Dvanajst Kratkocasnih Zgodbic - Fran Milcinski

BESeDA
DVANAJST KRATKOASNIH ZGODBIC

1
Fran Milinski
Dvanajst
kratkoasnih
zgodbic
BESeDA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
O M N I B U S
BESeDA
2
BESeDA
Fran Milinski
DVANAJST KRATKOASNIH
ZGODBIC
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-225-4
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
BESeDA
3
Vsebina
Vojna legenda 4
Popotna romantika 15
O Kranjcu, ki mu je smrdel ves svet 23
O agah in medvedih, o vigalicah in
popovi heri, zlasti pa o industriji 27
Ako Bog da 33
O krkih arovnicah 38
Bekri Mustafa 46
Cicvara 50
O goseh 54
Niko Poivalnik, narodna rtev 59
Pravniki izlet 67
Raki 73
BESeDA
4
Vojna legenda
I.
D
ale od umnega, varljivega sveta v prostrani gor-
ski krajini, kjer se mejita Bosna in Dalmacija, je za-
dovoljno ivel na majhni domaiji kmet Lovro Jovi.
Imel je oproena bodi beseda! eno in je imel troje
otrok. V staji mu je stalo dvoje govedi in nekaj drobni-
ce. In e mu je bila v veliko pomo mrava kljusa. Na
njenem hrbtu je spravljal vsako drugo sredo v blinji trg
tovor drv. Pol tovora je nasekal v svoji umi, pol v sose-
dovi, bogme, greniki smo vsi!
V trg sta imela s kljuso pet ur hoda; nazaj jih je bilo
sedem, ker jima je pot la navkreber. Drva je prodal, a za
izkupiek kupil kave in sladkorja. Ostale skromne po-
trebine ivota so vse pridelali doma. In je nad njim in
nad njegovo hio poival blagor nebes.
Bil je Lovro Jovi poboen lovek. Ne, kakor so po-
boni v naih krajih, da bi znal in ebral nebroj daljih
in krajih molitvic. V oni krajini ni ole, da bi se uili te
robe. Do cerkve je bilo dve uri, ondu je gospodaril astni
fratar, franjevac z junakim brkom kakor rno jagn-
je mu je visel brk izpod nosa navzdol.
BESeDA
5
astni fratar je duam svojih ovic dober pastir; pa je
bil zanesljiv svetovalec v gospodarskih stvareh tudi, le-
nik v vseh boleznih od obsedenosti do srdobolja, in je
bil svojim upljanom neustraen glavar, kadar se je bilo
treba zoper volka in hajduka oprijeti puke ali noa. Za
uenje molitvic na izust ni v onih krajih prave prilike.
Molitvice da povemo resnico ni znal Lovro Jovi
niti ene.
Ali emu molitvic, ko se je ves sleherni dan nepresta-
no spominjal ljubega Boga! Vsaka druga beseda mu je
bila Boga mi in Boga ti, ako Bog da in hvala
Bogu. Tako mu je bila vsa govorica ni drugega nego
sama dolga molitev, pa naj se je menil oproena
bodi beseda! z eno o deci, naj sta moevala z mra-
vim konjem o kupiji, naj je v trgu pazaril z ago za drva
ali naj je govoril sam s seboj.
Pokusil je slivo in si dejal:
Bogme, rakija bo letonje leto ljuta, ako Bog da. Ali
je bo premalo. Bogme, treba bo vzeti sliv za eno kad ali
dve pri sosedu niti zapazil ne bo, hvala Bogu!
In niso bile te besede pred ljubim Bogom ni slabe
zapisane, nego da je izmolil najdaljo molitvico na izust
ali iz knjige, spisane od vee cerkvene roke.
BESeDA
6
II.
V
nela se je vojna in se je razpasla poast pa je tudi
Lovru Joviu priel glas: Hajdi, brate, treba v voja-
ke!
Ni se upiral, ni pomiljal; kamor so mu pokazali, je el
stopil je, kamor so ga porinili, sedel je, kamor so ga
posadili. Le vasih se mu je zazdelo, da prav ne ravna-
jo z njim, ko ga sujejo in psujejo, ki je lovek, ustvarjen
po boji podobi. Mislil si je, da ne molijo pravega Boga
in ne poznajo prave vere, in se mu je videlo zasluno
delo, da jim ozmerja vero in krst in post. Pa le v mislih.
Kajti bil je preprost poljedelec, a vendar zdravega pre-
udarka in ni maral, da karajo drugega udari samega
sebe s preglasno besedo.
Videl je v vojakih mnogo novega, nauil se je uda
koristnih stvari.
Bogme, ali bi znal astni fratar dale tam v domaem
kraju odgovor, e bi strogi cuksfilar zareal nad njim in
ga vpraal na mah: Koliko delov ima maliherlepetirge-
vera?
BESeDA
7
Boga ti, nekoji niti brojiti ne znajo, kamokoli da od-
govore na tako pitanje!
Ali Lovro Jovi zna brojiti pa se je tudi nauil:
Maliherlepetirgevera ima sedem delov, hvala Bogu!
Cuksfiler je bil uncut in e je vpraal: Povej mi, bra-
te z dolgimi uesi, zakaj ima maliherlepetirgevera se-
dem delov, he?
Pa je vedel moj Lovro Jovi tudi temu vpraanju od-
govor: Zato, ako ne bi imela sedem delov, ne bi bila
cela.
In to je istina kakor pred Bogom.
Polk se je tedaj mudil na Reki, v bogatem trgovskem
mestu ob Jadranu. Menaa je bila bolj pila in kadar jih
je muil glad, so si pomagali, kako so znali.
BESeDA
8
III.
N
enadoma pa se je motvu izboljala hrana in so
ugibali in so uganili: skoro nas poeno na fronto.
In je brez govorjenja in brez sklepanja po goli naravni
sili zavladalo geslo: uri se, da ivi, dokler ivi!
Tiste dni so se uda mnoile tatvine, primerilo se je
tudi par ropov. Storilci so bili vsakikrat vojaki toda
vojak je podoben vojaku, poii si pravega, kar vseh ne
more zapreti!
I moj Lovro Jovi bi se bil rad uril in ivel, ako Bog
da, in mu je naneslo, da mu je v gnei pri stojnici osta-
lo v rokah jabolko in ga ni mogel plaati zaradi prehu-
de gnee, hvala Bogu! In se je uril, da ivi, in ugriznil v
jakolko. uril se je, da ivi, in je griljaj pogoltnil ali
ni bil dober. Ugriznil je z druge strani, bogme, tudi z
druge strani jabolko tako naj ga uiva satanas peklen-
ski! E, trgovci na Reki so udni ljudje: iz mila delajo
jabolka in jih lepo pobarvajo rumeno in rdee, da jih
fantje kupujejo dekletom. Ali jed niso dobra.
BESeDA
9
Gori visoko nad Reko in nad morjem se dviga beli
Trsat. Tam stoji in gleda dale ez sivo mesto in sinje
morje slovita cerkev udodelne Matere boje.
Pri tej cerkvi je stal na strai moj Lovro Jovi in je bilo
vroe kakor v pei.
Pa so ga pobone misli zvabile noter v mrano in
hladno cerkev, da se pokloni udodelni podobi. Nasli-
kal jo je bil sam apostol Luka in kdo se v stiski s polnim
zaupanjem obrne k njej, vsakdo, pravijo, da je uslian.
Tako ne zna slikati danes noben slikar. Cerkev je polna
dokazov udodelne pomoi, razodete na morju in na
kopnem. Umetelno sestavljene jadrnice vis z obokov,
slike na stenah kaejo in pripovedujejo nezasliane stva-
ri, dragocen nakit iz zlata in srebra, iz lahtnega kame-
nja in iz pravih biserov pria o meri sile in o meri po-
moi.
Pa se je moj Lovro Jovi poklonil udodelni podobi v
sijaju zlata in srebra, v bliu biserov in dragega kame-
nja in je govoril tako:
Majica boja, ako zna Boga, veruj mi, siromak
sem, tuna mi bosanska majka! Ali sem poten lovek,
tako ti Boga! Pa sem i tebi vsak as dajal ast in slavo.
Drugi so uncuti, bogme, tebe psujejo, Majica boja!
Evo mene Lovra Jovia, jaz te ne psujem nikdar, razen
ako bi bil pijan, hvala Bogu! Pa kako bom pijan jaz jad-
ni lovek, ko nimam ni za luk pare v epu. Majica bo-
BESeDA
10
ja, pomozi mi! Zna kaj ti pravim oni biserni derdan
mi lahko da z vrata. Lepa si, bogme, i brez derdana,
lepa kakor rdee jabolko na zeleni grani. Ne misli, da te
varam, nego je istina! In tako mi vere, nikomur ne bo-
dem ni povedal. Zakaj ako bi povedal, vsi uncuti bi
prili in tudi hoteli. Pa te uncuti kolnejo in psujejo pijani
in trezni. Jaz pa te ne bom niti pijan, ako Bog da.
Take molitve e ni bila ula cerkev trsatska. In ni bilo
taas druge ive due v cerkvi.
BESeDA
11
IV.
e isti dan so ga imeli, prijeli so ga, ko je pri zlatarju

na Corsu prodajal biserno ogrlje s udodelne podo-
be na Trsatu.
Vojaka patrulja ga je gnala v zapore; bili so zelo
ogoreni in so ga suvali s pukinimi kopiti; Budalo bo-
sansko, da gre in na Corsu prodaja dragoceni derdan!
e bolj je bil ogoren vojaki sodnik, ko mu je moj
Lovro Jovi razlagal stvar. Zna, gospodine poglaviti,
lahko mi veruje, da derdan nisem ukral, in se je
zaklel, naj pri tej prii oslepi in onemi, strela ga naj ubije
in zemlja pore, e je la njegova beseda. Nego mu je
derdan podarila milost Majke boje. Siromak je in se ji
je poklonil pa se ga je usmilila. S svojima lastnima sve-
tima rokama si je odpela in snela derdan z belega vra-
tu in mu ga dala: Evo, brate! V dobrem zdravju da mi
ga uiva! Uncut oni, kateri bi ti ga zavidal! In se je za-
klel: na veliki petek naj j meso rodnega sina, ako ni vse
to res. In to je najhuja kletev, kar jih zmore ponosna
Bosna.
BESeDA
12
Vojaki sodnik ni bil nae vere, njegovemu nosu ni
dial bosenski lovek, ljutila ga je opraviba jadnega
Lovra. Ali ni mogel drugae in je nenavadni dogodek
sporoil generalu.
General pa je bil stara potena gra, vojaki so mu bili
kakor deca in poznal je in islal vojake iz Bosne. Poslual
je sodnika pa je meiknil z desnim oesom tako je
imel navado in je dejal:
Mladi prijatelj, stvar ni tako preprosta, kakor misli-
te. Mo se zagovarja s udeem. udei spadajo v resor
svete cerkve. Treba da sliimo, kaj poree Prevzvie-
nost. Ljubil pa ni Prevzvienosti, ker je sumil, da Pre-
vzvienost poilja na Dunaj tajna poroila.
Sela sta se in general je Prevzvienemu razloil
izredni dogodek. Prevzvieni se je ljudomilo smehljal in
je mial zoprno mu je bilo gledati generalsko mei-
kanje z desnim oesom.
Pa ko je general konal, se je Prevzvienost zamaknila
v sklenjene prste svojih belih rok in je izjavila poasi in
s preudarkom: Po naukih svete cerkve da so se udei
godili in ni ovire, da se e gode. Objektivno da tedaj ni
nemogoe, kar pripoveduje mo. Vendar ni obiajno in
je zato komaj verjetno, da bi Mati boja na tak neposre-
den in tako reko v imovino cerkve posegajo nain iz-
kazala svojo milost. Materi boji da je na razpolago do-
BESeDA
13
volj drugih, korektnejih potov: dobitek v loteriji, ne-
nadna dediina ...
Prevzvienost, ga je prekinil general, pa e mo ne
stavi v loterijo in e nima bogatih sorodnikov kako
naj zadene, kako naj deduje?
Pri Bogu ni ni nemogoe! je dejala Prevzvienost
s povzdignjenim glasom.
BESeDA
14
V.
General je ukazal, da se derdan vrne cerkvi in Lovro
Jovi s prvim transportom polje na fronto: e mu bo
tudi tam Majka boja enako mila, dobro zanj!
V dnevnem povelju pa je dal razglasiti motvu: Pod
najstrojo kaznijo je motvu prepovedano in naj se ni-
kar ne predrzne, da bi prosilo Mater bojo trsatsko za
katerokoli dragocenost, ki jih ima na sebi. Niti ne sme
pod najstrojo kaznijo motvo sprejeti takega darila, pa
da bi mu ga ponujala Mati boja trsatska i sama od sebe
in brez pronje. Kajti Mati boja trsatska, po merodaj-
ni izjavi Njegove Prevzvienosti, sploh nima pravice po-
darjati onih dragocenosti, ker niso njena last, ampak so
last cerkve.
BESeDA
15
Popotna romantika
B
il je dolg in jako dostojen gospod, ki je vstopil na
postaji, kakrnih se vrsti ob oni progi na vsakih
osem minut ena.
Sedel sem v kupeju sam. Prostora je bilo tedaj v izo-
bilju, pa si je vstopivi gospod vendar izbral sede ba v
mojem koncu, s svojim kolenom nasproti mojemu.
Izredno prijazno se je useknil in odkaljal, dal duka
svojemu vsesplonemu zadovoljstvu e z rahlim vig-
ljanjem, in ko je tako na neprisiljen, zahtevam dobrega
tona docela ustrezajo nain ustvaril ugodno razpolo-
enje za razgovor, mi je segel v roko in z vljudnim na-
klonom razodel, da je poverjenik imena nisem raz-
loil.
Poverjenikov je vsake vrste. Ta je spadal vsaj med one
z manirami in je bil tudi zabaven. Rad sem ga poslual,
ko je otvoril jez svoje zgovornosti in mi enolino von-
jo krajal, pripovedujo tolovajine, kakrne da se do-
gajajo na progi, ki smo se ba po njej vozili.
Skozi kupejno okno je pokazal proti vasi izza ko-
atega sadnega drevja so ji zvedavo kukale bele hie na
mimo sopihajoi vlak in je dejal, da v tej vasi ne naj-
BESeDA
16
de izlahka ive due, da bi nosila moke hlae na be-
drih. Do malega ves moki svet da je zaprt, pili ostanek
pa da se s primernim prizadevanjem uri, da si skoro
prislui pravico do enakovrstne preskrbe. e v mirnih
asih da so bili ti kraji razvpiti, razvpiti v neugodnem
pomenu besede. Dva oronika na primer sta ondile na
patrulji izginila kakor kafra. Pa kafra zapusti vsaj kaj
duha, oronika pa ni, isto ni, kar nestalo ju je brez
duha in sluha, brez glasu, brez sledu. Kako v ivo si lah-
ko predouje olikan lovek neizmerno tugo obupanih
vdov, pretresljivi jok nebogljene dece siroadi, za-
puene brez sredstev!
Z roko si je el prek oi, vzdihnil: Da, da! in ugoto-
vil, da je na svetu obilo gorja. Ali je pripomnil s
pravo preudarnostjo bi si mogel svet olajati dober del
gorja, ki ga tare. al, da je ta preudarnost e preredko
zasejana v mili nai domovini ...
Prevzele so ga alostne misli. Toda z odlono kretnjo
roke jih je zopet odpodil in povedal, da je tudi upnika
iz te vasi ubila brezbona roka. Fin je bil gospod, astiv-
redno poteno lice, pa tudi s preudarnostjo oblagodar-
jen, kajti je bil zavarovan na smrt in doivetje po tarifi
I d, kar nudi neprecenljivo tolabo tako potrtim svojcem
rajnika kakor tudi blagopokojniku samemu v zadnjih
bridkih trenutkih, to pa zlasti, ako je prizadeta zavaro-
BESeDA
17
valnica zavod, katerega zanesljivost je vzviena nad vsak
sleherni dvom.
Segel si je za suknjo v notranji ep, pa si je premislil,
porl slino in se zopet s prazno roko vrnil na dan.
Ah! je dejal, zamahnil z roko in dodal: Ha! Z
zaupnim glasom je potem nadaljeval: Taken je tukaj
svet! elezniki uvaj bi vedel marsikaj povedati, toda
ima eno in deco ... Fin mo, v najkrepkeji moki
dobi, vroinsko bolezen je prestal s sijajnim uspehom,
brez slehernih posledic, jako kulantno prestana bo-
lezen ni tvorila nikakega zadrka. Bog ne daj skratka:
pameten, preudaren mo.
Zopet si je segel za suknjo, pa si zopet premislil in
zgolj porl slino in zamahnil z roko.
Zagledal se mi je v oi, resen je bil izraz njegovega
lica, a hkrati blag in naklonjen. Nasmehljal se mi je in mi
dobrohotno pokimal.
Blie se je sklonil in s poltihim glasom mi priel razo-
devati udne stvari.
Br ko solnce utone za daljnim horizontom, ko se
dneva svit umakne mraku in no razprostre svoja tem-
na krila je dejal taas se pojavijo iz vasi todle tihe,
tajnostne prikazni. Plazijo se vsaka zase od grma do
grma, od drevesa do drevesa, a vsem je cilj proga. Ko je
vlak v najhujem diru, se drzno vzpno nanj. Izbirajo si
vozove prvega in drugega razreda in ako je v katerem
BESeDA
18
oddelku posamezen lovek, temu se pridruijo. Oblee-
ni so jako fino, z manetami in vsem, da ne vzbujajo
suma, asih so celo v uniformi, kakor astniki. Ni hu-
dega ne sluti popotnik holaj! e mu mole samokres
pod nos in ga vabijo, da jim izroi gotovino in dragoce-
nosti; pa pobero vse, celo stare dinarje, ki se jih drugae
nekateri branijo. Vse jim zalee. In se jim ne kae upira-
ti. Eden se jim je upiral na eno dve so ga vrgli skozi
okno. Posledice tune in obalovanja vredne: pet ned-
oraslih otrok, nepreskrbljena vdova v najlepih letih,
toda brez dote! Jako alostno! Ali po smrti je kes prepo-
zen!
Prekinil je pripovedovanje in mi dal asa in monos-
ti, da sam preudarim grozoto slianega sluaja in vso
mero z njim zdruene bede.
Potem je nadaljeval in mi povedal e o drugem popot-
niku, ki je bil tako nepreviden in je tolovajem omenil, da
se bo pritoil na ministrstvo saobraaja. Pri tej prii so
ga prisilili, da je res spisal pritobo takoj in so jo posla-
li naprej in si je popotnik s pritobo nakopal obilno sit-
nosti in potov in e obutno globo povrhu zaradi kolkov.
Temu so pobrali tudi obleko, vso do zadnjega kosa, celo
flanelico s trebuha, zaradi esar je obolel na revesih,
kar ga ni le motilo v izvrevanju poklica, ampak mu
hkrati izpodkopalo druabni ugled. Ali eno korist mu je
ta dogodek s tolovaji vendar rodil, to je sam poudarjal:
BESeDA
19
sluil mu je v dragocen opomin, kako smo sredi ivljen-
ja v rokah smrti. Poslual je opomin in storil, kar je dol-
nost vsakega preudarnega moa.
Z velikim zanimanjem sem sledil pripovedovanju
dolgega in dostojnega gospoda.
Poseben obutek je in niti ni neprijeten loveku, va-
jenemu le vsakdanje proze, ko takole neposredno in
osebno pride v bliji stik s pristno tolovajsko romanti-
ko. Kar gomazelo mi je po hrbtu in rokah.
Zopet je segel dolgi in dostojni gospod v notranji ep
svoje suknje, a to pot ni zgolj porl sline in zamahnil z
roko, ampak je prinesel na dan vizitko in mi jo ponudil
v roko. Bila je jako obsena in je stalo na njej natisnje-
no, da je poverjenik prve, najveje, edine in najsigur-
neje zavarovalnice. Naklonjeno mi je pojasnil kakna
da je stvar z njegovim naslovom. Svoj as so ga naziva-
li potovalnega inpektorja. Ali vsesploni prevrat se ni
ustavil ob naslovih v njegovi stroki. Pa mu je podelila
druba naslov poverjenika. Poverjenik, je dejal, je itak
najmanj, kar je dandanes dostojen lovek v nai domo-
vini.
Na blinji postaji se je najprisrneje poslovil, izraa-
jo eljo in nado, da se skoro zopet vidiva drugod in se
spoznava blie.
Zopet sem bil sam v kupeju.
BESeDA
20
Drvel je vlak svojo pot skozi nepregledno ravnino.
Dan se je nagibal k poitku. Rdea obla sonca se je po-
grezala dale, tam dale za prani in soparni horizont.
Svetloba dne se je umikala mraku. Seljaki na polju v
belih, ohlapnih oblekah so se ravnali, da konajo svoje
trudapolno delo in krenejo proti domu. Izza vrbovja se
pokae ogenj, za njim v nejasnih obrisih ciganski otor.
Pokrajina izgublja barve. Iz tal vstaja no, vija rase in
vija se razprostira, da s temnimi krili odene utrujeno
zemljo.
Sedim v temi. Mimo spomina se mi vrste pripovedke
gospoda poverjenika. udne so, skoro neverjetne, toda
sline stvari so e stale v listih mogoe je vse! Zago-
mazelo mi je po rokah in ivotu in kdor misli, da pr-
ide sedaj tolovajska dogodivina, se jako moti.
Ampak mi je zagomazelo tudi po vratu, nehote mi je
roka segla na vrat, Bog svojih ne zapusti in sta mi palec
in kazalec prijela nekaj drobnega, mehkega. Stopil sem
k oknu in pri svitu zvezd razloil, kar sem itak e slutil
in kar bodi povedano brez olepevanja in poezije: med
prstoma sem tial stenico.
Stenice so bile v vozu!
In jih je moralo biti mnogo, kajti prinesel sem jih do-
mov, zbral, setel in uniil tirinajst.
BESeDA
21
Stenic vobe ne ljubim. Pustil sem kot, kjer so imele
nemara svoje glavno taborie, in ostal pri odprtem
oknu kupeja.
Prijazno me je boal svei, hladni vonj travnikega
cvetja, tudi duh akacije sem loil vmes in vonj domae-
ga bezga. Zemlja diha, sladek je njen dih. Mimo hite sil-
huete dreves, med vejevjem se zdaj pa zdaj pojavlja in
zopet skrije razsvetljeno okno. Stroj siplje iz dimnika roj
rdeih isker, v dolgih progah lete mimo okna, izgubla-
jo se med vejevjem v travi, tekmujo z bledimi kresnica-
mi.
V dehteo no se razlega enakomerno, zagrljeno pe-
tje abjega rodu: veveveveveve; v daljavi zateguje pes,
ponoi mu je vse drugaen glas nego podnevi, mimo se
pomakne skupina dreves in grmovja, za en hipec, za dva
ujamem par milih zvokov: ali je slavec? Slavec je bil! Sla-
vec!
Nad vsem se vzpenja rni svod neba, neizmeren,
nem, nepremien in vendar iv v migljajoem svitu ne-
tetih svetov. In v vesoljnem njegovem objemu se spa-
ja vse v veliastno harmonijo: temna pokrajina, svetla
okna, vonj, abe, laje, iskre, slavec, vlak, stenice ...
Stenic ne ljubim. Narava ljudi je razlina, nekaterim
so deveta briga, meni se studijo in, kakor sem poten, ne
morem jamiti, da mi dogodljaj z njimi ne bo kodoval
na zdravju. lovek mora gledati na svojo druino! util
BESeDA
22
sem moralno dolnost, da preudarim, ali ne spadajo
tudi stenice med tako zvane nezgode v eleznikem
obratu in ali mi potemtakem ne dolguje eleznica iz
naslova teh stenic primerno odkodnino za strah,
duevne boleine, zrahljane ivce, zamudo asa in za
toplice tudi. Tako sem presodil, da bi zahteval trideset
tiso in se potem poravnal na pet.
Stopil sem drugo jutro k ravnatelju saobraaja in go-
spodi razloil, kaj se mi je primerilo.
Kazali so veliko radost, da sem jih posetil, ponudili so
mi cigaret in dejali, da jih jako veseli, da se tudi jaz za-
nimam za stenice. Stenice da v istini zasluijo vso pozo-
rnost. Povedali so mi, da imajo vagone, ki so od stenic
kar ivi. Na tiru da je stal sam samcat vagon, pa se je
priel premikati: premika se, sicer ne tako hitro kakor
ekspres, toda kamniki vlak, so dejali, da bi bil skoro do-
hiteval. Kaj mu je vraga! Ugibajo, gredo gledat, preiejo
vagon holaj! vi jih, premikale so ga stenice.
Tako so mi pravili.
Jaz pa sem hitel, da se vljudno in jadrno poslovim.
Zbal sem se.
Kajti e jim sluijo stenice za obrat, so uncuti kos, da
reklamirajo mojih tirinajst in me e spravijo v stroke
in v izgubo.
BESeDA
23
O Kranjcu, ki mu je smrdel ves svet
K
oen kmeki oanec je bil in doma nekod z Do-
lenjskega. Pa se je pogajal v prodajalni za nov klo-
buk in se rotil pri krstu in dui, kako nazarensko je drag.
Hkrati je sam prodajal oguljeno jesensko lisico in se gra-
bil za glavo in klical za prio pekel in vse njegovo pre-
bivalstvo, kako prekvato in preteto premalo mu ponu-
jajo zanjo.
Pa ko je bila kupija konno sklenjena tako za klobuk
kakor za koo in mu je bil e izpodletel poizkus, iznebiti
se previdno zganjenega sumljivega desetaka, je zmajal
z glavo, pljunil in dejal, da ves svet smrdi po dreku.
Kmet je kmet in beseda mu je robata.
Ali je svoj izrek takoj obrazloil z istorijo o Kranjcu.
Bil sem takrat sluajno navzo in je istorija lepa in je
vredna, da se priobi.
Je priel torej Kranjec v Zagreb in je bil truden in je na
klopi pod drevesi zaspal. Pa so se pritepli fantalini in ga
speega namazali pod nosom z omenjeno nelepo bese-
do.
In pripoveduje istorija naprej, kako se je Kranjec zbu-
dil, pa mu nekaj ni bilo prav. Gleda okoli, duha:
BESeDA
24
S kaknim vragom gnoje Zagrebani svoje nasade,
da huje smrdi kakor kuga!
Vstane, gre glej spaka! kamor pride, po vseh uli-
cah, vseh trgih isti smrad.
Kranjcu se Zagreb zameri pa jo useka proti domu. Kar
pe, je ceneje.
Ga vpraajo doma, kako je bilo po svetu.
E, je dejal ves svet po dreku smrdi! Kajti dedec si
ves as ni bil izmil brka.
Tako se kritino zapisana glasi istorija o Kranjcu, ki
mu je smrdel ves svet.
In ni slaba istorija.
Pa ko jo obraam in jo gledam, se mi vidi nekam zna-
na, in e se mi zdi, da ni cela, kolikor jo je povedal oa-
nec in je zgoraj zapisana.
Kranjec je bua izkljueno se mi zdi, da bi se bil kar
mirno in zadovoljno sprijaznil z dejstvom, da svet smr-
di.
Smrad niso vijolice, smrad je smrad, smrad je grd in
je tudi kodljiv ljudskemu zdravju, ni mogoe drugae.
V urejeni dravi se ne bi smel trpeti; pa tudi vero koli-
kor toliko ogroa.
Kranjec je bua in bua mu je gotovo vse to preudar-
ila in posledki preudarka so bili taki, da se mu je bridka
alost naselila v domorodnem srcu. Brka si kajpada ni
izmil.
BESeDA
25
Politina vzgojenost in zrelost naega naroda slovi
dale preko mej domae fare. In zato je moralo priti, da
se je iz bridke alosti vzbudila naemu Kranjcu ni manj
bridka nevolja, zakaj da javna uprava roke dri kriem
in trpi smrad, ki zajeda telesni in duevni blagor prebi-
valstva.
Vlada si je dejal Kranjec ki ji nedostaje razuma,
volje in moi, da ukine smrad in vzpostavi red, ne spa-
da na svoje mesto.
Dol s tako vlado! je razkladal po krmah Kranjec.
Brka seveda si ni umil.
In je bil Kranjec potena dua, kakor vsi Kranjci, in
mu je ves svet smrdel po onm v brku in je govorilo iz
Kranjca sveto preprianje.
In tako je bilo povsem naravno, da mu je prepriana
beseda uinkovala prepriujoe in mu vabila pristaev.
In ko jih je bilo troje, so se proglasili za stranko in je
stranka uspevala in pridobivala na tevilu in glasnih
grlih.
Pa nikar misliti, da je tudi pristaem smrdel svet ena-
ko kakor naemu Kranjcu! Le nezadovoljni so bili, neza-
dovoljni iz kateregakoli vzroka, pa jih je druila neza-
dovoljnost. Eden je bil jetien, drugi je imel nezvesto
eno, tretji stanovitnega maka, etrtega je drailo, da
drugi ve vedo nego on. Vsi so bili nezadovoljni, pa si
niso leili jetike, ene, make, pameti; skrbno so marve
BESeDA
26
gojili vzrok nezadovoljnosti, da jim ne poide, in so ne-
zadovoljni se pridruili nezadovoljnemu Kranjcu, mou
s smradom pod nosom, in so z zdruenimi momi ud-
rihali po vladi.
Pa je vlada zasluila svojo usodo, kajti je res bila brez
razuma, volje in moi.
Imela je mila, imela je vode, imela konjsko krtao
ne! ni la, da vzame Kranjca v roke ne vem, ali je ta
Kranjec sploh bil Kranjec ni la, da ga nasapuni in mu
izpere in izkrtai iz brka drek. Naka! Imela je oi, da
vidi, in je imela nos, da duha, in bi lahko vedela in bi
morala vedeti, kaj da je! Naka! To ni drek, je rekla,
ampak politino preprianje, ki ga je spotovati.
Pa dobro! Pa ga spotuj!
In je nezadovoljnih ljudi sploh ve na svetu nego
zadovoljnih in je stranka rasla, kakor gobe rastejo po
deju, in je slednji naneslo, da je stranka vrgla vlado.
BESeDA
27
O agah in medvedih, o vigalicah in
popovi heri, zlasti pa o industriji
N
e vem, ali spada stvar v listek ali med lanke, pa
kakorkoli, da le pride poklicanim krogom pred
oi.
Gre namre za industrijo.
Me je bila usoda vrgla za par dni na na jug, v mesto
z belimi minareti, mrko kavo in rdeimi fesi. Imel sem
odprte oi in uesa, v rokah svinnik, nisem bil skop z
vpraanji, a gospoda je bila ustreljiva z odgovori, tako
se mi je dalo izvedeti marsikaj.
Je npr. pripovedoval gospod okrunik kaj vem kaj in
je dejal, da to ni njegov ef. Prosil sem: Kaj je ef? Pa
mi je prav z jugoslovansko ljubeznivostjo odgovoril, da
je to merak. ef da je merak. Zahvalil sem se mu v svo-
jem imenu kakor v imenu vseh Slovencev: zdaj vemo,
da je ef merak.
Tako sem potem e doznal, da je efendija vsak mu-
sliman, ki zna pisati in brati; kdor nosi boljo obleko, je
aga; hadi pa se imenuje tisti, ki je bil v Meki oziroma je
tja namenjen ali bi se mu vsaj spodobilo romanje v
Meko. Hoda da je muslimanski katehet, vendar ni isto
ni domiljav in poleg duebrinitva rad prevzame
BESeDA
28
slubo uradnega sluge: Hoda, donesi kave! Hoda, loi
pe! Hoda, to! in hoda, ono in niti ni treba hodi
poljubiti roke.
Tik do mesta segajo prostrane ume, po njih e pre-
biva medved kosmatin. In so mi povedali resnino
zgodbo o agi, to je o bolje obleenem muslimanu, kako
je el lovit medveda. S seboj si je vzel ivijo, podlone-
ga kmeta, in mu ukazal: Pero, mu je dejal, tukajle
akaj medveda! Jaz grem v kavarno, kadar pride, me pa
poklii!
Pero aka, res prikobaca medved, ugleda Pera, holaj!
koj pokonci in nadenj. Pero za debelo bukev, medved
za njim in sta se lovila okoli bukve. Slednji se je Peru
posreilo, da je zgrabil medveda za eno taco, zgrabil ga
e za drugo in ga dral, kolikor so mu dale kite, bukev pa
je bila vmes.
Aga, uje, aga, medved je doel!
Aga polagoma popije svoj etrti fildan in pride.
Pomozi mi, aga, ako zna Boga! Primi ga za apo, eto
ti jo, in e za to. Dobro ga dri, tako ti turke vere! Bog-
me, junak si! Pa plei zdaj ti z njim okoli bukve, da grem
jaz v kavarno!
In elektriko ima mesto tudi in jo ima napravljeno na
de. Ob sui sedi v temi; kadar pa zdravo lije, arnice
zaare, da je veselje.
BESeDA
29
No, niso te stvari poglavitne, le razodevajo naj, koli-
ko razlinega zanimivega gradiva nudi na jug zvedlji-
vemu sodobniku.
Pa sem bil poleg drugih posebnosti zapazil koj prvi
dan: vsaka moka glava pui, a nikdo nima vigalic. Le
drug prei na drugega in na goreo cigareto, da ob njej
zapali svojo.
Dejal sem si: za hip je pa polo todle blago te vrste.
Toda sem se motil, vigalic ni nedostajalo. Jugoslavi-
ja ima pet tvornic za vigalice, najveja teh tvornic pa je
ba v mestu, ki o njem pripovedujem, in je imela v svo-
jih skladiih vprav velikanske zaloge. Sam sem jih videl
na svoje oi in sem gledal vse proizvajanje, kako pote-
ka od smreke v umi do parafinirane vigalice, od gra-
ve bukve do zamota katlic, opremljenega z dravnim
poreznim znakom. In me je po tvornici spremljal oseb-
no odposlanec beograjske dravne uprave, vrlo ljubez-
niv mlad srbijanski gospod, ki je ondi uival dnevnice in
prigovarjal tvornici, da v prid dravnim porezom povia
svojo produkcijo.
Dejal je, naj pozdravim vse Slovence.
Tudi ravnatelj tvornice je bil vrlo ljubezniv lovek, ali
je toil, kako teko je dobiti potrebnih keminih sno-
vi...
Poasi se mi je zaelo svitati in sem uganil in se uve-
ril, zakaj ondotni narod ne uporablja vigalic. Vigalic je
BESeDA
30
bilo bogme, dovolj, ali tuna ti majka, brate, vigalice so
bile take, da niso gorele.
Pred par meseci je bil poloaj e kolikor toliko ugo-
den. Vzorne in brez madea sicer niso bile vigalice niti
tedaj, vsaka se ni vnela, ali na est do osem jalovih je
vendar prila, ako Bog da, ena dobra, da si zapalil si ci-
gareto, pa mirna Bosna. In za deset dobrih v vsaki kat-
lici ti je, brate, tvornica celo jamila.
Ali sedaj bolj in bolj primanjkuje potrebnih kemi-
nih snovi, proizvajanje pa se je po hvalevredni dravni
izpodbudi pomnoilo tako ti Boga, brate, sedaj se ti
ne vname ne ena iz vse katle! Daba tvoj trud, daba
tvoji upi! Daba je zastonj. To je fakat! In tod tii vzrok,
zakaj narod v senci belih minaretov, mrke kave in rde-
ih fesov ne uporablja vigalic.
V prijaznem razgovoru z ravnateljem sem se rahlo
dotaknil te injenice.
Ravnatelj je jako izobraen lovek, ni mi zameril moje
opazke. Tuna senca mu je izpreletela inteligentno lice,
pa sem tudi brez besede razumel njegovo bol.
Enako sem spoznal, da niti dravnemu odposlancu,
ljubemu mi prijatelju iz Beograda, omenjena injenica
ni docela po volji. Dejal je, da se mu zdi, da je njegovi
misiji v prijaznem tem mestu kraj in da se mu bo skoro
povrniti, odkoder je priel. Pa sem videl, da mu je al
BESeDA
31
slovesa in da ga bo tudi ondotna druba ivo pogreala,
kajti je bil samec in nikdar pred tretjo uro zaspan.
Industrija ni moja stroka, ali mi je vendar pri srcu.
In mi je prila misel.
Slovencem se sploh vasi posrei kaka misel. Spomi-
njam le na slovenski izum, da na klavirju igra gosli, in
e se nam obeta, da bomo na gosli svirali klavir, a na
boben flavto.
Pa je tudi meni inil skoz mogane izum taki do-
misleki so dar boji, izsiliti jih ne more.
Skozi osem strojev gre les in postane vigalica; e en
stroj bi dodal to je bila moja ideja pa bi bil poloaj
reen za tvornico, za dravo, za prebivalstvo in sploh za
industrijo. In bi bil tisti stroj isto preprost in poceni.
Stroj, ki ne bi imel druge naloge, nego da vigalice na
drugem koncu pii. Ako jim je usojeno od neba, da ne
gore, da vsaj sluijo kot zobotrebci.
To sem razloil milemu mi prijatelju, vladnemu od-
poslancu.
Pogledal me je s krajem oesa in je globoko el po
sapo. Vpraal me je in glas mu je bil tuj in hladen,
kakno nakano da gojim s to idejo.
Kakno nakano! Tako mi turke vere, nakane prav
nikake! Vesoljnemu svetu da je na razpolago moja ide-
ja, a v prvi vrsti njemu, milemu mi prijatelju in bratu.
BESeDA
32
Tedaj me je zagrabil s tako silo, kakor da sem bukev
in on medved, in me je poljubil na obe lici in je dejal in
rekel, da sedaj lahko e pol leta ostane tukaj.
Jaz se ne bi ba poganjal za oni kraj. Jaz ne! Toda
vsakdo ima svoj ef, ef, to je merak in pravi pre-
govor, da je temu ve pop, drugemu popova ena, tret-
jemu pa popova hi. Prijatelju je pa bilo ve ono me-
sto.
Pa ko mi je potekel moj posel in je prila ura loitve,
mi je e enkrat naroil pozdrave na vse Slovence in e je
dostavil, da se tudi za slovensko industrijo zdravo zani-
ma.
BESeDA
33
Ako Bog da
I
z zemlje belih minaretov, rdeih fesov in rne kave bi
lahko povedal e katero, kako brezmejno dobrosren
in gostoljuben je ondotni narod, in o drugih lepih ed-
nostih njegovega srca in znaaja.
Zlasti so mi razkladali prijazni izvestitelji, kako rahlo-
utno je to prebivalstvo, kadar mu gre za ast, za lastno
in za ast svojcev. Povedali so mi o seljaku, ki je toil
seljaka, da mu plaaj kupnino za telico, in sta oba prila
pred sodnika. Toenec je bil redkobeseden, komaj je
toliko zinil, da je zanikal sleherno kupijo za telico in
sleherni dolg iz take kupije.
Da bo toenec tajil, tega toitelj ni bil priakoval. Raz-
kail se je: kar iskre mu je sipal ogoreni jezik, ko je nas-
protniku oital nevero in goljufijo, da je hajduk, krmak
in brezdunik; takih mu je metal v zobe, da jih ne bi pes
povohal na maslu; e mu je opsoval otca in majko in an-
gela in svetca in vero in sestro in strino in pekel in raj,
a h koncu ga je s pogledom, kakren bi preklal skalo,
pozval: Pa povej istino, e te ni sram in e nima obra-
za!
BESeDA
34
Toenec je skomignil z ramo: Pa ti govori istino, e
nima obraza!
Sodnik je util, obema nekaj ne gre z jezika, pa je po-
zval in zaslial prio in pria je dejal:
Gospodine, ko me pita, pa ti em povedati tako, ka-
kor je bilo. Toitelj je poten lovek, astit mu obraz, po
razbeljeno jeklo bi zanj segel v vrelo vodo! Njegovim
besedam, gospodine, lahko verjame kakor svetemu
evangeliju. Ni ne lopov ne prevarant. Tako mi Boga, res
mu je toenec dolan, za kolikor je toen! Grom me ubil,
ako ni istina! Ali oprosti, gospodine, zna, ni mu prodal
telice, prodal mu je sestro. Tako je pa hvala Bogu!
Poglavitna lastnost naroda, so mi pravili, da je njego-
va silna, globoka vernost. Ljubi moj lovek, ako sam nisi
veren, kakor so verni tamkaj, niti razumeti ne bo mo-
gel, kolikna je tamkaj vera. Verujejo v vile in vilenike, v
more in vee, v krsnike in volkodlake, v zmaje, v tok-
makbabe in v vsega ejtana ali vraga.
Pa ne sme misliti, brate, da je vera preprosta re,
kakor 11=1, 22=4. Ampak je vera re, polna razode-
tij in resnic in tajnosti in prepovedi in zapovedi. Samo
naukov o volkodlakih na primer je bogme za srednje
velik katekizem:
1. Vp r . : Kaj so volkodlaki? Od g . : Volkodlaki so
zloestni stvori, ustvarjeni po volji in moi samega vra-
ga, poteri ga sveti kri!
BESeDA
35
2. Vp r . : Kakni so volkodlaki? Od g . : Volkodla-
ki imajo loveki lik in loveko koo, toda so brez mesa
in kosti in jim je meh napolnjen zgolj s krvjo.
3. Vp r . : Iz esa in kako nastajajo volkodlaki?
Od g . : Volkodlaki nastajajo iz mrliev. e lei mrli na
mrtvakem odru in skoi ezenj rni maek, se mrli po-
volkodlai.
Itd. itd. in zasluijo volkodlaki, da prilino o njih e
posebe izpregovorim.
Pa to so zgolj volkodlaki.
Ne reem, verska snov o morah in krsnikih ni tako
obsena, kakor je ona o volkodlakih. Ali da poslua,
brate, kaj vse veruje narod o vilah in veah in zmajih,
leto dni ne bi bil gotov s posluanjem.
In e pomisli, brate, na Boga, sveto mu ime! tudi v
dragega Boga veruje seveda narod. In veruje, Boga ti,
najbolj ba vanj, kajti njegovemu svetemu imenu so po-
korni i volkodlaki i vee i mora i vse, e tokmakbabe.
Poslua ondotnega loveka, ko govori: vsaka druga
beseda mu je Bog. Da ne ve, brate, ali moli litanije, bog-
me, ali kaj pripoveduje o koruzi in janjcih, hvala Bogu
na vsem!
In je ganljiva njegova globoka vdanost v bojo voljo.
Ako Bog d, je zaetek in konec vsej njegovi modrosti,
prva in zadnja mu beseda: Kam gre, ako Bog d? in
Kje si bil, ako Bog d? Tukaj, ako Bog d ali On-
BESeDA
36
dukaj, ako Bog d ali koderkoli ali nikamor in nikoder,
ako Bog d.
Seveda, izjeme se dobe povsod, pa bi bilo udo, e bi
se med verno mnoico ne nali poedinci, ki so zgreili
pravo pot in jim je mlana postala vera tako v volko-
dlake kakor v Boga in vse.
O taki izjemi so mi pripovedovali, in kar sem slial,
povem in povem tem raji, ker stvar, ako Bog d, ni brez
koristne morale.
Tisti kmet, ki so mi o njem pripovedovali, je bil imo-
vit in je bila nemara ba njegova imovitost kriva, da mu
je opeala vera po besedah svetega pisma, da bo prej
deva la skozi luknjo v ivanki, nego bo priel bogatin v
nebeko kraljestvo. Deva je toliko kakor kamela. Hva-
lili so kmeta, da je tako imovit, da se daje zvati in da iz
enega litra napravlja dva.
Ako ima, brate, zjutraj pot in se boji, da ne zaspi
ure, brate, naroi si cigane! Pa ti pridejo, Boga ti, cigani
tono ob ukazanem asu pod okno s talambasi in svirali
in te bodo zvali. Talambasi so pavke. Ali je znak poseb-
nega blagostanja tistemu, ki se da zvati.
Pa tudi le imovit lovek zmore, da iz enega litra nare-
di zgolj dva. e slavi, brate, krstno ime, iz enega litra
este ali pirita, bogme, naredi tiri, pet litrov rakije, da
poasti svojce, kume in sosede, hvala Bogu! Ako pa
BESeDA
37
ima novcev odve kakor moj kmet, pa lahko ti in dri
iz njega le dva!
Pa se je zgodilo in je imoviti moj kmet nasamaril osla
in se pripravil na pot.
Zaklie z okna ena mu Kata in ree: Pomozi ti Bog,
Pero! Kam ide, ako Bog d?
Dobro ti sreo! ji odgovori mo, idem v mlin.
Reci: Ako Bog d, Pero!
emu? je odvrnil Pero. Ako Bog d ali ne, jaz idem
v mlin. Ajd, magare! In je odel svojo pot.
Pa se zgodi: preden je dospel do mlina, ga ustavi vo-
jaka eta in ga vpraa kapetan, kod gre steza ez goro.
Tod in tod, naravnost tja, kjer so lani skoro videli
medveda, potem desno in pri agini bukvi na levo, in ko
pride na pol pota, zopet na levo in tod in tod.
In je tako tono popisal, kam in kako, da je kapetan
ukazal: Hodi z nami, da si nam kaipot! in se ni
dalo ukazu kar ni upirati. Kmet je obrnil osla in ga za-
podil domov, sam pa je el s eto in se je vrnil domov
ele tretjo no.
Potrkal je na vrata: klop, klop, klop!
Se otvori zgoraj okno: Kdo je boji, da trka v gluhi
dobi noi?
Pa se je ponino oglasil na Pero: Jaz sem, Kata, ako
Bog d!
BESeDA
38
O krkih arovnicah
V
Krkem imajo kroniko in je v kroniki popisano,
kako so bili Krani e njega dni na glasu kot real-
ni trgovci, da pa so bili jako vneti tudi za sveto vero in
da so v Krkem v poetku osemnajstega stoletja ni
manj nego okoli 40 oseb zaradi dokazanega arodejstva
promptno in solidno segali na grmadi.
In je pripomniti, da so bile segane arovnice vseskozi
staro in preleano blago in da so bili njih zakonski dru-
eti vrli kranski moje, ki so vdani v bojo voljo brez
ugovora prenaali, da jim je posvetna gosposka jemala
in v jarem ognju praila vajene druice.
Ohranila je kronika imena uglednih meanov, ki so,
pokore se glasu svoje vesti in v vejo bojo ast, celo
sami ovajali svoje soproge zaradi zlodejskega arovanja.
Pa so tudi iz okolice, iz blinje in daljne, dohajali zakon-
ski moje z enakimi bogoljubnimi tenjami in je bilo do-
kaj prometa pred sodnikom in po tacunah in krmah,
pa tudi obilo novih porok se je praznovalo, ko je pote-
kala prizadetim vdovcem doba alovanja, in so se praz-
novale poroke po starodavnem obiaju ob obilnem jelu
in pilu s trobento in basom in so bili Krani zadovoljni
BESeDA
39
s poloajem. In e razodeva kronika, da so bile v onih
asih tako mesanske gospe kakor dale naokoli tudi
kmetske enice, kar jih e ni bilo zapadlo grmadi, vobe
izredno ljubeznive s svojimi soprogi.
Bil je pa v onih dneh, in to ba leta 1714. za mestne-
ga sodnika v Krkem Matija Juria in je imel eno, bila
je e v letih in na oi jako pobona, veji del svojega iv-
ljenja je prekleala po cerkvah. Le da se Matija Juria ni
dal ugnati varljivemu videzu njene pobonosti. Koliko
krat in od katere strani koli si jo je ogledoval, vsakikrat
je prihajal k istemu zakljuku: Nak, nje preljubi Bog ne
bo vzel in je ne bo v svoje kraljestvo, ves raj bi mu ska-
zila. In e je ugibal, kako se je moglo zgoditi, da si je on,
Matija Juria izbral takno in ba to eno. Ugibal je in
uganil: peklenske are so ga ujele v svoje mree.
Ponaala pa se je imenovana gospa, kakor reeno,
jako pobono in so jo islali tudi oetje kapucini, ki jim
je hodila izpovedovat tudi svoje grehe, zlasti pa e grehe
vseh drugih krkih gospa. In so v nedolnosti svojih src
hvaleno sprejemali darove, skrivaj jim jih je poiljala z
mize in iz kuhinje svojega moa.
Pa pripoveduje kronika in zdajle se prienja zapletljaj,
kako da se je bil graak na sosednjem rajbarskem tur-
nu spomnil mestnega sodnika Matije Jurie morebi-
ti je imel pri njem kako pravdo s krkimi trgovci ali kali
pa mu je poslal koek lepih krkih rakov in na vrbo-
BESeDA
40
vi vejici nabrano kito okusnih ptiev. Kroniki ni posne-
ti, kake vrste so bili ptii, toda kakorkoli, sodnik se je
razveselil pozornega daru, dal je kuharici potrebnih
ukazov in el, da si povabi na obed mestnega svetoval-
ca Ivana Mihaela Ledla. (Ta Ledl je bil koj za Jurio 1715.
leta izbran za mestnega sodnika.) Bila sta si prijatelja in
sta rada drug drugega vabila, in to zaradi prijazne spod-
bude pri jedi.
Sodnik je bil torej po oznaenem opravilu z doma,
ba ta as se je vrnila od cerkvenih svojih opravil njego-
va gospa. Nos jo je zanesel v kuhinjo, skoro je padla
vznak, ko je ugledala divoto rakov in omenjenih brez-
imnih ptiev. In ni izpraevala od kod in zakaj, ampak se
ji je sproil jezik, da ji je regljalo iz ust in regljalo, dok-
ler da niso bili raki kuhani, ptii ocvrti in kuharica vsa iz
uma in je morala kuharica z raki in ptii v pokritih skle-
dah na eno dve k oetom kapucinom.
No in potem se je razvijala stvar po belekah v kroni-
ki priblino takole:
Opoldne pripelje sodnik prijatelja Ivana Mihaela
Ledla k obedu. Od prijetnega priakovanja se obema
smehljajo lica: Holaj, na mizo ptike, za ptiki rake!
Sedeta in se siroko prekriata h kratki molitvi, da jima
lae mine as akanja.
Odmolita, akata in akata, sodnik klie, se prikae v
vratih gospa: kakni ptiki, kakni raki? nikdo da ji ni
BESeDA
41
niesar povedal o kakih ptiih, o kakih rakih, pa je ven-
dar gospodinja, in so ji regljala brezzoba usta in se ji
je regljalo in regljalo brez konca in kraja.
Sodnik pokonci in mimo regljajoe gospe v kuhinjo
nad kuharico, zagrmeli so lonci, zapele so rene, klof in
of, vik in krik, in e je prila resnica na dan, kam je nes-
la pot ocvrte ptike in kuhane rake.
O, je rohnel gospod sodnik, ni prvi tjakaj romal
moj obed, ali pri Bogu in pri vragu, romal je zadnji.
In je planil, kakren je bil, brez klobuka in palice, iz
hie. Prijatelj Ivan Mihael se je uril za njim, povabljen
je bil na ptike in rake, ni e obupal, da jih bo deleen,
in je tel potemtakem svojo navzonost za neizogibno
potrebno, br ko bi se zalotili. Regljaje ju je spremljala
gospa, a z vikom, solzami in oteklim licem je sledila ku-
harica.
astiti oetje kapucini so sedeli skromni in zadovoljni
pri obedu, pa jih bliajoi se nenavadni under na cesti
zvabi k oknu. Videli so udni sprevod, bili so ueni mo-
je in modri pa so v hipu spoznali poloaj. inil je brat
kuhar in izginil z usodnima skledama iz obednice pa se
skoro z njima zopet vrnil, pokriti sta stali na mizi kakor
poprej.
Na poti se je sodniku razburjenje malce ohladilo. Ko
je zdajci vstopil pred astne oete, se je zavedal dosto-
BESeDA
42
janstva posveenega kraja in dostojanstva svojega last-
nega stanu in je pozdravil.
O, o, o! je dajal oe gvardijan duka prijetnemu iz-
nenadenju. Gospod sodnik, kaka ast! Ljub bi nam bili
gost, da ne prihajate prekasno.
Sodnikove oi so bile nale na mizi, kar so iskale. Ni
treba, da sem gost ob svojih lastnih skledah! Z urnim
korakom je stopil k mizi in je odkril prvo skledo, odkril
je drugo pa je ostal nem in okamnel. In je pogled v skle-
do globoko potrl tudi gospoda mestnega svetovalca
Ledla. Ni pa onemela in okamenela gospa sodnica, ali je
zato popadel nesrenico tisti hip krevit smeh, ki ji je
grozotno pail lice in zvijal telo. Zona je obla vse nav-
zoe: namesto rakov so bile v skledah ive abe, name-
sto ptiev krastae! To udeno dejstvo tono in dolo-
no belei kronika. Le astitega gvardijana lice je neiz-
premenjeno sijalo v vajeni milini.
Mrk in brez besede se je obrnil mestni sodnik in el.
Za petami mu je sledil verni prijatelj Ledl; obed v izpre-
menjenih oblikah ga ni ve mikal, moak je bil ivo ua-
ljen. Kuharica se je trudila okoli gospe, toda kri niso
odnehali in ni odnehal grozoviti krohot, ki se je usipal iz
brezzobih ust.
astiti oetje so poslali za gospodom sodnikom, da je
pri njih pozabil gospo. Mesto mestnega sodnika sta pri-
la mestna dva hlapca z nosilnico, pobasala sta gospo in
BESeDA
43
jo odnesla, pa je nista nesla domov, nego v mestni stolp,
kamor so zapirali arovnice.
Kronika poroa, kako velikansko pozornost da je
vzbudil dogodek; iz Ljubljane so poslali glasovitega kri-
minalnega sodnika Boia pl. Weihnacht in je bila pre-
iskava jako temeljita. Ko se svoje lastne krivde zloinka
ni mogla otresti, kajti se je bila preoitno zgodila aro-
dejska izpremenitev ptiev in rakov v krastae in abe,
je po navdahnjenju satanovem skuala vsaj e druge po-
gubiti. Zlasti je dolila sokrivde astite oete kapucine.
Toda so bili lani sodia moje, izkueni v arovnikih
pravdah, vsak je nosil na goli koi blagoslovljen amulet,
in mo teh amuletov je varovala sodie, da ni verjelo
zlodejskim klevetam. Obsodili so jo in segali.
Njen soprog ji je bil e preskrbel lep, stanu primeren
sprevod iz jee do grmade. Spremljali so jo tirje izpo-
vedniki iz Ljubljane, ob vsaki strani eden in eden spred
in eden zad, in voz, ki je na njem sedelo vseh pet, je bil
okusno ogrnjen s rnim blagom. Rabelj je bil v kolegial-
no poastitev gospoda sodnika obleen v najlepi svoj
kroj, bil je postaven mo in ensko obinstvo se ga ni
moglo nagledati. Pa tudi sodnik Juria je bil deleen
obilnih prijaznih pogledov od strani nenega spola; v
dobro so mu teli, da je tako dostojanstveno dal izkazati
svoji soprogi zadnjo ast. Soglasna je bila o njem sodba,
da bi bil navzlic svojim letom e kos osreiti ensko srce.
BESeDA
44
Korakal je koj za rabljem in ni ganil oesa od svoje ene,
dokler je je bilo kaj videti in je bilo o njej kolikaj sluha
in seveda duha.
In zraven so neutrudno godli mestni piskai svoje
alostne in spodbudne vie in so godli tako vrlo in krep-
ko, da ni bilo skoro ni uti zlodejskega grohota, ki je po
poroilu stresal arovnico, ko so jo peljali mimo samo-
stana oetov kapucinov. Bilo je zelo lepo in se je sloves
krepostnega mesta krkega silno utrdil in raziril dale
po sosednjih krajinah, da ni bilo po krkih krmah ve
prostora za tujce, ki so vreli semkaj zaradi svojih ena.
In so bili Krani po pravici ponosni nase pa je tudi cer-
kev kremenito njih vernost stavljala za zgled vsemu
drugemu svetu.
Jaz mislim, da ta snov ne bi bila neuporabna za izvi-
ren roman iz domae zgodovine, ako bi lovek imel asa
in tako dalje; ljudje radi bero take stvari, posebno e je
knjiga tiskana na boljem papirju in je tudi drugae zu-
nanja oprema lina. Romanopisci, ganite se!
In da se ne pozabi: V kroniki stoji e nekaj, kar pa ne-
mara ne spada v leposlovje, ampak bolj v pravno vedo.-
Zakaj so namre Krani s tako gorenostjo pa tudi us-
penostjo zapoeto preganjanje arovnic kar na mah
opustili. Kronika pie, da zato, ker so jim prieli priha-
jati od vije ljubljanske oblasti rauni za pravico: sodnik
ni bil zastonj, pisar tudi ne, najbolj drag je bil rabelj, pa
BESeDA
45
tudi grmada je stala, v vsako je lo devet voz drv in de-
set otepov slame in e to in e to. Skratka, rauni so bili
za one ase uda visoki, ti mesto Krko, pa plaaj!
Pa so Krani dobili ljubljanske te fakture v roke in so
jih razumeli, pa so dejali: Nak! Re je lepa in zasluna,
ali je za nas predraga, mi smo trgovci. Naj dedci odslej
sami opravijo s svojimi eninami, kakor vedo in zna-
jo, mesto jim jih ne bo ve seigalo.
In so pri tej prii izpustili vse arovnice in stomirali
pravde. In so imeli prav: arovnike pravde bi jih bile
pognale v konkurz.
BESeDA
46
Bekri Mustafa
B
ekri je turka beseda in pomeni toliko kakor pijani-
ca.
Nai bratje muslimani ljubijo blagodonee naslo-
ve, bodisi beg ali aga, bodisi hadi, hoda ali
efendi. In se sami tako nazivajo in astijo in jih tako
nazivljejo in astijo drugi. Kdor pa je pijanica, uiva
astni pridevek bekri: bekri Ali, bekri Mehmed, bekri
Sahib.
al, da pri nas ni enakega obiaja! Koliko rojakom bi
se pomoglo k zaslunemu naslovu. Zdravo, bekri Janez!
Klanjam se, bekri Janez! Klanjam se, bekri Pavel! Be-
kri tukaj, bekri tam, vsa zemlja samih bekri kolikna
ast, koliken ponos!
Pa da ne pozabim bekri Mustafe, evo vam njegovo
zgodbo, kakor jo pripovedujejo v plemeniti Bosni.
Prihajale so caru pritobe zoper bekri Mustafo in nje-
govo pijanstvo in razuzdanost. Navelial se jih je car in
ga je pozval predse, da ga sodi in pogubi.
To je bilo bekri Mustafi plaho muno.
BESeDA
47
Plaho je koristna beseda in pomeni jako. Mesto nje
ti lahko slui pusto li zdravo: pusto muno, zdra-
vo muno.
Skratka bekri Mustafi je bila stvar jako muna. Ali
ni lo drugae nego pred cara makar bi stalo glavo.
Obleen pa je bil v svoje najbolje in hkrati edino obla-
ilo, v staro hasuro, to je v koc, vanj je bil zavit in ni imel
ne krpice druge obleke na telesu.
Veli sultan: Tvojemu pijanstvu je doel kraj. Ne pla-
uje mi niti desetine niti haraa. Ne koe nima ne ko-
ia, da na svojem zveer omrkne, zjutraj osvane.
Drugega ni v tebi nego rakija in vino, drugega nima na
sebi nego umazano hasuro, ki vanjo zavija svojo nago-
to. Bes me popada, ko moram posluati pritobe, da si
v pohujanje in sramoto vsemu svetu. Zapadel si glavo,
e danes ti je umreti.
astiti car, odgovori bekri Mustafa, kakor naredi-
ta Alah in ti, pravo je. Rekel si, da moram umreti pra-
vo je. Ali, astiti car, dopusti mi, da te eno prosim!
Taka je stara pravica, veli car, govori in naj ti bo!
astiti car, d zopet bekri Mustafa, pravina je
tvoja sodba po citabu, po zakonu, kakor je pisan v knji-
gi. Toda si presojal, esar sam nisi izkusil.
Meni jemlje glavo zaradi pijanstva, vendar ne ve,
kaj je pijanstvo. Evo v tvoje zdravje, v slavo tvoje pravi-
BESeDA
48
nosti mojo prono: Napij se danes ali vina ali rakije, da
bo umel soditi pijancem po pravici tudi brez citaba!
Car se je nasmehnil, bekri Mustafo je poslal v zapor,
sebi pa je ukazal donesti vr dobre slivovke. Diala mu
je, po malem jo je srkal, po malem zraven zalagal. Ni
trajalo dolgo, prevarila ga je pijaa, zvalil se je pod mizo.
Osvane drugi dan, cara je plaho bolela glava. Pusto ga
je bolela, zdravo ga je bolela, skratka bolela ga je jako.
Pokliejo zdravnike, ne eden mu ne zna olajati boli.
Pridejo sveeniki, zapiejo krepke molitvice in svete
rke in sveta znamenja, zapise mu naveejo na glavo
niti zapisi ne pomagajo.
V dober as se spomni bekri Mustafe pa njega pred-
se: uj, bekri, zabolela me je glava, ne prenesem boli,
zdravniki mi ne vedo leka povej, tako ti vere, s im bi
se izleil!
Vala, astiti car, veliki bekri Mustafa, to ti lahko
povem hitro: delaj, kakor si delal veraj!
Car ga poslua in sede piti. Dalj ko pije, manje so bo-
leine. Pije, pije bogme, zopet se napije in zvali pod
mizo.
Drugi dan se zbudi, misli, da mu bo poila glava ni
moi odoleti toliknim boleinam! Takoj bekri Mustafo
pred se. Joj meni, kaj hoem danes, zopet me boli gla-
va, razneslo mi jo bo!
BESeDA
49
astiti car, tako delaj kakor veraj! veli bekri Mus-
tafa.
Da zopet pijem, lopov, iz zla v huje?
Ni drugae, astiti car! To je edini lek. Sodil si me in
obsodil, ker da pijem zaradi pijanstva. Zdaj ve, da pi-
jem zaradi leka.
Pa kako dolgo naj se tako leim? se vpraa car. Veli
bekri Mustafa: Tako dolgo, astiti car, da se bo ti za-
vijal v umazano hasuro kakor jaz.
astiti car se nasmehne in izpusti pijanico bekri Mus-
tafo.
BESeDA
50
Cicvara
I
stinabog cicvara ni, da bi z njo moko lice skruni-
lo junako pero.
Ali, brate, ko gleda in slua dan na dan, kako se na-
ega naroda cvet nebo ga zasuj s svojim blagrom!
prika med seboj in prekla z vikom in krikom in se pri-
ka med seboj in prekla za cicvaro, pa bogme ne ve, kaj
je cicvara, pa ko i tebi, brate, ki si pria ljutemu brato-
mornemu boju, morebiti cicvara ni docela jasna, onda
brate, spoznaj in uvauj poloaj in potrebo in ne zaniuj
junakega peresa, ki ti pie cicvaro.
Da ti povem po pravici: cicvara je jed. Jed je in je do-
bra tudi.
Lahko si pripravi in zvari cicvaro, le da pazi, brate,
na moje besede, jih dobro razume in verno in tono
spotuje: ni enako, ali vzame za pest soli preve ali
premalo.
Tedaj uj: Vzemi mladega sira
Toda nikar, brate, da gre v arijo, na trg, in tof, pro-
dajalko v zobe smuk! sir v torbo in z Bogom, diko,
pozdravi doma! Poten sem lovek, pa si i ti poten
kako drugae! pa bo tel pare in dinarje in astito
BESeDA
51
kupil in plaal mladi sir, da te bo vesel gospodin Bog v
nebesih in te bo vesela baba s sirom tudi.
In da ti e razloim, brate, ako e ima mladega sira
doma v shrambi, nikari ne hodi v arijo, si ga kupovat!
Niti ni treba, da teje zanj pare in dinarje, ako se kdo
najde boji in ti ga podari, ast mu in slava! Le da ima
mladega sira in da ide vse poteno.
Kakorkoli, brate, im ima mladega sira, vzemi ga
Pa da ne bo zmede in galame, e to me uj, zlati moj
sokole, in me razumi! Ni treba, da mladi sir takoj vza-
me v roke, pri tej prii. Ako sedi v kancelariji in pie
vaen akt, nikari, brate, da bi na te moje besede kar pu-
stil akt in kancelarijo in hotel bogme domov v kuhinjo,
da se loti mladega sira ali da bei od svetega opra-
vila ali iz junake ete!
Ne, moje besede vzemi tako, da veljajo za primer, ako
in kadar ti srce zahrepeni cicvare in bi imel asa in pri-
like, da si jo pripremi!
Pa e da ti povem, lovee, niti ni treba, da si jo sam
ravna, ravna ti jo lahko i tvoja ena in gospodinja, Bog
ji dal obilo sree!
Ljubim te, brate, dua moja, kakor oko v glavi. Naj ne
ugledam lica bojega, zemlja mi izbacila kosti, ako naj
bi te moj poduk potisnil v propast! Zato me uj in me
dobro razumi: cicvaro naj ti pripremi tvoja ena in go-
BESeDA
52
spodinja le, ako jo ima, drugae ne! Samo zaradi cic-
vare ni urno, brate, da se eni tako ti glave!
Ali ko ti govorim in te uim, vidim: cicvaro je lae pri-
premiti nego rno na belem popisati, kako jo pripremi
junako pero ni vajeno takemu pisanju.
Pa ni zato! Samo, da ti e povem: cicvare je ve vrst.
Lahko je taka iz bele moke ali taka iz koruzne. Lahko jo
je narediti na mleku ali na masti, na kravjem maslu ali
na siratki. Pa je lahko i z jajcem i s kajmakom, to je s
smetano. In e ravnajo cicvaro posebno fino, bogme,
tako z lukom, da jo j gospoda poglavita in preastna.
Evo, to je cicvara. Pa kako je imenitna, naj ti pove sle-
dea zgodba:
Soseda dva, poteni kreni dui, sta se z doma od-
pravila s svojima kljusama; namenjena sta bila v mlin po
moke.
Solnce je galo kakor ljuto, kaj hoe, to so boji posli.
Jedva sta storila pol pota, e sta ju zvabila senca in hlad,
krenila sta v kraj in sedla, Segala sta v siti svoji torbi, da
se gladna okrepata s koruznim kruhom in domaim
sirom, potem bi nastavila pot.
Kruh je bil trd, sir je bil pust, pa ree prvi: E, da bi se
zgodilo, da je ta dolina polna cicvare!
Odgovori sosed: Dal Bog, da je istina! Ne bi se je
branil, tako mi svete vere! lico v roke pa sredi v cicva-
ro!
BESeDA
53
Kako sredi v cicvaro? To ti ne gre, brate! Nego da
zajame lepo od kraja kakor jaz, vsak od svojega kraja,
po vrsti in oba enako!
Kako od kraja? Mast ne stoji ob kraju, mast stoji v
sredi.
Pa da stoji v sredi kako pride v sredo?
Kako v sredo: Moja skrb! V opankah ne!
Budalo, kaj misli, brez opank se ne bo uduil?
Kako uduil? Cicvara ni voda! Pa da se uduim, slad-
ka mi smrt v cicvari!
Haja, gladen je bil, se je v cicvari uduil! Haja!
Komu se smeje, e?
Komu? Haja!
Zakaj se smeje, e?
Beseda je dala drugo, druga tretjo, tretja bunko in sta
se mlatila sosed po sosedu kamor priletelo, tja zade-
lo.
Pokalo je in sta kriala, da sta se splaili jadni kljusi in
JO kakor strela ubrisali domov.
Za kljusama ona dva, rna in vinjeva od batin.
Doma v selu so ju izpraevali, kdo za milega Boga ju
je tako neusmiljeno nalibral, pa sta zastokala:
Cicvara.
BESeDA
54
O goseh
R
ajnki doktor Cmok Bog mu daj dobro! ako ne bi
bil e umrl, e bi lahko ivel zdravnik je bil in
drugae pameten lovek, kar se tie jedi in pijae. Ta je
vekat dejal: Raca je udna zver, ene je premalo, dve
sta preve!
In so mi tudi drugi potrdili, da ima raca resnino to
napako, in so bili gospodje taki, da so imeli bogate iz-
kunje in so poznali svet.
Osebni moji stiki z racami so prepili, da bi mogel
izraziti samostojno svoje mnenje.
Drugae je z gosmi. Zastran gosi nisem navezan na
izvestila z drugih strani, ampak sem estokrat v poloa-
ju, da z njimi obujem iz lica v lice, in jih poznam in lah-
ko na podlagi lastnega spoznanja tono izjavljam in
dolono: Gosi nimajo imenovane napake, ena ni pre-
majhna za enega samega! In sem se sploh preprial, da
so gosi dosti inteligentneje od rac. Pravijo: Gosi so po-
rene. Ne reem, da niso. Ali so lahko inteligentne nav-
zlic porenosti, porenost in inteligenca ne izkljuu-
jeta druga druge, to nas ui vsakdanje ivljenje, ni tre-
ba, da bi po imenu navajal zgledov.
BESeDA
55
Na razpolago mi je ugodna prilika, da prouujem gosi
in to v ivem stanju. Imam prijatelja, ta je kaznilniki
upravitelj v Belem Varou, Oskar mu je ime, toda ni
tako mlad, kakor bi lovek sodil po njegovem imenu.
Tjakaj vekrat pridem povsod je dobro, da ima pri-
jatelja, v kaznilnici tudi, ni se ne ve, kaj lahko loveka
zadene.
Prijatelj Oskar je velik ljubitelj narave in posebno pti-
ev, pa goji tudi gosi.
Ob kaznilnici je precejnje dvorie, jetnikom slui za
vsakdanjo etnjo, par krompirjev tudi raste na dvoriu
in dve, tri solate. En kot pa je zagrajen z nizkim plotom,
za tem plotom je gosem urejeno bivalie in imajo v tla
vdelan eber z vodo. Kajti gosi ive tako v vodi kakor na
kopnem in so v tem pogledu dvoivke in bi bile prav-
zaprav mono podobne abam, da niso abe oitno
drugane.
Tri so, eden je gosak, dve sta pa nenega spola. Stare
so po dva meseca, pa tehta gosak e pet kil in pol, tea
drugih dveh tudi ni dosti manja.
Mislim: Ta okolnost dosti jasno dokazuje inteligent-
nost te ivali. Po mojem skromnem mnenju se inteli-
gentnost vobe razodeva v tem, da zadevno bitje im-
bolj stremi za izpopolnitvijo svojih dobrih svojstev, slu-
eih mu v dosego tistega cilja, ki mu ga je modra stvar-
nica postavila na tem svetu. In se obeta tem gosem
BESeDA
56
sprio njihove inteligence jako lepa bodonost. O sv.
Martinu bodo tehtale oskubljene vsaka svojih deset kil
kakor ni in bodo same masti imele vsaka pet kil, kilo po
dvesto kron, e ne bo cena za mast e vija. To je jako
lepo!
e pristopi k plotu, koj prino gagati in vratove izte-
govati proti tebi, pa e jim ponudi op solate, bodo se-
gle po solati in bolj redko kdaj po prstih. Najvejega ob-
udovanja pa je vredno tole: solato neso v kljunu k e-
bru, jo pomoijo v vodo in ele tako zabeljeno pojedo.
Ne store to vsakikrat, nego kadar jih ba prime sla po
solati, pripravljeni z vodo. Skratka, dejstvo je: gosi si
znajo jed pripravljati tukaj se pa e prienja kultura.
e jim moli prazno roko brez solate, gredo v opozi-
cijo in so hude in sikajo.
Toliko govore dandanes in piejo o hipnozi, hotel sem
gosi hipnotizirati, pa so me najprej postrani pogledale z
enim oesom, potem so me kavsnile v prst. Niso se dale,
niti ne oni dve od nenega spola, in je to jako astno
sprievalo za njih duevno stanje.
Po navadi jih ima pod svojo komando kmetika en-
ska v beli platneni obleki, irok moki obraz ima in ka-
dar se smeje, kae mone zobe; Tonka ji pravijo in so
ji gosi brezpogojno vdane. Odpre jim vratca, gre v drugi
kot dvoria in rahlo zaviga, na ta njen vig se dvig-
nejo in kakor burja sfrfotajo k njej in se smukajo okoli
BESeDA
57
nje s svojimi vratovi in kar gostole od blaenosti, e ka-
tero poboa. In kamor potem gre, varno stopajo za njo
druga za drugo in se ne bi izgubile od nje, pa naj bi jih
mikala e tako sonata paa. In jih nikdar ne imenuje
gosi, nego jih klie: Moje belke! in svoje kosilo deli z
njimi.
Moj prijatelj Oskar je oenjen, njegova gospa je pri-
jetno rejena in tudi drugae vrlo inteligentna. Rekel
sem, kako ganljivo je pravzaprav tako prijateljsko in za-
upljivo razmerje med lovekom in ivaljo.
Pa mi je gospa povedala, kolikne krie je imela lani
s Tonko zaradi gosi. Lani so redili le eno, in ko se je bli-
al sv. Martin, je bilo kar smeno videti, kako jo je Ton-
ka milovala in zraven si brisala solze. Venomer jo je
imela v naroju in jo gladila in je gos privijala svoj vrat
ob njenega in sta ebljali obe enako.
Pa ko je priel odloilni dan, je bila vsa prepadena in
bolna. e oskubsti ni marala zaklane niti ne je videti
mrtve, kaj ele, da bi pokusila peeno, in je bila izvrst-
na s celim krompirjem in z zeljnato solato. Cel mesec je
alovala za njo.
Odgovoril sem, da se tudi po mojih skromnih izku-
njah na tem podroju gosji peenki jako prilega zeljnata
solata in je lahko tudi kak fiol vmes. Hkratu sem esti-
tal gospe, da ima tako dobrosrno in z ivaljo usmilje-
no slukinjo take so redke!
BESeDA
58
O, je dejala gospa, saj ni slukinja, kaznjenka je,
pa ji je ukazano delo na kaznilnikem dvoriu. Kaz-
njenka je, s tajerskega je doma ali iz Prekmurja, svoje-
mu otroku je prerezala vrat z navadnim pipcem in je
otroka zakopala v hlevu, pa ga je izgrebel pes. Pravijo,
da ima od poprej tudi e enega na vesti. tiri leta je do-
bila saj jih bo skoro odsluila. uje, Oskar, se je
obrnila k soprogu, kdaj gre Tonka ven?
Blinji teden bo izpuena.
To je strano! sem dejal in sem mislil na kaznjenko.
O, je rekla gospa in je mislila na gosi, saj bo kmalu
zopet nazaj. Je sama obljubila, da se vrne. Tistemu ded-
cu, je rekla, ki jo je spravil v nesreo, tistemu dedcu
mora e dati spominek, da mu ga bo dovolj za vse ive
dni. Potem pride zopet h gosem, pa jo naj zapro za vse
ive dni!
BESeDA
59
Niko Poivalnik, narodna rtev
G
ospoda Nika Poivalnika poznam osebno, zato ga
z mirno vestjo in s polnim preprianjem lahko kar
najtopleje priporoam kot narodno rtev. Vsem rodo-
ljubnim drutvom in korporacijam, ki jim je dosedaj ne-
dostajalo prilike, da s prenosom kosti ali kakor koli pro-
slave katero koli narodno rtev in tako udejstv in sve-
tu razodeno svoje kremenito in neustraeno miljenje,
evo jim gospoda Nika Poivalnika, narodno rtev, odli-
no, brezhibno, prvovrstno in z vsestranskim jamstvom!
Gospod Niko Poivalnik naj mi oprosti, ali se mi zdi:
ne bi bilo prav zamolati, da je, rekel bi, tudi pesnik.
Tista je njegova:
Lepe ni fare od svete Marjete,
kjer koli je dekle, vsako ima dete.
Ta pesnitev, v svojem bistvu nabone vsebine, ima
jako mnogo kitic, pa e ji gospod Niko Poivalnik kate-
ro doda. Pravi, da ne odneha, dokler ne bo pesniki ob-
delal vsega zbora svetnikov, kar jih je v pratiki. Lep, iz-
podbuden in hvalevreden nart!
BESeDA
60
Sedi gospod Poivalnik zveer pri svoji etrtinki
jako zmeren je gospod, nikdar ne pije ve hkrati kakor
etrtinko kar ga popade pesniki zanos, zgrabi svin-
nik, zgrabi papir, e je zagledala beli dan nova kitica:
Lepe ni fare od svetega Martina,
kjer koli je dekle, vsako ima sina,
ali:
Lepe ni fare od svetega Joba,
kjer koli je dekle, vsako ima poba.
In je jako lepo gledati, kako gladko mu tee vir poezije
izpod parkljev.
Bil pa je gospod Niko Poivalnik njega dni uradnik.
Mislim, da je bil pri vladi: do enajstih je sedel v kavar-
ni, potem je el v pisarno, ob pol ene pa je bil e pri obe-
du in je bil, kakor reeno, jako zmeren gospod, hkrati ni
pil nikdar ve nego etrtinko. Uradne ure od enajstih do
pol ene so imeli njega dni le pri vladi in je bil gospod
Niko Poivalnik jako toen in sem se mu udil: nikdar ni
zakasnil k obedu.
Vendar se je zgodilo, da so ga mladega upokojili; rekli
so, kaj bi z njim, ko jim v uradu dela zgolj napotje.
Torej ako sploh ne bi bil hodil v pisarno, ampak iz ka-
varne naravnost k obedu, ne bi bil v napotje in vse bi
bilo dobro in sijalo bi mu zadovoljstvo vijih in smeja-
BESeDA
61
la se mu kariera. Ali je bil vzoren uradnik, tvrd in neiz-
prosen do sebe, tono izpolnjujo mero svojih stanov-
skih dolnosti pa zato brco in hajdi v pokoj! Stvar se
mi e taas ni videla pravina. Kakna pa je bila stvar
pravzaprav, sem zvedel ele zadnje dni.
Bilo je h koncu meseca, gostilna skoro brez gostov.
Poivalnik mrk in tih. Izpraznila se mu je etrt, izpraz-
nila aa, tedaj se mu je izvil iz prsi globok vzdih: O,
domovina, je dejal, ti si kakor nov korenj: lepa si za
oko, ali prizadeva boleine!
elja me je bila, ga potolaiti. Rad bi mu bil natoil iz
svojega, toda nisem vedel, ali smem.
Rekel sem: Gospod, razumevam vas in utim z vami.
Sramota je za oblast, ki je tako vestno in delovno mo,
kakrna ste vi, pahnila v nezaslueni pokoj!
Pa se je zgodilo, esar nisem bil ni malo priakoval
kot odgovor na svoje tolailne besede.
Sicer tako mirni in ljubeznivi Poivalnik je razjarjen
planil kviku, bliskale so se mu oi, krilile so mu roke in
sikal je vame: Kdo je bil vesten? Kdo je bil delaven?
lovek, vi me alite!
Takega e nisem videl. V razburjenosti mu je prila v
roke moja steklenica in si je napolnil ao. Oprostite,
zmotil sem se! je dejal in zopet sedel.
BESeDA
62
Zamial je, povesil ustnice in priakoval umetnika, da
mu sname bridko masko mrtvakih potez z mukotrpne-
ga lica.
Umetnika ni bilo pa je gospod Poivalnik zopet
oivel. Izpil je in mi ponudil roko: Brez zamere! Blag
ste lovek verjamem, niste imeli namena, da me a-
lite, ko ste mi oitali vestnost in delavnost. Nego vi me
ne poznate, gospodine! Kakor me sploh ne pozna ve-
soljna domovina. O domovina, ti si kakor kipei mot,
slaja si od medu, ali revesa bole po tebi!
Dvignil je ao in bi bil v zbeganosti svoje due pil iz
prazne, da mu nisem v pravi as natoil.
Oprostite! je dejal. Po malem se mu je ublail trp-
ki izraz lica. Gospodine, vedite, zapomnite si in si za-
biite v svoje mogane: jaz nisem bil vesten, jaz nisem
bil delaven!
In je priel pripovedovati in im dalj je pripovedoval,
bolj mu je donel glas, bolj mu je arelo lice. Ni mogel
dovolj ivo poudariti, da ni delal in ni, ko je bil uradnik.
V pisarni, da stoji star divan, ta divan naj se zaslii pod
prisego pa se bo videlo: ne bo se upal potrditi kaj dru-
gega, nego da se on, Niko Poivalnik, ni dotaknil dela,
pa e prav nobenega! Sramota, e bi se ga bil! Za koga,
vpraa, naj bi bil delal, za koga grohot peklenski! To
je tisto!
BESeDA
63
O, saj drugi da so delali! Verjetno ali neverjetno: nale
so se leve, ki so e popoldne epele v uradu od petih do
polsedmih, eden je celo domov jemal spise, osem debe-
lih ur je delal na dan, poturica izdajalska!
On pa ne tako. On, Niko Poivalnik, komaj da je po-
botnico podpisal vsak mesec to je bilo vse delo, kar bi
ga mogli mu oponaati, drugega ni! Izogibal pa se je
dela ne iz lenobe, nego iz rodoljubja.
Zakaj nosil je v slovenskih svojih nedrjih kakor v taj-
nostnem tabernaklju blaeni lik svobode. Verjel je s trd-
nim zaupanjem, da pride dan in nam rei narod izpod
rnoolte tujeve pete. Pa si je iste ohranil roke od c. kr.
rnila in si je isto ohranil zavest.
Zdajci si je natoil sam in me je priel tikati.
Zna, brate, kukavica mi bodi ime, da sem bil vesten
in da sem delal za rnoolto peto! O, ako bi bili vsi z
mano enega srca, enih misli, davno prej bi se bila vojna
konala s porazom c. kr. pete!
No in potem me je c. kr. peta bacnila v pokoj. Dobro
je ukrenila, brate, dobro! Ta njen ukrep je moje mue-
nitvo, pa je moj ponos tudi uradna svedoba z igom
in peatom o mojih zaslugah za zedinjenje.
Prevzele so ga misli, roka s svinnikom mu je zaigra-
la po robu asopisa. Okrepal se je, prizanesljivo se je
smehljal in ital:
BESeDA
64
Lepe ni fare od svetega Jana,
kjer koli je dekle, vsako ima pama.
Potem je nadaljeval svoje pripovedovanje:
Priel je na dan, osvanila nam je zlata svoboda. Joj
meni: poturica z osemurnim delom na dan, z delom iz-
dajalskim za c. kr. rnoolto peto, ta je bil povian ne
na vislice, o ne, nego v peti inovni razred; vse druge
leve so bile poviane v estega! Na Nika Poivalnika,
bojevnika prostovoljca za svobode zlati dan, se ni spom-
nil nikdo, Niko Poivalnik je ostal zanievana in tepta-
na narodna rtev. O domovina, ti si ti si kar koli,
kakor koli! Zmajal je glavo in si zakril oi z roko, da ni
videl, ko sem mu jadniku nasul ao.
Jaz ne vem ni se mi zdelo brez pameti, kar je bil
povedal. Dolgo vrsto let sva si bila znanca; zdaj ko mi je
razodel skrito rano svojega srca, mi je postal prijatelj in
brat.
Vpraal sem ga, ali ne bi mogel kaj storiti zanj ni-
sem brez stikov s asopisjem, morebiti bi se dala stvar
upotiti ...
Mahnil je z roko in se turobno nasmehljal: Jaz sem
in ostanem narodna rtev.
Rekel sem, ba ker se je rtvoval za narod, je narodu
sveta dolnost, da se svoji rtvi izkae hvalenega ...
BESeDA
65
Pil je, pomislil in izjavil, da je skromen lovek in da
mu ni za hrupna slavja. Zato bi hvaleno, toda odlono
odklonil slavnostno prenaanje kosti. Zlasti ko so taka
slavja zdruena s pogubnim troenjem narodne imovi-
ne, kajti jim rada sledi ljudska veselica z vinsko poku-
njo in aljivo loterijo.
Pil je, pomislil in potem izjavil, da bi njegovemu ust-
vovanju bolje ustrezalo, ako bi se irom po mili domo-
vini zbirali prispevki za ustanovo. Ta ustanova bi lahko
za vse vene dni nosila ime Nika Poivalnika ustano-
va svobode. A uprava ustanove in razpolaganje z njo
naj bi se poverila njemu. Zdi se mu, je dejal, da bi bila ta
pot najdostojneja, a tudi za drutvo ali korporacijo. ki
bi se lotila stvari, najastneja.
e me je vpraal, kaj mislim in ali je izkljueno, da bi
pri agraru kaj kanilo zanj, recimo majhna graina z
gozdi in goricami? Oziroma kaj pravim, ali bi se mu ne
dalo izposloviti v nagrado za zasluge kako mesto drav-
nega podtajnika, takega na razpoloenju ...
Odgovoril sem, da ne vem. Odvisna je stvar od stran-
ke, ki bo ba na krmilu.
Izjavil je, da z enako ljubeznijo objema vso irno do-
movino in vse njene stranke, pa e je zastran graine ali
podtajnikega mesta treba, se tudi rad in takoj podpie
za stranko katero koli. Seveda brez prejudica, brez pre-
BESeDA
66
judica ... Toda ta vpraanja, je dejal, da e niso perea,
najprej naj govori narod.
Tako je, najprej naj govori narod!
Narod, pozvan si, torej govori! Svet zre vate.
In bodi omenjeno: drutvo ali korporacija, ki bi se za-
vzela zanj, poastiti jo hoe Niko Poivalnik s pesnitvi-
jo. Bogme, pesnik je po boji volji:
Lepe ni fare od svetega Vida,
kjer koli je dekle, nobeno ni prida.
Lepe ni fare od svete Amalije,
kar je deklet tam, vse so ka hmtadra.
BESeDA
67
Pravniki izlet
N
aroili so mi, da se kot poroevalec udeleim
pravnikega izleta v Celje, kuvert za osebo brez
pijae 30 dinarjev, in je bil izlet jako pouen.
Komaj smo se dobro usedli v vlak, e so prieli z re-
ferati in razpravami.
Bili so zreleji gospodje z resnimi lici in uenimi eli
in se je prvi sluaj, ki je bil predmet razgovoru, nemara
tikal vodnega prava. Nekod na Dolenjskem da so si
zgradili vodovod, in ko so ga sveano izroili javni upo-
rabi, se je slavnosti udeleil tudi upan, ugledna in asti-
ta korenina. Njemu da so natoili iz vodovoda prvo
ao. Dvignil jo je proti soncu in jo pohvalil, da je ista.
Potem je dejal: Kren sem bil z njo, pil je e nisem.
Za hipec da se je pomiljal, pa se je vendar odloil: Naj
bo, vzela me ne bo! In je nastavil ao in jo poasi pre-
vidno nagnil vase. Za en poirek ne prevelik ne premaj-
hen da je v usta vzel nevajene pokunje, splaknil si je z
njo ustno duplino od lica do lica, od usten do grla in si
je v njej okopal jezik. Potem jo je v lepem loku zopet iz-
pljunil, dk! Tako je storil, kakor delajo izkueni veaki,
kadar pokuajo vino. Dk! In bi bil polni curek zadel
BESeDA
68
hlae policaja, da jih ni imel policaj zatlaenih za ko-
renj, kornju pa voda ne koduje od zunaj. In nato je
upan o vodi iz novega vodovoda izrekel tole sodbo:
Gospoda moja, tako se mi zdi, da nima pravega gaj-
sta!
Kako se je stvar z vodo konala v vijih stopnjah, mi
je ostalo nejasno, kajti e se je razvnela med ueno
gospodo ivahna debata, ki pa po mojem preudarku ni
ve spadala v vodno pravo nego prej nasprotno.
Spominjali so se govorniki gospoda, ki da je imel po-
leg etrtinke vina obiajno na mizi tudi slatinsko stekle-
nico in je k vinu pridno pritakal iz slatinke. Tako je u-
val svoj ugled kot zmeren in trezen sodobnik. Ves dol-
gi veer da je izpil le dve etrti in dve slatinki. Toda so
mu nali sled, sneli so mu z lica krinko betija je bil
zmenjen s krmarjem: v slatinki je bilo takisto golo suho
vino! Rekli so, da potemtakem ni uda, ako je ugledni ta
gospod o polnoi skual odklepati hine duri z goreo
cigaro namesto s kljuem, kar da je docela nepripravno
in tudi z moralnega stalia zavrno sredstvo za dosego
namena.
V nadaljnjem razgovoru se je pohvalno poudarjalo
protialkoholno gibanje, ki si polagoma, toda vztrajno
kri pot v im ire plasti naroda. Znailen pojav na tem
podroju da je zlasti govor kmetskega upana, ki je
nael preprosto, pa pravo besedo, da poui in prepria
BESeDA
69
svoje obane: Vina imamo dovolj, ganja imamo do-
volj dobrega, domaega ali ni res, moje: nam ni tre-
ba alkohola! Pro z alkoholom! Taken da je zgleden
glas iz naroda!
Drugo toko sporeda je tvoril pravni sluaj, ki je bil
bolj kazenske narave in bi se zanj morale brigati oblasti,
pozvane v pobijanje draginje, ako naj so kos svojim
vzvienim nalogam. Zanesljiva pria, kremenit zemlje-
radnik iz Krotne vasi na Dolenjskem, da je bil na ljub-
ljanskem velesejmu pa je vrnivi se pod prisego izpove-
dal sledee: Draginja je, draginja! Tako so majhne bile
emlje, tri sem zaeno dal v usta, hardun! pa sem e lah-
ko zavigal.
Grozno! Vpraam, kam plovemo!
Istinitost sluaja je zajamena po osebnosti poroe-
valca.
Temu primeru je bil soroden nadaljnji primer, le da
mu predmet ni bil kruh nego drugo ni manj vano i-
vilo: meso tako reko svinja.
Gnala da sta svinjo kmet in kmetica na semenj, da jo
prodata: spredaj je stopala ena in po malem sipala ko-
ruzo, da je ival raji sledila, zadi je koracal on in je imel
palico. Tako so li in e se je bila vsa druina sreno pri-
bliala sejmiu, kar se ustavi svinja, se ulee sredi pota,
zadovoljno kruli in ne mara naprej. Kakor da bi skleni-
BESeDA
70
la: tukaj postavim svoj otor in bom uivala zaslueni
pokoj!
Pujsa, na, na, na! vabi ena in siplje koruzo.
Pujsa kruli, pujsa noe.
ena se razburja nad moem: Kaj stoji kakor tor!
S palico ji pomagaj naprej!
Ree kmet: Pusti jo, baba, ti ne ve! Svinja je politi!
Po blatu se valja, da bo ve vagala.
Tako gospod poroevalec.
Zoper poroilo ni bilo ugovora. Da po pravici povem,
to me je osupnilo. Edino, kar se je pripomnilo z druge
strani, je bilo, da je nekatera ival res pametna. Na Osoj-
nem brdu npr. da so imeli namesto nikdar sitega organi-
sta izuenega kosa na koru; v kletki da je sedel, minis-
tranti so mu nosili drobnih rvikov, pri mai pa je fa-
ranom vigal Tantum ergo.
e so hoteli prestopiti k tretji toki.
Meni pa se je stvar zdela prevana, da bi li preko nje
na dnevni red, zato sem se oglasil za besedo. Dovolili so
mi jo in govoril sem blizu tako:
Slavna gospoda, sem dejal, ne zamerite mi gostu,
da izrazim svoje skromno miljenje. Ne da bi oporekal
astitim gospodom predgovornikom, ali vest mi ne da
drugae, nego da dam duka svojemu preprianju: kos
in svinja sta dve razlini stvari! Nobene besedice zoper
kosa! Kos je nedolen vigal je v slavo stvamiku in v
BESeDA
71
izpodbudo vernikom in ni bilo ne za ep hudobije v
njegovem namenu in poetju. Svinji pa je bilo srce obr-
njeno na goljufijo: z zvito pretvezo je hotela mesarja pri-
praviti v zmoto, da bi trpel kodo na lastnini ali drugih
pravicah. Varati ga je hotela pri tei. Okodovan pa ne
bi bil samo mesar, okodovan bi bil tudi in ne le tudi,
marve celo zlasti konsument in koda bi bila nepre-
gledna, saj vemo: cene hitro gredo kviku, a poti navz-
dol ne najdejo ve. Jaz mislim, slavna gospoda, sem
dejal, dravno pravdnitvo sprio razloenega poloaja
ne bi smelo kriem drati rok, nego bi moralo po urad-
ni svoji dolnosti brez ozirov na stroke trdo in neiz-
prosno kakor mo jeklen naperiti obtobo zoper svi-
njo.
Predlagal sem v tem smislu resolucijo.
Videl sem: resolucija je bila vsem pogodu. Vendar je
niso dali na glasovanje. Nego, ko se je polegel hrup, so
mi zastavili vpraanje.
Vpraanje me je presenetilo in razburilo. Nisem se bil
nadejal, da imajo na sporedu svojega izleta tudi izpite.
Niti se mi ne zdi obiajno, da se lovek, tako reko gost,
isto nepripravljen in na tee postavi pred izpraevalno
komisijo.
Vpraanje se je glasilo: Odkod nam je sedaj toliko
deja?
BESeDA
72
Utripalo mi je srce, upal sem, da skoro dospemo na
cilj svoje vonje in bi se jim izmuznil. Umikal sem se in
ugovarjal, da vremenoslovje ni moja stroka.
Toda niso odnehali. Dejali so, da je vpraanje uprav-
nopravne narave, silili so vame, in ko so dognali, da ne
znam odgovora in so me osramotili, so odgovorili sami:
Ob lanski sui je bilo, so nai kmetje poslali v Beograd
molbo za de. Po neprestanem vztrajnem prizadevanju
naih veljakov se je slednji reila molba in to ugodno in
ba te dni: evo deja do mile volje!
Tedaj sem od duevnih naporov omedlel in se nisem
zbudil iz nezavesti osemintirideset ur.
Ko sem se zdramil, sem se pouril v hotel in reklami-
ral svoj kuvert, brez pijae 30 dinarjev za osebo.
Rekli so, da je e v pomijah.
Nato sem ga odklonil.
Pouen pa je bil izlet jako.
BESeDA
73
Raki
T
o povest bi moral pravzaprav spisati Hans Heinz
Ewers, toda je dejal, da ne zna dovolj slovenski.
Lahko mu je al, Slovenci ga jako ljubijo, zlasti dame!
Slial sem jo in sem jo deloma sam doivel, ko sem se
vozil iz Zagreba v Ljubljano. Bilo je neki torek popoldne,
mrailo se je in e se ne motim, je prilo tudi. Gotovo je
prilo. Kajti se spominjam: Ko je hotel tisti gospod ne
H. H. E., nego tisti, ki bom o njem pripovedoval na
videmski postaji stopiti v vagon, se je jako trudil, da za-
pre svoj denik. Ni se mu posreilo drugae, nego da ga
je uprl ob tla in da je rokam priskoil na pomo e z
nogo. Nato je poknilo in je bil denik zaprt in ne verja-
mem, da se je dal, kakren je bil, e kdaj odpreti.
Gospod je rekel: Hopla!, pognal se je v vagon, od-
bijalo ga je od ene stene v drugo in ga je zaneslo skozi
odprta vrata v moj oddel. e je sedel na mehkem sedeu
nasproti meni in iz koatega obraza so se mu smejale
prijazne oi. Oitno je bil hvaleen naklonjeni usodi, ki
ga je preko vseh nevarnosti tako udobno pripeljala na
varni sede.
BESeDA
74
Pokimal mi je. Na kolenih je dral obseen karton in
je util vljudno potrebo, da mi razodene, da je v kartonu
grozdje. Opazil sem, da je bil karton brez dna, zato sem
kolikor toliko dvomil o resninosti njegove trditve. Bla-
ten pa je bil od nog do glave. Mogoe mu je prilo kaj
blata tudi notri v usta v votli zob, ves as je tleskal z je-
zikom cv in ck in si prizadeval, da iz zoba iztrebi,
kar ni spadalo vanj.
Drugae je bil prijazen. Povedal je, da prihaja narav-
nost iz vinske gorice, 445 m nad morsko gladino.
Viino sem mu verjel da je bil v vijih poloajih, se
mu je v istini poznalo. Z morsko gladino pa je bilo tako
kakor z grozdjem. Morske gladine mu nisem mogel ver-
jeti, predobro so mi znani ondotni kraji in vem, da ni-
majo v Vidmu in e dale na okrog ni za ep morja na
razpolago, ne njegove gladine. Tudi me je osupnilo, ko
sva privozila na Zidani most, da me je vpraal, ali nisva
na Jesenicah na Jesenicah da toijo ugledno dalma-
tinsko srago. In je napravil zopet ck. Zdi se mi, moj ni
bil vseskozi objektiven. To se mi zdi potrebno pripom-
niti zaradi pravilne ocene njegovega pripovedovanja.
Od tega sopotnika sem torej izvedel na vonji do
Ljubljane sledeo zgodbo.
Rekel je cv da so stopili opoldne po kosilu iz
hie, da si malo prezraijo glave. V bliini da je velik rib-
nik, kuigazda da jih je posadil v oln in jih vozil po rib-
BESeDA
75
niku, zraven so peli Morje adrijansko, in zelenko vina
so tudi imeli s sabo, ako bi kateri omagal.
Pa jim zbudi pozornost sredi precej globokega rib-
nika op rastoe trave, toliko je je bilo, kolikor je velik
navadni kronik. Zaudili so se, kaken je to spak, da
sredi vode rase trava.
Tako je pripovedoval prijazni sopotnik, vmes je delal
cv in ck in vasih mu je uspelo in je naredil tudi
cvut. Nikdar e nisem slial slavca na lastna uesa
te sree dosedaj nisem bil deleen. Pa pa sem bil pred
leti ital slavevo petje popisano v knjigi in mislim, tako
nekako je cvral moj sopotnik na svoj votli zob. Bilo je
precej lepo.
Bohotni op trave iznad vode da je zanimal drubo
v olnu. Kuigazda jih je veslal tja tik do trave, da so jo
lahko dosegli. Jo primejo, jo vleejo rua se giblje. e
jo vleejo vdaje se, dviga se. Obero jo vleejo kviku
pod travo se prikae loveka glava, za glavo rame,
prsi, ves kmetski dedec in ima mrlakar tako teke kor-
nje na nogah, da je pokonci stal v vodi, in je stal e to-
liko asa notri, da mu je trava pognala iz glave. Cvt.
Tako sodim, votli zob mojega sopotnika in pripove-
dovalca je bil posebno umetelno navrtan. Mislim, da je
imel zgoraj luknjo in ob strani tudi kakor pial ali fru-
la. Mislim: Ako bi si mo nabavil e kake tri take zobe,
pa bi z njimi lahko dajal koncerte.
BESeDA
76
Cvt je naredil in naprej pripovedoval udno do-
godivino z mrliem v vodi. Kuigazda da je bil spoznal
deda s koenino na glavi in je dejal: Holaj, to je stari
mlinar! Oni dan se ga je bil preve naehtal, naklestil je
babo in sina, skledo s kao treil na tla, potem ga je
vzela no. Ugibali so, da je el med Hrvate meetarit.
No, zdaj je pa tukaj! In je zaklical: Lojze! Lojze!
Ck in cv. Na pragu mlina da se je pojavil mladi
mlinar, zdrav in krepak deko. Ko je ugledal gospodo v
olnu, je za spoznanje premaknil klobuk.
Lojze, oeta smo nali v vodi! je vpil kuigazda in
je veslal h kraju. Mrlia smo bili gorenjo polovico poteg-
nili v oln, noge so mu visele v vodo.
Lojze je prihajal poasi blie, roke je dral na hrb-
tu. Priakal nas je na bregu, usta je nabral za pljunek,
toda pljunil ni. Ogledal si je oeta in mu je polagoma
raslo zanimanje za rajnega roditelja. Sklonil se je ezenj
in mole priel pobirati rake. Drali so se rajnika izred-
no lepi raki, po trideset centimetrov so merili in ve.
Izstopili so vsi iz olna ck in cv in kuigaz-
da je rekel: Lojze, teh rakov menda vendar ne bo na-
zaj pometal v ribnik!
Nak! je dejal Lojze. Prodal jih bom.
In jih je nabral za polno cajno.
Potem je skoil v oln, pljunil v roke in z oetom
odrinil od kraja.
BESeDA
77
Hoj! je dejal kuigazda, kam pa, kam?
Ck in cv Je odgovoril Lojze: Naj stari e lovi
rake! In ga je na kornje zopet postavil v vodo.
Ljubljana! Vsi izstopite! je zaklical sprevodnik. So-
potnik se je cv in cki in cvt prijazno poslo-
vil.
Tisti hip sem se domislil: Kaj, e mu je bil v zobu ostal
konek onih rakov mlinarjevih? ...
BESeDA
78
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-225-4

Dvanajst Kratkocasnih Zgodbic - Fran Milcinski

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Dvanajst Kratkocasnih Zgodbic - Fran Milcinski

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

BESeDA

DVANAJST KRATKOASNIH ZGODBIC

e isti dan so ga imeli, prijeli so ga, ko je pri zlatarju

You might also like