BESeDA

HUZARJI NA POLICI
1
Fran Erjavec
Huzarji
na Polici
BESeDA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
O M N I B U S
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
2
BESeDA
Fran Erjavec
HUZARJI NA POLICI
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-133-9
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
3
Prvo poglavje
Z
aradi poslednjih vojska je bilo tudi v nai domaiji
ivahneje vojako gibanje. S tem pa e ni reeno,
da bi bil nae mirne ljudi navdihnil vojaki duh, marve
hoem le rei, da so skozi nae deele pogosto prehajale
soldake tolpe. Torej so tudi nae vasi, posebno kar jih
je blizu velikih cest ali blizu eleznice, mnogo trpele z
nastanjevanjem vojakov. Marsikaka vas, ki morebiti od
francoskih vojska ni videla vojaka, dobila je zdaj te gos-
te, katerih ravno nikjer niso veseli. Ali na Polici pa jih ni
bilo najbr kar vas stoji; izvzemi, e se je kaken peec
na eksekucijonu vasih izgubil v te kraje in e to le red-
kokdaj, ker so Poliani, dobri kristjanje in zvesti podlo-
niki, radi dajali Bogu, kar je bojega, cesarju, kar je ce-
sarjevega. Lahko si tedaj mislimo, kako so se prestraili
Polianje, ko se zaene glas po deeli, da pridejo na Po-
lico vojaki in e celo huzarji. Lahko bi na prste ene
same roke setel vse Poliane, ki so videli kdaj drugega
konjika, nego svetega Martina v farni cerkvi na stran-
skem oltarju.
Polica je precej velika vas, ima blizu estdeset hi in
prijazna, etudi majhna graina stoji komaj dober stre-
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
4
ljaj dale zunaj vasi na nizkem holmcu, odkoder se prav
lepo vidi po vsej dolini. Na Polici stanuje upan z vso
sosesko. Polianje so miren in blag narod, pridno ob-
delujejo svojo zemljo, kakor so se nauili od svojih de-
dov in pradedov; poleg so pa tudi veseli in vsako nedeljo
so vse tri krme vasi polne dobrovoljnih gostov. Iz tega
idilinega miru vzdrami Poliane glas, da pridejo hu-
zarji. Sprva ni tega nihe verjel, ali kakor bi jih bil s kro-
pom popravil, vsi so povesili glave, ko pridejo neki dan
oe upan klavrni iz komisije in z alostnim obrazom
pritrdijo, da je res, kar je raznesla govorica po deeli.
Huzarji bodo res prili, skoro cel eskadron, le to se e
prav ne ve, kdaj. Da, kakor po pravici povemo, tega na-
znanila nobeden Polian ni bil vesel, ali so se tudi vse
Polianke v resnici prestraile te novice, tega zdaj e ne
smemo razodeti, to so enske skrivnosti in lahko bi re-
kle, da smo preve indiskretni. Vsak si lahko misli, kar
hoe.
Ali bolj kakor vsem drugim je lo to po glavi gospe v
gradu in pa oetu upanu. Ko bi upan e ne bil imel
sivih las, gotovo bi mu bili osiveli v teh dneh. Bolj kakor
kdaj se je kesal zdaj, da se pri zadnji volitvi ni odpove-
dal tej asti. Ni se ravno bal mnogih sitnosti in opravil,
najbolj ga je morilo, da ne za nemki govoriti, e manj
pa brati. Sosed ga je sicer tolail s tem, da, kakor je on
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
5
slial, huzarji govore samo madarski ali tudi to ga ni
moglo s pridom uteiti.
Najbr ne manj kakor upan, se je prestraila novih
gostov gospa graakinja. Ona si je mislila, da so vse lo-
veke slabosti zdruene v vojaku in nihe bi je ne mogel
preveriti, da to ni tako. Tudi je vekrat sliala, da so vo-
jaki, posebno pa kavaleristi, enskim srcem najnevar-
neji. Bog obvaruj, ona se ni bala zase (vsa ast in vse
potenje njeni zakonski zvestobi), njeno srce je bilo z
deveterimi zidovi zavarovano proti vsakemu napadu.
Pri tej trdnjavi vsa kavalerija z artilerijo vred niesar ne
opravi, infanterije e omeniti noem, in naposled gospa
tudi e ni bila ve v tisti dobi svojega ivljenja, da bi se
bilo treba bati treskov in neviht. Ali spotovani gospe je
hodilo nekaj drugega po glavi; imela je dve odrasli heri,
ki se nikakor nista mogli ujemati z materinimi mislimi
o vojakih, katere so bile po njiju razsodbi preosorne in
nepravine. Oni kratko in malo nista mogli razumeti,
kako bi mogel lep lajtnant ali postaven ritmajster biti
nevaren mlademu lepemu dekletu. Koliko lepih novel in
romanov sta e prebrali, ki so se vsi zaeli z nastanje-
vanjem in konali z enitvijo.
Mlaja, bolj poetina Berta si je e naprej izbrala naj-
mlajega lajtnanta, ki je tenek kakor jelka in ljubezniv
kakor lepo pomladansko jutro. Po lahtnem diplomu ne
bo vpraala, njej je dosti, da si zna lepe rne brkice pre-
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
6
drzno zafrkati in da umeje pisati take sladke billetsdoux,
kakrne je brala v zadnjem romanu. Praktineja Julija
je pa izvolila bolj postarnega, etudi malo torkljastega
ritmajstra, ki je pa, eravno ne knez, vendarle grof ali
vsaj baron. Imela bi ga neizreeno rada, e bi ponoi e
tako smral, da bi imel le lepo ekvipao, v kateri bi se
ona vozila.
upana je pa v tem imelo kaj hudo, glavo si je podprl
z obema rokama in je mislil na vse strani, kako bi si po-
magal v tej zadregi. Ali naj premiljava, kakor hoe, na-
posled se le vedno zmisli na Matizlja. Matizelj je bil
edini lovek v vasi, ki je znal za silo nemki brati in go-
voriti, seveda razen grajskih, s katerimi pa upan ni imel
rad opraviti, ker je imela soseska z graakom veliko in
staro pravdo zaradi nekega gozda. Ali z Matizljem je
bila spet grozna sitnost. Prvi je bil redkokdaj doma in
e se je tudi dral doma, bil je malokdaj trezen in poleg
je imel e to napako, da je bil zelo razmiljen in v tej raz-
miljenosti si je marsikaj prisvojil, kar ni bilo njegovo,
zato je prihajal pogostoma z gosposko navzkri, ljudje
so pa popolnoma govorili, da ima predolge prste. Bil je
doma sin, hodil je nekoliko let v olo in marsikatera
stara enica se je veselila, da bodo imeli na Polici kdaj
novo mao. Ali Matizelj Polianom ni privoil tega ve-
selja, obesil je uk na kljuko ter se poprijel ivanke, in kaj
se ve, morebiti bi bil prav dober kroja, ko bi ga ne bili
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
7
v belo suknjo vtaknili. Kar je pa priel od vojakov, ni bil
za nobeno rabo ve, pri hii ni prijel za nobeno delo, ker
ni hotel biti kmet; pa se tudi ivanke ni ve lotil. Najraji
se je dral mesarjev, pomagal jim kupovati in piti in
sploh se je vdal v voljo nebekega oeta, ki redi ptice
pod nebom, ki tudi nikoli ne sejejo in ne anjejo.
Tisto popoldne, ko so upan prinesli alostno novico
iz mesta, prebudil se je Matizelj ravnokar v svislih in,
premiljuje neimernost tega sveta, je stopal poasno
po vasi. Kar zaslii upanov glas: Matizelj, pojdi no
malo k nam, da nam kaj pove!
Kaj vam hoem jaz povedati, ker sami ve veste, ka-
kor jaz, odree se Matizelj, pa ves zauden, odkod da-
nes tolika prijaznost upanova, vendar stopi v hio. Tu
ne ve, bi li verjel svojim oem ali ne, upan je postavil
predenj poli vina in hleb kruha.
Na, jej in pij, e si potreben, pa povedi mi, kaki lju-
de so ti huzarji, ker se jih vse boji. Ti si bil sam vojak, pa
bo najbolje vedel povedati, so li res taki hrustje, kakor
se pripoveduje.
No! In pa kakni! To vam reem, vso vas vam bodo
obrnili! in e je imel polno bisago lai pripravljenih,
pa hitro mu ine misel skozi glavo, da se tu ni varno la-
gati, ker se bodo ljudje kmalu sami prepriali, torej hi-
tro popravi: Vsaj slial sem tako, ker sam jih nisem vi-
del.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
8
Kaj? Huzarjev nisi videl pa si tirinajst let komis je-
del; kaj si pa vendar delal?
Kaj sem delal? Na to je teko odgovoriti: veliko in pa
niesar. V tistem asu, ko sem jaz nosil belo suknjo, je
bil mir in vseh tirinajst let nisem priel iz Ljubljane, le
enkrat smo li pomagat begunov lovit po Kamnikih
planinah. Takrat je bilo alostno za vojaka, zdaj vsaj kaj
vidi po svetu.
Ali huzarji pa vendar tudi naega cesarja sluijo in e
bi bili e taki porednei, saj je vendar e pravica na sve-
tu.
Je, je pravica, toda je visoko poloena.
Naj e bodo, kakrni hoejo, bomo e kako izhajali,
saj so ljudje vendar.
To vam reem, vsak vojak je reve, da vam ni treba
vejega iskati. e je e tako velik gospod, najsi tudi rdee
hlae nosi, vendar nima svoje glave, kakor je nima pro-
stak, ki mora frajtarja posluati.
Res je, res, prav pravi.
Potem je Matizelj upanu e veliko pripovedoval o
teavah in sitnostih vojakega stanu. Ko je bil pa z
vinom e pri kraju, ree mu upan:
Matizelj, vidi jaz sem tako-le mislil: ti zna nemki
govoriti in brati, ti bi mi najbolj mogel pomagati huza-
re nastaniti, ker nemki bodo eni gotovo znali ali vsaj
nemko pisanje bodo s seboj prinesli. Torej mislim, da
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
9
bi dobro bilo, ko bi se doma dral, da mi bo pri rokah.
Priakujem jih pa vsak dan.
e prav, oe, e prav, bomo e naredili, kakor mora
biti. To bo naa skrb. Prosim vas, ker ste mi e z vinom
postregli, posodite mi e pipo tobaka.
upan mu ga da z veseljem. Matizelj ga zasmodi in
gre poasi iz hie. e nikoli ni tako poasno in mogo-
no stopal po vasi, kakor danes, pa kaj bi tudi ne, saj je
najimenitneja oseba v vsej vasi.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
10
Drugo poglavje
I
sti popoldan sta sedeli grainski gospodini Julija in
Berta v hladnici na grainskem vrtu.
Oh, kako sem vesela, vzklikne iva Berta, vre delo,
ki ga je imela v rokah, na mizo in plee po hladnici. Ko
bi bili mama tu, objela bi jih od veselja, da naju niso pu-
stili v ta pusti Jesenovec, akoravno sem se zadnji jokala.
Od alosti bi umrla, ko bi morala zdaj pri stari teti v Je-
senovcu sedeti in prejo navijati.
Ne nori kakor neumno dete, svari jo mirno Julija,
saj e ne vemo, kakni ljudje bodo prili.
Kdor bo najmlaji in najlepi in kogar se bo suknja
najtesneje oprijemala, ta bo moj, in nihe drugi, ko bi se
tudi s estimi konji pripeljal!
Kako si vendar preprosta! Ti bi se prvemu veternja-
ku obesila na vrat. Najprej moramo vendar videti, kdo
je in kaj je; lepo te prosim, vedi se dostojno!
Kaj ti pomaga dostojnost, ko se vedno dolgoasimo
tu v gradu, zmerom smo sami, ne pridemo v nobeno
drubo, zdaj je pa lepa prilika in Bog ve, kdaj spet pri-
de.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
11
Ti bi vedno rada norela, samo da bi bil kdo priprav-
ljen. Moram ti rei, da meni ta tvoja preprostost prav
ni ne ugaja.
Berta zdaj spet sede in vzame pletenje v roke in neko-
liko asa sta obe sedeli in pohajali za svojimi fantazija-
mi, Berta je koketovala z lepim lajtnantom, Juliji so bili
pa le v mislih ogrski grofje in baroni. Pa kmalu vre Ber-
ta delo spet iz rok in ploskne z rokama:
To je dobro, da ravno zdaj ni oeta doma, da bi jih le
e tako hitro ne bilo!
Jaz se oeta manj bojim kakor mame, saj jih pozna,
kakni so, odgovori ji bolj izkuena Julija.
Jaz se ne bojim ni mame ni oeta. V graini mora-
jo vendarle stanovati oficirji in listek se lahko stisne v
roko mimogrede, ali pa ponevedoma pade v travo kraj
pota, ko se bomo izprehajali po vrtu.
Tebi je vse v mislih, samo to ne, kar bi bilo treba. Na
to ne misli, kako bomo vzprejeli goste. To si mora mi-
sliti, da jih s svojimi starimi polkami in valcerji ne mo-
remo dolgoasiti in res je sramota, da nimamo nobene
noveje stvari za klavir. Danes e mora pisati v mesto
Milici, da nama polje kar najhitreje vse svoje ardae in
kre. Da bi jih mama kupili, tega e misliti ne smeva.
Berta je obljubila, da bo pisala, dasitudi ni mogla ra-
zumeti, emu bi bilo treba ardaev in krov.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
12
Ubogi gospodini si pa nista mogli misliti, kakna
nevihta se zbira nad njiju glavama. V tem ko sta se Berta
in Julija razgovarjali v hladnici in sanjali o prihodnji sre-
i, razmiljevali so mati, kaj bi jim bilo poeti. Da heri
doma ne moreta in ne smeta ostati, to je bilo gotovo. Ali
kam z njima? V Jesenovec? Gospa sicer ni nikoli rada
privolila, da sta li heri k teti v Jesenovec, ker je misli-
la, da sta tam preve prosti in predale od matere. Ali
ker se je stvar tako obrnila, vendar je manja nevarnost
pri stari teti v Jesenovcu, nego doma. Sklenili so tedaj
poslati obe tja in to e drugo jutro.
Gospa najde svoji heri v hladnici na vrtu.
Ker sta me zadnji tako nadlegovali in prosili, da bi
li radi k teti, dopuam vama, ker sem re dobro pre-
mislila!
Ko bi jima bila mati povedala, da je jesenovka teta
umrla, gospodini bi se ne bili tako prestraili, kakor sta
se zaradi te novice. Julija je obledela in se od jeze ugriz-
nila v ustnico, Berti je pa od strahu padlo pletenje iz rok
in solze so ji zaigrale v oeh.
Julija se prva zave ter na videz s prav mirnim glasom
ree: Res sva vas spomladi prosili, da naju pustite, ali
zdaj bi nama bilo ljube, da ostaneva doma. V tej veliki
vroini se ni posebno prijetno tako dale voziti.
Ako se odpeljeta zjutraj ob petih, e sta pred veliko
vroino v Jesenovcu.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
13
Ali ravno zdaj je doma toliko dela, da ne vem, kaj bi
prej v roke vzela, saj e oetovo perilo ni zgotovljeno.
To je najmanja stvarca, platno lahko s seboj vzame-
ta.
Ali pomislite
Dosti je besedovanja! Jaz vama imam le to poveda-
ti, da bo jutri ob sedmih koija napreena, tedaj pospra-
vita e danes, kar mislita vzeti s seboj.
Zdaj se Berta ni mogla ve vzdrati, od jeze zacepeta
in ree nejevoljno: Zakaj pa ravno zdaj? Ravno zdaj, ko
pridejo huzarji?
Julija jo srdito pogleda, ona e ni obupala mater pre-
govoriti, ali zdaj je vse izgubljeno.
Aha, zdaj vaju imam, ptiici! Kajne, huzarji vaju dre
tu? Mislila sem si, da bo kaj takega. Lepi heri imam,
lepo veselje mi delata zdaj na stare dni! To je vajina hva-
lenost, to je sad moje skrbne vzgoje!
Vi bi menda radi, da bi bili tercijalki, togoti se Ber-
ta, in da ostaneva stari devici. Raji grem e jutri v klo-
ter pa se ponunim. Najbolje bi pa bilo, da bi umrla!
Pri teh besedah se tako bridko zajoka, da se sama sebi
smili.
Kakor sem rekla, jutri ob sedmih da sta pripravlje-
ni!
Na te besede gredo gospa iz hladnice, Julija pa bleda
od jeze gre za njimi. Berta ostane sama in ihti e huje.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
14
Ko je bil ves predprt premoen, ustavijo se ji ele solze,
obrie si objokane oi in miluje samo sebe. To, kar je
naposled rekla, ni bilo ravno resnica, zdaj si je e spet
premislila, umreti e noe, tudi v kloter e ne gre, ali to
je pa sklenila, ko bi zdajle priel lajtnant s rnimi brki-
cami pod vrtni zid, takoj bi se mu dala odpeljati! ma-
teri vkljub. Ker pa lajtnanta le predolgo ni, gre poasi za
sestro in srdito mee svoje stvari v koveg. Ali toliko si
je pa obljubila, da se nala zaljubi v prvega, ki pride,
seveda s tem pridrkom, ako ji bo pogodu.
V tem se je glas, da pridejo huzarji, raznesel e po vsej
vasi. Moje so proti veeru po dva po trije skupaj stali in
se pomenkovali o rdeehlaarjih, ker toliko so e zve-
deli, da imajo vsi rdee hlae. Tudi krme so se ta veer
bolj napolnile, nego je bilo sicer navada ob delavnikih;
posebno pri Nepotrebniku so bile vse mize zasedene.
Nepotrebnik je ele pred enim letom zael krmariti in
ker so vsi vaanje mislili, da sta na Polici dosti dve kr-
mi, prijelo se je novega krmarja ime Nepotrebnik. In
od poetka je bilo res videti, kakor bi bil nepotreben in
morebiti e ni kmalu imel toliko gostov kakor nocoj.
Tega pa ni bilo krivo njegovo vino, marve vse kaj dru-
gega. Nepotrebnikov sin, ki v mestu hodi v olo, prine-
sel je lani, ko je priel na poitnice, s seboj podobo, ka-
tero je nabil na hlevna vrata. Na podobi je bilo naslika-
nih est huzarjev, vsi od glave do peta rdei kakor ma-
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
15
kov cvet, vsi so imeli neznano hude obraze, brke navi-
hane kakor pilje in sablje zamahnjene. Do danes se
nihe ni zmenil za to podobo, le Nepotrebnikov hlapec,
ki bi k letu moral dobiti list za vojake, ogledoval jih je
vasih s plahim srcem. Danes proti veeru je pa vsa vas
romala do Nepotrebnikovega hleva, in moe, ki so prili
e do hleva, te je Nepotrebnik lahko pregovoril, da so
stopili e ez dvorie v hio in dali za poli vina. Tu je
imel danes posebno Matizelj vesel dan, od vseh strani
so mu napivali ter ga izpraevali. Matizelj, ki je bil pri
upanu e celo pohleven, navzel se je tu vinskega duha
in je vse drugaegovoril; posebno ker je tudi on videl
podobo na hlevnih vratih, bil je naglo cel vede. Zdaj jih
je znal tako opisovati, kakor bi bil najmanj deset let slu-
il z njimi. Seveda jih je opisal, da se Bogu smili. Govo-
re tako, da jih iva dua ne razume, vedno se bijo s Tur-
kom in so na pol divjaki, toliko da otrok ne ro.
Precej pozno so se moje razli pobiti in zamiljeni.
Na poti dregne Matizlja Pikur, ki je imel malo kramo v
vasi, ter ga povpraa, kaj huzarji najraji jedo.
Samo suho slanino! odgovori mu Matizelj, brko-
ne zato, ker jo je on neizreeno rad jedel. Pikur si je
precej drugo jutro naroil cel boh.
Fantje to no niso ukali, na vasi so bili pa vsi, vsak je
el svoja pota in dekleta so si drugi dan pravila na poto-
ku, da e niso bili kmalu tako ljubeznivi kakor sinoi.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
16
Tretje poglavje
D
rugi dan popoldne kar nanagloma vstane velik
hrup po vasi. Otroci, ki so se igrali pri mlaki zunaj
vasi, so prihrumeli z neznanim vpitjem v vas.
So e tukaj, so e tukaj! krie vsi na vse grlo in kma-
lu za njimi pripodi Monikov Anek v najvejem kolo-
pu svojo mavro, ki se je mirno pasla ob cesti. Otroja
drhal vedno bolj naraa in vsi teko krie v dolenji ko-
nec. Na ta krik privro ljudje iz vseh hi na ulice ter gle-
dajo proti kapelici, kjer se prevali cesta ez mali klanec.
Nobeden ni povpraal, kdo prihaja, vsi so razumeli
otroji vri.
Zdaj se prikaeta izza znamenja dva huzarja, ki se pa
nista tako drvila, kakor onih est na Nepotrebnikovem
hlevu, marve prav zlono sta jahala proti vasi; tudi ni-
sta imela golih sabelj, kar je ljudi precej potolailo. Pod
lipo, ki stoji pred cerkvijo v gorenjem koncu, ustavita se
in poskaeta s konj; upan pa, ki je tudi slial otroki
krik, hiti v eni sapi k njima. Eden od huzarjev odpre svo-
jo veliko rdeo listnico, vzame iz nje pismo z velikim pe-
atom ter jo poda upanu. V tem so pa pristopili tudi
drugi moje in so ez upanove rame ogledovali pismo,
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
17
katero je upan preobraal na vse strani in skupno z ro-
kami pripovedoval huzarjema, da ne zna brati, a tudi ta
dva sta migala z ramami.
Kaj je Matizelj? Zlodej vedi, kje ga pes dri! Pojdite
ga iskat! ree upan fantalinom, ki so prili poasi bli-
e. Kakor blisk jo udero fantje po vasi in Matizelj! Ma-
tizelj! se je razlegalo na vse kraje. Matizelj je bil ta trenu-
tek najimenitneja oseba v vsej vasi. V tem ko so otroci
iskali Matizlja, ogledovali so ljudje, katerih se je im-
dalje ve zbralo, natanko huzarja. Najudneje se je zde-
lo vsem, da ta dva nimata rdeih hla, marve da sta vsa
modra kakor plavica v penici; tudi se je ljudem dobro
zdelo, da nista imela tako hudih brk, in Nepotrebniko-
va Polonica, ki je gledala izza vrtnega plota, je rekla, da
ta dva nista na pol tako huda videti, kakor so oni na vra-
tih. Da bi pa huzarja predolgo zunaj ne akala in da bi
morebiti ne bila nejevoljna, jima namigne upan z omi
in z rokama, naj gresta z njim. Huzarja primeta vsak
svojega konja za uzdo in gresta pe za upanom, ki za-
miljeno ogleduje veliki peat na pismu.
Otroci so prevpili vso vas, pogledali v vse krme, po-
vpraevali po vseh hiah v katerih se je navadno oglaal
Matizelj. Ali vse zaman! Matizlja ni bilo nikjer, ravno
danes, ko ga je bilo najbolj treba, izginil je. Pri zadnji hii
so ele zvedeli, da je el z mesarjem na Kozje brdo ko-
trunov nakupovat. upan je bil v veliki stiski, kaj hoe
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
18
poeti; pismo se vendarle mora prebrati. Napravi se,
vzame pismo in gre z njim v grad, etudi nerad.
Gospa mu rada prebere pismo, iz katerega se je zve-
delo, da pride jutri stoindvajset konjikov, za katere mora
vas pripraviti stanovanje in ive. Za ritmajstra in lajt-
nanta z dvema sluabnikoma vred je bilo pripravljeno v
gradu, drugje pa upan e tisto popoldne s prisenimi
momi razdeli med vaane, navadno v vsako hio po
dva, le koarji so bili prosti, zato so pa upan in e ne-
kateri drugi trdnei kmetje vzeli po tri. Ta dva, ki sta pri-
nesla pismo, ostala sta takoj pri upanu.
Drugo jutro okoli enajstih so se zasliale trobente in
od znamenja se je valil prah kakor siv oblak proti vasi;
niti konjikov niti konj ni bilo videti iz prahu, ule so se
le trobente in peketanje konjskih kopit. upan s svoji-
ma huzarjema jim hiti naproti. Po dva in dva so jezdili
v vas in se postavili v red pred cerkvijo. upan hitro pri-
stopi z zeleno kapico v roki k ritmajstru in lajtnantu, ki
sta poskakala s konj, in ju ponino pozdravlja. Nista ga
sicer razumela, ali toliko sta videla, da jima veli, naj gre-
sta z njim. upan ju pelje naravnost proti graini in ko
so zavili za cerkev, poskakali so tudi huzarji raz konj in
priseni moje so jih jeli deliti po hiah. Skoro vsak go-
spodar je priel sem ter je vzel dva ali tri moe, kolikor
mu jih je bilo namenjenih, in kmalu se je spraznil pro-
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
19
stor pred cerkvijo. Ko je poldne zazvonilo, sedeli so e
vsi pri polnih skledah.
Med potom si je upan od strani ogledoval oficirja.
Oba sta bila mlada, ali vendar je bil med njima velik raz-
loek. Ritmajster, ki je bil nekaj let stareji od lajtnanta,
bil je lep mo; njegov sicer resni obraz je pokazoval ne-
ko dobrotljivost in na prvi pogled se je ta mo prikupil
upanu; tudi njegov govor, dasi ga ni razumel, zdel se
mu je prijeten in ljubezniv. Lajtnant je bil nekoliko veji
od ritmajstra, ali njegov podolgasti, mozolasti obraz je
bil nekoliko prazen in v vsem se je zdel upanu podob-
neji velikemu fantalinu nego jedrnemu mou. Na graj-
skih vratih je upan izroil gospoda hini, ki ju je e pri-
akovala in ju precej vedla v pripravljene sobe. V gradu
ni bilo videti razen hine ive due, to se jima je zdelo
udno.
Ali so gosdpoda doma? vpraa ritmajster hino.
Sama gospa so doma.
Prosim, naznanite jim, da sva prila in da bi jih rada
pozdravila, br ko se probleeva.
Precej jim povem, veli hina, odpre gostoma vrata
in odide.
Gospod lajtnant, ako se prej preobleete, pridite v
mojo sobo; ako se pa jaz prej, pridem k vam.
Dobro, gospod ritmajster!
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
20
Vsak je imel dve sobi. Sobe so bile prav prijazne, po-
hitvo je bilo sicer precej starinsko, ali vendar edno in
v najlepem redu. Ritmajster je bil prej gotov in stopi v
lajtnantovo sobo.
Dragi gospod ritmajster, meni se vse tako dozdeva,
da smo prili v pravo puavo.
Kolikor sem mogel s pota videti, okolica je prav pri-
jazna.
Jaz nisem bil nikoli in nikoli ne bom prijatelj idili-
nega ivljenja. Ako nimam druine, umrl bi raji od
dolgega asa.
Nikar se ne prenaglite, saj razen hie e nikogar ne
poznate. Bog ve, kako veselje vas aka.
Mogoe, ali meni nekaj pravi, da se bomo dolgoa-
sili, kakor po navadi na deeli.
Kar se mene tie, rei moram, da sem doslej uil e
malo dolgega asa. Jaz mislim, da je lovek sam kriv, ako
se dolgoasi.
A da! Ne zamerite! namuza se nekako zaniljivo
lajtnant. Skoro bi pozabil, da ste filozof.
Ako se pravi to filozof biti: ne ravno v sebi iskati sre-
dia, okoli katerega bi se moral vrteti svet, marve le
kakor lovek iveti med ljudmi, potem sem filozof.
Lajtnantovo dolgo lice se je pri teh besedah e bolj
podaljalo, rekel pa ni niesar.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
21
Gospod ritmajster, jaz sem pripravljen! Ako hoete,
greva se poklonit gospe.
Ko sta stopila na mostov, stala je tu e hina in jima
je pokazala velika vrata. V veliki sobi je sedela pri gore-
njem oknu gospa v prosti domai obleki s pletenjem v
rokah. Ko se odpro vrata, poloi delo iz rok, vstane in
jima gre nekoliko korakov naproti.
Gospa milostljiva! izpregovori ritmajster. Usoda
naju je privedla pod vao streho in prisiljena sva neko-
liko asa uivati vao gostoljubnost. Veva, da vam bo to
naklonilo marsikako sitnost, ali jaz in tudi moj prijatelj
iskreno eliva, da bi vas kar najmanj nadlegovala, in
prosila bi vas, da bi zaradi naju ne izpremenili najmanj-
e stvarce v svojem navadnem ivljenju. Jaz sem ritmaj-
ster Mokoinyi in tu vam predstavljam barona Banfyja,
lajtnanta v mojem eskadronu.
Gospe je ugajala vsa ritmajstrova podoba, posebno ji
je prijal njegov krepki, ali vendar mili glas in e bolj nje-
gova neprisiljena vljudnost.
Gospa jima ponudi sede, reko: Da sta mi srno po-
zdravljena v moji hii, ali precej zdaj moram prositi go-
spoda, da bosta imela z nami potrpljenje in mnogo po-
trpljenja, ako ne bo vse tako, kakor bi moralo iti. Mi i-
vimo tu tako reko loeni od izobraenega sveta, poseb-
no tako odlini gostje ne zahajajo pogosto k nam. Zlasti
se bojim e vnaprej, da se bosta gospoda pri nas dol-
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
22
goasila, ker sta bolj vajena hrupnemu ivljenju v mes-
tih.
Lajtnantu se je zmrailo lice in kakor blisk je neka ne-
jevolja preinila njegov prazni obraz, kakor bi hotel rei:
To sem si mislil! in pri tem se je zaniljivo ozrl po sta-
rinskem pohitvu. Gospe ta pogled ni uel, ali kakor bi
ne bila niesar opazila, nadaljuje: e bi gospoda v svo-
jih sobah morebiti pogreala kake stvari, prosim vaju,
da bi mi naravnost povedala.
Gospa milostljiva! veli lajtnant. Ne pozabite, da
smo vojaki in vojak mora vse poskusiti.
Pri teh besedah je gospo oblila lahka rdeica; ritmaj-
ster je zapazil, da so jo zbodle lajtnantove nepremiljene
besede, torej hitro pristavi:
Res, vojaki smo, in ravno vojak, ki je izkusil teave in
nadloge svojega stanu v sovranikovi deeli, pravim,
ravno vojak toliko bolj spoznava in ve ceniti prijazno
gostoljubnost.
Hina napove zdaj kosilo in vsi trije stopijo zraven v
veliko prostorno sobano. Dolga miza sredi izbe je bila
pa le za tri ljudi pogrnjena, kar je oba osupnilo.
Gotovo e dolgo niste imeli vojakov v vasi in v gra-
du? povpraa lajtnant.
Res, dolgo ne, jaz sem v tej hii porojena, pa jih ne
pomnim.
Torej smo mi prvi?
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
23
Prvi, odkar jaz gospodinjim, prvi!
Tedaj toliko nadleneji! pristavi ritmajster.
Ne govorite tu o nadlenosti, prosim vas le, da nao
slabo postrebo vzamete za ljubo.
Jaz sem z duo in telesom vojak, nadaljuje ritmaj-
ster, in e bi mi moglo kaj kaliti veselje do mojega sta-
nu, kalila bi mi ga misel na nao nestalnost. Danes si tu,
jutri tam. Ko so se v enem kraju ljudje loveka privadi-
li, ko je lovek priljubil ljudi iti mora dalje in zapustiti
najbolje prijatelje.
lovek bi potem sodil, da sta s tekim srcem zapu-
stila svoje prejnje mesto, ree gospa.
Ne mogel bi rei, da me je kaj posebnega vezalo na-
nje, bili smo ondi le kratek as in sploh nisem poseben
prijatej mestnemu ivljenju.
Mene pa ravno veseli vedna izprememba. Danes v
mestu v drubi veselih prijateljev, jutri pa spet v pusti
samoti, kakor usoda nanese, izpregovori spet lajtnant.
Samo mislim, da imprej ste iz take samote, tem
bolje se vam zdi, ali se gospa.
Ne bom tajil, da je res. Od mladosti sem e vajen na
vejo in veselo drubo. Ljudje si tudi v tem niso enaki;
kolikor glav, toliko misli.
Ritmajster se je medtem zagledal v podobe, ki so vi-
sele na steni njemu nasproti. Precej je spoznal domao
gospo, akoravno je bila v podobi mnogo mlaja; gospod
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
24
z dobrovoljnim obrazom na smeh, ki je visel poleg te
gospe, to je moral biti nje mo. Najbolj sta ga pa mika-
li dve enski doprsni podobi, posebno mu je prijala zala
blondina z velikimi modrimi omi. Kar oesa ni mogel
odvrniti od nje, to je bila glava, kakor jih zna slikati Van
Dyk.
e se ne motim, milostljiva gospa, to je podoba va-
ega moa, povpraa ez nekoliko ritmajster ter po-
kae na moko podobo.
Da, moj mo! Vem, da se vam je udno zdelo, kako
da smo sami. Pred poldrugim mesecem je el na Dunaj
in vane stvari ga e zdaj ondi zadrujejo.
Ali upamo vsaj, da se kmalu vidimo?
Priakujem ga v kratkem. Vem, da bo vesel, ko naj-
de tako ljubeznive goste.
Ne zamerite, gospa milostljiva, sta li te dve gospo-
dini vai heri? vpraa lajtnant, ki se je na ritmajstrove
besede ozrl na podobe.
Da, moji heri!
Sta li morebiti li z oetom na Dunaj? pozveduje
dalje lajtnant.
O ne! li sta le k svoji teti v Jesenovec.
Ali bomo kmalu tako sreni, da ju vidimo med
nami?
Kdaj se vrneta, tega vam natanko ne vem povedati.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
25
Videlo se je lajtnantu, da bi bil e kaj ve rad zvedel o
gospodinah, tudi ritmajster je bil radoveden, ali util je,
da bi bilo nespodobno takoj prvi trenutek dalje izpra-
evati, posebno ker se mu je zdelo, da je gospa na zad-
nje lajtnantovo vpraanje nekako zatezala z odgovorom.
Ko so po obedu vstali izza mize, jima ponudi gospa
knjinico na rabo in, predno sta la v svoje sobe, spomni
ju e enkrat, da bi delala vse po svoji volji, kakor da sta
doma.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
26
etrto poglavje
P
oglejmo zdaj nekoliko v vas, ki e ni bila kmalu tako
iva kakor danes. Huzarji so stali pred hiami, ali se
po vasi izprehajali, kmetje so jih primerjali Nepotrebni-
kovim, ali vsi so bili teh misli, da niso tako hudi in po-
redni, kakor so mislili in da ta in oni je vedel o svojih
pripovedovati, kako so pohlevni in z vsem zadovoljni.
Za otroke je bil pa Mohorjev trobentar najimenitneja
oseba. Pri Mohorju sta stanovala huzarja Miko, tro-
bentar, in prostak Jano. Pred Mohorjevo hio se je
zbrala cela tolpa otrok, samo da bi videli trobentarja; ali
komaj se je pokazal na prag, razkadili so se otroci na vse
strani, ker Miko je bil rn, kakor bi se bil s sajami na-
mazal; kadar se je pa zareal, videli so mu zobje beli ka-
kor repa: videlo se mu je, da je ciganske krvi. Ko je prila
nedelja, li so skoro vsi huzarji k deseti mai, tudi Miko,
akoravno so njegovi tovarii trdili, da nima nobene vere.
Janezek, estletni Mohorjev sin, sprijaznil se je e toli-
ko z Mikom, da ga je ta iz cerkve grede dral za roko,
kar je celo staremu Mohorju, ki je el z drugimi momi
nekoliko za njima, bilo jako pogodu. Vsi otroci so zavi-
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
27
dali Janezku in on je to dobro vedel, zato je pa tudi kaj
moko korakal in delal neznano iroke stopinje.
Ko pridejo domov, odloi Miko ako in atila in sto-
pi na dvorie. Tu je videl triletnega Mihca, drugega
Mohorjevega sina, ki je e v sami srajci hodil in vedno
palec v ustih dral in sesal. Miko se mu je, kolikor mu
je bilo mogoe, prijazno in zapeljivo smehljal, z rokami
mu migal in ga vabil, da bi el k njemu. Mihec se mu je
sicer real, ali vendar se je bolj in bolj umikal, kakor bi
ne verjel prav Mikovemu prilizovanju. Zdajci skoi
Miko za njim in ga ulovi za srajco. Mihec je hotel za-
vpiti, usta je imel e izteaj odprta, ali reve se je tako
prestrail, da mu je sapa pola, in ko je spet sapo dobil,
sedel je Miko e na klopi pred hio in Mihec jahal na
njegovih kolenih, skonca bolj poasi, potem imdalje
hitreje. Mihec je v tem popolnoma pozabil na jok in se
je tako zadovoljen real, kakor bi bil v nebesih. Mati, ki
so ravno juino napravljali, so vse videli in materi se je
to e bolje zdelo nego Mihcu. Kakor je rn, vendarle je
dober lovek, dejali so proti dekli. Ravno zdaj je Jano
napojil konje in jih je peljal nazaj v hlev. Miko hitro
vzame Mihca ter ga posadi na konja. Jano je konja pre-
peljaval po dvoriu, Miko je pa tekal vtric njega in
Mihca dral, z enim oesom je pa kukal v kuhinjo, ga li
mati vidijo, ali ne. In mati so ga videli, celo oeta so po-
klicali.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
28
Glej ga, kako ima otroke rad! so rekli mati in, ko so
takoj potem jedi devali v sklede, spominjali so se Mika.
Razen mesa, ki jima gre, leala je na zelju za vsakega
lepa mesena klobasa in Miko se ji je e od dale namu-
zal.
Prijatelj, se obrne proti Janou, to je moja stara
praksa, ki me e nikoli ni varala.
Tudi Jano je gledal, da se je materi prikupil. Ko neko
niso mogli hitro zakuriti, jezili so se na posle, kako no-
benemu ne pride na misel, da bi trska nacepil, in Jano
jih je precej nacepil toliko, da so jih imeli vsaj za pol leta
dovolj za podkurjavo.
Sploh so se kmetje kmalu prepriali, da ti gostje, ka-
terih so se bali bolj nego hude letine, niso ravno taki
malopridnei, kakor so si jih zamiljali. Res je sicer, da
je vasih Mohorjevi materi izginila kaka klobasa iz oma-
re, ali kdo bo precej zato koga dolil? Saj je tudi prej va-
sih kake zmanjkalo, saj jo je kdo drug ravno tako lahko
vzel kakor rni Miko. Ali e je kos slanine, ki je visel v
kai, tako hitro kopnel, kakor sneg na toplem soncu,
kdo more za to? Miko res neizreeno rad je suho slani-
no, kakor je prerokoval Matizelj, ali mati ga zato e niso
mogli doliti; morebiti so se mii in podgane v kai za-
redile. Miko se je pa tudi tako nedolno dral, da so bili
mati prepriani, da ni on tatvine kriv, torej tudi mati o
vsem tem niso oetu povedali niesar, posebno ko so
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
29
videli, kako rad ima Janezek Mika in kako veselo jaha
Mihec na njegovih kolenih. In ko bi se bila tudi vasih
vzbudila kakna sumnja na Mika, spoznali so nekega
dne, da je Miko popolnoma nedolen in da e ne ve, kje
imajo spravljene klobase in slanino. Ko so namre neke-
ga dne prili mati s polja domov, nali so Mika, ki je
zibal malo, pol leta staro Minico, ki se je bila vzbudila,
in poleg ji je tako ljubeznivo prepeval aja tutaja, da so
mati od veselja obstali med durmi. Pri veerji so ga pred
vsemi oitno pohvalili! Kdo bi si mislil, da so to tako
dobri ljudje, vas domaih mokih nobeden ne bo zazi-
bal otroka, ko bi si grlo razparal, e celo Janezek se zmu-
za skozi vrata, e le more.
Mohorica je bila pa Miku tudi hvalena za to privr-
enost in kadar je devala v skledo, mislila je nanj, in
kosci, katere je Miko dobival, niso bili najslabi. Neki
dan se je bil pa e oetu posebno prikupil. Imeli so rav-
no seno na travniku, bilo je e suho in zveer so ga mis-
lili spraviti domov; kar so se jeli popoldne preganjati
hudourni oblaki in vedno huje so se kopiili. Ljudje so
hiteli, kar so mogli. Mohor bi bil rad naprosil svoja hu-
zarja, da bi la pomagat, pa si ni prav upal. Ko je Miko
videl, da so v zadregi, nagovori svojega tovaria Janoa
in vsak vzame vile. Jano je na travniku nakladal, Miko
je pa doma zmetaval na svisli; oba sta delala, da jima je
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
30
pot od ela kapal in predno se je vlila ploha, bilo je vse
seno pod streho.
Ne bi verjel, da znajo tako delati, udi se Mohor.
Mohorica pa ree mou: Danes jima mora kaj bolj-
ega privoiti.
Proti veeru se Mohor napravi, zbere vso svojo nem-
ino, ker je mislil, da ga bosta huzarja nemki bolje ra-
zumela nego po domae in njima namigne: Alo! Ge-
mer bircaus! (Pojdimo v gostilno!) In Mohor se ni zmo-
til. Miko ga je precej razumel, in ko je pokazal Mohor
e z roko, kaj hoe povedati, skoila sta oba po svoje e-
pice in vsi trije, Mohor v sredi, zavili so jo proti Nepo-
trebniku. Tu moramo povedati, da je Nepotrebnik prvi
uvedel v svoji krmi to lepo navado, da je dajal vsakemu
gostu svojo kupico; drugje dobivajo vsi le po eno samo,
e jih je tudi polno omizje. Precej ko so sedli, je ponu-
dil Miko vsem kmetom okoli mize svojega vojakega
tobaka in mehur je el iz rok v roko. Skonca so tiho se-
deli, pri etrtem poliu so bili e zgovorni in pri vsakem
poliu bolj in bolj. Huzarja sta jo rezala po madarski,
Mohor pa poteno po kranjski in poleg so si namei-
kovali in z rokami mahali; ali so se razumeli, ali ne, to je
teko povedati, lovek bi skoro mislil, da; vsaj smejali so
se, da bi bili kmalu popokali. Naposled so se jeli obje-
mati. Miko je uil Mohorja madarski in kmalu so bili
vsi trije baratom (prijatelji). Da bi Miko pokazal svoje
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
31
posebno prijateljstvo, posadi Mohorju svojo vojako
epico na glavo, on pa vzame oetov slamnik in ta pri-
jaznost je Mohorja tako genila, da je br poklical e en
poli. Janou je jezik e slubo odpovedal, glava mu je
bila teka, torej jo nasloni na mizo in zadremlje. Miko
je pa jel uiti Mohorja po madarski teti in nauil ga je
do pet in bogve, koliko bi se bil Mohor e nauil, ko ne
bi bil Nepotrebnik ustavil nauka, kao na uro. Zmike-
tali so zaspanega Janoa, prijeli so se za podpazduhe in
Nepotrebnik jima je pomagal, da so se sreno zmotali
skozi hine duri in ez veni prag. Ali zunaj jima je bila
nocoj cesta preozka, na kateri se zlahkoma zogneta dva
velika senena voza. Plazili so se pri hiah zdaj na desni,
zdaj na levi strani, ali vendar so sreno brez vsake nez-
gode prijadrali do doma. Mohorica od skrbi ni mogla
zaspati, akala jih je s prigano lujo in ko je zasliala
ropot na dvorinih vratih, la jim je odpirat. ena se
prestrai, ko ugleda svojega moa v vojaki epici, misli
si, da se je morebiti mo v pijanosti sam v vojake vpisal;
ali ta strah jo je kmalu minil, ko Miko z oetovim slam-
nikom na glavi pomoli v veo.
Kaj ste vendar delali tako dolgo, saj bodo kmalu jeli
petelini peti, godrnja mati, vrata zapahuje.
Ali kako se na novo zavzemajo, ker Mohor je samo
madarski govoril: E-kete-harom-baratom! Eden-
dva-trije-prijatelji! pogovarja Mohor svojo eno opo-
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
32
tekaje se po vei. Mati so mislili, da jim je rni Miko,
kateremu so se nocoj oi svetile kakor ogenj, moa za-
copral. Miko je jel spet oeta objemati, Jano se ga je
oklenil od druge strani in vsi trije so govorili madarski.
Mati so kar strmeli v njih in niso se mogli nauditi.
Za bojo voljo! Zdaj sem pa med samimi Madari!
Naposled sta se vendar huzarja skobacala v svojo
izbico pod streho, mati so pa oeta spravili v posteljo.
e na pol v spanju je e vedno mrmljal: Baratom-e-
kete-harom-ne-et-hat-baratom (Prijatelji-eden-dva-
tri-tiri-pet-est-prijateljev!) in ena je bila res v skrbeh
za moevo pamet. Potolaila se je ele zjutraj, ko se je
Mohor prebudil kakor poten Kranjec; madarski teti
e ni ve znal, le baratom mu je e zvenelo po uesih.
emur se je pa Mohor najbolj udil, bilo je to, da mu
ona ni niesar oitala in da ni obe napela po stari na-
vadi. Le pri kosilu so rekli mati: e moki k vinu sede-
te, ni vas stran spravit.
To je bilo vse in Mohor, ki je veje nevihte priakoval,
je bil prav vesel.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
33
Peto poglavje
K
akor sta se Miko in Jano e znala Mohorjevima
prikupiti, sprijaznili so se bolj ali manj tudi drugi
huzarji s svojimi gospodarji. Ali med vsemi je ljudem,
posebno enstvo, prijal vahtmajster, ki je pri upanovih
stanoval. Bil je e prav mlad, imel je morebiti komaj ti-
riindvajset let in enske so takoj rekle, da je med vsemi
najzali. Nosil je lepo obleko, nego drugi in mati u-
panja je zapazila, da ima zlato uro. Tudi Matizelj, ki se
je dva dni pozneje priplazil ves potuhnjen, rekel je pre-
cej, da mora biti iz dobre hie in da ne ivi samo ob ce-
sajevih krajcarjih. upanu posebno je bil mladi vaht-
majster prav po godu, ne le samo zaradi edne postave
in zaradi lepega vedenja, temve posebno zato, ker je
znal slovenski, dasitudi ne prav dobro, ali vsaj toliko, da
so se razumeli. To je upanu neznano ugajalo; e bi pri-
la kaka pritoba ali kaj drugega, imel je vsaj loveka pri
rokah, kateremu je mogel bolj zaupati kakor Matizlju.
Tudi sam Matizelj je kmalu uvidel, da ga je pri upanu
vahtmajster izpodrinil in potem ga res dolgo ni bilo na
izpregled. Najbolj se je vahtmajster priljubil ljudem za-
to, ker je bil tako prijazen. Ko se je na veer po navadi
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
34
izprehajal po lepem potu proti farni cerkvi, pozdravljal
je vsakega, ki ga je sreal, ali e je kdo delal na polju,
postal je nekoliko pri njemu in ga popraeval za to ali
ono stvar.
Neki lepi veer je priel na svojem izprehodu e bli-
zu cerkve in ravno se hoe obrniti proti domu, kar hipo-
ma obstane. Blizu njega zapoje enski glas tako ljubez-
nivo, da se mu je nehote ustavila noga. Glas mu je bil
znan. To je glas, kateremu se je v nedeljo udil v cerkvi.
Petje se mu pribliuje, ali pevke ne more videti, ker vi-
sok, gost plot je rasel na eni in drugi strani ceste. Stori
nekaj korakov dalje, na enem mestu je bila vrzel predrta
skozi plot; tukaj obstane in se ozira po pevki. Vedno bli-
e in blie se uje glas in zdaj ugleda visoko, lepo
vzraslo mlado deklico. Tudi ona ugleda moki obraz
med zelenimi vejami in kakor bi se bila ustraila, zmanj-
ka ji glasu, zardi v lice in za trenutek obstoji, potem pa
hitro kako srna izgine za plotom. Vahtmajster jo je iz-
premljal z omi in je videl, da je stopila v krmo poleg
cerkve.
Mrak je e legel na zemljo, ko je vahtmajster priel
domov. Nocoj je ostal doma in ni el v krmo, kakor je
bila njegova navada. Zdelo se mu je, da bi se dolgoasil
nocoj v druini svojih tovariev, torej je ni iskal. Naslo-
nil se je na odprto okno in gledal ivo gibanje na upa-
novem vrtu. Vsa druina je veerjala pod staro hruko;
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
35
upan je imel danes plevice; bilo jih je toliko, da so z
domaimi vred komaj vse dobile prostora pri neznano
veliki mizi, upan je pa gospodoval sredi njih. Ko so se
pomenili o zjutrajnjem delu, razli so se kmalu moki;
nekateri so li e po svojih opravkih, drugi so se pa izgu-
bili po vasi. enske z otroki so obsedele na vrtu in jele
prepevati in petje se je v tihem veernem zraku razlega-
lo dale v vas. Pele so najve cerkvene pesmi, zloene v
slavo Matere boje, na koncu tudi nekoliko posvetnih,
pa tudi te niso bile vesele. Narod na poje rad ter ima
mnogo svojih pesmi, ali prav veselih narodnih je najti
malo. Vahtmajstra je petje na vrtu spominjalo njegove-
ga doma; pesmi, ki se pojo na podnoju visoke Tatre, ob
bregovih Vaga in Nitre, podobne so kaj zelo tem, ki se
zdaj razlegajo pod njegovim oknom. Misli ga neso na
breg umeega Vaga, zmisli se stare priljubljene pesmi,
katero je tako glasno prepeval nekdaj po domaih do-
bravah in tiho epetaje zapoje staro ljubeznivo pesem:
Hora, hora, biela hora! Luna je e visoko priplavala,
pevke na vrtu so e davno umolknile, ko lee k pokoju.
Njegova zadnja misel je bila mlada neznana pevka in
sklenil je, da jo jutri obie.
Drugi popoldan je vahtmajster poloil pero prej iz
roke, nego navadno; tudi se je skrbneje napravljal in
morebiti ni kmalu tako dolgo stal pred zrcalom kakor
danes. Sicer je navadno akal na ritmajstra, ki je najve
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
36
proti veeru prihajal v vas, da sta la potem skupaj na
izprehod; ako pa ritmajstra ni bilo, poiskal je kakega
drugega tovaria. Posebno rad je s seboj jemal Mika,
ker je bil njegov najstareji drug in prijatelj in zaradi do-
brovoljnosti njegove ga je imel raji od drugih. Miko je
bil sicer potena, ali nemirna dua; njemu ni dalo nikjer
miru, vedno je imel kako burko v glavi in e je vasih
zamiljen lazil okoli, tedaj je vahtmajster precej vedel,
da Miko kuha in snuje nove naklepe. Miko ima eno
edino eljo, ki ga pa navdaje, odkar se je zavedel svoje
pameti, in ko bi se mu ta elja izpolnila, rad bi dal neko-
liko let, kar mu jih je e namenjenih za ivljenje. Vse
Mikovo dejanje in nehanje je lo le na to, kako bi se ne-
vidnega storil. Samo za ta dar je prosil nebesa, za dru-
go, rekel je, bo skrbel e sam. e doma na Ogrskem ga
v njegovi okolici ni bilo razpotja, kjer ne bi bil on stal v
risu. Na Lakem je bil Miko najveji sovranik rnih
mak, ker je v Benetkah zvedel od starega Juda, da ima
rn maek v sebi svetlo kost, ki loveka stori nevidnega.
Odslej Miko ni imel miru. Njega ni oduevljalo jasno
nebo italijansko, on ni poslual krasnega petja; on ni ob-
udoval krasne prirode, e zalih Lahinj mu ni bilo mari
rn maek, to je bila njegova parola. In e je kakega
zasledil, zalezoval ga je no in dan in ni miroval prej, da
ga je imel v pesteh. Oh, kako je Miku tolklo srce, ko je
v samoti ob polnoi prvega kuhal, kako so mu li lasje
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
37
pokonci, ko je prebiral kosti, oblizoval jih in metal ez
glavo, kakor ga je Jud nauil ali ni je nael. Tudi dru-
gi, tretji maek je ni imel. Miko je bil potrt in ne bi se
bil obaloval, ko bi ga bila pogodila sovrana kroglja.
ele drugo leto, ko je priel na Kranjsko, posvetilo je
spet upanje v njegovo obupano duo. Star bera, ki je
prehodil devet deel, razodel je Miku za srebrno dvaj-
setico skrivnost, po kateri je hlepelo njegovo cigansko
srce. e Miko med maami, najbolje na svetega Cefe-
rina dan, ujame modrasa, razpara ga, iztrga mu ivo
srce in e gorkega poje, ne vidi ga nobeno posvetno oko,
ako si le eli, tako pouuje bera strmeega Mika.
Ako je le mogel, ukradel se je Miko popoldne iz vasi,
in ko je sonce pripekalo najhuje, lazil je po areem pe-
evju, kjer vigajo modrasi, kakor so pravili kmetje v
vasi. Predno je priel mali marijin ali mala maa, nosil
je Miko v sebi e pet modrasjih src in eno je pojedel
celo na sv. Ceferina dan ali bera je bil slepar, mod-
rasja srca niso dala Miku svojstva, ki si ga je tolikanj
elel.
Te tudije so pripravile Mika vekrat v velike zadre-
ge in vasih bi se mu bila godila huda, ko ne bi bil vaht-
majster prosil zanj. Miko bi bil pa tudi zanj el v ogenj,
da je bilo treba.
Tega Mika je tedaj vahtmajster rad jemal s seboj na
izprehode in v krme, ako ni bilo ritmajstra. Danes pa
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
38
vahtmajster ni akal ritmajstra, tudi ni iskal Mika, el
je sam in kakor bi se bil bal koga sreati, ni el skozi vas,
marve zadaj za vrti, potem ez polje naravnost proti
krmi, kamor je sinoi videl, da je izginila ljubezniva
pevka.
Krma je bila prazna in ele ez nekoliko asa pride
enska, ki nekako z zaudenjem ali vendar zadovoljno
pogleduje novega gosta.
e spet ni nobenega tu, da bi postregel! Saj pravim,
lovek bi moral povsod sam biti, s posli je zmerom ve-
lik kri, izgovarja se krmarica, ker ona je bila in po-
vabi gosta v drugo manjo izbo, kjer je stala miza s
prtom pogrnjena.
Dajte mi merico vina!
Krmarico je beseda dajte neznano zbodla. Le proste
kmetice se vikajo, ali ona je bila vendar bolj gosposki
obleena in mislila je, ako ona koga onika, spodobi se,
da jo tudi on. Ko bi dananji gost ne bil lepi vahtmajster,
gotovo bi ga bila vpraala, kje se je manire uil. Sploh se
ji je zdelo, da mladi ljudje niso ve tako vljudni, kakor so
bili nekdaj. Tako npr. je mladi uitelj vsakega vikal, celo
upnika, in tudi Pibrov dijak je imel to grdo navado.
Mladega vahtmajstra pa bi krmarica ne hotela nikakor
razaliti, torej se izneveri svoji stari ukoreninjeni nava-
di in tudi ona vika vahtmajstra, akoravno ji spoetka be-
seda skoro ni hotela iz ust.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
39
Levka, tako se je reklo krmarici, zasue se kakor
vrtalka, dasiravno je bila precej ivotna, in stee po vino.
Vahtmajster se je v tem oziral okrog sebe, gledal je pri
vseh oknih na dvorie in na vrt, ali ni ugledal, kar bi bil
rad videl.
Levka prinese vino in sede gostu nasproti.
Kaj lepo je od vas, gospod vahtmajster, da nas ven-
dar enkrat obiete. Ob nedeljah greste kaj moki mimo
nas. Pa kaj, se ve, mladega in lepega loveka imajo po-
vsod radi! Takega gospoda, kakor ste vi, veseli so po-
vsod.
Vahtmajster se nekaj izgovarja, da ni gledal na zna-
menje in da ni videl, je li tukaj krma ali ne.
Ali upam, da nas boste vekrat obiskali.
Vahtmajster obljubi.
Levka si je moa natanno ogledala, vse njegovo ve-
denje se ji je zdelo gosposko, obleka njegova je bila od
tanjega sukna, nego je pri navadnih vojakih, in poseb-
no jo je zbadal v oi iroki zlati prstan z blieim kam-
nom. Ni ne mara, da se ji je zdelo, da je temu gospod
nasproti preve prosto obleena, dasiravno je bila kakor
iz katlice vzeta.
Oh, kako sem pa spet zamazana. Pa ni drugae, e je
lovek pri delu, s temi besedami hiti iz izbe.
ez nekoliko asa se vrne praznino obleena in spet
sede k vahtmajstru.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
40
e smem vpraati, od kod ste doma?
Iz Lipnice na Slovakem.
To mora pa dale biti. Ali kako, da govorite tako
dobro slovenski?
Na slovaki govor se ne loi ravno veliko od vaega,
tudi smo zdaj e drugo leto na Kranjskem in tako sem se
nauil za silo.
Ne samo za silo, rei moram, da prav dobro govori-
te. Nekateri ljudje imajo e taken dar od Boga, da se
lahko naue tujih jezikov.
Pri zadnjih besedah je Levka nehote vzdihnila. Mislila
je nase. Zakaj ona nima tega daru?
Kako rada bi se bila v Trstu nauila laki ali ni bilo
mogoe. In pozneje nemki? Ranjki uitelj, Bog mu daj
dobro, koliko truda si je dal reve in koliko meric vina
je zato popil!
Ali vsi njegovi nauki so bili bob ob steno, sveti duh ni
hotel razveseliti krmariine glave, ona je za vselej iz-
gubljena za nemko kulturo.
Kako vam ugaja v naih krajih? povprauje Levka
dalje.
Prav dobro, spominjajo me moje domaije.
Ah, pri vas mora biti gotovo lepe. Tukaj pri nas
je dolgoasno in vem, da e komaj akate, da bi prili
spet domov.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
41
Ne poreem, da ne. Bodisi lovek e pri tako dobrih
ljudeh, doma je zmerom najbolje. Raji bi danes nego
jutri spet videl svojo mater.
Ali oeta ve nimate?
Umrli so, kar sem el od doma.
Sirota! Gotovo niste li radi v vojake? Vidi se vam, da
ste iz dobre hie.
Pustimo to, saj kmalu prebijem. Nekoliko mesecev
e, pa sem spet sam svoj.
Bogve, kje vzdihuje za vami lepa in bogata nevesta?
ree Levka bolj aljivo in hkrati bistro pogleda vahtmaj-
stra, kakor bi hotela videti v njegovo srce.
Vahtmajster migne z ramama in polahko odkima;
hotel je nekaj rei, pa je zamolal.
Dva nova gosta sta zdaj stopila v prvo izbo in pokli-
cala vina. Krmarica je morala tedaj vstati in jima post-
rei.
Ko se spet povrne k vahtmajstru, izkua on zasukati
govor na druge stvari, ker Levkino izpraevanje mu je
bilo e presitno.
Za ensko, kakor ste, je v krmi preve dela, ali ni-
mate nikogar, da bi vam pomagal? povpraa vahtmaj-
ster.
To je res, da je preve. Vse moram kar sama storiti;
e mene ni, pa gre vse narobe. Saj ga lovek ne dobi po-
sla, ki bi bil za takno krmo, kakor je moja. Imam tu
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
42
neko deklino pri hii prav iz usmiljenja, ali kadar bi je
bilo treba, je ni. Od zgodnjega jutra do poznega veera
moram biti na nogah. Ko bi bila e sama krma, naj bi
bilo v bojem imenu, ali tu je e drugo gospodarstvo. Za
samo ensko je res preve!
Tedaj niste omoeni, ako smem vpraati?
Bila sem ali le kratek as.
Ste torej vdova?
Krmarica srameljivo povesi oi in polahko prikima
z glavo.
Zaj stopi v izbo mlada deklica. Njeno lepo belo lice je
gorelo v lahki rdeici, videlo se ji je, da je hitro hodila.
Komaj je krmarica ugleda, e se zadere nanjo:
No, kje si bila spet ves popoldan? Ti se vlai, bog-
ve kje; doma je pa dela ez glavo. Kar gre tebi ni meni
ni, jaz moram pa sama vse opravljati.
Prosim, teta, nisem se nikjer vlaila, saj se spomi-
njate, kam ste me poslali popoldne, in hitela sem, kar
sem mogla
Deklica je s temi besedami stopila pred svojo teto; ali
ko ugleda vahtmastra, ine ji kri v obraz, beseda ji za-
stane, hitro se obrne in stopi k omari, kjer so imeli ku-
pice in sklednice, in dasiravno so bile v najlepem redu,
dela se, kakor bi jih postavljala v red. Tudi vahtmajstru
je zaigralo srce, v deklici je spoznal pevko ki jo je veraj
poslual pri plotu.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
43
Levka ni zapazila dekletove zmoenosti, imela je dosti
opraviti s svojimi mislimi, a vendar ne toliko, da bi se po
stari navadi ne kregala z dekletom.
Le poglej, Anka, kaken prt si pogrnila na mizo. Do-
bro ve, da v svoji hii kaj takega ne trpim, pri meni mo-
ra biti zmeraj vse edno in isto.
Saj sem hotela opoldne pregrniti drugega, pa mi ni-
ste pustili, e da je e ta dober.
Tako, zdaj mi bo pa e odgovarjala! To imam za
hvalo, ker bi te rada emu priuila. Vidim, da nisi za mo-
jo hio, dolgo sem imela potrpljenje s tvojo neokretnost-
jo, zdaj si pa le ii slube, kjerkoli hoe.
Anka ni posluala teh besed, bila jih je vajena. Njena
teta je ves dan zvonila po hii, zdaj se je jezila na tega,
zdaj na onega posla. Desetkrat na dan je ugala Anki, da
mora iti od hie. In ko je neko res hotela iti, skoraj se je
teta od jeze jokala. Tako si tedaj hvalena meni, ki bi
rada, da bi se emu priuila. Toda delo ti ne dii, torej bi
la rada od mene. Pa ravno ne bo po tvoji glavi, zdaj pa
mora ostati.
Levka bi bila rada dalje govorila z vahtmajstrom, ali
on je bil zdaj posebno kratkih besed. Pogostoma je po-
gledoval k oknu, kjer je Anka sedela pri svojem delu in
tudi ona si je vasih upala skrivaj pogledati na mladega
vojaka.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
44
Levka je morala govoriti in ker je videla, da je vaht-
majster zamiljen in da ne pazi na njene besede, obrnila
se je spet proti Anki.
Ali ne vidi, da se mrai? To ti ne pride na misel, da
bi prinesla lu. Saj pravim, komaj bi bilo, da bi lovek
imel deset rok. Pa gotovo spet sveniki niso osnaeni.
Anka prinese svenike, ki so se svetili kakor sonce.
Teta, ali ne veste, da imate svee zaprte v omari?
Pa bi me bila spomnila, to je tvoja dolnost. Jaz mo-
ram tako na vse misliti.
Vahtmajster je videl, da se Levka ne gane z mesta in
da ni mogoe niti besedice govoriti z Anko, zato je pla-
al in el. Krmarica ga je izpremila do praga.
Krmarica Levka je imela petintrideset let; ali vsakdo
bi rekel, da jih ima komaj trideset; tako malo so jo po-
tlaila leta in vendar je imela za seboj zelo nemirno in
razburkano ivljenje. Bila je tajerka in e mlada dekli-
na je la iz oine hie in potem je sluila po vseh vejih
mestih na tajerskem in Kranjskem, zdaj za pestunjo,
zdaj za toajko in zdaj spet za hino, kakor je naneslo.
Ali njeno srce jo je gnalo e dalje, posebno jo je mikalo
videti morje in bogato, veselo ivljenje v Trstu, o kate-
rem je tolikrat ula pripovedovati. Nauila se je tega ve-
selega ivljenja, poleg je pa tudi okusila mnogo teav in
bridkosti, naposled jo je nakljuje po mnogih nezgodah
pripeljalo v Levevo hio. Tu je sluila za deklo in ko je
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
45
Bog Levcu vzel prvo eno, takrat si mo, akoravno je
nosil skoro est kriev na pleih, vendar ni mogel kaj, da
se ne bi bil enil v drugo. Vzel je premeteno deklo, toda
ni dolgo uival veselja drugega zakona, kajti dve leti po-
tem ga je pokopala. Levec ni imel otrok ni od prve ni od
druge ene in tajerki je zapisal dve tretjini imetja, ako
se ne bo nanovo omoila, ako pa to stori, dobi le tretji-
no, drugo ostane Anki, bratovi heri. Vdova je dolgo a-
lovala po mou in vsakemu, kdor je hotel sliati, pove-
dala je, da ji druga moitev ni v mislih. Ali pri vsem tem
lahko zagotovim bralcu (samo prosim, da se ne razgla-
si dalje), da bi se Levka prav rada v drugo moila, ko bi
priel snuba njej po volji: vzela bi tretjino in la z njim.
Ranjki Levec je bil Ankin stric, brat njegov, Ankin oe,
je bil uitelj v Gorenjih Duplicah in po oetovi smrti jo
je vzel Levec v svojo hio. Dokler je bil on iv, se je imela
prav dobro; poiljal jo je v nunske ole v Ljubljano in
potem je bila v njegovi hii kakor domaa hi. Ali po
strievi smrti se je za dekleta vse predrugailo. Levka je
bila po vsej fari znana kakor oabna, svojeglava in pre-
pirljiva ena; noben posel ni pol leta ostal v njeni slu-
bi in uboga Anka je pri njej veliko trpela. e davno bi si
bila nala druge slube, ko bi je neka hvalenost in lju-
bezen do ranjkega strica ne bila zadrevala. Anka je bila
zdaj v osemnajstem letu, bila je prva pevka na koru in
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
46
po vsej fari je bil le en glas, da je Anka najlepa in najlju-
bezniveja deklica.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
47
esto poglavje
V
gradu so od dne do dne priakovali graaka, pa
ga le ni bilo. Lajtnant je bil le malo doma, ker ni
nael zabave po svoji volji. Zjutraj je hojeval na lov, po-
poldne je pa rad jahal poldrugo uro dale do velike ces-
te, kjer so v veliki krmi Pod gabrom stanovali drugi hu-
zarski oficirji, njegovi prijatelji. Vasih je kar po dva dni
ostajal pri njih. e je bil doma, jezil se je na svojega slu-
abnika, ali je pa pretepaval svoja dva psa. Ritmajster se
je pa navadno dral doma. Po ves dopoldan je bil na
vrtu in se ni bal, da bi bil izgubil kaj svoje asti, ako je
vasih prijel za rezalnik, ali e je svojero presajal cve-
tice. Gospo je to neznansko veselilo, ker je bila sama ve-
lika prijateljica roam in cvetju. Popoldne je hodil na-
vadno doli v vas, povpraeval je svoje ljudi, kako so za-
dovoljni, in tudi kmete, kako izhajajo s huzarji, in bil je
prav zadovoljen, ker ni slial od nobene strani pritob;
potem pa se je do veerje rad izprehajal z mladim vaht-
majstrom. Po veerji je kaj bral, ali pa je igral ah z gos-
po. Tako je mineval dan za dnevom.
Gospe se je Mokoinyi od dne do dne bolj priljubljal.
Spoznala je, da ni takov, kakrne si je ona sploh zami-
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
48
ljala vojake. Vekrat ga je z veseljem gledala iz okna, ka-
ko je hodil od gredice do gredice, od ene roe do druge;
tu je odrezal nepotrebno mladiko, tu je skrbno privezal
slabo stebelce h kolcu in e je e poleg pomislila na nje-
govo vljudno vedenje in na njegov prijazni govor, mo-
rala je priznati, da je ritmajster eden najljubeznivejih
ljudi, kar jih je poznala. Vekrat je prosila v svojem srcu
ritmajstra odpuanja, da ga je tako nemilo obsodila.
Zdaj ji je bilo skoraj al, da je svoji heri poslala v Jese-
novec; zdelo se ji je, da se ji ni treba zaradi teh dveh go-
stov bati za heri, ni jeden ni drugi se ji ni zdel nevaren.
Lajtnant ji je bil preneumen in prezarobljen, a ritmajster
se ji je zdel premoder za kako mladeniko lahkoumnost.
Brez premisleka bi bila poklicala heri domov, ali rada
bi se bila posvetovala tudi z moem, katerega je vsak
dan eljno priakovala.
Samo nekaj gospe ni hotelo v glavo, samo nekaj se ji
je na ritmajstru zdelo udno, esar si ni mogla razjasniti.
Kar je bil v gradu, nikoli e ni el v cerkev, in vendar je
bil tako dober lovek, kakor si ga je le misliti mogla.
Prvo nedeljo, ko se je sama peljala v cerkev, ponudila
mu je mesto v svoji koiji, on se ji je sicer z lepimi bese-
dami zahvalil, ali ponudbo je odlono odbil. To je gospo
nekoliko vzemirjalo in jo tudi zadrevalo, da ni mogla z
njim govoriti tako odkritosrno, kakor bi bila morebiti
sama elela. Vekrat je navrgla govor na verske rei, ali
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
49
on se je vedno umikal in je kmalu govorico zasukal na
druge stvari. Nekega veera je e precej pozno e sama
sedela in pisala pismo herama v Jesenovec, kar priro-
poe voz na dvorie, kmalu razloi moev glas in teek
kamen se ji odvali od srca.
Moina to je bilo ime graakovo imel je blizu
petdeset let, ali bil vendar, kakor se ree, e v najlepih
letih. Sicer ni bil posebno izobraen, toda imel je mno-
go zdravega razuma. Misli svojih ni ravno znal zavijati
v lepe besede, ali kar je mislil, to je govoril. Poleg tega je
bil blagega znaaja, vesele narave, svoji eni je bil dober
in zvest mo, svojima herama dober oe in v vsej oko-
lici eden najboljih gospodarjev. Svoji heri je presrno
ljubil, posebno pa mu je na srce prirasla mlaja Berta.
Prijala mu je njena otroka odkritosrnost in neprisilje-
na ivahnost, ona je bila njegova ljubljenka.
Ni sicer mislil, da je dobro, ako se lovek, posebno v
mladosti, odteza drutvu, ali vendar mu je bilo po volji,
da je skrbna ena poslala heri v Jesenovec. Ko mu je pa
ena opisala gosta in ko se je prvi dan sam spoznal z
njima, br je uvidel, da je bila mati prestraljiva in e
drugi dan se je sam odpeljal v Jesenovec po heri. S ka-
kim veseljem sta vzprejeli heri reitelja iz jesenovske
jee! Berta se kar ni mogla odtrgati od oetovega vratu
in Moina je spet na novo oivel, ko je imel spet pri sebi
Berto in ji spet gledal v njene lepe modre oi.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
50
Kako veselo je tolklo gospodinama srce, ko so se po-
poldne pripeljali na Polico! Berta se je ozirala na vse
strani, kje se bo pokazala kaka uniforma, in Julija je pri-
akovala, da jo pozdravi kaken ogrski grof in da ji po-
maga iz koije. Ali razen lajtnantovega sluabnika, ki je
na klopi pred pragom dremal in se zanji e zmenil ni, ni
je bilo videti vojake epice. Ker ni bilo ni tenkega lajt-
nanta ni ogrskega magnata, bila je dobra koijaeva
roka, da jima je pomagala stopiti iz voza. In res oficirjev
ni bilo doma, lajtnant je bil spet Pod gabrom v veseli
drubi, ritmajster je pa bil v vasi. Obema gospodinama
je upadlo srce. Berta je zamerila lajtnantu, ki bi vendar
lahko vedel, da oni danes prideta, da gre v krmo med
svoje tovarie, ki jih vidi vsak dan. A Julija ni mogla ra-
zumeti, kako more iti ritmajster v vas ravno zdaj, ko se
je ona pripeljala. Obe sta na tihem napovedali oficirje-
ma vojsko.
Po mali juini gredo vsi na vrt. Mati je z veliko pohva-
lo govorila o ritmajstru; z veseljem pripoveduje, kako
veselje ima ritmajster do cvetlic in kako lepo je uredil
vrt. Tudi Berti je vrt zdaj prijal veliko bolj, Juliji pa ni lo
v glavo, kako bi se ritmajster, plemenitega rodu, mogel
peati z vrtnarstvom in izneverilo se ji je zadnje upanje
v ritmajstra.
Ali kje je moje rono drevesce? Kdo si ga je drznil
izruvati? vzklikne Berta nejevoljno in kae na prazno
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
51
mesto v gredici. To drevesce ji je bil namre oe zasadil
za njen rojstni dan.
Ne zamerite, gospodina lepa, jaz sem se drznil pre-
saditi ga, zauje se za njimi prijeten glas. Drevesce je
bilo lahtnega plemena, pa je bolehalo, ker je imelo
malo sonca. Torej sem se drznil presaditi ga na najlepe
mesto v vrtu, kjer ga obseva sonce od jutra do veera, in
prosim, gospodina, poglejte le, kako veselo rase; kako
bohotno cvete, da ga je milina gledati.
Gospa predstavi heri ritmajstru Mokoinyiju. Berta
je vsa zmoena in od sramote ne ve, kam bi pogledala.
Ritmajster je slial njene besede, ki jih je izgovorila v
prvi nejevolji in zdaj jo je tako osramotil, ona sama bi ne
bila tako skrbela za svoje drevesce.
Odpustite mi, gospod ritmajster, moja naglost!
prosi Berta in povzdigne arobno oko do ritmajstra, ki
ves osupel gleda v ivo podobo, katero je tolikokrat
obudoval na sliki in ki se mu je tako globoko vtisnila v
srce.
Zdaj priviga na vrt lajtnant s korobaem v roki in
ko ugleda gospodini, predstavi se njima. Vsa druba se
izprehaja po vrtu do mraka, potem gredo v salon. Juli-
ja sede h klavirju in igra odlomek iz Rigoletta in potem
zapoje tudi Schubertovo pesem.
Vekrat sem e slial hvaliti vae narodne pesmi,
izpregovori ritmajster, ko je nehala Julija peti, a iz vaih
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
52
ust bi e vse lepe zvenele, jaz sem poseben prijatelj na-
rodnih pesmi.
Julija se lahno prikloni. To vam bo morebiti mogla
Berta bolje ustrei.
Berta je bila precej pripravljena in je zapela nekoliko
naih pesmic, ki, etudi morebiti nimajo umetno zdela-
nih napevov, vendar loveku segajo v srce, ker so prile
iz srca. Berta je imela ist in mil glas in je pela s poseb-
nim utjem. Ritmajster je kar strmel v njo in tudi lajt-
nant je ni mogel prehvaliti.
Ko prideta po veerji sestri v svojo sobo, sedeli sta ne-
koliko asa mole in sta se obalovali, ker usoda ni bila
prijazna njiju namenoma. Obe je prevarilo upanje. Juliji
bi bil morebiti ritmajster po volji, ali njegovo vedenje se
ji je zdelo premalo gosposko, premalo viteko. Njej ni
bilo pogodi, da ogrski plemi presaja in cepi divje roe,
etudi le za kratek as. Ona si ga je v domiljiji vse dru-
gae naslikala. V tem oziru bi ji bil lajtnant bolj povei,
ko bi le ne imel tako mrzlega pogleda in ko bi ne bil tako
razaljivega ponaanja. e to se ji je nepristojno zdelo,
da je s korobaem in vigaje stopil pred njo in pozne-
je v salonu ni nael besedice, da bi bil pohvalil njeno
igro ali njeno petje. Sploh premalo govori, ves as je slo-
nel pri oknu, dral roke v epu in nekako zaniljivo je
gledal predse.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
53
Tudi Berti so se podirali gradovi, ki jih je zidala v ob-
lake. Baron Banfy ni lajtnant po njenem okusu, njemu bi
se ne dala odpeljati. V prvem trenutku, ko ga je ugleda-
la, porodila se je antipatija v njenem srcu proti temu
loveku. Ritmajster je bil res mnogo mlaji, nego si ga je
ona zamislila, ali vendar ni bil taken, kakor si ga je e-
lela njena domiljija. Njegov glas ji je sicer segal v srce,
njegovo vljudno vedenje ji je prijalo ali bil ji je prere-
sen. Zanjo bi moral biti bolj lahek, bolj ivahen in vesel.
Da sem vedela, kaki so nai gostje, raji bi bila ostala
pri teti v Jesenevcu, izpregovori Julija po dolgem mol-
anju.
Ti se le ali! Stokrat raji sem doma nego v jesenov-
kem klotru. Da me kdo naslika, ne ostala bi ondi, za-
gotavlja Berta.
Pa kaj si nala doma? Lajtnant mi je zoprn, da ti ne
morem povedati, in ritmajster je tudi prav navaden
lovek.
Ali je vsaj prijeten in razgovoren ter ima nekaj bla-
gega v sebi.
Kako more taken lovek na vrtu delati kakor prost
vrtnik, lepo te prosim!
Kdo bo mu to za zlo jemal, ako se v svojih prostih
urah za kratek as pea s cvetlicami? To je vedno zna-
menje dobrega srca.
Ali dobro srce se lahko pokae tudi drugae!
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
54
Morebiti bi ti bilo bolj povei, da pijanuje in kvarta
Pod gabrom, kakor lajtnant?
O venosti tu ni govorjenja! In potem, kako naro-
be okus ima! Izobraen lovek je, pa mu prijajo te pre-
proste pastirske pesmi!
Te besede so piile utno Berto.
Kar se tie pesmi, to govori srce in ti ve, da tudi
meni ugajajo, odgovori ji nejevoljno Berta.
Meni se zdi, da bo tebi kmalu vse ugajalo, kar vidi
na ritmajstru.
Pri teh besedah Julija pogleda sestro. Berta je umolk-
nila, ni se hotela s sestro dalj prerekati, ker bi je ne a-
lila rada, ali ritmajstru je morala vendar pritrjati. Mole
sta legli k pokoju.
Ritmajstra je Bertina podoba ivo genila. Kakor svetli
meteor je ta deklika prikazen padla v njegovo duo, ki
je bila mirna kakor globoko gorsko jezero na soparen
letni dan. En sam pogled iz krasnih Bertinih oi je vnel
spet njegovo srce, o katerem je mislil, da je e davno po-
gasnil ogenj mladih let.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
55
Sedmo poglavje
V
gradu se navadno ivljenje z dohodom gospodiin
ni ni izpremenilo. Lajtnant je menda util, da ni
za to drubo in je e pogosteje nego prej obiskoval svoje
prijatelje. Ritmajster se je pa e bolj dral doma, skoro
po ves dan je bil v drubi gospe in gospodiin. Na vrtu
so imeli vedno dosti opraviti. Zdaj je Berta imela kako
dobro idejo, kaj bi se dalo e storiti, zdaj je kaj novega
nasvetovala Julija, kateri se je ritmajster nehote od dne
do dne bolj priljubljal. Ako niso bili na vrtu, sedeli so v
salonu. Tu je zdaj eden, zdaj drugi kaj igral na klavir, ali
je Berta kaj pela, ali je ritmajster kaj bral, zveer so se pa
vsi izprehajali po vasi. Ali povsod je bil ritmajster dua
vsake zabave. Posebno lepo je znal pripovedovati, Ber-
ta bi ga bila ves dan posluala. Njegov simpatini glas ji
je stresal duo. Ako je sedela poleg njega, navdajalo ji je
neko sladko utje in neka dozdaj neznana zadovoljnost
mlado srce. utila je, kako mo ima ta mo do njenega
srca; e predno se je sama zavedala, ljubila ga je e z vso
strastjo prve ljubezni. Ali to utje je pokopala v globoi-
no svojega srca, nobenemu se ni upala razodeti. Ni oe
ni mati nista niesar posebnega opazila na svoji heri,
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
56
da bi se bila kaj izpremenila, le bistrovidna Julija je vi-
dela svoji sestri na dno srca, in e prej nego sama Berta
je zapazila ona, kako nagnjenje kali v sestrinih prsih.
Nekega dne se odpelje Moina po opravkih v mesto,
Julija ga je izpremila, Berta je ostala pri materi. Bilo je
deevno vreme, Berta je sedela pri svoji ivalni mizici,
Mokoinyi njej nasproti, mati pa kakor po navadi s ple-
tenjem v rokah. Berta je prosila ritmajstra, da ji kaj pove
o svoji domaiji. Z ivimi besedami ji je zael slikati ljudi
in zemljo, na kateri se je porodil. Njegovo posestvo lei
ob koncu tatranskih gozdov, kjer se zano velike ogrske
ravnine. Na eni strani se razprostira neizmerna pusta,
kakor dale nese lovekov pogled, ne vidi drugega
nego nebo in rjavo ravan. Le redko so sejane tanje in po
teh dobravah dirja iko na neosedlanem konju za svojo
na pol zdivjano konjsko redo. Pozimi pa tulijo lani
volkovi, da se loveku dua v prsih stresa. Kakor je na to
stran pogled enolien in toen, tako prijazen je na dru-
go, kjer se dviguje hrib za hribom; zadaj stoje stari ve-
likanski gozdovi, po katerih e nikdar ni pela sekira. Ali
tudi pusta ima svoje lepote. Gorski sin ne vidi nikdar
tako veliastnega sonnega zahoda, kakor ga vidi lovek
na pusti vsak dan. Kakor ognjena kroglja se pogrezne
sonce ob robu puste, vse se blii v ognju in zlatu in
nebo e dolgo gori v rdeem plamenu. Zdaj zapoje ve-
erni zvon, mrak se spusti na zemljo, iz movirja se
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
57
oglaajo none ptice, a iz samotne tanje se razlegajo a-
lostno divji glasovi ciganskih gosli in vmes se uje vris-
kanje pleoih ikoev.
Berta je dejala delo na stran, poloila je roke v naroaj
ter je z nepremeknjenim oesom strmela v pripovedo-
valca. Njegov glas ji je bil danes posebno mil, neki aro-
ben ogenj je gorel iz njegovih duhapolnih oi in njegovo
sicer bledo lice je arelo v lahki rdeici.
V tem je sonce e davno zalo, dan se je nagnil in v
veliko sobo je legel prijazen somrak, ki tolikanj dobro de
ljubeim srcem. Mati je tudi poloila delo v naroaj,
sklenila je roke in gledala na cesto, da bi morebiti ugle-
dala moevo koijo. Na ritmajstrove besede ni pazila,
imela je s svojimi mislimi opraviti, naposled so se ji ne-
vedoma zaprle trudne oi v lahkem snu.
Vidite, gospodina Berta, takova je moja domovi-
na, tako je konal ritmajster svoj popis. Lepa in veli-
astna je v svoji enolinosti in jaz jo ljubim iz vsega srca.
Berta, ali bi je ne hoteli videti, jaz bi jo vam razkazo-
val? vpraa s sladkim, na pol tihim glasom, ljubeznivo
jo pogleda in ji neprevidoma poda roko.
Oh, da! vzklikne Berta radostno in stisne ritmaj-
strovo roko. Ali to je trajalo le en trenutek. Kakor blisk
hitro umakne roko, vstane in gre iz sobe. Ko bi v sobi ne
bilo e na pol temno, lahko bi bil ritmajster videl, kako
je v lica zapekla. Nekaj ji je reklo, da se je prenaglila,
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
58
utila je, da ni prav, ker se je dala omamiti prevroemu
utju. Ritmajster je bil pa v tem trenutku najsreneji
lovek na zemlji.
Kmalu potem se je pripeljal Moina z Julijo iz mesta.
Berta je bila ves veer nenavadno mirna in tiha in se ni
upala ritmajstru pogledati v lice.
Po veerji sta sedeli sestri spet v svoji sobi. Julija ji iz-
roa pozdravljanja mestnih prijateljic, pripoveduje ji
novice iz mesta, ali Berta je bila zmoena. Na videz jo je
prav verno posluala, toda v resnici ni sliala niti bese-
dice. To je Julija kmalu zapazila in precej se ji je dozde-
valo, kaj je izpremenilo sicer tako ivahno sestro.
Kaj ti je, ljuba Berta? povpraa jo s skrbnim in lju-
beznivim glasom ter jo prime za roke.
Berta se ni mogla ve vzdrati, mlado njeno hrepe-
nee srce je vzkipelo, nekomu se je morala razodeti. Z
obema rokama se oklene sestre in ji poljubuje lice.
Oh, Julija! Jaz ga ljubim, ljubim bolj nego svoje iv-
ljenje, govori z zatopljenim glasom in poloi glavo na
sestrine prsi.
Julija je to e davno slutila, ali vendar ji je danes ne-
nadoma prilo to spoznanje sestre, ki je bila tako reko
e na pol otrok. Vendar ji ni hotela, ji ni mogla niesar
oitati. Saj je sama dobro poznala te sladke boleine.
Umiri se, Berta! Ne bodi dete! Ako je on tako vreden
tebe, kakor si ti vredna njega, potem bo srena.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
59
Tako jo tolai Julija ter jo poljubi na elo. Nato po-
klekneta obe pred razpelo k veerni molitvi in gresta k
pokoju. Ali Berta ni mogla zaspati, tako tesno ji je bilo
pri srcu, tiho je jokala e pozno v no, sama ni vedela za-
kaj. To so bile solze veselja in bridkosti bile so solze
prve ljubezni.
Berta se je od tega dne zelo izpremenila; ni bila ve
tako brezskrbna in vesela, zdaj je ni razveselila vsaka e
tako majhna stvar kakor prej. Tiha in zamiljena je va-
sih po ve ur sedevala pri svojem delu. Oe je imel zdaj
v jesenskem asu mnogo opraviti pri gospodarstvu in
dasitudi je opazil neko izpremembo na svoji heri, ven-
dar se mu ni zdela posebne vanosti. Mati je imela bis-
treje oi, njej se je jelo dozdevati, kaj je vzrok te izpre-
membe, ali vendar e sama pri sebi ni verjela, tudi se ji
ni varno zdelo Berto kaj dalje izpraevati, posebno ko je
priel glas, da bodo li huzarji kmalu odtod. Le toliko je
skrbela, da heri nista bili sami v drubi z oficirji.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
60
Osmo poglavje
V
ahtmajster je v tem vedno zahajal k Levki; skoro
vsak popoldan je bil ondi in pogostoma je tudi
Mika jemal s seboj. Levka je bila prepriana, da hodi
samo zaradi nje; le to se ji je zdelo udno, zakaj noe z
besedo na dan. Bil je sicer prijazen, ali Levki to ni bilo
dosti, priakovala je vsak dan, da bo zastavil pametno
besedo vendar v treh mesecih nista prila dalje nego
prvi dan. Vahtmajster je to dobro uvidel in je tudi vedel,
ko bi Levka zvedela, da on ljubi Anico, da bi od tistega
dne ne smel ve ez prag. Le redkokdaj je imel priliko z
Anico govoriti, le z omi sta govorila, najve, kadar ji je
vasih na skrivnem stisnil roko in ona ga je razume-
la.
Neki veer bilo je ravno vseh svetnikov dan se-
del je kakor ponavadi vahtmajster z Mikom pri Levki.
Drugih gostov nocoj ni bilo, ker ta dan je poseben praz-
nik, posveen spominu na mrtvece in vsakdo ostane
raji doma. Tudi v krmi je bilo danes prav tiho; razen
dveh vojakov so bili sami domai. Levka in Anica sta se-
deli pri mizi, posli pa po klopeh okoli pei, akoravno e
ni bilo mraza. Pogovarjali so se samo o resnih stvareh.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
61
Vahtmajster je pravil o nekem tovariu in prijatelju, ki je
padel na Lakem in je tri dni prej e slutil svojo smrt.
Svoji materi je pisal pismo, da ga ez tri dni pogodi so-
vranikova kroglja. Pismo je izroil meni, reko, naj po
njegovi smrti pristavim nekoliko vrstic in naj ga poljem
njegovi materi. Vsi smo ga pogovarjali, naj si to misel
izbije iz glave, posebno ker zdaj ni tako hitro priakovati
kakega boja. Ali vse je bilo zaman. Tretji dan proti ve-
eru se nenadoma zgrabijo nae in sovranikove pred-
nje strae in mojega prijatelja je svinenka pogodila
v srce.
Ravno je vsa druba umolknila, kar se odpro vrata in
v krmo stopi stari Boltovec z glasnim: Hvaljen bodi
Jezus Kristus!
Amen! oglasi se kakor iz enih ust vsa druba.
Boltovec je bil cerkvenikov pomaga, imel je e blizu
estdeset let, pa je bil e trden kakor hrust in, akoravno
ni bil nikoli oenjen in ni imel otrok, rekali so mu ven-
dar vsi Boltovev oe.
Mo je imel neznano miren in astljiv obraz, nikdar
ga nihe ni videl, da bi se bil smejal. O njem se je sploh
govorilo, da ne pozna strahu in da je ni ure, o kateri ne
bi imel opraviti na pokopaliu. Ali e so ga vasih ho-
teli kaj izpraevati o strahovih, nikoli ni rad govoril, le
zamial je in nekako udno kimal z glavo, kakor bi ho-
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
62
tel rei: Da bi vam hotel praviti, vstajali bi vam lasje
pokonci!
Ko je danes odprl vrata in poasi stopil v krmo, iz-
preletela je Levko in Anico kurja polt, ker navadno je
zahajal v drugo krmo na koncu vasi.
Kam je to zapisati, Boltovev oe, da ste vi danes pri-
li? povpraa ga Levka.
Truden sem, da me vse boli, veraj in danes sem ves
dan popravljal grobove in zdaj sem moral pa e za Do-
rico jamo kopati, ker nihe drug ni hotel.
Kdaj jo boste pokopali, to siroto? vpraa Anica.
Jutri zjutraj.
Ali za nocoj ste opravili?
Ne e, iti moram v mrtvanico k Dorici, da napolnim
svetilico.
Pa vas ni groza?
Boltovec malo zamii in se namuza, e mene
strah.
Pred kom bi ga bilo strah? pristavi vahtmajster.
Dajmo mir pokojnim duam! Pomagati jim moramo z
molitvijo, ali posvetnih zvez nimamo z njimi.
Ti govori, kakor ve in zna, svari vahtmajstra Bol-
tovec, ki je tikal vsakega loveka, kateri je bil mlaji od
njega, ako ni bil posebno velik gospod. udne so te
zveze, le malokdo zanje ve, e za tistega, ki jih ve, bilo bi
bolje, da bi jih ne vedel.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
63
Vse priujoe je stresla groza, celo Miko je vlekel
sapo k sebi, le vahtmajster je nejeverno zmajeval.
Le maji z glavo! To je e star pregovor, da pri voja-
ku vere ne ii. Ali kar mi vemo, to vemo.
Vahtmajster se ni hotel delj o teh stvareh razgovarjati,
ali vsi drugi, dasitudi v strahu, bili bi radi kaj ve zvedeli,
posebno Miko je bil neznano radoveden, le koda, da
ni znal z moem govoriti, akoravno je skoro vse razu-
mel.
Seveda nima vsaka no enakih moi, pristavi ez
nekoliko asa Boltovec.
Dananja no, to sem zmerom sliala, ima posebne
moi, pravi na to Levka.
Levka, ti pametno govori! Kdor pozna skrivne moi
nocojnje noi, lahko najde sreo.
Zakaj vi ne poskusite svoje sree? veli vahtmajster.
Kdo ti je rekel, da sem nesreen?
Ali nevarno se je s takimi remi peati! vzdihne
Levka.
Kdor ima srce za to in Boga pred omi, kaj bi bilo
nevarno?
Pa kaj mora lovek storiti? povpraa hlapec plano.
Ti, vem, da nima srca zato. Ali e hoe ravno
vedeti, pristavi ez nekoliko asa in hlapcu ostro po-
gleda v oi, e hoe ravno vedeti, pa posluaj: Kdor
gre nocoj ob polnoi na pokopalie in vzame prsti iz
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
64
novega e praznega groba v tistem trenutku, ko ob dva-
najstih kladivo zadnjikrat udari, in to prst potem nosi na
srcu, temu se izpolni vsaka elja.
Vsaka elja? povpraa Miko, kateremu so se ud-
no svetile oi.
Vsaka ako ni proti sveti boji volji.
Meni se vse zdi, Miko, da tudi ti veruje v te mar-
nje, smeje se vahtmajster.
Miko menda ni slial teh besed; grobar mu je nocoj
e tisti koek pameti, kar je je imel, popolnoma zmeal.
Boltovec je pri zadnjih besedah vahtmajstra srdito
pogledal izpod ela, ali rekel ni niesar.
A kdo bo vse to verjel! oglasi se spet hlapec, pa se
kmalu popravi: Morebiti je kaj resnega na tem, ali kdo
bi hotel izkuati Boga?
Veruj, ali ne veruj, meni je vseeno, ali kar vem, to
vem.
Pri teh besedah vstane grobar, ogrne pla in poloi
denar na mizo.
Lahko no, dobro spite! poslovi se Boltovec in gre
poasi iz sobe.
Vahtmajster je hotel ves ta pogovor na lahko stran
obrniti, ali kar jih je bilo v sobi, vsi so molali. Anica je
la precej z deklo spat. Levka je bila pa razmiljena in
Miko se je popolnoma zamislil.
Tudi vahtmajster plaa in odide z Mikom.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
65
Luna je lepo svetila, vojaka prideta tiho do vasi. Vaht-
majster zavije proti upanu, Miko gre nekaj asa dalje,
ko pa pride do Mohorjevega skednja, stopi v senco in
stoji mirno. Kadar je slial, da so se upanova vrata za-
prla za vahtmajstrom, zavije s trepeim srcem nazaj
proti cerkvi.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
66
Deveto poglavje
V
farnem zvoniku je ura odbila ravno enajst, ko je
Miko spet priel do cerkve. Sveta tihota je kralje-
vala po vsej vasi; jasna meseina je sijala na zemljo. V tej
svetlobi se je bela cerkev zdela mnogo veja, posebno
zvonik je kaj veliastno strmel nad drugimi poslopji.
Vrata od pokopalia so bila na pol odprta, krii so gle-
dali izza nizkega zida in v mrtvanici je migljal plamen
v svetilici kraj mrtve Dorice. Miko zaslii teke kora-
ke, ki so se bliali od cerkve, torej se hitro umakne za
kozolec, ki stoji tik pota. Stari Boltovec je el iz mrtva-
nice, tu je Dorici zadnjikrat napolnil svetilico, potem je
e nekaj asa molil za pokoj nesrene deklice, katero je
poznal od mladih nog. Boltovevi koraki so se poasi iz-
gubili po vasi in spet je bilo vse tiho.
Miko sede na klado, ki je leala pod kozolcem, in
podpre z obema rokama vroo glavo, v kateri so kakor
bliski vigale misli. Nocojnja no bo odloila, ali kdaj
dosee tisto sreo, katero si eli njegovo srce. Boltoveve
besede so mu e vedno zvenele v uesih. Kdor nocoj,
kadar kladivo zadnjikrat udari ob polnoi, vzame prsti
iz e novega praznega groba in to prst nosi na svojem
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
67
srcu, temu se izpolni vsaka elja. Vsaka elja! Tedaj tudi
Mikova, ki si ne eli drugega, kakor da bi bil neviden.
Imel je sicer pred grobom nekov svet strah, ali da se mu
izpolni iva elja, tvegal bi ivljenje. Odkar so ga oslepa-
rili beneanski rni maki, posebno pa, odkar so se mu
izneverili kraki gadje, izgubil je skoro popolnoma vse
upanje. Ali pogovor, ki ga je nocoj slial v krmi, pod-
pihal je spet na novo staro strast, ki je e vedno tlela v
njegovem srcu. Boltoveve praznine besede so spet
vzbudile rva v njegovih prsih, ki je bil le omamljen ne-
koliko asa.
Ali! Ko bi ga e danes upanje prevarilo? Ko bi se bil
Boltovec le alil? Pa to ni mogoe! Boltovec ni mo za
alo, zato mu je porok njegov resni, astitljivi obraz. Ta-
ko govori le mo, ki je do trdnega preprian, da je res,
kar govori. In zakaj bi stari grobar ne vedel tega, kar ni
vedel ni beneki Jud ni kranjski bera, dasitudi je preho-
dil devet deela.
Ura udari zdaj pol dvanajstih. Miku sapa prihaja
imdalje teja in vedno hitreje in moneje mu tole srce.
Ne uti mrzlega vetra, ki mu brije v obraz, ker po ilah
se mu pretaka nekaj kakor ivi ogenj in v glavi mu vre in
kipi. Izbuljene oi mu nepremino strme proti pokopa-
liu in njegovo uho nocoj ne uje drugega, nego kladi-
va udarce.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
68
Zdaj udari kladivo trikrat pred polnojo. Miko se
vzdigne s klade in poslua s privzdignjeno glavo v no-
ni zrak. Vse je mirno in tiho. Obrne se proti cerkvi, na
vse strani se plano ozira, odpre tiho vrata in pride do
mrtvanice. Tu je leala Dorica in pri njej je brlela sve-
tilica. Mika je izpreletel mraz. ez grobe dalje hiti pro-
ti gornjemu koncu mimo velikega kria, e nekoliko ko-
rakov in pred njim zija nov grob.
Blizu groba poene na velik plonat kamen in pria-
kuje trenutka, kdaj se vzdigne kladivo. Kraj groba je bila
nametana prst in semtertja so iz nje gledale oprhle lo-
veke kosti. Miku je bilo tesno pri srcu, lobanja v prsti
ga je tako udno gledala iz votlih oi, a iz groba se mu
zdi, da se uje tiho jeanje. Ta etrt ure mu je bila vsa
venost. Zdajci zakriplje nekaj blizu mrtvanice, kakor
bi se bila odprla vrata. Miku se pri tem glasu skri srce,
z areimi omi strmi tja, odkoder je priel glas. Strah
in groza! Kaj je to? Je li sleparija ali resnica? Od mrt-
vanice semkaj se mu blia bela podoba, naravnost pro-
ti njemu gre, zdaj je e kakih deset korakov od njega.
Miko skoi pokonci in plane ez blinje grobove proti
zidu. Pri tej prii podoba zamolklo zastoe ter se zgru-
di na zemljo. Kakor blisk ine Miko ez nizki zid in bei
proti domu. Iz zvonika so se pa razlegali poasni udar-
ci dvanajste ure.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
69
Deseto poglavje
N
a vseh svetnikov dan popoldne je sedela Moino-
va gospa s svojima herama v veliki grajski izbi in
proti veeru se jim je pridruil tudi Mokoinyi. Ali raz-
govor je bil danes nekako mlaen in prisiljen; vrtel se je
le o navadnih reeh. Berta je bila nenavadno resna, se-
dela je pri klavirju in je gledala v note, katere so leale
pred njo, ali igrala ni, Julija je pa na videz prav pazno
brala v neki knjigi. Pri fari je zvonilo Dorici in skozi na
pol odprto okno je veter donaal v sobo alostne glasove
cerkvenih zvonov.
Ritmajster naprosi Berto, da bi kaj igrala. Res je zaela
nekaj igrati, ali kmalu se je izgubila v svoje fantazije; ka-
kor v sanjah je vedno poasneje prebirala tipalnice in
naposled so ji zastale roke popolnoma.
Zdaj stopi v izbo Moina z nekim asopisom v roki.
Ravnokar berem v asopisu nekakovo alostno dogod-
bo, ki se mi zdi, da je v zvezi z alostno usodo rajnke
Dorice.
enske planejo kviku.
Prosim kratkega potrpljenja! see ritmajster en-
skam v besedo. Gospod Moina! Veraj e ste mi ob-
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
70
ljubili povest o ubogi Dorici; e vam ni neveno, pro-
sil bi, da mi jo poveste zdaj-le, predno itate alostno
novico.
Iz srca rad povem, kolikor mi je znano.
Mi vsi dobro poznamo Dorico, ker rasla je tu med
nami in do desetega leta je bila ve pri nas, nego doma.
Jedva uro odtod je grad, Bunik imenovan. Ravno tee
zdaj osemnajsto leto, kar je priel ta grad po smrti
prejnjega posestnika v druge roke. Ko je bil potlaen
laki upor, je priel neki Talijan, Amadeo Bentivoglio po
imenu, semkaj v nae kraje in si je kupil ta grad. Benti-
voglio je bil e postaren, priel je prav sam, le pol leta
staro herko Dorico je pripeljal s seboj in star sluabnik
ga je izpremljal. Bentivoglio je bil neznansko resen mo,
govoril je kaj malo, le malokrat je bil pri nas, navadno se
je dral svojega doma, sicer je bil pa prav ljubezniv so-
sed.
Kmalu zatem se je porodila naa Berta in ko je odras-
la, tedaj so se naju otroci bolje sprijaznili. Ali je bila Ber-
ta v Buniku, ali pa je prila Dorica k nam na Polico in
ostajala je vasih po ves mesec. Tudi Bentivoglio je zdaj
bolj pogostoma zahajal k nam, ali deset let pozneje smo
ravno toliko vedeli o njegovem prejnjem ivljenju, ka-
kor prvi dan to je: prav niesar. Sploh je bil kratkih
besedi, posebno o sebi ni govoril in za nas je bilo teko
ga izpraevati. Njegovo edino veselje na svetu je bila
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
71
njegova hi Dorica; posebno ko je malo bolj odrasla, pu-
stil je ni izpred oi. Zadnja leta nas je tudi ona raje obi-
skovala, prila je le za kak dan, navadno je bila zadnji
as le naa Berta na Buniku. Dorica je pa v tem raz-
cvetela v najlepo deklico.
Lansko pomlad pride nekega dne na Bunik mlad, lep
Talijan. Bil sem ravno tisti dan ondi in Bentivoglio mi ga
predstavi kakor sina svojega prijatelja z imenom Ceza-
re Angelini. K nam ga ni privedel nikdar, vedno sta bila
doma. Nekega dne tako so pozneje pravili posli sta
se ivo prepirala; zakaj, tega nihe ni zvedel. Drugo ju-
tro mladega Talijana ni bilo ve in v ravno tisti noi
je tudi izginila Dorica iz oetovega doma. Ves prepal
pride drugo jutro Bentivoglio povpraevat po svoji her-
ki, ali nas je nihe e davno videl ni. Vidim ga e zdaj
pred seboj, kako se je tresel starec kakor iba na vodi,
zveni mi e zdaj v uesih glas, kako je zajeal nesrenik.
Izkuali smo ga tolaiti ali kako hoe utolaiti oe-
ta, kateri je izgubil edino ljubljeno svoje dete? e isti dan
se je odpeljal Bentivoglio in ni o njem ni o njegovi he-
ri nismo ve sliali.
Pol leta zatem dobim od Bentivoglia nenadoma na-
slednje pismo:
Prijatelj! Posestvo svoje sem prodal trgovcu A. Nikoli
ve ne bom videl prijaznih vaih krajev, kateri so toli-
kanj dobro deli bolni moji dui. Moji dnevi gredo h kon-
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
72
cu in kar mi je e namenjenih, posveeni so maevanju.
Ako bi el do konca sveta, moram ga najti, zapeljivca
svoje Dorice. Bodite vsi pozdravljeni in spomnite se va-
sih
nesrenega Bentivoglia.
Pozneje ni bilo glasu ni o Bentivogliu ni o Dorici. Po-
sestvo je prevzel novi kupec in poasi bi bil pozabil ud-
nega Talijana. Kar se pred tirimi ali petimi dnevi Dorica
spet prikae v nae kraje. Ali to ni bila nekdanja cvetoa
Dorica, temve le njena senca. Polno rdee lice ji je upa-
lo in pobledelo, v rnih oeh je ugasnil plamen njenega
mameega pogleda Dorica je venela, v njej je umiralo
ivljenje. In kar je bilo e najhuje izgubila je pamet in
um se ji je zmeal. O svojem oetu ni vedela niesar,
nikoli ga ni imela v mislih, vedno je le govorila o svojem
Cezaru, da takoj pride in jo povede pred oltar. Stala je
pred cerkvijo in vsakogar, ki je el mimo, vabila je v sva-
te, akoravno nikogar ni ve spoznala. Prosila jih je, naj
malo poakajo, da pride Cezar, ki ji prinese lepo drago-
ceno nevestino obleko, potem bo precej poroka! Sedanji
posestnik bunikega gradu jo je iz milosti vzel k sebi,
ali e prvo no je ula in hitela spet pred cerkev, ker tu-
kaj mora akati svojega enina. Uivala skoro ni niesar;
kar so ji ljudje dajali, razdelila je spet med otroke, da
bodo lae akali na enitno gostovanje. Drugo no ji je
gospod upnik dal noie, ali tudi od ondi je ula in
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
73
drugo jutro je najde Boltovec mrtvo pred cerkvenimi
vrati. Bog se je usmilil zapuene sirote ter jo vzel k sebi.
Jutri zjutraj jo pokopljejo.
Moina je konal, vsi so bili v ivo ganjeni, nihe ni
hotel motiti praznine tihote. Ritmajster se je globoko
zamislil. Julija je z mokrim oesom strmela predse na
tla, Berta je pa tiho jokala za svojo nekdanjo prijateljico.
Ljubi mo, izpregovori po dolgem molku prva gos-
pa. Prej si govoril o novicah, ki neki razjasnjujejo vsaj
nekoliko to alostno zgodbo.
Res, da! Malo da nisem pozabil na to. V zadnjem
listu berem iz Trsta o temle nesrenem dogodku:
,Veraj zjutraj so nali ribii blizu Trsta ladjico, kate-
ra je brez veslarja plavala po morju. V ladjici je leal
mlad lovek s prebodenimi prsi, v desnici je e dral bo-
dalo; v drugem koncu ladje je pa leal klobuk in suknja
in pod suknjo krvav me. Vse okolnosti kaejo, da je bil
na ladji dvoboj. V suknjah so tudi nali pisma, iz kate-
rih so zvedeli imeni obeh nesrenikov. Mrtev je Cezar
Angelini in drugi, najbr morilec njegov, Amadeo Ben-
tivoglio, ki se je brkone sam konal v morju.
Oh, ubogi Bentivoglio! vzdihne gospa. Zdaj stoje
vsi trije pred sodbo. Bog bodi milostiv njih duam!
Druba nocoj ni bila za drug razgovor, ritmajster je
el kmalu v svojo sobo in tudi domai ljudje so li prej
poivat negoli navadno.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
74
Na vseh vernih du dan je bil Doriin pogreb, h kate-
remu se je zbralo sila veliko ljudi, tudi iz grada so bili ra-
zen lajtnanta vsi navzoi.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
75
Enajsto poglavje
T
isto nesreno no je Miko ves spoten in spehan
prihropel domov. Nocojnja prikazen mu je vzela
vse veselje e dlje poskuati svojo sreo. Vere v Boltov-
eve besede sicer ni izgubil, teme le e bolj utrjen je bil
v njej samo z duhovi bi ne imel rad opraviti. Ako ni
moi po drugi poti priti do nevidnosti, uil ne bo Miko
nikdar tega veselja, po katerem je dua njegova koprne-
la e od mladih let. Bil je v dnu srca preprian, da prika-
zen ni bila nihe drugi nego mrtva Dorica, ki je prila,
da ubrani svojo lastnino. Belo je bila opravljena in prila
je naravnost iz mrtvanice. Da je podoba zavpila in se
zgrudila na zemljo, tega Miko v strahu ni slial, mno-
go manj se je pa upal e ozreti, ker je vedno mislil, da
mu je za petami.
Drugi dan je bil Miko ves pohabljen in bolan, ni jesti
se mu ni ljubilo. Mohorici ni hotelo v glavo, kaj je Mi-
ku, da mu celo klobasa in slanina ne diita, e zmenil se
ni ni za eno ni za drugo. Proti veeru je vstal in el malo
na vrt, ali je bil tako truden, da je moral lei pod veliko
hruko. Miko je bil res bolan; lice njegovo sicer ni po-
bledelo, to je bilo prav nemogoe, ker je bilo rno kakor
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
76
saje, ali svetilo se ni ve tako kakor poprej in miice nje-
gove, sicer gibne kakor struna in trdne kakor jeklo, bile
so kar podrezane. Mohorjevi so se kar spogledovali in
migali z ramami, nihe si ni mogel misliti, kaj je Mika
tako na ni pripravilo in od njega tudi ni bilo mogoe
zvedeti ni besedice. Jano je sicer ugibal semtertja in je
drail Mika, da je najbr ponoi kod lazil in da jo je
skupil od fantov, ali Miko mu na to ni odgovoril ni rne
ni bele, le neizreno zaniljivo ga je pogledal postrani.
Vahtmajster je el ravno zdaj mimo vrta, ustavi se
pred Mikom ter ga nagovori: No, Miko, kje tii da-
nes ves dan, da te ni ni na izpregled? Vstani, greva pro-
ti cerkvi. Ako si bolan, merica starega vina te ozdravi.
Ko vahtmajster spomni cerkev, se strese Miko po
vsem ivotu in nejevoljno maha z roko v znamenje, da
ne gre.
Kaj pa ti je, Miko? Saj si ves izpremenjen, govori
dalje vahtmajster in stopi blie.
Miko mole prikima.
Prosim te, vsaj govori! Pa ne, ko bi bil spet naredil
kako neumnost? Menda te ni vsaj premotil stari Bolto-
vec?
Miko pri teh besedah vzdigne glavo in pogleda vaht-
majstra tako milo in prosee, da je precej vedel, pri em
je.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
77
Meni se je e sinoi dozdevalo, da veruje staremu
babjevercu.
Babjeverec sem ali tja resnico je vendarle govo-
ril.
Vahtmajster sede na nizki stolek bliz Mika in ta mu
na njegovo pronjo pove vso sinonjo dogodbo.
Vahtmajster zvesto poslua, ali ko pride Miko do
udne prikazni, smehlja se ter mu izkua dopovedati, da
se je vse to njemu le dozdevalo.
Tvoje zaslepele oi so videle ponoi, esar se je balo
tvoje srce, dopoveduje mu vahtmajster.
Mislite si vi, kar hoete; ali kar sem videl, to sem vi-
del, in tega mi nihe ne izbije iz glave. Luna je jasno sve-
tila, od mrtvanice je la proti meni, videl sem jo tako,
kakor zdaj vas vidim pred seboj.
Vahmajster zdaj ni izkual dalje izpodbijati Mikovih
misli, ker ga je predobro poznal ali za se je bil ivo pre-
prian, da je to prikazen videla le Mikova razdraena
iva domiljija.
Drugi dan je bil vahtmajster kakor po navadi popol-
dne spet pri Levki, ali kako se zaudi, ko v hio stopivi
zve, da je gospodinja bolna in e celo nevarno bolna.
Danes ji je e nekoliko odleglo, ali veraj so mislili, da bo
umrla. Predverajnjim zjutraj so jo nali slabo oblee-
no zunaj blizu cerkve na pol mrtvo. Ni se ni zavdala,
blodila je le nerazumne rei. Danes ji je bolje; ko se je
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
78
zjutraj zavedala, bila je njena prva beseda: Anica! in
zdaj mora ves as pri njej sedeti; e le odmakne pete,
klie jo e in tudi sicer je vsa drugana. Mi mislimo,
tako je konala dekla, ki je pripovedovala to novico
vahtmajstru, mi vsi mislimo, da jo je ponoi luna izpe-
ljala in da se je zunaj prehladila.
Vahtmajstru se je ta bolezen zdela kaj udna. To se je
zgodilo predsinoi, ob desetih zveer je bila pa Levka e
zdrava in vesela in luna je gotovo pri tej stvari nedol-
na. V tej noi, ko je imel Miko tisto udno prikazen,
nali so tudi Levko slabo obleeno zunaj pri cerkvi v
omedlevici. Kaj, ko bi bil tudi njej Boltovec s svojimi
besedami zmeal mogane? Pa kaj bi mogla ona zunaj
iskati? Na to vpraanje si ni znal odgovoriti. Ali e je pri-
merjal vse okolnosti, zdaj je skoro pritrjal Miku, da je
res nekaj videl, samo da prikazen ni bila mrtva Dorica
ampak iva Levka.
Kar se je vahtmajstru le dozdevalo, bilo je tudi resni-
no.
Na vseh svetnikov veer Levka ni imela miru, odkar
je Boltovec odel; brez spanja se je premetavala po po-
stelji. Boltoveve besede si ni mogla izbiti iz glave. Ona
ljubi vahtmajstra, mora ga imeti, brez njega ji ni iveti.
Ali on noe videti zaljubljenih njenih pogledov, on noe
razumeti njenih sladkih besedi ali v hio vendar do-
haja. Komu neki drugemu za ljubo kakor njej? Ali kaj,
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
79
ko bi hodil morebiti zaradi Anice? Nocoj ji je prvikrat
prila ta misel in bila je zanjo grozna misel, katera jo je
tlaila kakor mora. Pa saj to ni mogoe, saj nima nikoli
prilike govoriti z Anico ali ko bi vendarle dobil to pri-
liko za njenim hrbtom, da ona niesar ne ve? Pa zakaj se
plai? Ali nima zdaj zanesljivo pripomoek, pridobiti si
za vselej njegovo ljubezen s eznaravno mojo? Toda
Boltovec je rekel, da se izpolni vsaka elja, samo ako ni
proti sveti boji volji. Ubogi Levki se je jela pamet me-
ati, poskuala je moliti, ali zastonj, za molitev ni nala
besed. O Boltovec, da nisi priel nocoj v Levkino hio,
bila bi ona spala, e ne mirno, vsaj brez takih izkunjav.
Bolj ko se je bliala dvanajsta ura, tem huje misli so ji
rojile po glavi, tem huje se je oglaala izkunjava. Danes
je prilika, nocoj in morebiti nikoli ve. Zdaj si ga priklo-
ni, dokler ne bo prepozno. Le nekoliko korakov in neko-
liko minut in vse bo dobljeno.
Zdaj bije ura trietrt na dvanajst. Levki utriplje srce,
vroina jo kuha, sama ne ve, kaj dela, vstane, vre neko-
liko obleke nase, na pol brez uma odpre vene duri in
gre proti cerkvi. Po vsem ivotu se trese in ko zakrip-
ljejo mala vrata, ki poleg mrtvanice dre na pokopa-
lie, obstane ji noga. e je hotela nazaj, vendar strast je
bila veja nego strah; kakor v sanjah je tavala mimo
mrtvanice po grobih dalje. e je blizu novega groba,
kar se vzdigne iz njega rna podoba Levka zastoe in
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
80
brez zavesti se zgrudi na tla. Precej asa je leala na gro-
bih, mrzel veter jo spet vzdrami iz omedlevice, groza jo
obide, ko se ozre okoli sebe. Kolikor more hitro bei s
pokopalia, ali zunaj zida e blizu svoje hie jo spet za-
pusti mo, da drugikrat kakor mrtva pade na tla in tu so
jo zjutraj zgodaj nali ljudje.
Levka se je od tega dne izpremenila, bolezen je ime-
la zanjo dobre nasledke. Strast za vahtmajstra je popu-
stila tisto no na pokopaliu. Podoba, ki se je dvignila
iz groba, zdela se ji je, da je duh rajnkega moa, ki ji u-
ga, naj ne oskrunjava svetega tihega mesta, naj nikar ne
ie tu pomokov za svoje posvetne strasti. Vahtmajstru
se je zdaj odpovedala popolnoma in bolezen je vzprejela
kakor pravino bojo kazen. Zdaj je tudi uvidela, da ni
prav ravnala z Anico in sklenila je po moi to popravi-
ti, kar ji je dozdaj storila krivice. Nobene osorne ali ale
besede ni Anica ve sliala iz tetinih ust in dekle je kma-
lu pozabilo, kar je prejnje dni prebilo pri njej. Levka ji
je bila zdaj prava prijateljica in Anica jo je ljubila kakor
svojo mater sovraila je tako nikoli ni. Ko je Levka
okrevala, navdajala jo je spet ista misel, katera jo je tisti
usodni veer gnala na Doriin grob, namre da vaht-
majster ljubi Anico in kmalu se je prepriala. Na Levki-
no zaupno vpraanje je Anica jokaje priznala, da ljubi
mladega Slovaka od tistega dne, ko ga je videla prvikrat.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
81
Vahtmajster med Levkino boleznijo ni zahajal v to
krmo, le v mraku je vekrat zahajal do plota, ker sta se
prvikrat sreala, in tudi Anica se je vedela v takem asu
zmuzati iz hie, in tu sta potem govorila mnogo o svoji
sreni prihodnosti. Anica mu je povedala, da teta ve za
njiju zvezo, a on jo je zagotavljal, da bo, ako se izide vse
po srei, v treh mesecih vojakov prost.
Levka je ozdravela popolnoma in neke nedelje bil
je lep, topel popoldan v pozni jeseni izprehaja se z
Anico po vrtu. Govorili sta o vahtmajstru; Anica ji pri-
poveduje, kje ga je videla prvikrat in hoe pokazati me-
sto. Kako veselo se je nasmihala Anica, ko prideta na
mesto, kjer je, kakor nekdaj, tako tudi danes vahtmaj-
strov veseli obraz gledal izmed vej. V enem skoku je bil
pri njima in pri tej prii snubi Anico od tete s kratkimi,
pa lepimi besedami:
Ne vem, kaj bo Anica k temu rekla; ako ona nima ni
zopet to, tedaj je tudi meni povei, odgovori Levka in
aljivo pogleda Anico, ki je rdea kakor roa povesila oi
in zgibala beli predprt. Z veselim obrazom in s solznimi
omi poda vahtmajstru roko.
Levka je napravila malo veerjo, poslali so po upana,
po Mohorja in na vahtmajstrovo eljo tudi po Mika,
katerega so pa le siloma spravili s seboj. Bili so dobre
volje, le Miku je bilo nekako tesno, ves veer je bil tih
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
82
in pogostoma je plano pogledoval skozi okno proti cer-
kvi.
Ko so odhajali, epne Levka na vratih vahtmajstru:
Da ste govorili prej, ne bi bila prebila toliko teav in
bridkosti.
Vahtmajster se je delal, kakor da ni slial teh besed, ali
on jih je slial in dobro razumel.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
83
Dvanajsto poglavje
N
eki popoldan bilo je e proti koncu meseca lis-
topada sedi Mokoinyi sam v hladnici grajske-
ga vrta ter se pogostoma ozira po stezi, ki dri od hlad-
nice do grada. Listje, katero je poleti tako gosto obras-
lo hladnico in delalo prijetno senco, lealo je zdaj na
tleh, mrzloten veter je pihal in prve sneinke so jele pa-
dati izpod sivega neba.
Danes je prilo ritmajstru povelje, da mora v treh
dneh iti odtod v Ljubljano, ondi bo naposled zvedel,
kam ga vede pot. Ritmajster je bil kakor vojak navajen
takega nemirnega ivljenja in dozdaj ni mogel ravno
rei, da bi bil kaken kraj zapustil s tekim srcem ali
danes se mu je tresla roka, ko je odprl list in hitro prei-
tal suhoparne vrstice. Moini je bilo prav al, ko je zve-
del, da ga bodo zapustili gostje, in niso bile le prazne
lepe besede, ko je zagotavljal ritmajstru, kako teko ga
bo pogreal. Tudi gospa je govorila tako, akoravno je
njej v resnici bilo ljubo, da jih zapusti mo, ki je v Berti
vzbudil strastno nagnjenje. Ko ga ne bo ve videla in
ula, tedaj ga spet pozabi, saj je e na pol dete misli-
la si je mati. Ali Berta ni bila ve dete. V teh kratkih ted-
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
84
nih, kar je spoznala moa, za katerega je zdaj v prvi lju-
bezni tako strastno gorelo njeno srce, razvile so se buj-
no njene dune moi. Znaajno in moko vedenje Mo-
koinyijevo se je lesketalo v njeni mladi dui. Dananja
novica o odhodu ritmajstrovem ji je trgala srce; zami-
ljena je strmela skozi okno in ko so vsi drugi obalovali
ritmajstrov odhod, le ona ni nala besede za to.
Po obedu je dobil priliko Mokoinyi priliati se Berti,
ki je slonela ob oknu. Gospodina Berta! epeta ji na
uho. V treh dneh moram iti od vas in vendar bi vam
imel e toliko povedati. Ako morete, prosim vas, pridi-
te popoldne v hladnico na vrt, jaz vas bom ondi akal.
Berta se je mole obrnila na stran, da bi skrila solze,
katere so ji zalivale oi.
Dolgo je e ritmajster akal v hladnici, ali ni se prika-
zala deklica, po kateri se je tako eljno oziralo njegovo
oko. Razne misli so mu plale v nemirnem srcu. Ali bo
prila, ali ne? Ali te jubi, ali ne? Morebiti te je preslepi-
lo le tvoje samoljubje, da si videl ondi ljubezen, kjer je
bila le navadna prijaznost in uljudnost? Ali ne! Nje-
no oko ne more lagati! In vendar je bila danes nema,
ko so vsi obalovali tvoj odhod, samo ona ni imela pri-
jazne besede zate. Pomeni to hladnost proti tebi, ali mo-
rebiti ne more govoriti vprio drugih, ker se ji srce topi
v bridkosti? Bo li kdaj dosegel to sreo, o kateri si tako
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
85
lepo sanjal zadnje dni? Dananji dan nosi v svojem krilu
zate sreo ali pa nereo. Kmalu bo doloeno!
Jelo se je mraiti, Mokoinyiju je vedno bolj padalo
upanje zdajci zaumi enska obleka in Berta stoji
pred njim.
Mokoinyi plane kviku ter ji strastno poljubi roko.
Hvala vam, gospodina! Srce moje me tedaj ni preva-
rilo, ko sem bral v vaih oeh. O Berta! Jaz sem danes
najsreneji lovek!
Mokoinyi jo prime za roko, ona upre v njega velike
modre oi in tako sta kakor zamaknjena stala dolgo
mole in v oeh sta se strinjali njiju lepi dui.
Berta, ljubim te, ljubim te bolj nego ivljenje svoje in
vsi moji ivi dnevi so posveeni tebi; ti si sonce moje, na
katero se bom oziral, dokler mi oko ne otrpne, izpre-
govori Mokoinyi ter nagne svojo glavo. Berta pogleda
kviku, njiju ustne so se sreale in prvi sreni poljub je
utrdil zvezo dveh ljubeih src.
Pa tako hitro se morava spet loiti! vzdihne ez ne-
koliko Berta.
Loiti se morava, ali za kratek as. Mir je storjen, od-
povem se vojakemu stanu in potem pridem spet, da te
nevesto svojo povedem v svoje dvore. Ali pojde z me-
noj na Ogrsko?
S teboj do konca sveta, ako je treba!
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
86
Prosil te bom e jutri od tvojih roditeljev in ako ele
sreo svoji heri, privolili bodo v najino zvezo, ki jo je
sklenila ljubezen. In da se ljubimo, veli nam moja in tvo-
ja, veli nam naa vera.
Jaz te ljubim! vzdihne Berta in se oklene okoli nje-
govega vratu.
Zunaj je e no legla na zemljo in od cerkve se je za-
slial zvon. To je vzdramilo Berto, hitro se izvije iz rit-
majstrovih rok enkrat si e stisneta roke, enkrat se e
poljubita in Berta kakor lahka srna zbei po stezi pro-
ti gradu.
Drugi dan je bila nedelja. Moinovi so bili kakor po
navadi pri deseti mai in so se pripeljali proti poldnevu
domov. Mokoinyi jih je e teko priakoval, ker danes
je sklenil snubiti Berto. Oblekel se je prav praznino,
krasna obleka je objemala gibne, lepo vzrasle ude, ka-
kor bi bila nanje vlita; danes si je pripel tudi kriec, ka-
terega mu je cesar sam obesil na junake prsi v zname-
nje posebne hrabrosti. Bogve, kolikokrat je e premeril
v hitrih korakih svoje dve sobi, vasih je stopil k oknu in
gledal na cesto, ki dri od cerkve; pri tej prii pa, ko za-
pazi koijo, bilo mu je nekako tesno pri srcu, kakor e
nikoli prej. V vojni, ko so vigale sovrane krogle okoli
njegove glave, bil je mirneji nego danes, ko si misli svo-
jo ljubico snubiti. Ta ura bo odloila njegovo sreo ali
nesreo. Ko se koija ustavi na dvoriu, polje svojega
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
87
sluabnika, da poprosi gospode v njegovem imenu za
kratek razgovor.
Moina in tudi njegova gospa si nista mogla misliti
kaj je Mokoinyiju, da se danes po sluabniku napove-
duje, ker je sicer tako doma; danes se e vsaj ne bo po-
slovil, ker ostane e dva dni med njimi. Le sestri sta do-
bro vedeli, Berta je Juliji prejnji veer vse povedala. Ka-
kor so prili iz cerkve, ostal so vsi v salonu, Berta pa ni
vedela, bi li ostala, ali bi la, da bi skrila nemir, ki jo je
navdajal; stopila je k oknu in se igrala s svojim kanar-
kom.
Mokoinyi stopi zdaj v sobo, vsi so se zaudili, ker e
nikoli ga niso videli tako prazninega. Moina mu sto-
pi naproti ter mu prijazno poda roko. Gospa mu ponu-
di stol. Vsi so akali njegove besede, Berta se je tresla ka-
kor iba na vodi.
Kakor veste, izpregovori ritmajster, klie me dol-
nost moja spet odtod, v dveh dneh bom moral spet za-
pustiti hio vao, v kateri sem uival najlepe dneve svo-
jega ivljenja. Prisrna hvala vam, premilostiva gospa, in
vam, predragi gospod, za gostoljubnost vao, s katero
ste tako prijazno sprejeli vam nepoznanega tujca. Go-
tovo niso le navadne prazne besede, ako reem, da se
bom vedno z najvejim veseljem spominjal srenih a-
sov, katere sem preivel med vami. In kako bi tudi mo-
gel pozabiti kraj, v katerem mi je takoreko ele vzla
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
88
danica ivljenja mojega; kako bi mogel izbrisati iz spo-
mina mesto, na katero me vee silna mo mo ljubez-
ni. Da, jaz ljubim, prisrno ljubim vao her gospodi-
no Berto. In zato sem danes stopil tu pred vas, da jo slo-
vesno zasnubim ter vas prosim, da mi jo daste v zakon,
da bo mila moja ena.
Moina je ves osupel strmel v ritmajstra, ta snubitev
mu je prila tako iznenada, da svojim uesom ni verjel.
udno se mu je zdelo, kako se je v tem kratkem asu
brez vednosti njegove moglo splesti to znanje.
Berta se je boje ozirala na mater in je izkuala brati
na licu, kaj se godi v njeni dui. Gospa je sedela zami-
ljena, lovek bi rekel, na njenem obrazu se je bolj razo-
devala nejevolja nego privoljenje.
A Berta? jekne Moina.
O njeni ljubezni sem si v svesti.
Pri teh besedah se ozre Mokoinyi na Berto in stopi
blie nje. Ona ga ljubeznivo pogleda in ta pogled je bolj
govoril nego najzgovorneje besede.
O prvi priliki, govori dalje Mokoinyi, odpovem se
svojemu sedanjemu stanu. Na Ogrskem imam graino,
ki, dasitudi ni ravno med najvejimi, daje mi vendar
take dohodke, da lahko vsako eljo izpolnim svoji eni.
K svoji srei ne pogreavam niesar, nego li vae privo-
litve.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
89
Moina pogleda svojo eno in hoe izpregovoriti, ali
ritmajster mu see v besedo.
Prosim, nikar se ne prenaglite, ne recite ni da ni ne.
Tu se tie prihodnje sree vae here, stvar je vredna, da
se premisli. Predno grem od vas, prosil bom za odgovor,
ali zdaj e ne.
e nekaj! dostavi poasi Mokoinyi s tresoim gla-
som pri tem se mu elo vgrbi in lice mu se zmrai,
kakor potemni zemlja, kadar pri jasnem dnevu oblak
zakrije sonce. e nekaj moram povedati. Mislim in
upam, da to ne bo motilo ni tebe, ljuba Berta, ni vas, ki
ste njeni roditelji ali povedati vendarle moram. Vedite
torej jaz sem protestant!
Ah, to sem slutila! zavpije gospa in hoe k svoji
heri ali kakor v nezavesti pade spet v naslanja in Ju-
lija skoi k njej. Berta omahuje v Mokoinyijevih rokah.
Moina se priblia ljubimcema ter prime Berto za roko.
Pojdi k meni, ubogo dete moje!
Berta izpusti ritmajstra in pade ihtea na oetove prsi.
Mokoinyi je stal kakor od strele zadet; zdelo se mu
je, da je odzvonilo njegovi srei, util je, da je odve zdaj
med temi ljudmi. Solza bridkosti se mu utrne in s pobi-
tim srcem zapusti sobo. Zunaj ukae sluabniku osed-
lati konja, poroi hini, naj ga izovori pri gospodi in po-
tem zdirja proti veliki cesti. Brez pravega smotra je jahal
tjavendan, zveer pride Pod gaber in tu ostane do dru-
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
90
gega veera. Ko pride drugo no domov, poda mu slu-
abnik pismo. Hitro je odpeati in bere:
Predragi gospod!
Ne morem si misliti resnino srenega zakona, v ka-
terem ne vlada edinost med moem in eno tudi v ma-
lih stvareh. Najmanj si pa ne morem misliti sreen za-
kon, kjer vera enega ni sveta drugemu. Heri moji sta
vzrejeni v sveti veri mojih dedov in pradedov in rad bi
imel, da tudi moji vnuki, ako jih je namenil Bog, ne za-
puste vere svojih dedov. Mi vsi spotujemo vas in viso-
ko cenimo prelepa svojstva Vaega srca in uma in tedaj
tudi toliko bolj obalujemo, da se oji zvezi med nami
protivi nepremagljiva zapreka.
S tem se vam vsi priporoamo ter vam od vsega srca
elimo sree v vsem in povsod. Va poteni znaaj mi je
porok, da ne boste ve iskali prilike, govoriti z mojo
herjo. Vdani vam
Moina
Drugo jutro so huzarji odhajali. Moina se je na vse
zgodaj odeljal od doma, ker ni bil prijatelj enskega tar-
nanja in vzdihovanja in to je vedel, da brez tega ne bo.
Ritmajster res ni iskal prilike govoriti z Berto. Po slu-
abniku je poslal gospe svojo karto za slovo in ko je na
dvoriu sedel na konja, bile so vse tri enske pri oknu
to si je bila Berta izprosila od matere. e enkrat se
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
91
ozre Mokoinyi na okno, migne z roko v zadnji pozdrav
in kakor blisk ga odnese konj v vas.
Tu so stali pred cerkvijo huzarji vsi pripravljeni za od-
hod in skoro vsa vas, mladi in stari, okoli njih. Tudi Ani-
ca z Levko je prila do upana, da se e enkrat poslovi
od svojega enina, akoravno je on veraj skoro ves dan
slovo jemal.
Ko pride ritmajster, poskaejo vsi na konje. Miko za-
trobi k molitvi in potem odrinejo. Otroci so jih pa iz-
premljali dale iz vasi.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
92
Trinajsto poglavje

alost in bridkost sta se po odhodu huzarjev udo-

maili na polikem gradu; Berta ni mogla pozabiti
Mokoinyija in as ni mogel ozdraviti rane, kakor je
mati prerokovala. Sasoma se je sicer umirila na videz,
ali na njenem licu se je videlo, da trpi njena dua. Pogo-
ste solze so pogasile udoviti plamen, kateri je prej go-
rel v njenih oeh, in roice na njenih licih so pobledele
zaradi mnogih preutih noi.
Kmalu potem je druga nejevolja zadela hio. Blinji
sosed, s katerim je imela Julija e dolgo znanje in kate-
rega je res ljubila, zapustil je, vrnivi se z daljnega pota,
Julijo in si nael drugo nevesto. In kakor bi e ne bilo
dovolj alosti v hii, zboli mati prav nevarno. Heri sta
se izkuali, katera ji bo bolje stregla ali ni ji bilo ve
pomagati, njeni dnevi so bili teti; predno je e sneg
skopnel po dolinah, poloili so jo v hladno zemljo. Ma-
terina smrt je Julijo, ki je bila od zadnjega vsa izpreme-
njena, tako pretresla, da je sklenila odpovedati se svetu
in njegovemu sleparskemu upu ter iskati miru v samo-
stanskih zidovih. Oe ji ni mogel braniti, ko je videl trd-
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
93
no njeno voljo. Mesec dni po materini smrti je bila
vzprejeta novica v ljubljanski samostan.
Spomladi je priel vahtmajster po svojo Anico. Iz-
premljal ga je njegov oe, ki je kar najhitreje elel vide-
ti svojo snaho, in e dva druga prijatelja. Berta sama je
oblekla Anico na dan poroke in marsikatera solza je
padla iz njenih lepih oi na Aniino glavo, ko ji je v lase
zapletala nevestin venec. Levka je napravila gostovanje,
katero je trajalo tri dni, in skoro vsa vas je bila povablje-
na upan je bil stareina, Levka teta, Matizelj je pa
mislil, da so se spet vrnili na svet zlati asi, ker tako do-
bro se mu e ni godilo nikoli.
Moini je ostala zdaj edina Berta, ali bolje reko, le
njena senca. Srce se mu je trgalo, ko je videl, kako od
dne do dne gine ljubljeno njegovo dete. Najraji je sede-
vala v hladnici na vrtu, oe jo je tu navadno nael v solze
zatopljeno. Moina je sicer kakor prej hodil okoli svoje-
ga gospodarstva, ali tudi to ga zdaj ni ve veselilo. Drev-
je je sicer cvetelo, ito je raslo bujno in gora je zelene-
la, ali vse to ne more ve razveseliti njegovega srca. Kaj
mu pomaga vse, e mu doma vene najljuba njegova
cvetlica!
Priel je Moinov god. Tega dne se je vedno veselil, ali
letonji ga je le e bolj spominjal teh, katere je izgubil.
Lani je bila e iva ena, imel je e obe heri, zdravi in
veseli po sebi. A danes? Bil je podoben drevesu, katere-
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
94
mu so podsekali najmoneje korenine. Srce mu je po-
kalo od alosti, ko stopi v jutro Berta obleena s opkom
cvetlic sama pred njega.
Ljubi oe! izpregovori Berta, ali delj ne more govo-
riti, solze so ji zatopile besedo, tudi Moina ni mogel
govoriti, strastno objame svojo her in jo potisne na
svoje prsi.
Govori, edino dete moje, govori, kaj bi rada? stoe
stari.
Oe, oe! Ne morem si pomagati. Jaz ga ne morem
pozabiti!
Le sreno bi te rad videl. Ako misli, da bo srena z
njim, vzemi si ga, jaz ti ne branim. Kar je Bog zvezal, ne
more biti slabo.
Drugi dan je pisala Berta v mesto prijateljici svoji.
Mokoinyi je bil e v Ljubljani, od Bertine prijateljice je
zvedel, da je oe izpremenil svojo misel. e tisti dan je
hitel Mokoinyi na Polico. V tirih tednih je bila Berta
Mokoinyijeva ena in precej po poroki sta odla na
Ogrsko.
Moina zdaj sam ni mogel strpeti na Polici, prodal je
svoje posestvo ter se na pronjo Mokoinyijevih prese-
lil na Ogrsko, kjer je pria Bertine sree in je sredi lepih
vnukov e sam omladel. Vsako leto enkrat pride na grob
svoje rajnke ene, obie Julijo in stare svoje prijatelje in
tem pripoveduje o srei svoje ljube Berte.
BESeDA
HUZARJI NA POLICI
95
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-133-9