BESeDA

HUDO BREZNO
1
Fran Erjavec
Hudo brezno
ali
Gozdarjev rejenec
BESeDA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
O M N I B U S
BESeDA
HUDO BREZNO
2
BESeDA
Fran Erjavec
HUDO BREZNO
ali Gozdarjev rejenec
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-130-4
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
BESeDA
HUDO BREZNO
3
I. V gozdu
M
ati, ali imate kaj kruha, laen sem! prosi mali
Tonek, kakih sedem let star deek, svojo bolno
mater, ki e deset tednov ne more iz postelje. V srce jo
spee sinova pronja, ker nima je drobtinice kruha, da
bi mu ga dala.
Za pejo mora biti v loncu e nekaj kuhanih krhljev,
le vzemi jih, odgovori mati s slabim glasom in potem
e pristavi: Ko bodo zveer Logarjevi domov prili, ti
bodo e oni kaj skuhali.
Tonek hitro ine za pe in, kakor bi trenil, polovi
zadnje pare hruevih krhljev iz vode.
Mati, ali ste ejni? Ali noete hruevke? ponuja
materi sladko vodo in, ko ona z glavo odkima, jo posrka
sam in potem gre, etudi ne popolnoma sit, vsaj za ne-
kaj asa potolaen, spet iz hie.
Ko je Tonek zaprl vrata, sklene mati roke in goree
moli in prosi Boga, da bi ji spet dal ljubo zdravje, ako je
njegova sveta volja. Ko je bila e zdrava, nista s sinom
nikdar trpela pomanjkanja, ker je od jutra do veera
pridno delala, poleti na polju in pozimi so jo radi jemali
za iviljo, ker je znala za vsako delo prijeti. Logarjevi, pri
katerih je gostovala, so sicer dobri ljudje, ali vendar
BESeDA
HUDO BREZNO
4
uborni kajarji, ki so li od jutra do veera za delom. Po
ves dan vasih ni bilo nikogar domov, le na veer so pri-
li ter so postregli po svoji moi ubogi vdovi. Groi, ki si
jih je s krvavimi ulji zasluila in varno prihranila, so
poli v tej dolgi bolezni, drugih ljudi prositi ji je bilo pa
neznano teko, njeno edino upanje je bil dobri Oe v
nebesih. Ali ona sama bi bila e tako ali tako prebila, ko
bi sina ne imela; on jo je skrbel bolj ko njena bolezen.
Tonek e ni vedel, kaj se pravi dobro iveti; da je bil
le sit, je bil zadovoljen; tudi e ni bil pri tej pameti, da bi
bil mogel presoditi materino bolezen in bridko siroma-
tvo, ki jo je trlo. Ves boji dan je hodil okoli po polju in
po gozdu, nabiral je jagode, iskal ptijih gnezd in le la-
kota ali pa no ga je prignala k hii. Veidel je bil sam,
bajta je stala prav na samem kraj gozda. Vasih, ko so li
mati in Logarjevi na delo v vas, po ves dan ni videl ive
krene due. Mati so mu na pei pustili lonec epljeve
kae in, kadar ga je elodec opominjal, je el domov.
Veidel je hodil gologlav, od sonca so mu ogorela lica,
roke in mea. Na sebi ni imel drugega ko srajco iz do-
maega platna in rne platnene hlae, ki so segale le do
kolen. Ena sama preramnica jih je nosila in e tej se je
odtrgal zadnji gumb in zdaj je drenov klin moral oprav-
ljati njegovo slubo. Na desni strani so imele hlae ep,
kamor je spravljal pipec, katerega je vsako jutro ob pei
nabrusil. Za materjo mu je bil pipec najlepa stvar na
BESeDA
HUDO BREZNO
5
svetu, raji bi ne bil ves dan niesar jedel, ko da bi se
loil od pipca, torej ga je pa tudi na materin nasvet z
mono vrvico privezal za hlani rob.
Ko je za seboj zaprl bajtina vrata in poasi stopal po
stezi mimo Logarjevega zelenika, je prosil Boga, da bi
ozdraveli mati, ki so se mu v srce smilili in ker je mislil,
da bo potem spet bolje jedel. Ali te misli ga kmalu za-
puste in zane veselo vigati, toda kmalu spet preneha.
Rde kebrek s rnimi pikicami mu je sedel na rokav;
Hitro ga ujame, poloi ga na dlan ter ga prosi in nago-
varja: Polonica, polonica, zlti na marno goro, prinesi
mi polno monjo denarjev! Te besede ponavlja tako
dolgo, da polonica res zleti z dlani, ali ne na marno
goro, ampak v blinjo penico. Tonek tudi ni akal na-
njo, da bi mu s marne gore prinesla zlata; Bog ve koli-
ko sto polonic je e poslal na marno goro, ali e nobe-
na se ni vrnila, vsaj ne z monjo. Torej si kmalu poloni-
co in denarje izbije iz glave in spet viga in viga, da
so ga e usta bolela in ustnice niso dajale ve pravega
glasu. Torej utihne, si odree leskovo ibo, maha z njo in
poje na ves glas:
Kaj maramo mi,
ki smo fantje mladi;
soldatov primanjka,
pa pojdemo mi.
BESeDA
HUDO BREZNO
6
Ali kakor bi trenil, odree petje in gleda na strmo gri-
vo pod penico, vlee na uho in gre po prstih blie. Zdaj
udari z nogo ob tla in nekoliko mrljev zleti iz grive v
njegovo nepopisno veselje. e nekajkrat pocepeta, na-
pravi si hitro cev iz penine bilke, razbrska travo in
mah in najde mrljevo satje. Hitro posrka med iz njega
in, dasitudi ga je dobil le nekoliko kapljic, vendar se mu
je zdelo boje kakor ne vem kaj. Satje spet varno zakrije
z mahom ter si napravi skrivno znamenje, da bi jih dru-
gikrat ne zgreil.
Prie do gozda, malo postoji in premilja, bi li el na
Preseko gledat male srakoperje ali pa v smreje mlade
veverice, katerih e ve kot osem dni ni videl, ker so bile
tako dale. Sklenil je, da obie danes veverice, torej za-
vije po znani stezi v jarek in gre zdaj gor, zdaj dol dale
v gozd. Ali ko pride do gnezda, je bilo prazno, priel je
prepozno. Nejevoljno spleza s smreke in e se hoe spet
obrniti proti domu, kar zagleda na leski kraj steze mla-
do veverico. Ta je gotovo iz mojega gnezda, si misli in jo
hoe prijeti, ali smuk, pa je bila na blinji smeki. Gre za
njo in trese na vso mo mlado smreko, da bi jo stresel,
in res pade dol, ali preden je bil pri njej, je e bila Bog ve
kje. Tonek hiti za njo in jo ne glede na stezo podi po
mladem smreju iz doline v hrib, s hriba v dolino; ve-
krat je e misil, da jo ima, ali vselej se mu je izmuznila.
BESeDA
HUDO BREZNO
7
Zdaj prideta v star smrekov gozd in tu se mu je izgubi-
la v visokih vrhih. Nekaj asa je e gledal za njo, ali ker
je videl, da je ne dobi, je zadrevil e kamen za njo in si
mislil sam pri sebi: Pojdi, kamor hoe, saj tako nisi lepa.
Ali kod bo el zdaj domov? Ozira se okoli, kraj mu je
popolnoma neznan, tako dale e ni priel nikoli. Gre
proti strani, kjer se je najbolj svetilo skozi temno smre-
je, in res pride kmalu na velik rovt. Dale okoli je bilo
vse posekano in hosta je e leala okrog. Okoli torov in
hoste pa je bilo vse polno rdeih jagod, tako sonih in
debelih, da takih e ni kmalu videl. Zoblje jih tako dol-
go, da se navelia. Zdaj se spomni bolne matere, iz viso-
ke trave izpukne tri dolge bilke, nabira spet jagode ter
jih niza na bilke, da so bile vse tri polne. Nato ga pre-
vzame trudnost, ulee se pod leskov grm, jagode poloi
poleg sebe in skozi rdekaste prste gleda v svetlo sonce.
Ko se obrne, zauti pod seboj nekaj trdega, bil je velik
pol s hio; hitro ga vzame v roko in ga zane nagovar-
jati in mu ugati: Pol, pol, pokai roge, e ne pa
tebi in tvoji materi hio ubijem.
To je ponavljal Bog ve kolikokrat, ali pol je le jezno
sline cedil, rogov pa ni hotel pokazati. Tonek mu pa
tudi ni hie ubil, ker je vtem zaspal, in pol mu je padel
iz rok ter odnesel pete in celo hio.
BESeDA
HUDO BREZNO
8
Ko se prebudi, skoi pokonci. Bil je e dan, ali sonce
se je e skrilo za grajski gozd. Jelo ga je skrbeti, vse mu
je bilo neznano, na vse grlo je jel vpiti, ali nihe se ne
oglasi, okoli njega je vse tiho, le e detel tee in kljuje po
drevesu, da se slii dale naokrog. Groza ga spreleti, ko
pomisli, da bo moral morebiti prenoiti v gozdu. Vse,
kar je kdaj slial o strupenih gadih, o veliki beli kai, ki
v demantni jami lie kamen, vse to mu je prilo zdaj na
misel. Gozd si je mislil poln medvedov, risov in volkov,
ki pridejo z nojo in ga s pipcem vred pojed. In kaj po-
rek mati? Bridko zane jokati in teka po rovtu sem ter
tja, da bi nael kako stezo. Najde jo in jokaje tee po ste-
zi dalje, vedno se oziraje, ali mu je volk e za petami.
Volka se je bal bolj kakor medveda, ker je rekla stara Lo-
garica, da medved loveku ni ne stori, e se potuhne in
dela, kakor da bi bil mrtev. Ali kaj mu pomaga ta ved-
nost, ker ne pozna ne volka ne medveda, le slial je o
njih, videl pa ni nobenega. V smreju se je jelo e mrai-
ti, kar zaslii lajati psa. Sicer bi se bil morebiti ustrail, ko
bi bil slial v gozdu lajati psa, danes pa mu je srce od
veselja utripalo. Na njegovo vpitje kmalu priskae velik
pes in za njim se prikae enska z mehom moke na gla-
vi.
Kam pa gre? ga vpraa ena.
Domov, odgovori Tonek in si z rokama brie sol-
ze.
BESeDA
HUDO BREZNO
9
Kam domov? povpraa ena dalje.
Domov, k materi.
Kje pa so tvoja mati?
Pri Logarjevih v bajti.
Si mar Marjetin?
Da, moji materi je ime Marjeta.
Ali kako si pa priel le-sem? Ti ne gre proti domu,
ampak naravnost od doma pro.
Zgubil sem se, odgovori deek in spet zane ihte-
ti.
Nikar se ne jokaj, pa z menoj pojde. Domov pred
nojo tako ne more priti, ko bi tudi znal pot. Ni se ne
boj, pa pojdi z menoj!
Kje pa ste vi?
Ni ve dale do nas, pravi se pa pri Gozdarju.
Kajne, jutri pa pojdem domov?
Kadar bo hotel. Saj poznam tvojo mater.
Tonek je bil s tem zadovoljen in je el za eno, v eni
roki je nesel jagode, namenjene materi, z drugo je pa
odganjal psa, ki je skakal okoli njega in po vsej sili ho-
tel duhati jagode. Zdaj prideta iz gozda, gresta ez veli-
ko senoet in, ko zavijeta na desno pod breg, je Tonek
zapazil gozdarjevo hio, ki je stala prav na samem. Ko
sta bila e prav blizu, pritee majhna, kaka tiri leta sta-
ra deklica njima naproti.
BESeDA
HUDO BREZNO
10
Teta, strano dolgo vas ni bilo!
S temi besedami se oklene deklica tete; ko pa zagleda
tujega gologlavega fanta, stopi malo nazaj in z zaude-
njem pogleduje zdaj njega, zdaj teto. Tonek ji poda bil-
ko jagod in kmalu se je sprijaznila z njim.
BESeDA
HUDO BREZNO
11
II. Gozdarjeva druina
J
urij Komur, navadno le kratko tempihar imenovan,
ker je bil, dasitudi ne velik, vendar moan kakor med-
ved in trden kakor gabrova gra, kot je bil njegov oe in
pred oetom njegov ded. Gozdarjeva hia je stala v goz-
du, dale od drugih ljudi; do blinjega soseda je bilo
dobre pol ure hod, torej so gozdarjevi le malokdaj pri-
li med ljudi, posebno Juriju je bil videti, da se rad ogib-
lje svojih sosedov. e bi bil moral koga sreati v gozdu,
se je najraji umaknil v umo in je el po svoji poti. V
gozdu je bil rojen, v gozdu zrejen, iz gozda ni priel dalje
ko do farne cerkve in to samo o najvejih praznikih in
pa v mihovljanski grad, kamor je el vasih po opravkih.
Ker je ivel vedno le v gozdu med borovci in med ska-
lami, je postal sasoma surov kakor bor in tih kakor ska-
la. In da po pravici povemo, nobeden tudi ni iskal nje-
gove druine; ljudje so se ga skoraj bali in dasitudi mu
razen osornosti nihe ni vedel kaj oitati, je bil vendar
vsak vesel, da ni imel z njim nobenega opravka. Sploh je
la govorica, da je Jurij bogat, da mu je stari zapustil pol-
ne lonce belih petic in trdih tolarjev; ali moje so le
zmajevali z glavami, e, e res kaj ima, ni priel do
BESeDA
HUDO BREZNO
12
imetja po poteni poti. O njegovem oetu je bilo sploh
znano, da je bil v zvezi s tihotapci, ki nosijo tobak s
Hrvakega, da jih je vodil on, ki so mu znane vse poti in
vse steze noter do hrvake meje; in ljudje so vedeli pri-
povedovati, kako je znal on voditi za nos kuarje, tako
so imenovali mejne stranike, ker so imeli zeleno oble-
ko, in od tod je vse njegovo premoenje. Tudi na Jurija
je letel sum, da podpira tihotapce, v mraku in ponoi so
videli ljudje vekrat, da so se okoli gozdarjeve hie kla-
tile sumljive prikazni, ali ljudje so morebiti ve ugibali,
kakor je bilo res; pravega ni vedel nihe in Jurij je bil zvit
in prekanjen lisjak.
Njegova edina sestra Mina, ki je nala in vzela s seboj
izgubljenega Tonka, je bila bratu v vsem nasprotna,
nihe bi ne bil rekel, da ju je povila ista mati. Kakor je bil
on osoren in trd, toliko prijazna in dobra je bila ona. Be-
ra, ki je sicer le redko zael v to samoto, si je bil svest,
da ne bo el prazen od hie, ona ga je obdarila kljub bra-
tu, raji bi si bila sama kaj odrekla, kakor da bi morala
gledati, kako drug trpi pomanjkanje.
Ko jima je umrl oe, se je jel Jurij, akoravno e precej
v letih, ele ozirati, da bi dobil gospodinjo; ali povsod
mu je izpodletelo, vsaka mu je odrekla. Nazadnje je snu-
bil sicer siromano, ali lepo in dobro Anko, her pija-
nega kajarja. Anki se je krilo srce, e si je le mislila, da
bo ena starega gozdarja; ali Anke niso mnogo vpra-
BESeDA
HUDO BREZNO
13
ali. Pri poliu vina sta naredila z oetom in sivi jastreb
je peljal plaho golobico v svoje gnezdo in se ni dosti me-
nil za to, e so tudi ljudje govorili, da je oe prodal svo-
jo her. Anka, dasitudi se ji pri gozdarju ni godilo rav-
no slabo, vendar ni imela nikoli prav vesele ure v gozdni
samoti; tolailo jo je le to, da ji je bila Mina dobra prija-
teljica, ki ji je skuala po svoji moi lajati teki stan. Ali
vendar se je videlo mladi eni, kako vene in hira.
ez dve leti je Juriju povila herko, katero so krstili po
materi: Anica. Mina jo nese bratu, ko je tisti dan po-
poldne priel iz gozda, naproti pod cvetoo enjo, ki je
stala pred hio. Tisti trenutek, ko mu jo je Mina poloila
v naroje, se je Juriju srce nekako ogrelo in takrat je vi-
dela Mina prvikrat, da mu je solza oivila oko, ki je bilo
sicer mrtvo in suho. Toda Anka je vedno bolj peala in
utila je v svojem srcu, da ne bo zredila svoje herke.
Vekrat, ko je z malo Anico v naroju sedela z Mino
pred hio v enjevi senci, je priporoala s srnimi bese-
dami Mini, naj bo ona mati zapueni siroti in zraven so
ji vroe solze kapale na cvetoa lica smehljajoega se
deteta. Mina jo je tolaila, kolikor je vedela in znala, ali
na licu mlade matere je vendar brala, da zanjo res ni
mnogo upanja. ez zimo je vedno bolj slabela in ko se
je nove pomladi spet usipalo belo cvetje raz enjo, je
Anka, Jurijeva ena, ugasnila.
BESeDA
HUDO BREZNO
14
Njena smrt je potrla gozdarja bolj, kakor bi bil kdo
mislil. Sicer ni nikomur toil svoje bridkosti, ali od tiste-
ga asa je postal e bolj tih in osoren; le herke se je
oklenilo njegovo srce, zanjo je delal in se trudil no in
dan. Kakor e nikdar prej je zdaj hlepelo njegovo srce po
denarju, navdajala ga je edina misel, da si bo njegova hi
neko med najbogatejimi snubai mogla izbirati moa,
dasitudi je hi surovega gozdarja, katerega se vse ogib-
lje. Zdaj je Mina tudi zapazila, da ponoi vekrat izosta-
ja, in jeli so tudi dohajati pononi gostje, katerim je goz-
dar sam stregel z vinom, kruhom in suhim mesom. Mini
se je dozdevalo, kaj delajo ti moje, ali ni si upala ni
rei, tudi ni nobenega videla, ker so bili v veliki izbi, ona
z malo Anico pa na drugem koncu.
Ko je tisti veer Mina pripeljala Tonka s seboj, Juri-
ja e ni bilo doma. Mina je skuhala veerjo, ki je poseb-
no Tonku dobro diala, in potem spravila otroka spat,
sama pa je akala brata.
Priel je pozno in kakor po navadi slabe volje.
Zakaj ne gre spat? Kolikokrat sem ti e rekel, da me
ni treba akati; veerjo si e sam najdem, e mi jo je tre-
ba.
Saj e ni dolgo, kar sem spravila otroke v kraj.
Kakne otroke? Le enega imam.
Nocoj sta dva.
BESeDA
HUDO BREZNO
15
Pa ne, da bi bila vzela spet kakega pritepenca? Ve,
da tega ne trpim.
Ne bodi tako neusmiljenega srca! Bog ve, kako se bo
e tvojemu godilo.
Okoli ljudi mu ne bo treba hoditi in prositi.
Tega ne more govoriti; ali ne ve, da je vse v bojih
rokah?
Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.
Jurij, Jurij! Ne govori tako!
No, povej, kdo je pod mojo streho?
Tonek, uboge Marjete sin.
Marjete? Vdove? hitro povpraa gozdar in po-
vzdigne glavo. Kaj ga je prineslo le-sem? Je pa e priel
berait.
Ni priel berait ne. Ko sem la iz mlina, sem ga na-
la v gozdu pod novim rovtom; reve se je bil zgubil in,
ker je bila e skoraj no, sem ga vzela s seboj. Nikar se
ne boj, ne bo ti delal kode. Saj sme enkrat tudi kaj do-
brega storiti.
Saj nobenemu ni alega ne storim.
Gozdar si podpre glavo z obema rokama in nekaj pre-
miljuje.
Ali je Marjeta e bolna? povpraa spet ez nekoli-
ko asa.
Seveda je in menda tudi nikoli ve zdrava ne bo. e
deseti teden tee, kar ne more iz postelje.
BESeDA
HUDO BREZNO
16
Njej se zdaj tudi utepa. Zakaj ni bila pametna, ko jo
je iskala srea.
Misli, ko si jo ti snubil? Bog ve! pristavi Mina
bolj sama zase.
Koliko je fant star?
Blizu sedem let.
Gozdar se spet zamisli, porine od sebe veerjo, ki jo je
Mina postavila predenj, in dolgo sedi mol. Naposled
vstane in ree sestri: Dokler Marjeta ne ozdravi, fant
lahko ostane tu.
Sam Bog ti je dal to dobro misel.
Mina je la v kamrico, kjer sta mirno spala otroka:
vsakega je e enkrat prekriala in se potem tudi sama
ulegla k pokoju. Srce ji je navdajalo veselje, ko je vide-
la, da je storila dobro delo, in hvalila je Boga, ki je tudi
bratu omeil trdo srce.
Drugo jutro sta otroka zgodaj vstala in Mina ju je pe-
ljala k studencu, ki je nedale od hie curljal v veliko
korito. Tu so se vsi umili in zunaj pod milim Bogom od-
molili jutranjo molitev. Potem so li v hio, kjer je goz-
dar e sedel za mizo in pregledoval svoje lovske pripra-
ve. Tonek je boje ostal blizu vrat, grizel nohte in ogle-
doval gozdarja, ki mu ni prav ni ugajal. Zdel se mu je
straen, posebno zato, ker je imel velike obrve, ki so mu
kakor metle srele iznad majhnih sivih oi.
Kako ti je ime? ga povpraa gozdar.
BESeDA
HUDO BREZNO
17
Tonek se je prestrail gozdarjevega glasu, ker se mu
je delo, kakor bi iz soda govoril.
Tonek mu je ime, odgovori namesto njega mala
Anka in vlee fanta za rokav od vrat naprej.
Tvoja mati je bolna, kajne? vpraa nadalje gozdar.
Te besede so Tonka neznano zbodle. Tako razalji-
vo e nihe ni govoril o njegovi materi, vsakdo je rekel:
Mati so bili, so rekli, pojdejo itd.
Jaz grem domov k materi, se obrne s solznimi omi
proti Mini, ki je zdaj stopila v hio, in vzame s kljuke dve
bilki jagod, ki so bile namenjene materi.
e bo priden, pa ostani pri nas, da mati ozdravi,
pristavi gozdar z bolj mehkim glasom.
Zakaj pa vi pravite moji materi ,ti? se Tonek jez-
no obrne proti gozdarju.
No, no, saj to ni taka pregreha! Vasih sva bila zna-
na.
Mina prime fanta za roko, ga pelje ven in mu da jes-
ti, kar ga je z gozdarjevo hio spet sprijaznilo, in kmalu,
ko je gospodar odel od doma, je bil Tonek spet vesel
in ni ve mislil na dom, kjer niso znali tako dobro kuhati
in niso imeli takega kruha kakor pri gozdarjevih. Opol-
dne po obedu se Mina napravi, naloi malo koarico z
iveem, preskrbi otroka s kruhom in enjami in gre
obiskat bolno Marjeto.
BESeDA
HUDO BREZNO
18
Bolna vdova in tudi Logarjevi so bili v strahu, ko zve-
er Tonka ni bilo domov. Pa so si mislili: morebiti je
dobil koga iz vasi, bo e jutri priel ali Toka le ni bilo
in senca pred bajto je kazala, da je poldan e davno
pro. Vdovo je jelo skrbeti, kaj je s fantom. ele Mina jo
je potolaila, ko ji je povedala, kako in kaj.
Pusti fanta pri nas, jo nagovarja Mina, dokler ne
ozdravi; saj je preskrbljen in verjemi mi, da bom pazi-
la nanj, kakor bi bil moj.
A Jurij? vpraa vdova s takim glasom, da se je vide-
lo, da vanj nima mnogo zaupanja.
Jurij je sam rekel, da naj ostane. Ni ve tak, kakren
je bil.
Vdova je poznala Mino, da je potena in pobona
ena; torej ji je lahko z mirnim srcem zaupala sina, ki ji
je v vsej bolezni delal velike skrbi.
Tonek je tedaj ostal pri gozdarjevih in se je kmalu
privadil. Z Anko sta se igrala na vrtu in na koritu; pas-
la sta kravo rdeko in petero ovac, zveer jima je pa
Mina pravila prelepe povesti in zgodbe iz svetega pis-
ma. Le z gozdarjem se ni mogel prav sprijazniti, vedno
ga je obhajala neka groza, kadar ga je Jurij od strani po-
gledal izpod koatih obrvi. Med vsemi remi mu je pa
pri gozdarjevih najbolj ugajalo to, da so imeli dosti jes-
ti. Poleti, ko so bili dalji dnevi in lepa pot, je hodila
Mina z otrokoma vsako nedeljo v cerkev, kamor je bilo
BESeDA
HUDO BREZNO
19
zanje, ki niso hitro hodili, ve kakor uro hod vedno po
gozdu. Jesti so si nesli s seboj in so ostali do popoldne,
a je vse minilo. Vsak teden enkrat so tudi li obiskat
Tonkovo mater, ki pa je postajala vedno slaba. Mina
in Logarjevi so uvideli, da ne bo ve dolgo, le ona je
imela vedno upanje. Mini se ni prav ni udno zdelo, ko
je jeseni prila Logarjeva hi ponjo in po Tonka, da naj
le hitro gresta, e hoeta videti mater e ivo. Na poti so
jih sreali gospod, ki so li ravno od svetega obhajila na-
zaj.
Vdova je bila e prav slaba, ko je prila Mina s Ton-
kom. Podala ji je roko in govorila s slabim, tresoim se
glasom: Mina, z menoj gre h koncu, ali zgodi naj se
sveta volja boja! Priporoam ti svojega sina; zdaj razen
tebe nima loveka na tem svetu, ti mu bodi mati glej,
da bo neko poten lovek. Kar si mu e zdaj storila do-
brega in kar mu e bo, ti bo poplaal Bog, pri njem v
svetih nebesih bom prosila zate.
Ko je Tonek slial mater tako govoriti, je padel k pei
na klop in jokal tako bridke in grenke solze, kakor e
nikoli poprej. Nikoli mu e ni bilo tako hudo pri srcu,
hotelo mu je poiti od neizrekljive bridkosti.
Oh, mati, mati, nikar e ne umrite! Saj bom priden,
saj vas bom ubogal, prosi Tonek iht, hiti od klopi k
postelji ter se oklene matere, ki se je z Minino pomojo
BESeDA
HUDO BREZNO
20
nekoliko sklonila na postelji. Sinove besede so ji trgale
srce. Vsi, ki s stali okoli, vsi so tiho jokali.
Tonek, moj ljubi sin! spregovori spet mati, bodi
priden ubogaj Mino kakor bi ona bila tvoja mati.
Rad delaj rad mli Boga ne pozabi mli zame
Tonek !
Mati je trudna omahnila, sklenila roke, zatisnila oi
in zaspala za vselej.
Tonek je bil sirota brez oeta, brez matere.
BESeDA
HUDO BREZNO
21
III. Sirota
V
gozdarjevi hii so Tonku hitro tekli dnevi. Pozimi,
ko je zapadel sneg, niso mogli skoraj nikamor iz
hie in Mina je taas ustanovila malo olo, Tonek in
Anka sta se uila od nje brati in Tonku je lo uenje
dobro od rok, da je o veliki noi za pirhe dobil od Mine
molitvene bukvice, iz katerih je bral, kadar so li v cer-
kev.
Prila je spet spomlad, sneg je skopnel po dolinah in
jarkih in Mina je z otrokoma spet vsako nedeljo hodila
k slubi boji. Neko nedeljo popoldne so gospod s pri-
nice razlagali etrto bojo zapoved, posebno so poudar-
jali dolnosti, ki jih ima dober otrok do svojih starev:
rekli so, da otrok nikdar ne more povrniti oetu in ma-
teri, kar so storili zanj, ko se e zavedel ni. Tonku je se-
gel nauk v srce, ni e kmalu tako zvesto poslual boje
besede kakor danes. ivo se je spominjal svoje dobre
matere, ali v pridigi je bil govor tudi o oetu. Ali on ne
v za svojega oeta, ker ga nikoli ni videl. Mati niso sko-
raj nikoli govorili o oetu, le toliko se je spomnil, da so
ga uili moliti tudi za rajnkega oeta, drugega ni vedel
ni o njem. Ko je boja sluba minila, je ostal Tonek e
BESeDA
HUDO BREZNO
22
v cerkvi in je molil za ljubo mater in za oeta, katerega
e poznal ni. Ljudje so se e skoraj vsi razli, le nekate-
re enice so sem ter tja e epele po klopeh, med njimi
tudi Mina, ki ni hotela Tonka opominjati, da bo treba
iti domov, ker je videla, kako pobono moli. Ko stopi iz
cerkve, ne gre e domov, kako bi tudi mogel iti mimo
materinega groba, posebno danes, ko je slial, kaj so
storili zanj mati, esar prej e vedel ni. Poklekne na grob,
vroe moli in s solzami moi zeleno travo, ki pokriva
njegovo predrago mater. O kako rad bi jim e enkrat po-
gledal v blago lice, kako rad bi jih prijel za njih dobre
roke! Vse misli so bile le pri materi, na dom ni mislil in
e bi bil kleal tu na grobu, ko bi ne bila prila Mina in
ga prijela za roko, reko: Tonek, pojdi, no bo, mora-
mo iti domov.
Mole je vstal in el z Mino. Navadno so se vso pot
razgovarjali o pridigi, o tej ali oni stvari, danes pa je
mol stopal za Mino, ki je vedela, kaj mu polje v mla-
dem srcu. Tiho so prili do doma in, ko so po veerji
sedeli okoli pei, se pomakne Tonek k Mini, jo prime
za roko in jo vpraa: Teta, kje so pa moj oe?
Tvoj oe? Kaj da so ti danes prili na misel?
Bila je pridiga o oetu in materi, ali jaz se ne spomi-
njam svojega oeta, nikdar jih nisem videl, nikdar o njih
ni slial.
BESeDA
HUDO BREZNO
23
Tudi jaz ne vem, kje so, to v le Bog sam; ni, nemara
sta oba, on in mati, gori pri Bogu. Ker ni ne ve, ti bom
povedala o njih toliko, kar vem. Ni sicer mnogo, ali ne
mislim, da bi ti kdo znal kaj ve povedati.
Tvoj oe so bili od nekod iz Tolmina, bilo jim je ime
Tone, ravno tako kakor tebi, in e mlad fantin je priel
sem s svojim stricem, ki je hodil le-tod po naih krajih
z majhno kramo od hie do hie. Prodajal je trakove in
ivanke, veplenke in kresilne kamne in kar je e te male
robe, ki se potrebuje pri vsaki hii. Kupija ni bil ravno
veliko prida; ali toliko sta vendar skupila, da sta se prei-
vila. Prila je potem slaba letina, pozimi je bila velika
lakota, da lovek tudi za denar ni vselej dobil, kar bi bil
hotel. Strieva kramarija je prila zdaj prav na ni, vsak-
do je le gledal, kje bo dobil kos kruha, da bi se preivil.
Spomladi je zbolel kramar in bolezen ga je tudi pokopa-
la. Tvoj oe je tedaj ostal sam, bil je kakih dvanajst let
star; razen malo krame v kou, ki mu jo je zapustil stric,
ni imel niesar. Domov ni znal in, etudi bi bil znal, kam
bi bil pa el, ko ni imel nikogar na svetu, ne oeta ne
matere, ne brata ne sestre, le edinega strica in ta mu je
zdaj umrl. Gospod upnik so ga prvi as vzeli k sebi in
potem so ga priporoili mihovljanskemu gospodu gra-
aku, ki ga je vzel v slubo ter ga poslal k svojemu goz-
darju Hojniku v Preseko, da bi se pri njem izuil za goz-
darja in lovca. Bil je priden in ubogljiv, Hojnik mu je
BESeDA
HUDO BREZNO
24
kmalu vse zaupal in, ko se je izuil, ga je vzel za svoje-
ga pomagalca in graak mu je obljubil, da pride na
Hojnikovo mesto, kadar ta umrje, kar se je kmalu potem
zgodilo. Tvoj oe je postal gozdar v Preseki in taas se je
seznanil s tvojo materjo, ki je sluila v gradu, ter jo je
vzel za eno. Kaki dve leti sta sreno ivela na Preseki.
Nekega dne ti si bil morebiti leto star je el tvoj
oe zgodaj od doma in ga ves dan ni bilo domov. To si-
cer ni bilo ni nenavadnega pri njem, ki je zvesto oprav-
ljal svojo slubo; ali ko ga zveer ni bilo, je mater ven-
darle jelo skrbeti. Vso no ga je priakovala, ali ni ga
bilo. Zjutraj je vstala ter la v grad; mislila si je: morebiti
so ga ondi zadrali ali pa ga je gospod kam poslal. Ali v
gradu iva dua ni vedela zanj, nihe ga ni videl. Mati je
tarnala in prosila ljudi, da so ga li iskat, morda se mu je
zgodil kaka nesrea. Ljudje so prehodili in prevpili ves
gozd od kraja do kraja, preiskali so vse jarke in kotle, ali
o njem ni bilo nikjer sledu. Mati je v velikem strahu in
v bridki alosti akala dan za dnevom, da bo morebiti
priel od kakega kraja. Ko je prelo pol leta in le ni bilo
glasu o njem, je dobil drug njegovo slubo in tvoja mati
je la s Preseke s teboj v naroju. V gradu bi bila dobila
spet slubo, ali bilo ji je teko sluiti zavoljo tebe. Raji
je la dol v vas in tam je delala pri ljudeh, kolikor je
mogla, da se je poteno preivila. Pozneje se je preselila
v Logarjevo bajto in, ko si ti malo odrasel, je hodila lae
BESeDA
HUDO BREZNO
25
za delom, dokler je ni potlaila bolezen. O tvojem oe-
tu se tudi pozneje ni ni zvedelo, kam je zginil. Nazad-
nje so mislili, da se mu je zgodila kakna posebna ne-
srea, da ga je morda raztrgala kaka zver. Ti bi pa naj-
bolje storil, e bo vekrat zanj molil.
Toliko je vedela Mina Tonku povedati o njegovem
oetu. Ves as, ko mu je Mina pripovedovala, ji je gledal
verno v obraz in solza za solzo mu je kapala na lica.
Gozdar je slial zadnji del Minine pripovesti in, ko sta
la otroka spat, ji je oital, zakaj pripoveduje to fantu,
ker ga pozna, kako je mehkega srca.
Prosil me je, da mu povem kaj o njegovem oetu, ki
je bil gotovo poten lovek, in napanega nisem ni po-
vedala.
V enske nimate miru, e se vam vedno ne giblje
jezik.
BESeDA
HUDO BREZNO
26
IV. Gozdarski uenec
B
rez posebnih prigodb je minilo leto za letom. Se-
demkrat je e cvetela enja pred gozdarjevo hio,
kar je bil Tonek zgubil svojo mater. Fant je rastel tako
veselo, da je celo gozdar Komur imel veselje nad njim.
Bil je visok in tanek kakor jelka in uren in giben kakor
jelen. Po imenu je e poznal vse ivali in vse ptice v goz-
du, vedel je za njih gnezda, vedel je za njih navade in
lastnosti. Poznal je tudi vsako drevo, vsak grm in ne le
samo, dokler je bil e zelen na deblu, ampak tudi vsak
posekan in obdelan les.
Ko je bil Tonek tirinajst let star, ravno na njegove-
ga godu dan, ko je Mina po obedu pospravila z mize, ga
gozdar nagovori:
Tonek, ti si danes spolnil tirinajsto leto; velik si e
in dosti moan, zmerom menda ne bo delal mlinov pri
studencih, vedno ne bo iskal ptijih gnezd, enkrat se
bo moral vendarle lotiti kakega dela. Povej mi, kaj te
najbolj veseli?
Tonek do zdaj e nikoli ni resnino mislil, da bo tudi
on moral kdaj kaj postati. ivljenje v gozdu, kjer je tako
reko ivel vse svoje ive dni, to se mu je tolikanj prilju-
BESeDA
HUDO BREZNO
27
bilo, da za poljsko delo ni imel nikakrnega veselja. Raji
bi streljal zajce in jerebice ali pa bi zasajal drevesa, ka-
kor da bi ledino kopal ali praho oral. Najmanj pa ga je
veselilo rokodelstvo, za ilo ali za ivanko bi ne bil pri-
jel po nobeni ceni, raji bi bil pobegnil, kam, seve, tega
e sam ni vedel. Ko ga je tedaj danes vpraal gozdar, kaj
ga veseli, mu je odgovoril: To bi bil rad, kar ste vi.
To so tudi moje misli; za to bo dober, ker si trden in
e vajen takega ivljenja. Z gospodom graakom sem
e govoril; dovolil je, da se ui za gozdarskega hlapca,
in sicer pri meni. Pozneje utegne iti tudi e drugam, da
bo videl, kaj drugje znajo.
Nato gozdar vstane, sname s kljuke majhno puko in
vso drugo lovsko pripravo in mu vse da v roke: Na, tu
ima puko in kar je e treba zraven, od danes je puka
tvoja. Kako se z njo ravna, to e ve in lahko vidi pri
meni.
Tonku so se od veselja svetile oi in ves obraz se mu
je smejal, ko je puko prijel v roke.
Ali preden te spustim v gozd, povzame spet gozdar
besedo, ti moram e nekaj povedati in to si dobro za-
pii v glavo. Kar tebi ni mar, za to bodi slep in gluh in
moli kakor skala. Le jaz sem tvoj gospodar, nihe drug,
ne v tej hii ne zunaj. Le meni pove, kar bo videl in
slial, e te bom vpraal. Kar se zgodi v gozdu, naj
BESeDA
HUDO BREZNO
28
ostane v gozdu! Tako! Si me razumel? Zdaj mi daj roko!
Bog te sprimi!
Oh, kako veselje je obutil Tonek, ko je prvikrat s
puko na rami stopil ez prag! Mina in Anka, ki je tudi
e bila v dvanajstem letu in je zdaj Mini pomagala pri
domaih opravilih, sta z dopadenjem gledali za zalim
mladim gozdarjem. Uil se je vsega, kar je treba vedeti
gozdarju in lovcu, kdaj se pobira seme, kdaj se seje,
kako se trebi mladi gozd, katero drevo se sme sekati in
kdaj, kako se kuha oglje, kako se dela kopa in e ve
drugih rei. V svojem okraju je tako reko poznal vsako
drevo. Vse, kar mu je rekel gozdar, vse si je dobro za-
pomnil in graak sam je imel veselje s fantom, e je
prinesel v grad kako divjaino ali kako redko ptico. An-
ki je vsak as kaj prinesel, zdaj lepih dieih ro, ki se
dob le dale v gozdu, zdaj opek prvih jagod, kako lepo
pero ali kako drugo malenkost.
Dale v gozdu v najbolj divjem kraju, kjer so rasle naj-
debeleje bukve in najstareje smreke, je bil okrogel ko-
tel in sredi njega globok prepad, Hudo br e z no ime-
novan. Tega kota se je stari gozdar vedno ogibal, povsod
je vodil Tonka, le v ta kraj ga ni peljal, a Tonek bi bil
posebno rad videl ta kraj, ker so ljudje veliko govorili o
njem. Pravili so, da je strano brezno, kamor se more iti
le po dolgi vrvi. Neki reven oglar, ki je pod krivo tiso ku-
hal oglje, je neki vekrat ponoi slial iz Hudega brezna
BESeDA
HUDO BREZNO
29
prijetno ptije petje, mnogo lepe ko vsaka muzika. Ker
je bil pogumen mo, ki ni poznal strahu, je vzel dolgo
vrv, jo privezal za staro smreko in se po nji spustil v
brezno. Priel je v ozko temno luknjo, po njej se je pla-
zil dalje in je priel na drugi svet, kjer so gore iz same-
ga istega zlata in dragih kamnov, po rekah in potokih
se pretaka najslaje vino in po polju raste tako sadje, da
pri nas e imena nimamo zanj. Tu stanujejo neizrekljivo
majhni ljudje, najveji so samo dve pedi visoki, govori-
ti ne znajo, ampak neznano prijetno poj, da ne zna pri
nas nobena ptica tako. Oglar je hodil tu okoli in je ui-
val rajsko veselje, ali to ni trpelo dolgo. Izpod neba pri-
leti velikanska rna ptica z jeklenim kljunom in elezni-
mi kremplji, oi so se ji pa svetile kakor ivi ogenj. Ko je
letela, je delala taken um, kakor bi se blial velik vihar.
Oglar jo zagleda in se prestrai, ptica leti naravnost pro-
ti njemu, hoe ga kavsniti z jeklenim kljunom in zgrabiti
z eleznimi kremplji, ali on bei pred njo in ona za njim.
Na sreo najde luknjo, po kateri je priel na ta svet. Hi-
tro pobere kos zlata in pleza spet po luknji nazaj. Vrv je
e visela tu, ali ko prime zanjo, se raztrga kakor paje-
vina, vsa je bila strohnela. Kaj bo reve zdaj poel? Po
strmih peinah je nemogoe splezati na vrh. Kar pri-
vihra za njim tista rna ptica, ga dvigne na svojih peru-
tih, nese iz brezna in postavi k smreki, kamor je bil pri-
vezal vrv. Potem se spet zaprai nazaj v brezno, v tem
BESeDA
HUDO BREZNO
30
trenutku se je zemlja stresla, stare smreke je vil veter
kakor travne bilke, skalovje se je podiralo za ptico,
smreke so pokale in letele za njo v brezno. Oglar se je
prekrial in pri tej prii je vse nehalo. el je iskat svoje
kopie, ali ni ga nael, vse je bilo z grmovjem zaraeno
in vse okoli se je spremenilo, le stara tisa je e stala tu
kakor prej. Pod njo zakoplje kos zlata, ki ga je prinesel
iz spodnjega sveta in potem gre domov. Ali tu ni nobe-
nega poznal in ljudje niso njega. Njegova ena je bila e
umrla; sin, ki je takrat, ko je el pogledat v Hudo brez-
no, leal v zibelki, je bil zdaj osemdesetleten starek in
je kaljal za pejo. Medtem ko je on trenutek preivel na
onem svetu, se je tu gori toliko spremenilo, preteklo to-
liko let. Oglar je ivel e toliko asa, da je povedal, kje je
bil in kaj je videl, potem je umrl. To so pravili ljudje
o Hudem breznu.
Tonek bi bil rad videl to brezno; vekrat je e goz-
darja povpraeval znj in ga nagovarjal, da bi ga peljal
tja; ali gozdar se je vedno ogibal tega mesta in tudi
Tonku je rekel, da je nevaren kraj. Tonkova radoved-
nost je bila toliko veja in nekega dne se napravi sam na
pot proti Hudemu breznu. Bal se ni ni, ker je imel ne-
dolno isto srce in je vedel, da je v bojih rokah. Kma-
lu najde krivo tiso, ki je bila, kakor so ljudje sploh govo-
rili, blizu tri tiso let stara. Visoka ni bila, ampak toliko
bolj debela in neznano udno zraena. Tonek gre
BESeDA
HUDO BREZNO
31
mimo astitljivega drevesa proti kotlu, ki se je nedale
od tise zael znievati. Kraj je bil vedno bolj divji, tu ni
bilo nikakrnega pota, nobene steze, skala je leala na
skali in Tonek je po vseh tirih lezel ez skalovje. Sta-
re smreke, ki sta jih podrla starost in vihar, so leale vse
kriem po tleh.
Zdaj pride do brezna, ki je pred njim lealo kakor pe-
klensko relo. Kraj je bil res straen, obkroalo ga je ska-
lovje, med katerim so rastle visoke temne smreke. Ne-
katere je veter omajal, z nekoliko koreninami so se e
drale plitke prsti, vrhovi so pa nad breznom vis e
vedno zeleneli, mnogo jih je pa vihar prekucnil z roba in
te so gnile v prepadu.
Tonek bi bil rad bolj pogledal v prepad, kamor se je
spustil pogumni oglar, v torbi si nabere kamenja in jezdi
po smreki, ki je molela dale nad breznom. Od tod gle-
da dol v globoino, ali ne vidi drugega, ko samo temno
relo. Kamenje, ki ga je metal v prepad, je dolgo bobne-
lo v relu in slialo se je, kako je odletavalo od stene do
stene. Ko je pometal vse kamenje, je gledal e nekaj asa
v rno globoino, potem plezal spet po smeki nazaj. Kar
zagleda pod seboj na skalici, ki je ko evelj iroka poli-
ca visela nad prepadom, med suhim listjem lep no. Ali
kako bi priel do njega? Dol ne more; ko bi se mu zmak-
nila noga ali ko bi se mu sproil kamenek pod nogo, je
za veno pokopan v stranem prepadu. No pa bi bil
BESeDA
HUDO BREZNO
32
vendar rad imel; misli in preudarja sem ter tja, nazadnje
se zmisli na precep. Odree si ravno leskovko, jo razce-
pi, zleze spet na smreko, se je oklene z eno roko in z no-
gama, v drugi dri precep in tako nad breznom vise
skua ujeti no v precep. Dolgo se je trudil, naposled
precep vendarle zine in zgrabi no ez sredo drala.
Tonek pritisne precep, da se je no dobro zasadil, in ga
vlee poasi k sebi in, ko ga je privlekel dosti blizu, pri-
me zanj in spusti precep. No je bil lep, imel je rne
platnice, v njih so bile vloene bele koene zvezdice in
na eni strani tudi rki J. K. iz bele kosti. Sicer se ga je bila
rja hudo prijela, ali on ga bo e izbrusil. Njegovo prvo
delo, ko je priel domov, je bilo to, da je v brus vlil vode,
Anko je pa naprosil, da mu je vrtela, in no se je kma-
lu zael svetiti izpod rje. Ravno tedaj je priel Komur
po trati proti hii. Kak lep no sem nael danes! mu
vpije Tonek naproti in vrti no v roki, da se je svetil v
soncu.
Kje si ga nael? ga povpraa gozdar.
Bil sem v Hudem breznu pa sem ga nael na skalici
nad prepadom. Ima pa rki J. K., kakor da bi bil va.
Ko je gozdar ul besede Hudo brezno in je videl no
blesketati se v fantovi roki, se je prijel za prsi, zdelo se
mu je, kakor bi mu bil kdo porinil no v srce. Obrvi so
se mu najeile in oi pod njimi so se udno zasvetile. Ta
no mu ni bil neznan. Na Tonkove besede ni ni od-
BESeDA
HUDO BREZNO
33
govoril, obrnil se je pro, da bi otroka ne videla, kako ga
je to vznemirilo.
Alo, pojdite jest! se oglasi Mina, ki je ravno posta-
vila skledo na mizo pod enjo. Otroka prideta prcej in
Tonek pokae Mini lepi no in potem ga poloi na
mizo zraven sebe. Jurij je pa od njih obrnjen slonel ob
enji.
No, Jurij, pojdi jest, ga spet opominja Mina.
Le jejte!
Oh, kako so spet sitne muhe, toi Mina. Gotovo
bo kmalu de.
akajte, grem pa po vejo, da jih bom odganjala,
ree na to Anka, zgrabi novi Tonkov no in kakor srna
skoi od mize po bregu na studenec, uree vejico z grma
in hoe nazaj. Naenkrat se ji izmakne noga, pade in tako
neizrekljivo zavpije, da je vse zabolelo srce. Vsi planejo
od mize proti nji, ona vstane in stopi nekoliko korakov
proti njim, v prsih ji je pa tial no in rdea kri je curljala
iz rane. Gozdar je bil prvi pri nji, ujel jo je v roke, ko pa
je zagledal no v njenih prsih, se mu je stemnilo pred
omi, noge so se mu ibile in glava se mu je pobesila.
Mina je prestregla deklico v svoje roke, ji potegnila no
iz prsi, jo poloila na trato, glavo ji pa naslonila v svoje
naroje. Anka je postajala vedno bolj bleda, pri vsakem
zdihljaju je kri curkoma bruhnila iz rane, zdihnila je e
nekoliko kratov in ni je bilo ve. Njena ista, nedolna
BESeDA
HUDO BREZNO
34
dua se je preselila v nebesa. Gozdar je odrevenel, strmo
je gledal na svojo edino umirajoo herko, ki je trenutek
poprej e cvetela v najlepem cvetu. Ko je videl, da ji
zmanjkuje sape, ga je neizrekljiva bridkost vrgla na
zemljo, rjul je ko divja zver, ki so ji vzeli mlade, ter se
valjal po trati.
Kdo bi popisal Minino in Tonkovo alost? Zdelo se
jima je, ko da bi vse to bile le sanje in ele, ko so jo za-
grebli v rno zemljo in so se sami vrnili domov, ele te-
daj so utili, da je bridka resnica.
Gozdar je tiho nosil neizrekljive boleine, ki so mu
trgale srce, ali ni zmogel solze; ele ko je priel od pogre-
ba spet pod enjo na nesreno mesto, se je popolnoma
zavedel svoje zgube, solze so mu zalile oi in te solze so
dobro dele njegovemu otrplemu srcu. Na trati je pok-
leknil in zdihnil: Bog, Ti si pravien! Na otrocih kaznu-
je, kar so pregreili stari!
BESeDA
HUDO BREZNO
35
V. Tihotapci
P
o Ankini smrti je bilo v gozdarjevi hii kaj prazno
in alostno. Mina je e dolgo po tej nesrei na tihem
jokala, stari Jurij je klavrn in potrt hodil okoli in Tonka
je bolelo srce, ker si je vedno oital, da je on, etudi ne-
vedoma, kriv smrti ljubeznive deklice, s katero sta prei-
vela najlepe nedolne dneve. Nesreni no je drugi dan
nesel spet nazaj v gozd ter ga je treil nazaj v Hudo
brezno, da se je razletel ob skalovju. Iz gozdarjeve hie
si je elel pro, govoril je s starim, ki je privolil, in gra-
ak ga je vzel v grad za lovca. Tonek se je vendar le
teko loil od gozdarjevih, posebno od Mine, ki je ved-
no skrbela zanj kakor najbolja mati in tudi gozdarju je
bil hvaleen, posebno ker mu nikdar ni rekel al bese-
de zavoljo nesrenega dogodka.
Pred odhodom ga gozdar e poklie k sebi in mu ree:
Pojdi v grad! Da se bo dobro vedel, o tem sem pre-
prian in upam, da bo kmalu priel spet nazaj na moje
mesto. Mislim, da me bo trpel pri sebi; ne bi el rad iz-
pod strehe, pod katero sem preivel vse svoje ive dni,
saj tako ne bo ve dolgo trpelo. elel sem si, da bi stopila
BESeDA
HUDO BREZNO
36
e v ojo zvezo, ali Bog je v svoji modrosti odloil dru-
gae. Naj bo!
Tonek mu obljubi vse in se ravna pro, zunaj na vra-
tih ga gozdar e prime za roko.
Tonek, kje je tisti nesreni no?
V Hudem breznu, zdrobljen na kosce.
Dobro!
Tonek je el v grad in tu se je vedel tako dobro, da so
ga imeli radi ne le graak, ampak tudi vsi drugi.
Tonek je e prej, ko je bil e pri Juriju, videl vekrat
v gozdu sumljive ljudi in to vedno iste; enkrat jih je v
mraku sreal spet in vsi so teko nosili. Ponoi so tudi
vasih prili k gozdarju in enega, Jernaa po imenu, je
Tone poznal, ker je vedel, kak opravek imajo ti ljudje in
da je Komur v zvezi z njimi; ali Tone je bil, kakor ga je
gozdar prvi dan pouil, za to gluh in slep.
Neki dan gre Tone zgodaj iz grada, ko se je komaj za-
el dan delati; bilo mu je naroeno, da ustreli srno. Ve-
del je, kam se hodijo ponoi past in kod se vraajo v
gozd, ko napoi dan. Sdel je v grm za skalo in gledal v
jarek, iz katerega bi morale priti srne. Ali ni jih bilo. Mo-
rebiti jih je kdo prepodil; e je mislil vstati s svojega skri-
valia, kar zaumi listje, zasliijo se moki koraki in iz
jarka prisopiha pod breg Jerna s tekim bremenom na
hrbtu. e vekrat ga je videl tako nositi, ali danes se mu
je udno zdelo, da ni el po stezi, ampak sredi hoste in
BESeDA
HUDO BREZNO
37
sicer naravnost proti njemu. Ko je bil kakih dvajset ko-
rakov od Toneta, se ustavi, skrbno ogleda na vse strani
potem zavije na desno v majhen kotel, ki je bil zaraen
z gostim grmovjem in prepleten s kopinami. Jerna se je
splazil skozi grmovje, ali ni trpelo dolgo, ko je priel pra-
zen nazaj in hitro odel spet v jarek, iz katerega je priel.
Tone bi bil rad videl, kje je odloil Jerna veliko culo,
vstane izza grma in gre v kotel. Steze ni bilo nikjer vide-
ti, plaziti se je moral skozi gosto grmovje, gledal je na
vse strani, pa ni mogel niesar zagledati. e je mislil iti
nazaj, ko zagleda pred seboj precej visoko, ostro odse-
kano skalo, ki pa je bila na sprednji strani popolnoma
zaraena, da je lovek na prvi pogled e zapazil ni.
Tone jo je ogledoval od vseh strani in zapazil pri zemlji
precej iroko luknjo, ki jo je pa brlin popolnoma zakri-
val. Odgrne brlin in vidi, da se luknja notri precej iri
in da je kmalu toliko visoka, da lovek lahko v njej stoji
pokonci. Ko stopi vanjo, vidi, da je precej prostorna, ne-
kaj svetlobe je prihajalo od zgoraj skozi ped iroko pra-
njo. Bila je to jama, kakor jih je dosti povsod po krakem
svetu. Nos je Tonetu precej, ko je stopil v jamo, povedal,
in pozneje, ko so se oi malo navadile na mrak, je tudi
videl, kako zelie je tu spravljeno. Bilo je deset vejih in
manjih cul, polnih hrvakega tobaka.
Dobro so se preskrbeli, si misli sam pri sebi in hoe iti
spet nazaj. e se je pripognil in ravno je hotel odgrniti
BESeDA
HUDO BREZNO
38
brlinovo zagrinjalo, kar se zunaj po grmovju zaslii
praskanje. Ali so morebiti tihotapci? Bal se jih ravno ni,
tudi puko je imel pri sebi, ali vendar bi mu ne bilo po-
godu, ko bi ga dobili v svojem brlogu. Hitro se umakne
nazaj, tava ob steni in se stisne v najzadnji koti, kjer je
bilo popolnoma temno. Pod seboj uti kamen, usede se
nanj, puko pa poloi na koleno.
Kmalu se prikae skozi luknjo Jerna in potege culo
tobaka za seboj, potem pride e en lovek, katerega pa
Tone ni poznal. On ju je dobro videl, ker je ravno svet-
loba iz pranje sijala na oba, onadva pa njega nista mog-
la videti, ker je sedel v rni temi.
Hvala Bogu, zdaj smo menda brez skrbi, pravi dru-
gi, ki se mu je videlo, kakor bi bil gospodar, Jerna pa le
njegov nosa.
Sem nas vendar ne bodo sledili kuarji, tukaj smo
bolj brez skrbi kakor doma, ree nato Jerna.
Jaz tudi mislim, da smo jim zmeali sled.
Star Komur je vendar prekinjen lisjak; ko bi njega
ne bilo, bi vae lepo blago zdajle peljali kuarji proti
Novemu mestu.
Ali ne vem, stari dela zdaj sitnosti, pravi, da bo po-
pustil vse.
Pokaite mu le nekaj rumenjakov, pa bo spet va.
Vse ni ne pomaga, obljubil sem mu jih pet, e mi
tole robo spravil dol.
BESeDA
HUDO BREZNO
39
Kar je zgubil her, ni za nobeno rabo ve. In star je
e tudi.
Ali vendar se ne boji dveh Jernaev, e si tudi za dve
glavi viji od njega.
Moan je pa res. Pet cekinov, pravite? To je lep
denar! Ko bi jaz le na pol toliko poznal pota od tod na-
prej, ko jih poznam od tod nazaj do Hrvakega, bi no-
beden drug teh cekinov ne sluil ali tako, e bi se le
pokazal iz gozda, vem, da me imajo kuarji v pesteh.
A Ocvirek?
On pozna e manj ko jaz. Kar je takraj Gorjancev,
mu je vse neznano. Bog ve, kako se mu zdaj godi?
Kje si ga pustil?
Veraj sva spala pri Petriu pod Raztrganim brdom.
Presneto mi je e predla! Zavohali so naju bili na Pet-
rievih svislih. Jaz sem predrl streho na gornji strani in
sem jo sreno upihal. Kako se je pa Ocvirku godilo, tega
ne vem.
e ga nimajo v kleah, mora priti vsak as. Tudi sta-
ri Komur bi moral priti. Ima e nekaj denarjev pri
meni.
Po denar bo pa e priel, saj v, da ste tukaj.
Ali si ti e gotov?
Sem e, idite, tehle est cul je mojih, pet pa Ocvirko-
vih.
BESeDA
HUDO BREZNO
40
Gospodar plaa Jernaa, potem vzame iz torbe kloba-
se in steklenico, v kateri je bilo ganje.
Ravno prav, ree Jerna. Saj sem e zelo potreben,
tretjo culo sem e prinesel od sinoi, pa se danes e ni-
sem odteal.
Zdaj pride Komur in kmalu za njim Ocvirek s culo
tobaka in ga vre k onim petim.
Nak, tega pota pa ne bom tako hitro pozabil! spre-
govoril Ocvirek in se usedel na culo. Presneto so me
imeli v kripcu; e sem mislil, da bo to moja zadnja.
Povej no, kako je bilo! ga sili Jerna.
Dajte mi poprej piti, saj se mi e grlo sui. Kako bom
govoril!
Gospodar mu da piti in jesti.
Komur, ali vi pa zmerom cesarskega puhate? se
obrne tihotapski gospodar proti gozdarju, ki si ga je na-
tlail pipico.
Zmerom.
Bi vi si vsaj mogli privoiti boljega. Ali imate mar
tako tanko vest? Jaz pa le to mislim, zakaj bi mi kadili za
drag denar smrdljivca, nai sosedje Hrvatje pa lahtno
zelie malone zastonj.
Hrvatje imajo svoje pravice, mi pa ne, odgovori na
to Komur.
Kaj pravice? Saj smo vendar vsi pod enim cesarjem.
BESeDA
HUDO BREZNO
41
Kar Komur stori, to je vse prav, ree nato Jerna.
e sam sem videl, ko ga je kuar nagovoril za pipico
tobaka. Seveda ga je le skual.
V tem ima pa spet prav, pritrdi gospodar.
Naj imam prav ali ne, nikoli ga e nisem pokusil.
E, prinesel si ga pa e veliko. Le tako nedolnega se
ne delaj, ga zavrne tihotapski gospodar.
Saj ne tajim. Res sem ga, pa tudi reem, da ga ne
bom ve.
Bomo videli.
Ocvirek se je najedel in napil in Jerna je e komaj
priakoval, da bi zvedel, kako jo je zvil njegov pajda.
No, Ocvirek, zdaj pa govori! Kako si kuarje speljal
na led? ga povpraa gospodar.
Z Jernaem sva spala na Petrievih svislih; zjutraj me
nekaj zbudi. Ko sem spregledal, je skoil Jerna kviku
in je zginil pred menoj. V strahu sem tudi jaz skoil na
noge, ali nisem videl, kaj je in kam bi se obrnil. Kar za-
sliim, da nekdo stopa po lojtrah in kmalu se pokae ku-
arjeva glava na lojtri.
Alo, alo, ga e imamo! zavpije z lojtre svojim paj-
daem.
Jaz skoim po svislih naprej, on pa za menoj. Bila je
tema, ali ker sem vedel, da je zraven svisli pod, sem sto-
pal prav varno in, ko pridem na kraj svisli, se primem za
tram in skoim na pod. Kuar kobaca hitro po slami za
BESeDA
HUDO BREZNO
42
menoj toda zmanjka mu stopnje in se, kolikor je dolg
in irok, trbunk! prekucne na trdi pod. e si ni razbil
glave, si je pa gotovo potlail nos in ne bo tako hitro po-
zabil, kdaj je lovil Ocvirka. Jaz hitim k vratom, ali zunaj,
uvi ropot na podu, so hitro priskoili, a ne da bi bili
odprli vrata in me prijeli, tiali so jih norci, tiali, ko-
likor so mogli. Naslonim se na vrata, uprem se na vso
mo, odrinem jih, poderem vse tri kuarje in smuknem
mimo njih. e preden so se dobro zavedeli, sem bil e
pod smrekami; eden je e sproil svoj pihalnik za menoj,
pa je menda mislil, da sem vrabec, ker me je s prosom
posul. Na, tukajle potipajte!
Ocvirek pripogne glavo, vrat je bil krvav in na glavi so
se utila zrna pod koo.
To je dobro, da ima tako trdo buo, se ali Jerna.
E, kopriva ne pozebe! Tako hitro me e ne bo ko-
nec.
Na, tu ima za svoj strah, pravi gospodar in mu
stisne nekaj v roke.
Jaz imam tudi e nekaj dobiti, se oglasi gozdar Ko-
mur.
Res je, tu ima svoj zasluek, odgovori gospodar in
mu odteje nekaj tolarjev.
Ali bi ne hotel e kaj zasluiti? Vidi, tu je e dvanajst
cul, spravi mi jih dol, kakor ve in zna, tvoj trud ne bo
zastonj.
BESeDA
HUDO BREZNO
43
Zastonj ali ne zastonj; rekel sem e, da se ne pritak-
nem ve.
Je tedaj o tvoja zadnja beseda?
Zadnja moja. Delajte, kar hoete, jaz se ne peam za
ni ve.
Nekoliko rumenjakov bi pa morebiti vendar e ime-
lo prostor v tvojem loncu?
etudi. Komu jih bom pa hranil? Saj nimam nikogar,
da bi mu jih zapustil.
Za poboljek v starih dneh.
Zame je dober sok in krompir in tega mi ne bo
manjkalo.
Svojeglaven si bil zmerom. Ali kdo mi bo to blago
spravil dol? Ko bi vedel, da je upati Martinku?
Zakaj pa ne? ree nato Jerna. Saj ti je e nosil in
zasluil bo tudi rad, saj je na denar, kakor maka na
salo.
Ali on ima krmo, ljudje vedno hodijo noter in ven.
Toliko bolj varen je kuarjev, nihe ga ne bo imel na
sumu. Previhan je pa tudi toliko, da jim ne bo el hitro
na limanice.
Na vrtu ima pa tudi tako priravno repno jamo, pri-
stavi Ocvirek, da ni treba iskati boljega skrivalia.
Kaj pa ti misli, Jurij?
BESeDA
HUDO BREZNO
44
Meni je vseeno! Storite, kar hoete, saj sem vam e
rekel, da se ne peam ve. e me hoete ubogati, pustite
vsi skupaj ta nevarni posel pa se lotite esa boljega.
Kje se pa denar tako hitro zaslui ko tukaj?
Pa si nisi nikoli ivljenja svest.
Kdor ne vaga, je brez blaga. Ti zdaj lahko govori, ko
ima polnega maka.
Morebiti bi bilo bolje, da se nismo nikoli videli,
vzdihne gozdar, vsane in gre iz jame.
Vidi ga, starega lisjaka, kako zdaj govori, pravi
Ocvirek, ko je Jurij odel. Nazadnje nas bo e izdal.
Tega se nam ni bati, ga zavrne Jerna, predobro ga
poznam. Kar je po nesrei zgubil her, se je ves spreme-
nil, ni ga ve poznati.
Naj bo, poskusil bom z Martinkom, pojdimo dol k
njemu. Ocvirek, saj ti si tako ejen, to vem.
In e kako!
Vsi trije vstanejo in se splazijo skoz luknjo.
Hvala Bogu, da so li, vzdihne Tonek. Ves as je
epel na kamnu v kotu, da ga je e vse bolelo, in vendar
mu ni bilo al, da je priel v ta brlog; mnogo novega je
zvedel in to, kar si je prej le mislil, to je vedel zdaj za
gotovo. Najbolje se mu je zdelo to, da se jim je Komur
odpovedal popolnoma. Z druge strani mu je bilo pa spet
al, da bodo Martinka dobili v svoje drutvo. Ni mu
bilo toliko zanj kot za njegovo her Jerico, ki je bila sra-
BESeDA
HUDO BREZNO
45
meljiva in delavna deklica Tonetove starosti. Ko bi si
kdaj iskal ene, tedaj bi njo prvo povpraal, e ga hoe
za moa.
Tone je poakal v jami e toliko, da so tihotapci malo
odli, in potem je el tudi on za njimi. Prav dobro mu je
delo, ko ga je spet obsijalo svetlo sonce in je spet dihal
v istem zraku.
BESeDA
HUDO BREZNO
46
VI. Preseki gozdar
S
pet je preteklo nekoliko let. Tone je ostal v gradu,
vekrat je el h gozdarju, ki se je pa vidno staral. V
nedeljah, ko je el iz cerkve, je tudi rad ostal pri Mar-
tinku, da je govoril s krmarico in z Jerico, kar pa Mar-
tinku, kakor je bilo videti, ni bilo ni prav ve.
Neke nedelje jutro ga poklie k sebi graak in mu
ree: Dolgo mi e slui in, ker sem bil vedno s teboj
zadovoljen, zato sem dalje skrbel zate. Ve, da je umrl
gozdar na Preseki in Jurij Komur v gozdu je tudi e
tako slab, da bo treba zanj kmalu namestnika. Izberi si
eno teh dveh slub, na izbero sta ti.
Tone misli nekaj asa. Volitev je bila teka. V gozdu je
preivel svoja mlada leta, tudi mu je bila dolnost, skr-
beti za Mino na stare dni, in gozdarju je tako reko ob-
ljubil, da bo priel na njegovo mesto. Ali Preseka je bila
bolj prijazna, blie ljudi. Gozdar dolgo tako ne bo ivel
in Mina se potem lahko preseli na Preseko. Ko vse pre-
misli, ree gospodu: Za Preseko bi prosil, e je vaa vo-
lja, dati mi jo.
Saj sem ti rekel, da si izberi!
BESeDA
HUDO BREZNO
47
In potem bi vas tudi prosil, da bi mi dovolili eniti
se.
To se e tako v, da mora imeti gospodinjo. Od da-
nanjega dne si prost sedanje slube: kadar hoe, se
lahko preseli na Preseko.
Tone se je prisrno zahvalil dobremu gospodu in e
tisti dan govoril z gospodom upnikom ter jim povedal,
da ima slubo in da misli snubiti Martinkovo Jerico,
kar je bilo duhovnemu gospodu prav. Ta dan ni el opol-
dan domov, ostal je pri Martinku. Jerici je pa e pri cer-
kvi vse povedal in ji je tudi rekel, da jo bo pri oetu pro-
sil v zakon.
Po obedu poklie Tone Martinka v drugo izbo in mu
pove, kaj bi rad. Martinek ga je nejevoljno poslual in
zmajeval z glavo.
Dragi moj, iz tega ne bo ni! Res je, da ima zdaj
neko slubo, ali ta sluba trpi le tako dolgo, dokler je
gospodova volja, taka velika gospoda pa vemo, a je mu-
hasta. Danes ali jutri ti lahko ree: pojdi, od koder si pri-
el, ne potrebujem te ve. Kaj bo pa poel z eno? Ti si
mar misli, pojdem pa k Martinku. Naravnost ti po-
vem, to si le iz glave izbij. Saj e komaj vem, kdo si in od
kod si. Tvoj oe je od nekod priel, pa je spet nekam el;
kam, to sam Bog v.
Kar se tie mojega oeta, prosim, da o njem spodob-
no govorite, bil je poten lovek.
BESeDA
HUDO BREZNO
48
No, no, je e prav, mi pa tudi nismo za plotom rojeni
in, kdor bo dobil mojo her, bo dobil tudi nekaj cvenka
z njo. Zato si bom pa tudi poprej pomislil, komu jo bom
dal.
Jaz ne terjam ni od vas. Le njo mi dajte in vem, da
bo la rada z menoj, moja sluba je e taka, da bom e-
nico lahko poteno redil.
Tudi bera poteno ivi, ali vendar berai.
Tega meni in moji eni ne bo treba, ako mi Bog d
zdravje. Res nisem bogat, ali, kar imam, to sem si za-
sluil sam in poteno!
Ali misli, da jaz nisem poteno pridobil, kar imam?
Kaj misli, da sem kradel ali ka-li?
Tone migne z ramami.
Kaj, ti bo z ramami zmigoval, e se o moji pote-
nosti govori, ti pritepenec!
Zdaj so prili neki ljudje v prvo izbo.
Tone vzame klobuk, stopi h krmarju in ga prime za
ramo.
Poasi, prijatelj, poasi! Nikar se ne jezite! Kako pa,
ali imate kaj veliko repe v repni jami?
Krmar ostrmi in gleda mladega gozdarja, kakor bi ga
hotel prebosti z omi in mu pogledati v srce. Tone ga
mirno gleda. Martinek povesi oi.
Z Bogom, oe, zdravi ostanite! se poslovi Tone in
gre skozi vrata.
BESeDA
HUDO BREZNO
49
Krmar stopi za njim: Mladi prijatej, imejte pamet!
Prosim vas, molite! Zavoljo vae rei bova e e govo-
rila.
Drugo nedeljo proti veeru je Tone spet priel k Mar-
tinku, ali njega ni bilo doma, bila je sama Jerica z ma-
terjo, on je el nekam po opravku; kam, sami nista ve-
deli. Bilo je e precej pozno, ko se je gozdar napravil do-
mov. Ker je bila lepa meseina, je el po krajem potu
ez gozd mimo krive tise. Ko pride vrh klanca, zaslii
dalje v gozdu pokati puke. Gozdar obstane in poslua.
Kaj pomeni to? Ponoi nihe ne gre na lov. Kaj ko bi bili
tihotapci? Stopi malo hitreje in ravno, ko pride do tise,
zaslii po potu hitre moke korake. Umakne se v senco
in gleda na pot. Zasopel pritee Martinek s culo na
hrbtu in hiti dalje. Ko ga Tone spozna, stopi iz sence
prdenj in ga nagovori: Oe Martinek, kam pa se vam
tako zelo mudi?
O prijatelj dragi, za bojo voljo te prosim, skrij me,
rei me, sicer sem zgubljen, e so mi za petami.
Tone je previdel, da tu ni asa dolgo premiljevati,
zgrabi z eno roko culo, z drugo pa Martinka, ki se je
tresel ko iba na vodi, in ga hitro potegne v mlado
smreje. Potem hiti ez skalovje, Martinek pa za njim
in ele pri Hudem breznu se ustavita.
Zdaj mora pa najprej tole pro, spregovori Tone in
vre culo v brezno, potem se skrijeta v senco pod viso-
BESeDA
HUDO BREZNO
50
ko skalo, kjer ju nihe ni mogel ugledati, onadva sta pa
na razsvetljeni poti videla vse.
Martinek je komaj spet dobil malo sape, e pritee
stranik in za njim kmalu drugi.
Tu sta zdaj dve poti, pravi prvi. Po kateri je el?
Vseeno, tod ali tam, odgovori drugi, ti pojdi na
desno, jaz grem na levo, v dolini se snideva pod gabrom.
Morava ga dobiti.
e se je pa tu kam skril?
Mislim, da ne, in etudi se je, kje ga e iskati ponoi
le naprej!
Martinku so se jeili lasje, komaj si je upal dihati,
ele ko se je v dolini zgubil glas straarjevih korakov, si
je upal spregovoriti.
Dobri prijatelj! Ti si me reil iz najveje zadrege, zdaj
pa mora biti moj zet hoe ali noe! Prosim te, od-
pusti mi, e sem te zadnji razalil.
e dobro vse je pozabljeno! Zdaj pa e nekaj!
e vem, kaj misli. Obljubim ti, da je bila ta cula, ki
si jo zagnal tu dol, zadnja na mojih pleih.
Po velikih ovinkih je gozdar izpeljal Martinka iz goz-
da in ga spremil noter do hie.
V tirinajstih dneh je gozdar zopet snubil Jerico in jo
tudi dobil. Dote ni hotel ni ve kot samo to, kar je imela
po materi. Martinku, ki je pri vsej bahavosti bil vendar
BESeDA
HUDO BREZNO
51
strano lakomen na denar, je bilo to prav ve. V treh
tednih je Jerico ko svojo eno peljal na Preseko.

Eno leto je ivel Tone sreno in mirno na Preseki, ko je
priel neki dan glas, naj gre hitro v gozd, da bo stari goz-
dar umrl in da bi e rad z njim govoril. Tone se je precej
napravil in el. Gozdar ga je e teko priakoval in lice
se mu je razjasnilo, ko je Tone stopil prdenj.
Mina, psti naju malo na samem! prosi Mino, ki je
sedela zraven njega. Ko je odla, se gozdar usede na po-
stelji.
Tonek, usedi se sem k meni in posluaj me! Moje
ure so setete; utim, kako me zapuajo moi, in ven-
dar ne morem iti s sveta, preden ne govorim s teboj.
Imam ti veliko povedati in moram posei dale nazaj.
Ko so mi umrli moj oe, sem dobil njih slubo in iskal
sem si neveste. Med vsemi dekleti mi je bila tvoja mati
najbolj ve, ker je bila pridna in pohlevna, z njo sem
mislil, da bi sreno ivel. Ali ni mi bila namenjena, vzela
je tvojega oeta, gozdarja v Preseki, ki je bil mnogo
mlaji od mene. S tvojim oetom nisva bila nikoli pri-
jatelja; e pred se nisva mogla, posebno pa, ko je vzel
Marjeto, se nisva pogledala. V tistem asu sem se sezna-
nil s tihotapci, ki so nosili tobak s Hrvakega skoz na
gozd. Mene so nagovarjali, da bi jim el na rko, da bi
BESeDA
HUDO BREZNO
52
jim skrival blago in jim ga pomagal odnaati, obetali so
mi velik dobiek in pregovorili so me. Neko
bilo je poletni dan zgodaj sem nesel mimo Hudega
brezna culo tobaka in, ko sem zavil okoli skale, je stal
tvoj oe pred menoj. Sramota, da me je dobil pri tem
poslu, in staro sovratvo mi je zavrelo srce. Beseda d
besedo, naposled se sprimeva kraj brezna in se dolgo
rujeva. Nazadnje me tvoj oe dobi podse in od zdaj na-
prej nisem ve vedel in e danes ne vem, kaj sem storil.
Le to vem, da je tvoj oe skoil kviku in strano zavpil:
,Ti si me zaklal!
In res sem videl svoj no v njegovih prsih. Kako je
priel no v njegove prsi, ali sem mu ga jaz zabodel, tega
nisem vedel in e danes ne vem. Le toliko reem zdaj na
smrtni postelji, da nisem nikdar imel te misli. Ko sem to
videl, oh, kako sem se prestrail! Skoil sem kviku, on
si je potegnil no iz rane, ali, preden sem ga mogel pri-
jeti, je omahnil in padel ez rob v strani prepad. Tone,
jaz sem morilec tvojega oeta in to hudodelstvo sem
nosil na svoji dui do dananjega dn! Bog me je pa tudi
kaznoval, kakor sem zasluil. Ti, sin umorjenega, si na-
el tisti nesreni no in z istim noem se je zabodlo moje
edino dete. Oh, koliko je trpela moja dua, nisem ga
imel mirnega trenutka! Spustil sem se v prepad, nael
sem kosti, jih pobral in zakopal v blagoslovljeno zemljo.
Ali to mi ni dalo miru in ne bom ga imel poprej, dokler
BESeDA
HUDO BREZNO
53
ne sliim iz tvojih ust, da mi odpusti, in dokler mi v
znamenje sprave ne poda roke. Tonek, ali je mogoe?
Mladi gozdar si je podprl glavo in je strmel prdse.
Tonek, ali mi odpusti?
Odpustim! Prosite Boga, da vam On tako odpusti
kakor jaz.
Podaj mi roko!
Tone mu jo pod.
Zdaj pa lahko umrjem. Poljite mi po gospoda!
Gospod so e akali zunaj, Mina je poslala ponje.
Tonek jih je pustil samega z gozdarjem, ki se je spravil
z Bogom in potem kmalu v Tonkovih in Mininih rokah
veno zaspal.
Pred smrtjo je hotel Tonetu izroiti e svoje denarje,
ker jih pa on ni hotel vzeti, jih je izroil duhovnemu go-
spodu, da jih obrnejo v dobre namene.
Nekoliko let pozneje je pod krivo tiso stalo zidano
znamenje. Naslikano je bilo Hudo brezno in lovek, ki
pada vanj. Spodaj je bil napis:
Blizu tega mesta v Hudem breznu je storil
nesreno smrt
ANTON ROBIDA,
preseki gozdar.
Bog se usmili njegove due!
BESeDA
HUDO BREZNO
54
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-130-4