Ivan Cankar - Moje Življenje PDF

MOJE ÎIVLJENJE BESeDA BESeDA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
Ivan Cankar
Moje
Ïivljenje
O M N I B U S 1
BESeDA
MOJE ÎIVLJENJE BESeDA
Ivan Cankar
MOJE ÎIVLJENJE
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-167-3
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
2
N edavno je »Slovenska matica« razpo‰iljala po

na‰ih krajih formular, na katerega naj bi ljudje
napisali poglavitne zanimivosti iz svojega Ïivljenja in
nehanja. Tudi jaz sem dobil tak formular, pa nisem ve-
del, kaj bi z njim. Besedilo je bilo namreã hrva‰ko, moj
obãevalni jezik pa je doma edinole slovenski. DrÏavni
uradi so se nauãili sloven‰ãine, morda se je bo ‰ãasoma
tudi »Slovenska matica«. ·e huj‰e pa je bilo, da so vpra-
‰anja na tisti poli razodevala za svojega oãeta c. kr. pro-
fesorja, ki deli ãlove‰ko delo v »periode« (»Schildern Sie
mir die zweite Periode Schillers!«), ãlove‰ko Ïivljenje pa
v rubrike sub a), b) in c). Iz teh in takih razlogov sem
izroãil formular dekli, da podkuri z njim. Domislil pa
sem se ob tej priliki, da je v mojem Ïivljenju marsikatera
dogodiv‰ãina, ki je spomina vredna. Te dogodiv‰ãine
sem spisal za najbolj‰i slovenski leposlovni list, ki mu je
ime »Gospodiãna Cizara«; ‰koda le, da ne smem pove-
dati, kje, kdaj in kako da izhaja ta imenitni list.
Vsaka mladost je polna sreãe in radosti, sijajnega sonca

in pre‰ernega smeha. Vsaka mladost. Ako v poznih le-
3
tih in v grenkih urah pogleda ãlovek nanjo s tujimi,

hladnimi oãmi, se mu zdi morda nevesela, kelih kriviã-
nega trpljenja in prezgodnjega spoznanja. Ali teÏko je
tako pogledati nanjo. Nenadoma se razmakne, se v niã
raztopi megleni zastor in zasmeje se mlado sonce, vse
ljubezni in vse hvaleÏnosti vredno. Spomin je sladek
kakor pesem; prsi napne vzdih, zastro se oãi in ustnice
boÏa smehljaj.
Oko mojega spomina seÏe daleã, prav do tretjega leta
moje dobe. Pogorela nam je hi‰a in obuboÏali smo do-
cela. Mi otroci, kolikor nas je bilo, smo se igrali na vrhu
pri Sveti Trojici. Pod veãer je bilo, sonce je sijalo milo in
toplo, kakor sam boÏji blagoslov. Spodaj je bila Vrhnika
Ïe vsa v senci, lesketala so se le ‰e zgornja okna gospos-
kih hi‰. »Jezus!« je vzkriknila sestra. Zgrabila me je za
roko in je tekla; jaz, neroden v nogah, sem kolobaril za
njo ter se prevraãal nizdol po kamenju in po spolzki tra-
vi. Silen dim je bil obsenãil nebo prav tja do Ljubljanske-
ga vrha, do Svete Ane in do Îalostne gore; presekal ga
je navpikoma sijajen pilamen, slok in visok. »Jezus! Je-
zus!« je kriãala sestra . . . Tukaj, v ta prelepi plamen, je
zaklenjen moj spomin; veã ga ni . . . PrikaÏe pa se ne-
nadoma mati, ãisto majhna, ãisto drobna, niã prepla-
‰ena, samo zaãudena; na cesti stoji ter ti‰ãi pod pazdu-
ho staro stensko uro, ki Ïe zdavnaj ni veã ‰la, ne bila . . .
Spomin umolkne, pa se oglasi v izbi tete Micke. Izba je
4
bila preãudno bela, tudi teta Micka je bila vsa bela in na

belo pogrnjeni mizi je stala skleda belih, Ïlahtno di‰eãih
‰trukljev. Od zunaj je plamenelo zamolklo in rdeãe, ka-
kor veãerna zarja . . . To je bil najlep‰i dan mojega Ïiv-
ljenja.
Gotovo je, da sem bil sila neroden in cmerav otrok.
Sam se ne spominjam natanko, toda mati mi je pravila,
da sem bil nadloga Ïe od rojstva. Pri‰el sem prezgodaj
na svet; v svojih boleãinah je zaobljubila mati sebe na
svete Vi‰arje, mene pa v lemenat. Nikoli ni bila na sve-
tih Vi‰arjah, jaz ne v lemenatu. Kadar stori‰ obljubo ãlo-
veku, jo izpolni, ãe more‰; kadar pa jo stori‰ Bogu same-
mu, jo izpolni, ãe more‰ ali ãe ne; zakaj trda je kazen.
Spomnim se na stari dom, na zgodnjo mladost, na to
prelepo, vso s svetlimi sanjami prepreÏeno; in takoj se
zmislim na peã. Bila mi je visoka in ob‰irna planjava,
bila mi je zaveti‰ãe v samotnih otro‰kih sanjah. Tam
sem sedel ter sem Ïveãil palec desnice, kar ves dan. Las-
je so mi bili predolgi, zato mi jih je bila mati povezala v
ãop, ki me je ‰ãegetal na tilniku. Palec mi je nazadnje
obvezala z veliko in debelo cunjo, ki je bila gnusna.
Îveãiti nisem mogel veã in sem jokal; izpod solz pa sem
videl prostrano izbo, videl sem mater in oãeta, brate in
sestre, videl sem okna, neznansko ‰iroka in daleã za
okni, onkraj ceste, milo vabeãe mesarjeve klade. Tam se
je nehal ta prostrani svet.
5
Mesar je imel pred hi‰o visoko skladovnico napol

obtesanih hlodov. To so bile slavne mesarjeve klade,
na‰a radost in na‰e hrepenenje. Plezali smo po njih, lo-
vili se, prevraãali se in padali; sonce samo se je smejalo
na‰emu veselju. ·e zdaj ne vem, kako da so nas ne-
prestano in s toliko skrbjo podili s tistih lepih klad. »Ja-
nez je Ïe spet na mesarjevih kladah!« Seveda je in ãemu
bi ne bil? Stvari so na svetu, ki jih ãlove‰ka pamet tudi
z veliko teÏavo ne preudari do kraja. Zdelo se mi je, da
so nam teh klad nevo‰ãijivi stari ljudje, zato ker so pre-
nerodni in prepusti, da bi plezali nanje. NajbrÏ sem so-
dil prav.
Kmalu pa se mi je raz‰irilo obzorje od mesarjevih klad
do enajste ‰ole pod mostom; za dobrih sto korakov. Ob
vroãih poletnih dneh, ko Moãilnik usahne, ko je temno
Rétovje skoraj prazno in ko mila zelena Ljubija sanja
svoje tihe sanje globoko pod vrbami, upade Ljubljanica
za cel seÏenj in o‰abna Vrhniãanka je samo ‰e potok.
Ves levi del struge je sam bel prod, od sonca spaljen.
Takrat se priãne enajsta ‰ola pod mostom ter se neha ob
prvih jesenskih nalivih. Mnogokaj sem ‰tudiral v svojem
Ïivljenju, ali tako bogate in koristne uãenosti, kakor jo
daje svojim uãencem enajsta ‰ola pod mostom, nisem
zadobil nikjer in nikoli. Kak‰na ãuda preãudna hrani ta
goli, posu‰eni prod! Oãem, ki jih i‰ãejo, srcem, ki veru-
jejo vanje, se kaÏejo ãuda ob vsakem pogledu, ob vsa-
6
kem koraku. Polomljen, star lijak, obroã kolesa, preluk-

njana ponev, poãeni lonci, vilice s poldrugim klinom,
pipec brez roãnika — sam Bog nebe‰ki vedi, odkod se je
bilo vse to nabralo v Ljubljanico! Ali vsaka stvar posebej
je bila ãudo preãudno in je imela svoj vaÏen pomen.
·imãevemu Lojzetu se je celo posreãilo, da je na‰el de-
narnico; res ni bilo niã v nji, denarnica pa je vendarle
bila. âudes najveãje so bili kapeljni, ki so se skrivali pod
mokrim kamenjem kraj zadnjih rahlo pljuskajoãih
valãkov vode. Lovili smo jih z vilicami, z Ïeblji ali pa z
golo roko ter jih pekli na Ïerjavici kar tam v ‰oli, ki je
bila skrita neumnim oãem. Zgodilo se je ãasih, da je bila
glava osmojena, repek pa ‰e moker; toda bili so dobri in
soãni, kakor na sosedovem vrtu pobrana jabolka.
V ‰oli smo bili vsi gologlavi in goloroki, hlaãe pa smo
si zavihali visoko do vrh stegna, Nekoã sem v goreãem
hrepenenju po nadaljnji uãenosti za‰el malo preglobo-
ko v vodo. Nenadoma se mi je zazdelo, da jaham na
ogromnem zelenem konju naravnost proti sijajnemu
soncu. Nadvse sladka, brezprimerna sreãa me je vsega
prevzela in mislil sem, da sem cesar . . . Tedaj me je
zgrabila za lase neusmiljena roka ter me trdo zaluãala
na prod. Tam sem vztrepetal ter se buãno razjokal, sam
ne vem zakaj.
7
Jurãev hlapec me je bil potegnil iz vode. âe komu ni

pov‰eãi to ali ono, kar sem storil v poznej‰em svojem
Ïivljenju, naj se prereka s tistim hlapcem, ne pa z menoj!
8
II
E najsta ‰ola, Bog s teboj! Milo se mi stori, kadar se

spomnim nate, zibel Ïivljenja in spoznanja. Ko ãlo-
vek shodi, se mu odpirajo korak za korakom prostrani
svetovi, se mu razkrivajo, ga obsipljejo svetla bogastva.
Ozre se na siroma‰no zibel v kotu in oko mu je motno,
senca gre preko srca. —
Dali so me v ‰olo, v ono pusto, srepogledo, od vseh
strani zadelano, kjer ni ne sonãnega, belega proda, ne
razbitih loncev, ne luknjastih ponev, ne pipcev brez roã-
nika in kapeljnov ‰e celo ne. Same trde, ãloveku nera-
zumljive besede so tam in velike ãrke, na ãrno tablo za-
pisane.
Oblekli so me v novo obleko, ki mi je bila veliko pre-
ohlapna; oãe je bil zame obrnil in za silo prekrojil ob-
no‰eno nedeljsko obleko starej‰ega brata. Grenka je pot
do uãenosti. S teÏkim srcem sem se napotil proti ‰oli, s
teÏkim srcem in plaho slutnjo, kakor se napoti gre‰nik
do hudih sodnikov; in brat, ki me je vodil, se mi je zdel
kakor ãrn biriã. SveÏe jutro je bilo, ãisto nedeljsko, svet
je bil umit in poãesan. ·iroka in bela je bila cesta, Ïe po-
su‰ena; zelene loke na obeh straneh so bile ‰e rosne od
9
ponoãnega deÏja. Ena sama rumena luÏa je bila ‰e na

cesti, sredi mosta, ki drÏi ãez prijazni, globoko ‰umeãi
potok Klis. Ne vem, ali sem se bil zamaknil v svetlo
nebo, ali v temni potok; nenadoma sem leÏal z obra-
zom, z rokami in z nogami v tisti rumeni luÏi.
»Nesnaga nesreãna!«
Blatnega in kriãeãega me je vlekel brat domov. Tam so
takoj razsodili, da nikoli ne bom uãenjak. Objokan sem
se vrnil v ‰olo v svoji stari, zakrpani obleki. In vsi so rek-
li, da je to slabo znamenje. Koj drugi ‰olski dan sem
okusil sovraÏnost in ogabnost tuje uãenosti. Imeli smo
mlado uãiteljico; spominjam se, da je imela ãrne lase in
ãrne oãi ter bolno, rumeno polt. Poklicala me je po ime-
nu in me je vpra‰ala:
»Koliko je ena in ena?«
Vpra‰anje se mi je zdelo sme‰no in razÏaljivo hkrati;
kajti reãi bi bilo treba: »Koljk’ je ana in ana?« — in na-
dalje: ãemu izpra‰uje o reãeh, ki jih ve Ïe vsak otrok pod
mostom? Zato sem molãal.
Uãiteljica je poiskala prijetno prispodobo ter je vpra-
‰ala:
»Koliko je ena pomaranãa in ‰e ena pomaranãa?«
To drugo vpra‰anje se mi je zdelo ‰e veliko bolj ne-
spametno. Preden sem bil shodil, sem znal o veliki noãi
prav dobro ‰teti pirhe in pomaranãe, posebno tiste, ki so
jih dobili bratje. In zoprno mi je bilo, da so se ji vlekle
10
besede tako ãudno opolzko iz ust, kakor se vleãe med iz

satovja. Zato sem molãal.
Vsa nestrpna je vzkliknila:
»Kaj nisi nikdar jédelj pomaranã?«
Tisti »jédelj« me je udaril kakor s kladivom; nisem
vedel ne kako in ne kdaj — samovoljno mi je planilo z
jezika:
»Jedna jédelj — pomaranãa in jedna jédelj — poma-
ranãa sta dve jédelj — pomaranãi!«
In uãiteljica me je postavila v kot.
Tisto jesen se mi je prvikrat razodela nasilnost krivi-
ce. V poznej‰em svojem Ïivljenju sem nekoã poslu‰al
ubijalca, ko je stal pred sodniki. Izpovedoval se je ãisto
mirno in brez strahu. Ni tajil niti z besedo, da je ubil
ãloveka. Nenadoma ga je vpra‰al sodnikov eden, kam
da so izginile tiste tri krone, ki jih je imel mrtvi siromak
v telovniku, kakor je vedel krãmar. Takrat je ubijalec
zardel v obraz in vzkipel: »Kak‰ne krone? Jaz ne vem niã
o teh kronah!« Sodnik ni odnehal: »Ko je bil Ïe ubit, jih
ni mogel veã zapiti; na oni svet jih pa tudi ni vzel s se-
boj!« Tedaj se je zgodilo nekaj zelo ãudnega: ubijalec, ki
je bil povedal z mirno vestjo, da je ubil kr‰ãenega ãlove-
ka, je ob tistih ubogih treh kronah popolnoma podivjal;
zgrabil je stol ter ga zaluãal z vso silo med sodnike, da
so se bledi poskrili pod mizo, tre‰ãil je obadva paznika
ob tla ter kriãal, rogovilil in lomastil tako neznansko, da
11
so ga morali navsezadnje mukoma vkleniti in povezati.

Delal je oãitno krivico in se je oãitno izpovedal; krivice
delati si ni dal. —
Ob zaãetku ‰olske ure, ko smo odmolili, mi je ukazala
uãiteljica z osornim glasom: »Pojdi h gospodu naduãi-
telju!«
·el sem proti durim in sem ãutil na hrbtu, da gleda-
jo vsi drugi za menoj. S teÏkimi nogami sem stopal po
stopnicah in trepetaje sem ãakal, preden sem potrkal.
Bali smo se naduãitelja. Visok in rejen je bil, zelo gospo-
ski obleãen, ãisto belih, testenih lic, na mehkem nosu
zlate naoãnike; najbolj stra‰en pa je bil glas njegov: sla-
dek je bil, spolzek in mil, ãloveku pa so se ‰ibila kolena
pod vsako besedo.
Ko sem stal pred njim, me je premeril mirno in mrz-
lo izpod naoãnikov ter je izpregovoril s tistim glasom:
»Oj, sinko moj, zakaj si porezal mlada drevesa, ne-
dolÏna mlada drevesca ob poti? Kaj ne ve‰, sinko moj,
da je smrtni greh, porezati mlada drevesa ob poti, velik
smrtni greh zoper sedmo zapoved boÏjo?«
»Saj jih nisem!«
»Oj, sinko moj, zdaj pa ‰e taji‰, da si bil porezal mla-
da drevesa ob poti! Kaj ne ve‰, sinko moj, da je laÏ smrt-
ni greh, velik smrtni greh zoper osmo zapoved boÏjo?«
»Saj ne laÏem, saj jih res nisem!»
12
»âe jih ti nisi, kdo pa jih je, kdo je porezal mlada dre-
vesca ob poti?«
»Jaz jih nisem; ne vem, kdo da jih je!«
»Glej, kako si zakrknjen! âe jih sam nisi, ve‰ prav go-
tovo, kdo da jih je! Kdor utaji resnico, je laÏniveã! Le
pojdi, sinko moj!«
Iztegnil je belo roko in ‰el sem ihteã. Zaklenili so me
samega ãez poldne. Laãen nisem bil, toda hudo Ïalo-
sten. Vedel sem, da so bili porezali drevesca ob poti kraj
Lenarãiãevega vrta; pravili so, da je bil Ga‰perlinov, ali
videl ga nisem; in da sem ga videl, bi ne bil povedal, za-
nala‰ã ne.
Ko je zvonilo poldan, zamolklo, poãasi in dolgo, me je
nenadoma minila mehkobna Ïalost in vsega se me je
polastil divji srd. Tresel sem se kakor v vroãici, kriãal,
teptal z nogami, bil z drobnimi pestmi po klopeh, za-
luãal tablico ob tla, da se je razletela na drobne kosce,
razlomil pisalnik, raztrgal ves papir, kolikor sem ga
na‰el in dosegel; nato sem begal brez uma po ‰iroki izbi
vse do ene ure, nazadnje pa sem omahnil in zaspal.
Zaklenili so me ãez poldne tudi drugi dan. —
13
III
N avsezgodaj sem obãutil in izkusil Ïensko zapelji-

vost ter njeno izdajalsko hinav‰ãino.
Mati je imela vrhan pehar suhih hru‰k. Ali tisti pehar,
posoda vseh sladkosti, je bil zaklenjen v ogromni oma-
ri. âe se spomnim nanjo, se mi zdi veãja od marsikate-
re srednje visoke hi‰e.
Sama sva bila v izbi s sestro Lino; pogledala me je z
zami‰ljenimi oãmi in je rekla:
»Ko bi zdajle imela tisti pehar!«
»Ko bi ga!« sem vzdihnil.
»Zakaj bi ga paã ne imela,« je rekla ti‰je, kakor tja-
vdan.
»Saj je omara zaklenjena, mati pa imajo kljuã!«
Pomislila je.
»Pa vendar bi ga lahko imela, tudi brez kljuãa!«
Spreletelo me je ãudno, kakor strah pred grehom;
hkrati pa me je ‰ãegetalo sladko ob mislih na vrhani
pehar. Skoãil sem z zapeãka ter ‰el preiskavat omaro.
Stala je po‰ev v kotu in ni bila tesno prislonjena ob zid,
tako da bi ãlovek, ko bi se napravil majhnega, zlezel
14
zanjo; s teÏavo res, ali zlezel bi. Jaz pa sem bil droban, da
sem komaj razloãil svojo senco.
Sestra je ostala na zapeãku ter je gledala s sklonjeno
glavo in stisnjenimi ustnicami, roke uprte ob kolena.
»Zlezi zad!« je svetovala tiho. »Napravi se majhnega
in se splazi hrbtoma!«
Tako sem storil in bil sem v temi; spreletel me je ob-
ãutek, da sem strahotno sam.
»Potrpi malo, da izpregleda‰!« je svetovala dalje. Ali
‰e preden se mi je oko privadilo mraku, je ‰epnila stra-
homa:
»BeÏi!«
V trenutku sem stal mrzel in trepetajoã sredi izbe.
Nekdo je hodil s teÏkimi koraki po veÏi, nazadnje je
zaka‰ljal ter ‰el.
»Zdaj pa naredi brÏ, kar misli‰; zdaj je Ïe vseeno! Zle-
zi zad; tam na oni strani, kjer je pehar, je en Ïebelj od-
nehal; potegni ga ven, pa odsloni desko!«
Storil sem brez misli in volje vse, kakor je ukazala. âe
bi mi bila v tistem hipu rekla: »Pojdi na cesto in skoãi
pod voz!« — bi bil ‰el ter skoãil.
Odslonil sem desko, otipal pehar, zgrabil pest hru‰k
ter jih stlaãil v Ïep; nato ‰e eno in ‰e tretjo, tako da sem
imel obadva Ïepa nabasana. Ko sem spet prislonil desko
ter se izvil izza omare, sem bil zasopel in poten. ·la sva
s sestro za hi‰o, legla sva v travo kraj plota ter sva jed-
15
la. Ali nisva se spogledala ves ãas in tudi smejala se ni-

sva.
Tako sva se gostila dan za dnem, pod véãer, ko so se
drugi podili po »mesarjevih kladah«, ko je bila mati pri
sosedi, oãe pa v krãmi. Obãutek greha se je bil skoraj
popolnoma izgubil; Ïe sva se smejala ter govorila nebrz-
dano o svojem skritem poãetju.
Nekoã, v nedeljo po véliki ma‰i, je odklenila mati
omaro ter se je ãudoma zaãudila.
»Sama ne vem, kaj bi to bilo! Saj je bil vrhan pehar, da
so dol drãale, zdaj pa je Ïe kar do roba usahnil! Mi‰i jih
paã ne jedo, saj ni nobena obglodana!«
DrÏala je pehar z obema rokama ter se je ozrla po nas
vseh. Drugi so strmeli z velikimi oãmi in odprtimi usti,
sestra Lina je gledala v tla in je podrsavala z nogo, meni
je ‰el mraz od lic do nog in spet nazaj, poãasi in teÏko;
zdelo se mi je, da se izba maje in da je mati zelo velika.
»Kdor je storil, povej sam!«
Molãali smo; vseh nas je bilo strah, ne strah groÏnje,
palice ‰e manj, temveã neãesa neizrekljivega, daljnega,
silnega.
Izpregovorila je sama sestra Lina:
»Ta je bil!«
In je pokazala s prstom name.
Mati je postavila pehar na mizo. V lastni omotici sem
videl ãisto, da je prebledela.
16
·e je vpra‰ala:
»Kdo je bil?«
»Janez!« je rekla sestra Lina in mi je gledala naravnost
v obraz.
»Kako da si naredil, ‰e to povej!« je ukazala mati.
Noge so se mi tresle tako moãno, da nisem mogel
vstati. Odgovoril pa sem razloãno, da sem poslu‰al ãu-
doma sam svoj glas.
»Zlezel sem zad, potegnil Ïebelj ven, odslonil desko
in otipal pehar. Îe od torka, vselej pod véãer!«
Takrat se je zgodilo nekaj, kar me pre‰ine z neznano
grozo ‰e ob spominu. Mati me ni udarila, tudi ni rekla
Ïale besede; sedla je na klop, skrila je obraz v dlani ter
je zajokala, da so tekle solze izza belih prstov. —
Sestra Lina je bila natihoma smuknila iz izbe; jaz edi-
ni sem jo videl, kljub omotici in od boleãine slepim
oãem. ·el sem za njo poãasi, ker so mi bile noge zelo
teÏke. Napotil sem se naravnost za hi‰o; tam se je bila
skrila pod jasminov grm za plotom; rdeãa nedeljska ruta
jo je izdala. Pri‰el sem do nje, zgrabil jo za dolgo kito ter
jo vlaãil za seboj po vrtu. Ni kriknila ves ãas, ‰e zavzdih-
nila ne. —
V poznej‰em, prevar in bridkosti polnem Ïivljenju,
me je goljufala in izdala marsikatera Ïenska; Bog jim
greh odpusti, jaz jim ga vsem do zadnjega kraja. Toda
vseh uãenosti najgrenkej‰a uãenost je abecednik.
17
IV
N e vem, ãe se otroci po na‰ih krajih ‰e »pogovarja-

jo«. Mi smo se. Nobena ‰e tako buãna igra nam ni
dala toliko ãiste, globoke, skrivnostno svete rádosti, ka-
kor tisto polglasno pogovarjanje v mraku.
Tako je bilo zmerom, da sanja ãlovek toliko sijajnej‰o
luã, kolikor temnej‰a je noã okoli njega in v njegovem
srcu. Ni treba, da bi sanjal o samem nebe‰kem soncu —
sonce mu je lojeva sveãa, mu je dremotna luãka pred
podobo Matere boÏje. Beraã, ki nima, da bi si kupil kos
ãrnega kruha, sanja o silnem, nedosegljivem bogastvu;
ali tisto bogastvo nikakor niso prekmorski milijoni, tem-
veã je svetla desetica. Popotnik, ki gazi mrzlo Ïlomarico
po cesarski cesti, sanja o prijaznem domu, o zakurjeni
peãi, o veãerji na beli mizi; oj ne, on sanja o pasji kolibi,
o trdi slami, o skorji kruha.
Velikokrat sem bil zami‰ljen in Ïalosten, ko sem bral
o »sreãni mladosti«, o »zlatih otro‰kih dneh«. Tudi
meni se je Ïe zgodilo, da so se mi ponevedoma orosile
oãi ob spominu na zdavnaj minule ãase, na obraze, ki jih
ni veã, na kraje, ki so mi bili dragi. Ali resnica je paã ta,
da je svetla in hrepenenja vredna vsaka daljava, naj se
18
ozre ãlovek v preteklost ali v prihodnost. Vsake sanje so

porojene iz nezadovoljnosti, iz bridkosti, iz bede in
trpljenja; ne samo hrepenenje po jabolkih in pomaran-
ãah, temveã tudi tisto po ãisti lepoti in svetih nebesih.
Najlep‰e se je dalo pogovarjati pozimi, na veliki, topli
peãi. Zunaj je bila noã in mraz je ‰kripal skozi okna, izba
pa je bila polna sladkih pravljic, ki so nam ‰epetale na
uho ‰e ti‰je in milej‰e od samih na‰ih besed. Pa da smo
tudi vsi molãali, pa da se niti spogledali nismo, razumeli
bi se bili vse do kraja. Bilo je kakor skupna molitev in
kakor skupna pesem: ãe nas je sedem ali sedemdeset —
molitev je ena in ena je pro‰nja, pesem ena in en sam je
Bog. Nikoli si nismo bili tako blizu, tako bratje in sestre,
kakor ob tistih svetih urah. Sredi med nami je sedel sam
angel boÏji ter nam je pripovedoval o lepotah iz para-
diÏa; nam pa se je zdelo, da govore na‰e plahe ustnice.
Nikogar ni ob‰la niti za trenutek pregre‰na misel, da
bi ne verjel pripovedkam angelskim. Pogovarjali smo se
o veliki noãi. Blizu je Ïe bila in vedeli smo ãisto vsi,
kak‰na da bo na‰a velika noã: prazniki brez praznikov,
nedeljsko jutro brez pirhov in pomaranã, v srce muko-
ma zaklenjena bridkost, za peãjo pritajene solze. Vedeli
smo, da pride trda in neusmiljena, ali govorili nismo o
nji, ‰e mislili nismo nanjo. Pogovarjali smo se o drugi
veliki noãi, o tisti, ki je bila polna ‰umeãega sonca, pre-
‰ernega potrkavanja zvonov, di‰eãih, rumeno zapeãenih
19
kolaãev, rdeãih pirhov, svetlih pomaranã; mati ima na

glavi belo ruto in pogrinja mizo; mi sedimo po vrsti za
peãjo in gledamo; oãe sloni ob oknu, ba‰e si pipo in se
smeje . . . V to veliko noã smo verjeli kakor v Ïivega
Boga; tik pred nami je bila v vsem svojem sijaju. Res je
ni bilo tisto leto in tudi ne prihodnje in tudi ‰e tretje ne
in nikoli ne; ali ni je bilo moãi na svetu, da bi omajala
na‰o vero. Prav niã se nismo ãudili in niã nismo bili
uÏaljeni, da ni bila potrjena na‰a vera, da se niso dopol-
nile na‰e sanje; morda bi se bili ãudili, da se je zgodilo
po besedah angelovih.
Tam nekje v podlipskih hribih, visoko v samoti, stoji
pristava, ki ji pravijo Mavsarjev hrib. Le zdaleã mi je ‰e
ta hrib v spominu, troje pajãolanov je pred njim. Naj-
razloãnej‰e ga vidim takega, o kakr‰nem smo se pogo-
varjali. Sila razseÏen, bogat kmeãki dom; nizka, zelo dol-
ga, svetlo pobeljena in s slamo krita hi‰a, skednji in
ka‰ãe, hlevi in kozolci, su‰ilnica za sadje, pisan ãebel-
njak; in vrtovi, vseprostrani, z brega v dolino, iz doline
v breg, kolikor daleã je segel poÏeljivi pogled; jabolka,
bela in rumena, rdeãa in pisana, gladka in kosmata . . .
ãlovek ni vedel, kam bi pogledal, kje bi ugriznil. âebele
so ‰umele v ajdi, na nebu so prepevaje viseli ‰krjanci,
sonce je sijalo; razsmejal in razjokal bi se ãlovek, da bi
sam ne vedel zakaj . . . Na Mavsarjevem hribu smo
imeli daljno, prav daljno materino Ïlahto; mislim, da je
20
Ïe izumrla, ali pa se je preselila v Ameriko. Dom je bil

najbrÏ pust in Ïalosten in siroma‰en, ljudje sami skopi
in trdi. Spominjam se le toliko, kakor da bi videl pred se-
boj izrezek opra‰ene podobe. Troje bosih otrok je lezlo
trudoma skozi macesnov gozd po strmem blatnem bre-
gu nizdol. Lezli so globoko skljuãeni, teÏke malhe so
nosili preko rame, malhe polne jabolk. In vsi trije so jo-
kali naglas, brez solz, kakor troje mladih Ïivali. âemu da
so jokali, vedi sam Bog nebe‰ki. Najmlaj‰emu se je spo-
taknilo ob korenini, butil je ob tla, jabolka so se usula iz
ohlapno zavezane malhe; ko se je vzdignil, ni veã jokal
in tudi ni pobiral jabolk, ki so se kotalila blatna po
spolzki stezi; gledal je srepo predse in ãudno star je bil
v obraz. Pust in mrzel je bil gozd naokoli, od sivega neba
je pr‰il droben deÏ, globoko spodaj v dolini so se zbirale
velike rumene luÏe. Samo toliko vidim. Ali te podobe ne
maram. Lep‰i, razloãnej‰i in vse resniãnej‰i je oni Mav-
sarjev hrib, ki si ga je bilo samovoljno ustvarilo otro‰ko
hrepenenje . . .
Oj, otro‰ko! Kaj ni dvojno tvoje in vsako Ïivljenje vse
do groba? Eno na peãi, drugo v sijajni daljavi? Kaj so bile
vse tvoje ljubezni, kaj tvoja navdu‰enja in prijateljstva,
tvoje pesmi in povesti, tvoje misli in sanje vse do dana‰-
njega dne? Velika noã in Mavsarjev hrib! In kaj se ne
pogovarja‰ spet nocoj, kakor nekdaj, ko se smehlja‰ tem
svojih spominom in jih v vroãem srcu pozdravlja‰?
21
K o sem bil dovr‰il drugo ‰olsko leto, so me napravili

za ministranta. ·e zdaj se mi zdi, kakor da mi je bil
prepojil srce in du‰o tisti omamni vonj po Ïlahtnem ka-
dilu. Bil sem oãi‰ãen, vseh grehov za zmerom odvezan,
oltarju samemu posveãen. Nikoli poprej in nikoli po-
zneje nisem bil tako miren in sreãen kakor v tistem bla-
goslovljenem letu.
Ob novi ma‰i, ki jo je stregel mlad in lep gospod, sem
sluÏil za malega ministranta. Prena‰al sem debelo in
teÏko evangeljsko knjigo. Pot mi je lil curkoma po vroãih
licih; truden nisem bil toliko, toda laãen. Takrat smo
Ïiveli ob koruznem moãniku; jaz pa sem imel bistre,
vsega lepega Ïeljne oãi in imel sem bogate sanje.
Po ma‰i se je okrenil mladi gospod in se je sklonil k
meni, ker sem bil majhen.
»Ná ‰e ti!«
In dal mi je svetel gro‰, ãisto nov.
Do tiste ure ‰e nikoli nisem imel gro‰a v roki. O veli-
ki noãi ali o boÏiãu sem imel krajcar, premoÏenje, s ka-
terim sem natanko in skrbljivo ugibal, kaj da bi z njim.
Gro‰ je bil bogastvo, daleã onkraj ciljev in sanj. Dá se
22
sanjati o zlatih gradovih, dá o samih nebesih, o gro‰u

ne.
Prva misel v presilnem zavzetju je bila:
»Teci k materi . . . mati se bo sama razjokala ob toli-
kem ãudésu!«
Stopil sem iz zakristije na sonãno cesto. Tam, vse
okrog cerkve in ‰e globoko pod klanec so se vrstili ‰tanti
drug za drugim. Bahavo obloÏeni so bili z vsemi slad-
kostmi tega sveta; bele platnene strehe so veselo po-
frfotavale v toplem vetru. Kaj vse je bilo tam! âlovek,
poÏeli si, vzemi! Pomaranãe, rumene in soãne, kakor o
veliki noãi; pi‰koti, bonboni vseh sort, beli, rumeni,
rdeãi — kam bi posegla ta uboga roka? V veliki ‰katli so
bili dateljni, svetili so se rosni, vabili so, temno bakreni,
zapeljivi, pregre‰ni. Kak‰ni so paã dateljni v ustih?
»Saj ima‰ gro‰! Saj je tvoj ta gro‰, ki ga v pesti ti‰ãi‰!«
Sklonil sem se kakor pod udarcem; ko sem se ozrl
plah, ni bilo nikogar, da bi bil izpregovoril tiste hudodel-
ske besede. ·el sem dalje, po klancu nizdol; srce mi je
bilo teÏko in Ïalostno, kakor nikoli; in sonce samo ni veã
sijalo in ljudje so bili pusti in ‰tanti prazni.
Pod klancem sem se zaobrnil sunkoma. Tam je stalo
drobno dekletce v kratkem pisanem krilu; gledalo je
modro predse, z obema tenkima rokama je drÏala da-
telj, en sam datelj; meso je bilo rumeno in soãno kakor
23
med, kazalo se je dolgo, belo, navzdolÏ precepljeno je-

dro.
»Dajte mi dateljnov!« sem ukazal pred ‰tantom in
sem trepetal v omotici.
»Za koliko?« je vpra‰ala debela Ïenska in je posegla v
‰katlo z mesnato, potno roko.
»Za gro‰ . . . za ãisto nov gro‰!«
Ko sem tako odgovoril, se mi je zdelo, da je govoril za
mojim hrbtom nekdo drug, s ãisto tujim, globokim in
grdim glasom.
Dateljni so bili mastni, koj so se prijeli potne dlani.
Pokusil sem prvega; soãno, cukreno meso se je prijelo
tudi usten in zob. Izpljunil sem vse, gladko lupino, cuk-
reno meso in precepljeno jedro. Nato sem tekel po klan-
cu in ti‰ãal v pesti vso tisto nagnusno, mastno kepo, do-
kler jo nisem zaluãal v potok ter si umil obedve roki.
Nato sem legel v travo in sem molil, da bi umrl.
Mati jé koruzni moãnik, od dne do dne, od tedna do
tedna; morda Ïe veã ne ve, da je bel kruh kje na svetu in
jaz jem dateljne! Za gro‰ dateljnov, teh rumenih, cukre-
nih! Na srcu mi je leÏal kamen; teÏak je bil in stra‰en; in
‰e solz je bilo sram, da bi mi segle v oãi.
Pri‰el sem domov Ïe daleã po kosilu. Mati mi je pri-
nesla je‰prenja, ki sem ga jedel rad; komaj sem pokusil,
Ïe sem poloÏil na mizo leseno Ïlico, mrzel pot me je
oblil curkoma po vsem Ïivotu.
24
»Kaj ti je?« je vzkliknila mati vsa plaha. Nisem si je

upal pogledati, ker sem vedel, da bi takoj umrl, ãe bi
videl tiste oãi, ki so tako zvesto izpra‰evale, da se je ãlo-
vek izpovedal do kraja, ko sam ni vedel kako. Ali nagnila
se je k meni, vzdignila mi je obraz z obema rokama in
videl sem jo, vso belo, kakor od milosti boÏje obÏarjeno.
»Mati, joj, mati!«
Udaril sem s ãelom ob mizo in nisem vedel niãesar
veã. Ko sem se vzdramil, je bil materin obraz resen in
bolan.
»Povej!« je ukazala.
In izpovedal sem se, kakor pred izpovednikom in Bo-
gom samim.
»Dali so mi gro‰, ãisto nov, svetel gro‰. Pa vam ga ni-
sem prinesel, ‰e povedati vam nisem mislil, zapravil sem
ga po hudobnem, dateljnov sem si kupil! Niã ne bodite
jezni, saj bom umrl!«
Takrat se je zgodilo nekaj zelo ãudnega. Mati me je
prijela narahlo za obedve roki, ‰la je z menoj preko izbe
v kot pod razpelo, tam me je pokriÏala trikrat po vrsti.
»Ti moj fant!« je rekla. Nato je naglas zajokala, sam
ne vem zakaj.
25
VI
P ri nas doma ni bilo poboÏnja‰tva, ne tistega mrke-

ga, trdega, Ïidovskega, ki ne rosi v vdano srce lju-
bezni boÏje, temveã vtepa s palico boÏji strah. Bili smo
globoko verni; ne samo v meni, v nas vseh je ostal ter
ostane paã do konca dni skrit oltar, pred katerim daru-
jejo ãiste misli ob veselih in Ïalostnih urah. ·e pozno, ko
me je bila Ïe vsega opredla tuja uãenost, ko se mi je bilo
srce Ïe vse razbolelo od soparnega spoznanja, se je
mnogokdaj zganilo v srcu, kakor neizrekljivo sladek in
gorek spomin, kakor tiha otro‰ka molitev.
Med vsemi otroki najmanj poboÏni in najmanj brzda-
ni so ministrantje. Domaãa jim je cerkev, vsakdanja jim
je ma‰na ceremonija, tako da jih pretesna bliÏina oltarja
ne posveãuje, temveã pohuj‰uje. Poku‰ali smo vino, za
kelih namenjeno, jedli smo hostije; res da hostije ‰e niso
bile posveãene in ‰e ni bilo v njih telesa Kristusovega; ali
tega nismo vedeli in vendar nihãe ni obãutil greha. Bali
smo se meÏnarja, ne Boga. Podili smo se po temnem,
prostranem podstre‰ju ter lovili zaspane netopirje; potr-
kavali smo ob petkih lepo ubrano na vse tri zvonove, da
so se ljudje po Vrhniki ãudoma spogledavali; ãe se nam
26
je zazdelo, smo na slepo vero pozvonili z velikim zvo-

nom, kakor oznanja obhajilo bolniku; stare Ïenice so
drobile proti cerkvi, ‰epavi meÏnar je lomastil v zvonik
ter spotoma grmadil preãudne kletve. V vsem takem
poãetju je bilo samo ãisto veselje, greha niã. Katekizem,
ki smo se ga uãili v ‰oli, je imel komaj toliko veljave in
spo‰tovanja kakor abecednik. V srcih nam je bil napisan
vse drug in drugaãen katekizem; bil je svet im strog.
Tam so bili sami neodpustljivi in v nebo vpijoãi grehi,
taki grehi, ki jih ni poznal ‰olski katekizem. Ne bil bi
nikak‰en greh, ãe bi oklestil do zadnje mladike ves Ma-
jerjev vrt; ali bil bi v nebo vpijoãi greh, ãe bi zatoÏil
tovari‰a, da je klestil. Fantje imajo svojo posebno pravi-
co in postavo, nikjer priuãeno, od nikogar zaukazano.
Mislim, da jo je bil ustanovil za ãlove‰ko du‰o sam Bog
in da so jo ‰ele kasneje, v pohuj‰anih ãasih, izkvarili ãe-
merni pismarji in farizeji.
Posebna je bila na‰a vera, nikjer priuãena, od nikogar
zaukazana; ãisto ponevedoma je bila od vsega zaãetka
samovoljno vzklila v srcu ter ga jo vsega prepojila. Ne da
se razloÏiti z besedo te resniãne vere; ker vsaka vera je
nedopovedljiva, je brez glasu in brez telesa, kakor luã in
kakor ljubezen. Pri stari materi sem bral evangelij o trp-
ljenju Kristovem; prav niã obãudovanja in niã pohlev-
nosti in niã hvaleÏnosti nisem obãutil ob podobi trpeãe-
ga Boga; vsa globlja in ãistej‰a je bila moja vera: iz vse-
27
ga srca rad sem imel Krista, brez strahu in boleãine bi se

bil dal biãati namesto njega.
Stregel sem za ministranta ob polnoãnici. Mraz je
‰kripal in grizel do mozga. Vse, kar se je godilo tisto noã,
mi je daljno, so motne sanje. Domaã sem bil v cerkvi,
kakor na peãi, kakor pod mostom; tedaj pa se je maho-
ma vse spremenilo, odprla so se na steÏaj vrata nebe‰ka.
Ne od kora, iz daljnodaljnih krajev, iz samega paradiÏa
so se glasile svete boÏiãne pesmi; omamljive di‰ave so
segale v dno trepetajoãe du‰e; cerkev se je bila razmak-
nila, raz‰irila se do onkraj obzorja, do morja in ãez; in
vse je bila sama luã, da so me skelele oãi in da mi je ‰lo
na jok od radosti in sreãe. Ko sem se vzdramil, sem bil
v zakristiji; sedel sem na ‰irokem stolu, drÏal sem v roki
kos potice, gorke solze so me ‰ãegetale po licih in zeb-
lo me je.
Nevesel mi je spomin na prvo sveto obhajilo. Mno-
gokdaj in v mnogoterih oblikah sem Ïe pripovedoval o
tistem stra‰nem jutru, ali zdi se mi, da sem vselej pone-
vedoma in iz gole srameÏljivosti zatajil resnico. Napo-
til sem se navsezgodaj v ‰olo, iz ‰ole v cerkev. Hodil sem
brez misli in brez skrbi, kakor da bi ‰el v gozd po gobe.
Tiste molitvice sem znal gladko, da sem jih blebetal tja-
vendan, zraven pa mislil na Majerjeva jabolka. ·e pred
oltarjem se nisem domislil, da kleãim pred Bogom. Z
obema rokama sem drÏal veliko sveão; od sveãe so drka-
28
le debele vo‰ãene kaplje in s temi kapljami sem risal bel

kriÏ na ãrni hrbet tovari‰a, ki je kleãal pred menoj. Hudo
mi je ‰lo na smeh, ker so se tovari‰i drÏali, kakor da bi
imeli bonbone v ustih, po enega na vsaki strani; in poÏe-
lelo se mi je, da bi zaÏviÏgal. Tedaj sem ugledal kaplana
ãisto blizu, spremenjenega, neznanega; sveto svetal je
bil v obraz, pove‰al je oãi, na ustnicah je bila tiha moli-
tev; v desnici, mrtva‰ko bledi, je drÏal hostijo, klanjal se
je globoko in poãasi od ust do ust. Spreletel me je mrzel
strah, udarilo me je trdo na srce, da sem neveren, ne-
vreden, zavrÏen od zaãetka in na vekomaj. Samo ‰e troje
jih je bilo pred menoj; vstati sem hotel, nisem mogel. Ko
sem odprl usta, se mi je zazdelo v bolni grozi, da se
paãim v obraz Bogu samemu. Hostija se je prijela zob in
neba, trgal sem jo s suhim jezikom, da bi jo spravil v
grlo, ki je bilo tesno, kakor zaklenjeno. In ves ãas sem
molil v spla‰enih mislih: »O gospod . . . o gospod!« In
ves ãas mi je leÏala gora na du‰i: »Storil si boÏji rop,
zavrÏen si!« — Ko sem ‰el iz cerkve, sem se smejal in
sem klatil jabolka ob cesti: »Saj je vseeno — zavrÏen si!«
Tisti veãer se je zgodilo prvikrat, da sem pomislil, kako
bi kar na hitro konãal to Ïivljenje, ki je sojeno in obso-
jeno.
Nevesel mi je spomin na prvo sveto obhajilo, nevesel
na zadnje. Pri spovedi sem bil, duhovnik mi je dal odve-
zo, ‰e roko sem mu poljubil. »Da se mu le vÏgala ni, le
29
ne vÏgala od tega judeÏevega poljuba!« Zlagal sem se

mu bil, zatajil sem mu bil svoj greh, edini greh, ki me je
bil takrat do kraja oskrunil, omreÏil me vsega kakor
gnusen pajek. ·el sem od spovednice daleã stran, v tem-
no zati‰je ob krstnem kamnu, blizu vrat. Tam molijo
oãitni gre‰niki, ki niso vredni, da bi kleãali pred oltar-
jem. Pred oltarjem, razsvetljenim od nebe‰ke glorije, so
dobivali v dar telo Kristovo moji tovari‰i. Kristus sam je
‰el mimo v svojem rdeãem pla‰ãu in me ni pogledal.
Stopil sem na cesto in sem bil star.
30
VII
K o sem prvikrat videl smrt od blizu, se je nisem

prestra‰il; le motila me je, nekako v nadlego in
spotiko mi je bila. Umrl je stari oãe. LeÏal je na visoki
postelji siv in trd, ãrne muhe so mu sedale na oãi, na
splahnele ustnice. Nekdo je zaklical s ãudnim glasom, v
drugi izbi se je ropotoma prevrnil stol, oãe je planil k
postelji in je zajokal. Nikoli do tedaj ga nisem videl, da
bi jokal; bilo je samo suho, presekano ihtenje brez solz.
Nisem vedel, kam in kaj da bi; zunaj je deÏevalo curko-
ma; zalotil sem se ob neprijetnem obãutku, da mi je
zoprn tisti tihi ãlovek, ki leÏi na postelji in je ãisto mrtev,
pa ‰e zmerom gospodari v hi‰i, sega v misli in v sanje
same s ko‰ãenimi prsti.
Prav tiste dni sem imel sila teÏko in imenitno opravi-
lo. Oj angeli in sveti posli boÏji — tiste dni, ko je sedela
smrt za peãjo, so udarila nebesa peãat na tega mojega
Ïivljenja Ïalostno pismo! Prena‰al sem papirje iz izbe v
veÏo, iz veÏe na podstre‰je; grmadil sem v mislih silne
podobe, snoval in motal v ble‰ãeãem kolobarju slavno
zgodbo o Petru Klepcu. Mrtvec mi je bil napoti; povsod
31
sem ga videl, prerekal se z njim, kakor je bil trd in tih;

nazadnje sem se skril v tesno sosedovo kamrico.
Zgodbo o Petru Klepcu nam je bil povedal v ‰oli uãi-
telj; povedal pa jo je slabo, iz veselega junaka je napra-
vil cmeravo mevÏo. Ustanoviti in napisati je bilo treba
vse drugo, vse mogoãnej‰o zgodbo. Uãitelj je rekel, da je
Peter Klepec izrval drevo, zato da bi razkazal svojo moã
in svoje juna‰tvo. Kak‰na moã in kak‰no juna‰tvo pa je,
ãe ãlovek izruje drevo tam na lepem, ko mu tega ‰e tre-
ba ni? Kaj pa bi s tem drevesom? Ali naj si ga zatakne za
klobuk? Juna‰ko je in Petra Klepca vredno, ãe zamahne
z roko, da bi spodil muho, pa izpuli mimogrede kar ves
gozd, ves temni Raskovec ter se zaãudi: »A tako! Nikar
ne zamerite . . .« Ves se je spremenil Peter Klepec. Po-
gledal sem ga natanko in sem videl, da je cesar. Ni bil
veã irhasti Peter, temveã bil je cesar Janez, ki strahuje
svet in vojskuje brez nehanja svoje slavne vojske. V rav-
ni vrsti gredo po beli cesti fantje njegovi; ni jim kraja ne
poãitka; in vsi imajo dolge pu‰ke . . . Kam si se name-
ril, cesar Janez, ki so te bile kronale na‰e lepe, tihe misli?
Kadar se povrne‰, prinesi nam cekinov in lepih dni!
·e drugikrat in tretjikrat sem v tistih zgodnjih ãasih
videl smrt in sem se ji ãudil. Stopil sem nekoã kar tako
v sosedovo izbo. Mraãna je bila in prazna, di‰alo je po
vlagi. Sredi izbe je stala zibka, v zibki je leÏal otrok. Ten-
ke vo‰ãene roke so mirno leÏale na rdeãi odeji; lica so
32
bila rumena in zgrbljena, kakor usnjata; oãi so bile na

steÏaj odprte in ãisto bele. Mislil sem, da spi; ko sem ga
narahlo poboÏal po licih, sem videl, da je mrzel in trd.
»Mrtev je!« Sklonil sem se, pogledal natanko, poslu‰al
napeto; ni se ganil, ni dihnil. »Zares je mrtev!« ·el sem
poãasi iz izbe in sem se ãudil, kak‰ne stvari da se gode
na svetu. »Snoãi je ‰e vekal, zdaj pa je ãisto mrtev!« Na
cesti mi je pri‰la naproti soseda in me je vpra‰ala: »Kaj
pa Jurãek? Ali spi?« — »Ne spi!« — »Kako da ne?« —
»Saj je mrtev!« — Zgrabila me je za lase ter me tre‰ãila
v prah. Sedel sem tam zaãuden in zbegan in sem po-
slu‰al jok, ki se je razlegal prav gotovo dol do Moãilni-
ka in ki je bil ves podoben pasjemu tuljenju. —
Ko se je tretjikrat prikazala smrt mojim mladim oãem,
me je presunila z neizrekljivo grozo. Na cesarski cesti se
je bil spla‰il konj; penil se je, bu‰il v omotici z vso silo v
okovani drog voza, ki je stal pozabljen kraj poti. Krvavi
drob se je usul na tla. Îival se je vzpela na zadnje noge,
pene so ‰kropile iz odprtega gobca, oãi so buljile velike
in rdeãe. Nabrala se je gruãa ljudi, ki so kriãali in kleli vsi
vprek. Star hlapec, gologlav in golorok, je stal tik pred
konjem, gledal mu v gobec ter jokal naglas. Zahropela
je Ïival, ozrla se proti nebu. »Zdaj moli svojo zadnjo
molitev!« Presekalo mi je srce kakor s sekiro. Hlapec je
kriãal: »Tak dajte no, ljudje boÏji, tak dajte no!« Kaj da
je mislil, kaj da je prosil, ni vedel sam. Jaz pa sem vedel:
33
»Poljubite ga na penasti gobec, pokleknite predenj

trpeãega, lepo besedo mu dajte!« Zgrudil se je lepi konj,
kakor pod neusmiljenim udarcem, ‰e je sunkoma za-
okrenil glavo in se ni veã ganil. Tekel sem domov trepe-
tajoã, ihteã; tudi sam bi bil obleÏal v prahu, skril se, da
bi nikogar ne videl. —
Tiho gre smrt, tiho gre dekla boÏja. Spoznal sem jo,
ko ‰e ni bil ãas spoznanja. Kasneje se mi je sanjalo mno-
gokdaj, da sva sedela samá v zaklenjeni izbi. Pripovedo-
vala mi je, koliko da mi jih je bila Ïe vzela in zakaj.
»Spomni se, ‰e zadnji pajãolan odgrni, tja poglej, ko si
nosil ‰e zeleno krilce! Okusil si boleãino, da si bil potrjen
za zmerom, pripravljen na vse, kar si! DeÏ je bil, blato je
‰kropilo do kolen; pod ‰irokim deÏnikom te je nosila
mati v naroãju, nosila za drobceno belo krsto; v tisti
krsti je leÏal angel boÏji. Obãutil si me in si jokal, da se
je razlegalo po Klisu! Ali veã ne ve‰? Ali veã ne ve‰, kako
so ‰li, da si ostal strmeã in sam? Otrok, pomisli: prebrati
si moral abecednik smrti od zaãetka do konca, zato da
si bil vreden visoke ‰ole, zato da si brez strahu pogledal
svoji materi v tiho obliãje! Ne toÏi, milost ti je bila
dana!« —
O Bog, da bi ne bilo te visoke ‰ole, ki leÏi na srcu ka-
kor teÏka senca in neãe stran!
34
VIII
N ajlep‰a podoba mojih mladih sanj je bila Ljublja-

na. Vse se je razmahnilo, vse na ‰iroko razmaknilo
v prsih, kadar sem pomislil nanjo. Niso mi veliko pri-
povedovali o nji; sam sem si bil ustanovil podobo, ki je
bila sijajna brez primere. Bral sem paã tudi o cesarskem
Dunaju in o drugih velikih mestih, ‰e bolj daljnih in
tujih, ki so se sonãila tam nekje v praznini, onkraj sve-
ta. Ali to so bile zgolj pravljice, paã lepe, toda izmi‰ljene
in mnogo bolj neverjetne kakor prigode in juna‰tva Pet-
ra Klepca. Kolikor je bilo lepote v meni, kolikor svetlo-
be, z vso sem bil ovenãal in obÏaril Ljubljano.
In Ljubljana je v resnici bila, je Ïivela, ‰e prav blizu.
Ob jasnih dneh sem videl njen mili, topli odsvit Ïe z
vrha Svete Trojice. Mesto samo je zakrival oãem temni
hrib nad Logom, obãutilo pa ga je srce v ljubezni in
koprnenju.
Nekoã, na svetega Alojzija dan, je bila ‰olska sloves-
nost pri Sveti Trojici. Poglavitni del slovesnosti so nam
bili ‰truklji in ãe‰nje: vse drugo, ma‰a, petje in pusti
govori, nam je bilo le v nadlego. Uãitelj mi je bil napisal
dolgo pesem na ãast Mariji Tereziji; pesem se mi je zde-
35
la na vso moã priskutna, ali nauãiti sem se jo moral.

Postavili so me bili na visoki zid kraj cerkve. Poletno
sonce mi je bodlo s tisoãerimi razbeljenimi bucikami v
oãi; videl nisem niãesar drugega nego eno samo silno,
vesoljno svetlobo, ki je lila v mogoãnih valovih od ljub-
ljanske strani. Mislil nisem na pesem; ne sli‰al ne razu-
mel nisem nobene tistih suhih, ãudno smolastih besed,
ki so prihajale ãisto ponevedoma iz grla preko vroãih
usten. Edina moja misel je bila Ljubljana. Iz svetlobe se
je vzdigala v vsem svojem ãeznaturnem blesku. In sebe
samega sem videl tam, v Ïivljenju polnem ãiste lepote,
same dobrote, ljubezni in sreãe; ne veã, nikoli veã v tem
hudem Ïivljenju, ki se v samoti preliva iz bridkosti v
bridkost.
Vzdramil me je moj lastni molk; moj glas mi je bil
kakor tenka bela nit med Ljubljano in menoj, ki se je
nenadoma pretrgala; ozrl sem se prepla‰en po ljudeh, ki
so stali v ãrnih gruãah tam spodaj ter tleskali ob dlani.
Neka gospa, ki je bila napol skrita pod ‰irokim rdeãim
slamnikom, deÏniku podobnim, je rekla naglas:
»Tega pa dajmo v Ljubljano!«t
Nekdo me je prijel od zadaj krog pasu ter me je posta-
vil na tla. Poznal nisem nikogar veã. Od tistega trenut-
ka se je vse in za vselej zaokrenilo v meni; oni, ki je bil
poprej, se je raztopil v niã; namesto njega je Ïivel, govo-
36
ril in sanjal vse kdo drug, ki mu ‰e zdaleã ni bil podoben,

‰e v lice ne; modrej‰i je bil in moãnej‰i, ali vesel ni bil.
Hrepenenje mi je zagrenilo srce, napolnilo ga je z zla-
ganim bogastvom, s cekini, ki so bedeãim oãem velo
listje. Zamrzelo mi je Ïivljenje, kakor je bilo; nikogar veã
nisem maral, ne matere, ne oãeta, ne bratov in sester;
oduren sem bil in hudoben, studil sem se sam svoji po-
dobi, kakor da bi se neprestano gledal v ogledalu. Naj-
bolj zagnusila pa se mi je ‰ola; zeblo me je v tisti veliki,
beli izbi, zeblo pod belim, sladkotnim obrazom uãitel-
jevim, ki je predel svoje cukrene besede, kakor priliz-
njen maãek. Rekli so, da sem bolan. Zares so me poloÏili
v posteljo in tam sem leÏal teden dni ali koliko, ne vem.
Ko sem se nekega veãera vzbudil, je stala ob postelji sta-
ra mati in je drÏala v roki priÏgano sveão, tisto pisano,
v klobãiã zvito, kakor jih prodajajo po boÏjih potih. Pri-
‰la je mati, zajokala je naglas, udarila staro mater po
roki, da je padla sveãa na tla ter ugasnila.
»Kaj bi rad?« me je vpra‰ala.
»V Ljubljano bi rad!« sem rekel in sem zaspal. Ko je
zjutraj belo sonce posijalo v izbo, sem bil zdrav. Nezna-
na sladkost se mi je prelivala po telesu; ãisto sam in na-
skrivaj sem vedel, da se je bila moja du‰a, ki so ji odpr-
te ceste na vse strani, do kraja sveta, samovoljno prese-
lila v Ljubljano in da je tam Ïivela svoje posebno Ïivlje-
nje, ki temu ubogemu telesu ‰e ni bilo dodeljeno.
37
Jeseni tistega leta, na vernih du‰ dan, smo se napoti-

li po »pré‰ce«. »Pré‰ce« so okrogli koruzni hlebãki, ki jih
peãejo kmetje otrokom, da z dobrim delom olaj‰ajo
trpljenje du‰am v vicah. Naprtili smo si malhe preko
rame ter se napravili zgodaj na pot. Ko smo bili na ce-
sarski cesti, Ïe daleã zunaj Vrhnike, se je nebo spustilo
globoko na máh in na hribe in priãelo je tiho rositi.
Rumene luÏe so se nabirale na poti, zrak je bil poln vla-
ge in plesnobe, na srca je legla mrka utrujenost; molãali
smo. Ne vem, kako dolgo smo romali; hi‰e ni bilo Ïe
zdavnaj veã nobene, in ko sem se ozrl po samoti, sem
spoznal strahoma, da smo bili za‰li v nepoznane kraje.
·e smo ‰li dalje, ‰li, dokler nismo omahnili od ãuda, od
veselja in groze.
Pred nami na obzorju se je belila Ljubljana in nad Lju-
bljano je sijalo sonce. Kakor visoko vzpet iznad moãvir-
ja, povi‰an v sam nebe‰ki sijaj, je bil tam svet. Strmeli
smo zamaknjeni v luã, ki ni bila zemeljska, ni bila na‰a.
Bose noge so se nam udirale v blato, tresli smo se od
mraza, teÏko smo nosili polne malhe; ali v srcu je bila
misel:
»V Ljubljano, naravnost v to luã, za zmerom!«
In odgovorila je druga misel, grenka in temna:
»Kako bi v to lepoto, mi iz moãvirja! Kam bi, zasopli
in blatni, popotni beraãi!«;
38
Ko smo se vraãali, nam je bilo vsem na jok; ne spo-

gledali se nismo ne izpregovorili besede. —
Napol v sanjah sem takrat obãutil, kar sem kasneje, v
trdih dneh, prepozno spoznal: vso neizprosno nasilje
hrepenenja, ki vzdigne ãloveka zategadelj, da ga zvi‰ka
tre‰ãi ob tla, ko je bil iztegnil roko, da poseÏe po zvez-
di.
39
IX
· ola je bila moj najhuj‰i sovraÏnik. ·e zdaj sem take

misli, da so za zmerom zavrÏene in izgubljene vse
brez‰tevilne ure, ki sem jih zehaje predolgoãasil na ogo-
ljeni klopi, pred uãiteljem, ki ga nisem maral. Uãitelj mi
je bil zoprn edinole zato, ker je bil uãitelj. âe bi se bil
pogovarjal z njim doma ali na cesti, bi ga imel najbrÏ od
srca rad. Priskutnost ‰olska je bila v ozraãju, je bila v
vzduhu, ki je smrdel po plesnobi, po cmakasti zapove-
di: »Roke na klop!« So‰olci, tudi moji najljub‰i prijate-
lji, so se mi zdeli v ‰oli ãisto izpremenjeni, komaj da so
prestopili prag; di‰ali so po plesnobi, v obraz so bili ble-
dikasti, ãemerni in hinavski. Morda sem bil tako izpre-
menjen tudi sam. Dobrega tovari‰a sem imel, ljubezniv-
ega, blagega fanta; ko je stopil iz ‰ole, je raztrgal in raz-
cefral na drobne kosce vse ‰olske knjige ter jih pomen-
dral v blato.
Kar me je veselilo in modrilo, ni smelo biti v nobenem
stiku s ‰olo. Knjiga, ki mi jo je priporoãil uãitelj, je izgu-
bila takoj vsako veljavo; bral sem jo, ãe sem jo brati
moral; kajti Ïe je di‰ala po plesnobi. Imel sem grd obãu-
tek, da je ‰ola z vsemi svojimi pritiklinami ena sama
40
velika krivica, ki je nihãe ni bil nala‰ã postavil na svet,

temveã je kakor podedovan greh, od vsega zaãetka po-
nevedoma storjen in od roda do roda neusmiljeno kaz-
novan. Jeãa in prisilna delavnica klestita odraslo drevje,
‰ola pa krivenãi, pretvarja in paãi voljne mladike, tako
da jablan ni veã jablan, temveã zopernaturna spaka.
Kdor je bil kdaj okusil jeão, sanja ‰e v poznih letih vzdi-
hovaje o zaklenjenih durih, o trdi postelji, o samotnih
noãeh; ãlovek sanja o zdavnaj preboleli bolezni; najhuj-
‰e pa so ‰olske sanje, ki preganjajo siromaka do sivih las
in do smrti.
Bela cesta, polje in gozd, skriti lazi in dremotni gaji —
tam je Ïivljenje, posuto s pisanimi sanjami, kakor loka s
cvetjem. Pozdravljen, tihi Moãilnik, ti kapelica vrhni‰ka!
Koliko sanj poãiva v tvojem naroãju! Niso pokopane, ne
spe nevzbudno; pozdravijo me smehljaje, ‰epeãejo mi
ljube besede, kadar jih pokliãem. Nerazloãne pesmi so,
zdavne melodije, ki jih je bil ãlovek poslu‰al v onem
prej‰njem Ïivljenju in ki ãasih ponoãi zapojo v du‰i. Ko-
maj zasli‰im tiste pesmi, stoji pred mano, ‰e ob spominu
trepetajoãim, nadzemeljsko lep obraz, stoji Ïenska.
ârno je obleãena; bela, ozka lica so preÏeta s svetlobo in
toploto, kakor da gori v njenem srcu tiha luã. Ustnice so
stisnjene, tenka grba je med obrvmi, rjave in rosne oãi
gledajo zami‰ljeno. Ni strogosti na obrazu, mirna, vda-
na milina je, odsvit veãerne zarje, ki je ‰e trepetala viso-
41
ko gori na poboãju sivih skal, nad dremajoãim, hladnim

Moãilnikom. Ozrla se ni name — kako bi paã? — ‰la je
dalje z nesli‰nimi koraki. Zaskelela me je v srcu nezna-
na boleãina; ali kakor je bila silna, ne izpustil bi je bil,
jokal bi za njo in bi jo klical.
Povsod sem videl njeno podobo; najveãkrat sem
mislil nanjo v ‰oli, s tisto poboÏnostjo, kakor misli jetnik
na svetlo, visoko sonce. Uãiteljev glas, plesnobni vzduh,
zategnjeno, nosljajoãe blebetanje so‰olcev, solzave,
mrkogledih naukov polne povesti iz berila — vse je ka-
palo neprestano, kakor gnusne ãrne kaplje v ãisto poso-
do mojih sanj; prav tako mi je bilo, kakor da bi mi ob
lepem dnevu curljala rumena luÏnica v ãevlje.
V onih ãasih se je zgodilo z menoj nekaj neznanega,
kar mi je du‰o s trdo silo potisnilo k tlom. Zapazil sem,
da so moje sestre tudi Ïenske; pogled mi je uhajal k
njim, radoveden in plah, poln sramu in gnusa. Zdelo se
mi je ogabno in pregre‰no, da so Ïenske. Videl sem
Ïenske povsod, na polju, na cesti, v cerkvi, kakor da je
bil sam hudi duh zaãaral moje oãi, da niso ne iskale ne
ugledale drugega niãesar veã. Videl sem jih nage, brezs-
ramno razgaljene. Zavedal sem se v svoji grozi, da ni
zunaj kje ta ãrni greh, da je v meni samem. Kadar sem
v tesni samoti, v boleãini in strahu prosil usmiljenja,
sem klical tisti beli obraz; in prikazal se je blag, od veãer-
ne zarje obÏarjen.
42
Komaj da sem ‰e mislil na sijajno Ljubljano; mislil

sem edinole na beg; ali v Ljubljano, ali na cesarski Du-
naj, ali kamorkoli, samo da bi ‰e spomina veã ne bilo na
to gnusobo, ki ji pravijo Ïivljenje. Bil sem sam, zaklepal
sem verno svoje misli, ne bil bi jih razodel ‰e ogledalu
ne.
Mati mi je rekla »spetka«, to pomeni blizu toliko,
kolikor »skisana mevÏa«. Napravila se je ter ‰la z menoj
k zdravniku, staroverskemu padarju. Tlesknil me je z
debelim prstom po glavi ter me je pogledal osorno od
vrha do tal.
»Kaj pa bi s tem fantom? Nikar ga ne gonite v ‰olo, saj
tako ne bo Ïivel; ves krmeÏljav je in spetkast!«
Pomislil je, nazadnje pa je rekel:
»Kak‰nemu vrtnarju ga dajte, kak‰nemu vrtnarju!«
Mati me je zgrabila pod pazduho ter me je potegnila
sunkoma iz padarjeve sobe.
Zveãer tistega dne sem se napotil v Moãilnik in ‰e
dalje, v globoko Rétovje. Molãal je ãrni gaj; pod vrbami
je v svojih lepih sanjah ‰epetala Ljubija; ali njeno ‰epe-
tanje je bilo ti‰je od molka samega. Legel sem v rosno
travo, gledal v zvezde, ki so mi, bele in vesele, ãudeÏno
poplesavale pred objokanimi oãmi.
»Ne v Ljubljano, prav nikamor ne! Vam, zvezde, to
visoko nebo, meni ta rosna trava, meni pusti grob!«
43
Jokal sem kar tako, brez razloãne misli, brez hude

boleãine. Nisem ‰e zaspal, ko se je dramilo kraj mene Ïe
vse polno sanj.
Vrtnar sem bil. Ne premeril bi svojega vrta ne na to
ne na ono stran, ãe bi hodil dan hoda.
Takih cvetic ne rodi zemlja; utrgal sem jih bil na nebu,
kar izmed zvezd, ob beli stezi, ki drÏi do Rima.
In ona je bila vrtnarica, lep‰a od same Matere boÏje.
44
K aj so ‰trbonclji? Jaz jim ne vem uãenega imena. ·tr-

bonclji so tiste zgodnje modrikaste, nadvse sladke
in tako drobne slive, da ãasih niso veãje od trnovk in da
jih stisne‰ po dvanajst v eno pest. Zdaj imam raj‰i jabol-
ka in breskve; v onih dneh, idealov polnih, pa so mi bili
‰trbonclji sad paradiÏa. Ah, bili so mi Evin sad, zaãetek
greha in pogubljenja. Naklatil sem jih bil vrhano peri-
‰ãe, in ko sem jih za plotom, v senci varuhinji, pozobal
vse do kraja, sem jim zloÏil pesem na ãast.
Tako se je bila priãela moja trnova pismarska pot. Ne
spominjam se veã, kako da sem bil ‰trbonclje rimal; ali
zdeli so se mi rimanja vredni in rimal sem jih. Snov ni
bila poetiãna, vsaj ne po nazorih in naukih poetov
samih. Ali mlad ãlovek je nepokvarjen in ne opeva Lav-
re, ki je ne pozna, temveã ‰trbonclje, ki jih ljubi. ·ele
kasneje, ko oblati ãloveka Ïivljenje, ko ga zastrupi
hinav‰ãina, zaãne zaradi tolaÏbe lagati samemu sebi ter
opevati Lavro, kadar si poÏeli ‰trboncljev.
Pesmi, ki so bile v ‰olskem berilu, so se mi gnusile vse
od kraja do konca. Za vsako se mi je zdelo, da jo je bil
svojim paglavcem napisal Tiãek, tisti stari, hromi Tiãek,
45
ki je v starodavnih ãasih s ‰ibo vtepal vrhni‰kim samos-

rajãnikom abecednik in katekizem. Vsaka ‰olska pesem
je imela na koncu riman repèk, ki je bil ãisto podoben
uãiteljevemu kazalcu: »Roke na klop!« Otroci, o katerih
sem bral, so bili sila poboÏni in potuhnjeni; ãe bi take-
ga sreãal na cesti, bi ga naklestil nala‰ã, samo da bi se ‰e
malo bolj cmeril, kakor je bil Ïe tako ves zacmerjen. Ko
sem bral povest o pridnem Janezku in hudobnem Mih-
cu, sem bil z vsem srcem za Mihca; bil je fant, Janezek
pa mevÏa. Pesem o mravlji in kobilici mi je bila enkrat za
vselej prignusila mravljo; podobna se mi je zdela stari,
brezzobi, skopu‰ki teti, ki zaklepa v skrinjo svoje ples-
nive krajcarje; toda kobilica mi je bila vesel godec, ki
prepeva pod boÏjim soncem, kakor mu je bilo dano, in
se ne meni prav niã za dolgi uãiteljev kazalec.
Vse nekaj drugega in drugaãnega so bile knjige, ki
sem jih bral doma; bral pa sem vse, kar sem razumel in
ãesar nisem. Zdelo se mi je ãasih, da gledam skozi paj-
ãolan, ki ga ni moãi odgrniti. Tam zadaj se gibljejo sen-
ce, ki govore svoj jezik, mislijo svoje misli, Ïive ãisto svo-
je Ïivljenje. Resniãni ljudje so, ali vendar popolnoma
drugaãni od mene, kakor da bi imeli svoje domove na
luni ali na soncu. Tesno mi je bilo, ker nisem mogel do
njih tako blizu, da bi jih otipal. S trepetajoão radostjo, s
ãudom in strahom, vse hkrati, sem bral lepo povest o
»desetem bratu«. Dvomil nisem kar niã, da se je vse tis-
46
to, kar je bilo tam napisano, po resnici vr‰ilo. Ali kje se

je vr‰ilo, kje so tisti ljudje, vsi obÏarjeni od svetlobe,
neznane nam ubogim, po teh pustih krajih tavajoãim?
Nekoã sem se bil napotil iz Moãilnika ‰e dalje, na ono
stran proti Rétovju. Sonãen dan je bil; goste vroãe svet-
lobe toliko, da bi ãlovek razprostrl roke, vzdignil se in
plaval v nji. Zdelo se mi je celo, da podrkávajo sonãne
kaplje ob vejah, ob deblih ter kapajo tiho v zeleno tra-
vo. Zasenãil sem oãi z dlanjo in pogledal onkraj ‰irokih
voda, v migljajoãi sijaj. Po beli stezi, posuti ne s peskom,
temveã z goreãimi biseri, je poãasi prihajala Ïenska, tudi
sama vsa belo goreãa, kakor da bi luã ne sijala nanjo od
nebes, temveã od samih njenih lic, iz razÏarelih oãi, od
belega slamnika in od metuljega oblaãila. Od te strani je
prav tako poãasi prihajal moÏ in se je nameril ãez mostiã
na ono stran. Tudi on je bil ves bel; gologlav je bil in
Ïarki so se poigravali v njegovih p‰eniãnih kodrih. On-
kraj mostiãa na biserni stezi sta se se‰la; koj sta se objela
in poljubila, nato sta, obadva bela, ‰e zmerom svetla,
tiho utonila v senco. Legel sem v travo in sem trepetal;
ãudeÏno razodetje me je bilo vsega pre‰inilo.
»Saj so tisti ljudje, tu pred menoj so, vse krog mene
hodijo, govore in ljubijo; le te moje zastrte oãi jih ne vi-
dijo, le ta moja blodna pamet jih spoznati ne more! In
vse, kar je napisano, je res; le daleã je, predaleã za te
uboge noge, ki ne smejo nikamor!»
47
BliÏje so mi bile mahoma tiste gladke, sladke vzdihu-

joãe pesmi, ki sem jih bral v »Zvonu«. Tako govore tisti
belo goreãi ljudje, ki se poljubujejo na bisernih stezah in
v skritih sencah. Tako vzdihujejo. Ali ãemu vzdihujejo,
ko so vsi v belih oblaãilih paradiÏa, in kako je mogoãe,
da to svoje vzdihovanje veÏejo v tako sladke besede, ki
cingljajo kakor zvonãki? BliÏji so mi bili ti zvonãki, ali
boÏali so le uho, srca niso presunili, ãeprav se jim je Ïelj-
no odpiralo na steÏaj.
Kajti vse druga je bila moja edina in prava pesem, tis-
ta, ki jo je bil nebe‰ki Bog od vsega zaãetka vsadil v moje
srce in v srce vsakega ãloveka. Kadar sem ob mraku
leÏal v travi in gledal v zvezde, so kapali tenki, svetli
zvoki moje pesmi od zvezd, kaplja do kaplje. Rado bi
jim bilo odgovarjalo srce v razloãnih, ljubeznivili bese-
dah; ali moglo ni tedaj, ni moglo kasneje in nikoli ne bo.
V tisti globoãini, kjer je radost bolest in bolest radost,
tam, kjer je bil Bog izpriãal veãnost ãlove‰ke du‰e, tam
je molk. —
Nekoã, ko sem Ïe dremal in je bila v izbi tema, se je
oglasila mati ‰epetaje in je rekla oãetu:
»âemu pa mu nosi‰ takih knjig, ki niso zanj?«
»Naj bere, da bo vsaj brati znal; saj ne razume!«
Nato sta umolknila. Jaz dolgo nisem zaspal in vroãe
mi je bilo po vsem telesu.
»Kje je tisto, kaj je tisto, ãesar ne razumem?«
48
XI
S laboten sem bil, preveã zasanjan, preveã samovo-

ljen, za hlapãevsko delo neporaben. Mesec dni ali ‰e
ne sem bil za pastirja pri sosedu, ki mi je dal za plaãilo
obilen kos kruha na dan. Krave so uhajale v deteljo in v
hosto; pozabil sem nanje, leÏal sem v travi pod tepko in
gledal oblake, ki so beli in beÏni leteli preko neba. Moje
pastirovanje je bilo brÏ pri kraju. Nato so me hoteli na-
praviti za vrtnarja . . . Mili Bog, da bi se bilo zares tako
zaobrnilo! Kod bi danes plavala moja barka? ·e tam pod
vrbami, v hladnem Rétovju, po tihi, zeleni Ljubiji; od
tenkih listiãev, od proÏnih mladik bi rosile name sonã-
ne kaplje, poslanci nebe‰ki. Moje srce bi bilo ãisto, moje
Ïivljenje brez zlega; oboje bi bilo kakor veãerna molitev
otroka. Morda je bilo potrebno, da se je zgodilo dru-
gaãe, presoditi ne morem; bilka na senoÏeti ne ve, ãemu
da je bila potrebna njena prezgodnja in nasilna smrt. —
Vse do zadnjih dni mi je bila moja selitev v Ljubljano
kakor bajka, ki se bo nazadnje zares dopolnila, ali ‰ele
tam nekdaj v daljni veãnosti, komaj upanju in strahu
dosegljivi. Tudi pozneje se mi je se mnogokdaj primeri-
lo, da se mi je zdela stvar, ki je trdo posegla v moje Ïiv-
49
ljenje, toliko bolj daljna, kolikor imenitnej‰a in kolikor

bliÏja je bila, dokler ni stala v vsi svoji strahoti tik pred
menoj preseneãenim. Ljubljanska bajka je bila nenado-
ma resnica, daljna misel je bila utele‰ena in ni bila veã
lepa.
Ob uri slovesa spozna ãlovek ãloveka, vidi mu globo-
ko v oãi, kakor nikoli poprej. Ob uri slovesa sem spoznal
ljudi, ki so mi bili bliÏnji, spoznal sem kraj, v katerem
sem Ïivel. Ugledal sem ljudi, ki sem jih paã poznal Ïe
zmalega, pa se mi je zazdelo, da jih vidim prvikrat. Ka-
kor da so vsi prej spali, okamneli, neÏivi, pa so se ma-
homa zaãeli gibati, zaãeli hoditi, gledati, smejati se,
govoriti naglas. Tako blizu in tesno sem Ïivel med njimi
in v njih, da jih nisem ne videl ne ãutil; zdaj, ko se je
napela nit med nami in je bila Ïe skoraj presekana, sem
jim na steÏaj zastrmel v obraz. In bilo mi je, da so me
tudi oni sami bili ‰ele pravkar spoznali, da me gledajo
‰ele zdaj, kakor jih gledam jaz, in da ‰ele zdaj govore z
menoj po ãlove‰ko. Nekaj prav posebnega, nerazumlji-
vega me je sila teÏilo: da sem delal vsem tem ljudem kri-
vico Ïe od zaãetka, da sem jih Ïalil, ko mi niso nikoli sto-
rili zlega. Planili so mi na srce grehi, ki se jih prej nisem
zavedal, ki so se mi zdeli zgolj pre‰erne ‰ale, vesele za-
bavljice. Debela, solzava ‰tacunarka mi je dala vsako ne-
deljo velik ‰krnicelj bonbonov, zato ker sem »tako po-
boÏno molil«; za plaãilo sem jo s frãade farne cerkve
50
obmetaval z netopirjimi odpadki. In tista poboÏna mo-

litev je bila bogokletstvo; kadar sem se pred oltarjem
okrenil do ljudi, sem gledal po svetni‰ko; kadar pa sem
jim pokazal hrbet, sem se paãil, zato da se je sosed-mi-
nistrant smejal ter je bil nato v zakristiji zlasan. Na vsaki
moji besedi, na vsem mojem nehanju je bila pega, je bil
greh. âasih, ko sem kleãal v spovednici, nisem vedel, kaj
da bi povedal. Moje Ïivljenje in ravnanje se mi je zdelo
nedolÏno in ãisto, kakor njiva tam na Klisu. Zdaj sem
obãutil v grozi, da je bila vsaka bilka greh, na tisoãe,
brez ‰tevila. Poglavitni greh pa je bila nehvaleÏnost.
Ne samo ljudem, tudi krajem sem bil nehvaleÏen;
domu in cesti; polju, gozdu, nebu samemu, soncu in
zvezdam. OÏivelo je vse; cesta je izpregovorila, polje je
zapelo. ·el sem v Moãilnik, v zibel moje ljubezni in sem
strmeã in osramoãen poslu‰al njegovo oãitanje: »Dal
sem ti sanj, kaj si mi dal zanje? ·e videl me nisi, ne me
poboÏal z vdano mislijo!« — ·el sem ãez klanec k Sveti
Trojici; podobe kriÏevega pota so gledale name, gleda-
la sta name velika angela na proãelju. »Tod si hodil; ka-
dar si stopil, kamor si se ozrl, kakor si dihnil, vselej si
sprejel boÏji dar; kdaj si molil zahvalno molitev, ãe s
srcem ne, vsaj z ustnicami?« — Oãitala mi je cesta, oãi-
tala sta mi loka in potok; ‰e na mesarjeve klade sem se
spomnil in na enajsto ‰olo pod mostom. Kar sem po-
gledal, ãesar se domislil, je zadobilo vse novo Ïivo lice,
51
je govorilo z menoj vse drugaãe, vse bolj razloãno; gluh

sem bil, le v sanjah sem poslu‰al zamolklo ‰epetanje;
vzdramil sem se in budne besede so bile preglasne, bo-
lele so me in bal sem se jih.
Ves tisti ãas, vse tiste Ïalostne, zbegane poslednje dni,
polne nemira in zastrte bojazni, je leÏala na moji du‰i
koprneãa Ïelja po odpu‰ãanju, po tolaÏbi, po ljubezni-
vi besedi. ·e kamen na cesti bi bil ogovoril ter bi ga pro-
sil, da mi poreãe: »Pojdi z veselim srcem in kmalu se
povrni!« — Hodil sem tod in ondod, begal vse kriÏem,
kakor sila zaposlen, in nisem vedel, kod in ãemu da sem
hodil. Obãutil sem, da sem bil nekaj zamudil, nekaj po-
zabil, nekaj nadvse vaÏnega in imenitnega. Takrat si
tega obãutka nisem mogel razloÏiti in tudi utegnil ni-
sem, da bi si ga razlagal. ·ele kasneje, prav kmalu kas-
neje me je v najhuj‰i bridkosti presunilo: »Niãesar nisi
videl, nikogar nisi ljubil, nisi Ïivel; samopa‰en si se bil
zaklenil v svoje puste misli!«
Na predveãer poslednjega dne sem sedel ob oknu ter
bral ‰e enkrat tisto lepo poglavje v »Desetem bratu«,
kjer roma junak mladeniã, poln upanja, priãakovanja in
tihe bojazni skozi senãni gaj proti novemu, neznanemu
domovanju. Pot se mi je zdela podobna tisti, ki se vije z
Vrhnike proti bistri‰kemu gradu. PoloÏil sem knjigo na
okno, ves truden od nemira, bolan od priãakovanja.
52
Ustne so mi bile suhe, v Ïelodcu mi je leÏalo kakor ka-

men; pa nisem bil ne laãen ne Ïejen.
Mati je stopila v izbo; spominjam se, da je vselej od-
prla duri tako tiho in obzirno, kakor da je pri‰la k nepri-
jaznemu sosedu.
Ko me je pogledala z objokanimi, zapaljenimi oãmi,
mi je prerezal srce oster noÏ naravnost poãez.
»Niãesar nisi videl, nikogar nisi ljubil!«
In nikoli dotlej mi ni bilo udarilo na du‰o s tako trdo,
neusmiljeno silo, da sem zavrÏen gre‰nik. —
53
XII
Z nanec mi je pravil, kdaj in kako da je bil spoznal

svojega oãeta. Ob mrtva‰ki postelji. Oãe je leÏal
tam, ãrno obleãen, v lica bel in trd ali nenavadno lep,
ves pomlajen. Desno oko je bilo zatisnjeno, levo pa na-
pol odprto; skozi ‰pranjo, izpod gostih ãrnih vejic je gle-
dal obli rob rjave punãice, gledal Ïivo in naravnost v
vsakogar, kdorkoli je stopil v izbo in kjerkoli je stal. Sklo-
nil se je sin k oãetu in v tistem trenutku je bil v lica prav
tako trd in bled. Napol odprtega oãesa pogled mu je
rekel mirno in ljubeznivo: »Poglej me zvesto, ki me ‰e
nikoli nisi videl!« In sin je spoznal, da se je bila prelila
gorka kri oãetova do zadnje kaplje na brezãuten kamen.
—
Na predveãer moje selitve v Ljubljano je stopila mati
ãez prag in mi je pogledala v lice; v tistem samem po-
gledu sem spoznal njo, ves svoj dom in svoje Ïivljenje
od rojstva.
Kar je bilo do tega trenutka, je bilo Ïivljenje v zraku,
v vetru, v sonãni luãi, med zvezdami, v pesmi ‰krjanca
in v vonju ajde, vsepovsod je bilo, samo ne med ljudmi,
samo ne doma med ãrnimi stenami. Zdaj, v enem sa-
54
mem pogledu, v enem samem hipu je bilo mahonia vse

razodeto, nasilno, neusmiljeno.
Dolgo je stala mati na pragu, ali pa se mi je dolgo zde-
lo; in me je gledala naravnost kakor gleda sama smrt ali
sam Bog. Iz mojega presekanega srca ni bilo besede, ko-
maj da je nepriklicana ‰inila preko suhih ustnic:
»Saj ne maram v Ljubljano! Mati, saj ne maram!«
Nenadoma je bil njen pogled ves drug, ves miren,
kakor da se je razgledavala po cesti.
»Zdaj bo‰ veãerjal!«
Stala je v izbi, ozrla se ‰e naokoli, kakor da bi hotela
reãi nekaj drugega, nekaj resniãnega. Nazadnje je rek-
la ‰e enkrat tako tiho, kakor da je mislila vse nekam dru-
gam:
»Zdaj bo‰ veãerjal!«
In je ‰la; tako, kakor gre mati, ki je zvest suÏenj svo-
jih otrok: tiho in plaho.
Vse mi je bilo odkrito, planilo je v stra‰ni goloti pred
oãi.
»Nikogar nisi ljubil; ‰e matere ne, ‰e nje ne, te svetni-
ce!«
Da bi vsaj ne bila rekla: »Zdaj bo‰ veãerjal!« Kajti re-
kla je s to besedo: »Veãerjal bo‰, jaz ne bom; mojo kri in
moje solze bo‰ veãerjal!«
55
Spoznanje me je grobo sunilo ob tla. Ugledal in za-

sli‰al sem tik pred seboj stvari, mimo katerih sem hodil
prej slepec in gluhec.
»Kar béÏi!« je reklo v meni.
Kar béÏi iz teh krajev trohnobe in smrti! Kajti vse, kar
je bilo — trohnoba in smrt! Na vsakem koncu kruha
materina solza; v vsakem pogledu tiho oãitanje; z vsako
besedo grenek vzdih. Îivljenje, od ure do ure, od dne do
dne, od vekomaj do vekomaj, zmerom enakomerno, vse
to Ïivljenje suÏenjska milo‰ãina, mimogrede ob jarek
vrÏena! In ‰e za to milo‰ãino hvali Boga, hvali ga za ta
koruzni moãnik!
V teh grenkih mislih pa je bil Bog sam s svojo ljubez-
nijo.
Svoje najbliÏje, ki sem jih do tega hipa komaj zdaleã
poznal, sem ugledal nenadoma v topli, jasni, ljubeznivi
luãi, da bi jih po vrsti objel in poljubil ter jih prosil od-
pu‰ãanja. ·ele ob Ïaru ljubezni zagleda ãlovek vse mno-
go‰tevilne ãrne pege na svoji du‰i. Nobena ne ostane
skrita, nobena ni pozabljena, niti ena se ne da za zme-
rom izbrisati. Spovednik odpu‰ãa grehe in daje odvezo,
srce samo pa ne odpusti nikoli in niãesar, pozna edinole
v nebo vpijoãe grehe, »ki ne bodo odpu‰ãeni ne na tem
in ne na onem svetu«. Srce ima svoj poseben katekizem;
kar je v ‰oli in v cerkvi smrtni greh, je srcu vesela prigo-
56
da; toda smrtnih grehov, ki jih verno zapisuje srce, ni v

‰olskem katekizmu.
Pil sem v zakristiji ma‰no vino iz keliha; to ni bil greh,
srce ga ni zapisalo. Veãerjal sem in nisem pomislil na
mater, ki je sedela zunaj na pragu in ni veãerjala; to je bil
smrtni greh.
In ‰e to praviãno srce samo je polno hinav‰ãine; ‰e
sodnik je gre‰nik. Kadar zapisuje grehe, mu je to zapi-
sovanje milo in sladko opravilo; prijetne solze toãi ob
svoji lastni praviãnosti. Spoznanje nehvaleÏnosti me je
bolelo do krvi, ali ob tisti boleãini se mi je stresalo vse
telo v sladkem drgetu. Kajti greh mi je bil pokazal lepo-
to, ki sem jo Ïalil, dobrotnost, ki je nisem ljubil.
Veliko prenese ãlovek, to vem sam; par konj bi ne
zvleklo tovora, ki ga nosi na pleãih Ïe otrok. Ali da se dá
trpeti toliko in tako dolgo, kakor je trpela moja mati, je
bil ãudeÏ, ki si ga ‰e zdaj ne morem natanko razloÏiti.
Îena je devetkrat moãnej‰a od moÏa, mati pa devetkrat
devetdesetkrat. âe bi bil rekel svoji materi, da naj mi za
ped odmakne Ljubljanski vrh, zato ker preveã ti‰ãi na
Moãilnik, bi ga bila najbrÏ zares odmaknila. Bog daje
materam ãudne uganke. Na primer: kako bi se pripra-
vilo kosilo za osmero ljudi, ãe ni gro‰a v hi‰i in ãe ne da
‰tacunar niti soli na upanje? Kosilo je na mizi. Skrivnost-
no gre Ïivljenje dalje od dne do dne in se ne ustavi. Str-
ma in grapava je pot, teÏek je voz; na vozu sede otroci,
57
osmero jih je; jedó in pijó, smejó se in kriãé; mati je

vpreÏena; ãe bi se odpoãila, ãe bi stopila prepoãasi, bi ji
‰vrknilo preko skljuãenih pleã: »Hej, potegni!« Tam kje
pod visokim klancem omahne. Omahne in umrje. In ‰e
umreti jo je sram; zdi se ji, da je storila krivico tistim, ki
so Ïiveli od njenega Ïivljenja. —
Dolgo v noã nisem zaspal. Oãe in mati sta bedela. Oãe
je ‰ival mojo obleko, mati je gladila in spravljala moje
perilo. Vroãe in zatohlo je bilo v izbi.
»Naj bi ‰el raj‰i za hlapca!« je rekel oãe. Mati je mol-
ãala.
Ko sta upihnila luã, je Ïarko zasvetil mesec skozi
okno; tako bela in sijajna je bila meseãina, da bi bil la-
hko bral ob nji. Vedel sem, da bo treba zgodaj vstati,
zato sem zatisnil oãi, da bi zaspal. Kadar jih nisem kli-
cal, so potrkale sanje same na trepalnice in toliko jih je
bilo, da sem izbiral med najslaj‰imi; ali kadar sem jih
vabil in prosil, ni bilo glasu od nikoder. Pusto in teÏko
mi je bilo srce.
Okrenil sem se, da bi zastrl okno, ker mi je sijala rezka
meseãina ‰e skozi trepalnice. Ugledal sem mater, ki je
kleãala ob svoji postelji. V meseãini je bil njen obraz bel
in ãist, kakor od kamna. Tudi ona se je ozrla name.
»Kaj ne spi‰?«
»Ne morem!«
58
Vstala je, stopila k meni ter me pokriÏala; koj nato

sem zaspal. Ko sem se ob rani zori vzdramil, sem imel
lica vsa mokra od solz. —
59
XIII
K arkoli je ãlovek kdaj mislil in obãutil, ne izgine brez

sledu. Tiste ‰tiri stene, med katerimi je Ïivel en sam
dan ali deset let, so na gosto popisane z njegovo pisavo;
kadar se vrne, spozna pisavo, razloãi besede in je maho-
ma tisti, kakor je bil. Noben vzklik ne izgine, noben
vzdih, nobena solza in noben smehljaj. Roka boÏja pi‰e
sproti povest ãloveka, kle‰e jo v kamen.
âe hodi‰ po cesti, po kateri si romal pred zdavnimi
leti, ‰e v zgodnji mladosti, cveto ob vsi poti spomini,
tako Ïivi, da se nekdanja ura ponevedoma zlije z zdanjo;
‰e si tisti, kakor si, in hkrati si tisti, ki je bil. Boleãina
prej‰njih dni se zdruÏi z ono, ki jo nosi‰ s seboj — smeh-
ljaje se objame dvoje lepih sestra. Minola in zdanja brid-
kost je v smehljaju ublaÏena, umirjena, od velikonoãne-
ga sonca obÏarjena.
Vsa pokrajina ob cesti, ki drÏi z Vrhnike v Ljubljano,
je posuta s spominskim cvetjem, kamorkoli se ozrem. Z
mojimi besedami me pozdravljajo zeleni holmi na levi,
na desni prepeva moje pesmi prostrani mah. ·e vsak
kanton kraj ceste je moj prisrãni prijatelj ter mi pripo-
veduje vesele in Ïalostne zgodbe.
60
To je bila prva pot.

»Vstani!« sem zasli‰al glas iz daljave.
Mati je stala kraj postelje, pogledal sem jo ves pre-
stra‰en.
»Kaj Ïe?«
Zgodnje jutro je bilo, jesensko jutro, megleno in hlad-
no. Truden sem bil, razmuãen, rad bi spal.
»Kaj Ïe?«
Vse veselo priãakovanje, vse pre‰erno zaupanje, vse
sanje o velikem Ïivljenju, vse se je do kraja raztopilo v
rosi jesenskega jutra. Du‰a se ti je bila koprneãa, ponos-
na in pogumna vzdignila do ble‰ãeãega vrha gore; ko
zasli‰i‰ zvonki ukaz: »Pojdi!« — omahne‰ in trepeãe‰:
»Kaj Ïe?«
Di‰eãa kava je bila na mizi, zraven skodelice bel kruh.
Oblaãil sem se poãasi in zlovoljen. SveÏe perilo se mi je
zdelo mrzlo in trdo, novo oblaãilo preohlapno, teÏko in
nerodno. Sam sebi sem bil tuj in grd, kakor da sem bil ‰e
koÏo in misli in srce preoblekel. Oni drugi je bil tam pri
Sveti Trojici in v Moãilniku in v Rétovju; ta, ki sedi v
novi obleki za mizo in pije di‰eão kavo in lomi bel kruh,
nima ne radosti ne Ïalosti; zavrÏen kamen je. âisto na
dnu je kljuvalo neprestano in hitro, so ‰epetale besede,
ki so bile tako plahe, da si niso upale klicati naglas. âe
Ïivi osat ob kolovozu, kako da bi kamen ne Ïivel?
Voz je ropotaje ustavil pred hi‰o.
61
»Ali bo kaj?« je poklical voznik.

Cule so bile pripravljene.
»Pojdimo v boÏjem imenu!« je rekla mati.
Toliko, da smo si segli v roko z oãetom, z brati in ses-
trami; takega nismo bili vajeni, tudi ne da bi se poljuba-
vali, se lizali ter se cmerili za vsak niã. Kar je, to je; vse
drugo bodi zaklenjeno in se ne prikaÏi nikomur! Drevo
ne stoka in ne vpije, ãe mu seka‰ vejo za vejo od Ïivega
debla; ‰e ne umrje ne vselej.
Voznik je bil drobnikast, zmerom v dve gube sklju-
ãen, hudo godrnjav ãlovek; rekli smo mu Striãek. âe ‰e
Ïivi, mu daj Bog doãakati sto let in ãez; ãe pa je umrl, mu
izlij usmiljena roka ob vsaki sedmini ãa‰o vina na grob!
Marsikdaj je capljajoãega ‰tudenta ob slabem vremenu
za vbogajme stlaãil med cule in Ïaklje.
Zadnja potnika sva bila; voz je bil do kraja naloÏen in
nabasan, voznik je pognal.
âudo boÏje — Vrhnika, ti gosposko, nedeljsko dekle,
kako si daljnolepa! Jaz, ki sem ves tvoj, sem te gledal s
‰iroko odprtimi oãmi, videl pa te nisem nikoli; ‰e zdaj te
gledam, kakor da bi se mi ble‰ãalo, kakor da bi le zdaj pa
zdaj, migljaje in trepetaje, zablisnil tvoj beli sijaj iz dalji-
ne!
Ko se je zibal voz poãasi in ropotaje skozi trg, se mi je
zdelo, da se vozimo po ãisto tujem kraju. Cerkev svete-
ga Lenarta sem pogledal zaãuden, kakor da se je bila
62
‰ele v tistem trenutku vzdignila iz tal ter se plaho stisnila

pod klanec. Cesta se mi je zdela zelo ‰iroka in kakor za
procesijo pometena; hi‰e so bile visoke, bele in tihe. Na
obeh straneh so molãali vrtovi, do vrha ograjeni in
zastraÏeni, da bi jih ne motil nevreden popotnik ‰e z
neãistim pogledom ne. Kdo se izprehaja tam po samot-
nih gredah, pod brezkonãnimi sencami?
Na du‰o mi je takrat legla Ïalost, ‰iroka in tiha, kakor
to ravno polje. Bila je njiva, ki jo je Bog kasneje bogato
posejal; bila je odprta shramba, ki jo je Bog do vrha na-
polnil; bil je zaãetek poti, ki se je po klancih in niÏinah
in samotah vila brez kraja . . . Kadar se spomnim na
tisto voÏnjo, me zgrabi boleãina, ki ji drugaãe ne maram
dati besede. Vrhni‰ki otrok bi ne smel po svetu, bi ne
smel med tuje ljudi. Îe navsezgodaj se ga drÏi tisti oklep
o‰abnosti, samozavesti in vsegavednosti, ki mu dela
nerodo ob vsakem koraku in vse Ïive dni. Milost boÏja
— pod tem donkihotskim oklepom trepeãe nebogljen
otrok! Pre‰ernost njegova je kakor slovenska pesem, ki
se smeje naglas, zato da bi zatajila ihtenje.
Je pa davi slanca pala

na zelene travnike,
je vso travco pomorila,
vse te Ïlahtne roÏice . . .
Pa kaj io nam, ki smo Vrhniãani!
63
Tra-la la-la la-la lom . . .

Zgrudil se je vitez v juna‰kem turnirju. »Umrl je
moÏ!« Kaj ‰e — umrl je otrok! Odprite vizir — kri je Ïe
ãrna in trda, na golih licih pa se ‰e niso posu‰ile sol-
ze! —
Vso pot nisva govorila z materjo nobene besede, gle-
dala sva obadva naravnost. Poãivali smo skoraj pred
vsako krãmo; konja sta zavila kar sama ter se ustavila,
kjer je bilo treba.
»Pe‰ bi ãlovek prej pri‰el!« so se jezile Ïenske.
»Pa bi bile ‰le pe‰!« je rekel Striãek.
Îe se mi je zdelo, da sli‰im zamolklo buãanje, ki se
bliÏa in je zmerom silnej‰e. Kamen, ki je bil v mojem
srcu, se je zganil, da me je zabolelo. Kar nenadoma so se
vzdignile tik pred nami ogromne hi‰e, begali so ljudje
vse kriÏem, zasopli in brezumni, jadrno so drãali vozo-
vi na vse strani, ‰iroko zevajoã, nagnusno hropeã nas je
pogoltnilo mesto, meni prestra‰enemu neusmiljeno in
grozno v svoji ãrni brezmejnosti.
»Nazaj, mati, nazaj!«
Nikoli veã!
64
XIV
K o sem pisal prvo poglavje teh spominov, nisem na-

meraval niã vi‰jega kakor prijetno zabavati sam
sebe in ‰e koga drugega poleg. Hotel sem ogrniti svoji
zgodnji mladosti haljo Pierrotovo. Ali koj sem zaãutil, da
bi tako ravnanje ne bilo spodobno. Zazdelo se mi je, da
imam Ïivega otroka pred seboj, da ga boÏam po ku‰-
travih laseh, mu gledam v velike, svetle oãi in govorim
po domaãe z njim. Prvo in poglavitno, kar otrok zahte-
va od tebe in kar mu mora‰ dati, pa je spo‰tovanje. Ka-
dar se ti zdi otro‰ko poãetje nespametno in brezkorist-
no, tedaj premisli, da se zdi otroku tvoje poãetje ‰e
mnogo nespametnej‰e in brezkoristnej‰e. In otrok se
moti malokdaj, veãkrat se moti‰ ti, starec, ki si Ïe po-
huj‰an in nagnit.
Kakor sem spoznal, da mora o svoji mladosti spo‰t-
ljivo govoriti, kdor se noãe zaniãevati sam, je bilo delo
teÏko, se mi je beseda uprla. Spo‰tovanje ne prenese no-
bene laÏi ne zavijanja, ‰e pretiravanja ne. Najhuj‰e je, da
tudi ne prenese prikrivanja. Bilo pa bi treba nadãlove‰ke
moãi, nadãlove‰kega samospoznanja, bi bilo treba ne-
usmiljenja do sebe, da bi ãlovek do celega razgalil svo-
65
jo du‰o pred svetom, da bi jo pokazal v neÏni rasti, raz-

kril najtanj‰e korenine svojega bitja, otipal brez sramu
in brez strahu vse zgodnje kali poznej‰ih zmot in gre-
hov. Tolike moãi jaz nimam, niso je imeli moÏje, ki jim
do kolen ne seÏem.
Jean Jacques Rousseau je imel po‰teno namero, da bi
pokazal ljudem svojo mladost tak‰no, kakr‰no je videl
sam. V tej svoji nameri pa je ravnal kakor nepremi‰ljen
oãe, ki v nagli jezi zgrabi otroka za lase in ga tre‰ãi ob
tla, nato pa ga pobere, ga objame in poljubi ter se cme-
ri z njim. Naprtil je svoji ubogi mladosti toliko razliãnih
grehov, kolikor si jih je le mogel izmisliti, nazadnje pa je
vse te grehe z globoko uãenostjo razloÏil in opraviãil.
Ob njegovih samoizpovedih obide ãloveka tisti obãutek,
ki je za pisatelja najstra‰nej‰a obsodba: ne verjame mu.
Zadnjiã sem bral v rokopisu ob‰irne samoizpovedi
Janeza Trdine. Tega moÏa povzdiguje visoko nad nas
vse velika in lepa ãednost, ki je nihãe ni imel in nima v
toliki meri kakor on, tista ãednost, ki je pravo merilo za
ãloveka in umetnika; ime ji je odkritosrãnost. Brezobzir-
no praviãen je bil do sebe, usmiljeno praviãen do drugih
ljudi. Noben pisatelj ‰e ni bil tako poklican in sposoben,
da sam razkaÏe svoje Ïivljenje. Ali kazi ga, da nikoli ne
more zatajiti starokopitnega ‰olma‰tra, ki hodi po sve-
tu in ponuja lepe nauke, kakor Ribniãan re‰eta. V svo-
jem Ïivljenjepisu daje zelo pametne in zelo stroge nauke
66
svoji lastni mladosti, ãasih ji celo s palico poÏuga. Zato

se mi zdi, da podoba te mladosti ni ãisto resniãna, da jo
je bil popaãil ‰olma‰ter.
âe se je takim moÏem roka tresla, ko so risali svoj
obraz, kako bi se ne tresla meni? Ko sem pregledal ta
poglavja, sem se zaãudil nemalo: Kdo je to? Kaj sem
zares jaz? Ali ni le moj ubogi Jure, ki je hodil po drva v
Blatni dol? Ali ni moj nebogljenec Marko, ki je nesel
teÏki kriÏ pred procesijo? Ali ni moj sirotni idealist Pe-
ter Novljan iz hi‰e smrti? âe so se rodili iz mene vsi ti
nesreãni, zmerom zami‰ljeni, prezgodaj dorasli otroci —
kaj ni tedaj njih lice moje lastno in pravo lice? âemu ‰e
Ïivljenjepis?
Odgovor na taka vpra‰anja je lahek, vesel pa ni: No-
velist ne more pisati o svojem Ïivljenju. âe je kaj prida,
je vsaka novela kos njega samega, kaplja njegove krvi,
poteza na njegovi podobi. Objektivne umetnosti ni in je
ne more biti, dokler je umetnost delo in dih ãloveka.
Kdor je umetnik, kle‰e v kamen od zaãetka do konca
sam svoj obraz. In verno misli, da je bil izklesal podobo
Venere ali Mojzesa. Pa mu ukaÏi: »Izkle‰i, umetnik, ‰e
svoje lice!« Roka se mu bo tresla, podoba ne bo resniã-
na. Ali bo presvetla, ali bo pretemna, resniãna ne bo in
nikoli ne more biti. Zato ne, ker je ãloveka strah pred
samim seboj. In ta strah je poglavitni izvirek vsake
67
umetnosti. Umetnik je tisti otrok, ki poje v gozdu, da bi

ne skoprnel od strahu. Ne i‰ãe se — u‰el bi si rad.
Tudi ko bi ãlovek imel tisto moã in tisti pogum, da bi
sam posegel v globoãino svojega bitja — do dna bi ne
segel, ker dna ni. Prepad se odpira do prepada, brez kra-
ja. Vsaka misel je blisk iz veãnosti, je hãi in mati legijo-
nov. âe si jo za silo vkoval v besedo, ‰e legijone vkuj!
Drugaãe podoba ne bo popolna in resnica bo laÏ.
S po‰tenimi oãmi gleda‰ na svoje Ïivljenje, rad bi ga
pregledal in prevozil do zadnje ‰tacije. Strahoma spo-
zna‰, da ni nikjer te zadnje ‰tacije, da se vozi‰ v veãnem
kolobarju. Izpovej se ‰e tako vestno in verno, zmerom ti
bo v srcu kljuval grenki oãitek, da si bil nekaj sila vaÏne-
ga pozabil povedati; ne le nekaj vaÏnega, temveã celo
najvaÏnej‰e, tisto poglavitno stvar, zaradi katere edine
si se bil napotil k spovedniku. Ah, in kadar se izpove‰ ‰e
tega greha, obãuti‰ iznova, da tudi ta ni bil tisti veliki
greh; kakor gora vzraste drug za njim.
Napi‰i po vesti in veri, kako si Ïivel, kaj si videl, kaj si
mislil in govoril en sam dan. âe hoãe‰ biti tako odkrito-
srãen, da bi ne povesil oãi pred samim Bogom, bo‰ pi-
sal do groba zgodovino tistega enega dne. In razodel
bo‰ tolike strahote, da bodo ljudje najprej tebe kamnali,
nato pa drug drugega. In ãe bo kateri ostal, bo od pre-
velike radosti skoprnel ob nezasli‰anih lepotah, ki si mi
jih bil razodel.
68
Take in ‰e huj‰e misli so mi zagrenile to delo, dokler

mi nazadnje niso izpulile peresa. Le nekaj mi je ‰e na
srcu. Nekdo je rekel, da si pi‰em nekrolog, nekdo drug
pa mi je kar oãital, da si pojem slavo ‰e ob Ïivem telesu.
Na nekrolog za zdaj ‰e ne mislim in tudi mislil ne bom
vse do tistega dne, ko se mi bodo zagabile Ïenske in se
mi bo ustavilo vino; slavo pa sem Ïe od nekdaj raj‰i dru-
gim pel nego sebi. Zdi se mi, da bi bilo koristno, ãe bi
vsak ãlovek oãitno povedal o svojem pravem Ïivljenju
vse, kar more. Nikakor ne zato, da bi se razkazoval po
vlaãugarsko, tudi zato ne, da bi pisal povesti ljudem v
pouk in zabavo, temveã edinole, da se razgleda sam po
prostranih poljanah svoje du‰e, da sega mukoma in tre-
petoma iz prepada v prepad svojega bitja, da i‰ãe dna.
To pa je tudi vzrok, da bom kljub vsem pomislekom
in dvomom, ki sem jih razloÏil, kdaj pozneje ‰e nadalje
pisal te mladostne spomine. Morda kmalu, morda ãez
dvajset let, ãe mi jih Bog da ‰e toliko doãakati.
69
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-167-3
70

Ivan Cankar - Moje Življenje PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Ivan Cankar - Moje Življenje PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

MOJE ÎIVLJENJE BESeDA BESeDA

N edavno je »Slovenska matica« razpo‰iljala po

Vsaka mladost je polna sreãe in radosti, sijajnega sonca

tih in v grenkih urah pogleda ãlovek nanjo s tujimi,

bila preãudno bela, tudi teta Micka je bila vsa bela in na

Mesar je imel pred hi‰o visoko skladovnico napol

kem koraku. Polomljen, star lijak, obroã kolesa, preluk-

Jurãev hlapec me je bil potegnil iz vode. âe komu ni

E najsta ‰ola, Bog s teboj! Milo se mi stori, kadar se

ponoãnega deÏja. Ena sama rumena luÏa je bila ‰e na

besede tako ãudno opolzko iz ust, kakor se vleãe med iz

so ga morali navsezadnje mukoma vkleniti in povezati.

N avsezgodaj sem obãutil in izkusil Ïensko zapelji-

la. Ali nisva se spogledala ves ãas in tudi smejala se ni-

N e vem, ãe se otroci po na‰ih krajih ‰e »pogovarja-

ozre ãlovek v preteklost ali v prihodnost. Vsake sanje so

kolaãev, rdeãih pirhov, svetlih pomaranã; mati ima na

Ïe izumrla, ali pa se je preselila v Ameriko. Dom je bil

K o sem bil dovr‰il drugo ‰olsko leto, so me napravili

sanjati o zlatih gradovih, dá o samih nebesih, o gro‰u

med, kazalo se je dolgo, belo, navzdolÏ precepljeno je-

»Kaj ti je?« je vzkliknila mati vsa plaha. Nisem si je

P ri nas doma ni bilo poboÏnja‰tva, ne tistega mrke-

je zazdelo, smo na slepo vero pozvonili z velikim zvo-

ga srca rad sem imel Krista, brez strahu in boleãine bi se

le debele vo‰ãene kaplje in s temi kapljami sem risal bel

ne vÏgala od tega judeÏevega poljuba!« Zlagal sem se

K o sem prvikrat videl smrt od blizu, se je nisem

sem ga videl, prerekal se z njim, kakor je bil trd in tih;

bila rumena in zgrbljena, kakor usnjata; oãi so bile na

»Poljubite ga na penasti gobec, pokleknite predenj

N ajlep‰a podoba mojih mladih sanj je bila Ljublja-

la na vso moã priskutna, ali nauãiti sem se jo moral.

ril in sanjal vse kdo drug, ki mu ‰e zdaleã ni bil podoben,

Jeseni tistega leta, na vernih du‰ dan, smo se napoti-

Ko smo se vraãali, nam je bilo vsem na jok; ne spo-

· ola je bila moj najhuj‰i sovraÏnik. ·e zdaj sem take

velika krivica, ki je nihãe ni bil nala‰ã postavil na svet,

ko gori na poboãju sivih skal, nad dremajoãim, hladnim

Komaj da sem ‰e mislil na sijajno Ljubljano; mislil

Jokal sem kar tako, brez razloãne misli, brez hude

K aj so ‰trbonclji? Jaz jim ne vem uãenega imena. ·tr-

ki je v starodavnih ãasih s ‰ibo vtepal vrhni‰kim samos-

to, kar je bilo tam napisano, po resnici vr‰ilo. Ali kje se

BliÏje so mi bile mahoma tiste gladke, sladke vzdihu-

S laboten sem bil, preveã zasanjan, preveã samovo-

ljenje, toliko bolj daljna, kolikor imenitnej‰a in kolikor

obmetaval z netopirjimi odpadki. In tista poboÏna mo-

je govorilo z menoj vse drugaãe, vse bolj razloãno; gluh

Ustne so mi bile suhe, v Ïelodcu mi je leÏalo kakor ka-

Z nanec mi je pravil, kdaj in kako da je bil spoznal

mem pogledu, v enem samem hipu je bilo mahonia vse

Spoznanje me je grobo sunilo ob tla. Ugledal in za-

da; toda smrtnih grehov, ki jih verno zapisuje srce, ni v

osmero jih je; jedó in pijó, smejó se in kriãé; mati je

Vstala je, stopila k meni ter me pokriÏala; koj nato

K arkoli je ãlovek kdaj mislil in obãutil, ne izgine brez

To je bila prva pot.

»Ali bo kaj?« je poklical voznik.

‰ele v tistem trenutku vzdignila iz tal ter se plaho stisnila

Je pa davi slanca pala

Pa kaj io nam, ki smo Vrhniãani!

Tra-la la-la la-la lom . . .