BESeDA

SPOMINSKA PLOA
1
Fran Detela
Spominska
ploa
in druge humoreske
BESeDA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
O M N I B U S
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
2
BESeDA
Fran Detela
SPOMINSKA PLOA
in druge humoreske
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-240-8
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
3
VSEBINA
SPOMINSKA PLOA 4
RTEV RAZMER 65
TRPLJENJE ZNAAJNEGA MOA 105
NOVA METODA 142
OFICIALA PONINA ZLOIN 157
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
4
SPOMINSKA PLOA
I
A
li si zadremal? Govri vendar! se je sklonil visoko-
olec Ivan, t. . predsednik dijakega kluba Naprej
in t. . na poitnicah v domovini, k prijatelju Janku, ui-
telju v njegovi rojstni vasi, na Mlaki; ta je leal pod koa-
to bukvijo znak in imel obraz pokrit s irokim slamni-
kom in tako lepo pritrjeval Ivanovemu modrovanju, da
je budil upravien sum, da s svojimi mislimi ne dohaja
prijateljevih besed.
Bilo je pa tudi tako vroe popoldne, tako tiho in ena-
komerno je pripekalo sonce, da je dremala vsa narava.
Listje je epelo mirno po drevju, cvetke so poveale
trudne glavice, ebele so se obirale po vresju in murni so
poivali po svojih luknjah. Ivan pa je obudoval kraso-
to svoje domovine, ki je osem mescev ni bil videl, sno-
val narte za njeno blaginjo in njen napredek in se jezil
na Janka, ki je kazal tako malo smisla za njegove name-
re. Takni so ljudje, ki uivajo dan na dan dobrote do-
maega kraja! Komaj je bil prilezel prijatelj z njim na
zeleni holmec nad Mlako, je legel v senco in zadremal.
Izgovarjal se je, da ima e tiri olske ure za seboj in da
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
5
je ves as z veliko teavo dramil zaspano mladino; po-
tem je umolknil in prepustil Ivanu uivanje narave.
Oh, nehvaleni ljudje, je zdihnil Ivan, obdani od
krasote ivite tukaj; a ne utite, ne vidite, ne sliite je ni.
Tujina nas ui ljubezni do domae grude. e zaradi tega
bi se skoraj priporoalo, da gredo ljudje po svetu.
Ti govorl kakor plaan agent kakne amerikanske
drube, je momljal Janko in se na pol obrnil.
In to zdravo, krepko ljudstvo, ta krasna dekleta! Ali
si ti res tak trdokoec ali tako blaziran, da se ti ni e
vnelo srce?
In kako se mi je vnelo! je zazehal Janko. Prisadilo
bi se mi bilo kmalu. Toda kaj mi to pomaga?
Mlakarjeva Franca, Lomastova Marika, kje dobi
lepih deklet? In ti si brhek fant; katero bi hotel, bi do-
bil.
Vem, in e drugih deset.
In e si res e zgubil vse mladostne vzore in si ne
more misliti ljubezni brez mamona; vsaktera izmed teh
dveh ima denar.
To se pravi: Mlakar ga ima in Lomast ga ima, in e
bo Lomast dal herko kaknemu kmetu, bo tel dote
tiri ali pet tiso kron, in e kakno kravo dobi zet po
vrhu; e pa zasnubim jaz Mariko, bo obljubil ljubeznivi
tast sto goldinarjev dote; iztoil jih bom po poroki mo-
rebiti petdeset, e saj ne potrebuje, ker ima plao.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
6
Hudo sodi svoje rojake. Ampak e zahteva ti kar
najvejo doto, Lomast pa gleda, da bi izplaal manj ko
mogoe, ali si nista oba podobna?
Ker oba barantava, misli. To je naa navada.
Toda z najsvetejimi ustvi, Janko!
No, najsveteja ustva pa dote vendarle niso. Ali se
ti pa ne zdi, da ljudje e za nebesa barantajo, da pre-
udarjajo, kako bi najceneje, z najmanjim trudom gor
prili? Lansko leto sem naroil pri nekem kmetu seenj
drv. Skladal mi jih je tako lepo, da sem takoj vtaknil roko
vmes, kjer sem hotel, in e jih je zmanjkalo za eno etrti-
no. ,Obilna mera res ni, mi je dejal mo; ,bom pa molil
za vas.
Oh, kako si ti krivien!
Ali pa ti. loveke razmere so podobne kulisam v
gledaliu: od dale se lepo vidijo, od blizu jih ne sme
gledati. Meni se zdi, Ivan, da se pripravlja ti za kakno
kandidaturo. Potem so seveda volivci polni vseh vrlin.
O, jaz vidim napake, pa vidim tudi vrline. Da so nai
ljudje duevno, bi rekel, nekako zaspani, to vem. Kakor
stroji hodijo na delo in z dela. alosti se ne vdajajo, a
tudi veselja ne poznajo.
Filozofi, kaj hoe!
Jaz bi jih rad prebudil k samozavesti, predramil.
Oh, pusti jih! Filozof je vedno sreen in najsreneji,
kadar spi. Pusti jih spati! Vsak, ki se ni e naspal, je hud,
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
7
e ga drami. Ti, kaj mi je prilo na misel! Morda iz-
vira drama iz dramiti, tako da je ljudje po pravici ne
marajo.
Drama se vendar pravi dejanje.
No, vidi. Tega se ljudje tudi boje. In kako jih misli
dramiti?
Ali vidi tu pod nama selo Hrastje?
Poznam, in ni vredno, da bi se sklonil. Enajst tevilk
teje vas, in petnajst otrok hodi k meni v olo, bodoi
uenjaki.
e dobe dobrega uitelja. Toda pustiva ale! Ali ve,
kdo se je rodil pod korevo streho v Hrastju?
korec za korcem.
Ali ve ti, kdo je bil Urban korec?
Ne, in me tudi ne zanima.
Tako je. Za domae se ne brigamo, po tujem hlepi-
mo. Urban korec je bil slovenski pisatelj.
Kaj vraga! In ti ve, kaj je spisal?
korec je slovenil.
Po ovinkih, skozi nemino. Tujski promet na lite-
rarnem podroju. Tod hodijo k nam Rusi, Francozi, An-
glei.
Poslovenil je po izvirniku dve pripovedki Kritofa
mida.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
8
Tako seveda, da se bere prevod lepe od izvirnika in
ga nai uenci lae razumevajo. Ali se ni tako glasila
ocena teh prevodov?
Umrl je pred petnajstimi leti.
In zakaj ne bi poival zdaj v miru?
Ali bi ne bilo umestno, da se na njegovo rojstno hio
vzida spominska ploa?
In ti hoe nastopiti z imenitnim govorom. Prav. Jaz
bom pa zbral njegova pisma in jih ponudil kaknemu
znanstvenemu zavodu. Na steaj se jim bodo odprli vsi
predali, in zame bo to prijetno literarno delo. lovek se
proslavi in trud se splaa. Tebi je samo za slavo?
Oh, kaj slava, kaj jaz! Meni je za rojake; te bi rad na-
vduil, tem vdihnil moki ponos.
Saj ga imajo. Le posluaj, kako baha, kdor ima pet-
deset goldinarjev ve ko sosed! Ali ni nosil Muren po-
noi ita iz kae nazaj na skedenj, da ga je e enkrat
meril in toliko ve namlatil?
Jaz bi jih pozval na skupno delo za splono blagi-
njo.
Ti, nikar! Vsak zase delajo prav dobro, puajo drug
drugega pri miru in se imajo, kakrne so dandanes leti-
ne, e precej radi. In e seteje ti te postavke, ima
splono blaginjo skupaj. Kakor hitro jih pa zdrui, se
bodo sprli, ker se bo zbudila nevoljivost. O sploni
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
9
blaginji, to se samo tako govori. Ali misli ti res kandi-
dirati?
Ti me noe umeti. Jaz govorim o kulturi, o razvoju
duevnih sil. Kolikor lovek zna, toliko velja.
To neresnico uim jaz v oli; pa se mi zdi, da mi je e
otroci ne verjamejo. Povej mi raji kaj o pisatelju Urba-
nu korcu!
Navadno ivljenje slovenskega pisatelja. Umrl je v
Kranju kot oficial, ele petinpetdeset let star.
In dve pripovedki Kritofa mida je poslovenil?
Da, dve.
Koliko bi bil torej e storil, e bi ga nemila smrt ne
bila pobrala v cvetu let! Slovenec res nima sree. Najbr
bi bil poslovenil e eno.
Brez dvoma. Rojakov dolnost pa je, da se ga spo-
minjajo. Jaz nameravam sklicati delovni odbor in poslati
novinam navduen poziv s pronjo za prispevke; potem
naroimo spominsko ploo, in v poldrugem letu se lah-
ko izvri slavnost. Kaken bo spored? Kakor povsod:
zvonjenje, streljanje, govori, petje, narodne noe in ko-
silo.
In koga misli pritegniti v odbor?
Najprej tebe, ki bo vodil petje, potem gospodarja
korca, ki je pisatelju neak in ker se bo na njegovo hio
vzidala ploa, in iz Hrastja e Rjavkarja, ki je najimo-
viteji posestnik in ima najlepo hio; z Mlake pa up-
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
10
nika, upana Lomasta in krmarja Mlakarja, da nam bo
streljal.
Ti, Lomasta pusti pri miru! To ti je teak lovek, va-
sih priliznjen kot laen maek, drugi robat in na kve-
der.
Ne gre; Lomast je upan, in ljudje se ga boje.
Ker jih toari zaradi razaljenja asti in dere z osmi-
mi, desetimi procenti. Koliko kode je e storil ta lo-
vek!
Torej ga moramo pridobiti, da je nam ne stori.
Kdor hoe dosei namen, mora rabiti pomoke.
Je rekel tat, ki je lezel skoz okno, si je mislil trgovec,
ki se je pripravljal z dobikom na kant, in si tolai vest
marsikak pronjik, ko rni navzgor svoje konkurente.
Ali je res Urban korec vreden, da si nalaga zanj toliko
sitnosti?
Vem, da ni vreden; ampak prebuja naroda je vredna,
da se zanjo trudimo. Jaz nameravam tudi predavati ro-
jakom.
O em pa?
To ravno premiljujem. Po mojem mnenju ni prav,
da se kmetom vedno govori le, kak prideluje se krompir
najbolji. Zanimiv mora biti predmet, da budi zanimanje,
ali pa navaden in preprost, toda obdelan z vijega sta-
lia. Ne zunanjost, notranjost, duevno stran je treba
poudariti.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
11
Predavaj o psihologiji hroev! To bi bila duevna
stran znanega predmeta.
Jaz pojdem svojo pot, je dejal Ivan z bridkim na-
smehom na ustih in se obrnil, da odide.
Poakaj vsaj, da sonce zajde! se je zlecal Janko in
kobacal kviku. Dale po veli tratini se je potegnila nje-
gova lena senca. Saj pojdem s teboj; toda ne mudi se
nikamor. e je akal slavni korec petnajst let na svojo
ploo, bo poakal vendar e par mescev.
Najprej stopiva v Hrastje do korca, je dejal Ivan.
Tega bo lahko navduiti, ker gre za ast njegove hie,
ki bo zaslovela dale po slovenskem svetu. On bo tudi
rad prispeval k strokom slavnosti. Jaz le obalujem, se
je alostil Ivan gredo, da si ti tako mrzel, tako brez-
brien. Seveda, frivolnost in cinizem je znak dananje
dobe; kaj uda, da bi se tudi ti v par letih tako po
Pofrivolil in pocinil, hoe rei. Doba, druba, raz-
mere.
Pot ju je peljala navzdol ob robu gozda. Veerna sapa
je potegnila po dolini, pomajala teko klasje po tihem
polju in odumljala v hosti. Okna doli na Mlaki so se
bleala v arkih zahajajoega sonca; na poboju pa so
pogledale iz goe slamnate strehe vasi Hrastja. Ivan je
obstal, prijel prijatelja za roko in pokazal hie pred se-
boj.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
12
Kako lepo poje Gregori, je dejal: ,Mogona nisi,
ne prostorna, in stavil te umetnik ni.
Ti ima v mislih korevo koo, je menil Janko.
Da, korevo. ,Od tam nam misleci globoki, od tam
nam pesniki preroki.
En taken nama prihaja ravno naproti, je dejal Jan-
ko. Gospodar korec je. Kakor nala.
Po rebri je pripraskal krepak mo s koso na rami in
oselnikom ob strani in od dale pozdravljal: Gospod
uitelj in imnov gospod z Mlake! Kaj bo dobrega? V
hladu je prijeten sprehod, ali ne? Morebiti hoeta go-
spoda kupiti smotk. Jaz prodajam dolge in kratke, imam
majhno opalto. Kaj pa, gospod uitelj, ali bi smel jaz pri-
drati fanta par dni doma; prav potrebujem ga za pao.
Ni ne bo, oe korec, je dejal Janko. Za fanta je
bolje, da pride v olo; pasti e zna, pisati pa e ne.
Le v olo, le v olo! je spretno speljal Ivan vodo na
svoj mlin. Pridno naj se ui, da postane kdaj imeniten
in slaven mo, kakren je bil njegov sorodnik. Ali veste
vi, je vpraal slovesno, kdo se je rodil pod vao stre-
ho?
Prehudo vpraanje, je dejal korec. korcev vr-
goli pod mojo streho vse polno, in meni se zdi, da je bilo
v prejnjih asih tudi tako.
Ali veste, kdo je pred petnajstimi leti umrl iz te hie
doma?
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
13
No, kdo?
Ali se spominjate nekega Urbana korca?
Urbana, seveda. Kaj bi se ga ne spominjal! Saj je bil
moj stric, mojega oeta brat. Parkrat nas je obiskal. Suh,
kosmat lovek. Par desetic mi je vselej dal.
V Kranju je umrl kot oficial.
Tako, tako.
Ali veste, da je bil Urban slovenski pisatelj?
e mogoe. Zapustil ni pravzaprav ni. Nekaj pono-
ene obleke smo dobili, ki jo je bilo treba vso predelati.
Pil je rad, pil, kakor drugi tudi. Ali ne?
Ki e pisatelji niso, je opravieval rajnika Janko.
In vendar je bil slaven mo.
Kaj pravite!
Pisal je slovenske knjige. Njegovi spisi se bero po
olah in vnemajo mladino za vse, kar je dobro in lepo;
vzgajajo plemenite znaaje in bude ljubezen do domae
zemlje in materinega jezika in jo bodo budili, dokler bo
kaj Slovencev na svetu. Ali ni koda, da je tak mo tako
pozabljen? Vi se ga e spominjate, drugi morda ni ve.
O, jaz se ga spominjam prav ivo. Kolikokrat me je
ujkal na kolenih: ,Striek iz Kranja prinesel kostanja.
Duhovito, kaj? je dejal Janko.
Duhovito ali ne, ga je zavrnil Ivan, pristno narod-
no pa je. Mi hoemo oiviti spomin vaega strica, da
bodo e pozni vnuki romali na njegov rojstni dom. Vzi-
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
14
dali bomo spominsko ploo, spominsko tablo na vao
hio, ki bo oznanjala vsem ljudem, da se je tukaj rodil
velik mo.
Prav tako, je dejal korec. Kdo bo pa plaal?
Nabrali bomo denarja in okrasili vao hio, da jo
bodo ljudje hodili gledat.
To bi prosil, da bi se mi najprej streha prekrila in
nova pe postavila v hio, ker so nekatere penice e
pregane.
Ivanu je bilo neprijetno, da ga slavnega korca neak
ni prav razumel; priskoil mu je na pomo Janko.
To ne gre, oe, je dejal. Hia mora ostati, kakrna
je. koda, da ni bolj raztrgana! Zakaj ravno to je imenit-
no, in posebno, e izide kak slaven mo iz kakne po-
drtije. Z vojakimi zastavami, ki so bile v bojih, je ravno
tako. im bolj so razbite, tem imenitneje se vidijo.
Moja hia pa ni vojaka zastava, je ugovarjal ko-
rec, in ni bila e v nobenem boju. Streha bi se mi ven-
dar lahko popravila, ker nimam drugega ni od svojega
imenitnega strica. Majhen priboljek bi stric gotovo pri-
voil svojemu striniku. Toda, kakor se vam zdi; jaz
sem samo tako mislil.
Pridite jutri zveer dol k Lomastu, da se o tem po-
govorimo, je dejal Ivan in stisnil korcu roko.
Prijatelja sta odla; korec pa je obstal zamiljen in se
nehote obrnil proti svoji hii. Inako se mu je storilo, ko
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
15
je pomislil, kako nizko jo je cenil doslej. Seveda, ker je
imel pred omi vedno le raztrgano streho in pregano
pe. Kakna se mu je pa videla zdaj! Imenitna, velika,
lepa. Kdo bi si bil torej mislil! In stric Urban korec, kdo
je slutil, da tii taka slavnost v njem! Za navadnega pi-
sarja so ga imeli, kakrnim se kmetski lovek po pisar-
nah klanja, zunaj pa smeje. Njemu se je semtertja pa
dozdevalo, da je stric nekako nenavaden, nevsakdanji
lovek; a kdo bi si bil upal razodeti tako misel drugim,
e je ne more trdno utemeljiti in natanno dokazati? Za-
kaj drugi so poznali strica samo od zunaj in bi se bili
njemu, ki je vedel, kaj je stric, smejali, e bi ga hvalil, e
da se lastna hvala po blatu valja. No, zdaj se bo posve-
tilo tudi tem ljudem po glavah. Iz njega bi se bili norca
delali, in norci so ostali sami. O, korci se ne klatijo s
hruk. Fant mora pa v olo; za pastirje so drugi dobri.
O ti ljuba hiica, ti, kako si ti imenitna! In drugi ljudje
e ne vedo ni, in ena Lenka ne sluti ni. Kako bi tudi
slutila, ko pa ni iz korevega rodu! V kakno imenitno
hio se je primoila in kaknega slavnega moa ima, se
ji niti ne sanja. korec je obesil koso na vejo, se zravnal
pokonci, prekrial roke, stisnil usta in namril obrvi.
Ali ne bo nobene kmetske due semkaj, da bi ga vpraal,
zakaj se dri tako oblastno? On ve zakaj, drugi naj zve-
do drugod. Zdelo se mu je namre najprimerneje, da
ga proslave drugi. emu naj bi se sam hvalil, e ni tre-
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
16
ba! Ali ni lepe, da ostane lovek, slaven lovek, tako
reko ponien in poaka hvale, ki mu tee naproti? O,
ti predrti Urban, to si pa dobro napletel. Kako bodo ne-
voljivi sosedje, kako bo jezen Rjavkar, ki ima zidano
hio in opeko na strehi in misli, da je zaradi tega prvi
mo v Hrastju! Prav se jim godi. korec je premiljeval,
kaj bi zdaj poel. Da ne pojde kosit, to je bila e dogna-
na stvar; skleniti je bilo e treba, ali naj bi res akal
jutrinjega veera, da bi el k Lomastu, ali naj bi el ta-
koj. Od obeh strani so se oglasili tehtni razlogi. e poa-
ka, se bo najbr medtem razglasila njegova slava, in on
pride v drubo kot veljak, ne kot navaden korec; toda
ali bi ne bilo prijetneje, e bi el e nocoj, ampak se e
prikril in potajil? Kdor bi ga ta veer potegnil, kdor bi
zabavljal ez Hrastje, bi se osramoen potem kesal. Spo-
minjal se je korec tudi, da je e slial o cesarjih in kra-
ljih, ki so se skrivaj, nepoznani pomeali med ljudi in
doiveli tam kar e koli. Kadar se jim je zdelo dosti, so
se pa razodeli, in takrat je vse okrog njih padalo na ko-
lena in prosilo odpuanja. Toliko prefrigan se je zdel
korec sam sebi tudi. Torej nocoj, si je dejal, zadel
spet koso in se vraal domov poasi, da si je lahko do-
bro ogledal svojo in Urbanovo rojstno hio. Od koder jo
je pogledal, od vseh strani se mu je zdela zanimiva, tako
da se je imdalje manj udil, da se je v taki hii rodil sla-
ven mo. V kakni pa naj bi se bil?
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
17
Kaj pa postavas okrog hie? Ali si e nakosil? ga je
ogovorila ena Lenka.
Zaniljiv smeh je zaigral korcu okrog ust. Lenka, ne
meaj se v moje stvari! je dejal. Kar vem jaz, tega ti ne
ve.
Moj ivi dan, Miha, je strmela ena, kaj pa ti je, da
si tako uden?
uden ali ne uden; ti zahvali Boga, da ima korca
za moa!
Kaj? Za to naj bi hvalila Boga, ko sem imela tri snub-
ce in sem ti s svojo doto reila hio? Iz hie si e letel, iz
hie, in na pragu sem te ujela. Oh, kdo te bo poslual!
Povej vsaj, zakaj nisi el kosit!
Zato, ker naj nakosi danes Joa, kolikor je treba. Fant
pa mora jutri v olo, in e se ne bo pridneje uil ta pag-
lavec, bo iba pela. Jaz grem dol na Mlako k Lomastu,
ker me kliejo opravki.
Pijaa te klie, pijaa.
abe bodo regljale in babe klepetale, dokler bo svet
stal, je dejal korec, stopil v hio, vtaknil dve kroni de-
narja v ep, ogrnil suknjo in se obrnil proti dolini. e bi
se dalo pametno govoriti z Lenko, bi ji lovek zaupal
veselo skrivnost; toda zahtevati, da bi el on zdaj kosit,
je nezasliana brezobzirnost. Kot mo se je moral upreti,
sicer izgubi ves ugled; e otroci ga ne bodo posluali, kaj
ele posli ali ivina!
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
18
Lenko je imel rad in aliti je ni hotel; a da bi se e bra-
niti ne smel, da bi imela jezik samo ena, mo pa samo
uesa, tako dale ne sme segati zakonska ljubezen. Ta-
kim krivicam bi se morali upreti vsi moki; en sam se ne
more rtvovati za vse.
Seveda bi ne smelo biti med zakonskimi nobenih
skrivnosti, in aljivo bi bilo za Lenko, e bi zvedela od
druge strani, kar bi ji bil moral povedati mo. Toda no-
coj ji ne more nihe ni povedati razen njega, in on ji bo
tudi vse povedal; toliko pa vendar lahko poaka, da se
on vrne. Takrat bo ena razumela, zakaj je mo moral iti
na Mlako, takrat mu bo tudi to iz srca odpustila; prela
bo jeza, in alost se bo v veselje spremenila. Da bi mu
ona potem e branila po raznih opravkih k Lomastu
hoditi, se ni bilo ve bati.
korec je bil sam s seboj na jasnem, in zdelo se mu je,
da se ga dri precej strievega duha; tako premiljeno je
ravnal.
V Lomastovo veo je stopil na videz mirno in hladno
in se ni ni jezil, da ni zbudil nobene pozornosti; saj ni
mogel nihe slutiti, kdo je priel. Stopil je v pivnico, kjer
se je e kadila zamazana svetilka in z nekako rjavo lujo
obsevala stene in kote. Za veliko mizo so sedeli trije
moki, ki se jih korec ta veer sicer ni nadejal, a tudi ne
ustrail. Voil je dober veer in sedel s premiljeno
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
19
skromnostjo za malo mizo, preprian, da se pomakne
kmalu vie.
He, korec, ravno prav, da si priel, je res zavpil u-
pan in krmar Lomast in odmaknil klop; sem sedi! O
Urbanu korcu se menimo.
O mojem stricu. Prav, je dejal korec, prisedel po-
asi in moko, poloil komolce na mizo in pokimal po
domae Ivanu in Janku.
Presneta re, korci ste pa res tii, je nadaljeval Lo-
mast. Imeniten mo je bil Urban, ast domai hii in
nam vsem.
O, vsem, je prikimal korec, dasi ga prej niste pri-
poznavali. Seveda doma lovek ni doma nikoli imeni-
ten.
O, Urban korec ni bil norec, je dejal Janko.
Dobro ste to povedali, gospod uitelj, je dejal Lo-
mast; ampak mi bi bili norci, e bi brez pijae tukaj se-
deli.
Lomast se je vzdignil, vzel iz omare tiri kupice, po-
duhal, e so iste, vtaknil svoje debele prste vanje in po-
stavil na mizo. Na Dunaju nosijo kupice na tacah, se
je opravieval.
Saj ste jih vi tudi na tacah prinesli, je dejal Janko.
Ne zamerite! Nae enske imajo zunaj precej dela;
zato bom jaz za natakarja, je koracal Lomast iz sobe.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
20
Janko je pogledal svojo kupico proti lui. Poglej,
Ivan, je dejal, e si kaj daktiloskopa! V mojo kupico je
odtisnil palec. Po njegovih kupicah ugotovi lahko so-
die vsak as njegovo istovetnost.
Ivan, ki ni bil tako malenkosten in ni gledal samo na
hibe, je tiho brisal svojo kupico, medtem ko je Janko
spraeval korca, e ima doma e kaj pisem ali drugih
svetinj po rajnem stricu. korec je obetal, da bo pobr-
skal po vseh kotih; e niso e vsega raznesli otroci, se
morda e kaj dobi. Seveda, e bi lovek poprej vedel, kaj
se vse zgodi, bi bolj pazil; njega je stric posebno rad imel
in takisto rad ajdove gance na drobno sito zmlete in
lepo zabeljene.
Sploh, prebrisan lovek, je dejal krmar, ko je bil
nalil na vse strani. Poznal sem ga jaz tudi, ker je priel
vasih k nam. Takrat sem bil e majhen paglavec in sem
nadvse rad poslual, e so se pivci prav zmerjali in pre-
pirali. Otrok je otrok. In najbolje sem se zabaval, e so
se stepli. O, v prejnjih asih so se tudi poteno tepli.
Gospod Urban je bil dolg, suh lovek.
Suh in kosmat, je pritrdil korec.
In kosmat. Prav pehasto suknjo je enkrat nosil in
povedrane evlje.
Ej, Lomast, to pa ne bo res, je branil strica hvale-
ni neak. pehaste suknje ni nosil Urban in povedra-
nih evljev tudi ne. Tako obleko je poiljal nam, da smo
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
21
jo mi ponosili. Ti se moti. Jaz sem strica bolje poznal ko
ti.
Jaz govorim, kar sem videl, je dejal oblastno Lo-
mast.
Jaz pa ne pustim, da bi kdo ez mojega strica zabav-
ljal, se je jezil korec, in skrajni as je bil, da je posegel
vmes Ivan, e da so to neimrnosti, brez pomena za
dobro ime, za ast in slavo kaknega loveka; ljudje, ki
so sami malenkostni, vidijo povsod le malenkosti. Spo-
minu blagega rajnika to ni ne koduje.
Narobe; to mu celo koristi, je prijatelju pomagal
Janko. Tudi cesarji in kralji niso tako pisano obleeni
kakor njih sluabniki. Iz velike hie pridejo vekrat
majhni ljudje; koliko astneje je, e izide velik mo iz
majhne hie. Mlaka je veja ko Hrastje in Lomastova
hia vija od vae, korec, in vendar se je rodil Urban
korec v Hrastju pri vas.
Tako je, gospod uitelj, je dejal korec. Zakaj to ne
gre, da bi si Mlaani prisvajali mojega strica, ki je iz
Hrastja doma. A na Mlaki so e taki bahai, in ti, Lo-
mast, si med njimi najbolj bahat, da bo vedel.
Tiho bodi, korec, pa pij! je miril Lomast. Prepirali
se ne bomo. Jutri zveer se bomo posvetovali naprej,
kako in kaj. Ti pripelji e svojega soseda Rjavkarja, in jaz
bom povabil Mlakarja.
Ali vas ne bo preve z Mlake? je menil korec.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
22
Kako preve? Mi smo vendar upnija, iz nae upni-
je je bil Urban, pri naem krstnem kamnu kren.
Naj bo kren, kjer hoe; rojen je bil v Hrastju. Pa
reci, da ne!
upnika bi kazalo tudi povabiti, je Ivan prekinil
prepir.
Da bo prva in zadnja beseda njegova, kaj? je dejal
Lomast. Ali nimamo mi zadosti pameti?
Spodobi se vsekakor, je menil Ivan. Imeli bomo
slavnostnega dne tudi mao, in pozvedeti bo treba, ka-
terega dne je bil rojen Urban korec.
Okoli binkoti, to vem jaz, je dejal korec.
Potem izdamo poziv in pronje za prispevke, o e-
mer se bomo e jutri pomenili, je sklenil Ivan, ki je bil
vesel videti, da imajo nai ljudje toliko smisla za kultur-
na vpraanja, da so tako dovzetni za ast in slavo domo-
vine.
Kdo bo pa zdaj plaal? je vpraal korec, ko je vstal
in poloil eno krono na mizo.
Ni se ne boj, korec, je dejal Lomast. To bomo
vse uredili. Nabrali bomo denarja, da se poravna ta ra-
un in e nekaj drugih; samo imeniten poziv naj sesta-
vi gospod Ivan. e se mi trudimo in delamo za kore-
vega strica, se spodobi, da tudi on za nas kaj stori. Uma-
zanec ne sme biti.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
23
Umazan pa res ni moj stric, je modroval korec, ko
je stopal s tekimi koraki proti domu; za vse je plaal,
moki lovek. Kateri strinik bi se ne ponaal z njim?
Srealo ga je par zapoznelih ptiev. Ali veste, kdo
sem jaz? jih je nahrulil korec.
Kdo pa je? se je oglasil eden iz teme.
Pusti ga! je dejal drugi glas. korec je; barko vozi,
doma ga pa ena aka s palico.
Ali veste, kdo je bil Urban korec? je hrulil ponosni
strinik naprej.
Pijanec kakor ti, so bile zadnje besede, ki jih je bilo
uti e iz daljave.
Vidite, da ni ne veste! je nadaljeval korec zado-
voljen svojo pot. ene se ni ni bal; saj je nosil e ves de-
nar s seboj, in ne da bi se bil pri pijai komu prislinil, je
on s svojim stricem tako reko e za druge plaal. Zde-
lo se mu je, da bi mu bilo prav ljubo, e bi se Lenka je-
zila doma. Kako bi se ji on smejal, preden bi ji povedal,
kdo je on in kdo je bil njegov stric!
Tiha elja se mu je izpolnila na ves glas.
Ali te ni sram, ga je pozdravila Lenka v vei, da e
ob delavnikih popiva?
Ha, ha, ha, se je zakrohotal korec.
Oh ti moj Bog, pijan je kakor muha, se je hudova-
la Lenka.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
24
korec se je spet zasmejal in sedel na klop. Lenka,
Lenka, daj, da te objamem, je govoril in se smejal.
Tako te bom sunila, da se bo po dvoriu pobiral.
Povej, koliko si zapravil!
Ha, ha, ha, se je smejal korec in vrgel na mizo dve
kroni, ki jih je bil vzel s seboj. Ali jih vidi, Lenka? Obe
sta e celi.
Kdo te je pa napajal?
Kdo? Stric, ha, ha, ha, stric Urban.
Mea se mu, toliko je pil.
Posluaj me, Lenka, je miril korec. Ali ve, kdo je
bil Urban korec, moj stric Urban? Saj vem, da ne ve.
In me tudi ni ne briga.
Mene do danes tudi ni brigalo. Danes pa sem zvedel.
imnov tudent, ta, ki je priel z Dunaja, mi je vse pove-
dal, kaken velik mo je bil moj stric, kaken vnet rodo-
ljub in slaven pisatelj in imeniten lovek in tako naprej,
lop, lop, lop; lop, lop, lop. Tako ti pa govori ta lovek, da
ga uesa komaj dohajajo.
Ali ti prinesem veerje? je vpraala Lenka, in roka
se ji je kar sama stegnila po obeh kronah.
Ne bom veerjal, je dejal korec.
In kaj naj bi bil pisal ta stric, e je bil pisatelj? Ali je
pisal za Drubo sv. Mohorja?
Pojdi no z Drubo sv. Mohorja! Urban je pisal ime-
nitneje stvari; samo jaz ti tega ne morem tako povedati.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
25
Kadar pride spet imnov tudent, ti bo vse povedal; e
vpraati ga ne bo treba. No, in zdaj bodo vzidali na nao
hio nekako tablo, kjer se bo bralo, da je bil tukaj rojen
imeniten mo Urban korec. In vsi ljudje bodo hodili
gledat nao hio in bodo kupovali tobak in smotke.
Lenka, ki se ji je bila jeza polegla, je menila, da bi sko-
raj kazalo, da bi onadva zaela toiti vino ali vsaj ganje;
zakaj e bi ljudje res hodili gledat hio, bi se jim moralo
postrei, in e bi on, Miha, kupoval vino po dvajset, pet-
indvajset, toil pa po tirideset ali osemintirideset, bi
nekaj vendar ostalo. O tem bova govorila pozneje, je
dejal korec; zdaj se veseliva svojega ali pravzaprav
mojega strica, ki se je tako obnesel! Morda mu e posta-
vijo spomenik kakor Radeckemu.
Vse mogoe, je zdihnila Lenka in priporoala mo-
u, da naj gleda, da ne bodo vse asti drugi nase poteg-
nili, kak imnov tudent ali samogoltni Lomast, ki bi jim
utegnil e strica poreti.
To re prepusti meni, Lenka! je dejal korec. Ka-
kor sem jo dobro vodil do zdaj, tako jo bom tudi za na-
prej.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
26
II

upan Lomast se je odpravil drugega dne k upniku,

da pozve, kdaj se je rodil slavni korec, da povabi
gospoda na sodelovanje in mimogrede tudi zase kaj
opravi. Lomast je bil namre praktien politik, kakrnih
zahteva dananji as. Dral se je vedno moneje stran-
ke, in sicer iz preprianja, po svojih naelih, tako da bi
bil takoj prestopil k nasprotnikom, kakor hitro bi ti do-
bili premo. Da so ga imeli nekateri za neznaajnega, je
udno, ko je vendar doslednost po naelih bistvo vsake-
ga znaaja. Nastopal je Lomast navadno oblastno, po-
hlevno le tedaj, e je util na nasprotni strani premo.
Zato je s poninim smehom okrog mastnih ustnic upi-
ral okrogle oi v dobrodunega upnika, ko je pripove-
doval, kako nameravajo proslaviti rajnega Urbana kor-
ca in kako so hoteli nekateri prosim, gospod upnik,
to zaupno! imenoval jih ne bom, ker jih vsi dobro po-
znamo gospoda upnika kar prezreti; on pa da se je
potegnil zanj in tudi dosegel, da se bo priela slavnost s
sveto mao, kakor se kristjanom spodobi.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
27
upnik je stisnil mou roko in menil, da naj le store,
kar se jim zdi potrebno; on bo e tudi prispeval k stro-
kom.
Ali jaz znam tudi prijeti ljudi, gospod upnik, je
poudarjal Lomast. Ali e veste, kako sem jih ugnal, ko
so se ustavljali popravilom pri cerkvi, ki so bila vendar
tako potrebna? Zdaj vam bomo pa prezidali hleve, ker
je sramota za nao upnijo, da ima upnik svojo ivino
v takni podrtiji. To bom vse jaz uredil; vam ne bo tre-
ba ni prigovarjati, ni prositi.
Lomast, je dejal upnik, vi ste moja desna roka.
In roka roko umiva, kaj, gospod upnik? je z uslu-
no zaupnostjo pokimal Lomast. Morda bi se dalo tako
napraviti, da bi dobil jaz v posojilnici kakih dvajset tiso.
Saj zase ne potrebujem, ampak revnemu kmetu bi rad
pomagal. Marsikak siromak, ki se sramuje prositi v po-
sojilnici, se zatee k meni; a jaz ne morem vsem poma-
gati, ker nimam.
Kar se bo dalo storiti, bom storil, je odslavljal up-
nik sladkega moa, ki se je e na stopnicah obraal in
klanjal. Na mo, poten mo, si je upnik mel roke.
Zveer je pripeljal korec e soseda Rjavkarja k Lo-
mastu, in priel je tudi krmar Mlakar, nekak Lomastov
tekmec.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
28
Slavni Urban korec je poklical spet vina na mizo,
je dejal Lomast in postavil poln tefan pred drubo. Go-
spodinja pa je prinesla poln kronik suhega mesa.
Ivan je imel e spet svoje pomisleke; zato je sklenil
malo jesti in malo piti. Nasprotno pa je menil korec, da
vee strica dolnost, da plaa predvsem zanj, strinika,
potem ele za druge; on je jedel in pil z najlajo vestjo.
Ko se je eja in lakota polegla, je prebral Ivan ganljiv
poziv rodoljubnim srcem, naj se spominjajo pozabljene-
ga in v ivljenju preziranega pisatelja, naj se vsaj umr-
lemu oddole, ker niso ivega cenili po zaslugah.
Ni slabo, je dejal Lomast in pil.
Tako ganljivo, je pristavil Mlakar in zaloil kos svi-
nine, da bodo tekle ljudem solze iz oi.
In krone iz epov, je dodal Janko.
To bomo videli, je dejal korec. Pisanje je lepo,
tega ne bom tajil; lahko bi se bilo pa e pristavilo, da
slavnega Urbana strinik e ivi. Marsikdo bi se potem
tudi njega spomnil; zakaj stric ne potrebuje ve, strini-
ku bi pa prav prilo.
Denar se bo poiljal seveda meni, je nadaljeval Lo-
mast; zakaj mene poznajo povsod.
Tudi meni bi se lahko poiljal, je omenil korec.
Kam pa! V Hrastje? ga je je zavrnil Lomast. Saj e
pote nimate. To bi bila neumnost.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
29
Urban je bil pa le v Hrastju doma, se je zagovarjal
korec, in ne na Mlaki, eprav imate poto in upnijo.
Zastran mae, je poroal Lomast, sem e jaz z
upnikom govoril. Mlakar, ti bo streljal, naroi smod-
nika!
Streljal bom, je dejal Mlakar; prosil bom pa tudi
dopustila, da bi v Hrastju tisti dan toil. Ljudi se bo na-
teplo dosti, in ejo bodo trpeli.
Saj bi jaz tudi lahko toil, je pripomnil korec, ker
sem strinik.
Ampak patenta nima, korec, patenta, je dejal
Mlakar.
To ni na dnevnem redu, je odloil Lomast. Preden
preidem k naslednji toki, bi e vse gospode na nekaj
opozoril. Mi pridemo povsod med ljudi, v gostilnici,
pred cerkvijo, in e se kdo kam pelje: nabirajmo tudi
sami za slavnost. Gospod Ivan, vi znate imenitno govo-
riti na duo; vam se ne bo zlepa kdo ustavil. Gospoda
naduitelja pozna vsa upnija; on lahko tudi v oli na-
migne tako in tako. Otroci bodo povedali doma, in star-
i bodo dajali, ta ve, ta manj, ta rad, ta nerad; denarju
se to ne pozna ni. To pa jim je treba povedati, da naj
nosijo k meni. korec, tvojo hio bodo hodili gledat. Ka-
dar pride kdo, potrkaj mu na srce ali ti ali pa Rjavkar. e
primakne vsak nekaj malega, se bo precej nabralo, in kaj
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
30
bi hodili zastonj gledat! Slavnostni govor bo sestavil go-
spod Ivan. ez teden dni ga lahko e prinesete.
e prej, je dejal Ivan.
Kaj pa petje, gospod naduitelj?
Brez skrbi! je dejal Janko. e boste vi tako gotovi
o pravem asu kakor jaz, pojde vse gladko.
Po vajah pripeljite pevce enkrat ali dvakrat k meni!
Parkrat jih slavni Urban korec lahko napoji, ker mu
bodo peli; jaz jih moram tudi, kadar mi zapojo za god.
Bolj na roke, je menil Mlakar, bi bila pevcem moja
gostilnica.
To ne gre, je dejal Lomast, ker bi bilo treba potem
poraunati; tukaj bo pa denar e pripravljen. To je torej
tudi v redu. Zdaj moramo govoriti e o ploi ali tabli, ki
se bo vzidala. S kamnosekom Filipom sva se e dogo-
vorila. On ima dve prav lepi ploi in poceni; samo rke
bo treba izklesati. Kaj naj se napie?
To je jasno, je dejal Ivan in podal upanu listek. V
tej hii se je rodil tega in tega dne slovenski pisatelj Ur-
ban korec. Dokler slovenski rod hodi po zemlji tod, bo-
de slovelo njegovo ime.
Izvrstno, je dejal Janko, in se da tudi zapeti.
Prav dobro, je potrdil Mlakar.
Torej smo vsi za to, je povzel Lomast.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
31
Tole bi jaz prosil, je menil korec, da bi se na ta-
bli e pristavilo, da prodaja strinik v Urbanovi hii to-
bak.
To ne gre, je ugovarjal Ivan, prodaja tobaka ni v
nobeni zvezi z Urbanom.
Z Urbanom ne, z njegovo rojstno hio pa, je dejal
korec.
korec, to ni ni, je odloil Lomast. e mi kaj
taknega zapiemo, bi se nam otroci smejali.
In otrok otroci, je dejal Janko.
Toda tobak pa res prodaja korec, se je potegnil
Rjavkar za soseda. Majhno opalto ima. Kar je res, je
res.
Vi me hoete izriniti, je udaril korec ob mizo; to-
da jaz se ne dam. Kdo je strinik? Jaz, in jaz da ne bi imel
tukaj nobene besede? Glejte si jih! Na mojo hio hoe-
jo vzidati tablo, zapisati pa tako, da ne bo iva dua ve-
dela, da je bil Urban moj stric! Odkodnine ne dobim
nobene
Saj pije, mu je presekal besedo Lomast.
Ali vi ne pijete? Ali ste pa vi kaki striniki? Glej jih
zlodejev, kako me hoejo potisniti v stran! Kar odriniti
me hoejo.
Odborniki so pogovarjali razjarjenega strinika in mu
dokazovali, da ni na vsem svetu spominske ploe, ki bi
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
32
priporoala tobak; potem bi moral stati na ploi e ce-
sarski orel.
Zakaj pa ne? je dejal korec. Saj je bil moj stric
tudi cesarski lovek. Ali ni bil pri sodniji?
Orla ima vendar na leseni tabli nad vrati, se je hu-
doval Lomast. Ali prodaja tobak na vseh oglih svoje
hie?
Ivanu je bilo hudo pri srcu, ko se je trudil vneti stri-
nika korca za vije nazore in ul iz njegovih puhlih
ugovorov samo cvenk denarja.
Le preve gleda na svojo korist, je zdihnil proti Jan-
ku.
S tem brani najuspeneje svoj dom, dom slavnih
korcev, je Janko opravieval korca.
Pravega soglasja ni bilo ta veer. korec in Rjavkar sta
bila prepriana, da Mlaani hoejo odriniti Hraane,
kar se jima je zdelo tem krivineje, ker se niso mogli
Mlaani ponaati z nobenim veljakom, ki bi se od dale
dal primerjati z Urbanom korcem.
Odriniti, Rjavkar, se midva ne dava, je modroval
srditi korec domov grede. Ali je bil Urban korec
Mlaan? O, radi bi ga imeli, radi!
Toda Urban je na in ostane na, je pritrdil Rjavkar.
Kako to misli, Rjavkar? Na! je ustavil soseda ko-
rec. Va vendar tudi ni bil. Na se pravi korev.
No seveda; iz Hrastja je bil pa vendar!
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
33
korev iz Hrastja, je poudaril korec.
Nekako soparno je postalo med obema Hraanoma.
Umolknila sta oba. korcu je prilo na misel, da se e na
soseda ne more prav zanesti, da si hoe zdaj e Rjavkar
prisvojiti imenitnega strica, kakor da bi bil Urban kak
obinski pisatelj. Vsak si ga bo e lastil!
Rjavkarju pa se je zdel sosed oaben in nehvaleen.
Ali je njegova zasluga, da je imel taknega strica? Ali je
zato on kaj bolji, kaj modreji ali imenitneji? e bi bil
tudi pape moj stric, kof jaz zaradi tega e nisem. Ej,
moki smo na tuj raun; na mizo kliemo, ker drug pla-
uje.
Ko je Rjavkar v svojih mislih tako zavraal korevo
nadutost kot neutemeljeno in neupravieno, se je v nje-
govem srcu oglasilo e tudi tisto grdo ustvo, ki se ga
lovek najkasneje zave in najtee odkria, oglasila se je
zavist. V slavi svojega soseda je util svoje ponianje.
Poprej sta stala na isti stopnji, korec celo toliko nie,
kolikor je bila Rjavkarjeva hia vija; zdaj se je pa korec
povzdignil ez soseda brez svojih zaslug. To boli, to rodi
odpor. Zavist je demokratini greh, ki ne trpi, da bi se
kdo povzpel ez druge. Enakost je geslo; prostost in
bratstvo se ne zdita tolikega pomena. Rjavkar je zagle-
dal v korcu tihega nasprotnika, ki njega poniuje, ne-
voljivca, ki niti mrvice slave ne privoi drugim Hra-
anom. In pri Lomastu se je on zavzemal zanj! Zdaj
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
34
ima zahvalo. Zavist je naposled Rjavkarja tako dale pri-
gnala, da se mu je zdelo, da bi bilo najprijetneje, e bi
slavni Urban sploh ne bil ivel, potem pa, da bi se vsaj
slavnost razbila. Prav hladno sta se loila soseda.
Ivan pa je tarnal proti Janku, kako teko je nae ljudi
vneti za skupno delo.
Ni se ne boj! ga je tolail Janko. Pri skupnem delu
je vedno prepir. Pevci se spremo petkrat, preden kaj
skupaj spravimo. Nazadnje pa le gre. Samo odnehati se
ne sme. Ti pojdi svojo pot naprej! e odleti polovica
spremljevavcev, pride z drugimi vendar do cilja. Ploa
se bo vzidala, ti bo imel imeniten govor, in mi bomo
peli, da se bo zemlja tresla. Naj bodo teave, kakrne
hoejo; pevci so reilno drutvo v vseh stiskah. Zakaj pa
vpletajo dramatiki med igre lepo petje? Zato da jim po-
sluavci odpuajo dramatine grehe. Tebi priskoijo pa
e narodne noe na pomo. Zatorej ni se bati!
Po Hrastju, po Mlaki in po sosednjih vaseh se je iril
glas o slavnem Urbanu korcu; od zaetka negotovo,
previdno, potem vedno odloneje in pogumneje. Ko pa
je izel v novinah Ivanov navdueni poziv, so se poskrili
dvomljivci in ugovarjavci po kotih, kakor se poskrijejo
korevi ali tudi Rjavkarjevi urki, kadar posije v to in
ono hio beli dan. Novine so le iz rok v roke; ta jih je
bral na glas, ta tiho; ta je razumel takoj, za kaj gre, dru-
gemu je bilo treba razloiti; vsem so polnile srca prijetne
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
35
misli o asti in slavi, ki jim jo je bil naklonil imenitni
rojak. Posebno trdo in pokonci so hodili Hraani. Pre-
sneta re, kdo bi si bil mislil? je rekel marsikdo. O
Urbanu jaz nikoli, ker sem ga poznal, je dejal drugi.
korec se bo pa tudi moko nosil. Lahko, kdor ima
taknega strica. imnov Ivan zna dobro povedati.
Kaj bodo le vse naredili? Jaz bom postavil mla-
je, ker imam nekaj smrek posekanih.
Tako so se vnemali ljubi rojaki ob ognju, ki ga je bil
zanetil Ivan. O slavljencu samem ni vedel pravega nihe
ni; ugibali so sem in tja in pripisovali slavnemu Urba-
nu najraznovrstnejih zaslug. Skrivnosten mrak je obda-
jal imenitno ime.
Toliko pametni so bili pa Hraani in Mlaani tudi, da
so vedeli, da vsaka slavnost stane denar. Zato so zaeli
nabirati, ne toliko med seboj, kolikor po drugih krajih in
pri drugih ljudeh; po pravici; zakaj oni so bili e izpol-
nili svojo dolnost, ko so dali rojakom taknega moa.
e je sedel kak Hraan ali Mlaan v tuji drubi, je ved-
no sukal govor tako, da je nanesla beseda na slavnega
korca; potem pa je potrkal na rodoljubna srca, in mar-
sikje se mu je odprlo. Kar je iz Hrastja in z Mlake do-
ma, to zdaj vse pobira; kakor pogorelci hodijo okrog,
se je marsikdo jezil in plaal.
Obnesla se je ta bera posebno semanji dan na Mlaki.
Po gostilnici in ob otorih so hodili slavivci velikega
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
36
korca, spominjali prodajavce in kupovavce narodne
dolnosti in tarnali o hudih strokih. Ivanu se je zdelo,
da navduenje e prekipeva; zato ga je tudi grabila jeza,
ko je doma pri veerji poroljal hlapec s srebrnim de-
narjem, e da je toliko nabral na semnju.
Kako pa, da si ti pobiral? ga je vpraal.
Primerilo se je tako, je dejal hlapec. Vsi so pobira-
li, sem pa e jaz stegnil roko. ,Za slavnega korca, sem
dejal, in pet kron sem imel kmalu skupaj.
Oddati jih mora Lomastu, je velel Ivan.
Kadar bodo oddali drugi, je menil fant, bom e
jaz, prej pa ne. Po drugih krajih slovenske domovi-
ne pa slavnost ni budila tistega zanimanja, ki so ga Hra-
ani in Mlaani priakovali. Prispevki so prihajali redko
in pili.
Kadar bodo drugi nabirali, se je hudoval Lomast,
bomo tudi mi tako storili. ez sedem let vse prav pri-
de. Danes meni, jutri tebi. Zdaj smo vsaj spoznali vza-
jemnost, za katero so vsa usta polna in vsi epi prazni.
Ampak slavnost se bo izvrila, in e ne dobimo nobene-
ga krajcarja ve. Va govor, gospod Ivan, je dober, mor-
da nekoliko predolg; toda bolje je, kakor e bi bil pre-
kratek; predolga obleka se da ujeti, skrpane ne nosi nih-
e rad. e si dolgega govora le nekoliko zapomni, bo
vsaj nekaj povedal. Ali ni tako? To bomo vse naredili.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
37
korec se je pa doma z eno temeljito posvetoval.
Oba sta bila teh misli, da hoejo odborniki korca tako
v kraj dati, da bi se izza strica e ven ne videl. Mo je bil
nevoljen in sprio toliko nasprotnikov maloduen; ena,
ki je videla samo krivinost takega postopanja, je bila
ogorena in pogumna.
Le meni verjemi, je dejala, da govori iz teh Mlaa-
nov gola nevoljivost. Stricu privoijo ast, ker je e
mrtev, tebi pa ne, ki e ivi. Stric je bil pa na, in noben
iv lovek ga nam ne more vzeti, in Mlaani ne spravi-
jo takega moa skupaj, e se vsi na glavo postavijo. Stvar
je pa taka, da jih ima ti vse v rokah. e se ne bo bralo
na tisti tabli tako, kakor je tebi prav, bodo morali dru-
go vzidati, ki bo tebi ve; zakaj slavnost se mora izvriti,
dan je napovedan.
Lenka, ti ima prav, je dejal mo. Glej, jaz sem
mislil vasih, da je Bog ensko ustvaril tako, da ima telo
in voljo, uma pa ne. Zdaj pa vidim, da niso vse takne.
Pametno si mi svetovala. Mlaani ne bodo gospodarili
po moji hii. Ta bi bila res lepa, da bi trume, ki bodo
semkaj romale, ne smele zvedeti, da sem jaz imenitne-
ga Urbana strinik.
Zavest, da se lahko znosi nad nasprotnikom, ohladi
najhujo jezo. korec, ki ni bil nael od tistega asa, ko
je bil imnov Ivan odkril strievo slavo, ne podnevi ne
ponoi pravega pokoja, je spal zdaj tako sladko, kakor
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
38
da bi se mu e ne sanjalo ne, igav strinik je; v resnici
pa se mu je dve noi zaporedoma sanjalo, da je na nje-
govo hio vzidana ploa, kjer se blei tudi njegovo ime
v zvezi z malo opalto. Kaj se je on menil zdaj za Mlaa-
ne, kaj za soseda Rjavkarja pomo, ko si je lahko sam
pomagal!
Rjavkarju se s to samozavestjo ni prikupil. Ta si je
mislil, da mo visoko leta, in na tihem elel, da bi nizko
padel. korec pa je vedel, da bodo vsi drugi nie popa-
dali. e sta prila oba soseda skupaj, sta zabavljala skup-
no ez Mlaane; kakor hitro sta bila vsaksebi, sta e za-
bavljala drug ez drugega.
Zabavljali so pa tudi drugi odborniki, ker je Lomas-
tovo velevanje presedalo vsem. Posebno se je pritoeval
Mlakar, ki ni e imel dopustnice, da bi v Hrastju toil.
Lomast je vedno le govoril, da bomo e naredili; zgodilo
se pa le ni.
Ivan je bil zatorej v velikih skrbeh, kako se bo zvrila
naloga. Vsaka zabavljica, naj je bila naperjena proti ko-
mur koli, je zabolela njega; kadar se je priduil kak od-
bornik, da mu ni mar ni, e se tudi vse razbije, je stre-
petala njegova dua. In pri vsem tem se je moral prema-
govati, da ne bi vlil olja v ogenj. Drugi so se prepirali z
lahkim srcem, on se je miril s tekim.
Janko, ki ga take sitnosti niso spravljale iz ravnoduja,
ga je tolail, da naj se ne meni za take malenkosti; ljudje
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
39
se po vaseh povsod prepirajo in povsod zabavljajo, za-
kaj drugega veselja nimajo na svetu; vse se bo dobro
speljalo; e se kaj malega pokazi, ni to ni hudega. Lju-
dje ni ne zamerijo tistemu, ki je kaj polomil; e smeje-
jo se mu. Ali zameri kdo domaemu pesniku, e propa-
de njegova igra na odru? Nihe; e raji ga imajo. Huje
je, e uspe. S pevskimi prireditvami je tako, da se jih
udeleuje dobra etrtina posluavcev iz postranskih na-
menov; polovica, se lahko ree, niti ne zauti, e se za-
poje nekoliko previsoko ali prenizko; koliko jih torej kjer
koli ostane, ki bi kaj razumeli? Kaken pa pride nazad-
nje opis slavnosti v novine! Izvrstno, izborno, nedose-
no, to je vsakdanja hvala, ki se ne zdi nobenemu prire-
ditelju pretirana. Drugi naj si mislijo, kar hoejo; nekaj
slave obvisi vedno. Kar se tie pripravljanja in poprav-
ljanja javnega mnenja, ne zaostajamo mi za nobenim
narodom. Naprej in skozi! Za pevce je sramota le, e se
ustavijo, kaziti pa smejo, in govorniku samo zmanjkati
ne sme; sicer pa lahko govori, kar hoe.
Ivanu se je zdelo, da se on res preve boji javnega
mnenja, ki se vendar veinoma dela v urednitvih. Tu se
pa rodoljubne prireditve vedno le hvalijo, in gotovo ve-
lja tudi izrek: Lauda audacter, semper aliquid haeret. Od
kod pa uspehi reklame?
Tako so rinili moje zadevo naprej, od druge strani
jim je pa prihajal naproti dan slovesnosti. korec ga je
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
40
imel v pratiki dobro zaznamovanega, in kadar je pogle-
dal, koliko so dnevi e vsaksebi, se je zlobno zareal, in
ena mu je pokimala in se namuzala. Vdajala sta se oba
s celim srcem sladki zloradosti in si opisovala z ivimi
barvami, kako bodo plesali Mlaani, ko se jim v Hrastju
zagode. Nazaj ne morejo, je razlagala ena, ker je
stvar e tako dozorela. Slavnost se mora izvriti in plo-
a se mora vzidati.
Torej se morajo vdati, je sklepal mo, ki se je bil
tako zagrizel v svoje hude misli, da se mu je zdelo, da e
k seji ne pojde ve, dasi je bilo hudo misliti, kako jedo in
pijejo drugi sami na striev raun.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
41
III
N
ekega dne popoldne pa je pripeljal kamnosek Fi-
lip s fantom na voziku kaf apna, nekaj zidarske-
ga orodja in kamnitno ploo v Hrastje in se ustavil pred
korevo hio.
Miha, je klical, prinesi dve kobili in eno mono
desko, da bova tole vzidala!
Gospodar in gospodinja sta prihitela iz hie. Kaj pa
hoe vzidati, Filip? je vpral korec z izzivalno mir-
nostjo.
Nikar se ne delaj neumnega, ko treba ni! je dejal
Filip. Spominsko ploo bom vzidal.
Kakna pa je? Pokai!
Mo in ena sta pozorno brala izklesane rke; komaj
pa sta bila prebrala pisanje, je rekel korec, da mu tabla
ni ve, da se taka ne bo vzidala na njegovo hio.
Kakna pa? je vpraal Filip.
To sem povedal jaz Lomastu na vsa usta.
In Lomast mi je tako naroil.
Zato pa kar k Lomastu zapelji!
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
42
Ej, za norca me ne boste imeli, se je jezil kamnosek.
Kdor je naroil, ta bo plaal. Stvar se mora pojasniti.
Stran jaz ne bom vozil; kam v kraj bom dejal.
Pa tja pod pod zapelji! je dejal zmagoviti korec.
Filip je robantil s fantom proti Mlaki, korec in Len-
ka sta se pa smejala doma in si mela roke, da sta jo tako
imenitno zasolila Mlaanom. Joj, kako bodo skakali, ko
prikolne Filip! je dejala Lenka. Kar vidim jih, je
dejal korec. Mlakar je ves rde od jeze in Rjavkar ves
zelen. Lomast tole ob mizo, imnov tudent se pa
joka. Kaj le bodo zdaj poeli? Kaj bodo poe-
li! Drugo tablo bodo naroili, kakrna bo nama ve.
Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.
Ni e preteklo mnogo asa, je e pritekel Lomastov
pastir v Hrastje vabit korca in Rjavkarja na izredno
sejo.
e pleejo, se je razveselil korec in segel po suknji.
V radosti je pozabil, kar je bil sklenil ali pravzaprav skle-
pal v jezi.
Ti, nocoj pa nikar ne hodi dol! ga je opomnila Len-
ka prenagljene obljube.
Ali misli, da se koga bojim? je ugovarjal mo.
Ne, tega ne mislim.
Ali naj stric samo one napaja?
Jaz se le bojim, da te bodo pregovorili, da se jim bo
vdal.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
43
Ne bom se. Jaz bi le rad gledal in poslual, kaj bodo
poeli. Doma ti bom potem vse povedal.
Varna pot je najbolja. Kar doma ostani, Miha!
Mihu, ki se je vdajal, je prejnje veselje zelo zagrenelo.
Takne so enske, si je mislil in obesil suknjo na klin;
najbolja ne privoi mou zabave.
Na Mlaki pa Filipovo poroilo ni zbudilo toliko hru-
pa, kolikor bi ga bili eleli korevi. Lomast je sklical
izredno sejo; kaj bo treba skleniti, je e vedel.
Kaj pa zdaj? je dejal Ivan, ki je bil najbridkeje pri-
zadet.
Pa pustimo vse skupaj! je dejal Rjavkar. e on sam
nagaja, pa e mi njemu! Rjavkar namre ni vedel, ali bi
se veselil slavnosti ali ne. ast bi bila pa za Hrastje; to-
da e sosedu spodleti, je pa tudi nekaj.
Saj se bo dal e pregovoriti, je menil Janko.
Ali pa naj se vklee e njegova opalta na ploo, da
bo sit, je svetoval Mlakar.
Ampak smeno bi bilo to, je tarnal Ivan, smeno.
Oslarija bi bila to, je odloil Lomast. korec misli,
da je e sam svoj stric in da nas bo ugnal. Ali je njego-
va hia edina v Hrastju? Rjavkar, ali dovolil, da vzida-
mo tablo na tvojo hio?
Pa e rad, je dejal Rjavkar in oi so se mu zasvetile
od veselja. Soseda bi spodnesel in sam se postavil; dva
zajca na en strel. Moja hia ima tudi ve prostora kot
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
44
koreva, je vija in ira, vsa zidana in z opeko krita.
Tabla se ji bo bolje podala.
Ampak prejnjega napisa vendar ne moremo pusti-
ti, je pripomnil Ivan. V tej hii se je rodil!
Zakaj ne? je menil Rjavkar. Ljudje hitro pozabijo,
kje se je kdo rodil.
To bi bila nova oslarija, je dejal Lomast. Filip, e
eno ploo bo napravil.
Kolikor hoe, je dejal kamnosek. Eno imam e
pripravljeno; za druge bi moral naroiti kamen.
Ravno takno, je dejal Lomast, bo naredil; samo
napis se nekoliko spremeni. Kako se bo glasil, gospod
Ivan?
V hii tevilka ...
Dve, je dejal Rjavkar; pri meni je ena.
Drugo ostane, kakor je bilo.
To je zdaj sklep, je dejal Lomast. korcu ga ni tre-
ba ni povedati, da se ne bo premislil in nam spet zga-
ge naredil. Nocoj ga e k seji ni bilo. e izostane e pri-
hodnji, bom jaz predlagal, da ga izkljuimo iz odbora.
Temu loveku je ve za tobak kakor za strica.
Najbolj zadovoljen s tem sklepom je bil Rjavkar. To-
like asti res ni bil priakoval, in kar je podvajalo vese-
lje, na stroke svojega soseda. Skrbelo ga je le, e bodo
drugi res molali; zakaj preprian je bil, da bi korec, e
bi zvedel za ta sklep, takoj tekel na odbor in prosil, da
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
45
naj se preklie in vzida na njegovo hio, kar se hoe. In
odborniki bi se dali preprositi. Koliko pa velja dandanes
mo beseda in kako malo se dobi celih mo! Kateri
Lomast bi jih seveda tudi trpel poleg sebe? Tako ni
popolne sree nikoder na zemlji, in vsaj trese se za
sreo, kdor misli, da jo ima.
Podobne skrbi so obhajale oba korca.
Kaj pravi, kaj so sklenili? je spraevala ena.
Kaj bi sklenili? je dejal mo. Priakujem, da vsak
as pride Rjavkar prosit, da naj se vdava.
Morebiti pride Lomast sam.
Ali pa imnov Ivan. Ampak trdo se driva!
Mene ne premakne ves odbor. Pred hio pa nikar ne
hodiva, da sosed ne bo mislil, da mu greva naproti.
Tako sta v temi pazila skoz okno, kdaj pride Rjavkar
domov. Precej pozno se je vrnil in kar domov je el.
Morda pride pozneje ali pa drugi dan s kom drugim
skupaj? Iz Rjavkarjeve hie se je ul razgovor in gla-
sen smeh.
Z menoj je potegnil, je dejal korec, seveda, Hra-
an. Zdaj pripoveduje, kako sva Mlaane pritisnila.
ena bi bila pa le rada vedela, kaj so sklenili.
e bi bila ti pustila mene k seji, bi zdajle vedela, je
oponesel mo eni, za ta primer po pravici, za prihod-
nje kot navodilo.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
46
Ta pa sicer ni rekla, da ji je zaradi tega al tega ne
stori nobena vlada pa pa je menila, da bi Miha zdaj
lahko el k Rjavkarju kakor v vas, ker so ljudje e pokon-
ci.
Jaz da bi se tako ponial! jo je zavrnil mo. Niko-
li!
Spala pa tisto no nista dobro ne on ne ona. Med ne-
mirno priakovanje in negotovo upanje se je meala bo-
jazen, da se ne bi pripetilo kaj nepriakovanega.
Strahove je razgnal beli dan, ki je ponudil dosti pro-
stora novim dogodkom. Da ni prihitel Rjavkar navse-
zgodaj k hii, ju je jezilo. Sosed bi se moral vendar ozi-
rati na soseda. Po obinskih sejah povedo odborniki, kaj
se je sklepalo, vsakemu, kdor jih hoe posluati.
Zadoenja nama ne privoi ali pa ga je sram pro-
siti, je menila ena.
Kdor ne prosi, ne dobi, je dejal mo. A kako teko
sta akala oba, da bi priel prosit ali Lomast ali kdor koli!
To dopoldne ni bilo nikogar.
Kaj pomeni to? je dejala ena in se zamislila.
Popoldne sta e oba zalezovala Rjavkarja. e je stopil
sosed iz hie, je e stala na svojem pragu koreva ena,
pozdravljala preprijazno in se zaela razgovarjati. In
komaj je zastavil Rjavkar na njivi motiko, e je prihitel
iz hoste sosed in ga zael motiti s svojimi pomenki. Kar
pa je bilo v srcih, seveda ni bilo na jezikih. korca sta
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
47
mislila, da se spodobi, da zane sosed, in zamerjala sta
mu sovrano potuhnjenost; Rjavkar pa bi bil tudi rad
napasel svojo zloradost in jima povedal, kako se je stvar
zasukala, in sklep tajnosti bi mu ne bil predramil vesti;
toda jezik mu je vezala bojazen, da se spor poravna, in
nekaj uitka je bilo tudi gledati, kako soseda mandrata
za njim. Tako je preel v nemiru in nevolji prvi dan.
Drugega dne je pa rekla ena mou, da bahatega
Rjavkarja ne bosta spraevala; on naj gre sam na Mlako
dol k Lomastu; pri litru vina bo vse zvedel. Tako je de-
lala pokoro. Naroala pa je tudi mou, naj se nikar ne
zagovori; drugi naj govore, on naj poslua.
korec je romal na Mlako, pil pri Lomastu, pil pri
Mlakarju, govoril z Ivanom, ustavil na cesti Janka; zve-
del pa ni nikjer ni, kakor kak diplomat, ki je preve
pretkan. Prosil ga ni nihe niesar; Lomast ga je celo na-
hrulil, zakaj ni priel k seji, in korec je moral lagati, da
ni utegnil.
Nesramni, brezobzirni ljudje! se je hudoval korec,
ko se je vraal prazen domov in slutil, kako ga bo spre-
jela ena. Da nisem za nobeno rabo, bo dejala, in ven-
dar je ona zakrivila, da ne vemo, pri em smo.
Tako je el dan za dnevom. Vsako jutro je zbudilo
novo nado, ki sta jo kmalu izpodrinila muen nemir in
bolea nevolja. Kdo bi se tudi ne jezil, e bi ga ljudje ob
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
48
takih razmerah popraevali, kaj je s slavnostjo in e je
kamen e vzidan!
Vrag je vzidan, je zrojil korec ob takih vpraanjih,
ki so se mu zdela same hrulbe, in e ne ve ti ve ko jaz,
sva oba neumna.
lovek ne bi mislil, kako znajo ljudje molati, kadar z
molanjem nagajajo. korca sta hodila prav pobita zdaj
okoli hie, zdaj po polju brez cilja in namena; jed jima ni
diala in delo jima ni lo od rok.
V listnjaku pa je leala na voziku ploa, ki je od za-
etka tako jezila gospodarja, da bi jo bil najraji na cesto
treil; zdaj ga je pa tolaila in budila upanje, da se e
vse po srei iztee. emu bi bili pustili kamen pri njem,
e ga ne nameravajo vzidati? O, prili bodo ali vsaj po-
slali kamnoseka, da izklee e tistih par rk.
korec je ogledoval ploo od vseh strani, in zdela se
mu je lepa; korevo ime z zlatimi rkami napisano ni
majhna re. Da, e bi ga kdo zdaj prav lepo prosil, bi on
pustil, kakor se mu je zdelo, vzidati ploo tudi tako,
kakrna je, brez ozira na opalto.
Ko ga je neko dobila ena tako pri spominski ploi
in uganila njegove misli, je menila, da bi bilo morda
vendarle prav, e bi se bila vdala.
Kdo pa je bolj branil kot ti? se je razsrdil mo. Ali
mi nisi vedno trobila, da me hoejo poniati in osramo-
titi? Ali mi nisi branila k sejam hoditi? Toliko asa si me
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
49
naganjala, da sem se zaletel. Zdaj sva skupila oba sku-
paj. Tako je, e se meajo enske v moke zadeve.
Saj se bo vse poravnalo, je tolaila maloduna ena.
e oni ne pridejo, pa stopi ti dol na Mlako in reci, da
naj v bojem imenu vzidajo tablo tudi tako. e te je
sram, se pa izgovori, da sem te jaz zapeljala. Meni je res
al, ko vidim, da je tebi tako hudo.
En dan bom e poakal, preden nastopim ta kriev
pot, je dejal korec alosten. Mudi se zelo; zakaj drugi
teden bo e slavnost.
Ravno zaradi tega jaz e vedno upam, je menila
ena. Slavnost ni odpovedana, torej se bo izvrila. Ta
slavnost je odkritje spominske ploe na rojstni hii Ur-
bana korca. Mimo nae hie ne more iti slavnost. No,
torej! e nobena poroka se ni izvrila brez enina in ne-
veste. One je le sram priznati krivico. Saj se e ti sramu-
je dol hoditi, ki nisi niesar zakrivil. Ampak to jim ne bo
pomagalo; hvalo ti bodo pa vedeli, e jim pride na pol
pota naproti.
Vse to je uvideval korec, a kaj pomagajo umski raz-
logi, e se ustavljajo ustva! korec se ni mogel odkriati
hude slutnje, da se snujejo nekakni naklepi proti nje-
mu. Zakaj pa vsi tako mole? Zakaj ga je Lomast nahru-
lil? O, tudi pri porokah se vasih enin ali nevesta zad-
njo uro skuja, mnogokrat nala, da zaroenca osramo-
ti.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
50
korec je odlagal svojo teko pot, zdaj v upanju, da jo
odborniki takisto odlagajo, zdaj v strahu, da se moti.
Jezil se je na ves odbor, posebno pa na hruljivega Loma-
sta, in dobro bi mu bilo delo, e bi bil vedel, kako hudi
so tudi drugi na tega loveka, kako hud je Mlakar, ki je
dan na dan popraeval, kdaj dobi dopustnico za toenje
vina in piva pri slavnosti. Vedno je dobil odgovor, da
bomo e naredili. Ali se ne pravi to po slovensko, da ne
bomo ni naredili? In on, Mlakar, bo streljal ob slavno-
sti. Tri monarje je bil dal e zapeljati v Hrastje in smod-
nik je imel pripravljen doma v kleti. lovek se rtvuje in
nazadnje ne ve, zakaj.
Gospod Ivan, je Mlakar dejal dva dni pred slavnost-
jo imnovemu dijaku, stopiva malo k Lomastu, da se
konno dogovorimo o najvanejih tokah, da nam ne
napravi ta lovek kakne zmede!
Dobila sta Lomasta pred hio.
Kako je s slavnostjo, Lomast? je vpraal Mlakar.
Vse v redu, je dejal Lomast. Danes vzida Filip plo-
o na Rjavkarjevo hio; pojutrinjem po mai gremo v
Hrastje. Tam bom govoril najprej jaz.
Ivan je zardel in debelo pogledal.
Ali ne bo govoril gospod Ivan? je dejal Mlakar. Ta-
ko smo se vendar zmenili.
Kdaj smo se tako zmenili? se je razsrdil Lomast.
Gospod Ivan je prepustil svoj govor meni. Ali misli ti,
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
51
da sem se ga jaz zastonj uil? In kako sem se muil! Saj
ne znajo dandanes pisatelji poljudno, po domae pisa-
ti. Koliko sem moral izpustiti, koliko prenarediti, da bo
emu podobno, in e ne vem, e bodo ljudje razumeli.
Ivan se je v zadregi zagovarjal, da ga Lomast ni prav
razumel, da je mislil sam govoriti; a zaradi dobre stvari
se noe prepirati.
Kako pa je z mojo dopustnico? Ali bom smel toiti?
je nadaljeval Mlakar.
Toil bom jaz, je dejal Lomast brez zadrege, zakaj
bil je e jezen. Jaz sem se najve trudil, jaz storil najve
pota, sem bil pri upniku, v Hrastju, v Ljubljani, sem
naroil ploo in kaj vem kaj e. In koliko sem imel
strokov! Ali se ne spodobi meni nekoliko odkodnine?
Bomo e e govorili, je dejal Mlakar ogoren in po-
tegnil Ivana s seboj. Ta goljuf, ta slepar, se je srdil
mo, ko ga Lomast e ni ve slial. Vas je ogoljufal za
govor, mene za dopustnico in bogve kako je delal s pri-
spevki.
Kaj pa zdaj? je vpraal Ivan alosten in potrt.
Jaz e vem kaj, je dejal Mlakar. Jaz pojdem v
Hrastje in bom monarje vzel s seboj. Na tej slavnosti ne
bo nihe streljal, nihe. Sploh naj me slavni Urban ko-
rec v uho pie, jaz nisem njegov norec. Pojdite z me-
noj v Hrastje, da bova e korcu in Rjavkarju povedala,
kako nesramno je ravnal Lomast!
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
52
Naduitelj mora tudi sliati, je dejal Ivan; jaz ga
pokliem.
Ivan je poklical Janka, ki je na poti v Hrastje mirno,
kakor z nekaknim. zadoenjem poslual izbruhe ne-
volje in ogorenja.
In kaj pravi ti? je vpraal Ivan.
Ne vem, kaj bi rekel, je zmignil Janko z rameni.
Meni se zdi, da se je precej dobro izlo; jaz sem se bal
e hujega.
Ali boste vi peli? je dejal Mlakar.
e se mi ne skujajo pevci, pa. Ali mislite, da jih bom
jaz zastonj uil?
Tako je rekel tudi Lomast, da se ne bo zastonj uil
mojega govora, je pripomnil Ivan.
Zakaj si mu ga pa dal?
No, in e bi bil tebi rekel, da bo pel namesto tebe, kaj
bi bil ti naredil?
Rekel bi mu, da naj poje.
Ker ni pevec.
Saj govornik tudi ni. e nastopi ti, Ivan, za njim, se
e podobna ne bosta zdela govora nobenemu poslu-
avcu.
e veji dogodki so pretresli ta dan Hrastje.
Navsezgodaj je spet priel s fantom kamnosek Filip in
pripeljal na voziku spet kamnitno plao. Ustavil se je
pred korcem.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
53
Filip je spet tukaj, Miha, je Lenka radostno klicala
svojega moa. Ali vidi, kaj sem ti zmeraj pripovedova-
la, da te pridejo prosit? Ali ni bilo prav, da si mene po-
slual, da nisi el na Mlako?
korcu je utripalo srce od veselja, in brez uspeha se je
trudil prihliniti resnobo na obraz. Ali si spet tukaj, Fi-
lip? je pozdravil kamnoseka. Kaj hoe pa zdaj?
e eno ploo sem pripeljal, je dejal Filip in vlekel
iz listnjaka voz z apnom.
Torej si vendar tako zapisal, kakor sem ti bil jaz re-
kel, je dejal korec. Prav! akaj, da ti prinesem dve
kobili, in e bo dal za pijao, ti bom e stregel.
Meni je naroil Lomast, da naj vzidam novo ploo
pri Rjavkarju, se je ustavil kamnosek z vozikom pred
veo.
Kje? Pri Rjavkarju? To je zmota. Tukaj, pri nas je bil
rojen Urban korec, se je udil korec.
To meni ni mar. Jaz naredim, kar se mi naroi in
plaa, je menil Filip.
Ampak tabla vendar ne sme lagati, da se je tam ro-
dil, e se je pa tukaj, je strmela ena.
O, ta tabla govori zdaj drugae. Poglej, saj stoji zapi-
sano, da se je rodil pod tev. 2, torej v tvoji hii. To tab-
lo da lahko Lomast vzidati na vsako hio.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
54
Jaz pa tega ne dovolim. To je goljufija, to je slepar-
stvo, je vpil razkaeni korec, in ena mu je zaela po-
magati z vso svojo zgovornostjo.
Kamnosek je poslual nekaj asa, potem je pa ukazal
fantu, da naj k Rjavkarju zapelje, obrnil se je tudi sam
proti sosedovi hii. korec je prikrial kmalu za njim;
naletel je pa na Rjavkarja, ki je menil jako odlono, da
ne trpi razgrajanja pred svojo hio; e ima sosed kako
pritobo, naj stopi dol na Mlako do Lomasta.
Torej taken si, Rjavkar! je krial korec. Zdaj sem
te spoznal. Prav res, da ni podjeda nad slabega soseda.
ena je odvedla naposled ohripelega moa in zabru-
sila spotoma Rjavkarju in kamnoseku par takih v obraz,
da bi jo bila na Lomastovem mestu oba toila zaradi
razaljenja asti.
Filip je postavil svoj oder in se lotil dela. Vsa Rjavkar-
jeva druina je stala pred hio in gledala, kako se dolbe
stena, in le premalo je bilo zidarskega dela za toliko rok.
korevi so se bili v onemogli jezi zaklenili v svoje sta-
novanje. Kakor kadar krsto zabijajo, tako je donelo mo-
u in eni na uho kladivo in dleto; saj se je pa tudi po-
kopavala ast domae hie.
ena se je osvestila prva. Oh, kaj bi se jezila, je de-
jala, ko nama jeza ni ne pomaga in onim ni ne ko-
duje! Grdo so ravnali z naso hio, to je res, in vena sra-
mota naj jih zadene! Pri nas se je rodil slavni Urban,
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
55
Rjavkarja bodo pa za to astili. Eden seje, drugi anje.
Na svetu res ne najde pravice. Toda Bog vse vidi, in
vsaka krivica se kaznuje. Ta ploa ne bo prinesla sree
Rjavkarjevi hii, le meni verjemi.
Te besede so prijetno hladile skelee rane ualjenemu
mou; Lenka pa mu je pripravljala e drugih zdravil.
Kdor bi namre trdil, da je pri nas enski spol vobe bi-
stroumneji od mokega, bi se najbr zameril vsem
mokim, ne storil bi jim pa nobene krivice.
Ti, Miha, je dejala Lenka ljubeznivo, ali ni rekel
Filip, da se lahko vzida takna tabla na vsako hio? Meni
se prav zdi, da je tako rekel.
Seveda je rekel; toda kaj to pomaga! je zdihnil mo.
Zakaj ne bi vzidal Filip ene ploe tudi na nao
hio?
korec se je zravnal, udaril s pestjo ob dlan in dejal:
Lenka, ti si pametna enska. Naj me stane, kolikor ho-
e, jaz dam vzidati ploo na nao hio. Pokazati hoem
Rjavkarju in Lomastu in Mlaanom in vsemu svetu, kje
se je rodil moj slavni stric.
Le prepusti to re meni, je dejala ena in mu stisni-
la roko. Bo videl, da se nama Rjavkarjevi ne bodo dol-
go smejali.
Ko je bil Filip pri Rjavkarju svoje delo izvril in se vra-
al mimo koreve hile, ga je povabila Lenka na ko-
zarek hruevca, da se jeza poplakne.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
56
Saj jaz nisem ni hud, je dejal Filip in stopil v veo,
jaz delam vsakemu, kdor me plaa.
Kaj pa, Filip, tista ploa, ki je bila pri nas shranjena,
ali je tvoja?
Moja. Lomast mi jo je prepustil na obraun, ko je
drugo naroil.
Ali bi jo ti prodal?
Zakaj pa ne? e prav poceni jo dam.
Malo so pobarantali, in kup je bil sklenjen.
Zdaj jo pa e vzidaj na nao hio!
Saj vai hii je bila namenjena, je menil Filip. Ali
imate kaj apna pri hii?
Polno jamo, je dejal korec.
Filip si je nameal malte, postavil oder, in kmalu so
stali vsi korci pred hio in gledali in pomagali; Rjavkarji
so se pa skoz okna udili in jezili.
Ker so bili vsi delavci dobre volje, je lo delo hitro iz-
pod rok. Na pol je bilo e dovreno, ko sta prila v
Hrastje Ivan in Janko z Mlakarjem, ki je vlekel voziek
za monarje s seboj in se e vedno jezil na oholega Lo-
masta in na slavnega korca, kakor da bi mu bil tudi ta
odjedel zasluek. Pred Rjavkarjem so se ustavili. Ivan in
Janko sta si la ogledat ploo, Mlakar pa je zavil na
dvorie pred skedenj, kjer je imel spravljene monar-
je. Rjavkarja ni bilo nobenega od nikoder.
Ali ni nikogar doma? je zaklical Ivan.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
57
Kaj pa je? je pogledal skoz okno Rjavkar.
Ploo morate zagrniti, dokler se ne odkrije.
Imam e pripravljen prt, je dejal Rjavkar; samo
omet naj se malo posui.
Kaj pa korec? je vpraal Janko.
Tja poglejte! Prej je bil zelo hud, zdaj si pa sam tudi
vzidava tablo.
Kakor zakriplje in se zasue petelin na strehi, kadar
potegne nasprotni veter, tako sta se obrnila Ivan in Jan-
ko proti korevi hii in ostrmela.
To je kandal! je zakrial Ivan in se zganil, kakor da
bi ga bil pes ugriznil. Dve spominski ploi! To se mora
prepreiti; to nas osmei pred svetom. Komaj ga je do-
hajal Janko, tako je hitel, da bi e prepreil nesreo. Ko
je Mlakar samote privozil svoje monarje, je Ivan e z
vso gorenostjo prigovarjal korcu, ga prosil in rotil, da
naj opusti svojo namero, da se ne bo ves svet smejal
Hraanom in slavljencu in slavivcem. korec pa je gle-
dal od konca zaudeno, potem prezirljivo in zaniljivo;
odgovoril ni ni, izvlekel je poasi mehur s tobakom in
si zael tlaiti pipo, potem je iskal po epih biglic, plju-
nil v stran, priigal premiljeno in puhnil Ivanu dim pod
nos. Medtem je bil pa Mlakar pregledal in presodil po-
loaj.
Bravo, korec! je udaril moa po rami. Ti si mo,
ki se ne boji Lomasta. Dobro si mu zagodel. Ta slepar
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
58
je hotel imeti slavnost zase, in njemu na ast bi naj bil
jaz streljal. Toda tak osel jaz nisem. Kdor bo toil, ta naj
strelja. Ampak tebi na ast, korec, bi pa sproil tri stre-
le, e bi imel smodnika pri roki, in lijec bi nataknil na
monar, kakor se strelja zoper too, da bi kar svedrast
tresk zavigal proti nebu.
In Ivan je mislil, da bo korec na njegove besede raz-
bil svojo ploo.
Janku se je zdela koreva namera nekako zvita pote-
za proti samolastnemu Lomastovemu postopanju; bal
se je, da bo Ivan pri hudem korcu naletel, zato je po-
tegnil prijatelja s seboj in mu zael dopovedovati, da je
koreva misel imenitna; zakaj spominska ploa se
spodobi vendar le rojstni hii; osramoena in osmeena
bosta samo Lomast in Rjavkar; kaj pa to druge briga!
Ampak dve ploi, dve spominski ploi! se je pri-
jemal Ivan za glavo.
Kaj je e to! je miril Janko. Ali nima Preeren spo-
menika v Ljubljani, kamna v Kranju in na Bledu in plo-
e v Vrbi? Anastazij Grun ima spomenik v Gradcu, ka-
men pri Leskovcu, eno ploo v Ljubljani, eno na Bledu
nad krajem, kjer se je rad mudil. Imenitni niso samo tisti
kraji, kjer so se veliki moje rodili, ampak tudi tisti, ko-
der so hodili, kjer so sedevali, prenoevali, popivali. Ur-
ban korec je gotovo prihajal k Rjavkarjevim v vas in
gotovo je vekrat sedel na tistem oglu hie, nad katerim
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
59
se sveti zdaj njegovo ime. e premislim, koliko spomin-
skih plo imajo drugi moje, se mi zdi, da dve za Urba-
na korca nista ni preve.
No, in katera se bo pojutrinjem odkrila? je vpraal
Ivanz zlobnim smehom na ustih.
Obe seveda, je rekel Janko, in najprimernejtse bo,
obe hkrati. Jaz se postavim s pevci v sredo med oba so-
seda, da bo zaleglo petje za obe strani. In ve kaj? Pri
Rjavkarju bo govoril Lomast, ti pa govri pri korcu!
Tako se znosi nad Lomastom, kakor se je znosil prebri-
sani korec. Zakaj e bo govoril ti, kdo bo poslual Lo-
masta?
Ivan je zael stvar premiljevati. Jankovi nazori se mu
niso zdeli prazni. Nekoliko smenosti se je bilo sicer pri-
jelo zadeve; toda vsekakor je bilo primerneje, e se
osmei Lomast, ki ga ta nezgoda ne bo tako v ivo zade-
la. Govor pred Rjavkarjem bo smeen od vseh strani;
govor pred rojstno hio bo poravnal, kar se bo dalo po-
ravnati.
Ivan, ki se ni hotel spuati v noben razgovor ve s
korcem, je prepustil ureditev te zadeve prijatelju, in je
prav storil. Janko je pohvalil korca, da se je tako krep-
ko zavzel za svojega strica, pritrdil, da se rojstne hie ne
dajo kar tako prenaati kakor spominske ploe, priznal,
da se spodobi glavno poeenje vendarle korevemu
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
60
domu, pokazal, kako blizu bodo stali pevci, in omenil,
da bi bil Ivan pripravljen govoriti pri rojstni hii.
In Ivan bo dosti bolje govoril kakor Lomast.
Dobro, je dejal korec, e bo bolje govoril, naj go-
vori.
Dotlej pa imejte vi svojo ploo ravno tako zagrnje-
no kakor Rjavkar! je naroal Janko.
Tako sta se zagrnili tisti veer v Hrastju dve spomin-
ski ploi slavnega Urbana korca, da poakata sloves-
nega odkritja. Mlaani pa so se vraali nekako zadovolj-
ni domov; samo Ivanu je moral Janko e vso pot doka-
zovati, da boljega izhoda iz te slavnosti ni.
Slavnostnega dne zarana je pritresel Lomastov voz v
Hrastje sodek vina in dva sodka piva poleg dveh jer-
basov belega kruha. Vse to je odloil pod streho iz
smreja, ki je bila nala za to slavnost postavljena in
pod katero je stalo par miz in kot klopi deske na torih.
Ker so bili ljudje veinoma v cerkvi na Mlaki, ni zbudil
ta ropot nobenega zanimanja. Visoki mlaji ob Rjavkar-
jevi hii so z zagrnjenima ploama vred tiho akali, kaj
se bo zgodilo.
Na Mlaki so se pa ljudje bali, da bodo v Hrastju kaj
zamudili. Zato se je cerkev po slubi boji hitreje spraz-
nila ko po navadi, in kdor je prihitel iz cerkve, se je obr-
nil proti Hrastju in skual prehiteti druge, tako da so
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
61
nazadnje vsi drli, ni drugae, kakor da bi gorelo vse
Hrastje.
Lomast je bil odredil, naj gredo pred njim najprej ga-
sivci, potem veteranci, za temi Janko s pevci in nazad-
nje on med Mlakarjem in Ivanom. Toda sprevod se je
pokazil; Mlakarja in Ivana ni bilo nikjer dobiti. Lomast
je moral sam hoditi in se jeziti.
Po Hrastju so se slavivci prerivali, popraevali in se
smejali, ker nihe ni prav vedel, kam naj se obrne. Od
zaetka se je bilo namre reklo, da se odkrije ploa na
korevi hii, potem se je bilo govorilo o Rjavkarju, zdaj
pa je bil pri obeh hiah en ogel zagrnjen in tu in tam
pripravljen nekak oder. Vse to je bilo zabavno, in kdo ni
vesel, e se lahko smeje?
Gasivci in veteranci so dostojanstveno prikorakali in
napravili toliko reda, da je priel do svojega prostora
Janko s pevci in da se je preril do odra upan.
Kje je pa Mlakar? je zavpil Lomast in si obrisal z
rdeim robcem potni obraz. Zakaj pa noben hudi ne
strelja? Kje je Mlakar?
Mlakar! Mlakar! so zaeli kriati gasivci in se ozirali
po ljudeh. Kje je Mlakar? so vpili veteranci in se obra-
ali na vse strani. Mlakar! Mlakar! so kmalu klicali po
vsem Hrastju, nekateri, da bi priklicali Mlakarja, naga-
jivci zaradi ljubega hrupa. Toda Mlakarja ni bilo niko-
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
62
der; niso ga privpili ne gasivci ne veteranci, ni ga priklel
Lomast. Ljudi je tudi to zabavalo.
Ko se je slavnostni govornik naklel, je stopil na oder.
Zaeti je moral, zakaj gledavci so postajali nepotrpe-
ljivi, kakor da bi bili svoje prostore plaali. No, ali bo e
kaj? se je oglasil predrzen zastonjkar, drugi pa v smeh.
In zdaj naj lovek lepo govori!
Lomast je zael, kakor je stalo v Ivanovem govoru, z
Gregorievim pozdravom kmetski hii: Mogona nisi,
ne prostorna, in pokazal na Rjavkarjevo hio.
Ej, prostorna pa je, se je spet oglasil predrzne.
Ti, osel! se je zadrl nad njim Lomast. Saj ne pra-
vim jaz, da ni prostorna; tako poje pesnik Gregori.
V tej hii se je rodil
Tudi ni res, je dejal spet neki posluavec, in: Lae,
pri korcu se je rodil, je popravljal drugi. Ljudje pa so
se prav dobro zabavali.
Te sitnee je sicer Lomast z lahkoto prekrial, toda
toliko so ga vendar motili, da se je zael loviti, da se mu
ni samo zveza misli zamotala, ampak da mu je tudi e
zmanjkovalo pravih besed. Krial je nekaj asa, potem
pa sklenil, da naj pade zavesa.
Ploa se je odgrnila, in Lomast je zael spet razsaja-
ti, zakaj se ne strelja. Tiho, tiho, so se oglaali ljudje,
da bomo kaj sliali. Na drugi strani je namre govo-
ril Ivan, ne tako glasno, toda razlono in premiljeno.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
63
Lomast se je zavzel, gledal, poslual, in v srcu mu je ras-
la nova jeza. Jasno je videl ves rni naklep, ki so ga bili
zasnovali za njegovim hrbtom Ivan in Mlakar in korec.
Tukaj je slavnost, ne tam, je rohnel. Tukaj se od-
kriva ploa. Kaj posluate otroje ene!
Od druge strani se je odgovarjalo bolj in bolj na glas,
in kmalu je krik in smeh in um uduil tudi Ivanovo be-
sedo. V tem trenutku pa, ko se je bilo bolj bati, da kor-
evi astivci pozabijo, emu so prili v Hrastje, je vzdig-
nil Janko roko, in pevci so zapeli s krepkimi glasovi:
Naj uje zemlja in nebo,
kar dans pobratimi pojo!
Vse je utihnilo in poslualo, in ko so bili odpeli pevci
vse tri kitice Pobratimije, potem Lepo nao domovino,
potlej Slovensko dekle, Pridi, Gorenjc in Naprej zasta-
va Slave, so bile ukroene e vse strasti. Tako blailno
vpliva lepo petje na loveka srca.
Potem se je priela domaa veselica, ki je Lomasta od-
kodovala za prestane nezgode, in nazadnje so bili vsi
ljudje teh misli, da so se dobro zabavali.
Celo Ivan je rekel zveer Janku, da je bilo lepe, kakor
se je on bal. koda, da ni bilo e streljanja!
Boga zahvali! je dejal Janko. Se vsaj nihe ni po-
nesreil.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
64
Pri obraunu je naraunal Lomast isto malo
primanjkljaja. e doplaa odbor dvanajst kron, je
dejal, bom trpel drugo jaz.
Ugovarjal ni nihe razen Mlakarja, ki je pa govoril
nekaj ve, kakor je pa mogel dokazati na sodiu. Zato
je plaal pozneje e posebej zaradi razaljenja Lomasto-
ve asti trideset kron.
Tako se je proslavljal spomin vrlega slovenskega pisa-
telja Urbana korca, in lepo so potem pisale novine,
kako je bil to pravi ljudski tabor, da so nastopili gasivci
in veteranci, ene in dekleta v narodnih noah, da je
krasno govoril gospod upan in ni manj lepo visoko-
olec Ivan imen, kako imenitno so pevci peli pod spret-
nim vodstvom gospoda naduitelja; potem pa, da se je
razvila prisrna, neprisiljena ljudska veselica, tako da
sme vsakemu al biti, kdor se je ni udeleil. Ljubljana-
ni, je bilo pikro in po pravici poudarjeno, so nas ka-
kor tolikokrat ob podobnih prilikah pustili na cedilu.
Zastopana ni bila ne Leonova druba ne Slovenska ma-
tica. alostno in sapienti sat...
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
65
RTEV RAZMER
D
avni praktikant Ivan Muren je bil prestavljen, ko
je dovril izpit, z Dolenjskega na Gorenjsko in pri-
deljen davnemu uradu na kmetih. Plaa mu s tem se-
veda e ni bila zagotovljena, pa pa e nakazanih dva-
intirideset vinarjev prispevka na mesec za pisarnike
potrebine.
Ta vani dogodek se v javnosti ni prezrl. Po vseh kra-
jih, koder prebiva slovenski rod, se je raznesla vesela
novica, da je prestavljen gospod Ivan Muren in katere-
mu davnemu uradu je prideljen kot praktikant. Neka-
tere novine so to vest naznanile enostavno, brez pristav-
ka, kakor smrt kaknega navadnega rojaka; druge so
pristavile estitko, kakor kadar se poroi kak prista
stranke z draestno pristainjo; manji in toliko rodo-
ljubneji listi so omenjali, da se Slovenci vendarle giblje-
mo in da ni prazna beseda, da gre Slovan na dan; kar je
bilo pa radikalnih, so pisali, da beleijo to novico sicer
z zadovoljstvom, da pa visoka vlada ne sme misliti, da je
s to pridelitvijo dala Slovencem bogve kakno koncesi-
jo; Slovenci obdre samo svoje posestno stanje; zakaj
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
66
tudi prejnji davni praktikanti na tem mestu, ki so vlek-
li iste plae, so bili Slovenci.
Tudi drugod se je kazalo zanimanje. Prijatelji, ki so
poznali razmere, so vzeli vest mole na znanje; tako
predrzen ali hudoben ni bil nihe, da bi bil Ivanu esti-
tal; od doma pa, kjer niso poznali razmer, so mu izrazili
nujno eljo, da bo zdaj, ko je dobil slubo, vendar e po-
magal domaim in tako povrnil nekoliko, kar so bili sto-
rili zanj. In trije poslanci, ki so sedeli tisti veer v gostil-
nici, so omenili malomarno in kakor mimogrede vsak
svojemu omizju, da so spravili spet enega h kruhu.
Ivan Muren pa je premiljeval poln skrbi, kje bi dobil
denarja naposodo, da bi prebil e tiste mesce, dokler ne
dobi nekaj plae, in kje bi dobil poroka za novo posoji-
lo, potem pa, ali bi se el in komu bi se el predstavljat.
Predstavil se je bil seveda e prejnje leto parkrat in s
pobitim srcem se je spominjal, koliko je slial tu dobrih
naukov, tam resnih navodil, drugod pa tudi nevoljnega
spraevanja, emu je sploh priel. Kakor da bi bilo pred-
stavljanje zanj uitek in zabava! Ampak tako je; enemu
se zameri, e se mu predstavi, e, kaj nadleguje, dru-
gemu, e se ne predstavi, e, ne ve, kaj se spodobi, in
marsikomu v vsakem primeru; e pride, ti pravi: e-
mu? Saj ni bilo treba; e te ni, si misli: Aha, smo po-
nosni; bo treba pristrii perutnice. Kako pametno je
zapisano na marsikaterih uradnih vratih: Ne trkaj! ali:
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
67
Ne pljuj na tla! Zakaj se ne bi pripisalo e: Ne predstav-
ljaj se!
Kaj se hoe! je zdihnil Muren, ko si je krtail rno
suknjo in jo ogledoval proti lui: Nekoliko prehudo e
res odbija sonno svetlobo, si je dejal; toda vsi tudi
nimajo boljih; pameten lovek pa sploh ne gleda na
obleko. Vrhu tega se ne hodi s hrbtom naprej, in da bi
kdo za menoj gledal, se ni bati. Oh, kako prijetno bi
bilo na svetu, ko bi ne bilo treba drugega kakor izpol-
njevati svoje dolnosti! Toda dolan ni samo, ker vele-
va mu stan, pravi Gregori; kar more, to mo je storiti
dolan. V to zadnjo vrsto spada predstavljanje.
Seveda, je kimal Muren, e ne bi hodili drugi, bi tudi
njemu ne bilo treba. A kaj, ko hodijo vsi, vsi brez izjeme!
Kjer se pa vse klanja, je ravna hoja naravnost aljiva;
kjer se vse prilizuje in poniuje, je odkrita beseda izziv.
Tako je nastopil Ivan Muren teko pot, se klanjal in
zahvaljeval in priporoal, kolikor je bil preprian, da se
klanjajo in priporoajo in zahvaljujejo vsi drugi. Kjer se
mu je reklo, da je novo predstavljanje odve, naj bi raji
takoj odel na svoje mesto, se je v zadregi smehljal in
prosil odpuanja, za svojo poninost tako reko; kjer se
mu je namignilo, da naj se izkae z vestnostjo in prid-
nostjo vrednega izkazanega zaupanja, je vdano kimal;
kjer se mu je naroalo, da se mora vsekdar kakor v ura-
du tako tudi izven urada vesti lojalno in rodoljubno, je
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
68
slovesno povzdignil oi in pomolil tri prste desne roke
od sebe. Posebno pozorno pa je poslual, ko mu je opi-
soval nadzornik, kako prijetno ivljenje ga aka v no-
vem kraju; davkar Bramor je sicer jako natanen in mar-
ljiv uradnik, ki ivi samo svojemu poklicu, ne prosi nik-
dar nobenega dopusta, ne misli e ni na pokoj, dasi e
slui ez tirideset let; izven urada pa je dua, ljubezniv,
prijazen, pravi oe svojim tovariem; ivljenje tam je v
pravem pomenu besede patriarhalno.
Vsaj nekaj! si je mislil Muren, ko si je domov gre-
do slail nadlene rokavice. Doma se je preoblekel in
skrbno zravnal rno obleko v neprijetni zavesti, da jo bo
alibog e potreboval in e rabil. Da bi mu postala pre-
tesna, tega se ni bal; ampak zaklad je bil to, ki ga rad
molj sne; zato jo je potresel z naftalinom. Ko je zlagal in
spravljal skupaj tisto malo svoje prtljage, je dobil pismo,
kjer mu je njegova nekdanja gospodinja obetala poso-
jilce za nekaj mescev.
Ivan Muren je bil sreen, kakor le more biti sreen
praktikant, ki vlee dvaintirideset vinarjev na mesec.
Zadovoljen je konstatiral, da se je predstavljanje narav-
nost imenitno obneslo. Kakno smolo pa je imel ta in
oni tovari! Enemu je bila spodrsnila noga na gladkih
tleh pred naelnikom; drugi, ki ni prav vedel, ali se dri
cilinder v desni ali v levi roki, ga je predeval skrajno ne-
dostojno iz roke v roko; tretji je na nemki ogovor po-
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
69
motoma odgovoril iz zadrege, nehote in skoraj nevede
slovensko, kar ga bo najbr vse vene ase oviralo v na-
predovanju. Njemu se ni bilo, hvala Bogu, pripetilo ni
takega; po pravici si je torej obetal sijajno bodonost;
zakaj v uradovanju samem ni treba tolikanj sree, koli-
kor marljivosti in vestnosti. Te pa je imel Ivan Muren
zadosti.
Zdaj pa je zael raunati, koliko bo smel potroiti na
dan, da bo shajal s posojilom, kdaj si privoiti kakno
smotko, in sklepal je, da ne prekorai prorauna, in naj
bi ga napadle e take skunjave in naj bi koraile preko
svojih proraunov poleg drave in deele tudi vse obi-
ne tega sveta. V glavo mu je padel imeniten pripomo-
ek. Kaj, ko bi nastopil kot abstinent, ki naelno ne pije
alkoholnih pija? Ali bi se osmeil, ko ima pa toliko ime-
nitnih mo pred seboj in za seboj? Ali ni znak plemeni-
tega moa, da se ravna vedno in povsod po naelih?
Njegovih nagibov ne bo videl nihe, islal ga bo vsak
tem bolj, ker bo vedel, da mu lepega naela ni vsilil
zdravnik zaradi vodenice ali kakne bolezni na jetrih.
emu naj bi on bogatil gostilniarje? Muren si je mel
roke od veselja, kako bo preslepil ljudi, ki bodo mislili,
da on res ne mara za pijao. Iz nuje bo postala vrlina,
zasluenje in zasluek.
Pri zadnjem kosilu v Ljubljani si je e za plailo mo-
kega sklepa in za nagrado bodoih rtev spregledal na-
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
70
elo; tem trdneje se ga je hotel drati zanaprej. Popol-
dne se je odpeljal, poln trdnih sklepov in lepih nad in
dobro pouen od znancev, kje bo dobil stanovanje po
zmerni ceni brez ozira na udobnost, kje hrano, primer-
no po eni strani telesnim potrebam, po drugi gmotnim
razmeram.
Zveer se je pripeljal na svoj novi kraj in dobil stano-
vanje za tako ceno, ki njegovega prorauna e ni doseg-
la; preostajalo je e nekaj malega za druge potrebe. Ta
prijetna okolnost je bila prva skunjava, ki je zaela ma-
jati njegovo naelo. Ivan je e premiljeval, e ne bi ka-
zalo izloiti ali prekiniti naela za nedelje in praznike.
Po razmerah, je sklenil, po razmerah, in se napotil
v priporoeno krmo, kjer bi dobival hrano proti plae-
vanju v mesenih obrokih.
Novi gospod praktikant? ga je nagovorila ena kr-
marja Rojca in mu svetlo pogledala v oi.
Da, Ivan Muren, je odzdravil Ivan nekoliko v za-
dregi, ker ga je nadlegovala misel, kako bo osupnila pri-
jazna enska, ko ji pove, da naelno ne pije.
Va gospod prednik, je nadaljevala krmarica in
popravljala prt po mizi, je tudi pri nas kosil in veerjal.
Po isti ceni dobite hrano tudi vi. Veerja bo takoj pri-
pravljena. S pijao bi pa rekla, da e poakajte, gospod
praktikant.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
71
Spet ga je svetlo pogledala, se mu nasmehnila in la.
Ivan pa je gubanil elo in mril obrvi, ker mu ta zaup-
nost ni ugajala. Zdelo se mu je, da se enska vtika v nje-
gove zasebne zadeve. Ali je mar izkljueno, da bi dav-
ni praktikant imel kaj premoenja? Ali ga pa ima ali
nima, to je njegova zasebna zadeva, ki nikogar drugega
ni ne briga. Ko bi ne bil napravil tako trdnega sklepa ali
z drugimi besedami, ko bi ne lo za naela, bi si naroil
nala etrtinko najboljega vina. Kaj briga to ensko, ali
on pije ali ne! On sme in more storiti, kar hoe, ne da bi
koga vpraal. Stvar pa ni bila tako malenkostna. Recimo,
da si d on prvi veer prinesti pijae, ali se ne bo pria-
kovalo, da si je naroi tudi pozneje? Ali ne postane ta
korak odloilen za vse podobne primere? Podoben pri-
mer pa bi bilo vsako kosilo, vsaka veerja, in im ve
podobnih primerov bi se ravnalo po prvem slabem
zgledu, tem teji bi bil preobrat in poboljanje; pozna
abstinenca pa budi e sum zdravnikega ukaza. Ivan je
e hotel poklicati krmarico in ji rei moko besedo, da
on sploh ne pije. Toda spomnil se je, da se je treba nael
mirno in odlono drati, ne pa jih o priliki in nepriliki
poudarjati ali celo izzivati z njimi. Naela vendar niso
turki boben. Tudi se mu je zdelo, da vpraanje e ni pe-
ree. Spet se mu je zjasnilo elo in nekako hvaleen se
je nasmehnil krmarici, ki mu je prinesla veerjo.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
72
Pijae vam nisem prinesla, je prijazna ena dejala
e enkrat.
Za pijao, je poudaril mirno Muren, meni tudi ni
kdove kaj.
Ne zaradi tega, je dejala krmarica in sedla njemu
nasproti; ampak nocoj imajo gospodje z davkarije svoj
veer, fronkarski veer. udno, da jih e ni. Nekako ob
tem asu pridejo navadno, gospod davkar, gospod kon-
trolor in gospod adjunkt. Vi boste tudi morali prisesti in
piti z njimi.
A jaz se e predstavil nisem, se je vznemiril Muren.
O, to ni ne d. Predstavim vas jaz. Gospod davkar
je tako dobroduen lovek, da vam ne bo ni zameril.
On je kakor dobrovoljen oe med svojimi otroki. Gos-
podje s sodnije hodijo vsak svojo pot; malokdaj vidite
dva skupaj. Davkarija pa nastopa skupno; kamor gre
eden, to je gospod davkar, tja gredo vsi drugi. No, mi
o volku, volk iz lesa. So e tukaj.
Vrata so se odprla na steaj, in slovesno so vstopili
trije gospodje; najprej visok, moan mo okroglega, rde-
ega obraza s sivimi brki in veliko pleo, ki jo je od uesa
do uesa obrobljal venec belih las; to je bil davkar Bra-
mor. Priletnega kontrolorja in mladega adjunkta je bilo
pol manj videti poleg naelnika, in Murnu, ki je igral
ah, se je zdel davkar kakor stolp v igri, tako mogoen in
okoren, kontrolor kakor teka, in adjunkt, ki se je veselo
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
73
oziral na vse strani, kakor ivahni konji; on sam je bil
seveda kmet, ki rine poasi naprej v vednem strahu, da
ga vre iz vrste kak astnik ali izpodrine drug kmet.
Ivan Muren je bil spotljivo vstal, ko so prihajali gos-
podje, in je stal ves as s prtiem v roki in dvomom v
srcu, ali naj se predstavi kar tukaj v krmi, po domae,
ali naj se potaji. Katera zamera bo manja? Preden se je
e odloil, ga je prijela krmarica za tisto roko, ki je imel
e prosto, in ga predstavila staremu gospodu.
O, o, tako, tako? je dejal gospod davkar, se obrnil
na pol in premeril Murna z drobnimi sivimi omi od
vrha do tal in mu podal roko. Lepo. A, gospod Muren,
a? Prav, prav. ,Muren, muren, pridi ven, bom belega
kruhka dal, vinka dal, smo bezali vasih murne iz lu-
kenj. Kaj, gospod Muren?
Muren se je opravieval, da se predstavlja v takem
asu, na takem kraju in v taki obleki.
In s prtiem v roki, kaj, gospod Muren? Kakor kak
natakar, se je smejal debelo davkar.
Muren je zardel in dejal prti iz rok in jecljal, da ni
vedel, da pridejo gospodje semkaj; takoj drugega dne pa
pride in se predstavi v salonski obleki.
Ni treba, gospod praktikant, ni treba! ga je miril
davkar. Saj smo domai. Bolje se ne morete predstaviti,
kot vas je predstavila Rojeva gospa. Zdaj pa k nam za
mizo!
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
74
Meni etrtinko! je dejal Muren v svesti si, da ravna
sicer proti svojim naelom, toda preprian, da deluje
tukaj takna sila, da se ji mora ukloniti e tako slovesna
obljuba. Naelniku se vendar ne more zameriti takoj
prvi veer! Srea, da se ni e postavil sam od zaetka,
proti krmarici, na svoje naelno stalie! Koliko tee bi
se zdaj umaknil! Celo osmeil bi se.
Ni etrtinke, en tefan, gospa, je dejal davkar.
Prisedite, gospod Muren, prisedite! je dejal davkar.
Vi boste pili z nami.
Vidi se vam, je nadaljeval davkar, da prihajate iz
Ljubljane; tam imate pa dvorane po trideset miz; vsa-
ka miza svojega pivca, vsak pivec svojo etrtinko; in
drugega ne sliite kakor: ,e eno etrtinko! ali pa: ,Pla-
ati! Pri nas pa je drugae. e ima pivnica dve mizi, se-
dajo gostje toliko asa za eno, dokler ni zasedena, po-
tem pride na vrsto druga. Izza mize pa ivahen pome-
nek in veselo petje, to je naa ega.
Adjunkt je vstal in nalil kupice, in trili so na zdravje
novega praktikanta.
Res prijetno in po domae, si je mislil Muren, pre-
prian, da bo plaal tisti, ki je klical na mizo. Za take
primere se mu je zdelo, da ga sploh ne more vezati ob-
ljuba. Abstinenca vendar ne more biti sama sebi namen.
Njegov namen se je dosegal tukaj tudi brez nje, in kar
lahko dosee brez truda, za to se je nespametno pehati.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
75
O, prav je bilo, da se Ivan e ni zagovoril; res, to vpra-
anje e ni bilo peree; ta veer ga pa sploh ni bilo ve.
Ali naj bi bil z neumestno abstinenco koj prvi dan raz-
alil vso drubo z naelnikom vred? Lepo bi se bil vpe-
ljal. Muren se je zdel sam sebi pameten lovek, ki jem-
lje razmere v potev in ne sili z glavo skozi zid. Samo
malenkostni ljudje se vleejo za naela tudi tam, kjer
treba ni.
Medtem ko je Muren zadovoljen razmiljal svoj do-
bro uspeli nastop, so se tovarii e glasno zabavali. Go-
vorili so o politiki, slovstvu, vremenu, letini, gledaliu
in davnih zadevah.
Pijte, pijte, gospod Muren! je silil davkar. To je na
kmetih gledalie, to koncert, to cirkus in kinematograf
in kar imajo e duevnih uitkov po mestih. Tukaj ni-
mamo drugega, pa tudi ivimo.
Muren pa je malo pil, zakaj pijae ni bil vajen in ne-
spodobno se mu je zdelo, da bi priel prvo jutro z ma-
kom v davni urad. Zavest, da pije na tuj raun, mu tudi
ni bila kakor je toliko drugim povod, da bi se vdal
nezmernosti, marve plemenit nagib zdrnosti. Nael-
nik bo to menda vendar tudi zapazil in vzel v potev.
Jezilo pa je Murna, zakaj ga pogleduje adjunkt po stra-
ni, zakaj se mu muza. Ta lovek pripisuje moji zmerno-
sti podle nagibe, si je dejal in spet gubanil elo. Oitno
gledati v srce se zdi prizadetemu vedno brezobzirno. e
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
76
sam sebi lovek nerad noter pogleda; raji se da prever-
jati od drugih, da ima res svoje vrline, in si misli, da dru-
gi e vedo; zato se mu tudi zdi laskanje nekaka ljubezni-
va odkritosrnost, in s to odkritosrnostjo je tako kakor
z radodarnostjo pri dobrodelnih prireditvah: ne stavijo
se ji nobene meje. Kdor pa se smeje naim alnim oble-
kam, kdor se muza izbruhom naega narodnega rodo-
ljuba, ta kae ravno takno pomanjkanje druabne obli-
ke, kakor kdor nas sumljivo pogleda in zmigne z rame-
ni, e se mu mi laskamo.
Tako se je zdel Murnu gospod adjunkt neotesan, in ga
je hotel vpraati, zakaj se mu smeje, ko ga je prehitel
adjunkt z vpraanjem, zakaj ne pije. Ivan ni ni odgovo-
ril, ampak stisnil usta in zaniljivo pogledal, e da se on
ne bo nalival s podarjenim vinom kakor kdo drug.
Pijte, pijte, gospod Muren! je silil adjunkt in ga zvi-
to gledal.
Jaz tudi na svoj raun ne pijem ve, je zavrnil Ivan
nedostojno podtikanje in si mislil, da ga sodi ta lovek
pa po sebi, on pa, hvala Bogu, ve, kaj se spodobi.
Ne bodite otroji, gospod Muren, se je nasmehnil
zaupljivo adjunkt, in ne mislite, da pijete na tuj raun!
Kakor skupaj pijemo, tako skupaj plaamo. Gospod dav-
kar bo vse lepo porazdelil. Na vsakega pride, ker smo
tirje, petindvajset procentov, in naj pije kdo, kolikor
hoe. Hitite, da ne zaidete v preveliko kodo! Davkar in
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
77
kontrolor gotovo pijeta e na va raun, morda e tudi
na mojega. Torej na vae zdravje!
Ivan je prebledel in jeza mu je napolnila srce. Neje-
voljen je tril z adjunktom. Rekel ni ni, mislil si je pa, da
je to lopovina, prostako izsiljevanje. Grdo je pogledal
davkarja in kontrolorja. Zdelo se mu je, da se kosata,
kdo bo ve popil, kdo njega bolj okodoval. Da jih le
sram ni! Toda kaj se sramujejo takni ljudje! Oh, zakaj
se ni sam dral svojega naela! Kaken sad bi mu bil
rodil, ne samo ta veer, ampak ves as do prve plae!
,Oj, ti prekleta zadruga! si je dejal Muren v skesanem
srcu. Sprehajala ga je jeza in alost, kazati je pa moral
vesel obraz. Sam varuje, prenaa ejo in lakoto in daje
s svojo zmernostjo tuji nezmernosti potuho. Prijetna in
priporoljiva abstinenca! Grozno se je smilil sam sebi,
dasiravno si je moral priznati, da trpi po pravici. Pravi
znaaj se zdruje iz nravnih ozirov in plailo mu je nrav-
na korist in zraven e zdravje in gmotni dobiek; zdr-
nost iz zdravstvenih razlogov se plauje z zdravjem in s
prihranki; kogar pa vodijo zgolj gmotni oziri, ta se za-
naa na ibko oporo, in e se mu ta izpodmakne, ga za-
dene trojna koda.
Pijte, pijte! je prigovarjal adjunkt. Muren pa je pre-
miljeval, kaj naj bi poel. Videl je, kako gine pijaa iz
kozarcev, in milo se mu je storilo. On gleda, drugi pije-
jo. Plaal bo pa razmerno najve tisti, ki bo najmanj pil.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
78
Tako se godi povsod smenim idealistom, ki se na tihem
jeze in premiljujejo in gledajo, doim drugi pijejo. Se-
veda se je Murnu to poetje zdelo umazano, toda pa-
metneje od njegovega gledanja. Ali naj se mu res sme-
jejo ti umazanci? Ali naj si res norca delajo iz njega, ki
bo samo plaeval? Ne, in e enkrat ne! Nagibe zdrnosti
je bila e prej izpodbila sila razmer; zdaj so se vzdignili
nagibi nezdrnosti. Muren je zgrabil za kupico, pogle-
dal zlobno in kodoeljno po tovariih in zvrnil na du-
ek nalito pijao in pomolil pomenljivo prazni kozarec
postreljivemu adjunktu.
Gospod praktikant se kvalificira, je dejal kontrolor
in tudi izpraznil svojo ao.
Tako je prav, je pohvalil davkar in posnel dva tako
lepa zgleda.
Ali mislita ta dva, da sem jaz njun norec? si je de-
jal Muren in spet izpil. Jeza in alost sta mu bili navdih-
nili nespametno misel, da bi se kosal z davkarjem ali s
kontrolorjem.
Soparno je, je dejal davkar, ki si je brisal pot z mok-
rega ela in areih lic.
Soparno je, je dejal kontrolor in pil.
Saj pa tudi pijeta, kakor bi se kosala med seboj, je
dejal zaupljivo adjunktu Muren poln trpkega poguma.
Dobro opazujete, je polglasno odvrnil adjunkt.
Poglejte pa to razliko! Dasi pijeta oba precej enako-
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
79
merno, se davkar poti in hrope, kakor da bi mlatil, lice
mu ari kakor kruna pe in jezik se mu zapleta, da mu
gredo besede vse kriem. Kontrolorju se pa ni ne po-
zna; obraz in plea, oboje je suho. Take sode so polnile
Danaide.
Res udno, je dejal Muren in moko pil v svesti si,
da pije za svoj denar, da e celo druge napaja.
Davkar je namre Gorenjec, kontrolor pa Dolenjec.
Umejete? je razlagal adjunkt. Dolenjcu je dolenjec
rojak in prijatelj in oba dobrovoljna se ne spreta zlepa.
Gorenjec je pa ogaben in rad zabavlja. ,Koliko te pa je?
haha, in preden se je dolenjec pred njim prav zavedel,
ga zvrne. Dolenjcu, to se umeje, tako bahatvo ni ve.
Kar na tihem see bahau v lase in borba se zane. Go-
renjec krii in razsaja, dolenjec mu pa na tihem izpod-
bija noge in izpodnaa jezik, in im dalje se bojujeta,
tem odloilneje zmaguje dolenjec. Posluajte malo! Go-
spod davkar se e bojuje brez upa zmage seveda. Kdo ga
e umeje?
Gospodu Murnu so te besede zelo ugajale. On je
namre tudi samo e na pol razumel, kaj davkar govo-
ri, ampak iz spotljivosti si je bil mislil, da je morda on
sam preve pil.
Gospod davkar pa je tudi polagoma zautil, da mu
misli nekam uhajajo in da se besede teko ge love za
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
80
njimi. Predlagal je torej, da naj zapojo svojo staro, lepo
jugoslovansko pesem, in zapel je sam poasi in ganljivo
Brao, pijmo vince!
Kontrolor in adjunkt sta krepko pritisnila za njim.
Brao, pijmo vince,
voda nek stoji!
Nek ju pije aba,
ka va njoj ivi!
Poasi, poasi! je prenehal davkar. To je vse pre-
hitro. Ta pesem se mora peti poasi, slovesno in turob-
no. Torej e enkrat!
e vse preivahno, je menil davkar, ko so bili odpe-
li. Ta pesem se mora peti tako, da gane posluavca, da
mu see v srce.
Ker je na mo lirina in ustvena, je razlagal kon-
trolor, polna ubranosti in razpoloenja.
Ali je gospodom ta pesem res tako ve? se je udila
gostilniarka. Koliko je lepih domaih! Zapojte raji
kakno okroglo! Meni se zdi, kakor da bi peli bilje. Tako
dolgoasna, mrtvaka je ta pesem.
Vam se tako zdi, gospa, jo je zavraal adjunkt, ker
nimate tako finega umetnikega uta kakor na gospod
davkar.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
81
Najkrasneja pesem, je dejal davkar, kar sem jih
kdaj pel ali slial peti. In jaz sem bil v mladih letih pevec,
dober pevec. Imeli smo v Novem mestu tak kvartet, da
nismo li nikoli pred polnojo spat. Imenitna pesem.
In znailna, je pristavil adjunkt; iz nje odseva vsa
tuna zgodovina jugoslovanska.
Tega modrovanja Muren e ni ve razumel. Kakor v
poltemi so se gibale osebe pred njim in kakor nekako
pogrebno zvonjenje iz dalje mu je donelo petje na trud-
na uesa. Ni ni slial, kako ganljivo se je rotil davkar, da
nima noben naelnik tako rad svojih uradnikov kakor
on in da naj se ni ne boje; ne bo jih e pustil in ne poj-
de e v pokoj; ali naj jih mar prepusti kaknemu kru-
temu efu? Solze so se mu udrle po mastnem licu in
okoli vratu je objel kontrolorja, ko se je domislil alostne
usode tovariev, e bi jih on zapustil. Pretresljiv je bil
prizor in davkarjevo pritajeno ihtenje bi se bilo dalo pri-
merjati ubrani elegiji s pomiljaji in pikami v vsaki vrsti-
ci. Toda kontrolor se je samo smejal, adjunkt samo gle-
dal, kako gori staremu gospodu obraz, kako bulijo oi,
kako trepee roka.
Kako je Muren priel v svojo posteljo, tega se je samo
temno spominjal, ko se je prebudil drugega dne s teko
glavo. Ura je bila e pol desetih, in on bi moral biti ob
devetih v pisarni, in prvi dan se mu je primerila taka
nezgoda. Srea je bila, da se mu ni bilo treba e oblai-
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
82
ti. Tudi zajtrkovati ni utegnil. Malo se je pogladil in drl
razburjen v davkarijo.
Ti predrta re ti! si je ponavljal spotoma in se ozi-
ral, e ne bi zagledal kakega davnega ali vsaj sodnega
uradnika, ki bi se mudil e zunaj urada. Nikogar ni bilo
videti.
Grdi kruhoborci! si je pokimal Ivan poln pikrih u-
stev. Tolaila ga je samo misel, kako oetovsko dober je
njegov naelnik, ki mu gotovo ne bo zameril majhne
zamude, zlasti ker je pravzaprav niti sam ni zakrivil. Saj
so ga prisilili gospodje, da je prisedel; silili so ga, da je
pil; poteptali so njegovo naelo, pogazili njegove vzore,
zadrali so ga, ko je hotel oditi. Vsaj zdelo se mu je, da
se spominja, kako je vstajal in odhajal; posadila sta ga
spet za mizo davkar z besedo, adjunkt celo s silo. No,
lepa bi bila ta, e bi se tela zdaj zamuda njemu v greh.
Takne krivinosti niti kak krut in brezsren predstojnik
ne bi mogel zagreiti, nikar takna dua.
Ti razlogi so Murna toliko osrili, da je razmerno po-
gumen stopil v pisarno. Da bi prikril zadrego, je hotel
prav po domae voiti uradnikom dobro jutro; toda na
prvi pogled mu je zastala sapa. Sredi sobe je stal stari
davkar z uro v rokah in preal.
Gospod praktikant, je dejal ostro, konstatiram, da
ste prili prvi dan, prvi dan petdeset minut, skoraj celo
uro prepozno. Poglejte, prosim, da se prepriate!
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
83
Saj verjamem, gospod naelnik, je dejal Muren in
vlekel uro iz epa.
Le prepriajte se! je silil davkar. Noem, da bi se
pozneje izgovarjali, da sem vam storil kakno krivico.
Moja je e deset pro.
Ker gre prehitro. Moja gre po eleznini, tako da se
lahko zanesete, da ste zamudili petdeset minut. Pojdite
malo z menoj!
la sta davkar naprej, Muren za njim skozi prvo
sobo, kjer je adjunkt soutno pozdravil alostnega prak-
tikanta, skozi drugo, kjer mu je kontrolor soutno poki-
mal, v tretjo, davkarjevo.
Zaprite vrata! je dejal davkar.
Muren jih je zaprl in se obrnil v trmastem strahu pro-
ti svojemu predstojniku.
Poglejte, gospod praktikant, moje sive lase, je zael
slovesno davkar, mojo astljivo glavo!
Muren je uprl oi v zabuhli obraz, v bleeo se pleo
in zagledal nad uesi ope belih las.
Nad tirideset let e sluim, je nadaljeval davkar,
dravo, in e nikdar nisem priel za minuto prepozno
v urad. Poglejte gospoda kontrolorja, postarnega moa,
ki prihaja o pravem asu na svoje delo. Videli ste tudi
gospoda adjunkta, kako pridno e uraduje. Vi pa, ne-
skuen mladeni, ki se morate najlajega dela ele na-
uiti, se ne sramujete pred skuenimi, starimi gospodi,
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
84
svojimi predstojniki in uitelji, ko prepuate nam delo,
sami pa poivate.
Prosim, gospod davkar, ga je prekinil Muren.
Nobene besede, gospod praktikant! Moja dolnost
je govoriti, vaa posluati. Reem vam samo toliko: naj
bo to va prvi in zadnji prestopek. Zakaj premislite! Kaj
bi bilo, e bi bil danes priel pregledovat na urad gospod
nadzornik, kak finanni ali celo dvorni svetnik! Kaj bi si
mislil o vas? Da zanemarjate slubo. Kaj o meni? Da sem
leva, ki nima moi, da bi svoje uradnike dral v strahu,
da ne drim uradne prisege. Nakopal bi si disciplinsko
preiskavo, morda celo upokojitev, premislite, upokoji-
tev zaradi vas, mladega praktikanta, jaz, sivolasi urad-
nik, ki sem sluil ez tirideset let brez vsake graje, brez
sence najmanjega prestopka, ki skrbim kakor dobri oe
za svoje ljudi. Kako oetovsko sem vas sprejel snoi! Po-
sadil sem vas med uradnike, ki e dolgo vrsto let zvesto
opravljajo svojo naporno slubo; in danes, ko vam e
done po uesih prijazne besede lepega veera, mi na-
pravite to sramoto. Kolika nehvalenost! Res je, da ni-
sem e uil mnogo zahvale, mnogo priznanja za svoje
delo in svojo dobroto, toda e mi tako vraajo stari, sku-
eni moje, prenaam to z ravnodunostjo; kar pa po-
enja dandanes mladina, to presega vse meje.
Muren je povzdignil oi in glas, da bi se opraviil;
toda gospod davkar ga je spet ustavil.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
85
Kaj? Vi se e izgovarjate? je dejal. Najbolja poko-
ra je poboljanje. Glejte, da se kaj taknega ne prigodi
nikdar ve, da me ne prisilite poroati na vije mesto,
kjer ne bijejo tako oetovska srca! Tako zdaj greva h
gospodu adjunktu, ki vas bo vpeljal v slubovanje. Glej-
te, da boste delali ast svojemu naelniku, da se skae-
te vrednega njegove dobrote!
Davkar je peljal Murna vsega skruenega v prvo sobo
in ga predstavil adjunktu z naroilom, da naj potrpi z
njim; mladi ljudje pridejo dandanes iz ol malo sposob-
ni za resno delo; gospod Muren pa kae vsaj dobro vo-
ljo. Opominjal je e Murna, da naj se zvesto ravna po
navodilih izkuenega uradnika, e hoe postati kdaj nje-
gov vredni tovari.
Muren se je tiho priklonil in sedel za svoj pult. Ad-
junkt mu je prinesel nekaj dela in ga vpraal, e ga je
hudo krtail gospod oe. Muren je zmignil z rameni in
se sklonil na delo. elodec prazen, srce polno in glava
teka, in lovek naj obdri ravnovesje. Muren bi bil ih-
tel od jeze, ko bi bil sam; a pokazati, kako si ene k srcu
nezaslueno ponianje, tega ni privoil tuji kodoelj-
nosti. Kako dobroduen je priel v novi kraj! iveti je
hotel sam zase in za svojo slubo. Skromne gmotne raz-
mere so ga naravnost silile, da bi dajal drugim dober
zgled. Druba pa ga je potegnila v svoj vrtinec, ga za-
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
86
vedla, mu polomila lepa naela, in za njene grehe mora
on delati pokoro. In on naj hodi e v to drubo!
Spet je sklepal Muren, da ne bo pil, vendar ne ve ta-
ko trdno kakor prvi, zakaj spoznal je bil, kako malo se
more zanesti nase, in bal se je, da se razmere spet tako
zasuejo. Tako je pisal z vdano jezo in premiljeval svojo
alostno usodo, dokler ni udarila dvanajst.
Za kontrolorjem in adjunktom je tudi on zapustil pi-
sarno. Kontrolor je naznanil obema, koliko so zapili na
fronkarskem veeru in koliko pride na vsakega. Muren,
ki je vzel poroilo z ogorenim stokom na znanje, je
spoznal, da mu je nova finanna operacija neizogibno
potrebna.
Glejte, gospod adjunkt, je dejal trpko, e bi me ne
bili vi snoi silili, da naj e ostanem, bi davi jaz ne bil
zaleal.
Morda res, je menil adjunkt. A jaz sem vam hotel
samo dobro. Da bi samo plaevali, pili pa ne, to se mi je
zdelo krivino. Popolnoma pa se niste mogli odtegniti
drubi, ker bi se bili preve zamerili naemu oetu. Ali
hoete vi sami kazati, da ga ljubite ravno tako goree
kakor midva?
Muren je sumljivo pogledal adjunkta, ker ni takoj ra-
zumel, kaj misli. Omenil je, koliko lepega je slial o pri-
jateljskem obevanju davnih uradnikov in kako se ima-
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
87
jo radi med seboj; videl je tudi, kako je gospoda kontro-
lorja davkar objemal, njega pa je grozovito zdelal.
Kako bi vas ele bil, ko bi se mu ne bili snoi priku-
pili, je dejal adjunkt. Vi pa res hitro spoznate loveka;
enkrat vas poteno oteje, pa veste, pri em ste.
Tak oe! Hvala lepa! se je jezil Muren tem huje, ker
sta se onadva smejala.
Jaz se mu ne bom lizal, jaz ne, se je razvnemal Mu-
ren; tudi njegovih veerov se ne udeleim ve.
Kontrolor se je krohotal, adjunkt pa je miril razjarje-
nega praktikanta, e da mu ne bo treba dolgo prenaati
teh sitnosti, da ni on edini, ki ne mara za davkarja; toda
tega nadleguje ta muha, da hoe povsod kazati, kako
radi ga imajo uradniki; za to dokazovanje se mo po-
teno poti in trudi in je to slepljenje nevarno samo nje-
govemu zdravju in ivljenju. Ker sem vas pa jaz res ne-
koliko zapeljal, vam hoem tudi pomagati iz prve stis-
ke. Brez zamere! Vendar mislim, da denarne razmere
davnih praktikantov niso nobena uradna tajnost.
Ta uslunost je Murna nekoliko pomirila; posebnega
spotovanja do njega ali celo do kontrolorja pa ni mogla
zbuditi; zato se je poslovil hladneje, nego bi se smelo
priakovati sprio njegovega gmotnega poloaja. To
sta junaka! je zdihnil sam pri sebi. Davkarja ne mara-
ta, in vendar se mu lieta. Naj bo! e si tudi razbijem
glavo, pil ne bom z njimi. Inako se mu je storilo, ko je
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
88
premiljal, kako osamljen je s svojim pogumom, s svo-
jo moatostjo. In koliko teja je ta hrabrost zanj, mlade-
ga praktikanta! Onadva, ki se nimata niesar bati, ki
jima naelnik ne more do ivega, se skrivata za njegov
hrbet; on pa nastavlja prsi strupenim napadom. Da, na-
padom. Nad njim bo davkar stresel jezo; zakaj on edini
ne bo hlinil ljubezni in vdanosti; on edini bo hodil trno-
vo pot preprianja. On bo trpel zase in za onadva. Da se
le ne sramujeta svoje strahopetnosti! Tako prepuajo v
bitki straljivci junakom boj, zase pa zahtevajo slavo
zmage; junaki padajo, straljivci se slave in vesele.
Prav hudo je delo Murnu to junatvo; zlasti ker mu je
gledalo mehko srce nevarnosti smelega poetja skozi
poveevalnik. V bojem imenu! si je dejal alosten.
Vem, da me bodo razglasili za neposlunega, uporne-
ga uradnika, da me bodo rnili na vse strani, morda mi
celo odjedli slubo, solze so mu silile v oi toda
jaz ne odneham. ast in ponos mi branita, da bi se e
udeleil teh fronkarskih veerov. Spet se ga je lotila
jeza na davkarja, ki prireja takne veere. Kdo mu je dal
to pravico? Ali sega uradna oblast e tudi v gostilnice, v
zasebno ivljenje? Ali ni to kratenje osebne svobode,
zloraba uradne oblasti? Hud je bil pa tudi na priliznje-
nega kontrolorja in na potuhnjenega adjunkta, ki jima
ne brani ast in ponos, da se tako zametavata.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
89
Plemenit zavetnik svobode in hkrati muenec svoje-
ga preprianja se je zdel Muren sam sebi. Zavest in
nada, da se vzdigne njegov ugled med uradniki, mu je
sicer dvigala glavo, toda bridka misel, da bo trpel in kaj
vse trpel za svojo hrabrost, mu jo je spet sklanjala. Po-
gum velja! je dejal in vdano pristavil: Kar je, to je.
Ostal pa je precej asa mo beseda. Ves teden ni po-
kusil ne vina ne piva in je bil zadovoljen s svojo hrab-
rostjo. Vendar je s strahom v srcu priakoval fronkar-
skega veera. Zakaj te dni mu ni bilo treba premagova-
ti posebnih skunjav. Piti ga ni silil nihe, in gostilniar-
ka in gostje so njegovo zmernost razlagali preprosto in
naravno, ni laskavo. Glavna poskunja je bila na fron-
karski veer, in takrat bo treba pokazati neupogljivo
voljo, takrat neustraen pogum. In Ivan ga bo pokazal,
s tekim srcem pokazal, s srcem, ki se ne boji boja, samo
njegovih posledic. In tak pogum se mu je zdel pogum-
neji in zasluneji. e se spusti v boj lovek, ki se sploh
niesar ne boji, ali je to kaj posebnega? Veji junak je,
kdor s hladnim razumom in krepko voljo premaga tes-
nobna ustva strahu.
Ta ustva je Ivan premagoval ves teden in bi jih bil
usodnega dne najbr tudi premagal, da se niso spet
spremenile razmere. Zlobno nakljuje je naneslo, da je
priel iz Ljubljane nadzornik. Ta je celo dopoldne pre-
gledoval knjige in raune, in ker nikjer ni nael nobenih
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
90
pogrekov, je bil prav slabe volje kakor vsak, kdor ie,
pa ne najde. Ko pa se mu je naposled posreilo v roni
blagajni najti par preluknjanih kronic, se mu je zjasnilo
elo in s komaj prikrito radostjo je grajal ta nedostatek.
Z njim vred se je veselil tudi kontrolor; zakaj iz srca rad
je privoil nadzorniku veselje, da je le nakopalo zadre-
go davkarju, ki je spreminjal barvo in se opravieval, da
bo prav lahko oddal te kronice, kakor jih je dobil, da se
spravi kak semanji dan tak denar brez teav med kme-
te. udno, da nadzornik s tako enostavno reitvijo ni bil
zadovoljen! Dlakocepna natannost! si je mislil dav-
kar, ki ga je kmalu pomirila pohvala, da deluje tako vest-
no in marljivo na davnem podroju na veselje in za-
dovoljnost davne uprave in davkoplaevavcev; tak vzo-
ren uradnik, ki slui e nad tirideset let in e ne misli na
pokoj, naj bo zgled drugim, da se bodo strogo drali
uradnih ur, ne prihajali prepozno nadzornikov po-
gled je zadel Murna ne odhajali prezgodaj to je bil
enkrat zagreil kontrolor, ker je mislil, da je davkar e
tudi odel ne si samovoljno podaljevati dopustov
adjunkt se je bil z zadnjega dopusta vrnil tri ure prepoz-
no vsi pa so lahko ponosni na predstojnika, ki tako
oetovsko skrbi za svoje tovarie.
Davkar se je s solzami v oeh zahvalil za dobrohotno
oceno svojega skromnega dela in zatrjeval, da se hoe-
jo vsi vestno drati dragocenih navodil in pounih sve-
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
91
tov; gospod nadzornik pa naj jim blagovoli ohraniti tudi
zanaprej blagohotno naklonjenost.
Gospod nadzornik je vsakemu podal roko in izrekel
nato, da se snidejo zveer pri Rojcu.
Oh, je zdihnil Muren, ko je el s kontrolorjem in
adjunktom iz pisarne, enkrat sem priel za par minut
prepozno in dvakrat sem e dobil ukor.
Ni se ne jezite! se je smejal adjunkt. Saj sva dobi-
la tudi midva vsak svoje.
Jaz bi zveer najraji ne el k Rojcu, je Muren neka-
ko hujskal.
To bi bila budalost, demonstracija proti nadzorni-
ku, je dejal kontrolor, in Muren je pobesil oi, uesa in
nos.
Takni so, si je dejal ogoren, ti moje. Nobenega
ponosa ne poznajo. V starih asih se je vojak moral za-
hvaliti, e je bil tepen; dandanes se zahvaljujejo uradni-
ki. Vendar je zael premiljevati, e bi bila to res de-
monstracija. Zakaj e bi bila demonstracija, bi bila tudi
budalost. Budaliti pa on ni hotel. Spoznal je, da bi bilo
res udno, e bi on edini tako reko rekel, da noe sedeti
za isto mizo z nadzornikom, za eno mizo z davkarjem.
To bi bilo ne samo udno, tudi nespodobno bi bilo in
kvarno za njegovo bodonost. Sploh pa, ali naj se res
bojuje on sam, najmanji med junaki? To bi ne bila
hrabrost, to bi bila predrznost. Kontrolor jo je imenoval
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
92
budalost. Pameten lovek to: morebiti me ima rad. A v
erjavico tudi zanj ne bom segal po kostanj.
Ivan je bil sicer hud, da drugi niso pogumneji od nje-
ga, sklenil pa je, da tudi on ne bo neumneji od drugih,
ampak da se fronkarskega veera udelei nadzorniku na
ast. Sam pred seboj se je prav lahko opraviil. Razme-
re so bile namre spet drugane, ne takne, za kakrne
je veljal njegov sklep, in potem, kakor se sklicujejo po-
litiki, kadar menjavajo svoje nazore, radi na Bismarcka,
kakor je vinskim bratom v uniformah izgovor in opra-
viilo Aleksander Veliki, tako se je skliceval Muren na
kontrolorja in adjunkta.
Le po domae, gospod svetnik, le po domae! je
davkar zveer pri Rojcu vnemal nadzornika. Jaz sem
tako uravnan, da ga v uradu ni natannejega loveka
od mene; v krmi pa dua. Drugega razvedrila pa nima-
mo na kmetih.
Tako so gospodje polagoma otajali nadzornika, da je
e poskual z njimi peti lepo pesem o abi in vodi, ka
v njoj ivi, videl pa je zdaj, kar je bil prej e slisal, da ni
urada, ki bi se veselil tako kolegialnega ivljenja kakor
ta ljubka druinica.
estitam uradnikom, ki imajo taknega naelnika,
je dejal in napil davkarju. Ta je objel kontrolorja: Moja
desna roka! in solza se mu je utrnila iz oesa. Kontro-
lor se je krohotal, adjunkt se je muzal, Muren pa si je
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
93
grizel ustnico in se zgraal nad sunjo hinavino. A kaj
mu je pomagalo, da se je util vzvienega nad te ljudi, ko
je pa vedel, da bo moral z njimi vred plaevati!
Najljubog gosta dva dana dosta, pravi pregovor;
kako hitro se naveliajo ele nadzornika uradniki! Vsi
tirje so se li drugega jutra poslavljat in preprievat, e
se bo res odpeljal.
Ivan Muren pa je rahlo in po strani spet oponesel
kontrolorju in adjunktu, kako imenitno bi bili s skupno
odsotnostjo na nadzornikovem veeru osvetlili tisto
vzajemno ljubezen, s katero se toliko in tako po krivici
baha davkar; en sam se seveda ne more upreti in rtvo-
vati, zlasti najmanji med njimi ne.
Kontrolor je zmignil z rameni: e vam ni prav, gos-
pod praktikant, ne hodite v drubo! Vaa odsotnost vam
je na razpolago, moja pa ne. Jaz nisem ni okodovan,
e pijem z davkarjem skupaj, je dejal in el.
Seveda ne, si je mislil Ivan, ker pije za dva. Brid-
ko mu je bilo pri srcu kakor junaku, ki klie v boj tova-
rie, ki e gledajo, kod bi beali. Osupnil je pa tudi, da
ga je bil kontrolor tako osorno zavrnil. Saj ga vendar ni
hotel aliti, samo osriti ga je hotel, spomniti moke
asti. Idealen lovek je vedno osamljen.
Zakaj pa se klanjate vi, gospod adjunkt, vi, ki mu
tega ni treba? se je Muren razvnel v svoji alosti.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
94
Jaz? se je zasmejal adjunkt. Jaz sem stavil z notar-
jem, da bo naega davkarja e letos zadela kap. Bojuje se
z dvema Dolenjcema, ki mu oba jamo kopljeta. Izgub-
ljen je, utopljen je, se bojim, pravi Preeren. Da ga ne bi
zadela kap pod tem naporom, je izkljueno.
In mi ga tako ljubimo, da komaj akamo tega kon-
ca? je dejal Ivan trpko. Ali bi ne bilo lepe, e bi sku-
ali to nesreo prepreiti, e bi davkarju naravnost po-
vedali, kam peljejo ti fronkarski veeri?
Ali mislite, da bi si dal kaj dopovedati, se je smejal
adjunkt, on, tako star, tako trmast, tako nezmotljiv?
Jaz vendar ne mislim ve priti, je dejal Ivan.
Kakor vam drago. Zamerili se boste davkarju, ki
hoe veljati za posebno priljubljenega. Pomislite pa tudi,
da je njegov sin kontrolor v Radovljici in postane najbr
njegov naslednik. Stari se boji, da sin e ni dozorel za to
mesto, zato se e ni umaknil. Mislim pa, da ga bo upo-
kojila smrt. Vi se pa ne boste prikupili sinu, e se zame-
rite oetu, in tudi ne vem, zakaj bi mu grenili zadnje
tedne njegovega ivljenja.
Murnova naela so se spet majala. Ali naj se bojuje z
oetom in sinom, ali sedanjega in bodoega naelnika?
Ali ni pokazal e dosti mokega poguma? Ali se ni e
dosti zameril na vse strani? V primeri z onima dvema, ki
se najbr niti na tihem ne jezita, niti skrivaj ne zabav-
ljata, je on pravi junak. Premoi pa podlee tudi naj-
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
95
hrabreji borec. On je storil svojo dolnost, in ve se ne
sme zahtevati. Prevelika bi rtev tudi ne bila, e bi dav-
kar res kmalu umrl. Kaj pa, e se adjunkt moti, e stavo
zgubi? Tako usoda preganja ubogega praktikanta.
Morda ga pa kap vendarle zadene. Za ta primer bi pa
ne bilo lepo, e bi ga on jezil e zadnje dni. Celo sovra-
niku na smrtni postelji see vsak potenjak v roke, in
lovek je lovek, etudi je davkar.
Ti preudarki so v zbeganem srcu uduili zadnji odpor,
in novo lovekoljubje je premagalo stara naela.
Davkar pa si je izmislil za prihodnji veer nekaj nove-
ga, esar tovarii niso odobravali in kar se tudi obneslo
ni. Pripeljal je s seboj svojo gospo, bodisi da je util, da
sam nikakor ni kos kontrolorju, ali pa je mislil, da ga je
nadzornikov veer prikrajal, ker se je moral kolikor
toliko zdrevati, da si je obdral jezik gibek za napitni-
co in pomenek.
Gospa je prila in zasedla prvo mesto in gospodje so
hlinili izredno veselje in lagali, kako se utijo poaene.
Gospa sicer ni mnogo pila, vendar je premaknila ravno-
teje toliko, da se je kontrolorju zdaj zdelo, da je prikraj-
an, tem bolj, ker je davkar drugega dne doloil, da se
spodobi, da zapitek plaajo samo gospodje, e da so
dame v vseh boljih drubah proste.
To se umeje, je dejal kontrolor in plaal svoj del.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
96
Hlapevska dua! si je dejal spet Muren; bil je nam-
re kakor sploh mladina naih dni prenagel v svo-
jih sodbah in s svojimi neskuenimi oim ni predrl v
temne globine kontrolorjevega duha.
Kontrolor pa je dobro vedel, kaj bo storil. Na prihod-
nji veer je pripeljal s seboj svojo soprogo in dve odrasli
heri.
Davkarju je zastajala sapa, ko je izraal iskreno ra-
dost, da so poastili drubo tako odlini gostje, in gledal,
kako pisano odzdravlja njegova gospa.
Spet je kontrolor na vrhu, je epnil adjunkt Murnu.
Dolenjec bo zmagal.
In vi boste izgubili stavo, je pikro pripomnil Ivan.
Eno gospodino je zabaval adjunkt, drugo Muren, in
ti tirje so se imeli mnogo bolje ko milostljivi dve gospe,
ki se nista marali prikupiti druga drugi. Omejevali sta
svojo vljudnost, da je je ostalo samo e za silo, in stro-
go varovali vsaka svoj in svojega gospoda ugled.
Res, grozno! je po dolgem molku dejala gospa kon-
trolorjeva.
Gospa davkarjeva jo je zaudeno pogledala. Kaj je
tako grozno, ljuba moja? je vpraala.
Kako se drae ivila od dne do dne.
Da, res, je pritrdila davkarjeva gospa, hudo za ti-
ste, ki morajo gledati na vsak krajcar. Nam, hvala Bogu,
ni treba.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
97
In kaken kri je z deklami, ker je vse tako razvajeno!
Jaz imam letos e tretjo.
Rada verjamem, gospa. Vsak ne zna ravnati s tak-
nimi dekleti. Jaz imam svojo e pet let.
Oh, jaz bi jih imela e dalje, e bi jim hotela gledati
skozi prste. Toda pri nas mora biti red. V moji hii ne
gospodinjijo dekle, ampak jaz, ki jih plaujem.
Tako je lo naprej, da sta se davkar in kontrolor ne-
mirno presedala in napeljevala pogovor na vaneje do-
godke. Ves veer nista imela nobenega pravega uitka v
vednih skrbeh, da se gospe zdaj zdaj sporeeta. Tudi
lepe pesmi o vodi in abi niso mogli zapeti, tako da se je
nabralo dosti tehtnih razlogov za naredbo gospoda dav-
karja, da naj se zanaprej udeleujejo prijateljskih vee-
rov samo gospodje.
Ali vidite, kako je spet pogorel davkar? je zaupno
dejal adjunkt Murnu.
Kap ga pa vendar e ni zadela, ga je zavrnil Ivan.
Ne bo umrl ne.
Poakajte! Do zdaj je umrl e vsak davkar.
Muren ni rekel nobene besede ve, hud na ves svet,
na oblastnega davkarja, ki sili uradnike, da ga ljubijo, da
bi ga zadela kap, mu e na misel ne pride, na kontrolorja
in adjunkta, ki njega plaita z nepotrebno skrbjo za bo-
donost in ga slepita z goljufivimi nadami in tolabami,
in nase, ki nima toliko moke samozavesti, da bi se dru-
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
98
gim uprl in el svojo pot. Toda kako se bo upiral zdaj, ko
je prepozno! Od zaetka bi se bil moral upreti, in zdaj bi
bila prva zamera pozabljena. Zadnja zamera pa je naj-
huja, in te se je treba varovati. V neznosni nevolji je
sklepal Ivan, da bo prosil premeenja, ako se razmere
kmalu ne spremene. Za zdaj se je seveda e vdal.
Prihodnji skupni veer pa je bil posebno vesel in iva-
hen. Gospe in gospodien so se bili odkriali in nemo-
teno so se zabavali gospodje, peli in pili.
e ga nocoj ne zadene kap, ne verjamem nobenemu
zdravniku ve, je dejal adjunkt, ko je bila davkarja e
tako prevzela ginjenost, da se je samo e bedasto sme-
jal ali pa s solzami v oeh objemal kontrolorja.
Ko so pa drugega jutra davni uradniki hiteli v pisar-
ne, jih je e sreala alostna novica, da je davkarja res
zadela kap; da sicer e giblje, a da ima zdravnik malo
upanja, da bi mu ohranil ivljenje. Ta novica je bila
uradnim uram na kvar. Namesto v pisarno so se gos-
podje obrnili proti davkarjevemu stanovanju, kjer so z
alostnimi obrazi spraevali gospo, kako je dragemu
predstojniku, in z veselimi srci zvedeli, da je pri kraju.
Posebna radost je navdala Murna zaradi tega, ker se je
bil toliko premagal, da se je udeleil e zadnjega skup-
nega veera in osladil predstojniku zadnje ure ivljenja.
Z naeli se res ni prenagliti, si je dejal; pravilno je pa,
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
99
da se ravnajo razmere po naelih, semtertja se pa mo-
rajo tudi naela po razmerah.
Drugega dne dopoldne, ko so uradniki ugibali, koliko
asa bo gospod davkar e ivel, in je adjunkt zastavljal
svojo glavo ali tudi deset goldinarjev, da ne preivi dveh
dni, je priel v pisarno davkarjev sin, kontrolor, ki so ga
bili poklicali k smrtni postelji. Zbral je uradnike in jim
naznanil, da mu je umrl oe. Drug za drugim so gospod-
je izraali soalje sinu svojega naelnika in morda bo-
doemu naelniku, ki jih je tolail, da lahko ume njih
alost in rad verjame soutnim besedam, zakaj tako do-
brega efa najbr ne dobe nikdar ve.
Gospod praktikant Muren, se je obrnil k Ivanu. Vi
mi boste pa pomagali pri ureditvi pogreba.
Prav rad, je dejal Ivan, vesel in ponosen na ta znak
zaupanja. e bi se ne bil udeleil zadnjega skupnega
veera, si je mislil, pa bi me danes gospod sin ne od-
likoval s svojim zaupanjem. Abstinenca tudi ni zmeraj
dobra.
Ko je bil z vano gorenostjo Ivan obletel v pogrebnih
zadevah vso vas, je z davkarjevim sinom sestavljal na-
znanilo o smrti.
Vi imate jako spretno pero, ga je pohvalil kontro-
lor in Ivan je srameljivo pripomnil, da je pa e zagreil
par sestavkov, da se pa o spretnosti ne more govoriti; o
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
100
tem odloujejo literarne svojati. Hvala taknega veaka
pa mu je dobro dela.
Saj boste tako dobri, in napisali za novine nekaj
vrstic blagemu pokojniku v spomin, je nadaljeval dav-
karjev sin. Omenili boste, kdaj in kje je bil rojen, kod je
sluboval, da je bil lan veteranskega drutva, pevec, v
mladih letih tudi gasivec, sploh za obo blaginjo vnet
mo, odlikovan z vojako in s civilno spominsko kolaj-
no in s svetinjo za tiridesetletno slubovanje. Te kolaj-
ne boste nosili vi, gospod praktikant, jelite da, na blazini
pred krsto. Posebno pa poudarite, kako priljubljen je
bil rajnik povsod pri obinstvu, pri predstojnikih, zlasti
pa pri podrejenih uradnikih, za katere je prav po oe-
tovsko skrbel. To napiete lahko v eni uri. Kar v to sobi-
co stopite in sedite za mizo! Preden odpoljete dopis
novinam, ga boste pokazali meni.
Ivan je mole prikimal in teko porl sline v novi
nevolji. e zdaj mi ne da miru pokojnik, se je jezil sam
pri sebi. Prej sem se moral hliniti, zdaj moram lagati,
vse zaradi tega loveka. Pa kaj hoem! Menda bo vendar
kmalu konec te muke.
Ah, e nekaj, gospod praktikant! je vstopil davkar-
jev sin. Kako je z venci?
Z venci? je osupnil Ivan, ker mu je vpraanje zbu-
dilo neprijeten sum.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
101
No, z venci, ki jih mislijo uradniki pokloniti milemu
pokojniku.
Jaz ni ne vem, je dejal poasi Ivan in pristavil, ko
je zapazil nevoljo na kontrolorjevem obrazu, da bi pa
naroili vsi trije uradniki skupaj lep venec s pomenljivim
napisom.
To ne gre, je odkimal gospod. Priljubljenost dra-
gega pokojnika se mora bolj poudariti. Po tevilu vencev
cenijo ljubezen in spotovanje alujoi ostali. Tudi mu
je oe e v zadnji uri naroal, da se e naprej zahvaljuje
za vence, ki mu jih bodo poklonili njegovi uradniki, za
vence, ne za venec; zakaj do zadnjega diha mu je bilo
mnogo na tem, da bi ljudje zvedeli, kako radi so ga vsi
imeli. e hoete, naroim jaz venec tudi za vas.
Muren je alosten prikimal.
Onima dvema gospodoma pa sporoite, prosim, to
zadnjo rajnikovo eljo, ki jima bo gotovo sveta. Na vae
trakove bom dal zapisati: ,Nepozabnemu naelniku,
onadva gospoda pa lahko dasta napisati: ,Ljubeznivemu
predstojniku ,Najboljemu davkarju ,iz srca hva-
leni ,neutolani ,globoko ualjeni ali kaj podob-
nega. Opravite, prosim, to hitro!
Muren je tekel nad kontrolorja in adjunkta, da bi jima
razodel zadnjo davkarjevo eljo. Edina tolaba v jezi in
bridkosti mu je bilo upanje, da se bosta tadva tudi jezi-
la in tudi plaevala. Pa tudi te tolabe nista privoila
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
102
ubogemu tovariu praktikantu. Kontrolor je rekel, da on
aluje samo v srcu; zunanje alovanje pa se mu zdi hi-
navsko; adjunkt je pa menil, da bi za skupen fronkarski
venec e dal svoj prispevek, sam zase pa ne da ni, zlasti
ker mu notar e ni izplaal stave.
Ivan se je ogoren obrnil in el. Taken je svet, si je
mislil. Prej sta se hlinila in slinila, zdaj pa obraata
hrbet. Jaz pa prej nisem maral zanj, zdaj sem se ga pa
vendar spomnil. Praktikant bo dal venec, dva uradnika
pa ne. Imenitno! In adjunkt je dobil celo stavo. Umaza-
no. Le poakajta! Vidva me e ne poznata.
el je pisat nekrolog, osmrtnico, takno, da bi mora-
la razkaiti kontrolorja in adjunkta. Zael je z besedami,
da grobovi tulijo. To bosta tulila, si je dejal in kopiil
na blagega pokojnika vrline za vrlinami, da se stari dav-
kar kmalu ni ve videl iz njih. Kar sta onadva zamerja-
la staremu gospodu, nad imer sta se jezila, to je pro-
slavljal kot najvejega priznanja vredne kreposti.
Sinu je osmrtnica ugajala. Tu in tam je kak pridevnik
pomaknil s prve na tretjo stopnjo; sploh pa je pohvalil
Murna in mu naroil, da naj se takoj loti popisovanja,
kako se je vril pogreb, e da so si ti opisi vsi podobni;
omeni naj prekrasne vence z ganljivimi napisi, nepre-
gledno vrsto pogrebcev, da ta kraj sploh e ni videl ta-
kega pogreba, kakor tudi najbr nikdar ve ne bo imel
tako priljubljenega davkarja.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
103
Ali e ni dosti je stokal Ivan, ko je bil sam. Tako je,
e se lovek poda. Za tnalo se naredi, pa bodo drva se-
kali na tebi. O ti preljuba sluba! Navsezadnje naj pa e
sin ne postane oetov naslednik!
Onemogla jeza je Ivanu navdajala srce, ko je opisoval
pogreb, e preden se je izvril. Parkrat mu je padlo v gla-
vo, da bi raztrgal spis na drobne kose in ga vrgel pokoj-
nikovemu sinu pod noge, e da mu nima on ni ukazo-
vati. Ali so bile namre te pronje, ta naroila kaj druge-
ga kot ukazi? Ali misli ta lovek, da so davkarske slube
dedne, da je e kar sin stopil na oetovo mesto? Naj ta
sam proslavlja svojega oeta, e hoe; drug nima nihe
nobenega povoda. In kako je pisal, kako lagal! Od sme-
ha bo pokal davkar v grobu, adjunkt in kontrolor pa v
pisarni od jeze.
Uporne misli so nekaj asa Murnu pretresale srce,
vendar jih je sreno premagal z upanjem, da je za zdaj
reen, da se mu morda pozneje poplaa trud in da se
bosta onadva menda vendar tudi jezila, ko bosta brala
njegov spominski slavospev.
Vsi sorodniki, prijatelji in znanci, ki so se bili udeleili
pogreba, so strmeli, ko so brali, kako veliasten je bil
sprevod, koliko vencev, koliko spremljevavcev, kako
ganljivo so se poslavljali od nepozabnega naelnika
uradniki, kako so jokali preprosti ljudje, ki so se spomi-
njali, kako so v stiskah in teavah hodili k blagemu po-
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
104
kojniku, kako odhajali vedno olajani; za te zasluge pa
se dobri rajnik gotovo e v nebesih veseli z drugimi
potenimi davkarji.
V resnici so nosili dva venca: enega sta bila pokloni-
la vdova in sin, drugega Muren. Za krsto je stopal z ma-
terjo sin, ki se je oziral po sprevodu in se jezil, da ni ve
ljudi, in pazil, da se adjunkt in kontrolor nista prehitro
zgubila.
Sodni uradniki, je godrnjal materi, bi bili tudi lah-
ko zbrali vsaj za en venec. Udelebo markira samo eden.
Gostilniarja Rojca pa e za pogrebom ni. Barabe!
Pred krsto pa je Muren alosten in obupan slovesno
nosil na blazini tri spominske kolajne rajnega davkarja.
Zdelo se mu je, kakor bi ga stari davkar, ki so ga nosili
za njim, e vedno preganjal. Njegov sin pa morda e nje-
gov naslednik ne bo. Oh!
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
105
TRPLJENJE
ZNAAJNEGA MOA
V
saka knjiga, ki izide, je motenje javnega miru; zato
tudi aka vsak, kdor je kaj taknega zakrivil, z ne-
mirnim srcem, kdaj ga poklie sodnik pred sodni stol.
Pisatelj Ivan Sok je sedel za svojo mizo, pisano gledal
dve lino vezani knjiici, ki sta leali pred njim, in pre-
miljeval, kako bi pisal dvema literarnima sodnikoma,
hudemu Hrustu in neprijetnemu Pustu, katerima je po-
klanjal najnoveji sad svojega peresa. Tako pisanje je
namre teka re. lovek mora po eni plati varovati svoj
ugled, se ozirati na svoja naela, na upravieni ponos,
po drugi plati pa gledati, da ne razali tuje obutljivosti,
da se ne zameri. lovek se mora klanjati, ne da bi se po-
nial, namigniti, esa eli, ne da bi naravnost prosil. Ivan
je vstal od mize, el parkrat po sobi in vrtal in preudar-
jal, kako bi zael. Datum je bil zapisal; a kako zdaj naslo-
viti netenega loveka? Velecenjeni gospod? To je la in
hinavina. Velerodni? Mo bi takoj util, da se Ivan
norca dela. Ostane samo e blagorodni ali preblagorod-
ni; eno nekoliko premalo, drugo odlono preve. Oh, ti
naslovi! Kako prijetno je Francozu, ki naslavlja ministra
in beraa, potenjaka in lopova samo z gospodom, in
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
106
oba si potem lahko mislita, kar hoeta. A naj pie on
samo: gospod Hrust ali gospod Pust; kolika zamera!
Tako je omahoval Ivan s peresom v roki in se uverjal,
da je to omahovanje znak plemenitega, mokega znaa-
ja, ki ne kleca, a tudi ne ali. V tem razburljivem premi-
ljevanju ga je premotila soproga, ki je prila s trga z va-
no novico, da nosita komisarjeva in notarjeva gospa obe
e obleke po novem kroju, nabuhle in nabrane, ki ne
segajo niti do glenjev. In premisli! Komisarjeva nosi
bele nogavice, bele nogavice! Kako brezokusno!
Ljuba moja, pusti me, pusti me! je prosil Ivan in
sklenil roke. Kaj meni mar te bele nogavice!
Kako si uden! Jaz sem hotela le povedati, da se no-
sijo e vse bolje gospe po novem kroju in da tudi jaz
noem tiati vedno v eni koi. Ljudje se e zdaj zgledu-
jejo nad mojo obleko in pravijo: tako moderen pisatelj,
ena pa tako iz mode! Popoldne pojdem k ivilji, da se
posvetujem.
Pojdi, kamor hoe!
Prisrna hvala, dragi Ivan! Saj sem vedela, da mi
ustree. Obleka je pravzaprav e v delu; ampak noga-
vice bodo progaste, sive in bele.
Lepo te prosim, Vida, pusti me!
Kaj pa si tako hud? Dokler si pisal, si stokal: ,Da bi
bilo le e vse dovreno! Potem si se jezil, koliko rokopi-
sa pore tisk; kakor da bi v brezno metal, si dejal. Zdaj
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
107
si spet nevoljen, ko se je vendar precej natiskalo. Knji-
ga bo kras vsakemu salonu; tako lepo je vezana, tako
edne so vinjete, tako kratki odstavki, tako malo vrst na
vsaki strani.
Iz estetinih ozirov.
Estetinih in praktinih.
A kaj poree kritika?
Kaj to nama mar? Saj ti zalonik plauje nagrado, ne
kritika. Zalonik naj gleda!
Da, ta bo gledal, ki mu je samo do tega, da knjigo
razproda. Sam se moram brigati za svoje ime in za svojo
ast; sam moram priporoiti knjigo kritiki.
A navadno priporoa, kdor prodaja, ne kdor je pro-
dal.
Grozno! je vil Ivan roke. Ali ne ve, da zahteva naj-
navadneja vljudnost, da polje pisatelj svojo knjigo s
priporoilom priznanim kritikom; da delajo tako vsi pi-
satelji? Ali misli, da je lahka re pisati tako priporoilo
kodoeljnim ljudem, katerih lovek ne more spoto-
vati, ker so brez znaaja, brez nael?
Zatorej jih pusti pri miru!
Kaj? Pri miru! Ali naj se pokaem nevljudnega, ne-
otesanega? Ali misli, da jih bom s tem razoroil? Kako
bodo ele mesarili knjigo, e jo bodo morali sami kupi-
ti!
Dobro delo se ne more obsoditi.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
108
Oh, ljuba moja, kako malo pozna ljudi! Pravega kri-
tika nobena re tako ne razjezi kakor kak dovren pro-
izvod, kjer ne more grajati in kazati svojega strokov-
njatva.
Saj se bravci ne brigajo tolkanj za kritike.
Pravi bravci, ki bero umetnikovo delo samo, se seve-
da ne brigajo za kritiko; a ti nimajo v javnosti nobene
besede. Vija inteligenca bere samo kritike, proizvoda
ni, in ozira se na dva asnika, deloma na Resnico, de-
loma na Pravico.
Kako rodoljubni imeni!
In prozorni. Pameten lovek ve takoj, pri em je. e
mi zatrjuje kdo naprej in naprej, da je potenjak, ali se
ne bom prijel za ep in pogledal, e je kak policaj blizu?
Za Resnico pie kritike gospod Hrust, za Pravico Pust.
Pust se mi zdi dobroduen lovek. Njegova gospa je
precej revno obleena. Njen klobuk je e izza asa Ma-
rije Terezije, e stareji je od mojega. Mislim, da mora-
ta gledati na vsak krajcar.
Tem daljo in hujo kritiko bo pisal.
Ve kaj, Ivan? Jaz sem z gospo Pustovo znana; njej
bom tebe priporoila.
Za bojo voljo, Vida, kaj klepee! Ti me hoe
osmeiti pred vsem svetom. Mene priporoati temu na-
dutemu nevedneu, ki se baha, da ni hotel delati matu-
re! Ni hotel, ni hotel; kako bi ga klofnil lovek!
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
109
Zato bi pustila jaz oba pri miru. Naj pieta, kar hoe-
ta!
Naj pieta, kar hoeta, Vida! Po resnici in pravici naj
pieta!
Saj bo pisal Pust po Pravici in Hrust po Resnici.
Ti, nikar me ne jezi! Danes ne prenesem neslanih
dovtipov.
Tvoje razburjanje je pa res
Neumno, hoe rei. Oh, saj te razumem, dobro te
razumem. Glej, Vida, vasih so ugibali, ali bi bil postal
Preeren tako velik pesnik, e bi se bil oenil. Neumno
ugibanje, ko vsak ve, da bi ne bil postal.
Ti si pa vendar postal.
Ampak s teavami, z velikimi teavami.
Danes si spet ljubezniv, Ivan.
Ljubezniv, ljubezniv. Jaz si belim glavo, kako bi pisal
svojim kritikom ti pa me moti s svojimi neimrnostmi.
Ali misli, da je lahka stvar takna pisma pisati?
Jaz bi pa ni ne pisala, ampak osebno izroila Hrustu
in Pustu njuni knjigi. Kar spregovori, to odleti, se lah-
ko pozabi in utaji; kar napie, to si pribil. Pusti pisanje,
Ivan.
Misli ti? A kaj si bosta mislila, e se pridem sam
tako reko klanjat in priporoat. Jaz tema dvema kla-
njat! Nikdar. Vida, ti me hoe poniati, ti mi jemlje
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
110
ugled. Jaz naj bi el na Hrustovo stanovanje, na Pustov
dom, oh!
emu, Ivan? Ti srea po nakljuju Hrusta, ki gre
vsak dan ob eni v svojo kavarno, po nakljuju Pusta, ki
gre vsak veer ob sedmih k Zlati kaplji, in po nakljuju
ima svoje lepo vezane knjige pri sebi in izroi vsake-
mu eno.
Brez vsake pisane rke? To ne gre.
Zapii na prvo stran knjige: ,V znak globokega spo-
tovanja ali pa ,odlinega islanja!
Jaz? Globokega spotovanja? Odlinega islanja? Ali
se ti mea? Jaz da bi Hrusta spotoval in Pusta islal!
Tako dale e nismo. Ta dva mehova bosta poila, e ju
e jaz napihnem. Najraji bi zapisal: ,V znak zanieva-
nja, da bo vedela.
Tak poklon bi bil vendar nenavaden.
Pusti neslane ale, Vida!
Pa nikar ni ne pii!
Ali me nisi sliala, da to ne gre? Nekaj se mora napi-
sati; toda kaj, kaj!
Izpusti torej ,globoko in ,odlino, ampak manj kot
spotovanje ali islanje ne more napisati. Vsaka ivilja
sklene svoj raun s spotovanjem, in na golicah je to e
kar natisnjeno, v znamenje, da si pri tem nihe ni ne
misli. Manj zapisati bi bila alitev, in e ti razali Hru-
sta ali Pusta, koduje sam sebi.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
111
Naj obvelja tvoja! Ampak globoko spotovanje in
odlino islanje si izbij iz glave! Tako odlino se jaz ne
bom hlinil, tako globoko se ne bom ponial. Jaz naj bi iz
strahu pred svetom oskrunil svoj znaaj!
Ivan je sedel za mizo, da napie na knjigo spremnico,
in godrnjal, da je za tadva sleparja e spotovanje pre-
ve, in jezil se je na eno, ki zahteva take rtve od nje-
ga. Soproga pa je utemeljevala svoj nasvet s pripovedo-
vanjem, kako se drugi imenitni moje prilizujejo in po-
niujejo, kadar se poganjajo za slube in naslove in de-
nar. Kadar so dosegli svoj namen, je pozabljen ves trud.
Tako se bo tudi ti smejal, ko te bodo slavili.
Ne govri tako abotno! jo je ustavil Ivan. Kaj se
brigam jaz za slavljenje.
Jaz na tvojem mestu, je nadaljevala gospa, bi Hru-
sta in Pusta celo na veerjo povabila k Zlati kaplji. Ko-
liko bi te pa to stalo? Razvajena nista, in naroila bi jaz
kaknih bolj tenih jedi. S pojedinami si je e marsikdo
opomogel. S palico ne uene vsakega psa, s klobaso
vsakega.
Ivan je vstal in zael spet hoditi po sobi. Misel se mu
je videla pametna. Tako plemenita gostoljubnost bi ne
kodovala njegovemu ugledu, in znaaj bi ne trpel. Tako
umazan pa tudi ne more biti kmalu kdo, da bi napadal
svojega gostitelja.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
112
Naj torej spet tvoja obvelja, je sklenil Ivan. Ampak
to je zadnja rtev.
Dogovorila sta se zastran veerje, in proti eni popol-
dne se je odpravil Ivan z dvema izvodoma svoje knjige
na pot, da po nakljuju srea hudega Hrusta.
Komaj je bil zavil proti tisti kavarni, kjer je sedeval
popoldne ta kritik, puil svoje slabe smotke in brskal po
listih, kje bi dobil kaj graje vrednega, je zagledal od da-
le Hrusta. Jeza bi ga bila zgrabila, da mu ni upadlo srce;
tako poasi, tako leno se mu je zibal ta lovek naproti.
To je preziranje Ivanovega znaja! In kako zdrav in kre-
pak je bil ta Hrust! Duna omejenost pa res ne koduje
telesnemu zdravju, si je mislil Ivan, ki bi bil najraji za-
brusil kako psovko v nesramni obraz. Toda kaj, ko je
znal Hrust mnogo nesramneje, brezobzirneje in glasne-
je psovati, ko je pisal svoje kritike s tako preprosto zlo-
bo, da je vsak bravec takoj spoznal, kam pes taco moli!
Premaguj se, dri se prijazno! je prigovarjal Ivan sam
sebi, snel klobuk in vljudno pozdravil.
Hrust se je zavzel in odzdravil kakor v dvomu, e se
gospod ne moti.
Gospod Hrust, je zael Ivan in se nasmehnil, kakor
e bi ga hotel Hrust fotografirati, ne zamerite, da vas
kar tukaj nadlegujem! K vam sem namenjen, da vam
poklonim svoje najnoveje delce.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
113
Hrust je vzel knjigo v roke, jo obrnil na vse strani in
jo potehtal. Mislim, da vas umejem, je dejal, in okoli
ust mu je zaigral poreden smeh, ki je pognal Ivanu kri v
lice. Knjiga je debela, je nadaljeval. Povest. Danda-
nes, ko tako hitro ivimo in tako malo utegnemo brati,
so rtice na dnevnem redu; kratki sestavki so ljudem
ve. Bomo videli.
Ako vam drago, je dejal Ivan, ki je sam util, kako
se mu je glas izprevrgel, bi vas povabil za drevi na ve-
erjo k Zlati kaplji. Tja zahaja gospod Pust, ki ga mislim
tudi povabiti.
Hrust je pogledal po strani Ivana, in spet mu je na-
smeh, vreden gorke zaunice, skrivil debela usta.
Ali me hoete poastiti? je silil Ivan, ki so mu gorela
tla pod nogami. Bomo rekli kakno pametno o slov-
stvenih stvareh.
V gostilnici, se je obotavljal Hrust, se hoem jaz
pravzaprav zabavati, ne govoriti o slovstvenih stvareh.
Toda naj bo; jaz pridem. Ampak nekaj bi vas prosil. Vaa
povest, kakor sem videl, je dolga, moj as pa kratek, jako
kratek. Napiite mi, prosim, kratko vsebino svoje pove-
sti, nekak posnetek, v taki obliki, da ne bo treba mnogo
popravljati. V tem oziru so nekateri pisatelji zelo zani-
krni; a svojega asa lovek ni ukradel. Torej na svidenje!
Jaz ne bom pozabil priti, vi pa ne pozabite posnetka;
jedrnate besede, prosim, nobenih fraz! Sluga.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
114
Oh, kako bi ga lovek udaril! si je bridko pokimal
Ivan, ko se je bil Hrust e zgubil v kavarno. asa mu
manjka! Slepar! Zdaj bo sedel in kvartal do veera. O
slovstvenih stvareh nerad govori! Edino pametno, ker
ni ne razume. Za znaajnega loveka je obevanje s
takimi ljudmi muka. In e enkrat bo moral Ivan vse to
prestati, e Pusta bo moral vabiti, in potem pride veer-
ja, sedmina, viek trpljenja. Ivan se je kesal, da je bil na-
stopil ta kriev pot, da se je bil vdal neimrni soprogi, ki
ne pozna sveta in sodi ljudi po svojem soprogu.
Ni se bil e pomiril, ko je zagledal Pusta. Nehote se je
umaknil v stransko ulico, da bi ga ne sreal. A v glavo
mu je padlo, da mu to ni ne pomaga; e ne poaka
moa zdaj, ga bo moral akati zveer; ali ni najbolje, e
opravi vse obenem? Pogum, Ivan! si je dejal. e te
Hrust ni snedel, te tudi Pust ne bo. e se Pust mene ne
boji, emu bi se jaz njega, ki imam istejo vest! Ivan si
je potisnil klobuk na stran, nagubanil elo in se obrnil.
Pust se je bil priblial. Spremljal ga je mlad lovek, po
obleki soditi tudi literat, a Ivanu neznan.
Eno besedo, gospod Pust! je pozdravil Ivan in pri-
vzdignil klobuk.
Prosim, je dejal Pust. Gospoda se poznata?
Jaz poznam gospoda pisatelja e davno, je dejal
spremljevavec.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
115
To je gospod ebular, je razlagal Pust, sourednik
naega lista, sourednik Pravice.
Jako drago, je dejal Ivan in se priklonil. Svojo knji-
go vam izroam, gospod Pust.
Aha, knjigo, je menil Pust in iztegnil roko. Lina
knjiica, najmlaje dete vaega uma in srca. Prav. In zdaj
priakujete ocene.
Ugodne ocene, je dejal po domae ebular.
Pravine, je popravljal Ivan in zardel.
V Pravici se samo pravino sodi, se je smejal ebu-
lar.
Ni se ne bojte, gospod Sok! je dejal Pust. Jaz po-
znam nalogo kritike. Prava kritika mora kazati pisate-
ljem pot, da ne zaidejo, jih opozarjati na vrline, a e bolj
na napake, z eno besedo, vzgajati jih mora; zlasti pa mo-
ra paziti, da si bravci sami, tako imenovano neuko ob-
instvo, ne bodo lastili sodbe o reeh, katerih ne ume-
jo. V takem primeru potegnem jaz vedno s pisateljem,
in prav veseli me, e s pretirano hvalo kaknega manj-
vrednega dela osuple bravce potegnem.
Jako ljubo bi mi bilo, je dejal Ivan, e bi hoteli priti
drevi na veerjo k Zlati kaplji. Gospoda Hrusta sem tudi
povabil.
ebular, pridi e ti! je vabil Pust. Ivan je razumel
migljaj in povabil e ebularja in obljubil, da prinese
tudi njemu en izvod svoje knjige. ebular se ni branil ne
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
116
veerje ne knjige, e da si on nabavlja knjinico sloven-
skih slovstvenih del in bi nerad pogreal tako krasno
knjigo in da je vse kaj drugega, e ti pisatelj sam poklo-
ni svojo knjigo, kakor e si jo mora kupiti.
Torej na svidenje drevi! se je poslovil Ivan malo-
duen in razjarjen nad oblastnim govorjenjem.
Pameten lovek ta Sok, je dejal ebular Pustu, ko
sta ostala sama. Svoje dece ne poilja brez priporoila
Bogu na milo med svet. Vesten, skrben oe.
Ena veerja, je menil Pust, je majhna re in slaba
odkodnina za neslanosti, ki jih mora brati. Par odstot-
kov svojih nagrad bi lahko prepuali pisatelji kriti-
kom.
Ivan pa se je jezil vso pot proti domu. Ti ljudje, si je
dejal ogoren, se iz mene naravnost norca delajo, na-
ravnost norca delajo. Ali bom mogel verjeti njih hvali, e
me bodo hvalili? Ali ne bo hvala novo smeenje?
Doma je povedal eni, kaj je bil opravil, in oponesel ji
je, kako je ona s svojimi zahtevami ranila njegov ugled.
Ali se ni vse po srei izlo? se je udila soproga.
Ivan, ne bodi udak! Jaz grem takoj naroat veerjo.
Niesar ne pojde naroat, je vzkipel Ivan. Veerje
ne bo. Ti ljudje naj bi me nesramno vlekli, in jaz naj bi
jih gostil, jaz zanje plaeval! Tak osel vendar e nisem.
Ivan, je pogovarjala gospa, to vendar ne gre. Ko-
gar si povabil, tega mora pogostiti. To zahteva najna-
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
117
vadneja vljudnost. Tako udako vedenje bi bila ali-
tev.
Vse zaman; Ivan se ni dal pregovoriti.
e ne more, pa pustiva veerjo! je dejala nazadnje
gospa. Jaz te noem siliti. Jaz se ne bojim Hrusta in Pu-
sta ni, ampak ti jima mora pisati, da ne bo veerje, da
si se premislil.
Jaz pisati? Nobene rke ve.
Potem pa sreaj drevi spet enega in drugega in pre-
klii vabilo!
Ivan se je zgrabil za glavo, vso polno neprijetnih, bur-
nih misli. Zdelo se mu je, da se zaleti kamorkoli se obr-
ne.
To si mi vse ti napletla, je stokal in tekal po sobi,
vse ti. Oni mene alijo; jaz naj jim dobrote delim! Ali ni
to nespametno?
Oh, Ivan, ravno svojo premetenost bo pokazal, se
je tolaila ena. Kadar kak kandidat volivcem umaza-
ne roke stiska, mu je tudi hudo; a vsak pameten lovek
pravi, da kandidat ni neumen. Kakne tiri dni se klanja
volivcem, potem pa tiri leta volivci njemu. Tako bo
tudi ti spoznal, kako pametno si ravnal. In posebna do-
brota tudi taka veerja ni. Jaz bi naroila prekajeno
gnjat, kakno mastno peenko,
Da bodo lae pili, kajne? je vzdihnil Ivan.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
118
Brez ni ni ni, nazadnje krompirjevo torto. Bo
videl, kaken sad ti bo obrodila ta veerja. Zdaj seje, v
par dneh bo el. Ti, Irma iz prvega nadstropja ima
tudi novo obleko. Ne verjamem, da bi jo bila plaala. Pri
ivilji bom izvedela. Prej grem pa e veerjo naroat.
Ko je ostal Ivan sam, se je prepustil svoji bridkosti.
Spoznaval je, da je njegovo razmerje s soprogo, s Hru-
stom, Pustom in ebularjem z nesreno veerjo vred
precejen del tistega traginega konikta, tistega navz-
krija z mrzlo realnostjo, ki ne prizanese nobenemu ide-
alnemu loveku. Da je v tem oziru tudi on trpel, je bilo
seveda neprijetno; po drugi plati pa mu je bilo nekako
pomirljiv in spodbudljiv dokaz blagega, idealnega srca.
Tako ni prav vedel, ali je bolj hud ali bolj potolaen, in
to mu je budilo novo nevoljo. Toda kaj! Ali je on kriv teh
sitnosti? On se je dral vedno svojih nael; on je bil proti
vsakemu pogajanju; ampak ena, ena, ta pogajavka mu
je nakopala vse teave na glavo.
Idealist je vedno nesreen, je sklenil in sedel za
mizo, da spie za Hrusta posnetek svoje povesti. No, in
kaj je spet to? Ali mu je naloil Hrust neprijetno breme
ali pa mu je hotel izkazati uslugo? Pravzaprav bi nam-
re moral ta lenuh sam posneti njegovo povest; a kako
bi hlastal, hlastal! Saj mu lovek ne more dati kake ne-
ne stvarce v kremplje.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
119
Tako je Ivan pisal in pilil v tolailni nadi, da se bo vsaj
ta del kritike gladko in lepo bral. Seveda, z mojim per-
jem se bo ponaal, mu je padla pikra misel v glavo.
Vendar bolje, se je pomiril, kot da bi svoje umaza-
no obesil na moje ime.
Ko pa je izgotovil svoje delo, se mu je zdelo, da je pi-
sal pravzaprav sam svojo oceno. Ali ni to smeno in
brezznaajno? Lastna hvala se vendar po blatu valja. Ali
more on e sam sebe spotovati? In e se ne more, kako
ga bodo drugi? Zlasti ko bo raztrobil njegovo sramoto
Hrust, ki morda zdaj e trobi. Nazaj, nazaj, dokler je e
as!
Jaz ne pojdem k veerji, je sklenil razljuen in v
znak nepreklicnega sklepa je sezul evlje in nataknil co-
pate. Imenitno se bo znosil nad temi ljudmi. Domiljija
mu je zaela ivo slikati, kako se bodo daljali obrazi,
kako pobeali nosovi gostom, ki bodo zaman akali go-
stitelja. Kako se bodo jezili in kleli; on se bo pa doma
smejal. Ivan si je mel roke, in prijetna zloradost mu je
ogrevala duso. Prav dobre volje je bil, ko se je vrnila so-
proga.
Vse v redu, je dejala gospa in snemala klobuk.
Irma res e ni plaala svoje obleke. Blagorodnost pa e
takna! Modistka ji ne da nobenega klobuka ve na upa-
nje. Ampak, Ivan, da ne pozabim, kadar stopi iz gostil-
ne, se dobro zavij v suknjo, da se ne prehladi. Ko pa
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
120
pride domov, obesi suknjo v predsobi na kljuko, da se
ne bo vsa spalnica navzela gostilnikega duha, ki ga je
tako teko pregnati!
Ga ne bo treba ni preganjati, Vida, je dejal Ivan
vesel. Jaz namre ne pojdem.
Vida je ostrmela in ga debelo gledala. Ali se spet
ali? se je zavzela.
To ni ala, ampak bridka resnica. Tebi na ljubo, Vida,
sem storil e zadosti; zdaj pa se je uprl moj ponos. ez
dan so se ti ljudje nad menoj znaali, zveer se bom pa
jaz nad njimi. Kako bodo akali, kako gledali na ure!
Zaman. Tistega ne bo, ki bi jih gostil. Imenitno jih bom
potegnil.
Jaz pa mislim, je ugovarjala ena, da bodo e prav
veseli, e bodo sami med seboj. Veerjo mora na vsak
nain ti plaati, in veerja jim je gotovo ljuba od tebe.
Na tvoje zdravje bodo pili in tebe obirali, ki si jim dal
pravico do veerje, dolnosti hvalenosti si jih pa odve-
zal. Smejali se ti bodo, prepriani, da si se jih zbal.
Jaz zbal? Teh ljudi? Ravno ker se jih ne bojim, jih ho-
em razaliti.
To bi bil lahko ceneje dosegel. Noben pameten lo-
vek ne gosti svojih nasprotnikov in ne ali svojih prija-
teljev. Ampak kakor tebi drago. e pa res ne pojde k
veerji, je najpametneje, da gre v posteljo; evlje ima
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
121
e tako sezute. Jaz pa pojdem gostilniarki povedat, da
si zbolel; da naj te torej gostje opraviijo.
Jaz da bi se hlinil in lagal! je porastel Ivan. Nik-
dar!
Ampak, dragi Ivan, e noe iti v drubo, ki si jo sam
povabil, potem zahteva vendar vljudnost in obzirnost,
zahteva tvoj ugled, da zboli. e pa noe zboleti, potem
zahteva tvoj znaaj, da ostane mo beseda.
Da, mo beseda hoem ostati, se je sklonil Ivan po-
konci. Prinesi mi spet evlje! in moko je vrgel copa-
te z nog. Naj bo muka e tako kruta; v boju s sovrani-
mi razmerami se kae znaaj.
ena mu je pomagala, da se je hitro napravil, mu po-
dala e en izvod njegove knjige in posnetek povesti za
Hrusta in mu voila med vrati dobro zabavo.
Dobro zabavo! ji je pikro oponesel Ivan. Zabavo,
ko bi lovek Boga hvalil, e bi bilo e vse v kraju. Jaz
grem kakor v mesnico.
Jaz grem vsak dan v mesnico, se je poslovila sopro-
ga.
Vsak dan v mesnico. Grozno! se je jezil Ivan, ki ga
je med potom obhajalo alostno spoznavanje, koliko
pesnikih prenosov in prispodob bravci najbr ne razu-
mejo. Moki so menda bolji, se je tolail. udno, da
ima Vida semtertja pametne misli. Seveda se vpraa, e
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
122
so to pravzaprav misli in ne bolj izrazi naravnega nago-
na.
Ko je stopil Ivan v pivnico, so sedeli e vsi trije gostje
za mizo. Da se niso vzdignili njemu v pozdrav, marve
pogledali vsak na svojo uro, je Ivana zabolelo. Hrust in
Pust sta imela e pivo pred seboj, ebular je proueval
vinsko karto.
Ne zamerite, gospoda, da sem se nekoliko zakasnil!
se je opravieval Ivan.
Ni hudega, je dejal Hrust. Nujni posli, seveda.
Najprej pivo, gospoda; ali ne? je vpraal Ivan.
Jaz ne meam rad, je dejal ebular. Jaz zanem in
konam z vinom, in mojemu elodcu ugaja najbolje kra-
ki teran. He, eno etrtinko terana!
Kakor drago, je dejal Ivan in porl sline. Tukaj en
izvod moje povesti, gospod ebular, da jo boste brali,
kadar ne boste vedeli kaj pametnejega poeti.
Prisrna hvala, gospod Sok! je dejal ebular in
ogledoval knjiico. eden format in edno vezana.
Mene nobena re tako ne ujezi, kakor e mi podari kak
pisatelj knjigo, ki ni vezana. Ali naj jo dam sam vezat?
e pa ni vezana, se listi raztrgajo in porazgube.
Jedi so prihajale na mizo, in Ivan je ponujal na vse
strani. Hrusta in ebularja ni bilo treba prositi, Pust je
utemeljeval svoje obotavljanje z neprijetnim doitkom,
kako je bil pri neki imenitni pojedini prvih jedi toliko
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
123
vzel, da so mu pozneje, ko so prile bolje in najbolje
na vrsto, odpovedale moi. Ivan, ki se je spomnil krom-
pirjeve torte, se je dvoumno nasmehnil zvitemu Pustu.
Ali ste meni prinesli posnetek, gospod Sok? je vpra-
al Hrust in nesel z noem kos peenke v usta; z vilica-
mi, ki jih je dral nizko za roglje, je nabadal omako.
Ivan je izvlekel pisanje in menil, da je nekoliko ob-
irno.
Ni ne d; saj se da skrajati, je dejal Hrust. Z bra-
njem cele povesti zamudi lovek res preve asa.
V tem oziru imam jaz prakso, se je bahal Pust. Ka-
kih deset tiskanih pol predelam v dobre pol ure. Vae
povesti, gospod Sok, sem e nekoliko pokusil. Saj me ni
strpelo. Va junak se nazadnje oeni; ali ne?
Mislim, da ne, je dejal Ivan.
Ne ustreli se pa tudi ne, kolikor sem bral.
V Ameriko sem ga poslal.
e res; v Ameriko. No, in tam se e vedno lahko oe-
ni ali ustreli. Ampak znaaji so dobro, krepko risani, do-
godki vsi motivirani, in jezik zveni kakor struna. Poseb-
no mi je bil ve zaetek nekega odstavka: ,In je vstal in
govoril sam s seboj in je govoril dolgo in sam s seboj je
govoril. Kakor v granit izklesano. Tisti ,in, kadar je
pravzaprav odve in ga nihe ne priakuje, uinkuje
imenitno.
Tako pisanje se tudi lepo spei, je menil ebular.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
124
Ivan si ni bil v svesti, da bi bil zapisal kak podoben
stavek, vendar je molal in se vljudno nasmehnil. Rav-
no tako vljudno sta se nasmehnila, ko je prila krompir-
jeva torta na mizo, Hrust in ebular Pustu, ki je bil
umolknil in se nekam zamislil.
Ko pa je bil kraki teran ogrel srca vsega omizja, je
namignil Ivan, da je pripravljen prebrati nekatere od-
stavke svoje povesti, ako eli gospoda, in ponudil je na
obe strani dieih smotk, ki naj bi budile poleg povesti
pozornost in vzdrevale ubranost duha.
Hrust, ki mu je Ivan priigal smotko, je puhnil dim
predse in menil, da mu posnetek zadostuje popolnoma;
tudi ebularju ni bilo videti, da bi bil eljan; Pust pa je
dejal, da bi rad poslual in si rad privoil tak izreden
uitek; toda raji bere sam; zakaj e poslua koga druge-
ga, ga ne more med branjem ustaviti: ,Prijatelj, poakaj,
da se nauijem te krasote. Taka knjiga, je dejal, je
kakor dolga vrsta slik. e mi bere kdo naprej, se mi zdi,
kakor da bi sedel pred kinematografom; slika se vrti za
sliko; nobene ne more ustaviti, da bi se je nagledal. e
pa berem sam, hodim kakor po slikarski razstavi. Deset
slik ne pogledam; pred eno se ustavim; to gledam, to
uivam. ebular, ali se mi ni lepo posreila prispodo-
ba?
Namen je dosegla, se je nasmehnil ebular.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
125
Tako se ustavim jaz, je nadaljeval Pust, ko sem
preletel in prelistal po cele pole, pred enim odstavkom;
tega motrim in prouujem. Da bom torej vedel, pri ka-
terem odstavku naj se ustavim, katerega naj motrim in
prouujem, bi vas prosil, gospod Sok, da mi ga na krat-
ko oznaite.
Ivan je vdano zardel, prosil ebularja, naj mu za tre-
nutje posodi knjiico, iztrga en list iz svoje zapisnice in
izpolni Pustovo eljo.
Jaz imam namre to metodo, katero si zdaj e tudi
drugi kritiki laste, je razlagal Pust in pogledal po stra-
ni Hrusta, da navajam, da citiram v svojih ocenah po
cele strani. ,Posluajmo, pravim, ,kako govori pisatelj
sam, ,ujmo e nasprotni glas, pravim o drugi priliki.
To so pisateljske zvijae, ki loveku vekrat prav pride-
jo. Pie se speno, in odgovornost se prenese na ve
ram.
Delo si tako zelo olajate, je pikro pripomnil Ivan,
ki ga je zaelo vino osrevati in ki bi bil e vse odlone-
je zavrnil ohole in plitve besede, da ga ni zadrevala za-
vest, da se gostitelju proti gostom ne spodobi nevljud-
nost.
Stvar je dognana, je dejal ebular, in jaz vam e
lahko estitam, gospod Sok, za laskave kritike. Boljih bi
si zalonitvo samo ne moglo naroiti.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
126
Meni se zdi sploh umazano, je dejal Hrust, da se
morajo pisatelji sami pehati za ocene, ko bi bila to
dolnost zalonikov.
Zalonikim hvalam bravci ni prav ne zaupajo, je
pripomnil Ivan in duil nevoljo z vinom.
Kaj bravci! je dejal zaniljivo ebular in pomaknil
smotko v levi kot svojih ust. Ali imajo ti kaj besede?
Vsak naj se dri svoje stroke, svojega posla. Naa stro-
ka je vodstvo javnega mnenja. Mi uimo, ljudje naj po-
sluajo. Ali bo veina uila in manjina posluala?
Kaj pa, e bero ljudje tudi nasprotna glasila? je
vpraal Ivan.
To bi se moralo vsekakor prepreiti, je dejal ebu-
lar. Vsaka stranka bi morala imeti pristae tako disci-
plinirane, da bi brali samo glasila svoje stranke. Potem
bi ne bilo toliko nezanesljivih elementov.
Ki hoejo po svoje misliti.
Verjemite meni, gospod Sok, da so ljudje veseli, da
drugi zanje mislijo.
In si belijo glave, se je smejal Pust.
Delo se mora razdeliti, je razlagal ebular. Eni naj
mislijo, drugi govore, ostali delajo. Mogani mislijo; ali
bo jezik mislil, ki samo govori? Ali imajo ljudje v rokah
ali v nogah mogane?
Mnogi govorniki, je menil Ivan, so res tudi tega
mnenja, da njim ni treba misliti.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
127
Mi smo narodu mogani, je poudarjal ebular, in
nae delo je teko. Govornik jenja, kadar je vse povedal;
delavec jenja ob svoji uri; ti pa misli vasih, da si e
gotov, ali ne pritee stavec z naznanilom, da manjka e
pol strani, e pol strani je treba napisati?
Zame je to majhna re, je dejal Pust. Jaz napiem,
kolikor hoe; ampak kadar zahteva stavec, da naj se
toliko in toliko rta, to je vrag, ko se ti koda zdi vsake
besede in ti pri nagradi tudi vsako odtegnejo.
To so teave naega poklica, je potrdil ebular.
Bravec seveda, ki sedi v kavarni in se jezi, da so lanki
nezanimivi, jih ne uti. Sploh bi se moralo tisto zahrbt-
no zabavljanje in kritiziranje prepovedati; potem bi iz-
ginili nezadovoljnei, ki grene ivljenje dravnikom, po-
litikom in asnikarjem, ki nezaupljivo zasledujejo skriv-
na pota politike in vedno popraujejo, zakaj in emu.
Vi ste zelo zavzeti za svobodo, je zlobno pripomnil
Ivan.
Svoboda je za zrele ljudi, za mogane naroda. Ali naj
jezik veka, kakor se mu ljubi, in noge klamotarijo, ka-
mor se jim zdi?
koda, da se drugi udje tem moganom tako upira-
jo, se je smejal Ivan, in dobro bi bilo, e bi kak sloven-
ski Menenij Agripa ljudem spet povedal primerno pri-
liko.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
128
Ne bo treba, je dejal ebular. Ko je bil prevzel
prvake strah, da ne spravijo svojih navduenih volivcev
ve na volie, so vpeljali volilno dolnost. Kdor ne voli,
bo kaznovan. Prav tako; ta bi bila lepa, da bi si ljudje
izbirali, ali bodo volili ali ne. Zdaj se jeze in kolnejo, am-
pak volijo. Tako se vlada.
Popoln absolutizem.
Prosvetljeni absolutizem voditeljev naroda. Tudi kri-
tiki se ga dre. Preeren je sicer sam na sebi Preeren in
Koseski Koseski; ampak kaj je naredila kritika prej, kaj
pozneje iz enega in drugega!
Ivan je util, da mea ebular resnico in videz; a ugo-
varjal ni, ker so mu misli e nekoliko uhajale in ni jezik
ve prav sluil. Slutil je tudi, da bi mu utegnil prepir ko-
dovati, in temno se je spominjal, da je on pravzaprav
dueslovec, da mora ljudi opazovati in prouevati. Ali se
jezi prirodoslovec na gada; krii pameten zdravnik nad
bolniki?
Pisatelji, je povzel Hrust, ste v tem oziru siroma-
ki, da smete vije sloje samo hvaliti. e kolikaj pogra-
jate, skoi ves sloj pokonci. e pa hvali, vihajo bravci
nosove, e, neverjetno, ne rie po naravi, bajke. Zato si
tudi ne moremo ustvariti svojega gledalia.
Ga tudi treba ni, je dejal Pust. e uprizarjamo tuje
igre, imamo prosto polje; gledavci se ne jeze, in lovek
si prislui s prevajanjem po par sto kron na leto. Odpra-
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
129
viti bi se morala samo tista nespametna lastninska pra-
vica pisateljev. Pisatelj naj bo vesel, da se kdo zanj bri-
ga. Tudi vse drugo izvirno slovstvo bi mi prav lahko po-
greali. Kaj svetovnega nai siromaki itak ne producirajo
brez zamere, gospod Sok; vi piete zadosti edno, a za
izvoz ni, tako da je naa slovstvena bilanca pasivna.
Ni ne d; samo da domaim potrebam zadostimo,
je menil ebular.
Tudi tega ni treba. Naj sejejo drugi; mi bomo po njih
njivah eli. Mi lahko potem izbiramo. Kar bo dobrega,
bomo vzeli; kar je slabega, naj pouijejo sami. S preva-
janjem bi imel lovek dela, lahkega dela za vse ivljenje.
Samo bolje bi se moralo plaevati.
In prevajavci, je pristavil, bi morali dobro znati
nemki in slovenski.
e misli ti, Hrust, je dejal Pust, da si mene piil,
se moti.
Ivan je pogledal na uro, in dasi ni prav razbral, koli-
ko je, je menil, da je e pozno in da bi on plaal. Gostje
so se spogledali, in ebular, ki je uganil njih misli, je sta-
vil predlog, da bi li v vinsko klet, kjer toijo izvrsten
refoko. Ivan, ki si ni upal ugovarjati, je plaal in vdano
el, kamor so ga peljali veseli gostje.
Ko je zasedla druba v zaduhli kleti svojo mizo, se je
ozrl Ivan malomarno na desno in levo, kakni ljudje
sede v mranem dimu, ki se je vidoma gostil in zabri-
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
130
soval obrise in izraze obrazom. Zdelo se mu je, da mu
nekdo skozi teko soparo kima. Pokimal je tudi on za
odzdrav, in v glavo mu je silila temna misel, da bodo
ljudje spraevali, zakaj in kako je zael on v to drubo,
emu jo napaja. Saj so ljudje polni slutenj in sumnienj.
Zael se je sam pri sebi hudovati; a premotil ga je e-
bular, ki je vzdignil ao rujnega refoka proti motni lui
in dejal: Gospoda, med nami sedi slaven mo. Potem
je poasi pil in primaknil izpraznjeno ao spet k butelj-
ki. Da, slaven mo, je dejal.
Ki postane kmalu e slavneji, je dodal Hrust.
Tako je, je sklenil Pust. Nama je to mala re; kaj,
Hrust? Poskusiva enkrat, koliko preneso bravci!
Vse, kar je prav, je govoril sam zase Ivan, ki se mu
je zdelo, da zabavljajo.
Pobratimo se! je dejal ebular, in preden se je do-
bro zavedel Ivan, so ga zaeli vsi trije demonstrativno
tikati.
Vi ste pravzaprav sleparji, je mrmral Ivan, ki mu je
na pol zavedoma presedalo predomae vedenje; pona-
rejevavci javnega mnenja.
Ti, nikar ne zabavljaj! ga je zavraal ebular. Brez
asnikov sploh ni javnega mnenja. O nobenem dogod-
ku si ne upa noben izobraenec izrei sodbe, dokler je
ni izrekel njegov list. Mi smo narejevavci javnega mne-
nja.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
131
Sicer bi se ti ne bil do nas obrnil, je poudaril Hrust.
In kdor prosi milostne sodbe, ne sme zmerjati sod-
nikov, je menil Pust.
Pepca ali kar ste, je mrmral Ivan, jaz bom plaal.
Tukaj si odtejte, kar vam gre. Vraunite trideset kraj-
carjev; drugo pa nazaj! Jaz grem.
Mi tudi, v kavarno, je odloil ebular.
Kaj so v kavarni e govorili in ukrenili in kdaj in kako
je priel sam domov, tega se je Ivan megleno spominjal,
ko se je prebudil drugega dne pozno, truden in polom-
ljen, hud nase, na svoje nove pobratime, na ves svet.
Dral se je tako grdo, da se je soproga, ko mu je prinesla
zajtrk, samo to drznila vpraati, zakaj ni pustil vrhnje
obleke v predsobi. Na take neimrne besede ni odgovo-
ril Ivan ni.
Namoila bom rutico in ti jo ovila okrog glave, e te
lasje bole, je dejala soproga.
Ivan je molal, preprian, da njega ne bole tolikanj
lasje kolikor izmuena dua, in za tako bol je najbolje
zdravilo samota. Hitel je z doma in iz mesta ven, da ure-
di svoje misli in presodi svoj poloaj. A kakor bi ga bila
doma motila soproga, tako mu je nagajala tukaj bolea
glava, in dobro je zdaj razumel Vodnikov vzklik na Vra-
cu: Breztelesen biti elim.
Polagoma se mu je zaelo svitati in nekako dozdeva-
ti, da se je bil pobratil s svojimi gosti. Hu, kako neprijet-
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
132
no, e je resnica! Treba bo oprezno poskusiti, kaj je na
tem. In potem ali se mu je sanjalo ali se je bil res navse-
zadnje sprl s svojimi gosti in jih imenoval sleparje? Da
bi se mu bilo le samo sanjalo! Toda kaj, e se mu ni?
Kakne bodo posledice? Zaman bo ves trud, vsa muka,
vse rtve. Seveda bi bil on govoril resnico, toda ne o pra-
vem asu, ne na pravem mestu. Proti gostom se lovek
ne sme spozabiti. Povabiti koga in mu potem resnico
govoriti, to kae pomanjkanje izobrazbe, in znaaj ne
sme postati pretveza nevljudnosti. Najbolje nakljuje v
tem primeru bi bilo, e bi bila pijaa tudi goste toliko
omamila, da bi zdaj tudi premiljevali, e se jim ni to
sanjalo. Saj pili so ve kot on; toda najbr so pijae bolj
navajeni; morebiti jim je krok vsakdanja zabava. Sicer
pa, saj so mu oni tudi zabavljali, e se prav spominja in
e se mu ni samo sanjalo. He kaj, naj storita, kar hoe-
ta! Biser ostane biser, e ga tudi v blato tepta.
Ivan se je zael sam sebi smiliti in si prigovarjati, da je
malokdo toliko grenkobe zauil na tem svetu kakor on
in da se mora samo svojemu kremenitemu znaaju za-
hvaliti, da ga niso strle sovrane razmere in kruta uso-
da. alostno. Zdaj naj pa e Hrust in Pust snesta bese-
do, kakor sta snedla veerjo. Morda ga bosta pa nala
pretirano hvalila, kar je huje od graje. Svoje hvale pre-
nese namre lovek precej; ampak tuja preseda nevo-
ljivcem. Saj misli vsak, da njega graja, e hvali tovaria.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
133
Tako pokvarjena je loveka narava. Seveda se idealist
lahko tolai z nado, da ga bodo slavili po smrti. A to je
tako, kakor e bi zadel lovek glavni dobitek po smrti.
Hvala lepa! Edina tolaba je bila ta, da je storil, kar je
bilo v njegovi moi. e pojde po srei, bo zasluga njego-
va; e ne, pa ne zadene njega nobena krivda; soproga je
vodila njegove korake, ona naroila veerjo, ona delala;
on je samo trpel.
Ko je priel Ivan domov, je bilo kosilo e na mizi. So-
proga je soutno vpraala, e mu je e odleglo. Kako ne-
slano vpraanje! Odleglo! Kakor da bi se on kolikaj me-
nil za telesne boleine! Nevoljen je sedel za mizo, si za-
taknil prti za vrat in se tiho lotil dobre juhe.
Zakaj pa ni ne govori? je vpraala ena. Kako ste
se imeli?
ez trideset kron sem plaal, je dejal Ivan z votlim
glasom.
Precej je, pa saj nisi pro vrgel.
Bog ve. Ti ne pozna teh ljudi; jaz jih. Zato sem jim
tudi gorke pravil v obraz.
To ni bilo pametno.
Pametno ne, ampak znaajno.
In kakna je bila veerja?
Krompirjeva torta zani. To mi bodo morebiti zame-
rili, a kaj se jaz brigam! lovek je krivic tako vajen, da bi
se udil, e bi se enkrat pravica skazala.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
134
Ali nista ni obljubila?
Kakor se vzame; sta in nista.
Ni se ne boj, Ivan! Pust te ne bo pustil na cedilu, in
Hrust te ne bo pohrustal.
Ta neslani dovtip je Ivana pregnal od mize. Zaprl se je
v svojo sobo, premiljeval nekaj asa, kaj vse mu uteg-
ne ugati od hudega Hrusta in nezanesljivega Pusta, in
potem je na divanu zaspal.
Hrustu in Pustu pa je temnogledi Ivan s svojim natol-
cevanjem in sumnienjem krivico delal; zakaj oba sta e
pisala vsak svojo oceno, ugodno oceno Ivanove povesti.
Posebno trudila se seveda nista. Za svojo slavo jima ni
bilo ni in za Ivanovo e manj; kot zastopnika javnega
mnenja sta sodila sploh naglo in brez posebnih pomis-
lekov; vrhu tega je imel Hrust svoj posnetek in Pust za-
znamek prizorov, ki so se zdeli Ivanu najlepi. Zakaj bi
se ne zdeli tudi bravcem? Sestaviti je bilo treba samo
uvod in konec. Tam se opozori na literarno suo seda-
njih asov, tukaj izree preprianje, da se bravcem ne bo
ni drugae godilo kakor kritiku, ki ni mogel odloiti za-
nimive knjige, dokler je ni prebral od kraja do konca.
Pust je bil ravno dovril svoj spis in se napravljal, da
ga ponese v tiskarno, ko je potrkal in vstopil s smotko v
ustih ebular.
Ena sitnost, je dejal in sedel na divan.
Kaj pa je? je vpraal Pust.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
135
Ali si e izgotovil oceno Sokove knjige?
Tinta na zadnji strani naj se e posui; potlej nesem
v tiskarno.
Ali hvali ali graja?
Hvalim.
Treba bo grajati.
Kako to?
V urednitvu se je tako sklenilo. Rekli so, da Sok ni
zanesljiv prista, da plava nad strankami in da je treba
take koristolovce, ki jemljejo od vsake stranke samo, kar
je dobrega, brez priklade, da je treba take malo pritisni-
ti. Neprijetna re. Ali bo grajal?
Zakaj pa ne? Majhna re.
Kaj pa tvoja obljuba?
Mi ne dela ni preglavice. Prvi obljubujem jaz samo
pogojno; potem smo se bili snoi tudi nekoliko sprli, ka-
kor ve, in slednji mi lei tista krompirjeva torta e v
elodcu. Toliko znaaja imam vendar, da se ne dam
podkupiti s krompirjevo torto. Razlogov torej dovolj, da
grajam. Poakaj malo! Ocena bo takoj prenarejena, da
jo vzame s seboj.
Pust je sedel spet k mizi in zael popravljati. Zael
bom takole, je dejal. Amicus Plato, magis amica veri-
tas. Resnica nad vse. Literarna sua lahko ostane. Kar
sem citiral, sem citiral. ,Zanimivo spremenim v ,neza-
nimivo, ,izvrstno v ,povrno, lahek popravek. In zdaj
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
136
konec. V svoji nepristranosti smo navedli najlepe od-
stavke te povesti, tako da dobroduen bravec lahko pre-
sodi, kakni so ostali. Sreen, kdor lahko odloi knjigo,
kadar hoe, kritik jo je moral prebrati od kraja do kon-
ca. Stvar je v redu. Ti nesi v tiskarno, jaz pa stopim
malo k Hrustu, da ga obvestim o tej zadevi in da se do-
govoriva.
Hrust je bil pa tisti as v urednitvu Resnice, da izroi
svojo oceno.
Hm, prezgodaj ste prinesli, gospod Hrust, prezgo-
daj, je menil urednik in raunal, koliko prostora bo
vzela ocena.
Kako prezgodaj? se je udil Hrust. Knjiga je e
izla.
Ali pa je izla e tudi ocena v Pravici?
Kaj nas ta briga?
Prav hudo nas briga. Mi smo vendar nasprotni list.
Mi ne moremo hvaliti, kar je Pravici ve, ne grajati, kar
grajajo nai nasprotniki. To bi bila lepa znaajnost. Kje
ostanejo naela! Kaj poreko bravci! e se skladamo mi
z nasprotniki, emu posebna stranka? ivljenje je vojna,
in v tej vojni smo mi generali. Potrebnost generalov do-
kazuje samo vojna. Odloimo torej to re, dokler se ne
odloi Pravica.
In e bo ta hvalila?
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
137
Potem ima gotovo tehtne razloge, in ti njeni razlogi
so za nas takisto tehtni, da grajamo in s tem dokaemo,
da se nasprotna stranka moti. Tako spoznavajo prista-
si napake nasprotnikov, kar je vano; zakaj stranke ne
ive tolikanj ob svojih vrlinah, kolikor ob napakah nas-
protnikov.
e je povest dobra, in jo nasprotna stranka hvali,
naa pa graja, je napaka na nai strani.
Nelogino, gospod Hrust, nelogino, varav zaklju-
ek. Kaj se mora naim pristaem dobro, kaj slabo zde-
ti, to doloimo vendar mi.
A jaz sem sam prebral povest in vem, da je dobra.
No, in ...?
Zato jo ocenjujem ugodno.
Prezgodaj, kakor sem rekel. Kaj je dobro za stranko,
to doloujemo mi. Vsekakor pa je dobro, da pobijamo
nasprotnike dosledno in naelno.
V Pravici bo ocena ugodna, to vem.
Zatorej bo vaa neugodna.
A moje preprianje!
V preprianju mora biti stranka solidarna. Posebnih
preprianj ne dopuamo. Kdor ni za nas, je zoper nas.
e noete vi ocenjevati, kakor je nam prav, si poiemo
drugega ocenjevavca ter se zahvaljujemo za vae nadalj-
nje sodelovanje. Opozoril bi vas samo na to, da imate
nekaj predujma.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
138
Hrust je el po sobi gor in dol in premislil svojo zade-
vo. Za preprianje mu pravzaprav ni bilo mnogo, za pi-
satelja in pobratima Soka e toliko ne; emu bi se zanj
rtvoval! Dandanes se ne ivi brez cvenka o petju ko
pti.
Dobro; bom grajal, je zmignil Hrust z rameni in se
ustavil pred svojim gospodarjem.
Prav, mu je podal urednik roko. Teav ne boste
imeli. Nobeno loveko delo ni brez hib. e preberete
knjigo e enkrat, boste zapazili, koliko slabosti in napak
ste pri prvem, povrnem branju prezrli. Zdravi in na svi-
denje! Nam bi bilo jako al, e bi izgubili vao izborno
mo.
Hrust je el s svojo oceno in se jezil na urednika, na
stranko, nase in Soka. Najlae je opravieval sebe, z obi-
ajnim razlogom, da bi nihe na njegovem mestu ne
ravnal drugae in da se znaajneem svet dandanes
sploh smeje. e ga napade Sok, ga bo on nahrulil, da naj
bo vesel in hvaleen, da se je toliko obzirno ocenilo po-
nesreeno delo, katero bi bil moral on, Hrust, pravza-
prav na drobne kose raztrgati.
Ko je tako pral in likal svoje ravnanje, mu prihiti nas-
proti Pust: Tebe iem. Ti, nekaj novega. Jaz bom So-
kovo povest grajal.
Ali res? Kako to? je vpraal Hrust in gubanil elo,
doim se mu je od srca valil nadleen kamen.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
139
Prebral sem jo e enkrat, je trdil Pust; a je res brez
vrednosti. Take povesti bi jaz lahko sproti pisal, brez
konca in kraja. e ne morem, pa ne morem.
Kaj pa poree Sok?
e se predrzne kaj rei, mu bom odgovoril, da imam
njega sicer zelo rad in da mi krompirjeva torta jako uga-
ja, toda amicus Plato, amica torta, sed magis amica ve-
ritas.
Znaajen si, je dejal Hrust in se mu strupeno na-
smehnil.
Kaj pa ti? Daj e ti grajati!
Ne; kar sem rekel, sem rekel, in kar sem pisal, sem
pisal.
Tudi znaaj; in naj bo povest e tako slaba?
Ker ne ugaja tebi, zato e ni slaba.
Prijatelj, jaz ne sodim veerje, ampak umotvor.
In to je tvoja napaka; o veerjah ti nekaj razume, o
umotvorih ni.
Ti pa e o veerjah ni, e te je krompirjeva torta
tako premotila. Sicer pa jaz ne vem, emu bi se s teboj
prepiral. Jaz ti ne branim soditi, kakor hoe; a isto pro-
stost zahtevam zase.
Hrust se je vrnil s svojim rokopisom v urednitvo in
sikal med zobmi: To je mo beseda, to je znaaj! Pust
pa se je jezil proti domu, da ga hoe znaajnosti uiti
lovek, ki se je dal z eno ubogo veerjo podkupiti.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
140
ez par dni sta izli hkrati obe oceni. Resnica je hva-
lila. Pravica grajala, tako da inteligenca, ki bere samo
kritike, spet ni vedela, pri em je, izvzemi tisto znaaj-
no inteligenco, ki bere samo liste svoje stranke.
Saj sem vedel, je javkal Ivan in vrgel Pravico ob tla.
Resnica te pa hvali, je dejala gospa, in Resnico je
treba posluati. Kateri resnino izobraen lovek se bri-
ga za Pravico? Gospod Hrust razume svoj posel, Pust ni
in je tudi figa mo. Kdo bi se menil za take ljudi! Sploh,
Ivan, meni se zdi, da si se ti ves v neimrne malenkosti
zgubil, tako da si za vse drugo gluh in slep. Celo dopol-
dne se e vrtim in obraam pred teboj, in ti e nisi zapa-
zil, da imam novo obleko. Ali ni lepa, ali ti ni ve, Ivan?
In e predraga ni.
Zaman sem rtvoval svoj ugled in svoj denar, je tar-
nal Ivan.
Denarja je koda, je dejala Vida. Toda gospod
Hrust je dral besedo; Pustovki bom pa jaz povedala o
priliki, kaknega moa ima.
Bog ne daj, Vida! Midva se ne smeva drati, kakor da
bi si to krivico kolikaj k srcu gnala.
Saj jaz si je tudi ne; ampak njej bom samo namignila,
da se njen soprog zelo moti, e misli, da se midva jezi-
va.
Tudi tega ni treba, Vida. Popolna ravnodunost naj-
huje jezi nasprotnike.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
141
Moja nova obleka jo bo tudi jezila in zaradi tega mi
je zdaj e bolj ve.
Jaz da bi se brigal za sodbo kaknega Pusta! Tako
dale e nismo. Njegova graja kae slab okus in njego-
va zavist moje vrline.
Ivan je moko vzel klobuk in palico in el z doma.
elel je, da bi sreal Pusta, in trdno sklenil da ga ne bo
pozdravil; celo to se vpraa, e bo odzdravil. Ali pa naj
bi se mu z zasmehljivo vljudnostjo prav globoko priklo-
nil? Na to plat bi se namen morebiti e bolje dosegel.
Pusta pa ni bilo na spregled.
Ogiblje se me, si je dejal Ivan. e ve, zakaj, jaz pa
tudi.
Nasproti mu je priel gospod Hrust. Ob tem pogledu
se je razjasnilo Ivanu mrano elo; hvaleen nasmeh mu
je priigral na lice; z glasnim pozdravom mu je hitel na-
proti in krepko mu je stresel roko:
Hvala lepa, gospod Hrust! e so znaaji na svetu, in
potenjakom e ni treba obupavati.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
142
NOVA METODA
O
krajnega uiteljstva konferenca je bila konana.
Po konferenci je prilo obiajno kosilo, med kosi-
lom obiajne zdravice. Potem se je odpeljal gospod
okrajni olski nadzornik; za njim so odli odlinjaki, ki
so bili poastili uiteljstvo in se zdaj zanaali, da prine-
so poroila v novinah njihova imena; tudi uitelji so se
zaeli razhajati, in nazadnje je obsedelo v ivahnem raz-
govoru le e par tovariev. Ti so reetali lepe nauke, ki so
jih bili sliali, vsak s svojega stalia, eden vdan v ne-
izprosno usodo, drugi nevoljen, e da se od dale vse
drugae vidi in da se ne sme meriti vse po enem kopi-
tu. Brezpogojno navduen je bil samo Josip Strnad, ui-
telj na enorazrednici v Malah.
Lepega stanu ni, je dejal.
Manjega plaila tudi ne, je pripomnil tovari Kos
iz Pe.
Je pa premalo idealizma, je odgovoril Strnad in
vlekel poasi dim iz smotke. Delavec brez idealizma je
tlaan.
Ti, Strnad, je menil uitelj Gaber iz Podkraja,
predlagaj no pri prihodnji konferenci znianje pla in
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
143
zvianje dela! Ti ne ve, kako se bo prikupil na pristoj-
nih mestih.
Strnad je zmignil z rameni, vzel smotko iz ust in zael
razlagati, kako on ravna, da nima nikdar nobenih teav
ne z oblastvi ne s stari; uencev pa si boljih sploh e-
leti ne more.
Torej so vse drugani kakor drugod, je dejal Kos.
Kakni pa so drugod? se je zavzel Strnad in poslual
prezirljivo tovaria, ki je toil, kako leni so njegovi, kako
razmiljeni in zaspani v oli, ker prihajajo utrujeni od
dolgega pota, od vroine in dela.
Moji niso ne razmiljeni ne zaspani, je dejal Strnad.
Je treba pa zanimivo pouevati. e je uitelj zaspan,
zadremljejo tudi uenci.
Hentajte, Strnad, je dejal Gaber, ti se pa ne bo
postaral, tako mlad in e tako moder. Jaz sedim zdaj na
svojem etrtem mestu in poznam tri okraje; a posebnih
razlik nisem nikjer zapazil; povsod so se dobili takni, ki
so lenarili, nagajali in lagali.
Moji ne laejo, je dejal Strnad.
Torej izjema, ki potrjuje moje pravilo, redki pravi-
niki med toliko greniki.
Nikakor ne, je zavraal Strnad. Sami od sebe moji
gotovo niso bolji od tvojih; ampak vzgojiti je treba mla-
dino, da ne lae, vzgojiti. emu pa je ola?
In kako jo ti vzgajas?
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
144
Prav preprosto. Vpraam se: zakaj laejo uenci?
Odgovor: zato, ker se kazni boje. Kaj izvaja uitelj iz
tega? Da je treba prizanesti tistemu, ki prizna sam svo-
jo krivdo. e vidijo uenci, da resnica nikomur ne kodi
in la nikomur ne koristi, se navadijo resnico govoriti.
Kako bi tudi mogel uitelj kaznovati uenca, ki resnico
govori, tako reko zato, ker resnico govori!
Kdor vse verjame, temu pa nihe ne lae, je dejal
Gaber.
In kdor ni ne verjame, temu nihe ne govori resni-
ce. Kaj si mora mladina o takem vzgojitelju misliti! Ver-
jemita mi, tovaria, da so nai najstroji sodniki ravno
uenci; ti poznajo najbolje nae vrline in nae slabosti.
Kos je menil, da ni tako lahko loiti resnico od lai,
kadar se vse vprek toari.
Moji se ne toarijo, je dejal z aljivo mirnostjo Str-
nad. Jih je treba pa odvaditi. Treba se je vpraati, kaj
je povod in nagib tobam. Spoznali bomo, da zavist in
kodoeljnost, napake, katere se morajo s korenino izr-
vati iz mladih src. Kdor pa tobe rad poslua, jih bo ved-
no dosti slial; a s tem se daje toiteljem potuha, se po-
trjuje zavist, se odgajajo denuncianti.
Gospodina, jaz bom plaal, je dejal Gaber, in za
njim je plaal Kos; oba sta se naveliala lepih naukov
mladega tovaria.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
145
Kmalu za njima je odel tudi Strnad proti svojemu
domu. Zdajle zabavljata ezme, si je dejal. Siroma-
ka! Sta pa iz stare ole. Iz stare ole, to pove vse, to je
sodba in obsodba, ki velja za vsakega umetnika; in kdo
je bolj umetnik od uitelja, ki ne obrazuje samo teles,
ampak tudi due? A kako bo obrazoval duo, e je ne
pozna, e ni dueslovec? Zadovoljen je primerjal Str-
nad sebe s tovariema in se tiho veselil svoje napredno-
sti. Onadva se drita stare, prane ceste, on hodi svoja
pota, nova pota. Oh, e bi bili vsi uitelji ali vsaj veina
takni! Kako hitro bi se izobrazil ves narod! Da, ves na-
rod; zakaj pravi uitelj ne vzgaja samo otrok, ampak
tudi stare. Kaj pomagajo vrline uiteljev, ako jih ovirajo
napake starev; kaj rodovitna njiva in zdravo seme, e
dui mlado ito bohotni plevel! Porvati je treba plevel.
A preden se ga lotimo, ga moramo poznati. Plevica, ki
ne loi plevela od penice, ruje oboje ali pusti oboje na
njivi. Kdo pa pozna najbolje napake starev? Gotovo
otroci, ker jih imajo vedno pred omi, ker pod njimi naj-
ve trpe. Kakor poznajo uenci najbolje vrline in slabo-
sti svojih uiteljev, tako tudi otroci najbolje dobre in sla-
be lastnosti starev.
Imenitna, prav izvirna misel je padla Strnadu v glavo
in ga spomnila dr. J. Silovieve razprave Uzroci zloi-
na, kjer daje pisatelj zanemarjenim otrokom po kaznil-
nicah in prisilnih delavnicah besedo. Evo, pravi, to
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
146
on sam pripovijeda o svome ivotu! ali: Sluajmo ga,
neka pripovjeda sam! In kako pouno in zanimivo opi-
sujejo ti mladiki ovire in zapreke svoje vzgoje, vzroke
svojih zablod! To je prava metoda, to nova pot! A zakaj
naj bi imeli samo zanemarjeni otroci to pravico, to pred-
nost? Enaka pravica za vse, in bolje je gotovo poprej
izvedeti, kako se zanemarjajo otroci, kot akati, da se
zanemarijo, in potem vmes posei, bolje je zlo prepre-
iti kot kaznovati, bolje je vzgajati po olah kot po kaz-
nilnicah.
Strnad si je mel roke v radosti nad novo mislijo in
sklepal, da je ne razodene pred asom nikomur; zakaj e
pridejo misli na jezik, jim zrastejo krila in noge; brez-
obzirni, sebini tovarii pa bi jih utegnili poloviti in za
svoje prodati. Hvala Bogu, da se ni e spoela v nobeni
glavi ta misel; udno pa tudi, ko novotari dandanes vse,
kar hoe kaj veljati. Uenci morajo pisati mnogo nalog,
katerih ne razumejo; to bodo razumeli; ta bo zbudila
med njimi zanimanje, med tovarii zavist, med vzgoje-
slovci pozornost. Kakor hitro se namre ta metoda ob-
nese, jo bo treba objaviti, drugae jo bo objavil kdo
drug; on pa ostane skrit, pozabljen. Res da so Sokrata, ki
sam ni niesar pisal, proslavili njegovi uenci; a na svoje
se Strnad ni mogel zanesti. Taka slava se mu je tudi poz-
na zdela, in dobra re se sploh sama hvali.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
147
Poitnice so Strnadu, ki je vedel, da se mora vsak novi
nart temeljito pretehtati, ravno prav prile. A e je mis-
lil, da bo res mnogo preudarjal, se je motil. Vsak trezni
preudarek mu je odgnala elja, da bi vendar e mogel
preskusiti novo metodo, in motila ga je domiljija, ki mu
je odpirala razgled v bodonost in mu epetala, da so
drugod bolje plae, da sluijo nekateri tovarii v lepih
krajih, da stopi semtertja tudi kak okrajni olski nadzor-
nik v asni ali veni pokoj.
Seveda mu je prihajalo tudi na misel, da se morda
stvar ne bo obnesla; a te pomisleke je uspeno pobijal
preudarek, da nove metode sicer res ne dosezajo zme-
raj svojih namenov, tisti, ki jih uvajajo, pa vedno. Kaj pa
odloki in odredbe visokih oblastev, ali se obnesejo vse-
lej? In vendar se sodi uspenost delovanja vedno po njih
tevilu, tako da so zlasti neprimerne odredbe zelo pri-
poroene, ker rode vedno novih.
Poitnice se zde uencem sploh, tu in tam pa tudi ka-
kemu uitelju kratke. Strnadu so se vlekle brez konca.
Mudilo se mu je namre za preizkus narta in ogibati se
je moral druine, da ne bi nehote izdal svojih misli. e
je zael po nakljuju med tovarie, je pil malo, iz strahu,
da ga bodo upijanili in mu izvabili skrivnost; tudi govo-
ril je malo in oprezno. Takih zabav pa se vsak lovek
hitro navelia.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
148
Sasoma pa vse mine, tako da smemo upati, da ua-
kamo, e Bog d, tudi e konca sedanje vojne. Novo ol-
sko leto se je prielo, in Strnad je hitel s popisovanjem,
vpisovanjem, razdeljevanjem, urejevanjem in drugimi
posli, ki zadrujejo v zaetku leta redni pouk. Ko pa je
bil z razmiljeno nepotrpeljivostjo vse to dovril, je el
na pravo delo. Pri srcu mu je bilo kakor siromaku, ki se
ob smrtni postelji bogatega sorodnika e zelo nadeja, a
e nekoliko boji.
Strnad je zael pripravljati najviji oddelek svojih
uencev na imenitno nalogo. Ganljivo je opisoval, kako
lepo in modro je na tem svetu urejeno, da imajo otroci
stare in stari spet otroke, kako ljubeznivo skrbe e
drobne ptiice za svoje mladie, in kaj ele ljudje! Koli-
ko noi preuje skrbna mati ob postelji svojega otroka,
kako se trudi dobri oe od zore do mraka.
Otroci so pazljivo posluali, in marsikateremu se je
brala ginjenost z obraza. Dolgoasili so se samo stare-
ine v zadnjih klopeh, katerim so se te ptiice in te zgod-
be znane zdele.
Med temi je sedel Hostnikov Pavel in premiljeval,
kako bi sebi in soolcem as prikrajal. Sporazumno je
pokimal sosedu, in ko se je obrnil uitelj k tabli, je udaril
z abecednikom tako moko ob klop, da je zbudil splo-
no pozornost.
Kdo je to storil? se je hitro obrnil uitelj.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
149
Jaz, gospod uitelj, je vstal, ne Pavel, ampak njegov
sosed Miha, ki je poznal vrline svojega uitelja. Zael se
je opravievati, da je ponevedoma zadel s knjigo ob
klop.
Da si to storil, ni bilo lepo, je dejal Strnad; bilo jo
nespodobno; ampak da si priznal svoj pregreek, da ne
taji in ne lae, to je hvale vredno. Zatorej te ne bom
kaznoval. Ali bo e katerikrat?
Nikoli ve, je dejal Miha in sedel. Vstal pa je prvo-
letnik Francek, ki ni e poznal vrlin in slabosti svojega
uitelja, in rekel na glas, da Miha lae.
Strnad je takoj vedel, kaj mu je storiti. e bi se nam-
re v preiskavo spual, bi bilo to zadoenje nevolji-
vemu toniku, ki bi potem naprej toaril. Kaj to, e je
morda Francek resnico govoril! Ali je resnica, ki se go-
vori iz grdega nagiba, lepa?
Francek, Francek, je dejal uitelj, kaj govori iz
tebe? Ali nevoljivost ali kodoeljnost? Ali si ti nevo-
ljen, ker sem jaz Mihu odpustil? Odkritosrno prijatelj-
stvo mora vladati v oli, pro z zavistjo in zahrbnostjo!
Francek je napel usta in zmignil z rameni; sklenil pa
je, in gotovo iskreneje ko Miha, da ne bo nikoli ve ni-
kogar zatoil. ,e je uitelju prav, zakaj bi ne bilo meni?
si je mislil in sedel. Pavel in Miha sta se mu muzala in
korenek strgala izpod klopi.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
150
Idimo dalje! je dejal Strnad, zadovoljen, da je odpu-
stil skesanemu greniku in zavrnil zavist, ki je bila po-
molila iz mladega srca ostudno glavo. Sliali smo, kako
se trudijo stari no in dan za svoje otroke. Ali ni to lepo
in hvale vredno? Kar pa je lepo in dobro in hvale vred-
no, to imenujemo vrlino, dobre lastnosti.
Otroci so to hitro razumeli in takoj uganili in sami
povedali, da je to vrlina, e je kdo priden, e je varen,
e rad moli; e je pa len, e zapravlja, e pije, to pa da
napake, slabosti. Strnad jim je potem razodel, da ni mo-
rebiti noben lovek brez vsake vrline, brez napake pa
gotovo nobeden; napake imajo otroci, napake pa tudi
stari, da, celo uitelji; vrline otrok najbolje poznajo
stari in uitelji, vrline in slabosti starev pa otroci; in
kot prvo olsko nalogo naj zdaj uenci vijega oddelka
opiejo vsak svoje stare; hvalijo naj, kar se jim zdi lepo
in dobro, povedo pa tudi, e jim kakna posebnost ne
ugaja, e so stari prestrogi, e tepo otroke brez prave-
ga vzroka, ne da bi vedeli otroci zakaj. Napis se glasi:
Prva olska naloga. Moji stari.
Nalog se uenci vijih oddelkov sploh ne vesele, ta pa
jim je e posebej presedala, ker se jim je zdela koljiva
in nevarna. A pisati je bilo treba. Kar jih je bilo bolj pret-
kanih, so si pomagali z vrlinami in pripovedovali, da so
stari pridni, da so lepi, da imajo vrline. Hostnikov Pa-
vel pa, ki se je svoje matere zelo bal, oeta pa ne toliko,
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
151
je pisal odkritosrno: Vrline mojega oeta so tiri kra-
ve, trije konji, par volov, dve maki in najveji pes v vasi;
posebnosti pa so vasih mune; mati jim pravijo: pijana
muha; jaz sem tudi enkrat tako rekel, pa sem bil tepen
brez pravega vzroka, ne da bi bil vedel zakaj.
Pavlova naloga se je zdela Strnadu dobra, otroko is-
krena in zelo pouna; zato je v naslednji uri tudi pohva-
lil uenca. Siromak, ki ni mogel slutiti, da postane ta
hvala usodna za hvalivca in hvaljenca!
Da je bil namre Pavel v oli pohvaljen, je zvedel oe
Hostnik e isti dan, in ta nenavadna in neverjetna novi-
ca mu je zbudila radovednost, da je zael popraevati,
kako in zakaj. Zvedel je o imenitni olski nalogi in zael
iskati Pavlov zvezek. S tekim trudom ga je nael in za-
el brati pohvaljeni spis svojega sinka. Pri drugem stav-
ku je e klel. Poklical je eno, in oba sta se zaela hudo-
vati, ne toliko nad sinom, kolikor nad uiteljem, ki daje
takne naloge. Pavla je mati pretepla, spet ne da bi bil
vedel siromak zakaj; z uiteljem je hotel obraunati
Hostnik sam. In Hostnik je bil nevaren nasprotnik, ker
je imel mnogo vrlin. Kot premoen posestnik in dale
naokoli znan krmar je bil tudi krajni olski nadzornik.
Skazati se je tedaj moralo, ali ima krajno olsko nad-
zorstvo sploh kaj veljave ali je samo brezplana ast,
kakrne se vsak politini lovek asoma navelia.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
152
Ta krajni olski nadzornik, odloen, a tudi previden
mo, se je obrnil najprej do tistih oetov, ki niso imeli
posebnih vrlin; in par otrok je bilo e tepenih po Pavlo-
vem zgledu. Med stari pa se je pojavila mona struja
proti uitelju Strnadu; zakaj tudi tisti, ki zdaj e niso bili
prizadeti, so se bali, da vrsta pride tudi nanje, in Host-
nik je poudarjal, da trpi ugled vseh oetov. e bi nam
moem, je dejal, kak norec ukazal, da naj opiemo
naa oblastva, nao vlado, njene vrline in slabosti, ali
nas ne bodo vseh zaprli in pobesili? A najprej bi morali
tistega, ki hujska ljudi proti oblastnikom.
Strnad, ki ni slutil, kakna nevihta se zbira nad nje-
govo glavo, je premiljeval, kakne zasluge ima na ol-
skem podroju, se vdajal veselim nadam in hkrati kro-
til napuh, ki se zaslunih mo tako rad poloti, ki jim na-
koplje toliko sovratva in zavisti. Zasluen mo, ki hoe,
da ga imajo ljudje radi, mora biti ponien, tudi tedaj, e
nima od svojih zaslug nikake koristi.
Napovedala se je seja krajnega olskega sveta. Strnad
se ni nadejal, da mu e zdaj izreejo kakno priznanje,
vendar je premislil za vsak primer, kako se bo zahvalil.
To je namre vano vpraanje. Zahvala ne sme biti sa-
mozavestna, ker bi bila aljiva, in ne preskromna; zakaj
prevelika skromnost, ki priakuje tako reko ugovora, je
napuhu mono podobna. Najbolje se mu je zdelo, e bi
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
153
mu ne stal ob strani tako izobraen in za napredek tako
gore krajni olski svet.
lani olskega sveta so prihajali poasi od treh strani,
in uitelj Strnad jih je s sporazumljivo prijaznostjo spre-
jemal.
Ali bo dolga? je vpraal upnik upana predsedni-
ka in mu ponudil smotko.
Ni nemara, je dejal mo in vlekel z debelimi prsti
smotko iz cigarnice.
Zanimo! je dejal spet ez nekaj asa upnik. Onih
dveh najbr ne bo.
Hostnik pride, je dejal upan in utrnil z mezincem
pepel s smotke, ker je nekaj hud na gospoda uitelja.
Name? se je zavzel Strnad, ki je bil vendar pohva-
lil Hostnikovega Pavla.
Komaj si je bil pripravil Strnad papir in pero za zapis-
nik, je prihrul Hostnik. Pozdravil ni ni, gledal je grdo,
in stol je zakripal pod njim tako srdito, da se je upan
nehote odmaknil.
Gospod Hostnik, eno smotko! mu je molil upnik
cigarnico.
Hvala, gospod upnik! Ne morem, ne smem, je
hropel mo in iskal pravih besed za napad. Ker jih ni
nael, je udaril ob mizo.
Le udari, Hostnik, je dejal predsednik. V jezi to
loveku dobro d.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
154
Ta Strnad! je zavpil Hostnik.
Kaken Strnad? je skoil Strnad pokonci; alitev mu
je zbudila pogum. Ali je to kak hlapec, kak cigan?
Gospod uitelj Strnad se ree, je popravljal upnik,
ki se je udil, kaj ta srditost pomeni.
Hostnik je vpil naprej, da on tega ne trpi, da bo toil.
Tako ne pridemo nikamor, je miril upnik. Povej-
te, gospod Hostnik, kaj vam je na srcu!
Hu, je rohnel Hostnik, ali e velja etrta boja za-
poved?
Seveda velja, je dejal upnik ampak ne spolnjuje
se povsod.
In zakaj se ne spolnjuje? Zaradi tega Strnada.
Gospoda Strnada, enkrat za vselej! je dejal ostro
uitelj in potrkal s svinnikom ob mizo.
Prijaznemu posredovanju upnika in upana se je po-
sreilo naposled spraviti na dan, kar je teilo zares hu-
dega Hostnika.
Otroci naj piejo o slabostih svojih starev, kaj? se
je jezil Hostnik.
In o vrlinah, je poudaril uitelj. Stari naj se potru-
dijo, da bodo videli otroci na njih same vrline, pa ne bo
nobene jeze.
Ali so otroci nai sodniki?
In kakni sodniki! Najstroji sodniki so uitelju
uenci, starem otroci.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
155
Mi uimo svoje otroke lepo in poteno iveti.
Vsi ti lepi nauki se zde otrokom poleg slabih zgledov
sama hinavina.
emu sem pa jaz potlej nadzornik? se je potrkal
Hostnik na prsi.
emu? ga je uil Strnad. Krajni olski nadzornik je
zato nastavljen, da nadzoruje, e se olski prostori red-
no pometajo, e se okna in vrata dobro zapirajo in da se
za zimo drva navozijo. To je vaa naloga; o vzgoji in po-
uku pa nimate vi, hvala Bogu, ni govoriti, ker ni ne
razumete.
Ej, nekaj pa le razume, se je potegnil za Hostnika
predsednik, ki mu uiteljev nastop ni ugajal. Da take
naloge niso za olo, to je Hostnik razumel, vi pa ne.
To je tudi moje mnenje, je pogovarjal upnik, kate-
remu se je zdela naloga takisto neumestna in pogreena;
vendar ni bil tako hud. Sam namre e ni bil prizadet;
tudi se mu je uitelj Strnad smilil, in slednji se mu je
vsiljevala misel, e se ni morda dral uitelj pri svoji
nalogi kaknih novih navodil, e ni to morda najnoveja
vzgojeslovna struja; saj se ne more ni vedeti.
Strnad se je dral svojih nael, Hostnik pa svojih; u-
pan in upnik sta zaman mirila in pogovarjala; odloiti
je morala vija oblast, in ta se je postavila, esar bi ne bil
Strnad nikoli priakoval, na Hostnikovo stalie. Zma-
gal je krajni olski nadzornik. Strnada so premestili iz
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
156
slubenih ozirov, in izpolnjevale so se bahate Hostniko-
ve besede, da je bil on pred Strnadom v Malah in da
ostane v Malah tudi e za njim.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
157
OFICIALA PONINA ZLOIN
O
ficial Valentin Ponien se je po pravici vsem ofi-
cialom za zgled postavljal. Prvi je bil v pisarni,
zadnji iz pisarne; usluen navzgor, natanen navzdol,
resen in stvaren v vsem obevanju. Zamudil ni nobene
uradne ure, dopusta ni prosil nikoli; zakaj brezvestno se
mu je zdelo prejemati plao, e ne dela. Skunjava ka-
kega ugovora ali odpora proti visokim ukazom ga ni
nikoli nadlegovala, in e se mu je hotelo nekaterikrat
zazdeti, da je kakna odredba brezmiselna, se je potrkal
ob elo: Fant, brezmiseln si samo ti, ki tega ne umeje.
Kar je bilo uradnega, mu je bilo sveto in nedotakljivo;
zato se je tudi ogibal tovariev, ki so zabavljali ez viso-
ke odredbe in zaslune predstojnike; zasluni so se zdeli
Poninu vsi. Materin jezik mu je segel samo do uradne-
ga poslopja; v uradu niti zaklel ni nikdar slovensko. e
je napredoval v slubi, je bil zadovoljen in hvaleen; e
so ga prehiteli drugi, ni godrnjal; celo zavraal je sopro-
go, kadar mu je oitala, da ga puajo mlaji za seboj.
To prepuaj ti gospodom, je dejal, ki vedo, kaj de-
lajo! Jaz se ne vtikam v gospodinjstvo, ti se nikar v urad-
ne stvari! Ali ve ti, kaj je rubrum, kaj parafa, kaj aterga-
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
158
te? No, torej! Da je sedanji socialni red od Boga same-
ga postavljen, torej izmed vseh monih najbolji, o tem
je bil preprian kakor le kak aristokrat ali kapitalist, in
e bi bil znal to svoje preprianje Ponien tako trdno
utemeljiti in tako preprievalno zagovarjati kakor slavni
Leibniz, bi bil najbr tudi postal baron. Tako je ivel Po-
nien redno in enakomerno svoji rodbini in svojemu
poklicu.
loveko ivljenje pa je nevarna vonja. Pot je red-
kokdaj ravna in gladka; navadno pelje po klancih, nav-
zgor in navzdol, mimo prepadov in movirij. Zdaj je tre-
ba priganjati, zdaj zavirati; zdaj se ti konji plae, zdaj
omagujejo; tu se potare kolo, tam zagazi v blato. Sre-
en, kdor dospe, eprav nekoliko polomljen, do cilja mi-
mo premnogih znamenj, ki priajo, kje se je kdo pone-
sreil.
Gospod Ponien je bil e sreno prevozil dvajset slu-
benih let in velik del tistih hudih asov, ko je pomenila
vsaka prenagla beseda smrt, ko je marsikak nepreviden
odkritosrne izgubil glavo: nenadoma je zadela tudi
njega nesrea.
Bilo je poletnega dne proti koncu uradnega asa.
Uradniki in poduradniki so gledali na ure, pospravljali
svoje rei in premiljevali, kaj bo za kosilo in kako bi
obrnili prosto popoldne; nekateri so e gladili klobuke
in prijemali za palice, ko je poklical naelnik Ponina k
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
159
sebi. Kakor bi trenil, je stal Ponien pred njim in vpraal
vdano, esa blagovoli eleti gospod svetnik. Naelnik
mu je izroil neko pisanje, ki naj se prepie. Ponien se
je globoko priklonil in zael odhajati; ne da bi se bil obr-
nil, seveda, zakaj to se mu je zdelo neprimerno. Odha-
jal je s hrbtom naprej, z glavo se je klanjal nazaj. e ni-
koli pa se ni spotljivost tako slabo splaala. Nehote in
nevede je zadel Ponien ob mizico, na kateri je stal ki-
pec iz sadre, ki je predstavljal samega cesarja. Kipec je
omahnil, padel in se razbil. Ponien se je prestraen ozrl.
Prebledel je in ostrmel, ko je videl, kaj je bil naredil. Oi
so mu stopale iz obraza, lasje so se mu jeili in nobena
beseda se ni mogla izviti iz stisnjenih prsi.
Za bojo voljo, kaj bo pa zdaj! je zajeal ez dolgo
asa in zael pobirati kose.
Oh, ni hudega, se je nasmehnil gospod svetnik.
Kar pustite! Saj niste storili nala.
Gotovo ne, gospod svetnik, je hitel Ponien; ver-
jemite poteni besedi! Kako bi mogel kaj taknega sto-
riti! Nikoli e nisem ne govoril ne storil, da, e mislil ne,
kar bi bilo proti veri ali nravnosti ali domoljubju.
Vzdignil je desnico in tri prste: Prisegam, da nisem sto-
ril tega zloina nala, da se je zgodila samo nesrea
proti moji volji in vednosti.
Oh, saj verjamem, je meril svetnik razburjenega
moa.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
160
A jaz noem, da bi mi vi, gospod svetnik, kar tako
verjeli. Vzemite me na prisego, prosim vas, gospod svet-
nik.
emu, emu, gospod Ponien? To bi se bilo lahko
vsakemu pripetilo. Saj ni posebne kode.
kodo povrnem jaz, je dejal odlono Ponien. Od
plae prihodnjega mesca naj se mi odtegne.
Nobenega krajcarja, gospod Ponien! To pride na
upravne stroke. Koliko se drugih stvari obrabi ali po-
kvari!
Ali ne bo imelo to kaknih posledic zame ali celo za
vas, gospod svetnik? je vpraal bojee Ponien.
Lepo vas prosim, kakne posledice!
Jaz mislim namre, e bi kdo zvedel in naznanil. Ko-
liko je hudobnih ljudi, ki podtikajo tudi potenjakom
hudobne namene!
Bodite brez skrbi!
Torej prosim, lepo prosim, gospod svetnik, ne zame-
rite, da se je moji nerodnosti kaj taknega pripetilo!
Spomnite se tudi, da imam eno in otroke, ki so pri tej
nesrei popolnoma nedolni! Saj niti ne slutijo, kaj je
njih oe storil.
Ne govorite tako udno, gospod Ponien! mu je
segel svetnik v besedo. To ni vse vkup ni. Oddajte
koncept pisarju, preden odide, in zdravi!
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
161
Ponien je el in skrb je la z njim. Razmiljen je opra-
vil svoj posel in korail poasi proti domu. Saj to res ni
ni, se je hrabril gredo. Sam gospod naelnik je rekel,
da ni ni. Vsaj meni se dozdeva, da je tako rekel. Prisei
seveda ne bi mogel; ampak nekaj podobnega je rekel, to
vem, in to je tudi naravno. Kdo bi mogel zameriti? lo-
vek, neroden, ampak poten lovek sune brez vsakega
hudobnega namena, po sami nesrei ob mizo in prevr-
ne, kar je gori. Ali je videl, kaj je gori? Ni ni videl, in
kdor bi ga dolil, bi lagal in obrekoval. Seveda se dobe
taki ljudje. Kriva je pravzaprav ta udna navada, da mo-
ramo ritensko odhajati. Posebno modra se mi ne zdi ta
navada; toda navada je; jaz je nisem vpeljal in je ne bom
odpravil. Kak otrok bi tudi lahko sunil ob mizo; ali ga
bomo zato obesili? Nakljuje nima oi in nesrea ne iz-
bira; kogar doleti, je siromak, pomilovanja vreden, a
nikakor ne kazni.
Prav slabe volje je priel Ponien domov. Na mizi je
stalo kosilo in okrog mize trije otroci, ki so ga veselo po-
zdravili. Najstareji je zael pripovedovati, da je dobil v
oli enojko v raunstvu, drugi, da je prinesel domov
mleka in da ni ubil posode, in najmlaji, ki je komaj e
govoril, je hotel tudi nekaj povedati. Vsem trem se je
pretrgala beseda, ko jim ni odzdravilo oetovo oko iz-
pod mranega ela. Soproga, ki je vzela mou klobuk in
palico iz rok, je spoznala, da mu nekaj ni prav; a ker je
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
162
vedela, da ne govori rad doma o uradnih zadevah, ga ni
popraevala; ukazala je otrokom, da naj puste oeta pri
miru, ker je danes hud.
Ata hud, je ponovil tiho najmlaji sinek Mirko in
preplaen povesil roice, ki so objemale oetovo koleno.
Lezel je poasi na stol in zamiljen porl sline.
Oe je molal; zato je molala tudi vsa druina. Hitro
so pokosili, in komaj je dejal oe lico iz rok, je vstal,
oblekel boljo suknjo, vzel palico in klobuk in se poslovil
s suhimi besedami, da ga do veera ne bo domov. Drui-
na se je alostno spogledala in stareja otroka sta vzela
mole svoje delo v roke. Mirko pa je izpraeval mater,
zakaj je ata hud, ko je bil Mirko vendar ves as priden.
Gospod Ponien je beal iz mesta, da bi uel mislim,
ki so silile vanj kakor skunjave vroekrvne mladosti;
siromak, ki ni vedel, da jim ravno v samoti ne uide, da
je treba v takih stiskah zbeati med ljudi, v druino,
vzeti deset opravil v roke, in naj bodo e tako nepotreb-
na; samo iz samote, iz brezdelja ven! Ponien je zaman
odganjal hude misli. Naskok je bil vedno silneji, odpor-
ne sile so popuale, se zaele pogajati, naposled so se
vdale.
Ponien je bridko spoznal, da razlogi, s katerimi se je
bil miril, ne dre, da slepi z njimi samega sebe in da je
zagreil ni ve in ni manj kot razaljenje velianstva;
ne v mislih za misli e ni postavljena kazen ne v
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
163
besedah, kar se e ostro kaznuje, ampak v dejanju, gro-
zen, neodpusten zloin tudi za navadnega, neukega lo-
veka, kaj ele za izobraenca ali celo za cesarskega urad-
nika, ki je postavljen, da brani pravico in zakon! Kako ga
je obla vroina, ko je hitel po ulicah, kako mu je silila
kri v glavo, kako mu je utripalo srce! Treba bo korenito
premisliti, kaj mu je zaeti.
Ponien je zavil v gozd in se obrnil na samotno pot,
da bi ne sreal kaknega znanca in da bi ga ne motili
ljudje. Prevzemalo ga je grenko ustvo preganjane, one-
mogle nedolnosti, ko je premiljeval, kako nezaslue-
no ga je zadela nesrea. e bi Boga kdo tako razalil, je
pomislil, tako nevede in nehote, Bog bi mu ne zameril.
Bog je pa dober, ljudje pa niso. In e Boga tudi v resnici
razali, kako rad ti odpusti, e se skesa! Tukaj ne po-
maga nobeno kesanje; za zloinom pride kazen, kakor
udari grom za bliskom. Tudi cesar bi mu tega aljenja ne
zameril; saj moli vsak dan: Odpusti nam nae dolge! Ta
zakon, ki ga ni postavilo trdo srce na eni strani, ampak
preraunano hlapevstvo, skoraj malikovavstvo na dru-
gi strani, bi se moral omiliti. Seveda, zakon je zakon, in
se mora spotovati, ampak e ga kdo prekorai brez
hudobnega namena, se mora to v potev vzeti. Jaz sem
ga prekorail brez hudobnega namena; Bog mi je pria;
da, Bog. Toda kaj mi to pomaga, ko se zahtevajo za prie
ljudje; in teh pri jaz nimam. Jaz nisem storil krivice; jaz
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
164
jo trpim, in pravo razaljenje velianstva je krivica, ki se
stori cesarjevemu imenu, kakor so krivice, bojemu
imenu prizadete, bogokletstva.
Prilo je Poninu na misel, da bi el k svojemu nael-
niku in ga prosil e enkrat, naj se ga usmili, naj ne na-
znani njegovega zloina, katerega se tako bridko kesa;
naj se usmili vsaj nedolne rodbine. Hudoben ni nael-
nik, je utemeljeval Ponien svojo namero, ve pa tudi,
kako zvesto sem jaz sluil e dvajset let, brez vsake ne-
zadovoljnosti, brez mrmranja, slepo pokoren vsakemu
ukazu, preprian, da je vsak ukaz dobro premiljen in
trdno utemeljen, kar je bila vekrat teka rtev. Oblju-
bil bom tudi, da bom v prihodnje e vestneje opravljal
svojo slubo in da ostanem gospodu svetniku hvaleen
do konca svojih dni, e se me usmili, izkae meni dobro-
to in sebi prihrani pota na sodie in policijo in sitno
prievanje. Koristi vsaj ne bo imel nobene, e mene
ustrele; ta ali oni, ki mene pozna, mu bo morebiti celo
zameril, e se me ne usmili, ne sicer v besedah in javno
zameril, zakaj to je prepovedano in nevarno, ampak v
svojem srcu. Njemu torej pravzaprav kae, da me
uslii.
Uverjen, da ga bo naelnik uslial, se je obrnil Poni-
en in hitel po isti poti nazaj proti mestu. Kmalu pa ga
je ustavilo preudarjanje, kako more on, tako vesten
uradnik, misliti, da ni gospod naelnik vsaj tudi enako
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
165
vesten. e je pa vesten, mora storiti svojo dolnost, in ta
mu nalaga, da ovadi zloin. e bi ga pa tudi ne silila gola
vestnost, ga mora prisiliti ozir na svojo varnost, ljubezen
do samega sebe. Sebi je vsak najbliji, in stvar se ne da
prikriti. Kip je razbit; sluga, ki pospravlja, je videl kose
in spoznal, kaj se je zgodilo. esar ne ovadi naelnik, bo
ovadil sluga, in kazni zapadeta on in naelnik, eden, ker
je storil, drugi, ker ni ovadil, tako da njemu ni ne po-
maga, naj bo naelnik e tako dober in usmiljen. Toda
ali je res tako dober? Kdo mu vidi v srce? Kako poroglji-
vo se je nasmehnil, kako aljivo tolail ob nezgodi, e,
storil bom, kar zahteva dolnost in korist; lepa beseda
pa ne stane ni; tudi obsojencu se d pred usmrtitvijo
dobra veerja. Oh, en hip nesree izui loveka bolje ko
dvajset let sree, in kdor ljudi dobro sodi, jih ne pozna.
Ko se je Ponien preprial, da bi zaman ponovil pro-
njo, se mu je vzdignil moki ponos. Obrnil se je nazaj v
gozd in pljunil tako reko pred naelnika. Kaj! Jaz naj
bi se ponieval? Pred takim lovekom, takim samoprid-
nim, brezsrnim ovaduhom? Sram ga bodi! Visoko nad
srenim lopovom stoji nesreni potenjak in ne bo po-
kleknil predenj, e je kolikaj moa, in toliko moa sem
jaz e vedno kljub vsem naelnikom tega sveta. Ah, kako
bi pasel hudobne zlorade oi na rvu, ki se zvija pred
njim, na onemogli rtvi strupenega ela! Kako ga sov-
raim, tega sladkega hinavca!
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
166
Iz sovrane jeze so mu rasle maevalne misli. Kaj!
Jaz, nedolna rtev neumnega nakljuja, naj poginem in
nesrea naj pade na vso mojo rodbino: on, ovaduh in
morivec, pa naj ivi? On naj se ponaa z odlikovanjem,
ki mu ga bo prinesel umor? Ali je to namen zakona, tak
na druabni red? e zakon ne iti potenjaka, e ga
izroa na milost in nemilost hudobneem, ne preosta-
ne drugega kot silobran. On mi stree po ivljenju; jaz
imam pravico, da se branim. Hujega kot smrt se mi ne
more primeriti, in ta je zame e zapeatena. Naj umrje
e on!
Divje se je zabliskalo Poninu oko in pesti so se kre-
vito stisnile. Spet se je obrnil proti mestu, da bi izvril
svoj naklep. Toda kako? To vpraanje mu je stopilo pred
razdvojeno duo in mu ustavilo hitri korak. Ovire so bile
velike. Naelnik ni bil vedno sam; vrhu tega je bil moan
lovek. In kako bo zdaj oprezen in sumljiv, ko sluti, kaj
ga aka! Gotovo ima pripravljenih par zaupnikov za
vsak primer. Teko mu bo priti do ivega. Poskus bi se
utegnil ponesreiti.
Te tekoe so Ponina toliko streznile, da je zael dvo-
miti, ali bi bilo sploh pametno umoriti naelnika. Iz tega
dvoma pa se je spet zaul glas vesti, ki ga je bila prej jeza
prekriala. Ponien se je zgrozil pred svojo namero. On,
nedolni trpin nezakrivljene nesree, bi postal res zloi-
nec pred Bogom in pred ljudmi. e bo trpel po nedol-
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
167
nem, ne bo sicer nihe ganil prsta zanj, a miloval ga bo
ta in oni; pomilovanje je dober kup, pomo pa stane. e
se pa pregrei, se bodo zgraali nad njim vsi in mu pri-
voili kazen. In potem, njemu se smili druina, ena in
otroci; ali naelnik nima rodbine, ki jo tudi ljubi? In e
se je naelnik pregreil, njegova ena in otroci so ne-
dolni. Ali naj Ponien s svojo maevalnostjo nakoplje
nesreo nedolnim ljudem? Bog ne daj! In kaken urad-
nik bi bil ta, ki bi se toliko spozabil, da bi vzdignil roko
na svojega naelnika in prekril bojo in loveko posta-
vo!
Tako hudo je postalo Poninu pri srcu, da bi bil naj-
raji pokleknil pred naelnikom in ga prosil odpuanja,
da se je vdal tako zloinskim mislim. Sam sem se pre-
greil, sam hoem trpeti, je sklenil in se zael poslav-
ljati od tega sveta. Svet pa mu je zael odkrivati svojo
krasoto in mu greniti slovo. Kako ljubko so mu greli srce
sonni arki, ki so trepetali ob gibkem listju! Temni
gozd, pisano polje, zeleni travniki, prijazni grii z beli-
mi cerkvicami in ob robu obzorja veliastne gore, oh,
kako sladke, kako trdne vezi tega sveta! Dokler ne bije
ura loitve, nima lovek oi za to, kar gleda dan na dan,
kakor ne uti ne zdravja ne ivljenja, dokler je zdrav in
mlad. Zanj je priel as loitve. Da ga je naelnik ovadil,
o tem ni ve dvomil; samo to je ugibal, ali ga je ovadil
takoj po zloinu ali je el prej e kosit. Verjetno se mu je
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
168
zdelo, da je napravil ovadbo takoj, zato da je imel doma
pri kosilu mir. Sestavil se je torej zapisnik; dvigne se ob-
toba in kmalu pridejo birii ponj; najbr ponoi, ko ga
gotovo dobe doma in da ne bo hrupa. Oh, kako se bo
prestraila ena, kako bodo jokali otroci! In on jih ne bo
mogel, ne bo smel tolaiti. Da bi le tudi njih ne zaprli
kot osumljenih istega zloina! Preiskali bodo potem vse
stanovanje, prebrskali vse omare. No, hvala Bogu, nali
ne bodo krivega ni kakor ne v nobenem kotiku njego-
ve due, v nobenem predalu njegovega ivljenja noter
do zadnjega nesrenega, usodnega trenutka. Tako se
trudi ubogi lovek in leze kviku naprej, vedno naprej;
usoda pa ga od strani porogljivo gleda in kodoeljno
aka, kdaj pripleza siromak tako visoko, da ga padec
ubije, in takrat mu podstavi nogo. Tako pogubi loveka
za vso venost en sam smrtni greh na koncu dolgega
potenega ivljenja. A ta krivda mora biti premiljena in
hotena, kar njegova ni. Toda kdo mu bo verjel in kako
naj se zagovarja? Ali naj ree, da mu je bila naravnost
past nastavljena? Kipec, ki se komaj dri v ravnoteju, se
vendar ne postavlja na mizo, ob katero se mora zadeti
vsaka stranka. Kdor tako slabo zavaruje tako sobo, kae
malo spotovanja do tistega, ki ga podoba predstavlja.
Tega bi morali kaznovati, e e mora biti kazen, ne ne-
srene rtve tuje malomarnosti. Toda kaj pomaga dru-
ge doliti, ko sebe ne opere!
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
169
Kam sem zael? se je prestrail Ponien, ko se je
spet oglasila vest. Ali naj si pred smrtjo e greh nakop-
ljem? Ali ni bolje, da umrjem nedolen? Ni se ne da
pomagati, ni. Obtoba bo hkrati obsodba. ista vest,
brezmadeno ivljenje, vestno slubovanje, vse bo brez
pomena. Kadar nas toi sedanjost, ne rei nae bodo-
nosti nobeno sklicevanje na preteklost. Poslali mi bodo
duhovnika, ki me bo tolail, da je to volja boja, da naj
priznam v srcu, da sem s svojimi grehi e hujo kazen
zasluil, in naj pomislim, koliko nedolnih ljudi pomrje
na bojiu. Peljali me bodo skozi mesto vojaki z nabitimi
pukami in nasajenimi bajoneti in ljudje se bodo zgri-
njali od vseh strani, da si napasejo radovedne oi, veseli,
da niso na mojem mestu. Opozarjali bodo drug druge-
ga, kako se drim, in prijetno razdraeni me bodo
spremljali, dokler bodo smeli. Oh, da bi le moje ene in
katerega mojih otrok ne zanesel neusmiljeni sluaj na
mojo zadnjo pot! Na moriu bo jama e izkopana.
Prednjo me bodo postavili in mi zavezali oi. Oh, takrat
bom od strahu in bridkosti najbr e na pol mrtev in
vojakega povelja za strel morebiti e slial ne bom.
Bogve kaken je prehod s tega na oni svet? utenje bo
seveda prenehalo; zavednost pa morda ne, kvejemu za
nekaj trenutij; a kmalu se bom spet zavedel, da sem isti
lovek, samo brez telesa. Potem pride sodba. Te se
Ponien ni tolikanj bal, preprian, da je Bog bolj usmi-
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
170
ljen kot ljudje; kazen se mu bo morda celo zaraunala za
zadoenje. Poprosil pa bo ljubega Boga, naj mu dovo-
li, da bo kot dober varuh vodil svoje uboge otroke po
poti ivljenja, jih navdajal z dobrimi mislimi, odganjal
hude elje in budil v tujih srcih ljubezen in usmiljenje
zanje.
Veerni hlad ga je predramil iz teh sanj in mu zbudil
misel, da se mora posloviti od svojih dragih. To mu
bodo menda vendar dovolili, da poljubi e enkrat svoje
otroke. A hiteti bo treba. Najbr ga iejo in so bili e
tudi na domu; a ker ga tam niso nali, so se razli po me-
stu za njim. e ga dobe zunaj, ne bo nikoli ve videl svo-
je ljube druine. Torej hitro domov; ampak oprezno,
previdno!
Ozrl se je okrog sebe in se spustil po zapueni stezi
z gria in potem po ovinkih proti mestu. Skozi mesto je
hitel po tisti strani ulic, kjer je hodilo najmanj ljudi in
kjer je bilo temneje, in ostro je pazil, da ne bi sreal
oronika ali policaja. S strahom pa ga je navdala zavest,
koliko je poleg javnih tudi skrivnih policajev, ki opazu-
jejo in prislukujejo po vseh oglih, ki se vrivajo v vse
drube in kroge, s katerimi obujejo ljudje nevede kot z
iskrenimi prijatelji, ki nastavljajo zanke in mree po
vseh kotih in pree na nedolne rtve zaupljive nepre-
vidnosti. Oj, ti ubogi loveki rod, ki jih mora sam proti
sebi zdrevati!
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
171
Ko se je bil mo priblial svojemu domu, je s strahom
zapazil, da mu prihajata dva gospoda nasproti. Mene
akata, si je dejal tiho in se urno obrnil. Ni se upal
ozreti, dokler ni priel v drugo ulico. Zdaj je zael spet
poasneje hoditi, in ko ga je bilo tavanje utrudilo, se je
napotil spet od druge strani proti domu. Gospoda sta se
e sprehajala po njegovi ulici. Kam pa em beati? si
je dejal Ponien obupan. Saj me bodo povsod dobili, in
im bolj se skrivam, tem huje bo za mojo rodbino, ki jo
bodo osumili, da mene prikriva. e eno bodo zaprli za-
radi mene. Ali naj e njo pahnem v nesreo?
Obupno odloen je stopil naprej, nagubanil elo in
osorno vpraal, e gospoda njega ieta. Sprehajavca sta
se spogledala, se nasmehnila in odkimala.
emu tajiti? je silil Ponien. Povejta naravnost! Jaz
se ni ne bojim.
Naju se tudi ni treba bati, je dejal eden in se namu-
zal; sploh pa nisem tako sreen, da bi vas poznal.
Kaj! Vi se hoete iz mene e norca delati? se je raz-
jezil Ponien. Storita svojo dolnost, rogati se pa ni tre-
ba. Ali mislita, da vaju ne poznam, policijska zaupnika?
Midva policijska zaupnika!? je zrojil drugi. To je
razaljenje. Prekliite ali pa pojdemo na sodie!
Kamor hoete! je vpil Ponien ves iz sebe, kamor
hoete! Pravine kazni se ni ne bojim; ampak da bi se
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
172
mi kdo vrhu tega e rogal, ne in stokrat ne, in e pride
stotiso policijskih zaupnikov nadme.
Ljudje so obstajali in posluali; tudi Poninovo sopro-
go, ki je doma s tekim srcem akala moa, je priklical
znani glas. Prihitela je, prijela moa za roko, ga mirila in
spravljala domov.
Tine, Tine, miruj! mu je prigovarjala. Kaj ti je ven-
dar?
Kaj mi je? je krial Ponien in stiskal pesti. Tadva
me akata, da bi me prijela. Prav, jaz se ni ne branim;
ampak smeiti se ne dam, smeiti ne!
Kdo pa vas je smeil? je ugovarjal eden izmed go-
spodov. In midva da bi bila vas akala? Preneumno!
Gospodu se mea.
S tekim trudom je odpeljala soproga srditega moa,
ki se je vso pot obraal nazaj in psoval in grozil s pest-
mi.
Doma so akali otroci lani, kdaj pride oe, da bi ve-
erjali.
Jejte! Jaz ne bom, je dejal Ponien in sedel na divan
ter podprl glavo s komolci. Vse telo mu je drhtelo od
razburjenja in oi so mu gledale srepo, udno, kakor v
drug svet. ena ga je prosila, naj sede k njim za mizo; a
zavrnil jo je tako osorno, da si noben otrok ni upal rh-
niti besedice. Samo najmlaji, Mirko, je rekel polglasno,
kako udno ata gleda. Tiho so veerjali, vsi pobiti, se
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
173
spogledovali in poirali sline. Mirko je lahno ihtel, ker
mu je bilo hudo, da se oe ne meni zanj, da ga ne vza-
me v naroje, ne pogladi po laseh in ne vpraa, e je bil
priden. Po veerji se je poasi priblial oetu, se naslo-
nil na njegova kolena in ga pogledal s svojimi milimi
omi v obraz. Ne tako gledati, ata, ne tako gledati! je
zaihtel.
Ponien je molal in zrl naprej v neznano daljavo.
Kaj pa ima vendar? ga je vpraala prestraena so-
proga.
Kaj imam! je dejal s udnim, neznanim glasom Po-
nien in umolknil. ez nekaj asa se je zasmejal, a tako
bedasto, da so otroci prepadli in je soprogo groza obla;
potem pa si je zakril obraz z rokami in zael ihteti.
Ata, ata, nikar ne jokajte! so zakriali otroci in uda-
rili v glasen jok. Stisnili so se k njemu in mu skuali od-
trgati roke z obraza.
Govri vendar! je prosila ena v srni stiski. Ali se
je v uradu kaj zgodilo, ali ti gre ta prepir po glavi? Kaj je
vendar?
Izgubljen sem, izgubljen! je tarnal mo. Zame ni
reitve. Govoril je sam zase, kakor da nihe ne poslua.
Ubeal bi morda e, a z begom pogubim svoje ljudi.
Tako se jih bodo morda vendar usmilili, da dobe pokoj-
nino in vzgojnino. Ali pa tudi ne; saj mislijo nekateri, da
ni za tak zloin, kakren je moj, nobena kazen zadosti
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
174
ostra. Drugi pa se boje, da se jim bo milosrnost v greh
tela, tako da ni upati usmiljenja. Siromaki bodo vsi. Jaz
sem jih pahnil v nesreo. Mirko se mi posebno smili. e
bi vedeli, da nisem storil nala, kar sem storil, bi mi od-
pustili; a kdo bo meni verjel? Obsodili me bodo, umrl
bom, in kdor poree, da so me obesili ali ustrelili po kri-
vem, bo kaznovan. Kogar sodie obsodi, ta postane kri-
vec, in e te ustrele, si bil zloinec.
eno in otroke je stresala groza, ko so posluali to
govorjenje, in kaj bi e storili, niso vedeli, ko je bil oe
gluh za vse njih besede in pronje.
V pritliju so zakripala hina vrata.
Zdajle gredo, je skoil Ponien pokonci in zbeal
skozi kuhinjo iz stanovanja.
Na hodniku ga je zadrala ena in ga rotila, naj ne
bei v temno no.
Ali naj me tukaj dobe? se je trgal mo iz njenih rok.
Ata, ata, ostanite, ne hodite od nas! so prosili otro-
ci.
Vsaj svojih otrok se usmili! je kriala ena.
Svojih otrok se usmili, je mrmral za njo Ponien in
se dal spet odvesti v stanovanje. Sedel je na divan, uprl
plane oi v vrata in vlekel na uesa.
Saj vidi in slii, da ni ni. Kaj se vendar boji? je
mirila ena.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
175
Tiho! Posluaj! je dejal mo skrivnostno in na pol
vstal, kakor pripravljen, da zbei. Ustrelili me bodo.
Oh, kaj si domiljuje! je zdihnila ena. Nedolnih
ljudi vendar ne streljajo, in ti nisi niesar zakrivil.
Ustrelili me bodo, je mrmral Ponien in hitro, da je
beseda besedo pobijala, in kakor sam sebi je pripovedo-
val, da je zagreil straen zloin, za kakrnega ni odpu-
anja, in da je neumno misliti, da bo mogel ubeati roki
pravice.
Oh, kaj to premiljujes! ga je ustavila ena. Nocoj
si ves zmean; spanje te bo pomirilo; spat pojdi!
Kakor brez volje je Ponien poasi vstal, se zael slai-
ti, legel v posteljo in kmalu zaspal. Otroci so se plaho
stiskali k materi, ki je bila v groznih skrbeh in si ni vede-
la razloiti udnega vedenja. Res je bil mo zaradi urad-
nih sitnosti vekrat nataknjen, a taknega e ni videla
nikoli in sklenila je, da pojde navsezgodaj povpraat nje-
govega naelnika, kaj se je zgodilo. Druina je tiho moli-
la za zdravje ljubega oeta in otroje glasove je trgalo
ihtenje. Oe pa se je nemiren obraal v postelji, blebe-
tal udne besede o razaljenju velianstva, o vojnem
sodiu, o smrti. Naenkrat se je sklonil pokonci in po-
gledal zmeano s irokimi, planimi omi proti vratom
temne sobe.
Tine, Tine, kaj pa je? Saj ni ni, ga je zaela pogo-
varjati ena in ga skuala spet spraviti pod odejo.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
176
tiri puke, tiri cevi name namerjene, tam, tam, je
krial mo in kazal proti vratom in z njim so kriali pre-
straeni otroci.
Nikjer ni ni. Glej, jaz sem tukaj in tvoji otroci in tvoj
Mirko, je mirila ena in objemala moa.
Ponien se je udno nasmehnil, nekaj zamrmral in
spet legel. Zdaj je spal nekaj asa mirneje in druina se
je spravila k poitku. Otroci so e v spanju poihtevali;
mati pa ni mogla zaspati od bridkih skrbi, kaj to pome-
ni. Da bi odgnala grozneje slutnje, se je skusala uveri-
ti, da so pa tudi njenega moa kakor toliko drugih
mehkih src pretresle neloveke grozote vojnega asa,
in tolaila jo je nada, da bo spanje pomirilo razburjene-
ga duha.
Opolnoi pa je planil mo iz postelje.
Ali sliite? je zakrial in spravil vso druino pokon-
ci.
Tine, Tine, zdrami se! je skoila ena k njemu in ga
dramila.
Pst! Tiho! je dejal mo ter vzdignil kazavec in oi.
Le posluajte! Zdajle, je dodal tiho, so na stopni-
cah, na hodniku, pred vrati. O, pomagajte! je zavpil
in skoil k oknu. ena ga je prestregla in vlekla nazaj.
Oh, kak siromak si! je tarnala. Glej, vrata odprem,
da se bo preprial, da ni nikogar blizu. ena je nare-
dila lu, odprla vrata v kuhinjo, stopila iz kuhinje na
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
177
hodnik in se spet vraala; otroci so klicali oeta, naj gre
k njim. On pa se ni menil zanje; plano in sumljivo je
opazoval, kaj poenja ena, in v smrtni grozi mu je drh-
telo telo.
Bili pa s, je zael hitro govoriti; z nasajenimi ba-
joneti so prili. Ponoi hodijo, da loveka gotovo doma
dobe; potem ga ustrele ali obesijo, skrivaj, na tihem, da
ni hrupa, in svojcem strogo prepovedo, da ne smejo jo-
kati; za vsako znamenje usmiljenja ali soutja smrtna
kazen, v bojem in v cesarjevem imenu, hahaha!
Tine, zdrami se! je prosila ena. To se ti je sanja-
lo. Lezi spet in zaspi!
Ata, jaz grem k vam v posteljo, je prosil Mirko in ga
prijel za roko. Oe ga je zaudeno gledal.
Kdo pa si ti? je dejal.
Oh, vidi, da se ti e sanja, je dejala ena. Svojega
Mirka bo vendar poznal.
Mirka, Mirka, je ponavljal oe in legel v posteljo;
sina pa mati ni pustila k njemu.
Mo je zaspal; ena pa je bedela in molila ob njegovi
postelji in premiljevala, kaj nastane iz vsega tega in kaj
bi storila, ali naj gre po svet h gospodu svetniku, moe-
vemu naelniku, ali pa po zdravnika, ker se ji je dozde-
valo, da se napoveduje vroinska bolezen. Teko je a-
kala dneva, in kadar se je mo preganil ali zajeal, se je
sklonila ezenj in mu gledala ob brlei svetilki v krevito
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
178
stisnjeni obraz in s strahom posluala udno blebetanje
in kako so zdaj pa zdaj zakripali zobje.
Ko se je naposled po dolgih in tekih nonih urah za-
znal dan, je la tiho v kuhinjo pripravljat zajtrk; a vrata
je pustila odprta, da bi sliala vsak um iz sobe, vedno
pripravljena priskoiti na pomo.
Oe je spal. Mati je zbudila oba stareja otroka, da ju
pripravi za olo, in tiho opominjala, naj ravnata oprez-
no, da ne prebudita bolnika. A otroka sta bila e sama
tako prestraena, da si nista upala spregovoriti nobene
besede in niti ne pogledati speega oeta. Zamiljena sta
se odpravila z doma; mati pa je akala postrenice, da bi
ji priporoila najmlajega otroka in zbolelega moa.
Mune misli in teke slutnje so ji blodile po trudni gla-
vi. Oh, kaken bo konec! Ljubi Bog daj, da bi bila res le
telesna, res le vroinska bolezen! Kaj pa, e je kaj druge-
ga, kaj hujega, esar si do konca niti misliti ni upala.
Ko je bila strenici naroila, kar je bilo treba, je odla
zbegana z doma, ne da bi vedela, kam bi la najprej.
Bala se je zdravnika, bala naelnika. Kakor obtoenec
pred sodbo se je tresla pred zdravnikovim mnenjem;
kakor bi la toit moa, se ji je zdelo, e bi la h gospo-
du svetniku. Ko je tako preudarjala, je zagledala nael-
nika, ki ji je prihajal naproti. Rada bi se bila obrnila; a ni
si upala, ker jo je poznal in e tudi pozdravljal. Stisnilo
se ji je srce, prebledela je in kolena so se ji poibila. V
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
179
strahu, da bo omedlela, ker se ji je tema delala pred
omi, se je obrnila h klopi, ki je stala v bliini, in se zgru-
dila nanjo.
Kaj pa vam je, gospa? je pristopil naelnik, ki je vi-
del, kako omahuje. Njej pa je tolklo srce, da ni dolgo
mogla spregovoriti nobene besede. Ko se je bila nekoli-
ko pomirila in zbrala begajoe misli, je zaela med ihte-
njem pripovedovati, kaken je priel njen mo domov,
kakna je bila no. Naelnik je strme poslual alostno
zgodbo; vmes pa mu je padlo v glavo, kaj bi bilo uteg-
nilo povzroiti to udno vedenje; a da bi bil njegov vest-
ni, trezni Ponien tako otroje nespameten, da bi si tako
malenkost tako k srcu gnal, mu je bilo nedoumno. Po-
tolail je obupano eno in se takoj z njo napotil v Poni-
novo stanovanje, preverjen, da bo ena sama beseda po-
mirila razburjenega udaka.
Ko sta stopila v sobo, je sedel Ponien na postelji in
dral, globoko zamiljen, svojega Mirka na kolenu. Ni
se ni ozrl, ko so se vrata odprla. Ko ga je pa naelnik za-
klical po imenu, se je zganil, strepetal, spustil otroka s
kolena, planil k oknu, ga odprl in skoil bi bil na ulico,
da ga nista zadrala ena in naelnik. Oba sta ga mirila,
tolaila, pogovarjala; on pa je gledal v tla, podrhtaval in
se skual otresti rok, ki so ga oklepale.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
180
Gospod Ponien, je dejal zdaj naelnik strogo in
odlono, kaj poenjate? Takoj z menoj v pisarno! Urad-
na ura!
Takoj, gospod svetnik, je odgovoril polglasno Po-
nien. Oprostite, da sem se nekoliko zakasnil! Nujni
posli! Kaj se hoe!
Govoril je pametno; hitro je oblekel suknjo, vzel klo-
buk in palico, odprl z globokim poklonom svetniku vra-
ta in odel za njim.
Svetnika je spreletel neprijeten mraz, ko sta se spo-
gledala; zakaj util je, da ta pogled ni obrnjen vanj, am-
pak bogve kam.
Na cesti se je Ponien najprej oprezno in plano ozrl
na vse strani, potem pa se je bridko zakrohotal.
Saj vem, kam me peljete, je dejal zaupno; dobro
vem. Naj se zgodi, kar se mora zgoditi. Nastopila je
oblast teme in nedolni so v rokah hudobneev. Kje pa
so? Kje pa akajo?
Kdo? je vpratsal svetnik.
Kdo? se je sladko nasmehnil Ponien. Gospod na-
elnik se hoe malo poaliti. Kdo! andarji ali pa voja-
ki. Po moji sodbi bi morali biti vojaki z nabitimi pu-
kami. In kje je kurat, vojni kurat? Ta me mora spremiti.
Ali je to kak red?
emu pa vojaki ali kurat, gospod Ponien? je vpra-
al svetnik.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
181
emu? Oh, ta je pa dobra, gospod svetnik, je kimal
Ponien. Vi vpraate, ki ste me ovadili!
Jaz vas ovadil? Gospod Ponien, premislite, kaj go-
vorite! Vam se sanja. Zaradi esa pa naj bi vas bil ova-
dil?
Zaradi razaljenja velianstva, je dejal tiho Ponien.
To je neumnost, gospod Ponien, je tolail svetnik.
Vi ste bili vedno dober domoljub; niste nikdar niesar
zakrivili; noben iv lovek vas ni ovadil.
Ponien se je ustavil, poloil kazavec leve roke na
usta, iroko odprl oi in vzdignil obrvi ter nekaj asa
premiljeval.
Ne ovadil? je vpraal rezko in glasno, tako da so
zaeli ljudje gledati in posluati v veliko zadrego gospo-
da svetnika. Ne ovadil? To bi bila zanikrnost od vae
strani, prelom slubene prisege, krenje uradne dol-
nosti. Ha, potem pa ovadim jaz vas. E, policaj!
Tiho, tiho! je miril svetnik. Kar z menoj pojdite!
Pojdeva oba na sodie. Poklical je blinjega izvoka,
se tiho z njim pomenil in sedel s Poninom v voz.
Vozila sta se nekaj asa, ne da bi spregovorila kakno
besedo. Ponien je bil videti utopljen v teke misli; go-
spod svetnik pa je preudarjal, kako bi spravil nesrenega
loveka v zavetie, sam v strahu, da se mu bo uprl ali
ga napadel.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
182
Kam se peljeva? je vpraal nenadoma Ponien in
sumljivo pogledal soseda.
Na sodie vendar, je dejal, nekoliko negotov, go-
spod svetnik.
Na sodie! je ponovil ostro Ponien in nagubanil
elo. Ali mislite, da jaz norim; da ne vem, da je v tiri-
indvajsetih urah sodba, obsodba in smrt?
Ampak priziv je e odprt, priziv, je miril svetnik.
Saj zdaj ni priziva, je poudarjal Ponien.
Je e spet dovoljen, je dejal svetnik. Toliko smo
zdaj na boljem.
Mnogo ni, je modroval Ponien. Dosmrtna jea;
iv pokopan. ivljenja mi ne ostane ni.
Upanje vam ostane. Vsako leto pridejo pomiloe-
nja. Morda doleti v kratkem asu tudi vas.
Ali mislite? No seveda. Torej e ni odloeno, da bom
ustreljen?
Nikakor ne; zvedela bova pa kmalu.
No, prav. Ali veste, kaj sem prav resno namerjal? Go-
tovo ne veste. Nekaj smenega. Zadaviti sem hotel tiste-
ga, ki je mene v nesreo spravil. Takole bi ga prijel za
vrat. Ponien se je zlobno zasmejal in segel naelniku
pod vrat. Ta ga je prijel za roko, stisnil brado k prsim,
vzdignil rame in se odmaknil. Tako bi poginila oba, je
nadaljeval Ponien in silil z roko pod vrat. Stisnil bi ga,
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
183
da bi mu stopile oi iz glave. Ta lopov mi je nastavil past,
kjer sem se ujel, in potem me e ovadi in zatoi.
Naelnik je dral krevito Poninovo roko; mrzel pot
mu je stal na obrazu in brezkonna se mu je zdela vo-
nja.
Kaj bi se mi pa moglo zgoditi? je govoril Ponien
sam zase. Dvakrat ne more nihe umreti.
Ampak pomiloenje je potem izkljueno, je dejal
v srni stiski naelnik, in vaa ena bi ne dobila nobe-
ne vdovine, vai otroci nobene vzgojnine; in na te se
morate ozirati, e imate kolikaj srca. In e imate e kaj
vesti, morate pomisliti, kaken greh bi si nakopali z
umorom. Zdaj ste pred Bogom nedolni in vaa dua bi
la najbr naravnost v nebesa. Kam pa po taknem zlo-
inu! Pomislite!
To je res, je poprijel Ponien in povesil roko. Na
duo je treba misliti. Venost bo dolga.
Na otroke in eno mora pa poten mo in oe tudi
misliti.
To je tudi res, je dejal zamolklo Ponien, si pokril
obraz z rokami in zael pritajeno ihteti. Oh, storite z
menoj, kar hoete; samo moje ene in otrok se usmili-
te! Oh, moj Mirko, kaj ti je storil tvoj hudobni oe, v
kakno nesreo te je pahnil, nedolnega siromaka, kak
spomin ti je zapustil! Zdaj bo jokal za njim; ko odras-
te, ga bo preklinjal.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
184
Globoko si je oddahnil naelnik, ko je pripeljal siro-
maka na Studenec. Nekaj zaupnih besed je spregovoril
z zdravnikom, ki se je vano obrnil proti Poninu in mu
slovesno rekel:
Gospod Ponien, dobil sem poroilo, da ste pomilo-
eni. Smrtna kazen se vam je z ozirom na vae slubo-
vanje brez graje in madea spregledala; ampak nekaj
asa ostanete pri nas internirani.
Ali vidite? je prikimal Ponien in zmagoslavno po-
gledal naelnika. Ali nisem vedno trdil, da je cesar do-
ber? Ampak on ne ve, kaj vse se poenja v njegovem
imenu.
Mirno se je dal prepeljati v blaznico in tam ivi najbr
e zdaj in premiljuje, vdan v svojo usodo, svoj zloin in
svoje pomiloenje; njegova druina strada kakor toli-
ko drugih.
BESeDA
SPOMINSKA PLOA
185
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-240-8