Domača naloga, 31. 3.

2020, rešitve

1. Za DB smo obravnavali vsaj dva romana s sintetično in analitično zgodbo. Navedi naslova.
Določi sintetično in analitično zgodbo pri obeh. (Opozarjam tudi na natančno branje
navodil.)

Dodajam pojasnilo za vse, čeprav sem to pojasnila že marsikomu od vas v e-mailu.

Nekateri ste namreč drugače razumeli navodilo: navesti ste morali romana, v katerih sta obe zgodbi, ne ena ali
druga. Tudi pri zgradbi romana v razlagi je to pojasnjeno.
Običajno imajo romani sintetično zgodbo ali zgradbo, ki teče kronološko od začetka do
konca. Če pa ima obe, je tudi analitična pomembna za razplet sintetične oz. nanjo skoraj
usodno vpliva. In taki sta obe analitični zgodbi pri Desetem bratu in Visoški kroniki:
Deseti brat; analitična > zgodba o Martinku, dr. Kavesu, Majdaleni Strugovi, sintetična >
zgodba Lovreta Kvasa in Manice, dogajanje na gradu in okolici. V Visoški kroniki je analitična
zgodba o temačni, zločinski preteklosti Polikarpa Khallana, sintetična > Izidorjeva življenjska
zgodba. Obe zgodbi se preletata.

2. Dopolni tabelo z manjkajočimi podatki o pripovedovalcu (avtorju).

Vrsta
Značilnosti
pripovedovalca
dogodki
vsevedni ali Ima pregled nad vsemi , o osebah ve vse. Dogajanje
avktorialni komentarji
spremlja s .
Pripoveduje o dogodkih tako, kot jih doživlja ena od
lit. oseb
personalni .
Govori le o tistem, kar vidi, sliši, doživlja oseba.
avtorski Enačimo ga z realnim piscem besedila.
izmišljen
Pripovedovalec je , zgodbe ne pripoveduje
fiktivni
avtor
, ampak nekdo drug.

3. Poišči dva "vsiljivca", ki ne sodita v epiko.

ep, roman, sonet, povest, črtica, basen, novela, himna, pripovedka, pravljica, legenda

4. Ponovite značilnosti romana, novele, značajevke in črtice. Pojasnite razlike med njimi.

Ob zapiskih ste lahko povzeli vse značilnosti in razlike med njimi. Ta naloga je bila
namenjena utrjevanju razložene snovi. Po obsegu so že zdaj razvrščene od najdaljšega do
najkrajšega proznega besedila. Razlikujejo se tudi v obliki: roman ima poglavja, krajše oblike
jih nimajo. V vsebini: razvoj osebe v romanu od rojstva do smrti, pri noveli, značajevki in
črtici pa je v središču en dogodek, pri črtici celo samo pripetljaj, krajši od dogodka itd.