BESeDA

ALJIVI POTOPISI
1
Fran Erjavec
aljivi
potopisi
BESeDA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
O M N I B U S
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
2
BESeDA
Fran Erjavec
ALJIVI POTOPISI
Besedilo posredoval Iztok Ilich
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-137-1
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
3
Vsebina
KAKO SE JE SLINARJU Z GOLOVCA
PO SVETU GODILO 4
POT IZ LJUBLJANE V IKO 17
ENO NO NA KUMU 25
NA KRAKI ZEMLJI 43
BOINI VEER NA KRANJSKEM 59
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
4
KAKO SE JE SLINARJU Z GOLOVCA
PO SVETU GODILO
N
a Golovcu je sploh malo grmiev, sicer bi se ne
imenoval Golovec; ali nekaj jih je pa vendarle.
In pod enim teh grmiev je bil neko jutro velik prepir.
Tu je namre stanovala Slinarjeva druina, rod stare ko-
renine, ki teje dede in pradede svoje celo do tistih a-
sov, ko Cesarski graben e ni loil Golovca in ljubljan-
skega gradu. Pod tem grmom je bil tedaj starodavni
dom Slinarjev, odtod so lazili in plezali po Golovcu. Pra-
vim, da so plezali, ker Slinarji so bili moje, katere v na-
vadnem ivljenju po l e imenujemo. Med vsemi Sli-
narji, kar jih je v tem asu tovorilo po Golovcu, bil je
eden poseben korenjak; nihe drug ni imel tako lepo
pisane hie, kot on, nihe se ni mogel ponaati s tako
lepo vzrastlimi roiki. Pa kakor iva dua ni brez vseh
slabosti, imel je tudi on eno, ki je bila kriva, da je moral
marsikako grenko poreti od roditeljev in bratov svojih:
bil je namre zelo len. Poleti je rad leal v senci in gle-
dal oblake, kako jih jug podi ez Krim, ali pa je ogledo-
val staro Ljubljano, kadar je ni zakrivala megla. To se
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
5
mu je bolj prilegalo, kot da bi se bil trudil in si kruha
sluil v potu svojega obraza.
Med vsemi navadami, kar jih imajo Slinarji, bila mu
je ta najbolj pogodu, da so dolgo zimo prespali v trdi, pa
vendar gorki postelji. Spomladi, ko so drugi Slinarji e
davno bili na nogah, dremal je on e v gorkem stanu in
premiljeval ljubo previdnost v prirodi, katera je dala
gobam, ki morajo v deju rasti, denikovo podobo in je
podelila Slinarjem dar zimskega spanja.
Ko se je poleti vasih oziral na lepo polje in na viso-
ke snenike, vzbudila se mu je vselej elja, da bi el po
svetu in pogledal, kaj in kako se drugod ivi. Imel je tudi
strica, ki mu je vasih pripovedoval, da je eden njegovih
dedov el na tuje, da je veliko obhodil in izkusil veliko
sveta. Po udnih nakljujih je priel notri do Kurje vasi,
in sivi starec je vnukom svojim pozneje pravil, kako se
mu je godilo. Njegova torbica in gravka sta e zdaj vi-
seli v hii. Te povesti so vzbudile v naem Slinarju ivo
eljo, da bi el tudi na pot, in posebno kar je v asopisih
bral potopise, ne bil bi ga iv krst obdral doma. Pa bi
res mogel imeti ledeno srce, da bi ga ne pogreli potopisi,
v katerih je tako mino popisano, kako se pota kria-
jo, kdaj gre cesta po ravnem ali vkreber, koliko minut se
potrebuje od te vasi do one in kje se loi ta ali ona ces-
ta. Morebiti da je tudi to pripomoglo, ker je pred tremi
dnevi izginila ljuba soseda, lepa Helika, h kateri je zaha-
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
6
jal v vas; kar ni je bilo ve in zastonj si je razbijal glavo,
kam bi bila zala. Imel je tedaj dosti nagibov, zapustiti
svojo oetnjavo, ker zdaj ni imel drugega, kot alost in
prepir. Sname torej s kljuke svojega pradeda torbico in
palico, poslovi se kratko in jo mahne od doma veselo
prepevaje:
Oetov dom! ti na slovo!
Kdor ni za boljo rabo,
Naj varje dom in babo,
Al v olah beli si glavo!
Pa ne vem, e je bilo to veselje pravo ali ne; skoraj bi
mislil, da je s petjem sam sebi delal srce, ker kolikor bolj
se je pomikal od doma, s toliko slabim glasom je pope-
val in kmalu je utihnil popolnoma. Kadar je priplezal na
kak griek ali na kako krtino, poil je in se ozrl na kra-
je, kjer je preivel svoje mladostne dni, kjer je nekdaj
lepa Helika tovorila in kjer je zdaj zapustil vse, kar mu
je bilo v rodu. Ne reem ravno, da bi se bil kujal, ali ne-
kako udno tesno mu je bilo pri srcu, kakor e nikdar
poprej. Prvikrat je zdaj spoznal, da stari pregovor: Kr i
ni voda , vendarle ni tako prazen, kakor si ga je mislil
dozdaj. Ko bi ne bil tako korajen, bil bi morebiti v ta-
kih trenutkih preslepil samega sebe, da bi bil tovor obr-
nil proti domu. Ali e sama misel, da bi se mu doma
smejali stari in mladi in da bi utegnila e pozna leta kaka
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
7
stara Slinarica vnukom svojim pripovedovati o njem,
kakor o Jurku, ki je el na tuje, sama ta misel je bila
za njegovo obutljivo srce preve. Hitreje je zopet kora-
il in skual popraviti to, kar je zamudil s takim premi-
ljevanjem, ker misliti in hoditi obenem mu ni bilo mo-
goe.
Hodil je e veliko dni, in poasi pride na Golovec, rav-
no na vrt nekega lonarja, kjer so se suile dolge vrste
loncev in lonkov. Tu je nael Slinar kos sladke medene
hruke, katere je bil posebno vesel njegov elodec, ka-
teri e ni obedoval tako gosposko, kar ga je njegov go-
spodar odnesel z doma.
V tem pa prileti rumena osa, sede na lonek blizu Sli-
narja, nabrusi si jeziek in zabreni: Dober dan, prija-
telj!
Bog daj dober dan; pa botra, ne zamerite, jaz vas ne
poznam. Kdo ste? Jaz sem svoje matere hi. Mati
moja pa je bila osa. Kakor ona, tudi jaz letam okoli, de-
lam malo, ivim pa dobro. Znam tudi prerokovati in e
mi prepusti svojo hruko, razodenem ti prihodnost
tvojih dni.
Slinar nekoliko pomisli, potem ji poda hruko in pri-
akuje prerokovanja. Osa obere hruko, potem si na-
brusi elo in zabreni:
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
8
Predno preide tretji dan,
Grozovita ta poast
priel bode velikan,
bo dobila te v oblast,
velikosti tak grozn,
v katakombo bo zaprt
da bi meril ga god
rtve videl, ki jim smrt,
delj kot celo uro asa,
ko dvanajsta ura bije,
da pril bi mu do pasa.
spet ivljenje v ude lije.
Kar e vidlo ni oko
tebi gledat dano bo.
In kar beli svet stoji,
prvi bo in zadnji ti,
ki bo iv ta kraj zapustil,
hie svoje tam ne pustil.
Na polevo vpraanje, koliko asa bo e ivel potem,
zabreni mu posebno navduena:
Kar je repinja, ni lonec,
kdor je mrtev, tega je konec.
Ko bo moj sede razdjan,
ti bo pod njim pokopan.
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
9
Ona je bila e davno odletela, Slinar pa e vedno za-
maknjen stoji in zija na lonec, odkoder se je glasilo zanj
tako imenitno prerokovanje. Glavo si podpre in premi-
ljuje preroke besede, velikan katakombe rtva
smrti dvanajsta ura ubiti lonec, vse to mu beli gla-
vo, njegov um ne more predreti megle, ki obkroa osin
orakelj. Izbije si torej to misel iz glave, prime zopet pa-
lico in potuje dalje. Kakor pravi popotnik, tako si on tudi
nikjer
ne sezida koe,
postlje si ne psteljce,
oblak nebeki ga odeva,
in posteljo mu zemlja d,
ko obudi se zora dneva,
sonce ga dalje popelj.
Tretji dan pride do Cesarskega grabna, ki je bil po
stari navadi suh, kar je bila za Slinarja velika srea, ker
ni znal plavati. Ko stoji na bregu in z omi meri globo-
ko brezno, prestrai se nekoliko; videl je namre, da bo
treba veliko dni, predno priroma do nkrajnega brega
in da Ljubljana ni tako blizu, kakor si je reve mislil.
Marsikaka neumna misel mu je prila o tem grabnu,
ali s tem, da je on modroval, ni se graben zasul, tre-
ba ga je prekoraiti. Izpusti se nizdol. Sonce popoldne
strano pripeka in kamenje je tako razbeljeno, da mu ni
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
10
mogoe iti dalje. Ustavi se v senci mlade jagnedi vsaj za
toliko, da sonce izgubi nekoliko moi in da se ohladi.
Dolga pot ga je utrudila in vroina ga je tako prevzela,
da nehote zadremlje. Ali komaj zatisne oi, zaslii um,
in ko odpre oi, vidi pred seboj strano podobo ali
utegnil ni, da bi jo bil ogledoval dalj asa. Velikan izteg-
ne roko svojo in vre Slinarja v strano temnico. Slini se
sicer, kar le more toda vse mu ni ne pomaga. Ko ga
mine prvi strah, pomoli varno roike iz hie, da bi zve-
del, kje je pravzaprav. Leal je v mahu, tema je pa bila
kakor v rogu. Nekaj asa tava po jei, radi bi vedel, ali je
sam ali ima kakega nesrenega tovaria, toda ne najde
ive due; zatorej se potegne zopet v svojo koo in v tihi
jezi cedi sline in premiljuje alostno svojo usodo.
Spomni se ose in njenih besed prvi del prerokovanja
se je izpolnil. Velikan ga je ugrabil in zdaj je v katakom-
bah zaprt.
Ko ugleda zopet beli dan, bil je v lepi sobi; velikan, ki
ga je dobil v svoje pesti, strese ga z mahom vred na mi-
zo. Slinar plaho pregleduje krog sebe in aka, kaj se z
njim zgodi. To je videl, da zdaj ni mi uiti rablju, in
udal se je v svojo usodo. Mo ga prime v roke in ga dene
v stekleno posodo, v kateri je bilo mnogo okusnih zeli,
katerih bi bil Slinarjev elodec prav vesel, ali danes mu
greni misel na izgubljeno prostost sleherni griljaj. Mo
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
11
zavee Slinarjevo jeo na vrhu s papirjem in potem odi-
de, ni ne mara, da gre iskat novih rtev.
Sonce se je skrilo na gore in nebo se je arilo od veer-
ne zarje. Slinar je do zdaj mirno gledal na ulice, po ka-
terih so ljudje vigali semtertja ali nobeden se ne ozre
nanj, nihe ne ve za njegovo alost. Zdaj je jel laziti po
svoji jei; vse je ogledal, vse je otipal, ali stena se nikjer
ne ud, povsod je enako gladka in trdna. Ko tako ogle-
duje in poskua, pride do stropa svoje jee; prcej, ko
stopi nanj, pove mu noga, da je strop od drugega blaga,
kakor stene. Z veseljem je zapazil, da se na mestu, kjer
se je mudil delj asa, strop meha. Slinar napne zdaj vse
svoje ile in moi, cedi sline in z vso svojo mojo se upi-
ra proti steni. O veselje, katero more utiti le jetnik, ste-
ne se udajajo vedno bolj in bolj, upre se e enkrat in
strop je predrt. Nogo je imel kmalu zunaj, tee je bilo
hio za seboj potegniti, ali upanje na reitev mu je dajalo
mo, kot bi si je nikoli ne bil mislil.
Bil je prost! To se pravi, uel je iz male jee, ali vendar
je bil e v rabljevih rokah. Kam se hoe reve dati v ne-
znanem kraju? In vrhu tega je nastopila tudi no, ki je
sicer prijateljica takim poetjem, toda Slinar se upa ko-
maj ganiti. Na ulicah je stala pred oknom svetilka, ki
ima dolnost, razsvetljevati temo, ali za danes je te dol-
nosti odvezana, ker pratika pravi, da bo ta posel za no-
coj prevzela luna; vendar, kaj to pomaga Slinarju, ker
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
12
gosti oblaki ne puste njenih milih arkov na zemljo, da
bi svetili jetniku na poti reitve. Da bi se svojemu trino-
gu umaknil izpred oi, spleza na predalnik, ki je stal bli-
zu okna, tu gri je sklenil prenoiti nocoj. Akoravno se
je bil po dnevi potil in trudil, vendar ni mogel zaspati,
mislil je na brezskrbno domae ivljenje, na osino pre-
rokovanje, na teavno potovanje in na svojo jeo. Ne-
vidna mo ga ene na rob predalnika, z nemirnim oe-
som gleda v globoko brezno, ki rei pred njim.
Strane mu misli rjijo po glavi,
ivljenje misli vzet si v slepi veri,
al nekaj mu predrzno nogo vstvi
in to ne ka j je bila nekdanja prijateljica Helika, s ka-
tero je preivel mnogo veselih in alostnih dni. Ta spo-
min ga prevzame tako, da stopi nekoliko od brezna, hu-
dobno misel si zapodi iz glave in pusti vnemar vse dalj-
no potovanje. Ako mu je dano, da ta kraj e iv zapusti,
pojde zopet nazaj, odkoder je priel. Na Golovec sklene
zopet iti in tam pojde od gria do gria, od grma do
grma in povpraeval bo po svoji dragi, in prej si ne bo
dal pokoja, da jo bo nael, ali pa da bo vsaj zvedel, kaj se
je zgodilo z njo, ker e
Enkrt videt eli podobo milo,
pozdravit prejnjega veselja mesto:
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
13
al sreno je prestala asov silo,
al njeno mu srce e bije zvsto,
al morebit pod hladno spi gomilo,
al premagalec mu je vzel nevesto,
al iva, al mrtva je, zvedet more,
loiti pred se iz sveta ne more.
V teh mislih ga sladki sen zaziblje nad breznom. Slad-
ke sanje ga peljejo na Golovec v druino svojih ljubih
in uival je zlate ure; zdajci se mu zdi, kakor bi se z glas-
nim dleskom vrata predalnika odprla na steaj in mra-
na lu je navdajala vso sobo. Potem zaslii v predalniku
prijetno umenje, napenja oi in zija po sobi, ali niesar
ne vidi pa, tu se nekaj premika: res, ali ga le oko sle-
pi? Groza mu strese vse ude. Iz predalnika gre preud-
na procesija. Najprej koraka kriasti pajek, za njim ko-
bacata dva bramorja s irokimi lopatami. Za njima gre-
do tirje murni, ki kripljejo nekak alosten napev. Za
temi se giblje mogoen roga, na vsaki strani pa ima po
enega kajega pastirja, za njimi prihaja est parov me-
tuljev belinov in prcej za njimi osem parov navadnih
rjavih kebrov. Za kebri se vrste v parih ebele, ose, mrlji
in sreni, vsi skupaj bren mrtvako pesem. tiri zele-
ne kobilice prinesejo zdaj na dveh slamicah pola, na
strani jim pa sveti osem kresnic.
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
14
Slinar vlee sapo nase, mrzel pot mu stopa po elu, z
negibnim oesom gleda udno procesijo, ko pa prinese-
jo mimo njega pola, Slinarja po vsem ivotu kurja
polt spreleti ta pol je bila Helika!
V sanjah kviku kakor jelen plane,
hoe k svoji roke iri pada,
mo z lupino v dno brezdn renkoe,

zabrenijo muhe iz prepada.
Slinar je padel s predalnika na tla, njemu se ni nie-
sar hudega zgodilo, le hio si je bil na enem kraju potrl.
Prikazen je bila izginila, on se pa s svojo potrto hio po-
makne do zida in tu sklene do dn poakati. Slinarju e
na misel ni prilo, da bi to vse utegnile biti le ive sanje;
bil je do trdnega preprian, da je vse resnica, kar je videl.
Velikan, ki je mene ujel, misli si sam v sebi, zasail je
tudi Heliko, tu v tem predalniku poiva zdaj njena hia
morebiti ne bo dolgo, ko bo tudi moja zraven njene.
V globoko alost potopljen je akal belega dn.
Kmalu, ko se je zdanilo, pride mo v sobo in odpre
okno, toliko, da ni pohodil Slinarja. Njegova srea je bila
tudi, da se mo ni ozrl na njegovo nekdanjo jeo, sicer
bi bil gotovo opazil, da je jetnik uel.
Slinar se je stisnil v kotiek; ko je pa mo odnesel
pet, spusti se urno po zidu, in kar najhitreje je mogel
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
15
plezal je proti odprtemu oknu, ki je gledalo na vrt. Sre-
no pride na okno in se hitro izgubi v trsno listje, ki je ob-
raslo okno. Zdaj je bil zopet pod milim nebom, bil je
prost.
Slinar je hodil zdaj po vrtih in travnikih; mudilo se mu
ni nikamor, ker misel, vrniti se na Golovec, bila ga je po
tisti pononi prikazni minila. Sam ni vedel, zakaj se je
spravil na voz, ki je stal na veliki cesti pred neko krmo.
Ko ez nekaj asa pride vozu gospodar iz hie, sede na
voz in poene, odpelje tudi Slinarja po Dolenjski cesti.
Na egnanem studencu se voz zopet ustavi in Slinar se
skobaca naglo na tla; kraj se mu je zdel dosti prijeten, da
se pomudi nekaj dni. Ker ni vedel niesar boljega opra-
viti, namenil se je pisariti. Posebno so ga mikali obiaji
in navade pri enitvah in porokah. Ker so se v tej krmi,
pri kateri je Slinar stopil z voza, mudili navadno svatje,
imel je veliko prilike, navade tega kraja opazovati. Ne-
ko se je pripeljala dolga vrsta svatovskih voz pred to
krmo. Slinarja je gnala njegova gorenost skoraj do hi-
nega praga, da bi bolje videl svatovsko vedenje; in kar je
videl, zapisoval je v majhne bukvice. Ravno je pridno
pisal, kar prileti baba s poenim loncem v roki na ve-
ni prag in ga trei ob tla. Lonec se je razletel in pod
grobljo repinj je vzdihoval Slinar, na katerega je po ne-
srei baba lonec zaluila. Slinar je bil do smrti ranjen;
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
16
zadnje besede, ki jih je vzdihnil, bile so: Osa, ti rumena
osa, ti si resnico govorila.
Po srei sem dobil jaz Slinarjeve bukvice v roke. Ve-
liko o narodnih obiajih je v njih zaznamenovanega, le
koda, da ni mogel konati, kar je s tolikim trudom za-
el. Prijateljem narodnih obiajev podajem tukaj le ne-
katere rtice iz njegovih bukvic:
Tudi na egnanem studencu se ljudje enijo in mo-
e. Moa, kateri se eni, imenujejo enina; enski pa, ka-
tera se moi, pravijo nevesta. Tudi tukaj si volijo sta-
reino, druga in druico, pri vsaki priliki pijejo in jedo.
Poroka je vselej v cerkvi. Nevesta se vasih joka.
Menda bo iz tega malega vsakdo sprevidel, kolikno
vrednost imajo te rtice, le koda, da so le rtice in da
niso dodelane. Kolikna izguba je to za nas! e bi imel
kak rodoljub veselje te rtice dovriti, prepustim mu iz
srca rad Slinarjev dnevnik.
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
17
POT IZ LJUBLJANE V IKO
N
a peenem polju nae literature se med vsemi
cvetlicami najbolje obnaa potopis. Nai asniki
so nam prinesli e veliko potopisov iz nae lepe domo-
vine, in menda je ni ve groblje po vsem Slovenskem, da
bi ne bila e nala svojega Homrja; le poti od Ljublja-
ne do ike e nihe ni popisal tako, kakor zaslui ta pot.
Ljubi bralec zdaj bi se bil kmalu zmotil, e sem
mislil pristaviti i n l j uba br a l k a , in prav iz srca
rad bi bil pristavil ti dve besedi, ali kaj, ker vem, da
Glasnik ni v milosti pri Slovenkah. Naj bo! Ko bi
me bile sliale, kako globoko sem jaz vzdihnil pri zadjih
besedah, vem, da bi se ena ali druga omehala. Tedaj:
Lj ubi br a l e c , ki me bo spremljal po tem poti, pro-
sim te, ne zameri, da
Jaz tudi v trp, ki se poti in trudi,
popisuje nam pota domaije,
se vriniti elim
verjemi mi, da meni le nejevolja sili pero v roke, ker vi-
dim, da je samo pot od Ljubljane do ike tako zane-
marjena od naih potopiscev. Ljubi bralec! Ali si bil e
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
18
kdaj pri Bitenci ali pri ibertu v iki? Ako e nisi bil in
te mika spremiti me, poakaj me ob pol tirih Pr e d
mo s t o m; e si pa enkrat le stopil ez prag ene teh
dveh hi, gotovo z menoj pritegne, e pravim, da je ta
pot vredneja popisa, nego bodisi katera hoe po kam-
niti iariji. Ljubljanane vsaj, to vem, imam vse na svoji
strani, in to je e nekaj, akoravno e ne vse.
Res je e marsikdo popisal pot iz Ljubljane na Gorenj-
sko, in ta pot gre tudi skozi iko. Pa le beri te popise, e
jih e nisi, in videl bo, kako povrni so vsi. Popotnik se
komaj prestopi pa je e v t. Vidu in ogleduje tam le-
po ubrane zvonove. In vendar je t. Vid uro hod od
Ljubljane! lovek bi mislil, da so ikarski fantje temu
popotniku podpisali potni list, ali pa da so mu pripregli
par komarjev.* Zdaj bo kmalu pol tirih, treba bo iti
Pred most. e nekaj ljubi bralec, moram ti prej pove-
dati. Drugi popotniki se najve vozijo, midva pojdeva pa
pe, ker ker naj bo, tebi povem, ker se je nekdaj
eden mojih ujcev hudo potolkel, ko se je vozil iz ike,
in od tistih asov imam to neumno vrao, da se rad
ogibljen vz, zlasti e grem iz ike.
Vsaka cesta dri v Rim, pravi star pregovor, in kar
stari pregovor pravi, to je gotovo res, in glej, ta pregovor
* Komr je namre v iki slovea ival; der ga vsako leto
na Jernejevo nedeljo; toda gorje tistemu, kdor bi iencem
to omenil. Ured.
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
19
velja tudi za iko. Midva pojdeva od Predmosta le
zato, ker sem jaz te poti najbolj navajen, in to tudi ve,
da navada je elezna srajca. Zdaj e manjka nekoliko
minut do pol tirih, ozriva se ta as malo naokrog, mo-
rebiti se nama pridrui e kdo. Glej, na juno-vzhodni
strani se dviguje holmec in na holmcu epi ljubljanski
grad; kateri zidar je pri zidanju tega gradu malto na-
pravljal in kdo je opeko gal, tega ti ne vem povedati. e
bi rad zvedel, kaj se je godilo v tem zidovju, in kaj je vse
grad doivel, beri Illyrisches Blatt. Gradu nasproti
stoji lepa franikanska cerkev, koliko je stara, tega ne
vem; kdo jo je poslikal, tega ti pa ne povem. Ali e bi te
ravno mikalo, zvedeti starost te cerkve, poskrbel bi ti pa
e potrebne letnice in tudi genealogijo vseh menarjev,
kolikor jih je to cerkev zapiralo in odpiralo, ker poznam
moa, ki ima vse to v glavi tako nabrano, kakor ti jagode
na paternotru. Nama pred nosom je pitalski most;
e si radoveden, kdaj je bil zidan in e se spozna na
rimske tevilke, poglej na letnice, ki jih ima na elu. Ka-
men je apnenec, ograje so pa od eleza vlite. Ali zdaj
je pa e ez pol tirih, menda ne bo nobenega ve, od-
riniva tedaj!
Od Pr e dmos t se vlee pot navkreber proti seve-
ro-zahodu. Na levo sed po klancu zaporedoma bra-
njevke, ki ti ponujajo vipavsko in nevipavsko sadje. Tu
mora kaj kupiti, ni ti ne pomaga, eravno eni uide,
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
20
pride drugi v pest. Saj ve: I nc i di t i n Ne a m,
qui v ul t v i t a r e Ma r j a na m so rekli na oma-
ter. Le stopi tja, saj se ni treba sramovati, tudi za en kraj-
car bo kaj dobil. Kdaj je mestna gosposka privolila bra-
njevkam Pr e dmos t om prodajati, tega nisem mo-
gel pozvedovati, celo Valvasor ni tega ne omenja in
tudi v mestnem urbarju ni zapisano. Da so te pravice
sila stare, to je gotovo, in brkone so e iz tistih asov, ko
ni znal pisati kateri koli si bodi, e vsak mestni gospod
ne, ker sicer bi bili to gotovo zapisali na oslovsko koo
v prid mlajih svojih potomcev. Da bi takrat ne bili imeli
oslovskih ko, tega ne morem verjeti, ker e dandananji
jih imamo, hvala Bogu! za potrebo. Neki zgodovinar trdi
celo, da so branjevke e v stari Emoni Pr e dmo s -
t om prodajale, da se je Jazon pred mostom ustavil in
da so ga tam vse te enice i n c or por e sprejele.
Kakor vsak poten potopisec, mogel bi tudi jaz zdaj
premiljevati udno usodo, ki je Jazona pripeljala v te
kraje, ali pa bi ga moral spremiti morebiti celo do Vrh-
nike. Ne zameri, ljubi bralec, da zapuam Jazona, ker
meni so zdravi moji udje ljubi kot taka premiljevanja.
Zdaj sva namre e v Slonovih ulicah. Tlak po Slono-
vih ulicah ni veliko slabi kot po drugih ljubljanskih uli-
cah. Gotovo sta v teh ulicah zato tudi dva brivca in ra-
nocelnika, da je pomo prcej pri rokah, ali pravzaprav
pri nogah, e bi si utegnil kdo nogo izpahniti ali zlomi-
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
21
ti. V teh ulicah na levo je loterija, tu more na Dunaj in
na Trst poskusiti svojo sreo. tevilke visijo zunaj v prav
linih tablicah, posebno okvira sta prav izborno delo, le
koda, da ne vemo umetnika, ki ju je izdelal, da bi raz-
glasili slavo njegovo po irokem svetu. Od Pr e dmo-
s t a do konca Slonovih ulic sva potrebovala 3 minute
in 27 sekund, kdo drug bo morebiti potreboval ve ali
pa tudi manj; to je tako, kakov je mo in kakerni so ko-
raki.
Zdaj stojiva tu, kakor dva Heroslava na razpotju. Od
tod drijo tiri ceste proti vsem stranem sveta. Midva
imava dve na izbiro: ena dri proti zapadu, druga proti
severu, po obeh pride v iko. Meni sta znani obe prav
dobro, jaz te peljem, po kateri je tebi ljubo. Samo to ti
povem, da prva pot je bolj stranska, in e stari Komenij,
ki je pisal Sv e t v obr a z i h, svari popotnika, naj se
varuje stranskih poti in blinjic, ker one ga pripeljejo
vekrat v prepade ali pa med razbojnike. Akoravno v
Pod Tur nom ni prepadov in ni mokih razbojni-
kov, vendar ga ubogajva, on e ve, zakaj je to pisal; on
je jako star, torej vsaj e enkrat tako moder, kakor midva
oba. Pojdiva tedaj proti severu! Ta cesta, po kateri gre-
va zdaj, imenuje se Duna j s k a c e s t a , to se pravi, e
bi el lovek neprenehoma po tej cesti in bi ne krenil na
nobeno stran, priel bi na Dunaj; e bi el pa potem z
Dunaja po ravno tej cesti nazaj, reklo bi se ji: Tr a ka
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
22
c e s t a , ker po njej bi priel v Trst. Iz tega se vidi, kaken
razloek je, e gre lovek naprej, ali gre nazaj. To ti le po
strani povem, da bo vedel, pri em si, kadar bo o tem
govora.
V kotu, kjer se loita zapadna in severna cesta, stoji
hia, v kateri se pee vojakom vsakdanji kruh, katerega
tukaj komis imenujejo. Tej hii ravno nasproti je
Mokarjeva gostilna, kjer radi postreejo vsakemu po-
potniku, kakor se bere v tem in onem potopisu. Gotovo
bi tudi naju gostoljubno sprejeli, le koda, da se ne uteg-
neva muditi, ker bi za dn rada prila v iko. Na levo in
na desno Dunajskih ulic stoje hie lepe in nelepe, pa ne
vem, igave so. Toda kmalu morava spet to cesto zapu-
stiti in se na levo zasukati. Od Slonovih ulic do semkaj
sva potrebovala 3 minute in 9 sekund. Pri nizki hiici, v
kateri je tudi gostilna, stopiva na Ce l ov ko c e s t o; v
tej mali gostilni, e se ne motim, postaja pot iz e-
leznikov. Glej, beseda e l e z ni k i bi mi dala zopet
lepo priliko, da bi ti na dolgo razkladal, kako dolgo e
stoje, kolikokrat so e pogorele in koliko cvekov v njih
vsako leto ugleda beli dan, ali pravzaprav, temno no,
ker cvekarji delajo najve le ponoi. Pa vem, da ima
vsak slovenski bralec to e zdavnaj v glavi, torej ne bom
e jaz tega razkladal, posebno, ker sam dobro vem, da se
pri cvekih malo spoznam. Jaz se s tem tolaim, da
nihe vsega ne v. Na Celovki cesti prideva do luteran-
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
23
skega templja in do kolizeja, obe hii stojita na levo od
ceste. Zdaj bi bila lepa prilika govoriti o luteranih in o
drugih krivovercih, tu bi lahko popisal vse ivljenje Lut-
ra Martina, tu bi lahko povedal, kako se je nova vera po
Kranjskem zaplodila, kako so jo potem zatrli, i.t.d. i.t.d.
Te zgodovinske zmesi bi bilo vsaj za jedno Glasnikovo
polo; e sem mislil iti iskat potrebno gradivo, pa sem se
zbal, da bi mi ti, ljubi bralec, v tem ne zadremal. Torej
prepuam to drugemu izvedenejemu peresu. O ko-
lizeju je prerokoval ranjki Preeren, da se bo v njem
um s kolesom trl, in skoro bi dejal, da je trdil Preeren
pravo, ker e ogleduje zdaj to obirno poslopje, ne naj-
de veliko umne g a ne v njem, ne okoli njega. Glej,
glej, tam v kotu lei tudi staro polomljeno kolo, gotovo
je to tisto, s katerim so trli um, in to kolo se je zdaj od
gole jeze, ker nima niesar ve treti, samo strlo. Ti ne-
sreno kolo! Ko bi bil jaz pevec, zabrenkal bi o tebi tako
strano balado, da bi celo tebi samemu vstajali lasje po-
konci. Hitiva naglo s tega nesrenega mesta, e ne, oi-
vi morebiti kolo znova in tudi nama potare to troho
uma, kar ga e imava.
Veseli se! e nekaj korakov, pa sva v prosti prirodi.
Oh, v prosti prirodi! Kako se loveku olajajo prsi, kako
se uti prerojenega, kako radostno plava lahka dua po
istem azuru, ko pride iz tesnega mestnega zidovja med
zelene livade, bogata polja in cvetoe travnike le ko-
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
24
da, da jih ravno zdaj pokriva debel, siv prah, katerega
tudi nama sovrani veter nosi v oi. Poglej rnosive vra-
ne, stare mamice, ki mirno hodijo po cesti, vtem, ko se
lahki vrabec ivkaje dviga proti oblakom. Ozri se na
desno! Tu se razprostira peeno polje do umee Save
in e onkraj reke do griev in hribov, ki so bili nekdaj s
temnimi gozdovi obraeni. Zdaj pa vzdigni oi in po-
glej orjake planine, ki dvigajo svoja z venim snegom
pokrita temena do nebes, poglej jih eravno ti jih za-
kriva gost oblak. Ne! Toliko veselja je preve za preka-
jeno srce meanovo! Zjokal bi se res od veselja! Tudi ti
si ginjen, bralec blagovoljni, toda to je znamenje dobre-
ga nepopaenega srca. Ni se ne sramuj solz, ki bi ti kot
bob debele lahko padale na brado, ko bi je kaj imel le
toliko pazi, da se mi od ginjenja ne zvrne v cestni jarek.
Konec Latermanovega drevoreda morava iti ez cesto
in potem naju pelje pot naravnost v iko. e do cerkve
greva skupaj, potem sem izpolnil svojo dolnost. Jaz
grem zdaj e dalje pod goro do iberta, ti pa pojdi na-
zaj ali pa e z menoj naprej, kakor ti je ljubo, jaz te k
niemur ne silim. Od zaetka Celovke ceste do ien-
ske cerkve sva potrebovala 14 minut in 53 sekund, tedaj
vsega skupaj: 21 minut in 29 sekund. e bi el pa rad e
dalje po svetu pogledat, gotovo se dobi kaken rodoljub,
da te bo spremljal radovoljno ter nam pozneje povedal,
kako sta hodila. Z Bogom! Potopis f or e v e r !
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
25
ENO NO NA KUMU
P
asji dnevi so jemali slovo. Da bi jim ostala njih sta-
ra slava in da bi jim znabiti kdo esa ne oporekal, so
nam pripravili za odhod vroino, da bi bil lovek lahko
mislil, da je neuakani Faeton spet prijel za sonne va-
jeti. Posebno v mestnem ozidju je bilo podnevi zgoreti:
Ljubljanica se je jako skrila, ribe so nekako omotne vi-
gale sem ter tja in pogosto poskakovale iz vode. Pratika
je tudi kazala de in komarji so na veer pikali, da je bilo
joj ali deja le vendar ni bilo. Bog ve, kolikokrat na
dan sem pogledal na Krim, ali si je e nategnil sivo meg-
leno kapo nad oi pa vse zastonj, nobene meglice ni
bilo videti; kot bi me hotel imeti za norca, se mi je dan
za dnevom smejal v jasnem zraku. Pa prav je imel Pre-
eren, ko je pel:
Lanivi pratikarji,
lanivi zvezdogledi,
vremena vi preroki,
vsi pojte rakom vigat!
Okoli poldne sem sedel pod razpetim platnom Gnez-
dove kavarne na Velikem trgu ter prebiral nao ljubo
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
26
Presse, ki je v zadnjem listu posebno neusmiljeno pi-
kala nas uboge Slovence, katerih najveja pregreha na
svetu je ta, da nas je Bog ustvaril za Slovence in ne rav-
no za Nemce. Presse ne pomisli, da smo mi pri tej rei
ravno tako nedolni kot ona, ko je napisala na svoje elo
grdo la: Gleiche Recht fr Alle.
Ali se ti ljubi brati pri taki soparici? me nagovori
nekdo, in ko pogledam kviku, vidim pred sabo prijate-
lja z gorjao v rokah in s torbico ez rame.
Kam si se namenil?
e sam prav ne vem. Ali v mestu ne morem ve str-
peti. Jutri je shod na Kumu, e nikoli nisem bil na tej
gori in prejkone jo popiham na dolenjsko stran. Se ve,
da gre ti z menoj!
Nisem se veliko premiljal, in ko je ob eni zavigal
hlapon, sva sedela s prijateljem e v vozu in hitro smo
drdrali po peenem ljubjanskem polju proti Zalogu.
Kmalu za Zalogom se zane dolina stiskati, posebno
ozka je od Litije do Rade. Le na nekaterih mestih se
raziri toliko, da si je lovek napravil kako njivico ali si
zagradil majhno senoet; na vsake pol ure, ali pa e ne,
vidi nekoliko ubornih, raztresenih hi. Na ve mestih je
dolina tako ozka, da so morali v ivo skalo vsekati pot za
ivino, ki je prejnja leta, ko e ni bilo eleznice, vlaila
ladje, polne ita in vina, po Savi do Zaloga, kjer je bilo
pristanie za ladje in skladie za blago. Takrat je bilo
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
27
pa v tej dolini bolj ivo kot dandanes, ko se ne slii dru-
gega kakor drdranje eleznih koles in sopihanje hlapo-
nov. Prejnja leta si je skoraj vsak lovek kaj zasluil; po-
sebno ivo je bilo v Zalogu, v Litiji in v Radeah. Tu so
skladali in nakladali, tesali ladje, predli vrvi, nabijali
sode in lajte ali vezali tovore. Kadar je bila voda priprav-
na, so privlekli ladjo za ladjo gor v Zalog. e od dale si
ul vpitje brodnikov in volarjev, ko ladje e videti ni bilo.
Volarji in brodniki so dobro iveli, ker so bili dobro pla-
ani, in lepe krajcarje so pustili po zalokih krmah.
Tudi Zaloani so imeli lepe zasluke pri nakladanju in
razkladanju in kmetje iz vse okolice so vozili blago iz
Zaloga v Ljubljano. Zdaj pa je to vse minilo; Zalog je tih
in zapuen. Tako imenovani kanal je voda zablatila in
povodna zelia ga preraajo. Vlak, ki hrope in sopiha
ez most, vlee zdaj ito in vino Zaloanom pred nosom
v Ljubljano. Od konca seveda jih je to hudo zadelo, ker
so bili navajeni dobrega ivljenja, ali zdaj so se e vdali
v usodo, ker vidijo, da ne more biti drugae. Ali ni je ne-
sree brez sree. Zaloani so se zdaj bolj poprijeli polje-
delstva; tudi se ne slii toliko o pretepih in pobojih kot
poprej. Zaloanom sta zdaj dosti dve krmi, ko so jih
poprej imeli morda dvanajst.
Trbovlje! zavpije kondukter in midva skoiva iz
voza. Trbovlje so prva postaja june eleznice na tajer-
ski zemlji, ako potuje lovek iz Ljubljane proti Dunaju.
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
28
Z eleznice ne vidi vasi, ker je skrita zadaj v kotu, rav-
no tako kot Zagorje, od katerega je dobila ime zadnja
postaja na Kranjskem. Pri Trbovljah se prepeljeva v ma-
lem olnu ez Savo in potem greva na desnem bregu
dalje. Ko prideva do kraja, kjer Sava svoje korito, ki je tu
posebno stisnjeno, malo raziri in tee mirneje, citira
moj prijatelj Vodnikove besede:
Glej! stvarnica vse ti ponudi,
le jemat od nje ne zamudi,
se zane slaiti, jaz pa ravno tako in za nekoliko trenut-
kov sva plavala po bistri Savi. Kopel se je sparjenemu
telesu kaj dobro prilegla. Najraji bi bila ostala ves po-
poldan v zelenih valovih, ko bi se nama ne bilo mudilo
na goro. Torej se napraviva in greva dalje. Ko prideva
vtric Hrastnika, je stal pri potu odprt vinski hram, pred
hramom pa je sedelo nekoliko romarjev, ki so se krepa-
li za daljno pot. Tudi midva se usedeva k poliku. Kislo
je bilo vino res, da je loveka bolelo za uesi, ali za ejo
je bilo vendar dobro, posebno z vodo.
Ko se malo oddahneva, vzameva spet palico v roke.
Precej za hio se zane svet vzdigovati in vasih je pot
hudo napeta. e nisva bila na pol pota, pa nama je e od
vsakega lasu kapal pot. Na poti mi je pripovedoval pri-
jatelj, v kakem islu je Kum pri Kumljanih in sploh pri
Dolenjcih. Pozneje sem se tudi sam preprial, da je pri-
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
29
jatelj govoril resnico. Skoro nobenega Dolenjca ne bo
slial, da bi ga imenoval drugae kot sveti Kum.
Sonce je e umiralo za gorami, ko sva s prijateljem
spehana prisopihala do vrha. Zvonjenje sva ula e dol-
go asa, ali cerkve pa le nisva ugledala. Naenkrat se
gozd razsveti in stala sva sredi romarjev. Ravnokar je
minila pridiga in vse je drlo v malo cerkvico k litanijam.
Tudi midva sva zavila proti cerkvici, ali bila je natlae-
na, da ni bilo mo predreti; torej sva se ozrla malo
okrog.
Prostor na gori ni velik, ravnice ni celo ni. Na vzhod-
ni strani se gora precej strmo spua v dolino, na robu
pa stojita dve cerkvici, dolnja sv. Nee, gornja pa sv. Mi-
klava, e se ne motim. Pod cerkvijo stoji cerkovnikova
hia in majhno poslopje za duhovne gospode, ki ob sho-
dih opravljajo slubo bojo. Med letom na Kumu ni no-
benega duhovnega, fara je pa na Dobvcu. Na zapadni
strani je precej prostoren kotel. Tu je ne ravno prostor-
na hia za romarje, potem oltar in zidana prinica; ob
shodih namre se opravlja tu pod milim nebom sluba
boja.
Med cerkvama sv. Nee in sv. Miklava so se utabo-
rili ljudje, ki so skrbeli za telesne potrebe romarjev.
Ognjie je stalo pri ognjiu, v velikih loncih so kuhali
juho in kavo. V nekem kotu je pobijal mesar mlado ju-
nico in njegov hlapec je deval ovco iz koe. Mesar je bil
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
30
tudi krmar; na tiri kole je postavil streho in steno je
napravil iz zelenih vej: to je bil veliki hotel. Zraven
hotela si je prileten mo za silo napravil mizo, na njo
postavil sodek z ganjem, drugi, menda prazni sodec,
je pa opravljal zaasno stolovo slubo. Imel je nekoliko
gostov. Vsi so stali okoli mize, on sam je sedel na sodcu.
Jako je bil razgovoren, in kakor se mi je videlo, je bil on
svoj najbolji gost, pa menda le zato, da bi drugim de-
lal srce.
Po vsem taboru je bil straen um. Posebno babe, ki
so prodajale kavo bilo jih je najmanj kakih petnajst
so neprenehoma regljale in ponujale in hvalile svojo
orbico. Pijaa res ni bila draga, za dva ali tri krajcarje je
lovek dobil polno skodelico. Za bolj gosposke goste so
imele nekatere pripravljene tudi kupice. lovek bi mo-
ral biti res trdega srca, da bi se ne dal omeiti s takimi
besedami, ki so bile gotovo slaje kot blago, katero so do
nebes povzdigovale. Ker zdaj e nisva imela posebnega
poelenja do te sladenice in ker so naju e bolela uesa,
sva odla proti cerkvi nazaj.
Tu so ravno minile litanije in ljudje so se usipali iz
cerkve kakor ebele, kadar rojijo. Midva zaudena ob-
stojiva, ali ne zavoljo ljudi, ampak zavoljo muzike, ki se
je razlegala iz cerkve. Tako okroglo so zaribali, da bi
lovek mislil, da so svatje na podu, in nehote so se mi
jele vzdigovati pete.
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
31
Pozneje mi je pravil mo, da cerkev nima orgel in da
prihajajo na shod kumljanski godci, ki so neki povsod
znani in zelo islani. Mo mi je tudi pravil, da je e od
nekdaj navada, da si godci godejo malo bolj na poskok
in da imajo zato stare pravice; e so pisane ali ne, tega
mi mo ni vedel povedati.
Medtem se je storila no. Tema se je ulegla po dolinah
in ljudje so si jeli iskati mesta za prenoie. Tudi mid-
va sva jela misliti, kam se bova ulegla. Da v takem kra-
ju lovek ne more imeti vsega, kar bi mu poelela razva-
jena dua, to sva dobro vedela, e preden sva la na pot;
ali toliko sva vendar upala, da bova vsaj pod streho, e-
tudi na senu, in to tem ve, ker so nama pravili znanci,
da se celo postelja dobi pri duhovnih gospodih. Kakor
sva drugi dan zvedela, sva imela med gospodi e celo
prijatelje. Obrneva se do cerkovnika. Ali on ta dan men-
da ni bil dobre volje, ker je nekako srdito gledal in le
mrmral nerazumljive besede. Iz zgolj emernosti je po-
gledal menda tudi malo pregloboko v kozarec, kajti vino
mu je gorelo z lica. Ker sva videla, da po tej poti ne opra-
viva niesar, sva hotela naravnost z gospodi govoriti; ali
ta cerberus se je iroko ustopil pred vrata, mahal z ro-
kama in venomer ponavljal teko razumljive besede:
Tu not pa ne, tu je samo za gospode. Videla sva, da z
lepo ne gre, z grdo pa nisva hotela poskuati in nama
pravzaprav tudi veliko ni bilo za posteljo. Pustiva ga,
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
32
ree prijtelj, saj to ni prva no, ki jo prebijeva pod mi-
lim nebom, in e Bog da, tudi zadnja ne.
Zasukneva se okoli cerkve in osupla obstaneva. V
kotlu se je zaelo novo ivljenje. Na robu kotla, kraj goz-
da, je gorelo najmanj petnajst ognjev in kakih ognjev!
Visoko je vigal prasketajoi plamen in z rdeo lujo je
razsvetljeval ves kotel. Okoli vsakega ognja je sedelo
dvajset do trideset romarjev, mokih in enskih; skoro
od vsakega ognja se je razlegalo lepo ubrano petje. Kot
bi trenil, nama je prela vsa eja po postelji. Ne maral bi
zanjo, da bi bila tudi najmehkeja pernica.
Pridruiva se prvemu ognju; okoli njega so bili skoro
sami moki in prav radi so se razmaknili toliko, da sva
dobila dovolj prostora. Star bera, ki je imel eno samo
roko, je nakladal na ogenj. Le udil sem se mu, kako je
s samo desnico vlail cela drevesa na kup; za njegov
trud smo, kar nas je bilo pri ognju, zvrgli nekoliko kraj-
carjev, da si je z ganjem okrepeval onemogle moi.
Moje v nai druini bili so sami Dolenjci so ga
poznali in nagovarjali, da bi povedal, kje in kako je ob
roko priel. Ali vse prigovarjanje je bilo zastonj. Mole
je real v vigajoi plamen in z dolgo gorjao je porival
ogorke v ogenj. Govorica, ki se je poprej pletla okoli sla-
bih pridelkov in velikih davkov, je zdaj zaostala; vsi smo
mole strmeli v arei ogenj, meni so pa prile na misel
vrstice iz prelepe narodne pesmi:
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
33
U toj crnoj gori
arki ogenj gori.
Okol njega jae
trideset junakov,
zdravih i veselih;
samo jedan ranjen.
Nebo je bil jasno, zrak miren in topel, le v koatih,
visokih bukvah je vasih zaumelo listje. Pesmi, ki so se
razlegale od sosednjih ognjev, so bile veidel pobone;
romarji, moki in enske, vsi v praznini obleki, so sta-
li ali sedeli okoli ognja, vse je pa rdeil nemirni plamen.
Zakaj ne znam slikati, sem mislil sam pri sebi! Predmet
je gotovo vreden mojstrske roke.
Prijatelj je ostal pri ognju, jaz sem se pa sprehajal po
kotlu od ognja do ognja. Na tem potu pridem spet v ku-
hinjski tabor; vse kavarne sic venat verba so bile
napolnjene in mnogo gostov je akalo in prealo na vsa-
ko izpraznjeno mestece. Okoli ganjarja se je pa zbral
kolobar bolj postarnih mo, vsi so ga pokali iz kratkih
pipic in se razgovarjali o nekdanjih dobrih asih, ko je
bil funt mesa po grou, vino pa toliko da ne zastonj.
Ko bi ganjca ne bilo, ne vem, kako bi prebil, po-
vzame star mo, ki se je dral v dve gubi. To vem, da bi
e zdavnaj rasla trava po meni. Ta kapljica e nekako
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
34
vee duo in telo, saj drugo je vse vkup, da se bogu
mili.
Ali to je pa tudi roba, da ji ni kmalu para. Not iz Go-
rice sem ga sam prinesel. Ves kumski svet ga ne premo-
re takega. Jurek iz Rade naj se le skrije s svojim smrd-
ljivcem.
Natoi si ga malo kupico in ga srkne.
No, kaj pa ti pravi, Tine?
Jaz pa pravim, vino je le vino. Vasih ne reem, da bi
ga na tee ne izpil en poirek, ali ve pa tudi ne. Ljud-
je, ki tudi niso na glavo padli, pa pravijo, da je strup, ki
poprej ali pozneje kona loveka.
To je gola resnica, da ga nihe od nas ne bo pil do
sodnega dneva. e bi bil to strup, kdaj bi me bili e rvi
snedli! To si gotovo slial od gospoda kaplana. Kaj mis-
li, saj mi tudi nismo, kar si bodi! Meiek, kaj pa ti pra-
vi na to?
Kaj bom rekel? Petdeset let ga e srkam od svojega
dvajsetega leta, pa sem priel danes na sveti Kum, in e
je boja volja, nisem zadnjikrat. Le ne vem, kaj imajo
gospodje toliko proti ganju. Rajnki svibenki gospod,
Bog jim daj dobro, so pa govorili vse drugae. li smo na
zajce. Tri ure sva stala na prei, ali hlapca s torbo ni bilo
od nobene strani. Gospod so jeli e peati. Ponudim jim
svojo utarico, od konca so se branili, ali ko sva prila
okoli poldne k druini, je bila utarica prazna, in ne
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
35
bom lagal, ako reem, da sem je sam izpil komaj polo-
vico. Od tistega dne gospod niso mogli prehvaliti gane
kapljice, posebno za v gore. Seveda preve ni nobene
rei dobro.
ganjar natoi Meiku in mu namigne, e le pij! Ta
je zastonj, ker si me tako lepo zagovarjal. Tudi drugi
moje so potrdili Meikove besede in veina parlamen-
ta je bila na ganjarjevi strani.
Kavarne so se bile nekoliko izpraznile. Pri eni mizi do-
bim dva znanca, ki sta akala na kavo. ena je bila kaj
postreljiva; tudi mene je vabila toliko asa, da sem se
vdal, posebno ker je obljubila, da jo skuha posebej in da
bo kupico poprej oprala. Iz tega bi lovek lahko sodil, da
so ljudje nesnani, ali to ni tako. Treba je vedeti, da ni
vode na Kumu, in uro dale, kakor so mi pripovedova-
li, jo morajo nositi vkreber. Ko izpijem, plaam ter se
vrnem k prijatelju. Ko grem mimo sosednjega ognja,
pride od druge strani majhen, lepo rejen mo srednje
starosti, za njim hiti drug z obvezano glavo.
Dober veer, ali bolje, dobro jutro, nagovori prvi
mo druino.
Bog ga daj! mu odgovore.
Hudo je, e nima lovek kaj jesti, e huje je pa, e
ima, pa ne more; to ve vsak in vsaka, ki so ga ali so jo
kdaj boleli zobje. Torej iz eljusti vse krbine in votline,
zdajle imate zlato priliko, da znabiti ne bo kmalu take!
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
36
Kot bi mignil, ga vrem iz eljusti, in prav ni ne bo bo-
lelo. Petindvajset sem jih e pometal nocoj, pa ne eden
e ni skremil lica, ali res, da ne bom lagal, neko dekel-
ce je malo zacvililo, pa je bilo koj dobro. e meni ne
verjamete, pa vpraajte tegale; ravnokar sem mu potre-
bil tri zastarane konike.
Mo z obvezano glavo vse potrdi in vedno prikimu-
je z glavo.
e povedati mi ni treba, kateri da je, jaz ga bom sam
nael. To reem, vsak se bo kesal, kdor bo el jutri z bol-
nim zobom domov, da mu bo znabiti nagajal vse leto.
Zdaj je pa taka prilonost, da nikoli take, in samo en
gro velja.
Od konca ni nihe imel bolnega zoba, ali ker je znal
tako sladko govoriti, so jele babe stikati glave med seboj
in epetati.
Zdaj si vzame neka enska korajo in ree: Jaz imam
enega gnilega, pa zdaj me e dolgo ne boli.
enska to komaj izgovori, e je on s kleami pri ro-
kah, in res, kot bi trenil, ga potegne iz eljusti. ena se
je malo nakremila, pa se je kmalu spet nasmejala.
mentaj, ta je bil pa hud! ree kleman in ogleduje
zob pri ognju. Tri korenine ima in kako so zakrivljene!
Vsi so ogledovali in obudovali zob, in ker so videli,
da je mo res pripraven, so dobili korajo. Drug za dru-
gim so mu molili eljusti, in kakor bi hrustal orehe, so
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
37
leteli zobje iz ust. Nekemu mou je izruval dva, neki
enski celo tri. Ko je vse opravil, je spravil zasluene gro-
e in se poslovil, reko: Sreno! e bomo ivi in zdra-
vi, se ob letu spet vidimo.
Tako je el od ognja do ognja. Mo si je zasluil lepe
krajcarje.
Ko pridemo k naemu ognju nazaj, so se moje ivo
razgovarjali o novem vinskem davku, ki je bil ravno
pred nekoliko tedni oglaen. Nisem sicer razumel vse-
ga, kar so moje govorili o vinstvu, ali to vem, da je mar-
sikatera ostra beseda letela na gospode, ki so si izmisli-
li ta davek. Ko bi se bili gospodje poprej posvetovali z
izvedenimi momi, bi znabiti ne bili brali po asopisih,
kako so se ljudje, posebno na tajerskem, ustavljali
temu davku, da so morali vojaki krotiti razdraene gor-
nike. Pri nas bi bila menda ravno taka, ko bi vlada sama
ne bila po nekaterih krajih odloila tega davka.
Moje so bili ravno v najboljem pogovoru, kar stojita
dva andarja in en biri, ki je imel pa gosposko suknjo,
med nami.
Kdo vam je dal pravico tu kuriti? zarei prvi andar
v spaeni slovenini na mladega kmeta, ki je ravno svo-
jo pipico pri ognju priigal. Mladi mo se je tako pre-
strail, da mu je padla pipica iz rok v ogenj in ni vedel ne
besede odgovoriti. Cela druina je umolknila in nihe
si ni upal rhniti. andar e enkrat zagrmi na prestrae-
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
38
nega kmeta in bti s puko ob bukovo korenino, da je po
celi bukvi votlo zadonelo. Zdaj se vendar predrzne spre-
govoriti star mo: Ne zamerite, gospodje! Dovoljenja
za ogenj res nimamo, ali odkar je boja pot na sveti
Kum, je tudi navada, da se romarji, ki nimajo kam pod
streho, grejejo ponoi pri ognjih. koda se tudi ne zgo-
di. Starega lesa, ki bi sicer segnil, lei povsod dosti in
ognji so vsi na kraju gozda, tako da za les ni nobene ne-
varnosti. Jaz sicer nisem zakuril, ali e je prepovedano,
naj bi gospodje na prinici znanili in ljudje bi se vedeli
ravnati.
Kako se pie? se zadere andar nad naim zago-
vornikom, in odkod si? Mo se malo obotavlja, ali
andar e ostreje zarohni; mo mu pove in andar vse
zapie v svojo listnico. Ti si mi porok, da bo ogenj zju-
traj pogaen in da ne bo ve ive iskre v pepelu.
Moj prijatelj se je hotel nekaj zagovarjati, a andar ga
povpraa za legitimacijo; k srei jo je imel pri sebi in je
molal. Ko so andarji odli, je vstalo mnogo kmetov
in lo od ognja; kar jih je ostalo, so bili tiho.
Medtem se je priblievalo jutro, v zvoniku so nepre-
nehoma zvonili, skoro vsakih pet minut je udaril zvon
desetkrat in prav neredno; ne vem, kaj je pomenilo to
bingljanje. Zdaj sva se tudi midva poslovila od male
druine, ki je e ostala pri ognju, in sva la na vrh k cer-
kvi, da bi videla sonni vzhod. Dolgo sva akala, da se je
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
39
jelo obzorje rumeniti in rdeiti, in nazadnje je izplava-
lo sonce za polovico veje, kakor se nam vidi podnevi.
Nizko po dolinah je leala gosta siva megla, da bi lovek
lahko mislil, da je jezero. Skoro dve uri sva sedela na
ploati skali in gledala po dolenjskih in po tajerskih
gorah in po savski dolini. edalje iveje je postajalo v
kotlu, kavarne so bile spet prenapolnjene, vse je mrgo-
lelo kakor v mravljiu in po stezah so od vseh strani e
prihajali novi romarji k prvi slubi boji.
Tudi naju so gnale elodeve sile v kuhinjski tabor in
to naravnost v veliki hotel. Ali tu sva morala dolgo
akati, da je prila vrsta na naju. Hotel je bil v sredi po
dolgem pregrajen. Onkraj pregraje je bilo ognjie in
vinski sod, tokraj je bila pa dolga, ozka klop, na kateri so
morali akati gostje. Na gornji strani se je rezalo in de-
lilo kuhano meso, in ko so najblinji dobili, kar so plaa-
li, morali so se prec umakniti onim, ki so sedeli za njimi.
Tudi midva se vsedeva na to dolgo klop nasproti egip-
tovskim loncem. Kakor so sprednji gostje odhajali s ko-
som mesa v roki, sva se midva pomikovala naprej, in
drugi so spet zasedli najini mesti. Tako je lo vse v naj-
lepem redu.
Meso, ki sva ga midva dobila, je bilo trdo in ilavo, da
ga skoro ni bilo moi jesti, ali kaj e, pomagaj si, e si
more! Midva sva se tolaila z narodno pesmico:
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
40
Lisica, lisjak
sta pila tobak;
tobaka ni blo,
sta pila vod.
Ali e bolj kakor ta pesmica naju je tolaila misel, da
naju opoldne v entjurkem upniu aka dobro kosi-
lo.
Medtem je priel as slube boje, ki se, kakor sem
povedal kmalu od konca, opravljajo pod milim nebom.
Po prvem delu mae je bila prav lepa pridiga o svetih
gorah.
Kumska vila! daj mojemu slabemu peresu mo, da
spodobno predstavim bralcem svojim dva junaka, ki
vem, da sta se oba rodila na podnoju tvojih gor!
Komaj je gospod pridigar stopil s prinice, spravi se
nanjo est oseb lahko si misli, da ni majhna ena
enska in pet mokih. tirje so imeli muzikalno orodje,
na tem sem spoznal, da so godci; peti brez orodja je bil
velikan in e zelo debel. On se je postavil spredaj, kakor
bi hotel pridigovati, toda je molal, da je prila njegova
ura. Zdaj manik spet pristopi in godci eno ureejo. Ko
so prenehali, se potrese ves kotel, velikan je zael peti in
prav sam o sveti Nei. Midva sva stala vsaj dvesto kora-
kov od prinice, pa sva vsako besedo razumela, glas je
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
41
bil pa tak, da se je zemlja tresla, seveda je mou pot cur-
koma s ela tekel.
Ko je en stavek izpel, si je obrisal potno lice in godci
so jeli gosti. Zdaj sem imel priliko spoznati drugega ju-
naka. Kapelmajster so bili oe z basom, ali bas jim ni dal
toliko truda kakor godec s frulo. Frular ni bil ve mlad,
ali imel je veliko preve umetnikega ognja in fantazije,
torej ga je moral oe bas vedno z omi krotiti. Ko so oni
trije e odrezali akord, je imel on e polno frulo in pol-
na usta najlepih figur, in ko bi ne bilo oeta basa, igral
bi bil sam znabiti pozno do veera. Ko pa ugleda oeta,
ki mu z obrvmi miga in uga, se preplai in spusti vse
glasove v tako udnih kadencah, da lovek ne ve, ali je
to vrisk navduene in prevzetne umetnike due ali je
vzdihljaj zamorjenega genija. Vasih se sredi igre spo-
zabi, pa zarezgeta in poskoi kot mlad konj, ki e ne po-
zna ojnic. Extremm auftollen und jucheen, te bese-
de nekega pesnika, se naemu frularju podajejo, kot bi
bile njemu pomerjene.
Kumski pevec, posebno pa ti, frular! vaju ne pozabim,
dokler mi bo iv spomin!
Po konani slubi boji se spustiva v dol. Romarji, ki
grejo s sv. Kuma, imajo navado, petdeset korakov ali koj
pod cerkvijo poklekniti, se obrniti proti cerkvi in moli-
ti. Novinci, ki gredo prvikrat na Kum, pa zasajajo blizu
vrha mala drevesa ali veje, katere so si odrezali v dolini.
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
42
Daravno smo li vedno z brega navzdol, nam je bilo
vendar strano vroe, ker je bila velika soparica. Kmalu
so se jeli tudi zbirati sivi oblaki in ravno so jele padati
prve debele kaplje, ko sva stopila opoldne pod streho
gostoljubnega entjurkega upnika.
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
43
NA KRAKI ZEMLJI
I.
N
obene stvari lovek ne primrja tako rad drugim
reem, nego samega sebe. Narodnemu pregovo-
ru je lovek: kakor kaplja na veji, kakor dim nad streho.
Ta ga stavi vzpored z neumno ivino, oni ga prispodab-
lja vinski trti, tretji nam zagotavlja, da je podoben vodi,
ki se ubija od brega do brega, a drugi zopet zdi se sam
sebi zapuen, kakor kamen na cesti. Jaz pa bi o sebi re-
kel, da sem podoben onim tiem, katere ob svojem asu
neka neizprosna sila ene iz priljubljene domaije v
daljnje kraje onstran morja. Kakor teh tiev, polasti se
zdaj in zdaj tudi mene uden nemir, neko hrepenenje v
daljavo, iva elja za as ubeati morei vsakdanjosti.
Takrat mi ni pomagati, ne odlee mi, predno nimam v
roki popotnega lesu, za seboj mestnega ozidja. Na ta-
kih potih ne vozim se rad na kolih, e manj po elezni-
ci, ogibljen se celo velikih cest. Raji hodim po slabih ko-
lovozih, dreih od vasi do vasi, po mehkih stezah ob
umeem, z grmovjem obrastenem potoku, ali skozi ho-
sto od hribovskega selia do samotnega lazarja. Tak
hodeemu ne mudi se mi nikoli nikamor. Dokler pridem
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
44
in kamor pridem, prav pridem. Tudi ne poznam tiste
more, dolg as imenovane, ki neki mnogim dela silno
preglavico. V hosti penica poje, na senoeti muren cvri,
v jarku potoek vrvra, iz grmovja taica zvedavo za me-
noj pogleduje, pol preko steze na opertav nese hio
svojo in v meji cvetica za cvetico glavo vzdiguje. In lo-
veku bi bilo dolg as?
Na potu se rad ustavim pri razcapanem pastirju, v
gozdu posedim pri umazanem oglarju, na polju ogovar-
jam skljuene plevice in e me na potu doide kmeki
oanec, ne greva narazen, predno se nisva do dobrega
zmenila o sedanjih malopridnih asih.
Tako se pomikam dalje po svetu. asih se pa tudi
zleknem po mehki travi in vznak le zrem v oblake in
gledam, kak se zdaj trgajo, zdaj zopet gromad v udo-
vite podobe. Na takem potu mi ni mnogo niti za vreme,
niti za kraje, po katerih hodim. Gorenjski sneniki so mi
takisto ljubi, kakor dolenjski holmci, puste plee po Kra-
su ni manj, nego prijazne tajerske gorice.
Tudi letonje pomladi polastila se me je elja za poto-
vanje. Mlado leto se je res e borilo z zimo, ali to me ni
moglo zadrevati. el sem, kakor se poje v narodni pes-
mi, el sem
ez tri gore zelene,
ez tri vode studene,
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
45
ter sem priel na trda kraka tla. Nekega dne sem e ve
ur v tekih kornjih tolkel po skalnatih tleh. Kraj je bil
nekam pust, rekel bi prazen, dan emeren in dremoten.
Megla je bila pala na morje, nebo je bilo pa prek in prek
zastrto liki s sivo plahto, in jelo se je mraiti, dasi je ura
kazala ele tiri ez poldne. Nehot sem jel hitreje sto-
pati med neskonnimi, iz sivega apnenca zloenimi
ogradami. Pred menoj se je vzdigoval irok vrh golih re-
ber, pod njim je po pohojenem kamenju bilo poznati
slabo stezo, ko pa se po njej popnem na razbreg, ugle-
dam pod seboj prijetno dolino, premreeno z vinskimi
trtami, a oka v tej mrei so bila zadelana z brstno, ka-
kor smaragd zeleno ozimino, konec polja pa je stala
velika, skoro trgu podobna vas. Radostno je plavalo oko
po krasnem zelenilu, ki je ugajalo tem ve, ker je bilo
oko utrujeno sive enolinosti.
Mrak se je e lovil okoli ostreij, ko sem dospel v vas.
Lovorov venec, vise ob zidu najlepe hie mi je bil kai-
pot, kajti medli elodec je prihajal emeren kakor vre-
me in treba ga je bilo zopet nekoliko udobrovoljiti.
Kmalu sem sedel na klopici pri dobrodejnem ognju.
Moje, ki so imeli najlepe prostore zasedene, zmakni-
li so se radovoljno in gospodinja je hotela ugajati mojim
potrebam. Primorci stavijo svoja prebivalia drugae,
nego mi, dalje za njimi v deeli stanujoi. Kar je pri nas
izba s astitljivo velikansko pejo, to je njim hia z
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
46
velikim, kake tri pedi od tal vzdignjenim ognjiem, na
katerem gori ogenj skoro ven in ven. Na samem ognji-
u stoje nizke klopi ob treh obzidanih straneh, samo
prednja stran je prosta, ondi se sue gospodinja, in da
more loe do kozic in loncev in do kotla nad ognjem,
izrezano je ognjie spredaj v pol kolobarja, kar poseb-
no ustreza trebunim gospodinjam. Na ognjiu stoji e
elezno zglavje, kamor se polena naslanjajo, da lepe
gor, in velikanske roice na zglavju so zgoraj tak izde-
lane, da vanje lahko postavi buo vina. To ognjie je
sredie, okoli katerega se vse zbira, okoli njega se vrti
Primorcu velik kos ivljenja. Tu se najraje gnete mladi-
na, pa tudi ivali, psi in make, zlasti pozimi, ko nikoder
drugod ni blagodejne topline. Zato bode tudi vsakemu
doumno, zakaj po teh krajih toliko otrok po ognju pri-
de v nesreo. Tu si gospodar poije po trudapolnem
delu, tu nekoliko popestuje najmlajega, tu si pripove-
duje novice in pravljice v dolgih zimskih veerih, skrat-
ka: Primorcu je domae ognjie v resnici to, kar je nam
drugim samo v prenesenem zmislu, v podobi. V hii
ni druge oprave, nego mize, stoli in kaka omara, po ste-
nah pa je razobeeno vse polno mdenega in kositrne-
ga posodovja, ki se mora vedno svetiti kakor sonce. S to
posodo ponaa se pridna gospodinja. Po drugi strani so
pa dolge police, po njih je razstavljena vsakovstna por-
celanasta posoda, sklede in skledice, pladnji in e dru-
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
47
go, kateremu e imena ne vem, vse lepo po velikosti in
obliki razvreno. Vse skupaj pa stori, da se ta primor-
ska hia loveku hitro priljubi in uti se v njej doma-
ega.
Tudi jaz sem se hitro sprijaznil z njo. K temu je gotovo
tudi mnogo pripomoglo uda dobro krako vino, rno,
mastno vino, ljubko v ustih, zdravo v elodcu. Pravi te-
ran! Prav util sem, kako mi gre v ile in kako ugodno se
razlezava po ivotu. Moem, sedeim kraj mene, se je
kaj dobro zdelo, ko sem po pravici pohvalil to njih bojo
kapljo. Vince, kakor mleko, oglasi se eden, Bog mi
tega ne tej v greh, ali e na smrtni postelji bi ga pil.
Moje so bili zadovoljni, da sem se podal v govor, kajti
hudo jih je e imelo zvedeti, kdo se, kaj sem in odkod.
Niso mogli umeti, emu hodim po teh krajih, ako niesa
ne skupljujem, niti zemlje ne merim, niti orgelj ne po-
pravljam, ker sem rekel, da jih ne.
e sprva, ko sem vstopil, opazil sem po hii neko ne-
navadno ivahnost, ki je z nojo prihajala tem veja. Tu-
di priprave na ognjiu in okoli ognjia zdele so se mi
za navaden veer prevelike. Ravno sem hotel povpra-
ati, emu vse to, kar se zauje od nekod lepo ubrano
petje. Na moje vpraanje, kaj je s tem petjem, doznam,
da imajo domai pevci poskunjo za nocojnjo bese-
do. Ne vem, s kko novico bi me bil mogel tisti veer
kdo bolj razveseliti, kakor me je oveselila vest o bese-
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
48
di na krakih tleh. e zdavno sem si bil elel prisostvo-
vati besedi, ki ni osnovana po splonem kopitu takih ve-
selic v naih mestih in trgih, ki so si vse podobne, kakor
jajce jajcu.
Vretje v hii bilo je vse veje in veje. Priel je tudi go-
spod upnik, sivolas, suhoten mo, rnikastega obraza,
ivih oi in egave govorice, ki je za vsakega imel pri-
jazno ali aljivo besedo. Na moj poziv posede se k meni
in zane se pogovor, kakor je navaden pri neznanih lju-
deh, ki se prvikrat vidijo. Govorica pa kmalu oivi, ko
zasukneva na narodno polje, na njihovo italnico in no-
cojnjo besedo. Iz njegovih besed sem povzel, da je to
italnici duni oe in umni voditelj. Zvedel sem tudi, da
je dananje besede dohodek namenjen v korist dvema
sirotama, katerima je oeta v velikem lomu pri mor-
ju kamenje posulo. Omne tulit punctum bil mi je prav
na jeziku, ko pride mlad mo bil je uitelj, kakor sem
pozneje videl in naznani upniku, da je vse v redu. Na
to vstane upnik in na njegov poziv vsi drugi samo
gospodinja z deklo je ostala pri ognjiu.
II.
Po nekih vegastih stopnicah pridemo do vrat, pred ka-
terimi je pri majhni mizici sedel star astitljiv mo. Po-
loivi predenj svoj bol vstopimo v velik, za silo raz-
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
49
svetljen prostor, katerega je bilo pa obinstvo do male-
ga e napolnilo, stari in mladi, moki in enske vse
vprek. Dvorani se je pa videlo, da je stavbenik ni na-
menil za hram modricam, toda vse, kar bi bilo moglo
koga motiti, bilo je umetno prikrito z raznimi preproga-
mi in grbi, zastavami in napisi: a vse to, kakor tudi pro-
elje gledalinega odra je blealo da ne reem krialo
v belo-modro-rdeih barvah. Vse narodno! Po sredi
so bile postavljene dolge klopi, spredaj pa tudi stoli raz-
nih barv in raznega dela. Klopi so bile vse zasedene, ne-
kaj stolov spredaj pa je bilo prihranjenih za upnika in
za nas, ki smo prili v njegovi drubi. Jaz sem se usedel
nekoliko vstran, tako da sem lahko videl na oder, obe-
nem pa tudi imel prost pogled po obinstvu. Kmalu po-
tem ko posedemo, zane se zagrinjalo na odru, sicer
malo nerodno in poasno, motati navzgor. Pred nami
stoji kakih dvanajst pevcev, veinoma kmeki mladenii
in mladi moje, pa tudi gospod kaplan je bil med njimi
in e dva ali trije drugi v gosposkih suknjah. V obin-
stvu, ki pa tudi e prej ni bilo preglasno, nastala je zdaj
tiina, kakor v cerkvi pred pridigo. Izmed pevcev stopi
eden bil je uitelj za korak naprej, pogleda po pev-
cih, zamahne z roko in iz krepkih grl zagrmi na Na-
prej, katerega, dasi ni ve nov, lovek e zmerom rad
slii, ako se poje tako uteno in navdueno, kakor so ga
ta veer peli Kraevci. Pevci izpoj. Ploskanja in klicanja
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
50
ni konca ne kraja. Morali so ga ponoviti, a zdaj niso peli
sami pevci, pelo je tudi obinstvo po dvorani. V tem pa
ni bilo ni narejenega, prilo je kar samo po sebi. Nek-
do izmed poslualcev je zael bolj potihoma, drugi za
njim in tako naprej, kmalu je vrelo in donelo po vsej
dvorani.
Meni je to bilo kaj novega, a ne mogel bi rei, da mi
to na tem mestu in od teh ljudi ni bilo po volji.
Ko se je obinstvo, ki je iz poslualcev tako nenadno
hitro prestopilo med izvrevalce, nekoliko pomirilo,
zane se zastor zopet hrupno vzdigati. Na odru je stal
uitelj z goslimi v roki in trije pevci. Peli so narodno
pesem, ki je znana pod imenom Zagorska, a uitelj jih
je spremljal na gosli. Moki glasovi in gosli so se udno
lepo ujemali. Pevci sicer niso bili Bog ve kak izolani,
ali peli so dobro in kar je bilo najve vredno s pra-
vim notranjim utom; videti je bilo, da so dobro umeli,
kaj je hotel neznani pesnik in skladatelj v besede in na-
pev vloiti, ter so to znali tudi primerno izraziti. Ljud-
stvo je poslualo v vidnem enotju, tako da je na koncu
cel pozabilo pohvaliti pevce. ele ko so ti odstopili in
je zagrinjalo zaropotalo v svoj navadni poloaj, zdrami-
lo se je, rekel bi, ter prejnjo zamudo obilno popravilo.
Nastal je dalji presledek, kajti sedaj je bila na vrsti
igra, za katero je bilo na odru treba vejih priprav. Igrali
so burko Dva prijatelja, katero je gospod kaplan prav
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
51
sreno iz nemine na domaa tla presadil. Igralke in
igralci so storili poteno svojo dolnost, nekateri cel
nepriakovano dobro. Toda bolj nego igra in predstav-
ljalci zanimalo me je obinstvo. Tako hvalenih poslu-
alcev bi elel vsem glumcem. Ne samo vsak dovtip,
vsak smeen poloaj, temve vsaka beseda, ki je le ko-
likaj na aljivo cikala, sprejeta je bila s trzajoim vese-
ljem. Nedale od mene je sedel majhen, dobro rejen
mo drobnih oi in na kratko ostrienih las. Ta mo se
je neprenehoma tak glasno in od srca smejal, da sem
mu v resnici zavidal. V roki je dral velik rde robec, ki
je bil nazadnje e ves premoen, ker z njim si je brisal
skrite oi, ki so bile ven in ven s solzami zalite.
Po igri smo uli zopet nekaj petja, namre Ipavevo
Domovino, ki je posebno dopadala in potem e po
vrhu Medvedov Mili kraj. Ena in druga teh pesmi je
polna melodij; vsak slovenski poslualec, e tudi ni stro-
kovnjak v glasbi, jo lahko razume, vsak hitro uti, da je
to cvet iz domaega vrta, da je nekaj njegovega: to mu
govori k srcu, to ga boa in ob enem povzdiguje. In rav-
no s tem se mi je beseda na Krasu prikupila, ker je
vse, kar se je predstavljalo, govorilo in pelo, bilo primer-
no posluajoemu obinstvu. Nai pevovodje po de-
eli e bolj kakor po mestih zagrizejo se najraji v te-
ke, malo ali ni melodiozne skladbe, ki imajo svojo mo
in vrednost v ,akordih. Kaj takega zanima samo poslu-
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
52
alca, izobraenega v glasbi, mi drugi neveaki ostaje-
mo popolnoma hladni; pogostoma sem celo opazil, da
samih pevcev taka pesem ni ogrela. Dostikrat bi lovek
sodil, da oni sami niso razumeli ne pesnika, ne sklada-
telja. Kaj pa ele kmeko obinstvo? Tak lovek poslua
in poslua, zmerom se nadeja, da pride kaj zanj umlji-
vega, asih se napev tudi zaleti na kako melodijo, lovek
pazno vlee na uho, toda v tem hipu se zopet vse razleti
in razbije. In ravno pri veselicah, namenjenih prepro-
stemu ljudstvu, moral bi se bolj ozirati na melodiozne
skladbe, nego doslej. Nae obinstvo po kmekih ital-
nicah, ko bi imelo za to kaj sprejemnosti, moralo bi e
skoro bolje poznati Jelena in Vaaka, Kriovskega in To-
vaovskega, nego svoje lastne skladatelje: Ipavca, Vil-
harja, Maka in druge. Dale doli na Hrvakem sem ul
prepevati Vilharjeve skladbe, katerih nikdar nisem ul v
Ljubljani, ne nikjer drugod doma.
Pa vrnimo se zopet k besedi.
Zadnji glasovi poslednje pesmi so nam e zveneli po
dui, ko stopi pred nas ljubezniva prikazen, ki si je prvi
mah, e predno je odprla usta, osvojila vsa srca. Bila je
vitka deklica cvetoega obraza, z globelicima na licih.
Dve teki kiti kostanjevih las je imela liki krono oviti
okrog glave, a iz lepih, mirno gledajoih oi ji je sijala
nedolnost. Deklamovala je asu primerno Boris Mira-
novo Turki na Sevnici. Sprva se ji je glas malo tresel,
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
53
stavke je izgovarjala nekoliko preve presekano, ali e
pri drugi kitici se je ojunaila, jasno in isto so ji vrele
dobro naglaene vrstice iz zgovornih ust, in besede pes-
nikove prihajajoe iz obutnega srca zadele so tudi pra-
ve strune v srcih poslualcev. Od kitice do kitice je ras-
lo zanimanje v obinstvu, in ko je deklamovalka kona-
la, strmelo je e nekaj asa in akalo, kaj takega bi bilo
menda poslualo ves veer. Ko pa deklica, lahko priklo-
nivi se, odstopi, zagrmi dvorana od glueega ploska-
nja, ki ni hotelo prenehati, predno se ni deklica zopet
pokazala. e enkrat, e enkrat, klicalo se je od vseh
strani in res ni bilo poprej mir, predno ni ponovila de-
klamacije. Marsikdo se bode mord izpotikal na tem,
reki: deklamacija se ne ponavlja. Res je, jaz tudi nisem
e kaj takega videl, ali tukaj je to bilo drugae. Pesem je
vsem dopadla, vse jo je elelo uti v drugo in deklamo-
valka je bila tudi pripravljena ustrei obi elji. Bili smo
e tako skupaj, in kdo nam more kaj?
Kar sem prej omenil, gled na izbor pesem, velja vei-
del tudi za deklamacije. Bil sem navzoen, ko se je po
italnicah pred zgolj kmekim obinstvom deklamoval
Orest, Medea, Peveva kletev, prizori iz Marije Stuart, iz
Viljema Tella i.t.d., deklamovalo se je pravim ali ne
vpraajte me kak. Ne samo da deklamovalec sam do-
stikrat ni razumel pesnika, kar mu lovek naposled tudi
ne more vselej zameriti, pa denimo, da bi ga tudi bil ra-
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
54
zumel, in ko bi bil deklamovalec prvi umetnik iz dvor-
nega gledalia ne more ga umeti to obinstvo. Ni vse
za vse!
Konno e enkrat nastopijo pevci in zapoj venec
narodnih pesmi, ubran in povit po gospodu Kocijan-
iu, e se ne motim. Tudi to tiko so izvrili na splono
zadovoljnost. Beseda je bila konana.
III.
V dvorani je zdajci nastalo vretje, kakor v panju, ki se
pripravlja na roj. Obinstvo namre se po konani pred-
stavi ni razhajalo, temve ostalo je pri skupni veerji.
Nekateri so razmikali klopi, drugi so iz nekega stranske-
ga hrama prinaali velikanske mize in e predno si se
prav zavedel, kaj se tu pripravlja, spremenila se je gle-
dalina dvorana v gostilno. Razvreni ob dolgih mizah
smo zdaj sedeli in na opomin gospoda upnika, da ni-
smo tii, ki iv od petja, segali smo po peeni teleini
in telejih stegnih, po praijih kraah in pleih, in po
drugih dobrotah, ki nam jih je poiljala gospodinja, mati
upanja. In zopet se oglasi gospod upnik, mene, da na
Krasu je vse dobro, razen vode, da torej moramo za-
livati s rno bojo kapljo, kar smo tudi vestno izvrevali.
Ko smo tako popolnoma zadovoljili slabi, pa ravno
zato mend sitneji in brezobzirneji polovici svojega
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
55
bitja, nadaljevala se je zabava, ki je, ako mogoe, bila e
ivahneja in zanimiveja, nego ona pred veerjo. Pesem
se je vrstila za pesmijo: Po jezeru, Luna sije, Pridi
Gorenc, Otok bleki in tako dalje brez konca in kra-
ja. Zdaj je pelo vse, moki in enske, kar je le znalo usta
odpirati. Petje nekaj pa tudi vino nas je vse udno
ogrelo, zdelo se mi je, da se je vsaka pesem pela bolje od
prejnje. Vse je bilo zadovoljno, vse veselo.
Variatio delectat. Na obo pronjo je deklamovalka
zopet stopila na oder. Deklamovala je Jenkov Zadnji
veer. Malo udno! Kaj ne? To bi bila pesem za petje,
pa ne za deklamacijo: kratka je in tako preprosta, bode
morebiti rekel ta ali oni. Tudi jaz sem tako nekako mislil,
ali morem vam zagotoviti, da je ta preprosta pesem na
to obinstvo naredila globok vtis. Uspeh je bil popoln.
Pri isti mizi, skoro nasproti meni, sedela je deklica ud-
nega oblija. Njo je morala deklamacija posebno zani-
mati. Vsa v udu strmela je nepomino v deklamovalko.
Ta listek tak prav,
Da cesar ga bo vzel.
Zdajci ji elo potemni, glavo pobesi, teek vzdih se ji
ukrade iz prsi, okolo ust ji nekaj zaigr in roka kradoma
otre teko solzo.
Sam Bog nebeki v,
Kdaj osem let bo pre.
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
56
Kaj jo je moglo tako ualostiti? Morebiti je vse to, kar
se tu v pesmi pripoveduje, e izkusilo njeno srce. Gani-
lo jo je morda videti samo sebe v pesmi opisano, in vse-
mu svetu je zdaj znano to, esar ona ni nikomur razode-
la, zaklenivi vso to teko bridkost v svoje srce.
Neverjetno hitro je beal as, kldivo je e bilo trud-
ne pozne ure. Tedaj se oglasi zopet upnik Zdaj pa e
zapojmo nao staro pesem. Radovedno sem priako-
val, kaj bo neki. upnik poprime svojo palico, ki je do
zdaj mirno ob stolu slonela. Vse utihne, moki se odkri-
jejo. upnik potrka ob mizo, povzdigne palico, pogleda
po omizjih, zamahne in kakor iz enega grla zagrmi:
Hej Slovani, naa re slovanska ivo klije. Zastonj
bi iskal besed popisati obutke, ki so mi ta trenutek pol-
nili duo. Redkokdaj se je ta pesem pela bolj ognjeno,
bolj navdueno, nego tisti veer na Krasu. Tako po pri-
liki je nekdaj znalo biti, ko smo se pred mnogimi leti pri-
jatelji, ki so nas enako domoljubje in enaka leta vezala,
dale od doma v tujem svetu zbirali v veselo drubo. Ali
kje je zdaj tisti mladeniki ogenj, kje je tista svet podpi-
rajoa sila, kje so prijatelji? Najbolji med njimi, ki so
sami sebi in sveti stvari ostali zvesti, odhajajo drug za
drugim v deelo, odkoder ni izhoda. lovek je res
kaplja na veji, dim nad streho. A drugi? Srce me boli
videti jih. Nezvesti vzorom svoje mladosti, zaduivi v
sebi vse blage uti, ki loveka veejo na dom in rod, slu-
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
57
ijo samo svojemu trebuhu, uklanjajo se surovemu
uspehu in poljubljajo ibo, ki jih tepe. e ve! Tujcu se
prodad za biria. Sin tepe svojo mater. O kako to boli,
kako to skeli!
S to pesmijo je veselica prekipela do vrhunca. Prilet-
neji gostje, med njimi je bil tudi gospod upnik, jeli so
se razhajati, in tudi jaz, ki sem bil nekoliko truden od
dolgega pota, moral sem misliti na poitek. Spalnica mi
je bila e pripravljena in sicer prav blizu dvorane, od
koder se je e dolgo razlegala glasna huka in buka. Na
pol e v spanju sem ul kripajoo godbo in zraven neko
udno drsanje. Mladi svet se je spustil v plesove. Kar je
meni znano, ne plee se nikjer po Slovenskem toliko,
kakor na Primorskem. Veselica brez plesa je mend v
teh krajih nemogoa. Plee se pa s tako vztrajnostjo in
portvalnostjo, ki bi jo jaz raje kje drugje videl. lovek
bi jim sicer tega veselja ne zameril, ko bi le ples pri njih
ne bila tako draga zabava. Pregovor: Dobre volje, mo-
nje kolje velja sicer po vsem svetu, ali mend nikjer
tako, kakor tukaj. Tudi kranjski mladeni se vasih rad
zasukne in takrat ne gleda ravno na par estic, ali vsaj
dvakrat, e ne vekrat, bode se premislil, predno bo za
ples izdal kakov veji denar. Mlademu Kraevcu ali Vi-
pavcu pa ni ni nenavadnega, ako na plesiu pusti za-
sluek celega tedna ali cel dveh. Dalo bi se o tem e
mnogokaj pisati, kar pa opuam in sicer iz dveh teht-
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
58
nih razlogov. Prvi znam, da bi bile moje besede bob v
steno, drugi spominjam se ravno pri tej priliki zlatega
uka svojega nekdanjega uitelja: Ni je laje stvari na
svetu, nego moralizovati. Torej molimo!
Drugo jutro sem pa zopet vzel palico v roko in pot
pod noge, ter sem se obrnil v stran, od koder burja pri-
haja.
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
59
BOINI VEER NA KRANJSKEM
P
ratika, zvesta druica vsaki slovenski hii, nazna-
nja najkraje dneve. Medlo sonce obseva pusto
zemljo in snena odeja krije polje in travnike. Ob cesti
oprezavajo sestradane vrane ter se leno preletavajo z
drevesa do drevesa, v tem ko vrabci in strnadi, inkovci
in krlice prezebajo okoli pohitev in brskajo pri zidh,
ne bi se li tu morebiti nala e kaka mrvica hrane. Poti
in ceste so prazne, niti beraev ni videti. Boini prazni-
ki so pred durmi, vsak je najraji doma v svojem kotu,
na te svete dni noe nadlegovati, dobro vedo, da bodo
zato gospodinje po praznikih tem radodarneje.
Toliko ivahneje pa je po hiah. Od gospodarja do
zadnjega pastirja je vse pri domu in etudi mora kdo po
kakem majhnem opravku z doma, podviza se in hiti pod
domao streho, kajti nocoj je s v e t i v e e r a l i b d-
nj a k , kakor govore po nekaterih krajih. Pravega dela
nobenemu ni mar, zlasti mokim ne. Vsi se potikajo
okoli pei, ki danes puhti nekam posebno dobrodejno
toploto od sebe. Mati imajo vliko pko in po vsej hii
se irijo tisti dobri duhovi po poticah in gubnicah. Kraj
mnogega peciva se odlikuje po velikosti posebno po-
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
60
pr t nj k , ki bode na velike praznike ves as leal na
mizi, in ele na svetih Treh kraljev dan ga nane gospo-
dar odrezavi vsakemu v druini svoj kos, ne pozabivi
niti ivine v hlevu, niti kuretine pred pragom, da bi bila
zdrava ter se dobro redila.
Kar je bilo malo prej reeno o nedelavnosti mokih,
ne velja pa enskam. One imajo z umivanjem in ie-
njem izbe, kuhinjskega in hinega orodja toliko opraviti,
da bi jim ako se jim sme verjeti ne zadoale tiri
roke. Za udo pridni so pa danes otroci, ni jim ni tre-
ba prepovedovati kepanja in drsanja in, kar je e poseb-
no udno, materi pred pejo ne delajo napote. Vsi so v
hii, vsi se gnetejo za mizo. In tihi so, da je kar neverjet-
no. Vsi drugani nego sicer. Tu je namre njihov stareji
brat, ki se ola v mestnih olah. Sinoi e pozno ga je
hlapec pripeljal iz mesta. S seboj je prinesel vse, kar je
potreno za j a s l i c e . Z jutra rano, kar se e ni prav
razvidelo, ne akaje zajtrka, napotila se je hrabra eta
pod vodstvom mestnega uenjaka s koem oprtnikom v
log, nabirat mah za jaslice. Vsi so li, nobeden ni hotel
doma ostati, celo najmlaji, ki e platno prodaja, menil
je, da brez njega ne bi opravili. Res ga je zeblo, ko so
izpod snega kopali mah in ga trgali s skal in z drevja.
Otrpli so mu prstje in malo, da mu nista zmrznili sveici
pod nosom. Ali vendar je bil vesel, neizreno vesel, da je
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
61
tudi on nekaj pomogel k jaslicam. Prinesli so mah poln
ko. Za pet takih jaslic bi ga zadoalo.
Hlapec je v tem, ko so otroci bili v logu, utrdil v kotu
veliko desko in na to desko postavlja zdaj stareji deek
jaslice. Iz maha napravi goro, po gori se vije semtertja
cesta, posuta z najdrobnejim peskom. Cesta vodi v Be-
tlehem, ki rumen, zelen in rde ari v kotu vrhu gore.
Pod goro od ceste nekoliko v stran postavi talico, iz
smrekovega lubja lepo izrezano. Vanjo poloi na slami-
co boje dete, ob straneh mu stojica osliek in volek in
poleg boja Porodnica s svetim Joefom. Potem razpos-
tavlja po gori drevesa, ovce, krave, volke in pastirce, vse
iz lesa rezane in ivo pobarvane. Spredaj utrdi vrsto
drobnih voenih sveic, tu in tam nastavi katero tudi
po gori. Naposled obesi na dolgo konjsko imo od stro-
pa doli bojega angela, ki v rokah nosi: Slava Bogu v
viavah in mir ljudem na zemlji! ki oznanjuje prera-
dostno vest, da se je rodil kralj nebeki, grenemu rodu
odreenik. Tudi svete Tri kralje je prinesel s seboj, toda
ti se sedaj e ne smejo pokazati, ele zveer pred njih
praznikom jim bode dovoljeno stopiti v borno talico.
Pa se pa e sveti nad streho zlata zvezda, ki jim je pot
kazala. Ko stareji sin vse to ureja in nastavlja, sed
mlaji bratje in sestrice okoli njega mirno, kakor bi bili
pribiti, in ne premaknejo oi od jaslic. Nebeka radost
jim sije iz zadovoljnih obrazov, danes so pozabljene vse
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
62
igre in kar je najveje udo celo jesti jim ni mar.
Zadovoljujejo se s hlebki, katere je mati nala zanje
spekla. Domaemu psu Belinu pa ne gre v glavo, da se
danes nihe izmed otrok ne zmeni zanj, gleda jih in gle-
da, naposled skoi na klop in se nerodno rine med nje.
Ko pa vidi, da ga popolnoma prezirajo, in ga nekdo celo
krcne po gobcu, zavlee se nejevoljen zopet pod klop pri
pei, zvije se in dremlje dalje. Najstareja hi v tem umi-
va in isti dolgo vrsto svetnikih podob, sveto razpelo v
kotu in brie prah s svetega duha, ki v steklu vdelan visi
nad veliko javorjevo mizo. Po konanem delu tudi ona
prisede k drubi, njej je celo dovoljeno, da sme tu in tam
svetovati kako spremembo, in ima tudi to zadovoljstvo,
da mali mojster vasih poslua nje svt.
V tem je sonce zalo, dan se je stisnil in mrak je poasi
legel v izbo. Ravno prav, ker jaslice so dodelane in gra-
ditelj, zadovoljen s svojim delom, pospravlja e ostrike,
izrezke in odpadke, katere mu hvaleni gledalci ustrel-
jivo odnaajo na ogenj.
Zdajci prinese gospodinja v hio posodo z arjavico in
kadilo ter oboje poda oetu gospodarju. Ta se odkrije, za
njim vsi moki in takoj se uredi sprevod. Naprej stopa
pastir s svetilko v roki, za njim gre gospodar, mee ka-
dilo na arjavico in glasno moli, za njim nosi sin posve-
eno vodo in oljno vejico in potem se vrste drugi otroci
in posli. Tako hodijo od hrama do hrama, od sobote do
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
63
sobote, povsod kad, krop in mol. Oe se ta veer
otrokom zdijo oblastneji nego navadno, skoro pol du-
hovnika in celo njihov glas zveni bolj praznino.
Ko se sprevod zopet vrne v izbo, prigane so pri jas-
licah vse sveice in zdaj vse hiti gledat jih in hvalit moj-
stra. Mati pokleknejo, okoli njih otroci, za njimi dkle in
celo moki, etudi neradi, vsaj na eno koleno, kar pa
materi ni prav; e: kakor bi zajce streljali, in iz pobo-
nih src se utrga stara boina pesem:
Pastirci, vstanite,
Pogledat hitite!
Po konani domai slubi boji pride na mizo mrzla
veerja, za njo pehar suhega sadja, orehov in lenikov.
Po veerji hodijo tudi sosedje gledat jaslice, soba se
zmerom bolj polni, mnogi so e obleeni za polnono
mao. Pripovedujejo si pravljice, svete pesmi si poj in
tako mine as, da sami ne vedo kako. Zdajci se oglasi
vliki zvon, mogono in veliastno, kakor nikoli podnevi
zveni nocoj njegov glas, po vasi se uje strel, ulice oi-
ve in ljudje nekako veselo hite v boji hram ob tej ne-
navadni uri. Nocoj je vse bolj praznino, orgle se krep-
keje glas, pevci in pevke lepe poj in vsem nepriako-
vano naglo mine sluba boja. Ko pa pridejo polnokarji
domov, akajo jih e peene klobase, krvavice in jetr-
nice, ki jih je v tem gospodinja zanje pripravila.
BESeDA
ALJIVI POTOPISI
64
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-137-1