{i, a od
proletoska se nakotija, na site strani {pijuni kako zajci. Gi ima na ekoe
}o{e.
Kodo{ do kodo{!
Brzo si gi menuvaat gazdite!
Nekoi si imaat i novi gazdi, a i starite ne gi napu{taat!
Te{ko da ima se najde krajot. Imame doma{ni kodo{i kolku saka{, ama i
drugi pora~ani, dojdeni od kaj znae kade. Ne ti go velam ova za smea, ama
nekoj od na{ite ima re~eno deka vo gradot ima pove}e kodo{i, otkolku ne
kodo{i. Nikoga{ ne bilo taka!
Mnogumina na{i izgubile besa. A toga{ tie lesno stanuvaat kodo{i. I
nema poopasni od niv. I Francuzite imaat mnogu kodo{i vo Pogradec, a
Avstrijancite vo Kor~a. Se vle~kaat po nivnite vojski po korka leb.
Vardi se od niv!
Vardi se od site! Kako umee{ i znae{!
Ama od na{ite najmnogu!
Drugite idat i zaminuvaat, ama na{ite ostanuvaat. Tie umeat da ti
vlezat pod koà, a da ne gi seti{.
Te{ki vremiwa ne o~ekuvaat. Ama ne se ni prvi ni posledni...
-I jas tatko, doznav deka vo gradot se namnoìle
francuskite kodo{i.
-Da sine! Ti rekov deka tie se od poseben soj. Da te vardi
Gospod od niv! Tie se kako ~ove~ki mini na patot. Ako ne gi seti{ i gi
nagazi{, ti nema spas.
-Ti tatko sigurno misli{ na Levantincite?
-Na niv mislev sinko, ami na koj drugi? Tie se sine kako
novojani~arska kasta. Bezdu{ni se. Ako gi seti{, istaj im se od patot.
Pred da bide docna.
-Kako }e gi setam, tatko?
-Lesno, sine. Samo ako im gi znae{ odnapred stapicite.
Lukavstvata. Tie go prodolùvaat jani~arstvoto na Balkanot bez oru`je.
Sudbinata èstoko se prigrala so nivnite du{i.
Tie se mo{ne prilagodlivi. Leplivi za se{to i za sekogo. Lazat pome|u
dva narodi. Nikoga{ ne se opredeluvaat nitu za edniot nitu za drugiot, a
izvlekuvaat, samo tie znaat, kakva polza od obata narodi.
-Vo Kor~a, velat deka sega kodo{ite gi ima i vo na{iot
grad, tatko.
-Da, sine. Dojdeni se kodo{i od site strani. Pokraj
avstriskite, bugarskite, tuka se i "sojuzni~kite kodo{i". Ne se samo
francuskite. Ima i gr~ki, srpski...
-Na{ite tatko, vo Kor~a, nivnoto sobirawe vo Pogradec
lo{o go tolkuvaat.
-Da, toa ne e dobar znak! Sigurno se vesti dvièwe na voeni
trupi. Kodo{ite najdobro znaat {to }e ni se slu~i.
Zatoa mnogumina i sakaat da im se dobliàt. Da doznaat koga
}e stigne vojnata. No, kodo{i kako kodo{i, se bez besa. Se poznavaat me|u
sebe, no te{ko gi otkrivaat tajnite edni na drugi. Svesni se deka brzo
moàt da im se promenat gospodarite na Balkanot.
Vnimavaj sine, Levantincite te{ko se otkrivaat. A i te{ko
moè nekoj da gi razbere do kraj. Ume{no si ja proviraat sudbinata niz
urnatinite na padnatite imperii. Ne gi sakale nitu zapadnite, nitu
isto~nite imperii. No, nitu moèle bez niv. Bez niv ne moèle da
razdelat za potem da vladeat.
Levantincite uspe{no se krijat vo jazicite na drugite.
Minuvale niz pove}e veri bez da ostanat nitu vo edna do kraj.
Ostanuvaj}i bez vera, tie lesno stanuvaat kodo{i. Nadìvuvaat imperii.
Razni gazdi.
Po padot na Otomanskoto carstvo, se ~ine{e deka izgubile gazdi i
mu{terii. No ne bi taka. Grcite, otkako gi koristea nivnite uslugi, gi
progonuvaa bezmilosno. Gi ima nasekade vo Bliskiot Istok. Stignale i
do Isto~nata armija. No gi ima i kaj nejzinite protivnici. I na{ite
kodo{i ne se za seir. So niv najmnogu si proigrala sudbinata. Ne bi
sakal da gi pravdam.
-No kodo{ si e kodo{, tatko!
Te{ko e da se razberat.
-Taka e sine. Jas se obiduvam najmnogu da gi razberam na{ite
kodo{i. Tie se nadovrzaa na tu|ite. I ne znae{ koi se poopasni.
-A zo{to, tatko, tokmu kaj nas tolku mnogu se namnoìja?
-Toa, sine i ne e te{ko da se razbere!
Zemjata brzo se razdeli, raspadna otkako be{e isteran
kralot na Albanija Vid od germanskata kralevska loza. A pred toa ti bil
samovolno proglasen za kral i eden cirkuski klovn. Se vikal Oto Vid.
Po sedum dena kraluvawe, otkrile deka e laèn, no toj si se ofajdil so
po~esti. Ama toa e druga prikaska.
Sinot na ova se nasmevna.
-Da, za smea i podbiv, sine be{e klovnovskoto kusove~no
kralevstvo. No, nema{e sre}en ishod nitu kralstvoto na princot, Vid od
germanskata kralevska loza. Privrzenicite na Esad Pa{a Toptani, go
sakaa kralot Vid sunetisan! I toa be{e za majtap. Ama namerite na
pa{ata bea drugade. Za vlast site i na bilo koj }e ne prodade{e.
Saka{e za vreme na Balkanskite vojni duri i sultanot da ni
go vrati! I samiot da go zazeme kralskiot prestol. A i drugi vo Evropa
go sonuvaa albanskiot prestol. Se pojavija pretendenti od Francija i
[panija. Ima{e kralevi bez prestol kolku saka{.
Nekoi predloìja za kral na Albanija duri i [kot, otkrivaj}i dale~ni
vrski pome|u [kotite i Albancite, kako najstari narodi na Evropa.
Predloìja duri i Tur~in da ni bide kral! Zar ne ni bea dosta sultanite
celi pet vekovi?! Na krajot, vidoa ne vidoa, se sloìja kral da ni bide
Vilhem Vid. Ama, sinko da gi ostavime ovie muabeti za drugi vremiwa. Da
vidime {to ni nosi utre{niot den.
-No sepak ne podelija tatko. Tolku mnogu ne podelija {to ne
li~ime na eden narod!
-Taka e sinko, ne podelija prvin tu|ite vojski. Vo ~etiri
zoni: avstriska, italijanska, francuska i (na{ata) so Esad Toptani. Toj
bara{e da si se vratime kon Turcija, makar {to nikoga{ ne sme ñ
pripa|ale.
Negovite gavazi so tapani niz zemjata izvikuvaa "dum, dum baba", "si go
sakame nazad baba sultanot". I taka sinko, saka{ ili nej}e{, ne prestana
da se zgolemuva brojot na na{ite kodo{i vo sudir so tu|ite, a
najmnogu so levantinskite kodo{i.
-Kako da stanavme tatko, zemja Kodo{ija!
-Tokmu taka, sinko! A koga na kodo{ijata e se nadovrze i
krvnata odmazda, asmata, toga{ kade }e ni bide krajot?
-Vo tu|ina, kako i na mnogu na{i.
-Jas ne veruvam deka spasot }e ni bide vo begstvo, makar {to
mnogu na{i duman fatija. Sudeno ni e tuka da ostaneme, samo }e treba
~etiri o~i da otvorime, da ne se najdeme vo stapicata na kodo{ite...
Makar premnogu qubopiten da doznae {to pove}e za
dobliùvaweto na Francuzite kon Pogradec, dedo sepak, pove}e od
predostro`nost za da negoviot sin nekade ne zabrazdi so novostite od
Kor~a, saka{e da go svrti razgovorot kon druga tema.
Tatko toa dobro go naseti, no si prodolì so svoeto, ama sega tivko,
velej}i deka vo francuskite edinici koi se podgotvuvaat da go zazemat
Pogradec }e imalo marokanski i senegalski vojnici. Nekoi od niv videl
i vo Kor~a.
-Mnogu air sinko od tu|incite ne vidovme. Sakaat du{ata da
ni ja promenat, ama ne uspeaja. Ostavija mnogu luzni vo nea, ama taa si
opstana.
Du{a kako du{a, kolku mnogu pritiska{, taa e sî pojaka.
Opstanavme, sinko, niz razliki. Dolgove~ni bea impariite.
Gi delea narodite za da vladeat uspe{no so niv. Taka bi so vekovi.
Imavme prividen mir. No sega se drugi vremiwa. Vo ovoj vek, na Balkanot
se sobrale site golemi sili na Evropa, so nivni gavazi od Afrika i
Azija, od Avstralija i Amerika. Gi ima najmnogu na na{ata podelena
zemja. Tie sinko ne zarobija vo granici.
Tatko saka{e povtorno da go svrti razgovorot kon nastanite
koi se vestea. Dedovata misla za granicite mu posluì kako povod za toa.
-Da, tatko. Zabeleàv granica, ozna~ena na kol~i{ta so
optegnati jaìwa kaj ezeroto Mali}. Morav da ja zaobikolam za da ne me
zabeleàt francuskite vojnici kako minuvam na avstriskata okupirana
zona.
ûmu, tatko, tolku granici vo na{ava zemja?
-I jas se pra{uvam!
Nikoga{ ne sme bile vrzani so granici, pustinata.
Dedo, ponesen od temata na granicite, i toj nebare bez da
saka, go svrti razgovorot kon sega{nosta, i prodolì:
-Dodeka ti be{e vo Kor~a, ne povikaa site, i stari i mladi,
da u~estvuvame vo postavuvawe na granicite!
-Ne razbiram tatko! Kako toa nie sami da si postavuvame
granici?
-I jas ne razbiram, sinko. Ama taka bi!
Prvin pobaraa od nas, sovetnicite vo gradona~alstvoto da
sobereme mnogu jaìwa. Lu|eto se ~udea zo{to im gi sobirame po ku}ite
jaìwata. Bea naviknati na sekakvi dava~ki. Ama nikoj dosega ne im
baral jaìwa.
-A {to velea lu|eto koga im baravte jaìwa?
-A {to }e re~at!
Bea mnogu prepla{eni. Najupla{enite mislea oti jaìwata bea za
besewe.
Ne lu|e, gi smiruvavme, jaìwata ni gi baraat za
odbeleùvawe na granicite.
Toga{ lu|eto podsmireni, baraa po kuli , po dvorovi, po
ambari i kade u{te ne, sekakvi jaìwa. Se sobraa mnogu jaìwa. Vo golem
kup, gi sobravme pred op{tinata.
-I {to se slu~i potem?
-Komandantot na avstriskata okupaciona zona naredi
jaìwata da se povrzat edno so drugo. Potem, vojnici, so odbrani od
narodot i so nekoi za nas nepoznati, zaminaa da ja odbeleùvaat
granicata. Na pozna~ajnite mesta ve}e se nao|aa pretstavnici na
me|unarodni komisii, koi so specijalni merni instrumenti, go
nadgleduvaa odbeleùvaweto.
Lu|eto od na{ive krai{ta, koi nikoga{ ne bea videle
granica, ne moèa da ja razberat smislata na ovaa delba, na ovie linii na
zemjata. Tie znaeja samo za delbata na zemjata vo edno semejstvo koga
stasuva{e nova generacija. No koga granicata zapo~na da se postavuva niz
nivi, vo avliite na isto semejstvo, toga{ site nasetuvaa deka taa }e im
donese delbi, nesre}i.
-Kako se odnesuvaa tatko lu|eto koga vrz svoja koà treba{e
da ja po~uvstvuvaat granicata?
-Se slu~uva{e, sinko, jaèto optegnato me|u dva kolci,
utredenta da se najde na drugo mesto. Se vr{ea novi merewa. Granicata se
vra}a{e na staroto mesto. Se slu~uva{e da dojdat treti, pa granicata
sosem da se izmesti!
-A kako se odnesuvaa toga{ avstriskite okupacioni vlasti i
me|unarodnite pretstavnici?
-Pretstavnicite na komisiite, sinko, otkako }e be{e prv
pat odbeleàna granicata i ozna~ena vo nivnite tefteri, tie vedna{ si
zaminuvaa na novi mesta na balkanskite teritorii, kade {to
odbeleùvaa novi granici. Rabotata ja zavr{uvaa okupatorskite vojnici,
so pretstavnici od op{tinata.
Koga od voenata komanda vidoa deka kolcite i jaìwata ne se
dovolna garancija za da se odràt granicite, tie se zakanija deka dokolku
ne se vratat jaìwata i kolcite na mestata ozna~eni od komisiite, toga{
taa }e bide odbeleàna so bodlikav tel i sr~i. Lu|eto toa silno gi
upla{i. Ama zasega granicata si ostana kakva {to be{e, isprekinata ,
nedovr{ena.
Dedo po~uvstvuva deka povtorno se odale~i od tekot na
razgovorot {to saka{e da mu go naloì na svojot sin. Re{i da bide
direkten:
-Ti sinko re~e deka Francuzite se gotvat da im go odzemat
Pogradec od Avstrijancite.
-Taka se {u{ka{e na site strani vo Kor~a.
-Moèbi i zatoa, sinko, Avstrijancite gi ostavija granicite
po staro. Novata bitka sigurno }e donese novi granici na na{ata kutra
zemja. [to ne izdràla, pa da ne izdrì i novi granici?!
Dedo za mig zamol~e. Pogledna kon Ezeroto. Vo dale~inata
proigruvaa yvezdenite svetlini. Go svrte pogledot kon svojot sin i
zamisleno re~e:
-Nie, sinko, ìveeme so vekovi vo predel kaj {to minuvale i
se vkrstuvale vojski. Na samiot izvor na granicite. No dolgo vreme niv
gi nema{e. Sega povtorno niknuvaat. Ili }e navikneme da ìveeme so niv,
da preìveeme, ili }e izbereme drug pat, da zamineme vo novi granici.
Zatoa, jas sinko, i ne zaminav. Od granica od koja bega{ ne moè da se
izbegne sudbinata. Jas ostanuvam ovde da se boram so granicite. Koj znae,
ako ne jas, moèbi ti ili moite potomci, ovde }e ìveat bez granici.
No, nie pak se odale~ivme so mislite. Kakvi drugi aberi
sinko ni nosi{ od Kor~a?
Kako se na{ite bliski?
Kako izleguvaat na kraj so Francuzite?
-Tie se dobro, nekoi od niv se i dobro postaveni vo
administracijata na Rapublika Kor~a. Ama ne veruvaat deka dobroto }e
trae dolgo!
-Taka bilo sekoga{ na Balkanot, sinko!
-Velat, na{ite, sudbata ni se platkala vo mreàta na
kodo{ite.
-Kako i sekoga{, sinko! Nikoga{ ne bilo poinaku. Ama,
kaì, {to si slu{nal to~no? Kaì mi se po red! Da vidime {to ne ~eka
ovde.
-Vo Kor~a se zboruva deka Francuzite, od nivni kodo{i,
navodno doznale deka albanski àndarmi {uruvale so nivnite
protivnici, Avstrijancite. Se somnevaat deka i komandantot na
àndarmerijata, Temistokle Grmewi, bil zame{an vo toa.
-Da ne veruva ~ovek! Sigurno nekoj pome{al prsti. Bezdrugo
Grcite, preku nivni kodo{i. Koj drug? Vardi se sine, vardi se. Te{ki
vremiwa se vestat. Treba da izlezeme na kraj so tolku mnogu vojski,
dojdeni sekoja od niv da "ne oslobodi". Nekoi od niv da ne oslobodat od
drugi vojski, a nekoi od nas samite...
Dedo ne saka{e da go prodolì razgovorot. Zabeleà deka
sin, mu kolku i da saka{e da go prodolì razgovorot, be{e umoren od
patot. Na krajot mu re~e:
-Malku vreme ti ostana da se odmori{. Ve~erva ni idat v
ku}i moite bliski prijateli i rodnini. Site sovetnici vo
gradona~alstvoto. Gi povikav site kako po obi~aj koga ima ne{to
zna~ajno da se dogovarame. I ti ke bide{ so nas. ]e se dogovorime koj pat
da fatime. Francuszkite vojski od poodamna se gotvat da go zazemat
Pogradec, da zagospodarat so Ezeroto. Avstrijancite se gotvat da gi
odbranat svoite pozicii.
Ne kaùvaj ni{to na majka ti za razgovorov. Ostavi go toa na
mene.
Tatko poslu{no zamina...
XVII
Konakot be{e gostinskata ku}a so golem ~ardak. So ubav

pogled kon Ezeroto. Dedovata ku}a be{e {irum otvorena za site semejni
prijateli. I za site patnici, namernici. Ima{e leb i dobrina za site.
Vo site godi{ni vremiwa.
Koa dedo stana najstariot ~len na Sovetot na op{tinata, vo
tie presudni vremiwa, vo konakot se sobiraa vidnite ìteli na gradot
Pogradec da se posovetuvaat, re~isi pred sekoe zasedanie na Sovetot.
Taka bi vo mirnite, no i vo voenite vremiwa.
Vo drugi prigodi, vo konakot se sobiraa pripadnici od
pove}e semejstva od istoto rodovo steblo. Porano Tatko, so svojot pomlad
brat vleguvaa na ~ardakot da gi posluàt da gi posluàt maìte so kafe,
lokum i voda i da gi ponudat so cigari.
Ima{e denovi koga na krajot od sredbata, dedo ostanuva{e so dvajca
trojca najbliski od semejstvoto, naj~esto so negovite bra}a i toga{ se
donesuva{e rakija so bogato meze. Se slu~uva{e dedo, so svoite bra}a i
bliski da ostane do rano v zori, a ponekoga{ da prodolàt so piewe i
razgovor i vo noviot den. Po dolgite razgovori se izvivaa zvucite na
polifonata toskiska pesna. No, sega bea minati vremiwa. Se debne{e od
site strani.
Vojnata be{e pred porti. Postojano pred ku}niot prag }e se
najde{e nov balkanski Hanibal. Lu|eto ovde naviknaa na brzite promeni
na vojskite. Toa kako da stanuva{e del od nivnata sekojdnevna ìvea~ka.
Tatko, koga vleguva{e da gi posluì prisutnite vo konakot,
retko uspeva{e da ja dolovi celinata na mislite od fragmentite na
razgovorot, {to vnimatelno gi slu{a{e pri svoite posluùvawa. No, taa
ve~er za prv pat }e bide ravnopraven u~esnnik vo razgovorot so drugite.
]e bide toa priznat voved vo zrelosta, po prezemaweto na golemiot del
od semejniot tovar koj be{e preteòk vrz ple}ite na negoviot star tatko.
Taka bilo od pamtiveka. Vrz ple}ite na najstariot sin, tatkoto da go
potpre semejnoto breme, koga }e navasale godinite.
Tatko be{e podgotven da se soo~i so novoto breme. Se
o~ekuva{e vistinskiot moment. Toj ve~erva treba{e da govori za zna~aen
nastan: za svoite vpe~atoci od prestojot vo Kor~a.
Dedo uspeva{e ve{to da ja odrùva ramnoteàta vo svoeto
potesno, no i po{iroko semejstvo. Semejstvata od prviot i vtoriot brak.
Uìva{e golem avtoritet vo gradot, koj najmnogu po~iva{e vrz negovata
re{itelnost, no i negovata nepokolebliva hrabrost vo presudnite
vremiwa da gi pravi vistinskite potezi.
Osobeno se po~ituva{e negovata re{itelna mudrost, koga po padot na
Otomanskata Imperija ne se ponese od semejnata inercija, spasot da go
bara vo Carigrad. Da zamine temu na vreme i tamu da bara derman za site.
Tie {to zaminuvaa i go molea da im se pridruì go soàluvaa, a tie {to
ostanuvaa go po~ituvaa.
Po~ituvaweto be{e u{te pogolemo koga dedo i pokraj pritisocite na
novite okupatorski vojski, osobeno za vreme i po Balkanskite vojni,
ostanuva{e u{te pocvrst vo odlukata da ne zamine...
Obi~no na sobirite vo konakot, dedo prv zema{e zbor,

otkako so begol pogled }e preleta{e kon site i }e zabeleè{e deka se
site tuka. A prisutnite bea glavno nejstarite odbranici od razgranocite
na semejnata loza od starovskata kaza.
Dedo dolgo vreme go meste{e, pritiska{e ubavo tutunot vo
luleto, baraj}i ja vistinskata misla me|u mnogute, koi migum mu
proletuvaa niz glava. No, pogledot postojano zapira{e na negoviot sin,
koj za prv pat se najde me|u postarite maì. Prirodno se o~ekuva{e dedo
da go opravda negovoto prvo prisustvo kako ramnopraven u~esnik na
sobirot:
-Sin mi {to tuku se vrati od Kor~a. Ne mu be{e lesno da
mine niz nevidlivi zasedi i promenlivata granica. Pokaà hrabrost i
zasluùva od ve~erva da bide so nas.
Prisutnite, voshiteno gi upatija pogledite, prvin kon dedo, a
potoa i kon negoviot sin, vo znak na odobruvawe. Dedo potem, spored
redot kako najstar treba{e da go kaè vovedniot zbor.
Be{e dlaboka no}. @itelite na Pogradec ja nasetuvaa
vojnata. Po zajaknuvaweto na granicite, kodo{ite bea rastr~ani na site
strani. Niv gi fa}a{e vistinska panika od promenata na vojskata vo
gradot. Ne bi znaele koj kraj da fatat. Tie bi bile sigurno prvi na udar
od prvite gospodari. No si imaa sekoga{ i rezervna strategija kako da si ja
spasat glavata. Se dvièa kako fantomi vo no}ta. Sigurno nivnite u{i
ne bea daleku ovaa no} od dedoviot konak.
Lu|eto naviknati na vojnite i na promenata na okupatorite
gi baraa najdobrite zasolni{ta, dodeka mine najte{koto, kaj nivni
bliski ili vo podrumite, a poupla{enite begaa kon bliskite planini.
Samo najhrabrite ostanuvaa vo gradot. Ostanuvaa ponastrana, makar toj
prostor te{ko moè{e da se odredi.
Vo mnogu semejstva site nadeì bea svrteni kon konakot na
dedo. Tamu treba{e da se presudi, kako lu|eto da se odnesuvaat vo novata
vojna. No, za toa nema{e nikakov urnek. Vojnata si be{e vojna.
Neizvesnosta be{e neizbe`na. Ne be{e lesno prisutnite povtorno da se
opredeluvaat. Za starite ili za novite okupatori. Makar {to
pretstavnicite na vidnite semejstva vo Pogradec, bea vozdràni kon
avstro-ungarskata vlast, ostanuvaj}i neutralni, si ostavaa dovolen
prostor za da ne bidat gibnati od noviot ili stariot okupator dokolku
toj ostanel neporazen. Za volja na vistinata od Avstro-Ungarcite ne
vidoa zla. I tie im vetuvaa nov ìvot, poubav i podostoinstven od
dotoga{niot.
Sega, za prv pat se o~ekuvaa Francuzite da gi pobedat
Avstrijancite i da go zazemat gradot. Sudej}i po nivnoto odnesuvawe i po
simpatiite so koi se zdobija kaj albanskoto naselenie vo Kor~a, lu|eto
potajum gaeja nadeì deka so noviot okupator moèbi i }e bide i
podobro. Tokmu toa podobro preostanuva{e da se do~eka i doìvee.
Dedo vo vakvi prigodi, koga treba{e da se zazeme stav kon
noviot okupator, dolgo vo neprospanite no}i na ~ardakot dlaboko
razmisluva{e, duri vo mugri zagledan kon dale~niot horizont na
dale~nata ezerska {ir. Kako i drugi pati, koga Pogradec po Prvata
Balkanska vojna be{e zazemen od Srbite, pa potoa od Bugarite, pa
Avstijancite, i eve sega pred napadot na Francuzite, dedo ja kaùva{e na
po~etokot re~isi istata vovedna storija, vo koja bea sekoga{ vpleteni i
junaci od pobliskite i dale~nite predci. Taka be{e i ovoj pat:
- Narodot od na{ata starovska kaza dolgo vreme vojuva{e od
otomanskite zavojuva~i. Nie sme potomcite na slavniot Sulstarova, od
kazite Mokra i Gora, koj u{te vo XVIII -ot vek, zaedno so negoviot
komandant, albanskiot risjanin Bendo [aperdani, se kranaa protiv
otomanskite osvojuva~i.
Dva pati rumeliskiot valija, zaedno so ohridskiot prvenec Ahmed pa{a,
so ~etirieset iljadi vojnici, se krena protiv odmetnicite na Sul, no
dvata pati be{e porazen i prinuden da potpi{e mir...
prisutnite ~esto go slu{aa ovoj voved na dedo, koj vo
zavisnost od nastanite koi se vestea, ja prilagoduva{e negovata
sodrìna. Ponekoga{, koga se veste{e u{te pogolema opasnost, dedo
ode{e so raskaùvaweto u{te podaleku vo istorijata na svojot narod.
Po~nuva{e od Rimskata Imperija, pa prodolùva{e vo Vizantiskata, za
da zapre kaj Otomanskata, za koja ima{e i najmnogu da kaè minuvaj}i del
od svojot ìvot kako nejzin podanik. Porakata mu be{e deka semejstvoto
opstanuvalo niz site imperii, neretko baraj}i ja sre}ata i vo nivnite
urnatini.
So gordost ukaùva{e na semejniot prag na ku}ata konakuvaa.
Gordo vele{e deka beliot prag bil zemen od rimskiot pat Via Ignacija.
Ako golemiot rimski pat vo novite vremiwa be{e isprekinat, razurnat,
zaboraven, ostanuva{e za idnite generacii negoviot povrzuva~ki duh.
Kaùva{e dedo oti imalo vremiwa koga pri selidbi i vojni, pretci
sakale da go zemat pragot so sebe pri nivnoto zaminuvawe. No, ne
uspevale i pokraj site sudni maki da go iskornat. Kolku {to posilno go
kornele, tolku posilno se zacvrstuval. Ostanal do denes zakorenet.
Ova dedo go tolkuva{e na svoj na~in kako bo`ji {epot, kako amanet na
pretcite da ne se napu{ta ku}ata vo krajezerskata zemja i pri najsilnite
isku{enija {to gi nosea vojnite, potresite na zemjata, bolestite.
Za dedo ostanuvaweto vo gradot koga se veste{e ideweto na
novi vojski be{e eden vid neizbe`no `rtvuvawe, no za nego u{te
pogolemo `rtvuvawe be{e zaminuvaweto, begaweto... Od dvete zla
mora{e da se izbere pomaloto i pomalku neizvesnoto ostanuvaweto...
XVIII
Dodeka dedo vo konakot se presmetuva{e so minatoto, so

duhot na is~eznatite imperii na Balkanot, od vreme na vreme zagrièno
poglednuva{e kon svojot sin. Go obzema{e gordost. Go gleda{e negovoto
lice so {iroko ~elo, so crni musta}i i gusti ve|i, od koe zna~e{e
energi~en pogled. So nepomala gordost go gleda{e i svojot pomlad sin,
koj od vreme navreme vleguva{e na ~ardakot da gi posluì gostite. Be{e
sre}en {to i toj im se vdade na knigite. Ve}e go be{e nau~il angliskiot
jazik i se gotve{e da zamine vo London.
Denta, pred ovaa zna~ajna sredba na maìte vo konakot, dedo
zagrièno i zboruval na svojata èna:
"Se vestat mila moja nemirni i neizvesni vremiwa. Samo
sevi{niot znae kakvi vojni im nosi idninata na na{ite ~eda. I dali }e
preìveat tie vo niv. Brzo se menuvaat na Balkanot i lu|eto i
vremiwata. Vo lu|eto kako da vlegol |avolot. Lesno se kodo{at edni so
drugi. Zemjava ni stanala bojno pole..."
Ovie zborovi na baba i bile kako mevlem vo ranetata du{a,
otkako nejzinite zaminaa za sekoga{ vo Carigrad, so pusta nade` deka
eden den sudbinata }e ñ se smiluva i taa povtorno }e gi vidi.
Ama sudbinata ne se vra}ala nazad. Baba mol~ela, no vo du{ata jasno ñ se
~italo kade ñ odat mislite. Samo kon Carigrad. Taa za svoite sinovi i
}erki gledala spas samo tamu. Kolku porano , tolku podobro! Taa
dedovite zborovi si gi tolkuva{e spored svojata maka i nade` da zaminat.
Sega dedo be{e raspnat vo du{ata pome|u sudbinata na
gradot, ~ii prvenec be{e, i francusko-avstriskata vojna, koja se veste{e
od bliskata Kor~a. Kodo{ite ve}e udiraa na barabanite. Vojnata be{e
blisku. Baba vo nea gleda{e mo`nost kone~no da ñ se ostvarat soni{tata
da zaminat kon Carigrad...
I kako sega dedo da gi najde vistinskite zborovi pred

gradskite sovetnici, vo najgolem del od ista semejna loza, kako i pred
svojot sin, stasan za novite predizvici na ìvot?
Ne pomaga{e povikuvaweto na slavnoto epsko minato,
treba{e da se razotkrie bliskata idnina. Avstrijancite vo gradot gi
zajaknuvaa svoite pozicii. Gi zacvrstuvaa granicite.
Dedo pogledna u{te edna{ kon svojot najstar sin, kon Tatko.
Pogledot mu be{e kako otvorena kniga, a od o~ite mu iskre{e ponekoja
nevidliva solza, otkinata od samata du{a. Tatko uspeva{e da pronikne vo
negovite misli. Dedo prodolì:
-Sin mi nasetil deka se bliàt francuski vojski kon
Pogradec. Videl me|u niv Rusi, Arapi duri i Vietnamci. Za dva tri dni
tie }e stasaat vo gradot ako uspe{no gi sovladaat avstriskite zasedi,
zajaknati od germanskata vojska. Veli vojnata ni e pred porti.
Sega site pogledi se svrtea kon Tatko. Toj gi potvrduva{e
dedovite zborovi. Gi dopolnuva{e, go raskaùva{e videnoto.
Prisutnite postavuvaa semo`ni pra{awa. Kakvi bile francuskite
vojski, a posebno arapskite? Dali bilo vistina deka francuskata vojska
so albanskoto naselenie vovele red i mir kakov {to nema nikade vo
Albanija? Se pra{uvaa prisutnite zo{to li go ~inat toa?! Koj znae
kakvi im bile vistinskite nameri, dodavaa skepti~nite. Dedo
vnimatelno gi slu{a{e site pra{awa, odgovori i komentari na sinot, za
da potem avtoritetno se naloì vo razgovorot:
-Moèbi, po~ituvani moi, dobro e {to idat Francuzite so
nivnite Arapi i ruskite sojuznici. Tie belki troa dobro }e ni donesat...
-Kaj moèlo brate da se vidi air od naoruàni lu|e?-
komentira eden od postarite dedovi bra}a.
- Taka e brate, kako {to veli{. Ama zar nam oru`jeto ne ni
bilo sudbina postojano da go imame? Nemalo tu|inci koi se dojdeni bez
oru`je. Od niv nau~ivme da go upotrebuvame. Od mnogumina od niv duri i
podobro. Ama da go ostavime toj muabet, da vidime {to ne ~eka ako
Frenkite pobedat.
-Ti si brate najstar, kako }e kaè{ taka i }e bide.
-Nie ovde i od Avstrijancite zulumi ne vidovme. Ne }e ni
bide lesno da zazememe strana. Duri ima na{i koi vojuvaat i pod nivno
zname!-dofrli drugiot brat.
-Vo pravo si brate! Nie moème da si gi izbirame
prijatelite, ama neprijatelite se sekoga{ tuka. Koj }e ni podade raka }e
ja prifatime. Kako da ni bila sudba vistinskata sila da ja pokaùvame
kaj drugite, a i umot posilno da ni problesnuva kako nivni. No, kolku i
da sme bile bezdu{ni kon samite sebe, opstanuvame so ne{to posebno vo
dnodu{a, a ne znaeme kako da go imenuvame...
Be{e o~igledno za pogolemiot del od prisutnite deka dedo
povtorno se odale~uva{e od glavnata tema, za koja site bea sobrani vo
konakot: pretstojnata bitka na Francuzite za Pogradec. Duri i eden od
negovite bra}a go predupredi:
-Brate, ti kako da gi zaboravi Francuzite?
-Ne, ne, zboruvaj}i za niv, jas zboruvav za nas!
-Vpro~em tvojot sin, brate, najdobro }e ni kaè. Da go
ostavime da zboruva.
Site pogledi povtorno bea svrteni kon Tatko. Toj izgleda{e
postar otkolku {to ima{e godini. I ostrite, ugore zavieni tenki
musta}i mu davaa izgled na mnogu poseriozen i povozrasen ~ovek. Za
svoite godini mnogu is~ita. Vo Pogradec podu~i germanski. A vo Kor~a,
za vreme dolgite prestoi kaj svoite zapo~na da u~i i francuski. Go zasaka
ovoj jazik.
-Otkako zamina polkovnikot Dekuan-zapo~na Tatko, vo
Kor~a mnogu raboti se promenija. Eve nekolku meseci kako generalot
Sal gi uriva pridobivkite na Republika Kor~a.
Prisutnite migum se storija uvo slu{aj}i go Tatko. Ne
o~ekuvaa ova mom~e tolku direktno da gi prenese vo su{tinata na
nastanite.
Dedo so gordost go slu{a{e svojot sin, makar {to kaànoto
mnogu ne go voodu{evuva{e. Znae{e deka bea broeni denovite na
nade`nata Republika Kor~a po zaminuvaweto na polkovnikot Dekuan.
U{te pove}e zapo~na da strahuva za idninata na Pogradec otkako se
potvrdija i preku kaùvaweto na sinot glasovite za skore{nata bitka na
Francuzite so Avstrijancite za prevlast na gradot kraj Ezeroto.
-Ne trae dolgo na{ata sre}a na Balkanot-prodolì dedo so
seriozen glas. Bevme sre}ni {to najposle se najde vojska me|u golemite
sili koja be{e podgotvena da ne razbere. Ne sum umen da razberam kolku
generalot Saraj i polkovnikot Dekuan bile vistinski na na{a strana.
Idninata toa najsigurno }e go pokaè. No na{ata nade`na Republika
Kor~a na site im be{e trn v oko. Na Grcite najmnogu.
[to velat sinko za ova na{ite vo Kor~a?
Tatko vedna{ odgovori:
-Nekoj od na{ite bliski na administracijata, doznal deka
generalot Sal, bez ogled na sî nema da dozvoli do krajot na vojnata Kor~a
da bide okupirana. Takvi bile instrukciite.
Ovie zborovi bea primeni so olesnuvawe od site. Prv niv gi
komentira najstariot dedov brat:
-Zna~i li toa deka, dokolku Isto~nata armija predvodena od
Francuzite vo skore{nata bitka go zazeme Pogradec od Avstrijancite i
Bugarite, nema podocna da im go prepu{ti na Grcite ili na Srbite?
Dedo se po~uvstvuva povikan da odgovori:
-Prvin da po~ekame da vidime koj }e bide pobednikot vo
bitkata za Pogradec. Nie treba da bideme podgotveni za sekakvo
re{enie.
Naviknavme za malku vreme na mnogu tu|inski vojski. Koj i
da pobedi nie ostanuvame porazeni. No belki so Francuzite }e imame
pove}e sre}a. Tie, ovde se daleku od svojata zemja. Ne se kako na{ite
sosedi.
-Prav si brate. Nie }e ostaneme neutralni. Taka }e go
po~ekame pobednikot. A komitite v planina sami }e si odlu~at za svojata
sudbina...
Vo dalninata probiva{e nad Ezeroto svetlinata na

izgrevot. Be{e vreme gostite da go napu{tat konakot vo poslednata no}
pred bitkata za Pogradec.
Dedo i Tatko gi ispra}aa gostite do golemata ku}na porta,
pregrnuvaj}i se po stariot obi~aj.
Koga site si zaminaa, dedo silno go pregrna sina si. Ova
retko go ~ine{e. A tolku silno nikoga{ ne go be{e pregrnal. Na ovoj
na~in mu ja izrazuva{e svojata voshit {to no}ta uspe{no go be{e zazel
mestoto me|u maìte i pokaà zrelost, utre ako treba celosno da go
prezeme semejnoto breme.
Zagledan vo beliot semeen prag, vrz koj pa|aa prvite son~evi
zraci, dedo se oglasi:
-Sinko se vesti nov den. Bitkata za Pogradec ne e daleku od
na{iot prag. Ne znam kakov ìvot }e ti donese sudbinata vo ovaa grutka
na{a zemja. No, ovoj vek lo{o zapo~na, so golemi vojni, so glad, so
granici i selidbi.
Nas sinko, otkako pametime, postojano ne razmestuvaa po
kazi i sanxaci, glava da ne sme krenale. Se pla{ele premnogu da ne ne ima
vo eden kraj, da ne se buntuvame. A i drugi da ne povle~eme so nas.
Vreme e sinko so um da se borime, a ne samo so oru`je. Taka
~inam, Francuzite, pove}e od drugite na Balkanot, so um se borat. I vo
toa ni e nade`ta...
Tatko vnimatelno go slu{a{e dedo na bregot na Ezeroto, na
izgrevot na noviot den. Dedo ~uvstvuvaj}i ja blizinata na vojnata, prv pat
pred sina si se po~uvstvuva slab. Mu se rone{e mo}ta, kako branovite koi
zapiraa na bregot obezli~eni, izgubeni, pred naletot na novite branovi.
Kako da be{e podgotven da mu kaè ne{to sudbinsko na svojot sin. Go
pregrna, povtorno, i tivko mu re~e:
-Sinko koga te gledam silen i bodar, podgotven da go
prezeme{ semejnoto kormilo, moram da ti se ispovedam deka so zadni sili
dostojuvam prostum.
Tatko zagrièno go pogledna. Dedo prodolì:
-Na Balkanot sinko prerano se umira. êsto od presilna
strav da ne se ìvee predolgo i da ne se vidat premnogu uàsi. Tebe sine
idninata druga yvezda }e ti dari.
Jas nemam mnogu {to vo amanet da ti ostavam. Nie si imame
sal edna maka golema: dali da begame ili da ostaneme? Dali da se spasime
od Balkanot i negovite prokletstva?
No, sinko sal edno znaj: kade i da bega{, Balkanot vo sebe }e go nosi{.
pove}e }e ti teì vo tu|ina, otkolku da ìvee{ ovde so site negovi
prokletstva.
Zatoa sinko, beri um dodeka si mlad, pred golemata porta na
ìvotot. Se vesti, ovde, vremeto na Frenkite, a patot kon Carigrad ti
ostanuva otvoren. Tamu kade {to pojde majkinoto semejstvo da vekuva. Na
tebe ostanuva da odlu~i{: kon Zapad ili kon Istok.
Sinko, ovde se vide na{eto! ]e ne tol~at u{te eden vek. ]e
pla}ame za tu|i grevovi. No, i ako zamineme, du{ata pak ovde }e ni
ostane. Ovde sinko, vo ovaa ti{ina kraj Ezerovo du{ite posilno teàt.
Te{ko se pomestuvaat.
Site vojni na Balkanot bile kleti, no sega{nava se ~ini
najkleta. Edvaj glavi spasivme od Balkanskite vojni, a sega ne ~eka nova
vojna, Svetska vojna. Belki }e kurtulime i od nea, no sigurno, na
Balkanot i drugi vojni }e dojdat.
Zagrièn sum, sinko, za tvojata idnina kako glava na semejstvoto. Ti }e
treba da bide{ primer i za drugite, pomladite bra}a, za celoto
semejstvo...
Son~evite zraci go osvetluvaa bregot na Ezerot niz

iljadnicite iskri~avi o~i na branovite. Dedo u{te edna{ go pregrna
Tatko, so nasolzeni o~i i pred da se vratat v ku}i, mu re~e:
-A sega odi, vidi ja majka ti! Sigurno oko ne sklopila cela
no}. Ne te vide kako {to treba otkako se vrati od Kor~a. Bidi
vnimatelen so nea! Ostavi i go na mira i sonot na zaminuvaweto kon
Carigrad, kaj nejzinite. Neka si go ~ini vremeto svoeto...
Tatko zamina kon svetlinata, koja zra~e{e od odaj~eto kade

{to go o~ekuva{e da go vidi negovata majka, a dedo ostana na bregot na
Ezeroto, vo noviot den, vo koj seu{te ne znae{e dali }e bide vojna ili
mir.
Be{e zagledan kon dale~inata. Kon drugiot nevidliv breg na
Ezeroto.
Zemjata okolu Ezero, vo malkute godini po is~eznuvaweto na
Otomanskata Imperija, se prestori vo prostor na nepredvidlivi vojni
okolu nego, na granici, na borbeni linii, na kodo{ki gnezda na
balkanskite i evropskite armii. Vo dale~inata kako da se slu{a{e
zvukot na oru`jeto... Vojnata be{e blisku...
XIX
Izgreva{e ~udesen den vo ezerskata zemja. Bavno se kreva{e

temnata nametka na beskrajniot horizont. Ezeroto dobiva{e rajski
dimenzii. Vakvi ~udesni denovi izgrevaa moèbi na sekoj stotina godini.
Zar da se umira i vo vakov den vo Golemata vojna, se pra{uvaa
Francuskite vojnici pred napadot na Pogradec.
Generalot Groseti, so svojata francusko-ruska vojska, go
zapo~nuva{e pobedni~kiot mar{ od ezeroto Mali}i kon Pogradec.Pred
nivnite o~i blesnuvaa ezerskite vodi kako bezbroj biseri od prvite
son~evi zraci, so nivnite tirkizni boi, nebare izdvoeni od smaragdi.
Caruva{e vol{ebna ti{ina. ûdesna harmonija.
Mediteranska apoteoza. Lu|eto gi nema{e, nebare se skrile od smrtta,
koja be{e na vrvovite na oru`jeto. Se bude{e ìvotot vo prirodata so
site oblici na ubavinata. Pritaeni, lu|eto vo strav ja o~ekuvaa
sudbinata so novite vojski.
Generalot Groseti od viso~inkata kraj severniot breg na
ezeroto Mali}i, opkruèn od svoite bliski sorabotnici, gleda{e
uporno so svojot durbin kon predelite koi go zatskrivaa Ohridskoto
Ezero.
Vo dale~inite se pokaùvaa rozovite vrvovi na Kamija. Vojnicite
nabrgu se najdoa pred blizna~kite na Placa, dve masivni kameni
piramidi, kraj koi bea utvrdeni avstriskite voeni pozicii. Gi ima{e i
zad Zeleniot Piton, kade {to bea ubavo zadskrieni vo sovr{eno
organizirani baterii.
Utvrdenata cel na generalot Groseti be{e vidliva. treba{e
negovite vojnici migovno da dejstvuvaat. Da gi uni{tat neprijatelskite
utvrdeni gnezda. Se o~ekuva{e prvata topovska salva.
Be{e pet ~asot nautro. Ti{inata ja prekinaa prvite
topovski plutoni vo prostorot. Toa be{e prviot znak na bitkata. Se
raspar~i sinevinata. Se ra{iri nasekade ~adot. Odeknuvaa silni
detonacii vo zemjata na ezerata so dotoga{ nepoznata èstina i ja~ina na
ovie prostori.
Zapo~na da se ostvaruva takti~kata zamisla na generalite
Saraj i Groseti: da se fiksira protivnikot pome|u dvete ezera, na
postepeno osloboduvaniot prostor vo pravecot od Jug kon Sever, no so
zadràni cvrsti defanzivni pozicii kon Istok.
I dodeka francusko-ruskata brigada, podelena vo dve koloni
i uspe{no podrùvana od brojnata artilerija, privremenata pe{adiska
divizija izvede, kon leviot pravec, golemo i presvrtno dvièwe, krajno
neo~ekuvano od dobro informiranite protivnici od strana na nivnite
revnosni kodo{i, kako i od nivnite povremeni istraùva~ki avionski
preleti.
Spored nivnite predviduvawa, francusko-ruskite edinici nemoèle
nitu spored najsmelite pretpostavki da napreduvaat za tolku malku
vreme. Dodeka spored dobro informiranite avstriski stratezi, nivnoto
osvojuvawe na ovie pozicii ne bilo nitu teoretski mo`no.
Pe{adiskiot ~ekor sepak si ima svoi granici. Taka misle{e
avstriskiot general na terenot. No, ova mislewe, ne go dele{e i
francuskiot general Groseti. Na svojot pomo{nik, zagledan vo
dale~inata so durbin, vidlivo odu{even od pekolniot probiv na svoite
pe{adiski edinici, mu re~e:
-Znaete li majore, za toa kako moè da se dobie vojnata, {to
veli pruskiot general i pisatel Karl Klozevic, vo svoeto delo
Principi za vodewe na vojnata?
Majorot vo migot ni{to ne odgovori. Ne saka{e da go zapre
tekot na mislata na svojot komandant, makar {to si ima{e svoj odgovor.
Generalot Groseti ne go krie{e voshitot od strategiskiot
um na protivni~kiot general od periodot na Napoleon Bonaparta. Se
priseti, vo migot, na svoite ~esti diskusii so generalot Saraj vo Solun,
za tezite na pruskiot voen strateg.
Generalot Groseti be{e posebno kriti~en kon tezata deka
vojnata e srdstvo za postignuvawe politi~ki celi, a ne cel za sebe,
odnosno prodolùvawe na politikata so drugi sredstva.
Generalot Saraj si ja proveruva{e, toga{ vo sebe, ovaa teza
so svoeto dotoga{no golemo iskustvo na severnite boi{ta. No, na
Balkanot, kako da vaèa drugi principi.
Majorot ne znae{e za diskusiite na generalite za deloto na
pruskiot strateg. No, spomnatoto delo mu be{e dobro poznato. Toj
zadocneto odgovori na pra{aweto na generalot:
-Vie, moj generale, bezdrugo mislite na negovata glavna teza
vo knigata spored koja krajniot uspeh vo vojnata zavisi vo golem del od
gre{kite na protivnikot, bez ogled na svojata nadmo}.
-Tokmu na toa i mislev, majore.
-Ispravnosta na ovaa teza, kako da se pokaùva i vo na{ata
bitka za Pogradec.
-Se soglasuvam, majore. Na{iot protivnik ovde ~ini edna od
presudnite gre{ki, {to najverojatno, }e gi ~ini poraz.
-Tie raspolagaat so golema manevarska masa, generale,
so~ineta od pet bataljoni, spored na{i sigurni razuznava~ki izvori.
-No tie pogre{no, za na{a sre}a, ja upatuvaat kon na{ata
desna strana, so nade` da ja zaprat na{ata pe{adija.
- I pokraj toa {to komandantot na na{ata brigada, na
desnata pozicija ne be{e vo tek so nenadejnoto manevarsko dvièwe na
protivnikot, so èstok artileriski ogan zapo~na da ja uni{tuva.
Generalot Groseti, nabrgu se najde na vrvot na Zeleniot
Piton, za da komanduva i li~no so svoite ofanzivni sili, da gi bodri i da
gi hrabri. No èstokiot artileriski ogan go ~ine{e svoeto : brgu bea
osvoeni odbrambenite pozicii na protivnikot. Eksplodiraa granati vo
rovovite. Artileriskiot ogan se {ire{e kon Sever, pridruèn od
pe{adiskiot mar{...
Se bliè{e zalezot na sonceto. Ezeroto blesnuva{e so

svoite smaragdni boi. Se rastopuva{e sinevinata. Blesoci od
artileriskiot ogan od spalenata zemja, se gubea vo zracite na son~eviot
zalez. So zajdisonce, migum zavladea neo~ekuvana ti{ina. Heroite bea
umorni. Vo prostorot odedna{ se raznese gromoglasnoto osvojuva~ko
naaaapreeed!
Zelzniot Piton be{e osvoen.
Potoa i dvete blizna~ki na Placa. Vo samrakot plamtea
izgorenite drvja kako glamji na pobedata.
Slede{e bitkata gradi v gradi. Bajoneti protiv bajoneti. Na
vrvot na severnata blizna~ka na Placa ve}e se vee{e francuskata
trobojka.
Ostanuva{e da se osvoi u{te poslednoto upori{te na
Mokra, kade {to o~ajni~ki se brane{e 98-ot avstriski regiment.
Najposle stivna ognot na avstriskite i germanskite topovi.
Bea zarobeni i prvite protivni~ki vojnici vo osvoenata Mokra.
Vo bitkata za Pogradec se proslavija nepogre{ivite
strelci, poznatite marokanski spahii, pokraj senegalskite i vietnamski
vojnici. Hrabrite Marokanci, vo tekot na celata 1917 g., uspe{no }e
vojuvaat na site balkanski boi{ta. Nivnoto voeno kr{tevawe }e bide vo
Larisa, koga }e vojuvaat protiv progrmanskite, gr~ki edinici na kralot
Konstantin. Kako ve{ti kowanici, spored arapskata tradicija, tie }e
pretstavuvaat golemo zajaknuvawe za sojuzni~kite vojski. Vo bitkata kaj
Evzoni, }e zabeleàt golema pobeda. Toga{ }e se proslavi marokanskiot
vojnik Tajeb Ben Kafala, koj }e bide li~no odlikuvan za svoeto juna{tvo
od komandantot Saraj. Generalot, smeta{e na borbata na ovoj marokanski
regiment i vo bitkata za Pogradec.
Marokanskite spahii odigraa klu~na uloga vo ovaa bitka.
Tie go so~inuvaa krajniot del na francuskoto dviè~ko krilo. Tie me|u
prvite pojdoa vo napad na Pogradec. Po èstokiot otpor so koj se soo~ija
na grebenite na Kamija, so nevideno herojstvo go probija patot kon
Pogradec.
Spored francuskiot voen izvestuva~ @es Aser, koj ja

slede{e Isto~nata armija vo presudnite bitki, so sovojuvaweto na
Pogradec be{e ostvaren vistinski podvig.
Podelena vo tri koloni, divizijata na isto~nata armija, ostvari
pobedonosno manevarsko dvièwe: napadnati desno, pritisnati kon
centarot, i na krajot prinudeni da svrtat levo, avstriskite vojnici
vistinski go izgubija kompasot.
Nabrgu im prijdoa napomo{ i germanskite vojnici. Prv se odzva
bataljonot na saksonskite biciklisti. Tie se upatija kon centralnata
kolona na sojuzni~kata vojska. Potem se obidoa da ja zaprat sojuzni~kata
kolona na krajnata leva strana so tri eskadroni husari i pruski zmejovi.
I ovoj napad be{e uspe{no odbien. Senegalskite vojnici i albanskite
àndari uspe{no gi zadrùvaa saksonskite naoruàni biciklisti.
Toga{ stapuvaa vo akcija marokanskite strelci.
Vo mugrite sojuzni~kite vojnici, zazemaj}i ja Le{nica, se
najdoa pred portite na Pogradec, kogo {to avstriskite i germanskite
vojnici, pani~no go napu{taa.
Pogradec be{e osvoen!
Generalot Groseti, so svojata vojska, moè{e da zdivne.
Vojskite pobedni~ki vleguvaa vo gradot. Denot svetnuva{e nad Ezeroto
kako novo vreme. Vojnicite, so nivnite kowi, brzo itaa kon Ezeroto. Ja
gasea golemata èd, nurnati so glavite vo bistrata voda, a nekoi vleguvaa
vo nea so sî uniformi.
Vo osvojuvaweto na Pogradec, se proslavija i albanskite
àndari od Kor~a, na ~elo so nivniot komandant Temistokle Grmewi. Toj
}e bide golemiot tragi~ar na ovaa bitka. Slaven poradi svoite podvizi
vo osvojuvaweto na Pogradec, kako i poradi prethodnite zaslugi za redot
i harmonijata vo Kor~a, }e bide odlikuvan so Golemiot Francuski krst
za voeni zaslugi po predlog na generalite Groseti i Saraj. Nabrgu potoa,
toj }e doìvee tragi~na sudbina, koga biva osuden na smrt od
francuskiot voen sud vo Solun. Negovata pobeda vo osvojuvaweto na
Pogradec, za nego }e bide Pirova...
Albanskite àndari, koi se proslavija vo osvojuvaweto na
Pogradec, ne moèa nitu od daleku da naslutat kakva sudbina mu se
podgotvuva{e na nivniot komandant, makar {to od poodamna kruèa
glasini za negovoto, navodno {piunirawe na Sojuznicite kaj nivnite
avstriski protivnici. Tie {to mu ja podgotvuvaa stapicata na
komandantot Grmewi od redovite na francuskite voeni bezbednosni i
razuznava~ki sili, potiknati od francuskata progr~ka politika
navodno, kaj zarobenite avstriski oficeri najdoa "krunski dokazi" za
negovoto "predavstvo".
Istorijata treba{e da ja potvrdi vistinata. Voeniot sud, pokraj
smrtnata kazna, odlu~i zapisnicite od sudeweto na Grmewi, da bidat
dostapni na javnosta duri po sto godini!
Na vremeto navodno, komandantot na Kor~a, Anri Dekuan, gi imal pod
kontrola vrskite za koi bil osuden Grmewi, a tie bile od po{irok
strategiski interes za Francija i Sojuznicite.
No, so zaminuvaweto na polkovnikot Anri Dekuan, ovaa " vrska" bila
prekinata, a verojatno, pod vlijanie na grkite razuznava~ki slu`bi, vo
najpogodniot moment taa bila upotrebena da se nakleveti i osudi na smrt
herojot na Kor~anskata Republika.
Bitkata za Pogradec ne zavr{uva{e samo na bojnoto pole. Za

pobednicite i za nejzinite heroi, prosuduvaa nekoi drugi. Daleku od
bojnoto pole. Nekoga{ vo general{tabskite kabineti, a drugi pati vo
ministerskite. Taka bi i vo ovaa Golema vojna na vlijanija...
XX
Pogradec se bude{e so novi gospodari. Kutrite gra|ani bea

naviknati vo istorijata postojano da bidat pokoruvani. Otkako zaminaa
Turcite, po padot na Imperijata, i se zaredija Balkanskite vojni, gradot
prvin be{e okupiran od srpskite vojski, pa od bugarskite, kako del od
voeniot blok, sostaven od Germanija, Avstro-Ungarija i Turcija.
Bugarskite vojski vo Pogradec, vo oktomvri 1916 g., }e bidat zazemeni so
avstro-bugarskite, za na krajot vo gradot da zagospodarat francusko-
ruskite vojski na Isto~nata armija...
Gradot po neizvesnata borba me|u starite i novite
okupatori, se soo~uva{e so neizvesnosta na noviot den. Lu|eto kolku
tolku naviknaa da ìveat pod tu|ata vlast. Postojano veruvaa deka
noviot okupator }e bide podobar od stariot, samo treba{e da mine malku
vreme, za da priviknat. I potoa }e bide polesno, poizdr`livo. Do noviot
okupator.
Se slu~uva{e zatvorenicite da ne gi napu{taat zatvorite. Ne samo {to
se ~uvstvuvaa posigurni vo niv, tuku znaeja deka povtorno }e bidat
zatvoreni od noviot okupator.
Gradot prviot den po bitkata be{e vo vistinski haos. Niz ulicite ne bea
krenati le{evite na pcoisanite kowi i mazgi, so nadueni mevovi,
pokrieni so gavrani. Na patot ima{e prevrteni koli so rasfrleni
delovi od oru`je.
Pohrabrite ìteli izleguvaa od ku}ite, drugi bea zastanati
na pragovite, a treti yirkaa od prozorcite. Za~udeni gi gledaa
razgolenite Senegalci i nivnata blesnata crna koà, kraj visokite
Marokanci, kako se frlaa vo sinite vodi na Ezeroto, ostavaj}i go
oru`jeto na bregot.
Lu|eto, ohrabreni, se pribliùvaa kon bregot. Tie
prijatelski gi gledaa vojnicite. Im podavaa race. I pone{to od
preostanata hrana.
Nabrgu zapo~na prijatelstvoto na naselenieto so novite
gospodari na Pogradec. So zaedni~ki sili go povratija izgledot na
gradot pred borbata. Solunskite gradinari, zasadija gradini od ruì na
bregot...
Generalot Groseti, makar isto{ten od golemiot napor i

nekolkute neprospani no}i, ne zale~en od malarijata, radosno mu
pi{uva{e na svojot komandant vo Solun:
"Po~ituvan generale Saraj. Na{ata bitka za Pogradec
kone~no e dobiena. Na{ite sojuzni~ki vojski, so albanskite borci,
doìveaja triumf. Veruvam deka so pokaànata hrabrost }e se dobivaat i
novi bitki, sî do kone~nata pobeda vo Golemata vojna. Na{ite zagubi se
neznatni. Nie zarobivme petstotini avstriski vojnici, sto i pedeset
komiti. Osvoivme dva planinski i nekolku rovovski topovi, mitralezi,
pove}e od iljada pu{ki, golemi koli~ini voen materijal. Zagubite na
neprijatelot se ogromni!"
Generalot Saraj zadovolen ja ~ita{e de{ifriranata
telegrama. Najposle i toj ima{e pravo na nekolku migovi radost na
pekolniot Isto~en front. Vo takvo raspoloènie zapo~na da ja
obmisluva sodrìnata na svojata telegrama do Ministerstvoto na vojnata
vo Pariz.
Ne moè{e da ima podobar povod za da najposle, na svoite pretpostaveni
im go predo~i krunskiot dokaz za poleznosta od Republika Kor~a i
osvojuvaweto na Pogradec. Znae{e deka toa bea plodovite na negovata
dobro smislena voena strategija.
Toj ñ dava{e mnogu pogolemo zna~ewe na ovaa pobeda na ju`nite
balkanski boi{ta, otkolku {to pretstavuva{ee ñ se dade vo Pariz. Bilo
vo Ke D'Orse, bilo vo Ministerstvoto na vojnata, ili vo General{tabot.
Nasetuva{e deka negovata pobeda vo Pogradec }e bide nabrgu
marginalizirana,zaboravena. Be{e ubeden deka vakva pobeda na sevrnite
boi{ta so denovi }e se slave{e vo Pariz.
No, nie ovde sme vo ovoj dale~en Balkan, pust Orient, si vele{e vo sebe
komandantot Saraj i si pretpostavuva{e kako generalite od visokite
voeni krugovi vo Pariz, pod postojan pritisok na italijanskite
sojuznici, bezdrugo }e ja komentiraat negova pobeda vo Pogradec so
zborovite:
"Ah, da... da...da...Pogradec! Pa ovoj grad go nema duri ni na
na{ata najgolema geografska voena mapa! Kakva pobeda moè da bide
toa?!"
Gorki bea plodovite od pobedata kaj Pogradec, za generalot
Saraj. Se o~ekuva{e povtorno da zbesnat Italijancite, sakaj}i da ja
pro{irat svojata vlast vrz cela Albanija, kako nivna idna
neprikosnovana teritorija. Tie gi prekinaa francusko-ruskite operacii
po zeazvzemaweto na Pogradec. Vo osvoeniot grad, po nalog na pariskiot
General{tab ostanaa samo dva regimenti da gi so~uvaat zdobienite
pozicii, dodeka drugite voeni edinici postepeno se vra}aa vo nivnata
baza vo Lerin.
Ne pomina mnogu vreme, stigna nova naredba od
General{tabot. Vojnicite bea prinudeni da se vratat na prethodnite
pozicii vo Pogradec. Generalot Saraj zapa|a{e vo o~aj poradi ovaa
nesre}na manevra. Ne moè{e da razbere koj stoe{e zad nea.
Vo me|uvreme dozna deka edna zna~ajna li~nost od voeniot vrv, koja
ostana anonimna, vo eden zaedni~ki, konsultativen sostanok, istakna
deka be{e od presudno zna~ewe za silite na Antantata, da se zazeme patot
koj vode{e kon Dra~, so {to bi se obezbedilo kontrola re~isi nad
polovina Albanija. Be{e oceneto deka ova bi bilo uspeh na francuskata
vojska.
Rezigniraniot general Saraj, be{e povtorno na potez. Be{e
organizirana nova voena operacija na zapadniot del od Ohridskoto
Ezero, severno od Pogradec. Operacijata ne uspea. Toa {to be{e mo`no
na 10 septemvri, 1917 g., koga be{e zazemen Pogradec, se pokaà nemo`no
vo novite bitki. Avstriskite vojski ne gi povtorija prethodnite gre{ki.
Dodeka francuskite vojski bea podzaspani na lovorikite od uspe{noto
zazemawe na Pogradec, avstriskite vojnici gi zbija svoite redovi i
uspeaja da gi zaprat ofanzivnite naleti na nivnite protivnici...
Generalot na dobienata mala bitka vo Golemata vojna, be{e

odamna na ni{an od Ministerstvoto na vojnata, pod silen pritisok na Ke
d'orse, a i obete pod postojan udar na italijanskata Konsulta. Zgora na
seto toa, Generalot Saraj, te{ko izleguva{e na kraj i na ~elo na
vavilonskata armija vo Solun.
Se {ire{e nedoverbata pome|u komandite na francuskata i drugite
stranski armii. Site ja o~ekuvaa poslednata borba. Kone~nata bitka na
pobedata. No taa nikako da dojde.
Pobedata kaj Pogradec, za genralot Saraj, kone~no stana
Pirova. Gi nema{e generalot pove}e nitu svoite lu|e od doverba pokraj
sebe, kako {to be{e polkovnikot Anri Dekuan.
Po bitkata za Pogradec zaminuva{e i eden od glavnite stratezi na
pobedata, generalot Groseti. Drug podmolen ubod od komarec ja skr{i
negovata silna stava. Iznemo{ten i iscrpen toj zamina vo Francija, kade
{to nabrgu i po~ina.
Generalot Saraj, imun na ubodite na komarcite, ne be{e
imun na onie italijanskite vlasti.
Na francuskata politi~ka scena sleduvaa burni nastani. Na
14 noemvri, 1917 g., na ~elo na Francija zastana @or` Klemanso, poznat
kako "stariot tigar". Me|u prvite `rtvi na "tigarot" }e bide tokmu
generalot Saraj.
Na 14 dekemvri, 1917 g., vo site francuski vesnici }e bide
objavena oficijalnata vest:
"Rakovodej}i se od op{tite sogledbi, Vladata odlu~i od
komandnata pozicija na sojuzni~kite armii na Istok, da go zameni
generalot Saraj, so generalot Gijoma. Generalot Saraj, koj se soo~uval so
seriozni te{kotii, no i ima golemi zaslugi, }e bide povikan na nova
funkcija..."
Ova be{e vistinskiot kraj na prestojot na generalot Saraj

na Balkanot. No ne be{e i krajot na negovtata misija. Zaminuva{e so
golema gor~ina vo sebe, no i svesen deka negovoto delo na Balkanot }e
ima triumfalen kraj vo Golemata vojna, po pekolnite balkanski godini.
Ubavo znae{e, pou~en od veli~inata i bedata na vojni~kiot poziv deka
nema zo{to da o~ajuva, nitu da se raduva. Treba{e samo da se izdrì do
kraj. Da se ostane dosleden na svoite principi kako ~ovek i kako voen
strateg. Toj ne go napu{ti nitu svojot prvi~en princip da se razbere
~ovekot kako `rtva na vojnata, a ne vojnata kako ne~ija cel...
XXI
Generalot Moris Saraj upati posleden pogled od palubata na
voeniot francuski brod, koj isplovuva{e od solunskoto pristani{te. Ja
napu{ta{e svojata vavilonska armija, nitu kako pobednik, no nitu kako
porazen. Go naru{ta{e svojot Balkan Vavilon.
Dodeka brodot se odale~uva{e vo morskata {ir, od palubata vo
dalninata gi gleda{e seu{te konturite na misti~nata tvrdina od koja se
izvi{uvaa crkvi, xamii i sinagogi.
Se obiduva{e, generalot vo godinite {to gi mina, da razbere koi bea
ovie lu|e, na koi narodi i nacii pripa|aa i sakaa da pripa|aat, site
proizlezeni od golemata "otomanska protoplazma".
Saka{e da dopre do vistinata za ovie lu|e, tokmu vo vitelot na
edna golema vojna, vo golemite promeni {to taa gi navestuva{e. Za nego,
za site negovi bliski oficeri, no i za site vojnici, se rabote{e za sudir
na dve civilizacii na ovoj del od Evropa, ozna~eni so padot na edna
imperija i so usilbite na drugata da go zazeme nejzinoto mesto.
Saka{e da gi razbere lu|eto tokmu vo ova vreme, makar {to be{e
komandant na edna nova osvojuva~ka armija. Gleda{e kako ovie lu|e,
nebare sakaj}i da go zazemat mestoto na nivniot porazen tatko vo imeto
Bo`jo, vo imeto na novata nacija, vo imeto na stranskite za{titnici, da
im ja nametnat svojata volja i dominacija na poslabite, na ponemo}nite,
na poneza{titenite, vo imeto na pobedata koja im ja donesoa tu|incite.
Saka{e da zastane na nivna strana, no od site ovie lu|e vo ova
mediteransko sredi{te najblizok mu se vide Solunecot, kako kompleksna
li~nost, so identitetnit so sostavki od pove}e narodi vo Balkan
Vavilonot, {to za sekoga{ go napu{ta{e.
Koj be{e be{e, spored nego, Solunecot?
Solunecot be{e malku Grk, malku Sefarad, malku Tur~in,
malku Albanec, malku Bugarin, malku Vlav, malku Makedonec. Solunecot
be{e roden poliglot. No, i lesno go menuva{e identitetot. Nekoga{
sledej}i go posilniot, drug pat verata, a ne retko parite. Solunecot
lesno u~e{e i francuski i angliski i germanski jazik. No, naj~esto
zboruva{e nekakov balkanski esperanto, sostaven so primesi od
doma{nite i stranskite jazici na vojskite...
Dodeka brodot se odale~uva{e od bregot, seu{te se slu{a{e
gromoglasniot vik na vojnicite, koi go pozdravuvaa svojot dov~era{en
komandant. Generalot Saraj im otpozdravuva{e vojni~ki, sleden od
zvucite na Marseqezata na voeniot orkestar.
Generalot vo sebe ~uvstvuva{e i gor~ina i taga za ovie
vojnici. Tie ovde bea dojdeni so golemi ideali. Duri i da ginat ako treba
vo imeto na tatkovinata, koja be{e vo opasnost od germanskite upadi na
Sever.
So godini o~ekuvaa da pojdat na bojnoto pole. Tie ostanaa prikle{teni
vo ovoj Balkan Vavilon, napa|ani od komarcite, zalo`nici na
strategiskite iluzii na generalite vo pariskiot General{tab,
diplomatite na Ke D'Orse, site zavisni od {efot na dràvata.
Ima{e, me|u vojnicite koi go pozdravuvaa i mnogumina koi so generalot
kako sre}no go preìveaja pekolot na Marna.
Vo migovi na nemo} kako posledna uteha mu ostanuva{e fatalnosta.
Samo kako privremen zaklon za negovata misla. Vo tie migovi se
prepu{ta{e na veruvaweto deka i vo golemite vojni odlu~uva sudbinata.
I za pobednicite. I za porazenite. Presudno be{e da se istrae.
Generalot Saraj ne se vra}a{e vo svojata zemja, kako {to
sonuva{e da ja minr Triumfalnata kapija vo Pariz so pobedni~ki ~ekor
kraj razviorenite znamiwa na sre}niot narod.
Voeniot brod ve{to se probiva{e niz mediteranskite vodi,
zaobikoluvaj}i gi minite koi plovea niz branovite. Ima{e Generalot
dovolno vreme do pristanot na francuskiot breg da razmisluva i za
svojata idnina. No, toj be{e premnogu opsednat od belkanskiot del od
pekolot vo Golemata vojan, za da lesno se oslobodi od inercijata na
svoite misli.
Razmisluva{e prvin da se doobjasni, da se dorazbere, so
svoite prijateli vo General{tabot, pred da se prepu{ti na nova misija,
kako {to moè{e i da se pretpostavi. Ako ne se volni da go soslu{aat i
da gi prifatat negovite argumenti, toga{ dodeka mu se najsveì
spomenite i mislata, zo{to da ne gi iznese vo svoja kniga?
Ne smee{e, vo nikoj slu~aj, da go gubi dragocenoto vreme. ]e ja pi{uva
knigata za svoeto komanduvawe na Istok. Vpro~em, zamislenata kniga, vo
najgolem del i be{e napi{ana vo revnosno ispra}anite voeni telegrami
do negovite pretpostaveni vo Pariz.
Knigata Ne misle{e da ja pi{uva kako li~en revan{ za tie {to ne go
razbraa, tuku kako prilog kon vistinata za Golemata vojna. Peroto
treba{e da go zameni me~ot...
Generalot be{e svesen deka okolu negovoto ime nema da
prestanat da se dopletuvaat stari i niàt novi legendi. Nema da
prestane da se zboruva za negovite navodno masonski vrski,za negovata
mlada nevesta koja nestrplivo go o~ekuva{e, za negovite protivnici
generali, koi sigurno bea zadovolni {to najposle na "stariot volk" mu
bea skr{eni zabite i o~ekuvaa generalot da zavr{i vo nova misija,
daleku od nivnite o~i, nekade vo afrikanskite ili aziskite francuski
kolonii...
Pravednite bitki, moèbi se samo Bo`ji. Tie ne zavr{uvaat

nitu so pobeda nitu so poraz. Prodolùvaat da ìveat vo slobodata {to
ja nosat, so seta nivan misterija...
Na bitkata za Pogradec na generalot Saraj, na negovata
"albanofilska alijansa", }e se nadovrze majorot, a podocna i general,
Eduard Ogist Ipolit Mortie, komandant na osvoeniot Pogradec.
Ostana misterija, {to ne moè da se nasluti vo nikakov dokument,
povrzanosta na generalot Saraj i majorot Mortie vo odnos na albanskoto
pra{awe...
No toa be{e eden drug Pogradec so eden drug general...
XXII
Dedo Amed Karafil Sulstarova be{e najstariot gradski
sovetnik. Po obi~aj toj ja prezema{e sudbinata na okupiraniot grad.
Nego go bea navasale godinite no toj ne im se pot~inuva{e.
Go oble~e sve~eniot kostum, koj naj~esto go nose{e na svadbi i zakopi.
Poslednive godini so ovoj kostum pre~eka i pove}e razli~ni okupatori
na gradot. Ja zede i palarijata, so izlitena kordela okolu nea od sonceto.
Ja nose{e i so drugi neprazni~ni obleki. Proveri dali ja ima so sebe i
kilibarnata brojanica. Baba od nekade mu go donese bastunot, Ne oti
ima{e potreba da se pridrùva na nego. Ovoj pat go ponese samo za da
izgleda poavtoritetno.
Ne be{e lesno vo grad~eto kraj Ezeroto, vo koe za nepolni desetina
godini po krajot na Otomanskoto carstvo, po dvete èstoki Balkanski
vojni, se promenija pet okupatori i eve sega vo razgorot na Golemata
vojna, da se najde vistinskiot ~ovek koj }e gi {titi intersite na
pokorenite domorotci. Naj~esto za ovaa misija presuduva{e starosta, no
i ~esnosta, hrabrosta vo presudni migovi da se brani ~ove~noto. Ne be{e
lesna ovaa misija.
Gradot ~esto gi menuva{e gospodarite, no postojano si ostana golemo
kodo{ko gnezdo. Ne be{e retko pripadnici od isto semejstvo da se najdat
vo redovite na sprotivstaveni armii. Okupatorite, pred da zavladeat so
novite teritorii, go prou~uvale mentalitetot na mesnoto naselenie.
Gi prou~uvale i odnosite pome|u golemite semejstva, fisovite. Ni{to
ne propu{tale na slu~ajot. Me|u rezervnite oficeri imalo duri i
geolozi koi go prou~uvale zemji{teto, mineralite, rudite vo nego. Edni
istraùvale vo du{ite na lu|eto, a drugi vo utrobata na zemjata. Taka
nastapuvale golemite sili na Balkanot za vreme na Golemata vojna...
Dedo znae{e deka nema da gazi niz rozi na patot kon

gradona~alstvoto. Site pogledi bea upateni kon nego, nebare toj be{e
okupatorot, a ne okupiraniot! Odlu~i da go povede so sebe i Tatko. Be{e
vistinsko vreme da go naso~i na golemiot pat na ìvotot. Znae{e deka
sekoj pogre{en ~ekor na sinot, vo ovie presudni vremiwa, moè{e da go
odvede kon propast.
-Sinko-mu re~e pred zaminuvawe dedo- podgotvi se, }e odime
zaedno kaj Francuzite. Ti im go znae{ dobro jazikot.
Baba koja go slede{e zaminuvaweto na svojot ma`, se vme{a:
-Ostavi go sinot! Ne pletkaj go vo tie raboti! Dovolno e
{to }e odi{ ti! Dve glavi od edna ku}a kurban da ne odat!
-Ti gledaj si gi tvoite raboti. Jas go zemam so sebe najmnogu
za negovo arno. A i za na{e!
-Se vide na{eto arno {to go nosat tu|ite vojski, koga
navreme ne si zaminavme vo Stambol, kako site drugi na{i- ne izdrà
baba a da ne go spomne zaminuvaweto vo Stambol.
-Nekoj i ovde mora{e da ostane. Zemjata da ja vardi!
-Pa zo{to tokmu nie?
-Ajde èno, nemame vreme za tie muabeti!
Tatko ve}e be{e podgotven za zaminuvawe. Baba toplo go
pregrna pred da zaminat so dedo. Nejze kako i sekoga{ koga zaminuva{e
sinot mislite brzo ñ letaa kon Stambol, kade {to site nejzini zaminaa,
ostavaj}i ja kako zalo`ni~ka na vra}aweto. So tekot na vremeto, ova
zalo`ni{tvo stanuva{e kone~no `rtvuvawe. Te{ko se pomiruva{e so
sudbinata. Znae{e deka i nejze kone~na tatkovina }e ñ bide semejstvoto.
I zatoa strahuva{e najstariot sin da ne pojde kon pogre{niot pat. No
sepak, vo svoite misli taa go gleda{e sinasi za razlika od svojot ma`,
kako eden den }e pojde pobedni~ki i osvetni~ki kon Stambol. ]e go spasi
nejziniot son. No toa vreme nikako da dojde, be{e daleku...Sega maòt ñ,
namesto da go vodi sinot kon veteniot Stambol, toj go vode{e kon
Francuskite okupatori. Gi isprati so zgolemena grutka ~emer vo du{ata.
-Treba sinko i nejze da ja razbere{. Mnogu i se nasobra vo
du{ata- zboruva{e dedo odej}i kon gradona~alstvoto so Tatko.
-Majka, vo sekoj novodojden okupator, ja gleda na{ata
propast. Za nea bregot na Bosfor e sî podaleku. Taka misli i ovoj pat,
koga se tuka francuskite okupatori.
-No, Francuzite se ne{to drugo, sinko. Tie se so nas.
-Da taka e. Vo Kor~a tie toa ñ go dokaàa. No zatoa majka i
ne treba da strahuva.
-Retko koj videl, sinko, air od tu|i vojski. Od nekoi pove}e
od drugi pomalku. Za volja na vistinata nie sine i od Avstro-Ungarcite,
ne doìveavme zulumi! Od kolku podaleku idat vojskite, tolku podobro za
nas, sinko. Na{ite sosedi od Boga ni se dadeni, a od niv najmnogu treba da
se vardime.
-Francuzite, tatko, go razveale nivniot bajrak, no i na{iot
se vee vo Pogradec. Go nosat i bajrakot na Republika Kor~a. Crveniot
bajrak so crn dvoglav orel srede, so izvezena francuska trobojka.
-Ne zaboravaj sinko, deka nie vo istorijata sme se borele i
pod francusko zname. U{te od damnini, duri od vremeto na Krstonosnite
vojni, pa sî do Napoleonovite vremiwa, na{i vojski se borele pod toa
zname.
-Zna~i Tatko, nie denes imame so {to da se pofalime pred
Francuzite vo Pogradec.
-I ne{to pove}e sinko! I denes ima na{i vojnici koi
vojuvaa na severnite germansko-francuski boi{ta. Malkumina od niv se
vratija, so visoki francuski odli~ja, kako {to se Legijata na ~esta ili
Krstot na vojnata. Me|u na{ite ima i povratnici od Verdun, koj po
na{ite planini i denes hrabro vojuvaat na strana na francuskite vojski.
-Toga{ nema od {to da se pla{ime, tatko, od nivnite
bajraci, {to se veat kraj na{ite.
-No, jas, sinko, pove}e strahuvam od na{ite bajraktari. Tie,
bajracite gi veat ~as na ednata ~as na drugata strana. Od niv, sinko,
najmnogu da se vardi{...Mnogu se zazborevme. Vremeto ne pra{uva.
Dedo zabrzano {eta{e so prstite niz brojanicata. Nebare
saka{e da go zabrza vremeto i da go zavr{i razgovorot so Tatko, pred da
stignat do gradona~alstvoto, koe se pojavi pred nivnite o~i:
-Najposle sinko, {to e pi{ano taka i }e bide. So bajrak ili
bez bajrak! Ama kako da se povrati slogata pome|u lu|eto?
Nekoga{ ovde, vo zemjata na Ezerata, site ìveeja vo sloga i razbirawe-i
Turci, i Grci, i Albanci, i Bugari i Makedonci...
@iveeja bez granici pome|u niv. Tu|ite vojski }e gi
oslobodele! Od kogo?
Za nas, sinko, vo ovaa kako i vo site vojni, e presudno kako da
preìveeme? Zemjata ni e pretvorena vo bojno pole.
-No, zar tetko, ne e dojdeno vreme i nie svoja vojska da si
imame? Da se odbranime?
-Prav si sinko! Dojdeno e vreme da si bideme svoi na svojata
zemja! Na{ite, sinko, od pamtiveka sluèle vo sekakvi vojski na
Balkanot, no samo ne vo svoi. Stignuvale Na{ite vojnici vo tu|ite
vojski i do generali, ama nikoga{ da si ja odbranat svojata zemja. Dojdeno
e vreme ne{to da se promeni vo na{ata sudbina.
-Sigurno Francuzite }e ni pomognat da si ja povratime i
dovardime dràvata.
-Nie sme sami i denes, koga treba da ja do~uvame dràvata,
sinko. Ostanavme gavazi na drugite, a protivnici na nas samite.
I tvorecot na noviot Egipet, Mohamed Ali, posledniot faraon kako
{to go vikaa, be{e pripadnik na na{iot narod...
A denes koga se borime da ja so~uvame na{ata dràva, sme se vdale vo
borba edni protiv drugi. I kaj tu|incite barame spas. Ovoj pat veruvame
deka }e ne spasat Francuzite...
Dedo odvreme na vreme go vade{e ~asovnikot od xep~eto na

elekot. Go drè{e vo racete bez da pogledne kolku e ~asot, vnesen vo
razgovorot so sinot, pred da se najdat na istoriskoto mesto. ûvstvuva{e
deka e dojdeno vremeto kone~no da mu gi prepu{ti dizginite na
semejstvoto vo te{kite godini koi se vestea vo viorot na Golemata
vojana, po krvavite Balkanski vojni, od koi semejstvoto edvaj spasi glava.
Be{e toa nekakov testament na tatkoto upaten kon sinot vo re{ava~koto
vreme, koga vrz svoi ple}i treba{e da go prevzeme semejnoto breme.
Dedo znae{e deka navleguva vo sloèna i golema tema.
@ivotot be{e posilen od sî. Negovite misli treba{e da ja doìveat
provezrkata na samata istorija. Toj strahuva{e kako sinot }e brodi sam
bez nego nis silnite branovi na istorijata i ìvotot.
I dedo i Tatko, minuvaj}i kraj ezerskiot breg, najposle se
najdoa pred gradskata ku}a. Ezeroto vol{ebno zra~e{e so svojata
sinevina. Nikoga{ ne bilo poubavo, po~udesno, otkolku vo ovoj den po
ubivawata.
Gradot, ne samo {to si go povrati stariot izgled, tuku be{e osloboden
od napnatosta pred i za vreme bitkata. Se zdobiva{e so vol{ebna
smiruva~ka mo}, koja zra~e{e od Ezeroto. Zapiraj}i pred gradskata ku}a,
dedo go upati svojot pogled kon Ezeroto i zamisleno mu re~e na sinot:
-Eve, sinko, so ovaa bitka za Pogradec, evropskata vojna
stasa i na na{iot breg. Vodite na Ezeroto bile otsekoga{ krajnata
granica do koja dopirala vojnata.
Lu|eto, dojdeni od daleku, koi se borele za svoite tatkovini
ovde kako da si ja otkrivale svojata edinstvena tetkovina na ìvotot. I
Avstrijancite sinko, za volja na vistinata sakaa ovde red da postavat, da
ne razberat, da vnesat mir vo na{ite du{i, kolku {to toa mo`r da se
stori vo edna vojna, makar {to pred sî si gi branele svoite interesi.
-Sigurno, tatko, i Francuzite }e go prodolàt nivnoto
delo!
-I jas se nadevam, sinko. Generalot Saraj ja odbrani Kor~a so
svojot veren polkovnik Dekuan.
-Ne im bilo lesno, tatko, tie ostanaa verni na nivnite
principi do kraj. Polkovnikot Dekuan e otstranet od Kor~a, a mu se
zakanuvaat i na generalot Saraj.
Tie, ne razbraa kako nikoi drugi.
-Nie, sinko, ne sme lesen narod za razbirawe. Te{ko
priviknuvame na drugite, no sme verni na prijatelstvoto, kako nikoj
drugi vo svetot. êsto sme si katili me|u sebe, no svetci za drugite.
Ostanuvame verni na dadeniot zbor, stanuvaj}i ~esto negovi robovi.
Treba da otkrieme kako ovie francuski vojnici i generali ne razbrale?
-Vo Kor~a pove}e ne cvetaat ruì na na{eto prijatelstvo so
Francuzite. Grcite go najavile svoeto vra}awe Otkako abdicira kralot
Konstantin i tie zastanaa na strana na sojuznicite.
-Da, sinko, i na generalot Saraj mu bea odbroeni denovite na
Balkanot.
-Toj be{e do kraj na na{a strana.
- Te{ko e toa da se re~e, sinko! Toj ostana veren na voenata
strategija, na svoite principi da go {titi naselenieto na zemjata kaj
{to se vojuva. Toj ne za{titi od na{ite sosedi. Ja za{titi Kor~a od
Grcite. Da se nadevame deka negovite sledbenici }e go za{titat i
Pogradec.
Toa {to go storija Francuzite za nas vo Kor~a, ne go storil
nitu eden drug tu|inec, otkako se pameti na{eto posroewe. Samo golem
narod moè da ima podanik kakov {to e generalot Saraj.
Vo francuskiot narod se pretopeni pove}e narodi. Vo toa e nivnata
sila. Se raduvam {to im go zboruva{ nivniot jazik. ]e ima{, sinko,
golem air od toa. Od niv moè mnogu da se nau~i. Zatoa i te zedov so sebe
deneska.
-Taka e Tatko. Sudej}i po toa {to storija vo Kor~a, nema
zo{to da strahuvame od niv vo Pogradec.
-Da, da, sinko, za kuso vreme Kor~a ja sredija. Mal Pariz ja
storija. Dràvi~ka so site ni{ani postavija. Finansii, {kolstvo,
sudstvo, javni raboti, socijalni griì, sî {to i treba na edna dràva
vospostavija. Nie dobro znaeme kolku e te{ko na{ite lu|e da gi
navikne{ da gi po~ituvaat zakonite.
-Sigurno, tatko, podobri vremiwa idat.
-I jas bi sakal, sinko, taka da bide! Sme ja imale sudbinata
vo vojnite ~esto da bideme na stranata na pobednicite, no i na
pobedenite, no nikoga{ ne sme bile pobednici. Sme se sitnele vo drugi
narodi. Da vidime sega {to sakaat od nas Francuzite?
XXIII
Pred gradona~alstvoto be{e postroen francuski voen

regiment sostaven od pretstavnici od site vojski koi u~estvuvaa vo
bitkata za Pogradec: Francuzi, Rusi, Marokanci, Senegalci, Vietnamci.
Ima{e i nekolku albanski àndarmi. Se podgotvuvaa nekade da zaminat.
Na dva jarboli se veeja francuskata trobojka i albanskoto zname na
Skenderbrg.
Dedo vidlivo vozbuden od gletkata, zastana pred znamiwata i se pokloni.
Istoto go stori i Tatko. Koga regimentot zaminuva{e, na dedo i Tatko
im prijde eden francuski oficir. Otkako mu se pretstavija, oficirot gi
povede kon glavnata sala, kade gi o~ekuvaa privremeniot komandant na
gradot, kapetanot Loalije zaedno so negoviot pomo{nik poru~nikot
Lomonije.
Kapetanot Loalije be{e relativno mlad za ~inot so koj se
be{e zdobil. Dojde na Isto~niot front kako obi~en vojnik, no nabrgu se
naloì so svojata hrabrost i disciplina. Generalot Saraj, li~no se
zaloì toj da zamine vo osvojuvaweto na Pogradec. Negovite zaslugi bea
nesomneni. Ima{e dostoinstven pogled. Kratkata bradi~ka i podvienite
musta}i mu davaa izgled na ~ovek na ~etiriesetina, a ne na trieset
godini, kolku {to ima{e.
Otkako dedo so Tatko vlegoa vo sve~enata sala na gradskata
ku}a, kapetanot vedna{ stana, vojni~ki se pozdravi so niv, a potem gi
pokani da sednat pokraj nego. Kapetanot Loalije prv se oglasi:
-Po~esteni sme so va{eto prisustvo!
Francuskata armija e gorda {to }e sluì vo va{iot grad do
kone~nata pobeda na Sojuznicite!
Dedo pomalku razbira{e francuski. Ja pogodi mislata na
kaànoto, a potem so zadovolstvo go slu{a{e Tatkoviot prevod. I
kapetanot be{e iznenaden od znaeweto na francuskiot jazik na Tatko.
Dedo, pred da vozvrati vidlivo se zamisli baraj}i prigodni zborovi.
Potem se oglasi:
-Vie, po~ituvan komandante, po Kor~a, so va{ata hrabra
armija, ni ja dosnesovte i nam slobodata. Pokaàvte, vo ovaa vojna deka
ste na stranata na malite narodi, na koi im e zagrozena slobodata.
Komandantot Loalije, iznenaden od zborovite na dedo,
prifati:
-Nie ostanuvame dosledni na na{ite principi da go
razbereme narodot na ~ija teritorija vojuvame. No, toa ne e lesno da se
ostveri na ovoj tolku razdelen Balkan! Zgora na toa nie sme na udar od
diplomatiite na na{ite sojuznici pod pritisok na va{ite sosedi.
-Nie ja razbravme dobro va{ata misija, kapetane, za {to sme
vi blagodarni.
-No, da gi ostavime za podocna tie razgovori, da vidime {to
ne ~eka ovde!
-Bezdrugo, prifati dedo , nie se nadevame deka upravata na
gradot }e ja spodelime so vas, kako vo Kor~a.
Kapetanot Loalije, vnimatelno slu{a{e. Be{e podgotven
vedna{ da odgovori, no zapo~na ne{to da bara vo fasciklata pred nego.
Koga go najde zapisot {to go bara{e, re~e:
-Spored prvi~nite instrukcii treba{e vo zonata na
Pogradec da se formira administrativen organ sostaven od dvanaeset
~lenovi od domorodni izbranici, zaedno so francuskata komanda, spored
kor~anskiot model. No, eve dobivme najnovi instrukcii od Komandata vo
Solun.
Kapetanot Loalije mu go pokaà zapisot na dedo, koj vedna{
vo mislite se prenese kon poslednite nastani na Isto~niot front.
Znae{e deka se vr{ea postojano pritisoci vrz nekolku oficeri od
Isto~nata armija da krenat edna{ za sekoga{ race od odbranata na
Albancite i od Republika Kor~a.
Dedo znae{e za tivkata vojna koja se vode{e protiv proalbanskite
oficeri, koi bea na kursot na generalite Saraj i Dekuan. Silite na
odmetnikot Esad Pa{a, koj so svoite nekolku stotini gavazi be{e
zaslonet pri Isto~nata armija vo Solun, kako i srpskite sili pred
Pogradec, vr{ea golem pritisok vrz francuskite sili vo Kor~a i vo
okolnite oblasti, za da go promenat dotoga{niot vid na kolektivna
uprava, i na ~elo na upravata vo gradot go postavat najstariot gradski
sovetnik od strana na mesnoto naselenie.
Kapetanot Loalije, nebare vnesen vo mislite na dedo, se
oglasi:
-Misijata na na{ata armija, vo odnos na Albancite nema da
bide promeneta, kolku i da pritiskaat vrz nas na{ite Sojuznici, odnosno
va{ite sosedi.
Nie sigurno }e ostaneme so vas do krajot na Golemata vojna.
Armijata {to dobro ve poznava nema da ve napu{ti.
Dedo be{e zadovolen od razgovorot, {to lesno se gleda{e i
od spokojnoto redewe na brojanicata. Tatko go zabeleà toa i se
obiduva{e da ostane dokraj vnesen vo preveduvaweto.
Vo prostorijata vleze vojnik so podavalnik, na koj ima{e
{i{e so francuski kowak i nekolku ~a{ki. Kapetanot i ponatamu
gleda{e vo fasciklata pred sebe. Uporno bara{e u{te eden drug zapis.
Koga go pronajde, go stavi nastrana i zadovolno mu se obrati na dedo:
-Gospodine Sulstarova, na{ata Komanda odlu~i da ve
imenuva za prv sovetnik, odnosno guverner od albanska strana vo
zaedni~kata uprava na teritorijata na Pogradec.
Dedo ja razbra porakata na komandantot i pred Tatko da
stigne da ja prevede. No, smireno i zadovolno go islu{a prevodot na
sinot do kraj.
-Golema, golema ~est mi ~inite, kapetane. Ama ima i
pozasluèni od mene vo gradot...A mene i godinite me navasale...
-Odlukata, po~ituvan gospodine, e donesena od Komandata na
Isto~nata armija vo Solun. Od najvisoko mesto.
Dedo go gleda{e za~udeno kapetanot. Od kade sega ova, koga
toj nikoga{ od Pogradec podaleku ne stapnal? A kamo li vo Solun. A
vidi, tie tamu za nego znaele! Ne moè{e da se izna~udi.
Komandantot Loalije, prodolì:
-Na{ite vo vrhovnata komanda ubavo i temelno nasekade se
raspra{ale za vas. Ste pokaàle cvrst karakter i verba vo svojot narod.
Ostanavte nepokoren i vo tursko i vo srpsko, no i vo avstro-bugarsko.
Nikoga{ ne go napu{tavte gradot. Vie ste veren pretstavnik na svojot
narod. Vi veruvaat i ve po~itumaat i muslimani i risjani. I
francuskiot jazik vi e poznat. Nema pri~ini da ne bidete verni i kon
nas, koga nie dobroto vi go sakame.
Dedo be{e iznenaden od ovie zborovi. Ne gi o~ekuva{e. Ne
moè{e vedna{ da odgovori. No, sepak, kratko promrmore:
-Vie, va{ata vernost ja pokaàvte i vo Kor~a! Ama jas
sepak...
Dedo ne ja zavr{i mislata. Od izrazot na liceto moè{e da
se pro~ita deka ne be{e za toa nitu da ja prifati, no nitu da ja odbie
ponudata. Komandantot vedna{ re~e:
-Da, sepak nemate pri~ini da ne ja prifatite na{ata ponuda.
-Mene sinko, godinite me navasaa. Ne sum ve}e za ugornini.
-So um se stignuva i do ugornini! Umot ne staree!
Dedo toga{ pogledna kon Tatko. Toj bezdrugo be{e zadovolen
{to na dedo mu se ukaùva{e tolku golema ~est. Kapetanot pogledna kon
nego. Pred dedo da odgovori, toj zabeleà:
-Slu{am sin vi ubavo go vladee francuskiot jazik, a so nas
sigurno i u{te pove}e }e go usovr{i. ]e nau~i i mnogu drugi raboti od
administracijata. Toj moè da ostane so vas da vi bide na pripomo{
dokolku ja prifatite na{ata ponuda.
Dedo vedna{ se nadovrza:
-Sakav da vi re~am deka samo taka bi ja prifatil ponudenata
~est! @iveam za negovata idnina...
-Se razbira, se razbira. Sin vi bi moèl da vi bide
preveduva~. Toj }e gi vr{i site raboti a vie samo }e go nadgleduvate i
koga treba }e go upatuvate.
-E, toga{ so zadovolstvo ja prifa}am ponudata!
-Neka vi e ~estita novata dol`nost!
Kapetanot nali od kowakot vo ~a{kite.
Vo gradot kraj Ezeroto po~nuva{e novo vreme. Toa be{e

vremeto na po~etokot na vistinskata tatkova francuska vrska. Negovoto
vistinsko vnesuvawe vo ìvotot i toa vo vremeto na Golemata vojna na
Balkanot...
XXIV
Dedo gi sobra na konak site sovetnici na op{tinata kako i

drugi vidni li~nosti vo gradot, glavno od bliska roda. Kraj nego be{e i
Tatko. Otkako be{e imenuvan za negov sekretar preveduva~, toj postojano
go pridruùva{e, kako negova senka.
Sovetnicite, prvin se protivea {to i vo Pogradec ne se
primeni do kraj kor~anskiot model na upravuvawe: polovina muslimani,
polovina risjani Albanci vo upravata. No, tie bea svesni deka ne moèa
ni{to da promenat, kolku i da se protivea. Bea zadovolni {to sepak
nivnite interesi kaj francuskata uprava }e gi zastapuva ~ovekot na kogo
mu veruvaa. Go po~ituvaa. Mu bea bliski i go ~uvstvuvaa za blizok.
No, se razbira, ima{e i nekoi koi skri{um ne se mirea so
funkcijata na dedo. Imalo, nekakva neras~istena asma vo po{irokoto
dedovo semejstvo, pa sega koga neprijatelot ne spie a i asmata e budna,
moè{e da se strahuva od mo`ni nezgodi. Vo najskritite misli, dedo
strahuva{e asmata da ne go sopre sina si na golemiot pat na ìvotot...
Vo gradot se o~ekuvaa promenite koi treba{e da gi donese
novata uprava. Dedo im re~e na sovetnicite deka za nego tie ne
prestanale da bidat gradski sovetnici, makar {to toj edinstveno ostana
so francuskata uprava. Im veti deka sekoga{ i pred sekakvi odluki }e se
sovetuva so niv.
Konakuvaa maìte do utrini. Se pee{e, se pie{e, se
meze{e...I pri toa se besede{e za idninata so Francuzite. Kon utrini
odekanaa zvucite na polifonata toskiska pesna, kako eden vid ve~na
himna na ovie lu|e, koga se smiruvaa so pesnata bilo pri presilna taga
ili presilna radost. Vo pesnite se vnesuvaa i junacite na novoto vreme.
Sekoj glas na svoj na~in ja zbogatuva{e polifonata pesna.
Lu|eto kraj Ezeroto, naj~esto so um, trpenie, prilagoduvawe, istrajuvaa
so okupatorite, znaej}i deka i tie ne se ve~ni. Ponekoga{ i niv gi
vnesuvaa vo polifonite pesni, no, koga }e zaminea is~eznuvaa od pesnite,
a na nivno mesto se o~ekuvaa novi...
Tatko taa no} ostana do utrini so maìte. Baba popusto go
~eka{e na ~ardakot pred konakot da mu posaka dobra no} i dari blagoslov
za noviot den. Ne moè{e da razbere {to be{e toa {to tolku mnogu go
vrza za tatka si otkako se vratija od kaj Francuzite. Taa se ostava{e na
kraj sî da ñ se raskaè, ili samata da ja naslutuva vistinata, da ja
sostavuva od fragmentite na razgovorite, {to kri{um gi slu{a{e od
maìte.
Dozna deka maòt ñ be{e stanal prvenec vo gradot, priznat
od Francuzite, no ne moè{e to~no da utvrdi za {to se rabote{e. I deka
sinot, makar premlad, se vrabotil kaj Francuzite kako preveduva~. I
taka i preostanuva{e da si ja sostavuva celata vistina.
Dedo i Tatko ostanaa sami na ~ardakot, otkako gi ispratija i
poslednite gosti. Se pojavi baba. Vidlivo zagrièna. I se ~ita{e na
o~ite. Neizusti nitu zbor. ûvstvuva{e deka se vestat burni nastani vo
koi }e bide vpleteno seto semejstvo, no ne moè{e lesno da go odredi
nivniot karakter.
Saka{e da pra{a {to se slu~uva. No odnapred znae{e deka
}e ñ bide odgovoreno deka toa ne e nejzina rabota, kako {to sekoga{ se
slu~uva{e koga pra{uva{e za rabotite na maìte. Nejzinata potajna
misla be{e sekoga{ naso~ena kon idninata na svoite sinovi. Vo ovie
neizvesni vremiwa, koga nastapuva{e noviot okupator, nejzinata misla
stignuva{e duri do Stambol, kaj {to nejzinoto semejstvo sî pove}e si ja
zacvrstuva{e svojata pozicija vo nova Turcija.
Tie denovi, taa ima{e dobieno edno pismo od nejzinite bliski, od koe
dozna deka nejziniot prv bratu~ed Fethi Bej Okijar, se borel ramo do
ramo so Mustafa ]emal Ataturk, vo presudnite bitki za nova Turcija.
Pomisluva{e potajum sina si da go isprati vo Stambol. Da se spasi od
neizvesnosta, da se prikrie, da se uspokoi, dodeka ne se smiri Balkanot i
ne prestanat vojnite. A ne be{e daleku i od pomislata sina si da go vidi
kako napreduva kraj slavniot vujko, uspevaj}i da se nadovrze na semejnata
advokatska loza ili na nekoja u{te povisoka pozicija vo Turcija. Taa
potajum, da ne slu{ne dedo, u{te od najrani godini mu raskaùva{e na
sina si koi i {to bile nejzinite vo Rumelija, koga zaminale vo Turcija.
Prikaznata za svoite vo Stambol so godini ja pro{iruva{e, ja
razubavuva{e, spored svoite neostvarlivi soni{ta i èlbi. Ja
dobliùva{e taa prikaska do svoite deca kako alternativa na drugiot
ìvot {to gi ~eka zad ovie pusti balkanski granici.
Dedo na svoj na~in ja potisnuva{e ovaa prikazna vo sebe.
Koga se èni so Turkiwata Hazbije, so }erkata na prilepskiot kadija, koj
zamina so semejstvoto vo Stambol, naslutuvaj}i go krajot na Otomanskata
Imperija, site veruvaa deka i toj e ve}e na pat kon Turcija. No, se
slu~uva{e tokmu sprotivnoto. Toj ostana veren podanik na krajezerskata
zemja, koja veruva{e deka eden den povtorno }e se pripoi kon svojata
raspar~ana tatkovina, ~ija realnost be{e potvrdena so Londonskiot
dogovor na golemite sili od 1913 g.
Toj ne saka{e da pobegne od taa zemja {to pove}e ne postoe{e, koja be{e
ednostavno razdelena na nekolku pomali zemji, privremeni republiki,
administrativni zoni. I stanuva{e poveren na ovaa zemja {to ne
postoe{e. Spored nego treba{e da se ostane vo nea koga ñ be{e najte{ko,
makar i po cena na ìvotot.
Te{ko i be{e na baba da gi razbere ovie patriotski ~uvstva
na dedo. Taa be{e vospituvana da se pokoruva na apsolutnata
patrijarhalna vlast na maòt. I tuka nema{e nitu peda prostor za
otstapuvawe. Taa dobro si go znae{e svoeto mesto vo senkata na
ogni{teto i vo nemo}ta da si go kaè svoeto, nasobrano vo du{ata, duri i
koga se rabote{e za idninata na svoite ~eda.
A eve dedo sina si go vode{e kon Zapad, kon Francuzite i Evropa, a ne
kon Istok, kon Stambol i Azija, {to be{e sonuvaniot pravec na baba. I
obajcata razmisluvaa kako da si gi spasat svoite ~eda vo neizvesnata
balkanska sudbina. Koj pat da fatat, koga sudbinata nikoga{ ne si go
kaùva svojot pravec. Be{e sigurno deka Tatko go nasledi ovoj nemir na
svoite roditeli za sekoga{, i im go prenese na svoite potomci vo nivnata
potraga po vistinskata tatkovina na Balkanot, koja nikoga{ vistinski i
ne ja najdoa.
Baba ne moè{e da do~eka da se vidi so sina si kako {to
saka{e. Da mu prenese del od svoite griì. Toa postojano go odloùva{e
za nekoe drugo vreme. Koga go napu{ti ~ardakot, vo dale~inata se
veste{e novata mugra. [to }e ñ veti taa na ova semejstvo? zamina Baba od
~ardakot so svoite nate`nati misli vo svesta. Dedo i Tatko re~isi i ne
ja zabeleàa. Taa se provre pome|u niv kako senkata na denot na
odminuvawe.
Vo dale~inata posinuva{e horizontot. Dedo i Tatko se
podgotvuvaa za noviot den na par~eto zemja kraj Ezeroto, vo koe
zavladeaja novite vojski. Tie treba{e so vistinski merki da se nadovrzat
na vekovnata istrajba. Veruvaa deka mugrata koja vleguva{e vo ~ardakot
}e go donese problesokot vo noviot den...
XXV
Na dedo Amed Karafil Sulstarova mu be{e nate`nalo

golemo breme vrz ple}ite. Kako da be{e malku ona semejnoto,
predizvikano od delbata na zemjata, od smrtta na prva sopruga, so
sinovite od toj brak, potoa i bremeto vo zacvrstuvaweto na novoto
semejstvo i griàta za staroto, koe se razgranuva{e vo krajezerskata
zemja, pa nedostiga{e sega i griàta vo upravuvaweto so gradot so novata
francuska voena administracija.
Dedo be{e svesen za granicite na svoite fizi~ki sili, za
razlika od umstvenite, koi posebno se zasiluvaa koga se doveduva{e vo
pra{awe istrajbata. Pa zatoa nastojuva{e kolku {to be{e mo`no
potemelno da go vnese svojot najstar sin, ne samo vo rakovodeweto na
semejstvoto i imotot, tuku i vo novata administrativna rabota kraj
u~enite francuski oficeri.
Dedo saka{e da go podu~i svojot sin pred da se zafatat so
francusko-albanskata uprava na Pogradec. Toj ima{e golemo iskustvo od
porane{nite okupatorski upravi na Pogradec. Se smenija pove}e: turska,
gr~ka, srpska, bugarska, avstriska... Re~isi site sakaa da vekuvaat vo
gradot, nekoi da go priklu~at kon nivnite zemji.
Golemata dedova ku}a kraj Ezeroto od sekoga{ im ostanuvala otvorena na
dobronamernite i hrabri lu|e, koi ne se mirele so porane{nite
okupacii.
No, sega kako da bea drugi vremiwa. Francuskite vojski, otkako gi
sovladaa avstro-ungarskite okupatori i go oslobodija gradot, nemu mu ja
ukaàa doverbata da ja spodeli so niv upravata na gradot, da go vnesat vo
istorijata!
Ne moè{e nitu da pretpostavi od kade tokmu nego go izbrale!
Navistina, toj be{e me|u starite sovetnici na gradot! Se pra{uva{e,
razmisluva{e.
Najposle se seti na svoeto poblisko minato, se seti na podr{kata {to mu
ja dade na Mladoturskoto dvièwe i za vrskite {to gi ima{e so hrabriot
resenec Nijazi Bej, koj i go spomnuva{e vo negovite memoari. Moèbi
prekubrojnite kodo{i koi gi imale vo gradot i koi bez dedo da gi znae,
doa|ale na konak vo negovata otvorena ku}a, nepovikani i nepoznati, me|u
koi sigurno nekoi od niv gi prenesuvale negovite misli deka od
Francuzite, negoviot narod zlo ne videl, tuku samo dobrini, pred sî so
formiraweto na Republika Kor~a.
Pred dedo i Tatko da gi prevzemat obvrskite na novata
administracija nadolgo i na{iroko gi izdvojuvaa prioritetite,
vistinskite zada~i.
A zemjata, kutrata, be{e vo haos. Be{e podelena ograbena razjadena, seta
vo stari i novi granici. Be{e presudno, spored dedo, Francuzite koi ne
vojuvaa za da osvojat novi teritorii, tuku za da go razberat mesnoto
naselenie, da im donesat sloboda i nov ìvot, da se zadràt vo gradot i
drugite okupirani teritorii do krajot na Golemata vojna, za da ne stanat
Albancite plen na zavojuva~kite apetiti na sosedite.
Ne mu be{e lesno na dedo da go vnese svojot najstar sin vo tajnite na
nevozmo`nata albanska dràva, da mu gi objasni pri~inite za anarhijata
i haosot. Zagledan vo dale~inata, vo sinevinata na Ezeroto, koja
blesnuva{e na site strani, dedo dlaboko vo sebe, po~uvstvuva deka be{e
dojden vistinskiot moment da mu kaè na svojot sin nekolku razmisli za
nivniot odnos kon francuskata vlast, pred da zapo~ne nivnoto
slu`buvawe:
-Nie sinko, ne sme narod koj moè lesno da se razbere, a u{te
pote{ko da se upravuva so nego!
-Zo{to tatko, zar sme nie poinakvi od drugite na Balkanot?
-E, moj sinko, mi postavuva{ pra{awe {to i mene me ma~i so
godini, a odgovor nikako da najdam, pa duri ni od mojot tatko!
-Tatko, nie sekako treba sami da si se razbereme, pa da
barame drugite da ne razberat!
-Ti sinko umno razmisluva{ za tvoite godini!
-Tatko, ti ìvee{e i pod sultansko i pod drugi vladeewa. Ni
prefrluvaat deka verno sme im sluèle na Otomancite, pa sega go
spodeluvame porazot, ni krivi ni dol`ni gi trpime posledicite, nebare
i niv sme gi vodele!
-Da be{e taka sinko, nas te{ko deka denes }e ne ima{e kako
narod, makar {to so arno ili so silina, golem del od narodot go
primivme islamot, nie nikoga{ ne se otkaàvme od nas samite.
Ostanavme so zdruèna sudbina. Ne si vadevme o~i edni na drugi, ni koga
ni ja menuvaa verata. Moèbi i zatoa najmnogu ne napa|aat vo istorijata.
U{te mnogu godini }e ne napa|aat. Duri i tvoite potomci nema da gi
po{tedat.
-Velat tatko, deka premnogu sme sluguvale vo istorijata za
drugite, za da umeeme denes na{a dràva da upravuvame.
-Ne ni bilo lesno, sinko, da se razbereme so tolku mnogu
vojski koi bile dojdeni sekoja od niv za da ne "oslobodi".
Razberi sine, dràvite denes na Balkanot se ro`ba na tu|i vlijanija.
Kolku pomala dràva, tolku e pogolemo vlijanieto na golemata sila.
-Zo{to, tatko, imavme takva sudbina?
-Sudbinata ne se pora~uva. No i ne se ~eka! Nie sme pove}e
vleani kaj drugi narodi otkolku {to sme samite na broj. Na{i vodele
tu|i dràvi, golemi kolku dve tri Albanii. A denes ne moàt da vodat
edna osakatena i raspar~ena zemja. Ete na primer, i {efot na na{ata
prva dràva, Ismail ]emali, upravuva{e so teritorija dest pati
pogolema od ovaa {to ja imame denes. Go po~ituvaa site toga{ni evropski
{efovi na dràvi. Velat deka Otomanskata Imperija nemala pogolem
diplomat od nego.
-Ama ne se proslavi kako prv voda~ na na{ata dràva.
-Toj, sinko, {tom nastapi prvata kriza vo zemjata, za da gi
izbegne tragi~nite delbi, vo imeto na spasot na zemjata, ja napu{ti
vlasta. Ja napu{ti poradi rivalstvoto so Esad Pa{a Toptani!
-Koj e vsu{nost, toj Pa{a? Toj u{te pali i àri vo
Albanija. I nam, vo Pogradec, ni go zagor~uva ìvotot.
-Toj e sega pri{ane~en, so petstotini gavazi, vo Solun, kraj
Isto~nata armija. Francuzite znaat dobro koj e, ama velat vi{ite
interesi na Sojuznicite se nad sî. Site se pla{at od nego!
Izrod sinko, izrod!
Vardi se od nego i od negovite gavazi! Toj e gotov da zavladee
so bilo koe par~e od Albanija, po bilo koja cena, a najmnogu `rtvuvaj}i
gi svoite.
-No sepak, tatko, ne mi odgovori zo{to, Francuzite koi se
na{i prijateli, go za{tituvaat? Zar ne ja gleda, Pa{ata, igrata? Kade mu
se o~ite?
-Vlasta, sinko, zaslepuva.
-Zar Francuzite, tatko, ne gladaat {to se slu~uva?
-I tie, sinko, se razbira se vpleteni vo golema igra, vo
Golemata vojna. Nivnata cel bila da ja {titat Srbija, kako niven glaven
sojuznik vo vojnata.
-Zar po sekoja cena?
-Umno ti e pra{aweto, sinko. No, nikoj da gi razbere tie
vi{i interesi.
-Zar oficerite svesno se `rtvuvaat? Zar tie ne moàt da ja
otkrijat vistinata?
-Vo toa, sinko, e i na{ata {ansa. Da preìveeme i vo ovaa
vojna. Najposle nekoj da ne razbere. Toa se nekolkute francuski oficeri,
koi najposle ne razbraa. Poinaku ne bi imalo smisla i na{eto u~estvo vo
francuskata administracija vo Pogradec.
-Zar nema da ni pre~i Esad Pa{a so gavazite?
-Da, toj se obide so vojskata koja go zazede Pogradec, da
vturne i ~eta svoi aramii, za da ja "spasi Albanija", ama site na{i mu se
sprotivstavija. Moraa duman da fatat, inaku site }e bea istrebeni.
Te{ko e seto toa da se razbere. No, samo edno e jasno:
Najgolemi neprijateli na Albancite, se samite Albanci. Pa{ata be{e
eden od niv. Toj sigurno nema da zavr{i slavno.
No, ti sinko, pak ti velam, vardi se od nego, makar {to i
Francuzite mnogu ne go sakaat.
-Ne razbiram, tatko, zo{to go vardat koga ne go sakaat?
-I toa e, sinko, razbirliva prikaska. Golema e francuskata
nacija. Imperija so mnogu kolonii. Ne e lesno da se razbere toj mo}en
narod vo Evropa.
Vo Francija zapo~naa golemite revolucii, koi ne prestanuvaat da go
menuvaat svetot. Francuzite I gilotinata ja izmislija. Gi znaat site
itrini na vladeeweto. Gi nau~ile dobro mentalitetite na pokorenite.
Umeele tie i na{iot poglavica Esad Pa{a na sinxir da go vrzat. Da lae
i da kasa koga }e im pritreba. A otkako }e gi svr{i valkanite raboti,
ako premnogu bara i postojano 'rì, }e objavat deka go fatilo besnilo, za
da go `rtvuvaat. Kako da ne bil! Si imaat, tie i drugi pci pod sinxir, od
drugi nacii i rasi, so koi vladeat. Ama na Balkanot e sî podrugo. Te{ko
priviknuvaat na Balkancite! I zatoa otporot na francuskite oficeri
kon balkanskata politika na nivnata zemja, ovde e pogolem. No, }e vidime
sinko, kakva sudbina ni gotvi idninata.
-Pa{ata, tatko, sigurno ima svoi kodo{i vo Pogradec!
-Se razbira, sinko, oti gi ima. I od niv treba da se vardime.
Edni rabotat za Francuzite, drugi za Avstro-Ungarcite. A i za mnogu
drugi. Tie lesno se prepoznavaat. Sekoga{ se najbu~ni protiv svoite
gazdi. A najopasni se koga mol~at i klevetat. Tragaat po korenite na
asmata, gotovi da skaraat novi semejstva, zemjata u{te pove}e da se
podeli.
Vardi se sinko, najmnogu koga nova vojska go zazema gradot.
Toj stanuva novo gnezdo na kodo{i, naj~esto gazdite se menuvaat a
kodo{ite ostanuvaat. Vardi se sinko, nemam drug amanet pred da
zapo~ne{ da raboti{ kaj Francuzite...
Dedo i Tatko odea vo presret na noviot den na istorijata na

gradot pod francuskata okupacija. Se obiduvaa so zdruèni sili, na umot
i iskustvoto, so mladosta i zrelosta, da dadat svoj pridones vo
upravuvaweto so gradot pod novata francuska administracija.
Gi o~ekuva{e golema neizvesnost. êkorea kraj Ezeroto po
patot koj vode{e kon gradona~alstvoto. Dedo, ovoj pat, samo saka{e da go
doprati svojot sin, da go ostavi da zapo~ne da raboti so Francuzite. Sam.
Dedo be{e oble~en vo belata sve~ena ruva, so palarijata na glava,
potpiran odvreme na vreme so bastunot, gord {to negoviot sin vleguva{e
"vo golemata politika" vo presudnata 1917 g., na Golemata vojna.
Go gleda{e svojot sin, so visoka i stamena stava, so otvoreno lice
i {iroko ~elo, so kratki crni musta}i, so cvrst ~ekor. Potajum se
gordee{e so nego, no bez da go pokaùva toa nitu eden mig, ostanuvaj}i
veren na tradicionalnata, semejna hierarhija.
Se gordee{e so nego, no vo isto vreme mu se polne{e du{ata so
nekakva neobjasniva taga, koga pomisluva{e kakva idnina }e go ~eka vo
vekot {to be{e pred nego. Ne be{e siguren dali negovite idni ~ekori }e
go vodat kon Carigrad, kon Istok, kon taa najsilna gravitaciona to~ka na
mnop{tvoto iluzii na mladite Balkanci, po padot na Otomanskata
Imperija, ili kon Zapad, patot {to sega go ozna~uvaa vo Pogradec
francuskite vojnici i oficeri. Razmisluva{e taka, dedo, za cvrstite
~ekori na svojot sin, bez da znae koj pravec }e fatat vo ìvotot...
Vo vremeto na zalezot na ìvotot, ~ovek lesno se prepu{ta
na fatalnosta. Ako be{e dedo samiot vo pra{awe, moè{e lesno da ñ se
prepu{ti. No ìvotot na najstariot sin mu dava{e dodatni sili da
prodolì, da ne ñ se prepu{ta na sudbinata, koja baba ja gleda{e kon
Istok...
XXVI
So vekovi du{ata na semejstvoto be{e vrzana za zemjata. Se

sprotivstavuva{e na fatalnosta na egzilot. Prvata golema preselba
be{e predizvikana pred mnogu vekovi, koga na Balkanot se razdeli
Zapadnoto od Isto~noto Carstvo. Toga{ risjanite se podelija na
pravoslavni i katolici. Novata preselba be{e predizvikana mnogu
godini podocna, po vtorata golema fraktura, koga zavladea Otomanskoto
Carstvo i risjanite se podelija u{te i na muslimani. Troverjeto re~isi
stana sudbina vo deset vekovnata albanska sudbina.
Francuskite vojnici i oficeri, pri zazemaweto na Kor~a i
Pogradec, u{te pri prvite kontakti so naselenieto, ubavo ja zabeleàa
tolerantnosta pome|u muslimanskoto i risjanskoto naselenie. Ova go
smetaa za posebna vrednost na razdeleniot i raskrvaven Balkan vo
apoteozata na etni~kite i verskite sudiri, koi ~esto zavr{uvaa i so
masakri na nevinoto naselenie.
Svoevremeno i osnova~ot na malata albanska republika
Kor~a, polkovnikot Anri Dekuan, zabeleàl deka io muslimanite i
risjanite vo Kor~a sakale decata da se {koluvaat na nivniot maj~in,
albanski jazik, so cel u{te pove}e da se zajakne edinstvoto na dvete
verski zaednici na istiot narod.
Polkovnikot Dekuan, koj ne bil samo vojnik, koj ostvaruval jasno
zacrtani geostrategiski imparativi, nikoga{ ne ja gubel od vid i svojata
civilizaciska misija vo Kor~a. U{te toga{ toj }e mu pi{uva na svojot
komandant i moralen osnova~ na Republika Kor~a, generalot Moris
Saraj, von voobi~aenata {ifruvana prepiska:
"Po~ituvan generale, vi pi{uvam, vo duhot na na{ite
razgovori vo Solun, vo vrska so albanskoto pra{awe, pred moeto
zaminuvawe vo Kor~a. Ne se osmeluvam, se razbira ovaa prepiska da ja
oficijaliziram. Ne prestanuvaat da ne obvinuvaat za proalbanstvo.
Nie kako da im protivre~ime na zainteresiranite sojuznici da go
razdelat naselenieto na verska osnova-na risjani i muslimani, za da
potem toa polesno se vladee i asimilira.
Zaedni~kata-muslimansko risjanska administracija, zaedno so na{ata vo
Kor~a odli~no funkcionira. Zemjata gi organizira svoite prvi
institucii na Balkanot. Zemjata po mnogu godini se ora i se see.
Otvorivme po prv pat i {eesetina albanski u~ili{ta so okolu ~etiri
iljada u~enici. I muslimanite i risjanite sakaat nivnite deca da se
{koluvaat vo javni, lai~ki u~ili{ta.
Nie ne sme dojdeni vo Kor~a samo da go oslobodime ovoj
narod, tuku i da go spasime. Toa e i na{a civilizaciska dol`nost. Vi
predlagam da go podrìte i otvoraweto na prvata lai~ka francusko-
albanska gimnazija vo Kor~a. Ova moj generale }e bide vistinska
kulturna revolucija na Balkanot.
Samo vo tekot na eden vek, vo tekot na eden ~ove~ki ìvot, ovie lu|e }e
se zdobivaat so znaewa od tri veka koi ja ozna~ija evropskata
civilizacija: renesansata, humanizmot, reformacijata. Ova u~ili{te }e
bide na{ prv lai~ki hram za ovoj narod. ]e se u~i za na{eto
kartezijanstvo, za Francuskata revolucija...
Vreme e da mu se pokaè na ovoj narod kade e domenot na
Bo`joto a kade e domenot na ~ove~koto."
Ova be{e eden vid prodolùvawe na nekoga{nite razgovori
na generalot i polkovnikot. Tie postepeno gi gubea bitkite na bojnoto
pole i ve}e be{e ozna~en po~etokot na krajot na nivnata voena misija na
Balkanot, no prodolùva{e nivnata civilizaciska misija. Makar {to
tie pove}e i ne moèa da smetaat na podr{ka od Ke D'Orse i
Ministerstvoto za vojnata za novi voeni akcii, tie prodolùvaa da
veruvaat vo nivnata vtora misija.
Na 25 oktomvri, vo Kor~a se otvori prvata lai~ka gimnazija, pod
rakovodstvo na francuskite vlasti. Ova be{e edna mala pobeda vo
domenot na Golemata vojna, koja se vode{e na Balkanot, no ovoj pat pod
pokrovitelstvo na Ministerstvoto za obrazovanie na Francija.
Polkovnikot Dekuan, uspea da go vnese lai~kiot duh na Tretata
Republika na Francija vo Kor~a. Toj povtorno mu pi{uva{e na svojot
general vo Solun, po dobienata bitka kaj Pogradec.
Generalot, po ovaa bitka se ~uvstvuva{e kako umoren heroj na Golemata
vojna. Ne mu odgovori i na ova ohrabruva~ko pismo na Polkovnikot.
Komandantot, kogo potajum go obvinuvaa za albanofilstvo vo
Kor~a,toga{ se podgotvuva{e da zamine.
Generalite vo Golemata vojna, koi ja sozdadoa Republika Kor~a i ja
pro{irija do Pogradec i podaleku, gi zavr{uvaa nivnite voeni misii, no
ja prodolùvaa nivnata civilizaciska misija, nadvor od sekakvi naredbi
i instrukcii od nadle`nite ministerstva vo Pariz.
Taka bi i vo Pogradec.
Samo sega bea promeneti protagonistite od obete strani. Od
strana na Francuzite }e bide komandantot Eduard Ogist Ipolit Mortie,
a od albanska stariot Amed Karafil Poradeci, so svojot sin.
Dedo Amet veruva{e deka vo vremeto na francuskoto

vladeewe vo Pogradec, knigite }e ja promenat sudbinata na semejstvoto.
Taa dotoga{ be{e cvrsto vrzana za zemjata. Seta nejzina hronika moè{e
da se ~ita na liniite na oranata zemja so vekovi. Trebe{e da nastapi
golem istoriski nastan, pad na imperija ili svetska vojna pa kone~no
semejstvoto da pojde kon drug pat.
Dedo, pri krajot na otomanskoto vladeewe gleda{e deka docni slobodata
na svojot narod. Pri~inata ja gleda{e vo knigite. Niv gi ima{e mnogu
malku. Veruva{e deka presuden den za novata sudbina na semejstvoto be{e
koga go ostavi Tatko, prv pat sam vo francuskata komanda. Go ostavi sam
nebare ptica koja prv pat leta za da si ja proba mo}ta na svoite krilja...
Tatko be{e iznenaden koga vleze vo kabinetot na

komandantot Loalije. Okolu nego zabeleà mno{tvo knigi. Nikoga{ ne
be{e videl tolku mnogu knigi na edno mesto. Kabinetot na komandantot
pove}e prilega{e na biblioteka, otkolku na voena slu`bena prostorija.
Ima{e mnogu knigi, koi vojnicite najmnogu gi ~itaa po bitki. Ima{e
knigi za u~ewe francuski jazik. Ima{e re~nici, stru~ni knigi...
Komandantot Loalije, otkako ja zabeleà v~udonevidenosta
na Tatko od mno{tvoto knigi, se obide da mu ja objasni nivnata
sodrìnata i namenata. Preku knigite, komandantot prodolì da go
voveduva Tatko i vo dol`nostite. U{te od prviot razgovor Tatko znae{e
deka }e bide sekretar i preveduva~ vo administracijata, no ne znae{e za
drugi dol`nosti. Komandantot Loalije, toa go zabeleà i mu re~e:
-]e bidete angaìrani vo otvarawe na u~ili{ta na albanski
jazik vo Pogradec i okolinata. Nie }e prodolìme so otvarawe na novi
u~ili{ta na ovie podra~ja.
Tatko u{te poza~udeno go pogledna komandantot. Ne
veruva{e vo toa. Mu bea poznati promenite na francuskite vlasti vo
Kor~a. Grcite kako novi sojuznici, vr{ea golem pritisok vrz
francuskite vlasti za da gi zatvaraat albanskite u~ili{ta. Ni{to ne
re~e, o~ekuva{e komandantot da prodolì:
-Spored na{ite instrukcii nie }e otvorime vo sekoe selo po
edno u~ili{te. Vo celata zona }e ima vkupno dvesta. Takva be{e glavnata
instrukcija dobiena od Solun, a potpi{ana od generalot Saraj. Ponova
instrukcija nema, a so toa nema ni pre~ka za otvarawe na novi u~ili{ta.
Tatko zadovolno gi slu{a{e zborovite na komandantot. Go
obzede golema radost. Be{e sre}en {to }e mu ja prenese ovaa vest na dedo.
Francuzite ostanuvaat verni na svojata misija, zapo~nata u{te vo
Kor~a...
Tatko go mina ku}niot prag so knigite koi gi dobi vo

komandata. Majka mu koga go vide odaleku so knigi ja oblea studena pot.
Dedo dostoinstveno go pre~eka. Be{e sre}en {to sinot vleguva{e v ku}i
so knigi v race. Za nego toa be{e dobar znak. Se vestat, si misle{e,
podobri vremiwa. Vremiwa na knigite vo semejstvoto.
Dodeka go sleda{e sinot kako se dobliùva kon ~ardakot, se
priseti za prvite knigi koi nekoga{ toj samiot gi vnese v ku}i i poradi
koi mora{e so svojot sin od prviot brak Nuri Poradeci da zavr{i i vo
turskite zandani. ]e nastrada{e poradi knigite, }e ostane{e da gnie vo
apsanata zaedno so sinot, ako ne stasa noviot otomanski ustav i
amnestijata.
No, ima{e i potragi~na sudbina od negovata predizvikana od knigite.
Toa be{e sudbinata na \ok Mokrari, od Ple{i{ti, koj be{e ìv spalen
so knigi doneseni od Bukure{t...
Vleze tatko so knigite na ~ardakot. Gi rasposla site na

{irokata masa. Dedo voshiteno gi gleda{e. Im se raduva{e. Kako da bea
ìvi. Sveti. Go pregrna sinot i mu re~a:
-Ovie knigi, sinko, ja prestavuvaat novata sudbina na
semejstvoto. I jas koga bev mlad kako tebe, donesov knigi v ku}i.
No, toga{ bea drugi vremiwa. Ne bea minati nitu desetina godini
otkako se otvori prvoto u~ili{te vo Pogradec.
Otomanskata vlast, otkako dozvoli od edna strana da se otvorat albanski
u~ili{ta, od duga strana zabrani da se ispra}aat albanski knigi od
Stambol ili od Bukure{t.
Silen be{e pritisokot na Gr~kata patrijar{ija. Vo Kor~a padnaa i
mnogu nevini `rtvi mr|u prvite albanskite u~iteli. Se vode{e duri i
balkanska vojna protiv na{eto opismenuvawe.
Prviot u~itel vo Kor~a, Spiro Kosturi, be{e kukavi~ki ubien. I
u~itelot Pandeli Sotiri be{e prinuden da se samoubie, a Petro
Luarasi, be{e otruen.
Smrtta poradi knigite kruè{e i okolu na{ava ku}a. I mene, sinko,
kri{um mi nosea knigi od Stambol i Bukure{t. Ve{to gi sokrivav.
êsto gi zakopuvav pod zemja. Kodo{ite prorabotea. Po nivnite
potkaùvawa ni ja aratisaa ku}ata od site strani. Baraa, pretraùvaa,
ama knigi ne najdoa. Ubavo gi skrivme, gi zakopavme. Otkako mina
opasnosta i ostavivme da izmine nekoe vreme, zapo~navme da gi
otkopuvame no}e. Ima{e knigi na koi im bea uni{teni prvite stranici,
ama nivnata sr` be{e spasena.Tie i natamu sluèa.
Tatko so voshit slu{a{e. Za prv pat doznava{e za dedovite
podvizi so knigite. ûvstvuva{e deka tie so nekakva vnatre{na svetost
}e mu go osvetluvaat patot vo idninata. Knigite stanuvaa samite po sebe
eden vid semejna religija, koja se nasleduva{e. Tatko veruva{e deka so
knigite }e go najde izlezot od varvarstvoto na Balkanot.
îtaweto stanuva{e dominanten ~in vo ìvotot na Tatko.
Vo knigite se krie{e nekakva tainstvena dimenzija koja nekoga{ bila
odzemena od ìvotot na semejstvoto i sega niz ~itaweto na vistinskite
knigi treba{e da se povrati vo ìvotot kako nova {ansa.
Otkako go spodelija zaedni~kiot voshit kon novite knigi vo
ku}ata vo edno drugo vreme bez zabrani, dedo mu re~e na Tatko:
-Sinko, rajot, vistinskiot raj moèbi se nao|a na stranicite
na nekoja kniga. No, knigite moàt da vodat i kon pekolot. Treba da se
najde vistinskata merka na ~itaweto.
Tatko vnimatelno slu{a{e. Ne go zapira{e dedoviot elan.
Toj znae{e deka na krajot, kako po obi~aj, }e mu dade i konrkretni soveti
kako da se odnesuva so Francuzite. Pa toj mu be{e i pretpostaven vo
administracijata.
-Gledaj, sinko, -prodolì dedo.- Na{ite nasledeni zemji se
rasitnija. [to se razdeli, {to se prodade. Ostana malku zemja. No i taa
vo ovie kleti vremiwa nitu se ora, nitu se see. Premnogu stvrdnala.
Ti si sinko umen, preumen za tvoite godini. Ti od Avstrijancite nau~i
troa germanski, a i od Francuzite francuskiot bogami dobro go
podnau~i. Turskiot go znae{, maj~in jazik ti e.
Moè{ duman da fati{ koga saka{ !
Kon Zapad ili kon Istok.
No, znaj sinko, tie {to ostanuvaat vo rodnata zemja, naj~esto i Bog e so
niv. Jas i majka ti sme prestari za preselba. Koga }e se presadi, sinko,
staro steblo, toa vedna{ umira. Tebe, sigurno knigite vistinskata sudba
}e ti ja donesat...
A sega, da gi ostavime ovie golemi muabeti za drugi vremiwa.
Da vidime {to te o~ekuva kaj Francuzite.
-Komandantot, Loalije, me zadolì da mu predadam spisok na
u~iteli za na{ite prvi u~ili{ta. Podocna, mi re~e deka ako se najdat
dobri u~iteli }e se otvori vo sekoe selo po edno u~ili{te. Kolku
u~iteli tolku u~ili{ta.
Dedo ova go oceni kako dobar znak za idninata na Pogradec i
drèweto na Francuzite. Tie prodolùvaa edna neobi~na bitka vo
Svetskata vojna, bitkata za novi u~ili{ta vo zazemenite teritorii.
Nikoj ne o~ekuva{e vakov presvrt po zazemaweto na Pogradec.
Dedo be{e podgotven da odgovori na site pra{awa na sinot
vo vrska so otvoraweto na u~ili{tata.
-Dali, tatko, znae{ nekoj vo Pogradec {to gi znae site
albanski bukvi? Barem da znae da ~ita, kolku tolku. A }e bide golema
sre}a i da pi{uva.
-Se razbira, sinko, gi ima. Gi znam mnogumina. Gi znam u{te
od tursko vreme koga dobivaa bukvari i knigi od Bukure{t i Stambol, za
niv samite, no i za prvoto u~ili{te vo Pogradec.
-Jas, tatko, nikogo od niv ne znam.
-Gi znae{, sinko, gi znae{. Mnogumina od niv na konak ni
idat.
-Pa tie ni se od bliska roda?!
-Ako sinko, neka se! Podobro od niv nikoj ne }e ja zavr{i
rabotata. A podocna, }e gi ima i drugi.
-Od mene tatko, ti rekov, baraat spisok na u~itelite so
podatoci koi se {to se i kolku se pismeni.
-Kolaj rabota, sinko.
Eve, sedni i pi{i.
Tatko ima{e pred sebe list i kalem. Prvo go zapi{a
naslovot na albanski i na francuski jazik.
Dedo gi gleda{e prvite napi{ani zborovi. Be{e gord na
negoviot prekrasen rakopis. Tatko od osmanicata, koja zapo~na da ja u~i i
ne ja dou~i vo staroto tursko u~ili{te vo Pogradec, lesno se prefrli na
albanskoto pismo, koe be{e usvoeno pred nekolku godini. No, dedo
nikako ne privikna na novoto pismo. Go brka{e so staroto, osobeno koga
pi{uva{e. A pri ~itaweto, nema{e problem. Be{e u{te pozadovolen
koga sinot naslovot i vovedot vo spisokot gi napi{a na francuski jazik.
Na krajot zapo~na da gi redi imiwata na u~itelite:
-Pi{uvaj sinko. Za u~itel vo Pogradec moè da bide Esad
Minaroli. Zapi{i go imeto i na ]ani Karafili. Vo Starova u~itel bi
moèl da bide Zenel ]erim Isenbeg. Ponatamu, vo Le{nica moè da bide
Nevruz Darova, a vo Sovjan Seid Kadili. Vo Blace Xavid Kadili, vo Remew
Nevruz Ru{ani, a pak vo Podgorje, Istref Marjan...
Dedo zapre so redeweto na imiwata i po malku re~e:
-Zasega se se}avam samo na tolku. Treba u{te?
-Da se razbira, }e se otvorat, do krajot na godinata duri
pedeset u~ili{ta. Tolku u~iteli }e bidat potrebni.
-]e se najdat, }e se najdat, sinko. Samo ovie {to ti gi kaàv,
umeat i da ~itaat i da pi{uvaat. I odli~no da esapat.
-Pa kako, kade da gi pronajdeme drugite?
-Ne beri gajle, sinko. Vo sloboda sî se u~i. Ima mnogumina
koi znaat da ~itaat. Tie lesno }e nau~at i da pi{uvaat. A za esapeweto,
ti rekov nemaj grià.
Tuku, imiwata na drugite u~iteli, }e ti gi kaàm, ima vreme.
Neka se otvorat u~ili{tata so ovie u~iteli, pa potem kolaj rabota. ]e se
javuvaat i sami.
No, kaùvaj sega {to drugo novo ima vo francuskata
komanda? [to veli tvojot komandant? Jas, denes ne stignav da se vidam so
nego.
-Ima, tatko, ima novost. Se o~ekuva da dojde nov komandant
na na{ata administrativna zona. Se vika Eduard Mortie. Po ~in e major.
-Ubavo, sinko, ubavo. Koj saka neka dojde. Samo neka ja
prodolì ovaa bitka za nas.
-Ne se znae, tatko, ne se znae.
-Moèbi si vo pravo, sinko. Narodot veli: kolku pa{i,
tolku tabieti. [to drugo si doznal za nego?
-Velat oti bil blizok prijatel na generalot Saraj. Vojuvale
zaedno.
Dedo, vidlivo iznenaden, re~e:
-Sinko, ako e negov ~ovek, toga{ Pogradec sigurno go
o~ekuvaat podobri denovi...
XXVII
Site go o~ekuvaa noviot komandant. Lu|eto bea vidlivo,
nekoi zapla{eni, drugi zagrièni i nestrplivi. Noviot komandant
treba{e da ja donese i novata nade`. Vestite koi idea od Republika Kor~a
za reduciraweto na nejzinata avtonomija pod pritisok na bliskite
francuski sojuznici, Grcija i Srbija, lu|eto gi ~inea nedover~ivi, skepti~ni i
kon site ubavi gestovi na francuskata vojska.
Gradot zaìvuva{e vo nova epoha. Nikoga{ vo istorijata ne bil
po~ist. Po mnogu godini se o~ekuva{e i prvata ètva. Se sadea trevnici, se
gradea pati{ta. Duri za prv pat vo istorijata gradovite i selata se
povrzuvaa so telefonski linii. Se o~ekuva{e, so ideweto na komandantot
Mortie, da se pomirat nade`ta i somneòt.
Noviot komandant Se o~ekuva{e da svrti nova stranica vo
istorijata na gradot. Vesta za negovoto doa|awe se pro{iri na site
strani vo gradot. Legendata za nego pristigna i pred da dojde toj samiot.
Me|u fracuskite vojnici, osobeno marokanskite, ima{e mnogumina koi
go poznavaa i so koi se borel. Vpro~em i negovata prva voena slu`ba
be{e vo Maroko. Ovde }e se istakne so svojata besprekorna disciplina.
Nabrgu, na po~etokot na Golemata vojna }e bide prefrlen na
balkanskite boi{ta. ]e bide vklu~en vo 371-ot pe{adiski regiment na
Isto~nata armija. ]e bide zapameten po svojata hrabrost i ladnokrvnost
vo presudni momenti.
Na 9 noemvri, 1916 g., }e se najde vo bitkata za Bitola, so koja
komanduva{e samiot general Saraj. Ovaa bitka be{e zapametena po
svojata zna~ajna pobeda, no i po golemiot broj `rtvi.
Majorot Mortie }e bide zapameten po eden svoj voen podvig. ]e
za{tituva nemo}ni lu|e od bombardirawe. ]e se zdobie so nekolku rani.
Samo Bog znae kako ostanal ìv. Nekoi velea deka bil ispraten vo
Pogradec za da si gi dolekuva svoite rani vo pitominata na predelite na
krajezerskata zemja,a drugi go ispolnuval amanetot na generalot Saraj,
pred negovoto zaminuvawe od Isto~niot front.
Majorot Mortie znae{e za Malata bitka na generalot Saraj za Pogradec
vo Golemata vojna. Znae{e i za negovite nedorazbirawa so Ke D'Orse i
Ministerstvoto na vojnata. U{te toga{ zajaknuva{e nivnoto diskretno i
nenametlivo prijatelstvo skovano na voenite tran{ea kraj Bitola.
Sepak ostana enigmata na nivnata voena povrzanost. Istorijata na
Golemata vojna moèbi }e gi otkrie tajnite i pri~inite za nivnoto
zaedni~ko vojuvawe na Balkanot i Bliskiot Istok od 1916 do 1925 g.
Na majorot Mortie mu be{e poznata privrzanosta na
generalot Saraj za Pogradec po negovoto prezemawe od Avstrijancite.
Znae{e i za nastojuvaweto na Srbite, po zazemaweto na gradot, da
imenuvaat svoj prefekt, a podocna i da go prezemat. Toga{ generalot
Saraj go odbi ovoj predlog i taka Pogradec se najde pod cvrsta kontrola
na francuskite voeni vlasti. Srbite go istaknuvaa nivniot krunski
argument deka gradot {to go zazele za vreme Balkanskite vojni vo
dekemvri 1912 g., im pripa|al nim i na nikoj drug. No sega bea dojdeni
drugi vremiwa.
Generalot Saraj ostana cvrst na svojata odluka. Srpskite vlasti nabrgu
go povlekle nivnoto barawe. Verojatno u{te toga{ generalot Saraj
pomisluval da postavi vo Pogradec komandant na zonata, koj bi bil
najmnogu dostoen na doverbata. Makar pred zaminuvawe, generalot Saraj
go ispratil predlogot do Ministerstvoto na vojnata, majorot Eduard
Mortie da bide imenuvan za komandant na novata osvoena zona, kone~noto
re{enie docne{e. Nekoi toa go povrzuvaa so smalenata avtonomija na
Republika Kor~a, a drugi so zaminuvaweto na generalot Saraj. No ne
be{e to~na nitu ednata nitu drugata agrumentacija.
Re{enieto za imenuvaweto na komandantot Mortie be{e
nekade zaglaveno vo sloèniot birokratski mehanizam na
Ministerstvoto na vojnata. No sepak na krajot, baraweto na generalot
Saraj be{e ispolneto. Toj na krajot moè{e da go napu{ti zadovolen
Isto~niot front.
Komandantot Mortie preostanuva{e da ja osmisli malata
pobeda kaj Pogradec. Poslednata pobeda na generalot Saraj vo Golemata
vojna...
I koga ide{e od Kor~a kon Pogradec, otkako go odmina

ezeroto Mali} zaedno so svojata pridru`ba i pred o~i mu se otvori
sinoto Ohridsko Ezero, majorot Mortie po~uvstvuva deka izleguva od
pekolot na vojnata.
Najposle voenata kolona, na ~elo so majorot Mortie
pristigna pred komandata i administrativnata zgrada vo Pogradec.
Majorot go pre~eka postroen odred sostaven od francuski, senegalski
vojnici i marokanski strelci.
Grmna silen vojni~ki pozdrav. Odeknaa i zvucite na
Marseqezata od maliot voen orkestar, koj vakva prigodna voena muzika
posledniot pat izveduva{e pri osvojuvaweto na Pogradec. Drugi pati
muzi~arite svirele vo po~inkite pome|u dve bitki. Klasi~ni muzi~ki
zvuci odeknuvale za prv pat niz planinskite predeli.
Komandantot Mortie be{e vidlivo vozbuden. Se obiduva{e od
petni sili da go odrì cvrstiot ~ekor sledej}i go ritamot na mar{ot.
Te{ko uspeva{e vo toa. Be{e o~igledno deka seu{te ne mu be{e
zazdravena poslednata rana. Bil ranet na desnoto koleno. Ostanal da se
lekuva, no moral, nedolekuvan, da pojde kon Pogradec.
Koga go odmina postroeniot odred vojnici, mu podadoa bastun
za da se pridrì. So sudni maki sedna malku da po~ini. Potem edvaj stigna
do svojot kabinet. Mu prijde lekarot od malata voena ambulanta. Ja pobara istorijata
za klini~koto lekuvawe na majorot. Ima{e i {to da vidi. Rana vrz rana. U{te edna
nezazdravena drugata kraj nea.
Lekarot ima{e zagrièn izraz na liceto. Se obiduva{e da
mu ukaè na komandantot Mortie za mo`nite posledici od ranata dokolku
ne se izvr{ela itna hirur{ka intervencija ili prevzele drugi neodlo`ni
medicinski merki. Ne saka{e da mu kaè na komandantot deka postoela opasnost
ranata da se pro{iri vo gangrena i da zavr{i so amputacija na nogata.
Brigadniot lekar saka{e prvin da ja pregleda ranata. Edna medicinska sestra
vnimatelno i zagrièno go otsranuva{e zavojot. Lekarot zagrièno ja
gleda{e ranata. Majorot Mortie pribrano mu re~e:
-[to mi sovetuvate doktore?
Lekarot seu{te be{e vnesen vo pregledot na ranata. Vo migot
ni{to ne odgovori. Medicinskata sestra vnimatelno ja is~isti ranata, a
doktorot vo nea stavi nekakov pra{ok. Otkako ranata be{e prevrzana,
lekarot mu re~e na majorot:
-Te{ka vi e polo`bata. Treba vedna{ da se odi vo voenata
bolnica vo Solun. Drugo ~are nema ! No za da stignete vo Solun potrebni
vi se najmnogu dva tri dena. A vo ovie vremiwa, koga se odi po zaobikolni
pati{ta, patuvaweto moè da potrae i pove}e.
Majorot Mortie ni{to ne odgovori, no go zadrà
nepromenet, pribran izrazot na svoeto lice.
Ti{inata ja prekina medicinskata sestra:
-Ima lek za ovaa rana!
Lekarot somnitelno ja pogledna, i re~e:
-Koj ima takov lek?
-Ima, Lazarica Sotir!
-Koja vi pak sega taa Lazarica?
-Taa pred nekolku meseci se vrati od Romanija. Rabotela
tamu kaj edna mnogu poznata travarka. Imala ila~ za sekakvi rani. Za
plitki i dlaboki, stari i novi, nezale~eni rani. So sebe donela edna
golema kutija vo koja gi ~uvala lekovite. No, umee i samata da gi spravi.
Koj do sega zatropal na nejzini porti, za bilo kakov derman, sre}en
izlegol od ku}ata.
Lekarot ima{e i natamu somni~av izraz na liceto, dodeka
sestrata ja kaùva{e prikaskata za baba Lazarica. Komandantot Mortie
vnimatelno slu{a{e, dodeka lekarot zapi{uva{e nekakov recept.
Kako da ne saka{e da im pridade posebno zna~ewe na zborovite na
medicinskata sestra. Ti{inata ja prekina majorot Mortie, so tivok no
odlu~en glas:
-A kade ìvee taa baba Lazarica?
Da odime kaj nea.
Nema {to da izgubam. [to porano tolku porano!
-Taa ìvee blizu, vo ku}ata na Lazar Sotir.
Voeniot lekar ne re~e ni{to. Go stavi receptot vo svojata ta{na
i se povle~e.
Majorot Mortie, pridrùvan, se ka~i na ~ezata so koja
upravuva{e eden vojnik. Medicinskata sestra sedna kraj nego. êzata ja
slede{e edna voena kola so bliskite sorabotnici na komandantot.
Baba Lazarica be{e izlezena od ku}i. Ne{to potkopuva{e
vo bav~ata, seta obrasnata vo cve}e i trevki. Kopa{e okolu nekolku
struka rascuteni trendafili. Odaleku gi zabeleà ~ezata i kolata koi zaprea
pred nejzinata ku}a.
Za~udeno ja krena glavata nad trendafilite. Ne moè{e migum
da rzbere zo{to zaprea pred nejzinata ku}a. A koga zabeleà eden od oficerite
od pridru`bata, vo sve~ena sina uniforma, so golemi epoleti i oznaki na
odlikuvawe na gradite, kako se pridrùva na bastun, o~igledno ranet na
desnata noga na koja ubavo se gleda{e prevrskata, pretpostavi za {to
moè{e da se raboti.
Sigurno oficerot bara derman kaj nea za ranata. Pojde kon portata.
Medicinskata sestra prva ja presretna, i kaà dva tri zbora na albanski
jazik.
Otkako gi pozdravi gostite i gi pokani v ku}i, na tivok
kolku tolku razbirliv francuski jazik, re~e:
-Kakva maka, dobri lu|e ve nosi pri mene?
Majorot prv se oglasi:
-Gospo|o, gledate i sama, golema maka me nosi pri vas. Imam
golema nezale~ena rana na desnoto koleno. Podobro re~eno rana vrz rana.
Pred edna godina me pogodi par~e granata na kolenoto. Mina dolgo
vreme ottoga{. Ranata is~ezna, ama pak, re~isi na istoto mesto pred tri
meseci me pogodi drugo par~e od granata.
Udarot ne be{e tolku silen, kolku prviot pat, ama dovolen da ja otvori
starata rana. Lekarot vo komandata e nemo}en. Sovetuva da zaminam vo
Solun...
Baba Lazarica vnimatelno slu{a{e. Ni{to ne re~e, prijde
kon komandantot. Saka{e da ja vidi ranata, pa da go kaè svoeto mislewe.
Koga zavojot be{e odmotan so pomo{ na medicinskata sestra, ranata ne se gleda{e
od pravot, so koj pred malku ja opsipa voeniot lekar.
Lazarica ubavo ja zagleda ranata od site strani. Ja opipa okolu. Otkako
ubavo ja pogledna i malku podrazmisli, gledaj}i go nestrpliviot major v o~i,
energi~no re~e:
-Ste ja ostavile ranata dolgo vreme nedole~ena. Ste trebale u{te
da miruvate.
-Taka e gospo|o. Dolgo patuvav od Solun do Pogradec.
Voeniot lekar povtorno me vra}a vo Solun. Jas moè da se vratam, no koj
znae {to moè da se slu~i. Duri i bez noga da ostanam.
-Ne daj boè, ne daj boè...
-I dojdov kaj vas! Mi velat drugo ~are nemam! Nemoj i vie toa
da mi go re~ete!
-Ne, sinko, ne! Ima ~are!
Jas nogata }e ti ja izlekuvam. Ama }e trba golema
izdr`livost i disciplina.
Bledoto lice na komandantot, po mnogu vreme i pokraj
silnite bolku, go ozari vedrina. Ne mu se veruva{e! Odgovori:
-Jas, gospo|o sum vojnik. Bez disciplina ne moàm da bidam
toa. Sî {to }e re~ete }e storam.
Vo momentot, vo sobata zabrzano vleze voeniot lekar zaedno
so kapetanot Loalije i zabrzano re~e:
-Komandante, obezbedeno vi e vozilo za Solun, a i patot e
sloboden. ]e treba vedna{ da zaminete. I jas }e ve pridruùvam.
Za dva, najmnogu tri dena, }e bideme vo Solun.
Majorot Mortie se najde vo neobi~na, sloèna situacija.
Treba{e migum da odlu~i. Ova ne be{e odluka pred bitka. Nema{e vreme
za nikakva manevra ili strategija. Odlu~uva{e za svojot ìvot, a potem i
za negovata kariera. I prisutnite nestrplivo ja o~ekuvaa negovata
odluka. Toj se obrati na baba Lazarica:
-Sigurni li ste, gospo|o, deka }e mi ja izlekuvate nogata?
-Sigurna sum, vi vetuvam...
Sum imala i drugi takvi slu~ai, duri i pote{ki. Samo }e
morate ovde sedum dena po red da idete. Da ti se previva ranata.
-]e idam, }e idam.
Odlukata padna. Voeniot lekar ostana nemo}en. Toj be{e
slu{al za vol{ebstvata na lekot na baba Lazarica. Raneti vojnici idea
od daleku pri nea koga nema{e drugo ~are za nivnite rani vo voenata
ambulanta. No sepak, Lazarica za nego be{e obi~na travarka, na koja ne
moè{e i ne smee{e da ñ se doveri sudbinata na majorot. No, odlukata na
majorot Mortie za nego be{e kone~na .
Pred da odlu~i, toj ubavo razmisli: ako go prifate{e
sovetot na lekarot, }e mu trebea pove}e dni za da stigne do Solun, no
moèlo da slu~i i nekoj da gi presretne na patot, pa toga{ bi bil
kone~en gubitnik :ako ja prifate{e medicinata na baba Lazarica, a taa
ne uspee{e, toga{ bi ja izgubil i {ansata da se lekuva vo Solun. Vo site
varijanti kako da be{e osuden da bide gubitnik. Mora{e da ja donese
samiot odlukata.
Vojnata go nau~i, koga pove}e pati be{e o~i v o~i so smrtta,
sam da ja donesuva odlukata. Be{e zamol~an dodeka baba Lazarica ja
~iste{e ranata od pravta i go podgotvuva{e svojot ila~. Ako presudela
deka nemalo spas za ranata, belkim nema{e da se zafati za svojata rabota,
prodolì da razmisluva Mortie.
Komandantot Mortie se po~uvstvuva kako da e na bojnoto
pole na svojata du{a, vo koja se krie{e potezot so koj treba{e da se spasi
teloto. Kone~nata odluka be{e donesena, no sepak ostanuva{e i nade`ta
majorot da se predomisli i go prifati predlogot da se odi vo Solun.
Baba Lazarica ve{to si ja vr{e{e svojata rabota okolu
ranata. Potem pogledna kon otvorenata vrata koja vode{e kon salonot i
izvika:
-Atina, }erko, donesi malku topla voda.
Site pogledi se upatija kon otvorenata vrata. Se pojavi edna
ubava mlada devojka, so dolgi pleteni kosi. Migum se sretnaa i pogledite
na majorot Mortie i mladata Atina. Ne{to povrzuva~ko zaiskri vo nivnite
pogledi.
Majorot ~uvstvuva{e deka najposle na balkanskite voeni boi{ta
se slu~uva ne{to ubavo, pa i nemu mu se smiluva sudbinata. Kolku bolki i
rani pretrpe do ovaa poslednava i eve kako da be{e ispratena i Atina
kako, bo`ja pratenica, nebare izlezena od negovite soni{ta. Kako da be{e
preostanal samo atom vo negovata du{a za da go povrze so nejzinata sudbina. Sega
kone~no ni{to ne moè{e da go odvrati od namerata da se otkaè od
lekuvaweto kaj Lazarica.
Lekarot bespomo{no go gleda{e. Zar ovoj vi{ oficir na
francuskata armija pove}e doverba da ima vo ovie nepoznati lu|e
otkolku vo iskusnite lekari, si pomisluva{e lekarot pred da zamine.
Baba Lazarica, pred da zavr{i so prevrskata na ranata, pobara
od Atina da ja donese kutijata so lekovi od Romanija. Komandantot Mortie go
slede{e dvièweto na Atina. Ja gleda{e kako an|el spasitel, zaedno so
nejzinata majka, koja mu gi le~e{e ranite na teloto i du{ata. Toj, vo
nejzinite tivki ~ekori, po~uvstvuva neobjasnivo vnatre{no zadovolstvo, {to
~ine{e da zaboravi na bolkite od ranata.
Baba Lazarica, so svoite dolgi i tenki prsti od ~ii dopir
generalot ne ~uvstvuva{e nikakva bolka, blago mu ja razleva{e òltata
krema. Ima{e, vo nejzinite potezi, ~udesna sigurnost, koja go uveruva{e
pacientot vo sigurniot spas.
Mladata Atina stoe{e kraj svojata majka. Go slede{e sekoj
nejzin potez, a odvreme navreme poglednuva{e kon strogoto lice na
komandantot, koe sega be{e oslobodeno od gr~ot na bolkata i predadeno
na nade`ta na ozdravuvaweto. Ranata najposle be{e celosno previena.
-Sinko, mu re~e Lazarica na komandantot, -u{te no}va }e vi
popu{tat bolkite. Ostanete vo mirna polo`ba. Ve o~ekuvam utre.
Dojdete porano, ako po~uvstvuvate nekakva bolka.
Komandantot Mortie se po~uvstvuva nebare vraten vo eden
topol otvoren ~ove~ki dom vo koj ne moèl dolgo vreme da vleze nitu vo
svojata rodna zemja, koja odamna ja napu{til, a najmalku na balkanskite
boi{ta.
I eve vo ovoj dom, kraj ova Ezero, vo ovoj grad so nepoznat narod, kaj {to
bea dojdeni da vladeat, nekoj mu ja otvori du{ata, vra}aj}i mu ja nade`ta
vo ìvotot.
Ovde na ovoj del na Balkanot, kaj {to prerano se stemnuva i umira, so
rani vo teloto i du{ata, toj povtorno vo dlabinite na svoeto bitie silno
ja po~uvstvuva voljata za ìvot. ûvstvuva{e kako vo nego se budi
qubovta...
XXVIII
Koga komandantot Mortie, pristigna vo svojata rezidencija

kraj Ezeroto, sonceto se bliè{e kon svojot zalez. Nikoga{ ne be{e
videl vo ìvotot poubav zalez. Zapo~na da go gree nade`ta na poubavite
dni vo ìvotot, na sre}niot izgrev. Treba{e da stigne do ova Ezero, do
ovaa otvorena du{a na zemjata, do ovie rajski porti, pa vo negoviot ìvot
najposle da stapi edno novo nade`no vreme i pokraj toa {to vojnata be{e
vo svojot zenit.
Be{e siguren deka kone~no ranata na kolenoto }e bide
izlekuvana od vol{ebnata pomada na baba Lazarica. I nabrzo za prv pat
po tolku meseci spokojno mu se prepu{ti na sonot...
Od toj den site pogledi vo gradot bea svrteni kon ku}ata na
Lazarica. Vo nea se krie{e spasot na Pogradec, a za komandantot spasot
na negoviot ìvot.
No}ta vo gradot se presnesoa i glasovite za prikaskata za negovoto
neizvesno ostanuvawe vo gradot. Lekarot Barnie i kapetanot Loalije, se
obiduvaa da vlijaat kolku {to toa be{e mo`no na tekot na nastanite.
Se razbira tie bea svesni deka komandantot sam si odlu~uva{e za svojot
ìvot. Za voeniot lekar Barnie, so odlukata na komandantot da se lekuva
kaj travarkata, ne be{e vo pra{awe samo negovata profesionalna,
medicinska gordost, tuku i doverbata na francuskata armija vo ovie
nepoznati zaostanati lu|e. Zar eden oficer od rangot na Mortie pove}e
}e i veruva na edna ne{koluvana travarka, so nekakva vol{ebna kutija so
lekovi, doneseni od koj znae kade, so moèbi i izminat rok na traewe.
Voeniot lekar svoite somnevawa diskretno mu gi kaùva{e na kapetanot
Loalije. Toj vnimatelno go slu{a{e no bez da go iskaè svoeto mislewe.
Ja po~ituva{e hierarhijata na povisokite ~inovi vo armijata. Ne be{e
negovo da ja komentira odlukata na svojot komandant.
Lekarot Barnie ne be{e vojnik po vokacija. Toj vo
Isto~nata armija be{e angaìran kako lekar-rezervist, kako i mnogu
drugi oficeri koi imaa svoi profesii vo ìvotot. Toj u{te od prvite
denovi vo Pogradec zapo~na da ja organizira voenata i gradska
medicinska slu`ba. Podigna mal medicinski dispanzer, izgradi mala
voena bolnica. Be{e po~ituvan vo gradot.
Lekarot Barnie nema{e poseben odnos kon albanskoto pra{awe, kako i
nekolkumina drugi oficeri. Prirodata na negovata slu`ba ~ine{e toj da
bide na izvesna distanca od politikata kon mesnoto naselenie. Rabotata
ja vr{e{e sovesno i besprekorno. Be{e vo ~est dijalog so kapetanot
Loalije okolu zaedni~kite problemi vo vrska so slu`bata, no re~isi
nikoga{, ne diskutira{e so nego za voeni i politi~ki pra{awa.
No, sega po pristigaweto na komandantot Mortie, koj re{i da go lekuva
travarkata Lazarica, lekarot Barnie neo~ekuvano zapo~na da go izrazuva
nemireweto so odlukite na Mortie i da navleguva duri i vo drugi sveri.
Vo eden moment toj neo~ekuvano mu re~e na kapetanot Loalije:
-Ne moàm da go razberam komandantot, iskusen ~ovek i
vojnik, kako si proigruva so svojot ìvot! No ima i ne{to neobjasnivo,
ne{to {to e daleku od medicinata, {to go tera kon vakva odluka.
Sigurno e toa za mene nerazbirlivata doverba na nekolkumina oficeri
koi ja imaat kon ova naselenie. Gotovi se da ja `rtvuvaat svojata kariera.
A eve sega i svojot ìvot.
Kapetanot Loalije uporno mol~e{e. Lekarot go po~eka
negoviot komentar. No zaludno. Toj prodolì:
-Jas, kapetane, kako lekar sum veren na zakletvata na
Hipokrat. Ne moàm da se sloàm so komandantot ranata da mu ja lekuva
travarka.
-No, velat deka Lazarica u~ela za medicinska sestra vo
Bukure{t i se dou~ila kaj mnogu poznata travarka!-najposle go prifati
razgovorot kapetanot.
-Trevkite si se trevki, a medicinata po~iva vrz nauka.
Kapetanot ne saka{e da go kaè svojot komentar,
nastojuva{e {to pomalku da bide prisuten vo razgovorot. Ne saka{e da
bide sou~esnik na zborovite na lekarot.
Be{e jasno deka lekarot be{e izlezen od svoeto voobi~aeno
razmisluvawe i za prv pat navleguva{e vo politi~ka sfera. Kapetanot ne
se izlaà vo svojata pretpostavka. Lekarot Barnie prodolì:
-Se pla{am, kapetane, ova vi go velam vo doverba, i
komandantot Mortie da ne pripa|a vo redot na na{ite oficeri
"albanofili", kakov {to be{e polkovnikot Anri Dekuan?
-Ne ve razbiram!
-I jas odbivav da razberam, kapetane, ama eve nastanite gi
potvrduvaat moite pretpostavki. Komandantot Mortie, duri, go predava
svojot ìvot vo racete na edna albanska travarka.
Kapetanot Loalije ni{to ne komentira{e.
Lekarot rezignirano prodolì :
-Na{iot komandant si igra ne samo so svojot ìvot, tuku i so
na{ata sudbina vo ovaa zemja.
-Pak ne ve razbiram {to sakate da kaète.
-Me razbirate, dobro me razbirate kapetane, samo ne sakate toa
da go prifatite.
Pretpostavete majorot da ne ozdrave. Gangrenata da se
pro{iri vo negovoto telo. Toga{ sigurno vinata }e bide prefrlena vrz
mene i medicinskiot personal, no i na mesnoto naselenie. Na travarkata
koja ne go izlekuvala.
-No, zo{to ja isklu~uvate mo`nosta komandantot i da
ozdrave?
-Kapetane, ne zaboravajte deka edno se filantropskite idei
kon poslabite, a drugo e zdraviot razum. Kapetanot Loalije ne gi
komentira{e ovie zborovi.
Be{e dlaboka no}.
Lekarot i kapetanot ostanaa da bdeat vo no}ta, vo o~ekuvawe
na novite nastani.
Lekarot o~ekuva{e, spored svoite predviduvawa, da se
vlo{i ranata na majorot i vo posleden moment da pojde so nego kon
golemata voena bolnica vo Solun. Spored druga varijanta lekarot
o~ekuva{e od silni bolki da se razbudi, da stane da pobara pomo{ od
francuskiot lekar i na krajot da se pomiri so zaminuvaweto vo Solun.
Kapetanot Loalije se nadeva{e na sprotivnoto.
O~ekuva{e majorot mirno da otspie. Da se razbudi so
podsmireni bolki. No, do krajot na no}ta ostana me|u dva ogna. Se
obiduva{e da go razbere lekarot, da se pokori na negovite argumenti, no
kako da mu se sprotivstavi na svojot komandant.
Kraj rezidencijata na komandantot, ostana da deùra i
medicinskata ekipa podgotvena da zamine kon Solun.
Vo dale~inata se veste{e mugrata.
Site go o~ekuvaa budeweto na komandantot...
XXIX
Blesna novo utro.

Ezeroto se otvori so seta svoja svetlina.
Komandantot Mortie, po nekolku meseci , pa i godini, prv pat se razbudi
dobro naspan. Lesno se ispravi. Se upati kon trpezarijata. Go privle~e
sveò svarenoto belo kafe i mirizmata na kruasanite. Po mnogu meseci
pred sebe ima{e vistinski francuski pojadok. Na majorot mu se vra}a{e
radosta na ìvotot za malite ne{ta, za koi kako da ima{e izgubeno
~uvstvo.
Lekarot Bornie, koj go o~ekuva{e najlo{oto, ranata da se pro{iri, ja
mina no}ta zaedno so poru~nikot Loalije, vo o~ekuvawe na transportot
na komandantot za Solun. Obajcata nestrplivo go o~ekuvaa komandantot.
Lekarot, otkako se pozdravija, prv se oglasi:
-Kako se ~uvstvuvata? Dali imate i natamu bolki?
-Bolkite mi se podsmirija. Sigurno se najde vistinskiot lek
za ranata.
-Od medicinska gledna to~ka, komandante, toa ne mora ni{to
da zna~i. Za deluvaweto na bilo kakov lek vrz rana kako va{ata,
potrebno e vreme.
-Kako i da e , jas si presudiv. Surovosta na vojnata me nau~i
na brzi odluki.
-No , vie ne ste na bojno pole, komandante.
-Tamu e pote{ko. Od mojata odluka zavisat mnogu ìvoti. A
vo mojov slu~aj se raboti samo za eden ìvot.
Lekarot Barnie ne re~e ni{to, no i natamu go zadrà
somni~aviot izraz na liceto. Veruva{e deka sepak komandantot na krajot
}e premine na vistinskata strana. Lekarot vide nevide, na krajot se
pozdravi i zamina. Re~e, na zaminuvawe, deka ostanuva vo slu`ba na
komandantot.
Majorot Mortie ostana so svojot zamenik Loalije. Bavno go
dopivaa beloto kafe, se nasladuvaa na pojadokot.
Ova be{e i prv niven raboten pojadok. Prvin treba{e da se
utvrdi denot koga komandantot i slu`beno }e ja primi dol`nosta od
kapetanot Loalije i }e se zapoznae so najbliskite sorabotnici od
francuska i od albanska strana. No zasega be{e najva`no komandantot
kone~no da zazdravee. Kapetanot Loalije se zadovoli samo na kuso da go
izvesti komandantot za storenoto vo gradot otkako be{e prevzemen od
Avstroungarcite.
Komandantot otsutno go slu{a{e svojot zamenik, prenesen
vo mislite vo domot na Larazica i na nejzinata }erka Atina. Ja
o~ekuva{e novata prevrska na kolenoto kako najzna~aen nastan vo denot.
So kapetanot Loalije pojde kon nivnata ku}a. Pred rezidencijata go
o~ekuva{e ~ezata.
Lazarica go zabeleà od daleku. Zabeleà deka gaze{e
cvrsto. Gi pre~eka gostite vo gradinata. Gostite ja po~uvstvuvaa opojnata
mirizma na rascuteniot jorgovan, od koj Atina sostavuva{e buket.
Pogledna kon komandantot. Pogledite im se sretnaa. Tie mnogu kaùvaa
za me|usebnite ~uvstva.
Lazarica be{e zagledana vo kolenoto na generalot. Toj i natamu ubavo i
harmoni~no ~ekore{e. No zabeleè kako toj, dodeka vleguvaa vo ku}ata ,
postojano se zagleduva kon Atina. Taa na komandantot utrovo mu se vide
u{te poubava. Gi be{e rasplela kosite. I tie sega proigruvaa na
nejzinite ramena. Pogledot ñ be{e svetol.
Lazarica, gostite prvin gi vovede vo gostinskata soba. Atina gi posluì
spored stariot obi~aj so slatko od smokvi i studena voda. Lazarica
slatkoto od smokvi go prave{e sama sekoja godina od plodovite na svojata
gradina. Taa prva se oglasi:
-Kako ja mina no}ta, sinko? Dali podzaprea bolkite?
-Po mnogu meseci prv pat zaspav. Bolkite se podsmirija, no
sepak se tuka.
-Dobro, dobro, Sinko, {to bolkite se smirile. Lekot
zapo~nal da dejstvuva. Tie poleka }e se smiruvaat, sî dodeka ne is~eznat.
Samo vie }e morate i ponatamu da miruvate.
-Se razbira, se razbira majko Lazarice!-odgovori prisno na
nejzinoto oslovuvawe so sinko.
Potem zaminaa vo rabotnata soba. Lazarica na brzina go
oslobodi kolenoto od zavojot. Zadovolno gleda{e vo ranata. Go
napipuva{e mestoto okolu ranata na kolenoto. Ubavo zabeleà deka
be{e izbegnata opasnosta od zagnojuvawe i drugite simptomi od
opasnosta od gangrena. Ubavo i vnimatelno ja is~isti ranata. Atina ja
donese kutijata so lekovite.
Komandantot gi slede{e nejzinite dvièwa. Be{e obzemen od nejzinoto
prisustvo. A koga taa zapo~na da mu go prevrzuva zavojot na kolenoto, toj
go po~uvstvuva dopirot na nejzinite prsti.
Migum, niz celoto telo, mu prostruija mornici. Atina gi zabeleà na
koàta. I nejze ja obzede toplina. Toa sigurno bea znaci na qubovta.
Baba Lazarica ni{to ne zabelezuva{e ili ne saka{e da zabeleì {to se
slu~uva me|u mladite. Ama za volja na vistinata tie i ne bea premladi.
Atina se bliè{e kon triesetata, a Mortie kon ~etiriesetata godina.
Atina prodolùva{e vnimatelno da ja prevrzuva ranata. Komandantot
saka{e toa da trae {to podolgo. Na krajot, otkako Lazarica, ja proveri
prevrskata i ubavo ja stegna i podvrza, mu re~e na komandantot:
-Ako vaka prodolì sinko, ranata }e zazdrave u{te pobrzo
od predvidenoto vreme. Samo mir i spokoj. Utre te ~ekame vo istoto
vreme.
Komandantot Mortie, vidlivo vozbuden, zadovolno re~e:
-Vie, majko, mi go spasivte ìvotot. Sevi{niot e svedok. Vi
ostanuvam ve~en dol`nik. Zasluùvate najgolema nagrada.
-Za nas, sinko, najgolema nagrada }e bide va{eto kone~no
zazdravuvawe.
Komandantot Mortie zamina sre}en so buket jorgovan {to
mu go dari Atina na zaminuvawe. U{te edna{ im se sretnaa o~ite. Od niv
sigurno zra~e{e qubov...
XXX
Nastapuvaa najubavite denovi vo ìvotot i komanduvaweto

na majorot Eduard Mortie, vo Zemjata na Ezerata. Ovaa zemja kako da mu
stana vetena, a i toj kako da ñ be{e veten. U{te od prvite dni zabeleà
deka ovde kraj Ezeroto popu{taa voinstvenite instinkti na vojnicite od
pove}e armii. Milioni godini staroto Ezero, koe zra~e{e so svojata
ubavina i harmonija, gi smiruva{e voinstvenite strasti. Ovde zapira{e
vojnata kolku i da be{e silna, èstoka vo svoite naleti.
Mirot se naloùva{e kako neizbe`na alternativa. A bea dojdeni vo
Pogradec vo taa presudna godina na Golemata vojna, vojnici od site
francuski provincii i kolonii. Tuka bea proslavenite marokanski
strelci, senegalskite zuavi. Tuka bea i nespokojnite ruski vojnici, koi
pove}e bea obzemeni od nastanite vo nivnata zemja, po Oktomvriskata
revolucija, otkolku od bitkata vo ova zaboraveno gradt~e. A i
komandantot na ovie vojnici na zavr{eni bitki be{e ranetiot heroj, koj
be{e minal niz pove}e boi{ta. Toj za sekoga{ gi be{e vreàl vo svoeto
telo spomenite na bitkite. Gi nose{e i odlikuvawata za pokaànoto
herojstvo vo niv.
Sega mu zazdravuva{e i poslednata rana. Ranata
zazdravuva{e, a nego za prv pat go obzema{e i silna qubov. Be{e toa
qubov na prv pogled. Silnata volja da ozdravi, ~udotvornoto dejstvo na
lekot na majka Lazarica, storija komandantot Mortie najposle cvrsto da
zastane na svoi noze.
Na sedmiot den od lekuvaweto vo ku}ata na Lazarica se
slave{e. Nema{e potreba od nova prevrska. Ranata be{e celosno
zazdravena. Samo na kolenoto ostanuva{e edna meka modra damka, koja se
o~ekuva{e so vreme da stvrdne, da zavr{i kako edna od mnogute luzni na
teloto na ranetiot komandant...
Komandantot Eduard Mortie, najposle moè{e ne samo da

zastane cvrsto na svoite noze, tuku i da gi prifati voenite i
administrativni dom`nosti vo gradot. Na osmiot den od negovoto
doa|awe vo Pogradec, be{e svikan francuskiot komanden sostav na
upravata na gradot. Vo malata sala na komandata go o~ekuvaa oficeri
oble~eni vo sve~eni voeni uniformi.
Pred da mu se prestavat oficerite, nemu mu prijde
poznanikot od marokanskata edinica, oficerot @ak Burkar. Be{e toa
neo~ekuvana sredba. Silno se pregrnaa. Vo Pogradec ima{e pove}emina
francuski i marokanski vojnici i oficeri, koi sluèle zaedno vo
Maroko. Tamu gi be{e vrzalo silno, nezaboravno prijatelstvo.
Mnogumina od niv sudbinata gi donese na Balkanot, vo ova malo grat~e na
Ezeroto, otkako izvlekoa ìva glava od severnite boi{ta na Evropa vo
Golemata vojna. Ovde tie, zaedno so nivniot komandant kako da gi ìveeja
nivnite vtori ìvoti...
Otkako kapetanot Loalije gi pretstavi site ~lenovi na

voeniot administrativen sovet, komandantot Mortie se pozdravi so sekoj
od niv, imaj}i za sekogo ubav zbor. Potem kapetanot zboruva{e za
sostojbite vo gradot, za sî {to ima{e napraveno voenata administracija
i za toa {to preostanuva{e da se napravi.
Komandantot Mortie naizgled vnimatelno slu{a{e.
Odvreme navreme duri i klima{e so glavata vo znak na odobruvawe, no vo
mislite be{e so Atina. Pomalku kako i da àle{e {to pove}e ne }e
mora da odi na prevrska na ranata.
Kapetanot Loalije zavr{i so svoeto revnosno podgotveno
izlagawe. Sî be{e precizno pretstaveno na hartijata i predadeno na
komandantot Mortie na natamo{no upravuvawe. Izlagaweto be{e
nadopolneto spored zadolènijata na nadle`nite oficeri.
Komandantot Mortie, na krajot, se zablagodari so izbrani
zborovi. Toj izrazi nade` deka }e prodolì uspe{no da sorabotuva so
niv. Posebno mu se zablagodari na kapetanot Loalije za dosega
izvr{enite raboti. Na krajot be{e posluèno {ampawsko od poslednite
rezervi {to gi ~uva{e kapetanot Loalije za ovaa prigoda.
Komandantot Mortie be{e vo svojata sve~ena majorska
uniforma i so oznakite na site odlikuvawa. A ne bea malku! Vo nea
utroto be{e i kaj majka Lazarica.
Otkako zaminaa site ~lenovi na sovetot, komandantot
Mortie ostana sam so svojot zamenik Loalije. Nali povtorno od
{ampawskoto za obajcata. Po vozrast bea re~isi vrsnici. Bea vo zalez na
mladosta, no i na vleguvawe vo zreloto doba na ìvotot. Kapetanot
Loalije be{e ènet i ima{e dete. So godini ne be{e se vratil vo
Francija. ûvstvuva{e silna nostalgija za svoite kako i mnogumina
vojnici i oficeri dojdeni od dale~ini.
Se ~ine{e deka majorot }e si ostane ergen do krajot na
ìvotot, dokolku ne stigne{e vo Pogradec. Mnogu mlad pojde vojnik. Se
predade na vojanata kariera so seta du{a. Napreduva{e brzo i uspe{no.
Go zatekna Golemata vojna. Se najde pred golemi obvrski. Be{e ispraten
an re{ava~kite frontovi vo Golemata vojna. Mina niz sito i re{eto. No,
na krajot kako bo`ji dar se najde so site le~eni i nedole~eni rani da
komanduva vo Zemjata na ezerata, vo oazata na Golemata vojna.
I tuka, za prv pat, po~uvstvuva deka e vistinski vquben. I toa tokmu vo
}erkata na svojata spasitelka. ûvstvuva{e kako dejstvoto na {ampawot
mu go otvora srceto pred svojot zamenik i deka moè da mu se ispoveda.
Kako na blizok drugar prodlì da mu govori i za svoite qubovni jadovi.
Za da se smiri mora{e da mu ispoveda i nikako poinaku:
-Jas sum vquben. Vistinski sum vquben, kapetane. Vquben
sum vo Atina.
Kapetanot Loalije za~udeno go gleda{e svojot pretpostaven
komandant. Go razbira{e. No, sepak mu be{e te{ko da razbere kako eden
oficer od tolku visok rang, spodeluva tolku li~ni ~uvstva so svojot
pot~inet. Komandantot Mortie si nali u{te od {ampawot, nebare mu
treba{e hrabrost za da prodolì ponatamu so ispovedta:
-Ne moàm bez Atina!
Zar eden iskusen komandant, koj vleguva vo petata decenija
na ìvotot da zboruva deka e vquben, pomisluva{e kapetanot Loalije, no
i ponatamu bez da izusti zbor.
Komandantot, vo eden moment zamol~e, a potoa so tivok i
molben glas mu se obrati na svojot pot~inet oficer:
-Sakam, kapetane da ja pobaram rakata na Atina od majka
Lazarica. No, ne znam kakvi se ovde{nite obi~ai.
Ovoj pat pra{aweto be{e jasno upateno i se bara{e odgovor
od kapetanot Loalije.
Komandantot pretpostavuva{e deka kapetanot e kolku tolku
vo tek so ovde{nite obi~ai, a verojatno ima{e sozdadeno prisni vrski so
prvencite na gradot, koi bea vo zaedni~kata uprava. Kapetanot Loalije
odgovori:
-Ovde, moj komandante, i kaj risjanskoto, no i kaj
muslimanskoto naselenie, re~isi vladeat isti obi~ai koga se prosi moma
za maèwe. Rabotata ja svr{uvaat strojnici!
-ûden obi~aj!-dodade komandantot Mortie.
-Vo zemjata vladee patrijarhalen mentalitet. Brakovite se
dogovaraat pome|u semejstvata. Ova e damne{na tradicija, no te{ko se
menuva ovoj obi~aj. Ima ponapredni semejstva kaj {to obi~ajot se
smeknuva, se po~ituva voljata, izborot na mladite.
-Lazarevci sigurno pripa|aat na takvo semejstvo?
-Da se nadevame, komandante, da se nadevame...No sekoe
semejstvo si e slu~aj za sebe. Ne znam kako }e se odnesuvaat na va{ata
prosidba. Ovde do sega i ne se slu~ilo oficer, tu|inec da pobara raka na
ovde{na moma, a kamoli komandant.
-Jas sum sepak re{en da ja pobaram rakata na Atina, po cena
na bilo kakvi te{kotii.
-No, razmislete dobro komandante, pred toa da go storite.
Ova e mal grad, so za nas ~udni i neobi~ni lu|e. Sekakvi reakcii se
mo`ni. Nitu na{i vojnici i oficeri nema da gledaat so dobro oko na
va{ata namera. Za razlika od drugi. Kako jas na primer, komandante.
-No, jas sum re{en, kapetane, da ja pobaram za èna Atina, a
vie storete sî {to moète. A za posledicite samo jas sum odgovoren.
Zamenikot Loalije, koj prirodno treba{e da o~ekuva
instrukcii od komandantot za vladeeweto so gradot, se najde vo
neo~ekuvana uloga. Da ja organizira prosidbata na ubavata Atina...
XXXI
Vo gradot brzo se pro{iri vesta za ozdravuvaweto na
komandantot Mortie. Podvigot na Lazarica Nasekade se prikaùva{e, a
na nejzinata pomada ñ se pridavaa vol{ebni svojstva. Za nekoi duri se
rabote{e i za balkansko ~udesie. No, u{te pove}e se pro{iri vesta za
vqubuvaweto na komandantot vo Atina, }erkata na Lazarica.
Glasinite za skore{nata svadba se {irea u{te pred da bide pobarana
rakata na Atina. Lu|eto vo gradot kako da bea pove}e vneseni vo qubovta
i svadbata na komandantot, otkolku vo problemite i griìte {to gi
predizvikuva{e Golemata vojna. Nikoj ne moè{e da gi sopre ovie
glasini.
Sirotata Atina, od edni be{e kudena, od drugi, pak za sre}a falena.
Blaze si ñ, velea edni. Eden den moèbi }e stasa i do generalica. ]e vidi
i bel svet. Drugi sosetki, koi go sledea ideweto na komandantot kaj
Lazarica, koga ja lekuva{e nogata, zlobno velea deka Atina mu stanala
qubovnica na komandantot. Sramota za gradot, dodavaa treti. Duri se
{irea glasini deka samata Lazarica go molela komandantot da ja zeme za
èna Atina, a za vozvrat taa }e mu ja izlekuva nogata...
I taka na ozboruvawata im nema{e kraj vo gradot kraj Ezeroto.
No, vistinata be{e daleku, mnogu podaleku od ozboruvawata...
Atina Lazar Todoli be{e li~na, preli~na moma. Edna }erka
kaj Lazarevci. I kako {to bil vekovit obi~ajot pokraj ezerskata zemja,
koga Atina napolnila osumnaeset godini, roditelite pomisluvale na
ubavata svr{uva~ka na nivnata }erka so mom~e od red i soj.
Imala Atina pove}e priliki da se svr{i, ama sre}ata si bila takva
kakva {to si bila. Nikoga{ nara~ana. I roditelite na krajot presudile
Atina da se svr{i so mom~e {to se gotvelo da zamine vo pe~alba. Vo
Turcija. I podaleku. Zborot bil daden, a se ~ekalo na svadbata. Na
zakaàniot den, idniot ma` na Atina odnenade` otpatuval. Daleku,
mnogu daleku. Ni aber, ni glas od sebe. Svr{uva~kata nabrgu, bila
prekinata. Kako nikoga{ i da ne postoela.
I ottoga{ ubavata Atina, do stignuvaweto na komandantot
Mortie vo Pogradec, ostanala ramnodu{na, gluva na site dodvoruvawa i
ponudi za svr{uva~ka.
Tatko ñ Lazar od presilna taga za sudbinata na svojata }erka
vo naletite na starosta po~inal. Sinot zaminal na pe~alba. I taka
Lazarica ostanala so svojata }erka Atina. So godinite {to minuvaa,
Atina stanuva{e poubava i poubava. No, ne moè{e da se oslobodi od
ozboruvawata za nejzinata sudbina, koi ja pridruùvaa vo nejziniot mlad
ìvot. Ja pretpostavuva{e sodrìnata na nekoi od ozboruvawata, spored
koi bila maèna pa ostavena. Spored drugi, taa ne bila moma za druga
ku}a, koga ve}e edna izgubila i makar bez nejzina vina. Si ostana Atina
pri majka si so vremeto da si ja le~i starata rana vo du{ata so nade` deka
eden den srceto }e ñ go ogree vistinskata qubov.
I ete toj den dojde. Qubovta ~uka{e na na nivnite porti, vo
nejzinoto srce. Portata be{e otvorena...
Kapetanot Loalije se rastr~a po gradot, nebare potiknat od

presudna instrukcija za neodlo`ni voeni akcii. Gi sobra gradskite
sovetnici od strana na mesnoto naselenie. Bea dojdeni site sovetnici,
risjani i muslimani, koi bea vo sostavot na gradskiot sovet. O~ekuvaa
prv pat da se vidat so komandantot Mortie. Bea oble~eni prazni~no kako
{to prilega{e za nastanot. Sakaa da go pozdravat noviot komandant, da
mu ja iskaàt doverbata. Bea slu{ale mnogu za nego. Za negovite rani i
odli~ja, za hrabrosta pokaàna na boi{tata, za humaniot odnos kon
naselenieto...
Go o~ekuvaa komandantot, no na negovo mesto se pojavi dobrodu{niot
kapetan Loalije. Mnogu zna~ajni raboti vo gradot bea svr{eni so nego.
Gradot be{e stanal ~ist, nikoga{ po~ist vo negovata istorija. Ezeroto
se nadovrza na ubavinata na kopnoto. A vojnata taa godina plamte{e na
evropskite i balkanskite boi{ta. Pogradec po francuskoro osvojuvawe
be{e stanal cel na srpskite apetiti. Srpskite vlasti polagaa pravo vrz
nego, za{to go bea okupirale u{te za vreme Balkanskite vojni. Sakaa da
go imaat vo posed siot breg na Ezeroto. Seto Ezero.
Francuskite vlasti mislea poinaku. Osobeno proalbanskite
oficeri. I komandantot Mortie treba{e da bide eden od niv. Taka
mislea albanskite sovetnici. No ne bea dokraj sigurni, kakov kues
kone~no }e zazeme komandantot. Dali i toj }e se vredi me|u
proalbanskite generali kakvi {to bea Saraj, Dekuan i drugi., ve}e
zaminati na drugi frontovi. Si postavuvaa sekakvi pra{awa gradskite
sovetnici. Vrz nivnata sovest moè{e da padne golema odgovornost,
dokolku podrùvaa drug kurs na komandantot.
Neizvesnosta be{e golema.Tuka bea glavnite sovetnici na ~elo so
najstariot, dedo Amed Karafil Poradeci. Kraj nego be{e i Tatko,
preveduva~ i sekretar vo zaedni~kata administracija. Tuka bea i drugite
~lenovi na sovetot: Muarem Karafil Poradeci, Miti Vo~e i Koci Tu{i.
Site tie nestrplivo go o~ekuvaa komandantot. Mnogu bea
slu{ale za nego, ama u{te nikoj ne go videl. Bil golem junak, ama se
sopnal kaj Lazarevci. Srceto mu go probodila ubavata Atina. Velel èna
tamam za nego. Taa pa taa, nikoja druga, velel, otkako prv pat ja videl kaj
Lazarica.
Kapetanot Loalije ostana sam na komandantskoto mesto. Go
nema{e komandantot Mortie. Gi nema{e nitu francuskite sovetnici.
Kapetanot Loalije be{e vo sve~ena kapetanska uniforma.
Toj sigurno znael odnapred za otsustvoto na komandantot ili toj go
otkaàl vo posledniot moment, pretpostavuvaa albanskite sovetnici.
Kapetanot najposle, so negoviot poznat i tivok glas, no sega malku
podzasilen im se obrati na albanskite sovetnici:
-Po~ituvani sovetnici. Vi gi upatuvam pozdravite na
na{iot komandant Mortie. Toj seu{te zakrepnuva od ranite. Za den dva
}e bide so nas.
Otkako sovetnicite ja iskomentiraa vesta me|u sebe,
zadovolni {to sepak za kratko vreme komandantot }e bide me|u niv,
kapetanot Loalije prodolì:
-Po~ituvani prijateli. Bi sakal denes da spodelam so vas,
eden problem, koj makar {to e od li~na priroda, po malku ne zasega i nas
francuskite vojnici i oficeri, no posebno vas, pretstavnicite na
albanskoto naselenie vo gradot.
Sovetnicite za~udeno go poglednaa kapetanot. [to bi
moèlo da bide ova, sega? Zabeleùvaj}i go iznenaduvaweto na
prisutnite, kapetanot prodolì:
-Nie ovde, re~isi site francuski oficeri, poslednive
meseci pokaàvme ubavo razbirawe za site va{i problemi. No, sega dojde
vreme da ja pobarame i va{ata pomo{...
-Kaète edna{ za {to se raboti, kapetane? Za arno ili za
lo{o?-zapra{a najstariot sovetnik.
-Za arno, sekako za arno!
-Kakvo arno }e e toa?
-Komandantot }e ni se èni!
Se vqubil. Vo Atina. ]erkata na Lazarica. Sovetnicite se
poglednaa za~udeno me|u sebe. Eden od niv re~e:
-E ova ni na na kraj pamet ne ni be{e! Ako re{il da se èni
neka se èni.
-A nie {to imame so toa!? Osven da mu posakame sre}a.- se
oglasi drug sovetnik.
Komandantot vedna{ reagira{e:
-Imate, imate. Pa bez vas ne biduva svadba!
Pogledite na site sovetnici bea upateni kon kapetanot
Loalije. [to li }e re~e sega? Nikoj ne moè{e ni{to da pretpostavi.
-Komandantot Mortie moli nekoj od vas strojnik da mu bide
kaj Lazarica. Rakata na ubavata Atina od nea da ja bara -ja otkri tajnata
kapetanot.
-Zar komandantot }e gi prifati na{ite obi~ai? @ena so
strojnik da bara? -zapra{a najstariot sovetnik.
-Eh, eh, koga e qubovta vo pra{awe zar se va`ni obi~aite?!
-Vo pravo ste kapetane, ama na{ite obi~ai ponekoga{ se
posilni i od zakonite. Nema ni{to posilno od niv.
-Kako i da e, komandantot cvrsto re{il da se èni so Atina.
Ostanuva na svoeto: nekoj od vas strojnik da mu bide kaj Lazarica.
Sovetnicite povtorno se poglednaa me|u sebe i pogledite gi
zaprea na dedo Poradeci. No toj, {to }e mu re~at, migum upadna:
-Lazar be{e ~esen ~ovek. Dobar doma}in. Lesna mu zemja.
Bevme dobri prijateli. I negovata vdovica ubavo ja varde{e ~esta na
semejstvoto i po negovata smrt. No, jas predlagam drug da bide strojnik.
Me|u nas ima i poume{ni strojnici od mene. Nikoj podobro ne bi ja
svr{il rabotata od Koci Tu{i. Toj e i vo rod so Lazarevci. Me|u svoi
rabotata polesno se svr{uva.
Kapetanot Loalije molbeno pogledna kon Koci Tu{i, koj
dotoga{ mol~e{e. No, sega vedna{ se oglasi:
-Po~ituvan kapetane, prijateli. Te{ka zada~a mi davate. Koj
moè da ja ubedi Lazarica }erkata na tu|inec da ja dade. Taa edna{ se
izgore od tu|inata!
Dedo Poradeci vedna{ upadna:
-No, sre}ata si e sre}a. Belkim ñ se nasmevnuva i na Atina.
Komandantot e ubava prilika za nea. Toj, kako {to velite kapetane, silno
ja qubi.
-Gospodine Tu{i,- se nadovrza kapetanot-Komandantot od
dno srce moli da mu se pomogne. Toj e sila od ~ovek. Se proslavi na
boi{tata. A eve sega ja vrzuva sudbinata za ovoj grad.
-Vo pravo ste kapetane, se bliì krajot na vojnata. I Srbi i
Grci se pred portite na gradot. Prvite Kor~a ja imaat na ni{an, a
vtorite Pogradec. Francuskata vojska, koga }e zavr{i vojnata, sigurno
nema da ne ostavi na cedilo. Sudbinata na gradot sigurno }e zavisi od
na{iot komandant. Toj veruva vo na{iot narod.
Otkako dedo ova go kaà, se otvori glavnata vrata. Voeno
lice go povika kapetanot. Toj migum izleze, napomenuvaj}i deka vedna{
}e se vrati. No, toj docne{e, verojatno sakaj}i da im ostavi malku vreme
na sovetnicite me|usebe da se sloàt i razberat koj }e odi pri Lazarica,
}erka ñ Atina za komandantot da ja prosi. Najstariot sovetnik,
Poradeci, po~uvstvuva deka e vistinskiot moment povtorno da mu se
obrati na Koci Tu{i:
-Prijatele Tu{i. Vie ste rod so Lazarevci. Zborot kaj niv
po kolaj }e vi odi. Velat komandantot ja qubi Atina. No i taa ne bila
ramnodu{na kon nego. Samo Lazarica treba da se ubedi. Drugo bi bilo tie
da ne se qubat. Toga{ e pote{ko.
Koci Tu{i nema{e kade! Se soglasi da odi kaj Lazarica,
Atina za komandantot da ja prosi.
Vladee{e àgor, koga vo salata vlese kapetanot Loalije.
Seti deka bila donesena odlukata koj da bide strojnikot za Atina.
Sovetnikot Koci Tu{i zadovolno go pogledna kapetanot i mu re~e.
- Re{ivme sepak jas da bidam strojnikot. ]e ja baram rakata
na Atina. So Gospod na pomo{.
-Neka e so sre}a,-zadovolno re~e kapetanot.
XXXII
Vo Pogradec i vo seta zona pod francuska vlast se ras~u,se

raznese aber, oti komandantot Eduard Mortie }e ja prosi za nevesta
li~nata Atina, }erkata na Lazarica. Glasinite kruèa so denovi.Se
zgolemuvaa. Tie ne ja odminaa ni ku}ata na Lazarica.
Zli sosetki velea oti samata Lazarica namertno gi pu{tala tie glasini.
A kutrata za toa ni{to ne znaela. Se obiduva{e prvin da im se
sprotivstavi na glasinite.
Kaùva{e, kaj }e stigne{e oti nema }erka za maèwe, a najmalku za
francuski oficer. Kolku {to posilno gi odre~uva{e glasinite, tie
posilno i se vra}aa, udiraa na nejzinite porti.
I ete eden den be{e pu{til aber Koci Tu{i , blizok
rodnina oti }e dojde da ja poseti, so èna si bliskata Lazarica. Ne be{e
kaàn povodot za posetata, ama lesno moè{e da se prepostavi.
Strojnici, strojnici idat Lazarice, rakata na Atina da ja baraat, ñ velea
bliskite sosetki.
Dojde taka, vo edna vedra prikve~erina Koci Tu{i so èna
si. Lazarica gi pre~eka pred porti. Razmenija voobi~aeni pra{awa, od
zdravo ìvo, pa za sekoj odelno od semejstvoto.
Potem izleze Atina so slatko i ~a{i voda na podavalnikot. A potem i so
sî drugo. So ~aj i slatki. Kako {to si be{e adetot. Razgovorot si te~e{e
mirno, se vode{e za drevni i ne tolku va`ni pra{awa. I se razbira se
zboruva{e i za vojnata.
I kako {to be{e voobi~aeni pri vakvi poseti, na krajot
treba{e da se zapo~ne i muabetot za celta na posetata, za prosidbata.
Koci Tu{i, makr {to toa ne be{e obi~aj pri vakvi poseti, pobara ~a{ka
rakija. Otkako pivna, Koci Tu{i vedro se oglasi :
-Mila Lazarice, so desna noga vi go minavme ku}niot prag.
Sre}a da vi doneseme. Po èlba na komandantot ideme.
Lazarica be{e vidlivo iznenadena. Go pogledna za~udeno
Koci Tu{i, a potem pogledot go svrte kon svojata }erka Atina. Nejzinoto
lice go be{e oblealo rumenilo koga gi slu{na zborovite na Koci Tu{i
za èlbata na komandantot. Rumeniloto ne ja napu{ta{e.
Lazarica neznaej}i kako da se odnesuva vo migot i re~e na }erka si da go
donese kafeto. Lazarica sakaj}i da go svrte muabetot, re~e:
-Boga mi ubavo kurtuli komandantot! Ima{e na kolenoto
golema i te{ka rana.
-Da ne ti kurtuli, Lazarice i }erkati od sre}a!- prodolì
uporno Koci Tu{i.
-Daj boè i va{ite deca!-si prodolì Lazarica po svoe.
Koci Tu{i, vide nevide, mina na glavnoto:
-Komandantot Mortie ne isprati da ja prosime rakata na
tvoja Atina!
Lazarica, iznenadena od upornosta na Koci Tu{i, vo migot
ni{to ne re~e. Te{ko moè{e da gi najde vistinskite zborovi za
~uvstvata {to ja obzedoa za toj moment. Na krajot so re{itelen glas re~e:
-Jas nemam }erka za maèwe!
-Kako nema{?! A Atina? Pa taa e vo godini za maèwe?!
-Nemam }erka za tu|inec!
-Komandantot Mortie e ~esen ~ovek. Se proslavi so dobrini
i hrabrost. Se vqubil ~ovekot vo }erka ti. Ne i zastanuvaj na patot na
sre}ata!
-Razbiram, razbiram, ama Atina sepak ne e za nego.
- Zo{to da ne e?
-Ako ja zeme za èna, koga }e si zamine od ovde, sigurno }e ja
ostavi. Taka storija i drugi oficeri so na{i }erki.
-Komandantot Mortie e seriozen ~ovek. Propatil mnogu vo
ìvotot. Ako bara da se èni so Atina po site na{i obi~ai, bidi sigurna
oti nikoga{ nema da ja ostavi.
Lazarica malku podrazmisli, sreduva{e ne{to na masata,
samo za da ne odgovori vedna{. Po malku mu se obrati na Koci Tu{i:
-Pa i da ja zeme Atina za èna. Sigurno }e ja odnese nekade
daleku. U{te podaleku od kade {to e dojden. Moèbi i vo Afrika kaj {to
sluèl.
- Ne zboruvaj taka, Lazarice. Ti si {etana èna. Be{e duri i
do Bukure{t. Si videla svet, si sretnala mnogu lu|e. Ne se site isti.
Na{i ili tu|inci.Razni lu|e,razni karakteri !
Lazarica si ostanuva{e uporno na svoeto. Nema, pa nema
}erka za maèwe.
Koci Tu{i znae{e deka Lazarica potajum vo sebe be{e

soglasna da ja dade }erka si na komandantot. Ama, ne biduva{e vedna{ da
se soglasi, koj znae za kakva }e ja smetaa i nejze i nejzinata Atina.
Gostite se podgotvuvaa da zaminat.
Vo salonot se pojavi Atina so podavalnikot v race. Se
pro{iri mirizmata na sveò svarenoto kafe. Pove}e nikoj ni{to ne
zboruva{e za prosidbata. îni{ be{e neuspe{no zavr{ena. No, samo
navidum.
Koci Tu{i so èna si go znaeja obi~ajot deka prosidbata vedna{ ne
biduva. Treba{e vremeto da si go napravi svoeto...
XXXIII
Kapetanot Loalije nestrplivo go o~ekuva{e Koci Tu{i vo

komandata za da mu ja donese golemata vest. A pak komandantot Mortie,
nestplivo o~ekuva{e kakov aber }e mu stigne vo rezidencijata. Postojano
misle{e na Atina. I samo na nea. Moè{e sî da po~eka, duri i Golemata
vojna, samo ne vesta za odgovorot na Atina. Te{ko se smiruva{e. Najposle
go zabeleà kapetanot Loalije kako se dobliùva kon rezidencijata. Go
pre~eka nestrpliv vo gradinata, zagledan vo negovoto lice, nebare
saka{e od negoviot izraz da go otkrie odgovorot od prosidbata, pred da se
izre~at zborovite.
-[to ima, kako pominavte? [to re~e Lazarica?- zapo~na
nestrplivo komandantot.
-Ubavo, ubavo, komandante. Ama Lazarica kako da se koleba.
-Zo{to, kapetane, [to }e da e toa sega, kakva pri~ina ima za
toa?
-Veli oti }e si ja ostavel {tom }e zaminat vojskite, a so niv
i ti. A i ako ja zeme{ za èna i ja povede{ so sebe, }e si ja pretvorel vo
sluginka.
-Pa ne e taka! Kako da go dokaàm toa!
-Poleka, poleka komandante. Ne se voznemiruvajte. Ne e sî
zavr{eno. Treba samo malku vreme, pa taa }e si legne na bra{noto. Velat,
takov bil obi~ajot. Ne prilegalo na moma pri prosidba, vedna{ da ja
ispruì rakata.
-Ne razbiram, ama ba{ ni{to ne razbiram, kapetane!
-]e treba da razberete u{te mnogu raboti za ovaa zemja i
ovoj narod, za negovite obi~ai komandante. Posebno ako ja zemete za èna
Atina. Kaj ovoj narod obi~aite se posilni i od zakonite.
-Nemam drugo ~are. Ja sakam Atina, a za nea bi storil sî!
-Ve razbiram, komandante!
-A {to veli va{iot...kako go vikavte Koci Tu{i,
strojnikot?
-Toj si ima svoja strategija i veruva deka na krajot taa }e
vrodi so plod.
-Kakva strategija? Pa ova ne e vojna?
-Nasmevnuvaj}i se, kapetanot Loalije, prodolì:
-To~no e ne e vojna, ama kaj ovie tuka i za prosidba treba
strategija. Za ne daj boè...
-Ajde de, da ja vidam taa strategija!
-Strojnikot Koci Tu{i veli oti Lazarica imala za blizok
rod, nekoj si pop, Despod go vikale, od Dra~.
-Od kade pa sega ovoj pop? I {to toj bara vo mojata prosidba?
-Nemu Lazarica mu veruva kako na Gospod! Ne pravi ni{to
bez nego!
-Go znaete li vie, kapetane, toj pop Despod, kako go rekovte?
-Toj ìvee vo Dra~. Dva tri pati vo godinata vo Pogradec
doa|a vo Dra~ i otsednuva kaj Lazarica. I jas go imam videno.
-[to moè da stori popot Despod vo ovaa rabota so
prosidbata?
-Mnogu, mnogu. Atina si go ima kako tatko. A i majka ñ mu go
po~ituva zborot. Za najva`nite pra{awa, vo semejstvoto naj~esto
odlu~uva popot Despod.
-Zna~i ako re~e popot da, -prodolì komandantot Mortie,-
toga{ i Lazarica }e se soglasi da mi ja dade rakata na Atina?!
-Taka e komandante.
-No kako da dojdeme do popot Despod?
-Koci Tu{i ve}e e pojden kaj nego vo Dra~.
-Dobro ste storile!
-Nema da mu bide lesno da se probie niz okupiranite zoni!
-No, popovite vo mantija polesno gi minuvaat granicite,
kapetane. Strategijata vi e dobra! Samo {to }e treba da se po~eka.
-Se razbira, komandante. Prvin Koci Tu{i }e treba da se
razbere so popot. Toj e otvoren i slobodoumen sve{tenik. Brzo }e
razbere za {to se raboti. A se raboti za sre}ata na Atina, koja mu e kako
}erka, pa ne }e mu trebe mnogu vreme da ja razubedi Lazarica. Sî }e si
dojde na svoe mesto...
I ubavata Atina }e bide va{a...
Komandantot Mortie be{e zadovolen od izloènata

strategija. Zadovolen, go ponudi kapetanot Loalije so ~a{ka kowak, Remi
Martel, proizvodstvo od 1900-ta godina. Kapetanot go pogledna {i{eto
kowak, se zagleda vo etiketata, na mesta o{tetena. Komandantot go
zabeleè toa i vo {ega mu dofrli:
-Ova {i{e e redok voen trofej. Go imam u{te od bitkata kaj
Bitola. Ima ~udna istorija. [i{eto pripa|alo na kolekcija kowaci
nameneti za glavniot {tab. Arno ama, po pat konvojot go napadnale
ajduti. I kowakot zavr{il vo edna pe{tera. Sokrien, pa zaboraven. Nego
go otkril eden ov~ar. Kataden ispival po {i{e kowak Remi Martel.
Po~inal mrtov pijan, so {i{e Remi Martel pokraj sebe. I se razbira so
ciroza. Pominala francuska voena patrola, go otkrila i go sobrala toa
{to ostanalo od kowakot. Edno od {i{iwata se najde kaj mene, kako del
od mojata kolekcija pijaloci.
-ûdni raboti se slu~uvaat na Balkanot!-prokomentira
kapetanot piej}i od kowakot.
Rabotite si te~ea spored utvrdenata strategija. Se

o~ekuva{e presudnata vest, koja treba{e da ja donese Koci Tu{i. Ne mu
bilo te{ko da go ubedi popot Despod , pa ovoj da mu veti deka, za dva tri
dena }e bide vo Pogradec. ]e ja svr{el rabotata so prosidbata na Atina
kajLazarica. Potem sakal da se zapoznae i so idniot zet, komandantot
Mortie.
Popot Despod si go odràl zborot. Duri i porano od
vetenoto se najde vo Pogradec, nebare letal so mantijata kako na krilja.
Vedna{ pojde kaj Lazarica. Taa be{e iznenadena od negovata poseta.
Ide{e retko, pa moralo da ima ne{to neo~ekuvano {to go nateralo da
dojde, vo ovie voeni vremiwa, si misle{e Lazarica koga go vide popot
Despod vo gradinata.
-O~e drag, Despode, {to dobro te nosi vo ovie te{ki
vremiwa kaj nas?- go pre~eka Lazarica.
-Taka e sestro, te{ki vremiwa se ova. Nasekade granici, i
tamu kade nikoga{ gi nemalo. I mnogu lu|e naoruàni, kako nikoga{
dosega.
-Pa kako patuva{e, kako stigna do tuka?
-Sevi{niot, sevi{niot mi pomogna sestro! Za ubava rabota
mi pomogna.
-[to posakuva sevi{niot o~e?
-Posakuva, posakuva rakata na Atina da mu ja dade{ na
komandantot Mortie.
-Ama o~e Despode... Zar i vie znaete za prosidbata na Atina?
-Znam, znam...Vesta pristigna duri i vo Dra~, se pro{iri i
vo Skadar. Vo site francuski zoni vo Albanija. Komandantot se vqubil
vo Atina... Za èna ja bara...
Znae{ li {to zna~i toa, sestro?
Lazarica go pogledna za~udeno. Ne o~ekuva{e vakvi zborovi
od popot Despod. Tolku direktni i kategori~ni. Se najde vo nebrano. Taa
be{e pobo`na. Za nea Otec Despod kako da be{e bo`ji pratenik. [to
}e re~e{e toj mora{e da se poslu{a. Najposle, so tivok, pomalku taèn
glas, se nadovrza:
-Jas se pla{am, o~e, da ne si go izgubam ~edoto, vo tu|i
dvorovi da ne zavr{i.
-Bidi umna, Lazarice. Sre}a kakva {to e ovaa, za Atina, a i
za tebe, pa za gradot i zemjata, samo Gospod moè da ja isprati!
Ti go spasi komandantot od umira~ka, koga i doktorite
krenaa raka od nego. Zar bi imal du{a }erka ti da ja izmami i ostavi?!
Otec Despod govore{e so dlabok, avtoriteten glas.
Govore{e kako vo crkva, na propoved, pred vernici, koga site pokorno go
slu{aa.
-A sega, Lazarice, povikaj ja Atina da ja vidam i da ja
blagoslovam. Ovaa rabota treba da se zavr{i!
-Izlezena e. Samo {to ne se vratila.
I taka bi. Atina be{e na porti. Se izraduva koga go vide
otec Despod. Radosna mu prijde. Mu bakna raka, kako {to e red. Potem toj
ja pregrna, tatkovski.
-êdo moe, so bo`ja volja, neka ti e so sre}a svr{uva~kata so
komandantot Mortie.
Atina za~udeno go pogledna otec Despot. Be{e vidlivo
iznenadena od ovie zborovi. Za~udeniot pogled dobi blaèn izraz, pa ja
pogledna majka si. Taa mol~e{e, ama blagosta na izrazot na }erka ñ se
prelea i na nea.
Otec Despod, so blag i smiren glas, re~e:
-Ti go qubi{ komandantot, neli?!
Atina , srame`livo se nasmevna. Liceto i se ozari so
crvenilo. Nema{e potreba od drug odgovor. Sî be{e jasno. Lazarica
nestrplivo go pogledna otec Despod. Saka{e ne{to da mu kaè, no po~eka
Atina da otide da donese ne{to za posluùvawe.
-No jas, re~isi gi odbiv strojnicite za Atina. Na{iot
blizok rodnina Koci Tu{i i èna mu,-zbuneto progovori Lazarica.
-Ne beri gajle za toa. Toj povtorno }e dojde kaj tebe. Po
nevreme i vojna, ispraten od lu|e od komandantot, dojde duri vo Dra~ da ja
baraat i od mene rakata na Atina.
-I ti se sloì?-zapra{a iznenadena Lazarica.
-A {to moèv drugo da storam?! Serazbira deka se sloìv.
Vetiv deka }e zboruvam i so tebe. A ti znae{ deka sum sekoga{ so vas i vo
mislite.
-Taka e o~e, taka e. Ustata da ti se pozlati .
-A sega Lazarice, da pozboruvame za toa {to ne o~ekuva. Eve
strojnikot }e dojde, da ja pobara i se razbira da ja dobie rakata na Atina.
I taka kako {to e red...
Koci Tu{i, otkako razbra za ideweto na otec Despod kaj

Lazarica, vedna{ pojde vo francuskata komanda za da mu soop{ti na
kapetanot Loalije deka rabotata so sfr{uva~kata na komandantot so
Atina e kone~no zavr{ena. Porakata ja prenesuva{e so golema vozbuda,
zagleduvaj}i se levo desno, nebare se rabote{e za prenesuvawe na nekoi
tajni. Popot Despot bil dojden, navodno, i toj da go pre~eka strojnikot so
komandantot vo ku}ata na Lazarica, kako {to se dogovorile vo Dra~.
Be{e zakaàna povtorna sredba na Koci Tu{i i èna mu kaj
Lazarica, za da se pobara povtorno rakata na Atina. Kako {to so be{e
obi~ajot. I komandantot Mortie pojde so strojnikot. Makar {to spored
obi~ajot vesta treba{e da ja pre~eka drugade.
Se najdoa site pred ku}i. Gi pre~eka Lazarica so popot
Despod. Atina si be{e vo svojata soba. Oble~ena vo prazni~na ruba.
Li~na kako nikoga{. O~ekuva{e da ja povikaat koga za toa }e dojde vreme.
Ovoj pat nema{e mnogu zborovi. Kako prethodno da be{e sî
kaàno.
Dojde redot najposle da se povika i Atina.
Taa bleska{e od sre}a. I se gleda{e na liceto.
Koga vleze Atina, vo salonot zavladea ti{ina. Be{e vreme
otec Despod, da si go kaè svoeto:
-]erko mila, so bo`ja voqa, ti od denes si mu svr{enica na
komandantot. Toj ja pobara tvojata raka. Kako {to si e redot. Te qubi, a i
ti nego. Neka vi e vekovita qubovta!
Bidete blagosloveni!
Po ovie zborovi na otec Despod, vo salonot se ~uja zadovolni
izvici. Koga komandantot Mortie se upati kon Atina, site vo salonot
zamol~aa. Ne bea naviknati, spored obi~aite vo vakvi prigodi,
svr{enikot ne samo da dojde v ku}i tuku i da i prijde na svr{enicata.
Ama, toa bea drugi vremiwa, drugi obi~ai na drugi lu|e.
Komandantot Mortie, svesen za ~udeweto {to go predizvika negovoto
prisustvo vo ku}ata na Lazarica, ponesen od svojata qubov, i se dobliì
na qubenata, i ja zede ne`no rakata i na prstot ñ stavi zlaten prsten so
bleskav sin kamen...
XXXIV
Vesta za svr{uva~kata i skore{nata ven~avka na

komandantot Eduard Mortie so Atina Lazar Todoli, se ras~u nasekade.
Gi mina granicite na zemjata na ezerata. Se pro{iri i do Solun i Pariz.
Na komandantot Mortie mu se javuvaa voeni drugari od severnite boi{ta,
od Solunskiot front, duri od Maroko. Na mnogumina od niv im bil
primeren stare{ina, drugi be{e spasuval vo presudni bitki, kako onaa
pri osvojuvaweto na Bitola, pred edna godina, koga i samiot se zdobi so
te{kata rana.
Vesta stasa i do voenite rovovi, vo koi vojnicite so meseci,
prikle{teni pome|u ìvotot i smrtta o~ekuvaa izlez. @iveeja so
spomenite na nivnite semejstva.
[tom komandantot re{il da se èni, sigurno se bliì i
krajot na Golemata vojna, si mislea tie so nade` vo srcata.
Denot na ven~avkata be{e zakaàn. Komandantot Mortie be{e pora~al

svadbena fustan duri od Pariz, od poznata modna ku}a.Bea pora~ani i
drugi darovi, sî spored tuka{nite obi~ai.
Komandantot Mortie ~esto se gleda{e so Atina. [etaa do
docna kraj ezeroto. Zboruvaa za skore{nata svadba. Cute{e nivnata
qubov. Golemiot den ne be{e daleku. I vojnata tie denovi kako da be{e
stivnala vo presret na nivnata ven~avka.
Na nekolku dena pred ven~avkata, komandantot Mortie se
soo~i so nepredvidliva te{kotija, na koja najmalku smeta{e dotoga{.
Kako {to si bea voenite pravila, toj be{e ispratil barawe za soglasnost
za ènidba so tu|inka do francuskata voena komanda vo Solun.
Baraweto treba{e da bide razgledano od vrhovnata komanda, a potoa so
predlog da bide prosledeno do Ministerstvoto na vojnata vo Pariz.
Komandantot Mortie ubavo znae{e deka baraweto dozvola be{e ~ista
formalnost i odgovorot treba{e da stigne pred svadbata. Toj ima{e svoi
lu|e i vo Vrhovnata komanda vo Solun, a i vo Ministerstvoto na vojnata .
Vo Voenata komanda vo Solun duri i ne veruvaa vo glasinite
koi stignuvaa od Pogradec i Kor~a za skore{nata ènidba na
komandantot so domorotka, sî dodeka ne go dobija pismenoto barawe na
komandantot Mortie.
Pravilata za dobivaweto dozvola za stapuvawe vo brak na voeni lica i
na severnite i na ju`nite boi{te, bea isti. Na sever ne moè{e da se
zamisli brak so dràvjanka od osvoenata zemja, no ovde na Balkanot
situacijata be{e sosem razli~na. Ovde, vo osvoenite teritorii vojnicite
i oficerite ostanuvaa vo dolgi periodi daleku od boi{tata, naj~esto vo
mnogu dobri odnosi so mesnoto naselenie.
Svadbata na komandantot be{e li~en ~in, no ovde
prerasnuva{e i vo simbol so pove}e zna~ewe vo toa vreme na Golemata
vojna. Gradot pred krajot na vojnata strahuva{e po zaminuvaweto na
francuskata vojska da ne se najde povtorno pod gr~ka i srpska okupacija.
Mnogumina na ovaa svadba mu pridavaa mnogu pogolemo zna~ewe od kolku
{to taa bi go imala vo drugi vremiwa...
Se slu~i toa {to nikoj ne go o~ekuva{e, a najmalku
komandantot Mortie.
Voenata komanda od Solun najposle go isprati pismoto za
baraweto dozvola za ven~avkata na Mortie. Toj, spored pravilata,
o~ekuva{e toa da bide isprateno od Ministerstvoto na vojnata. Na
negovoto iznenaduvawe mu nema{e kraj. Be{e zaprepasten, otkako ja
pro~ita sodrìnata na pismoto.
Ne samo {to odgovorot ne be{e po èlbata na komandantot Mortie, tuku
duri i mu se zabeleùva{e kako voop{to moèl da si dozvoli da bara da
se oèni so tu|inka od mnogu ponizok rang. Toa ne bi bilo dostojno, ne
samo za visok francuski oficer, tuku i za negovata zemja.
Komandantot Mortie ne veruva{e vo toa {to go ~ita{e. Traga{e
po pri~inite na vakviot odnos na komandata. Pretpostavuva{e deka za
takviot odgovor, sigurno postoele i nekoi drugi, za nego nepoznati
pri~ini...
Vo negoviot kabinet ne~ujno vleze negoviot pomo{nik,
kapetanot Loalije. Me|u niv, i pokraj razlikata vo ~inovite, postoe{e
tivko, nenametlivo i doverlivo prijatelstvo. Komandantot Mortie,
be{e zamisleno zadlabo~en vo pismoto. Otkako go zabeleà kapetanot,
nebare so zapoveden ton, mu re~e:
-îtajte! îtajte! Ne mi se veruva vo ova {to mi pi{uvaat!
[to treba ova da zna~i?
-Ne ve razbiram komandante?!
-Pa vi velam ~itajte, pa moèbi vie podobro }e razberete!
Kapetanot Loalije nestrplivo ja pro~ita sodrìnata na
telegramata. Za~udenosta ne go odmina i nego. Otkako malku se sozede,
re~e:
-Ne mi se veruva! Ne mi se veruva! Zarem e mo`no?!Nemam
zborovi!
-Morame da najdeme zborovi za da im odgovorime!
-Treba, komandante, treba da im se odgovori!
-Zarem se tie dostojni da im odgovoram?
-No, morate, komandante, vremeto na svadbata se bliì. A
bez dozvola taa e nevozmo`na.
-Vo pravo ste, kapetane. No i za moite argumenti }e treba
vreme. A toa najmalku go imama. ]e bide najdobro direktno da mu se
obratam na Ministerot na vojnata. O~igledno, ovie od Solun si zemale
pregolema sloboda. Ne se tie {to odlu~uvaat za ne~ija sudbina! Tie
moàt da predloàt {to sakaat, no Ministerot na vojnata e toj {to
odlu~uva.
Tuku, sednete i pi{uvajte. Pismoto go imam vo glavata:
"Po~ituvan Ministre,
Jas, majorot Eduard Mortie, komandant na okupitranata
teritorija vo Pogradec pri Isto~nata armija, imam ~est da ve zamolam
soglasno, na{ite zakoni, da mi odobrite da se ènam so Albankata Atina
Todoli, po profesija u~itelka od Pogradec. Si dozvoliv li~no da vi se
obratam i da ja pobaram va{ata objektivna naklonetost i razbirawe.
Jas, ve}e dvaeset godini se boram pod znameto na francuskata armija.
Pove}e pati bev ranet i odlikuvan. Sudbinata saka{e vo Pogradec, vo
zalezot na mojata mladost, da ja otkrijam i zasakam mojata zadocneta
qubov vo ìvotot. Postapiv spored voobi~aeniot red. Za stapuvawe vo
brak so tu|inka, pobarav dozvola od na{ata voena komanda vo Solun.
Ottamu mi pi{uvaat oti mojata izbranica ne bila dostojna, nitu po
svoeto poteklo, nitu po svoeto obrazovani, na eden francuski oficer od
visok rang.
Kako {to odlu~uvav vo mnogu bitki vo Golemata vojna za ìvotite i
sudbinite na mnogu borci, naselenie, za {to bev pove}e pati i odlikuvan,
jas sum sekako sposoben da odlu~am koja }e mi bide moja sopatni~ka vo
ìvotot.
Po~ituvan ministre na vojnata,
Vi pi{uvam so seta ~ove~ka iskrenost. Indigniran sum od
predlogot na komandata vo Solun, i dokolku ne se re{i pozitivno moeto
barawe, so golemo àlewe }e bidam prinuden da pobaram demobilizacija
od francuskata armija, po dvaeset godi{no verno sluèwe vo nea.
Vi ja izrazuvam svojata visoka po~it."
Kapetanot Loalije mu go podade na komandantot ot~ukaniot
tekst. Toj go pro~ita vnimatelno. Potem kapetanot Loalije go predade
pismoto da bide isprateno, {ifrirano do Ministerot na vojnata vo
Pariz.
Komandantot Mortie reagira{e kako ranet yver, branej}i ja
svojata golema qubov vo ìvotot. Ne moè{e da se smiri, da zaspie. Ne
saka{e da se vidi nitu so Atina, dodeka ne dobie{e odgovor od
Ministerot na vojnata. Razmisluva{e za pri~inite na solunskiot
odgovor.
Vo mislite potem se prenese na odgovorot od Ministerot na vojnata.
Bezdrugo toj }e gi konsultira svoite bliski sorabotnici pred da mu
odgovori. Razmisluva{e komu bi mu se obratil za pomo{ vo pariz, kaj
visokite voeni krugovi. Nego najdobro go poznava{e i go po~ituva{e
generalot Moris Saraj. No, toj pove}e ne be{e komandant na isto~nata
armija vo Solun. Na negovo mesto be{e postaven generalot Gijoma.
Migum, ne{to kako da mu problesna vo mislite...
XXXV
Komandantot Mortie, duri i na son, ne moèl da si

pretpostavi kakva bura predizvika vo solunskata komanda negovoto
barawe za stapuvawe vo brak so Albankata Atina Lazar Todoli. Kako da
se krena golema bura vo ~a{a voda! No, ovaa bura treba{e da se prenese i
vo Ministerstvoto na vojnata, do Ke D'orse, ako moè{e duri i podaleku.
Se aktiviziraa i razuznuva~kite slu`bi vo ramkite na Isto~nata armija.
Poznatoto Vtoro biro, ne saka{e aferata da ja ispu{ti od svoi race.
Zabrzano se prenesuvaa {ifrirani telegrami na relacijata Solun-
Pariz. Vo dosiejata ne prestanuvaa da se plastat novi dostavi od
levantinskite dou{nici. Ne prestanuvaa nitu protestite na visokite
italijanski i gr~ki diplomatski pretstavnici vo Pariz.
Za sre}a, komandantot Mortie ne be{e vo tek so ovaa tainstvena
prepiska. Da be{e taka, }e be{e pogolema negovata ~emer, no ne i
negovata nepokoleblivost da se èni so qubenata tu|inka. Koj moè{e da
pretpostavi deka vo taa bogata {ifrirana prepiska, dostojna na glavna
epozoda vo eden quboven roman, centralniot lik }e bide mladata i
nepoznata u~itelka od Pogradec?
Komandantot Mortie vo svoite dlaboki razmisli se prenese
i na negovite vrski so {to tuku zaminatiot komandant na Isto~nata
armija, generalot Moris Saraj, na nova funkcija, spored nego
najverojatno vo francuskiot general{tab. Kako i mnogumina drugi
francuski visoki oficeri od Isto~nata armija, i komandantot Mortie,
blizok sorabotnik i prijatel na generalot, razmisluva{e za pri~inite
na negovoto smenuvawe od najvisokata komandna funkcija.
Generalot Mortie, isto taka, ne moè{e da si pretpostavi deka
negovoto barawe dozvola da se èni so Albanka, povtorno }e go razgori
pra{aweto za "albanofilstvoto"- na francuskite oficeri, osobeno
plamnato po formiraweto na republika Kor~a od strana na generalot
Moris Saraj i toga{ polkovnikot Anri Dekuan. No sega, po
oficijalnoto zaminuvawe na generalot, a prethodno i na polkovnikot od
Isto~nata armija, pra{aweto za "proalbanstvoto" kako da be{e
zaboraveno.
No koj be{e sega ovoj nov, vi{ oficer i toa komandant na zna~ajna zona,
{to povtorno go manifestira zaboravenoto"albanofilstvo", davaj}i mu
duri i li~en karakter. ]e se ènel so nekoja si Albanka !? Glasinite
prvin se prenesuvaa do francuskata voena komanda vo Solun, i toa vo
rzuznava~koto Vtoro biro. Baraweto na Mortie tamu se povrzuva{e so
negovite vrski so generalot Moris Saraj...
Rastrgnat vo mislite, kako nikoga{ dotoga{ vo ìvotot,

minuvaj}i niz pekol so denovi i no}i, komandantot Mortie be{e vo
golemo i neizvesno is~ekuvawe na odgovorot od Pariz, od Ministerot na
vojnata. Od odgovorot zavise{e i negovata odluka dali }e i ostane veren
na negovata voena misija.
Presudniot mig ne docne{e.
Edno utro, kapetanot Loalije, bez da po~uka na vratata, znaej}i za
is~ekuvaweto na komandantot, vleze vo negoviot kabinet, ozaren od
zadovolstvo, so telegramata vrace, veselo re~e:
-moj Komandante, dali vi ostana u{te od {ampawskoto?
Komandantot Mortie prifa}ajki go veseliot ton, no
nestrpliv da ja doznae sodrìnata na telegramata, re~e:
-ûvam, ~uvam, duri edno dve tri {i{iwa. A tuka mi e i
ostatokot od kowakot Remi Martel od 1900-ta godina!
-[ampansko, {ampawsko komandante. Rabotata e samo za
{ampawsko!
Komandantot pojde kon pijalocite. [ampawskoto so dvete
~a{i bea pred niv.
Komandantot Mortie ve{to go otvori {ampawskoto. Se
slu{na poznatiot pukot koga se otvara {i{eto. Ovoj pat toj be{e jak
kako nikoga{ porano. Otkako {ampawskoto so {umolewe se razlea vo
~a{ite, kapetanot Loalije re~e:
-Neka vi e so sre}a. Ministerot li~no vi ja ~estita
ven~avkata so va{ata Atina!
Na presre}niot komandant, nikoga{ {ampawskoto mu nemal
podobar vkus.
Ispivaj}i go na iskap {ampawskoto, kapetanot Loalije,
re~e:
-Dolejte u{te, komandante. Ima u{te za nazdravuvawe!
Komandantot go poslu{a. Se pra{uva{e {to }e da e sega
ova? [to ima poubavo od dozvolata za ven~avkata?
Kapetanot bez da ~eka prodolì:
-Ministerot li~no vi odobruva dve nedeli otsustvo za
va{eto bra~no patuvawe.
Se slu{na yvekot na ~a{ite pri nazdravuvaweto.
-Zna~i, jas povtorno }e bidam komandant za vreme na va{eto
otsustvo?! -{egovito dofrli kapetanot Loalije.
Komandantot se nasmevna i go dolea ostatokot od
{ampawskoto.
-Sega ne bi trebalo da ima nikakva pre~ka da se zakaè
ven~avkata i svadbata?!-prodolì kapetanot.
-Se razbira, -prifati komandantot- treba da se zapo~ne so
podgotovkite. Dosta se izna~ekav!
-Pa tie i nikoga{ ne bea zapreni!- dofrli kapetanot. Vie
bevte gotov i da dadete ostavka na va{ite voeni funkcii, vo slu~aj
odgovorot da be{e negativen. Nikoj ne veruva{e vo toa.
- Za mene ova {to go velite mi zna~i mnogu. Nema pogolema
vrednost od solidarnosta pome|u drugarite od vojnata. A za mene, ova
vreme na is~ekuvawe na odgovorot od Pariz, be{e isto kako vreme na
vojna...
Za prv pat posle tolku vreme, komandantot Mortie se upati

kon Ezeroto, za da se sretne so svojata qubena Atina, bez misli i griì
za idninata na svojata qubov. Ne postoeja nikakvi pre~ki na patot na
nivnata sre}a. A taa poslednite denovi be{e tolku potisnuvana pred
neizvesnosta na nejzinata idnina. Taa sega izbiva{e i se nude{e so seta
svoja polnota. So zabrzan ~ekor ita{e toa da ñ go kaè na Atina. Ita{e
da ja po~uvstvuva nejzinata qubov i toplina...
Komandantot Mortie, zaneseno ~ekore{e kraj Ezeroto. Se

nayira{e son~eviot zalez. Najubaviot {to go be{e videl vo ìvotot. Toj
be{e zapadnal vo dale~ni misli...
Se bliè{e krajot na Golemata vojna, a vo negoviot ìvot
kako da zapo~nuva{e edna druga, Mala vojna za spasuvawe na Pogradec,
nebare ostavena vo amanet od ve}e zaminatiot general Saraj, koj bi znael
kade bil sega...
Komandantot Mortie dobro znae{e deka generalot ja gube{e
slavata kako pobednik vo Golemata vojna, no za nego be{e jasno, deka
negovata mala pobeda }e bide potrajna. Zatoa vrede{e da go `rtvuva ona
{to mu preostanuva{e od negovata voena kariera.
Za nego generalot Saraj ne be{e samo herojot na bitkata kaj Verdun, tuku
i moralen pobednik vo za{tita na `rtvite na vojnata, lu|eto koi se
soo~uvaa so nejzinite posledici. Kone~no, ovaa borba za nego ne se
slu~uva{e na boi{tata koga }e ja objavea voenite trubi, tuku taa
ìvee{e mnogu podolgo.
Sakaj}i da se oslobodi od ovie misli, komandantot Mortie
go zabrza ~ekorot, nebare saka{e da se dobliì do mislite za skore{nata
ven~avka.
Pa toj trgna da ja vidi svojata Atina! [to }e mu gi sega ovie
misli?! Se zagleda vo zalezot na sonceto. Uporno go prate{e sonceto,
kako da saka{e so negoviot zalez da gi otrgne i mislite koi go bea
zafatile, a koi ni{to zaedni~ko nemaa so negovata sre}a, so negovata
qubov.
Od dale~inata ja zabeleà Atina. Obajcata gi zabrzaa
~ekorite. Nivnata pregratka nebare ja iskaùva{e nestrplivosta za
sredbata. Nejzinite bujni kosi mu go pokrija liceto. Nejzinite bujni
mominski gradi se topea vo negovata pregratka...
Vo o~ite na Atina se zabeleùva{e zagriènosta od
neostvarenite sredbi so komandantot vo izminatite denovi, dodeka toj
be{e vo is~ekuvawe na odgovorot od Pariz. Ne deka ne saka{e da ja vidi
Atina i da ja po~uvstvuva nejzinata bliskost. êznee{e po nea, kako
nikoga{ po svr{uva~kata. No, kako iskusen ma`, i ma` koj be{e vquben,
ne saka{e da ja vturne i svojata sakana vo neizvosnata za nivnata
zaedni~ka sre}a i idnina, koja go rastrgnuva{e i nego, a koja be{e
podgrevana i od protivnicite na taa sre}a i idnina, kako vo Solun taka i
vo Pariz...
Imaa tolku ne{ta da si kaàt eden na drug...
Komandantot Mortie po~na da i se ispoveduva na Atina:
-Prosti mila. Ne go ~uvstvuvav vremeto kako minuva. Tolku
griì imav. Prvin vo komandata, a potoa...
Komandantot podzastana, ne ja zavr{i mislata.
-A {to potoa? Da ne se slu~ilo ne{to? -zagrièno zapra{e
Atina.
-Ne, ne se treòvi mila moja... Ima{e nekoi formalnosti
okolu ven~avkata, {to moraa da se zavr{at.
-Kakvi formalnosti? [to moè da bide toa?- zagrièno
prodolì so pra{uvaweto Atina.
Vo mislite vedna{ se prenese na prvata neuspe{na
svr{uva~ka. Zar povtorno ne{to }e i se slu~i i so ovaa?Zar moè da bide
tolku nesre}na? Da ne ja prokolnal nekoj? No, toga{ ne qube{e kako
sega. I be{e seedno. Taa svr{uva~ka be{e ujdisana me|u dvete semejstva.
Duri, se raskaùva{e, koga se vratil toga{niot svr{enik, oti{ol kaj
Atina i pred site i pobaral pro{ka za svojata nedoli~na postapka {to ja
ostavil i izbegal vo tu|ina. Ne samo {to ne mu prostila, tuku gordata
Atina i go o{amarila i toj nikoga{ pove}e ne se pojavil...
Komandantot Mortie ja po~uvstvuva nejzinata zagriènost.
I ne samo toa. Zabeleà deka vo nea se javuva nemir, strav... Ja pomiluva
po liceto i na rakata gi po~uvstvuva nejzinite solzi.
Sakaj}i da ja uspokoi, so tivok i mil glas i re~e:
-Qubena moja, dojdov zaedni~ki da go zakaème denot na
svadbata. Li~no Ministerot na vojnata vo Pariz mi ja ~estita
svr{uva~kata so tebe. Duri mi odobri i otsustvo za na{eto bra~no
patuvawe.
Na liceto na Atina, zagriènite solzi se sme{aa so solzi
radesnici. Mu se frli povtorno vo pregratkite na komandantot. Be{e
sre}na, presre}na...
XXXVI
Svadbata na Atina so komandantot Mortie, vo Pogradec se
o~ekuva{e kako golem nastan vo zemjata na ezerata. Toa ne be{e obi~na
svadba, kako drugi koi se slu~uvaa, i pokraj vojnata.
Be{e toa svadba na poznati i nepoznati prisutni, na kaneti
i na nekaneti. Slegoa vo Pogradec mnogu semejstva od Malesija. Dojdoa
mnogu bliski na Atina. Mnogumina i od drugi zoni pod okupacija na
sojuzni~kite, no i centralnite sili. A tuka be{e i popot Despod, koj
kako {to be{e vetil, gi ven~a v crkva komandantot so Atina.
Denot na svadbata kako da ozna~uva{e privremeno primirje.
Kolku i da be{e intimen ~in na dvajca vqubeni, ovaa svadba be{e
prepolna so simboli. Za nekoi, taa be{e predznak za krajot na vojnata,
makar {to taa se slu~uva{e vo vremeto na najgolemiot razgor na
Golemata vojna.
Vojskite od obete zavojuvani strani bea umorni od predolgata i krvava
vojna. Svadbata na komandantot Mortie ja vra}a{e nade`ta i radosta na
ìvotot vo mir. I sega, po mnogu neprospani no} vo dlabokite kalivi
rovovi, vo neizvesnosta vo ìvotot i smrtta, kako da be{e dojdeno
vremeto vojnicite i oficerite, povikani na svadbata, ubavo da se
razveselat, da se napijat.
Ima{e na svadbata oficeri i vojnici od site vojski koi go osvoija, pred
nepolna godina, Pogradec. Tuka bea gordite marokanski spahii,
mnogumina prijateli na komandantot od vremeto na negovoto sluèwe vo
nivnata zemja, potoa tuka bea i senegalskite i indokineskite strelci.
Ima{e i nekolku britanski i ruski oficeri dojdeni od komandata vo
Solun.
Svadbata prerasna vo praznik na lu|e od razli~ni
nacionalnosti, veri, rasi... Se ~ine{e kako da se povrzuvaat vo ovoj del
na Balkanot dva razli~ni sveta, koi so vekovi bile eden kraj drug, no
nikoga{ ne moèle da se dobliàt,razberat.
Komandantot Mortie so ubavata Atina, taa vo bela svadbena
ruba pora~ana od Pariz, a toj vo sve~ena majorska uniforma so site
odli~ja, gi do~ekuva{e, poznatite voeni drugari od Solunskiot front.
Me|u prvite mu prijde eden ruski oficer, negov blizok prijatel u{te od
bitkata kaj Bitola. Vojni~ki se pregrnaa. Potem ruskiot oficer izvadi
od xebot edno {i{e votka. Go otvori pred komandantot, go ponudi da
ispie od nego za sre}a.
Komandantot go prifati pijaklokot i povtorno mu go vrati na
oficerot. Toj go zede i go ispi celoto na iskap. Star ruski obi~aj.
Pregrnuvaj}i gi komandantot i ubavata Atina, veselo re~e:
-Grev e komandante od svadba da se zamine trezven. Taka veli
edna na{a pogovorka.
Komandantot Mortie veselo se nasmevna. Ruskiot oficer,
odale~uvaj}i se, vo {ega dofrli:
-Komandante, lesno e da se pobedi ili izgubi vo vojna. Taa za
sre}a, ne trae dolgo kolku brakot... Ama istrajbata vo brakot...E toa e
ne{to...
Otkako mladoèncite se pozdravija so gostite, se slu{naa
zvucite na maliot voen orkestar.Se svire{e Marseqezata, voeni
mar{evi, poznati valceri...
Orkestarot, koj obi~no svire{e na najrazli~ni voeni i sve~eni prigodi,
kako i vo po~inkite me|u dve bitki, prv pat svire{e na edna svadba.
Povremeno se slu{aa i zvucite na toskiskata polifonija, izveduvana od
mnogumina kaneti...
Bleskavata svadba ja zasenuva{e diskretnoto prisustvo na
levantinskite kodo{i. Gi ima{e i tuka. Kako i na sekade. Nivnoto
prisustvo go ~uvstvuvaa site prisutni. No, nikoj ne im obrnuva{e
vnimanie. Ne sakaa da go rasipat ubavoto raspoloènie. Gi imalo na
svadbi, kako i na pogrebi. Ama nikoga{ ne bea vo tolkav broj...
Na ni{an na kodo{ite be{e , koj drug ako ne komandantot Mortie. Ja
demnea sekoja negova postapka. Najaktivni, no najdobro zatskrieni, bea
gr~kite i posebno srpskite levantinci. Tie bea i me|u najdobro
platenite. [to podobro platen, tolku podobar kodo{!
Nekoi od niv odamna bea re~isi specijalizirani vo sledewe na
albanofilstvoto na francuskite oficeri i vojnici , pred toa vo Kor~a,
a eve sega i vo Pogradec. Za niv svr{uva~kata na Mortie so Albankata
Atina Lazar, be{e nastan od prvostepeno zna~ewe, koj im nude{e brojni
informacii od razuznava~ki karakter za prodolùvaweto na
proalbanskata linija na Francuzite, ne samo vo Kor~a, no eve sega i vo
Pogradec.
Ne se slu~uva{e ~esto ven~avka pome|u Francuz i Albanka. Re~isi
nikoga{ do toga{! Za niv svadbata na komandantot Mortie i negovoto
odnesuvawe treba{e da go potvrdi krunskiot argument-"za
nepopravlivoto i bezuslovno albanofilstvo na francuskite oficeri,
kako najgolema pre~ka po zavr{uvaweto na vojnata Grcija da ja prezeme od
niv Kor~a, a Srbija Pogradec, otkinuvaj}i gi od albanskata dràva,
utvrdena na Mirovnata konferencija vo London 1912 g."
Levantincite bea najbu~ni na svadbata. Igraa i peeja duri i
oro vodea, razmenuvaj}i me|u sebe potrebni informacii. Ima{e i
levantinci koi rabotea za slu`bite na zemjite so sprotivstaveni
interesi vo Albanija. No ima{e i takvi koi rabotea vo prilog na
Vtoroto biro na francuskite razuznava~ki slu`bi.
I Taka golemata svadba dobiva{e i tainstven politi~ki
karakter, vo presudnite vremiwa na Golemata vojna, na {to najgolemiot
del od gostite i ne obrnuvaa vnimanie. Pa neli bea dojdeni na svadba? A
kodo{ite, si rabotea... Neka rabotat...
Gostite prodolìja da se veselat do docna vo no}ta...

Komandantot Mortie so svojata Atina, tivko se povlekoa od veselbata...
Pojdoa kon nivniot zaedni~ki dom... Zastanuvaj}i za mig pokraj Ezeroto,
zagledani vo vodite vo koi se rone{e sjajot na yvezdite, dvajcata gi obzede
mislata za zaedni~kata idnina... Polna so qubov, no i neizvesnost...
XXXVII
Godinata 1918, be{e najsre}nata, no ednovremeno i

najte{kata doba vo ìvotot i vojuvaweto na komandantot Eduard Mortie.
Paradoksite ne prestanuvaa da go iznenaduvaat. Se veste{e krajot na
Golemata vojna, a toj treba{e da ja zapo~ne malata vojna, vo bitkata za
Pogradec.
Vo zemjata na Ezerata, posebno vo Kor~a, ne be{e kako pred
edna godina. Osnova~ite na malata Republika Kor~a, polkovnikot
Dekuan i generalot Saraj, bea zaminati a nejze i se broeja denovite na
postoeweto. Na toa posebno se raduvaa Grcite, koi debnea na granicite.
No, ne be{e lesno da se uni{ti tvorbata na francuskite vojnici i
oficeri vo Albanija, koi ne bea samo voeni tuku i ~ove~ki.
Vo zemjata na Ezerata zvladea mir, a Sojuznicite dobija zna~ajno
upori{te vo ostvaruvaweto na del od strategiskite celi od Golemata
vojna. No sepak po~etokot na krajot na Republika Kor~a i nejzinata
"filijala" vo Pogradec, }e go ozna~i generalot Anri Sal, so "dekretot"
od 16 fevruari, 1918 g., koga oblasta }e bide formalno stavena pod voena
uprava i komanda. ]e bide ukinat "maliot ustav", odnosno protokolot od
1916 g., na "minijaturnata republika na Balkanot". Spored nabquduva~i
na vremeto, promenite vo su{tina }e bidat formalni. ]e bidat
promeneti i imiwata na instituciite, no nivnite aktivnosti }e gi
sproveduvaat oficerite od vremeto na Saraj...
I polkovnikot Eduard Mortie }e ja zapo~ne svojata
funkcija kako komandant, odnosno delegiran administrator na
teritorijata Pogradec. I pokraj zgolemeniot gr~ki pritisok, Kor~a i
Pogradec, }e prodolàt so Francuzite da ìveat Evropski.
Prodolìja da se kovaat monetite, da se pe~atat parite i
po{tenskite marki, simboli na malata Republika, spored nacrtite na
vojnikot Davil, u~enik na slavniot pariski graver Roti. Be{e
vospostaven cvrst buxetski i poreski sistem. Be{e zabeleàn duri i
suficit. Nekoi od francuskite oficeri, vo {ega, velea deka ova se
slu~uva za prv pat na ovoj del od Evropa. Po mnogu godini zapo~na da se
obrabotuva zemjata. Se donesoa semiwa duri od Tunis, a za prv pat bea
upotrebeni i zemjodelski ma{ini. Stasa i prvata ètva. Se prepolnija
ambarite. Gradovite rascutea vo cvetni drvoredi i alei.
Vo Kor~a za prv pat se otvori i voena bolnica, vo koja moèa da se
lekuva besplatno i mesnoto naselenie, a vo Pogradec se otvori i
medicinski dispanzer. Se vospostavi i veterinarna slu`ba. Francuskite
vojnici dograduvaa i gradea pati{ta, postavuvaa mostovi, se
pro{iruva{e u~ili{nata mreà vo oblasta. Vo celata zona se otvorija
duri dvesta u~ili{ta. Vo sekoe selo ima{e po edno u~ili{te.
Del od voeniot kontingent na Isto~nata Armija ostana vo
zonata na Kor~a i Pogradec, a drugiot del im se pridruì na
sojuzni~kite vojski, koi pod komanda na noviot general Fran{e D'Espere
treba{e da ja vodat re{ava~kata bitka na Golemata vojna, koja spored
site pretpostavki treba{e da go ozna~i i nejziniot kraj. Dodeka
komandantot Mortie ja prodolùva{e i osmisluva{e nekoga{nata "mala
pobeda" na generalot Saraj, negoviot naslednik generalot D'Espere ja
zapo~nuva{e pekolnata ofanziva.
Vojskite na Sojuznicite, koi so godini ja o~ekuvaa poslednata bitka na
~elo so Saraj, sekojdnevno raspnati pome|u ìvotot i smrtta, so posledni
sili bea gotovi da poletaat kon neboto ili stignat do kone~niot
horizont na pobedata. Tret pravec za niv ne postoe{e...
Taka misijata na komandantot Mortie, za Pogradec stana

presudna. Toj sega "malata balkanska oaza" vo pustinata na Golemata
vojna treba{e da ja brani od apetitite na francuskite sojuznici, vo prv
red od Italija, Grcija i Srbija. Be{e toa re~isi edinstvena, nevozmo`na
misija. Za komandantot Mortie, soo~uvaweto so realnosta be{e najvisok
oblik na hrabrost. Mu pretstoe{e da ja osmisli svojata nevozmo`na
misija vo gradot vo koj se najde vo pregratkata na qubovta, no i na
razbiraweto i nade`ta na mesnoto naselenie od francuskoto voeno
prisustvo.
Ponesen od ovie misli, toj nestrplivo, vo svojot kabinet o~ekuva{e da se
sretne so svoite najbliski sorabotnici, so zamenikot Loalije, koj be{e
pred zaminuvawe od funkcijata, kako i so negoviot zamenik poru~nikot
Delì...
XXXVIII
Komandantot Eduard Mortie be{e posebno zadovolen {to

me|u francuskite vojnici, vo negovata zona se nao|aa i marokanskite
spahii, pokraj senegalskite i indo-vietnamskite strelci...
Mladiot vojnik Mortie, svojata voena karierta ja zapo~na vo
edna francuska voena baza vo Maroko. Ovaa zemja, toga{na francuska
kolonija, }e go ozna~i zasekoga{ vo ìvotot. Nema nikoga{ da go
zaboravi drugarstvoto, bratstvoto so prekalenite marokanski spahii, so
koi podocna }e se najde na boi{tata na Golemata vojna, prvin vo severno
evropskite, potoa na balkanskite i na krajot vo zaedni~kata misija vo
Pogradec. Me|u niv ima{e i vojnici koi se proslavija vo zazemaweto na
ovoj grad esenta 1917 g.
Komandantot posebno se raduva{e {to me|u niv se nao|aa i
prekalenite vojnici od vremeto na sluèweto vo Maroko: spahijata Tajeb
Ben ]efala i vojnikot @ak Burkar. Sudbinata gi obedini i na ovie
balkanski boi{ta i zaedno da ja zavr{at voenata odiseja tokmu vo
Pogradec.
Spahijata Ben ]efala be{e eden od prekalenite borci na bitkata kaj
Lerin. Za negovata hrabrost dobi i odlikuvawe, {to li~no mu go vra~i
generalot Saraj vo Bitola.
I @ak Burkar go zapo~na sluèweto na svojot redoven voen rok vo
1913 g., vo francuskata baza na marokanskite spahii, kade {to toga{
sluè{e mladiot francuski oficer Eduard Mortie.
Vo Maroko @ak Burkar se zapoznal so znamenitiot francuski geograf
Luj @entil, koj }e go ozna~i za sekoga{. U{te od vremeto na vojnata }e gi
sledi negovite dragoceni soveti, vojuvaj}i da ja prou~uva geografijata i
geologijata, kako i antropologijata i etnologijata niz predelite so koi
}e minuva so vojskite. Ovaa lekcija }e bide presudna vo voenata no
podocna i vo nau~nata kariera na Burkar, stanuvaj}i ~len na francuskata
akademija i {ef na katedrata po geologija na pariskata Sorbona. Raspnat
pome|u vojnata i negovata vokacija, @ak Burkar prvi, }e zamine so
marokanskite spahii na boi{tata na Severna Evropa, za najposle se najde
vo Albanija, vo Kor~a i Pogradec, vo zemjata na Ezerata, ~ii komandant
}e bide negoviot stare{ina od voenata baza vo Maroko.
Sredbata na komandantot Mortie i kapetanot Burkar po
tolku godini, be{e neo~ekuvan dar na sudbinata. Obajcata znaeja deka
prijatelstvoto vo vojnata, vo vremeto na zaedni~koto sluèwe i
stradawe, se od poseben karakter. Tie za sekoga{ se vreùvaat vo
najsilnite spomeni vo ìvotot.
@ak Burkar be{e vo godinite koga najsilno se u~i i saka
ìvotot. Vo Albanija }e se najde re~isi na po~etokot na Golemata vojna,
edna godina pred komandantot Mortie. Bez "prethoden dogovor",
kapetanot Burkar }e se nadovrze na "francuskoto albanofilstvo" na
generalot Saraj, polkovnikot Dekuan, kako i na drugi francuski
oficeri, po koe ne prestanuvaa da debnat levantinskite kodo{i, vo
slu`ba na sprotivstavenite vojski vo svetskiot sudir.
]e se slu~i kapetanot @ak Burkar da ja pretstavuva novata, moèbi
najsilna povrzuva~ka alka vo "albanofilskiot sinxir" na francuskite
oficeri, so koi spored progr~kite sili vo Ke D'Orse ja opkoluvaa kako
so novi granici francuskata zona, pred naletite i pretenziite na
gr~kite, a podocna i srpskite vojski.
No, kapetanot Burkar, potiknat od nau~niot, moralen i
intelektualen avtoritet na svojot u~itel Luj @entil, si ja dopolnuva{e
svojata geografska i istoriska lekcija za Albanija, na koja }e mu go
posveti i celiot ìvot po zavr{uvaweto na Golemata vojna.
@ak Burkar na svoj na~in individualno i originalno, bez nikakov "
prethoden dogovor", se nadovrzuva{e na soznanijata za Albancite vo
vojnata, no i pred nea, do koi na vremeto doa|aa generalot Saraj i
polkovnikot Dekuan, na vremeto potiknati i od neposrednite
geostrategiski i voeni celi.
Pred da se sretne povtorno so komandantot Mortie po tolku
godini, @ak Burkar ja be{e prope{a~il re~isi nekolku pati Albanija,
pod francuska uprava, no i pogolemiot del na nepreodlivata planinska
zemja pod ni~ija uprava. Revnosno zapi{uva{e vo svojot dnevnik
neverojatni i avtenti~ni svedo{tva za lu|eto koi bea re~isi otkinati od
istorijata, no dobro vneseni vo nea preku zavojuva~kite strategii na
sosednite dràvi.
@ak Burkar, so nekolkumina francuski i verni albanski vojnici,
stasuva{e i tamu kade yverovite se pla{ea od lu|eto, a i lu|eto od
yverovite. Nose{e avtenti~ni svedo{tva od dragocena polza za da ja
iznese vistinata za eden re~isi nepoznat narod vo Evropa, koj svoeto
vnimanie niz vekovite na balkanskata i evropskata istorija go
privlekuva{e samo vo isklu~itelni istoriski vremiwa, kako {to be{e
toa vo XV-ot vek, koga nivniot legendaren junak Skender bej }e se
sprotivstavi na Otomanskoto nadirewe vo Evropa.
@ak Burkar go mina pekolot niz albanskite planini vo
vreme na mir i vojna. Zapira{e vo crnite kuli na visokite planini kade
{to bie{e srceto na osudenikot vo krvnata odmazda, zapira{e vo bedni
ku}i kade {to go do~ekuvaa so leb i sol, no i so vekoven spokoj i dobrina.
Be{e eden od retkite {to go nau~i albanskiot jazik, {to
predizvikuva{e posebni simpatii i po~it.
XXXIX
@ak Burkar pristigna vo Pogradec nekolku dena pred

svadbata na komandantot. Vo toa vreme rabote{e so edna pomala
inèneriska edinica vo postavuvawe na telefonski stolbovi za
povrzuvawe na gradovite i selata na seta teritorija koja be{e pod
francuska uprava. Se najdoa so komandantot Mortie na krajot na vojnata
vo zaedni~ka misija, nebare si bea neophodni eden na drug.
Be{e vreme koga se o~ekuva{e kone~niot rasplet na Golemata vojna, a
postojanata dilema, koja ne gi po{tedi ni nivnite predhodnici, posebno
generalot Saraj i polkovnikot Dekuan, da se razbere i podrì narodot
koj be{e zafaten vo vitelite na vojnata, i natamu prodolùva{e...
Komandantot se pozdravi po vojni~ki so kapetanot i potem

silno se pregrnaa. Ima{e mnogu {to da si kaàt eden na drug po tolku
ozminati godini.Sekoj za delot od svojot voen itinerer do ovaa sredba.
Kapetanot Burkar, na masata go zabeleà {i{eto kowak
Remi de Gurmon 1900 g. Za nego toa pove}e li~e{e na voen trofej, otkolku
na obi~no {i{e kowak. Zabeleùvaj}i go iznenadeniot pogled na Burkar
i negovata nestrplivost da se napie od kowakot, komandantot Mortie gi
napolni ~a{ite. Po~uvstvuva deka mora{e da mu ja raskaè istorijata na
{i{eto kowak na Balkanot na Burkar. Kapetanot Burkar se nasmea i
otkako nazdravi so komandantot, zadovolno re~e:
-Jas mnogupati pomonav niz okupiranata teritorija i
podaleku, ama za istorijata na ovoj kowak i ov~arot, koj ispil sandaci od
nego ne bev ~ul.
-Dobro }e ni dojde{e taa rezerva dokolku ja otkrievme pred
ov~arot. Sega treba da se ~eka na nova pratka, duri do mesec juli, pred
na{iot nacionalen praznik!-prodolì komandantot.
-Moè da se slu~i, kako {to se odvivaat nastanite,
praznikot da go do~ekame vo Pariz, ako zavr{i vojnata- re~e kapetanot.
-A ne, kapetane, tamu, ako zavr{i vojnata, }e pieme
{ampawsko!
- Ne ve razbiram, komandante!
-Nema tuka {to da se razbere. Spored instrukciite {to gi
dobivame, moè da se slu~i i po zavr{uvaweto na vojnata, nie vo ovaa
zona da ostaneme i podolgo.
-Mene li~no, komandante, toa bi me raduvalo. Toga{ u{te
podobro i povdlabo~eno }e navlezam vo tajnite na istorijata i
geografijata na ovoj narod.
Komandantot Mortie, se dobliì do prozorecot od
kabinetot i se zagleda kon Ezeroto. Toa go ~ine{e sekoga{ koga saka{e
da izbega od delni~nite misli. Ezeroto kako da go smiruva{e. Gledaj}i i
ponatamu kon Ezeroto, zamisleno re~e:
-Vojnata, moj kapetane e ve~en ~in na ~ovekovoto `rtvuvawe.
A vojnikot e sekoga{ vetenata `rtva.
-Za povisoki celi!-dopolni kapetanot.
-A koi se tie povisoki celi vo na{iov slu~aj?
@ak Burkar be{e iznenaden od povi{eniot i pomalku
pateti~en ton na komandantot. Ne odgovori vedna{. Po~uvstvuva deka
kapetanot zboruva kako vo zanes i go ostavi da prodolì.
-Pra{aweto, kapetane duri moè da bide i poinakvo: koi se
povisokite celi na na{ite voeni stratezi vo Pariz?
-Gi ima pove}e...komandante. Gi znaeme dobro i obajcata. Za
àl i nie sme postojani `rtvi na tie celi.
-No, koja e na{ata glavna cel?-zapra{a komandantot
Mortie.
-]e se soglasite komandante deka na{ata glavna cel e sepak
kako "da ne go izneverime" ova verno naselenie, koga mesto nas ako utre
da dozvolime da dojdat vo Kor~a gr~ki vojski, a Pogradec da bide zazemen
od srpskite?!
-Da, toa e golemoto pra{awe!-se soglasi kapetanot.
-Jas, ne veruvam, kapetane, deka ovoj narod kogo dobro go
zapoznavme, utre }e ja ~eka "pora~anata sudbina"od drugi so skrsteni
race.
-No, sekako pra{aweto e {to toga{ }e pravime nie ovde,
komandante?
-Vo sekoj slu~aj neizvesnosta e golema. A taa e golema i za
ovoj narod, pa zatoa ne treba da ja povle~eme podadenata raka taka lesno,
{to i da se slu~i.
Kapetanot Burkar po~uvstvuva deka so komandantot Mortie
spodeluvaat isti misli za ovoj narod: edniot razbirawe, a drugiot qubov.
A zaedno, i obajcata gi obedinuva{e ~uvstvoto za solidarnost kon toj
narod, vo ovie presudni migovi na rasplet na negovata sudbina.
Kapetanot Burkar, potiknat od odnosot na komandantot kon
Albancite vo negovata zona, prodolì da mu gi otkriva sopstvenite
soznanija za niv. Moè{e da go pravi so denovi i no}i, pa duri i da mu
~ita delovi od negoviot dnevnik...
Samo, od kade li zapo~ne...?
Be{e Toa nova epizoda na "albanofilstvo" na francuskite

oficeri vo Pogradec, vo uslovi koga be{e o~igledno deka se stesnuva
nivniot manevarski prostor za dejstvuvawe.
Kapetanot Burkar gi pro{iruva{e dosiejata za Albanija i Albancite,
koi nekoga{ gi imaa na uvid generalot Saraj i polkovnikot Dekuan, a koi
bea temelno raboteni vo analiti~kite slu`bi na nadle`nite
ministerstva vo Pariz, najmnogu vrz osnova na informaciite na
razuznava~kite slu`bi od terenot.
Za komandantot Mortie, kapetanot Burkar be{e ~ovekot koj doa|a{e na
vistinskoto mesto i vo vistinskoto vreme. Toj go prodolùva{e
albanofilstvoto na francuskite oficeri vo uslovi koga toa re~isi
be{e nevozmo`no.
Komandantot ja po~ituva{e i potiknuva{e u{te na po~etokot dvojnata
misija na kapetanot Burkar, kako vojnik i nau~nik. I toj saka{e da go
naso~i kon soznanijata {to ne moèa da se najdat vo voenite dosiea nitu
vo dotoga{nata literatura.
-Albanija, moj komandante, e geografski tolku bliska do nas,
Evropejcite, a nam ni e poznata mnogu pomalku od podale~nite
afrikanski zemji-prodolì kapetanot Burkar.
- Pa na {to se dolì toa, kapetane?
-Dolgove~nata otomanska imperija, komandante, go ostavi
ovoj mal, no eden od najstarite narodi vo Evropa, vo senka i zaborav,
prelean pove}e vo drugi narodi, otkolku {to toj denes opstanal.
-No, sepak za nego vo Evropa se slu{a mnogu vo poslednive
godini.
-Da, komandante, no toa najmnogu se dolì na nekolku ponovi
istoriski nastani: pred sé na kratkoto vladeewe na germanskiot princ
Vilhem Vid, na povlekuvaweto na srpskite vojski preku Albanija...
No, i pokraj sé zemjata vo ovoj vek ja doìvuva svojata tragi~na veli~ina,
istrajuvaj}i niz sindromskoto samo`rtvuvawe, niz konverzii...Mnogu
poizrazeni odkolku kaj drugi balkanski narodi.
-Dobro, dobro, toa e poznato, kapetane. No {to bi moèle da
se storime nie, tuka vo ovoj zaboraven pekol na Golemata vojna? Imate li
nekakvo re{enie?
-Jas, komandante, bi sakal tokmu vo ekstazata na vojnata, vo
koja e na ni{an ovoj narod, da ja otkrieme vistinata za nego.
Vojnata kako vojna, makar i Golema, kako ovaa sega{nava,
eden den sigurno }e zavr{i, kako {to zavr{ile i site drugi i }e se
vospostavi nov poredok. ]e se iscrtaat novi granici. I ovoj narod
moèbi povtorno }e bide vturnat vo zaborav, }e se najde vo novi
granici...
-Pa, dobro, dobro, kapetane, no kaète ve}e edna{ {to da se
napravi, za da se izbegne toa!
-Jas ne bi moèl da poso~am nekoe konkretno re{enie. Za
ovoj narod vo vojna, vodam dnevnik. Sekoja stapka po ovaa nepoznata zemja,
ja sledi moeto pero vrz belata hartija. ]e tragam i ponatamu po vistinata
na ovoj narod, kako {to toa nikoj do sega ne go storil vo Evropa. Veruvam
deka toa }e bide od dragocena polza za mirot na Balkanot. Za da se otkrie
vistinata za ovoj narod, pri~inite za negovoto dijabolizirawe i da ne se
smeta za vinovnik za site nesre}i na Balkanot.
-Vie,kapetane, bezdrugo se gotvite da pi{uvate kniga za ovoj
narod i ovaa zemja. No, vojnata pritiska. Treba da se dejstvuva vrz osnova
na otkrienata vistina. Inaku, {to bi bila celta na va{ata kniga?
-Ne e lesno da se pi{uva kniga za vistinata na eden narod.
Takvata kniga prvin se ìvee,a duri podocna se pi{uva. Jas vo golem del
sum ja odìveal, a i denes ja ìveam.
Preostanuvaat u{te mnogu ~ekori niz strmiot balkanski reljef na ovoj
narod, niz meandrite na negovata du{a, za da se otkrie postojano
odminlivata vistina za nego. I posebno da se otkrijat dlabokite rani,
vekovnata tragi~nost na ovoj narod.
Komandantot po~uvstvuva deka vo razgovorot so Burkar, se
odale~uvaat od celite na nivnata misija vo Pogradec.
-Ovde, kapetane, nedaleku od nas, se odvivaat voeni dejstvija,
makar {to glavniot front se seli kon Sever. Na{a strategiska zada~a e
da go odrìme mirot vo ovaa teritorija.
-Se razbira, se razbira, komandante. Misijata da go
razbereme ovoj narod si ostanuva...So toa na{ite napori }e bidat
vloèni vo idninata na Evropa.
-No sepak, kapetane, nie treba ovde od ne{to da zapo~neme
{to }e se sovpa|a so dvete misii: da se odrì mirot i razbere ovoj narod.
Dali bi moèle da poso~ite od kade da zapo~neme?
-Se razbira, komandante, se razbira. Nie mnogu napravivme
za ovoj narod vo godinite na na{ata uprava. I ponatamu }e pravime...
No, smetam deka }e bide od golemo zna~ewe da se sovlada nivnoto vekovno
zlo-krvnata odmazda i nejzinite derivacii, koi vladeat so vekovi i go
ograduvaat ovoj narod od svetot.
Vremeto si odminuva{e nezabele`livo. Dvajcata voeni
oficeri i drugari vleguvaa dlaboko vo no}ta, sakaj}i da najdat re{enija
za mnogu pra{awa. No, toa be{e nevozmo`no za edna no}...
L
Komandantot Mortie dolgo razmisluva{e za svojata sredba

so kapetanot @ak Burkar. Kapetanot ja be{e razbral vistinata za
albanskiot narod i nemu sega mu be{e lesno da gi naso~i svoite akcii.
Sredbite so negovite bliski sorabotnici i so konsultativniot sovet,
moèa da po~ekaat i da se ostvarat podocna. No ne i sredbite so @ak
Burkar.
Docna vo no}ta, po sredbata so Burkar, koga se vrati vo
svojot dom, Atina go zabeleà negoviot zagrièn izraz. I toj ja
po~uvstvuva nemirot na Atina. Ja po~uvstuva i mirizmata na ispe~enata
pastrmka vo tava, koja Atina ja podgotvuva{e kako {to toa go prave{e
nejzinata majka. Vkusuvaj}i za prv pat pastrmka podgotvena vo tava, toj za
mig , po~uvstvuva kako da vleguva vo nekoj drug svet. Kako da go
napu{ta{e vo mislite pekolot na vojnata, ~uvstvuvaj}i vo toplinata na
Atina i so qubov podgotvenata trpeza, nekolku rajski migovi na zemjata.
Tie migovi prodolìja i na mekata postela, pokraj
podotvoreniot prozorec od kade navleguva{e {umoleweto na ezerskite
vodi. Atina ja be{e zavladeal sonot. Nejzinoto lesno di{ewe vo son,
kako da go smiruva{e seu{te budniot komandant vo negovite misli.
Iskaùvawata na Burkar sega mu se redea vo eden poinakov,
posmiren i porazbirliv tek. So rakata prefrlena preku bujnite gradi na
Atina, kako da mu be{e polesno da gi sredi nasobranite misli.
Go razbudi mirizmata na kafeto, toplite kroasani i simiti,

koi Atina ve}e gi be{e postavila na trpezata. Nejzinoto rumenilo na
liceto ja izrazuva{e sre}ata {to ja be{e obzemala prethodnata no}. I
nejziniot ~ekor kako da be{e poìv. Pod nego i du{emeto krcka{e. Taka
i vele{e i majka ñ Lazarica:
"Vnimavaj }erko. Kaj vistinskite nevesti i du{emeto krcka koga
~ekorat".
Na komandantot sonot mu razbistri nekoi razmisli koi
saka{e povtorno da gi spodeli so Burkar, pred prevzemaweto na nekoi
novi akcii so konsultativniot sovet na gradot.
Zabrzano ~ekore{e kraj Ezeroto kon komandata na sredbata
so Burkar, obzemen so pra{aweto na krvnata odmazda, seu{te prisutna
kaj ovoj star mediteranski narod, za negovata geneza, za negovite
posledici i za mo`nostite za negovoto otstranuvawe.
Razmisluva{e za kompleksnosta na ovoj fenomen, vkorenet vo sudbinata
na Albancite od damnini, koj gi drè{e kako zalo`nici i gi ~ine{e
nemo}ni da go napravat vistinskiot ~ekor pred vratite na Evropa.
Na patot kon komandata, go zabeleà Burkar koj mu ide{e vo

presret. Zaedni~ki prodolìja da ~ekorat kraj Ezeroto. Prv se oglasi
komandantot Mortie:
-Seu{te sum obzemen od sredbata so vas i na{iot v~era{en
razgovor. Ne moàm da se oslobodam od mislata za naklonetosta na
albanskiot narod na `rtvuvawe re~isi vi site negovi poznati i
nepoznati oblici.
Posebno me obzede dolgove~nata krvna odmazda, koja seu{te e prisutna
na ovie podra~ja. Moèbi tuka se krie pri~inata na tragizmot na ovoj
narod. Ako e taka, toga{ tuka treba da ja naso~ime na{ata akcija vo ovaa
zemja.
Burkar voop{to ne be{e iznenaden {to tokmu krvnata
odmazda go be{e obzela komandantot Mortie vo negovite razmisli. I toj
dobro znae{e, spored negovite istraùvawa i prou~uvawa, deka krvnata
odmazda e izvorot za mnogu nesre}i na Albancite. Ostavi komandantot da
prodolì:
-Vie kapetane, ubavo mi rekovte deka ste gi prou~uvale
reljefot, geografijata, geologijata, srceto na ovaa zemja, no bezdrugo ste
navlegle i vo mentalniot reljef na nejziniot narod.
-Se razbira, komandante, i obata reljefi se povrzani i se vo
postojano me|usebno vlijanie. I moèbi toa go ote`nuva razbiraweto na
ovoj narod.
-Sekako, kapetane, posledica na sudirot na geografskiot i
mentalniot reljef e tokmu i golemata izolacija na Albancite so site
arhaizirani oblici na svesta, po~nuvaj}i od starite srednovekovni
zakonici koi gi reguliraat odnosite pome|u niv, pa sé do dene{ni
vremiwa, koga se stabilizira nivniot identitet. Od ova proizleguva deka
krvnata odmazda kaj Albancite ima sloèna i posebna geneza.
-Kako geolog, jas komandante moàm da vi potvrdam deka
albanskata zemja e relativno mlada, nebare {totuku izlezena od
poslednite prastari moriwa. Me|utoa, za istori~arot i etnologot,
Albanija e zemja naselena so eden od najstarite narodi na Evropa.
Pretstavuva vistinsko ~udo kako ovoj narod go zadràl svojot prastar
jazik kako i svoite obi~ai me|u koi i krvnata odmazda.
-No, ~esto kapetane, se tvrdi deka arhai~nosta na
Albancite, e i pri~ina za nivniot "primitivizam i varvarstvo".
-Tie tvrdewa ne se to~ni komandante! Albancite, osudeni da
ìveat re~isi vo totalna izolacija, uspevale, mo{ne dobro da gi
prilagodat nivnite obi~ai vo te{kata borba za opstanok. Ne bi se
sna{le podobro i drugi narodi vo isti uslovi.
-Ima tvrdewa deka pri~ina za starite obi~ai e i golemata
zaostanatost. Se veli deka Albanija e duri pet veka zad nas-insistira{e
i ponatamu komandantot.
-So toa bi moèle i da se sloìme, komandante. No, dovolni
se edna do dve generacii so na{a pomo{ i podr{ka toa da go nadminat.
-No, nasproti se, kako ja objasnuvate kapetane dolgove~nosta
na krvnata odmazda i nejzinoto zadrùvawe do denes, za voqa na vistinata
ne samo kaj Albancite na ovie prostori, no kaj niv najizrazito.
-So krvnata odmazda, -prifati kapetanot, -se nastojuva taa da
se kristalizira vo ~uvstvoto na odbranata na ~esta i toa po sekoja cena i
so sekakvi sredstva, vklu~uvaj}i ja tuka duri i smrtta.
-Zna~i, spred ova {to go kaùvate kapetane, odbranata na
~esta go prinuduva Albanecot po sekoja cena da ja povrati izgubenata krv.
Ako toa ne go stori, semejstvoto ja gubi ~esta! Ostanuva duri osudeno na
is~eznuvawe.
-Taka e, komandante. Vakov obi~aj be{e poznat i kaj na{ite
Korzikanci.Bil prisuten i kaj slovenskite narodi, od koj verojatno
Albancite i go prezele. Ima razli~ni milewa za toa.
No, verojatno krvnata odmazda kaj Albancite e najdolgove~na i vle~e
koreni u{te od starite Iliri i prodolùva i kaj nivnite potomci.
-Mislam, kapetane, deka istorijata na Albancite vo golem
del e i soo~uvawe i borba so krvnata odmazda i nejzinite posledici.
Vetenite na smrtta poradi krvnata odmazda ostanuvaat do krajot na
ìvotot vo crnite kuli so pu{ka na race. Zemjata okolu niv opustuva,
pati{tata zamiraat, nema dvièwe. @ivotot kako da prestanuva.
-Dolga i dolgove~na e prikaskata za krvnata odmazda, moj
komandante. A i }e bide. Taa e ovekove~ena i vo gr~kite tragedii. Ja
ima{e i pome|u plemiwata na srednovekovnite feudalni borbi vo
Francija. No i tamu, kako i vo drugi mediteranski zemji, se ozna~uvale
mesta i periodi koga zapirala krvnata odmazda. Se pomiruvale
semejstvata, plemiwata!
-A {to e so Albancite? Se pravele li obidi taa da se
spre~i, da dojde nejzino zapirawe?
-Se razbira, komandante. Postoele instrumenti za da se
smiri i spre~i krvnata odmazda pome|u semejstvata, plemiwata. Imalo
periodi koga taa prerasnuvala vo mala vojna pome|u albanskite plemiwa.
Prviot obid da se smiri krvnata odmazda bila vernosta na dadeniot zbor,
besata.
-Kaète mi koe e vistinskoto zna~ewe na ovoj zbor? êsto go
slu{am u{te od moerto doa|awe vo ovaa zemja. Mi se ~ini deka mu se dava
najrazli~no tolkuvawe.
-Toa e mnogu te{ko da se stori. Ovoj zbor ne postoi nitu vo
na{iot nitu vo drugite jazici.
-A Albancite? Kaète mi kapetane, kako tie go tolkuvaat
ovoj zbor?
-Spored niv, -zapo~na da objasnuva kapetanot, besata e
dadeniot zbor so sigurnost deka toj i }e se odrì, odnosno, toa e zbor na
~esta za, po sekoja cena, da se ispolni obvrskata {to se prevzema.
-Vie, kapetane ste podolgo vreme na teritorijata na
Albanija. Bezdrugo ovoj zbor ste go po~uvstvuvale i vo sekojdnevniot
ìvot i vo sredbite so Albancite.
-Se razbira. Besata za Albancite go ima zna~eweto na
sudbina. Ima zborovi vo jazici na narodi koi zasekoga{ ostanuvaat
neprevedlivi na drugite jazici. Taka e i so zborot besa. Vo nego se krie i
kodot na nivniot identitet.
-No, kapetane, ne mi odgovorivte kako ja doìveavte besata
vo sredbite i va{ite prestoi me|u Albancite? Kako doznavavte deka se
raboti za besata?
-Nam, na namernicite niz albanskata malesija, kade so
vekovi bea vgnezdeni Albancite, besata ni se prikaùva niz nivnoto
gostoprimstvo. Za niv besata be{e religija na gostoprimstvoto.
Gledav mnogu pati lu|e koi bea vo krven sudir, Samo za da mi ukaàt ~est
kako na niven zaedni~ki gostin sednuvaa zaedno so mene na sofra. I toa
za mene be{e besa. Drugi pati me pridruùvaa lu|e od edno do drugo selo,
znaej}i deka koga }e se vratat moàt i da bidat ubieni od asmata.
Ete, i toa e besa!
Ne znam kolku vi e poznato komandante, no se prikaùva, deka i na
Srpskite vojnici, za vreme na nivnoto ma~no povlekuvawe niz Albanija
vo 1915 g., mnogu porti na koi po~ukale im se otvorile...
- Gledam, gledam, kapetane deka nie dvajca moème u{te
mnogu dolgo da tragame po korenite na krvnata odmazda kaj Albancite.
No nie sepak morame da se soo~ime so nea i nejzinite posledici vo
na{ata zona vo Pogradec.
-Se razbira, komandante Mortie. Ovde ve}e i se prevzemeni
prvite ~ekori za iskorenuvaweto na krvnata odmazda.
Vojnata ne primora da izvr{ime celosno razoruùvawe na
naselenieto.
-I {to najdovte? Kakvo oru`je otkrivte?-nestrplivo go
prekina komandantot.
-Sobravme cel arsenal oru`je. Stari turski pu{ki
maliherki. Koburi. Sabji. I ne malku avstrisko oru`je.
-Veruvam, kapetane, deka so toa bi se namalile mo`nostite
za ubistva od krvnata odmazda.
-Rezultatite se povolni. No krvnata odmazda, komandante, e
podmolna. Kako zla krv taa e zadràna vo lu|eto i odvreme na vreme
zovriva. A za toa, ponekoga{ ne mora da ima golem povod. Duri i kra`ba
na edna koza, ili obi~na navreda moè da ja zovrie krvta. A i oru`je }e se
najde, za nedaj boè, pa i za krvnata odmazda.
-Pa {to drugo da se stori, za da se spravime so nea?
Vospostavivme uprava, sudovi, àndarmerija, otvorivme
u~ili{ta...Zarem toa ne e dovolno za da se iskoreni krvnata odmazda?
-Vo oblasta pod na{a uprava me|u mnogu semejstva se prosti
krvta. No, ovde ima mnogu skarani semejstva, koi proizleguvaat od isto
semejno steblo. Tie minaa niz vojni i delbi. Niz zemjata minaa razni
vojski so nivni kodo{i. Seto toa be{e izvor na postojani karanici.
ûvstvuvaj}i deka razgovorot i razmislite premnogu se
rasplinaa, a krajnata cel kako da ostana na strana, komandantot Mortie,
otse~no go prekina kapetanot Burkar i mu re~e:
-Nie, kapetane sepak morame da prevzememe konkretni merki
i akcii za celosnoto iskorenuvawe na krvnata odmazda vo na{ata zona.
[to bi predloìle vie?
Podrazmisluvaj}i malku, kapetanot Burkar odgovori:
-Mislam deka bi bilo korisno da se vovede sud na ~esta(la
cour d'honneur) so misija da gi pomiruva stranite vo krvnata odmazda. Vo
slu~aj na ubistvo na ~len na nekoe semejstvo, ubiecot bi bil kaznuvan so
smrtna kazna. Vo isto vreme bi se prezemale i drugi merki da se spre~i
krvnata odmazda.
-Idejata e dobra, kapetane. Taa bi moèla uspe{no da
funkcionira i vo drugite okupirani zoni.
-Toga{ komandante da zapo~neme so nejzinoto ostvaruvawe-
zadovolno zaklu~ikapetanot Burkar.
Na krajot komandantot Mortie, sakaj}i da stavi kraj na i
taka dolgata diskusija, istakna:
-Nie so ukinuvaweto na krvnata odmazda }e go upatime ovoj
narod kon pospokojna idnina. So toa bi se spasila mladosta na ovaa zemja,
bez koja bi ostanala daleku i zaboravena od Evropa...
Po razdelbata so kapetanot Burkar, komandantot Mortie

kako da be{e u{te pozagrièn i pozamislen vrz kupot problemi koi
pretstoea a koi treba{e da se razre{at. Toa ne be{e nimalku lesno. A i
Golemata vojna seu{te trae{e i pokraj toa {to site se nadevaa na
nejziniot skore{en kraj.
No, za vojnicite, vojnata trae do posledniot ispukan kur{um, do
posledniot odek na topovite, do migot na sednuvaweto na masa na zavojuva
nite strani... Kapetanot Mortie toa dobro go znae{e. Go o~ekuva{e u{te
mnogu rabota, mu pretstoeja u{te mnogu bitki. Mnogu bitki posebno za
Pogradec...
LI
Sredbata i podocna prijatelstvoto so komandantot Eduard

Mortie, be{e najzna~ajniot nastan vo ìvotot na Tatko. Pominaa
nekolku meseci otkako toj uspe{no se vklu~i vo rabotata na francuskata
administracija. So vreme, dedovoto u~estvo na ~elo na konsultativniot
sovet na mesnite pretstavnici so vreme se marginalizira{e. Toj vpro~em
tuka be{e samo za da ja sledi rabotata na svojot sin. Da go upatuva vo nea,
da go hrabri, da go potiknuva da uspee, no i da go brani od tu|ite, a ~esto i
od svoite, na koi ne im be{e ba{ po }ef i voqa Tatkovoto napreduvawe.
A ima{e i zo{to da ne im bide po }ef. I zavist ima{e, od
sekoj i od sekade.
Tatko be{e mlad, stasit, stroen , umen i energi~en. Toa mu se
gleda{e po cvrstite ~ekori koga sekoe utro sosedite go gledaa od
podotvorenite porti i prozorci, kako ~ekori pokraj Ezeroto gord i
dostoinstven , koga se upatuva{e na rabota. Na ~udeweto mu nema{e kraj,
koga Tatko po~na da nosi i edna od dedovite palarii. Taa mu dava{e u{te
pootmen izgled, a go prave{e i malku povozrasen.
Si mislea, {to se slu~uva so mladiov, kade se zaletal, kade saka da stasa?
Pred vreme li vo Evropa? Zavist, zavist ima{e vo mislite na mnogute
sosedi i bliskite vo Pogradec. Taa go slede{e na sekade, kade i da se
pojave{e.
Tatko go zasakaa vo francuskata komanda. Go po~ituvaa, mu
se voshituvaa na negovata pedantnost i revnosnost vo rabotata. Go u~e{e
so niv, no i sam francuskiot jazik, za koj ve}e ima{e solidni predznaewa.
Ovoj jazik mu se vide polesen, popriemliv od germanskiot {to zapo~na da
go u~i za vreme avstro-ungarskoto vladeewe vo Pogradec.
Brzo otkri kako funkcionira francuskata administracija vo zonata.Na
po~etokot be{e angaìran kako administrativen sekretar, zaedno so
dedo i kako preveduva~. Nabrgu be{e imenuvan i za inspektor na
u~ili{nata mreà koja se {ire{e vo celata teritorija kade bea
Francuzite.
Koga komandantot Mortie stapi na ~elo na upravata, Tatko
so nego ve}e moè{e da zboruva na korekten francuski jazik, {to go
voodu{evi Francuzot u{te od prvata nivna sredba.
Tatko so denovi se podgotvuva{e za ovaa sredba. Posebno se
sovetuva{e i so svojot tatko. Negovite soveti mu bea sekoga{ dragoceni,
a posebno ovoj pat...
Tatko be{e vo ubavite, plameni godini na mladosta. Kako

najstar sin vo golemoto patrijarhalno semejstvo, vrz ple}i mu se
nayira{e semejnoto breme koe sé pote{ko mu pa|a{e na dedo, glava na
semejstvoto. Nema{e den a toj da ne bide obzemen od postojanata grià za
toa kakva idnina go ~eka negoviot sin. Vo vekot vo koj ìveeja izgreva{e
polnotata na tatkoviot ìvot, a zao|a{e dedoviot.
Vekot zapo~na so padot na Otomanskoto Carstvo, a sledea Balkanskite
vojni, stasa i se razgori i Golemata vojna. Pogradec ja ima{e sudbinata
da gi do~ekuva i ispra}a sprotivstavenite vojski. I eve sega, koga se
veste{e krajot na vojnata, nade`ta se polaga{e vo spasitelskata misija
na francuskiot komandant Eduard Mortie.
No, toj be{e tu|inec!
Tu|inec, na ~elo na tu|a vojska!
A sepak ~ovek koj vleva{e nade` i verba oti eden den }e gi
odbrani i spasi od drugite tu|inci.
Nade`, samo pusta nade` na Balkanot.
Komandantot Mortie ima{e dobieno pozitivni informacii

od pove}e slu`bi za Tatkovata rabota vo komandata. I toj go o~kuva{e so
netrpenie da go zapoznae, da go otkrie, da mu doveri nov del od
odgovornata rabota na toj, kako {to mu bea rekle mlad i umen ~ovek.
Tako, {tom vleze vo kabinetot na komandantot Mortie,
zabeleà na rabotniot stol nekolku knigi na francuski jazik. Uspea da
gi pro~ita naslovite na knigite i imiwata na aktorite. Me|u drugite ja
zabeleà knigata na Monteskje "Duhot na zakonite" (L'Esprit des lois) .
Potoa vnimanieto mu go privle~e "Egipetskiot zakonik ( Le Code
égyptien) kako i "Francuskiot gra|anski zakonik" (Code civil français) .
Komandantot go zabeleà qubopitniot pogled na Tatko kon
knigite. Znae{e deka treba da mu objasni na ovoj mlad ~ovek koj {to tuku
vleze vo negoviot kabinet, {to tie knigi zna~at za negovata idna rabota.
No, toa sepak go odloì za podocna.
Po zapoznavaweto i voobi~aeniot kurtoazen del na
razgovorot, komandantot Mortie premina na izloùvaweto na obvrskite
{to go o~ekuvaa Tatko vo negovata rabota. Razlikata vo godinite, ne
popre~i me|u Tatko i komandantot Mortie da se vospostavi ~uvstvoto ne
samo na vzaimno po~ituvawe tuku i na bliskost. Nebare komandantot pred
sebe ima{e sin kogo treba{e da go podu~uva i upatuva vo rabotata.
- Zapoznaen sum za uspesite koi se postignati vo Pogradec.
Za vas mi zboruva{e i kapetanot Loalije. Mi zboruva{e i za razvojot i
pro{iruvaweto na {kolstvoto na teritorijata na Pogradec i osobeno za
va{iot pridones vo otvaraweto na pedesetina u~ili{ta. Ubav uspeh!
Ubav uspeh za taka mlad ~ovek!
-Vi blagodaram komandante, za va{ite ubavi zborovi. No, od
seto toa ne }e ima{e ni{to, ako ja nema{e pomo{ta i cvrstata podr{ka
na francuskite oficeri. A za toa treba nie da vi bideme blagodarni. Za
sekoga{.
-Niz va{iot grad, kako i po{iroko pominale mnogu vojski.
So edna cel. Da pobedat drugi vojski! No, {to potoa? I nie zamenivme
nekoi vojski.
No, imavme i drugi celi! Va{ata idnina! A taa se gradi so vas mladite,
so va{eto prosvetuvawe. Bez toa nema napredok i izlez od ovoj mrak na
Balkanot, nametnat od ~estite vojni. Tie ne ostavija mnogu prostor i
vreme za naso~uvawe i kon drugi celi i nekoi drugi bitki.
-Koi se tie drugi bitki, komandante? Za kakvi drugi bitki
zboruvate ?
-Najgolemite i najva`nite bitki, mlad ~oveku se kako da se
spasi ~ovekot vo ovie predeli osuden od istorijata.
-A kako e toa mo`no da se postigne na Balkanot, i posebno
tuka kaj nas?
-]e se sloìte, deka i pokraj site politi~ki opstrukcii, vo
Republika Kor~a taa borba po`nea uspeh. I ne samo toa. Tamu, kako
nikade drugade, zaìvea malata pravna dràva na Balkanot. No ne be{e
lesno. A ne }e bide i pomalku lesno vo Pogradec. Ima golemi pre~ki toa
da se ostvari i tuka, vo Pogradec. No, nie sme i vojnici. Ne otstapuvame
taka lesno od postavenata cel. ]e uspeeme, }e uspeeme i vo Pogradec, kako
i vo Kor~a. Idninata }e pokaè deka sme bile vo pravo.
Tatko so voshit go slu{a{e komandantot. Razmisluva{e
kako dostojno da se vklu~i vo kaùvawata na komandantot. Gi bara{e
vistinskite zborovi. Smognuvaj}i hrabrost, re~e:
-Mojot narod, najmnogu istrajuva potiknat od silata na
vnatre{niot instinkt. Mnogupati zapa|a vo haos, vo izolacija. Ostanuva
so vekovi vo planinite. Traga po izlez. Vie mu go pokaùvate patot.
-Da, toa i na{ata cel. Da go otkrieme zaedni~ki izlezot niz
vospostavuvaweto na instituciite.
-Nie bevme predolgo prepu{teni na fatalnosta.
-E pa vreme e da ñ se sprotivstavime, mlad ~oveku. No, za toa
ne postojat pravila i recepti. Taka mi vele{e pred nekoj den i mojot
prijatel kapetanot i istraùva~, @ak Burkar.
Tatko go be{e zapoznal kapetanot Burkar. No se iznenadi
koga slu{na od komandantot deka bil istraùva~.
-Kapetanot Burkar e dobar vojnik, no i u{te podobar
geograf i geolog- prodolì komandantot. -Navlegol dlaboko vo
su{tinata na va{iot narod. Toj smeta deka osnovna pre~ka za negovata
zaostanatost e krvnata odmazda.
[to mislite vie za toa?
-Kolku {to mi e poznato, krvnata odmazda e mnogu
poprisutna na sever od zemjata, otkolku tuka kaj nas, na jug.
-To~no e toa. No, malku ili mnogu prisutna, krvnata odmazda
e zlo, so golemi posledici. Taa sekoga{ moè da plamne i da se ra{iri,
dokolku ne se donesat zakoni, koi }e imaat sila nad obi~aite. Tie zakoni
treba da gi doneseme.
Komandantot gi zede vrace egipetskiot i francuskiot
zakonik, kako i knigata na Monteskje.
-Eve za po~etok, -re~e komandantot Mortie podavaj}i mu gi
knigite na Tatko-obidete se da gi pro~itate i da proniknete vo niv. Tuka
sme i nie da vi pomogneme.
Nestrpliv, Tatko po~na da ja prelistuva knigata na
Monteskje, "Duhot na zakonite". Zabeleùvaj}i go interesot na Tatko za
knigata, re~e:
-Tokmu ovaa kniga }e vi pomogne da go razberete
univerzalniot duh na zakonite.
Monteskje, me|u drugoto veli deka "slobodata e pravo da se
~ini sî {to e dozvoleno so zakonite".
-Ubavo re~eno, -se nadovrza Tatko.
-Otkako }e navlezete vo univerzalniot duh na zakonite,
egipetskiot i francuskiot zakonik }e vi bidat od posebna korist.
Tatko vo migot ne moè{e da razbere na {to misle{e
komandantot. Zabeleùvaj}i ja zbunetosta na Tatko, komandantot
prodolì:
-Va{iot narod so vekovi ìvee raspnat pome|u dva sveta,
isto~niot i zapadniot. Da se obideme vo ovie dva zakoni na tie dva sveta,
da go otkrieme nivniot zadni~ki duh. Samo taka va{iot narod }e se spasi
od zaboravot i osamata... Ne ~eka rabota, mlad ~oveku...
Tatko si zamina od kabinetot na komandantot, a vo mislite

mu se redea negovite kaùvawa. Toj nema{e ~uvstvo deka be{e na sredba
so voeno lice, vo okupiran del na svojata zemja. Toj ~ovek be{e dojden da
mu pomogne na negoviot narod, da si ja razbere negovata sudbina.
ûvstvuva{e deka vo tie migovi go minuva najzna~ajniot prag od svojot
ìvot. Go minuva{e i pragot na svojata zemja kon drugite.
Tie migovi kako da presuduvaa i za negovata idna profesija.

Re{i eden den da stane sudija, advokat. Da sudi, da brani. Da traga po
pravdata...
LII
Site, so netrpenie, go o~ekuvaa tatkovoto vra}awe od

sredbata so komandantot Mortie. Go o~ekuva{e dedo, za da vidi do kaj
stasale rabotite so vojnata. Go o~ekuva{e baba za da vidi kaj }e ñ stasa
sinot. Go o~ekuvaa gradskite sovetnici za da ~ujat {to gi ~eka ponatamu.
Site go o~ekuvaa, nebare ovaa sredba be{e presudna za semejstvoto, za
gradot, za zemjata...
Tatko se dobliùva{e spokojno kon ku}ata kraj Ezeroto,
obzemen od roj misli po razgovorot so komandantot. Na porti go
o~ekuva{e negovata zagrièna majka. Sekoga{ be{e taka koga }e
ostane{e predolgo vo Komandata . Toga{ izlekuva{e od ku}i. [eta{e po
gradinata. Ima{e sekakvi izgovori za izleguvawe. Edna{ da go navadi
cve}eto, drg pat da go sobere suvoto lisje, ili da ja zatvori portata. Koga
od dale~inata }e go zabeleè{e sina si kako zabrano ita kon doma, taa
migum }e se povle~e{e na ~ardakot. Toa be{e znak i dedo da se smiri.
Be{e star obi~aj, lesno ne se menuva{e. Redot be{e prvo
ma` so ma` da se sreti. Prviot muabet tie da go napravat. Baba, otkako go
vide sina si so knigi, malku se podsmiri. Zna~i i so komandantot dobro ja
ujdisal rabotata. Sigurno go ~ekaat podobri vremiwa.
Dedo be{e qubopiten da doznae sî za razgovorot. Za knigite.
Kakov ~ovek li be{e komandantot. Kako {to go prikaùvaa ili...?
Komandantot Mortie za mnogumina gi ima{e klu~evite na
spasot na gradot po zavr{uvaweto na Golemata vojna.Toj dojde vo
Pogradec vo mnogu te{ki vremiwa. Levantinskite kodo{i bea poglasni
od bilo koga. Kako da ja peeja vo zaedni~ki hor poznatat pesna:
francuskite vojski }e si zaminat!
Se bliè{e krajot na vojnata i be{e logi~no vojskite da si zaminat. No,
kodo{ite si ja vodea svojata vojna so naselenieto. Za niv nema{e mir.
Mnogumina od niv bea i preplateni od svoite gazdi da {irat pani~ni
glasini. Stravot i neizvesnosta se plastea vo du{ite na lu|eto.
Dedo saka{e vedna{ da pomine na glavnoto. [to misli
komandantot za idninata na gradot? Bezdrugo za toa zboruvale! Pogledot
vrz knigite vo racete na Tatko, go podsmiri i mu se obrati:
-Raskaùvaj, sinko, raskaùvaj za makite na{i.
[to veli komandantot za vojnata?
-Toj ne mi zboruva{e za vojnata!
-Umen ~ovek!
Koga vojnik ne zboruva za vojnata, toa sekoga{ e dobar znak.
-No, toj tatko, mi zboruva{e za druga vojna. Za vojnata
pome|u nas, samite!
Dedo malku se podrazmisli. Pretpostavi kade celel
komandantot. Ne re~e ni{to. Go pogleda blago sinot. A toj pred nego
stoe{e cvrst, prepoln energija. Plamenot vo srceto mu iskre{e od o~ite.
-Za kakva vojna me|u nas, sinko ?-se oglasi dedo, makar {to go
pretpostavuva{e odgovorot.
-Za vojnata protiv krvnata odmazda!
-Da gi vidime tie junaci na toa bojno pole. Nikoj nejze ne ja
pobedil, a najmalku tu|ite vojski.
-No, komandantot re{il da odi do kraj, tatko. Barem vo
teritorijata pod negova uprava.
-Neka mu e sevi{niot na pomo{!
-Ama i nie ako ne mu pomogneme, ni toj ne }e moè da ni
pomogne. Tie }e se borat so pomo{ na zakoni i sudovi. ]e kaznuvaat, }e
pomiruvaat. Vo Kor~a, tatko, uspeaja. Zo{to da ne uspeat i vo Pogradec?!
-No kaj nas sinko, e mnogu pote{ko da se sovlada krvnata
osveta i nejzinite posledici.
-Ne veruvam tatko, ne veruvam kaj nas pomalku da ja ima. Kako
i da e Francuzite se re{eni da ja iskorenat.
Dedo zamisleno prodolì:
-Mo`no e sinko, mo`no e. No ne zaboravaj, kaj nas e
nasobrana mnogu asma, od pove}e generacii.
Mnogu krv e zaprena. Taa moè povtorno da prote~e. Da se
vèsti, da plamne. A toga{ nikakov sud ne }e moè da ja zapre!
-]e se promenat rabotite Tatko, }e se promenat na arno.
Zakonite }e gi pobedat obi~aite.
-Ne zaboravaj sinko, nie sme vo vojna. Vojskite idat i si odat.
Si imaat svoi celi. Svoi interesi.
-No, francuskite vojnici, tatko, ne se kako drugite. Re{ile
da ne razberat. Pravdina da ni donesat.
-Razberi sinko, nema zakon koj preku no} }e ja izbri{e
asmata. Taa ovde istrajuva so vekovi-i ponatamu insistira{e dedo na
negovoto.
-Jas tatko i nikoga{ ne ja razbrav asmata.
-Taa i te{ko se razbira. Se sokriva dlaboko vo du{ite na
lu|eto. Kako pajak vo pajaìna i ako nekoj se obide da ja strese toj se
razdviùva.
-Ne, ne razbiram !
-Asmata se pojavuva me|u dve semejstva, koga vo edno od niv se
slu~ilo ubistvo. Toga{ tie se vo asma, vo otvoreno neprijatelstvo. Taa
nikoga{ kone~no ne is~eznuva. So edna krv, ne se pomiruva druga.
Postojano se bara nova. I taka vo beskraj. Ponekoga{ asmata is~eznuva.
No, moè od nenade{ da plamne. Da ja potikne duri i zavista.
Tatko vnimatelno go slu{a{e dedo i do kraj, kako vo spirala
ja slede{e negovata misla. Dedo polovina vek ìveel so krvnata odmazda,
so asmata. No, nikoga{ ne moè{e da dopre do vistinskite pri~ini za
negovata pojava. Da mu gi stori bliski na negoviot sin.
Be{e vreme da go naso~i razgovorot vo drug pravec, kon idninata na
svojot sin vo francuskata uprava, kako i po nejziniot kraj. Kako da
saka{e da go zavr{i razgovorot, dedo re~e:
-Sinko, Francuzite kako da se re{eni da mu sudat na{eto
staro obi~ajno pravo. Koj znae, moèbi i }e uspeat?! No, se zboruva deka
se pred zaminuvawe.
Tatko ne moè{e ni da go potvrdi ni da go odre~e ona {to go
vele{e dedo.
Sekoga{ koga dedo zapo~nuva{e da razmisluva za idninata na

svojot najstar sin, a eden den i glava na semejstvoto, go obzema{e tivka
taga, koja lesno mu se ~ita{e na liceto. Toga{ zamol~uva{e. zema{e
nekako zalet vo ti{inata za da gi izrazi svoite "epski" misli.
Se prenesuva{e vo tie migovi vo dale~noto minato na semejstvoto, za da
najde primer na koj bi se nadovrzal negoviot sin vo potrega na izlez na
patot kon zapad ili kon istok.
Taka bi i ovoj pat:
-Ti sinko se rodi u{te vo tursko. Na samiot po~etok na
vekot. Pred toa, ovde idea Fetievci, od rodot na tvojata majka. Tie bea
kadii vo Prilep, Rumelija. Bea poznati vo imperijata. Idea lete ovde
kraj Ezeroto, vo Pogradec. Idea so generacii. Velea deka poubav xenem
nemalo na zemjata.
Tvojot dedo, po majka, be{e sila od ~ovek. Kadija nad kadiite. ]erka si,
tvojata majka, za èna mi ja dade, pred da zaminat za Stambol.
Dedo ti, umen ~ovek, vo sî mi be{e ramen. Samo ne vo
pija~kata! Edna{, po petata, {esta ~a{ka rakija vo {ega mi re~e:
"Ama {to narod bevte vie Arnautite? Raja ne stanavte, ama
nitu gospodari...
Nie zaminuvame za sekoga{. Na{eto na Balkanot zavr{i.
Vam, Arnautite }e vi bide najte{ko. ]e go jadete stapot za site nas !
Nikoj nema da vi prostuva i da ve dvori kako nie. ]e vi dojde vreme i vie
da zaminete. Ama vo golem zijan toga{ }e bidete. "
Tatko go slede{e dedo vo kaùvaweto. Ne o~ekuva{e od nego
da izbliknat spomenite, koi bea dlaboko sokrieni vo nego. [to }e e ova
sega? [to li saka da kaè? Kon {to celi?
Dedo prodolì:
-Taka zboruva{e dedo ti. E, samo da znae{ u{te {to mi re~e.
]e ti kaàm, }e ti kaàm. Moram da ti kaàm:
"No, ti zete ne si kako site Arnauti. Ti si ba{ka Arnaut!
Si go saka{ svojot narod. Moèbi zatoa i te po~ituvam tolku. Si ostana
gord kraj Ezerovo. Ne stana ni Tur~in, ni Osmanlija, ni Grk, nitu pak
ne{to drugo. Si ostana zete Arnaut. A samo ti znae{ kolku e toa te{ko!
Kako za nikoj drug na Balkanot...
Site se zdruìja i se krenaa protiv nas. Nie te{ko }e se
vratime vo ovie na{i zemji. Du{ata ni ostana vo ovie kleti planini.
Kolku pove}e od niv, tolku e posilen nemirot vo tebe koga si daleku od
niv.
Velat deka si umen ~ovek. ôvek na svoe mesto. So site si
merka ima{. I so risjani i so muslimani. Ostana bej, dobar si so site.
I ne slu~ajno ti ja dadov za èna, mojata najmlada }erka, mojata
mileni~ka. Taa }e ni bide kako ednata polovina od razdelenata sudbina.
Mostot pome|u tie {to zaminuvaat i tie {to ostanuvaat.
Imam pret~uvstvo oti na Balkanot kijamet se vesti. Vistina e oti od
sudbinata ne se bega, ama ako eden den ti ne stasa{, tvoite sinovi moèbi
}e stasaat do Stambol. Lozata kadiska da ja prodolàt... "
Slu{aj}i go dedo kako zboruva, Tatko migum vo mislite se
prenese na svojata odluka po sredbata so komandantot Mortie, eden den da
mu se posveti na pravoto.
Go upati pogledot vrz egipetskiot i francuskiot zakonik, {to mu gi
dade komandantot. I dedo i komandantot, sekoj na svoj na~in, edniot preku
svoeto kaùvawe, drugiot preku knigite, go upatuvaa kon pravoto. Edniot
kon isto~noto, drugiot kon zapadnoto. Edniot kon Stambol, drugiot kon
Pariz...
A na Tatko mu ostanuva{e najte{koto. Da re{i kade da se
upati... koj pat da odbere...?
Dedo po~uvstvuva deka Tatko se odale~uva so mislite...Bara
ne{to vo mislite... pat li bara... Izlez od ne{to li bara...
Toj prodolì so svoeto kaùvawe:
-I ete sinko taka mi vele{e tvojot dedo po majka. Od silnata
roda Fetievci. Sigurno i majka ti za nego mnogu ti zboruvala. Hrabra
èna e toa... Stolb na semejstvoto...Te izrasna tebe so brat i i sestri te,
ovde kraj Ezerovo... Ama so umot sal Stambol go ni{ani. I tebe tamu te
gleda -kadija da stane{.
Imaj go ova na um sine. Jas nikoga{ nema da zastanam na
patot na tvojata opredelba. Nitu pak }e se me{am vo tvoite odluki. Sekoj
e so svoja sudbina. Samo vistina e deka dràva samo so delii ne biduva.
Potrebni se um i red. ûvstvo za pravdina. A gleda{ li sinko kolku sme
nie zapletkan narod?!
-Gledam, tatko, gledam. Ima pravo komandantot. Imame nie
pove}e pra{awa za re{avawe so nas samite odo{to so drugite...
Razgovorot prodolì dolgo vo no}ta. Be{e ozna~en i krajot
na najdolgiot den vo Tatkovoto slu`buvawe vo francuskata uprava vo
Pogradec...
LIII
Komandantot Eduard Mortie samo za edna prolet go promeni
likot na gradot. Mu donese leb, ubavina i nade`. Gradot stana biser na
bregot na Ezeroto. No pote{ko uspeva{e da gi oslobodi lu|eto od
nekakva teèst plastena so vekovi dlaboko vo niv samite. Naj~esto taa
teèst ja imenuvaa kako svoja sudbina. Komandantot Mortie smeta{e
deka su{tinata na negovata misija be{e vo toa kako da go razbere ovoj
narod, a ne da go pokori, kako da go odbrani, a ne da go pot~ini...
Se bliè{e krajot na Golemata vojna. Najposle se pokrena
Isto~nata armija vo re{ava~kiot mar{ na pobedata na ~elo so generalot
Fran{e D' Esperej. Toj go realizira{e dolgogoci{niot son na
komandantot Moris Saraj , a na komandantot Mortie mu preostanuva{e
vo nasledstvo Malata pobeda kaj Pogradec. No ne be{e lesno da se izleze
na kraj i so taa Mala bitka, so koja se me{a{e i Golemata vojna.
Komandantot Mortie im be{e objavil vojna na site levantinski kodo{i
od sekakov soj i kov, od site nara~uva~i na kodo{lokot, koi ne
prestanuvaa da se mnoàt vo zemjata na Ezerata. Tie lesno vleguvaa vo
sprega so zapla{enite ìteli na gradot. Naj~esto im vetuvaa za{tita od
novite okupatori. Ne biraa sredstva za da ja {irat svojata kodo{ka
mreà. êsto za toa koristea i podzaboraveni semejni karanici. I taka
pajaìnata na kodo{ite nevidlivo, no sigurno se {ire{e nad gradot.
Golemite pajaci go {irea svoeto carstvo, zaveduvaa novi du{i.
Komandantot Mortie be{e svesen deka samo so me~ ne }e
moè da ja otstrani pajaìnata na kodo{ite. Tie ve{to se krieja. Pletea
novi mreì. Pajaìnite prodiraa i vo du{ite na lu|eto.
Sepak, komandantot Mortie, smeta{e deka site nesre}i na
ovoj narod, pa i kodo{lokot, idat od krvnata odmazda, a posebno od
asmata. Veruva{e deka sudovite }e si go storat svoeto, zaedno so sovetite
za pomiruvawe na semejstvata vo krvna osveta. Ne moè{e vedna{ da
utvrdi koj be{e vistinskiot pat kon osloboduvawe od krvnata odmazda.
Niz svesta mu pominuva pove}e mo`ni re{enija osobeno onie koi se
nametnaa vo razgovorot so nau~nikot i vojnikot @ak Burkar. Se najde
pred protivre~na enigma kako da go razbere ovoj gord i osamen narod, koj
spored Burkar mu pripa|a{e na edna od najubavite i blagorodni rasi na
~ove{tvoto, a od druga strana narod koj }e se najde na `rtvenikot na
samouni{tuvaweto, osobeno niz fenomenot na krvnata odmazda.
Saka{e da gi razbere vozvi{uvawata i padovita, veli~inata i bedata,
otporot i tragizmot na Albancite kako eden od najstarite narodi vo
Evropa. Saka{e, me|u ovie protivre~ni sostojbi kartezijanski da se
postavi, za kone~no da go razbere ovoj narod.
Se pra{uva{e kako bilo mo`no Albancite uspe{no da im se
sprotivstavat na mo}ni imperii vo tekot na vekovi, a sepak da ostanale
zalo`nici na klanovskiot duh, na srednovekovnite obi~ai.
Bara{e vo mislite izlez od ovaa protivre~nost. No be{e svesen
oti ne be{e vreme za golemi razmisli, tuku treba{e da se dejstvuva za da
se spasi ovoj narod. Takva misija si opredeli. Treba{e da go sledi
nejziniot pat. Podgotvi svoj tainstven plan kako da se presmeta so
asmata, so toj latenten recidiv na krvnata odmazda. Makar {to Zemjata na
ezerata ne be{e tipi~na za krvnata odmazda kako {to be{e severniot del
na zemjata, posledicite kako da bea isti...
Stigna i utvrdeniot den za presmetkata so asmata. Pred

komandata go ~eka{e regimentot na senegalskite strelci. Site bea
visoki, strojni, so narameni pu{ki. Gotovi za boj. Kako da ja o~ekuvaa
samo naredbata na komandantot Mortie za da stapat vo akcija. Bea
oble~eni vo paradnata uniforma, a ne bea vo tek so planot na
komandantot. Pojdoa vo kolona, so prvite petli kraj Ezeroto vo pravec
kon manastirot Sveti Naum.
Ranobudnite gra|ani se ~udea na ova nepredvideno dvièwe na vojska. Po
ovoj pat nikoga{ ne minuvala nitu ovaa a nitu drugi vojski. No, vojskata
si e vojska, koja i da bilo, pa lu|eto se zadskrivaa vo nivnite ku}i. Za
sekoj slu~aj, zlo ne trebalo. No bea iznenadeni koga zabeleàa kako
kolonata ne prodolùva kon granicata tuku svrtuva na patot desno,
upatuvaj}i se kon bliskoto selo Zrvaska. Od dale~inata na viso~inkata
se gledaa belite selski ku}i, a srede se izvi{uva{e xamijata.
Kolonata vojnici brzo se najde vo prostorot pred xamijata. Tie so
pu{kite vo gotovs se postroija okolu xamijata. Na maliot prostor pred
xamijata koj sluè{e i kako malo mesto za sobir na selanite, bea sobrani
vidni gra|ani na Pogradec i bliskite sela, Bea povikani so sprecijalno
pismo za ovaa sredba od komandantot Mortie. No vo pismata ne be{e
navedena pri~inata za povikot. Pokanetite pretpostavuvale deka se
raboti za sve~enost. Edni se oblekle vo sve~eni ruvi. Duri nekoi i vo
narodni nosii, vo tradicionalnata fustanela, so narameni fi{eklii i
kuburi, nebare bea povikani vo vojna. Da se vidi koj se junaci i na koj
moè da esapi komandantot. Mislele i najumnite, ama nikako da doumat
~umu im se na Senegalcite pu{kite na gotovs?! Samo tie im gi
rasipuvale espite vo mislite...
Komandantot Mortie, sam bez nitu eden od svoite

pomo{nici, zapre na viso~inkata pred xamijata. Senegalskite strelci,
se dobliìja u{te za nekolku ~kori. Go stesnija obra~ot. Prisutnite
begovi zastanati na prviot red, se fatija za kuburite. Toga{,
senegalskite strelci gi repetiraa pu{kite, gotovi da strelaat. Silen
strav gi obzede site. I junacite i pla{livcite. A vpro~em i mnogu junaci
i nema{e.
Begovite gi simnaa racete od kuburite. Site pogledi bea upateni kon
komandantot. O~ekuvaa toj da prosudi. A toj be{e oble~en vo svojata
sve~ena, sina majorska uniforma, so òltite epoleti i naredenite
ordeni na gradite. Na site kako da im be{e zemen zdivot pred da gi
slu{nat zborovite na komandantot:
-Po~ituvani gra|ani. Bezdrugo se pra{uvate zo{to se
sobravme pred xamijata, nedaleku od manastirot Sveti Naum, vo ovoj
bo`ji prostor, so moite senegalski strelci .
Se slu{naa razni izvici. Ne moè{e da se razbere nivnata sodrìna.
Najglasen be{e begot vo fustanela i so pu{kata maliherka:
-Sigurno sme povikani za arno!
-Zavisi od vas dali }e bide za arno!- edgovori komandantot.
Se slu{aa i drugi izvici. Nekoi voznemireni, drugi
podsmireni.
Begot vo fustanela mu dofrli na begot kraj sebe koj nose{e
kubura na pojasot:
-Komandantot, sigurno ne vika za arno. Medali }e deli, kako
{to toa go pravele i drugi pati negovite prethodnici i na ova mesto.
Koga delat medali, sekoga{ idat vo sve~eni uniformi!
-A ~umu mu se toga{ ovie Senegalci so natokmeni pu{ki kon
nas.
-Eh, samo Alah }e znae za toa!-re~e begot vo fustanelata.
Otkako se smiri xagorot na lu|eto i se po~uvstvuva u{te
posilno is~ekuvawe, komandantot opfa}aj}i gi site so pogledot, so
smiren glas prodolì:
-Ve sobrav, ne slu~ajno pred ova mesto i Bog da ni bide
svedok.
Ve sobrav ne da ve sudam, kolku za da ve opomenam site vas za edno malo
zlo, koe moè da stane i golemo i preku koe jas kako komandant na ovaa
zona ne moàm da preminam.
Xagorot povtorno se slu{na. Neizvesnosta kulminira{e.
-Ova ne }e da e na arno, -tivko izusti najstariot beg, a rakata nesvesno mu

se najde na kuburata.
Komandantot Mortie prodolì da ja odrùva neizvesnosta.
Najposle od svojata voena ~anta koja sekoga{ ja nose{e so sebe, izvle~e
eden pogolem i debel plik.
O~ite na site prisutni bea vpereni kon plikot. Komandantot go otvori
i od nego izvle~e dva lista. Potem glasno prozva:
-Begot J. K. dali e tuka?
Prozvaniot beg koj pred malku vele{e deka se povikani za
arno, re~e kako vo {ega:
-Tuka sum, tuka, celiot sum tuka!
Begot, kolku {to moè{e vo toj mig da se seti, nikomu ne mu
be{e pomislil lo{o, a ne daj boè toa i da go be{e storil! Sigurno e
deka go povikale za dobro. Ama si pomisli vo migot, i nekoe posebno
dobro za istaknuvawe ne storil. Bil nekoga{ vo asma so svoi i so
dale~ni, ama asmata miruvala. Pa na krajot na krai{tata i nema od {to
da se pla{i. Ako nema odlikuvawe, barem }e ima nekakva pofalba.
Komandantot Mortie go zede vtoriot list i povika:
-A D.K., tuka li e?
-Tuka sum, komandante, tuka!-se oglasi prozvaniot.
-Toga{, obajcata izlezete dva ~ekori napred!
Prozvanite, za~udeno se poglednaa me|u sebe, i is~ekorija
napred. Komandantot odkako dobro gi odmeri gledaj}i go ~as edniot ~as
drugiot v o~i, im re~e:
-Vie ste bliski, rod. Nosite isto prezime.
-Da, taka e. Deca od dvajca bra}a sme.
-Mnogu ste bliski,-komentira komandantot.-Sigurno me|u
sebe imate dobri odnosi.
-Se razbira komandante. Rodot si e rod. Krvta voda ne
biduva-re~e D.K.
-Zar moète vo toa da se somnevate?-dopolni J.K.
-Ne, ne! Samo pra{uvam da ne imate nekoe nasledeno semejno
nesoglasje?! Ne znam, i ne sakam da se me{am vo va{ite semejni odnosi.
Velam, samo pra{uvam. Nie ovde vpro~em sme vo vojna.
-[to vi pa|a na um, komandante? Na{ite semejni odnosi se
sveti!- re~isi istovremeno reagiraa i dvajcata begovi rodnini.
Komandantot Mortie pogledna vo liv~iwata, i pred da
prodolì so ~itaweto, re~e:
-Gospodine J.K., va{iot prv bratu~ed D.K. ni pi{uva deka
vie ne kodo{ite kaj Bugarite. Eve }e vi pro~itam {to pi{uva vo
negovoto pismo.
Bratu~edite izbezumeno se poglednaa eden so drug. Se fatija
za kuburite. Strele~kiot vod na senegalskite strelci ispuka kur{umi vo
vozduh vo znak na predupreduvawe.
Komandantot prodolì da zboruva:
-Smirete se, smirete se! I vie J.K. ne ste bez vina. Ni
pi{uvate deka va{iot bratu~ed D.K., ne kodo{i kaj Srbite!
-Ne e vistina, ne e vistina! -se obiduvaa bratu~edite da se
izvle~at.
Xagorot stanuva{e se posilen.
Najstariot beg, rezignirano dofrli:
-Sramota! Aram da vi e maj~inoto mleko! Brat kodo{i brat!
Kaj se ~ulo videlo? !
-Sramota! Nevideno! -izvikaa u{te nekolkumina.
Komandantot Mortie, vadej}i nov list od plikot, prodolì:
-Mir, mir, lu|e! Site vie {to ste ovde povikani, ste
ispra}ale pusulki. Site ste kodo{ele.
Zavladea ti{ina.
Nikoj ni{to ne dofrluva{e.
Komandantot Mortie prodolì da gi proziva avtorite na
drugi dostavi.
Se otkrija nezamislivi raboti. Bliski, sosedi, prijateli,
site me|u sebe se kodo{ele. Na mnogu mina im be{e pekol vo du{ite.
Pelin vo ustite. Sekoj si go ~eka{e redot da si go ~ue imeto.
Komandantot Mortie ja be{e otvoril golemata Pandorina
kutija na gradot vo koja, so vekovi be{e plastena mnogu omraza, zavist,
netrpelivost...
Otkako sekomu }e mu se pro~ita{e sodrìnata na listot, toj
ostanuva{e prikovan za zemjata. Se ~uvstvuva{e osuden i prezren.
Nema{e sili da se protivi, a u{te pomalku da se sprotivstavi.
Brzo se izgubi i la`nata solidarnost koja dotoga{ se pokaùva{e so
izlivi na presilna qubeznost, srde~nost. Maskite bea padnati. Tolpata
lu|e be{e ponièna, umrtvena...
Komandantot Mortie ja so~uva ladnokrvnosta. Toj ja naseti
psihozata vo koja se najdoa lu|eto. Veruva{e, silno veruva{e deka po ova
}e sledi katarzirawe, osloboduvawe od golemoto zlo. No nikoj ne gi
znae{e nitu moè{e da gi pretpostavi vistinskite nameri na
komandantot.
Ima{e semo`ni pretpostavki. Nekoi se se}avaa na sli~ni slu~ai na
kodo{ewe, koi bea kaznuvani od francuskata vojska duri i so smrtna
kazna. Sve` be{e primerot na junakot Temistokle Grmewi, koj poradi
la`na dostava, voen francuski sud go osudi i na smrt. A drugi bea
prateni na doìvotna robija duri i vo zloglasnite zandani na
prekuokeanskata francuska kolonija, Gvajana.
Senegalskite strelci, so pu{kite vo gotovs ja o~ekuvaa
razvrskata. Site se pra{uvaa za toa {to }e prevzeme komandantot.A nemu
vo ovie migovi ni najmalku ne mu be{e lesno. Toj be{e svesen deka se
najde vo edna od najte{kite, moèbi presudni bitki vo Malata vojna,
nasproti onaa Golemata. Be{e svesen deka ne be{e lesno taa da se dobie.
No, toj pojde na se ili ni{to. Malata bitka ne se dobiva{e so pukawe na
pu{ki i topovi. Ova be{e pukawe vo du{ite. Za komandantot Mortie
presudno be{e pogodokot da zavr{i vo celta. Vo sprotivno moè{e da
nastapi golemo nezapirlivo krvarewe...
Komandantot Mortie im naredi na senegalskite strelci da
gi spu{tat pu{kite. Me|u prisutnite nastana vidlivo olesnuvawe. No
sepak, nikoj ne se osmeluva{e da kaè nitu zbor, vklu~uvaj}i gi i
najhrabrite.
Komandantot Mortie gi vrati site listovi so se plikot vo
ta{nata. Site nestplivo gi o~ekuvaa negovite zborovi. Toj ne ~eka{e
mnogu i se oglasi:
- Sega site dobivte odgovor na dopiskite {to tajno mi gi
ispra}avte. Si odgovorivte i edni na drugi.
Ve povikuvam od denes da prestanete da se kodo{ite edni so
drugi. Vo sprotivno, a i dokolku dobijam novi dopiski, ovie senegalski
strelci }e ve storat prav i pepel. Ovoj pat neka vi bide na site
prosteno...
Lu|eto i natamu bea ostanati kako skameneti na svoite
mesta. Nikoj ne se osmeluva{e da go stori prviot ~ekor.
Senegalskite vojnici zapo~naa da se povlekuvaat po patot
koj vode{e kon Ezeroto, a komandantot ostana u{te nekolku miga na
istoto mesto. Site pogledi bea upateni kon nego. Lu|eto ne sakaa da si
poglednat v o~i edni so drugi.
Komandantot na krajot im pora~a:
-I u{te ne{to bi sakal da vi pora~am na zaminuvawe. ]e
ostanete za sekoga{ osameni i prokleti na ovaa zemja daleku od Evropa,
dokolku kone~no vo vas i okolu vas ne ja pobedite asmata.
Taka re~e komandantot Mortie i zamina.

Zaminuva{e kako od najte{koto boi{te vo Golemata vojna.
Ne be{e siguren vo negoviot ishod. Ne be{e siguren nitu dali go be{e
napravil presudniot ~ekor. Saka{e da gi razbere i spasi ovie lu|e, so
toa {to soo~uvaj}i }i gi so realnosta, tie }e go doprat sopstvenoto dno,
za da polesno go najdat izlezot od balkanskoto prokletstvo...
LIV
Vo Evropa, retko koj moè{e da poveruva deka krajot na

Golemata vojna }e go ozna~i i krajot na nekolku vekovnite imperii:
Otomanskata, Ruskata i Avstro-ungarskata.
Krajot na Prvata svetska vojna go ozna~i i po~etokot na najgolemata
borba za granici vo istorijata na Evropa. Za mnogu narodi koi ìveele
vo prostranite imperii, granicite bile dotoga{ nepoznat fenomen. Na
Balkanot vekot na granicite }e se doìvee najtragi~no. Lu|eto se
pla{ele od tie kleti, vidlivi i nevidlivi delbeni linii, kade naj~esto
debnela smrtta...
Vo Zemjata na ezerata posebno vo grani~niot jazol, kakov
{to be{e Pogradec, stravot od novite granici be{e posilen od bilo
kade. Za relativno malku vreme, komandantot na zonata Eduard Mortie
im pokaà na ovde{nite ìteli, deka posrtoi i eden drug popraveden,
poubav i posre}en ìvot.
I sega, koga so krajot na Golemata vojna, vo o~ekuvawe na
odlukite na Mirovnata Konferencija vo Pariz, koja be{e zakaàna za
po~etokot na januari mesec, 1919 godina, a zaminuvaweto na francuskite
vojski be{e bliska realnost, ostanuva{e nade`ta deka francuskite
oficeri dokraj }e gi branat nivnite interesi. Vo Pogradec posebno bea
golemi nadeìte, naso~eni kon komandantot Mortie. Vo nego mnogumina
gledaa i spasitel vo postojnite granici, no i vo granicite koi se vestea.
Komandantot Reinar Lespinas vo Kor~a, kako i komandantot
Eduard Mortie vo Pogradec, prodolùvaj}i go albanofilstvoto na
generalite Moris Saraj i Anri Dekuan, spored tvrdeweto na mnogumina
istori~ari ne bea vo tek so tajniot dogovor na sojuznicite Anglija,
Francija i Rusija, potpi{an so Italija na 28 april 1915 godina, za
povoenata delba na Albanija. Tie bea raspnati vo nivnite odluki pome|u
imperativite na Ke D'Orse i nivniot odnos kon lojalnoto,
slobodoqubivo mesno naselenie. Vrz osnova na to~kite 5 i 7 od tajniot
dogovor Sredna Albanija treba{e da bide zona pod vlijanie na Albanija,
kako muslimanska dràva, a dodeka drugite teritorii im bea "veteni " na
Grcija i Srbija. Vo o~ekuvawe na odlukite na Mirovnata konferencija
vo Versaj, Francuskite vojski se povlekoa od Sredna Albanija, no ne i od
Kor~a i Pogradec.
Komandantot Mortie, pred svoite oficeri vo Pogradec
zboruva{e deka, ako vo 1916 i 1917 godina, zazemaweto na Kor~a i
Pogradec na po~etokot be{e usloveno od voeno-strategiski celi, sega
nivnoto ostanuvawe Ke D'Orse go pravda{e so politi~ki pri~ini.
I taka francuskite komandanti Lespinas i Mortie, seu{te
imaa otvoren manevarski prostor da go zadràt
nivnoto"albanofilstvo", koe mu dava{e kakvi takvi nadeì na
obespatenoto mesno naselenie vo o~ekuvawe na kone~niot versajski
verdikt. Tie bea svedoci na inercijata na Golemata vojna, kako nova sila
vo borbata za novi granici, na koja ne moèa da ñ se prepu{tat, veruvaj}i
seu{te vo idealite na nivnata Mala vojna.
Krajot na Golemata vojna, namesto da im donese mir i nade`
na Albancite da stanat del od nova Evropa, kon koja vo tekot na ~etiri
godini gi naso~uvaa tu|ite vojski, na ìtelite na Kor~a i Pogradec im
nose{e strav i neizvesnost.
Vo tekot na izminatite godini Albancite so evropskite vojski se
zdobija so nova kultura na ìveewe, upravuvawe i politi~ko osoznavawe.
No, sega postoe{e realnata opasnost novite granici da gi vrata vo
stariot balkanski vilaet na omrazata, revan{izmot, me|u etni~kite i
me|u verskite antagonizmi.
Proalbanskite francuskio oficeri, i tie pod silen
pritisok na pariskata centrala, ja odrùvaa poslednata nade` na
ìtelite na Zemjata na ezerata, deka taa povtorno }e stane del od
izgubenata tatkovina, Albanija. Na ovie nadeì }e se nadovrzat i
sonarodnicite od prekuokeanskata dijaspora, na ~elo so arhiepiskopot
Fan Noli, dojden vo Soedinetite amerikanski dràvi vo 1907 godina. Tok
}e go osnova dru{tvoto Besa, koe podocna }e prerasne vo sealbansko
dru{tvo Vatra.
Vo 1917 godina, pretsedatelot na SAD, Vudrou Vilson, }e ja
vklu~i zemjata so dva milioni vojnici vo Golemata vojna. Toj be{e hrabar
intelektualec, profesor po me|unarodno pravo, koj traga{e po nov
me|unaroden poredok i vizija na evropskata idnina. Ponesen od ovie
ideali, toj na kongresot na SAD, }e mu predloì plan za ureduvawe na
me|unarodnite odnosi vrz osnova na po~ituvawe na ~etiri principi:
sloboda, ednakvost, bezbednost i u~estvo. I ne slu~ajno, vo potragata po
evropskata vizija, negovoto vnimanie }e bide naso~eno kon balkanskiot
del na Evropa. Spored predsedatelot Vilson, vojnata vo koja }e stapat
SAD i negovata administracija, vsu{nost zapo~na u{te za vreme na
Balkanskite vojni, 1912-1913 godina i istrelite na Gavrilo Princip vo
Saraevo, na 28 juni, 1914 godina.
Prethodno, pretsedatelot Vilson, pri krajot na Golemata
vojna, vo juli 1918 godina, vo Va{ington, svika Konferencija na
okupiranite narodi. Albancite, na ovaa Konferencija gi zastapuva{e
arhiepiskopot Fan Noli, kako pretsedatel na Vatra. Toj, na 28 juli 1918
godina, so pretstavnicite na drugite zemji na Konferencijata, }e se najde
vo pretsedatelskata "Majflauer", na pat kon Maunt Vernon, vo poseta na
grobot na Xorx Va{ington.
Pretsedatelot Vilson, ovde }e go odrì svojot poznat govor
vo vrska so negovite ~esirinaeset to~ki za pravoto na narodite na
samoopredeluvawe, podocna usvoeni na Mirovnata konferencija vo
Versaj.
Istiot den pretsedatelot Vilson }e se sretne i so
arhiepiskopot Fan Noli.
Migovite na ~ovekovata veli~ina ne se odnapred propi{ani
i poznati. Tie se otkrivaat vo mo}ta drugiot da gi prifati i razbere
kako zaedni~ka ~ovekova poraka. Fan Noli, poetot i preveduva~ot na
[ekspir i servantesoviot Don Kihot, nema{e za cel da go {armira
pretsedatelot na SAD so svoeto ~udesno znaewe na angliskiot jazik i
svojata golema kultura, tuku da mu ja predo~i "don kihotovskata" sudbina
svojot albanski narod na Balkanot, koj be{e vo potraga po ramnoteàta
na svojot identitet, tragaj}i po harmonijata na razlikite.
Fan Noli mu naglasuva{e na pretsedatelot Vilson, deka toj be{e
pravoslaven arhiepiskop, a negoviot sonarodnik Faik Konica
muslimanin, koj rabote{e so nego ramo do ramo vo SAD. Tie, zaedno so
golemiot poet od Skadar \er| Fi{ta katolik, se borea za odbrana na
nacionalniot identitet, za odbrana na nivnata porobena i raspar~ena
zemja. Se borea za vra}awe na nejzinata nezavisnost proglasena u{te vo
1913 godina, na Mirovnata Konferencija vo London.
Neobi~nata pojava na sobirot na arhiepiskopot Fan Noli,
koj so svojot izgled na isposnik, ja krie{e vo svoeto bitie vistinata na
eden narod so zagrozena idnina, ne samo {to li~no go fascinira
amerikanskiot pretsedatel, tuku mu predo~i i avtenti~ni soznanija za
negovite tezi za pravoto na samoopredeluvawe na porobenite narodite vo
Golemata vojna. Na krajot od razgovorot, pretsedatelot Vilson iskreno
mu veti na arhiepiskopot Fan Noli:
"Na mirovnata konferencija vo Pariz, jas mojot edinstven
glas }e go upotrebam za dobroto na Albanija."
Vesta za sredbata na pretsedatelot Vilson so Fan Noli, se
ra{iri me|u Albancite vo svetot. Ottoga{, na amerikanskiot
pretsedatel, ne prestanuvaa da mu se upatuvaat telegrami i apeli od site
strani na svetot, a posebno od porobenata Albanija.
Na 14 dekemvri, 1918 godina, idniot nobelovec na mirot,
pretsedatelot Vilson zamina za Evropa. Be{e pre~ekan so site golemi
po~esti kako eden od spasitelite na Evropa. Na 14 februaru, 1919 godina,
toj ja predloì proekt povelbata na Ligata na narodite.
Nastojuva{e da ja razbere Evropa, izlezena od urnatinite na vojnata.
Nabrgu se soo~i so mnogu pokompleksnata i pokomplicirana evropska i
osobeno balkanska realnost, otkolku {to ja pretpostavuva{e samiot,
koga saka{e da ja normira vo svoite tezi za noviot me|unaroden poredok.
Prtetsdatelot Vilson ne go zaboravi vetuvaweto {to mu go
dade na arhiepiskopot Fan Noli, na grobot na Xorx Va{ington. No, toj
mora{e pred toa da mine niz versajskiot lavirint na evropskite
diplomatii, koi vodea i druga golema vojna na vlijanija.
Vo Versaj, kako vo Pandorina kutija, bea sobrani site zli duhovi na
Evropa i sega site sakaa da se oslobodat od niv, za da ostanat so svetol i
~ist obraz pred istorijata. Na pretsedatelot Vislon, ne mu treba{e
mnogu vreme vo Versaj za da gi zabeleì, preku suvite retori~ni tiradi i
diplomatski sufizmi, naporite da se so~uva stariot hegemonski duh na
golemite nacii i naporite na malite zemji da ja so~uvaat svojata
nezavisnost i da se spasat od novi delbi i granici. Me|u ovie zemji, kako
poseben slu~aj i paradigma mu se naloì i Albanija. Za vreme Golemata
vojna, taa be{e raspar~ana pome|u dvete zavojuvani strani. Albanija ne
stigna da bide nitu na strana na silite na Sojuznicite, nitu pak na
strana na Centralnite sili, a bi `rtva na obete.
Pretsedatelot Vilson nastojuva{e da gi razbere pri~inite
za istoriskata nepravda {to ñ se nanesuva{e na Albanija na Mirovnata
konferencija, se}avaj}i se na zborovite i argumentite na arhiepiskopot
Fan Noli. Razbra kolku toj bil vo pravo. No, pred da se oficijalizira
negoviot stav i da go dade veteniot glas za Albanija, za da dobie novi
avtenti~ni svedo{tva vo tie kriti~ni migovi, koga treba{e da se spasuva
nejzinata nezavisnost, toj re{i vo Albanija da isprati svoj li~en
pratenik, no so mandat na Mirovnata konferencija. Izborot padna na
Xozef Haven, vo toj period be{e konzul na SAD vo Torino. Toj treba{e
spored baraweto na Mirovnata konferencija, da ja testira podgotvenosta
na Albancite da ja so~uvaat svojata nezavisnost i dràva.
Misijata na konzulot Xozef Haven vo Albanija, vo izvesna
smisla be{e prikriena so tajnost. Za nea nikoj odnapred ne znae{e, a
posebno deka bila po barawe na samiot amerikanski pretsedatel Vilson.
Rezultatot od misijata be{e presuden, za veteniot glas na Fan Noli.
Sudbinata saka{e, na ovoj glas presudno vlijanie da izvr{at
i proalbanskite francuski komandanti Lespinas i Mortie, pri nivnite
sredbite i razgovorite so konzulot Haven vo Kor~a i vo Pogradec.
Albanofilstvoto na francuskite oficeri, koe gi zaobikoli Ke D'Orse,
po drug pat stigna vo Versaj, preku izve{tajot na diplomatot Xozef
Haven, pred pretsedatelot Vilson da ja krene svojata raka i da glasa vo
prilog na nezavisnosta na Albanija...
LV
I taka vo prvite denovi na mart 1919 godina, koga se veste{e

novata prolet na Albanija, vo Valona pristigna konzulot Xozef Haven,
pre~ekan od Tefik Mborja, generalen sekretar na toga{nata privremena
albanska vlada na Dra~, formirana so italijanska pomo{ i re~isi pod
nejzin protektorat. Ovaa vlada ima{e isprateno i svoi pretstavnici na
Mirovnata konferencija vo Pariz. Eden od niv be{e i Lui| Bum~i , od
Leà, koj toga{ zaedno so Mithat Fra{ri otpatuvaa vo Rim za da go
zamolat papata Benedikt XV, da im ovozmoì vo Versaj, vo imeto na
Albanija sredbi so ambasadorite na Velika Britanija i SAD. Ima{e i
drugi strani~ni obidi na albanskite vlasti da doprat do golemite
evropski sili, no tie ne vodea kon vistinskata cel kako {to moè{e da
vodi misijata na Xozef Haven.
Tefik Mborja, koj porano kako ambasador ja zastapuval
svojata zemja vo Italija, be{e zadovolen od zna~ajnata misija {to mu
be{e doverena da go pridruùva svojot star prijatel od diplomatskite
denovi vo svojata zemja vo ova presudno vreme za Albanioja.
Postojata razli~ni verzii za misijata na Xozef Haven, za
nejzinata direktnata povrzanost so pretsedatelot Vilson, no retko koj ja
doveduva{e i vo vrska so arhiepiskopot i Fan Noli. Misijata kako {to
be{e poznato i oficijalno se odviva{e pod mandatot na Mirovnata
konferencija vo Pariz. Levantinskite kodo{i, makar razret~eni kon
krajot na Golemata vojna, {irea semo`ni glasini za misijata na Xozef
Haven...
Patuvaweto na Haven, vo Albanija zapo~na da se odviva kako neobi~en,

misteriozen ~in no so dalekuze`ni posledici za idninata na Albanija. I
re~isi site Sojuznici, Italija posebno, bea vo tek so prestojot na
konzulot Haven vo Albanija kako specijalen pretstavnik na Pariskata
konferencija, no nikoj ne moè{e da ja pretpostavi povrzanosta na
negovata misija so planovite na pretsedatelot Vilson.
Komandantot na italijanskata vojska vo Valona, generalot
Pija~entini, saka{e da se naloì kako neprikosnoven doma}in na
diplomatot Haven i pobara gostinot da se smesti vo negovata rezidencija,
no toj kategori~no odbi.
Generalot, vide nevide, se povle~e, a konzulot se smesti vo ku}ata na
]azim Koko{i a potoa i vo domot na poznatiot albanski poet Ali
Aslani.
Konzulot Haven go pleni ~udesnata ubavina na Valona vo
rascutenata prolet, no be{e iznenaden i od golemata zaostanatost na ovoj
dreven grad na Mediteranot. Ambasadot Mborja ima{e {to da mu kaùva
za ovoj grad, pove}ezna~en simbol za mediteranskata i albanskata
istorija. Mu govore{e za gradot vo anti~kiot period, koga be{e poznat
pod imeto Aulon. Mu ja pokaà i tvrdinata koja {to sultanot Sulejman ja
izgradi so kamenot od Aulon kraj moreto. Se pretpostavuva{e oti
gradbata na tvrdinata bila delo na slavniot arhitekt od albansko
poteklo, Sinan. Mu govore{e i za epohata koga Valona be{e zazemena od
Ali pa{a Tepelena. No, konzulot Haven se interesira{e i za novata
istorija na gradot.
Valona be{e prviot glaven grad na nezavisna Albanija. Ovde na 28
noemvri 1912 godina, Nacionalnoto sobranie ja proglasi nezavisnosta na
Albanija i ja osnova prvata vlada na ~elo so Ismail ]emali. Vo
dekemvri, 1914 godina, ovoj slobodarski grad }e bide okupiran od
italijanskite vojski.
Konzulot Haven, na vtoriot den od prestojot vo Valona, se sostana so
gradskite prvenci. Tie go uveruvaa amerikanskiot diplomat deka,
dokolku Italijancite ne se povle~at od Valona, so milo, toga{ toa }e
mora da go storat so sila. Go uveruvaa konzulot Haven deka Valona be{e
glavata na obezglavenata Albanija. Vo ovoj grad bea postaveni temelite
na nezavisnosta na zemjata. Gradot go osvojuvaa imperatoeri i sultani, no
nikoj ne go pokori za sekoga{. Ovde konzulot Haven gi zapi{a prvite
stranici od svojot dnevnik.
Od Valona, konzulot Haven patot go vode{e kon Tepelena.
Nikoga{ vo ìvotot ne be{e videl tolku mnogu razveani albanski i
amerikanski znamiwa na tolku mal prostor. Vo gradot bea vidlivi
urnatinite na slavnoto minato. Tuka be{e roden i Ali pa{a Tepelena.
Tuka bea i ostatocite na negovite sarai. Vo Tepelena prestojuval i
Bajron, koj ja spomnuva Albanija vo svojot slaven epos âjld Harold.
Ambasadorot Mborja kaùva{e deka brojnosta na naselenieto na
sobirot, dojdeno od site strani na zemjata, se dolì na slavnoto minato
na ovoj grad. Feudalniot vladetel, Ali pa{a Tepelena, ovde sozdade svoja
mala, avtonomna albanska dràva vo Otomanskata imperija.
Slednata etapa od patuvaweto be{e gradot na krajniot jug na
Albanija, \irokastra. I tamu veli~estven pre~ek na konzulot. Toj
znae{e deka ovoj grad be{e vo najkriti~nata zona vo regionot kade {to
se sudiraa gr~kite so italijanskite interesi, a obata so albanskite.
Konzulot vnimatelno gi slede{e nastanite. Prvin se najde vo gradskata
ku}a kade {to prvencite na gradot go izvestija deka re~isi siot narod od
\irokastra i opkruìeto, se dojdeni da go pozdravat i da mu gi upatat
svoite poraki.
Pristigna i specijalna delegacija na albanskata dijaspora od Amerika.
Go pozdravija na angliski jazik. Kako da se odlu~uva{e sudbinata na
Albanija. Konzulot Haven be{e vnimatelen kon site delegacii. Saka{e
da gi slu{ne site mislewa.
Primi i edna progr~ka delegacija, sostavena od Lamo Kareco i Eftim
Cako, koja go ubeduva{e vo apsolutnoto pravo na Grcija vrz \irokastra.
Ne izostana i "mala vojna" pome|u ovaa i drugite delegacii, {to za malku
ne zavr{i i so `rtvi pred o~ite na amerikanskiot diplomat. Ima{e {to
da zapi{e za poglavjeto-\irokastra, konzulot vo svojot dnevnikot.
Potoa patot konzulot go vode{e kon gradovite Prmet,
Kolowa i Leskovik. Nasekade sobranite gra|ani go povtoruvaa
plebiscitarnoto barawe Amerika da ja podrì nezavisnosta na Albanija.
Pretstoe{e najzna~ajnata etapa od patot na komzulot niz
Albanija, posetata na Kor~a i Pogradec, gradovi koi seu{te bea pod
francuska okupacija. Konzulot Haven vo Kor~a pristigna na denot koga
be{e objaven povik do site albanski risjani da demonstriraat za
prisoedinuvawe na gradot kon Albanija. Vo gradot seu{te be{e prisuten
smaleniot e{alon na francuskata vojska pod komanda na generalot Rejnar
Lespinas.
Konzulot Haven, vo Kor~a, se smesti vo ku}ata na
amerikanskiot misioner Kenedi. Toj mu gi iznese prvite informacii za
sostojbite vo gradot, za poslednite denovi na malata albansko-francuska
Republika Kor~a. Konzulot Haven, za posebno zna~ajna ja smeta{e
sredbata so komandantot Rejnar Lespinas.
Republika Kor~a, makar kratkotrajna i so re~isi zamreni
funkcii, po gr~kite intervencii kako nov sojuznik vo Antantata, stana i
simbol za mo}ta na Albancite. So uspe{noto spravuvawe vo mikro-
evropskite institucii vospostaveni vo zaedni{tvo so francuskite
oficeri i vojnici, tie se pokaàa mo}ni da vladeat i so nivnata
nezavisna dràva, koja se o~ekuva{e da bide potvrdena na Mirovnata
konferencija vo Pariz. Se o~ekuva{e, tokmu vo Kor~a konzulot Haven da
se zdobie so klu~nite soznajbi za svojot izve{taj, koj go o~ekuva{e
pretsedatelot na SAD, Vilson , pred epilogot na pariskata
konferencija.
A konzulot Haven treba{e da se sretne, moèbi so klu~nata
li~nost na svojot izve{taj, komandantot Lespinas...
LVI
Generalot Rejnar Lespinas be{e zadolèn za okupacionite

francuski sili vo Kor~a, no vo isto vreme be{e i komandant na zonata na
albanskite granici, kako {to kaj narodot se vika{e Zemja na ezerata.
Spored generalot Najral De Burgon, komandant na
francuskite trupi vo Makedonija, Rejnar Lespinas vaè{e za li~nost so
dlaboki poznavawa za Zemjata na ezerata, no i za ~ovek so takt, merka i
postojana grià za odrùvawe na pozitivna neutralnost pome|u
naselenieto so razli~na verska pripadnost vo ovaa zona. Toj ne
pokaùva{e nikakva arbitrarnost vo donesuvaweto na odlukite.
Komandantot Lespinas, vo vremeto koga se o~ekuva{e zaminuvaweto na
franciuskite trupi, vaè{e za posleden objektiven avtoritet za Ke
D'Orse, Ministerstvoto na vojnata, no i za poslednite francuski vojnici
vo Albanija. No, "problem" za protivnicite, pretstavuva{e tokmu
negovata objektivnost, koja vsu{nost ne moè{e bezuslovno da ñ sluì i
na gr~kata zavojuva~ka kauza.
Konzulot Haven, so generalot Lespinas, ima{e sredba tête à
tête, vo francuskata komanda. Imaa otvoren i srde~en razgovor kako
pretstavnici na dve pobedni~ki sojuzni~ki vojski, koi bea povikani da
odlu~at i za mirot vo okupiranata albanska teritorija.
Konzulot Haven ima{e pove}e informacii za ovoj francuski komandant
kako od amerikanski, taka i od albanski izvori. Negovata hrabrost vo
donesuvaweto na odlukite, ~uvstvoto za pravednost, be{e presudno da ne
se izbrza so odlukite, bilo tajnite, (od dogovorot od 1915 godina), bilo so
o~ekuvanite odluki (od Mirovnata konferencija vo Pariz).
Diplomatot Haven be{e svesen deka mu pretstojuva{e da gi
zapi{e presudnite i klu~ni stranici vo svojot izve{taj. Toj ima{e i
informacii za navodnoto albanofilstvo na francuskite oficeri vo
Kor~a i Pogradec, no sega ima{e mo`nost da gi slu{ne i nivnite
argumenti.
-Ne e lesno, po~ituvan gospodine Haven so na{ata zapadna
kultura, osobeno koga sme so oru`je i seu{te vo vojna, da arbitrirame,
koja granica treba da gi deli Albancite i Grcite, ovie moèbi najstari
narodi na Balkanot!-go zapo~na razgovorot komandantot Lespinas.
Konzulot Haven be{e iznenaden od francuskiot visok
oficer, vedna{ da mine na "glavnoto", po kratkiot kuetoazen del od
razgovorot. Vo momentot konzulot ni{to ne re~e, verojatno iznenaden od
direktniot nastap na Francuzinot.
Komandantot Lespinas, iskoristuvaj}i go mol~eweto na
konzulot Havel, prodolì:
-Postojat pretpostavki deka ovie narodi poteknuvaat od ist
koren i deka ne prestanale vo istorijata postojano da se me{aat, no sekoj
ostanuvaj}i veren na svojot prastar jazik. Golemi me{awa se vr{eni vo
dolgite periodi na Otomanskata i Vizantiskata Imperija.
-Verojatno,-se vme{a konzulot,-golemo vlijanie vo delbata
izvr{ila i religijata.
-Verskite antagonizmi, bez pridru`nata laicizacija vo site
sferi, moèbi }e bidat presudni vo primatot vo dominacijata na
konfesionalnosta vo vladeeweto, no i vo odnosite pome|u Albancite i
Grcite.
I ne samo me|u niv.
Nitu balkanskoto pravoslavie, nitu muslimanstvoto, nema
lesno da se oslobodat od spregite na vlasta, no i na nacionalizmot.
-Vo pravo ste komandante Lespinas! Balkanot u{te mnogu }e
strada poradi otsustvoto na laicizaciite.
No, da go ostavime nastrana dale~noto minato. Da ne
zboruvame za idninata. Pra{awe e sega{nosta. [to da se pravi so ovaa
zemja?
-Vie dobro znaete konzule, deka nie sme podolgo so ovoj
narod. Makar i vo voeno vreme, ovie lu|e priviknaa na na{ata kultura, na
na{eto pravo, na na{ite institucii.
A nie sme prinudeni, so na{eto zaminuvawe, ovoj narod da go
ogradime so silni granici. Da ostane kako vo kafez, bez mo`nosta da
vladee so sebe i so svojata idnina. Bi prezele rizi~en poteg za kon nema
da ni prosti istorijata, dokolku gi ostavime vo starite karanici za
granicite.
Konzulot Haven vnimatelno go slu{a{e komandantot
Lespinas. ûvstvuva{e deka toj e mo{ne blisku do su{tinata na negovata
misija:
[to so albanskiot narod?
Da se zatvori vo svoite granici, pa potem da se prepu{ti na
procesite na prinudnata asimilacija, odnosno "pritisne" vo
muslimanski del vo sredna Albanija, pod protektorat na Italija, kako
{to predviduva{e tajnata spogodba na Sojuznicite, ili da mu se dade
istoriska {ansa da ja zadrì svojata nezavisnost!
-Nie, francuskite oficeri i vojnici,-prodolì Lespinas,-
dobivavme, i seu{te dobivame informacii od na{ite slu`bi vo Pariz,
koi se pod pritisok na ovde{nite propagandi, kako i od levantinskite
kodo{i, deka ovoj narod e osuden da nema svoja dràva.
Taka, za Kor~a ni se vele{e deka Albancite od risjanska veroispoved se
Grci, a dodeka onie od muslimanska se Turci. No nie se uverivme vo ovie
godini, kako i na{ite vojnici vo Skadar, kade ìveat prete`no
katoli~ki Albanci, deka ovoj narod e eden od retkite vo Evropa, a
sigurno edinstven na Balkanot, koj opstanal niz nivnata trojna
konfesionalnost. Me|u niv postoi visok stepen na tolerantnost, bez
pomisla na me|usebni verski vojni.
-I zatoa, generale, prisilnoto delewe na ovoj narod so novi
granici, moèbi }e bide fatalno za mirot na Balkanot, a moèbi toa }e
bide i pri~ina za pogolem sudir.
-Takvo e i moeto ~uvstvo, po~ituvan gospodine Haven. Vie
bezdrugo se zdobivate i so avtenti~ni soznajbi vo va{ite kontakti so
ovoj narod vo ova presudno vreme!
-Vnimatelno ve slu{av generale. Va{ite ukaùvawa se
dragoceni za slikata na mo}ta na ovoj narod da se spravi so svojata
idnina. Posebno vnimanie zasluùva va{eto mislewe na granicite na
Balkanot po Golemata vojna. Granicite za ovie lu|e se linii na
prokletstvoto. Toa na sekade mi se povtoruva{e na dosega{noto
patuvawe. Bezdrugo, eden den granicite }e is~eznat vo Evropa, no da ne
dozvolime ovie lu|e da ostanat nivni trajni zalo`nici.
Vo svojot razgovor, diplomatot i komandantot bea navlegle
dlaboko vo no}ta.
Na krajot, zavr{uvaj}i go razgovorot, komandantot Lespinas
re~e:
-Vie bezdrugo utre }e go prodolìte patot niz Albanija.
-Da utre rano patuvame za Pogradec, potoa }e prodolìme
kon Dra~, Tirana, Kruja i Skadar. No nikoga{ nema da ja saboravam ovaa
sredba i ovoj razgovor so vas.
-Vo Pogradec, gospodine Haven, ve o~ekuva moèbi u{te
pogolemo otkritie. Tamu }e imate mo`nost u{te podobro da gi
zapoznaete Albancite vo ovie vremiwa. Komandantot na zonata
Pogradec, Eduard Mortie, ve}e edna godina nastojuva da ja odrì na{ata
posledna "mala Republika" vo ovaa zemja, otkako na kor~anskata i bea
odbroeni dnite po stapuvaweto na Grcija na stranata na Sojuznicite.
Mnogumina Pogradec go smetaat i za glaven grad na Zemjata na Ezerata.
Komandantot Mortie e ènet so Albankata Atina Lazar. Tie sigurno }e
bidat va{i dobri doma}ini...
Konzulot Haven docna vo no}ta gi ispi{uva{e stranicite

na svojot dnevnik. ûvstvuva{e deka sudbinata na eden narod vo
najkriti~noto i presudno vreme treba{e da bide re{ena vo negovite
zapi{ani zborovi na belite listovi hartija. Mora{e da gi smiri svoite
emocii. Treba{e da nadvladee razumot.
Najposle, vo mugrite, otkako gi prisobra ispi{anite
listovi hartija, konzulot go obzede son...
LVII
Vo stari balkanski mitovi i legendi Ezeroto, poradi svoite
edinstveni obele`ja i bogatiot svet na negovata flora i fauna, koi ne
postoeja na drugi ezerta, ~esto pati bilo prikaùvano i kako vol{ebno.
Ovde, na bregovite lu|eto so nivnata istorija i odnosi, bea vo potraga po
ramnoteà so harmonijata koja se osloboduva{e od Ezeroto. Haosot koj
naj~esto vladeel na kopnoto, sozdavan od lu|eto, od nivnite voinstveni
instinkti i nedorazbirawa so istorijata, zavr{uval vo spokojot na
mirnite vodi na Ezeroto, staro so milioni godini.
Vo tekot an Golemata vojna, Ohridskoto Ezero be{e i
granica pome|u dvete sprotivstaveni voeni alijansi: Antantata i
Centralnite sili, odnosno francuskite i avstro-ungarskite i
bugarskite vojski. Ezeroto gi smiruva{e i vekovnite antagonizmi pome|u
lu|eto, gi osloboduva{e od vekovnoto varvarstvo, gi hrabre{e vo
potragata na harmonijata na nivnite razliki. No ovde, i pokraj sé,
zapo~nuva{e epohata na granicite, makar {to Ezeroto vo su{tina za
lu|eto ostanuva{e i kako najsilna i edinstvena zaedni~ka tatkovina na
ìvotot...
Komandantot Eduard Mortie uspea za kratko vreme da go

prestori grad~eto kraj Ezeroto vo rajska gradina, opkoleno so pekolot na
Golemata vojna. Nekoga{nata mala kasaba, zableska kako biser kraj
Ezeroto. Niknaa i gradini so karanfili i trendafili.
Edna francuska kompanija, so inicijativa na komandantot Mortie,
organizira postojana brodska plovidba pome|u dvata grada kraj Ezeroto,
Pogradec i Ohrid. Bea povrzani dvata brega na Ezeroto, okupirani od
razli~ni vojski.
I koga ovoj mal raj be{e sozdaden, organiziran od vrednite
francuski vojnici i mesnoto naselenie, komandantot Mortie treba{e da
zamine.
Tokmu vo eden takov presuden moment pristigna i konzulot
Xozef Haven. Toj, zaedno so svojata pridru`ba, vo Pogradec pristigna vo
kve~erinata na zalezot na sonceto.
Komandantot Mortie be{e izvesten za posetata od svojot
kolega vo Kor~a, Rejnar Lespinas. Mortie ne go znae{e to~no i celosno
karakterot na negovata poseta, osven toa {to amerikanskiot diplomat
be{e ispraten so mandat na Mirovnata konferencija vo Pariz, da poseti
nekolku gradovi vo Albanija.
Konzulot Haven zapre pred ku}ata na komandantot Mortie, pokraj
Ezeroto. Be{e pre~ekan od doma}inot. Pred da vleze vo ku}ata na
komandantot Mortie, upati eden pogled kon Ezeroto.
Crvenite svetla na zajdisonceto poniraa vo Ezeroto. Konzulot, so
~uvstvoto na ubavinata od gletkata na Ezeroto, vleze vo ku}ata. Na
vlezot vo salonot, konzulot i komandantot bea pre~ekani od Atina. Taa
izleguva{e od trpezarijata so pogled kon Ezeroto na koja ve}e be{e
postavena trpezata. Se nasetuva{e i mirizmata na pe~enata pastrmka vo
tava. Konzulot Haven ja po~uvstvuva toplinata na nivniot dom.
Otkako se napija aperitiv i razmenija nekolku kurtoazni
zborovi vo salonot, konzulot Haven i komandantot Mortie, razgovorot,
go prodolìja na trpezata. Konzulot Haven vedna{ ja iznese celta na
svojata poseta se prenese na celta na konzulot Haven. Amerikanskiot
diplomat gi otkri celite na svojata misija, kako i vo drugite gradovi na
svojata poseta, i posebno vo Kor~a. Ve~erata pominuva{e vo prijatna
raspolo`ba. Vo eden moment konzulot Haven zapra{a:
-Granicata e ovde mnogu blizu. Sigurno vi e te{ko da
komanduvate.
-Da, nie sme vsu{nost na samata granica. Taa duri, vo eden
del minuva i niz Ezeroto,-odgovori komandantot Mortie.
-A i narodot e dosta izme{an po nacionalnost i vera.
-Vo ovoj grad, po~ituvan gospodine Haven, re~isi seto
naselenie se Albanci. Tie se po vera muslimani i risjani. So vekovi
ìveele vo harmonija. Bea golemi `rtvi vo Balkanskite vojni. Bea
la`no obvinuvanio oti verno im sluèle na otomanskite gospodari. Tie
stradale kako i site drugi pod Imperijata, no pokaàle i zabi. Posebno
lu|eto od ovoj kraj. Poznati se po èstokiot otpor kon sultanskata vlast.
-Vie, komandante naskoro }e zaminete ov ovoj grad so va{ata
sopruga. [to mislite, kakva idnina go o~ekuva ovoj grad?
-Ako gradot bide plen na porane{nite okupatori koi se
na{i sojuznici i debnat zad granicata ~ekaj}i povolen moment da
napadnat po na{eto zaminuvawe, a ne pripoen kon Albanija, sigurno
idninata }e mu bide mnogu neizvesna, duri i zagrozena. A nema da bidat
isklu~eni i novi balkanski sudiri.
Konzulot Haven, vo migot ni{to ne komentira, makar {to
be{e soglasen so tezata na komandantot, otvoreno i iskreno iznesena
pred nego. Za prv pat na svoeto patuvawe niz Albanija, slu{a{e vakov
otvoren i objektiven iskaz od eden visok sojuzni~ki oficer.
Atina prodolùva{e so posluùvaweto na podgotvenite
jadewa. Najposle dojde red da ja posluì pastrmkata vo tava. Taa, dobro
podgotvena, se zlate{e srede trpezata. Komandantot Mortie nali
doma{no belo vino. Otkako nazdravi, komandantot Mortie re~e:
-Ovoj narod, gospodine Haven, opstanal vo istorijata niz
mnogu ropstva. Re~isi i ne ja vkusil slobodata. Ovoj narod, eden od
najstarite vo Evropa , bezdrugo vo uslovi na sloboda }e gi raskrili
svoite mo`nosti u{te pove}e. Treba da mu se pomogne tokmu vo ovie
vremiwa.
-Ve razbiram, ve razbiram, komandante.
-Mene, moèbi, e i pote{ko da me razberete. Jas ovde dojdov
ranet, iscrpen od balkanskite boi{ta, so te{ka, re~isi neizle~iva rana
na kolenoto.
A znaete li koj me spasi?
Konzulot Haven go pogledna odre~no. Komandantot vedna{
prodolì:
-Me spasi majka ñ na Atina so nejzinite ~udesni mevlemi i
golemata grià. A ozdravev so qubovta na Atina.
Komandantot Mortie go svrte pogledot kon Atina. nebare
saka{e da ja pomiluva. Taa, pocrveneta vo liceto, stana i pojde kon
kujnata za da ne go ~ue razgovorot za sebe.
Komandantot, otkako mu ja kaà na diplomatot istorijata na
svojata qubov so Atina, prodolì :
-Jas sum vo vojna, a toga{ najdobro moète da proniknete vo
du{ata na ~oveka, no i na eden narod. Ovoj narod e re~isi raspnat na
granicite okulu nego.
Lu|eto na ovie granici, polagat golema nade` vo mojata misija. A vie
dobro znaete kolku e taa ograni~ena. Jas sum vojnik. Zavisam od odlukite
na povisokite komandi. Toa e te{ko da go razbearat lu|eto ovde.
Gotov sum da im pomognam i nadvor od mojata propi{ana mo}. Kolku {to
moèv odbivav, osuetuvav napadi na tu|i vojski, koi ~ekaat zad granicata
da go zazemat gradot. Ako im se dozvoli na tie vojski da ne zamenat, kako
{to se govori, veruvajte toa bi bilo nova vojna na krajot na Golemata
vojna. Nie toa ne treba da go dozvolime.
-Ve razbiram, komandante. I moite napori se naso~eni vo toj
pravec. Ovoj narod, spored mote dosega{ni soznajbi, zasluùva da bide
za{titen.
-Jas, konzule Haven, vi zboruvam so otvoreno srce. Jas
ìveam so ovoj narod. Ponekoga{ duri i àlam {to ne sum se rodil
Albanec!
Konzulot Haven so ~udewe go pogledna. Ne o~ekuva{e i
tolkava iskrenost.
Komandantot Mortie prodolì:
-Jas sum svesen za ovie moi zborovi. Najgolem del od ìvotot
go minav vo kasarni i boi{ta, vo Evropa i Afrika. No ovde, na ovoj del
od Balkanot otkriv del od svojata tatkovina. Za{to, tatkovina moè da
otkriete tamu kaj {to lu|eto najmnogu stradaat. Ovie lu|e, tuka,
navistina mnogu stradaat. Minuvaat niz vistinski pekol!
-Ve razbiram, ubavo ve razbiram, komandante. Na{ata
vistinska tatkovina, ponekoga{, ni ja odreduva samiot ìvot. I ne moè
da ima druga pogolema i potrajna tatkovina od nea...
Atina, otkako go posluì podgotvenoto blago, komandantot
Mortie, sledej}i ja ne`no so pogledot, vo koj se iskaùva{e
blagodarnost za ubavo podgotvenata ve~era, prodolì:
-Ovie lu|e, konzule, za koj si ja vrzav sudbinata so mojata
qubena Atina, kraj ova Ezero so ~udesna ubavina, se pridojdeni od
bliskoto starovsko pole, a pred toa se slezeni od strmnite planini, koi
gi gledate niz celata zemja.
Lu|eto se vo nekakvo postojano zaminuvawe, najmnogu od strav od vojni. A
i tie {to ostanuvaat ovde, kraj Ezerovo, se kako na krstopat i postojana
dilema: da zaminat ili da ostanat?!
Razgovorot prodolì do docna vo no}ta. Konzulot Haven na
krajot se po~uvstvuva blizok so komandantot Mortie i so negovata
sopruga Atina.
Izrazi èlba povtorno da se vidat vo slobodniot Pogradec,
vo Francija ili vo SAD.
Utredenta, konzulot Xozef Haven, so svojata pridru`ba go

prodolì patot kon Tirana, Kruja i Skadar. Odale~uvaj}i se od Zemjata
na Ezerata, so pogled upaten kon drugiot breg na Ezeroto, sleden od
pogledite na Mortie i Atina, be{e ubeden deka vo svesta mu be{e
zapi{ana klu~nata stranica od izve{tajot koj go o~ekuva{e negoviot
pretsedatel Vilson na Mirovnata konferencija vo Pariz, pred da go dade
svojot glas za nezavisna Albanija, {to mu go be{e vetil na albanskiot
arhiepiskop Fan Noli...
LVIII
Vo prvite denovi na mesec maj, 1919 godina, vo Zemjata na

ezerata se pro{iri vesta deka francuskite okupacioni vojski dobile
tajna naredba da gi napu{tat albanskite teritorii. Otkako nastapi
primirjeto na 11 noemvri 1918 godina, so {to be{e ozna~en krajot na
Golemata vojna, be{e prirodno da si zaminat i vojskite.Ovaa vest nekoi
ja primija so radost, a drugi so taga. Radosno ja primija gr~kite i
srpskite vojski, koi o~ekuvaa od Francuzite najposle da gi prezemat
Kor~a i Pogradec, koi gi smetaa za voen plen od vremeto na Balkanskite
vojni.
Vesta kako golema nesre}a ja primaa Albancite. Makar {to
tie minaa so francuskata vojska ubavi godini, ne moèa da go zamislat
nejzinoto skore{no zaminuvawe. Re~isi vo sekoja ku}a, vo sekoja du{a se
vseli nemir za idnina, koj se ~uvstvuva{e na krajot na sekoja vojna. No, za
ovoj narod, ova be{e podrug kraj na vojna. Za nego pobednicite ne bea i
osloboditeli.
Nastapuvaa ma~ni neizvesni denovi. Postarite i
poiskusnite, neoti go znaeja vistinskoto re{enie uspe{no go odrùvaa
moralot na obi~nite lu|e pred te{kite i neizvesni vremiwa.
Mnogumina za pomo{ i spas mu se obra}aa na dedo kako
najstar sovetnik i u~esnik vo francuskata uprava. Nego go bea navasale
godinite, pa seta rabota mu ja be{e prepu{til na Tatko. No, ne
prestanuva{e da go sledi, da go hrabri i sovetuva za sekoj prevzemen
~ekor.
I eve sega, otkako i do nego doprea glasinite za skore{noto zaminuvawe
na francuskata vojska, koi vpro~em ubavo gi proveri i od drugi izvori,
pobara od Tatko da zamine vo Kor~a i tamu kaj bliski rodnini i
prijateli da ja proveri vesta za najavenoto povlekuvawe na Francuzite.
Ne saka{e po bilo koja cena vesta da ja proveruva kaj komandantot
Mortie, ili bilo koj drug oficer od francuskata administracija. Toj
dobro znae{e deka toa {to }e se zamisle{e vo Solun, se prenesuva{e na
Kor~a i na krajot se ostvaruva{e i vo Pogradec.
Za francuskite voeni sili, i pokraj krajot na Golemata
vojna, se si be{e kako porano. Prodolùva{e i natamu dualizmot vo
odlukite i odnesuvaweto pome|u revnosnite francuski ministerstva na
vojnata i za nadvore{ni raboti i albanofilskite komandanti Rejmon
Lespinas vo Kor~a i Eduard Mortie vo Bogradec. Ova dvojstvo ne
prestanuva{e da gi zbunuva francuskite sojuznici vo Golemata vojna
Grcite i Srbite, koi o~ekuvaa po brza postapka da gi zazemat
napu{tenite teritorii od Sojuznicite, spored tajniot dogovor od 1915 g.
Ova dvojstvo ostana sé do poslednite denovi kako realnost, no i kako
golema neizvesnost...
Tatko, ispraten od dedo vo mala izviduva~ka misija vo
Kor~a, treba{e da gi proveri glasinite za skore{noto zaminuvawe na
Francuzite. Dedo go o~ekuva{e nestrplivo na ~ardakot od ku}ata,
zagledan vo zalezot na sonceto. Tatko toa dobro go ~uvstvuva{e i brza{e
da go stigne zalesot na sonceto i dedo na ~ardakot...
Be{e re~isi nevozmo`no da se navleze vo tajnite na

dedoviot ìvot. Za nego minatoto be{e ve}e svrtena stranica. Nema{e
sila {to moè{e da ja svrti stranicata dva pati. Za mnogumina bliski i
dale~ni ostana za sekoga{ tajna za sekoga{ tajna zo{to toj po padot na
Otomanskata Imperija, ne zamina kon Istok, kako i negovi mnogu bliski.
Za zaminuvawe ima{e i posilen motiv. Negovata sopruga, be{e od turska
roda, so svoi damna zaminati i ve}e dobro postaveni vo nova Turcija.
Drugi velea deka dedo bil ma|epsan od ~udesnite zalezi na sonceto kraj
Ezeroto i deka ne moèl bez niv. Za ova im se ispovedal na bliski pri
~a{ka rakija. Kaùval deka pri zalezite na sonceto se ~uvstvuval
posilen kraj ezerskiot breg, nebare bil vo nekakov antejski dogovor so
staroto boèstvo. Vo vremeto na zalezot ja kaùval svojata molitva, ~ija
smisla ja razbiral samo toj. Na Tatko mu be{e poznata dedovata molitva.
Go po~ituva{e negoviot ritual.
Tatko so dedo naj~esto za najzna~ajnite nastani razgovaraa na ~ardakot
tokmu za vreme na zalezot na sonceto. Se ~ine{e kako dedo da gi be{e
sobral vo sebe son~evite zraci na zalezot, vo potraga po vnatre{nata
svetlina, za da ja otkrie vistinata.
Taka bi i pri ovoj zalez, koga dedo so netrpenie go
o~ekuva{e vra}aweto na Tatko od Kor~a so novite vesti.
Dedo ode{e vo komandata vo Pogradec samo koga ima{e
sednica administrativniot sovet. Vremiwata se promenija, osobeno
otkako polkovnikot Anri Dekuan be{e zamenet od generalot Sal, kako
komandant na Kor~a, koj so barawe na Ke D'Orse, na 16 februarin, 1918
godina, }e go ukine "maliot ustav" na Republika Kor~a.
Pove}e go nema{e nitu generalot Moris Saraj, za da go odbrani svoeto
delo vo Kor~a i Pogradec. Golemata vojna be{e zavr{ena, no nasproti sé
Malata vojna seu{te ja odrùvaa albanofilskite oficeri vo ovie
gradovi. Ovaa "mala vojna" ne be{e nitu prifatena, nitu otfrlena od
francuskite voeni vlasti vo Solun i Pariz...
Dedo go obzede milina otkako go zabeleà ìv i zdrav sina
si pred porti. Dedo i Tatko se pregrnaa. Dedo m u re~e:
-Sinko, site te o~ekuvame vo konakot. Da vidime kakvi vesti
ni nosi{ ovoj pat od Kor~a. Sobrani se site na{i prvenci. I risjani i
muslimani.
Site sakaat da doznaat dali e vistina oti Francuzite si
zaminuvaat.
-Ne se znae tatko. Seu{te ni{to ne se znae. A i zaminat, za
toa }e treba malku vreme.
-Dobro, dobro sinko. Da ne ja dolìme rabotata. Ne ~ekaat
vo konakot. Pa tamu }e kaùva{...
Vo konakot kako da se frla{e kockata na sudbinata!

Koj pat da se fati koga }e zaminat Francuzite?
Dali }e moè dokraj da mu se veruva na komandantot Eduard
Mortie? Zar bea u{te potrebni dokazi za negovata lojalnos,t koga toj
dade sé od sebe {to moè{e da se dade vo spasuvaweto na gradot? A zar ne
ja odbrani sudbinata na ovoj narod? Duri se osmeli da gi oslobodi ovie
lu|e od vekovnata asma i drugite ostatoci na krvnata odmazda! Vo
konakot ima{e i u~esnici od nastanot vo Zrvaska, koga komandantot
Mortie mnogumina opomeni za kodo{lak. Vremeto sepak pokaà deka
komandantot na site im mislel samo dobro.
Kaj go gledaa spasot?
Kade go gledaa izlezot ovie nasobrani lu|e?
Vo migot opasnosta gi sobra kako cvrsto obedineta
protoplazma, koja lesno gi sostavuva{e svoite razedineti delovi. No
koga }e pomine{e opasnosta, taa masa povtorno se razedinuva{e. Te{ko
koj moè{e vo tie momenti da rakovodi so nea. I sega vo ovie migovi na
opasnost masata bez orientacija, se priklonuva{e kon bilo koj poìv,
posmel i popodvièn del. Be{e dovolno samo eden glas da ja upati vo
nepoznat pravec.
Ovoj pat masata be{e podelena, kako {to toa naj~esto se
slu~uva{e vo vremiwa pred zaminuvaweto na stariot i doa|aweto na
noviot zavojuva~. Golem del od prisutnite bea za varijantata da se
potprat na tu|i sili, a ostanatite sami da se borat.
Najglasni bea privrzenicite na italijanskite vojski, ne oti niv gi sakaa
pove}e od drugite, no tie se zamisluvaa kako pomalku opasni okupatori
od Grcite i Srbite, koi ovde za vreme Balkanskite vojni izvr{ija golemi
zlodela. Od dvete zla mislea deka go izbiraat pomaloto.
Glasni bea, makar pomalku na broj i privrzenicite na Esad pa{a
Toptani. Toj ve}e be{e gospodar na sredniot del na Albanija i be{e
gotov na sekakvo kasapewe na zemjata i narodot samo da si go zadrì
svoeto carstvo. Verno im sluguva{e na sojuznicite na {teta na svojot
narod, a vo interes na svojata vlast. Se slu~uva{e ~as da bide so edni, a
~as so drugi. No, eve i vo ovaa tajna balkanska no} na sudbinata, koga se
odlu~uva{e za idninata na ovie lu|e, toj ne be{e bez svoi privrzenici.
So netrpenie se o~ekuva{e Tatkovoto svedo~ewe. Site
pogledi bea upateni kon nego. Otkako dedo ja pretstavi situacijata vo
gradot po glasinite za zaminuvaweto na francuskata vojska, mu dade zbor
na Tatko.
Toj bez voved i zaobikoluvawe direktno pomina na glavnoto:
-Glasinite vistinski ili , ne ja prikrivaat vistinata deka
eden den francuskite vojski sigurno }e zaminat. Toa moè da se slu~i za
mesec dva, no i za godina dve... Ne se znae. Treba da im se ostane apsolutno
verni do krajot.
Se slu{naa razli~ni glasovi na prifa}awe i negoduvawe.
Tatko prodolì so istiot ton:
-Francuskite vojski ni go sakaa i ni go sakaat dobroto mnogu
pove}e od drugite okupatori. Toa go pokaàa i dokaàa i so dela.
-Ama, krajot ne se znae. Tie moàt da izneverat!-re~e eden od
prisutnite.
-A {to ako francuskite vojski navistina dobile naredba da
se povle~at? Toga{ }e ostaneme na cedilo! ]e nemame vreme da se
sozememe i sprotivstavime na okupatorite koi ~ekaat zad granica.
Tatko odgovori:
-Jas ne veruvam deka komandantot na zonata Eduard Mortie
bi ne ostavil na cedilo tuku taka. Toj sigurno }e bide do kraj so nas. Zar
toj ne spre~i pove}e obidi na srpski privrzenici da se dobliàt do
Pogradec?
I da se povle~at, toj sigurno predvreme }e ne izvesti.
-Ne mi se veruva! A so Kor~a {to }e stane?-se oglasi eden od
prisutnite.
-Nie so niv delime ista sudbina.-odgovori Tatko.
Razgovorot trae{e dolgo vo no}ta. Se sprotivstavuvaa
prisutnite edni na drugi. Be{e jasno deka pove}eminata bea da se spodeli
sudbinata so francuskite vojnici. Za edni toa be{e patot na spasot, a za
drugi patot na rizikot. Vremeto naskoro trebe{e da pokaè koj be{e vo
pravo...
LIX
Nastanite vo Zemjata na Ezerata zazemaa neo~ekuvan tek po

sredbata na gradskite prvenci vo dedoviot konak. Mlakuminata, no
cvrsto re{eni da go branat gradot so pu{ki, bea vsu{nost privrzenici
na Esad pa{a Toptani. Vo me|uvreme eden oficer, Esadist }e se sretne vo
Pogradec, tajno so nekolku porane{ni oficeri i simpatizeri na pa{ata.
Se razbira i Francuzite mnogu ne veruvaa vo negovite zborovi a na
karajot na krai{taa, samiot pa{a go smetaa i za francuski ~ovek. Arno
ama {piunite, koi ni oraat ni kopaat, bea tuka. Ispratija od site strani
zdruèn aber do komandata vo Kor~a. Ovie glasini se filuvaa so
poznatite preteruvawa.
Vo komandata vo Kor~a se krena bura. Nastapi panika. Spored glasinite
na Esadistite, pa{ata zdruèn so naselenieto od okupiranite teritorii
bi im se sprotivstavil na francuskite vojski, koi bea ostanati vo pomal
broj. Komandantot na Kor~a, Rejnar Lespinas, mu pi{uva{e i narduva{e
na komandantot na Pogradec Eduard Mortie vedna{ da se fatat i osudat
vinovnicite.
Tatko po vra}aweto od Kor~a treba{e da se sretne so komandantot
Mortie i da mu referira za negoviot prestoj i kontaktite koi gi imal vo
francuskata komanda. Tatko, se razbira ne moè{e da mu gi otkrie
vistinskite pri~ini za prestojot vo Kor~a, nitu pak saka{e da mu govori
za glasinite vo vrska so zaminuvaweto na francuskata vojska od
Pogradec.
Dotooga{ me|u komandantot Mortie i Tatko vladee{e
sovr{ena doverba. Si nemaa tajni eden so drug.
Komandantot vedna{ go izvesti Tatko za zaverata na
Esadistite vo Pogradec. Mu ja predo~i opasnosta od nivnata zavera za
mirot vo zonata i vedna{ go izvesti deka ne se to~ni glasinite za
navodnoto zaminuvawe na francuskite vojnici. Komandantot Mortie ne
pokaà nikakvo stravuvawe od napad na esadistite bidej}i pa{ata be{e
pod nivna komanda.
-Moè da se raboti za afera izmislena ili naduena od
dou{nicite, me|u toa mora da se ras~isti so nejzinite naemnici i
izvr{iteli- re~e komandantot.
Tatko vnimatelno gto slu{a{e komandantot i koga toj
zamol~a, re~e:
-Mo`no e da zame{ale prsti ovde{nite dou{nici. Veruvam
komandante vo zaedni~kata besa deka nikoj ne saka da sadi tikvi so
Esadistite vo ovoj grad, kako i vo celata zemja. Tie im se na site
omrznati.
-No, informacijata za zaverata e pratena od Kor~a do Solun
i Pariz, so mnogu te{ki obvinenija-prodolì komandantot. Se kaùva
deka }e se dovede vo pra{awe bezbednosta i na na{ite vojnici vo
okupiranata zona.
-Pred nekoj den , -zapo~na da kaùva Tatko, vo tatkoviot
konak se sobraa gradskite prvenci. Site bea vo tek so glasinite za
va{eto navodno, skore{no zaminuvawe. Ima{e razli~ni mislewa. No
najgolemiot del od prisutnite, re{ija {to i da se slu~i, da ostaneme
verni na francuskata uprava. Se govore{e so po~it za va{eto delo.
Mnogumina ve smetaat i za spasitel na gradot. Duri eden od prisutnite
re~e deka samo sevi{niot moèl da ve isprati vo misija za da go spasite
gradot.
Komandantot vo migot ni{to ne re~e. Go pogledna v o~i
Tatko i so zagrièn izraz na liceto prodolì:
-Nie se nao|ame pred svr{en ~in. Se bara od nas da gi
otkrieme i kaznime krivcite za ovie glasini. Me|u niv se spomenuva i
va{eto ime.
Tatko iznenaden odgovori:
-Toa pokaùva komandante deka navistina se raboti za ~ista
i zlobna denuncija. Jas i na sone, a kamo li na jave, ne sum se sretnal so
oficer Esadist.
-Vo slu~ajov ne se raboti za ne~ija vina. Najmalku za va{ata.
Vie sekoga{ }e ja uìvate mojata doverba. Ovaa afera e naso~ena i
protiv mene i mojata podr{ka na va{iot narod. Treba da se odbranime i
od ovoj napad, bez ogled od kade ide.
Komandantot Mortie ne samo {to veruva{e vo nevinosta na
Tatko, i vo o~iglednata denuncija, tuku veruva{e vo nego kako vo negov
najdobar sorabotnik me|u mesnoto naselenie. I pokraj sé, toj veruva{e
deka so nego }e go re{i i sloèniot problem koj bara{e golemi `rtvi.
- Vo slu~ajov, bi bilo najdobro da se bara kaj Esadistite a ne
me|u nivnite `rtvi -zapo~na da go izloùva svojot plan komandantot.
-Zna~i treba da se sprovede silna anti-Esadisti~ka akcija za
da ja potvrdime na{ata lojalnost?-pra{a vneseno Tatko.
Komandantot prodolì:
-Tokmu taka! Makar {to i toa nema da bide lesno. Kodo{ite
gi navele imiwata vo nivnite dostavi. Vistinski ili ne, no sega tie se vo
cirkulacija. No, silnata protiv akcija moèbi }e dade pozitivni
rezultati.
-Zna~i li toa deka i jas }e treba da se vklu~am vo akcijata?-
zapra{a Tatko.
-Da. Vie }e bidete i obvinet i obvinitel. Nema da vi bide
lesno, no jas dokraj }e bidam na va{a strana. ]e bide toa i va{a mala
`rtva!
-Va{ata `rtva, komandante za mojot narod e mnogu pogolema.
-No i vie na svoj na~in se `rtvuvate za vistinata. Se
razbira, so toa i za mojata zemja.-odvrati komandantot.
No, sega, za ovoj tek na akcijata bi trebalo da go ubedam i
poru~nikot Delì, {efot na distriktot na Pogradec, koj e specijalno
zadolèn od na{ite bezbednosni i razuznava~ki sili da go vodi ova
dosie. Vo listata na potkaànite kako {to rekov e i va{eto ime.
]e se obidam so site sili ostricata na istragata da ja
svrtime protiv Esadistite. ]e bide ova bitka pome|u razumot i pravoto,
objektivniot um i podmetnatata vistina vo ruvoto na pravoto.
Tatko vnimatelno go slu{a{e komandantot. Od vreme na
vreme ja pokaùva{e svojata soglasnost so zamisleniot plan na
komandantot. ûvstvuva{e deka mu prestojat te{ki dni.
Komandantot na krajot zaklu~i:
-Poru~nikot Delì }e mora utre rano, poradi istragata, da
ve soslu{a. Ve~erva }e razgovaram i jas so nego. Sigurno }e me razbere.
Komandantot Mortie na zaminuvawe, cvrsto mu ja stegna
rakata na Tatko i go pregrna.
Tatko ohrabren, pojde kon svojot dom...
LX
Tatko, cela no} ne moè{e oko da sklopi. Traga{e po izlez

od re~isi bezizlezbnata polo`ba vo koja se najde, daleku od komandantot
Mortie. Baba, koja so godini gi slede{e svoite ~eda i budni vo son ne
moè{e da zaspie sé do mugri.
No}ta sinot ~ekore{e od edniot kon drugiot kraj na sobata.
Potkrcnuva{e pod nego du{emeto, kako govor na negovata zagriènost.
Taa no} i dedo zaspa na ~ardakot. Potonuva{e so svoite misli vo dnoto
na no}ta. [to li }e donese noviot den?
Be{e doznal za denuncijata protiv Tatko. Ne saka{e da go voznemiruva.
Ne saka{e vesta da se pro{iri vo domot i stasa do u{ite na baba. Ne
znae{e {to }e donese denot.
Sekakvi misli proletuvaa vo no}ta vo glavata na Tatko. Se
obnovuva{e mislata na baba da odleta kon Istok, kon nejzinite damna
sletani kraj Bosfor, ili da pojde kon Zapad kon kogo go upatuvaa
francuskite prijateli vo Pogradec. Go obzemaa mali i golemi misli.
Rano nautro, pred da go setat drugite, pojde kon francuskata komanda.
Kako da ode{e kon sé ili ni{to. Komandantot Mortie go o~ekuva{e vo
svojot kabinet u{te edna{ da go ohrabri pred da odi na soslu{uvawe kaj
poru~nikot Delì.
Pojde sam kon kabinetot na poru~nikot. Toj be{e eden od
retkite oficeri so koi Tatko ne vospostavi nitu dijalog nitu
prijatelstvo. Nego go smetaa i za anti-albanofil. Vo osnova toj be{e
dosta zatvoren ~ovek i revnosno gi izvr{uva{e slu`benite zada~i
spored instrukciite koi gi dobiva{e od komandantot Mortie, kako {ef
na distriktot Pogradec, no i od svoite pretpostaveni od bezbednosnite i
razuznava~ki slu`bi so sedi{te vo Solun.
Tatko go zazede ozna~enoto mesto kade obi~no sedea
strankite za raspit. Otkako se pozdravija, poru~nikot Delì, zapo~na:
-Vie ste mlad ~ovek. Me|u prvite ve prifativme vo na{ata
administracija. Ubavo go sovladavte na{iot jazik. No imam vpe~atok
deka lo{o ne precenivte. Si proigravte so na{ata doverba.
Tatko be{e iznenaden od ovie direktni zborovi. O~ekuva{e
drug pristap i tek na razgovorot. Odmereno re~e:
-Po~ituvan poru~ni~e Delì. Jas navistina ne ve razbiram
za {to zboruvate?!
-Vie dobro znaete za {to zboruvam! -prodolì Delì.-Vie
ste mlad i umen ~ovek. Ja pretstavuvate nade`ta na ovaa zemja. Ne bi
sakal na{iot razgovor da se svede samo na obvinuvawe za sou~estvo vo
zavera protiv na{ata francuska armija.
Nie sme pretstavnci na stara nacija, imperija. Na{ata dràva ja vodat
silni centralizirani mehanizmi. Vie dobro ja poznavate na{ata
jakobinisti~ka tradicija. Koga edna{ }e se pokrene vo dvièwe na{iot
praven mehanizam te{ko moè ne{to da go sopre, osobeno vo vreme na
vojna.
Vie mlad ~oveku zgre{ivte. A za gre{kata se pla}a. Vas ve
zabeleàle kako razgovarate so oficer -Esadist.
-Koj me zabeleàl? Jas nikoga{ ne sum razgovaral so takov
oficer-revoltirano re~e Tatko.
-Toa e tajna!-bez da se dvoumi odvrati poru~nikot.
-Ne, toa e obi~na denuncija, kakvi {to gi ima mnogu vo vakvi
vremiwa kaj nas.
-Izvorot na denuncijata e seriozen, {to bi rekle nie e digne
de foie .(dostoen za verba !)
-Zar veruvate vo edna obi~na denuncija, koja moè da bide i
zlonamerna?
-Kaj nas doverbata vo ovie vremiwa brgu se dobiva, no u{te
pobrgu se gubi!
-Nikoga{ ne sum ja izneveril doverbata, gospodine Delì!
-Vie poslednive meseci se pokaàvte veren i dosleden vo
slu`bata. Ocenkite za va{ata rabota se mnogu pozitivni. A komandantot
Mortie ima golema doverba vo vas. Pred nekoj den duri i ve predloì za
unapreduvawe vo slu`bata. Predlogot e na pat za Solun. A pred mene
imam dokaz za va{eto dejstvuvawe protiv nas!
-Jas, gospodine Delì, mojot tatko i re~isi celiot grad, ostanuvame
verni dokraj na francuskata armija. Nemame drug izbor!
-Ostavete gi, mlad ~oveku, tie prikaski za drugi. Ako vedna{
ne priznaete i ne kaète koi se drugite u~esnici vo zaverata, ne vi se
pi{uva dobro!
Tatko ni{to ne odgovori, no izrazot na negovoto lice
stanuva{e sé po zagrièn. Poru~nikot Delì go zabeleà toa i nebare
ohrabren od postignatiot efekt na svoite zborovi, prodolì so zaostren
glas:
-Na{ite voeni sudovi za vakvi i sli~ni slu~ai se
nepomirlivi. Naj~esto presuduvaat i smrtna kazna ili doìvoten zatvor
vo prkuokeanska Gvajana. Zar ne se se}avate na primerot na komandantot
Temistokle Grmewi!
Pri spomnuvaweto na Grmewi, Tatko se po~uvstvuva
ohrabren i odgovori:
-Se se}avam, se se}avam! Mnogu dobro se se}avam! Toj be{e
idolot na mojata generacija, a }e ostane i za mnogu drugi. Bez nego i
negovite verni albanski vojnici vie nikoga{ ne }e gi pobedevte
Avstrijancite kaj Pogradec. Poradi voenite zaslugi, Temistokle go
odlikuvavte so Krstot na vojnata.
-Negovoto predavstvo be{e dokaàno-ostro go prekina
poru~nikot Delì.-Kaj zarobenite avstriski oficeri bea najdeni pisma
na Temistokle. Zar toa ne be{e dokaz?
Tatko, ne ~ekaj}i poru~nikot i ponatamu da objasnuva, re~e:
-No, postojat i bezbroj dokazi za vernosta na Temistokle kon
Francija! Be{e osuden na smrt samo nekolku dena po odlikuvaweto i
u{te pobrzo egzekutiran. Koga be{e strelan poslednite zborovi mu bea:
"Da ìvee Francija!"
-No, dokazite se dokazi,-uporen be{e poru~nikot.-Na{eto
Vtoro biro nikoga{ ne gre{i. I vie se soo~uvate so sli~en dokaz. No, da
ne dolìme! Ako ne priznaete, znaete dobro {to ve ~eka! A i primerot
na Temistokle ne vi odi vo prilog!
-Jas, poru~niku Delì, pak se kolnam deka ne sum se sretnal
so oficer Esadist, nitu deka sum podgotvuval komplot protiv vas i
va{ata zemja!
Nie vi dadovme besa i vi ostanuvame dokraj verni! Nie ne vidovme zlo od
va{ata vojska i uprava. Naprotiv, vie bevte na{ite spasiteli!
- Vie ubavo zboruvate, no koj da vi veruva dokraj?! Zboruvate
za vernosta kon Francija!
Francija, mlad ~oveku, e sloèn poim. Te{ko koj moè
dokraj da ja razbere. Posebno vo voeni vremiwa, koga duri i nie te{ko ja
razbirame, a kamo li vie.
Na{i oficeri, duri i nekoi na komandantni pozicii moàt
da bidat i filantropi od sekakov vid, duri i albanofili, ama postojat i
korektivi za nivnite ideali i iluzii. Tuka se na{ite bezbednosni i
razuznava~ki sili, na{eto Vtoro biro koe sigurno vi e poznato.
-Ve razbiram, poru~niku. Me|utoa, ne moàm nikako da
razberam kako va{ite slu`bi vo zna~ajni odluki se potpiraat vrz
dostavite na kodo{ite?!
- Toa ne e isklu~eno. No, na{ite slu`bi gi analiziraat site
dostavi.
-I na niv li im se veruva? -zapra{a tatko.
-Se razbira! A na koj drug?-odvrati luto poru~nikot.-
Krajnata odluka ja donesuva na{iot nezavisen voen sud.
Tatko migum se podzamisli. Kako da izgubi od elanot,
hrabrosta...
Islednikot Delì toa dobro go zabeleà i utvrdi deka e
momentot da mine vo kone~en napad za da iznudi priznanie za u~estvo vo
zavera, i re~e:
-Gledate deka vi nema spas! Pottebni ni se dokazi za va{ata
nevinost, a ne kritika na na{ite sudski vlasti. Zar ne gledate deka dva
tri zbora od denuncijata protiv vas se dovolni da vi go zagrozart
ìvotot.
Tatko neo~ekuvano za Delì, vedna{ reagira{e:
-Zar ne rekol va{iot kardinal Ri{elje: "Dajte mi samo dva
zbora izgovoreni od obvinetiot za da go ispratam na gilotina."
Poru~nikot, iznenaden od reakcijata na Tatko, re~e:
-Dobar vi e primerot. No Ri{elje bil mnogu poèstok od
na{ite voeni sudovi.
Vremiwata mnogu se izmenija, ama ne i ~ovekot.
Se gleda deka ste mnogu na~itan mlad ~oveku, i golema {teta
e {to ste naso~eni na pogre{en pat.
-A koj bi bil, poru~niku Delì, spored vas vistinskiot pat?
-Se razbira najdobriot pat za vas bi bil da prodolìte da se
{koluvate vo Francija po vojnata. No, za da stignete na celta vie }e mora
da ni gi otkriete zaverenicite.
-Jas ne poznavam nikakvi zaverenici, poru~niku! Ne sum
imal nikakvi kontakti so niv, a i ne znam dali postojat. Za mene
vistinata ima samo edno lice. Jas bi prodolìl da se {koluvam vo
Francija, no ne po sekoja cena i po drugi uslovi. Jas redovno gi ~itam
knigite koi mi gi dadoa francuskite oficeri vo komandata. Toa se knigi
na Montew, Volter, Monteskije, kade {to ima prekrasni stranici za
tolerantnosta, ~esnosta i dostoinstvoto...
-Da ostaneme na predmetot-go prekina poru~nikot. -Da
pretpostavime deka ne ste imale kontakti so zaverenicite. No, zo{to da
ne se obidete barem da gi otkriete? Vie pripa|ate na golemo semejstvo.
Va{iot tatko be{e na ~elo na lokalnata administracija. Vie verno i
sluèvte. Nie lesno moème da gi otkrieme zavernicite, no vo pra{awe
e va{ata lojalnost.
-Vie, poru~niku, sakate od mene da napravite kodo{. Vo
na{eto semejstvo nemalo i daj Boè da nema kodo{i nikoga{.
-Jas ne rekov tokmu taka.
-Ne, poru~niku. Jas po nikoja cena, pa duri i po cena na
sopstveniot ìvot, ne moàm da go priznaam toa {to ne bilo, odnosno da
gi otkrijam " zaverenicite".
-E mlad ~oveku, vie mnogu }e stradate so takva glava! Jas ne
bi moèl da vi pomognam koga i samite toa go odbivate.
neka vi e Gospod na pomo{!
Soslu{uvaweto e zavr{eno. Do sudeweto va{eto dvièwe }e
bide ograni~eno. Glavno }e ostanete vo komandata, a pri va{ite
izleguvawa }e ve sledat dvajca àndarmi...
Tatko ostana miren, pribran. Prv pat vo ìvotot smrtta mu

be{e blizu. Re~isi pred o~i. Se sozede. Treba{e da ostane prostum.
Stana i izleze. Na vratata go ~ekaa dvajca àndarmi.
Od toga{ ìvotot na Balkanot kako da mu stanuva{e, nemu i
na semejstvoto krienka so smrtta, vo toj proklet Balkanski lavirint od
koj kako da bea osudeni ve~no da go baraat izlezot...
LXI
Tatkovata nova sredba so komandantot Eduard Mortie,

treba{e da bide presudna za negoviot ìvot. Re~isi cela no}
komandantot se obiduva{e da go razuveri poru~nikot Delì za Tatkovata
nevinost.
I Obajcata bile uporni vo sprotivstavenite dakaùvawa. Poru~nikot
bil neumoliv. Postojano go pokaùval krunskiot argument, odnosno
denuncijata protiv Tatko dobiena po konspirativen pat.
Po nastanite kaj seloto Zrvaska, komandantot Mortie malku
ili voop{to ne im veruva{e na arbitrarnite denuncii na kodo{ite, koi
ovde se mnoèa kako pe~urki po do`d. Toj tvrde{e deka Tatko sigurno e
`rtva na edna od takvite denuncii, verojatno predizvikana od zavist
poradi negovoto napreduvawe vo francuskata komanda.
Se obiduva{e Komandantot da mu gi predo~i na poru~nikot
slu~aite od Zrvaska, koga bliski denuncirale bliski, rodot rod, naj~esto
poradi neras~istena asma, zavist i u{te {to li ne...
Poru~nikot Delì zadolèn za bezbednosta vo distriktot
Pogradec, no imaj}i i svoi kanali na komunikacija so Vtoroto biro, koi
ne mu bile dostapni na negoviot pretpostaven komandant, ima{e svoi
informacii i svoe mislewe za nastanite vo Zrvaska.
Toj procenuva{e, potpren vrz izve{taite od tajnite slu`bi, deka
postapkata na komandantot Mortie da se presmeta so doma{nite
denuncijanti im nanela pove}e {teta otkolku korist na bezbednosnite i
razuznava~kite slu`bi, pa duri i na ugledot na zemjata.
Postoele i tvrdewa deka komandantot Mortie ne bil imun na mikrobot
na albanofilstvoto na drugi francuski oficeri. Se tvrdelo deka
korista od eksperimentot kaj seloto Zrvaska bila fiktivna, kvazi
intelektualna i kvazi filantropska, a {tetata konkretna.
Komandantot Mortie se obiduva{e so silata na svojot
avtoritet, no i na svoite argumenti, da go razuveri poru~nikot Delì da
bide popraveden vo istragata kon Tatko. Mu vele{e da vnimava da ne zeme
eden mlad ìvot na du{a, koj ne prestanuva{e da dava dokazi za svojata
privrzanost kon Francija. Poru~nikot Delì ostanuva{e nepopustliv.
A vo eden moment i kategori~no re~e:
-Voeniot sud si e voen sud. Od nas se bara da pokaème na
vinovnicite. Treba da povedeme objektivna istraga. [to i da preneseme,
kaznata i za na{iot sorabotnik }e bide neizbe`na.
-Da ne gledame tolku fatalisti~ki na rabotite, poru~niku.
Nie ovde odlu~uvame za sudbinata na ovie lu|e , no i za na{ata sudbinata.
Nie sme pred bilo koj sud. Prestojat burni i neizvesni nastani. Mora da
se procenat site na{i otstapki. Mo`no e da sme i `rtvi na pogolema
provokacija. Ovde se vkrsteni interesite, ne samo na sojuznicite i
na{ite protivnici, pa zatoa i gradot e vistinsko gnezdo na kodo{i.
Poru~nikot Delì ne gi komentira{e ovie zborovi na
svojot pretpostaven. Uporno gleda{e vo dosieto pred sebe. Ne saka{e da
bide zavle~en vo ideite na komandantot Mortie, koi mu bea dobro
poznati, a posebno negovoto albanofilstvo.
Komandantot Mortie, toa dobro go zabeleà i prodolì:
-I da re~eme da zgre{il ovoj mlad ~ovek, na{ dokaàn
prijatel i sorabotnik. Da re~eme deka i se videl i zdruìl so
Esadistite, vo {to jas apsolutno ne veruvam, treba da mu se dade {ansa da
go dokaè sprotivnoto. A za toa, ovaa vojna dodeka sme nie ovde }e donese
sigurno pove}e priliki.
Poru~nikot Delì uporno gleda{e vrz dosieto. Se
pokaùva{e nepopustliv. Ja slede{e mislata na komandantot, no saka{e
da go ubedi vo sprotivnoto:
-Nie komandante sme pripadnici na edna golema armija so
slavno minato i tradicii, koja mora da gi po~ituva svoite principi i
institucii, bez ogled vo kakvi vremiwa dejstvuvame i so koi narodi se
sudirame.
- Nie sme poru~niku pred zaminuvawe. Za vreme trite
godini, nie ne vidovme ni{to lo{o od ovoj narod a nitu tie od nas i u{te
pove}e. Ovie lu|e gi pridobija na{ite simpatii. Kapetanot @ak Burkar
}e pi{uva kniga za da ja kaè vistinata za ovoj narod. Tie ni bea i verni
soborci vo najte{kite soborci. Da ne go rasipeme toa {to go sozdadovme
vo tekot na godini.
-Vinata si e vina, moj komandante. Taa mora i da se dokaè.
Nie na ovoj narod mu gi otkrivme instituciite na pravdata. Tie treba da
bidat nivni za{titnici, no ako gre{at i da odgovaraat za toa.
-No da se razbereme poru~niku, vinovni se pred sé dojdenite
Esadisti, posebno oficerot, a ne lu|eto so koj tie se sostanale.
-Ar{inot na pravdata mora da bide za site ist!- insistira{e
poru~nikot.
-Da ne se slu~i poradi nejasnite pravni motivi, da ja
zaboravime su{tinskata cel. Da ne ja prifa}ame gubitni~kata karta. Nie
sme ovde pred raspletot na Golemata vojna.
-Vie po~ituvan komandante premnogu ste upateni na
golemata cel, gi zaboravate etapite za nejzinoto postignuvawe.
Komandantot Mortie prodolì vo istiot duh:
-Ova naselenie, poru~niku, koe se obiduvame da go razbereme,
del od nego da pripitomime, da mu go vratime izgubenoto vreme, da go
oslobodime od srednovekovnoto varvarstvo, da go kreneme na noze vo
vremeto koga toa ja otkriva slobodata, moème mnogu lesno da go
izgubime. Moè da propadne siot na{ vloèn moralen i politi~ki
kapital.
Na{iot mlad sorabotnik, dokaàn prijatel, kogo nie sakame
da go obvinime, osudime a verojatno i likvidirame i koj e moèbi `rtva
na odnapred presmetana denuncija e vsu{nost simbolot na mladiot ~ovek
na ovoj narod komu nie sakame da mu go pokaème patot kon Evropa.
Poru~nikot Delì vnimatelno go slu{a{e iskrenoto i
sugestivno iskaùvawe na Komandantot Mortie. Se gube{e negovata
dotoga{na samouverenost i kategori~nost. Zapo~na, barem vo tie migovi,
da preovladuva i kaj nego logikata na realnite argumenti. Komandantot
Mortie go po~uvstvuva dvoumeweto kaj poru~nikot. Go iskoristi toa i
prodolì:
-moj Poru~niku, zar ne gledate deka ovie lu|e pomalku se i
kako deca. Lesno se dobiva nivnata doverba, no u{te polesno se gubi.
-Dobro, dobro komandante. Ama nie ne sme tuka vo nekoja
vospituva~ka i civilizatorska misija...
-No ne zaboravajte, poru~niku deka vojnata, Golemata vojna
zavr{ila. Proglaseno e primirjeto. No, kako {to znaete i samite ovde
prodolùva malite bitki na Balkancite za prevlast na edni na drugi,
Bitkite za novi granici...
-Zar nie }e se me{ame i vo ovie bitki? Instrukciite koi gi
dobivame od na{ite nadle`ni vlasti vo Pariz se mnogu jasni. Se znae
deka }e se povle~eme od ovie teritorii i se znae koi vojski }e dojdat na
na{e mesto.
-No, kolku {to mi e mena poznato poru~niku, seu{te nema
utvrdeni dati za na{eto povlekuvawe. Vistina e deka ima silni
pritisoci na granicite, i toa ne od v~era, da nastapat gr~kite i srpskite
vojski. Zar ne gledate deka nie so osudata na na{iot mlad sorabotnik i
nevinite lu|e, }e navlezeme vo novi bitki.
-Nie ne sme vojska koja komanduva so tekot na vojnata, tuku
vojska koja se komanduva od na{ite voeni, politi~ki i diplomatski
centri-re~e Delì.
Komandantot Mortie ne moè{e da go razuveri poru~nikot
Delì da ja prekine istragata protiv Tatko i navodnite sou~esnici vo
zaverata so oficerite na Esadistite.
Be{e jasno, od nepopustlivosta na Delì, deka toj ve}e be{e
ispratil del od dosieto za "zaverata" vo Komandata vo Solun. Se
o~ekuva{e da go isprati i drugiot del, vo koj treba{e da se najdat i
dokazite za obvinuvaweto na Tatko. Ima{e mal prostor za manevrirawe.
Komandantot Mortie mora{e vo momentot da ja prifati istragata "za
vinata" na Tatko.
Neizvesnosta prodolùva{e. Ostana da se ~eka na odlukata
na voeniot sud vo Solun...
LXII
Nastapija ma~ni i neizvesni denovi vo ìvotot na Tatko i

celoto semejstvo.
Poru~nikot Delì go isprati dosieto na Tatko vo Solun i
podaleku. Za slu~ajot, svoe mislewe upati i komandantot Mortie.
Tatko, spored odlukata na komandantot ostana vo " pritvor",
no i natamu si rabote{e svojata rabota. Na po~etokot vo pridru`ba na
dvajca àndarmi, a podocna i sam, redovno ode{e vo svojot dom, pove}e za
da gi smiruva svoite najbliski, otkolku sebe si. Samo no}ite mora{e da
gi minuva vo komandata.
Vremeto naj~esto mu minuva{e vo ~itawe na francuski knigi, od praven
karakter, posebno francuskite zakoni, no i drugi knigi koi mu gi davaa
francuskite oficeri. Prodolùva{e, niz ~itaweto da go usovr{uva
francuskiot jazik ostanuvaj}i vo kontakt so francuskite oficeri, koga
naiduva{e na nepoznati zborovi i te{ko razbirlivi tekstovi. Celiot
den, kako i pogolemiot del od no}ta, go minuva{e vo ~itawe. Sekoe utro
negoviot pomlad brat mu nose{e presno mleko, jadewe podgotveno od
baba. Ne oti ima{e potreba od toa jadewe, no taka baba ja odrùva{e
vrskata so svojot sin.
Tatko postojano se sretnuva{e so komandantot Mortie.
Nekoga{ duri i pove}e pati vo tekot na denot. Tatko, makar i " vo
pritvor", prodolùva{e da raboti vrz sé pove}e novi predmeti, koi
komandantot Mortie ne prestanuva{e da mu gi dava.
Na takov na~in, Mortie ne samo {to go odrùva{e moralot na Tatko,
tuku ja odrùva{e i golemata doverba kon nego. Duri i go izvestuva{e za
dobienite telegrami vo vrska so nastanite koi se vestea vo okupiranata
teritorija.
Se o~ekuva{e, od den na den, izve{tajot od voeniot sud vo
Solun vo vrska so isprateniot istraèn materijal na poru~nikot Delì.
Golemiot pritisok {to go izvr{i komandantot Mortie vrz islednikot,
dava{e nade` za nekakov povolen ishod za Tatko.
Neizvesnosta prodolùva{e...
I pokraj sé, komandantot Mortie i Tatko ne otstapija od
dogovorot da se organizira na masoven miting osuda na Esadistite kako
edinstveni vinovnici za "komplotot" vo Pogradec i Kor~a i pokraj toa
{to poru~nikot Delì, uporno i tvrdoglvo ja be{e naso~il istragata
kon navodnite u~esnici so Esadistite, koi vsu{nost ostanuvaa
neotkrieni i nepoznati. Poru~nikot Delì, so svoite kodo{ki vrski gi
be{e " na{ol" vinovnicite zatvoraj}i desetina nevini selani, koi nit
bea ~ule nit bea videle Esadisti. Delì si go stori svoeto, a vremeto
odbrojuva{e...
Tatko, pomognat od dedo, gradskite prvenci, {irokiot krug
na semejni prijateli ne go o~ekuva{e verdiktot od Solun so skrsteni
race, koj moè{e duri da mu donese i smrtna presuda.
Edno majsko utro, 1919 godina, Tatko po~uka na vratata od
kabinetot od komandantot Mortie. Toa retko go ~ine{e vo posledno
vreme. Ne{to go zadrùva{e. Obi~no komandantot naminuva{e vo
negovata rabotna prostorija.
Komandantot Mortie zabeleà od izrazot na liceto na
Tatko deka ima{e ne{to zna~ajno da mu kaè.
-Kakvo dobro ve nosi tolku rano kaj mene?
-Ne znam, komandante, dali e za dobro ili zlo. Znam samo
deka vremeto brzo izminuva. Doznav deka poru~nikot Delì uspeal ubavo
"da go naveze moeto dosie".
-Ne griète se, -vedna{ go uspokoi komandantot Tatko.-I jas
isprativ svoe mislewe, makar {to sudot ne e dolèn da gi zeme vo
predvid moite argumenti. No, im pi{uvav na moi pretpostaveni i
prijateli vo Ministerstvoto na vojnata vo Pariz. Nade`ta ne e izgubena.
Tatko, ohrabren od ovie zborovi, re~e:
-Jas sno{ti dolgo ostanav na konak so tatko mi i negovi
bliski prijateli. Site vi ja potvrduvaat lojalnosta. Za drugo ne stanuva
zbor. Se obvrzaa samite da se presmetaat so Esadistite vo duhot na
na{iot dogovor.
Site nade`ta ja imaat samo vo francuskata vojska bez ogled {to }e se
slu~i. Nemaat drug izbor. No, vo isto vreme stravuvaat i od probivot na
srpskite vojski koi bdeat zad granicata i odvreme navreme upa|aat vo
na{ata teritorija. Vie toa podobro go znaete. Nekolku pati im se
sprotivstavivte.
-Vi blagodaram na site, na golemata doverba-, zadovolno re~e
komandantot.
Golemata vojna zavr{i vo severniot del na Evropa. I
primirjeto e objaveno. Ama ovde zapo~nuva golemata vojna na vlijanijata.
Va{ata zemja se o~ekuva da bide edna od nejzinite najgolemi `rtvi. Zatoa
vpro~em i kodo{ite se razdvièni. Site ja merkaat va{ata zemja, se
gotvat da otse~at delovi od nea otkako nie }e zamineme.
Vie dobro znaete deka i dosega ima{e pove}e obidi od na{i sojuznici,
va{i sosedi da go prezemat na{eto mesto u{te i pred da zamineme. No,
tie se energi~no odbivani.
-Za da ne stoime so skrsteni race- prodolì Tatko, -nie se
dogovorivme da ozganizirame vo Podgorje masoven miting so okolu tri
iljadi pretstavnici od celata zona pod va{a komanda, no i od podaleku.
Na mitingot }e vi ja iskaème na{ata vernost i povrzanost,
a }e gi osudime javno i masovno Esadistite. ]e pokaème jasno so kogo
sme, no se razbira i protiv kogo. ]e ispratime telegrami do
pretsedatelot na Francuskata Republika i do pretstavnicite na na{ata
zemja na mirovnata konferencija vo Pariz.
Komandantot Mortie slu{a{e so golemo vlijanie. Idejata
ne samo {to mu se dopadna, tuku niz nea ja po~uvstvuva vernosta i
privrzanosta na ovie lu|e kon negovata misija. Zadovolno re~e:
-Idejata vi e dobra, no ne e sigurno dali }e moè i da ja
realizirate vo ovie nemirni vremiwa.
-Sigurno }e uspeeme,-samouvereno odgovori Tatko.- Re~isi
site tri iljada du{i se soglasni da dojdat na mitingot vo Podgorje.
Ostanuva i nie da se podgotvime.
Komandantot Mortie, zadovolen od ona {to go slu{a{e,
re~e:
-Vakvoto izrazuvawe na lojalnost so na{ata misija, moè da
bide od golemo zna~ewe ne samo za pozitivnata razvrska na sudskiot
proces vo Solun, tuku duri i za va{ata idnina. ]e storime sé {to }e bide
vo na{a mo} sobirot uspe{no da se odrì, no se razbira ostanuvaj}i na
strana, za da ne bideme zloupotrebeni od tu|ite agenturi.
A sega da pobrzame. Nemame mnogu vreme.
Obajcata stanaa, srde~no se pozdravija i sekoj si zamina po
svojot pat...
Tatko brzo, bez àndarmite stigna vo konakot. Tuka be{e

poìvo od bilo koga. Gradskite prvenci na ~elo so dedo i mnogu, drugi
poznati i nepoznati, go o~ekuvaa Tatkoviot aber. Be{e kone~no odlu~eno
sobirot da se odrì na 7 maj 1919 godina, kaj Podgorje. Se razdviìja
prisutnite vo tajni misii od site strani vo Zemjata na Ezerata.
Komandantot Mortie veruva{e vo uspehot na mitingot, no na
momenti ostanuva{e i skepti~en.
Osamna i denot na mitingot.
Toa utro, od svojot dom zaedno so Atina gi posmatra{e
povorkite lu|e kako so transparenti, znamiwa, francuski i albanski, se
dviàt kon Podgorje. Moè{e da zabeleì i francuski napisi na
transparentite: Vive la France! Vive le comandant Mortier!
Komandantot be{e iznenaden. Ja pogledna Atina. Nejziniot
blag pogled, mu kaùva{e deka i nea ja be{e oblilo zadovolstvo od
napisite na transparentite.
Komandantot Mortie za mig go obzede pobedni~ko ~uvstvo vo
Malata vojna, vo koja be{e veren sledbenik na generalite Saraj i Dekuan
na krajot na Golemata vojna...
LXIII
Mitingot vo Podgorje ima{e silen odek vo Zemjata na
ezerata. Toa be{e silen krik na solidarnost so francuskoto voeno i
civilizacisko prisustvo vo izminatite godini no i o~ajni~ki krik za
odbranata na zemjata i lu|eto, vo ova isto vreme koga se o~ekuva{e
zaminuvaweto na francuskata vojska. No Malata vojna, {to re~isi
o~ajni~ki i osamen ja vode{e komandantot Mortie, podràn od nekolku
bliski oficeri vo Pogradec i Kor~a, posebno nejziniot komandant
Reinar Lespinas, Zemjata na Ezerata se soo~uva{e so novi neizvesni i
tragiéni isku{enija. No, nade`ta sepak nikoj ne moè{e da ja uni{ti.
Vesta za senarodniot sobir vo Podgorje, vo koja se iskaà,
me|u drugoto i na edna stranska vojska, se ra{iri so golema brzina niz
site strani. Stignuvaa vestite so mnogu glasini do centri na
sojuzni~kite vojski na Balkanot i vo Evropa.
Povtorno bea zbuneti vo analiti~kite slu`bi vo Ke D'Orse i vo
Ministerstvoto na vojnata. [emite za povlekuvaweto na francuskite
vojski od Kor~a i Pogradec, kako i nivnata zamena so gr~ki i srpski
vojski, bea podgotveni.
Se ~eka{e na pogodniot mig za da zapo~ne nivnata realizacija. Zar }e se
najde povtorno nekoj nepopravliv "albanofil", koj }e se zalaga i }e ja
dokaùva nevozmo`nata teza za zadrùvawe na francuskata vojska na
ovie podra~ja i po mirovnite pregovori vo Pariz.
Povtorno li nekoj nasladnik na generalite Saraj i Dekuan
}e ja prodolì starata igra na nervi i u{te edna{ }e gi razgnevi gr~kite
i srpskite sojuznici, koi go o~ekuvaa stariot voen plen, ve}e edna{
zaroben za vreme Balkanskite vojni.
Ne moè{e vo nitu edna varijanta nekoj da zamisli vo Ke D'orse ili v
Ministerstvoto na vojnata deka nekoj od ovie proalbanski oficeri }e go
izvestat mesnoto naselenie za nivnoto povlekuvawe i povikaat na bunt.
Ova ne vleguva{e duri i vo najsmelite pretpostavki i hipotezi na
francuskite diplomatski i voeni vlasti. No, toa be{e na pat i da se
slu~i...
Vo me|uvreme poseben i o~ekuvan nastan vo Pogradec i vo
Zemjata na Ezerata be{e pristignuvaweto na presudata od voeniot sud na
proesadistite i Tatko.
Voeniot sud vo Solun, najverojatno po instrukciite dobieni
vo Pariz, osobeno po mitingot vo Podgorje, se proglasi za nenadleèn da
re{ava za ispratenite predmeti. Tie bea vrateni vo Pogradec zaedno so
tro~lena komisija, koja trebe{e kone~no so lokalnite sudski vlasti
(poru~nikot Delì kako obvinitel, a komandantot Mortie kako sudija)
da gi razgleda u{te edna{ predmetite i da donese kone~na presuda.
Treba{e da se sostavi novo obvinenie i donese presuda,
spored koja i "volkot" (kapetanot Delì) da bide sit a i "ovcite"
(nevinite proesadisti ) da bidat na broj.
Tatko be{e osuden so simboli~na kazna, dvomese~na
internacija vo bliskata Kor~a, poradi "naru{uvawe na redot i mirot vo
gradot", a za istiot delikt uslovno bea osudeni i desetminata nevini
selani.
So toa kodo{kata i sudska farsa be{e zavr{ena, no taa moè{e lesno da
ima tragi~ni posledici za la`no obvinetite, za naselenieto no i za
francuskata armija, dokolku ne ostane{e do kraj buden spasuva~kiot
genij na komandantot Mortie.
Ne pomina nitu eden mesec, komandantot Mortie go oslobodi

Tatko od kaznata. Mu dozvoli da se vrati od Kor~a i da prodolì da gi
vr{i starite raboti vo Komandata.
Taka Tatko ostana eden mesec doma slobodno da razmisluva:
koj pat da fati? Kon zapad ili kon istok?
Prodolùva{e da se sretnuva so komandantot Mortie vo
francuskata komanda. Vr{e{e nekoi administrativni raboti,
preveduva{e, no mislite go vodea po drug pat.
Vo vreme na vojna pobrzo se zree i staree. Tatko toa dobro go
~uvstvuva{e. A i semejnite griì, kako na najstar sin, brzo mu padnaa vrz
ple}i. Be{e vreme koga treba{e da prevzeme presudni ~ekori za svojata
idnina. So francuskite oficeri, posebno so komandantot Mortie, kako
da mina niz eden mal univerzitet. Zdobienite znaewa mora{e da gi
potvrduva vo ìvotot, vo ova vreme na vojna. ûvstvuva{e deka
edinstveniot izgled mu be{e vo u~eweto vo knigite, Komandantot
Mortie mu predlaga{e da zamine da se {koluva vo Francija, se razbira
otkako }e zavr{i i za niv vojnata. Mu vetuva{e oti }e se zaloì da dobie
stipendija. No, toa zna~e{e Tatko i ponatamu da ostane vo komandata od
koja vo sebe sé pove}e se odale~uva{e. Ne saka{e tolku i da se privrze za
francuskata vojska. A i vo vremeto koga bi ostanal vo francuskata
administracija, asmata povtorno bi se pojavila. Saka{e samo da izbega
nekade, da se trgne od tuka. Za ova postojano mu se doveruva{e na
komandantot koj mu vele{e deka e sekoga{ najdobro da se zamine vo
vistinskiot mig. A za Tatko podobar mig i ne moè{e da ima od
zaminuvaweto na Francuzite.
Vo eden razgovor komandantot mu re~e:
-Odlu~ete sami: dali }e ostanete ovde, ili }e zaminete
vedna{ nekade, ili toa }e go storite podocna so nas vo Francija. No, nie
sme sepak vojnici. Vo na{ata profesija ima strogi pravila i zakoni.
Treba dobro da razmislite. Na vas e da odlu~ite.
Tatko vo migot ni{to ne re~e.
Be{e vo vreme koga se dvoume{e za vistinskata odluka.
-Francija sekoga{ za vas }e ostane otvorena zemja, prodolì
komandantot. -Vie toa go zasluìvte, a nie ostanuvame verni na
vistinskite prijatelstva. Za va{ata rabota i pokraj izmisleniot
incident so Esadistite i banalnoto sudewe, postojat mnogu pozitivni
ocenki. Ja razbiram va{ata potrebata da zaminete od zemjata.
Tatko mu be{e zboruval na komandantot Mortie za svojot
vujko Fethi bej Okijar, koj bil damna zaminat so semejstvoto od
Makedonija vo Turcija i koj be{e stanal eden od najbliskite sorabotnici
na Ataturk. Tatkoviot vujko, u{te vo vremeto na Otomanskata Imperija
bil voen pratenik na Turcija vo Pariz i se sostanuval so @an @ores,
Pjer Loti i drugi. Se}avaj}i se na ovie razgovori, komandantot Mortie
mu re~e:
-Ako ne zaminete kon zapad, jas bi ve sovetuval da zaminete
na Istok, vo Istanbul. Tamu se razminuvaat Azija i Evropa. I tamu bi
moèle da go izu~uvate i isto~noto i evropskoto pravo. No zasega
moèbi e najbitno ednostavno da is~eznete od ovde za eden period.
Tatko be{e odu{even od bliskiot, re~isi roditelski odnos
i sovet na komandantot, posebno vo ovie presudni migovi od negoviot
ìvot. Ne moè{e vo migot da gi najde negovite vistinski zborovi na
blagodarnost. Komandantot Mortie go po~uvstvuva toa i prodolì:
-Jas ne znam dali vo ìvotot povtorno }e se sretneme. Jas sum
vojnik. Za moeto dvièwe vo ìvotot odlu~uvaat drugi vojnici. Jas se
povrzav za sekoga{ so va{ata zemja. Mojata Atina, ~edo na ovaa zemja }e
me sledi na moite novi pati{ta, moèbi vo Afrika ili Azija, kade se
na{ite kolonii.
Tatko od Ovie zborovi po~uvstvuva silna nade` vo du{ata,
hrabrost vo srceto. Be{e sre}en {to ìvotot mu go dari prijatelstvoto
so komandantot Mortie.
Tie vo me|uvreme se razdelija i nikoga{ pove}e ne se vidoa...
Tatko za sekoga{ go ponese spomenot za golemiot Mortie.
Toj podocna, toj spomen }e go ostavi vo skrieno nasledstvo na svojot sin,
naratorot na ovaa kniga...
LXIV
Tatko tie denovi prodolì da ìvee so golemata dilema, koj
pat da fati. Formalno toj ja izdrùva{e kaznata: mu preostanuva{e u{te
eden mesec internacija vo bliskata Kor~a i kone~no da bide na~isto so
francuskite zakoni makar {to za vrhovniot avtoritet na zonata
komandantot Mortie, toj be{e apsolutno sloboden i duri moè{e da
prodolì da raboti vo francuskata administracija.
Sepak, evropskata destinacija - da zamine so francuskite vojski na ~elo
so komandantot Mortie vo Francija, za Tatko privremeno be{e
zatvorena i uslovena. Mu preostanuva{e otvorena isto~nata destinacija,
kako najbrz pat kon spasot.
Znae{e dobro deka ako go izbere ovoj pat, }e gi ostvari iluziite na
svojata majka, a }e dojde vo sudir so planovite na svojot tatko, koj be{e za
vekuvawe kraj bregot na Ezeroto, kako krajna tatkovina.
Dodeka ~ekore{e zamislen kraj Ezeroto pri bliskiot zalez
na sonceto, poradi koj negoviot tatko ostana za sekoga{ nemo}en da
is~ekori kon Istok, neprestanuva{e da go obzema mislata za predlogot
na komandantot Mortie da zamine, kade i da bilo-na Istok ili na Zapad,
dodeka ne se smirat silnite branovi na istorijata vo Zemjata na Ezerata,
koi gi donese Golemata vojna.
Planot be{e skovan vo nego u{te i pred da im go soop{ti na svoite
roditeli. No tie, posebno negovata majka ubavo ja ~itaa linijata na patot
koja zapo~na da se ocrtuva na {irokoto ~elo na nivniot sin.
I dedo i baba znaeja deka Tatko mora{e da zamine. Ne samo
zatoa {to formalno seu{te be{e pod kazna, no i zatoa {to asmata
moè{e povtorno da go ni{ani. ]e go vide{e ìv i zdrav, povtorno
vraten kaj Francuzite, }e zapo~ne{e da plete nova mreà na zavera okolu
nego za da povtorno ja frlat vrz negovata glava.
Tatko go stigna dedo, kako i vo drugi prigodi na samiot zalez
na sonceto. Gletkata nikoga{ ne bila poubava, poveli~estvena.
Poslednite son~evi zraci, pa|aa vrz Ezeroto, kako ~udesen do`d osd sino
crvenikava svetlina. ôvekovoto postoewe se izvi{uvalo do ve~nosta na
migot, koga se gubat site ogradi i prepreki, koga ~ovekot stanuva del od
zalezot, vo let kon neboto otade site granici...
-Tatko, jas kone~no zaminuvam, nema drugo ~are!

-Zar navistina sinko nema drugo ~are?
-Nema, navistina nema, tatko,-otse~no odgovori Tatko.-
Najte{ko }e mi bide da ve ostavam tebe i majka, no ne za dolgo!
-No {to veli komandantot Mortie za tvojata odluka?
-I toj tatko smeta deka bi bilo dobro vo eden period da me
nema.
-Zar taka veli? Ima li posebni pri~ini za toa? -zagrièno
zapo~na da pra{uva dedo.
-Komandantot Mortie, tatko, smeta deka najdocna za edna
godina sigurno }e zamine so svojata vojska. Veli oti podobro e da zaminam
pa da se vratam posilen, otkolku da ostanam vo ovaa neizvesnost.
-Umno, umno razmisluva komandantot. ôve~no, tatkovski.
Kako mene. Nebare e del od na{eto semejstvo. Se gleda deka ima golemo
srce. So sovetot {to ti go dal, ne te spasuva samo tebe, tuku i site nas.
Poglednuvaj}i vo poslednite zraci na son~eviot zalez, dedo
go svrte pogledot kon Tatko i mu re~e:
-Pogledni sinko kolku ~udesno zao|a sonceto. No povtorno
se vra}a. Taka e sinko i so na{ata nade`. Raspnata e pome|u
zaminuvaweto i vra}aweto.
Zamini sinko, ako e taka re~eno. I ...
Dedo ne moè{e da ja zavr{i mislata. Obzemen od taga ne
moè{e da go izgovori posledniot zbor: vrati se.
Spodeluvaj}i ja tagata, Tatko ni{to ne re~e. Dedo sozemaj}i
se, prodolì:
-A kaj te vodi umot sinko?
-Francuzite bi sakale da me vidat na zapad, tamu da go
izu~uvam pravoto. Za da zaminam so niv treba da po~ekam. Ama mene tamu
umot ne me vle~e, a ne mi e i do ~ekawe!
-Sinko, zamini tamu od kade vra}aweto }e ti bide polesno.
-Zar moè tatko toa da se znae odnapred?
-Nie sinko vo ìvotot sme na pati{tata bo`ji. No i od nas
zavisi dali }e go najdeme vistinskiot pat.
-]e zaminam tatko, denovive, prvin so brod kon Italija, a
ako me posluì sre}ata, }e prodolàm kon Turcija. ]e baram brod za
Izmir.
-Vo Izmir sinko ìvee eden od tvoite vujkovci. Toj e tamu
damna pojden i ve}e e poznat advokat. Drugiot vujko ìvee vo Iskidar. Vo
Istanbul e i tvojot tret vujko, Fethi bej Okijar, blizok prijatel i
sorabotnik na Ataturk vo golemite bitki za nova Turcija.
Tatko dobro gi znae{e ovie raboti od kaùvawata na svojata
majka. Sega za prv pat gi slu{a{e i od dedo i se po~uvstvuva ohrabren. So
vnimane prodolì da go slu{a dedo vo negovoto zboruvawe:
-Ataturk sinko, spasi {to moè{e da spasi od carstvoto. I
sega ja svrtuva zemjata kon Evropa. Taka moèbi eden den, preku Stambol
}e stasa{ i do tvoite francuski prijateli vo Pariz.
-Ubavo razmisluva{ tatko. No, {to }e stane so vra}aweto, so
site vas?
- @ivite sinko sekoga{ nao|aat ~are!
Pojdi sega i vidi se so majka ti. Ne i kaùvaj za tvoite
planovi. Nitu za Italija, nitu za Izmir, nitu za Stambol! Da ne i pukne
srceto od pregolema radost, no i od taga.
A koga }e stasa{ vo Turcija, samo prati aber oti si stignal
ìv i zdrav.
A jas sinko dotoga{ }e ja podgotvuvam krotko da ja prifati
sudbinata i tvoeto zaminuvawe...
Tatko ni{to ne re~e. Mu se frli vo pregratkite na dedo.
Seti na obrazite kako negovite solzi se me{aat so dedovite. Gorkiot
vkus na solzite go ponese za sekoga{ so sebe...
LXV
Krajot na Golemata vojna be{e objaven so primirjeto od 11

noemvri, 1918 godina. Na frontovite vo Evropa i na Balkanot,
prodolùvaa samo sporadi~ni borbi. Evropa vleguva{e vo nova era, so
novi granici i nadeì deka mirot }e trae. Na Balkanot seu{te ne bea
zavr{eni i malite bitki za teritorii, vlijanija i granici pod
avtoritetot na golemite sili.
Posebna be{e istorijata na prisustvoto na preostanatiot del na
francuskata armija vo Albanija, vo o~ekuvawe na kone~niot epilog na
mirovnata konferencija vo Pariz.
Prodolùva{e i vojnata na nervi pome|u francuskite oficeri vo Ke
D'Orse i Ministerstvoto na vojnata.
Komandantot Mortie prodolùva{e i natamu da ja
osmisluva i privr{uva malata vojna vo Pogradec, ostanuvaj}i veren na
negovite prethodnici generalite Moris Saraj i Anri Dekuan. Nivnata
akcija ne bila nikoga{ nitu zaedno dogovarana i osmislena, tuku bea
logi~na reakcija na nastanite so koi tie se soo~uvaa na ovoj del na
Balkanot, osobeno otkako Grcija mina na stranata na sojuznicite i
saka{e da ja povrati okupiranata Kor~a, kako i Srbija okupiraniot
Pogradec.
I pokraj bitnata uloga {to ja odigra generalot Saraj vo
strategiskata evolucija na borbite na Isto~nata armija, vo
ostvaruvaweto na kone~nata pobeda na sojuznicite, negovata misija na
Balkanot ne be{e zavr{ena.
I ako toj be{e zamenet so generalot Gijoma, a potoa i so generalot
Fran{e D'Esperej, toj ostana veren dokraj na svojata Mala nepriznata
vojna vo Golemata vojna i sojuznik na Republika Kor~a, kako i na
osvojuvaweto na Pogradec od avstro-ungarskite protivnici. Negovoto
proalbanstvo, voenite istori~ari go smetaa za crna damka vo karierata
na herojot od Verdun.
Moris Saraj, vo svoite iskazi ne krie{e da istakne deka
postoeweto na naciite naj~esto po~iva vrz nekoja laga.
[to pogolema nacija, vele{e toj, pogolema laga.
Naj~esto tvorcite i voda~ite na naciite, taa laga ja
narekuvaa ideal. Generalot ne propu{ta{e da kaè deka go prinuduvaat
vojnikot da gine za ovie ideali. No, vo sredbite so smrta, idealite
naj~esto is~eznuvaa kako meuri od sapunica.
Moris Saraj ima{e drugi ideali, drugi misli so koi se
realizira negovata Mala vojna, vo koja toj saka{e da go razbere ~ovekot,
`rtva na vojnata. Po~uvstvuva moralna uteha i zadovolstvo koga zapo~na
da ja pi{uva knigata Moeto komanduvawe na Istok. Sega bojnoto pole
mu be{e belata hartija, a peroto me~. Ne be{e lesno i na ova bojno pole,
pred istorijata da ja kaè svojata vistina.
Koga od site pariski kambani se objavuva{e krajot na
vojnata, generalot Saraj go pi{uva{e zaklu~noto poglavje na svojata
kniga. Najposle ima{e nekakvo pobedni~ko ~uvstvo, vo zapi{anata
vistina na belata hartija.
Tie denovi generalot Saraj be{e povikan od svoite soborci

od bitkata kaj Marna, pobednicite na Verdun, kako i od negovite vojnici
na Isto~nata armija, so nekolku mina preìveani vojnici od bitkata kaj
Pogradec da ja minat zaedno Triumfalnata kapija na paradata vo Pariz,
na 14 juli, 1919 godina, na proslavata na nacionalniot praznik, za prv pat
po pobedata.
Tigarot @or` Klemanso komu, vo tie denovi mu pripadna
slavata da bide na ~elo na svojata zemja, vo znak na blagodarnost na
nacijata, mu pi{uva{e na ~elnikot na armijata, mar{alot Peten i na
negovite vojnici:
"Koj od vas go doìveal ovoj den vistinski ìveel!"
Slu{aj}i go ovoj pateti~en slogan, koj e~e{e na site strani,
generalot Saraj pomisluva{e na iljadnicite vojnici, koi ne go doìveja
veteniot den na Tigarot Klemanso. Ovie migovi na ekstaza, vo koja bea so
sovr{ena ve{tina presmetani site rituali na pobedata, na generalot
Saraj seto toa mu nalikuva{e na `rtvenite praznici, poznati kaj
primitivnite plemiwa.
Generalot Saraj moè{e da ima sosem podruga pozna~ajna i
povidliva pozicija na paradata, no toj ja izbra anonimnosta. Ne zastana
nitu na sve~enata bina od koja postojano otpozdravuvaa generalite i
visokite oficiri. Toj so svojata sopruga izbra mesto da stoi kaj
Triumfalnata kapija, nedaleku od ve~niot ogin vo ~est na nepoznatiot
zaginat vojnik.
Razmisluva{e generalot za smislata na vojnata vo migovite
na proslavata na pobedata pred slavnata Triumfalna kapija, vo srceto na
Pariz, vo nevidenata prazni~na ekstaza na vojnicite. Zar na vistinskata
pobeda ne ñ prilega semo}nata ti{ina, so sitez nijansi, do samata smrt na
vojnicite?
Generalot Saraj ne prisustvuva{e pred paradata koga pred
gradskata ku}a, na trojcata mar{ali, na trojcata mar{ali na Francija
Peten, @ofr i Fo{ im se predavaa sve~eno pobedni~kite me~evi. Pred
niv se veeja i dvaeset i dvete znamiwa, po~nuvaj}i od ona na legijata na
strancite, pa sé do marokanskiot regiment, site dvojno odlikuvani so
Legijata na ~esta i Krstot na vojnata.
Pred samiot po~etok na paradata se oglasija dol`
Elisejskite poliwa, sve~enite trubi, objavuvaj}i go pristignuvaweto na
pretsedatelot @or` Klemanso, vo pridru`ba na generalot Penelon.
Potem odeknaa akordite na Marseqezata, prifateni od horovite na
pariskite operi.
Generalot Saraj, od mislite i zanesot go otrgnaa voenite
barabani, koi go ozna~uvaa po~etokot na paradata. Od sever se zadade
prvata voena kolona. Nad glavite na vojnicite vo paraden ~ekor se
pokaùva{e i ogromen transparent na koj so golemi crni bukvi, na bela
osnova bea zapi{ani imiwata na oblastite [apaw i Epar`, kade se vodea
dvete najgolemi pobedni~ki bitki.
Zad niv na drugi, {iroki transparenti so posrebreni krilja, bea
zapi{ani imiwata na drugite pobedni~ki mesta, me|u koi i na Verdun i
na Pogradec. Generalot Saraj go obzede silna vozbuda koga gi pro~ita
imiwata na ovie gradovi.
Gi bara{e so nemirniot pogled licata koi ja obrazuvaa
beskone~nata kolona koja se dviè{e od Triumfalnata kapija, niz
Elisejskite poliwa, do plo{tadot Konkord. Gi prepoznava{e spored
uniformite svoite marokanski, vietnamski i senegalski strelci, svoite
pe{adiski i artileriski vojnici, koi pobedni~ki ja zavr{ija vojnata, no
pod vodstvo na drugi komandanti.
Da go zabeleèa svojot nekoga{en komandant me|u nabquduva~kata
tolpa, ovie vojnici sigurno }e go povle~ea so sebe na ~elo na povorkata,
javnat na bel kow. So ovoj vojni~ki gest }e ispravea nekakva nepravda,
koja nikoga{ ne bi moèle da ja razberat politi~arite koi rakovodea so
vojnata od nivnite kabineti.
Paradata prodolùva{e. Vo eden moment site pogledi se
upatija kon kapijata na slavata.
Gloria Viktoribus!
Slava na pobednicite!
Odeknuva{e od site strani.
Na ~elo na novata kolona mar{iraa dvajcata slavni
mar{ali @ofr i Fo{. Zad niv po azbu~en red, mar{iraa prvi
pretstavnici na amerikanskite voeni sili na ~elo so generalot
Per{ing, javnat na bel kow, a potem vo paraden ~ekor mar{iraa
robusnite vojnici so bleskotni uniformi. Gi sledea burni ovacii.
Golema be{e zaslugata na amerikanskite vojnici za kone~nata pobeda.
Potoa mar{iraa belgiskite sojuzni~ki vojnici, vodeni od generalot
Gilen, pa pretstavnicite na mar{alot Sir Henri Daglad Hig, so visoka
stava i eleganten ~ekor. Bura od aplauza i ovacii gi slede{e vojnicite
na bliskiot sojuznik i sosed. Mar{iraa potem generalite na kanadaskiot
korpus, na indiskite, na japonskite, na kineskite i vietnamskite vojski.
Posebno vnimanie predizvikaa pripadnicite na gr~kata armija vo
nivnite nacionalni uniformi. Zad niv se dvièa i polskite,
portugalskite i rumunskite vojnici. Posledni mar{iraa srpskite
vojnici, sledeni od burni ovacii, kako bliski francuski sojuznici vo
Golemata vojna. Vo nova kolona, na krajot, mar{iraa i Sijamcite, êsite
i Slovacite...
Stivnaa voenite barabani.
Nastapi privremena ti{ina.
Od site strani odekna:
Ide mar{alot na Francija, ide Peten!
Site sakaa da go vidat mar{alot nad mar{alite. Herojot na
Golemata vojna. Javnat na bel kow, so sve~en i seriozen pogled, toj im
otpozdravuva{e na lu|eto od dvete strani na avenijata.
Izleguva{e od senkata na Triumfalnata kapija, nebare ìveel, se borel
samo za ovie migovi. Go posvetil svojot ìvot, ja vloìl i smrtta za da
stigne na ovoj pobedni~ki mar{.
Toa bea golemi migovi na ve~nosta, koi umeat da gi prepoznavaat
generalite so pove}e is~eznati vojnici, otkolku ostanati vo ìvot za da
ja slavat pobedata.
Burni ovacii go sledea i minuvaweto na generalot Kastelo,
eden od heroite na Golemata vojna, ili kako {to go narekuvaa ~etvrtiot
general na Francija. Golemata vojna vo negovata du{a vreà trajni rani.
Gi zagubi najbliskite, a denes na pobedni~kiot mar{ ~ekore{e so smel,
nebare ricerski ~ekor i voznes. Tuka bea i drugite generali, koi vo
strategiskite presvrtni bitki gi bea vloìle svoite ìvoti.
Dodeka generalite mar{iraa so cvrst ~ekor, silniot glas na
spikerot, koj e~e{e na site strani, gi rede{e nivnite pobedi na
boi{tata od Golemata vojna. No, potsetuva{e, istiot glas, pridruèn od
freneti~niot pozdrav, bi go zasluìle dokolku bi bile prisutni i
heroite na Marna, nivniot prv komandant generalot Saraj, potoa Langl
de Kari, site zaslu`ni prvi pobednici...
Generalot Saraj, koga go slu{na svoeto ime, kako eden od
prvite pobednici na Marna, go obzede blag trepet. Go po~uvstvuva
stisokot na rakata na scojata mlada sopruga. Moèbi be{e u{te
povozbuden od momentot koga na po~etokot na paradata na golemiot
krilest transparent gi zabeleà kraj dvanaeste drugi slavni boi{ta na
Golemata vojna i imiwata na Verdun i Pogradec.
Se ~uvstvuva{e kako general na nezavr{enite bitki, komu
mu bile odzemeni pobedite. Bitkata kaj Pogradec, kako posledna vo
svojata kariera ja smeta{e kako del od golemata borba da se razbere
~ovekot vo vojnata.
Generalot saka{e da go razbere balkanskiot ~ovek vo zapletot na
tragi~nata istorija. Saka{e da go zapoznae albanskiot ~ovek, so koj se
povrza vo Golemata vojna. Koga mar{iraa site pretstavnici na
sojuzni~kite i drugite prijatelski armii, toj zaludno bara{a i albanski
vojnici.
Zar ne im be{e mesto na nekolku mina od niv, koi bea i nositeli
na francuskite visoki odlikuvawa Legijata na ~esta i Krstot na vojnata,
za nivnite zaslugi vo Golemata vojna, borej}i se na stranata na
francuskata vojska?
Zar povtorno }e se zapletkuva vo kompliciranoto pra{awe na Balkanot,
vo negovata tvorba Republika Kor~a, vo negovata pobedni~ka bitka kaj
Pogradec, koi spored mnogu mina od general{tabot vo Pariz, bea i
pri~ina pretsedatelot na Francija @or` Klemanso da go povle~e
generalot Saraj od komandnata pozicija na sojuzni~kite armii vo Solun...
Generalot Saraj saka{e, kako vojnik i strateg na bojnot
pole, da ostane veren na svojata kartezijanska disciplina vo razbiraweto
na voeniot poziv, no kako human ~ovek i demokrat, saka{e da go razbere
~ovekot na ~ija zemja se vode{e Golemata vojna. Vpro~em i koga negovata
kariera vise{e na konec poradi vernosta na svoite principi, poradi
formiraweto na Republika Kor~a i koga se najde vo geostrategiskiot
lavirint i na pome{anite interesi na sojuznicite i zavojuvanite strani,
toj si ostana dosleden na svoeto.
Od razmislata na generalot, odletana kon balkanskoto
minato, go otrgnaa novite izvici na tolpata vo ekstaza. Silniot glas na
spikerot na paradata, koj odeknuva{e od Triumfalnata kapija do
plo{tadot Konkord, pateti~no se izvi{i koga go najavuva{e minuvaweto
na vojnicite koi gi preìveale istoriskite bitki kaj Austerlic, Vagram
i Jena.
Paradata se bliè{e kon svojot kraj. Vo dale~inata se
izgubija i poslednite koloni na tenkovskite edinici.
Tolpata bavno se raslojuva{e. Se gube{e niz razgranetite
avenii od Triumfalnata kapija.
Triumfalnata kapija be{e seta vo svoeto prazni~no ruvo.
Kon nea bea upereni zastra{uva~kite zarobeni topovi, osudeni za
sekoga{ da ostanat vo muzejot na pobedata. Srede kapijata poigruva{e
ve~niot sinkav ogan na nepoznatiot junak. Na generalot Saraj svetlinata
mu se pri~ini kako zapalena lampa nad oltarot na Kapijata-katedrala,
kako sveta svetlina, koja vo misti~en zanes gi povrzuva{e ìvite so
is~eznatite.
Generalot Saraj mina niz Triumfalnata kapija, ne so ~ekor
na pobednik, no ne i so ~ekor na porazen, tuku kako ~ovek {to na
prestanuva da vojuva so vojnata. Otkako bavno se odale~i, se svrte u{te
edna{ kon kapijata. So pogledat ja opfati seta.
Vo migot se seti na sudbinata na nejziniot graditel Napoleon
Bonaparta, koj ja izvi{i za da gi hrabri svoite vojski vo pobedni~kite
pohodi i vo slavnite vra}awa. Si pomisli: kakva ironija na sudbinata!
Niz Triumfalnata kapija be{e preneseno i mrtvoto telo na imperatorot
Bonaparta po svojot poraz i tragi~niot egzil na ostrovot Sveta Elena...
Ve~erta, generalot Saraj so svojata sopruga ja mina vo eden

od restoranite na Elisejskite poliwa.
Ne se odzva na pokanata da bide na sve~enata ve~era so
generalite vo elisejskata palata.
Pred vreme si ja be{e izbral anonimnosta, zaboravot, makar
{to tatkovinata seu{te smeta{e na nego, kako {to mu vele{e soprugata
po prviot ispien {ampaw...
LXVI
Generalite obi~no bitkite gi pametat spored nivnite

pobedi ili porazi. No, koga so tekot na vremeto bitkite pa|aat vo
kone~en zaborav i novata bitka ja potisnuva starata, kaj nivnite
protagonisti se budi novo ~uvstvo.
Se slu~uva mnogu godini po bitkite voenite drugari, pri nivnite sredbi
da gi dopolnuvaat spomeni vo obid da spasat ne{to od niv {to za sekoga{
is~eznalo.
Generalot Saraj, po vra}aweto od Solun vo Pariz, ja izbra
osamata, vo o~ekuvawe na nova misija vo nekoja od dale~nite francuski
kolonii vo Afrika ili vo Azija. Vremeto go minuva{e vo zavr{uvawe na
svojata kniga Moeto komanduvawe na Istok. Ja zavr{uva{e svojata
bitka na belata hartija, koja ne mu be{e dozvoleno, od drugite francuski
generali, da ja zavr{i na bojnoto pole.
Pred da ja predade knigata da se objavi, re{i rakopisot da mu go dade na
~itawe na generalot Anri Dekuan, osnova~ot na Republika Kor~a.
Ima{e mnogu stranici vo ovaa kniga koi se odnesuvaa na zaedni~kite
prezemeni i realizirani odluki, posebno vo vrska so sozdavaweto i
odrùvaweto na malata Republika, kako i nejzinoto prodolùvawe vo
zonata na Pogradec.
I pokraj toa {to bea daleku od Kor~a i Pogradec, pritisnati od novi
prioritetni zada~i koi im gi naloùva{e armijata, dvajcata francuski
generali go prodolìja nivnoto proskribirano albanofilstvo, vo
domenot na nivnite li~ni ubeduvawa i li~no dejstvuvawe. Sega, na krajot
na Golemata vojna, tie bea zagrièni za krajot i ishodot na nivnata Mala
vojna, ~ii zastapnici sega ostanuvaa komandantot Rejnar Lespinas vo
Kor~a i Eduard Mortie vo Pogradec.
I obajcata ~uvstvuvaa deka istorijata pokaùva{e oti bile na
vistinskata strana koga nastojuvaa da ja odbranat malata Republika,
otkako se promenija geostrategiskite interesi na Francija i golemite
sili so abdiciraweto na progermanskiot gr~ki kral Konstantin i
stapuvaweto na Grcija vo redot na Sojuznicite.
Pri poslednata sredba vo Pariz, generalite se dogovorija na
30 april 1920 godina, da im se pridruàt na ~lenovite na francuskoto
golemo Dru{tvo prijateli na Albanija, na golemiot sobir organiziran
od strana na senatorot Pol De Esturnel De Konstan, profesorot Emil
Kan, ministerot @ustin Godar, posveten na priemot na Albanija vo
{totuku osnovanata Liga na narodite.
Generalite Saraj i Dekuan, so posebno vnimanie ja slu{aa
vovednata beseda na senatorot De Esturnel. Vo negovoto iskaùvawe
nao|aa moralna satisfakcija za nivnata akcija vo Albanija.
Tie ne gi poznavaa vrskite na senatorot so Almbancite, koi datiraa
u{te od krajot na XIX -ot vek. Tie ne znaeja deka senatorot De Esturnel,
dobitnokot na Nobelovata nagrada za mir, vsu{nost bil prethodnik na
nivnoto albanofilstvo.
Vrskite na senatorot so Albancite i Albanija, datiraa u{te od 1879
godina, po edna godina po odrùvaweto na Berlinskiot kongres, koga toj
kako diplomat i sekretar na me|unarodnata komisija za utvrduvawe na
granicite pome|u Crna Gora i Albanija, }e se prestojuva vo ovaa zemja
re~isi dve godini.
U{te od toga{ toj }e se privrze za sudbinata na Albancite, koja
}e ja sledi vo tekot na tri decenii, sé do ovoj sobir, od 30 april 1930
godina, na koj }e se zalaga Albanija da bide primena kako edna od prvite
zemji vo Ligata na narodite.
Nobelovecot De Esturnel, najgolemiot del od svojot ìvot }e go
posveti vo potraga po re{enija za izbegnuvawe na oruènite sudiri i za
spasuvawe od nesre}ite {to gi nosi so sebe vojnata. Toj rakovode{e so
fondacijata Karnegi, koja po Balkanskite vojni vo 1913 godina
vospostavi me|unarodna komisija za da gi ispita pri~inite za
balkanskite vojni i izvr{enite masakri vrz nevinoto naselenie na
Balkanot.
Sudbinata saka{e, po Berlinskiot kongres, senatorot De Esturnel,
mnogu godini podocna da se soo~i povtorno so neizvesnata istorija na
Albancite, ovoj pat otkako be{e potvrdena nivnata nezavisnost po
Golemata vojna i priemot vo Ligata na narodite.
Generalite Saraj i Dekuan vneseno gi slu{aa zborovite na
senatorot, kako zadocneta podr{ka na nekoga{nite nivni stvovi kon
Albnija porqdi koi dojdoa vo sudir so nivnata zemja:
"Koga za prv pat se najdov so ovie lu|e kon krajot na
minatiot vek, tie ìveeja vo golema izolacija, pod diktatot na krvnata
odmazda, opkruèni so narodi, koi postojano sakaa da gi asimiliraat,
postojano sprotivstaveni na Otomanskata Imperija, i pokraj toa {to taa
na mnogumina im ja nametna islamskata religijata...No eve za golemo ~udo
Albancite go spasija nivniot identitet..."
Spomenite od mladosta na Balkanot }e se razbudat vo
docnite godini vo ìvotot na proslaveniot francuski senator i
Nobelovec De Esturnel.]e se najde kako na zadocneta barikada na pri
zalezot na²svojot ìvot vo odbrana na pravoto na postoeweto na eden
obespraven narod na Balkanot, koj uspeva{e vo tekot na pet vekovi da go
odbrani svojot identitet kogo {to sega tokmu evropskite pobednici vo
sprega so balkanskite sojuznici go doveduvaa vo pra{awe.
Senatorot De Esturnel se obiduva{e avtenti~no da svedo~i za toa vo koe
se uverija francuskite generali Saraj i Dekuan na Balkanot deka
Albancite imaat svoj jazik i obi~aii, oti se toleriraat me|usebno vo
nivnoto troverje kako katolici,pravoslavni i risjani...
Generalite Saraj i Dekuan prv pat doìveeaja zadocneta
silna moralna podr{ka vo nivnata vo nivnata zemja za nivnata Mala
vojna na Balkanot, koja ostanata svesno maraginalizirana od voenite
hroni~ari i stratzi na Francija, a u{te pove}e od balkanskite i
evropskite Sojuznici vo Golemata vojna.
Generalite na izgubenite {ansi de se proslavat vo Golemata vojna i
zazemat ~elno mesto vo mar{ot na pobednicite niz Triumfalnata kapija
vo Pariz, so re~isi zagrozeni natamo{ni voeni karijeri, vneseni vo
svedo~eweto na De Esturnel dobivaa silni dokazi deka bile na nekakva
moralna, pobedni~ka barikada za koja ne se glasat voenite fanfari.
Tie vo tekot na Golemata vojna ne prestanaa da svirat na nivnite noti na
Balkanot, a ne spored onie na Ke D'Orse ili Ministerstvoto na vojnata.
Bea svesni oti najposle konvergiraa dva morala, na umniot sentor i
nepomirlivite generali, vo odbrana na vistinata.Toa gi ispolnuva{e
obata generali so ~uvstvo na zadocneto zadovolstvo, po tolkute
odre~uvawa na nivnata misija na Balkanot.
Po sobirot , docna vo no}ta ,~ekorej}i osameni kraj Trimfalnata kapija
vo pravec kon Elisejskite poliwa, generalot Saraj re~e:
- Glej, moj generale, istorijata kako da zapo~nuva da ni dava
za pravo. Albancite se izborija za nivnata nezavisnost. Albanija kako
nezavisna dràva e pred vratite na Ligata na narodite, makar {to vo
"na{ata" Republika Kor~a i vo Pogradec seu{te se prisutni na{i
vojnici i oficeri.
- Istorijata, generale Saraj, sekoga{ ja pi{uvaat
pobednicite.
- I nie bevme pobednici, generale Dekuan,ne sepak ostana
ne{to nezapi{ano za na{ata pobeda vo Golemata vojna.
Vistinata na boi{tata, pobrzo umira otkolku glasovite za nea!
Brabanite na vojnata se posilni, od ti{inata na vistinata.
- Ubavo re~eno, generale, Dekuan. Pobedta vo Golemata vojna,
ne im dava za pravo, na na{ite balkanski Sojuznici da se odnesuvaat kako
pobednici vo Malata vojna, da gi budat starite, instinktivni plemenski
sudiri koi se naso~eni kon me|usebna prevlast! Vo takvata vojna i ne
postoi pobednik!
- Vo vojna, se veli oti |avolot go {iri pekolot! - prodolì generalot
Dekuan.
- No kaj ovie lu|e, moj generale Saraj, |avolot ostanuva i po
zavr{uvaweto na vojnata.
- Za ovie lu|e vistinski ne se znae koga im e pote{ko: dali
koga trae vojnanata ili koga }e zavr{i! - dopolni generalot Saraj.
- Da, generale Saraj, nesre}niot mir moè da bide polo{ od
samata vojna!
- I mirot, generale Dekuan, moè da slavi svoi pobedi, no i porazi. Zar
ne vidovte kakva vojna se vode{e na Mirovnata konferencija vo vo
Versaj?
- Da, prodolì vojnata na vlijanija pome|u evrpskite
golemi sili i SAD, pod vodstvo na pretsedatelot Vidrou Vilson!-
dopolni generalot Dekuan.
- I tamu na{ata {titeni~ka Albanija }e se najde na
ni{an na na{ite balkanski sojuznici i Italija!- re~e generalot Saraj.
- I vo Versaj tamu vsu{nost re~eno simboli~no prodolì na{ata Mala
vojna. Samo istorijata, kako posleden arbiter, }e pokaè koj bil vo
pravo. Kone~no se urnaa Avstro- Ungarskata, Ruskata i Otomanskata
Imperija. No se sozdadoa i dugi mali imperii kako Jugoslovenskata na
Balkanot, a êhoslova~kata vo Centralna Evropa!Vremeto }e pokaè
dali ovie mali "imperii" }e bidat podolgove~ni od golemite!- zapo~na
da razmisluva generalot Dekuan.
- Nie, sme generale Dekuan, nepopravlivi jakobinisti i vo vojnata i vo
mirot. Nie vsu{nost prosuduvame i razmisluvame , zgora na toa i so
kartezijanski kategorii! Toa gi predizvika vo na{ata istorija golemite
vozvi{uvwa, kako onie na Luj XIV i Napoleon Bonaparta, no i na{ite
padovi!Nie te{ko }e se odrìme kako Imperija vo idnite
vremiwa.Svetot brzo se menuva.
No da i gi prepu{time ovie golemi pra{awa na idninata. Za nas
seu{te ne e zavr{ena na{ata Mala vojna vo Pogradec i Kor~a. Tamu se
seu{te na{ite vojnici i oficeri.
- Da vo Kor~a e ostanat komandantot Rejnar Lespinas, a vo
Pogradec e komandantot Eduarad Mortie- prifati generalot Dekuan-a
vrz niv se vr{e{e i vr{i silen pritisok, i pokraj krajot na Golemata
vojna i poznatite Versajski re{enija za sudbinata na Albanija, pri
zaminuvwe Kor~a i Pogradec da im se prpu{tat na gr~kata odnosno
srpskata vojska.
- Gi poznavam dobro komandantite Rejnar Lespinas i Eduard
Mortie. So niv moè da se gordee na{ata armija.No i na{ata tatkovina.
Makar ostaveni vo golemo isku{enie, na niv nema da im nedostiga
hrabrost i ~ove~nost da gi povle~at vistinskite potezi vo krajot na
na{ata Mala vojna na Balkanot, moj generale Dekuan...
Vo tivkata pariska no} prodolìja so pozabrzani ~ekori da se dviàt
kon Plo{tadot na Slogata, kade samo pred nekolku meseci, na prvata
proslava na nacionalniot praznik po pobedta vo Golemata vojna,
generalot Saraj gi slede{e svoite vojnici od Isto~nata armija, kako i
pobednicite od bitkata na Pogradec, Po dolgo tivko ~ekorewe po
razlistenite platani, prv se oglasi generalot Dekuan, prv pat zboruvaj}i
za nastanot na koj zaedno prisustvuvaa:
- Bezdrugo i vie kako i jas, moj generale, go slu{avte so
posebno vnimanie senatorot De Esturnel! Pa toj, bez da znaeme za
negovoto minato i negovite stavovi, bil prethodnik na na{eto
,,albanofilstvo", za koe ne prestanuva{e da ne proskribira i obvinuva
na{eto Ministerstvo za nadvore{ni raboti! Bezdrugo pod silen
pritisok na na{ite Sojuznici, zainteresirani za podelbata na Albanija,
za prevlast nad Makedonija.
- Senatorot De Esturnel ostanal veren na svoite principi!
êsto, moj generale Dekuan, ovie meseci ntenzivno razmisluvav za
na{ite balkanski voeni godini osobeno dodeka ja pi{uvav knigata za
Moeto komanduvawe na Istok.
Zamislete, na{ite ugledni voeni analiti~ari od Ke D'Orse i
Ministerstvoto na vojnta da gi napu{tat udobnite fotelji vo nivnite
kabineti i se najdat samo za kratko na voenite tran{ea, a nie da gi zazeme
nivnite mesta. Kakva }e bide toga{ vistinata?
Generalot Dekuan vedro se nasmevna na ovaa dosetka i blago
dopolni:
- Vo pravo ste generale.Vistinata ima samo edno lice. Za
diplomatite moèbi pove}e! Zavr{i vremeto na tran{eata! Sega
nastapuvaat moèbi najte{kite denovi: vremeto na zamentata na na{ata
vojska so doma{nata ili vojskite na sosedite koi ~ekaat za
granicite!Bezdrugo na{ite komandanti Lespinas i Mortie na na{ata
Mala vojna }e bidat na visinata na na{ite nadeì...
- Jas otsekoga{ sum veruval vo niv...
Generalite vneseni vo razgovorot se najdoa srede Plo{tadot na Slogata
pred golemiot obilisk od Luksor, simbolot koj spored legendata da bil
prviot objekt do koj doprele son~evite zraci vo vremeto na sozdavaweto
na planetata Zemja. Obiliskot razbudi razni asocijacii kaj generalite.
Prv svoite misli za obeliskot zapo~na da gi iznesuva generalot Dekuan:
- ûdna e istorijata na ovoj spomenik.Obiliskot na Francija mu go
podari "posledniot egipetski faraon" Albanecot od Kavala Mohamed
Ali, na koj {to be{e izvr{eno pomiruvaweto pome|u roajalistite i
republikancite, otkako vo periodot na Terorot, ovde bile egzekutirani
kralot Luj XVII , Danton, Robespjer ...
Generalot Saraj be{e slu{al za albanskiot jani~ar
Mohamed Ali, koj so svojot odred albanski jani~ari, vo slu`ba na
Otomanskata Imperija mu go popre~i patot na Napoleon Bonaparta da go
osvoi Egipet. Toj po pobedata nad francuskiot imperator }e se odmetne
od sultanska vlast i dolgo vreme }e vladee so Egipet!
- Generale,-prodolì generalot Dekuan- nas sudbinata na
Albancite ne prestanuva da ne sledi!Niv }e gi najdete vo mnogu
"jani~arski falangi" vo svetot, no mnogu pomalku vo slu`ba na svojot
narod. Tie se borea i vo na{ite edinici vo Albanija. Se proslavija kako
verni vojnici.Nekoi od niv se se dobija i Legija na ~est i Krst na
vojnata!
- Vreme e, tie da mu se vratat na svojot narod, na svojata
tatkovina, generale !- prifati generalot Saraj...
No}ta bavno is~eznuva{e koga vo dale~inata se pokùvaa
nad rekata Sena prvite zraci. Koga tie zaprea i na obeliskot, generalite
, ve}e ~ekorea kraj mirnata Sena, na pat kon nivnite domovi...
LXVII
Minuva{e poslednata prolet na komandantot Eduard Mortie vo

Zemjata na ezerata. Odamana stivnaa versajskite fanfari koi go bea
objavile vremeto na mirot vo Evropa po Golemata vojna.Se veste{e i
kone~niot kraj na Malata vojna za poslednite francuski vojnici i
oficeri vo Kor~a i Pogradec.
Komandantot Mortie so malkuminata vojnici be{e posledniot
francuski prestavnik koj{to do kraj trebe{e da ja brani ~esta na
pobedni~kata Isto~na armija, no i nadeìte na mesnoto naselenie da ne
stane `rtva na apetitite na sosedite, koi so nivnite vojski debnea na
granicite.
Srpskata vojska, i pokraj toa {to so Versajskata mirovna spogodba
mora{e kone~no da se povle~e o granicata, postoe{e opasnosta gradot
Pogradec da bide otkinat i pripoen kon novata dràva Jugoslavija.
Zar francuskiot pretsedatel @or` Klemanso ne se bore{e
dostojno na svojot prekar Tigar za sozdavawe na novite dràvni zaednici
Jugoslavija i êhoslova~ka? Se be{e mo`no na Balkanot!
Komandantot Mortie, kako da be{e povikan sam dokraj da ja
sprovede istoriskata pravina vo koja prirodno se nadevaa Alblncite po
Versaj.Toj za ovie lu|e be{e i komandant, i administrator, no i eden vid
malo boèsvo vo koe veruvaa lu|eto. Veruvaa vo negovata besa. I stari, i
mladi ne gi zaboravaa negovite dobrini. Sega vo kriti~nite denovi koga
po navestenoto zaminuvawe na francuskata vojska, moè{e lesno da ja
zameni druga ,lu|eto se prisetuvaa na site dobrini na komandantot...
Site se se}avaa na prisustvoto na komandantot Mortie na

proslavata na 29 noemvri 1919 godina, denot na nezavisnosta na Albanija ,
na prvata sve~enost vo Pogradec otkako be{e potvrdena nezavisnosta na
zemjata.
Na proslavata bea prusutni gradskite prvenci, francuski prestavnici,
vidni gra|ani, mladi i stari, muslimani i risjani.
Komandantot Mortie so svojata Atina be{e na ~elno
mesto.Sve~enata bina be{e ukrasena so albanski i francuski znamiwa.
Govorea gradskite prvenci. Ne zaboravaa da gi istaknat zaslugite na
komandantot Mortie za napredokot na gradot. U~enici od u~ili{tata ,
otvoreni od strana na francuskata administracija kaùvaa stihovi za
slobodata na francuski i na albanski jazik.
Slobodata be{e na dofat.Malata vojna na francuskite oficeri vo
Kor~a i Pogradec be{e pred svojot kraj. Komandantot Mortie, makar
{to dobro znae{e deka seu{te ne be{e vreme za slavewe ja spodeluv{e
radosta so site.
Levantinskite kodo{i i pokraj krajot na vojnata ne miruvaa. Duri nekoi
se bea osmelile da se pojavat na proslavata, no nabrgu ja napu{tija,
soo~eni so pogledite na mnogumina koi vedna{ gi prepoznaa. Se peeja
polofoni pesni od razni krai{ta od Zemjata na Ezerata za podvizi na
legendarni junaci.Vo edna od polifonite pesni be{e vneseno i imeto na
komandantot Mortie. Atina mu gi preveduva{e razbirlivite zborovi od
pesnata.
Komandantot Mortie go po~uvstvuva stisokot na rakata na Atina. Toj ja
pogledna vedro. No so mislite kako da be{e otsuten. Be{e obzemen od
idnite, neizvesni dni, koi makar {to be{e zavr{ena Golemata vojna tie
bea presudni za idninata na Pogradec i Albanija.Ne be{e obzemen samo
od aktivnosta na levantinskite kodo{i, so promenliva sudbina, kako i
nivnite gazdi, tuku najmnogu od odnesuvaweto na negovata zemja Francija.
Taa kako da be{e na presuden ispit pred istorijata, vo vremeto koga site
igri bea poznati, a kartite pokaàni, koga tajnite dogovori ja bea
izgubile va`nosta. Be{e jasno oti nema{e vra}awe nazad vo istorijata.
Sve~enosta be{e pri krajot. Se peeja Marseqezata i
albanskata himna. Na krajot najstariot gradski prvenec se oglasi so
sveen i silen glas:
- A sega, bra}a risjani i muslimani, spored na{iot star
obi~aj da odime zaedno vo xamija, a potoa i vo crkva. Da ni bide
proslavata celosna i blagoslovena!
Povikot se prifati od site strani so glasno odobruvawe.
Komandantot Mortie znae{e za ubaviot obi~aj na
risjanskoto i muslimanskoto naselenie od Zemjata na ezerata. Vo crkva
be{e gledal muslimanki kako palat sve}i, a vo crkvi sretnuval
muslimani. Znae{e deka bliskiot manastir Sveti Naum, go {titele
muslimni. No sega prv pat na eden sobir na koj se slave{e nacionalniot
praznik lu|eto se povikuvaa vo crkva i ²xamija.Toa i komandantot
Mortie ubavo go zabeleà. Ja pogledna pra{alno Atina. Taa migum mu
pro{epoti:
- Ti pravat, mili,~est i tebe.Sakaat bezdrugo da ti pokaàt
deka ne moè nikoj da ne podeli pred Boga!
Signalot be{e jasen , se upatuva{e na vreme i kon vistinskiot

~ovek:albanskoto naselenie nema da dozvoli drugite da go delat vrz
verska osnova. Izdràa so vekovi konverzii i {izmi, zar sega pak }e gi
delat!
Ovie lu|e vo tekot na vekovi, osobeno vo poslednite pet,otkako po
porazot na Skenderbej, bea vo najgolem del islamizirani, ostanaa so
neporazen identitet, vo vremeto koga verata be{e sinonim za
nacionalnosta.
Spasuvaj}i go albanstvoto od otomanstvoto, sega tie so site sili se
borea da se spasat od gr~ko-srpskoto pravoslavstvo. Francuskata
laicisti~ka misija be{e vo vistinsko vreme razbrana i prifatena.
Komandantot Mortie stana brzo svesen za starite i novite
rani na ovoj narod. Toj na izvesen na~in i gi spodeluva{e.Zaludno se
obiduva{e vo sudbonosnite denovi na svojata zona da najde svoi
privrzenici vo vrvnite strukturi na Ke d' Orse i Ministerstvoto na
vojnata da se oslobodat od predubeduvawata za albanskiot narod .Mu
preostanuva{e vo malkute dni na komanduvawe da ja zavr{i uspe{no
Malata vojna vo Zemjata na ezerata borej}i se istovremeno so srpskite
upadi vo teritorijata i diplomatskite pritioci vvrz negovata zemja.
Negovite pogledi bea postojano svrteni kon bliskata Kor~a i potezite
na komandantot Rejnar-Lespinas so kogo be{e vo postojan kontakt,
sledej}i gi zadno poetzite na pariskata diplomatska i voena centrala.
Na obajcata dobro im be{e poznato deka u{te od mesec dekemvri 1918
godina italjanskite vojski debnele po migot na povlekuvawzto na
francuskite trupi od Albanija, posebno od Kor~a za ja zazemat pred
gr~kite vojski.
Italjanskiot general Pija~entini duri i imal naredba za toa.Toj duri i
go stimuliral zaminuvaweto na francuskata vojska. Se obiduval da go
pridobie obespatenoto naselenie. Oficijalna Francija, izjasnuvaj}i se
kako priroden i prioriteten sojuznik na Grcite i Srbite, a kako
protivnik na albanskite revandikacii za prirodnoto pripojuvawe na
Kor~a i Pogradec kon potvrdenata albanska dràva.
Tri meseci po Versajskata mirovna spogodba, komandantot na eden
italjnski regimen sostaven od 150 karabinieri }e se najde pred
Kor~a.Francuskite voeni vlasti bile iznenadeni od upadot,dodeka
generalot Fran{e De Esperej pobaral od Pariz da izve{i pritisok vrz
Rim, baeaj}i vo idnina da se izbegnat sli~ni situacii.
Komandantot na Isto~nata armija De Esperej }e go izvesti i
francuskiot pretsedatel @or` Klemanso za opasnosta od upadite na
gr~kite i srpskite trupi vo Kor~a i Pogradec. Vo istiot period
komandantot na teritorijata Kor~a Rejnar-Lespinas, }e go izvesti Pariz
za otvorenata i nesopirliva propaganda na gr~kite agenti koi go
najavuvaat skore{noto zazemawe na gradot.
Vo juli 1919 godina, komandantite Lespinas i Mortie }e bidat
iznenadeni od sklu~uvaweto na tajniot dogovor pome|u Italija i Grcija
so koj prvata gi priznava gr~kite pretenzii nad Kor~a i \irokastra,
dodeka vtorata ja prifa}a italjanskata okupacija na Valona i
protektoratot vrz sredniot del na zemjata.
Francuskite vlasti ,ne sakaj}i da vlezat vo koflikt so
edniot ili drugiot Sojuznik, doneuvaat "solomonko
re{enie":francuskite vojski vo Kor~a da bidat zameneti so gr~ki! Za taa
cel pretsedatelot Klemanso }e mu isprati na komandantot De Esperej
telegrama so tajna sodrìna:
"Va{e e komandante da gi prou~ite uslovite spored koi bi se izv{ila
zamenata na na{ite trupi i na{ata administracija!"
Komandantot Lespinas trebe{e da bide izvr{itelot na
operacijata. Te{ko mu pa|a{e da gi otpu{ti albanskite vojnici i
àndarmi koi dotoga{ verno im sluèa na Francija.No naredbata si
be{e naredba!
Komandantot se najde vo najte{kite momenti na svojata karijera. Ne
moè{e da go zamisli ovoj kraj koj za nego be{e ramen na kapitualcija na
pobednicite. Nema{e so kogo da ja spodeli golemata maka vo Zemjata na
ezerata, osven so komandantot Mortie, kogo go o~ekuva{e ista sudbina na
zamena, no samo so druga vojska.
Tajnata vest nabrgu }e bide obelodeneta.Silno }e se razbesni Zemjata na
ezerata. Narodot spontano, masovno, vodeno od nekakov kolektiven
instinkt , koj se zasiluva koga e dovedena vo pra{awe slobodata, od site
strani pojde kon Kor~a.
Otkrivaweto na planot od 25 avgust 1919 godina za zamenata na
francuskite trupi so Gr~kite }e predizvika nemiri i daleku od Zemjata
na ezerata. ]e se mobilizira i albanskata dijaspora vo svetot.]e regira
i amerikanskata administracija preku svojot diplomatski pretstavnik
vo Kor~a za "zaverata".No i Grcite nema da miruvaat. Nivnite "apetiti"
}e stanat maksimalni koga Francuzite kone~no }e se povle~at od Skadar.
Na 5 maj 1920 godina pretsedatelot na Sovetot na Francija Aleksandar
Mijeram, donesuva kone~na odluka za povlekuvawe na francuskata vojska
od Kor~a i go izvestuva gr~kiot premier Venizlos! Ova }e bide dotoga{
najsilniot signal Grcite da skoncentriraat svoite trupi na granicata za
kone~no prezemawe na Kor~a.
Vo tie presudni denovi kako da bea vreme koga trebe{e
vistinski da katarzira Malata vojna koja so godini ja vodea francuskite
albanofilski oficeri i vojnici, verni na linijata na prviot komandant
na Istonata armija generalot Moris Saraj i osnova~ot na Republika
Kor~a generalot Anri Dekuan, sprotivstaveni, eve do krajot so
generalite Lespinas i Mortie na progr~kiot Ke d' Orse.
Generalot Rejnar Lespinas }e prezeme hrabar moralen poteg,
za ednata strana herojski, za drugata predavni~ki, a za nzgo samiot
edinstveno moèn: }e go izvesti albanskoto naselenie vo Kor~a za
neposrednata gr~ka invazija.
Vesta kako molwa se ra{iri vo Zemjata na ezerata, vo cela Albanija,
nasekade vo dijasporata. Iljadnici lu|e, nebare od zemja izniknati }e se
najdat na granicata! Grcite kone~no }e se povle~at i na 15 maj 1920
godina kaj mestoto Kapi{tica kone~no }e potpi{at mirovna spogodba so
Albancite.
Prestavnici na vladite od obete zemji }e se sloàt za recipro~no
priznavawe na pravata na malcinstvata i deka }e se pridrùvaat na
spogodbite na Mirovnata konferencija vo Versaj.Na 26 maj 1920
godina,gradskite prvenci, kone~no }e odlu~at Kor~a da se pripoi kon
nezavisna Albanija, pod vladata na Tirana.
Francuskite vojnici, poslednite gospodari na Zemjata na
ezerata, ostanaa vo simboli~en broj vo Kor~a mirno da go nabquduvaat
istoriskiot presvrt koj na mnogumina im be{e pri srce. Narodot }e
priredi vistinsko slavje. Posledniot komandant na Kor~a Kretin, po
slu`bena dol`nost }e reagira, "nasilno" prezemenata vlast, na {to eden
od gradskite oci }e mu re~e:
"Nie àlime gospodine polkovnik {to okolnostite ne
prinudija da doneseme tolku te{ka odluka bez da pobarame od vas
prethodno da ja uvaìte. Ve molime vo nikoj slu~aj vo toa da ne gledate
obid da se na{kodi na ugledot na va{ata presti`na zemja Francija.Nie
nikoga{ ne }e moème da vi ja iskaème seta na{a blagodarnost za se
{to napravi za nas va{ata administracija i va{ata zemja."
Poslednite francuski vojnici ja napu{tija Kor~a kon
krajot na juni 1920 godina, ostavaj}i nemalku od nivnite nekoga{ni
drugari vo kor~anskite voeni grobi{ta.
I taka vo Kor~a kone~no be{e zavr{ena Malata vojna na
albanofislskite francuski oficeri, vo koja pobednici bea lu`|eto od
Zemjata na ezerata. Triumfira{e nekoga{niot ideal na Moris Saraj,
upaten do Ke d' Orse, deka vo vojnata, toj sekoga{ gi staval interesite na
mesnoto naselenie...Blagodarenie na ovoj ostvaren ideal, ostana malata
Republika Kor~a da ìvee vo spomenite na pove}e generacii gra|ani
kako mala Evropa na Balkanot vo nemirnite vremiwa na Golemata vojna.
Zaminaa Francuzitz no vo gradot prodolì frankofonskiot duh da go
{iri slavniot francuski lice...
Ostanuva{e u{te da se re{i i sudbinata na Pogradec. I

ovde kako i vo Kor~a, preostanatite aficeri i vojnici, na ~elo so
komandantot Eduard Mortie se bore so site sili za ~esen izlez i
re{enie pred nivnoto zaminuvawe, soo~eni so postojanite srpski
pretenzii za prezemawe na Pogradec. Ostanuvaa starite igri na Ke d'
Orse, kako i vo slu~ajot na Kor~a, po sekoja cena da gi zamenat
francuskite vojski pri nivnoto kone~no zaminuvawe.
Srpskata vlada vo egzil vo Krf, na ~elo so Nikola Pa{i}
ne prestanuva{e da vr{i pritisok vrz svojot sojuznik Francija u{te od
mesec septemvri 1917 godina da go prezeme Pogradec, otkako vojskite na
generalot Saraj go osvojija ovoj grad od Avstro-ungarskite protivnici.
Na 13 maj 1917 Srbite prethodno otvorija konzulat vo Kor~a so krajna
cel da ja prezemat komandata nad Pogradec.Pobaraa podocna od generalot
Saraj da postavat svoj prefekt, no bea kategorino odbieni i gradit
ostana pod francuska uprava. Vladata na Pa{i} ne prestana da gai
iluzii so osvojuvaweto na Pogradec da zavladee so celoto Ohridsko
ezero. Vo dekemvri 1918 godina Srbite go povtoruvaat baraweto za da
vospostavat svoj prefekt i svoi administrativni slu`benici vo
Pogradec, no povtorno }e bidat odbieni od Francuzite. Situacijata
vidlivo }e se smiri do mart 1919 godina, koga povtorno , neo~ekuvano i so
zgolemen intenzitet se obnovuvaat starite propagandni aktivnost.
Toga{ komandantot Eduard Mortie, vo svojstvo na glaven administrator
na Teritorijata Pogradec, vo edna telegrama me|u drugoto }e go izvesti
komandantot na Albanskite granici, odnosno Zemjata na ezerata:
" Imam ~est da ve predupredam za vidlivo oìvuvwe na srpskata
propaganda vo teritorijata na Pogradec... so povikot do naselenieto da
prifati edna peticija, po barawe na srpskiot reìm...Kraleviot konzul
na Srbija vo Kor~a, vo no}ta pome|u 9 i 10 mart,na polno} vo ku}ata na
Mihail Dimitri Ruvina se sostana so razli~ni agenti na srpskata
propaganda vo Pogradec kako Kristo Vane, Naum Kosma, Sotir Jovan i
pri toa im dade golema suma pari."
Komandantot Mortie dobi naredba da se sprotivstavi na
bilo koja okupacija na teritorijata od stranski vojski. Srbite }e se
vardat od bilo kakvi voeni intervencii, no }e ja prodolàt vitkata za
pogradec na diplomatsko pole. Na 16 april 1919 godina, Pretsedatelot na
Francija i minister na Vojnata @or` Klemanso }e odbie eventualna
zamena na francuskite trupi stacionirani vo Pogradec so srpskata
vojska. Na 3 maj 1919 godina Komandantot Mortie povtorno }e go izvesti
za svojot pretpostaven komandant na francuskite trupi vo Makedonija za
"~estite poseti na srpski civilni vlasti (kako generalniot sekretar na
prefekturata vo Ohrid)" i vo prodolènie }e dodade:
" Po ovie poseti srbofilskite elementi javno go objavuvaat
skore{noto zazmawe na Pogradec od srpski trupi... {to predizvikuva i
voznemiruvawe na duhovite...Za da izbegneme nemiri no i nepotrebni
voznemiruva~ki incidenti, bi bilo neophodno da gi povikame srpskite
vlasti da zaprat so ntamo{no pojavuvawe vo teritorijata."
Se smeta{e deka Srbite gi izgubija nadeìte da zagospodarat so
Pogradec i Ohridksoto ezero, vo golem del i poradi nastanite vo Kor~a
koga Grcija definitivno gi izgubi iluziite povtorno da zagospodari nad
ovoj grad.
I taka, dojde redot na posledniot albanofilski oficer
Eduard Mortie vo Pogradec, kako prethodno komandantot Rejnar
Lespinas vo Kor~a da gi povle~e presudnite potezi...
LXVIII
Generalot Eduard Mortie , se najde na presudnoto utro pred

kone~noto napu{tawe na zemjata sam pred Ezeroto, kako pred oltar, za da
mu ja upati poslednata molitva za da se spasi gradot. Po tolku vojuvawe
vo balkanskite boi{ta na golemata vojna, ova Ezero be{e svedok na
negovata golema qubov, koja za prvat ja otkri po mnogu godini,koga otkri
drug vkus na ìvotot.
Be{e sozreano vremeto za zaminuvawe.
Stivnuvaa i poslednite voeni fanfari. Narodot vo Zemjata na ezerata ja
prezema{e sudbinata vo svoi race. Ovde, ovaa zemja, nebo i voda vo eden
~udesen i ve~en spoj na generalot mu se vidoa kako edinstvena tatkovina
na ìvotot. Niz sinite branovi mu se prenesuva{e duhot kon drugiot
breg. Vo ova ~udesno Ezero, koe gi razblaùva{e voinstvenite instinkti
na lu|eto, gi zbliùva{e raznovercite, moè{e da se vidat belezite na
starite geolo{ki epohi, tancot na sinite branovi, znacite na granicata,
kako posledno predupreduvawe deka niedna vojna ne zavr{uva celosono,
tuku ostanuva skriena, potisnata vo lu|eto, tokmu kako ovie nevidlivi
linii vo vodata.
Komandantot Mortie, zagledan vo branovite koi ja minuvaa
granicata, vo o~ekuvawe na qubenata Atina na nekolku(?) pred
zaminuvaweto vo Francija, kako da be{e dojden za posleden pat sam kraj
bregot za da ja re{ava kvadraturata na krugot na sudbinata na narodot so
koj tolku silno se zbliì vo Golemata vojna.
Zar kvadraturata na Ezroto ne gi krie{e site tajni na vremiwata na
lu|eto zapreni , pome{ani na nejzinoto dno? Pred zaminuvaweto vo
svesta mu proletaa poslednite nasatani, subinski nastani za narodot {to
go napu{ta{e, a ~ii nadeì ostanuvaa re~isi samo vo nego...
Atina znae{e za obi~ajot na svojot soprug u{te v mugri da
dojde kraj Ezeroto, za da gi bistri svoite misli, kako {to obi~no vele{e.
No ova docno majsko utro be{e ostanal mnogu podolgo vreme od obi~no.
Bezdrugo e obzemen od zaminuvaweto, si re~e vo sebe Atina, zagledana
kon Ezeroto. Taa ve}e gi be{e podgotvila spored toplite kroasani
spored francuski recept i go vare{e kafeto vo o~ekuvawe na
komandantot Mortie, na nivniot utrinski ritual koga vo ovie prekrasni
migovi na nivnata qubov si gi kaùvaa i makite koi gi o~ekuvaa pred
nivnoto skore{no zaminuvawe.
Atina te{ko se pomiruva{e so pomislata deka za den dva }e zamine za
sekoga{ so svojot quben, vo eden dale~en svet od Zemjata na ezerata.
Zagrièna {to u{te mu go nema soprugot mu pojde vo presret kon bregot
na Ezroto. Se smiri koga go vide sednat na nivnata klupa pod edna ² àlna
verba na koja obi~no sednuvaa po dolgite pro{etki kraj Ezeroto kako vo
nivna vetena zemja.[tom mu se dobliì mu ja stavi rakata vrz ramoto, a
toj vedna{ ja prifati i ne`no ja bakna. Migum i obajcata se prenesoa vo
nivniot svet, oslobodeni od griìte koi gi opkruùvaa vo neizvesnoto
vreme na zaminuvaweto. Nikoga{ ne si bili pove}e potrebni eden na drug
otkolku vo ovie denovi.
- Te o~ekuvav mili kako i obi~no na vreme da se vrati{?
- Novi misli me navasaa mila! Na{ite od Kor~a zaminuvaat.
Grcite se povlekoa od granicata. Gradskite prvenci ja prezodoa vlasta i
se pripojuvaat kon zemjata, kako {to si be{e odlu~eno vo Versaj
- Drugo i ne moè{e da se o~ekuva mili!
- Vo pravo si, mila. Vistina e deka na{ite vo Pariz ovde ne
ostavija na cedilo nas vojnicite, sami da odlu~ime za na{ata sudbina.
Son~evite zraci zapo~naa da se probivaat niz propustite na
grankite na àlnata vrba. Atina i Eduard se upatija kon nivniot dom,
~ekorej}i spokojno kraj Ezeroto.Go prodolìja razgovorot. Se oglasi
Atina:
- Site vo gradot se krenale na noze. Vrie kako vo ko{nica.
Dojdeni se lu|e od daleku. Ne{to golemo se gotvi.
- Sino}a mila vo komandata dojdoa odbrani gradski prvenci,
muslimani i risjani. Baraa utre, na 27 maj da im se dozvoli da se
organizira golem miting za da Pogradec se priklu~i kon albanskata
dràva!
- Go baraat toa {to go baraa i kor~arite!
- No baraat u{te da go istaknat albanskoto zname?
- Zar toa ne mo`no, mili!
- Postoi strikna zabrana od na{ata administracija, osven francuskoto
da ne se istaknuva drugo zname!
- Kor~arite go istaknaa albanskoto kraj francuskoto zname!
- No tie toa ne go baraa od na{ta komanda.Tie sami si
odlu~ija. Na{ite bea staveni pred svr{en ~in! Drugo, vpro~em i ne
moè{e da se o~ekuva.Pove}e ne postoela gr~kata opasnost, a na{ite
nemaa {to da zagubat. Nitu ~est, nitu pobeda!
- Zar ne ista polo`bata i vo Pogradec, mili?
- Ovde, mila, seu{te postoi opasnost od srpski upadi.Tie se
sega posebno ohrabreni od Versajska Jugoslavija. Na{a tvorevina.
Gra|anite toa go znaat , a jas u{te podobro!
Atina be{e umna èna. Poteknuva{e od
intelektualno,patriotsko semejstvo. Be{e celosno vnesena vo sudbinata
na svojata zemja. Komandantot Mortie vo nejze ima{e dostoen sobesednik
.Za nego taa be{e i edna druga Albanija. Me|u niv vladee{e objektivna,
doverliva iskrenost.
Atina vo migot se po~uvstvuva zagrièna za sudbinata na svojot ma`,za
nivnata zaedni~ka sudbina, za delikatnite potezi koi mora{e da gi
povle~e vo te{koto, neizvesno i enigmati~no vreme.Taa zamisleno
prodolì:
- Bi moèle mili i gra|anite na Pogradec da postapat kako
Kor~arite. Ti se zdobi so nivnata doverba, kako nikoj drug dosea vo
istorijata na ovoj grad.
- Jas sum svesen mila, deka kaj va{iot narod doverbata te{ko se dobiva,
no i lesno se gubi!
- I {to odlu~i mili?
- Jas sum, mila vojnik. Sekoga{ moite odluki gi donesuvaat drugi,
povisoki komandni sferi.No vo ovaa vojna na Balkanot nema{e mnogu
pravila. Naj~esto moravme da bideme pove}e diplomati otkolku vojnici.
Osobeno vo ova vreme, koga krajot na vojnata ne e vistinski kraj!
Me pra{uva{ {to odlu~iv.[to moèv drugo? Se soglasiv
pre}utno da se odrì mitingot,da se krene albanskoto kraj francuskoto,
no formalno morav da dobijam soglasnost od Solun ili od Pariz.
Prosudiv istorijata da si go kaè svoeto.Vsu{nost, jas si potpi{av i
eden vid "kapitulacija".
- Ne razbiram, mili!
- Te{ko e da se razbere ovaa vojna na Balkanot! Postapiv spored svojata
sovest. Kako pri presudni bitki.
- Te razbiram dobro, mili...Ti sigurnno mili, kako i sekoga{
}e go najde{ najdobroto re{enie za gradot i za nas samite...
- Jas ne go zboravam i na{eto zaminuvawe! Sigurno tebe }e
ti bide mnogu pote{ko koga }e mora{ da se razdeli{ so tvojata majka,
bliskite, gradot, Ezeroto...
Po Kor~a be{e redot na Pogradec da ja doìvee katarzata na slobodata.

Nikoj ne moè{e da go sopre na toj pat, a najmalku poslednite francuski
vojnici na ~elo so komandantot Mortie. Zar }e go zaprea veeweto na
albanskoto i francuskoto zname?
Ve~erta, na den pred kone~noto zaminuvawe od Pogradec,
komandantot Mortie na svoite prepostaveni vo Pariz me|u drugoto im
pi{uva{e za nastanite od 28 maj 1920 godina vo Pogradec:
"Po protestot na Komandata na teritorijata be{e podignato
albanskoto zname, kraj na{ata trobojka, vo priustvo na seta populacija
na gradot, no i na okolnite mesta, pri {to od site strani se slu{aa
izvicite ,,Da ìvee Francija,,, "Da ìvee Albanija. Manifestacijata se
odviva{e vo dlabok mir!"
Ovie posledni zborovi na komandantot Mortie go ozn~ija i
krajot na negovata misija vo Zemjata na ezerata, koja potem vo svojot
zapaden del se pripoi kon mati~nata zemja. Zaminuva{e Komandantot
Mortie so svoite malkumina bradesti vojnici na golemata Isto~na
armija, bez slava i veli~na, bez posledniot pobedni~ki oreol, makar
zadocnetoto minuvawe niz Triumfalnata kapijavo Pariz, no so
pobedni~koto ~uvstvo na lu|eto vo Malata vojna. Zaminuva{e
komandantot so mnogu qubov kon ovoj narod. Zaminuva{e so sovojata
Atina...
LXIX
Ko~o Semini, studira{e novinarstvo na Univerzitetot vo

Rim. Lete, go zajaknuva{e italijanskiot jazik na vo {kolata za stranci
vo Peruxa. Vo gradot zapozna i pove}e germanski, ungarski i francuski
studenti. Se zapozna i se sprijateli so eden od niv. Se vika{e Marsel
Laribe. Bil u~itel vo Eks-an-Provans. Vo 1933 godina, vo razgovorite so
francuskiot prijatel, Ko~o Semini }e se zapoznae so ìvotot na
komediografot Marsel Pawol, poznat i po dramata "Topazi", koja za
vreme francuskata okupacija bila postavena i vo Pogradec.
Ko~o Semini }e mu ja raskaè na Marsel Laribe istorijata
na svojata tetka Atina Lazar Todoli i nejzinata qubov so generalot
Mortie, za kogo bila maèna i zaedno ìveele vo Aviwon.
Ovaa istorija go impresionira francuskiot prijatel i koga
nabliùva{e 14 juli, nacionalniot praznik na Francija, toj }e go ubedi
svojot albanski kolega da zaminat vo Rim na proslavata so edna kola {to
ja isprati francuskata ambasada, za da gi sobere francuskite studenti vo
Peruxa i da u~estvuvaat na priemot po povod praznikot.
Vo toj period vo Rim ambasador na Francija be{e Anri De
@uvenal. Go smetaa za eden od posposobnite ambasadori na Francija vo
toj period. Be{e minister za obrazovanie, postojan pretstavnik na
Francija vo Ligata na narodite vo @eneva.
Pred sve~enata sala na Palatata Farneze, kraj rekata Tibar,
vo koja se odrùva{e sve~eniot priem, gostite gi pre~ekuva{e
ambasadorot Anri De @uvenal.
Priemot se odrùva{e vo mirnite i sre}ni povoeni
vremiwa vo ve~niot grad. Ambasadorot De @uvenal ima{e za sekogo od
uglednite italijanski li~nosti , kako i za drugite gosti po nekoj ubav
zbor. Se interesira{e posebno za li~nostite koi nemal prilika da
razgovara porano. Vo eden moment be{e najaven: Ko~o Semini, student od
Albanija vo Rim. Be{e prviot od redicata stranski studenti, so koi
osven pozdravot, ambasadorot De @uvenal si dozvoli da rameni pove}e
zborovi:
-Zna~i, vie ste od Albanija, a studirate vo Italija.
A od koj grad ste?
-Od Pogradec sum, ekselencio. Toa e grad~e na bregot na
Ohridskoto Ezero.
-Pogradec, Pogradec...Sum slu{nal za ovoj grad.
Ko~o Semini si re~e vo sebe: ova }e e diplomatska
kurtoazija. Pa vo Rim i Peru|a toj zapozna mnogu Italijanci, Francuzi i
mnogu drugi, pa nikoj ne znae{e za Pogradec. Ponekoga{ poradi toa i go
promol~iva{e vo razgovorite svojot roden grad. Koj }e im objasnuva{e
kade e toa.
Ambasadorot De @uvenal prodolì:
-Pred nekoe vreme se vrativ od Alep i od Damask. Bev tamu
guverner na Francija. Vo Damask ja zapoznav gospo|ata Atina Lazar
Todoli, sopruga na na{iot general Eduard Mortie.
-Kako toa?
Atina e moja tetka...-re~e iznenadeno Ko~o Semini.
-Kolku e svetot mal!- re~e ambasadorot.
Ko~o Semini, vo nekolku miga, ostana bez zbor. Zad nego
~eka{e redica ambasadori i gosti. Ambasadorot @uvenal dopolni:
-]e se vidime povtorno na priemot. Imam {to da vi kaùvam
za va{ata tetka Atina...
Ko~o Semini, zaedno so svojot prijatel Marsel Laribe se
izgubija vo tolpata lu|e vo golemata sala. Se posluìja so {ampawsko,
{to im go podade prviot kelner {to mina kraj niv.
Si nazdravija.
-Si imal poznata tetka! Nikoga{ ne si mi zboruval za nea!-
se oglasi prv Marsel Laribe.
-E, toa e dolga istorija.- re~e Ko~o Semini.
Ambasadorot De @uvenal, dodeka se pozdravuva{e so drugite
gosti, ne go gube{e od vid albanskiot student. Otstapuvaj}i go za malku
svoeto mesto na pre~ekot na gostite na ministerot sovetnik, ambasadorot
De @uvenal, brgu se najde kraj Ko~o Semini i Marsel Laribe. Gi pokani
da sednat na bliskoto kanape so crveno kadife. Povtorno gi posluìja so
{ampawsko.
-Kako {to vi rekov, ima mnogu da se raskaùva za va{ata
tetka Atina i za nejziniot soprug Eduard Mortie. Tie mi ostanaa vo
nezaboravno se}avawe...
Ko~o Semini, vedna{ saka{e da kaè deka kako dete se
se}ava na svadbata na svojata tetka. E, kakva svadba be{e toa! Se slavele
mnogu raboti. Em bliskata pobeda, em qubovta na ubavata Atina so
komandantot Mortie. Se vozdrà da ja kaùva svojata istorija za taa
qubov i nastanite okolu nea. Saka{e da doznae ne{to za svojata tetka i
nejzinata sudbina, {to te{ko bi gi doznal da ne be{e ovaa sredba so
ambasadorot.
-Na mestoto guverner na Sirija, -prodolì ambasadorot De
@uvenal,- jas go zameniv generalot Moris Saraj, porane{en komandant na
Isto~nata armija. Toj od tamu i se znael so toga{niot major Eduard
Mortie, komandant na francuskata okupirana zona na Pogradec.
Moè da se pretpostavi deka toj samiot go povlekol Mortie
vo Sirija, zaedno so negovata Atina. Mnogu gi po~ituval. Se zboruva deka
poradi nastoj~ivata podr{ka na Albancite vo Golemata vojna i poradi
sozdavaweto na Republika Kor~a, bil povle~en od komandnata pozicija
na Isto~nata Armija vo Solun. No, toa e drugo pra{awe.
Ko~o Semini se ufrli:
-Se se}avam ubavo na komandantot Mortie. Toj ne saka{e
kako svoi deca. Toj i ni ja vlea qubovta za francuskiot jazik.
Maesel Laribe so golemo vlijanie go slede{e razgovorot.
Nemu, ambasadorot Anri De @uvenal mu be{e poznat kako isklu~itelna
li~nost od javniot ìvot na Francija. Podocna toj mu re~e na Ko~o
Semini deka ambasadorot bil soprug na slavnata pisatelka Kolet i
direktor na vesnikot "Le Matin".
Ambasadorot De @uvenal mu pridava{e posebno zna~ewe na
neo~ekuvanoto poznanstvo so vnukot na Atina. Se o~ekuva{e vo sekoj
moment na podiumot, na koj eden mal muzi~ki orkestar izveduva{e dela od
klasi~ni francuski kompozitori, ambasadorot De @uvenal da gi
pozdravi gostite, kako {to predviduva{e protokolot. No, toj drè{e do
toa najnapred da go zavr{i razgovorot so albanskiot student:
-Va{ata tatka Atina, prekrasno go be{e sovladala
arapskiot jazik, duri i gi poznava{e negovite dijalektalni varijanti koi
se govorea vo Sirija i vo Liban. I ne samo toa. Taa se istakna i kako
posrednik vo vospostavuvaweto na mirot so pobunetite Druzi.
Ko~o Semini kako da ne im veruva{e na svoite u{i.
Svoevremeno, tetka Atina koga ide{e vo Pogradec, mu raskaùva{e za
svoite podvizi vo Sirija, koi toj toga{ gi smeta{e za prikaski.
Ambasadorot De @uvenal be{e zadovolen {to po tolku
godini moè{e za prv pat da svedo~i za hrabrata Atina Mortie i toa
pred eden nejzin vnuk, pa prodolì:
-Bea toa te{ki vremiwa za Francija vo pobunetiot Damask.
Ne moè{e lesno da se najde vistinskata strana vo taa pove}e etni~ka,
pobuneta sredina, osobeno po nesre}noto bombardirawe na Damask od
strana na francuskata avijacija. Atina Todoli, toga{ oble~ena vo
arapska ruba, umno i hrabro posreduva{e na te~niot jazik na
domorotcite. Lu|eto od sprotivstavenite strani imaa doverba vo nea.
Be{e sila od èna...
Golemata sve~ena sala be{e celosno ispolneta. Caruva{e
vistinska prazni~na atmosfera. Muzikata stivnuva{e. Se o~ekuva{e
ambasadorot De @uvenal da se najde na podiumot, pa da odeknat zvucite na
Marseqezata. No, toj saka{e u{te ne{to da mu dore~e na albanskiot
student:
-Samo da ja videvte Atina kako hrabro java{e na kamili i
brzi arapski kowi po pustinata! Stignuva{e kako molwa na mestoto na
sudirot. Gi smiruva{e lu|eto.Im vleva{e nade`.
Ja narekoa "albanska amazonka".
Da, be{e ubava i hrabra èna! I eve na ovoj praznik na Francija, za koja
taa se bore{e, ñ se poklonuvame na hrabrosta.
Ambasadorot De @uvenal, svesen deka gostite go ~ekaat
negoviot pozdrav, se upati kon podiumot. Odeknaa zvucite na
Marseqezata...
Be{e toa ubav prazni~en den vo ìvotot na Ko~o Semini.

Utredenta, {tom stasa vo Peruxa, zede da ñ napi{e ubavo i dolgo
pismo na teta Atina, koja toga{ ìvee{e so svojot soprug vo Aviwon. Toj
ne ñ pi{uva{e samo za neobi~niot i isklu~itelen nastan od sredbata so
ambasadorot De @uvenal, tuku bara{e od nea da ñ prosti {to na vremeto
ne ñ veruval vo toa {to taa mu go raskaùvala za nejzinoto vreme vo
Sirija...
EPILOG
Vojnata be{e zavr{ena. I poslednite da francuski vojnici
bea damna zaminati od Pogradec. Nemirot kaj lu|eto, koj se ~uvstvuva{e
od bliskite granici tivko is~eznuva{e.
Tatko po nekolku godini neo~ekuvano se vrati neo~ekuvano
od Stambol. Go o~ekuvaa na voobi~aenoto mesto, kraj Ezeroto, kaj {to
zapiraa site vra}awa i zapo~nuvaa site neizvesni zaminuvawa.
Tatko se vra}a{e od Stambol so izu~en advokatski zanaet. Toj studiral
{erijatsko i sovremeno evropsko pravo spored urnekot na reformite na
Ataturk.
Stigna so ~eza od Ohrid so dva kuferi knigi. Bea dojdeni
najbliskite od semejstvoto. Tuka bea baba, dedo i bliski rodnini, kako i
nemalkute namernici. Pri sleguvawe od ~ezata, padna eden od kuferite.
Nasekade ima{e knigi.
-Auuu, knigi! Kolku knigi!-izvika za~udeno nekoj od
prisutnite.
Nikoj dotoga{ od pe~albarite, posebno od Stambol ne be{e
se vratil so knigi. Mnogumina pretpostavuvaa, a i bea vo pravo deka i vo
drugiot kufer ima{e knigi. Vo kuferite vsu{nost be{e sobrano seto
Tatkovo stambolsko vreme.
Ima{e mnogu ~itani i nedo~itani knigi na turski i francuski jazik.
Ima{e najmnogu knigi od pravoto, razni zakonici od zemji na Istok i
Zapad. Knigi koi treba da go promenat ìvotot vo Zemjata na ezerata
spored instituciite {to gi za`veea francuskite oficeri na ~elo so
komandantot Mortie.
Tatko se vra}a{e od Stambol, a kako da ide{e od Evropa, preku malata
vrata {to svoevremeno mu ja podotvorija Kor~a i Pogradec preku
francuskite oficeri. Vo vremeto na svoite studii vo Stambol, Tatko
dlaboko be{e navlegol vo revolucijata na Ataturk, posebno vo
laicizacijata, koja svoevremeno zapo~na da ja sproveduva so francuskite
oficeri vo albanskite u~ili{ta vo Pogradec. Od francuskite oficeri
dozna za slavnite prosvetiteli, za golemite idei na francuskata
revolucija, za Deklaracijata na pravata na ~ovekot i gra|aninot.
Veruva{e deka so iskustvoto od Stambol samo }e ja zacvrsti Evropskata
vizija za svojata zemja. Vo gradot prodolùva{e da ìvee francuskiot
duh...
Tatko, kako novope~en advokat, dlaboko navlezen vo
obi~ajnoto pravo, so dobri poznavawa na otomanskoto i evropskoto
pravno iskustvo, ~uvstvuva{e deka be{e pred zna~ajna misija vo svojata
zemja, no i po{iroko... Tokmu knigite doneseni od Stambol, treba{e da
vlijaat vrz tatkovata sudbina, kako i vrz onaa na negovite potomci. Od
kuferite so knigi be{e podzapla{ena i negovata majka, koja se potseti
na francuskoto vreme, koga sinot ñ ide{e so mnogu knigi od francuskata
uprava i minuva{e po celi no}i so niv. Taa toga{ pretpostavuva{e deka
tokmu tie knigi mu go izmestile patot na sudbinata.
I sega povtorno knigite gi smeta{e za glavni vinovnici {to nejziniot
sin se vratil od Stambol. Majka kako majka. Sre}na za vra}aweto na
sinot, ìv i zdrav, zgora na toa i mnogu u~en, taa dlaboko vo sebe ja
potisnuva{e setata {to nejziniot sin ne ostala vo Stambol.
Na Tatkovite knigi, najmnogu se raduva{e dedo. Ovie knigi
mu potvrduvaa deka sin mu bil na dobar pat. Ima{e mnogu pra{awa koi go
kopkaa Tatko, za Pogradec i vremeto na negovoto otsustvo. Ima{e i
mnogu odgovori koi dedo gi o~ekuva{e za vremeto {to Tatko go be{e
pominal vo Stambol.
-Ti sinko se vrati od Stambol so bel obraz. Ne gi stasa
Francuzite. Komandantot Mortie ni ostana veren na dadenata besa.
Kako {to umee{e najdobro go odbrani gradot.
Ne spasi sinko!
-Pa toj veruva{e tatko vo nas!
-Besata sinko ostana na{ata vera za site vremiwa.
Moè da se promeni Bog, no ne i verata.
-Jas tatko, vo Stambol, ~esto razmisluvav za vremeto minato
so komandantot Mortie vo Pogradec. Tamu go prodolìv studiraweto na
pravoto vo koe toj me vovede vrz osnova na francuskite i egipetskite
zakonici.
-Na{ata sudbina, sinko, ne e lesna za razbirawe. Nie sme
~uden narod. Vo nas se borat ostatoci od drugi narodi. Imame mnogu
obi~ai i mnogu zakoni. Francuzite sakaa da ni pokaàt koi sme.
No, da gi ostavime ovie razgovori za podocna.
Komandantot Mortie ~esto se razpra{uva{e za tebe. Koga
zaminuva{e mi re~e deka Francija sekoga{ }e bide otvorena za tebe.
Tatko so zadovolstvo gi slu{a{e ovie zborovi za svojot
spasitel. Mu be{e àl {to pove}e ne go vide.
Dedo po~uvstvuva deka be{e vreme na svojot sin da mu go
postavi pra{aweto za negovite ponatamo{ni planovi:
-Ubavo sinko {to se vrati! I nie imame zemja kaj {to moè
sre}no da se vgnezdi sudbata!
Tatko ni{to ne re~e. Ne saka{e seu{te da zboruva za svoite
planovi. I samiot ne be{e na ~isto koj pat da fati.
Dedo ja naseti dilemata na svojot sin i re~e:
-Ti sinko znae{ oti nas Turcite ne vikaat Arnauti, ama ne
znae{ zo{to?!
-Ne znam, ne znam, tatko!
-Jas }e ti kaàm sinko. Zborot ar-naut e od persisko poteklo
i zna~i: ne se vra}a nazad!
I taka, spored Turcite, nie sme ti lu|e koi nikoga{ ne se
vra}ame.
Ne moàm da go utvrdam to~niot izvor na ova kaùvawe. No
znam deka nakmnogu na{i koi zaminale vo Turcija, ne se vratile nikoga{.
Ti sinko se vrati!
Tatko ni{to ne re~e. Ja naseti nenametlivata strategija na
svojot tatko da go zadrì. Da ne zamine povtorno...
Dedo povtorno se oglasi:
-Ima edna pogovorka, sinko, koja za nas veli:
Arnaut, o Arnaut, në vënd të bukës, po blen barut!
(O Arnautine, Arnautine, namesto leb ti kupuva{ barut !)
Vreme e, sinko, da si go zarabotime lebot bez barut! Da si
bideme gospodari na svojata sudbina na Balkanot.
-Jas, tatko, re{iv da ne se vra}am vo Stambol!
Dedo ne go o~ekuva{e ovoj presvrt. So blag glas prodolì:
-I mene, sinko, ìvotot sé pove}e me roni. I ku}ata edvaj se
dodrùva na svoite temeli. Zemjata so godini ne se ora. ]e i treba sinko
na ovaa zemja mnogu pravdina i red, za da si se razbere i samata sebe, za da
ja razberat drugite. Ti, sinko, si na prav pat! Samo vnimavaj...
-Ne griì si, tatko. Jas kone~no }e ostanam ovde. Nabrgu }e
otvoram advokatska kancelarija. Ne }e se bavam so politika, a nitu sudija
nema da stanam.
-Umno, mnogu umno si izbral sinko. Ne mina mnogu od vekov,
a ovde mnogu vojni doìveavme. Balkanski i svetski. Balkanot u{te }e se
trese. Ama edna{ belkim }e se smiri. I nie, kako narod.
- ( ?)Tatko ni{to ne komentira{e. Ostavi dedo da ja zavr{i
mislata.
-Izberi go patot, sinko, denes ili utre kade {to du{ata }e
te vle~e. êsto na patot {to se izbegnuva debne sudbata. Mnogu te{ko se
otkriva vistinskiot pat.
Ovde asmata i natamu }e debne. Ti si pred vekot.
Ti sinko, vo Stambol, kraj tvojot vujko Ali Fethi Okijar,
vide kako se razmenija isto~noto i zapadnoto vreme.
Ali Fethi Okijar be{e i so sultanite, no i so Ataturk.
Umee{e, vo presudnoto vreme, koj pat da fati.
Tebe, sinko, i patot kon Stambol ti e otvoren. No, ti sam
presudi.
-Nam, tatko na site patot kon Stambol ni e otvoren. Vujko
Ali Fethi Okijar bi ne prifatil. Pred zaminuvawe, me pretstavi na
svojot prijatel, Ataturk. Znae{ li {to mi re~e toj toga{?
Dedo, za~uden od ovie zborovi, mol~alivo go gleda'e sina si,
koj prodolì:
-Ataturk mi re~e oti Turcija ima potreba od mladi i u~eni
lu|e.
Dedo so odmeren glas re~e:
-Ti, sinko, moèbi edna{ }e zamine{ kon Pariz, ili
povtorno kon Stambol. Kon Istok ili kon Zapad. Ti sigurno vo tvoite
o~i }e go ponese{ mojot lik. Samo ti }e gi nasledi{ negovite tajni koga
}e me nema. Sekoga{ }e bidam so tebe na patot {to }e go izbere{.
Sudbinata ne e vo sinxir, tuku e vo let!
Ti moè{ da zamine{, vo bilo koj pravec, no ni{to ne moè
da te odale~i od toa {to si...
Moè da se re~e deka Tatko ostana pod vlijanie na dedoviot

gen na ostanuvaweto. No, toj dlaboko vo du{ata be{e nagrizen i od
maj~iniot gen na zaminuvaweto.
Tatko stana vistinski stolb na dedovata ku}a. Semejstvoto
doìvea vistinski raste`...
Minuvaa godinite. Tatkovite francuski iluzii ostanaa
zarobeni vo granicite na svojata zemja. Francuskiot son be{e potisnat
od balkanskiot, za da na krajot ostane potone dlaboko vo Tatkovata svest.
Ne se vrati nitu vo Stambol, nitu pak pojde vo Pariz, tuku na po~etokot
na Vtorata svetska vojna ja mina bliskata granica, spasuvaj}i se od
fa{izmot i asmata.
Se najde na drugiot breg na Ezeroto, kade go stasa vremeto na
komunizmot. So kadiskata diploma od Stambol, stana socijalisti~ki
sudija. Otkako vo Makedonija, gi otkri bitolskite kadiski sixili,
poznavaj}i go staroto osmansko pismo, do krajot na svojot ìvot gi
de{ifrira{e starite sudski zapisi.
Tatkovit francuski son se ~ine{e zasekoga{ is~eznat. No, toj oìvea
pred samata negova smrt, koga kako vo testament mi go otkri svojot
francuski jazik, velej}i mi:
C'est fini, cette fois-ci, mon fils! (bi trebalo da bide
istata re~enica od po~etokot ?)
Ova be{e negoviot vistinski kraj, a za mene po~etok na
potragata po negovoto francusko vreme...
Skopje- Pariz - Skopje
2OO3-2OO7
Забелешки:
- Како што постои епилог така да се воведе и пролог. Прологот да заврши
со почетокот на кажувањето на Таткото.
- Да се скратат сите делови што се вон романот, или не се битни за него, а
се повторуваат од другите романи.
- Да се скратат деловите што се однесуваат на генералот Сарај, за да се
приближи појавувањето на Таткото.
- Да се продлабочи односот на Атина и Мортие. Веројатно е дека меѓу
Мортие и Атина се случило нешто, можеби само некој разговор кој ги
продлабочил чувствата меѓу нив двајцата. Битно е дека таа е учителка!
Но читеателот тоа треба да го види. Што е она што освен погледи ги
привлекува еден кон друг Атина и Мортие? Да се насети во нејзиниот
карактер нешто од она што таа ќе стане подоцна, во Дамаск.
- Веќе рековме дека сите личности; Сарај, Декуан, Мортие, Атина и други,
се реализираат вон нивната средина. Но не само професијата, нивните
делувања, односот кон животот, населението, го определуваат нивниот
карактер, во кој секако е битна наувната хуманистичка определба.
Нивните усилби да го разберат народот каде што војуваат ги чини тие да
се повеќе од војници. А Атина ја чини да е повеќе од жена!
- Да се исчистат сите историчности и коментари на писателот.
- Убави се сите слики каде што личностите се покажуваат со нивното
делување. Повеќе кажуваат сцените каде што има некакво дејствие од
сите размислувања и дигресии на авторот.

Потрага по елен лејбовиц

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Потрага по елен лејбовиц

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

PRV DEL

Tatko be{e na zalezot od svojot `ivot koga, eden den, vlegov vo

No, sega da se vratam na Tatkovoto ka`uvawe...

U{te kako dete, se se}avam koga Tatko dr`ej}i me za raka me

Vo Skopje, vo poslednata stanica od ,,itinererot,, na tatkoviot

* - Zavr{i moeto sine...ovojpat navistina zavr{i !

Tatkovite posledni zborovi, sami po sebe, mo`ebi nemaa nekoe

Sudbata te iznenaduva naj~esto tamu kade {to najmalku ja

Ostanaa pretpostavkite deka eden den }e se podotvori vratata na

Osamna i toj den vo mojot `ivot. Pojdovme kon makedonsko-

Taka knigite, pi{uvani vo potraga po patot na vra}aweto od

So o`iveanite Tatkovi svedo{tva i knigi, se najdov pred

Mnogumina od visokite eliti dov~era{ni otomanski eliti, koi ne

Solunskata polno}, so bujnata mirizba na mediteranskata

Polkovnikot Dekuan ja o~ekuva{e so netrpenie poslednata sredba

Vo prostorot dlabe{e ~udesnata mediteranska no}. Samo odglasot

Vo toj dekemvriski den, pred gradskata ku}a na Kor~a be{e

Generalot Moris Saraj, vo Solun, so te{ko srce ja primi vesta za

Najcelosni informacii ima{e za svoite francuski vojnici. Tie bea i

Koga polkovnikot Dekuan vleze vo kabinetot i se pozdravi

Hroni~arite na Golemata vojna ja obele`aa 1919 godina, kako

Nema{e pokriti~en period za sojuznicite vo Golemata vojna, no i

Vo vremeto koga se veste{e krajot na Otomanskata Imperija,

Vo toa vreme Tatko vleguva{e vo zenitot na svojata mladost,

Koga vo dale~inata go pozna cvrstiot ~ekor na svojot najstar

Tatko, so brzi ~ekori se upati kon ~ardakot. Znae~e deka

Konakot be{e gostinskata ku}a so golem ~ardak. So ubav

Obi~no na sobirite vo konakot, dedo prv zema{e zbor,

Dodeka dedo vo konakot se presmetuva{e so minatoto, so

I kako sega dedo da gi najde vistinskite zborovi pred

Vo dalninata probiva{e nad Ezeroto svetlinata na

Son~evite zraci go osvetluvaa bregot na Ezerot niz

Tatko zamina kon svetlinata, koja zra~e{e od odaj~eto kade

Izgreva{e ~udesen den vo ezerskata zemja. Bavno se kreva{e

Se bli`e{e zalezot na sonceto. Ezeroto blesnuva{e so

Spored francuskiot voen izvestuva~ @es Aser, koj ja

Bitkata za Pogradec ne zavr{uva{e samo na bojnoto pole. Za

Pogradec se bude{e so novi gospodari. Kutrite gra|ani bea

Generalot Groseti, makar isto{ten od golemiot napor i

Generalot na dobienata mala bitka vo Golemata vojna, be{e

Ova be{e vistinskiot kraj na prestojot na generalot Saraj

Pravednite bitki, mo`ebi se samo Bo`ji. Tie ne zavr{uvaat

Dedo znae{e deka nema da gazi niz rozi na patot kon

Dedo odvreme na vreme go vade{e ~asovnikot od xep~eto na

Pred gradona~alstvoto be{e postroen francuski voen

Vo gradot kraj Ezeroto po~nuva{e novo vreme. Toa be{e

Dedo gi sobra na konak site sovetnici na op{tinata kako i

Na dedo Amed Karafil Sulstarova mu be{e nate`nalo

Dedo i Tatko odea vo presret na noviot den na istorijata na

So vekovi du{ata na semejstvoto be{e vrzana za zemjata. Se

Dedo Amet veruva{e deka vo vremeto na francuskoto

Tatko be{e iznenaden koga vleze vo kabinetot na

Tatko go mina ku}niot prag so knigite koi gi dobi vo

Vleze tatko so knigite na ~ardakot. Gi rasposla site na

I koga ide{e od Kor~a kon Pogradec, otkako go odmina

Koga komandantot Mortie, pristigna vo svojata rezidencija

Blesna novo utro.

Nastapuvaa najubavite denovi vo `ivotot i komanduvaweto

Komandantot Eduard Mortie, najposle mo`e{e ne samo da

Otkako kapetanot Loalije gi pretstavi site ~lenovi na

Kapetanot Loalije se rastr~a po gradot, nebare potiknat od

Vo Pogradec i vo seta zona pod francuska vlast se ras~u,se

Koci Tu{i znae{e deka Lazarica potajum vo sebe be{e

Kapetanot Loalije nestrplivo go o~ekuva{e Koci Tu{i vo