Boban HUSENOVSKI, arheolog

N.U. Muzej, Gevgelija

BRONZENATA AUTEPSA OD GEVGELIJA

Mestopolo`bata na op{tinata i gradot Gevgelija, vo zavisnost od istoriskiot,

politi~kiot i kulturniot kontekst vo bliskoto i dale~noto minato, imala
kontinurano vlijanie na nejziniot razvoj. Konstantata na napredokot i egzis-
tencijata na naselenieto, od praistorijata do denes, pretstavuva nejzinata
strate{ka geografska i klimatska mikro-lokacija. Nezaobikolen paten reper
vo odnos na glavnata transverzala Sever-Jug, po te~enieto na rekata Vardar i
Ju`na Morava. Ovoj permanentno aktuelen koridor so protok na idei, materi-
jalni dobra i raznovidni op{testvenite manifestacii, koj dopirale od Istok
i Jug so disperzija i povratni efekti do Severot, se ~uvstuva i vo `ivotot na
dene{na Gevgelija.
Bez isklu~ok, zna~ajot na Gevgelija vo zavisnost od spomenatiot kompleksen
istorisko-kulturen baga`, eksponiran vo forma na neolitska naselba, pajonski
grad ili nekropola, staromakedonsko ili rimsko trgovsko i zanaet~isko sre-
di{te, vizantiski ili osmanliski geografski punkt, imal mo`nost vo odrede-
na forma i sodr`ina, vo aktuelniot mig da ni ja prenese natalo`enata infor-
macija.
Celiot toj civilizaciski pe~at, denes preto~en vo stotici arheolo{ki loka-
liteti so izvonredno brojna i zna~ajna materijalna sodr`ina se predmet na is-
tra`uvawe, prou~uvawe i rekonstrukcija na ova dokumentirano minato.
Metodologijata i itinerariumot kon ova cel, ima dve transverzali.
Prvata e verifikuvanata pravna za{tita i procedura koja se vodi niz nad-
le`nite institucii na kulturata, muzeite i zavodite, a
Vtorata koja egzistira vo ramkite na nedozvolenoto iskopuvawe i trgovija so
kulturnoto nasledstvo vo arealot na op{tina Gevgelija, odnosno Republika
Makedonija.
Denes, akcentot go stavame na vtorata to~ka, koja pokraj uni{tuvaweto na
materijalnite fakti, bez razlika dali tie se dvi`ni ili ne, treba da go
opservirame kako problem, koj zna~i trajno i celosno gubewe na nau~nite
podatoci za dadeniot eksponat, epoha ili kultura. Dislociraweto na
predmetot od negoviot arheolo{ki, istoriski ili kulturen kontekst, zna~i
skrnavewe i na nau~nata misla i bazata na podatoci na kulturnoto nasledstvo
na eden grad, region ili dr`ava.
Vo regionot na geveglisko-valandovskata kulturna grupa vo ramki na `elez-
noto vreme, odnosno vo istite granici na anti~kata Amfaksitida ili linijata
na razgrani~uvawe na (II i III-ta) merida vo ramki na I-ta rimska provincija
Makedonija, otkrieni se i istra`eni pove}e zna~ajni praistoriski i anti~ki
punktovi. Megu poistaknatite se Isar-Marvinci, Lisi~in Dol, Gradi{or-Mra-
mor, Glos-Gr~i{te, Bi{ov Javor, Vardarski Rid, Suva Reka, Milci, Kofilak,
Bolovan-Bogdanci, Manastir-Nov Dojran i dr.
 Regionalna sredba Prevencija od nelegalna trgovija i drugi protivpravni dejstvija so kulturni dobra
_____________________________________________________________________________

Site ovie navedeni spomenici, pokraj odredeniot stepen na istra`enost od

strana na verifikuvani istra`uva~i i nadle`ni institucii, isto taka se per-
manentna cel na uni{tuvawe, prisvojuvawe i nedozvolena trgovija so dvi`niot
del na nasledstvoto.
Dinamikata i obemot na ova planirano i sistematsko uni{tuvawe na kulturno-
to tkivo vo regionot na Gevgelija, daleku e povisoka od realizirani proekti na
godi{no nivo, realizirani od nadle`nata ustanova Muzej - Gevgelija i drugite
istorodni institucii od dr`avata. Statusot koj go imaat ustanovite za istra-
`uvawe i za{tita na kulturnoto nasledstvo vo ramki na dr`avata, momentalno
e nesoodveten vo delot na kadrovskata ekipiranost, sredstvata za osnovana
funkcija i posebno niskata finsniska poddr{ka na kompleksni proekti od
sferata na istra`uvaweto i neposrednata za{tita.
Kako informacija bi gi spomenal lokalitetite Isar-Marvinci, Dedeli, Kara-
ku{, Milci i Bolovan, kako najtipi~ni pretstavnici na lepezata lokaliteti
koi se pod postojan napad na organiziranite grupi za nelegalno iskopuvawe i
trgovija so antikviteti.
[tetata koja vo zadnite desetina godini im e nanesena, neprocenliva e, posma-
trano od materijalen, nau~en i nacionalen aspekt. Zagubite vo delot na nauka-
ta se nenadomestlivi, bidej}i se raboti za uni{tuvawe, odnosno totalno bri-
{ewe na delovi od kulturnite manifestaci, grobni obi~a i rituali, arhitek-
tonski objekti, elementi i plastika, koja vsu{nost e segment na duhovnata li~-
na karta na edna etni~ka grupa, narod, dr`ava ili istorska epoha.
Vkupniot civilizaciski beleg koj vo sebe go nosi regionot na Gevgelija, Valan-
dovo, Dojran i Bogdanci, ve}e ima tolkavi praznini, pri {to stratigrafijata
na kulturnite ostatoci i hronolo{kata ramka, pomegu 5 milenium pred n.e. i 10
vek n.e. e seriozno isprekinata.
Tendencijata kon natamo{no uni{tuvawe i vo ovoj moment e pove}e od aktu-
elna.
Prevencijata koja se vr{i vo sorabotka pomegu MVR i ministertvoto za kul-
tura, odnosno UZKN i nadle`nite muzejski i zavodski ustanovi zasega e
edinstveniot organiziran odbramben mehanizam koj deluva vo kontinuitet. Vo
zavisnost od tehni~kite, kadrovskite i pred se materijalnite mo`nosti, ovoj
sistem za prevencija i za{tita vo grancite na gevgelisko-valandovskiot region
ima zabele`ano konkretni rezultati.
Navistina impozanten broj na prisvoeni predmeti, otkrieni i podgotveni za
proda`ba, bea spaseni tokmu od spomenatite nadle`ni slu`bi. Celiot ovoj
fond od pribli`no 400-tini predmeti, koj ve}e ne pretstavuva predmet na sud-
ska observacija, se naoga vo korpusot na arheolo{kata zbirka na Muzejot vo
Gevgelija.
Dolgogodi{nata plodna sorabotka ja zbogati zbirkata na Muzej-Gevgelija, i so
vistinski muzejski rariteti.
Eden takov, koj mo`e da gi ponese site epiteti, a voedno da pretstavuva i spo-
menik na kultura od najvisoka 0 kategorija e bronzenata autepsa od Gevgelija.
Toj eksponat be{e pretstaven na doma{en i megunaroden plan, so negova pre-
zentacija na XVIII-tiot Simpozium na MAND odr`an vo Gevgelija vo 2004 god., a
vo Bukure{t vo 2003 god., na Svetskiot kongres na Anti~ka bronza, vo kontekst

Izgotveno od UZKN 2
 Regionalna sredba Prevencija od nelegalna trgovija i drugi protivpravni dejstvija so kulturni dobra
_____________________________________________________________________________

na negoviot zna~aj i aktuelnost, vleguva i negovata dene{na prezentacija,

posmatrana od u{te eden aspekt.
Sadot e edinstven od ovoj vid pronajden na Balkanskiot Poluostrov. Se ra-
boti za sad so viso~ina od 40 sm., sostaven od 5 integralni elementi.
Strukturata na sadot zboruva za negovata funkcija. Toa e sad poznat pod
imeto - Autepsa ili sad za zagrevawe na te~nosti - samovar. Vo stomakot
na sadot preku otvorot se staval `ar, koj ja zatopluval te~nosta koja se
nao|a vo gorniot sad - rezervoar. Podgotvenata te~nost, najverojatno zbo-
gatena so nekakva supstanca, mo`ela da poslu`i vo medicinski ili ko-
zmeti~ki celi.
Na samiot sad se naoga bronzena ra~ka, koja vo ovoj slu~aj, sekundarno e upo-
trebena od bronzena amfora, sad ~esto prisuten vo bronzenata produkcija
na rimski luksuzni sadovi. Dragoceniot umetni~ki i zanaet~iski moment,
koj go otkriva majstorstvoto na rimskata toreutika, za~uvan na ra~kata
so pretstava na Sirena, go nad`iveal originalniot sad i ja prodol`il
funkcijata na sekundarno pozicija.
Ovoj tip na sadovi, ~ie datirawe treba da se bara vo III vek n.e., ima analo-
gija so otkrienata utepsa vo kompletot vo Avgusta Raurika (Kaiserau-
gust, Aaragau) i na eden mozaik vo Pompeja. Normalno datacijata na ra~ka-
ta treba da bide pomesetna najmalku eden vek porano.
Ovie isklu~itelni predmeti pretstavuvaat izvori na kompleksni infor-
macii i davaat mo`nosti za otkrivawe na razli~ni aspekti od sekojdnev-
niot `ivot vo Rimsko vreme,produkcijata na bronza, religijata i veruva-
wata. Gri`ata za niv ni ovozmo`uva i da u`ivame vo niv kako umetni~ki
dela.
Ovoj pozitiven primer na planirawe i deluvawe na nadle`nite slu`bi za pre-
vencija i gonewe na storiteli na ovoj vid kriminalni aktivnosti, dade nese-
kojdneven materijalen i kulturen beleg na postojnata arheolo{ka postavka na
Muzejot vo Gevgelija, odnosno korpusot na kulturnoto nasledstvo na Republika
Makedonija.
I vo ovaa prilika, vo ime na vrabotenite na N.U. Muzej Gevgelija i vo moe li~no
ime, sakam da se zablagodaram na MVR, na UVR - Gevgelija, so poseben akcent na
moite kolegi, g-din Jovan Ristov, direktorot na toga{niot RZZSK i g-din Il~o
Boj~evski, glavniot inspektor za za{tita na kulturnoto nasledstvo, koi ovoj
nesekojdneven kulturen beleg na na{eto minato, go spasija i vratija - doma
(N.U.Muzej - Gevgelija).

Ohrid, 17.03.2006

Izgotveno od UZKN 3