BESeDA

GOSPODINA MICI
1
Fran Milinski
Gospodina
Mici
BESeDA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
O M N I B U S
BESeDA
GOSPODINA MICI
2
BESeDA
Fran Milinski
GOSPODINA MICI
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-207-6
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
BESeDA
GOSPODINA MICI
3
VSEBINA
O TREH MICKAH,
STAREJI, MLAJI IN NAJMLAJI 4
ZAGONETNA NEZNANKA 21
SIROTA IE STARE 42
SIROTA NAJDE STARE 53
TRPLJENJE SIROTE IN NJEN BLAENI SEN 73
DRUINA BREZ SRCA 82
SLOVO 90
BESeDA
GOSPODINA MICI
4
O TREH MICKAH, STAREJI,
MLAJI IN NAJMLAJI
N
aj me blagovoli takoj brcniti koklja, e ni sledea
historija skoz in skoz resnina, ne dosti manj. Od
konca do kraja je posneta po uradnih spisih, skoraj bi
lahko pritisnil peat podnjo s ptiem, in povest ne bi
bila ve povest, ampak kapo dol! javna listina in
uena re. Res in brez ale! Nimajo povsod take beletri-
je.
Prienjajo se pa ti slavni dogodki recimo pred kakimi
petindvajsetimi leti ali ka-li, nemara ba na dan tretje-
ga decembra zakaj pa ne? in nikoder drugod nego
v beli Ljubljani.
Tisti dan je proti veeru prielo sneiti. Tiho, poasi,
enakomerno so padali gosti, veliki kosmii. Kakor nes-
konna koprena so oem zagrinjali hie in ulico, motno
je skoz njih nemi ples meikala skromna cestna lu.
Hudo pot je imela enska, ki se je, tesno zavita v ve-
liko kockasto ruto, poasi pomikala po vijugasti Karlov-
ski cesti proti mestu. S trudom je gazila sprijemajoi se
BESeDA
GOSPODINA MICI
5
vlani sneg, segajo ji ez gleenj. Ali je bila bolna ali le
upehana? Zdaj zdaj se je naslanjala ob zid, skljuena za-
jeala, ozirala se okrog ali po cilju? ali po pomoi?
potem stokaje nadaljevala pot. Sreala ni ive due.
Ni bilo e pozno, ali neprijazno vreme ni nikogar vabi-
lo ez prag.
Zdaj pa najprej kos pojasnila. V uradnih spisih
kapo dol! ki se nanje naslanja sledea povest, seveda
ne stoji toliko in taknih besed o snegu in o slabi poti,
kakor jih je zapisanih tukaj. Duhoviti bralec in draest-
na bralka sta pa e sama uganila, da vesten uradnik ne
bo skrunil astitljivega uradnega papirja s takimi in ena-
kimi popisi. Ti in taki popisi gredo potemtakem na ro-
va isto drugi osebnosti, ki menda ima, ne da bi jo za-
govarjal, sprio razmer, draginje in tako dalje sigurno
kolikor toliko razlogov stvarnega ali vsaj osebnega zna-
aja za svoje poetje. Uradnim spisom pa ni oitati nie-
sar. Toliko v blagohotno uvaevanje, da nam kdo ne
oita potvorbe uradnih listin.
ensko bitje je torej poasi in stokaje rilo naprej skoz
sneni mete, vedno ee se ustavljalo, poivalo, iska-
je obraalo glavo.
Zdajci ji zazvene v neposredni bliini udarci ob zvon
v stolpu je bilo osem.
enska se je oddahnila. Za sneno kopreno je uganila
obrise cerkve sv. Florijana zdaj je vedela, kod je.
BESeDA
GOSPODINA MICI
6
Napela je omagujoe svoje sile, krenila v postransko
ulico na levo in se vlekla naprej. Pri etrtih vratih je po-
stala. Tipajo je segla po zvoncu, oprijela se za roaj in
ga potegnila, potem pa omahnila na prag moi so ji
bile pri kraju in zdelo se ji je, da bo kar zaspala in se ne
bo nikdar ve zbudila. Kakor v polsnu je ula odklepanje
vrat, govorjenje mokega glasu in enskega, pred omi
ji je zableala lu, ve rok jo je spravilo v zaduhel gorek
prostor in potem se ji je mealo in ni ve loila v svojem
spominu, kaj je bilo res od vse grozote in kaj le sen vroe
groznice.
Ko se je slednji prebudila iz dolgega globokega spa-
nja in se dodobra zavedela, je bil velik dan.
Leala je v mali kamrici na kripajoi postelji, zadeta
z visoko pernico. Poleg postelje je stala majhna okrogla
gospa v ponoeni mestni obleki, rdeega obraza je bila
in drobnih, svetlih oi, in ji je molila belo povito truco,
ki je na enem koncu vekala kakor mlad petelinek, ki bi
rad pel, pa e ne zna. Reala se je gospa in se sklanjala:
Dobro jutro, mlada mamica! Ali ste se naspankali?
Hvala Bogu, vse je lo dobro in naa mala punka je
mona kakor kanonir. Popestovala je s prispodobo
kanonirja poaeno truco: Pridna bodi, mika! in
pripovedovala: Vai mami sem e veraj poslala poto
po potu, kakor sva se zmenili, ravno sem ga e ujela, e
je sedel na voz; drugega mu nisem naroila, kakor da naj
BESeDA
GOSPODINA MICI
7
jih pozdravi in da prineso koko. Tako sva se zmenili z
mamo. e bi bil fantek, bi pa naroila petelinka.
Dekle v postelji komaj je telo osemnajst let je
zatisnilo velike izmuene oi. Pa le za par hipov. Hitro si
je uredilo misli in se spomnilo poglavitnega, kje je in
zakaj. Dvignilo je glavo, opleteno z debelimi kitami, in
se uprlo na komolca.
Pokaite!
Okrogla gospa ji je pomolila jokajoo se truco pred
obraz, bolesten nasmeh je spreletel dekletu zagorelo, pa
vendar bledo lice.
Majkena je!
Hvala Bogu, recite! e bi se ponujala na svet velika
kakor star kanonir o jej!
Ta razlog je bil tehten in mlada mamica se mu je
uklonila. Ali miru ji ni dalo.
Veka. Nemara je lana. Ali je ne daste meni?
Ni ne skrbite za naju. Ne bova gladu poginili ne mi-
dve, kajne, mika moja, midve bova e iz stekleniice
pupali, ko pride najin as. Se ne smeva razvaditi, reci,
pri mamici, ko naju mamica ne obdri. t t ...
Mladi mamici sta se orosili oesi. Rada bi bila ugo-
varjala, vpraala, izvedela ... Pa se je iz prve sobe zaul
droben moki glas. ena kh, kh, ena!
Bolnica se je spomnila glasu, ula ga je bila oni prvi
veer ...
BESeDA
GOSPODINA MICI
8
Okrogla gospa je poloila otroka na posteljo k nogam,
odprla je duri iz kamre v sobo pa je kar na pragu obsta-
la, razkrilila roki in od radostnega preseneenja zacvili-
la. Le noter, stara mama, le noter, gospa Lonarka!
Plosknila je z rokama, rono se zasukala in stekla na-
zaj k postelji, vzela otroka in reea se ga ponujala
kmetski enski, ki je z veliko koaro na roki se prerivala
skoz duri v kamro.
Mama! je zavekalo dekle v postelji.
Vina sem ti prinesla, kruha in kuro, je rekla mati in
postavila koaro na tla. Potem se je obrnila k detetu, mu
naredila kri in vzdihnila: Kakor je boja volja.
Ko je bilo vse to opravljeno, je z novim globokim od
dihom sedla na rob postelje. Pa je posteljnjak tako vzne-
mirljivo pod njo zahreal, da se je urno spet vzdignila
in prenesla pezo svojega ivota na skrinjo pri vzglavju.
Potem je pravila.
Vidi, tako je, e otroci ne ubogajo starev. Ali te ni-
sem zmeraj prav uila? V Kosezah e nobeden ni ne
ve. Le Petru sem povedala tistemu tvojemu. Hotel je kar
z menoj. Pa sem mu ubranila da ne bi ljudje ugibali,
sem mu rekla. Kolikokrat sem te svarila: Pazi se!
Kar je, je zdaj ne pomaga ne jok ne stok. Saj se je Pe-
ter tudi jokal, kakor otrok se je jokal, ki mu pogaa pade
v mlako. Prej bi se cmeril, sem rekla, ema; zdaj je
BESeDA
GOSPODINA MICI
9
prepozno! Pa je vpraal: kdaj prej? Sem se mu morala
smejati, emi emasti!
Obrnila se je proti gospe, ki je z enakomernim t, t
skuala uspavati nemirno dete. Veste, saj se bosta vze-
la. Menartov Peter in naa. Zdaj se e ne moreta, Petru
brani oe. Je sila skop dedec, Petrov oe, e peka ne da
od sebe, kadar je eplje. Misli, da bo kaj s sabo nesel na
oni svet, pa ne bo.
Hi in mati sta se spogledali in mati je rekla: e vas
je volja, gospa, pa nesite ival v kuhinjo, jo bomo jedli
pri botrinji!
Pestujoa enska je odloila dete, ki je bilo slednji
utihnilo, v zibelko za vznojem. Postreno je vzela iz
koare kregajoo se kuro z zvezanimi nogami, tlesknila
z jezikom v znak priznanja in odla po prstih iz kamre.
Zdaj sta bili sami.
Mati se je naslonila k heri in ji polglasno pripove-
dovala:
Peter mi je dal sto goldinarjev, tukajle jih imam. Ni
se ni obotavljal. Rekla sem, pa je dal. e naroil je, da si
le vsega privoi vina in vsega, esar poeli. Ne bo
napaen Peter, e se ne izpridi. Za rejo, sem rekla, bo
treba vsak mesec est goldinarjev, rejnice so drage, mle-
ko stane in milo ... in vse, v nesreo si jo spravil ... pa
ni odrekel. Naj odplauje, saj ima doto! Ti pa mora tudi
nase gledati, e bi te nazadnje le ne vzel, zaupaj ded-
BESeDA
GOSPODINA MICI
10
cu! Ve kakor tri ne sme stati reja, trije ostanejo tebi,
vre na leto goldinarjev trideset in est.
Da ne bo punka stradala, da ne bodo grdo z njo
ravnali ... je skrbelo mlado mater in se ji je nabiral
okoli ustnic jok.
Nak, je zatrjevala mati, brez skrbi, v poten kraj,
h kranskim ljudem, da bodo gledali nanjo in da ne bo
umrla. e bi umrla, bi si Peter hitro premislil, da te ne
vzame. Ni ne reem ezenj, ampak kaj ve, kakni so.
Hi je zamiala. Ali je bila trudna? Ali jo je bolel ta
pogovor?
Mati je vzdihnila: Oe nebeki! in ker se hi ni ge-
nila, niti ni dala glasu od sebe, je poasi pobrala koaro
in la v prvo sobo, kjer se je v copatah sukal okoli mize
suhi gospod Muhi in z vroim likalom delil zadnji po-
trebni blesk novim hlaam, izdelku svojih veih rok.
Gospod Muhi je z obzirno vljudnostjo prekinil svo-
je delovanje. Pobrisal je obisku stol in stopil zapirat
kamrina vrata, da se ne bi budila bolnica. Potem se je
spet lotil likala, se prijazno smehljal, vljudno pokaljeval
in ni od same skromnosti nikdar pogledal koatemu
obisku v oi, ampak se lovil s pogledi ves as le po tleh
in po kotih.
Koj pride ena, se je opravieval z rahlim glasom.
V upnie je la vpraat zaradi krsta.
BESeDA
GOSPODINA MICI
11
Oe nebeki! se je spomnila Lonarka. Saj res
kako ji bo ime? e bi bil fant, bi bil Peter, veste, po oe-
tu. Zmeraj sem raunala, da bo fant. Fantje so bolj
veljavni ...
Punce so bolj pridne, je tolail z vljudnim smehlja-
jem Muhi.
Se vidi, da so, je vzdihnila Lonarka. Ti se nas us-
mili, oe nebeki! Micka bo, kaj bi si izbirala takale!
Marija je lepo ime, je pritrdil vljudni kroja, ki je bil
dokonal svoje delo in je zdaj zaljubljeno ogledoval ez
roko zganjeni plod svoje mojstrske umetnosti. In je do-
stavil globokumno besedo: Grdo ni pravzaprav nobe-
no ime, da le lovek ni grd.
Micka bo, pa je, je ponovil koati obisk, jaz sem
Micka, hi je Micka, naj bo pa e vnuka!
Da bi modremu temu preudarku in sklepu kdo ugo-
varjal, ni bilo nikogar pod milim nebom, in zato se je
tako zgodilo. Ob treh popoldne je bil krst, gospa in go-
spod Muhi sta la za botrico in za botra, gospa Muhi
s klobukom hujc! in gospod Muhi v rni suknji in
brez copat, pa bos tudi ne seveda in je bila majhna
kranjska Micka ve na svetu. Pri botrinji so trili na nje-
no zdravje in je gospod Muhi, ki je bil zopet v copatah,
izrazil eljo, da bi se kmalu zopet videli pri enaki prili-
ki.
BESeDA
GOSPODINA MICI
12
Koko je bila obirna in ljubezniva, vino je teklo kakor
olje in ga je bilo dovolj in splono obutje je bilo jako
ugodno. Zadovoljnost pa se je e podvojila, ko je stara
mama sveano poloila na mizo pred gospo Muhievo
tri bankovce po deset goldinarjev za uspeni njen trud
in za prehrano here skozi tirinajst dni, in je stisnila
gospodu in gospe, obema, e posebe po en trd tolar v
roko, ker sta la za botra. V onih asih je bilo to dokaj
denarja in ve, nego ga je gospa Muhieva obiajno slu-
ila o takih dogodkih. No, Lonarka je pa vedela, zakaj
ne skopari; potrebovala je e sveta in pomoi izkuene
gospe Muhieve.
Ko sta bili po sreno konani pojedini obe zastopni-
ci nenega spola sami v kuhinji, kjer je gospa Muhie-
va pomivala posodo, tedaj je Lonarka po raznih ovin-
kih razloila svoje elje.
Pobahala se je najprej, koliko da imajo, da niso niko-
mur ni dolni in da se ni e nikoli kesal, kdor jim je po-
magal s svetom ali dejanjem. Potem se ji je jezik zasukal
na drugo plat in je zatarnala o slabih asih, o dolgeh in
davkih in kako je zlasti hudo vdovam, kakrna je ona. In
slednji je zavila proti cilju in naela vpraanje, kako bi
se napravilo in kam bi dali dete v rejo, da ne bo zanj pre-
ve strokov. im manj, tem bolje, najraji pa ni! Se-
veda, kar za svojo ne bi hoteli pro dati punce. Saj pri-
de prej ali slej as, ko se stara poroita in jo vzameta k
BESeDA
GOSPODINA MICI
13
sebi. Ali par let jo bo vendar e treba prikrivati in par let,
mesec za mesecem, se nabere plaevanja in gospe ne bo
al, e ve in bi znala pomagati.
Stara mati je umolknila. Praskala je z nohtom made
na ognjiu in akala odgovora.
Gospa Muhieva si je brisala roki in rekla: Hm, hm!
Zmajala je z glavo in preteklo je nekaj napetih trenut-
kov, preden ji je dozorelo premiljevanje v besede: lo
bi e, lo. Vse gre, e se pozna pot. Nekaj strokov bo
seveda odkraja ...
Stara mama je rekla: Ne bi gledali na krajcarje, e
prihranimo goldinarjev.
Gospa Muhieva se je s svojim ozadjem naslonila na
ognjie; sklenila je roki ez prijazni trebuek in raz-
loila sadove svojih misli: V Trstu da imajo hio, se ji
pravi najdeninica. V zidu je kar lina, v lino se poloi
otrok, pozvoni se pa pridejo in vzamejo otroka in ne
vpraajo ne zakaj ne odkod in je otrok spravljen in ni
plaati zanj ne vinarja. Ta reja da je najceneja.
Lonarki ni bila neznana najdeninica niti ne tuja nje-
nim mislim. Le sama ni marala o njej prieti, da ne bi
kodila svojemu ugledu. Vendar se je delala, kakor da e
preudarja in okleva. Ali se bo dobil otrok nazaj, kadar
bi hoteli?
Dobil. Brez zaprek. Le kaken spisek ali kakno zna-
menje je treba dati z otrokom, kakopak, da po njem
BESeDA
GOSPODINA MICI
14
spoznajo onega, ki bi priel ponj. To vse vem, oh, nisem
bila enkrat tam ali dvakrat ...
Ljuba gospa, je rekla Lonarka in grabila Muhievo
za roko, V ivo duo nimam taknega zaupanja kakor
v vas. Ne bom pozabila in prvi, ko pridem, vam prine-
sem koek jajec, domaih se lahko zanesete, da bodo
dobra. Torej vi mislite ... Koliko bi pa bilo stro-
kov?
Gospa Muhieva je raunala: Trst je dale ... vo-
nja tja in sem ... voz tukaj in v Trstu voz mora biti,
v tem mrazu ne morem rvika prenaati kar na rokah
takno daljo, sami recite! ... nemara bo e prenoevati
treba v Trstu ... Trst je drag ... Pod tridesetimi goldi-
narji si ne upam opraviti. Tako je preudarjala na glas.
Tihi raun je bil malo drugaen. e mi da tudi le dvaj-
set goldinarjev, mi jih vendar ostane petnajst istih, ker
ne bo treba ne voza ne prenoevanja.
Toda stara mama ni ni barantala. Kar v svoj hranil-
nik je la, tja v globine nedrij, izmotala denarnico, brs-
kala in mekala po njej in stisnila gospe Muhievi zahte-
vano vsoto v roko. Obrnila je oi proti nebu v sajasti
obok, obrisala si z mezincem kot oesa in izjavila, da se
ji otrok smili in da bi dala zanj vse zaklade sveta, da le
pride v dobre roke!
Zamislila se je. Ali ni hia kako ste ji rekli? prav
kakor samostan?
BESeDA
GOSPODINA MICI
15
Muhieva je prekladala nepriakovano bogastvo iz
ene roke v drugo. Samostan, samostan! je pritrjuj
ponavljala, misli pa so ji bile pri denarju in kam ga bo
obrnila.
Glejte, je rekla Lonarka, kakna srea! In na jaj-
ka ne bom pozabila, ne bo dolgo, da zopet pridem.
e sta se pomenili to in drugo, potem se je Lonarka
lepo poslovila od vseh in umirjena mahnila s prazno ko-
aro proti dolenjski mitnici, da ujame kakega voznika, ki
jo vzame s sabo do blaenih Kosez, kjer je bila doma.
Taas e ni bilo dolenjske eleznice.
Dvanajst dni za materjo se je vrnila v blaene Koseze
e Micka Lonarjeva mlaja. Koj za njo pa je zapustila
belo Ljubljano e Micka najmlaja. Dobro zavito je vlek-
la gospa Muhieva v daljni Trst. Podobico Matere bo-
je je bila prerezala na dvoje; eno polovico si je spravila,
drugo polovico in krstni list je pa zateknila detetu za
povoje. Tam v daljnem Trstu je poiskala najdeninico,
poloila dete v lino in pozvonila, in ko se je okno odpr-
lo in so roke segle po ivi culici, je bilo naroeno ji opra-
vilo sreno konano. Samo kave je e nakupila pet kil,
prilike ni kazalo zamuditi, kajti je tam doli v Trstu kava
dokaj ceneja nego v Ljubljani in pravijo, da tudi bolja.
Tako je bila vsa re z Micko najmlajo jako povoljno
urejena, razen da se skrbnemu Petru niti sanjalo ni, kod
in kako mu izrejajo otroka. Tono je nosil stari Lonar-
BESeDA
GOSPODINA MICI
16
ki prvi dan vsakega meseca svojih est goldinarjev in je
vekrat priloil e kak desetak povrhu bodisi za zdrav-
nika, bodisi za oblekco, bodisi za milo, kavo in sladkor.
Stara Lonarka je bila vzorna gospodinja in je ves denar,
izvabljen s to pretvezo ali z drugo, lepo spravljala in hra-
nila. In je bila tudi dobra mati. Ko je ez tri leta Petrov
oe umrl za epljevo peko, ki jo je bil iz skoposti po-
goltnil in je ni maral ve dati od sebe, in se je kmalu nato
zvesti Peter poroil s svojo Micko, mu je enka prines-
la poleg drugega celo par sto goldinarjev dote v gotovi-
ni; odtela jih je stara Lonarka in so bili vsi iz Petrove-
ga epa, pa se jim seveda ni poznalo, odkod da so.
Menartov Peter in mlada Lonarjeva sta bila sreen
zakonski par. Pridnih rok, zadovoljnega srca in edina v
mislih sta se brino zavzela za gospodarstvo in gospo-
dinjstvo in boji blagoslov je bil z njima. Ko pa je bil
dom urejen, sta sklenila in ukrenila, da vzameta e Mic-
ko k sebi.
Rekel je Peter: emu bi trosil zanjo denarja, ko jo
lahko rediva doma zastonj. Skoraj bo imela tiri leta, tak
otrok e kmalu pomaga pri hii. e par let, pa bo pasla,
ker imamo panik v lepem, brez jarkov in grmovja, in
zibala bo tudi, e bo treba.
Da! je rekla ena in je zardela. Zdaj je e majceno,
zdaj se bo naju e hitro privadilo.
BESeDA
GOSPODINA MICI
17
Mladi gospodar je torej segel e enkrat v ep in na-
prosil tao in stara Lonarka se je napotila v Ljubljano
k Muhievi. Nesla je s sabo Menartov denar in poleg
Menartovega denarja e rejenega petelinka z lastnega
dvoria in sta imeli z Muhievo dolgo posvetovanje, pri
katerem je bil petelinek izboren odvetnik, da je lo vse
gladko in po volji.
Napoil je tretji dan in ni bilo e opoldne, e se je po-
javila v blaenih Kosezah gospa Muhieva. Od vanosti
se ji je svetilo lice in za roko je vodila zdravo, ivahno
dekletce prikupnega lica malo Micko.
Mlada mama jo je solznega oesa stisnila k sebi in po-
ljubila. Peter, tebi je podobna.
Peter je bil ginjen. Pritisnil je palec ob desno nosnico
in krepko pihnil skoz levo, obrisal se v rokav in izjavil:
Nemara res.
Dekletcu so se bliskale oi; venomer se je smejalo in
zraven klepetalo po lako, in ko so jo napasli in napojili,
se je koj nauila rei ata in mama in silno veselje je za-
vladalo pri Menartovih.
Gospa Muhieva, modra enska, ki je mislila na vse,
je bila preskrbela tudi nov krstni list; starega, je rekla, so
obdrali tam. Sploh vso ast gospe Muhievi! In je
bila tudi primerno pogoena, in ko se je vraala, je pre-
ala e stara Lonarka nanjo pred svojo bajto, da je mo-
rala e njej natanneje razloiti, kako je bilo v Trstu. Te-
BESeDA
GOSPODINA MICI
18
daj je gospa Muhieva marsikaj povedala, o emer je pri
Menartovih molala, in ba tisto je staro Lonarko naj-
bolj zanimalo in ni vedela, kako bi Muhievi postregla,
in ji je zavezala v ruto bokal prosa, deset jajc in poli
suhih hruk, tako ji je bila hvalena.
e nekaj sitnega opravka sta imela Peter in njegova
ena: s krstnim listom sta morala v domae upnie.
Lagali bi, e bi trdili, da je bilo gospodu upniku poseb-
no ve, ko mu je Peter jedva par mesecev poroen, pri-
javil anahronizem v osebi tiriletne herke Micke. To
ni po bojih postavah, je rekel gospod upnik. Bil je pa
preudaren mo, ki je izprevidel, da se rei ne da ve
spraviti s sveta, naj e tako ivo nasprotuje bojim zapo-
vedim. Vpisal je torej otroka v knjigo in potrebno ukre-
nil, da se otrok e v krstnih bukvah ljubljanske kofije
prepie kot zakonski.
Tako je bila stvar vnovi in lovek bi mislil
dokonno zravnana v red in kolo asa se je lahko z mir-
no vestjo sukalo naprej.
Micka je rasla kakor konoplja, zdrava kakor riba,
pridna kakor ebela. Za vse se je zanimala, vsakega dela
se lotila. Dobivala je skoro leto za letom bratca ali ses-
trico, toda kolikor jih je bilo, vsak je bil drugaen, pa
nobeden tako eden kakor ona. Prijazno sta jo gledala
oe in mati.
BESeDA
GOSPODINA MICI
19
In prijazno jo je gledala tudi stara Lonarka, ki so ji
vsak mesec prihajali po poti trije goldinarji iz Trsta.
Dobri so bili in dobra sta bila maseljc pa kos belega kru-
ha, ki si ju je zanje lahko vsak dan privoila. Pravila je,
da dobiva denar iz ustanove, naklonjene ji po bogati
lahti.
Da se je stara Lonarka pri tem nekoliko izognila re-
snici, ji ni teti v zlo. iste resnice namre ni mogla po-
vedati, ker bi drugae zahteval denar Peter, njegova
ena pa je bila tudi taka, da bi prej z moem drala nego
z rodno materjo.
Pa je bila vendar stara Lonarka trdno prepriana, da
gredo meseni trije goldinarji le njej in nikomur druge-
mu, ker le ona sama je izkuhala to re in jo napeljala in
Muhieva ji je pomagala, toda jo je bila za to plaala ona
z bokalom prosa, desetimi jajci in poliem suhih hruk
in ne skopi Peter. Peter je sploh premalo prebrisan za
kaj takega! Lonarka pa, Lonarka! Ta se je bila spom-
nila in sta se zmenili, da gre Muhieva po malo Micko,
da pa vendar v najdeninici ne pove, da jo vzemo last-
ni stari k sebi, marve naj ree, da pride otrok v rejo k
mali teti materinega polbrata, torej k sorodstvu, ki ni
ve v sorodu, in mora potemtakem najdeninica plae-
vati zanj rejnino, kakor jo plauje vsakemu drugemu
tujemu loveku do tirinajstega leta otrokovega. Tako se
je bilo zgodilo. Peter in njegova ena sta bila dobila de-
BESeDA
GOSPODINA MICI
20
klico, stara Lonarka pa je zanjo prejemala rejnino in sta
ji vino in beli kruh dela prav dobro, da je imenitno no-
sila svoja leta in je mirno zaspala v Gospodu ele, ko ji
je s tirinajstim letom rejenke usahnil vir njenega pri-
boljka.
BESeDA
GOSPODINA MICI
21
ZAGONETNA NEZNANKA
L
eta so tekla, mala Micka je rasla, dorasla je pod vrh
in dobila moa. Izbral ga ji je oe.
Izbranec Nace Smuk je bil vdovec brez otrok. Na
sklonjenem hrbtu je nosil e nekaj kriev, malo pleast
je bil in v obrazu mu je stalo zapisano, da vina ba ne
sovrai! Toda imel je lepo domaijo, najlepo v Kosezah,
in je zlasti bil voljan narediti pismo tako, da bo ena za
njim dedi. Preudarjala sta zakonska Menartova: Smuk
ni hudoben; kdo ve, morebiti bo ubogal eno in ne bo
ve pil ez potrebo, pa bo prav in bosta oba srena. e
ne in se bo dedec e naprej zalival, kakor se zaliva zdaj,
ga pa bo skoraj konec, grunt ostane njej in bo tudi prav.
Micka, pridna in delavna, si s takimi rauni ni belila
glave; videla je lepo domaijo, ki zanemarjena hrepeni
in klie po gospodinji, kakor zapueno dete po mate-
ri. Moa je tela le za neizogibno pritiklino pri domaiji,
kakor v hlevu voleta. Seveda vole v hlevu, e ne dela do-
bro, se ga iznebi in si omisli boljega, dedec ti pa osta-
BESeDA
GOSPODINA MICI
22
ne in ga mora gledati in naj ima toliko cesarskih napak,
da ga e cigan ne bi maral zastonj ...
Micka je torej postala gospodinja in se lotila reda in
ker dananji svet tako pelja, da ni mo odsloviti moa,
naj je e tak, je tem hitreje odslovila vsaj njegovega
hlapca Rabuzo.
Ta Rabuza je bil oenjen, toda skregan z eno in sta
hodila vsak svojo pot za svojim zaslukom. Imela sta
otrok, kakor e berau s esalom gre skoz lase, pa se
nista kaj prida brigala zanje. Le vasi sta jim prinesla od
kake strani kos kruha ali par krompirjev v svoj brlog v
obinski bajti, drugae so nebogljenci pa iveli pri tisti
hii in tisti skledi, kateri so bili najbolj blizu, kadar je bil
as juine ali veerje. Ta Rabuza je torej sluil takrat pri
Smuku. Ve poslov ni bilo treba, ker je bil veji del sve-
ta oddan v zakup. Pa e Rabuza je bil Smuku bolj pajda
nego hlapec. Oba sta bila enako vneta uda bratovine
onega svetega tefana, ki ne stoji v oltarju, ampak na
mizi, in mora biti poln, a nikar vode. Vkupe sta astila
tega svetnika, posedala po krmi in preprievala drug
drugega o svoji imenitnosti; doma pa je alostno muka-
la ivina lana in ejna in klicala dobrosrnih sosedov
na pomo, da ji pride kateri pokladat ali jo napajat.
Ta slavni mo je torej moral od hie in ga niti ni bilo
treba dosti goniti. Izjavil je, da itak ne bi ostal, zakaj ba-
tiranka ga ne bo komandirala, in je el in odslej raji dni-
BESeDA
GOSPODINA MICI
23
naril, kadar, koder in kolikor se mu je ljubilo. Na nje-
govo mesto je prila grava Rotika, s stopami kakor
slon, z glasom kakor andar, ki je, e je bilo treba pod-
kovati konja, v kobal ga zajahala h kovau z virinko v
ustih. Bala se ni ne biria ne hudia, dela pa tudi ne.
Rotika je bila zaetek. Njej sta sledila drugi in tretji
posel, im ju je zahtevala potreba ireega se gospodar-
stva. V velikem delu so pritegnili v pomo e Menarto-
vi.
Tako je zlezel Smuk oitno v manjino in se mu je go-
dilo, kakor se pri nas pa godi manjinam. Zlasti ko so
bili tolikanj navzkri njegovi in njegove bolje polovice
nazori o potrebi in koristi pijae. Ne pijae vobe, saj
piti mora vsaka stvar, ki diha pod milim nebom, ampak
o potrebi in koristi onih odlinejih tekoin, katere so
edine prihajale v potev pri Smuku.
Skratka, dobri Smuk bi bil gagal kakor riba na podu,
da ni imel izza boljih asov e tu pa tam razposojen kak
goldinar, ki ni zanj vedela prevarna in natanna gospo-
dinja. Te kljuke je po malem poterjaval krede ga je
bilo od kraja e sram da si ga je mogel kupiti me-
rico ali dve.
Ga! Ga je namre kratica za blaeno opojno
tekoino. Ga in ni drugega pa najiri krogi vedo,
kaj. Iz kratkosti kratice je mo sklepati na obirnost nje-
ne vloge, zveni pa iz njene oblike hkratu tajinstveno
BESeDA
GOSPODINA MICI
24
spotovanje do pojma, ki tii za njo kakor da ga ne
kae imenovati vnemar.
Da bi rekel, da je Smuka enitev kaj prida poboljala,
potemtakem ni, da bi rekel. Vendar prve mesece nista
preslabo vozila vkupe, dokler se je mlada ena drala
modrega materinega nauka in je molala, kadar je bil
Smuk muhnjen. e je dedec poln, ne kae vanj drezati.
Toda teko je molati onemu, ki ima od Boga jezik, od
ivilje pa krilo ...
Poteklo je blizu leto dni, odkar Smuk ni bil ve vdo-
vec, pa je nekega lepega dne zopet sedel v ipljevi kr-
mi. Pred njim na mizi je stalo pol litra vina, postrani klo-
buk na glavi pa je prial o tedanjem vznesenem razpo-
loenju svojega gospodarja.
Ob drugi mizi sta stala in se menila sosed erjav in
krmar ipelj. erjav se je menil o ipljevi istilnici, ki bi
jo rad dobil za posodo, ipelj pa, ki ni rad posojal, je sto-
kal o putiki, ki da se mu oglaa v palcu vepave desne
okonine, in sta sukala tok pogovora vsak na svoje kolo.
Dobremu Smuku je bil as dolg. Prekladal se je z ene-
ga komolca na drugega, premikal klobuk iz slikovite
lege nad desnim uesom v e slikovitejo nad levim, po-
praskaval se po glavi pretet in pol, dolgas je, ka-
kor popoldne pri nauku! e bi imela onadva vsaj poten
on, pomenek, taken, da bi se izplaalo vmes ziniti
kako moko ...
BESeDA
GOSPODINA MICI
25
istilnica, istilnica! Da bi ga strela, tega erjava! is-
tilnica! Kakor da njemu, Smuku, oponaa brezdelje in
mu zavida kapljo vina. Pri tej vroini! Ob taki vroini ni
nikomur zameriti, e ga stisne poli ali dva. istilnica!
Pojdi se ...!
Mu je pa e ljube ipljevo vekanje o putiki in bo-
leinah v palcu. Tod se prej lahko pritakne kaka pamet-
na beseda iz lastnih bogatih izkuenj. In jo je pritaknil.
Hardun! je rekel in se preloil na drugi komolec,
ko sem sluil komis in so mi la leta h koncu, hardun!
jaz pa bolan. V hrvaki deeli, on se pravi mestu
Zagreb. Vroe je bilo, hardun! da so cepali od vroine
kakor muhe mene pa zeblo kakor psa. V pitalu sem
leal marot, pa pravi rogamencarcet in ree: ,Smuk,
ree, ,jaz se te ne upam izonegati, kje raji umre, tukaj
ali doma?
Hardun! Dobri Smuk je prekinil svojo zanimivo po-
vest oni dve lambori ga ne posluata! istilnica in
istilnica! Zmajal je glavo in pocedil dolg in poasen
pljuvek pod mizo.
Zamislil si je drugo.
Natoil je in polni kozarec porinil tja od sebe, da je
pljusknila blaena moa ez rob. erjav, na, pij!
erjav, baha timani, e v mar ni vzel prijazne po-
nudbe.
BESeDA
GOSPODINA MICI
26
Tako je prisilil gostoljubnega Smuka k ponovnemu
klicanju. erjav, slii? erjav, ali si gluh?
Zdaj se mu je erjav vendar oglasil. Ali ne tako, kakor
je Smuk priakoval in je po pravici smel priakovati.
Cevsknil je vanj. Siten bodi! Sam pij, e si ejen! e nisi,
pa pusti! In sta se pomaknila s krmarjem iz sobe.
O primoj! je zamrmral Smuk. O primoj! Zmajal
je z glavo in si popravil klobuk v docela nov, ni manj
slikovit poloaj.
Nak, ta svet!
Potegnil je predse kupo, ki jo je bil erjav tako ne-
prijazno odklonil, in je malo odpil. Onih dveh ni bilo ve
uti v vei. Smuk je bil sam.
Sam s svojimi mislimi in z nebrojem muh, ki so tekale
po mizi, srkale polito vino, letale okoli Smuka, mu sed-
ale na nos in mu silile v usta.
Kaj bi Smuk z muhami! Ali naj muham pripoveduje,
kako je bolan leal v mestu, ki mu pravijo on Za-
greb? Brigajo ga muhe!
Za druino so mu torej ostajale le e misli. Pa komaj
je priel misliti, e je stresel glavo in si z novim poir-
kom poplaknil grlo in mogane: svoje misli nak!
Skoraj so mu muhe bolj ve.
Zagledal se je vanje, ki so srebale opojno luo. Kako
so zamaknjene v pijao! Dregne jo s prstom kmalu,
da se ne prestopi! Dii jim, mrcinam. Muha je nespa-
BESeDA
GOSPODINA MICI
27
metna stvar, ve pa le, kaj je dobro. Hardun! nalezle se
ga bodo.
Glej jo, onole, kako si brusi noge! Ali se na ples ravna?
Ali na boj? Pa se dajmo! Nemara bi e klobuk treila ob
tla, e bi ga imela, kakor se spodobi pijancu, ha! in na
glas zavriskala, kanacija.
Ji ji ji ji!
Hudika: Razlegel se je vrisk.
Pa ni treba misliti, da je dobri Smuk tudi le za hipec
sodil, da je zavrisnila muha o, Smuk je bil prepame-
ten mo! Harmonike pa so tudi pele poleg vriska in har-
monik, ne, harmonik muha ni imela.
Ozrl se je skoz okno. Ha! Rabuza je! Sredi ceste ko-
raka, s klobukom na primojdu, za klobukom sonno
roo, veliko kakor pehar, golorok in vlee in tlai
brenei meh. Smuk mu je s pestjo pobunkal po oknu,
z glavo mu pomigal.
Rabuza ga je spoznal: z vojakim okretom je krenil s
ceste in z doneo glasbo prikorakal v hio.
Lani sem kupil ji kilo kofeta,
letos pa hoe celga teleta.
Kje bom jemal,
da bom babam dajal!
Ejupjupjupjup, ejupjupjup!
BESeDA
GOSPODINA MICI
28
se je drl in se spremljal. Konal je s hreeim akordom,
kakor da se je spopadlo krdelo mak, in postavil svoj
orkester na mizo. Rekel ni ne bev ne mev, ampak si na-
toil Smukovega vina, ga izpil v duku in prazni kozarec
trdo postavil na mizo. Z viseih brk si je otresel kaplje,
potem si je spet oprtal meh. Mudi se mi.
Smuk je ugovarjal: Kam se ti mudi? Todle sedi in pij!
Hardun, vroe je kam bo hodil! Pasje vroe, hardun!
kakor takrat, ko so me dali od soldatov in sem bil bolan
kakor cucek. Pij, Rabuza, vem, da si ejen! Ob ko-
zolcu sem leal, hardun, sonce je galo, jaz pa zadet z
vojakim plaem, se mu ree bandura, in me je zeblo,
da sem kar pokal.
Rabuza je zvrnil drugi kozarec vase in praznega lo-
putnil po mizi. Fff je puhnil kaplje z brk Smuku v lice,
to mu je bilo v zahvalo.
Mudi se mi, kren Matiek! Danes je sveta Ana, ba-
ba je prila domov, da dobi za god batine. Jo grem vezo-
vat. Ji ji ji ji!
Ana podgana, upanova hi,
bi se rada moila, pa dote ni ni,
je zapel in zagodel in brez slovesa odvriskal skoz duri.
Zopet je bil sam dobri Smuk. Potoil je ostanek in ga
pocedil vase. Preklicani Rabuza! Preudaril je Rabu-
zo, moa in njegovo poetje, in tudi ni zamolal cilja in
BESeDA
GOSPODINA MICI
29
konca svojega preudarka: Ha! se je zasmejal kratko,
kakor da se mu je zaletela kost, in Hardun! je rekel in
Nak! Tako je razodel posledek svojega preudarka in
e glavo je zmajal in prepeljal klobuk na drugo uho in
pljunil pod mizo. In bi bil razodel in povedal e marsi-
kaj lepega in vrednega, da se zabelei in natisne v prid
poznejim rodovom, pa je zautil zunaj v vei krmar-
ja.
Poklical ga je: ipelj! ipelj!
O jeja! se je slial vzdih in privepal je v sobo kisle-
ga obraza ipelj. Jeja! je postokal, vzel z mize prazni
poli in spet odvepal.
im se je vrnil, mu je Smuk napil. Pij, ipelj, in na
dobro zdravje! Mene je tudi imelo, mene! On sem mi-
slil ne bo ve trave tlail. To je bilo takrat, ko so me
od soldatov poslali. Vse recnije sem preizkusil, pa ni bilo
tistih, da bi mi pomagale. Za kozolcem sem leal po-
sluaj me, ipelj, doli sedi! in zeblo me je, da so mi
zobje peli ...
Krmar je dvignil ao, toliko da si je zmoil ustni.
Joj joj! je rekel in ni zastokal nad vinom kaj e!
ampak nad palcem desne noge, in se je obrnil zopet ven
in spotoma godel: Sitnost sitna! in ni sitnost veljala
Smuku, kaj e! ipelj je bil preolikan, da bi alil gosta,
petinega ali vsaj kreditnega veljala je erjavu, ki se
je zopet oglaal pred hio in se ga ni bilo mo otresti.
BESeDA
GOSPODINA MICI
30
Dobri Smuk pa je zopet sameval. Hardun! in O pri-
moj! sameval isto sam sredi e omenjenega nebro-
ja muh, ki so se pasle po mizi, rojile po sobi, brenale ob
ipah in nagajale Smuku okoli nosa. Sam je bil, grelo ga
je, parilo se je razlito vino in dehtelo, muhe so umele,
od dale mu je bila ob uho enakomerna pesem cepcev
ta-ta-ta-ta ta-ta-ta-ta, ta-ta-ta-ta ta-ta-ta-ta, ta-tata ta-
ta-ta brez konca in kraja in Smuk bi bil nemara zakin-
kal.
Morebiti je celo zakinkal re je udna in more-
biti le sanja. Sanja, da stoji enska prikazen v durih.
enska, kakrnih ni v Kosezah, in ba zato je Smuk so-
dil, da sanja.
Odpiral je oi, da se mu je gubalo elo, in zijal tja v
duri.
Hardun! Niso sanje. enska je, iz mesa in krvi, in mla-
da je belo, pikasto jopico ima, vinjevo krilo in odprt
rde sonnik sue glavo, obraa oi po kotih in zdaj-
ci jo zaudeni Smuk uje: Ali ni nikogar doma? in mu
je zvenelo po uesih, kakor da je e prej dvakrat vpraala
enako.
Nenadna in nevajena je bila ta prikazen. Zlasti je
Smuka bodel v oi rdei sonnik. Takih marel ob lepem
vremenu ne nosijo ljudje, e niso nemara prav visokega
rodu. Zapustila sta ga samozavest in zgovornost in ni
zmogel daljega odgovora nego: Nikogar.
BESeDA
GOSPODINA MICI
31
Sitno se mu je zdelo, poasi si je nalil, poasi je pil in
poasi dotakal; obirno se je odkaljeval, vano sukal
klobuk in se praskal po glavi vse to, da zopet ulovi iz-
gubljeno ravnoteje duha, pa tudi zato, da bi vznemir-
ljiva prikazen z rdeim sonnikom videla, izprevidela in
upotevala, koliko ima on opravila, in ga ne bi ve mo-
tila in spravljala v zadrego z ogovori in vpraanji.
enska je stala v durih, z robcem si pahljala zrak v
zariplo lice in akala, e bo kanilo e kaj odgovora. Ni ga
bilo. Glasno je dehnila h! pa je pogumno stopila v
sobo in sedla ob steni na klop kraj mize, kjer je na nas-
protnem koncu vladal Smuk.
Sed je zaprla sonnik in ga poloila poleg sebe. Obri-
sala si je z majhnim, premoenim robcem elo in vrat,
dala zopet od sebe sapo h! poloila si roko z raz-
prostrtimi prsti na prsi, zameala, glavo naslonila nazaj,
iz ust pomolila jezik. V tej veledramatini pozi je osta-
la pet sekund. Dalj alibog ni mogla zaradi muh, ki so
domiljave smatrale, da je iz ust ponujajoa se slaica
nala pripravljena zanje. e par trenutkov in si je toli-
ko opomogla, da je vzdihnila: Vroe je.
Dobri Smuk ni bil vajen obevati z odlinimi oseb-
nostmi. Presenetil ga je bil rdei sonnik: veledrama-
tina poza z razkreenimi prsti na prsih in z jezikom iz
ust pa ga je naravnost zbegala. Ne, da so taka bitja na
svetu! Menda jim gospodine pravijo in v mestu ive ali
BESeDA
GOSPODINA MICI
32
ka-li. e dve slini je bil porl, ki sta bili prvotno namen-
jeni drugam, pa ju je od same obzirnosti sredi pota za-
tajil in spravil. Pa se je sramoval svoje okorne zadrege in
jo premagoval: saj ni tako visoka, si je rekel, ne bi k nje-
mu prisedla, k Smuku, in ga ogovarjala. Zapazil je tudi,
da ima prepoteno bluzo visoka gospoda se nemara
sploh ne poti!
Pa se je drznil in ji pogledal v obraz: gologlava je, lase
nafrfrane po elu, lica je bolj suhega, nosu kljukastega,
oi bolj majhnih, ampak ivih, da je Smuku kar zae-
melo okoli vratu. Ni napana, se mu je zdelo, in util se
je: tuja je, pa obraza vendar tako domaega, kakor da jo
je videl e netetokrat.
Vraal se mu je pogum, popravil si je klobuk lepo na
elo in pritrdil: Vroe. Izpregovoril je to besedo in jih
pravzaprav ni imel ve v svojem nartu in sporedu. Pa
je zagonetna neznanka vanj zrla s takim zanimanjem,
da se mu je nerodno zdelo nehati in je dodal e konek:
Vroe. Hardun, kakor takrat ...
Govoril je bolj zase, preslabe je imel danes izkunje s
svojim pripovedovanjem. Zasukal je klobuk, mahnil z
roko, kakor bi podil spomine, in je rekel: Ha!
Grozno! se mu je udila tujka in se zraven branila
muh, ki so z neomajnim zaupanjem preale, da se jim
slednji uresnii obljubljena slastna pojedina.
BESeDA
GOSPODINA MICI
33
Ja, je potrdil Smuk z rastoo moatostjo, tamle ob
tistemle kozolcu sem leal, pokazal je s palcem ez
ramo se pravi: ta kozolec je nov, takrat je stal e sta-
ri, vihar ga je podrl ravno tisto jesen in je bilo na svete-
ga Lukea dan..
Kozolec je va? je vpraala neznanka.
Moj, igav pa! Ob kozolcu sem leal, s soldako
banduro zadet, sonce galo kakor sam on, mene pa
zeblo kakor cigana v burji.
Ne ... ampak ... se je zaudila tuja enska. Glas
ji je bil hripav. Dvignila je levico in razkreene prste po-
loila na goltanec, zameala in zopet vznemirila sladko-
snedo muje krdelo z vabljivo sliko slastnega prikuska v
odprtih ustih. ejna! je vzdihnila. Ne vem ... in
sploh ...
Ne krmarja niti njegovih ljudi ni bilo v bliini. O ta-
kem asu je na kmetih dovolj nujnejega dela nego pasti
pijanca in njegovo ejo. Smuk je preudarjal, ali bi ali ne
bi. Dotoil je v kozarec, ga poasi pomaknil tja po mizi,
in ne da bi pogledal zanimivo neznanko, rekel: e se
ne gabi! Potem si je zamiljen mel nos, kakor da ni
rekel niesar.
Neznanka je bila sila preseneena. Rekla je: O! in
Kaj ... in Ampak ... in Res ... in Grozno!
Slednji pa je le iztegnila roko po kozarcu. S prstom in
robcem si je neno krog in krog obrisala ustni in s sra-
BESeDA
GOSPODINA MICI
34
meljivim nasmehom nastavila mastni kozarec, ki je
prej postal prazen, nego ga je odstavila tako majhen
je bil. Oziroma ni bil ba majhen, toda njena eja je bila
tako velika.
Prileglo se ji je. Grozno! je izjavila in Hvala!
Smuk se je ni ve bal pijaa ljudi izenai in pobrati.
Nemara ste iz Ljubljane? je vpraal.
enska je pokimala. Iz Ljubljane. Nasmehnila se je,
tajinstveno je pogledala v strop in zabincala z nogo. Iz
Ljubljane prihajam. Doma sem pa drugod. Lino je za-
pela: La la la ...
Smuk je natoil, si z dlanjo obrisal brke, malo odpil,
zopet dotoil in kozarec porinil nazaj po mizi. e se
vam ljubi. Spomnil se je krmarske resnice, ki jo je ve-
krat slial iz ipljevih ust, in jo povedal: Bolje je dvakrat
piti, kakor enkrat biti ejen. Hardun!
enska se ni branila. Grozno! je rekla, se s prsti do-
taknila goltanca in z oitno teavo porla slino. Bom e
jaz dala za pol. Krepko je potegnila.
Potem pa se je priela smejati. Najprej se je smejala
kar tako brez vidnega vzroka, potem se je smejala last-
nemu smehu, slednji ni mogla nehati.
Smuku je bila ve. Je vsaj prijazna, ne kakor njego-
va...
Odleglo ji je od smeha in se je oddahnila: O Mari-
ka! Vstala je in se ozrla skoz okno. Tistile kozolec,
BESeDA
GOSPODINA MICI
35
pravite, je va? Pogledala je Smuka. Sem mislila,
morebiti je Menartov ...
Smuk se je zavzel. Tako se je zavzel, da se je spozabil
in sline ni porl, ampak jo poasi spustil pod mizo.
Menartov! Odkod ga pozna, Menarta, in kaj naj bi imel
Menart pri njegovem, dobrega Smuka, kozolcu. Mar
enska ve, da je oenjen z Menartovo Micko? Pa e je,
zaradi tega kozolec ni Menartov. Ni in ne bo. Ta re
Smuku ni bila po godu in prvi slini je sledila druga.
O, tako me vse zanima! je vzkliknila neznanka, ne,
ampak res ... in je v dokaz resninosti te izjave po-
loila razprostrto roko sredi prsi in obrnila oi, da je po-
gledala kar z belim.
Sedla je zopet. Z robcem, zmekanim v kepico, si je
obrisala elo, usta in nos in pokimala Smuku: Oh ...
jaz ... in sploh! Pod kozolcem ste leali? Kako je
bilo?
Prijazni ogovor je Smuku razpril pomisleke. Tako
hvalenega poslualstva ni bil deleen e nikdar. Pri-
vzdignil je klobuk, da se je malo popraskal nad elom.
Kako? Ha! leal sem, hardun! in obetalo se mi
je: tirim na ramo, hajd v jamo! Pa pride enska mimo,
saj ne vem, ali je bila enska ali ne, na oi se je kazala,
kakor bi bila in je nesla ko, menda je bila berake
sorte. Me pogleda enska in vpraa. Kaj mi je, pravi,
zakaj da leim. Oi pa je imela take, hardun! oi ...
BESeDA
GOSPODINA MICI
36
Ozrl se je Smuk po mizi na steklenico, na kozarec, na
luo, na muhe ozrl se je po sobi na uro, ki je stala, na
pe, na mtrgo, na podobo svetega Martina v kotu in
iskal, s katerim predmetom bi lahko prispodobil one
oi. In bi se mu bilo nedvomno prej ali slej tudi posre-
ilo in bi bil im najtoneje oznail posebnost onih oi.
Ali hvalena poslualka se je prehitro zaudila: A
ja? in Grozno! Polni ta uspeh je napotil pripovedo-
valca, da je opustil nadaljnja prizadevanja zastran pris-
podobe in je nadaljeval svojo povest.
Vpraala me je in jaz ji povem tako in tako in da me
trese on, mrzlica. Pa me vpraa on, enska saj ne
vem, e je bila enska kako sem se recnoval in e sem
e pil luo izza hleva.
Pil.
Vodo od kuhanih mrtvakih kosti?
Pil! Ni bilo menta, da ga ne bi bil uival, pomagala
pa nobena re.
Pa mi je dala e en svet. Hardun, mislil sem, da ne
bom mogel. Pa sem zameal in stisnil nos in sem pil.
Prvi ni! Drugi ni! Tretji mi je pa odleglo kakor
odrezano.
Poslualka se je sila udila. Ne ... ampak ... jaz
... kaj je bilo tisto..
Ne povem, ker ne smem, je zavpil Smuk. Niko-
mur nisem povedal in ne bom, e e
BESeDA
GOSPODINA MICI
37
Hotel je rei, da niti lastni eni ni razodel skrivnosti
udovitega onega leka, pa je zadnji hip zasukal besedo,
da enski e celo ne.
Nak, vi! mu je egavo pougala neznanka in ni od-
klonila ji vnovi ponudene ae.
Kaj sem pil, ne povem, je junako razkladal Smuk.
Greh ni bil, drugae bi se moral izpovedati. Grdo pa je
bilo in hudo. In e to je rekla, e bi jo e kdaj videl, takrat
bo z menoj amen, hajd po gobe.
Poslualka je majala glavo in pogledi polni obudo-
vanja se ji niso mogli loiti od Smuka. Kdo je neki bila
ona enska?
Ne prej je nisem videl, ne pozneje. Izza Mencejeve
hie pa je prihajala.
Izza Menartove?
Smuka je zbodlo. Kaj vedno onga z Menartom! Izza
Mencejeve pravim. Mencej je tamle, on Menart pa
todle v stran, kjer gleda kos strehe izza oreha.
Kazal je, tujka je pristopila in se stegovala, da bi bo-
lje videla, in se je naslanjala na rame dobrega Smuka.
Vrh oreha in kos strehe sta morala biti dokaj zanimiva,
kajti trajalo je nekaj minut, da se ju je tajinstvena tujka
nagledala, potem je zopet sedla na svoj prostor.
Vzdihnila je: Svet je godlja, mi pa kuhalnice v njej.
Zameala je, toda se hitro spet otresla mranih misli.
BESeDA
GOSPODINA MICI
38
O, gospod, ne ... zakaj ne pijete? ... jaz ... saj je
res ... Natoila mu je in lino zavrgolela:
Za ao vinca rujnega
poten kristjan ivljenje da,
in je pojo zibala glavo, da lovek ni vedel, ali jo je bilo
lepe videti ali lepe sliati.
Kar iznenada pa je vpraala: Menartove ali jih po-
znate?
Hudimana, e zopet Menartovi! Ali me lovi babnica
ali ka-li je preudarjal Smuk.
Poznam, je odgovoril kratko in previdno. Ne kae,
si je mislil, da ji razlagam, kako sem zvezan z Menartovo
hio. Spomnil se je svoje ene kaj bi rekla, e bi ga
videla takole v veseli druini! Pusto ga je prijelo okoli
srca.
Imajo kaj otrok? je izpraevala neznanka.
Kam neki meri ljubljanska ta perut, je pomiljal
Smuk. Pokimal je, pa hkratu poskusil, da besedo obrne
na drugo plat. Popravil si je klobuk s ela, izjavil: Har-
dun! in zahreal prelepo pesem od Lovrenca in nje-
govega evlja brez podplata.
Pa je bil Smuk slabi pevec nego pivec in je lepo to
pesem, komaj jo je priel, tudi e zavozil in sramotno
prekucnil v jarek. Ha! se je opraviil, preve je vro-
e.
BESeDA
GOSPODINA MICI
39
Moen glas imate, ga je vljudno pohvalila tujka,
sploh ... bariton ...
Baratom, je modro pritrdil Smuk. Ko sem bil sol-
dat, sem tudi znal ogrski kmalu da bolje kakor kranj-
ski. Kako besedo e zdaj loim: baratom ... lazica ...
skokica ...
Sliite, mu je segla v besedo ona, jaz sem jako ...
in sploh ... ako veste, koliko je star najstareji od otrok
pri Menartovih?
Smuka je drailo veno izpraevanje. Mar je na spo-
vedi? Mar je na sodniji? Kaj jaz vem! je zagodrnjal. Pa
se mu je samemu zazdelo zamalo, da menda res ne ve
starosti svoje lastne ene; mislil je in raunal: Kakih
tiri in dvajset jih bo ali ka-li.
Ali je dekle? je vpraala tujka. Jaz sem jako ... vi
ne veste ...
Glej ga spaka, me e ima! si je mislil Smuk. Pokimal je
z glavo, da mu ni bilo treba loiti in rei, da ni ve dekle,
ampak omoena. Privlekel je iz epa dve desetici in ju
poloil na mizo. Tega zaslievanja je bil sit. Plaal bo in
el.
Pa e je bil Smuk sit odgovarjati, udna tujka ni bila
sita izpraevati. Ne ... ampak ... sliite ... kako ji
je pa ime? je silila ubogega Smuka in kar arile so se ji
oi in lica od same zvedavosti.
BESeDA
GOSPODINA MICI
40
Hardun, so muhe danes sitne! je zamrmral Smuk in
se ne ve, katere da je mislil muhe. Kako ji bo neki ime?
Micka je vsak dan. Vzdignil se je izza mize in se okre-
nil proti durim.
Neznanka je tudi vstala. Sklenila je roki in blaena
ponovila: Micka!
Smuk jo je gledal. Kaj pa ji je, kavki? Pa ne, da je pija-
na? S te strani bi ga zanimala ta stran spada tako re-
ko v njegov strokovnjaki delokrog. Postal je in poa-
kal, kaj bo.
Ni mu bilo al.
enska se je zbudila iz svojega zamaknjenja. O ...
vi ... ali jo vi poznate, Menartovo Micko?
Ha! se je zagrohotal Smuk. Kaj je ne bom. Zijal je
v enino in se ji real hardun, da je pijana!
Takrat pa je tudi enska prasnila v glasen smeh in
vzkliknila: Micko poznate? Saj sem jaz tista Micka.
Obrnila se je v kraj, da si je pri bluzi odpela gumb.
Privlekla je na dan papirnat zavitek, bluzo je zopet za-
pela, zavitek pa na mizi razmotala, v roke vzela preperel
list, ga razgenila in z njim mahala: Kdor ne verjame:
evo, moje krstno pismo!
Smuk se je nehal reati. Morebiti pa ni pijana, ampak
zmeana. e sitnosti bodo zaradi nje in pota. Pomaknil
se je poasi proti durim.
BESeDA
GOSPODINA MICI
41
V vei so po kamenitem tlaku zapeli koraki, krmar
ipelj je pogledal v sobo.
Kaj pa imata, je vpraal. erjava se je bil sreno iz-
nebil, z erjavom pa tudi putike.
Tamle ima denar, je rekel Smuk. Tale pravi, da
je Menartova Micka, ha!
Kakna Micka? Saj Micka je tvoja, ne? je vpraal
ipelj. Ogledal si je neznano ensko in ji vzel iz rok
list, ki mu ga je molila. Krstni list? igav?
igav? Moj! se je preerno zasmejala neznanka.
Menartova Micka sem jaz in sem prila stare obiskat.
e bukvice poglejte! Vzela jih je iz ovoja na mizi in dala
krmarju.
Smuk je lovil svoje misli, da jih zbere in uredi, krmar
pa je prebiral krstni list in delavsko knjiico in e in e
si ogledoval osebo. Marija Menart, tako stoji zapisano.
Podobna je pa tudi staremu Menartu. Pa reci, Smuk, e
ni!
Vrnil ji je list in knjiico, zavigal in udaril Smuka po
rami. Smuk, brhko si dobil lahto lahko da za li-
kof!
Smuku nekaj ni bilo prav, pa sam ni vedel kaj. Ju-
inat grem, je zamrmral in el brez slovesa.
BESeDA
GOSPODINA MICI
42
SIROTA IE STARE
O
e Menart je odklanjal novi rodbinski prirastek, ki
mu je tako nepriakovano padel v hio. Odklanjal
ga je odlono, toda brez razburjenja trezno in ravno-
duno, kakor se spodobi kranjski korenini.
Obraal in sukal je krstni list in delavsko knjiico med
gravimi svojimi prsti, pa oboje zopet vrnil nepovab-
ljenemu gostu.
Kaj hoem s papirji! Mi imamo svojo Micko, zredili
smo jo, omoili in odrajtali, emu nam bo nova?
Nova Micka pa je rekla: O, ... nak! ... Jaz ne vem
... ampak ... Lepi ste stari, ki zametate svojo her
... in tako ... To me jako ... Poloila je prste na prsi
in stresla glavo. Ali e ni vam za otroka, je pa meni za
stare, da veste. Jaz sem reva ... in sploh ... in sem
potrebna dote. Jaz sem jako ... In se je v podkrepitev
vsega tega usedla na klop in si pokrila oi z robcem.
lo je proti opoldne in vsa druina je bila pri domu in
akala juine.
BESeDA
GOSPODINA MICI
43
Dvojkov nemara nisi imela? se je obrnil gospodar
proti eni.
ema! je odgovorila ena v zanikalnem smislu. Tes-
no pa ji je bilo pri srcu. Niti sanjala se ji ni monost ta-
kega zapletka! Ali zdaj, ko je gledala enino pred sabo,
ji je bilo kar jasno: Ta je moja hi, ne ona, ki smo jo re-
dili. Spominjala se je mou prikritih zvija rajnke ma-
tere ob rojstvu herke Micke in vedela je in se bala: zdaj-
le prihaja kazen za lai.
Lahko, da je zmota, je omenjal oe Menart, kaj
vem, kje in kako ste dobili papirje. Ali pa goljufija je
nameraval dostaviti. Toda ni si mogel utajiti, kako je po-
dobna njegovi mlaji deci: iste sive oi, isti ravni nos, isti
malo zabrekli vrat in lo mu je skoz spomin, da so v
ali radi draili Micko, ono, ki so jo dali Smuku, da je
druge sorte in da ni podobna ne oetu ne materi.
Zmota! O kakna zmota? je ugovarjala nova Micka
in vzela robec izpred oi in niso bile oi prav ni mokre.
Vi ste jako ... Jaz ne vem ... in sploh ... Tukaj je
krstni list, ali vidite kolek, ali veste, kaj je kolek? e ne
verjamete meni, poglejte kolek? Grozno! ... O, ni tre-
ba misliti, da sem goljufica, in sploh ... lahko vpraate
euljo v Prapretnem, naj pa prisee, da me je dobila v
rejo iz pitala, iz trakega in krstni list z menoj ... ta
kolek je veljaven pred vsako sodnijo ... in sem bila pri
eulji do tirinajstega leta. Jaz sem jako ... Pri Sv. Ja-
BESeDA
GOSPODINA MICI
44
kobu sem tudi bila, kjer sem krena, pogledali so kolek
in so vedeli ... tam so drugae olikani gospodje! niso
rekli, da nisem prava, e pripisali so mi, da sta se moja
stara poroila in kje da sta. Vsak otrok ima stare, da
bi jih le jaz ne imela? Iz zraka nisem padla, kaj pa misli-
te!
Tako je govorila in se hkratu in sproti sama divila svo-
ji zgovornosti. O ona!
Ta in pa strgani dohtar! si je mislil gospodar in je
vpraal:
Vi ste traki otrok, pravite? Nae Micke vendar ni-
smo v Trst dali v rejo in v pital? Kaj, ena?
ena je odgovorila in je bil njen odgovor bolj zadirljiv,
nego je zasluilo stvarno vpraanje. Kaj jaz vem! Vse
sta ravnala ti in rajnka mama. Jaz ni ne vem.
Posegla je vmes nova Micka. Res alostno! Iz take
hie otrok, pa v traki pital! To je jako ... In mi niste
dali druge dote s sabo ... in sploh ... samo krstni list
in tole polovico podobice. Vzela jo je iz delavske knji-
ice. Grozno! To je vse, drugega nimam dozdaj od svo-
jih starev. O! Lepa dota! Jako! Spet si je la z robcem
prek oi.
Menartovka se je zdrznila, ko je uzrla podobico ve-
dela je o njej iz materinega pripovedovanja. Obrnila se
je v stran, globoko je la po sapo.
BESeDA
GOSPODINA MICI
45
Menart je pogledal eno, pa mu je umikala oi. Sko-
mizgnil je z ramami. Eno sem odrajtal, kaj mi bo zdaj
druga!
Hi Ura je prinesla juino na mizo, orjako skledo.
Kadilo se je iz nje kakor iz rtvenika in zadialo je po
zabeli.
Nova Micka je pobrala svoje listine, jih zavila v za-
vitek in spravila v svoj arhiv tam za bluzo. Dua ji je bila
ualjena in tresla se ji je roka.
O, je rekla, vi ste jako ... jaz sem jako ... svet je
jako ... ne vem ... e vem ... se e vidimo ... pri
doktorju ... na sodniji ... o, gospodje me poznajo ...
in sploh ... Varana v svojih najsvetejih obutkih je
kar prekipevala takih in enakih gorjupih oitkov in
mrkih groenj.
Besedo ji je prekinil sam ljubi Bog.
Zazvonilo je opoldne.
Oe Menart je z umerjeno kretnjo snel klobuk in ga
vrgel na klop. Prekrial se je in priel moliti angelsko
eenje in druina v sobi in v vei mu je odgovarjala v
polglasnem zboru, ki je tudi ljubljanska Micka v njem
sodelovala, trude se, da se odlikuje z nenostjo glasu in
z izrazitostjo predavanja.
Ste z nami molili, pa e jejte z nami! jo je kratko
povabil gospodar in se porinil za mizo na svoj obiajni
BESeDA
GOSPODINA MICI
46
prostor v kot pod podobo svetega Petra, svojega patro-
na. Bog egnaj, trotar sveti Duh!
Joger boji sveti entjan! je vzdihnila mati.
Gost se ni branil in je prisedel.
Zbral se je tudi domai naraaj iz kuhinje in vee,
eden, in sicer najmlaji Francek, imenovan Cek, pa s
pei, kjer je skrit v kot bil vlekel pogovor na uho, in jih
je vseh bilo est glav.
Sedeli so in zajemali.
Otroci so si pasli radovedne oi ob zanimivem gostu,
mati je molala in gledala predse v mizo in jed, gospo-
dar pa je brez naglice izpraeval, mirno odgovarjal in
hkratu preudarjal zamotano to re. Nemo so hodile li-
ce svojo enakomerno pot.
Nova Micka je jedla bolj malo. Morebiti ji ni dialo,
morebiti pa je bila lesena lica prevelika za njena gos-
poska usta, ki so bila e vobe majhna, danes pa e
manja nego obiajno o, naj vidi kmet, s kom mu je
opraviti! Odgovarjala pa je ljudomilo in olikano, spo-
dobno svojemu stanu.
Razodela je, da ivi e nekaj let v mestu, sploh se teje
za mestno. Namignila je, da se ji zde ljudje na kmetih
jako ... Vendar je ostro to sodbo takoj omilila, omeju-
jo njeno veljavo le na Prapretno, kjer je bila vzrejena.
In se je videlo njeni obzirnosti celo umestno pripomniti,
da so tukaj v Kosezah ljudje pravzaprav drugani in vsi
BESeDA
GOSPODINA MICI
47
jako ... Zlasti v tej hii, je rekla, je kakor v paradiu, ker
ni ni muh. Kar srce jo boli, je rekla in poloila roko z
razprostrtimi prsti sredi prsi, kakor da ima tam srce
e se spominja Ljubljane ... in pijani moki v Ljublja-
ni, kakne kvantajo, nak! polovice njih kvant niti ne
razume. Res! Grozno!
Na vpraanje gospodarjevo, kod, zakaj in kaken da
ima posel s pijanci in kvantai, je rekla, da tega ni nikoli
rekla. O, kaj pa mislijo! Ima dobro slubo, imenitno
slubo, ve slub, sploh, kar trgajo se zanjo. Pri katerem
da je gospodarju, se sploh ne da povedati, ker jih je ve
in so v kompaniji. Imenitni gospodje ... pet hi imajo
in e jih zidajo.
Gospodar si je mislil: malto nosi pri zidarjih. Ko je
sklonila glavo, si jo je ogledal, ali je oguljena od kafa.
Nak, visoko ima nafrfrane lase.
Micka iz Ljubljane pa je nadaljevala, da ima zdaj
pravzaprav drugano slubo. Ena gospodina prija-
teljica gospodina Fini ta jo je za bojo voljo prosila,
naj bo tako prijazna in ji hodi ob nedeljah pomagat.
Grozno jo je prosila, ne, res! Gospodina Mici, je re-
kla ta gospodina, gospodina Mici, s povzdignjenimi
rokami vas prosim, gospodina, ni drugae, hodite mi
pomagat, na kolenih vas prosim! Res ... grozno! Saj se
mi ponujajo, je rekla, ampak vsake avre ne vzamem, v
vas imam zaupanje, gospodina Mici, vem, da mi ne
BESeDA
GOSPODINA MICI
48
odreete. Tako je govorila gospodina Fini res! Lah-
ko jo vpraajo. Kaj je hotela! Ni se mogla ubraniti, pa
pomaga gospodini Fini. Ob nedeljah in praznikih. Jako
... O, kaka gospoda tja zahaja! Celo upan, ki je jako
... in en major, krono ima na cigaretni dozi ... groz-
no! gotovo je baron ali grof in je sploh jako ... in vsi
samo njo kliejo: gospodina Mici in gospodina Mici in
gospodina Mici o, tega se sploh ne da dopovedati!
Gospodina Mici se je bila tako razvnela ob svoji va-
nosti in slavi, da je pozabila na hladni sprejem, kar go-
relo ji je z lic in iz oi.
Natakarica bo, je uganil gospodar. Ozrl se je okoli
mize, ali so vsi gotovi, odloil je lico, se prekrial in so
molili.
e v upnie lahko gremo, je rekel, naj e gospod
pregleda vae spiske in krstno knjigo.
Otroci so se razprili vsak na svoje delo, mati se je la
oble, oe je stopil e v hlev. Gospodina Mici pa je sedla
pred hio in se skuala sprijazniti z najmlajim, s Ce-
kom, ki jo je hodil kukat pri venih vratih; klical jo je:
Gospodina Mici! im pa se je ozrla, ji je hitro po-
molil jezik in smuknil nazaj za duri. Pa se gospodini
Mici ni zdelo vredno, kazati zamere.
Vrnivi se iz hleva, je gospodar oblekel suknji, ki je
visel ob hii na oknu, in si odrgnil kornje ob travo. Po-
klical je eno in pozval gosta. Zdajle gospoda ravno e
BESeDA
GOSPODINA MICI
49
ujamemo. Potem ima navado, da gre v uljnjak in ne sme
nihe do njega. Kuharica pravi, da tudira pridigo. Pa ne
vem, e jo; zastran mene jo lahko. Zdaj le po kosilu je e
najbolj pri volji.
li so.
Postarni gospod upnik je sedel v kotu svoje ogulje-
ne zofe, ki je bila tudi e davno polnoletna, okoli nog se
mu je smukala marogasta maka, na mizi se je kadila
rna kava. Zdaj zdaj je napel zdravordei lici in puhnil
predse; vasi je s poasno roko zamahnil proti nosu in
prepodil nadleno muho in ni bil ni slabe volje kakor
po navadi. Prav dobre seveda ni bil in kdo bi mogel biti,
kateri ima oi in ima vest in gleda zanikrnost tega sve-
ta, ki na vseh koncih poganja svoj neimrni cvet in ga ne
more iztrebiti ob vsem neugnanem prizadevanju.
Zdajci mu je pozornost zbudil under po stopnicah.
under je prihajal blie in blie in nekdo je potrkal na
duri, bum, bum! z okorno pestjo, kakor pa trka
trda kmetska roka.
Le not! je zaklical upnik, in ko so se poasi odpi-
rala vrata, je dostavil: Pa si prej kornje obrii zunaj ob
slami, kdor si!
Sem si jih, je odgovoril oe Menart, hvaljen bodi
Jezus Kristus! in je vstopivi v sobo spotljivo klec-
nil s koleni. Za Menartom sta se porinili v sobo ena in
gospodina Mici in se ustavili pri durih o neimrnost:
BESeDA
GOSPODINA MICI
50
gospodina Mici s frizuro in z rdeim sonnikom! Zau-
den in dolg je bil pogled in ni kaj prijazen, ki je vignil
vanjo tamkaj od zofe.
Oe Menart je kratko in jedrnato povedal, kako in kaj
in oddal listine.
Poslual ga je upnik in ni zinil besede, gubal pa je
elo. Pogledoval je krstni list in delavsko knjiico, ali po-
gled se mu je po sili obraal od vanih teh listin proti
durim, iz oi mu je bliskalo in niso strele letele nikamor
drugam nego na lastnico teh listin. In ko je oe Menart
konal, se je upnik obero uprl ob mizo in je v vsem
svojem veliastvu vstal. Dvignil je roko in z iztegnjenim
kazalcem pokazal na gospodino Mici in zagrmel:
Mule, mule, mule!
Gospodina Mici je bila iznenadena. Komu je to ve-
ljalo? Kaj je pomenilo? Vpraaje je uprla svoje oi v go-
spoda, vprauje poloila razprostrte prste na bele prsi s
rnimi pikami.
Ti, ti, da, ti! je z gromkim glasom potrjeval ogoreni
upnik. Tako nafrfrane lase nosijo mule in ne potena
dekleta. In rde parazol se tudi ne spodobi kranskemu
loveku!
Gospodina Mici je bila ualjena. Pardon! je rek-
la...
Samo te besedice je bil e potreben gospod. Ven, je
zagrmel, ven, pohujanje, zglavnik peklenski!
BESeDA
GOSPODINA MICI
51
Grozno! Ali bi mu jih bila povedala gospodina Mici,
poteno, brez strahu in brez ovinkov! Ali bi jih bil slial,
kakrne je zasluil: Jako ... in sploh ... in vse ...!
Toda prepadena Menartovka je hitela odpirat vrata in
pomagat gospodini Mici ven, in je stala gospodina
Mici zunaj, e preden je bila zajela ono koliino sape,
kolikor je je potrebovala za nameravano izjavo.
Docela pa ji besede vendar niso zatrli. Stopala je po
stopnicah navzdol, in ko so jo stopinje prinesle mimo
kuhinjskih vrat, se je ustavila in zabrusila v kuhinjo:
Sem e lepe gospode videla, kakor je va. Zabrusila
jih je, uniujoe besede, in la, kuharica pa je gledala,
kdo je to, da je priel k staremu njenemu gospodu Fran-
cu iskat lepote ... Pred upniem je bila senca. Gospo-
dina je navzlic senci neizprosno odprla sonnik, jezno
je pogledala gor v okno : Naj poi! je rekla. Neugna-
na se je etala pred hio in akala.
Zgoraj se je opravieval Menart: Gospod, jaz mislim,
da nimam pravice, ji ukazovati, kakna naj bo.Njegova
ena je majala z glavo in sklepala roke, da si upa dekli-
na in ree gospodu: Pardon taka sramota!
Gospod upnik se je pomiril. Stopil je k pultu, odprl
veliko knjigo, gledal vanjo in jo primerjal s krstnim lis-
tom. Potem se je obrnil k Menartovki in jo vpraal za-
stran babice, ki je bila pri rojstvu here Mice. Pa je vpra-
ana ena prosee pogledala upnika in se s prstom
BESeDA
GOSPODINA MICI
52
dotaknila ust in je upnik rekel Menartu, naj stopi v hlev
in si ogleda cikastega vola, kaj mu je, da ne mara reti.
Menart je ubogal in si ogledal ival in se mu je zdela
jea in zdrava drugae e bi se hlinila. e se je sukal
okoli nje, ko je ul, da ga kliejo gor. Ubogal je in el, niti
si ni pozabil obrisati kornjev, preden je vstopil.
ena je stala pri oknu, usekovala se je in imela ob-
jokane oi, gospod pa je razloil Menartu, da zdajle e
ne more povedati kaj gotovega. V bukvah je ona Mica,
ki je poroena s Smukom, vpisana za pravo Menartovo
her. udno pa je vendar, da ima ta nova deklina pravi
stari krstni list in je na krstnem listu vzad peat trake
najdeninice. Na tem pregrenem svetu je pa vse mo-
goe ... Pisal bo najdeninici, potem bo e prila resni-
ca na dan, ali in kod je pomota ali goljufija ali ka-li. Vse
drugo mu bo ena sama razjasnila.
Zahvalila sta se in la.
Izpred upnia se jima je pridruila e gospodina
Mici, ki je zdaj iz lastnega nagiba zaprla pohujljivi
sonnik. Mole so korakali proti domu. Pred domaim
pragom je gospodar postal in ogovoril gospodino:
Gospod bo pisal v Trst. Teh par dni lahko ostanete
pri nas, da pride odgovor. Saj jela imamo dovolj za vse.
Dela pa tudi! je dostavil resno.
BESeDA
GOSPODINA MICI
53
SIROTA NAJDE STARE
N
ebogljeno sirote zapueno blodi po irokem
svetu za sledovi ljubljenih svojih starev blae-
na srea, e jih najde! Kako lep je tak dogodek, kako
ganljiv, kar solza se ti utrne in si mora obrisati oi in
nos!
Gospodina Mici je bila v onem presrenem poloa-
ju, da je nala svoja iskreno zaelena roditelja. Vse in
sleherno ji seveda ni bilo isto po volji. Toda vpraam:
Kdo je tisti pod bojim soncem, da mu je srea popolna?
Odgovor: Ni ga!
Tako ji ni bilo ve, niti ni odobravati, da so se ji so-
rojenci nespodobno muzali. Namesto da so ponosni na
novo sestro, ne? ki prihaja iz mesta, ne? in je groz-
no olikana in sploh, se ji prikrito rogajo: Gospodina,
ali greste gnoj kidat? Gospodina, praii krulijo, lani
so! Mar ji tejejo v sramoto, da ni zarobljen zmazek
kmalu bi dostavila kmetski, ampak da je gospodi-
na?
BESeDA
GOSPODINA MICI
54
Vasi se ji je celo zdelo, da nabira kateri usta ne le za
gospodino, ampak celo za ono drugo besedo, ki jo je
morala sliati v upniu o, naj se drzne kateri! ...
Zlasti sestra Ura je najbolj poenjala in je bilo go-
spodini Mici slednji preve in se je postavila in jo pri-
jela in jo vpraala, emu se venomer rei in tako ...
Vesela sem, je odgovorila Ura in je kazala bele
zobe.
O, je rekla gospodina, vesela to se lahko ver
jame ali ne, in sploh ... povej, zakaj si vesela!
Srek, se je iroko zasmejala Ura, zakaj sem ve-
sela? Zato ker imam kaf, moj ljubek zlati, in mi ni tre-
ba v periu nositi pomij. In se je zasukala na peti.
Jla je bilo res dovolj. Toda njen okus ji je bila e ubla-
ila mestna kultura in zato ji je bil s priliko povedano
gola ljubi od gancev. Ne da bi bila izbirna, o!
jedla je, da ostanemo pri priliki, gola in naj je bil e tri-
krat pogret in magari zainjen z grilom. Izbirna torej ni
bila, in ko je dajala golau prednost pred ganci, pova-
ljanim obrezinam gnjati pa prednost pred dehteo
ocvirkovo kao in je islala plesnivo branjevsko pogao
nad zdravi kmetski kruh, ni bila to snedenost, kje neki,
marve le izraz vije kulturnosti.
e bolj od hrane pa se je odlini njeni osebnosti upi-
ralo delo. Vsak lovek pa ni za vsak posel in sploh ...
BESeDA
GOSPODINA MICI
55
delovne obleke ni imela s sabo, bila je jako ... Silil je pa
tudi ni resno nikdo, saj je bila e gost.
Tako ji je preostajalo asa, da je posedala pred hio,
polglasno prepevala lalala in si zdaj z eno roko, zdaj
z drugo rahlo otipavala umetelno frizuro, ali e sedi na
pravem koncu.
Ali pa je z rdeim sonnikom v roki poasi krenila po
vasi, ljudomilo se ozirajo na desno in na levo, tukaj
ogovarjala psa, tam klicala puto. Pri ipljevi krmi se je
ustavila, ondu je bil najlepi razgled ali ka-li kar loiti
se ni mogla od razgleda in se je sukala in obirala, ali se
ne prikae kdo iz krme in jo ogovori.
Dopoldne in popoldne in po vekrat je hodila to pot
in se je rado zgodilo, da se je res pojavil na pragu ipelj
in jo prijazno pozdravil: Bog daj, gospodina!
O, ipelj je bil gostilniar, torej olikan lovek: on se ni
noreval! Ko je rekel gospodina, je tudi mislil go-
spodina. Izobraen mo, ki je znal povedati kako be-
sedo o vremenu ... in sploh ... in vpraati po pout-
kih ... in tako ... in kaj delajo doma. Namre doma
pri Menartovih. O, zanj ni bilo treba ele odgovora iz
Trsta, sam je imel toliko pameti, da je razumel krstni list
in videl, kje je njen dom. Fin mo! Kako pozorno je znal
posluati, da je bilo veselje mu pripovedovati. Pa mu
je pravila kaj malega o Menartovih, kaj ve o sebi, pol
po resnici, pol kar tako, kakor ji je ba prihajalo na jezik,
BESeDA
GOSPODINA MICI
56
in zraven sama napeljavala in lovila besede, kaj da misli-
jo o njej v Kosezah in kaj da govore in kako kaj cenijo
Menartovo domaijo.
Menila se je s ipljem in gledala in posluala, ali se ne
oglasi kaj iz gostilne. e bi bil Smuk na primer notri in
bi jo povabil, ne bi se pomiljala in bi se odzvala za-
kaj pa ne! Saj je vendar njen svak in imovit je tudi, e
bolj nego Menart.
Toda iz gostilne ni bilo glasu, vsaj ne pravega. Pa je
napravila s sonnikom v cestni prah svoj monogram in
izjavila: O ... in sploh ... in da je jako ... in da
mora zopet domov. Naklonjeno je prikimala gospodu
iplju in nesla svojo zanimivo osebnost na klop pred
Menartovo hio.
Tako sta ji enolino potekala in potekla drugi dan in
tretji in zbujalo se ji je domotoje po Ljubljani in po
ljubljanskih ivih in neivih ugodnostih.
Da bi le e priel odgovor iz Trsta!
Da ji odgovor prinese neovrno potrdilo njene pra-
vice, o tem je bila trdno uverjena. Preudarjala je le, ko-
liko bi potem zahtevala od starev dote. e bi vsaj ve-
dela, koliko je dobila ona Micka, ki so jo omoili s Smu-
kom. e enkrat toliko ji morajo dati, nego so dali oni, ki
niti ni bila njih hi. Najmanj e enkrat toliko! Ko pa
dobi doto: tisti hip adijo in nazaj v Ljubljano o, tukaj
v Kosezah bi skoprnela od dolgega asa!
BESeDA
GOSPODINA MICI
57
etrti dan ji je slednji prinesel konek izpremembe
in razvedrila.
Bilo je vdrugi ta dan, da se je etaje zibala s son-
nikom v roki po obiajni poti proti iplju, pa jo je e od
dale pozdravljal hrupen smeh iz gostilne. Po ipi so
bunkale pesti, in ko je prila blie, se je skoz vrata pri-
smehljal krmar:
Gospodina, se ji je klanjal s praga, notri sta dva
gospoda, nista dosti drugana kakor kavalirja. Priporo-
ata se vam in vas prosita, da pridete k njima v vas, e
niste previsoki.
Ne, visoka ni bila gospodina! Navzlic svojemu stanu
ni bila visoka! Niti se ni bala krem vobe. Ali imela je
manire in zato se je malce pomiljala in je poloila raz-
kreene prste na rnopikaste prsi in izjavila, da je ja-
ko...
Niso tuji ljudje, jo je smehljaje potolail ipelj,
Smuk je, va svak.
Ozrla se je proti domu, ali jo kdo gleda, in je vstopi-
la.
Dva gosta sta bila notri, Smuk in Rabuza.
Smuku se nekaj ni ujemalo v elodcu in je bil meren.
Kaj uda, ko ne dobiva doma po volji hrane je sodil in
obsojal dobri Smuk. Spadal je med ljudi, ki jim kodi,
tako mislijo, vedno le jed, nikdar ne pijaa bog ne daj
verajnji kanon, raji lanske kumarice!
BESeDA
GOSPODINA MICI
58
Tem glasneji je bil Rabuza. Sedel je bolj na hrbtu
nego drugod, za klobukom se mu je zibalo orehovo
pero, svoji dolgi nogi pa je stezal dale pod mizo, da sta
gledali na drugem koncu izpod nje.
Fantje, beite, dekleta gredo! se je prijazno zadrl,
da so ipe zapele. Zavedal pa se je takoj tudi druabnih
dolnosti, ki jih ima lovek, ki ni dosti drugaen nego
kavalir, in je pozdravil in izpregovoril: Kren Matiek
ta pa ta, lepa kakor nova cvancgarca! e odkril bi se
ji, e bi se ji mogel, pa se ne morem, ko imam kremplje
v epu!
Veste, ga je opravieval krmar, to je Rabuza.
Rabuza Janez, je dostavil predstavljeni in pojasnil.
Goljufali so me: bi moral biti Florijan, pa so se babnice
zaklepetale, da so res zamudile svetega Florijana in so
me ujele ele na svetega Janeza dan. Pa bi bil raji Flori-
jan. Florijan ni samo po cerkvah spotovan, ampak tudi
med svetom.
Hardun! je rekel Smuk, da ni bil isto tih, in se je
popraskal pod klobukom.
Haha, se je smejal krmar in se zadovoljno gugal na
krivih nogah. e v gostilnah ga aste, Florijana, kajne.
Primaknil je gospodini stol in je prinesel kozarec; bil
je resnino izobraen lovek, ki je vedel, da gospodina
ne more piti iz istega kozarca kakor onadva, mustaar-
ja, nemara bi e njej zrasle brke.
BESeDA
GOSPODINA MICI
59
Smuk je natakal, pa je poleg majal glavo in mrmral,
tresla se mu je roka oitni dokaz, da je e premalo pil.
Gospodina je gledala Smuka in je gledala kozarec in
je obraala oi, kar udno je prihajalo Smuku pri srcu.
Ne ... je ugovarjala, ampak res ... o vi ... sliite
... Ko pa je bilo natoeno, si je s prstom in robcem
obrisala usta, trila s Smukovim kozarcem, se srame-
ljivo nasmejala in pila in se ji ni slabo odtekalo.
ivio, je krial Rabuza, zakaj si jo pa vzel! in je
sam sebi odgovarjal: Zato, ker je bila brdka. Saj je
res, kren Matiek! Muhe silijo v vas, e porle vas
bodo. Zakaj? Zato, ker ste tako sladke sorte! ipelj,
obinski odbornik, po konjaa polji, ti pravim, naj mu-
he polovi!
Smuk je zijal v gospodino, zvrnil je kozarec vase, ga
nalil in porinil Rabuzi.
Rabuza pa ni pil kar tjavdan kakor neumna krava.
Ampak se je najprej izvlekel izpod mize, da je poteno
sedel, potem pa je izpregovoril lepo napitnico: Da bi ga
e velikokrat pili pri dobrem zdravju, je rekel, moj
strgandu! enkrat pa v boji gnadi umrli! Stegnil
se je ez mizo in gospodina je trila in rekla: Na zdar!
in tako vnovi razodela bleeo svojo oliko.
Obrnila se je k moleemu svaku. O ... in sploh
... tako ste tihi?
BESeDA
GOSPODINA MICI
60
Rabuzi, kavalirju, se je videlo umestno, da po svoje
podpre to njeno vpraanje. Morska podgana, ali si sli-
al? Zakaj moli, si vpraan, krap smolikavi!
Jest? je vpraal Smuk. el si je natakat in je v tem
poetju tial tih in podzavesten, pa vendar toen odgo-
vor, da je e premalo pil. Glasno pa je rekel: Ha! Ko
onile venomer pridiga! in je z glavo mignil proti Ra-
buzi. Dvignil je ao, da se okrepa, pa se je spomnil, da
mora prej triti. Hotel je triti, pa je videl, da mora naj-
prej naliti, kajti pri gospodini je vladala sua. Postavil
je svoj kozarec zopet na mizo, zmajal glavo, se popras-
kal, izjavil Hardun! in natoil. No in potem sta sre-
no trila, gospodina je rekla: Na zdar! pa tudi Smu-
ku se ni skrivala olika in je pobrskal po slavnih vojakih
spominih in izgrebel konek pesmice in se z njo posta-
vil:
Tinke, tinke, tinke bajn,
kdor ga izpije, ta je fajn!
V smislu tega gesla je izpil in mu je pomagalo. e je
bil zgovorneji in je povedal: Tako pojejo v tajerski
deeli. Spodbudno ga je pogledala gospodina, pa je
nadaljeval: tajerci so edni ljudje! Ha! V kruh devlje-
jo peterilj in ga kliejo za potico. e veste, kje je tajer-
ska deela!
BESeDA
GOSPODINA MICI
61
Rabuza je buljil oi. Krrrizostom! Vikata se, pa sta
lahta! Poncijus Pilatu! e jaz bi jo rad tikal, pa je ne
smem, kruc muc! Brdka je, kar v tron bi jo posadil in
moja baba mora tudi takole gnezdo nositi na glavi, dru-
gae jo koj ubijem! e jo bo prav gospod Franc zmerjal
z mulo; kaj on ve, kako pelja svet! Ampak ti, Smuk,
vidva se morata tikati. Ali si njen svak ali nisi, kren
Matiek? ipelj, goljuf, ali ima duo in vest, pa gle-
da prazen liter!
ipelj je smeje vzel steklenico in odkoracal v veo.
Gospodina Mici je pokarala Rabuzo. Ne ... vi ...
ampak ... Pogledala je v naroje, kjer je z rokama
mencala robec, pogledala je Smuka, da so ga kar izpre-
leteli mravljinci, in potem zopet povesila oi. Jako ...
in sploh ... saj gospod Smuk ... je preimeniten, da bi
se tikala ...
Dobri Smuk se je razvnel. Kaj imeniten? Ni ime-
niten! se je kregal. Zlahta, lahta mora vkupe drati,
hardun! vkupe kakor hrvatski praii, kadar pride volk.
O, Smuk ni bil neumen in tudi kos je bil besedi, le v
glavi ga je moral malo imeti!
ipelj je prinesel vino in e zase kozarec in prisedel. V
svoji gostilni si je prisvajal pravico, da lahko pije pri go-
stih, kadar ga je volja, e v ast si morajo teti. Zabava ga
je prienjala zanimati. Bom pa jaz toil. Tako je storil.
BESeDA
GOSPODINA MICI
62
Resen in moder mu je bil obraz, ko je segel v pogovor
in rekel: Istina, Smuk! Z vsemi Menartovimi se tika
spodobi se, da se vidva z gospodino tudi!
Pa ne kar po ciganski, je odloil Rabuza, bratov-
ina se mora piti. Zlezel je kviku.
Gospodina Mici je izpod ela pogledovala Smuka in
srameljivo sukala kozarec med prsti. Rabuza je stal in
ukazujo raztezal roki kakor prerok stare zaveze, potem
je zarjul prelepo za ta obred veljavno pesem: Tiica go-
lobek, poljubi me na gobek ... Dobri Smuk je bil
pokorno vstal, molil je od sebe svoj kozarec in bil uver-
jen, da mora vse tako biti in da drugae ni mogoe. Na
Rabuzov migljaj je zaokroil roko in zaokroila jo je go-
spodina, ki se je bila tudi dvignila, in sta pila, in ker je
Rabuza ukazal: Tu, do dna! Pol je vode notri, pol de-
j! sta izpila tu to je do dna.
Slavnostni obred pobratitve se zakljuuje v olikanih
krogih s poljubom. Smuk, okorni Smuk, bi bil seveda
pozabil neni ta zakljuek, ni ga pa pozabila gospodi-
na o, bila je izobraena in izkuena in sploh! in je
dobil dobri Smuk res tja pod nos soen cmok, ki sta ga
pozdravila Rabuza in ipelj z ivahnim odobravanjem,
doim je bil Smuk tisti hip bolj preseneen nego vzra-
doen, dasi se mu naknadno stvar ni zdela ba napa-
na.
BESeDA
GOSPODINA MICI
63
Zdaj je povzel besedo ipelj. Smuk, je rekel in ne-
skaljena nedolnost mu je sijala z lica, Smuk, kaj sem
hotel rei! ali je pravzaprav gospodina tukajle tvoja
svakinja ali ne? Se pravi ali je sestra tvoje ene ali ni?
Smuk je mislil: zdaj le ga bodo zopet vlekli. Tega je bil
vajen in ga ni bolelo. e ve mu je bilo, da je sredie
zabave. Hardun! se je odrezal. Ali ne zna brati? Saj
si imel krstni list v rokah!
ipelj je dal Smuku z roko znamenje, naj hipec po-
aka. Me mora razumeti! Da je tale gospodina tukaj-
le Menartova Micka, je tako gotovo, kakor si ti Smuk,
jaz sem pa ipelj. Ampak me posluaj! e je tale gospo-
dina tukajle Menartova Micka, ne more biti tudi tvoja
ena Menartova Micka, zakaj Menart ni imel dveh
Mick. Le malo pomisli! Potemtakem si pa tale gospodi-
na tukajle in tvoja ena nista sestri.
Smuk je zijal. Rabuza pa je v znak svojega zaudenja
udaril s ploskima rokama po mizi. Da te strela ogrska!
Kaj in kako? je lovil Smuk svoje preudarke. Ali da
moja ni Menartova? Kako da ni? Zakaj pa je v pismu za-
pisana za Menartovo, kaj, in on, v poronih bukvah
tudi? Hardun! Pismo je plaano, poroka je plaana,
procenti tudi. Pa da je pismo neveljavno, kaj?
Nad Rabuzo je prilo taas kakor razsvetljenje. Str-
mele so mu oi in usta in krilil je roke. Smuk, je
vzkliknil, imbolj si neumen, vejo ima sreo! In je
BESeDA
GOSPODINA MICI
64
utemeljil to izjavo. Pismo je veljavno, poroni spisek
tudi in procentov ne dobi nazaj, ni se ne boj, vse je
poteno v redu! Le to je drugae, da tvoja ena ni tista,
ki jo ima doma in ki grozi nad tabo kakor marni oblak
in ti krade spred in vzad nikoli mi ni bila ve, reve
si Smuk! ampak tvoja ena je tale zraven tebe, krot-
ka kakor jara koko! Ta je Micka Menartova, s to si po-
roen!
ipelj se je smejal in se bil po stegnih; vstal je in se
odgugal na prag, e pride kdo mimo, da mu razloi naj-
novejo burko.
Smuk je gledal predse, stresal glavo in si jo praskal,
isto jasna mu e ni bila zadeva. Gospodina je silno
ogorena gledala Rabuzo in izjavila, da je jako ... in
sploh ...
Rabuza pa je razvnet govoril vanjo: Ni nikar se ga
ne branite! Ni napaen dedec Smuk, e ga ne pogleda-
te preblizu. In petien je, denarja ima kakor hudi toe.
Bodril je Smuka. Smuk, krucmuc, turki cesar! Glej
svojo baburo! Kren Matiek, e poroke vama ne bo
treba, ko sta e poroena: Kar domine pace, primi jo za
tace, pa bo!
Gospodina je vstala in si pogladila krilo. Huda
sem! je rekla in skuala prilagoditi poteze svojega lica
oznaenemu razpoloenju, pa se ji ni posreilo.
BESeDA
GOSPODINA MICI
65
Smuklja, je krial Rabuza, kren Matev, ne za-
puajte svojega dedca! Smuk, primi jo, dri jo!
Stekla je skozi duri.
Mati, poakajte, kam greste! se je za njo razlegal
glas Rabuzov.
Smukova je one dni v svoje iznenadenje opazila, da v
njeni mali dravi nekaj ni v redu. Za hrbtom in izza vo-
gala je ula od kraja bolj redko, potem vedno ee go-
drnjanje, ugovore, grajo, glej ga: njen dobri Smuk se je
prienjal kujati in kopitati!
O, saj bi ji bilo prav, e bi se vzdramil iz prevelike
brezbrinosti in bi kos gospodarstva vzel z njenih ram
na svoje. Toda vedi ga, kaj je pravzaprav hotel.
Godel je okoli hie, da je on gospodar, njega da je tre-
ba vpraati in on da bo ukazoval. Menil pa je, da je s tem
vse opravljeno, kvejemu e je e kod kaj ponagajal,
odvezal junka in izpustil praia in tako dokazal svojo
oblast. Da se gospodar kae v delu, tega dobri Smuk ni
preudarjal, ker mu tak preudarek ni dial.
Smukova se je udila svojemu mou, takega ni bila
vajena. Ko se je sam ogibal delu in navzlic pronjam in
opominom raji slonel pri pijai, dosedaj vsaj drugih ni
oviral pri delu: bil je le odve! Zdaj pa je bil napoti! Ugi-
bala je, kaj mu je, ali je bolan, ali ga uva Rabuza, tisti
kajfe, ali ka-li. Spoznala je, da mora priti stvari do dna.
Bilo je v ponedeljek zjutraj.
BESeDA
GOSPODINA MICI
66
Smukova je ravnala zajtrk, gance in mleko za dru-
ino, kavo zase in za moa, dobri Smuk pa se je ele pri-
pravljal, da vstane.
Prebil je bil to no v hlevu in e leie ni bilo go-
sposko, je imelo zato lepo vrsto drugih lagodnosti. Prvi
ni bilo treba v hlevu nikomur odgovora dajati odkod?
obkorej? kaken? niti posluati zbadljivih besed in
ogabnih pridig. Drugi ni bilo treba sezuvati kornjev,
kar vasi ni ala baba sitna ga pa ni puala obutega
v posteljo. In tretji recimo, da se mu je pripetilo in so
ga prijele slabosti bolnik je reve, bolniku ne sme
niesar zameriti ne le da mu ni pomagala, da bi mu
drala glavo in rekla kako tolaljivo besedo, e zanie-
vala ga je in mu potem ves ljubi dan tako reko v zobe
metala tisto re. Kadar je torej kazalo na to plat, se je
raji ognil sobi in postelji in z njima zdruenemu sramo-
tenju in si raji volil seno in mir: zatekel se je v hlev,
padel tja v svoj vajeni kot in obleal kakor snop.
Smuk je torej ba zbiral svoje telesne in duevne sile,
da vstane. Sedel je na poleanem senu, meikaje se ozi-
ral po klobuku in ga iskal, ker je bil iz previdnosti vse
obdral na sebi. Le klobuka ni bilo! Hardun! Glavo je
imel kakor eber, vrat, kakor bi bil kropivo potegnil sko-
zenj, in v ustih okus, kakor da ni pil vina, ampak gnoj-
nico ipelj, ta goljuf, toi vasi e pijao, da bi e
medved faliral, e bi jo pil ...
BESeDA
GOSPODINA MICI
67
Zdaj je zapazil, da mu Dimka plee po pogreanem
klobuku. Brrr! jo je postrail. Skobacal se je kviku.
O, kako je pametno, e lovek lee v kornjih, da mu jih
zjutraj ni treba obuvati! Pobral je izpod krave klobuk, ga
strkal ob roki, obrisal ob hlaah in poveznil na glavo;
odkaljal se je in stopil iz hleva.
Prek pota mu je leala motika in se je spotekel ob njo.
Ta grda zanikrnost mu je dala povod, ne da pobere mo-
tiko, kakor bi kdo mislil, marve da je preklel vesoljno
enstvo vsega sveta. Godrnjaje je zavil okoli hleva. Ko je
priel okoli vogala, se je ozrl, potem pa segel vrh zida
pod nizko streho. Imel je sreno roko, vrnila se je s ste-
klenico, odmail jo je in pil. Notri je bilo zdravilo; nepri-
jetni telesni poutek se mu je zboljal in oglasila se mu
je eja. O, po dobri slivovki je lovek vsakikrat ejen.
Ha! je rekel in stresnil glavo, spominjal se je ve-
rajnje zabave. Hardun so se smejali in Mici je bila spet
zraven, nak! in pela je kakor kos in kakne je pela!
Rabuza je bil nasut ... on sam pa tudi ti re ti! Kdaj
in kako je priel domov sploh ne ve ... Nenadoma mu
je inilo prek misli: kisla jetrca! Kislih jetrc bi bil potre-
ben! Saj je res: ipelj, ta goljuf, je obljubil, da jih pripravi
za zajtrk. Da, tako so se zmenili.
Baba bo seveda godla. Brez vzroka ne bo mogel z
doma. Pa saj brez tehtnega vzroka sploh ni nikdar ho-
dil pit kadar je el, je imel vsakikrat vzrok: ali prehu-
BESeDA
GOSPODINA MICI
68
do vroino ali slabo vreme in de, ali ker je bil ba do-
bre volje in razpoloen, ali da se iznebi slabe volje o,
brez vzroka ga ni nobenkrat videla krma!
Stopil je v hio. ena je zajtrkovala, na mizi je stala
tudi zanj pripravljena skledica.
Ogovorila se nista. On se je popraskal nad uesom,
ona pa si ga je ogledala od kornjev do klobuka oble-
ka mu je priala, kod je spal, obraz, kako se je snoi
imel, prelepi vonj po hlevu in pijai pa je harmonino
zaokroeval ves prijazni vtisk. Vzdihnila je. Tako sta se
pozdravila.
Njej ni ugajal njegov vonj in grebenila je nos. Zato
pa tudi njemu ne vonj kave in da jasno posvedoi, kako
mu je zoprn, je porinil skledico od roba mize proti sre-
di in mu niti ni bilo al za koristno rjavo tekoino, ko je
pri tej priliki pljusnila iz posode po mizi.
Malenkosten je bil ta prigodek, ali vendar potreben,
da v tek spravi razgovor zakoncev, sicer bi nemara mol-
ala e danes.
Ali je e pijan, je ona priela z vpraanjem. Odgovo-
ril je, da pijan ni, pa pa laen. Ona: Zakaj ne je, e je
laen. On: Ker nima asa; te orbe ne bo pil, bolan je
za bolnika je meso in vino, to dvoje daje mo, ne pa or-
ba, hardun! Toda njega nala stradajo ... Ona: Oe
nebeki stradajo! Ko noben bera ne gre laen od
hie! On: Za beraa ima, za gospodarja ne!
BESeDA
GOSPODINA MICI
69
Kriana nebesa taken oitek! Pogledala je dedca,
pogledala strop, ali se ne podre nanj, pogledala tla, ali ga
ne poro. In ker ni bilo ne odzgor pomoi, ne odzdol, je
vzela re v lastne roke in na dobrega Smuka se je usula
ploha njene zgovornosti, da je stal kakor kuek pod cur-
kom.
Najprej je dala duka svojemu preprianju, da je e
pijan. Trezen ne bi mogel govoriti takih neumnosti. Da
ga ni sram in ne ve, kdaj ima dosti! Naj bi vendar ugal
dacarja, da mu izmeri elodec, da bo vedel nehati z na-
livanjem, preden mu stee ez rob. V tednu je osem dni
pijan, e ima gro v epu, je za desetico ejen. Ko se ves
dan in pol noi obira po krmi, naj bi e spal tam! Po-
roila se je z njim, ko je bil te in trezen. Kadar je tre-
zen, je Smuk, kakrnega je Bog ustvaril, z duo in s pa-
metjo, ali kadar je pijan, ni ve Smuk, ampak le smrd-
ljiva posoda za ipljevo vino in kramarjevo ganje. S
ipljevim vinom in kramarjevim ganjem pa ni poro-
ena in ju ne mara, njune smrdljive posode pa tudi ne.
Malo naj se ogleda, kaken je, e vragu bi se gabil in ga
niti ne bi maral za novo leto, pa e bi mu rno koko
ponudil povrhu! Toliko je zdaj dela pri hii, tak kri z
ljudmi, pa ne da bi kdaj pogledal za druino na polju, za
ivino v hlevu, le za kodo je pri hii, za greh in za po-
koro.
BESeDA
GOSPODINA MICI
70
Prevzela jo je bridkost, da si je la s predpasnikom ez
oi, in solze so ji prekinile besede.
Zdaj je bila prilika za Smuka, da vskoi z besedo.
Zvrhan kup jih je imel pripravljenih pritob in oit-
kov, tehtnih in utemeljenih Rabuza ve, ... pa glej
spaka, ta hip se ni mogel domisliti nobene! Hardun, jezi
to loveka! Da bi bil vsaj Rabuza tukaj. No, slednji se je
vendar spomnil neesa.
Delal! Bi e delal, toda za koga? Ko mi vse pokra-
dete!
Smukova je ostrmela in ustavile so se ji solze. Ma-
rika pomagaj, kakno si zdaj le spet zinil! Kdo ti krade,
kaj ti krademo?
Telico! Kam si dala denar? Denar je moj!
Kradem ti! Bog te ne kaznuj! Do zadnjega vinarja
imam spravljen denar, franke bo treba plaati in obre-
sti, kdo jih bo, e jih ne bom jaz!
Denar je moj!
e ga dobi danes v roke, si jutri e brez. Kar ga ne
bi zapil, bi ga izgubil, ko ima veji del toliko pameti,
kakor kij na tnalu.
e ga zapijem, saj je moj e ga izgubim, komu kaj
mar? Jaz sem gospodar!
Gospodar, da se Bogu smili! Ali se ti kaj sanja, kod
in koliko imamo posejanega, kje in kod danes delajo?
Ali kdaj trezen pogleda v hlev?
BESeDA
GOSPODINA MICI
71
Bom e pogledal v hlev, bom e. Pa bo e kdo
drug z mano priel in pogledal. Hardun! Morebiti kaj
kupi.
ena se je razhudila. Nagajal mi pa ne bo. Kar po-
izkusi in kaj prodaj! Zdaj sem te sita! e se ne mara z
lepo izpametovati, te bodo pa z grdo. Naj te pa preklie-
jo, da ve! Kar la bom na sodnijo vsaj krede ne bo
imel pri krmarjih.
Krute so bile te besede in v ivo so zadele dobrega
Smuka dotaknile so se mu jedra in due. Za denar mu
itak prede, ko ena pobere vsak sold in zdaj bi mu
vzela e kredo? Tega pa ne! Zrasel mu je greben, sto-
pil je pred njo in merila sta se iz oi v oi. Ti me bo
preklicevala, ti? Hardun, kdo si pa ti?
Tvoja ena!
Tako? Se e ne ve, e si. Moja ena je Menartova
Mica, pravijo porone bukve. To se bo pa ele izkazalo,
ali si Menartova Mica ali odkod si se vzela. Nisem tako
neumen, kakor misli. Morebiti je pa katera druga moja
ena in ne ti katera druga, ki je bolj prijazna kakor ti,
in sem ji bolj ve kakor tebi. Me bo kmalu reena,
ampak drugae, kakor misli.
O ti mrzlica nemarna! je siknila ena. Ti vrisk ti
hudobni! ali se mi pobere koj izpred oi? Odprla
mu je duri in ga razjarjeno pogledala. Mar ven!
BESeDA
GOSPODINA MICI
72
Dobri Smuk je imel zdaj tehten vzrok in lep povod, da
gre na kisla jetrca, posluil se ga je in je el. Ko je bil
zunaj, je mahnil z roko in rekel: Ha! Zavriskal je in po
fantovsko zateptal z nogo, prijateljsko so mu odgovorili
pujski, ki jih je ba krmila Rotika. Pa tudi Rotika se mu
je odzvala. Moj naj bi bil, je zamrmrala, tako ga ste-
pem kakor uiv kouh! Pa bo e Bog dal, da bo vrag od-
nehal!
Smukova je zdaj vedela, odkod veje veter.
BESeDA
GOSPODINA MICI
73
TRPLJENJE SIROTE
IN NJEN BLAENI SEN
B
olj in bolj se je irilo tevilo onih, ki so nestrpno a-
kali odgovora iz Trsta, ki naj razjasni razmere in
prinese red in mir.
Oe Menart je priel do sklepa: odgovor bodi tak ali
tak, da bi le skoro priel; enino imam na vratu, pra-
vice pa nobene ji ukazovati, in vendar vsa vas gleda
name zaradi pohujanja.
Gospodina Mici je bila ez grlo in glavo sita blaenih
Kosez vobe in svojega novega doma posebe in hrepe-
nela je po Ljubljani: O preljubljena Ljubljana, kje sem
jaz in kje si ti! Ali bo smeha pri gospodini Fini, ko bo
pravila svoje doivljaje in sploh ... to bo jako ... in
ele, ko poloi na mizo doto ... dolgo vrsto samih no-
vih stotakov ... grozno! Prijazno jo je grela ta misel.
eninov bo dobila na doto, kolikor bo hotela, po pet na
vsak prst. Izbirala si bo in ne bo se ji mudilo o, naj le
koprne. Tako so smeni, kadar so zaljubljeni. O, da bi le
e imela denar! utila je, da jo domai gledajo po
BESeDA
GOSPODINA MICI
74
strani. Gotovo jo zavidajo, da se vasi malo razvedri pri
iplju. Kaj pa mislijo! e ni drugega razvedrila! V sili je
pes esen, hudi pa muhe ...
Smukova se je pripravljala na sodnijo, da ji prekliejo
zapravljivega moa, pa je vendar e odlaala, e skoraj
pride odgovor iz Trsta, ptica zdrahe bo spet odfrala,
odkoder jo je prineslo, in mir se povrne sam po sebi.
Smuk ni dosti premiljeval, zanj so mislili drugi, ime-
nitni Rabuza in ueni krmar.
Vsi pa so akali, kaj bo.
Slednji je priel cerkovnik in poklical Menarta v up-
nie.
Gospod Franc je sedel v vajenem kotu svoje zofe, pri
durih je stal stol in upnik je velel:
Ali si odrgnil kornje? Na veke amen! Pa tjakaj sedi!
Vroe je, vroe, malo deja naj bi nam Bog dal, dru-
gae bo slaba za repo in za fiol in za turico.
Za ajdo tudi, za ajdo, je dostavil Menart.
Ajde nisem sejal, je vzdihnil gospod. Pa kakor je
boja volja!
Vzel je z mize list, parkrat pihnil iz napetih lic in po
tem povedal in razloil:
Vidi, moj ljubi Menart, vedno sem pravil in e po-
vem: Greh je udna zel in sramota njen cvet. Grenik si
prizadeva, da bi jo iztrebil, ruje jo in podkopava in sei-
ga in misli, da jo je zatrl in da sta greh in sramota pozab-
BESeDA
GOSPODINA MICI
75
ljena in izbrisana. Pa ez deset, dvajset let spet poene
zel iz starih korenin in se razraa in cvete in pria: Tu-
kaj je bil vsejan greh! in vnovi oznanja sramoto.
Z otavo ali si e priel? Zate je lahko, ko vse opravi z
domaimi! Po trideset groev zahtevajo na dan in k
predpoldanici vina in k malici vina svet ne bo stal ve
dolgo. Bog se nas usmili! Iz Trsta piejo tako, da je
tista ljubljanska Mica v cerkvi je e nisem videl, slial
sem pa e dosti o njej, pol preve takole piejo iz
Trsta, da je tista ljubljanska Mica prava in da ni na njih
strani ni pomote. Piejo, da je pomota drugod, pomo-
ta ali zvijaa.
Tako piejo, da so Marijo Menartovo, tvojo pravo
her, res dali v rejo k eulji v Praprotno vse kakor
pripoveduje ljubljanska Mica. Ona baba pa, Muhi se je
pisala in Rozalija ji je bilo ime, ki ste jo poslali v Trst, je
dobila isto drugega, tujega dekleta, zakaj prosila je le za
rejenka, razume, taknega, da bo najdeninica zanj
plaevala. Tvoja rajnka taa je bila lakomna rejnine in
sta mekali z ono ljubljansko babo, da bi ti in tvoja ena
dobila pravega otroka, v najdeninici naj bi pa mislili, da
gre otrok v plaano rejo k tujim ljudem. Zviti sta bili,
toda premalo. Tvoja rajnka taa je sicer res dosegla rej-
nino onih est kron vsak mesec, saj ve, ki se je lagala, da
jih dobiva po traki lahti. Ali vidva sta dobila namesto
svoje rodne heri tujega rejenka, ki je bil ravno na vrsti
BESeDA
GOSPODINA MICI
76
zakaj v plaano rejo ne puste otrok izbirati in je
temu rejenku ime Marija Ana Fermentin. Tako piejo
iz Trsta. Soparno je, Menart, soparno, muhe so sitne,
barometer se mi je potrl, muca ga je vrgla z eblja. Pa
ne sme svoje ene zaradi tega zavidati, tvoja ena je
kranska gospodinja, greh je star in sta ga delena oba,
veji del teh zmenjav pa ima na vesti njena rajnka mati,
naj v miru poiva! in ni tvoja ena vedela zanje. Ka-
kor je, tako je! Ajde nisem letos ni sejal, tri leta za-
pored mi jo je vzela slana sem raji naredil praho.
Menart je poslual in molal.
Kaj bo? je vpraal upnik.
Kaj bom? Naj gre po postavah! e je naa, je naa, ne
bom se je branil. Saj nima le ust, ima roke tudi. Glavo
bom pa jaz imel za oba, e bo treba. Vstal je.
Smuk se nekaj punta in usti, da bo ono Mico, ki smo
mu jo dali, zapodil in bo to vzel k sebi; pravi, da je po
poronih bukvah s to poroen, ki je prava moja hi, ne
z ono.
Smuk je ema, je rekel upnik. Sem e slial. Pa si
ne bo prebiral. Saj je bil z osebo poroen, ne z imenom.
Ga e pokliem predse.
Torej je zakon veljaven, kakren je?
Veljaven do smrti.
Samo to me je skrbelo. Drugo ni taka re. e je naa,
naj le bo! Ampak pri nai hii morajo ubogati eden ka-
BESeDA
GOSPODINA MICI
77
kor drugi. Do zdaj je poenjala, kar je sama hotela, zdaj
bo, kar bom jaz ukazal.
Prav je in povej ji, da mul ne maram v fari! Na
veke amen. Pokimal je Menartu in Menart je spodob-
no klecnil s kolenoma in el.
Doma pa je sklical svojce, kar jih je bilo ba okoli hie,
in tudi ljubljansko gospodino in jim je povedal: Izka-
zalo se je, da je ta Mica res naa. Zato ima v nai drui-
ni iste pravice, kakor jih ima vsak drug otrok. Pa je mir
besed!
Mica je zardela od razburjenosti! Bila je tik zaele-
nega cilja skoro bo konec dolgoasja v Kosezah!
Poloila si je razprostrte prste na bluzo in izjavila: Jaz
... in jako ... Stopila je k oetu in mu obero sti-
snila roko in rekla Oe! Obrisala si je oko in dala
roko e materi in po vrsti drugim in je bila bolj ginjena
nego vsi ostali vkupe bila je pa mestna, kmet pa je
grav in je akala, kdaj privlee oe trebunato listni-
co na dan in se bo tela dota.
Oe Menart pa je nadaljeval: Odslej te bom tikal, ker
si moja hi. Tiste pravice ima pri hii, kakor jih ima
vsak mojih otrok pa tudi tiste dolnosti! Hvala Bogu,
otroke imam pridne, jih pohvalim! Glej, da mi tudi ti ne
bo delala sramote! Zdaj pa povej, kam naj naroim
potu, da gre po tvoje cape in kar ima, e je vredno ho-
diti ponje!
BESeDA
GOSPODINA MICI
78
Le-te besede oetove niso bile ve gospodini Mici.
Ne le zaradi omalovaevalne oblike cape! to je jako
... ne? ... ampak tudi zaradi vsebine.
Upotevala je sicer oetovska ustva in umela je oe-
ta, da se niti za hip ne mara ve loiti od toliko let pogre-
ane herke, zlasti takne, kakrna je, in da bi jo rad ob-
dral blizu svojega srca v diko in ponos vsega Menarto-
vega rodu. Ali njeni rauni so bili drugani! Prila je po
doto, ne pa umirat od puobe.
Bila je v zadregi. O jaz ... jaz sem jako ... in sploh
... to ne gre ... jaz moram v Ljubljano, je rekla. Pot
ne bi nael ... kaj pa mislite! obleko imam razposojeno
... ne? Prijateljice me prosijo, ne? pa jim posodim.
Jaz sem grozno ... In sploh ... Moja sluba ... kaj bi
rekla gospodina Fini in gospodje ... o, to ne gre, mo-
ram prej odpovedati ... Kar pel ji je glas, tako pre-
prievalno je govorila.
Ej no, je omenil oe Menart, e so bili zdaj lahko
tirinajst dni brez tebe, te menda tudi za naprej ne bodo
pogreali. Kako natakarico ali kakor takim pravijo, men-
da vendar e kod najdejo ...
O, je ogorena odgovarjala gospodina, prosim
... moja astna beseda ...
Vsako delo je dobro, da je le poteno, je rekel oe
Menart in konal pogovor. Zasukal se je in ukazal: Alo,
zdaj pa zopet na delo! Ti, Ura, se podvizaj z malico v
BESeDA
GOSPODINA MICI
79
Gorenji laz, pa glej, da boste isto grabili! Ko pomali-
cate, mi predolgo ne sedite in klepetajte!
Stopil je pred hio, zavigal, in ko je iz hleva ul od-
govor, zaklical: Tone naprezi! Lahko vso otavo e danes
spravimo domov. Jutri ne vem, kaj poree vreme.
Druina se je razprila. Gospodina Mici je sama os-
tala v hii, grizla si je spodnjo ustnico in ni vedela, kaj bi.
Kar naravnost ni mogla rei: Doto sem in adijo! Za
tak nastop je bila vendar preolikana kaj pa mislite! Pa
tudi oetove naklonjenosti ji ne bi ba povial tak na-
stop. Z lepo bo lae priti do cilja nego z grdo. Izprevidela
je, da ni drugae potrpeti mora e par dni, da prine-
se prilika besedo z oetom ... Da bi zdajle hodila v
Ljubljano po svoje rei nak! Zgolj muzali bi se ji, ko
bi v culici pritresla svoje balie ... in sploh, saj ne misli
ostati tukaj ...
Zunaj se je zopet oglasil oe. Tone, bom pa sam el
z vozom. Ti stopi raji k Mici, k Smukovi, e te kaj po-
trebuje! Lahko ez no tam ostane, e bi Smuk rogo-
vilil.
Potem je pogledal v hio. Ali si se odloila? Ali gre
v Ljubljano?
Jaz ne vem ... danes ne, je odgovorila, bom prej
pisala ... vi ne veste ... to je jako ...
BESeDA
GOSPODINA MICI
80
Pa pojdi z mano! Izpred hleva si vzemi grablje! In
izpodrencaj se! Izza kamrinih duri je snel podrenec in
ji ga vrgel: Na!
O ... v nedeljski obleki ... se je pomiljala gospo-
dina.
Pa jo nosi za vsak dan. Praznino ti e drugo napra-
vim, tako, da bo za nao hio in za na kraj. Da se ne
bodo izpregledovali nad tabo. Zveer reci Uri pa gresta
k ivilji! In lase si tako ravnaj, da ti jih ne bodo s prinice
dol grebenili!
Gospodina je globoko zajemala sapo. Dota se bo te-
ko sluila. Izpodrecanje ji ni lo od rok bala se je,
da se bodo videle luknje v nogavicah.
Ali bo kaj? je priganjal oe e sede na vozu.
Zavezala si je podrenec, stopila po grablje in zlezla na
voz. Hijo! je pognal oe in postrani pogledal her, ali je
pa pustila doma rdei sonnik. Ni ga imela s sabo! Oe
Menart se je rahlo namuzal.
Senoet v Gorenjem lazu je leala v breg in ljubo son-
ce se je upiralo z vso neusmiljeno svojo silo.
Gospodina Mici pa je v brezobzirni, neolikani tej
vroini morala obraati otavo, kakor so jo obraali dru-
gi, in jo je grabila in nosila v kupe in hiteti je bilo treba
zakaj na zahodu se je dvigala siva meglena stena, ki
ni obetala ni dobrega in prelestno lepa bluza gospo-
BESeDA
GOSPODINA MICI
81
dine Mici je dobila na hribu in ob straneh velike rne
lise od potu.
V zvoniku na nasprotnem griu je ura bila est. Ob
tem asu se v Ljubljani delo pri zidarjih e nehava; kdor
dela naprej, dobi posebe plaano vsako uro. Natakarice
ob tej uri ele prienjajo, prej lahko ves popoldan drem-
ljejo ali se frizirajo. Tu pa gre delo kar naprej in vedno
bolj se je mudilo in e je bila trdna no, ko je tudi drugi
voz otave bil naloen in je poasi pokal in stokal po ne-
rodni gozdni poti navzdol proti domu.
Gospodina Mici je bila vsa zbita in tako trudna, da
po veerji niti ni marala k ivilji, ampak se ji je hotelo po
postelji. Toda ko je legla, dolgo ni mogla zaspati bo-
lele so jo kosti. In je mislila na preljubljeno Ljubljano in
na gostiln bogato iko, na gugalnice v drevoredu in ar
drugih komedij, na svojega prijatelja Milana, ki zdaj
vojake slui v Celovcu, in na Ivana, ki je v civilu in zaas-
no onega nadomestuje v njenem srcu, in potem so ji
prele misli na dobrega Smuka in na njegovo lepo do-
maijo, pa se ji je prielo zdehati in je zaspala in zasan-
jala in se ji je sanjalo pa brez zamere od ui. Take
sanje sicer niso gosposke, toda so koristne. Kajti drob-
na ta ival pomeni denar. Siguren denar! Tako siguren,
da so baje banke, ki na take sanje kar koj in brez teko
in druge varnosti dajo primeren predujem.
BESeDA
GOSPODINA MICI
82
DRUINA BREZ SRCA
P
onoi se je bliskalo in grmelo, z dnem je nehala ne-
vihta, ni pa nehal de, ki je enakomerno in vztraj-
no padal na ejno zemljo in se ni kaj pripravljal, da se
umakne boljemu vremenu. Toda zaradi deja ni bilo
ni manj dela. e navsezgodaj so zapeli na podu cepci
in so neumorno peli svoj starodavni kanon: Pikapoka
pikapoka pikapok pikapok ..., popoldne pa je pred
podom pod napuem priela zveneti in klopotati e
istilnica in je bilo dela za vse roke.
Gospodino Mici je uvajala egava sestra Ura najprej
v skrivnosti svinjske kuhinje in ji sila resno razkladala,
da je svinjam tee kuhati nego ljudem. Zakaj e kuha
ljudem in se kuha skazi, jed vendarle ne gre v ni: ako ni
za ljudi, zalee vsaj svinjam! Kdo pa naj je za svinjami,
kadar tem ne bi dialo, kar so jim skuhali! Popoldne
so jo postavili k istilnici. Tod in tam, povsod dim,
smrad, prah in prepih, neznosen za gosposki nos, za go-
sposko lice, za gosposko gospodino Mici! Jako ... In
namesto priznanja za portvovalnost in trud sploh ...
BESeDA
GOSPODINA MICI
83
e ono oitno ali prikrito roganje sodelavcev, pogledi,
epet, smeh, opazke! Vse jih je bodlo v oi; njena oble-
ka, vsa in vsak kos posebe, in prav vsaka njenih kretenj,
res, grozno! Vsak lovek vendar ni za vsako delo o, e
bi jo videli, kako se je sukala v Ljubljani pri gospodini
Fini ... In sploh, celo njeni govorici so se muzali, ko je
vendar gosposka ljubljanina tako vzviena nad roba-
to kmetsko besedo. Zavraala jih je z uniujoimi bliski
iz svojih oi. Ali kmet je kmet kaj se meni kmet za
poglede, ko se ga niti ne prime, e mu v lice zabrusi
naravnost Pardon ali Oprostite! Grizlo je gospo-
dino, tolaila se je pa: Ne boste me dolgo gledali!
Deevalo je tudi drugi dan in tretji se je zael po istem
kopitu. Gospodina Mici je bila razdraena, da se ji je
kar ponujal jok. Sklenila je, da izpregovori danes odlo-
ilno besedo z oetom, bodi potem, kakor hoe!
Bilo je torej tretjega dne dopoldne. Uboga gospodina
se je pod odgovornim vodstvom sestre Ure trudila pred
svinjskim kotlom in sekala bue, pesno perje, zeljno a-
vje in druge zakuske za svinjski obed. Smilila se je sama
sebi. Od gorjupih obutkov ali od pekoega dima buta-
ric so se ji dvigale solze, pa jih je junako poirala: saj bo
e danes konec trpljenja!
Niti ji ni mogla razvedriti obupnega razpoloenja ve-
sela pesem, ki jo je menda ba njej na ast zloila in ne-
BESeDA
GOSPODINA MICI
84
umorno prepevala sestra Ura po starem znanem na-
pevu:
Sem svinjska deklica,
Mici mi je ime,
sem obraza umazanega,
kuham za svinj.
Nak, kako so neotesani nekateri ljudje!
Priplazil pa se je tedaj na Menartov dom gologlav in
bos paglavec. Zavil je okoli hie, postal pri zadnjih du-
rih in napel uesi: niesar ni ul, da bi bilo zanj. Stopil je
na dvorie in oprezal naokoli. Iz svinjske kuhinje so
prihajali glasovi, pa je krenil v velikem loku mimo in s
irokimi omi in odprtimi usti gledal tja. Nemara se mu
je zdelo, da je nael, kar ie, kajti obrnil se je in se pri-
tepel blie, kakor maek pod drevo. Kraj vrat se je usta-
vil, z omi lovil gospodino Mici in ji delal skrivnostna
znamenja.
Gospodina Mici ga je poznala: pri iplju je sluil za
pastirja in ob nedeljah fantinom postavljal keglje, pa je
bil vekrat lasan, ker jih je deval na pago. Pomaknila se
je iz kuhinje in mu mignila stran, Uri izpred oi.
Kaj bi rad?
Doli pridite k iplju! je povedal in si mel nos. Eden
vas aka. Rekli so, naj reem, da vas aka prijateljica.
Lokavo so se mu smejale oi.
BESeDA
GOSPODINA MICI
85
Ni dvomila, kdo da jo vabi, in dobro ji je delo, da jo v
teh zoprnih Kosezah vendar e kdo isla, eprav ne dru-
gi nego dobri Smuk. Smuku vso ast! Pleast je sicer in
plesniv, to je res, ali Rabuza je rekel in Rabuza e ve, da
ima ve v smeteh kakor Menartovi v denarjih. O, Smuk,
kaj bi se mu na primer poznalo, e bi ji poklonil par ti-
soakov, ne? In sploh, ko je po poroni knjigi prav-
zaprav njen mo ...
Ozrla se je po Uri, e je kaj zapazila bosega postiljo-
na ljubezni, hkratu je preudarila, kako bi jo zdajle naj-
lepe pobrisala. Ure ni bilo na videu.
Ali glej spaka! Od poda sem se je blial oe Menart
uda dolgih bedres in nasrenih obrvi.
Kakne pote pa prenaa, fante? je vpraal in e od
dale stegal roko proti fantovi glavi.
Fant se je poasi in oprezno umaknil par korakov na-
zaj, potem pa se bliskoma obrnil in jadrno zbeal okoli
vogala.
Na kuhinjskem pragu se je prikazala Ura s hudo-
munim nasmevom okoli ust oitno, da je bila ves as
skrivaj prislukovala ...
Jaz ne vem ... je rekla Mici in se je utila prav-
zaprav ualjeno, jaz sem jako ... fant je jako ... ne-
kdo me aka ... Morebiti je prila kaka pota iz Ljub-
ljane ... in sploh ...
BESeDA
GOSPODINA MICI
86
Bo e semkaj nael, kdor ti ima kaj povedati, je re-
kel gospodar in strogo so mu gledale oi. e ti ima po-
vedati kaj potenega. Moje here ne lazijo po krmah.
Dokler so pod mojo streho in pod mojo oblastjo ne!
Oetov oitek jo je zbodel v ivo. Mar je kaka cunja?
Ona grdoba v durih se pa rei! Nak, mera je bila polna,
zgodi se, kar hoe, ve ne bo odlaala!
Streslo jo je in je rekla: Oe, jaz grem v Ljubljano!
Sovratvo in strah obenem sta ji gledala iz oi, rjula bi
bila od onemoglega srda.
Le! je mirno odvrnil oe. Pa se mi koj vrni! V enem
dnevu lahko opravi in si spet nazaj. Ne maram, da bi
izostajala ez no.
Obrnil se je, da se vrne k delu.
Gospodina Mici je stisnila pesti in od jeze zajeala.
Potem je stekla za njim. Oe! Jaz ... par besed ...
Oe je postal. No?
Jaz grem v Ljubljano.
No?
V Ljubljano grem ... jaz sem jako ... jaz ne vem,
e bom mogla tako hitro nazaj. Sluba je jako ... in
sploh ... koda, da bi jo pustila. Ono delo znam, tukaj
se moram vsega ele uiti ...
e te tako dri Ljubljana, emu si prila semkaj? je
vpraal oe.
Tako vpraanje! O kmetska brezsrnost!
BESeDA
GOSPODINA MICI
87
Dve solzi ogorenja sta se ji pocedili iz oi, pa jih na-
la ni obrisala naj ju gleda dedec, naj ga peeta na
dui!
Bruhnilo je iz nje.
Nisem mislila ... o, da vas ni sram! Pa e vam ni za
vao her, ni meni za stare, za take e ne sem vide-
la e lepe! O, meni ni treba ... jaz grem in me ne bo
nikdar ve blizu ...
Mirno in resno ji je odgovarjal oe: Jaz te ne podim.
Ne branim ti pa tudi ne. Nisem te klical, prila si sama
in si zdraho prinesla med nas in pohujanje.
Tako? Jaz? O vi ... Ni se ne bojte ... jaz sem jako
... nikomur ne bom v nadlego. Ni treba misliti, jaz po-
znam postave ... grozno ... Kar doto mi izplaajte, pa
grem.
Hvala Bogu zdaj je bila beseda izpregovorjena, te-
ka je bila, toda potrebna, in gospodini Mici je odleglo.
Le e denar sem! je mislila, elela, priakovala popol-
dne pa bo e lahko v Ljubljani o, kako bo srena!
Oe Menart se je mono zaudil. Kakno doto?
Kakno doto? je ponovila gospodina Mici. Doto!
Vsakemu otroku gre od starev dota! Ne? In sploh ...
saj ste jo e oni dali, ki ni bila vaa.
Ono kar pusti! Ona si je doto zasluila. Petnajst let
je delala pri hii, ni zastonj dobila dote. e ti tako prid-
no delaj, pa tudi dobi svoj dele. Kadar umrem to se
BESeDA
GOSPODINA MICI
88
ve! e pa ne bi marala ostati doma in delati, ampak se
bo raji na svojo roko potikala po svetu, potem ne bo
ni, e petaka ne!
Tako? Lepo! O, vi ste jako ... Ona Mici pa ni akala
vae smrti. Kaj?
Ker se je omoila. Kadar bom tebe moil, tudi ne bo
la praznih rok od hie.
Moila ... seveda se bom moila ... se bom e sa-
ma moila, je rekla gospodina Mici in se ji je od raz-
burjenja tresel glas, ni treba, da bi me vi. e imam e-
nina, in se je pobahala, da veste, pet jih imam, deset
imam eninov ... in sploh ... v enem mesecu bo po-
roka ... jaz sem jako ... jaz potrebujem ... doto mi
izplaajte!
Oe je zmajal z glavo. Deset eninov je premalo, en
sam bi bil ve! Dekle, zapomni si, ti ne bo sreno! Se
mi je zdelo, da prihaja le po doto ...
Gospodina Mici je od togote zateptala z nogo. Kaj bo
zdaj? Ni! Obrnila se je. Na kuhinjskem pragu je ses-
tra Ura, nesramnica, prodajala zijala. Gospodina Mici
jo je ovrknila z uniujoim pogledom in hitela mimo v
hio.
V kamri je vrgla ruto z glave, si uredila frizuro in vzela
sonnik. Pik adut! je zamrmrala to je bila najhuja
psovka, kar jih je zmogla. Z dvignjeno glavo je odla.
BESeDA
GOSPODINA MICI
89
V vei jo je skrbnega obraza vpraala mati: Kam pa
gre?
Boste e videli in sliali, je osorno odgovorila in ni
je bilo ve.
Mati je sklenila roke in vzdihnila: To ni hi, to je
kazen.
BESeDA
GOSPODINA MICI
90
SLOVO
D
obri Smuk je brez druine sedel v ipljevi krmi
in se uspeno ukvarjal s pijao, ki je je bil polago-
ma, pa vztrajno premestil e precejnjo mero z mize
pod svoj klobuk.
Pastir je prisopihal z neugodno vestjo, kako ga je na-
podil Menartov oe. Hardun! je rekel Smuk in je zma-
jal glavo: splavalo mu je upanje, da pride Mici. Lotila se
ga je alost. Toda junak se ni vdal, ampak se lotil alo-
sti, da jo utopi.
Tembolj se je razveselil, ko se je vendarle pojavila.
Mica potica, jo je pozdravil, bei pit! Radosti mu
je arel nos kakor jutranja zarja.
Ogovorjena gospodina je zabrisala sonnik tja po
klopi. Jezna sem! je povedala in je bila res tako jezna,
da si je celo pozabila poloiti razkreene prste na dra-
estne svoje prsi, ki so bile v teku dogodkov al izgubile
prvotni okrobljeni znaaj in so v svoji sedanji zmekani
sivini verno razodevale mrko obutje svoje lastnice.
BESeDA
GOSPODINA MICI
91
Resno je gledala Smuka, pomembno mu pokimala in
globoko vzdihnila.
Pij, stara! je krial Smuk.
Izpila je ponudeno ao in je iz nje rpnila toliko
moi, da je mogla podati dodatno izjavo: Lana sem!
Hardun! je rogovilil Smuk. ipelj, goljuf, kje si?
Mesa na mizo!
iplja ni bilo. Koljiva komedija mu je zaela dosedati,
ni ljubil sitnosti in zamere, zato se je raji izogibal ud-
nemu paru.
Prila in postregla je dekla.
Gospodina Mici se ni lagala o, kaj pa mislite! res
je bila lana. Prekajena svinjina ji je la v slast, da je pri-
elo e Smuka skominati in si je naklonil par koscev.
e kupe vina ji je bilo treba, gospodini Mici, pa se ji
je sreno vrnilo ravnovesje duha in so ji sluili spet pr-
sti, da si jih je poloila na prsi.
Smuk, je rekla, jaz sem jako ... Posluaj me: zdaj-
le me vidi zadnjikrat. Smuk, jaz grem v Ljubljano.
Kako, zakaj? je vpil Smuk, ti si moja ena, har-
dun! in jo je zgrabil za pest.
O, je rekla, Smuk, ti si ... res ... moja astna be-
seda! in je pogledala Smuka tako, da ni bilo mo dvo-
miti o resninosti pravkarnje njene izustitve. Z mehko
svojo roko je prisrno stisnila raskavo njegovo in tedaj
je Smuka prijelo pri srcu, da ni mogel drugae in je za-
BESeDA
GOSPODINA MICI
92
mrmral: e gre ti, grem pa e jaz! in je pil na te be-
sede.
Le polglasno je zamrmral te besede, kakor da sam
pretrdno ne veruje vanje. Ali izdatni poirek, ki jim je
sledil, ta je razgnal sleherni dvom, bil je kakor pika in
peat na koncu listine.
Gospodina Mici je bila jako izobraena; gospodina
Fini in gospodje, vsi so jo hvalili, kako je spretna in
sploh ... in da hitro razume vsako re in si zna poma-
gati. O, gospodina Mici ... Menartovi naj se prezgo-
daj ne smeje.
Kakor zatopljena v misli je Smuka boala po roki. O,
Smuk ... jaz ... ni treba misliti ... Ali oe so rekli in
je res: To je zdraha in pohujanje. Ne? V poronih buk-
vah sem ti jaz zapisana kot ena, ivi pa z drugo. Ne?
Jaz sem jako ... Jaz ... e bi se prav hotela, se ne bi
mogla ve moiti. Zakaj ne? Ker sem e poroena, kakor
stoji v poronih bukvah. Poroena s tabo. To je jako ...
in sploh ... raja ne vem kaj ... in e mi kdo poloi
tiso goldinarjev, e ne pogledam jih.
Obrisala si je nos in ker je bil robec ba pri rokah, e
oi.
Ne jokaj se! je rekel Smuk, ne morem gledati, e se
joka. Hardun, ti si moja ena, pa je.
BESeDA
GOSPODINA MICI
93
O, Smuk! ga je posvarila, nikar ne vpij, ni treba, da
slii vsa vas, kar se meniva in sploh ... Vstala je in la
pogledat v veo bila je prazna. Zaprla je duri.
Milo se je nasmehnila. Tvoja ena, pravi ... da, e
ne bi imel dveh, eno v bukvah, eno doma!
Ono spodim! je zakrial Smuk.
Ne krii! ga je opozorila gospodina.
Spodim jo! je tie ponovil.
Zmajala je z glavo. Ne bo la.
Smuk se je popraskal pod klobukom, pritrdil je: Nak,
ne bo la ne! Zlepa e ne. Pa e Rotiko ima ob strani
ankrta! in on, Tone, tvoj brat, tudi prei okoli hie
...
Jaz sem jako ... jaz ne bi za ves svet ... je zatrje-
vala gospodina. O, taka re mora iti skoz doktorja in
skoz sodnijo ... kaj pa misli! Doktorji in sodnija so za
pravico. Pravica mora biti! In sploh ... Zadnji so ene-
ga zaprli, ki je imel dve eni ... O, Smuk, e pa tebe
zapro! ... Nak! jaz ... ti ... Smuk, ti mora k doktor-
ju!
Ampak ti gre z mano! je rekel Smuk, ki sam ni rad
hodil po pisarnah.
Jaz, o, jaz ... jaz sem jako ... mene poznajo dok-
torji. e kaj reem, koj vsi: ,gospodina Mici in ,gospo-
dina Mici ... grozno ... res! Posebno doktor Pika!
Bo videl, doktor Pika je jako ... doktor Pika bo uredil
BESeDA
GOSPODINA MICI
94
vse, stroke ... in sploh ... e z andarji bo morala iz
hie! Ti si gospodar!
Jaz sem gospodar! je ponovil Smuk in junako uda-
ril ob mizo. Pij, pa e ne gremo!
Hotel je s steklenico potrkati po mizi, pa ga je ujela
gospodina za rokav. O, Smuk, nikar! To niso majhne
rei ... in sploh ... e misli, da gre, morava koj ...
vlak je jako ... Greva raji v Ljubljani kam. O, v Ljub-
ljani bo videl ... jetrca in sploh ... e gre!
Grem! je moko pritrdil Smuk. Hardun, jetrca na
mizo!
O, jetrca in sploh ... je obetala rajska kaa v po-
dobi gospodine Mici. Kar idiva, bo pa drugi plaal!
Da, in denarja ne pozabi, Smuk! Doktor je jako ... in za
koleke ... Sploh, ves denar vzemi s sabo, da ti ga ne
pokradejo, ko te ne bo doma! Ti si gospodar ... jaz se
bojim ...
Gospodina Mici je e stala pripravljena na odhod.
Odpirala in zapirala je sonnik, z enim oesom je gle-
dala skoz okno po vremenu, z drugim po Smuku.
Smuk se je bil tudi kviku zvlekel, opri se z eno roko
ob mizo, z drugo ob naslonilo klopi. Zdaj je stal sredi
sobe, si prerival klobuk z enega uesa na drugo in se
gugal. Pa ni treba misliti, da se je gugal zaradi pijae, le
dua mu je kolebala zaradi dvomov in preudarkov.
BESeDA
GOSPODINA MICI
95
Denar ima spravljen baba ... Izpregovoril jo je,
bridko besedo.
O, se je zaudila Mici in obe oesi uprla v svojega
prijatelja. e je njen denar ...
Kaj bo njen! se je razburil Smuk. Moj je, hardun,
vse je moje! Jaz sem gospodar!
e je tvoj, pojdi ponj! ga je sladko pouila. O, jaz
... pri kapelici te poakam, jaz grem naprej.
e so ga gugali dvomi. Zaklenjeno ima. Vem, da ima
zaklenjeno, klju pa skriva.
O, je rekla gospodina, gospodarju je vsaka re
klju. e sekira!
Prijazno sta se razloila in krenila vsak na svojo stran.
De je ponehal, ali nizko nebo je prialo, da imajo oni
tam zgoraj e nekaj moe odve, ki se je skoro otresejo
na Koseze in Kosezam sosednje evropske pokrajine.
Zadovoljna sama s seboj je korakala gospodina Mici
poasi skoz vas. Pogumno je gledala okoli sebe, oblast-
no prestavljala zaprti sonnik kraj sebe kaj ji pa mo-
rejo!
Zunaj vasi, kjer se obesi cesta navzdol po gozdu proti
postaji in ima sveti Joef svojo preprosto kapelico, se je
ustavila, da poaka svojega Smuka. Na ramah in na hr-
btu ji je lepela obleka, premoena od deja, pa ni utila
vlanega hlada: vino jo je prijetno grelo. In ni je motilo
sivo nebo, ko je imela glavo polno sonca, sonno prijaz-
BESeDA
GOSPODINA MICI
96
nih misli na Ljubljano, na mesnine in slaice, na bluze
in pentlje, vrtiljake in komedije in sploh na ves paradi,
ki ji ga na steaj odpre Smukov denar. Kar pelo je iz nje
od prekipevajoe radosti! Saj je Smukova ena, ne? in
Smukov denar je njen denar. Kar je ena, to je mo, re-
kel je e sveti Ambro! Ko je obveljal krstni list, bo obve-
ljala porona knjiga tudi, ni se bati! Smukec je njen in
bo prodal domaijo v teh kozjih Kosezah in se naselita
v Ljubljani in si kupita gostilno, o, restavracijo! in ona
bo gospa z briljantnimi uhani in sploh ... in z elektri-
nim klavirjem, kakor pri gospodini Fini. In v gostilno
lahko pride Milan, ki je zdaj v vojakih ali Ivan, ki je v ci-
vilu ... in tako ... in sploh ... Ko bo doma gostilna
in vino, se bo Smuk hitro izpil, in e bo vdova ...
Zavedala se je svoje pregrenosti, ko misli na Smu-
kovo smrt. S svetim strahom se je ozrla v kapelico, zdelo
se ji je, da s takimi nekranskimi eljami v nevarnost
spravlja obetajoo se ji sijajno bodonost.
O, ona ni taka, ljudje je niti ne poznajo, kako je dobra!
Vsakomur privoi svoje. e Smuka bi privoila Kose-
zanom in ga pustila oni Mici, naj ga imajo, ki so ga e
vajeni! Sploh Smuk v Ljubljani si bodo norca del-
ali iz njega in iz nje tudi, Smuk ni, da bi ga s sabo jemala
med ljudi; h gospodini Fini e ne bo mogla z njim, ko-
da! ... O, e bi jo prosili, ona je jako ... pa jim pusti
Smuka v Kosezah! Ali odkodovati jo morajo. e ji dajo
BESeDA
GOSPODINA MICI
97
polovico njegove imovine, ne? ni preve. In morebiti bi
e kaj odnehala ... Tak ali tak, bogastvo jo aka ...
o, drugae se ne meni!
utila je potrebo, da se z nohtom mezinca popraska
pod frizuro o, ni bil brez vzroka oni blaeni sen zad-
nji!
Ob prijetnih takih mislih ji je kaj hitro potekal as in
skoro je bila preseneena, ko se je izza ovinka e prika-
zal dini Smuk. Oziral se je nazaj in se uril proti kape-
lici.
ena iz poronih bukev mu je stopila naproti dva
drobna koraka. O, je rekla, mislila sem ... Ali
ima?
Imam! je odgovoril in se potrkal po prsih. Har-
dun! je dostavil in se e enkrat ozrl in je draestna nje-
gova slutvo-ena iz vsega, kakor se je vedel, lahko spo-
znala, da junaki njegov in ni potekel brez nevarnosti.
Pospeila sta korake in da odreeta rido, jo ubrala po
stezi. Ko sta skoz mokro grmovje, ez polzke korenine
in kamene sreno spet dospela na gladko cesto, ni ve
strpela gospodina Mici.
Najprej se je oddukala od teavne poti: Ah! in z
oitajoim pogledom na Smuka e enkrat: Ah! Potem
pa je rekla:
O, Smuk, kaj si naredil z mano! Jaz sem jako ...
nak! nikar ne misli ... za noben denar ... O, tako se
BESeDA
GOSPODINA MICI
98
bojim ... Ali ne bo izgubil denarja? ... Ali ve, koli-
ko si ga vzel s sabo?
Vsega sem vzel, kar ga je bilo! je odgovoril Smuk in
so iz dodatnega vzklika: Hardun! kakor ga je izgovo-
ril, vnovi odsevale nevarnosti, sreno prestane. Segel je
za suknjo in iz malhe ruval in vlekel listnico; bila je tako
obilna, da jo je komaj spravil na dan.
Ne, ampak ... je obuduje vzkliknila Mici, ko jo je
zagledala. Segla je po nji, ali dobri Smuk e dolgo ni imel
takega zaklada v rokah in ga ni izpustil in sta oba dra-
la listnico, ki jo je gospodina odpirala in razgrinjala. Le-
po rdea je bila, sila je imela predalov in vsi so bili na-
basani.
Pa se je gospodini Mici hitro shladilo navduenje.
Kajti e prvi povrni pogled ji je povedal, da dobren del
njene vsebino niso spotovanja vredni bankovci, ampak
druge vrste papirji. Jemala jih je iz predalov in jih obra-
ala in iskala in priakovala, kdaj da pride do bankovcev.
Pa je nala krstni list in enitno pismo in sodni spisek
davne pobotnice, oglasilne pole od ganjekuhe in zra-
ven dva izpovedna listka in e mnogo drugega je na-
la lepega, celo pobotnice raznih krmarjev o Smukovih
zapitkih, ki jih je za njim plaala ena o ta baba, emu
jih neki zbira! mar res misli na preklic?
Smuk je zijal in je zijal vedno bolj, gospodina Mici pa
je stiskala ustni in jih vedno bolj stiskala. Tako je oprez-
BESeDA
GOSPODINA MICI
99
no in natanno pregledovala list za listom o, bila je
res izobraena! in so prila na dan e stara olska na-
znanila in razni rauni, dve podobici Marije Pomagaj z
Brezja in enake javne in zasebne listine, le o denarjih ne
duha ne sluha!
Skratka: re je bila taka, da zapiti Smuk ni preudaril,
da enstvu za blagajno ne slui skrinja, ampak postelja:
v posteljo pod slamnico spravljajo svoje vrednote, ne v
skrinjo, in sta mu bila zastonj trud in junatvo, ko je s
sekiro odklepal skrinjo! Zatorej si zapomnimo, da e
vlomilcu hodi navzkri, e je pijanec!
Gospodina Mici je mislila, da jo prizadene. Ni ni!
je rekla.
Smuk je buljil v prazno listnico. Ni!
Strogo ga je pogledala. Ne, kaj takega! ... Tega ne
razumem ... in sploh ... kako more biti lovek tako
... Nak! O! Obrnila je pogled od Smuka v nebo in od-
tod zopet v Smuka. Kaj bo zdaj? No?
Kaj jaz vem! je odgovoril poparjeni Smuk.
Kaj jaz vem, kaj jaz vem, ga je oponaala gospodi-
na Mici, kaj jaz vem ... Nazaj mora, nazaj! Tako ne-
umen menda vendar nisi, da ne bi nael denarja. Samo
prej poglej, preden vzame in gre! O ti ...
Smuk se je popraskal po glavi, pomislil je in preudar-
no pljunil. Nazaj ne grem. Rotika je za mano kriala
BESeDA
GOSPODINA MICI
100
ankrt grdi! Nemara je skrinjo zapazila vlomljeno.
e se jim zdaj le prikaem, hardun ...
Ti si moak! se je hudovala gospodina, ni uda,
da nosi baba doma hlae ... In sploh vse! Ne, tak
zajec, taka lapa! O! Solze so ji stopile v oi.
Zmerjala me pa ne bo, se je uprl dobri Smuk, za
zmerjanje imam e ono, mi ni treba e tebe.
Gospodina Mici je bila jako izobraena, toda kar je
preve, je preve! Oi so ji vigale okoli in usta so ji kar
hlastala, da bi nala pravega izraza prenezasliani krivi-
ci, ki se ji je godila. Nak ... jaz ... naj ree, kdor hoe
... sploh ... Smuk, ti si ... ti si ... ti ...
Kaj bi! je rekel Smuk in segel po spisih v njenih ro-
kah, da jih spravi v listnico. Kaj bi! Zdaj bi me zmerja-
lo, za tisto sem pa bil dober, kaj, da si zastonj pri meni
jedlo in pilo.
Nesramnost ... in sploh ... ga je ogoreno za-
vrnila gospodina Mici. Mara kdo zate! Takele osel
kiha za Beigradom!
Tako? je rekel Smuk. Hardun! in je dvignil svojo
rjavo roko, da ji z njo zapre usta. e mu je bila ve, ljub-
ljanska ta ptica, njen ivi obraz ga je mikal, da ga dobi
med svoje prste in malo stisne.
Barabe, smrduh! je nadaljevala gospodina, in mu
zaluala dragocene listine, javne in zasebne, v glavo in
ga za priklado e s sonnikom oplazila po roki.
BESeDA
GOSPODINA MICI
101
Ubogi sonnik se je strl, listine pa so vzele za hip do-
bremu Smuku vid, da mu je apa zgreila cilj in ni pogo-
dila lica ivahne njegove nasprotnice, ampak njene lase.
Ostrmel je Smuk in se skoro prestrail: lasje so mu
ostali v rokah, dral jih je kakor kodeljo! Strmel je in ni
slial, ne util besne gospodine, ki je vekala: Cigan,
rabelj, rokovnja! in se vanj zaganjala, da mu iztrga
dragoceni plen in mauje sramoto.
Tako se je moglo zgoditi, da sta se isto neopaeni po-
javili na licu mesta dve novi osebnosti, ena po stezi, dru-
ga naokoli po cesti, ena z oklenikom v roki, druga z
dolgo borovo fiolovko, obe pa v krilih. In sta prili
Smuku na pomo kakor angel iz nebes. Kajti ga je bila
nenadna frizura, ki jo je strme stiskal v rokah, tako
zmedla, da se ni kaj branil, in bi mu bili brez te pomoi
v krilih kremplji gospodine Mici skoro razpraskali lice
tako temeljito, da ga ne bi bil lastni pes ve spoznal.
Saj sta bila okleek in fiolovka skraja namenjena
pravzaprav njemu. Ali ko sta Smukova in Rotika spo-
znali poloaj, sta obrnili svojo silo njemu v prid in zoper
skupno sovranico, prietnico vsega zla. In sta jo hitro
ugnali in temeljito, da je odnehala in odstopila.
Potem je Smukova z dolgima prstoma vzela reene-
mu Smuku iz rok znamenito frizuro, se namrdnila, rek-
la: Fej! in jo vrgla za sovranico. In Rotika je z orja-
kim glasom, ki se ga je lahko ulo do cerkve zgoraj in do
BESeDA
GOSPODINA MICI
102
postaje spodaj, namignila, ako bi se ljubljanska ta slina
in skomina e kdaj prikazala v teh krajih, naj e prej
obudi kes, kajti potem utegne biti prepozno.
Dobri Smuk pa je bil taken, da je obema pritrdil, re-
ko: Hardun! Kratko in jedrnato! Prijeli sta ga pod
pazduho vsaka od ene strani in ga gnali domov. Prav
treba ti je bilo tega! je rekla ena in drugega ni.
Uboga zapuena gospodina Mici je ostala sama sre-
di ceste, je lovila sapo, gladila si strgano krilo in se
bridko jokala. Poizkusila je zaklicati za onimi tremi:
Sem e lepe videla! in Pik adut! pa ni bila kos go-
voriti in ni mogla drugae dati duka svojim obutkom,
nego da je z roko ob nosu pokazala za odhajajoimi
rogovilice ali, kakor pravijo v Ljubljani, osle.
Blaene Koseze je niso videle nikdar ve.
Niti ne bi vedeli v Kosezah, ali e ivi ali ne, da ni par
let po popisanih dohodkih prilo pisanje od ljubljan-
skega upana na onega v Kosezah zastran isto majh-
nega otroka, ki spada pod Koseze in ga naj prevzemo in
rede. Ime je bilo detetu Marija Menart in je bila herka
gospodine Mici in njenih desetih eninov oziroma nez-
nano katerega izmed njih. S takimi otroki imajo obine
veliko sitnosti in strokov, da molimo o pohujanju.
No, s tem otrokom izjemoma ni bilo posebnih kriev,
kajti Menartovi so ga brez besed in prerekanja vzeli za
svojega in ga lepo vzredili in vzgojili in mlada Micka je
BESeDA
GOSPODINA MICI
103
bila ubogljiva, rada je delala in rada molila, zato je pa
tudi dobila o svojem asu enak dele kakor drugi.
Le o Smukovih e par besedi. Dobri Smuk je polago-
ma res zlezel pod kuratorja, kakor je kazalo e od kra-
ja. Njegova ena pa je ostala pridna in potena. More-
biti bo e kdaj srena. Toda s tem dedcem ne!
Zakaj pijanec je kakor prasica: e se prasica navadi v
r, jo mora pobiti ali pa r poeti, ne pobolja se ne!
S to lepo domao priliko, biserom narodne modrosti,
pa konam.
BESeDA
GOSPODINA MICI
104
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-207-6