UNIVERZA V LJUBLJANI

FILOZOFSKA FAKULTETA

ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO

ROKODELSTVO NA SLOVENSKEM:

Primer kamnoseštva

Refleksija

KLJUČNE BESEDE (5 ključnih besed): Rokodelstvo, kamnoseštvo, ročne obrti, šiviljstvo,

tradicionalnost obrti

Ime in priimek študenta_ke: Loti Košir

Predmet: Etnologija Slovenije 2 – vaje

Mentorica: asist. Veronika Zavratnik

Študijsko leto: 2021/2022

Ljubljana, 2. 9. 2022
KAZALO:

1. UVOD
2. JEDRO
2.1. POMEN KAMNA VČASIH: VAS PLISKOVICA
2.2. POMEN KAMNA DANES
2.3. PRENAŠANJE ZNANJ: VIŠJA STROKOVNA ŠOLA SEŽANA
3. ROKODELSTVO ONKRAJ KRAŠKEGA KAMNA
4. PROBLEMI IN IZZIVI ROKODELCEV
5. BIBLIOGRAFIJA
6. SEZNAM FOTOGRAFIJ
7. SEZNAM AVDIO GRADIV
8. SOLGASJE SOGOVORNICE

2
 1. UVOD

Namen te raziskave je predstaviti rokodelstvo v Sloveniji. Raziskovali smo predvsem

rokodelce, njihovo zgodovino ter tako zmage kot ovire s katerimi so se soočali v času svoje
kariere. To nam je pustilo približno sliko, kakšno veljavo ima danes rokodelstvo v Sloveniji
in predvsem ali imajo njihovi izdelki funkcijsko ali estetsko vrednost. V refleksiji bom
obravnavala razlike med pomenom kamna na Krasu nekoč in danes ter te dve plati povezala z
izzivi s katerimi se soočajo rokodelci in obrtniki. Dotaknila se bom še pomena prenašanja
znanj in veščin stroke, vse skupaj pa povezala s pogovorom s Tatjano Gabrovec, ki je šivilja
že 36 let.

Domača obrt se je v Sloveniji začela oblikovati v drugi polovici 19. stoletja. Ta pojem danes
opredeljuje predvsem storitve in izdelke, opravljene, kar pri obrtnikih doma. V veliki meri se
te vežejo na podeželje in tradicijo. Ko zraven pripenjamo pojem tradicija je to lahko dvorezen
meč. Tradicionalna obrt lahko postane iz mnogih vidikov bolj cenjena, saj predstavlja
materialno zgodovino kraja, po drugi strani pa zavrača razvoj obrti, zato na te dejavnosti ne
smemo gledati, kot na v devetdesetih letih označeno »nekakšno muzejsko posnemanje
dediščine« (Bogataj 1989: 3). Ker sta se obrt in rokodelstvo razvijala največ na podeželju, so
bila dejavnosti v veliki meri povezane s kmetijstvom in kmetijskimi potrebami. Po letu 1950
obrt postane »postranski poklic« (Bogataj 1989: 5), po letu 1979 pa jo poimenujejo kot
izdelovanje po tradicionalnih postopkih, ki so vezani na določeno »etnografsko območje«
(Bogataj 1989: 5). Problem v vseh teh poimenovanjih in opredelitvah je, da se obrt in
rokodelstvo obravnavata, kot stalnice, saj se te venomer spreminjajo. So zelo slikovit primer,
ki kaže na »dinamičen razvojni proces« nekega naroda (Bogataj 1989: 6).

Nastanili smo se v enem od mnogih osrčij kraške obrtne in rokodelske zgodovine. Vas
Pliskovica je naselje v občini Sežana z nekaj 100 hišami in cca. 220 prebivalci. V njej že
dolga leta živijo izkušeni kamnoseki, eden od katerih nas je sprejel v svojo staro kraško
domačijo, preurejeno v Mladinski hotel (Hostel Kras 2010). Jernej Bortolato je izkušeni
kamnosek že od leta 1999. Ima certifikat ART&CRAFT, prav tako pa tudi naziv
Kamnoseškega Mojstra (Bortolato 2022). Njegov glaven medij izdelovanja je seveda Kraški
kamen, večkrat pa pri ustvarjanju »izhaja iz tradicionalnih oblik in iz funkcionalnosti. Veliko
mu pomeni, da predmeti pri lastniku zaživijo z uporabno, ne zgolj z okrasno vrednostjo«
(Bortolato 2022). Poleg tega Jernej prek kamnoseških delavnic in drugih projektov predaja
znanje tako zainteresiranim kot študentom višje strokovne šole Sežana (Bortolato 2022).

3
 2. JEDRO
2.1. POMEN KAMNA VČASIH: VAS PLISKOVICA

Surova kraška pokrajina je skozi zgodovino prisilila prebivalce, da so posegli po naravnih

surovinah in postali inovativni z materiali, ki so jih imeli pri roki (Fakin Bajec 2015: 13).
Kamen je bil že skozi zgodovino zelo zakoreninjen in skoraj ključen za življenja Kraševcev
(Fakin Bajec 2015: 13). Nerodovitna in kamnita kraška zemlja ni prinesla veliko zaslužka s
kmetijstvom, zato so ljudje posegli po delih v kamnolomu, ali pa so na kak drugačen način
obdelovali kamen (Fakin Bajec 2015: 14).

Hostel v katerem smo bivali ima vse elemente kraške hiše. Tradicionalno zidana okna,
kamniti dodatki kot so ognjišče in ganki, streha krita s skrlami in majhno zaprto obzidano
dvorišče. Tako kot včasih, se tudi ta zgradba veže na sosednjo, kar je še ena tradicionalna
značilnost. Sprva so bile kraške strehe krite s slamo, kasneje pa s kamnitimi skrlami, okna pa
so bila majhna in večinoma vsa standardne velikosti (Jernej Bortolato, pogovor, 19. 3. 2022).
Najbolj prepoznaven in zagotovo najbolj historičen aspekt oblikovanja kamna so bili
ohranjeni kamniti portali. Kot pravi Jernej je bilo »vse narejeno z nekim namenom« (Jernej
Bortolato, pogovor, 19. 3. 2022). Portali so predstavljali prestiž domačije, hkrati pa so
olajševali prehod vozov in živine. Ker je kraški kamen mehak in se ga da lažje oblikovati, je
nastajalo veliko polkrožnih in tudi košarastih portalov. Premožnejši ljudje so si po navadi
lastili okrašene portale, najpogosteje so bili vklesani vzorci cvetja (več cvetja oz. listov je
predstavljalo bolj razširjeno družino). Še ena taka znamenitost so v Pliskovici vodnjaki. Ker v
kraju ni bilo rek in potokov, so se prebivalci oskrbovali z deževnico. Tako je skoraj vsaka
hiša imela svoj vodnjak. Če si danes na območju zaželimo lastniniti hišo, ki je spomeniško
zaščitena, se moramo držati pravil tradicionalne gradnje (Jernej Bortolato, pogovor, 19. 3.
2022). Kraševce je spet začela zanimati kraška arhitektura, ker so priseljenci začeli kupovati
hiše po Krasu. Ko so začeli obnavljati hiše so iskali elemente (stara kraška korita, ki so jih
Kraševci metali stran) in ponujali zato denar. Po drugi svetovni vojni so Kraševci namreč
videli kamen kot simbol revščine, saj je zaradi prihoda novih, lažje obvladljivih materialov ta
začel izgubljati veljavo, izdelki rokodelcev pa so izgubili vrednost (Fakin Bajec 2015: 16).
Kmalu je bilo razvidno, da se hišo da obnoviti s ključnimi tradicionalnimi elementi. S tem pa
se premakne misel v Kraševcih (Jernej Bortolato, pogovor, 19. 3. 2022). Podobno kot izguba
vrednosti kamna je zaradi novejših in cenejših vrednosti materialov prišlo do izgube
vrednosti v šiviljskih storitvah. V smislu šiviljskih popravil, pa se je povpraševanje le še

4
povečalo, saj so bila industrijsko narejena oblačila bolj potrebna popravil (Tatjana Gabrovec,
pogovor, 31. 8. 2022).

Naše potovanje skozi zgodovino Krasa in njegov odnos s kamnom je naslikal tudi voden
ogled po Pliskini poti. To je »kraška učna pot« (RD Pliska), kjer se obiskovalec spozna s
kraško pokrajino in kako je ta vplivala na tamkajšnje prebivalce. Izvemo veliko o zgodovini
življenja na tem območju in povezujemo razni razne kamnite zgradbe in objekte s
funkcionalnostjo (stari vodnjaki), dekorativnostjo (kamniti okraski in dodatki na hišah), in
tradicionalnostjo (suhozidna gradnja). Problem v življenju Kraševcev je bila dolga leta oskrba
z vodo. Vodovod so dobili šele leta 1950, zato so stari na preteklost spominjajoči vodnjaki
zelo pomembni v tem okolju. (Jernej Bortolato, pogovor, 19. 3. 2022) Poleg arhitekture in
zgodovine gradnje same vasi nas je vodnik popeljal še skozi gozd in naravo, kjer smo lahko
iz prve roke opazovali primerke iznajdljivosti, ko pride do uporabe kamna. Še skoraj povsod
ohranjeni primerki suhozidnih zidov so nas spremljali skozi celotno pot.

2.2. POMEN KAMNA DANES

Po osamosvojitvi države je politična oblasta zahteval novo identifikacijo Slovenije. Kot nova
samostojna država so morali pridobiti novo veljavo in prepoznavnost v svetu. Nova
nacionalna identiteta je prinesla ponovno zanimanje za prakse in znanja značilne za slovenijo.
Eden od teh pa je bil zagotovo Kras in njegovo kamnoseštvo (Fakin Bajec 2015: 21).

Aspekt estetske vrednosti in kontinuitete kamna, ki smo ga spoznali je bil Mitski park v
Rodiku. Poleg le vizualne privlačnosti je cilj tega projekta tudi »aktivno ohranjanje in
valoriziranje kulturne dediščine mitološke pokrajine v luči trajnostnega turizma« (Mitski park
2022).

2.3. PRENAŠANJE ZNANJ: VIŠJA STROKOVNA ŠOLA SEŽANA

V Sežani v okviru Šolskega centra Srečka Kosovela deluje Višja strokovna šola. Je edini
študijski program v Sloveniji, ki ponuja študijski program kamnoseštva, Oblikovanje
predmetov – modul Kamen. Poleg tega programa je na voljo tudi program Fotografija (Višja
strokovna šola 2022).

Študij poteka predvsem v delavnicah in na terenu, študentje so poleg tega udeleženi v mnogih
drugih projektih. Pri financiranju jim pomagata lokalna občina (materiali) in ministrstvo
(izvedbe projektov). Na oddelku se ne osredotočajo na ponavljanje preteklosti ampak njeno
modernizacijo (Jelena Uršič, pogovor, 18. 3. 2022).

5
Velik fokus postavljajo na ohranjanje kulturne dediščine in tradicionalnih znanj. S tem
namenom izvajajo delavnico suhozidne gradnje, s katerim se lokalno prebivalstvo in
skupnosti izobrazijo o določenih popravilih, s katerimi lahko posegajo v lokalnem okolju.
Zavedajo se, da take stare veščine izginjajo in, da se znanja pozabljajo (Jelena Uršič,
pogovor, 18. 3. 2022). Kras kot turistična oz. kulturna enota pa mora ohranjati svoje
značilnosti, to pa se po mnenju ravnateljice šole ukvarja z znanji in starimi veščinami. Poleg
pozivanja posameznih lokalnih prebivalcev, so v ta projekt vključili tudi krajevne skupnosti.
S tem so omogočili ne le prenos znanj, ampak tudi povezovanje krajanov med sabo; njihova
izkušnja pa je bila zato bistveno bolj pristna. Kras obkroža veliko dobrih rokodelcev, a veščin
in starih znanj ni več oziroma izginjajo (Jelena Uršič, pogovor, 18. 3. 2022).

Na oddelku poleg teoretičnega znanja in moderniziranih pristopov učenja prisegajo tudi na

veščine, ki jih študentje lahko usvojijo le prek izkušenj -- modernizirana gradnja je lahko
obvladljiva le, če se študenti prvo poznajo z dediščinskimi znanji. Večina študentov
univerzitetno nadgradi svoje znanje z nekim umetniškim pridihom, zato se na oddelku trudijo
se biti čim bolj inovativni.

Študijski program strmi k izdelovanju kamnitih izdelkov z uporabo sodobnih naprav in

orodij; delo je tako lažje, s tem pa tak pristop seveda dobrodošel. Kljub temu pa Jelena Uršič
poudarja, da sta prvi orodji s katerimi se spoznajo študenti vedno »dleto in špica« (Jelena
Uršič, pogovor, 18. 3. 2022). To v svoji stroki zagovarja tudi šivilja Tatjana Gabrovec, ki
kljub vsakodnevni uporabi šivalnega stroja trdi, da roboti in stroji nikoli ne bodo mogli
nadomestiti človeških rok (Jelena Uršič, pogovor, 18. 3. 2022). »Tehnologija, ki nam olajša
delo ni napačna, če izdelovalec razume filozofijo, ki se skriva za tem« (Jelena Uršič,
pogovor, 18. 3. 2022). Predstavijo kako se orodja na kamnu obnašajo, pomembno je, da se
orodje zna uporabit. Vsi njihovi izdelki so uporabni in brezčasni. Vsi pa imajo tudi nek svoj
namen, zelo malo je dekorativnih elementov (Jelena Uršič, pogovor, 18. 3. 2022).

Vsa ta dejstva, ki jih je omenila ravnateljica šole, se v praksi pokažejo ob opazovanju

rokodelca na šoli, z večletnimi izkušnjami. V njegovem načinu razlage se je videlo, da taka
znanja, izkušnje in veščine prinesejo veliko več kot strokovna izobrazba. V delavnici je bilo
videti, da se mladi po njem zgledujejo in ga imajo za vzor. Čeprav je gospod neprofesionalen
kamnosek se vidi, da ve kaj počne in da zna predajati svoje znanje.

6
Enake izkušnje s šolanjem pa ni pridobila moja sogovornica. Kljub končani 3-letni šiviljski
šoli v Kranju pove, da se je prakse naučila šele z delom in zaposlitvijo pri različnih obrtnikih.
Sama je mnenja, da je na obrtniških šolah premalo prakse (Tatjana Gabrovec, 31. 8. 2022).

3. ROKODELSTVO ONKRAJ KRAŠKEGA KAMNA

O sogovornici, ki v središči Ljubljane vodi majhno šiviljsko popravljalnico sem v

refleksiji že omenila. Za razliko od kraških znanj o kamnoseštvu in strahu pred izginotjem
znanj je sama mnenja, da njena stroka ne bo zatonila v pozabo. Presenetilo me je ko je
poudarila, da ima zaradi uvedbe novih in cenejših materialov na tržišče sedaj le še več
dela. Ko to primerjamo s kamnoseško zgodovino se morda zdi nekoliko nesmiselno,
vendar, ko pa to pogledamo z vidika šiviljstva pa lahko opazimo, da se dokaj smiselno
povezuje s Tatjaninimi trditvami. S tem, ko na tržišče prihajajo cenejši materiali in
oblačila narejena v tovarnah, ki niso narejena po meri ljudi bo šivilja imela le še več dela
s popravili. Tako kot mnogim na Krasu je ji zdi, da ljudje, čeprav zalo počasi, začenjajo
ceniti ročna dela in so zanje pripravljeni odšteti več denarja. Je mnenja, da nas čaka še
veliko dela v smislu zavedanja, kako kvalitetnejša so ročna dela, vendar počasi prihajamo
tja. Sama je venomer ponavljala, da je njeno življenjsko vodilo ustvarjanje kvalitetnih
izdelkov in nudenje ustreznih in kakovostnih šiviljskih storitev.

4. IZZIVI OBRTNIKOV IN ROKODELCEV

Ko na obrtnike pogledamo iz ptičje perspektive opazimo, da njihovo delo še zdaleč ni

enostavno. Soočajo se z mnogimi izzivi in preprekami, ki jih prinese čas, venomer pa se
trudijo ustreči željam potrošnikov. Nekaterim je glavni cilj njihovega dela, da so njihovi
izdelki kvalitetni in dobro narejeni v poplavi slabih izdelkov (Tatjana Gabrovec, pogovor,
31. 8. 2022), spet drugim pa ohranjanje starih znanj in veščin ter prenašanje znanj (Jernej
Bortolato, pogovor, 19. 3. 2022). Prav med opazovanjem vseh pa se pokaže, da svoje delo
opravljajo s srcem in z določenim namenom. Pa naj bo to namen kontinuitete obrti,
prenašanja znanj in tradicije ali zagotavljanja kvalitete. Tako kot v rokodelcih, tako tudi v
njihovih izdelkih je moč videti, kako precizno je delo narejeno in da človeških rok
(upajmo, da) stroji in tovarne nikoli ne bodo zamenjale. Težava pa se vseeno pojavi, ko je
s izdelovanjem rokodelskih dobrin potrebno služiti vsakdanji kruh. V številu produktov
tako tovarniška proizvodnja prekaša vsakega rokodelca. Zato je na potrošnikih, da v
rokodelskih izdelkih prepoznajo kvaliteto in znanje vloženo v izdelek.

7
 5. BIBLIOGRAFIJA

Bogataj, Janez
1989 Domače obrti na Slovenskem. Ljubljana: DZS

Bortolato

2022 'Predstavitev: Kamnosek Jernej Bortolato.' Spletni vir:

<https://www.bortolato.si/predstavitev.html>, 2. 9. 2022.

Fakin Bajec, Jasna

2015 ' Interpretations of stone in the Karst yesterday, today and tomorrow. ' V:
Stone narratives: Heritage. Mobility, performance. Hrobat Virloget, Irena
Weber. Daša Fabjan idr., ur. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Str. 13
—27.
Hostel Kras
2010 'Mladinski hotel Pliskovica.' Spletni vir:

<https://www.hostelkras.com/index.php/sl/hostel>, 2. 9. 2022.

Mitski park

2022 '(D)oživite mitsko krajino.' Spletni vir: < https://mitski-park.eu/sl/>, 29. 8.

2022.

Razvojno društvo Pliska

2022 'Po poti ovčke Pliske (voden ogled učne poti).' Spletni vir:
<https://www.pliskovica.si/turisti268no-vodenje.html>, 29. 8. 2022.

Šolski center Sreška Kosovela Sešana: Višja strokovna šola

2022 'Oblikovanje kamna.' Spletni vir: <https://www.vss-sezana.si/?page_id=58>,

31. 8. 2022.

8
6. SEZNAM FOTOGRAFIJ
a. Naslov fotografije: Delavnica v Višji šoli kamnoseštva
Avtorica: Loti Košir
Kraj: Sežana
Datum: 18. 3. 2022

b. Naslov fotografije: Kamnolom Lipca 1

Avtorica: Loti Košir
Kraj: Sežana
Datum: 18. 3. 2022

c. Naslov fotografije: Polkrožni kamniti portal

Avtorica: Loti Košir
Kraj: Pliskovica
Datum: 19. 3. 2022
d. Naslov fotografije: Delovno mesto sogovornice
Avtorica: Loti Košir
Kraj: Ljubljana
Datum: 31. 8. 2022
e. Naslov fotografije: Šiviljski materiali
Avtorica: Loti Košir
Kraj: Ljubljana
Datum: 31. 8. 2022

7. SEZNAM AVDIO GRADIV

Tatjana Gabrovec, Ljubljana, 31. 8. 2022

9
8. SOGLASJE SOGOVORNICE

10