BESeDA

KOZLOVSKA SODBA V VINJI GORI

1
Josip Juri
Kozlovska
sodba
v Vinji gori
BESeDA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
O M N I B U S
BESeDA
KOZLOVSKA SODBA V VINJI GORI
2
BESeDA
Josip Juri
KOZLOVSKA SODBA
V VINJI GORI
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-099-5
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
BESeDA
KOZLOVSKA SODBA V VINJI GORI
3
N
ekaj let je temu, kar sem meni se zdi, da v
Novicah pravil o vienjskem loncu in nje-
govi usodi. In zameril sem se bil nekemu mou, da
je e dandanes grozovito hud name, dasitudi mi e
na misel ni prilo, da bi ga bil razalil. Hvalil naj bi
me moek, hvalil, da njegovo rojstno mesto slavim.
Pa saj vem, da pride e tisti dan, ko se mu bodo oi
odprle, zlasti potem, ko bom e druge starine njego-
vega mesta svetu razkril, kar sem ravno zdaj name-
njen. Veliko sicer vem o Vinji gori, vem na priliko
o nekem sloveem polu povedati in drugo, pa tega
ne bom raznaal. Tudi o tisti glasoviti enji, ki baje
v Vinji gori raste in rodi e dokaj let, pa ne ved
Vinjanje, ali so enje rnice ali belice, ker jih otro-
ci vselej zelene pojed tudi o tej ne bom govoril,
temve za zdaj naj samo vinjansko sodnijsko bi-
stroumnost pohvalim, naj namre povem, kako je
tekla v starem asu slovea pravda zastran kozla
BESeDA
KOZLOVSKA SODBA V VINJI GORI
4
Lukea Drnulje in nepopasenega vrta Andraa Sla-
morezca.
Luke Drnulja, vinjanski mean, ni sicer svoje-
ga mleka pil ker v tistem starodavnem asu, ko je
on ivel, bilo je e manj kravjih repov v Vinji gori
ko dananji dan; Luke Drnulja ni za nemke kan-
didate glasoval, ker taas ni bilo za nobenega treba,
vendar je imel ta Luke Drnulja svojo lastno hio
sredi mesta. Res ni bila velika, pa bila je gostoljub-
na, zakaj vena vrata so no in dan na steaj odpr-
ta stala, in e je kak pesek mimo tekel in mu je kaj
na um prilo, stopil je v to veo, nogo zavzdignil in
kaj popustil. Tudi ljudje so sosebno ob semanjih
dnevih svoje poutke v Drnuljevo veo hodili od-
pravljat. In na Luke, postaren, suh in kljukonos
mo, ki je od pomnenja e za pononega uvaja slu-
il, se ni kdo ve kaj in kako zmenil za te in take ne-
mestne navade tujih psov in tujih, najve kmekih
ljudi. Eni trdijo, da je bil tako bogaboje in potrpljiv;
drugi pa hoejo bolje vedeti in pravijo, da je imel
uvaj Drnulja nekaj tistega, bog ga vedi morda is-
la vrednega ponosa na sebi, kateri se vsem vinjan-
skim meanom baje od roda do roda deduje in za-
BESeDA
KOZLOVSKA SODBA V VINJI GORI
5
pua, da se ne menijo veliko, kaj in kako delajo
kmeki cepci okrog njih.
Ve kakor gospodar Drnulja je pa porajtal njegov
kozel Lisec, ki je bil zaradi pomanjkanja boljega
hleva v vei privezan, za te goste. Kadar koli se je
kak pes oglasil v veo, trgal je Lisec nemiljeno svoj
motvoz in roge nastavljal in pripravljal se na trk. Iz
tega je dostikrat prilo, da se je ve psov zbralo ok-
rog njega in brez pretrganja lajalo, da so vsi vinjan-
ski otroci vkup vreli in ubogega Lisca kamnali in z
blatom cokali za Boga svetega.
Kdo pameten se bo torej udil, e se je nesreni
kozel Lisec nekega popoldne, ko je Drnulja ravno
kradoma v hosti zanj zelenje smukal, iztrgal in me-
ketaje na ves dir po vinjanskem mestu beal pred
psi in otroki.
Ko se stori hlad, naveliajo se Lievi sovragi ubo-
gega bradaa drvajsati in Lisec se oddahne ravno
tam za kamenjem, kjer se je nekdaj tisti glasoviti
pol rodil, katerega so Vinjanje, e se prav slii in
bere, po boje astili. Tam tedaj se kozel Lisec use-
de, roge pokonci pomoli in, z brado majaje, preve-
ka poklajo in premilja, kam bi el. Pozabi vse reve
BESeDA
KOZLOVSKA SODBA V VINJI GORI
6
in nadlege in neka sladka ut prostosti ga obide, ko
pod seboj zagleda zeleni vrt mestnega svetovalca
Andraa Slamorezca.
Po neutrudnem preiskovanju se mi je dalo zvede-
ti, kdo in kakov je bil ta Andra Slamorezec. Da je
bil mestni svetovalec, to sem popred vedel. Stari, po
meni iznajdeni akti pa e pristavljajo, da je bil lo-
vee na kratkih nogah, premoen ez trebuh, da je
rad peh in ebulo jedel in kar je morda e ime-
nitneje da je bil strupen sovranik pononega
uvaja, Lievega gospodarja Lukea Drnulje. Da ga
je pa tako na smrt sovrail, to se je neki tako godi-
lo:
Andra Slamorezec je imel, dasi e petdeset let
star, najlepo mlado eno, kar se jih je pred in po-
tem rodilo v vinjanskem mestu. Res je sicer, da
mlaji rod starodavnih Vinjanov slovi zaradi nrav-
nega in ednostnega ivljenja, ali izjemki se dobo-
do povsod. Kleopatra in Didona v Afriki, grka He-
lena in druge zgodovinske lepotice nam priajo, kaj
utegne lepa enska kolobocije in nadloge napravi-
ti sebi in drugim, da utegne e pobonega moa
prevariti itd. Tako so tudi v Vinji gori ob tistem a-
BESeDA
KOZLOVSKA SODBA V VINJI GORI
7
su nekateri emeni mladi babjaki kileli za Slamo-
rezelo. Luke Drnulja je bil tako nesreen, da je
nekdaj ponoi, ko je deseto uro klical, naletel neko-
ga te vrste, kako se je ob Slamoreevem zidu spe-
njal do okna. To je razsrdilo in razkailo njegovo
moralnost in pravil je o tej nesliani grdobiji drugo
jutro po vsem mestu. Andra Slamorezec ni veroval
vsega tega in trdil je, da je Drnulja obiralec, iro-
koustne, potepuh in slepar. Pri prvi seji mestnih
oetov je nasvetoval, naj se mu vzame ponono
straarstvo. Ali tudi Drnulja je imel prijatelje in Sla-
moreev nasvet je padel z vsemi zoper tri glasove.
Od tiste dobe je bil Drnulja Andrau trn v peti in
gledal in pazil je dan na dan, kako bi ga pogubil.
Pa vrnimo se h kozlu Liscu.
Ta je, kakor smo povedali, poeljivo s kamenja
ogledoval zeleni vrt mestnega svetovalca. Kaj, ko bi
kozel priel do glavnatega zelja, vabljive solate, lepe
detelje in druge zelenjave, mislil si je na Lisec. In ni
dolgo preudarjal, temve s kozjo brado svojo je po-
kimal, vzdignil se in el proti vrtu Andraa Slamo-
rezca.
Toda vrt je bil ograjen okrog in okrog z lesenim
BESeDA
KOZLOVSKA SODBA V VINJI GORI
8
plotom, pet pedi in tri palce visokim. Pomerjal je
kozel Lisec na vse, kako bi noter priel, ali ni se dalo.
Spne se s prednjimi nogami vrh plota in gleda s pre-
grenim veseljem in veliko poeljivostjo na vrt, obe-
nem premiljevaje, kako bi se dal plot podreti, pre-
skoiti ali kar si bodi.
Pa kaj se zgodi?
Ravno v tem stanu ga zagleda gospod Andra
Slamorezec. On je ravno nekaj kislega mleka posre-
bal za popoldanje kosilo in je ravno premiljal
vedi ga bog kaj ko Drnuljevega kozla ob plotu
zapazi in njegovo hudobno namembo razvidi. Raz-
kaen popade ne vem, e burkle ali torkljo, in
dirja na plano s trdnim namenom, da bi hudobne-
ga Drnuljevega kozla do gotove smrti potolkel. Li-
sec, nedolni kozel, ni hudega vajen od starejih
ljudi, prijazno mekee in meni: ta mi bo plot odprl
in jaz idem na vrt. Slamorezec, ko blie dojde, za-
mahne in ob tisti uri bi bil ubogega Lisca potolkel
na ive in na mrtve, da ni bil ob hipu sam samcat
Luke Drnulja, ki je Lisca s strahom in skrbjo iskal,
priskoil, Slamorezca za roko zgrabil in tako govo-
ril: Stojte, nehajte, jenjajte, zlega ne delajte, o Sla-
BESeDA
KOZLOVSKA SODBA V VINJI GORI
9
morezec! Moj kozel nedolni ni hudega ne misli,
nikarte ga ne pobijajte.
Pa bi bil oanec Slamorezec v tisti minuti Drnu-
ljo potepel, da ni bil ta moneji. Tako pak se mu je
bridko zagrozil in dejal: Moli, Drnulja in tvoj ko-
zel hudobni, jaz te bom toil na veliko pravdo pri
mestni sodniji.
Ni vam krivice, kar ete, storite, pravi Drnulja,
prime kozla Lisca za brado in ga trikrat pripali z go-
rjao.
Hudobna volja je v svetem pismu prepovedana
kakor hudobno dejanje, pomni to ti in tvoj kozel,
pravi Slamorezec.
Tako se je re iztekla. In ez est dni in est noi
so sedeli mestni oetje, upan iz Vinje gore, sveto-
valci, vsi stareine in vsi veljaki. Imeli so sodbo pred
seboj, veliko pravdo kozlovsko.
Tonik je bil Andra Slamorezec, toenec je bil
priujo: prvi Lukeev kozel Lisec s svojo brado;
drugi njegov gospodar in advokat, sam Luke
Drnulja. In mnogo, premnogo mnoice Vinjanov
je bilo zbrane, modrih moakov in pametnih enic,
BESeDA
KOZLOVSKA SODBA V VINJI GORI
10
ki so posluat prili, kako bo tekla imenitna kozlov-
ska pravda.
In vstal je v tem sodnem zboru vinjanskih mo-
drijarhov, starein in sodnikov Pavle Zaropotaj, prvi
sodnik in upan tega starega mesta. In svetlo je sod-
nik Zaropotaj po zbrani mnoici pogledal, trikrat z
usti zacmakal in glas povzdignil menda takole:
Kaj smo se danes zbrali? To vpraam vas, stari
Vinjanje, zaslomba in podpora naega slavnega
mesta, in tudi vas, ki usta odpirate in uesa nastav-
ljate po vsej spotljivosti, da bi zasliali, kaj je pra-
vica, katero je Bog med ljudi poslal. Kaj se nismo
zbrali zavoljo Drnuljevega kozla Lisca in zaradi Sla-
moreevega vrta. Ta hudobna kozlovska zver je
namre, zapeljana po svoji meseni poeljivosti, po
pregreni lakoti in porenosti, dalje po lenobi in
nemarljivosti svojega gospodarja Lukea Drnulje,
namenjena bila, da bi vse zelje, vso peso, korenje,
esen in ebulo na Andraa Slamorezca vrtu po-
smukala, pojedla, potrla in porla. Kajne, Vinjanje,
da smo mi od nekdaj bogabojei in pravini?
Smo, smo, odgovarja vinjansko ljudstvo.
e smo bogabojei, posluajmo, kaj Bog pravi.
BESeDA
KOZLOVSKA SODBA V VINJI GORI
11
Deveta in deseta zapoved pravi, da ne smemo nie-
sar poeleti, kar ni nae, ampak naega blinjega.
On prepoveduje vse hudobne misli. e jaz mislim
komu zelje snesti ali pa bue, je pri Bogu toliko, ka-
kor da bi jih bil res snel. Drnuljev kozel je pa poe-
lel svojega blinjega blago, on je pregreno ez plot
gledal, torej ga obsodimo na smrt.
In vse ljudstvo zagrmi: Obesimo ga!
Luke Drnulja, govori viji sodnik dalje, ni ni
kriv tega. Njega ni bilo doma, in kar je e ve, on je
dober noni uvaj. Dajmo mu samo pet gorkih pa-
lic po podplatih, pa ni ve.
Pet palic! krie Vinjanje.
Ko se vihar polee, viji sodnik Zaropotaj pa use-
de, kar vstane sivobradi stareina unjal in tako
govori:
Ko sem e jaz v sami srajci in brez hla okoli te-
kal, taas je bilo drugae v Vinji gori. Kaj sem ho-
tel rei? taas e nismo imeli studenca z deskami
kritega in sonce je bolj gorko sijalo ko zdaj. Taas
smo imeli bolj urne noge, bolje oi in vse ivote
bolje ko zdaj. Pa kaj sem hotel rei? da, Luke
Drnulja ni ni bolji ko njegov kozel. Le ubijmo ga
BESeDA
KOZLOVSKA SODBA V VINJI GORI
12
in umorimo, bode vsaj drugo pot vedel svojega koz-
la dobro privezati doma, da ne bo mogel poskuati,
kako bi se koda delala.
Andra Slamorezec je od veselja poskoil in za-
vriskal, ko je zaslial te modre besede starega stare-
ine unjala. Ali gospodar Gbeel, drugi stare-
ina, sovranik unjalov, trikrat z glavo zmaje, v
etrti pa srdito vstane in pravi: Kakove so te be-
sede, katere sem zaslial? To niso prave besede. Bo-
dimo, Vinjanje moji, poteni z ljudmi, da bo Bog z
nami poten; milost izkaimo in pravico, da nam
Bog milost izkae in pravico; ne srdoritimo se, da se
ne bo on srdoritil. Saj veste, da imamo naega pola
v veliki asti, kar je lepo in prav. Od njega, od na-
ega pola, se ednosti uimo. On je pohleven, to-
liko hio ima, da jo s seboj nosi, roge ima, pa ne bo-
de, noge ima, pa ne kolovrati naglo, ampak lepo in
poasi leze, kar je prav; ob kratkem: nikomur ni
alega ne prizadeva. e mi tako bodimo. Glejte, Vi-
njanje moji, ko bi kdo izmed nas esar nas pa
sveti Bog obvaruj hotel naega pola drati, dre-
zati in cukati, kaj bi pa storil? V svojo hio bi se
tiho nazaj pomaknil in bi sam pri sebi dejal: Bog jim
BESeDA
KOZLOVSKA SODBA V VINJI GORI
13
grehe odpusti; saj ne ved, kaj delajo. Posnemajmo
svojega starega pola, da se bo nam dobro godilo in
nam bode dobro na tem svetu. Odpustimo Lukeu
Drnulji ne le smrt, temve tudi tistih pet palic po
podplatih. Kozlu Liscu tudi odpustimo, on je ne-
umen, ne ve, kaj je pravo in greno. In e to storimo,
Vinjanje, bode dananje in vse prihodnje dni Bog
vesel, da je Vinjo goro ustvaril.
Vse Vinjanke skoraj s svojimi otroki se v jok spu-
st, ko zasliijo ta govor o polevih ednostih. Kakor
bi mignil, bilo je veliko tevilo veljavnih mo za Go-
bela in pomiloenje Drnuljevega Lisca. Strahoma
je tonik Slamorezec videl to premembo misli
mestnih sodnikov in tekal okrog, da bi jih zopet vsaj
polovico na svojo stran nazaj pridobil. In res vsta-
ne vdrugi stareina unjal in v dolgem govoru
glasuje za kozlovo in Drnuljevo smrt baje tako iz-
vrstno, da so se zdajci Vinjanje razpolovili na dve
stranki, ena za milost, druga, manja, za smrt koz-
lovsko.
Govorili so e sodniki in meanje: Jurek Gria,
Bote Krevs, Peter trama, Marko rma, Miha Ki-
sovar, Joman Kravopasec in e ve zaznamovanih
BESeDA
KOZLOVSKA SODBA V VINJI GORI
14
sloveih moakov, eni z Gobelom, eni z unja-
lom.
Ne morejo se zediniti, zmenjava je velika, srditi
postajajo in eni pesti stiskajo.
Viji sodnik in upan Zaropotaj, ki je bil h Gobe-
lovi veini prestopil, boje se, da bi prihodnje leto
zopet izvoljen ne bil, imel je veliko preglavic in kri-
ev, kot prvosednik primeren red ohraniti. In ker je
videl, da se zlasti zaradi tega prikajo in pulijo, ali
ima kozel Lisec um in pamet ali ne, zmisli se v svo-
ji modri glavi in pravi:
Moje! Stojte, posluajte! Kaj bi bilo, ko bi mi po
kozla Lisca poslali ter bi ga preiskali in pretipali in
razvideli, ali ima pamet ali je nima?
S tem predlogom sta bili obe stranki zadovoljni in
Luke Drnulja je z mestnjani Kaopiharjem, Lasa-
em in rmaem dirjal domov, da bi kozla pred vi-
soko in astito sodnijo pripeljal.
Medtem so si vinjanski moje malo oddahnili in
pot z vroega ela obrisali, vendar so eljno pria-
kovali, ali se bo kozel pametnega skazal ali ne.
Drnulja pak s solznim oesom doma Lisca omot-
vozi in ga vlee za seboj, opominjuje rmaa, da naj
BESeDA
KOZLOVSKA SODBA V VINJI GORI
15
ga poganja, pa le prav zlepo. Liscu pak alosten
pravi: O, ko bi se dalo, da bi midva, jaz in ti, mogla
zdajle koe menjati in glave tako, da bi bil jaz kozel,
ti pa moj gospodar Drnulja! Zakaj e se ne bo do-
bro obnaal, obesili te bodo in e meni ne bo dobro.
O, da bi vsaj toliko ti danes pameten bil, da bi se
vsaj tako neumnega delal, kakor si neumen bil, ko
si el ez plot Slamoreevo zelje gledat in si sebi in
meni hudo storil.
Pravijo, da kozel na to ni niesar odgovoril svoje-
mu alosti polnemu gospodarju Lukeu Drnulji.
Priedi med sodni zbor, kozel se malo zmeni za
vse sodnike in stareine, temve meni ni tebi ni se
ulee in se z zadnjo nogo prav dobro za vratom po-
praska.
Kozel je neumen, ne ve, kaj bi storil, niesar se
ne boji, sklepa iz tega Gobeel.
Ni neumen, vpijejo nasprotniki in glejte uda:
kozel Lisec sam odmaja z brado.
Ali ste videli? krie nasprotniki.
Muho je odganjal, vpije Drnulja in srdit, da se
Lisec tako slabo obnaa, zamahne z batino nad
njim. Kozel se ustrai, iztrga iz njegovih rok, in ka-
BESeDA
KOZLOVSKA SODBA V VINJI GORI
16
kor bi devet naglavnih grehov nad seboj imel, zdirja
po trgu naravnost domov.
To je slaba kozlova vest! pravijo unjal in nje-
govi privrenci in, o gorje! Drnulja vidi, da se te-
vilo prijateljev zopet manja. Pristopi k stareini Go-
belu in mu skrivaj pravi: O ljubi oe Gobeel! Tri
jare kokoi vam do prve nedelje prinesem, le reite
me iz teh rev in teav.
Toda ni bilo treba jarih kokoi, kajti v tistem hipu
pride slove bera in vede vinjegorski Fler Kri-
vostegno. Ta je mnogo sveta obhodil, imel od Boga
po vinjanski veri poseben dar modrosti ter je znal
coprati, da so zdravi oboleli, bolni umirali.
Fler Krivostegno naj sodi za vso Vinjo goro,
zamisli se neka enska in naenkrat je Fler sedel na
Zaropotajevem stolu, svojo berglo ob sebi vzdignil
in jel pozvedovati, kaj je in kako je. Obe stranki ste
ga bili veseli, ker tako je hitro zopet edinost in zlo-
ina prila v ljubo vinjansko mesto; celo Luke
Drnulja se je obveselil, ker je z drugimi meani
vred veliko stavil na pravinost in posebne boje
darove Krivostegnove.
BESeDA
KOZLOVSKA SODBA V VINJI GORI
17
Dolgo naslanja vede Fler kosmato brado na
berglo in misli.
Vinjanje, tukaj je teko soditi, pravi Fler Kri-
vostegno. Zakaj greh je storjen in ni storjen. Ko bi
bil kozel zelje porl, tepli bi ga bili s palicami, da bi
bil util. In Andra Slamorezec bi zelja ne bil imel.
Zdaj pa kozel ni zelja pojedel. Slamorezcu ni ni
kode. Greh poeljivosti pa ima vendar kozel nad
seboj, zato je kazni vreden. Hum, hum, to je teko
soditi.
In zopet nasloni kosmato brado in misli.
In glejte! Proti poldne je bilo, kar vstane vede
Krivostegno, poasi tri prste na elo dene in pogle-
da svetlo in veselo po vinjanski drhali.
Boji duh ga je razsvetlil, posluajmo! epeta-
jo stari in mladi.
Krivostegno pak govori in razsodi takole:
Ker se kozel ni z zeljem mastil, pa bi se rad ma-
stil, ker je ez plot gledal, pa ni mogel ez plot, zato
naj bo po svoji senci tepen z devetimi udarci. Njegov
gospodar Drnulja pak naj bo ta tepe gledal z zave-
zanimi omi, ker je kozla slabo privezal. In zato, ker
BESeDA
KOZLOVSKA SODBA V VINJI GORI
18
mu je uel, zato bomo pol ure s palico zamahovali
nad njim.
To je vinjanski Salomon! vpije krdelo. Trikrat
je e sonce nad Vinjo goro stalo, in ko je v etrti
prilo, gnali so kozla Lisca in Lukea Drnuljo iz me-
sta ven na hrib Peenjak in tam, kjer so na hribcu
stale slavne vinjanske vislice, tam je bil kozel Lisec
vprio vinjanske mnoice po senci tepen in Drnu-
lja je to tepenje z zavezanimi omi gledal in s pali-
cami so nad njim zamahovali.
BESeDA
KOZLOVSKA SODBA V VINJI GORI
19
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-099-5