Dragisa Zdravkovski - среден неолит во горновардарскиот регион PDF

SREDEN NEOLIT VO GORNOVARDARSKIOT REGION
-Procut na neolitskata kultura
Voved
V
o praistoriskata arheologija na Balkanot terminot
"sreden neolit" se odnesuva za vtorata i tretata faza
na Balkansko-anadolskiot kulturen kompleks na
raniot neolit.Toa e vreme na razvieniot neolit, period na
intenziven procut na zemjodelskata civilizacija.Rezultat na
maksimalnoto iskoristuvawe na usvoenite proizvodni i
kulturni vrednosti od raniot neolit e intenzivniot ìvot
konstatiran sekade na Balkanot.Ova pred se se odnesuva na
kultiviraweto na ìtarici triticum monococcum, triticum dicoccum,
hordeum vulgare i domestikacija na kozata,ovcata, sviwata i
govedoto. Na kulturen plan toga{ e voveden sosema nov vid
materijal, nepostoe~ki vo prirodata - keramikata. Kerami~kata
produkcija na sadovi, umetni~ki i kultni predmeti e intenzivna
i za~uduva~ka.
Vo literaturata ovoj period nekoi avtori (M.Gara-
{anin) go prenesuvaat direktno vo neolitot vo Makedonija i go
narekuvaat sreden neolit.1Gara{anin determiniraj}i gi
hronolo{kite ramki na Anzabegovo-vr{ni~kata kulturna grupa,
ja stava vo "docnite fazi na Balkansko- anadolskiot kulturen
kompleks na postariot …"ili raniot neolit.2Slednata faza
,kulturnata grupa Zelenikovo II hronolo{ki ja smestuva vo
Balkansko-anadolskiot kompleks na pomladiot ili docniot
neolit.3Od tuka po malku e nejasna nelogi~nosta vo terminot
"sreden neolit". Dotolku pove}e {to kompletnite rezultati od
istraùvawata na nekolku klu~ni lokaliteti seu{te ne se
1
M.Gara{anin, PJZ II,Centarlnobalkanska zona, Sarajevo 1979,
2
ibid.102
3
ibid.210
1
objaveni. Iako skromni, sigurno }e pomognea vo izrabotuvaweto

na edna fina interna hronologija na neolitot vo Makedonija.
Denes e sosema jasno deka svojot po~etok i procut
neolitskite naselbi go imaat vo vremeto na Balkansko-
anadolskiot kompleks na postariot (raniot ) neolit.Vo ponovata
literatura H.Todorova,srednite fazi {to pripa|aat na raniot
neolit, determiniran od nea kako Balkansko-anadolski kulturen
blok na raniot neolit, izbegnuva da gi narekuva "sreden neolit".4
Vo prilog na ova se rezultatite od istraùvawtata na
ranoneolitnata kultura Magulica i Sesklo vo Tesalija. Dvete
naselbi ìveat kontinuirano i poslednata faza na Sesklo
odgovara na IV faza na Balkansko- anadolskiot ranoneoliten
kulturen kompleks.
Grubo preslikuvaj}i gi artefaktite od Sesklo,osobeno
slikanata keramika, nekoi prou~uva~i slikanata keramika od
Karanovo III ja determiniraa kako "sreden neolit"(V.Mikov).
Rezultatite pak od ranoneolitnata naselba Galabnik, kaj
Radomir vo Gorna Struma, pokaàa deka crveno slikanata
keramika e sinhrona na ranoto Sesklo (J.Pavuk-M.ôhaxiev).
Toa pak zna~i deka e paralelno i so Karanovo II .Taka i
finalnata faza na Sesklo III e paralelna so Karanovo III .
Bidej}i Sesklo e ranoneolitna pojava, ~ie finale hronolo{ki
vleguva vo IV faza na Balkansko-anadolskiot ranoneolitski
kulturen kompleks ,taka Karanovo III - Veselinovo ne se
samostojni kulturi no samo etapi od evolucijata na raniot
neolit. 5
Sostojbata vo Makedonija e sli~na vo odnos na sredniot
neolit . Smetaj}i deka naselbata Galabnik e mnogu poblizu do
na{iot region odo{to do Karanovo, pove}e }e go upotrebuvame
predloèniot termin "razvien neolit". Ova i zatoa {to
odli~nite rezultati od istraùvawata na Galabnik vo
makedonskata arheologija bea samo marginalno tretirani.Isto
taka, kako {to kaàvme, mora da se ima vo predvid deka
4
H.odorova,I.Vasov,Novo-kamennata epoha v B;lgariE,Sofi® 1993,78
5
ibid.86
2
najgolemiot del od rezultatite od istraùvawata na Tumba

Maxari,Slatina Zelenikovo, Cerje Govrlevo, Tumba Mr{evci, i
osobeno eponimniot lokalitet Anzabegovo ne se
publikuvani.Nivnite istraùva~i na nau~nata javnost i
6
prezentiraa samo skromni parcijalni rezultati. Taka vo ovoj
moment mora da se potpreme na prezentiranite rezultati od
Anzabegovo od P.iJ.Koro{ec7 i M.Gimbutas. Vtorata pak, sprema
D.Gara{anin, gi ima smeneto fazite III i II.8 Imeno,
karakteristikite za tretata faza taa gi dava kako vtora i
obratno.Od seto ova, proizleguva deka makedonskata praistorija
i "formalno" e hendikepirana po pove}e osnovi, pa i vo odnos na
pogore iznesenata terminolo{ka opredelba.
Naselbite vo Makedonija svojot najgolem ekonomski i
kulturen podem go dostignuvaat vo docnite etapi na raniot
neolit. Arheolo{kite ostatoci od docniot neolit se daleku
poskromni.@ivotot na nekoi naselbi zavr{uva so pojavata na
karakteristi~nata vin~anska keramika i nejzinite nositeli vo
docniot neolit.Periodot na sredniot neolit e vreme na
stabilizacija na sevkupnite ekonomski i op{testveni segmenti
so {to se obezbeduva kontinuiran kulturen ìvot na
naselbite.Vo ovoj period se podgotvuva i slednata etapa na
kulturata i umetnosta definirana kako Vin~anska.Vo sredniot
neolit zapo~nuva blago diferencirawe vkupnite dostigawa vo
kulturata i umetnosta . Na primer, samo formalnata sporedba na
finata slikana keramika od Tumba Maxari so ostanatite zboruva
za nejzinoto superiorno sovr{enstvo.
6
M.Gara{anin,Grupa Anzabegovo-Vr{nik, PJZ II, Sarajevo 1979,84-106
7
P.- J.Koro{ec, Barutnica, Beograd 1973
8
D.Gara{anin,Odnos star~eva~ke grupe prema neolitu Makedonije,Maced.acta
archaeol.10,Skopje 1989,41
3
I - GEOGRAFSKI RAMKI I PRIRODNI USLOVI
1 - Geografski ramki na regionot
G
ornovardarskiot region go opfa}a te~enieto na
rekata Vardar od izvorot Vrutok do Taorskata
klisura i dolnite te~enija na negovite pritoki:
Pena,Lepenec i P~iwa od desnata, Treska i Markova Reka od
levata strana.9Vo nego vleguva Polog, Skopskata i Kumanovskata
kotlina(@egligovsko pole). Polog od zapad e zagraden so [ar
Planina, od istok so Suva gora, preku Dervenskata klisura se
doa|a vo Skopskata kotlina i Kumanovskoto pole.Polog e
zatvoren od site strani osven kon istok, a preku Samokov
komunicira kon Pelagonija na jug.Skopskata kotlina e
pootvorena.Vo geografska smisla pod skopska kotlina se
podrazbira skopskoto pole od izvorot Ra{~e pa do vlivot na
rekata P~iwa.Od sever e zagradena so Skopska Crna Gora . Vodno
i severnite rabovi na Jakupica od jug, od istok \uri{te so
niskite ridovi.
Nao|aj}i se na prirodnata transverzala Vardarsko-
moravskata dolina, na Centralen Balkan, mnogu lesno
komunicira so sosednite oblasti. Preku Ka~ani~kata klisura e
svrzan so Kosovo.Pootvoren e kon sever preku kumanovsko-
pre{evskata vododelnica. Toa e prirodnata ramka na ovoj region,
nastanat vo dale~nite periodi na tercierot so istekuvawe na
praistoriskoto more.Na Skopskata kotlina i pripa|aat i
oblastite,Torbe{ijata na jug i @egligovo na sever.
Rekonstrukcijata na pejsaòt vo periodot na mladoto kameno
vreme ne e napravena.Ona {to moè denes da se potvrdi, kako {to
kaàvme, se golemite mo~uri{ta {to sigurno postoele vo
odredeni dolgi do`dlivi periodi i nesomneno golemoto zna~ewe
vo ìvotot na neolitskiot ~ovek.(Sl.10)
9
P.S.Jovanovi},Skopska kotlina,Glasnik SND H-4,Skopqe 1931,1 i ostanatite avtori {to
sleduvaat,osobeno S.Karaman. J.Trifunovi},Polog, Beograd 1976,8-33
4
2 - Holocen
Dene{nata geolo{ka slika na Polog i Skopsko-

kumanovskata kotlina e formirana vo periodot na holocen.Site
reki {to se vlevaat vo Vardar nosele golemi koli~estva
razli~en terigen materijal i go akumulirale vo ramnicite.Zatoa
tekot na Vardar vo Polog i Skopsko e ponekoga{ baven i go
menuva svoeto korito. Isto taka vo tekot na holocenot doa|a do
fluvijalna erozija koja doprinela za zaramnuvawe na vrvovite na
niskite planini. Materijalot e taloèn vo ramninata i toj
proces trae i denes.
Klimata se karakterizira so zatopluvawe vo koe doa|a do
silni porojni do`dovi koi dopolnitelno taloèle materijal vo
ramninite.Isto taka i nivoto na vodata vo mo~uri{tata vo nekoi
delovi na Polog i osobeno vo Ajvatovskoto ili Ara~inovsko
blato-Blatija i Katlanovskoto ezero - [amak, bilo
zgolemuvano.Tie bile me|usebno povrzani so prirodni jazovi,
taka {to vodata od povisokoto Ara~inovsko istekuvala vo
poniskoto Katlanovsko. Vo po~etokot na HH vek vo avgust mesec
dlabo~inata na vtoroto bila 2 metri. No vo do`dlivite meseci, a
sekako i periodi, dlabo~inata se zgolemuvala nekolkupati i se
spojuvale [amak i Blatija. Toga{ vodata doa|ala do blizina na
grebenot kaj Tumba Maxari -Gazi Baba -Kamnik.Na ovoj na~in
vkupniot ìvot na neolitskiot ~ovek od regionot bil
orientiran kon vodata i sosednite terasi i poliwa.
Istraùvawata na kvartarnata vegetacija, osobeno vo
holocen, dobiena od polenovite dijagrami na bigorite na Matka i
drugi regioni na Makedonija, zboruva za visoko povlekuvawe na
ledot. Toa ovozmoìlo rastewe na vrbi-Salic caprea,Hedera felix,
breza- Betula pendula, javor-Acer pseudoplatanus,Acer platanoides, Acer
tataricum, nekolku vrsti na dab, osobeno-Quercus ceris ,bor- Pinus ,
ela-Abies, leska-Corylus,lipa-Tilia i drugi drvja {to i denes rastat
vo {umite vo regionot. Site ovie drvja rastat vo t.n.me{oviti
dabovi {umi, poznati vo botanikata kako ju`nobalkanski tip
odnosno makedonski pottip.
5
Sosema e sigurno deka mo~uri{tata bile obrasteni so

gusta trska i {avar.Re~nite terasi i niskite delovi na
ledinite bile obrasteni so treva.
Sosema e sigurno deka u{te toga{ antropogeniot faktor
imal golema uloga vo goleminata i kvalitetot na
{umite.ôvekot sekoga{ imal golema potreba od drvo kako
gradeèn i ogreven materijal.Veruvame deka tamu kade {to
se~el drvja ne sadel.Vo toj priroden ambient paralelno so
~ovekot ìveele i mnogu divi ìvotni. Me~ka- Ursus, kozorog-
Capra ibex, diva sviwa, lisica, volk, zajak, dabar-Castos fiber, mnogu
ptici osobeno guski, {atki, erebici,~avki,stra~ki,
vrapci,sokol,orel,jastreb, site preselni ptici.
Vo vodite na rekite i mo~uri{tata kade se mrestel se
lovelo krap, som, popadika, klen i dr. So riba se hranele gluvci,
èlki, vidri, i drugi. Vo taa sredina pred se imalo izobilstvo
hrana za ~ovekot. Vo najlo{ite godini, koga poledelstvoto
davalo skromna ètva, mo~uri{teto imalo hrana. Analizata na
mnogubrojniot osteolo{ki materijal od Tumba Maxari pokaà
deka bile odgleduvani odamna domesticirani ìvotni i toa:
koza,ovca, sviwa, govedo, magare, ku~e i koko{ki.10Planinite i
re~nite dolini bile bogati so kamen potreben za izrabotka na
orudija i oru`ja. Kremenite noìwa najverojatno gi
proizveduvale od bliskite resursi ili gi dobivale po pat na
razmena so naselbite od Ov~e Pole kade izobiluva ovoj
materijal, bidej}i se nao|a neposredno do Zletovsko-kratovskata
eruptivna zona. Vpro~em neolitskite kremeni od s/i Bugarija se
najdeni vo Pelopenez.11Ist e su~ajot so podocne`niot eneolitski
rudnik Kremjonki vo Polska {to se razmenuval vo neolitski
lokaliteti vo radius od 500 km.12Da ne go spomenuvame amuletot
od Lepenski Vir I donesen od Ural.13
Plodnoto zemji{te i nivite na neolitskiot ~ovek se
nao|ale na starite po~vi .Tie denes se pod nivoto na podzemnite
vodi na naselbite tumbi, a na re~nite terasi odamna se pokrieni
10
A.Lasota Moskalewska,V.Sanev, Preliminary analysis of bone remnants of animals from the neolithic
archaeological site tumba Madzari near Skopje,Maced.acta archaeol.10,Skopje 1989,55-75
11
H.Todorova,..o.s.
12
P.Kaczanowski,J.K.Kozlowski,Najdawniejsze dzieje ziem Polskich,Krakow 1998,121
13
Amuletot e izraboten od uralit {to se nao|a samo na planinata Ural
6
so novi erozivni nanosi. Zatoa prakti~no nikade na Balkanot ne

se najdeni obrabotlivite neolitski povr{ini, duri ni vo
Panonija.
Sl.1-2 : Katlanovsko ezero,1950 god,ribolov so harpun i mreà(B.Drnkov)
7
Sl.3-4 : Katlanovsko ezero ribolov so harpun. Harpunot e karakteristi~en

u{tre za Natufienskata mezolitska kultura od Palestina i saharskiot
neolitski Akvalitikum
8
Sl.5:Tumba Dolno Pal~i{te,istraùvawa 1988 god.
Sl.6: Neolitskata naselba Na Breg na desniot breg na rekata P~iwa
9
II - NEOLITSKATA REVOLUCIJA
1- Neolitizacija na Balkanskiot poluostrov
T
erminot "neolitska revolucija" vo sovremenata
praistoriska nauka go vnesuva G.âjld vo 1928
godina.14Generalno toj se odnesuva na preminot od
sobira~ko vo proizvodno stopanstvo.Pojavata na zemjodelstvoto
i odgleduvaweto na ìvotnite vo razvojot na civilizacijata ima
ogromno zna~ewe. Prisvojuvaweto na gotovite produkti na
prirodata preku lov,ribolov i sobirawe na divi rastenija i
plodovi, prestanuva da bide osnovniot izvor za
egzistencija.ôvekot zapo~nuva da ja proizveduva hranata i so
toa da stanuva nezavisen od prirodnata sredina.Posledica na toa
e preminuvaweto od nomadski na~in vo postojano mesto na
ìveewe.Pred toa mnogu retko, samo vo nekoi zatvoreni eko
sistemi( ekolo{ki ni{i kako se narekuvaat vo arheologijata)
kako \erdap15 ili stepo-tundrite {to izobiluvale so golemi
cica~i vo vremeto na ledenoto doba, lovcite podolgo se
zadrùvale na edno mesto.Hranata od rastenijata, pred se ìtoto
moèlo dobro da se skladira i ~uva. Toa ovozmoùva ednakvo
koristewe na zemjodelskite proizvodi vo tekot na celata
godina.Istovremeno domestikacijata na ìvotnite-
kozite,ovcite i govedata ovozmoùvalo proizvodstvo na hrana
preku celata godina vo vid na meso i mle~ni proizvodi.Taka
~ovekot steknuva nezavisnost od vremenskite vlijanija {to
mnogu vlijaeja na pristapnosta na hranata vo ramkite na
predhodnata ekonomika. So intenzivnata eksploatacija na
resursite vo odredeni sredini, pred se poliwata i pasi{tata, za
prv pat vo evolucijata na ~ovekot napraveni se seriozni
vlijanija na prirodnata sredina. Od toj moment zapo~nuva
degradacijata na prirodnata sredina {to kontinuirano trae,
14
G.V.Childe,The most ancient East: the oriental prelude to European Prehistory;Dawn of European
Cuvilization,6th Ed.1957
15
D.Srejovi},Protoneolit-Kultura Lepenskog Vira,PJZ II, Sarajevo 1979,33-78
10
osobeno denes.Ova pred se se odnesuva na se~eweto na {umite so

cel dobivawe novi oranici i upotrebata na drvoto za gradeèn i
ogreven materijal.
Ispituvawata napraveni vrz rastenijata, pred se na
evropskite vidovi ìta, pokaùvaat deka pripitomuvaweto na
tie rastenija ne bilo mo`no vo Evropa.Centar za hortikultura
na ìtata bil Bliskiot istok kade rastele divi vidovi ìtarici
{to se pretci na pripitomenite.Edinstveno vo mezolitskata
pe{tera Frankti vo Argolida na Peloponez se najdeni avtohtoni
semiwa na triticum monococcum . Toj od Peloponez do ju`na
Makedonija e vo svojata prirodna sredina.No potpolno se
nepoznati za drugata naselba od mezolit Lepenski Vir. Istite
zaklu~oci proizleguvaat i od ispituvawata {to se odnesuvaat na
prvite pripitomeni ìvotni-ovca i koza. Tie poteknuvaat od
divite predci {to ìveele na krajot na ledenoto vreme na
visoramninite na Bliskiot istok.Po~etocite na zemjodelstvoto
i odgleduvaweto ìvotni na Bliskiot istok se pojavuva mnogu
porano odo{to vo Evropa. Toj proces imal karakter na skokovi
{to G.âjld go narekuva "Neolitska revolucija".Revolucijata
bila povrzana so klimatskite promeni {to se slu~ile na
preminot od pliocen i holocen. Klimata se zatopluva i
naselenieto se koncentriralo na re~nite dolini i oazi kade ima
odli~ni uslovi za pripitomuvawe na ìvotnite i poledelstvo.
Novite istraùvawa ukaùvaat deka sepak toj proces pove}e bil
evolucija otkolku revolucija.16Ve}e na zalezot na paleolitot na
Bliskiot istok-Irak,Palestina, Sirija, se gradat ku}i od kamen
i se sretnuva pogolema raznovidnost na kamenite
17
alatki. Naselbite imaat se pogolemi dimenzii. Kako niven
pandan nastanuvaat i nekropoli.Se zabeleùva prisustvo na t.n.
sinantropni ìvotni , povrzani za ìveali{tata na ~ovekot,
naprimer gluvci. Seto toa zboruva za stabilizacija na
postojaniot na~in na ìveewe-sedentarizam. Istovremeno ima
dokazi za intenzivno sobirawe na plodovi od prirodata i
postoewe na razli~ni sistemi na kontrola na stadata na divite
16
P.Kaczanowski,J.K.Kozlowski,o.c.100
17
J.Mellaart,Osvit civilizacije, Beograd 1963,
11
ìvotni.Preminot na odgleduvawe na rastenija i ìvotni baralo

od ~ovekot se pogolema energija.
Vo arheolo{kite materijali te{ko e da se otkrie vo koj
mig nastanuva premin od intenzivno sobirawe na plodovi vo
inicijalno zemjodelstvo i sto~arstvo.Seto toa ostava vpe~atok
na "neolitska revolucija", a vsu{nost celiot proces nare~en
neolitizacija na Bliskiot istok opfa}a period od 10.000 do
8.000 godini V.R.18 Se po~esto se postavuva pra{aweto dali
preminot od sobira~ko vo proizvodstveno stopanstvo e rezultat
samo na postglacijalnite klimatski promeni. Vo vrska so toa
najnovite istraùvawa pokaàa deka tie imaat golemi oscilacii
i promenite vo sredinata ne se glaven faktor za promenata na
stopanstvoto.Poverojatno e deka pri~ina za promenata se
demografskite faktori koi morale da predizvikuvaat migracii
na naselenieto ili barawe novi na~ini za dobivawe hrana.Va`na
uloga imaat i faktorite svrzani so ideolo{kata i religioznata
sfera. Za toa svedo~at pretstavite so mnogu simbolika
specifi~na za zemjodelsko-sto~arskoto naselenie od Bliskiot
istok od periodot pred promenite vo na~inot na
stopanisuvawe.Na krajot, sigurno sootvetna , moèbi presudna,
bila inteligencijata, kreativnosta i superiornosta na ulogata
na Homo sapiens sapiens.19
Zemjodelstvoto i sto~arstvoto od Sirija i Irak se
ra{irilo kon Anadolija okolu8.200 g. p.n.e.20Toa se vrzuva so
migracija na mala grupa lu|e {to e vtora faza na
prekerami~kiot neolit.Od Anadolija
zemjodelstvoto,sto~arstvoto i proizvodstvoto na keramika se
prenesuva vo Evropa .Sega{nite soznanija na praistorijata
ukaùvaat deka ekspanzijata se slu~uva vo raniot neolit od
Ju`na Anadolija preku ostrovite na Egejot do Tesalija.21Nivoto
na Egejskoto more bilo 100-130 m pod dene{noto, taka {to
komunikacijata bila sosema podruga. Dokaz za toa se prvite
ostatoci na kultivirani ìtarici i pripitomeni ìvotni {to
18
H.Todorova,..o.c. 22
19
Ibid.62
20
P.Kaczanowski,J.K.Kozlowski,o.c,100
21
Ibid.101
12
poteknuvaat od Argolida i Tesalija.Od tuka se i najstarite

kerami~ki sadovi vo Evropa.Tie po forma i dekoracija se sli~ni
so predmetite od sredna Anadolija.Od ostrovot Melos,
poteknuvaat proizvodite od opsidijan.
Arheolozite seu{te razmisluvaat dali nekoi formi na
stopanstvo postoele vo Evropa pred neolitizacijata, odnosno
dali se doneseni od drugi mesta.Edinstveno moè da se smeta na
odgleduvaweto na me{unkasti rastenija otkrieni vo nekoi
mezolitski sloevi na pe{terite vo Ju`na Francija i
[panija.22Tuka se najdeni i nekoi ostatoci od domesticirani
kozi i ovci no se smeta deka se doneseni po morski pat.(Sl. 8)
[ireweto na noviot vid na stopanstvo od Bliskiot istok
preku Balkanot kon sredna Evropa,moè da se sporedi so
ekspanzijata na Homo sapiens sapiens od Afrika kon Bliskiot
istok, potoa kon Evropa vo periodot na gorniot paleolit.So
procesot na {irewe na zemjodelskite aglomeracii na Balkanot
i Evropa i dvete kulturni grupi ìveat paralelno , no odvoeno
vo svoi ekolo{ki ni{i.Konfrontacijata na tie formacii
postepeno doprinesuvala za is~eznuvawe na starite paleolitski
demografski strukturi.23Ukaùvaj}i na analogiite na ovie dva
klu~ni momenti vo praistorijata na Evropa, mora da se
potencira deka ekspanzijata na zemjodelsko-sto~arskoto
stopanstvo e vrzana i so migracija na novi grupi naselenie.Taka
se sozdava nov antropolo{ki mediteranski tip vo
ranoneolitskite populacii na Evropa.
[ireweto na noviot na~in na stopanisuvawe ne e proces
{to se odvival so ista brzina(L.Sforca24).Toj proces bil so
skokovi i ne e so ist intenzitet. Prviot bran na ekspanzija gi
opfa}a teritoriite so pribli`no isti ekolo{ki
karakteristiki kako vo Anadolija i tuka se stabilizira,
podgotvuvaj}i se za osvojuvawe na sledna teritorija.Potoa vo
difuzijata sleduva ist proces pri {to vrskite so mati~nite
teritorii na Anadolija vo tekot na vremeto se prekinuvaat.No so
novite teritorii prodolùvaat intenzivno.Taka se sledat i
22
23
24
Spored M.Budja,o.c.27
13
trgovskite kontakti so opsidijan, morski {kolki i sl. vo

dunavskiot basen i kremeni od s/i Bugarija na Peloponez. Toa
doveduva do formirawe na Balkansko-Dunavskiot neolit, ili
Balkansko-karpatski.
Istovremeno, pokraj difuzijata i sozdavaweto na ovoj
kompleks, se slu~uva i sozdavawe na Kardium - ili impreso
neolitskiot kompleks vo jadranskata zona. I toj e vrzan za
zemjodelstvoto i sto~arstvoto od Bliskiot istok no so drug
na~in na eksploatacija na sredinata(dominira ribolov) i
sobirawe na morski plodovi i dominirawe na impreso
keramikata . Karakteristi~no e grade`ni{tvoto od kamen a
pe{terite seu{te se koristat.25
Pokraj tradicionalnite isklu~ivo arheolo{ki metodi i
artefakti, na arheologija i pomagaat i prou~uvawata na
genetikata.Otkritijata naY i H hromozomite vo genite na
sovremeniot ~ovek i nivnata identi~nost so humanite neolitski
ostatoci od Mala Azija, se u{te eden dokaz za potekloto na
neolitot vo Evropa.Ovie genetski palimpsesti ja dadoa
izohronata linija na agrikulturnata ekspanzija vo
26
Evropa. Paralelno so toa vr{eni se istraùvawa i na genite na
ìvotnite i ostatocite od niv vo arheologijata.I tie rezultati
odat vo prilog na iznesenoto.
Sepak,kako {to iznesovme pogore, i ponatamu ostanuva
krucijalnoto pra{awe vo pogled na neolitizacijata na Evropa:
dali taa e rezultat na kulturna difuzija ili demografska
migracija.Sega{niot stepen na re{avawe na ovoj problem e na
stranata na vtorata mo`nost.
Vo ranite fazi na docniot neolit doa|a u{te eden silen
bran od severna Anadolija preku Bosforot kon Dunavskiot basen
koj so sebe ja nosi tehnologijata na sivata
27
keramika. Praistorijata poznava i obraten proces. Vo
eneolitskiot period, dostignuvaj}i ogromen ekonomski i
demografski razvoj, od Dunavsko-Karpatskiot basen ,
25
Ibid.103
26
M.Budja, Neolithisation processes in Southeast Europe,Godi{njak XXXII/30,Sarajevo 2002,23-59
27
Ibid. 104
14
novotkrienata metalurgijata se {iri vo obratna nasoka {to se

sledi do Peloponez i Anadolija.28
Sl.7-8:Neolitizacija na Evropa
28
H.Todorova....o.s. 85:eneolitizacija odi od sever kon jug.
15
Sl.9:Najstarite neolitski naselbi na Balkanskiot Poluostrov
16
17
Sl.10: Neolitski naselbi vo Tesalija: 2 Arapi,3 Agrisa,4 Sesklo,6

Makrihori, 7 Ocaki, 9 Rahmani,10 Dimini (sored K.Galis)
18
2-Neolitizacija na Makedonija
Razgleduvaj}i go postanokot na neolitot vo Balkansko-

anadolskiot kulturen kompleks i negovata geneza, vo poslednite
dve decenii na HH vek egzistiraa dve teorii. Prvata, zastapuvana
od M.Gara{anin, vo sklad so {iroko prifatenata teza za Ex
Oriente lux, potekloto na neolitot go bara{e vo vrskite so
Anadolija.29 Vtorata, zastapuvana od D.Srejovi}, gi preferira{e
avtohtonite elementi.30 Svojata teza toj ja temele{e na
avtohtonata i avtenti~na mezolitska kultura Lepenski Vir.Pod
pritisok na argumentite od ovoj lokalitet, M.Gara{anin
srame`livo se otkaà od svoite stavovi.No na krajot od
vekot,pred smrtta, D.Srejovi} ja napu{ti svojata teorija i ja
prifati migracionta ili difuziona. Vo poslednite
31
prodlabo~eni analizi na D.Bori} i M.Budja, za Lepenski Vir,
na videlo izlegoa sosema novi momenti.Imeno, D.Srejovi} na
Lepenski Vir otkrienata keramika, ne ja smetal za arheolo{ka
situacija i arheolo{ki naod. Mislel deka toa se samo slu~ajni
docni upadi.Bori} i Budja go pokaàa tokmu sprotivnoto.Taka
otkaùvaweto na krajot od ìvotot od svojata avtohtona teorija
na D.Srejovi}, definitivno , so ovie analizi,ja marginaliziraa i
otfrlija od naukata.32I vo makedonskata praistorija genezata na
neolitot se bara vo Anadolija.33
Vo dosega{nata literatura, neolitizacijata na Makedonija
se sledi preku tri pravci:
Prviot,zastapuvan od M.Gara{anin, e dolinata na Struma-
Strume{nica-Lakavica-Ov~e Pole na sever po Morava. Drugiot e
29
M.Gara{anin,Zaklu}na razmatranja, PJZ II,639
30
Ibid.639
31
D.Bori},Places that created time in the Danube Gorges and beyand,c.9000-5500BC,Documenta
Praehistorica XXVI,Ljubljana 1999,41-70
32
Rastko Vasi} vo Praistorija Jugoslavije, The Balkans in prehistory,Athens 2001,naveduvaj}i go
stratigrafskiot kontinuitet od mezolit vo neolit na star~eva~kata naselba Velesinci-
Kladovo, odnovo ja zastapuva tezata za "izvesna avtohtonost na neolitskata civilizacija
vo.." 62
33
M.Budja,o.c.24
19
od Tesalija - Egejska Makedonija -Pelagonija.34Tretiot,zastapuvan

od M.Gimbutas, e dolinata na Vardar.35 Kako {to kaàvme pogore,
za neolitizacija na Gornovardarskiot region, zaradi otsustvo na
neolitski lokaliteti po dolinata na Vardar, smetame deka toj
proces se odvival od Pelagonija po dolinata na Treska do
Skopskata kotlina .Isto taka i po dolinata na rekata Babuna preku
kotlinata Azot na sever do Skopsko.
Najstarata naselba zasega otkriena vo severna Pelagonija,
ednoslojnata Pe{terica {to pripa|a na monohromniot neolit e
moèbi prviot punkt na neolitizacijata od jug.36Isto taka
najstarite naodi od Golemata Trnska tumba,( keramika ne{to
pokvalitetna od Pe{terica, so crvena boja, zatvoreni formi, bez
belo slikawe) ukaùva na sinhronizacija so Presesklo fazata od
Tesalija.37 Vo sega{niot stepen na istraènost moème da
smetame deka od ovie dva punkta zapo~nuva ekspanzijata vo
vremeto na raniot neolit. Taka naselbite {to se istraùvani,
nivnite najstari sloevi,gotovo sekoga{ od raniot, neolit se so
ve}e formirana kulturna slika . Karakteristi~na e belo slikana
fina crvena keramika.
Neolitizacijata za kuso vreme ja opfa}a cela Pelagonija
so 70 naselbi so stratigrafija od site periodi.Istovremeno
procesot se dviì na sever vo Azot i Gornovardarskiot
region.Tuka se nao|a 31 naselba, vo najgolem del od razvieniot
neolit.Od Skopsko bez nikakvi problemi neolitskite
pridobivki brzo prodiraat vo Kumanovsko, Ov~e Pole i Polog.
Ovoj proces se slu~uva vo peridot od 6.500 - 6300 godina p.n.e.
istovremeno so neolitizacijata na Struma.
M.Gimbutas smeta deka neolitizacija na dolinata na
Struma e izvr{ena so prodori od zapad.38Vo prilog na ova se i
istraùvawata na reonot na Strume{nica vo Petri~ko. Imeno,
34
M.Gara{anin, PJZ II,80
35
M.Gimbutas,o.c.VIII
36
D.Simoska,B.Kitanoski,J.Todorovi},..Pe{terica...Maced acta archaeol.. 6,Skopje 1981,Za
àl ovoj trud e prakti~no neupotrebliv za seriozni nau~ni prou~uvawa, bidej}i ne nudi
avtenti~ni crteì i forografii na keramikata i ne e ureden sootvetno.
37
M.Gara{anin,Problemi neolita i eneolitaCentralnog Balkana u vezi sa rezultatima
istraìvawa u Makedoniji,Maced.acta archaeol. 10,Skopje 1989,30
38
M.Gimbutas,Neolithic Macedonia,LA 1976, VIII
20
registrirani se 22 lokaliteti ~ija hronologija se dviì od

sreden neolit do eneolit39. Najgolemiot del se od docen neolit so
materijal identi~en so Angelci.40Rezultatite od istraùvawata
na naselbata Kova~evo, locirana na zapadnite padini na Pirin
planina, pokaùvaat sinhronost so Karanovo I i II, {to zna~i se
ne{to pomladi od Anzabegovo I a.41
M.Gara{anin neolitizacijata na Isto~na Makedonija ja
gleda vo svetlinata na Anzabegovo-vr{ni~kata kulturna
grupa.O~igledno e deka taa, kako docna faza vo Balkansko-
anadolskiot kompleks na raniot neolit e sinhrona so Presesklo
fazata i ima izvesni srodnosti so Sesklo fazata.Toj smeta deka
taa kulturna grupa e potpolno formirana vo momentot koga se
pojavuva i zatoa e krajna faza na raniot neolit.Od tuka
Gara{anin izvlekuva dve tezi: ili grupata Anzabegovo I doa|a na
ovie prostori kako potpolno formirana, ili pak treba da se
smeta so nekoja postara faza nepoznata do sega.Zaradi otsustvoto
na sinhron ran neolit vo dolinata na Struma i Trakiskiot breg,
toj smeta deka na prostorite me|u Isto~na Makedonija i
Egeskiot breg -Protosesklo grupata( Servija,Nea Nikomedija),
treba da se smeta za nekoja postara preodna faza . Nejzinata baza
bi bila Protosesklo.42
Kako {to kaàvme pogore, istraùvawata na Galabnik vo
Gorna Struma pokaàa deka se raboti za postoewe na edna grupa
sli~na so Anzabegovo I. Toa odi vo prilog na prvata teza deka i
dvete grupi se rezultat na doseluvawe od strana, bidej}i se
najstari vo celiot region na Sreden Balkan i sinhroni so
Presesklo.43No Bidej}i Anzabegovo, spored S 14 datite e za 100-
200 godini postaro od Galabnik, moèbi e prifatliva
pretpostavkata na Gimbutas deka neolitizacija na Gorna Struma
39
L.Permiceva,The Lower Strumesnica vally in prehistoric,ancient and Early Medieval times,Krakow
1983,11-33
40
V.Sanev,M.Stamenova, Neolitska naselba "Stranata"vo selo Angelci,Zbornik na
trudovi 1,Strumica 1989,9-64
41
J.P.Demoule, M.Lichardus-Itten,Fouilles Franco-Bulgares du site Neolithique ancien de Kovacevo
(Bulgarie du sud-ost), BCH 118, Paris 1994, 561-618
42
M.Gara{anin,Problemi neolita ...27-28
43
J.Pavuk-M.Cohadziev, Neolithische teilsiedlung bei Galabnik in Westbulgarien,Slovenska archeologija
XXXII 1,Bratislava 1984,195-228
21
i Sofisko pole odela od zapad.44Vo taa svetlina ja gledame

neolitizacija na Makedonija: od Tesalija - Egejska Makedonija-
Pelagonija/Pe{terica-po Treska do Skopsko,odnosno
Pelagonija-Babuna ili Pletvar do sredno Povardarje i Skopsko.
Ottuka na sever kon Kumanovsko-Niku{tak,Na Breg i ponatamu
preku Slavi{ko pole do Gorna Struma. Istovremeno procesot
odel na istok kon Ov~e Pole-Anzabegovo i dolinata na
Bregalnica i Lakavica-Kanli âir.45Ponatamu prodolùval na
istok i zavr{uval vo dolinata na Struma.Istovremeno procesot
se odvival i na zapad vo Polog-Tumba Pal~i{te46 i Sten~e.
Evolucijata na neolitot vo na{iot region, nao|aj}i se na
glavnata centralna prirodna magistrala na Balkanot Vardarsko-
Moravskata dolina, se odviva so site glavni karakteristiki na
neolitot na Balkansko-anadolskiot kulturen kompleks na
mladiot neolit.47
III - PERIODIZACIJA I HRONOLOGIJA
V
o na{ata rabota }e se koristime so apsolutnata
hronologija prifatena za Egejska Makedonija48 i
Zapadna Bugarija, sporedeni so nekoi apsolutni dati
od lokaliteti vo Makedonija.Smetame deka ova e opravdano od
pove}e pri~ini, a najseriozna e ju`noto poteklo na neolitot na
Republika Makedonija i vrskite so istovremenite
lokaliteti.Ova dobro go zabeleàl na iskopuvawata vo
44
M.Gimbutas, ibid.
45
V.Sanev, Bojkovci/Kanli âir,AR 28,Ljubljana 1989,36-37
46
S.Saròski-D.Zdravkovski,Tumba vo selo Dolno Pal~i{te-Tetovo,Maced.acta archaeol.
12,Skopje 1991,131-144
47
M.Gara{anin, Problemi...o.s.29
48
A.Papaefthymiou-Papanthimou,A.Pilali-Papasteriou,Prehistoric Macedonia: An Itinerary, Thessaloniki
1997,72-79
22
Anzabegovo J.Koro{ec u{te vo 1960 godina49.I drugi

istraùva~i ve}e se koristat so ovaa hronologija.
Vo istraùvawata na neolitot vo Gornovardarskiot region
ne se vr{eni fizi~ko -hemiski i S-14 analizi.NaJnovata data od
S-14 analizata na materijalot od eneolitskiot lok.Pilavo vo
Buril~evo iznesuva 3.750 godini VR. Vostanovenata
periodizacija i hronologija e bazirana na istorisko-
komparativniot metod.Toj vo poslednite nekolku decenii na HH
vek e doveden do prifatlivi granici i sporeden so S-14,
dendrohronolo{kiot, termoluminiscentniot, polenovite
analizi i dr.se dobivaat prifatlivi rezultati i dati.So ovoj
problem se zanimavale M.Gara{anin,D.Gara{anin, M.Gimbutas,
V.Sanev i dr.Posledniot, mladoto kameno vreme vo Makedonija go
deli na 6 generalni fazi, onaka kako e prifateno vo
hronologijata na Balkansko -anadolskiot kulturen kompleks.50
Sepak od izvr{enite S-14 analizi vo Anzabegovo i Vr{nik, iako
ne se kalibrirani, so komparativno-istoriskiot metod (
komparacii so Tesalija, dolinata na Struma i \erdap), vo
praistorijata se prifateni slednite fazi:
1- Faza, od najraniot monohromen neolit e konstatiran na
ednoslojnite naselbi Pe{terica51 severno od Prilep i
Zlastrana ohridsko52.Spored prifatenata hronologija nivnata
starost e okolu 6500 g.p.n.e. i se sinhronizira so vtorata finalna
faza na monohromniot neolit vo Tesalija, kultura Ahilejon.
Ostanuvaat i ponatamu neobjasneti najstarite naodi od Golemata
Trnska Tumba i nivnata eventualna sinhronizacija so
Presesklo.53
2- Faza se odnesuva na najstarite fazi na neolitot vo
Anzabegovo-vr{ni~kata kulturna grupa I, karakteristi~en so
belo slikanite ornamenti na crvena osnova.Taa faza egzistira
vo periodot me|u 6300 - 5800 g.p.n.e.so svoi tri interni
49
P. i J.Koro{ec,Barutnica,Prilep 1973,61
50
- V.Sanev,Mlado kameno vreme,AK na Republika Makedonija 1,Skopje 1994,30-31
51
B.Kitanoski,D.Simoska,J.Todorovi}, Naselbata Pe{terica i problemot na raniot
neolit vo Pelagonija,Maced.acta archaeol.6,Skopje 1983,9-20;Praistorija vo Makedonija-
katalog,Skopje1976,41
52
P.Kuzman, Zlastrana-neolitska naselba vo ohridsko,Maced.acta archaeol.11,35-50
53
M.Gara{anin,Problemi neolita...o.s.30
23
me|ufazi,a-s.Ovaa faza sporedena so najstarata faza Galabnik I i

ponatamu so Galabnik II i III }e zabeleì golema sli~nost , no i
razliki .Vo Galabnik motivite na belo slikanata keramika
imaat forma na izdolèni sferni triagolnici,branovidni
linii, ~esto kurvolinearni i se dobliùvaat do spirala.Isto
taka ~esto spiralata se javuva kako negativ me|u belo slikanite
poliwa.Kako i vo Anzabegovo I se slikaat srpesti motivi ili
beli damki pod obodot na sadot.54Belo slikanata keramika vo
Galabnik se sretnuva niz site fazi na naselbata.55Vo Anzabegovo
samo vo najstarata prva faza.56
Sl.10:Belo slikana keramika od Galabnik I i kafeavo slikana od Galabnik

III - IV (Grupa Zapadno bugarska slikana keramika)
54
M.Gara{anin, Grupa Anzabegovo-Vr{nik,PJZ II,Sarajevo 1979, 90
55
J.Pavuk-M.Cohadziev,o.c....
56
M.Gara{anin, o.c.90
24
Sl.11: Kafeavo slikana keramika od Galabnik III -IV
Vo docnnite periodi na ovaa faza na Balkansko-anadolskiot

kulturen kompleks, vleguva Galabnik I,Sesklo, Karanovo I,
prviot sloj na Azma{kata mogila,57Star~evo I( i pove}e
lokaliteti od \erdap) 58. Od Makedonija pogolem broj lokaliteti
me|u koi :Velu{ka Tumba59, Tumba Pal~i{te60, Tumba Sten~e ,
ûbuk ~e{ma 61,Cerje-Govrlevo,62i dr.
3- Faza se izdvojuva po crvenata fina keramika so temnite

braon ornamenti na crvena osnova, a beloto slikawe e sosema
sporadi~no i se gubi. Taa trae me|u 5.800/5.600 i 5.500/5.300
g.p.n.e.Vo nea vleguvaat razvienite fazi na site na{i lokaliteti
57
H,Todorova…,o.s.88
58
Ibid.88
59
D.Simoska-V.Sanev,Praistorija vo Centralna Pelagonija(katalog),Bitola 1976,31-33
60
S.Saròski-D.Zdravkovski, o.s.132
61
D.Zdravkovski,Neolitska naselba "ûbuk ~e{ma"-s.Niku{tak,Kumanovo,Maced.acta
archaeol.13,17-30
62
M.Bilbija, Cerje-neolitsko naselje,AP 26, Ljubljana 1988,35-36
25
i sootvetnite od sosednite:Galabnik II,Karanovo II, Star~evo II 63,

Rug Bair I,Vr{nik I64, Mramori I65 i Velu{ko-porodinskata
kulturna grupa II.66
4- Faza, e karakteristi~na po pojavata na spiralata so braon/

temnokafena boja na pehari so mala prstenesta
noga.Hronolo{ki, taa ìvee od 5.500 do 5.000 godina, koga
zapo~nuva docniot neolit na naselbite .Gara{anin ovaa faza ja
deli na dve. Imeno, toj vo svojata periodizacija tretata faza na
Anzabegovo-Vr{nik grupata smeta deka ja karakteriziraat
navedenite pehari, no ukraseni so spirala .Braon slikanite
vertikalni alternirani debeli i tenki linii, ~esto so
vertikalni spirali me|u niv gi izdvojuva kako ~etvrta faza,
Anzabegovo-Vr{nik IV.67
5 - Faza, docen neolit vo Gornovardarskiot region determiniran
kako Zelenikovo II kulturnata grupa.Ovaa faza trae mnogu dolgo,
od 5.000 do 3.500 godina p.n.e.No toa e samo na nekoi lokaliteti
od t.n."Vin~anski krug". Taka stratigrafijata na "Stranata"vo
Angelci ima 4.50 m debelina.Takva e sostojbata na mnogu
lokaliteti od dolinata na Strume{nica i Dolna Struma.68 Na
lokalitetite od Vardarskiot region kulturniot sloj e mnogu
tenok, {to prakti~no go nema.
63
H.Todorova-I.Vaisov,o.s.88
64
M.Gara{anin,Problemi neolita ...o.s.28-29
65
T.Jov~evska, Ku}ata od horizont I vo neolitskata naselba Mramor kaj â{ka,Maced.acta
archaeol. 13, Skopje 1993, 31-41
66
M.Gara{anin, Problemi...o.s.30
67
M.Gara{anin,Grupa Anzabegovo-Vr{nik, o.c.94-95,sl 9
68
L.Perniceva,Prehistory of the Strumesnica valley,The Lower Strumesnica valley in prehistoric,ancient
and Early Medieval times, Krakow 1983, 11-33
26
Sl.12: Platia Magula:Belo slikana keramika Sesklo II faza EN;2-3 crveno

slikana keramika Sesklo III faza MN
27
Sosema e prifatliva generalnata periodizacija na raniot

neolit na tri fazi kako {to ja tretira praistoriskata nauka vo
sosednite zemji.Vpro~em i stratigrafskite podatoci na
Anzabegovo mu ovozmoìle na J.Koro{ec da determinira tri
fazi.69Isto taka i M.Gimbutas na Anzabegovo izdvojuva tri fazi:
prva- belo slikana keramika, vtorata-pojava na braon ornamenti-
spirala i tretata faza vertikalnite braon slikani linii.Kako
i Gara{anin i taa ja izdvojuva poslednata "vin~anska"
docnoneolitska faza.70 V.Sanev vo istraùvawata na Rug Bair
ja prifa}a periodizacijata na Gara{anin i izdvojuva tri fazi,
bez belo slikawe.71
Istraùvawata na lokalitetite vo Gornovaradarskiot
region sekoga{ staratigrafski imale tri razvojni fazi, ako se
isklu~i posledniot docnoneolitski sloj so sivata keramika so
bela pastozna ili crvena boja vo vreàni poliwa ispolneti so
punktirawa.Slikanata keramika {to Gara{anin ja izdvojuva vo
dve fazi stratigrafski vo Tumba Pal~i{te, Na breg,
Zelenikovo, Govrlevo i Mr{evci se nao|a vo eden sloj. Takva e
sostojbata i vo Tumba Maxari, no ne e publikuvana.Isto taka i
R.Galovi} determinira tri fazi od rezultatite na
istraùvawata vo Zelenikovo.72Zatoa se ~ini sosema e
neopravdano da se izdvojuvaat ovie dve pojavi, koga
stratigrafski se nao|aat na edno mesto istovremeno.73Isto taka
i izdvojuvaweto na tri interni fazi na belo slikanata keramika
od prviot horizont se ~ini neopravdano74 Idnite istraùvawa so
pogolem obem kone~no }e go demantiraat. Zasega e mala
verojatnosta da gi potvrdat i dvete opredelbi na
M.Gara{anin.Vpro~em i M.Gimbutas vo Anzabegovo I ima odvoeno
dve fazi.75Vo ovoj pogled,osoben pridones }e dadat dokolku se
objavat, celosnite rezultati od pove}egodi{nite istraùvawa
69
P.iJ.Koro{ec,o.s.61
70
M.Gimbutas, o.c.70
71
V.Sanev,Neolitskata naselba Rug Bair kaj selo Gorubinci,Zbornik na {tipskiot
Naroden muzej IV-V,[tip 1975,203-246
72
R.Galovi},Zelenikovo-neolitsko naselje kod Skopqa, Zbornik Narodnog muzeja V,Beograd
1971,
73
74
Ibid. 35
75
M.Gimbutas,o.c.37-43
28
na Tumba Maxari,Amam Lopate, Tumba Mr{evci, Cerje Govrlevo

i drugi .
Krajot na raniot neolit vo smisol na Balkansko-
anadolskiot kulturen kompleks, ili sredniot/razvien vo
Makedonija, zavr{uva so pojavata na t.n."vin~anska"
docnoneolitska keramika, ili kako petta posledna faza pred
pojavata na eneolitot.76 Kako {to kaàvme taa e odli~no
registrirana na Tumba Pal~i{te so pove}e
fragmenti.Najkarakteristi~na e spomenatata crna, sjajno
gla~ana keramika, so inkrustacija na bela i crvena posna boja vo
ornamenti na triagolnici i punktirawa vo vreàni poliwa.
Vo Gornovardarskiot region docnoneolitskata keramika
dominira vo naselbata Slatina, determinirana kako Zelenikovo
II kulturnata grupa na docniot neolit so dve interni
fazi.Nejziniot kraj zna~i i kraj na neolitskata civilizacija vo
Gornovardarskiot region i is~eznuvawe na ìvotot. Toj }e se
obnovi, kako i vo drugite delovi na sreden i juèn Balkan so
doseluvaweto na nositelite na prvata metalurgija.Me|u dvete
pojavi zasega rezultatite od skromnite istraùvawa pokaùvaat
postoewe na hijatus na nekoi lokaliteti( moèbi se kompletno
devastirani) no idnite istraùvawa }e go dadat kone~niot
odgovor.
76
D.Mitrevski, Prehistory in the Republic of Macedonia, The Balkans in prehistory,Athens 2001,88
29
IV -STEPEN NA ISTRA@ENOST I ISTORIJA NA

ISTRA@UVAWATA
P
rvite arheolo{ki istraùvawa na neolitskite
lokaliteti se izvr{eni vo vtorata polovina na HH
vek.Vo ponatamo{niot tek }e gi prezentirame
dosega{nite istraùvawa i rezultatite od niv na site
lokaliteti od regionot.Praistoriskata arheologija vo
Makedonija e mlada disciplina. Metodite so koi se vr{eni
arheolo{kite istraùvawa vleguvaat vo standardnite .Toa se
stratigrafskiot metod i komparativno istoriskiot
metod.Rezultatite dobieni so niv na istraùvawata }e bidat
koristeni i vo ovoj trud.Isto taka se koristeni kartografskiot
metod, metodot na import, tipologija. Ponekoga{ , iako pripa|a
na po~etokot na XX vek, samo nakuso }e se posluìme so
evolucionata, potoa so eksperimentalnata arheologija i
trasologijata. Se razbira i vo istraùvawata vo makedonskata
praistorija dominira arheolo{kiot naod i areheolo{kata
situacija. Vo razgleduvaweto na neolitizacijata e prifatena
migracionata teorija ili sukcesivnatata migracija.
Gradacionata teorija zastapuvana od B.Jovanovi} na ovoj stepen
na istraènost i publikuvawe na rezultatite e te{ko da se
primeni.Kako {to kaàvme,seu{te definitivno ne se izdvoeni
kulturnata difuzija i demografskata migracija za da se kaè
koja e dominantna iako vtorata prevagnuva so pomo{ na
genetskite palimpsesti.
30
mamut ~evo
31
Naselbi vo Gornovardarskiot region
1 - Lok. Slatina -Zelenikovo
Lokalitet e otkrien vo 1950 godina so arheolo{kite

rekognoscirawa od M.Grbi} koj otvoril tri sondi 2h2 m. Vo 1953
R.Galovi} i P.Gockova otvorile sonda 10h4 m. so slednata
vertikalna stratigrafija:
Prviot sloj na crna zemja odi do dlabo~ina od 0,60 m. Vtoriot do
2,00 m e so òlta zemja i vo nego e otkriena ku}a, bez da se fati
formata. Tretiot sloj odi do 3,0 m i ima zelenikava zemja. Vo
istraùvawata se otkrieni nekolku jami so atipi~na keramika
koja ne e analizirana ( na dlabo~ina od 0,80 do 1,40m a nivnata
dlabo~ina bila od 0,50 do 0,80m.) .
Lokalitetot Slatina leì na re~na terasa 600 m oddale~en od
desniot breg na Vardar {to te~e na jugoistok, pod Taorski
rid.Kerami~kite fragmenti se razvle~eni na golema povr{ina i
te{ko moè da se znae protogrenoto jadro na naselbata.
Istraùvawa: 1950 Grbi} i Gockova 3 sondi 2h2m
1953 Galovi} 1 sonda 10 h 4 m
1964 Galovi}-nepoznati?
1974-1975 Gara{anin- Spasovska(samo 74)MAA 2
2 bloka 5h5m
1981 Gara{anin-Bilbija MAA 9
Stratigrafija spored Gara{anin77:

1 - sloj na òlto kafeava zemja do 0,25 m
2 - sloj od 0,25 - 0,53 m temno kafeava tvrda zemja - Horizont I
3 - sloj od 0,53 - 0,88 m òltenikava zemja
4 - sloj od 0,88 - 1,23 m crvenikava -Horizont II
5 - sloj od 1,23 - 1,33 m zelenikasta kompaktna glina -Horizont III
6- sloj od 1,33 - 1,68 m me{ana glina so zemja - Horizont IV
77
M.Gara{anin,M.Bilbija,Ku}a I vo Zelenikovo,Maced.acta archaeol. 9, Skopje 1988,31
R.Galovi},o.s.
32
7 - sloj od 1,78 - 2,03 m mrko siva meka -Horizont V so jama {to

odi do zdravica, a zapo~nuva pod sloj 7
8 - sloj od 2,03 - 2,33 m posvetol sloj i zdravica
Horizont I pripa|a na mladiot neolit - Zelenikovo II

Horizont II pripa|a na mladiot neolit - Zelenikovo II
Horizont III pripa|a na sredniot neolit
Horizont IV pripa|a na sredniot neolit
Horizont V pripa|a na stariot neolit
Od sredniot neolit e kompletno istraèna edna ku}a so
nedefinirani dimenzii ( isto~niot i ju`niot yid se 6,60 m)
gradeni od golemi kolci 0,22-0,25 m i ne{to pogolemi.S/i agol
bil zaoblen.Vnatre{nosta e podelena na dva dela, pomal na istok
i pogolem na zapad.Eden kolec vo pregradniot yid sluèl za
nosewe na pokrivnata konstrukcija.Podot na ku}ata bil vkopan
vo slojot na zelenikavata glinesta zemja i bil mnogupati maznet.
Vo pomalata isto~na prostorija na s/i agol se nao|al eden
pravoagolen objekt, vo ju`niot del edna pe~ka i melnica.
Kvadratniot objekt bil izgraden na eden postament od glina,
zagraden so yid~e od glina - lepe` visoko 0.27 m.Dnoto na
objektot bilo so premaz i vo nego bile najdeni 12 sada so
pogolemi dimenzii {to zaedno nastradale vo poàrot. Od niv
pove}e se sadovi za sekojdnevna upotreba i dominiraat askosi.
Gara{anin toga{ gi okarakteriziral kako buti karakteristi~ni
za srednoevropskite neolitski regioni. Se razbira so
avtopsijata na materijalot od Tumba Maxari i toj konstatira
deka se askosi no izraboteni od poslab majstor
78
kerami~ar. Sporedeni so klasi~nite od Tumba Maxari ovie se
poprimitivni. Objektot bil upotrebuvan vo dve fazi.Vo prvata,
koga "moèbi" bil nekakov oltar ukrasen so yik yak vreàni
dlaboki linii na najmarkantnata strana.Identi~na dekoracija
ima na dolnata partija na yidot od edna ku}a na Azma{kata
mogila od sredniot neolit. 79 Graden e od glina so upotreba na
fragmenti keramika na dnoto i so nekolku premazi. Vo
pomladata faza celiot bil prema~kan so sloj glina i toga{
78
M.Gara{anin,M.Bilbija,Ku}a I..o.c. plan III
79
H.Todorova-I.Vaisov,o.s.Sl.51
33
verojatno sluèl kako pe~ka. Do nego se nao|al eden postament so

kamena melnica i kamenot za melewe i edna pe~ka so kalotesta
forma .Izgradena e od glina i zemja na mala platforma so dno od
siten kamen i fragmenti keramika.Na kraevite se ostatoci od
kalotata {to se sru{ila. Ova zboruva za ednovremenata upotreba
i na melnicata i na pe~kite - oltarot. Moèbi kalotestata pe~ka
sluèla za gotvewe i pe~ewe leb. Taa bila zagrevana so àr koj
potoa e isfrlan i vo nea se vnesuval lebot. Vpro~em na toj na~in
funkcioniraat i den{nite furni .Drugata, ili "oltarot" za
zatopluvawe moèbi bil so otvoren ogan? Pe~kata, ogni{teto i
melnicata se osnovnite elementi vo kujnata za ishranata na
semejstvoto {to ìveelo tuka . Vpro~em i vo "herojskoto vreme"
na protoistorijata dobro e poznato zna~eweto na ogni{teto i
ognot. Pe~ka e najdena i vo zapadnata pogolema prostorija, do
ju`niot yid, isto taka so sru{ena kalota i 4 sada so visoki
cilindri~ni vratovi do nea. Pe~kata leì nad nivoto na podot
na edna mala podignata platforma izgradena od nabiena glina so
mnogu premazi.Tie se praveni so razredena glina so malku
pleva.Pod dejstvo na visokite temperaturi premazite se qupat i
imaat bledo crvenikava boja.80Voop{to koga se razgleduvaat ovie
pe~ki mora da se imaat vo predvid sli~nite od drugite kulturni
grupi.Isto taka vo definiraweto moè da pomognat i modelite
izraboteni vo keramika kako na primer onie od Vin~a-Tordo{ i
Vin~a-Plo~nik kulturata.81Vo ovoj kontekst treba da se gleda i
zna~eweto na ognot i voop{to negovit fenomen vo ìvotot na
neolitskiot ~ovek.
80
M.Gara{anin-M.Bilbija,o.s.Sl.4
81
B.Petrovi},Model neolitske pe~i iz Progara, Godi{wak XLVII-XLVIII
Beograd 2000/2001,11-21
34
Sl.11:Slatina Zelenikovo,osnova na ku}a I ( Gara{anin,Bilbija)
35
Sl.12: Rekonstrukcija na ku}a I od Zelenikovo (Bilbija-Miloevi})
36
Sl.13:Rekonstrukcija na pe~ka za leb od ku}a I vo Zelenikovo(Bilbija-

Miloevi})
Sl.!4: Pe~ka(vo vtora faza `rtvenik) od ku}a I vo Zelenikovo
37
Sl.15-16: Kafeavo slikani sadovi od Zelenikovo,sreden neolit
38
Sl17:Kafeavo slikana keramika - MN
39
Sl.18:Kafeavo slikana keramika - MN
40
Sl.19:Kafeavo slikana keramika Zelenikovo I
41
Sl.20:Kafeavo slikana keramika od Zelenikovo I
42
Sl.21:Askos i amforisk, Zelenikovo I
43
Sl.22: Amfori i askosi,Zelenikovo I,sreden neolit
44
Sl.23: Panici i ~inii,Zelenikovo I
45
2 - Cerje,s.Govrlevo
Naselbata e otkriena so rekognoscirawata vo 1981

godina.82Locirana e 2 km j/i od seloto Govrlevo vo plodni nivi vo
blizina na Cere{ki i îfli~ki potok.Istraùvan e so prekidi
od 1982 godina do denes.Vo dosega{nite istraùvawa, poznata e
vertikalnata stratigrafija i kulturnata pripadnost na
naselbata.@ivotot se odvival vo {est fazi na ìveewe
konstatirani vo stratigrafijata.
Prvata faza,horizont I , e najstariot od po~etokot na
formiraweto na naselbata i zapo~nuvaweto na ìvotot.
Keramikata od ovaa faza se karakterizira so zatvoreni formi,
tenki yidovi i dominirawe na crveno pe~enata. Konstatirana e
keramikata slikana so bela boja, ornamenti
floralni,nepravilni triagolnici,,nedefinirani beli
damki.Identi~ni se po tipologija i hronologija so Anzabegovo-
Vr{nik I.
Vtorata faza, tretata i ~etvrtata, {to gi opfa}aat
horizont II,III i IV , po karakteristikite na keramikata odgovaat
na sosotvetnite fazi na Anzabegovo-Vr{nik II,III i IV na istata
kulturna grupa.Nivnite karakteristiki se identi~ni za sredniot
neolit.
Pettata faza ili horizont V , kulturno i hronolo{ki
odgovara na docniot neolit i e sinhron so ranite fazi na Vin~a-
Tordo{ I-II fazite na istata kulturna grupa na Balkansko-
anadolskiot kulturen kompleks na docniot neolit.
[estata faza,horizont VI, ja karakterizira sivata
keramika identi~na za Vin~a-Plo~nik II , odnosno Bubaw-Hum
I.Toa e i krajot na ìvotot na naselbata vo prasitorijata, za da vo
rimsko vreme odnovo e naselena, so indicii za postoewe na nekoe
svetili{te i moèbi vostanoven kult na voda( moèbi .... ?) .Vo
srednovekovniot, vizantiski period e podignata kapela na
svetite vra~i Kuzman i Damjan.
82
46
Vo iskopuvawata se istraèni tri ku}i od koi edna e od V

horizont od docniot neolit. Dve ku}i se od sredniot neolit i toa
edna , ku}a 2 od horizont IV i ku}a 3 od horizont III .
Ku}ata 2 od poslednata faza na sredniot neolit, e izgradena so
poramnuvawe na ru{evinite od horizont III. Taa e nadzemna, so
kvadratna osnova i dimenzii 4,5 h 4,5 m, orientirana vo pravec
sever-jug, kako {to nalaga tereneot i sonceto.Yidovite se gradeni
vo tradicionalnata tehnika so debeli kolci ispleteni so pleter,
potoa izma~kani so kal i pleva.Vnatre{nata elevacija so eden
mal parapeten yid bila podelena na dve prostorii. Vo severnata
prostorija, na zapadnata strana se nao|ala kalotesta pe~ka do
koja se naslonuvala edna kamena melnica za melewe
ìto.Istraùva~ot M.Bilbija go izdvojuva karakteristi~niot
pod od premaz od glina, mnogu otporen na abewe.Vo ju`nata
prostorija podot e od nabiena zemja. Vlezot vo ku}ata bil od
isto~nata strana vo ju`nata prostorija.Dvi`niot inventar na
ku}ata se karakteristi~nite askosi, grnci, sadovi so barbotin i
dr. Ona {to zasluùva vnimanie e edna pintadera vo forma na
stilizirana ptica so vreàni vrzani triagolnici i to~ki,spored
Bilbija "semanti~ki ideografski znaci" vreàni okolu tri
koncentri~ni kruga. Ona {to e karakteristi~no za razvieniot
neolit vo Gornovardarskiot region, terakotnata statuetka na
Golemata Majka e otkriena i vo ovaa ku}a.83 Identi~na so
poznatata od Tumba Maxari, ovaa od Cerje e pretstavena vo
poodminat graviditet, so nabreknati gradi, belezici na racete,
|erdan na vratot koj kako {iroko dekolte vo forma na V go
potencira vratot. Stomakot e izdvoen od ku}ata od koja izleguva,
so niska od plasti~ni monista.O~ite se plasti~ni so bademesta
forma, frizurata malku afro. Ku}ata e kvadratna so golemi
nepravilni pravoagolni otvori na frontalnata i zadnata strana,
a na bo~nite po dva elipsesti otvori. Celata skulptura e so
pomeki i zaobleni rabovi za razlika od Tumba Maxari koja e so
poostri rabovi.
83
Z.Georgiev-M.Bilbija,Neolitska naselba kaj Govrlevo,KN XIX,Skopje 1984,30-48
47
Sl.24: Stratigrafski profil i osnova na ku}a II,Cerje I(Bilbija)
48
Sl.25:Panici,Cerje III-IV,sreden neolit; statuetka Cerje V,docen neolit
49
Sl.26:Keramika,Cerje III - IV,sreden neolit
Sl.27:Belo slikana keramika na osnova t.n."vinski talog",Cerje I,ran neolit
50
Sl.28: Belo slikana keramika,Cerje I,ran neolit
Sl.29:Kafeavo i crveno slikana keramika od CerjeII-III, sreden neolit
51
Sl.30:Kafeavo slikana keramika od CerjeII-III, sreden neolit
Sl.31:Belo slikana keramika,CerjeI,ran neolit
Sl.32:Gruba keramika,Cerje I-III
52
Sl.33:Gruba keramika,Cerje II-III,sreden neolit
53
Sl.35:Cerje:Pintadera so ideogramski znaci i bik -docen neolit,amfora -

sreden neolit
54
Sl.36:Pehar so kafeavo naslikana spirala -CerjeII- III, `rtvenici -tip

masi~ka,sreden neolit
55
Sl.37:@rtvenici, Cerje I,ran neolit
Sl.37:Zoomorfna plastika,Cerje, sreden neolit
56
3- lok.Tumba Maxari,Skopje
Lokalitetot se nao|a na isto~niot kraj na Skopje, vo

sega{nata naselba ênto.84 Toj e poznat od 1961/2 godina koga se
vr{eni arheolo{ki rekognoscirawa za izgradbata na
avtopatot.Denes te{ko se zabeleùva bidej}i 2/3 od povr{inata
se okupirani so ku}i podignati vo docnite {eesetti i
sedumdesettite godini na HH vek.Vo godinite pred toa toj
dominiral nad okolnoto ramno pole. Nedaleku od nego na sever i
zapad se izdiga niskoto rit~e-srt {to od Gazi baba i Kamnik se
protega na istok i s/i. Naselbata Tumba leì pod nego vo
plodnoto pole. Mestopolo`bata e izvonredno povolna.Od edna
strana rit~eto obezbeduva potrebna bezbednost pred se od
eventualnoto poka~uvawe na vodata na Katlanovskoto ezero, a od
druga se ona {to moè da dade edna vakva prirodna morfologija:
drvo,pasi{ta,eventualen lov, a na padinite svrteni kon sonceto
plodni nivi.Na izvesen na~in naselbata ima centralna polo`ba
vo skopskata kotlina.Site okolni naselbi ja gledale bez
problemi. Toa, ponatamu }e vidime, nema da ostane samo
formalno i slu~ajno. Tumba Maxari navistina bil ekonomski i
pred se kulturen centar vo mikrokosmosot na neolitskiot ~ovek
od ovoj region.
Naselbata ima nepravilna kru`na forma so dijametar od
220 m i visina 3 m.
Prvite arheolo{ki istraùvawa se izvr{eni vo 1978
godina so otvorawe na tri sondi.Rezultatite pokaàle deka se
raboti za naselba od neolit, so tri fazi na
ìveewe.Stratigrafijata na naselbata e so kulturen sloj debel
2,40 m a so jamite 2,80m. Spored V.Sanev,istraùva~ot na
lokalitetot,najstariot sloj hronolo{ki odgovara na Anzabegovo-
Vr{nik II,vtoriot/sredniot na Anzabegovo-Vr{nik III a tretiot
posleden e sinhron so Anzabegovo-Vr{nik IV ,odnosno
Zelenikovo I.Vakvata determinacija ne e prifatliva od
84
V,Sanev,Tumba Maxari,Arheolo{ka karta 2,Skopje 1996,377-378
57
ednostavni pri~ini.Imeno, vo sklad so na{ata generalnata

opredelba za tri fazi od razvojot na neolitskite naselbi, kako
{to fakti~ki toa stratigrafski stojat rabotite, na krajot
posebno }e se osvrneme na problem.
Vo istraùvawata od 1981, koga e otkriena prvata ku}a,
proizvolno determinirana kako svetili{te85, dosega se otkrieni
u{te 7.Vo periodot 1981-1985 se otkrieni i potpolno istraèni
4 ku}i. Za àl samo prvata e objavena.
Arhitektonskite ostatoci od ku}ata se nao|ale na 0,30 m
pod povr{inata na zemjata.Bila gradena vo tradicionalnata
tehnika na nabieni kolci vo zemja, ~esto flankirani so
kamewa/melnici. Kolcite se na golemo me|usebno rastojanie, pa
zatoa e mnogu verojatno deka pokrivot ne go drèle yidovite, no
nadvore{ni direci-kontrafori.Ku}niot lepe` pokaùva deka vo
yidovite bile vgraduvani golemi cepeni gredi od koi se ostanati
otisoci. Yidovite od nadvor bile dekorirani so razni povlaki od
prsti vo vid na spirali {to zavr{uvaat kako primitivni
voluti.Vlezot na ku}ata moèbi bil na zapadnata strana kade
nema dupki od kolcite.So ogled na prezentiranite dimenzii 9h9
m?(kako u~esnik vo istraùvawata se se}avam deka povr{inata na
ku}ata be{e 64m2, zna~i 8h8m) pokrivot verojatno bil na dve vodi
od slama postaven na drvena konstrukcija {to ja nosele mo}ni
kolci od nadvore{nata strana.Tie bile postaveni kako
kontrafori na frontalnata i zadnata strana.Vpro~em ova e i
denes slu~aj so "sovremenite" ku}i vo s.Kowsko na zapadniot breg
na Prespanskoto ezero i drugi sela vo Makedonija.Vnatre{nosta
na ku}ata bila pregradena so eden tenok nepravilen parapet .Toj
odvojuval dve pe~ki podignati do nego.Za niv Sanev, vo sklad so
tezata deka se raboti za svetili{te, veli deka se `rtvenici.86Na
ovoj zaklu~ok, vo vreme na istraùvawata upati faktot {to
zapadniot "`rtvenik" podignat kako masivna platforma od kal,
so mnogu kamen i keramika vo sredinata i dimenzii 1h1m i
viso~ina 0,40m,na aglite i vo sredinata ima modelirani vo glina
fini noze, spoeni so blag lak me|u sebe.Gorniot del, imal
85
V.Sanev,Neolitsko svetili{te od Tumba vo Maxari,Skosko,Maced.acta archaeol. 9,Skopje,
1998,9-30
86
Ibid.18-23,Sl.8
58
recipient od koj se najdeni in situ fragmenti vo vid na venec-obod

visoki do 10 sm.Vnatre{nosta na recipientot bila {iroka 0,80 h
0,80 m.so otvor na ju`nata strana.Okolu nego se najdeni in situ 8
sadovi, me|u koi 2 slikani amfori, pehar, grnci so barbotin
ukrasi,frutarium i mala piksida so plasti~en reqef na dnoto
kako pintadera.Sanev, zaradi otsustvo na gare`, smeta deka e
`rtvenik za libacija.
Na isto~nata strana od parapetot se nao|a `rtvenikot B, so
~etvrtesta forma, dimenzii 1,30 h 1,30m i viso~ina 0,40m.I toj
ima na aglite i sredinata plasti~ni noze povrzani so lak, no
poslabo naglaseni .Teloto na `rtvenikot zavr{uva so recipient
so kalotesta forma , stesnet i so golemina 1,0 h 1,0m.Recipientot
vnatre se izdiga koso.Podot na recipientot e od debel sloj glina
so pove}e premazi. Tragi od gorewe ne se konstatirani, osven
"mno{tvo pepel od slama verojatno upadnata od pokrivot vo
vreme na poàrot". Sanev nejzinata forma ja doveduva vo vrska so
kalotestite pe~ki od ku}a 1 vo Zelenikovo, no sepak smeta deka
taa bila `rtvenik upotrebuvan vo kultni obredi, vo koj
ishranata bila predmet na tretirawe.
@rtvenikot V leì vo sredi{niot ,isto~en del na
ku}ata.Postaven e na platforma visoka 0,37m ,{iroka 0,50
m.Spored Sanev ima forma na lotos , so plitok recipient vo koj
e stavena edna triagolna melnica od zelen peso~nik.87Bidej}i na
plo~ata ne se zabeleàni tragi od triewe , Sanev smeta deka i toj
e `rtvenik svrzan so nekoj kult, odnosno samo bra{noto bilo
simboli~no pripremano.
Dvaeset i dve godini posle otkrivaweto, sosema e
nepotrebno da se elaborira apsurdnosta na ovaa teza. Vo
me|uvreme, od 1981 do 2003 g. otkrieni se nekolku ku}i na razni
naselbi: Cerje, Sten~e, Mramori, Slatina pa i vo Tumba Maxari.
Vo site tie se najdeni identi~ni ili sli~ni objekti koi denes
arheologijata gi smeta za pe~ki za pe~ewe leb.Tie bile
zatopluvani so àr koj potoa e vaden ili so intenzivno gorewe na
slama koja razviva do 800 stepeni C. Denes na ist na~in starite
furni se zatopluvaat so zapalena slama ili drva, potoa àrot i
87
V.Sanev, Neolitsko svetili{te...o.s.23,Sl. 11,14
59
pepelot se isfrlaat, dnoto se bri{e so mokra krpa(taka ostanuva

sloj premaz-mazalka) i potoa se stava lebot da se pe~e.Star zanaet
na koj se vi~ni site selani vo ~ovekovata civilizacija koi, vo
svojata kulturna evolucija uspeale da ja otkrijat tajnata na
podgotovkata i pe~eweto na lebot.Toa e najgolemiot skok vo
~ovekovata istorija,napraven tokmu vo raniot neolit.Moèbi
toa e "neolitskata revolucija" za koja zboruva âjld.
Vo istraùvawata na Tumba vo 1982 godina e otkriena ku}a
vo koja se najdeni ist `rtvenik kako `rtvenikot A od
svetili{teto, kru`no ogni{te i eden golem plasti~no
modeliran vo glina vo forma na krug so recipient i "dekorirano
~elo". Za àl ovoj objekt kako i drugite i posle 20 godini ne se
objaveni. Tokmu toj objekt }e be{e najdobriot nem demant na
tezata za svetili{teto i `rtvenicite.Isto taka ,za àl pod
impresiite i vpe~atocite od Tumba i M.Gara{anin vo Slatina
esenta 1981 g.otkrienite pe~ki gi determinira kako " `rtvenik-
melnica" i pe~ka.88 Ovoj primerok od Slatina ima isti fino
profilirani noze i dekorirani strani so plasti~no vreàni
kosi linii.Samo zaradi ovaa dekoracija toj smeta deka e
`rtvenik.Imaj}i gi predvid site prezentirani i poznavaj}i ja
sostojbata so neobjavenite, kategori~no tvrdime deka se raboti
za pe~ki za pe~ewe leb, ogni{ta i pe~ki za gotvewe.Tretiot
`rtvenik V, smetame deka imal funkcija na mesto kade se od
bra{noto i vodata mesel i podgotvuval lebot.Toj tuka potoa bil
pokrien so platno i vo blizina na pe~kata, na sootvetna
temperatura bil ostvan da stasa.Potoa e razmesuvan i pe~en vo
`rtvenikot A, poto~no furna/rerna.Vo istraùvawata vo 2002
godina vo ju`niot del na blok D' 1 e otkriena edna "kada"
izgradena od zemja(glina) so dimenzii 1,30 m h 1,0 m i visina na
yidovite ssa 0,18-0,20 m.Istite se ubavo izmazneti zaedno so
podot. Pri finalnoto ~istewe se najdeni nekolku kristali na
soli.Dokolku analizite go potvrdat toa, moèbi treba da se
razmisluva vo pravec na objekt za desolenizacija na vodata za
dobivawe na sol.Takov objekt-kada e najden i vo Tumba Sten~e.
88
M.Gara{anin-M.Bilbija,Ku}a I...,o.s.35-36,Sl.3,plan II
60
Vo ku}ata -svetili{te se otkrieni vkupno 45 celi sadovi i

mnogu fragmenti. Toa se razni }upovi,pitosi so barbotin ukrasi
od prsti na stomakot, ramoto i vratot se zamazneti i nazna~eni
so plasti~na lenta od vtisnati prsti.Potoa golemi frutariumi
so plasti~ni rebra od vnatre{nosta na obodot, ~inii, i razni
mali sad~iwa. So svojata sovr{ena ednostavna forma,osobena
karakteristika na neolitot vo Gornovardarskiot region mu
davaat askosite. Izrabotuvani se so razli~ni golemini -mali od
1l do golemi od 7-8 l. Potse}aat na barski ptici, i taka se
dekorirani so perdu{est barbotin, so 4 dràlki na stomakot i
edna na grbot.Niz niv se stavalo jaè i potoa se stavale na grb za
polesno da se nosat.Jaèto odelo po specijalen plasti~en rab koj
zavr{uva so tri prsti,kako noga od ptica. Zatoa i prviot
vpe~atok koga }e se vidat potse}aat na barski ptici.Moèbi
inspiracijata od niv vo bliskite ezera i mo~uri{ta ne e dale~na,
iako se smeta deka se kerami~ki me{ini. Isklu~ivo sluèle za
nosewe i ~uvawe voda.Imaat gruba faktura so mnogu pleva i
zatoa se lesni i ednostavni za izlevawe na vodata.Na Tumba se
otkrieni prv pat i toa vo klasi~nata forma.Potoa se najdeni i
na ostanatite lokaliteti.No ovie od Tumba, so svojata forma i
izrabotka se najubavite me|u site poznati.
Od repertoarot na sadovi treba da se istaknat ubavite
amfori slikani so braon ornamenti , so bleda oker boja, pehari
na mala konusna noga so braon spirali, zatvorenite sadovi
ukraseni so impreso ubodi od nokti, organiziran barbotin,
arkaden , neorganiziran se {to e karakteristika na keramikata
na predhodnata postara faza. Vkupno kako {to kaàvme 45
sadovi.
Ona {to go pravi Tumba Maxari i ovaa ku}a poznata, e za
prv pat otkrienata terakotna pretstava na Golemata Majka.So
svoite impresivni dimenzii od 0,39 m visina, klasi~nata smirena
poza na izniknuvawe od ku}ata i voedno bdeewe nad nejzinoto
ogni{te i mir, ja pravi ovaa terakota ekskluzivna . Taa }e stane
glavnata ni{ka {to go povrzuva duhot na ~ovekot od
Gornovardarskiot region.Na cilinderot nad o~ite so kafeava
boja e nanesena kosa vo vid na {i{ki.Taa na zadniot del e
plasti~no prikaàna i sobrana.Vo podocne`nite istraùvawa
61
se otkrieni i drugi fragmenti od cilindrite i ku}ata so

razli~ni dimenzii i frizuri.Nekoi se so afro, drugi samo
naglaseni so vreùvawe i t.n.Voop{to frizurite zboruvaat za
izvonredno bogatata moda na neolitskata èna.Kaj nekoi
primeroci, pa i Golemata Majka, na ~eloto so crvena
boja(identi~na so bojata od slikanata keramika) se naslikani
{i{ki.Cilindrite bile modelirani okolu edno drvo {to se
gleda po otisocite na pogolemiot broj cilindri.Ovde da ja
spomeneme, kako slu~aen naod edna markantno izvajana vo
prirodna golemina glava na ~ovek. Liceto e ramno so vreàni i
plasti~no izvedeni o~i, nos i usta nema. Frizurata e so
plasti~ni dlaboki brazdi -pletenki sobrani na ednata strana vo
kok.Zasega ostanuva bez sootvetni analogii i ostanati nau~ni
informacii.Antropomorfnata plastika e mnogubrojna na Tumba.
Za àl ne e objaven nitu eden primerok. Ona {to e prezentirano
vo Muzejot na Makedonija, kako i kerami~kite sadovi e bez
arheolo{ki kontekst i situacija. Edinstveno na raspolagawe ni
e tipolo{kiot metod za nau~na valorizacija.
Kako slu~aen naod,moèbi od Tumba, ovde }e spomneme edna
kerami~ka pretstava na glava na oven(bik)-bukranion.89So
prirodni dimenzii(32-33-27 sm), so inkrustrirana bela posna boja
(moèbi pepel?) vo nozdrvite, so otvori vo koi bile vsadeni
prirodni rogovi, taa zboruva za kultot kon ovenot-bikot.Kako i
drugite vajarski dela ukaùva na visokite umetni~ki i estetski
dostreli na kerami~arite vajari od Tumba.Bidej}i zadniot del i
e potpolno mazen, najverojatno bila aplicirana na fasadata na
nekoja ku}a.Takvi bukranioni se nao|aat vo neolitskite
svetili{ta vo Haxilar, Romanija i dr.90.Vrz osnova na
morfolo{kite karakteristiki, ovoj naod se datira vo ran
neolit.Imeno V.Sanev smeta deka glavata e modelirana spored
model na uriel ovcata(Ovis Vingeli), prva pripitomena vo Predna
Azija i donesena vo Ov~e Pole go datira na krajot na sredniot
89
V,Sanev,Terakotna glava na oven od arheolo{kata zbirka na Muzejot na
Makedonija,Maced.acta archaeol.15,Skopje 1999,15-24
90
Gh.Lazarovici-M.Lazarovici,The Neo-Eneolithic Arhitecture in Banat,Transylvania and Moldova,
Research in the Prehistory of the Balkans ,Thessaloniki 2003,367-486,Fig. 69,,70,72,74 svetiliste 1 i
svetiliste 2, Fig.72-76
62
neolit.Nesigurno e postoeweto na ova ìvotno vo docnite fazi

na sredniot neolit vo Skopsko,koga najdenite primeroci se
pomali, pa moèbi treba da se datira na krajot na raniot
neolit.Od analizata na glinata od koja e napravena V.Sanev
pomisluva i predlaga deka moèbi e nadvor od regionot. Od
drugite zoomorfni pretstavi da gi spomeneme kozata so
recipient na grbot i kentavr?, isto taka so recipient na
grbot.91 Poslednite se pojavuvaat vo docniot neolit vo Vin~a-
Plo~nik fazata.92
Vo ku}a 1 se najdeni i tegovi za vertikalen razboj, potoa
bikonusni tegovi (makari) za ribarski mreì i top~iwa za
pra~ka.Od alatkite se najdeni mnogu koskeni spatuli so
standardna forma,{ila. Kremenata industrija e zastapena so
razni kremeni noìwa, seka~i, kameni avani i melnici. Za àl
taa nikoga{, posle Anazabegovo, ne bila predmet na specijalni
analizi.Taka za nea i za genezata, materijalot i drugo ni{to ne
moè da se kaè.Vo sekoj slu~aj, dokolku se imaat vo predvid
analizite na E.Elster i D.Vajd, vo koi vo Anzabegovo I 43,9% se
alatki od kvarc, za da toj broj se smali i vo Anzabegovo IV
iznesuva 25%.Od materijalot dominiraat so
vulkanitite,kalcedonot,opalitot.Vo poslednata faza markantno
e prisustvoto na crveniot jasper.Vo srednite fazi Anzabegovo II-
III najbrojni se artefaktite od andezit 31% , peso~nicite 50% i
opalitot 15%.93
[to se odnesuva vo izvorite na materijalot, tie tvrdat deka
opalit, kvarc,kvarcit, òlto - kafeniot i òlto-crveniot
jasper, kalcedonot, bazaltot, andezitot se lokalni minerali {to
se nao|aat vo Ov~e Pole. So ogled na sli~nata situacija i , barem
za del od ovie minerali, smetame deka i Gornovardarskiot region
gi ima i mu bile dostapni na neolitskiot ~ovek. Se razbira,
finata analiza na ovoj materijal }e dade i konkretna slika za
91
A.Moskalewska, V.Sanev, Preliminary analisis of bone remnants of animals from the Neolithic
Archaeological site Tumba Madzari near Skopje, Maced.acta archaeol. 10, Skopje 1989,fotografija na
str.57
92
B.Petrovi},Model neolitske ku}e iz Progara,Godi{wak Muzeja Grada
Beograda XLVII - XLVIII,Beograd 2000-2001,19
93
M.Gimbutas,o.c.282
63
nego.Moèbi del od alatkite-se~ilata, noèvite bile

donesuvani od naselbite vo Ov~e Pole {to leàt vo podno`jeto
na Osogovskite planini.
Analizata na koskite na ìvotnite i pticite od
Maxari,napravena od A.Moskalevska zboruva za bogata
94
trpeza. Na niv se najdeni tragi od sitno se~ewe, {to sugerira
meso i gorewe,{to zna~i bile podgotvuvani za jadewe.Kaj nekoi
koski se najdeni tragi od namerna obrabotka (elenski rogovi i
dolgi koski).Isto taka tret vid tragi se tragi od se~ewe do
korenot na rogot, {to sugerira potreba od poseduvawe trofei
ili kultni potrebi. Od izvr{enite analizi na 2.847 koski, samo
5,5% se od divi ìvotni.Site drugi, osven 14 od ~ovek , se od
doma{ni ìvotni i 22 od ribi.Sosema e jasno deka neolitskiot
~ovek, {to se odnesuva do obezbeduvaweto meso, asolutno se
potpiral na svoite stada , a mnogu malku na lov.Od ìvotnite
ovcata i kozata se zastapeni so 48%, govedata 41%. Soodnosot na
koskite na ovcata i kozata e 4,4 : 1. Soodnosot na koskite na
ovcata i kozata sprema govedata e: vo Anzabegovo II 62,63% :
15,19%, odnosno 6:1; vo Anzabegovo III 64,89% : 7,63%.95Sviwite na
Maxari bile malku odgleduvani, samo 10% koski se od niv. Vo
Anabegovo dominirale ovcite i kozite nad govedata i sviwite i
tie bile pokrupni od Tumba Maxari.No na Maxari soodnosot na
sitniot i krupniot dobitok e poizedna~en.Tuka dominira maloto
doma{no govedo,koe sigurno bilo koristeno i kako rabotna sila
na bliskite nivi, {to zna~i deka ìtelite na ovaa naselba bile
pove}e poledelci.@itelite na Anzabegovo pak bile pove}e
sto~ari - ov~ari.Ova najverojatno proizleguva od karakterot na
prirodnata sredina. Imeno, otsekoga{, pa i imeto toa go
sugerira, Ov~e Pole bilo sto~arski -ov~arski region.
Koski od ribi se najdeni sosema malku bidej}i se smeta deka
ostatocite gi jadele ma~kite. Vo Maxari se najdeni pogolemo
koli~estvo slatkovodni {kolki, so koi najverojatno bile
hraneti sviwite.Istite bile sobirani vo bliskite
mo~uri{ta.Ona {to iznenaduva e sekako maliot broj-22 koski od
ptici.Moèbi tie ne bile popularni vo ishranata na ~ovekot.
94
A.Moskalewska -V.Sanev,o.c.55-75
95
S.Bokonyi,The Vertebrata Fauna,Neolithic Macedonia,LA 1973,313-338
64
65
osnova na istraùvanite ku}i 1981-1985
66
Sl.38.Ku}a 1,osnova(svetili{te?),Tumba Maxari,sreden neolit
67
Sl.39:Golemata Majka in situ,ku}a 1 Tumba Maxari,sreden neolit

Sl.40:Pe~ka za leb, ku}a 1, Tumba Maxari,sreden neolit
68
Sl.43Golemata Majka,Tumba Maxari

Fragment od cilinder na Golemata majka,Tumba Maxari,sreden neolit
69
Sl.44:Cilinder od Golemata Majka,Tumba Maxari, sreden neolit
70
Sl.45:Fragment od cilinder na Golemata Majka, Tumba âir,sreden neolit
Sl.46:Golemata Majka,Tumba Maxari,sreden neolit,sl.naod
71
Sl.47-48:Antropomorfna glava,Tumba Maxari, sreden neolit,sl.naod
72
Sl.49:Pehar,Tumba Mr{evci-MN Sl.50:Pehar,Tumba Maxari-MN
Sl.51:Pehar,Rug Bair-MN Sl.52:Sad,Tumba Maxari-MN
73
Sl.53:Pehar,ku}a 1,Tumba Maxari,MN Sl.54:Pehar,ku}a 6,Tumba Maxari-MN
Sl.55:Pehar,ku}a 5,Tumba Maxari -MNSl.56:Pehar,ku}a 1,Tumba Maxari-MN
74
a. b.
v. g.
Sl.59:Pehari od Tumba Maxari,sreden neolit,(g od ku}a 5 1985 g.)
75
Sl.60:Amfori od ku}a 1(1981 g.),Tumba Maxari,sreden neolit
76
nadvor od ku}a 6 (1985 g.) Tumba Maxari
Tumba Maxari
Barutnica -Anzabegovo-III-IV,MN
77
Barutnica Anzabegovo-MN
Sl.61:Slikana keramika so kafeava i crvena boja
78
Razni formi na sadovi, Tumba Maxari
79
80
81
82
Sl.62-65:Razli~ni kerami~ki formi na sadovi so mali i sredni

dimenzii,Tumba Maxari,sreden neolit
83
Sl.66:Sadovi grnci so barbotin ukrasi,Tumba Maxari,ku}a 1
84
Sl.67:Razni formi i golemini na sadovi so gruba faktura,Tumba

Maxari,sreden neolit
85
a.
Sl.68:Sadovi grnci od ku}a 1( a - od 1982 g.),Tumba Maxari,sreden neolit
86
Sl.69: Sadovi od ku}a 1 so gruba faktura, Tumba Maxari, sreden neolit
87
Sl.70:@rtvenici tip masi~ka, Tumba Maxari,sreden neolit
Sl.71:@rtvenici: kentavr i zoomorfen `rtvenik,Tumba Maxari, sreden

neolit
88
Sl.72: Fragmenti od `rtvenici tip masi~ka,Tumba maxari,MN
89
a b v
g d |
e ` z
Antropomorfni figurini Rug Bair (a, g,e); Anzabegovo (b, v, d, |, `);

Maxari (z)
90
a. b.
v. g.
Sl.74: Sadovi pitosi a,b,g, od ku}a 1, Tumba Maxari,sreden neolit so

barbotin ukrasuvawe
91
Sl.75:Pitos,ku}a 1,Tumba Maxari,sreden neolit
a b
Sl.76:Mali sadovi,Tumba Maxari,sreden neolit( b od ku}a 1 )
92
Askosi, Tumba Maxari,sreden neolit - ku}a I
93
Sl.77: Askosi ,Tumba Maxari,sreden neolit
94
Sl.78: Askosi,Tumba Maxari,sreden neolit
95
crveno slikana keramika,Maxari I MN belo slikana keramika EN
pehar,Maxari MN
statuetka Tumba Maxari,MN glava od belutrak kamen,Maxari,MN

Sl.79: Fragmenti keramika i antropomorfna plastika
96
Sl.80:Minijaturni sadovi, Tumba Maxari.sreden neolit

Barutnica-Anzabegovo
97
Lok.Derven - D.Koware
Lokalitetot leì na 2km zapadno od seloto, levo od patot

Skopje-D.Koware.Od P~iwa e odale~en 2 km.Raspoloèn e na
edna jazi~esta terasa 350 h 75 m.Na povr{inata se mnogubrojni
fragmenti keramika,lepe`, kameni melnici i koski.96
5- Lok. Gradi{te - s.Staro selo
Severno od seloto vo pravec na seloto Roga~evo, na edna

mala padina po povr{inata se nao|aat fragmenti keramika,
kamen i ku}en lepe`.97
6 -Lok. Tumba-s.Sara}ino
Lokalitetot go registriral M.Grbi} vo 1954 godina. Vo

nekolku nivi , desno od patot {to vodi do seloto se nao|aat
kerami~ki fragmenti, ku}en lepe`, kremeni noèvi i kamen.98
7-Lok. Belo Pole - s.@elino
Severozapadno od seloto , na desniot breg na rekata

Vardar,na edna visoka dominantna terasa se nao|aat fragmenti
od neolitska i rimska keramika.99
96
D.Mitrevski, Derven, AK 2, Skopje 1996, 370
97
S.Kostadinovski, Gradi{te,AK 2,Skopje 1996,425
98
S.Kostadinovski, Tumba,AK 2,Skopje 1996,424;
M.Grbi}, Arheolo{ki naogali{ta vo Makedonija,GMKD I -2,Skopje 1954, 110
99
S.Kostadinovski,Belo Pole, AK 2, Skopje 1996,420
M.Grbi}, Arheolo{ki naogali{ta vo Makedonija,GMKD I -9,Skopje 1954,110;
I.Mikul~i}, TIR , Ljubljana 1978, 136S
98
8- Lok. Tumba -s.Dolno Pal~i{te,Tetovo
Lokalitetot e otkrien vo 1975 godina, a istraùvawata se

izvr{eni vo 1987 -88 godina , pri {to se istraèni dva bloka so
dimenzii 4h4m. Naselbata se nao|a vo poleto pod seloto, na
granicata na atarite na D.Pal~i{te i Kamewane.100Iako e mnogu
razvle~ena, sepak na povr{inata se zabeleùva kako malo
vozvi{enie, razvle~eno vo pravec sever-jug 150, istok -zapad
120m.Sega{nata viso~ina iznesuva 3 m.Okoloniot teren e
potpolno ramen, obrasten so gusta vegetacija .Od [ar planina,
oddale~en samo 2 km, se spu{taat mnogu poto~iwa so silna ~ista
voda.Edno od niv pominuva severno od naselbata. Bliskata
planina polna so {uma i dive~, plodnoto ramno pole, se
prirodnite resursi na neolitskiot ~ovek od ovoj lokalitet.Isto
taka planinata mu davala i kamen i bigor. Ovie prirodni uslovi
go opredeluvale i karakterot na naselbata i ìvotot na ~ovekot.
Istraùvawata pokaàa deka ìvotot na naselbata se odvival vo
kontinuitet od stariot do mladiot neolit i eneolit.
Stratigrafskata slika na naselbata e slednata:
Najstariot horizont na ìveewe, e na dlabo~ina od 3,50 do

3,10 m.Toa e debel 0,20 m sloj na pepel i gare` koj e samo
probien i ne e istraùvan zaradi pojavata na voda vo sondite. No
pod nego i vo nego e pronajdena crvena keramika so belo
100
D.Zdravkovski,S.Saròski, Tumba- Pal~i{te,A R 28, Ljubljana 1989,43
D.Zdravkovski,Tumba Dolno Pal~i{te,AK 2,Skopje 1996,419
99
slikawe.Iako toa se samo tri fragmenti, sepak dozvoluvaat da se

iznese konstatacijata za postoewe na stariot neolit na
naselbata.Toj hronolo{ki odgovara na najstarata faza
Anzabegovo -Vr{nik I .
Vrz nego e sloj od temnokafeava nabiena zemja {to odi od 1,80m
do 3,0-3,10 m.Vo nego e pronajdeno kompakten i cvrst so
intenzivna crvena boja lepe`.Spored grubata keramika so
barbotin nalepci, crvenata mazneta monohromna keramika, ovoj
sloj hronolo{ki odgovara na sredniot neoliti i toa Anzabegovo
-Vr{nik II .
Tretiot kulturen sloj odi na dlabo~ina od 1,0 m do
1,80/2,0m.Toa e òltenikava zemja, nabiena i masna. Na dlabo~ina
od 1,60 /1,70m e konstatiran tenok sloj na ku}en lepe`.Ovoj sloj e
najbogat so keramika so razli~na faktura i formi. Keramikata e
fina i gruba. Prvata e po boja kafeava i crvena so mazneta
povr{ina.Nekolku fragmenti slikana keramika so braon
spiralni linii na fina keramika izrabotena od pre~istena
glina zboruva za visokoto estetstvo nivo na majstorite. Grubata
keramika se pogolemi sadovi-grci so barbotin povlaki od prsti,
mazni vratovi oddeleni so plasti~na lenta so otisoci od prsti.
Dominiraat topkalesti sadovi i otvoreni grnci.
Vtoriot sloj e na dlabo~ina od 0,40 m i odi do 1,0m. zemjata
vo ovoj sloj e kafeava i so gusta struktura, so konstatirani
razvle~eni fragmenti od ku}en lepe` Dvi`niot materijal go
so~inuvaat mnogubrojni fragmenti fina keramika so crvena boja
i slikana so braon spiralni linii i alternacija na debeli i
tenki vertikalni linii, zadebeleni na recipientot. Po forma
toa se razni zatvoreni-najverojatno amfori i pehari na edna
mala prazna noga.Isto taka se otkrieni i sivo pe~eni fragmenti
od sadovi so naglasena profilacija i impreso ubodi od nokti i
ostar predmet - koska.Naj~esto toa se sadovi aslosi,pehari,
amfori,grnci , grniwa i panici.Ona {to e osobeno va`no e
pronajdeniot fragment od lice i kosa na `rtvenikot Golemata
Majka.O~ite se plasti~no naglaseni vo golem manir so mnogu
elegancija.Kosata e prikaàna so vreàni cik-cak
ornamenti.Postoeweto na ovoj kult vo mladoto kameno vreme vo
Polog definitivno go smesti do neolitot vo Skopsko.So toa gi
100
otvrli site porane{ni teoretski {pekulacii za eventualnite

vrksi na neolitot od Polog so Kosovo i Albanija.Kultot na
Golemata Majka nedvosmisleno ja pokaà zapadnata granica na
Anzabegovo-vr{ni~kata kultura vo periodot na sredniot neolit.
Od kerami~kiot repertoa se izdvojuvaat sadovi ~a{i i {oqi,
fragmenti ukraseni so barbotin i koncentri~ni rombovi,
dominira crveno pe~enata keramika.Od kultnite predmeti se
otkrieni i `rtvenici od tipot masi~ka, so noze dekorirani so
kosi vreàni linii.Od statuetkite se otkrieni 2 edna e desna
noga na èna so crvena boja i gruba faktura.Drugata e glava so
plasti~en nos i vreàni o~i.Isto taka e otkriena statuetka na
ìvotno.
Prviot sloj odi na dlabo~ina od 0,0 do 0,40m , zemjata e
pesokliva i so svetla kafeava boja. Vo keramikata dominira
kafeavata i sivata so naglasena profilacija i bikonusni
formi.Yidovite se tenki i mazni, ~esto pati so {iroki
kaneluri.Osobeno se karakteristi~ni fragmentite od
t.n.vin~anska keramika. Toa se sivo pe~eni sadovi so sjajna
mazneta povr{ina ,so vreàni poliwa ispolneti so ubodi od
ostar predmet i posna bela ili crvena boja. Taa intenzivno
ekzistira do krajot na ìvotot na naselbata i hronolo{ki i
kulturno se vrzuva za Zelenikovo II kulturnata grupa na docniot
neolit vo Skopsko, odnosno Vin~a -Plo~nik II vo
Centarlnobalkanskata zona.Vo slojot se konstatirani upadi od
podocne`ni periodi na praistorijata.Ovoj sloj e najmnogu
uni{ten i razvle~en pa zatoa e i najtenok vo odnos so drugite.
Najmo}en sloj vo naselbata na Tumba D.Pal~i{te e
srednoneolitskiot.Edna od karakteristikite na keramikata vo
nego e slikanata keramika so braon boja na crvena osnova.Toa se
pehari i amfori so sovr{eni formi.Po boja se bledo ili
intenzivno crveni.Isto taka se markantni i monohromnite
crveni ~inii so bikonusni formi, ponekoga{ so vreàni nokti
na vratot. Grubite sadovi so golemi dimenzii se so arkaden
barbotin, mazneti vratovi i ramewa, so lentesti
dràlki.Askosite kako forma se poznati i na ovoj lokalitet.
Plastikata e skromna, (dve statuetki, eden `rtvenik -masi~ka i
Golemata Majka)barem vo istraùvawata i statuetkite i
101
`rtvenicite se so repertoar dobro poznat vo istovremenite

lokaliteti od skopsko, osobeno Maxari.
Najstariot kulturen horizont od Tumba Pal~i{te so
karakteristi~nata crvena so belo slikani ornamenti keramika
kulturno i hronolo{ki odgovara na Anzabegovo-Vr{nik I fazata
od stariot neolit na Makedonija.
Vtoriot kulturen horizont go karakterizira grubata
keramika so barbotin, zatvorenite topkalesti sadovi so crvena i
kafena boja odgovara na Anzabegovo -Vr{nik II.
Tretiot kulturen horizont e karakteriski~en po
klasi~nite primeroci na slikani pehari i amfori so spirali i
vertikalni tenki-debeli linii vo kafeava boja. Vo nego pripa|a
i Golemata Majka.Hronolo{ki i kulturno toj odgovara na
Maxari III i Anzabegovo-Vr{nik III - IV.
Posledniot horizont na ìveewe, {to go karaterizira
t.n.vin~anska keramika,statuetkite i `rtvenicite, odgovara na
Zelenikovo II kulturnata grupa na docniot -mladiot neolit vo
skopsko.No ovoj sloj e sosema razoren od vo dene{no vreme i za
negovata debelina i mo}nost ne moè da se kaè mnogu.
Vo site sloevi na naselbata se otkrieni mnogu ìvotinski koski,
{to zna~i deka mesoto vo ishranata na lu|eto imalo va`no
mesto.Sli~na e situacijata i so sosednata naselba Sten~e, a na
primer vo ûbuk ê{ma toa e sosema skromno.
Sl.81:Belo slikana keramika,Tumpa Pal~i{te,ran neolit
102
Sl.82:Kafeavo slikana keramika,Tumba Pal~i{te,sreden neolit
Sl.83:Pehar so kafeavi ornamenti,Tumba Pal~i{te,sreden neolit
103
Sl.84:Pehar,Tumna Pal~i{te,ran neolit
Sl.85:â{a i panica,Tumba Pal~i{te,docen neolit
a b
104
g
Sl.86:Tumba Pal~i{te :fragmenti keramika: a -b sreden neolit;v -docen; g-
fragment od cilinder na `rtvenik Golemata Majka-sreden neolit;
a b
105
v g d
Sl.87:Tumba Pal~i{te:a,g-fragmenti od `rtvenici tip masi~ka MN;b-

fragment od stomak na askos; v-fragnent od cilinder na Golemata Majka-MN
9-Lok.Podselo TUMBA s. Sten~e
Arheolo{kite istraùvawa na neolitskata naselba vo selo

Sten~e na lokalitetot Podselo – Tumba 101 (Sl.88) se izvr{eni vo
2000 godina. Lokalitetot se naoga 2 km zapadno od seloto,
raspoloèn na poslednata re~na terasa {to od planinata Suva
101
Istraùvawata se izvr{eni na nekolku mesta na pogolema povr{ina na
lokalitetot.
106
Gora se spu{ta na zapad kon Polog.102 Rekata Vardar, so svojot

desen breg, ja zasekla ovaa terasa, nastanata vo tercierot so
fluvijalnite taloèwa po istekuvaweto na golemoto
praistorisko more. Morfologijata na terenot e formirana vo
periodot potoa, se do dene{ni dni. Sega{nata slika e formirana
osobeno vo pedesettite godini na HH vek, za vreme na
kolektivizacijata, koga site mali nivi se dlaboko izorani za da
se posadi lozje. Taa devastacija i dene{nite orawa go imaat
napolno uni{teno kulturniot sloj na lokalitetot. Denes na
povr{inata se vidlivi mnogu kerami~ki fragmenti i kremeni i
kameni artefakti. Poradi tie pri~ini, Muzejot gi izvede
istraùvawata i osobeno so cel za dobivawe podetalna slika za
mladoto kameno vreme vo Polog.
Iskopuvawata pokaàa deka se raboti za golema naselba od
mladoto kameno vreme. Po~etocite na naselbata se vo raniot
neolit, okolu 6500 godini pr. n. e., za {to zboruva belo slikanata,
fina keramika (Sl.8). Nejziniot kvalitet i ubavina zboruvaat za
visokite dostreli na majstorite od toa vreme. Za àl, ovoj
najstar sloj samo e konstatiran bez poobemna prisutnost.Ova
moè da zna~i i dislokacija na najstaroto protogeno jadro na
naselbata, koja vo tekot na egzistiraweto se {irela ili
stesnuvala, menuvaj}i go taka svojot prapo~eten centar. No za
dobivawe slika od ovoj tip, nesomneno se potrebni sistematski
pove}egodi{ni istraùvawa od golem obem.
Najmarkanten e slojot od sredniot neolit, {to go
karakteriziraat razni kremeni noìwa i ostrilki, kameni
melnici, koskeni igli, {ila i osobeno keramikata(Sl.9) .Taa e
mnogubrojna i raznovidna: grubi grnci, raboteni ra~no vo krugot
na semejstvoto za sekojdnevna upotreba so razli~na forma i
golemina i ubava keramika rabotena od majstori grn~ari.
Naj~esto toa se razli~ni formi na pehari, ~inii, panici, askosi,
grniwa i dr.Ovde se prezentiraat samo celite.Grnec-
fragmentiran, so top~alesta forma, crveno-kafeava boja,
mazneta povr{ina, so bradavi~asti dràlki, visok 28 sm. Mal sad
- grne so top~alesta forma, crvena mazneta povr{ina, ramno dno.
102
Arheolo{kiot lokalitet go otkri pri stru~na mikro terenska prospekcija
prof. d-r . Dragi Mitrevski , koj sugerira{e da se prezemat istraùvawata.
107
Sad so Y- profilacija, mazneta sivocrna povr{ina, ramno dno i

so 3 vertikalno produp~eni dràlki na stomakot, visok 13 sm.
Osobeno interesna kategorija predmeti se statuetkite za kultni
potrebi. Me|u niv dominiraat fragmenti od Golemata Majka,
dobro poznata od sredniot neolit od Tumba Maxari vo Skopje103.
Za vreme na sredniot neolit majstorite od naselbata vo s. Sten~e
antropomorfnosta na ovoj `rtvenik ja prikaùvale so razni
moderni frizuri, me|u koi i afro. Kultot na Golemata Majka vo
Polog dosega be{e samo zabeleàn so nekolku fragmenti od
naselbata na lokalitetot Tumba vo s Dolno Pal~i{te.104
Istraùvawata vo s. Sten~e nesomneno pokaàa deka glaven kult
na neolitskiot ~ovek i na naselbite vo Polog kako i vo Skopsko
e Golemata Majka. Poslednovo, zaedno so drugite artefakti,
zboruva za ista kulturna grupa, odnosno za lu|e so ista
etnogeneza.
Pri istraùvawata vo s. Sten~e me|u ostatocite od edna
izgorena ku}a (delumno locirana i istraèna vo kampawata 2000,
a poradi vojnata slednata, 2001 ne se rabote{e),zaedno so mnogu
kerami~ki tegovi vo forma na makara pronajden e eden `rtvenik
koj pretstavuva postara forma na praideata za Golemata Majka,
kako ~uvar na ku}ata i semejstvoto. Toa e eden cilinder postaven
kako oxak vrz eden ~etvrtest del {to pretstavuva ku}a. Negovata
visina e 25 sm, izraboten e od gruba zemja i pe~en na visoka
temperatura. Na stranite se nao|aat otvori po 2 ~etiriagolni i 2
so forma na bukvata M. Ovoj `rtvenik po svojata ednostavnost i
sovr{en izgled upatuva na pomislata deka se raboti za kulten
`rtvenik {to e prapo~etok na umetni~ka realizacija na starata
ideja za Majkata, kako najvaèn i osnoven kult niz dolgite
mileniumi na praistorijata. Po~nuvaj}i od dobro poznatite
pretstavi nare~eni Veneri od Vilendorf i Vestowice od
paleolitot, pa poznatite pretstavi od neolitot na Anadolija i
makedonskite od Skopsko i Pelagonija. Makedonskite pretstavi,
103
V. Sanev, Mlado kameno vreme, Arheolo{ka karta na Republika Makedonija1,
Skopje, 1994, 26-42, Sl.9.
104
S. Saròski, D. Zdravkovski, Tumba vo selo D. Pal~i{te - Tetovo, Maced. acta
archaeol. 12, Skopje,1991, 131-134.
108
so svojata ednostavnost i sovr{enstvo, gi nateralre

prou~uva~ite na makedonskiot neolit da go ocenat mnogu visoko.
Vsu{nost, neolitskata kultura vo Makedonija e prviot golem
procut na kulturata i umetnosta vo Makedonija. @rtvenikot od
neolitskata naselba vo s. Sten~e zboruva vo taa nasoka. Toa e
u{te eden prilog- kam~e vo mozaikot na umetnosta i kulturata na
Makedonija vo praistorijata. Od nau~en aspekt, rezultatite
insistiraat na edna nova definicija na neolitot vo Makedonija,
osobeno koga stanuva zbor za Anzabegovo-vr{ni~kata kulturna
grupa. 105
Preostanatiot dvièn arheolo{ki materijal, od
intaktnite sloevi {to pripa|aat na sredniot neolit, go
karakterizirat bogatsvoto i raznoobraznost na keramikata. Toa
se grubi sadovi so golemi dimenzii, ~esto ukrasuvani so
barbotini i razni crtki so prsti, vratot i ramoto markirani so
plasti~ni lenti so otisoci od prsti, sredno pe~eni. Finata
keramika e podobro pe~ena, so crvena boja dobro izmazneta pred
pe~eweto i slikana so temno i svetlo kafeavi ornamenti. Vo
devastiranite sloevi se najdeni kerami~ki fragmenti slikani so
bela boja vrz crvena osnova, so fina faktura. Toa se sadovi
pehari dobro poznati vo ranata faza na Anzabegovo-vr{ni~kata
kulturna grupa.106
Pokraj markatniot kerami~ki materijal, vo istraùvawata se
najdeni golem broj kameni i kremeni artefakti: noìwa,
ostrilki, strugalki, melnici i tol~nici od avani. Vo in situ
situacija na edna ku}a, ~ii parametri ne se celosno fateni e,
najdena pe~ka za pe~ewe leb so polukalotesta forma. Postavena
e vrz ~etiriagolna osnova so fino arkadno profilirani strani,
dnoto e od kameni i kerami~ki fragmenti, nekolkupati
zamaznuvano so zemja.
105
D.Zdravkovski, Middle Neolithic in the Region of Skopje, Zbornik N.S.1 , Skopje, 1995, 11-16..
106
Braon-kafeavata slikanata keramika, osobeno peharite,so vertikalni alternirani
debeli i tenki linii i vise~ki triagolnici, se sretnuvaat i vo naselbata Dunavec kaj
Kor~a.Razlikata e {to se slikani i na nogata, sli~no kako i vo Galabnik. M.Korkuti,Epoka
neolitike dhe epoka bronzit, The Balkans in prehistory,Athens 2001, 128-115, Fig.7
109
Sl - Pe~ka,vo tekot na istraùvawata
110
Otsustvoto na pepel ukaùva na faktot deka e upotrebuvana kako

furna, odnosno bila zagrevana so àr {to potoa se isfrlal.Vo
nea se pe~ela hrana, najverojatno leb. Vakvi pe~ki se poznati vo
naselbite Cerje- Govrlevo107 i Slatina- Zelenikovo108
detektirani kako takvi. Vo Tumba-Maxari i Mramor- s.â{ka109
pogre{no se determinirani kako `rtvenici. Na drugiot kraj od
ku}ata e najdeno ogni{te od lepe` so zamazneta povr{ina na
recipientot i yidovi od tenok lepe`. Naokolu se najdeni
mnogubrojni kerami~ki bikonusni makari, najverojatno od
ribarska mreà {to se su{ela nad ogni{teto. Isto taka
privlekuva vnimanie i eden objekt-kada, so dimenzii ssa 1,0h1,0 m
i dlabo~ina od 0,18 m.Yidovite se oblikuvani od zemja-glina i
ubavo se zamazneti.Isto taka i podot na objektot.Vo nego ne e
najdeno pepel i gare`,zna~i ne sluèl za loèwe ogan.Yidovite
mu zavr{uvaat so zamaznuvawe i nema pokriv.Od tuka negovata
namena e zagatka, pa ako se ima vo predvid iznesenoto za istiot od
Tumba Maxari, moèbi treba da se razmisluva i vo toj
pravec.Zasega na problemot na gotvarskata sol, neophodna za
ìvotot na ~ovekot ne i posveteno vnimanie, no ostanuva kako
edna verojatna mo`nost.
Arheolo{kite istraùvawa, iako mali po obem, so otvo-
reni 7 pilot- sondi, pokaàa deka se raboti za zna~aen neolitski
lokalitet so dolga hronologija od raniot (belo slikana
keramika) do krajot na sredniot neolit (temnokafeave slikana
keramika), so elementi na intenzivno sto~arstvo (mnogu koski i
glava od govedo, koza, sviwa, riba i ptici), zemjodelstvo i
koristewe na prirodnite resursi. Toa se plodnoto pole, koe vo
tie dale~ni periodi najverojatno imalo mo~uri{ta bogati so
ribi i divi ìvotni i ptici, rekata Vardar, kako mo}en i
siguren izvor na voda, i planinata so site bogatstva. Denes
107
M.Bilbija, Cerje, A P 26, Ljubljana 1986, 35-36, Sl.1.
108
M.Gara{anin,M.Bilbija, Ku}aI od Zelenikovo, Maced.acta archaeol. 9,Skopje, 1988, 31-
41,plan II,Sl.8 i 3-4.
109
T. Jov~evska, Ku}ata od horizont 1 vo neolitskata naselba Mramor kaj â{ka, Maced. acta
archaeol. 13, Skopje, 1993, 31-41, Sl. 3 i 4.Pe~kata pogre{no ja odreduva kako `rtvenik.
111
sovremenata arheologija, na ovoj stepen od prvi~ni soznanija za

naselbata, samo moè da gi naseti site aspekti na ìvotot. Vo
rimskiot period na ovoj lokalitet, kako i na drugi se izgradila
najverojatno nekoja vilae risticae od koja se ostanati pokrivni
teguli, kamewa i fragmenti keramika rabotena na kolce. Idnite
arheolo{ki istraùvawa }e ovozmoàt pogolem broj elementi za
rekonstrukcija na ìvotot i slikata na pejzaòt. Kako {to
istaknavme,toj mnogu e vidoizmenet vo poslednite 50 godini so
dejstvuvaweto na ~ovekot, a se razbira i eolskite i erozivnite
promeni vo izminatite nad 7.000 godini pridonele za toa.
Rezultatite ovozmoùvaat naselbata kulturno i hronolo{ki
isklu~itelno da se povrze so istovremenite naselbi od Skopsko,
so koi intenzivno komunicirala blagodarenie na lesnata
povrzanost na dvete kotlini.110
Sl.88:Tumba Sten~e,fragmenti belo slikana keramika,EN
110
V.Sanev,Neolitsko svetili{te od Tumba Maxari,Skopsko, Maced.acta archaeol. 9,Skopje,
1988,9-30, Sl. 8 i 11
112
Sl. Otkrivawe na `rtvenikot
Sl.89:Tumba Sten~e- @rtvenik od tipot Golemata Majka, ran neolit
113
Sl. Topkalest sad, EN fragment od `rtvenik Golemata Majka
Sl.99: Tumba Sten~e, fragmenti od `rtvenici od tipot Golemata

Majka,sreden neolit
114
b v
g d
Sl.100:Tumba Sten~e-fragmenti od:`rtvenici Golemata Majka i masi~ka-a;
pehari -b,v; keramika -g,d.Sreden neolit
115
a b
v g
Sl.101:Tumba Sten~e: fragmenti keramika so belo slikawe i

pintadera -EN;v-g fragmenti keramika od EN;b-fragment so impreso ubodi
od MN
116
Sl.102:Tumba Sten~e: a-b panici od ran neolit, v-sad so impreso ubodi, MN
117
Sl.103:Askosi od Tumba Sten~e, sreden neolit
a b v
Sl.104:Tumba Sten~e: a- statuetka EN;b-statuetka LN; v-antropomorfna
glava MN
118
Sl.105:Tumba Sten~e -panorama od istok
119
Sl.106:Tumba Sten~e,pe~ka in situ
120
Sl.107:Tumba Sten~e, objekt-kada, MN
Sl.107:Tumba Sten~e, istraùvawe na del od ku}a od sreden neolit
121
@rtvenik insitu
122
Sl.109:Tumba Sten~e - sekiri-dleta
Sl.110 :Tumba Sten~e,pehari od docen neolit
Sl.111: Tumba Sten~e; sad~e i pintadera od ran neolit
123
10- Lok. Pandilova Tumba -Podlak-s.Zubovce
Na okolu 4 km jugoisto~no od seloto i tolku od rekata

Vardar , dlaboko vo mo~uri{niot del na poleto e edna tumba
visoka okolu 2,5 m nad okolniot teren i 90 m vo {iroka.Po
povr{inata se nao|aat mnogu fragmenti keramika,kameni
melnici,kremeni i ku}en lepe`. 111
11 - Lok.ûbuk ~e{ma-s.Niku{tak,Kumanovo
Lokalitetot e otkrien vo 1976 godina, a vo 1991 se

napraveni nekolku top sondi so cel da se dobe slika za
vertkalnata stratigrafija na naselbata.112Lokalitetot se nao|a
jugoisto~no od seloto na dve terasi {to se spu{taat od isto~nite
padini na Skopska Crna Gora kon istok. Naselbata e otvorena na
sever,istok i jug kon kumanovsko i skopsko pole.Od zapadnata
strana e planinata so {uma i dive~, dve poto~iwa {to se slevaat
od nea obezbeduvaat voda vo sekoe vreme.Blizinata na plodnite
poliwa i pasi{ta obezbeduvale sigurna ishrana za naselenieto.
Vo toj priroden ambient, gledajki gi ìtelite na bliskite
naselbi od naselbite vo skopskoto pole, se odvival sekojdnevniot
ìvot na ìtelite na ovaa naselba.Vo iskopuvawata,iako
skromni po obem ne se najdeni koski kako vo drugite naselbi. Toa
moèbi zna~i deka zemjodelskiot karakter na naselbata bil
potpoln.
Vertikalnata stratigrafija na naselbata e slednata:
Prviot sloj pripaga na docniot neolit i toj e mnogu
razoren i zatoa plitok.Od nego se izdvojuvaat fragmentite siva
mazneta keramika so karakteristi~nite docnoneolitski dràlki
111
@.Vin~i},M.Ivanovski, Pandilova Tumba-Podlak,AK 2,Skopje 1996,111
112
D.Zdravkovski,Neolitska naselba"ûbuk ê{ma"-s.Niku{tak,Kumanovo,Maced acta
archaeol. 13,Skopje 1993,17-30
124
so bradavi~esti zadebeluvawa i bikonusni profili.Vencite se

blago zadebeleni i razgrleni. Y profilacijata dominira. Po
formi naj~esti se {irokite panici,~inii,grnci i dr.Plastikata
e poznata preku eden primerok na ma{ka stolbesta statuetka,
identi~na so taa od sosednata naselba na Amam vo
s.Lopate.113Statuetkata ima stolbesta forma so fino modelirani
polni organi.Po boja e siva, so osredna faktura. Kaneliranata
Keramikata so kosi ili vertikalni kaneluri e isto taka
prisutna .
Vtoriot sloj, srednoneolitskiot e dobro fiksiran i
dokumentiran.Grubata keramika se golemi grnci i pitosi,
naj~esto so barbotin dekoracija. Kaj nekoi sadovi barbotinot
odi do ramoto na sadot koe so edna plasti~na lenta e odvoeno od
zamaznetiot vrat.Isto taka se sre}avaat i golemi panici so
ramni venci, frutariumi i dr. Impreso keramikata e zastapena
so nekolku primeroci ubodi od nokti, po boja kafeava ili
crvena.Keramikata so osredna faktura e pomalku zastapena i
voglavno toa se sadovi so ztvoreni topkalesti formi i zamazneti
povr{ini so kafava i crvena boja.Finata keramika e osobeno
kvalitetna. Toa osobeno se odnesuva za slikanata keramika.
Naj~esto toa se sadovi-pehari na mala noga ili amfori. Po boja
se crveno pe~eni ili svetlo-oker. Ukraseni so slikani
alternirani debeli i tenki vertikalni linii, mreì so posvetla
kafena boja, rombovi, mreèsti triagolnici {to visat ili
spirali i spirali {to zavr{uvaat so {epa. Izraboteni se od
pre~istena glina , ubavo mazneti so visok sjaj.So svojata
ubavinaosobeno se izdvojuva eden fragment od vrat na amfora so
fina faktura,be` boja vrz koja e naslikana mreà so crvena
karmin boja.Ovie dvaesetina fragmenti keramika zboruvaat za
visokiot dostrel na kerami~arite no i na kulturnoto nivo
lu|eto {to sekojdnevno gi upotrebuvale vo svoite
doma}instva.Od ovoj postar sloj e i edna pintadera so kru`na
glava i plasti~en krst.Od kultnata plastika e najdena edna
statuetka na ìvotno identi~na so Tumba Pal~i{te114 i edna
113
V.Sanev,Od arheolo{koto bogatstvo na SR Makedonija,Skopje 1980 (katalog),k.br.105
114
C.Saròski,D.Zdravkovski,Tumba vo selo Dolno Pal~i{te-Tetovo,Maced acta
archaeol.12,Skopje 1991,131-144,T.II-12
125
mnogu {ematizirana ~ove~ka pretstava.Isto taka e najdena i edna

noga od `rtvenik od tipot masi~ka, no bez osobeni
karakteristiki. 115
Vrz osnova na keramikata, osobeno finata slikana, dobro
determinirana i fiksirana stratigrafski, postariot sloj od
ìvotot na naselbata hronolo{ki i kulturno se vrzuva za
Anzabegovo -Vr{nik III - IV kulturnata grupa, odnosno Maxari
III.Pomladiot sloj hronolo{ki i kulturno pripa|a na docniot
neolit i se vrzuva za Zelenikovo II grupata na jug od skopskata
kotlina.116
sl.112 keramika 1-6 sreden neolit, 2-5 docen neolit
115
D.Zdravkovski,Neolitska naselba"ûbuk ê{ma"-s.Niku{tak,Kumanovo,Maced acta
archaeol. 13,Skopje 1993,17-30
116
Ibid.20
126
sl.113 pintadera i docnoneolitska plastika
sl.114 docnoneolitska keramika
127
sl.115 keramika od sreden neolit
128
sl.116
sl.117 slikana keramika
129
sl.118 slikana keramika od sreden neolit
130
crtal: B. Georgievski
131
12- Lok. PISTA , s.Mamut~evo
Arheolo{kiot lokalitet se naoga na zapadniot del na

Ov~e Pole, j/z od selo Mamut~evo. Katastarski pripa|a na Novo
Selo. Raspoloèn e vo nivite na AK "Lozar" od Veles.
Sovremeniot pat Veles - [tip ja se~e ju`nata periferija na
lokalitetot. Vo arheolo{kata karta na Republika Makedonija
istiot ne e notiran. Prv pat se otkriva so postavuvaweto na
cevki za naftovodot Solun - Miladinovci vo 2000 godina. Toga{
na j /i strana od lokalitetot se napraveni vertikalni
o{tetuvawa do 2,50 m i na partiite ju`no i severno do patot 4 - 5
m.Vkupnata zateknata dolìna na kanalot vo februari-mart
2001 god. e ssa 180 m.
Istraùvawata imaa za cel sostojbata da se dokumentira ,
da se dobijat podatoci za vertikalnata stratigrafija,
hronolo{kite i kulturnite ramki na lokalitetot. Za taa cel
napraveni se ~istewa i doteruvawa na profilite vo iskopaniot
rov . Na dve mesta na isto~niot profil se pokaàa interesni
arheolo{ki tragi koi bea stratigrafski istraèni so sondi.
Vo prvata ( so dolìna od 4 m i {iro~ina od 080 - 0,60 m) e
istraèno del od ogni{te vo ku}a gradeno od supstrukcija na
siten kamen vrz koj e izma~kano nekolku sloevi zemja ispe~ena
vo poàr. Okolu ogni{teto se najdeni in situ eden golem
kerami~en sad so gruba faktura vo fragmenti (zgme~en od
sru{enite yidovi i pokrivot na ku}ata), eden sad dinos so mazna
povr{ina i edno malo bikonusno sad~e. Ogni{teto pripa|a na
pomladiot kulturen sloj, na dlabo~ina od 0,80 m od povr{inata.
Istraùvawata na postariot kulturen sloj otkrija fragmenti
keramika so crvena mazna i siva mazneta povr{ina, grubi
fragmenti so barbotin i drugi atipi~ni fragmenti.
Vo sondata 2, severno od patot, so dimenzii 1m( sondata se nao|ala
vo rovot za cevkite od gasovodot) istraùvan e eden grob od tipot
hokerlager . Pokojnikot e postaven na desnata strana so glavata
132
kon j / z, vo zgr~ena polo`ba, racete mu se pod glavata, levata

noga ispruèna.
Pokojnikot e postaven na zdravicata koja e zaramnet sloj od
{lunak, vo jama bez arheolo{ki prilozi.Prvi~nata
antropolo{ka avtopsija ukaùva deka se raboti za vozrasna èna.
Vo istraùvawata napravena e tehni~ka i foto dokumentacija na
del od profilite, fotografirani se site istraùvani sitiacii
i celiot teren. Od isfrelnata zemja na grade`nite ma{ini
sobrano e mnogu kerami~en materijal, kremeni i kameni
artefakti.
Stratigrafijata na lokalitetot vidliva do dlabo~ina od
2,50 m e slednata: Na dlabo~ina od 2,30 - 2,50m e sloj od ~akal i
pesok , ostanat od taloèweto vo praistoriskoto more koe
istekuva vo tercierot. Prviot sloj na ìveewe e vrz
protohumusot , na dlabo~ina od 2,0 do 1,80 m. Vtoriot sloj na
ìveewe e na dlabo~ina od 1,60 m- 1, 40m i potoa e slojot so crna
boja so slojot humus. Debelinata na site sloevi e markantna {to e
rezultat na silnite eolski taloèwa vo site periodi od
godinata vo izminatite 7000 godini.
Od prvi~nite prospekcii i opservacii na terenot,
profilite, rezultatite od sondite i avtopsijata na kerami~kiot
materijal, vo ovoj moment so sigurnost moè da se kaè deka se
raboti za naselba od mladoto kameno vreme postavena na edno
malo rit~e so 347 m( centarot na naselbata e povisok za 1,50 -2,0
m) nadmorska viso~ina. Naselbata e so dva so~uvani sloja na
ìveewe, od koi postariot hronolo{ki i kulturno pripaga na
fazata Anzabegovo- Vr{nik II , a pomladiot na Anzabegovo -
Vr{nik III. Tretiot, najmladiot sloj, ne e so~uvan i otsustvuva.
Verojatno toj e razoren so intenzivnite orawa na nivite vo
poslednite 50 godini i se nao|a zatrupan ( kako obratna
stratigrafija) vo celata okolina .Vo dale~noto minato, vo
periodot na aktivno ìveewe na naselbata, okolniot pejsa`
verojatno bil sosem podrug. Naselbata, podignata na edno malo
rid~e na srtot {to od s/ z se protega kon j /i, bila situirana
pome|u dve povisoki rid~iwa so zaramneti vrvovi. Pome|u niv ,
od severnite povisoki delovi kon poniskite na j /i, verojatno
postojano te~ela nekoja vada od koja naselenieto se snabduvalo so
133
voda. Vo poslednite 50 godini, prostorot me|u dvete pogolemi

rit~iwa e ispolnet so materijal od naselbata i e
zaramnet.Geolo{kite i kulturnite sloevi taka se devastirani.
Vadata odamna ja nema.Moèbi vo meguvreme presu{ila.
Interseno, nekolku stotini metri isto~no od lokalitetot se
nao|a sovremen bunar so silna voda za piewe na seloto
Mamut~evo. Isto taka severno od naselbata, na rid~eto se nao|a
silna vodena ìca konstatirana so dup~ewe za nafta vo docnite
{eesetti godini.
Informaciite so koi denes raspolagame, zboruvaat deka
ovaa naselba na zapadniot del na Ov~e Pole, oddale~ena ssa 15 km
zapadno od poznatata "Barutnica" vo Anzabegovo, egzistirala vo
vremeto na sredniot neolit, vreme na intenziven ekonomski i
kulturen prosperitet na neolitskite civilizacii.
Sl.119 Fragmenti od pehari slikani so braon boja,MN
134
Sl. 120 Fragmenti od `rtvenici od tipot masi~ka,MN
Sl.121Fragment mazneta i sjajno mazneta keramika,MN i LN
135
13- Lok.Tumba Sredselo -s.Mr{evci , Skopje
Sovremenata naselba na s. Mr{evci e podignata na

arheolo{kiot lokalitet vo centarot na seloto. Podignata e na
edna razvle~ena terasa so povr{ina od cca 3 ha. Od istok i sever
e za{titena so niskite ridovi a od zapad zagradena so edna
suvodolica.Od jug e potpolno otvorena kon poleto. Avtopsijata
na kerami~kiot materijal i za{titnite istraùvawa {to se
izvedeni vo 1987 godina pokaàa deka se raboti za neolitska
naselba so dve fazi od svojot interen razvoj. Postarata pripa|a
na Anzabegovo-vr{ni~kata kulturna grupa na sredniot neolit.
Nejze ja karakterizira keramika ukrasena so barbotin izveden so
povlaki od prsti i impreso ubodi od ostar predmet- nokti. Toa
se sadovi so gruba i osredna faktura, so pogolemi dimenzii, a po
forma se askosi, grnci, pitosi i dr. Finata keramika ja
so~inuvaat amfori i pehari na edna mala noga ukraseni so braon
slikani spirali na crvena osnova . Osobeno e zna~ajno
otkritieto na eden `rtvenik od tipot na Golemata Majka.Toj e so
dimenzii .., standardna forma, so naglaseni gradi,izraboten od
gruba nepre~istena zemja i lo{o pe~en. Nedostiga najgorniot del
od cilinderot.Ovoj markanten naod ovozmoùva postarata faza
na naselbata hronolo{ki i kulturno da se povrze so Tumba
Maxari.Isto taka vo istraùvawata se otkrieni dve ogni{ta
izgradeni od glina vrz kamena podloga.Za àl ku}ite za ìveewe
ne se determinirani.
Pomladiot horizont go karakterizira maznetata keramika
so fina faktura i dominirawe na bikonusnite formi na ~inii,
panici so temna boja. Kulturno i hronolo{ki ovoj horizont se
povrzuva so Zelenikovo II kulturnata grupa na docniot neolit vo
Skopskata kotlina.
Ovaa naselba e najisto~nata na Gornovardarskiot
region.Dvi`nite naodi, osobeno keramikata se nesomneno
identi~ni so tie od naselbite na istok vo Ov~e Pole:
Anzabegovo,Rug Bair i Alin dol.Pokraj spomenatite vrski i
identi~nosti so istok i zapad, isto taka naselbata e hronolo{ki
136
i kulturno identi~na i so naselbite Na breg na r.P~iwa i

postarata faza na Amam vo s.Lopate.
V.Sanev,Sredselo Mr{evci,AK 2,Skopje 1996,378-379
sl. 121gruba keramika, sreden neolit
137
sl.122 keramika, docen neolit
sl.123 fragment od frizura na Golemata Majka
138
Golemata Majka,sreden neolit
Golemata Majka
139
Dr`lki od askosi
140
Noze od pehari
Noze od pehari
Noze od pehari
141
pehar
Slikana keramika,sreden neolit
142
143
Kanelirana i impreso keramika
144
Gruba i osredna sivo gla~ana keramika,sreden neolit
145
Gruba i osredna keramika
146
14 - Lok. Barica- s.Orman,Skopje
Na leviot breg na rekata Lepenec , na dve terasi do stariot

drven most se na povr{inata se nao|a mnogubrojna keramika,
ku}en lepe` i kamen.Lokalitetot e otkrien so arheolo{kite
rekognoscirawa vo 1980 godina.
D.Mitrevski, Barica,AK 2,Skopje 1996,379
15- Lok.Tumba [amak-s.Ràni~ino,Skopje
Na istok od seloto oikraj stariot pat Skopje -Katlanovo, se

nao|a mala neolitska naselba od tipot tumbi. Delumno e
o{tetena so izgradbata na sovremenite asfaltni pati{ta, no vo
okolnite nivi se ostatoci od kerami~ki fragmenti, kremeni i
kamen.Naselbata e razorena so oraweto na nivite na ZIK
"Skopsko Pole".Ovaa naselba vo vremeto koga egzistirala , vo
odredeni periodi, najverojatno bila sred mo~uri{teto [amak
ili Blatija.Povr{inskata keramika e identi~na so taa od
sosednite naselbi na lokalitetite vo skopskata kotlina.
D.Mitrevski, [amak-s.Ràni~ino,Skopje, AK 2, Skopje 1996,381.
147
16 - Lok.Orlovica-s.Rakotinci,Skopje
Me|u selata Rakotici i Dobri Dol, na edno plato

formirano vo miocen, na povr{ina od cca 2ha, se mnogubrojni
fragmenti keramika, kremeni i kameni artefakti,ku}en lepe` i
koski.Vo oranicite dominira keramikata od bronzeno ièlezno
vreme, no istraùva~ite zabeleàle i konglomeracija na naodi
od neolitskiot period.
M.Bilbija, Oraovica-s.Rakotinci,Skopje,AK 2,Skopje 1996,380.

I.Mikul~i}, 1971,56; I.Mikul~i} 1973,32;R.Pa{i} 1976,149
17 - Lok. Amam-s.Lopate,Kumanovo
Lokalitetot se nao|a na desniot breg na Lipkovska

reka,podaleku od sega{noto korito, vo centarot na seloto kaj
stariot amam.Na povr{inata vo bav~ite se nao|a mnogubrojna
keramika, prete`no siva mazneta. Vo 1978 godina se otvoreni
sondi so cel da se konstatira vertikalnata startigrafija i da se
dobijat prvi~ni informacii za lokalitetot.Rezultatite
pokaàle deka se raboti za naselba so 1,5m kulturen sloj, {to
hronolo{ki i kulturno pripa|a na docniot neolit.Me|u naodite
se izdvojuva edna cilindri~na ma{ka statuetka so naglaseni
polni karakteristiki, siva i osredna faktura .Isto taka i eden
`rtvenik so siva boja,osredna faktura, triagolna forma na tri
mali noze {to zavr{uvaat nad recipientot vo forma na
zadebeleni glavi. Ukrasen so vreàni linii.Ju`no od naselbata
se nao|a naselba od bronzeno vreme vrz koja e podignata edna
vila rustika vo rimski period.Site naselbi se nadovrzuvaat i
zatoa ne e isklu~ena mo`nosta da postoi i naselba od sredniot i
postariot neolit.
V.Sanev, Amam-s.Lopate,Kumanovo,AK 2,Skopje 1996, 212;

V.Sanev,Od arheolo{koto bogatsvo na SR Makedonija,Skopje
1980
148
Keramika od sreden neolit
Black topped keramika,docen neolit
149
Noga od pehar,sreden neolit
Dna od pehari,sreden neolit
150
Crvena i siva keramika,sreden neolit
Dràlki,docen neolit
151
Dràlka od askos,sreden neolit,;obodi od sadovi,sreden neolit
Gla~ana keramika,docen neolit
Keramika,sreden neolit
152
18- Lok.Malo Saranlija- s.Agino selo
Pome|u Agino selo i Romanovce,na desnata strana na

Brza~ka reka, vo nivite se nao|aat fragmenti ra~no rabotena
keramika i rimska rabotena na kolce.
R.Pa{i},@.Vin~i}, Malo Saranlija, AK 2,Skopje 1996,204
19-Lok.Drezga, s.Orah
Vo nivite desno od patot Kumanovo-Kriva Palanka, vo

reonot na Dolno maalo, na edna blaga padina se sre}avaat
fragmenti od kerami~ki sadovi, kameni i kremeni orudija.
R.Pa{i}, Drezga ,AK 2,Skopje 1996,217
20 - Lok.Tumba, s.Brvenica
Naselbata se nao|a na leviot breg na rekata Vardar, 2 km j/i

od seloto, vo delot kade zavr{uva poleto i od desniot breg
zapo~nuvaat padinite na Suva Gora.Vardar pravi golem meandar i
go potkopal lokalitetot pravej}i 5 m visok breg.Naselbata
te{ko se zabeleùva od daleku, bidej}i gornite kulturni sloevi
se kompletno razorani.Zemjata so sovremenoto branosuvawe na
oranicite e raznesena na po{irok prostor.Taka fragmenti
keramika denes se nao|aat na eden prostor so dijametar od
500m.Protogenoto jadro i intaktnite postari sloevi od verojatno
sreden i postar neolit, se nao|aat vo blizina na rekata Vardar.
Povr{inskiot materijal e identi~en so onoj od sosednite
naselbi vo Tumba Pal~i{te i Sten~e.
S.Kostadinovski,Tumba Brvenica,AK 2,Skopje 1996,418
153
21- Lok.Tumba, s. Dolno Sedlarce
Lokalitetot se nao|a j/i od seloto vo nivite neposredno do

selskata crkva. Na povr{inata so oraweto se isfra keramika,
ku}en lepe`, kameni melnici i kremeni.
S.Kostadinovski,Tumba Dolno Sedlarce,AK 2,Skopje 1996,419
22-Lok.Tri Tumbi, s. Prequbi{te
Lokalitetot se nao|a vo sredi{niot del na seloto. Toa se

tri mali tumbi delumno okupirani so izgradbata na
trafostanicata i ku}ite. Po povr{inata na nivite se sre}avaat
mnogubrojni fragmenti neolitska keramika, kameni i kremeni
artefakti i fragmenti ku}en lepe`.
S.Kostadinovski, Tri Tumbi, s.Prequbi{te,AK 2,Skopje 1996,422
23 - Lok. Tumba, s. Brwarci
Naselbata se nao|a na 1 km ju`no od seloto vo nivite kade

na povr{ina od 0,5 ha se nao|a fragmenti od kerami~ki sadovi,
kremeni i kameni orudija i pogolemi fragmenti ku}en lepe`.
D.Mitrevski,Tumba Brwarci, AK 2,Skopje 1996, 365
24-Lok. Doksanica, s.Katlanovo
Naselba so kulturen horizont od neolit, bronzeno i

rimsko vreme.Se nao|a na 4 km ju`no od seloto , vo dolinata na
reki~kata Oplazinci. Naselbata e za{titena od od site strani
154
so visoki i strmni ridovi. Na povr{inata se nao|aat fragmenti

od kerami~ki sadovi i drug dvièn arheolo{ki materijal.
K.Ristov,Doksanica Katlanovo, AK 2,Skopje1996,374-375
25- Lok.Ebi{nica, s.Markova Su{ica
Naselbata se nao|a na 1km isto~no od seloto,na re~nata

terasa na desniot breg na Umovska Reka, kaj nejzinata utoka vo
Markovs Reka.Slu~ano pri kopawe , vo nivata na Vojo Arsov, na
dlabo~ina od 4m otkrieni se fragmenti od kerami~ki sadovi i
tegovi.
K.Ristov, Ebi{nica,Markova Su{ica,AK 2,Skopje 1996,376
26-Lok.Tumba-Kru{a, s.Stajkovci
Naselbata so neolitski i rimski kulturen sloj, se nao|a

me|u selata Singeli} i Stajkovci, vo Popovsko maalo.Vo nivite
na S. Mladenovski na prostor od 2 ha po povr{inata so oraweto
se isfrlaat fragmenti od kerami~ki sadovi, kremeni i kameni
orudija,ku}en lepe`.Naodite od rekognosciraweto se vo Muzejot
na Makedonija.
D.Mitrevski,Tumba-Kru{a, Stajkovci,AK 2,Skopje 1996,385
27-Tumba âir, ul.Diònska,Skopje
Potpolno uni{tena neolitska naselba so izgradbata na

divogradbite.Vo Muzejot na Makedonija e sobrano samo malku
fragmenti od kerami~ki sadovi .Pri iskop na zemja se pronajdeni
nekolku fragmenti od Golemata Majka i edna statuetka.
155
Golema Majka, fragmenti, Tumba âir
156
Naselbi i stanbena arhitektura
Kako {to kaàvme, vo Gornovardarskiot region

neolitskite naselbi se od dva tipa.Edniot se naselbi locirani
na niskite planinski padini vrz mali re~ni terasi {to
dominiraat nad poleto.Takvi se :Tumba podselo Sten~e,Belo
pole-@elino, Cerje- Govrlevo,Ebi{nica -Markova
Su{ica,Oraovica -Rakotinci, Slatina -Zelenikovo,ûbuk
~e{ma -Niku{tak,Malo Saranlija- Agino selo i dr. Vtoriot tip
se naselbite tumbi situirani na rabovite na kotlinite vo
nivnite ramninski delovi.Takov e slu~ajot so site tumbi vo
na{iot region:Tumbite vo Polog -Brvenica,Pal~i{te,Sara}ino,
D.Sedlarce.
Vo Skopsko kumanovsko se Orman, Maxari, Stajkovci ,
Ràni~ino, Brwarci, Stajkovci, Lopate, Mr{evci i dr. Glavnata
razlika me|u niv e taa {to naselbite tumbi imaat samo vertikalna
stratigrafija, a prvite imaat i horizontalna. Okolniot teren se
koristel za poledelstvo, a ridovite ne bile daleku za drugi
potrebi.Edinstveno Tumba Ràni~ino e vo sredinata na poleto, no
i taa ne e mnogu oddale~ena od padinite kon Katlanovo na istok od
nea. Site naselbi se so nedefinirana forma, osven tumbite za koi
osnovano se smeta deka se so kru`na.Bidej}i na naselbite ne e
istraùvana horizontalnata stratigrafija, pa taka i ne se znae za
nivnata golemina i forma. Glavnata razlika me|u niv e taa {to
naselbite tumbi imaat samo vertikalna stratigrafija, a prvite
imaat i horizontalna No so ogled na faktot, {to site tie i denes
se nao|aat vo plodni nivi {to intenzivno se obrabotuvaat
prakti~no nad 7000 godini, sosema e jasno deka krajot na ìvotot so
dene{nite arheolo{ki istraùvawa ne moè so sigurnost da se
fiksira do sootvetni situacii i artefakti.Isto taka od tie
pri~ini mnogu od niv se zaramneti i prvite sloevi im se
devastirani.Toj proces trae permanentno i }e zavr{i onoj moment
koga kulturnite sloevi na naselbite ne se niveliraat so okolniot
teren.Toga{ in situ }e ostanat samo najstarite horizonti na
ìveewe.
157
Kako se nastanati naselbite tumbi vo na{iot region ne moè so

sigurnost da se kaè,bidej}i istraùvawata {to se vr{eni
osobeno na Tumba Maxari iako golemi po obem, sepak se
nedovolni za odgovor na ova pra{awe.
Za naselbite tumbi vo Pelagonija M.Gara{anin,V.Sanev i
D.Simoska smetaat deka se nastanati so pove}ekratno obnovuvawe
na ku}ite.Primarno bile podignati na "izdignati i prirodno
za{titeni mesta, osameni so uslovi za trajno obnovuvawe". Ovoj
tip na naselbi e rezultat na "mo~uri{niot i podvodniot
karakter na ramnicata".Sosema e jasno deka tumbite vo
Pelagonija, kako i vo Tesalija,Egejska Makedonija, dolinata na
Struma, ne se podigani na "mali viso~inki".Naprotiv, nivnata
viso~ina e rezultat na postojanoto obnovuvawe i trupawe
materijal vo dolg period. Tie primarno bile podigani na
periferijata na ramnicata, koja bila na povr{inata suva, no so
golema podzemna vla`nost. Prakti~no, prvite ku}i bile
podigani vrz plodnite nivi. Sli~no kako sala{ite vo Panonija.
Vo tekot na vremeto se zgolemuvale, se palele i razurnuvale,
potoa terenot bil zaramnuvan i odnovo se podigani ku}ite.Ne e
isklu~ena mo`nosta, dve sosedni ku}i da bile na razli~ni
niveleti. Vo Velu{ka tumba, na najstariot sloj, na dlabo~ina od
5,0 m se otkrieni red na jaglenisani kolci vertikalno nabieni
vrz koi e postavena podna drvena platforma.Ova moèbi zboruva
deka protogenata naselba bila podignata vo plitkite vodi na
mo~uri{teto. Vtorata mo`nost e podigaweto na prvite ku}i da
bilo na mesto koe predhodno bilo mo~uri{te.No so
povlekuvaweto na vodata se isu{ilo i ovozmoùvalo da se
podignat ìveali{ta.Taka vo tekot na ssa 7000 godini VR,
sloevite se pritiskale i propa|ale, nivoto na podzemnite vodi se
variralo i denes e povle~eno.Pokraj ~ovekovata uloga vo
formiraweto na tumbite i postojanite eolski naslojuvawa za
vreme na egzistiraweto na naselbata i po toa, do denes odigrale
sootvetna uloga. Bidej}i i Polog i Skopsko-kumanovskoto
pole,kako {to vidovme izobiluvale so nadzemni i podzemni
vodi,odnosno geomorfologijata na terenot bila sli~na so
Pelagonija, smetame deka i tumbite imaat sli~na geneza.Sekako,
kako {to kaàvme na po~etokot, na ovoj problem ne mu e
158
posveteno sootvetno vnimanie i veruvame deka idnite

istraùvawa }e go dadat sootvetniot odgovor.Denes so sigurnost
moè da se kaè deka tumbite nikako ne bile podigani na
"osameni, prirodno za{titeni mali viso~inki".Naprotiv, mora
da se smeta so faktot deka tie se ve{ta~ki tvorbi isklu~ivo na
~ovekovoto deluvawe, so sekundarni vlijanija na eolskite
dejstva.Ovoj tip na naselbi egzistiral mnogu dolgo.Vo Trakija
Karanovo i Ezero ìveele do sredinata na bronzenoto vreme .Vo
Pelagonija sostojbata e sli~na.Na tumbite vo Gornovardarskiot
region ìvotot zavr{uva so docniot neolit.Imeno, nekoi
naselbi se samo naseleni i nabrgu potoa ìvotot umira vo poàr
od nepoznati pri~ini i ne se obnovuva. Takva e sostojbata so
Tumba Maxari.Iako posledniot, tret sloj e totalno devastiran
najprvo od oraweto, a potoa i so grade`nite aktivnosti,ona {to
moè da se kaè e deka ìvotot posle poàrot vo ranata etapa na
docniot neolit nikoga{ ne bil obnoven.Odnosno,svojot procut i
zenit go imal vo sredniot neolit.Vpro~em kako {to be{e kaàno
,ova najdobro se gleda vo Tumba Pal~i{te.Veruvame deka
sostojbata bila sli~na i so ostanatite tumbi.Takva bila
sudbinata na site vo celoto koine na Bliskiot Istok i
Mediteranot kade se nao|aat.Najverojatno kako rezultat na
specifi~nata klima se javuva i ovaa specifi~na forma na
dolgotraen naselbinski kontinuitet.
Osnovnata urbanisti~ka koncepcija poznata vo drugite
neolitski regioni i kaj primitivnite narodi, najverojatno bila
primeneta i kaj nas.Imeno, okolu eden sredi{en prazen prostor
se nao|ale ku}ite so razli~na me|usebna oddale~enost i
golemina.Na zaedni~kiot plo{tad se odvivale zaedni~ki
op{testveni aktivnosti, najverojatno vr{eweto na ètvata i
nekoi kultni igri.Na{ite naselbi nemaat odbrambeni
yidovi.Edinstveno vo naselbata Na Breg, na nejzinata ju`na
strana se zabeleàni golemi kamewa vo vid na yid,no zaradi
maliot obem na sondata toa ostanuva samo kako eventualna
pretpostavka.Site naselbi se podigani vo blizina na
voda.Nekoga{ toa e mal potok,nekoga{ Vardar (Tumba Sten~e i
Brvenica), nekoga{ mo~uri{teto.No vo sekoj slu~aj problem ne
postoel.Sigurno obratno.Zaradi mnogu voda vo odredeni periodi
159
ìtelite od niskite plavni delovi morale da se povlekuvaat vo

povisokite ridesti naselbi.Isto taka sigurno imale problemi so
komarcite i malarijata, pa ottuka i so artritisot.No generalno
ìvotot bil radosen i miren,bez golemi potresi.Spokojno se
odvival po zacrtanite tekovi vo tekot na nad dve iljadi godini.
Kako {to pogore be{e kaàno, ku}ite se gradeni so
tradicionalen na~in svojstven za site zemjodelski civilizacii.
Denes se u{te po na{ite sela moè da se najdat vakvi
ku}i,kolibi,ko{ari i plemni.Tie ni pomagaat da go
rekonstruirame izgledot na neolitskite ku}i.Isto taka,
modelite na ku}i-`rtvenici od neolit(osobeno primerocite od
Porodin i Pelagonija), ovozmoùvaat so golema verodostojnost
da se napravi rekonstrukcija barem na nadvore{niot
izgled.Vnatre{niot raspored e avtenti~en za sekoja ku}a.
Yidovite na ku}ite se gradeni taka {to najprvo se nabivale
kolci vo zemjata me|u niv se ma~kalo kal izme|ana so
pleva.Debelinata na kolcite e razli~na kako i nivnata
gustina.Vo ku}ata "svetili{te" od Tumba Maxari tie se debeli
0,15 m i na rastojanie od 0,60 do 1 m, vkopani vo dlabo~ina do 0,30
m.Sanev smeta pogre{no zaklu~uva deka "bile isprepleteni so
dolgi cepeni {tici horizontalno redeni.."[ticite ne moè da
se isprepletuvaat. Tie se redeni horizontalno od vnatre{nata
strana, taka {to vertikalnite kolci ostanuvale nadvor.Yidovite
bile obloùvani so debel sloj lepe` od kal i pleva do 0,15
m.Taka ku}ata imala dobra termi~ka izolacija.Vnatre{nata
strana bila ubavo zamazneta, a nadvore{nata pokraj toa imala i
aplikacii od ubodi od prsti ili branovidni povlaki.Pokraivot
od ku}ata bil na dve vodi. Izgraden od drvena konstrukcija i sloj
od slama rànica.Bil postaven na vertikalni gredi so ~atali
postaveni na aglite i sredinata na yidovite od nivnata
nadvore{na strana i toa oddale~eni 0,10 - 0,15 m od yidnoto
platno, vo vid na kontrafori.Stoele vrz kameni plo~i ili
horizontalni gredi, kako sovremenite primeri od selskite ku}i
i plevni.Pri poàr tie celosno gorelo bez nikakvi tragi.Zatoa
vo arheolo{kata nauka se smeta{e deka yidovite go nosele
pokrivot. No ovie sovremen primeri i modelot na ku}a od
Porodin, na ~ii kraevi ubavo se prikaàni gredite, ukaùva na
160
na{ata razmisla. Vo vnatre{nosta ku}ite verojatno, pogolemite

verojatno imale mal tavan,barem vo del od ku}ata, za da se
obezbedi povisoka temperatura na koj se spielo i se ~uvale nekoi
produkti.Vakvite re{enija se poznati vo neolitskite ku}i vo
Kirokitija na Kipar i dr.Vo sovremenite primeri vo selata se
nao|aat i t.n ~ereni ispleteni od granki na koi se zaka~uvale
razni predmeti, ili vrz niv stoele sadovi, daleku od ìvotnite
koi moè sekoga{ da vlezat.Za izgledot na ku}ite i na~inot na
gradbata, zaradi lesno zapaliviot materijal, zna~i ,moè da se
dobijat informacii od arheolo{kie ostatocite {to ostanuvaat
na teren, izgledot na kerami~kite modeli-`rtvenici od neolit i
sovremenite primeri koi ìveat kako graditelska tradicija
mnogu dolgo, prakti~no nekolku iljadaletija.Tie tri denes
relevantni izvori, se koristeni vo obidot za rekonstrukcija na
neolitska ku}a vo crte`.117 Isto taka ovde ukaùvame i na
identi~nite na Kowsko sovremeni primeri prezentirani vo
knigata Neolit na Grcija.118
117
D.Zdravkovski,Na~inot na gradewe na neolitskite ku}i, Kulturno nasledstvo 14/15,
Skopje 1990,75-80
118
D.Theoharis & com.Neolithic Greece,Athens 1973,fig.149
161
Sl. Sovremeni ku}i i stanbeni objekti, praistoriski recidivi,Etnolo{ka

postavka na Muzej na Makedonija
162
Materijalna kultura
-Keramika
K
erami~kata produkcija vo periodot na mladoto kameno
vreme dostiga ogromni razmeri kako po brojot na
formite, taka i po nivniot kvalitet i
dekoracija.Voglavno keramikata se deli sprema fakturata na
gruba, osredna i fina .
Grubata keramika e naj~mnogubrojna na na{ite
lokaliteti.Ova se dolì na lesnata izrabotka i sekojdnevnata
upotreba pri {to ~esto se kr{ela,bez seriozni posledici po
semejniot mir. Izrabotena e od nepre~istena glina/zemja so
mnogu primesi na sitni kam~iwa i pleva kaj golemite
sadovi.Ovaa keramika e izrabotuvana vo ramkite na semejnoto
stopanstvo i sluì za ~uvawe na zrnesta hrana i te~nosti ili
gotvewe.Sadovite se pe~eni na niska temperatura, nad 600
stepeni Celziusovi.Po boja taa e bledo oker do crvena.Sekoga{
sredi{niot del na yidot ne e ispe~en i ima crna boja.Samo ako e
sekundarno izgorena vo poàr ima cintenzivna crvena boja.Po
forma ovaa keramika naj~esto se golemi pitosi( od 80-100 litri)
ukraseni so neorganiziran barbotin, oddelen od vratot na sadot
so edna horizontalna plasti~na lenta so otisoci od
prsti.Barbotinot ~esto pati e lesen "perdu{est", kako i
sadovite koi se za svojata golemina mnogu lesni.Potoa se
sretnuvaat grniwa, ~inii,razni panici, askosi i dr.Pokraj
barbotinot, ~esto se ukrasuvani so impreso vreùvawa od ostar
predmet, {tipkawa so nokti, {ila i dr.Pokraj
grubosta,sporedena so nekoi primeroci od drugi regioni, ovaa
keramika pokaùva visoki tehn olo{ki i estetski kvaliteti.Na
istraùvawata ne se vr{eni seriozni anali~~ti~ki
prou~uvavawa kako onie {to gi navedovme od Anzabegovo.
Osrednata, ili intermediary, keramika e isto taka
proizveduvana vo krugot na semejnoto stopanstvo. Taa e
popre~istena i podobro pe~ena, so crvena boja.Naj~esto toa se
163
pomali sadovi grnci,panici,~inii, buti, dinosi i dr.I tie se

ukrasuvani so barbotin,nekoga{ arkaden pod ramoto na sadot,so
razni impreso ubodi od koska,nokti ili nekoj drug ostar
predmet.Ovie sadovi naj~esto se upotrebuvani za gotvewe {to se
gleda od crnata boja ostanata od ognot na dolnite partii od
sadovite.
Finata keramika e procentualno pomalku zastapena vo
sporedba so predhodnite.Taa e so prefineta
faktura,crveno(nekoga{ òltenikava boja) intenzivno pe~ena na
ssa 800 stepeni.Povr{inite na sadovite se sjajno gla~ani, a ako se
otvoreni i vnatre{nata strana.Vo na{iot region naj~esto toa se
mali sadovi panici so starite klasi~ni formi i pehari ili
amfori. Malite panici se so blaga "Y" profilacija, ubavo
izmazneti do visok sjaj, so ramen obod .Vo poranata faza obodot e
nenaglasen, a vo krajot na sredniot neolit se
zadebeluva(t.n.lipenrand obod-venec). Ovie formi vodat poteklo
direktno od najstarite fazi na neolitot koga se slikani so bela
boja.
Oosobeno se zna~ajni peharite na mala prstenesta prazna
noga.Izrabotuvani se so is~ukuvawe na mekata glina so {to e
postignat visok sjaj.Imaat forma na yvono,pe~eni se na visoka
temperatura i oslikani.Ovde }r gi prezentirame primerocite od
spored vertikalnata stratigrafija na M.Gara{anin.
Vo ranata faza na sredniot neolit prvo se so crvena boja ,a
podocna vo slednata faza so kafeava boja.Postarite se so
vertikalni triagolnici iscrtani so bleda crvena boja {to
po~nuvaat pod obodot koj e malku izvle~en.Triagolnicite se
alternirani.Me|u dva {to leàt na obodot so najmalat strana e
eden {to e svrten so vrvot kon obodot.Bojata e nanesuvana so
~etka vrz engoba od retka glina.Na takvata mazna povr{ina se
naslikani kosi linii {to go ozna~uvaat obodot, a pod niv
po~nuvaat vo sprotivna nasoka kosi linii grupirani po 6-7 vo
snop.Vo ovaa faza se sre}avaat i pehari ukraseni so {rafirani
triagolnici {to po~nuvaat pod mali vise~ki
triagolnici.Karakteristi~no e {to me|u dva triagolnika se
naslikani i po tri vertikalni linii.Ansamblot e zbogaten so
164
edno vertikalno pole so floralni ornamenti.Toa ponatamu vo

slednata faza e redovno slikano na peharite i amforite.
Vo tretata faza se pojavuva spiralata slikana so braon
boja.Voop{to braon bojata ve}e dominira i ja zamenuva
crvenata.Peharite se so crvena ili oker boja, vrz koja e
naslikana golema spirala. Ponekoga{ obodot se slika so
{iroka lenta na koja se dopira spiralata.Prazniot prostor se
ispolnuva so mreèst ornament.Toj e isto taka ponekoga{
prisuten i vo krajot na spiralata kako elipsa.Kaj nekoi pehari
se zadrùva obi~ajot na stavawe na floralen ornament vo
vertikalna pozicija.
Posledna faza i vrv vo srednoneolitskata fina keramika
se peharite so crvena boja, sjajna gla~ana povr{ina,postaveni na
mala prazna prstenesta noga.Pod obodot se ukraseni so edna
bordura od floraleni ornamenti, od koi zapo~nuvaat vertikalni
triagolnici sostaveni od alternirani {iroki i megu niv tesni
linii izvedeni so temna braon boja.Vo vnatre{nosta na peharot
pod obodot stariot obi~aj na slikawe se zadrùva vo vid na
triagolnici. So toa zavr{uva klasi~nata forma na peharot.Vo
docniot neolit, peharite se postavuvani na visoki noze i ja gubat
elegancijata i smirenata dekoracija. êsto se nao|aat pehari
{to ne se oslikani, obi~no so temno kafeava boja.Mora da se
kaè kako edna razlika od naprimer peharite vo Galabnik, deka
vo na{iot region nozete nikoga{ ne se oslikani.Ovaa omilena
srednoneolitska forma vo docniot neolit dobiva drugi
varijanti.Pokraj visokata noga, peharite imaat izrazita
bikonusna forma , ponekoga{ so kosi(turban) kaneluri na
ramoto.Kaj najgolem broj primeroci na dnoto vo vnatre{nosta se
nao|a edno malo produp~eno krug~e.Nekoi avtori smetaat deka e
od upotrebata na me{alka. Imeno,tie smetaat deka peharite
sluèle za melewe hrana.Nam ovaa idea ni se ~ini ne dobra
imaj}i vo predvid deka stanuva zbor za najsovr{enite formi i
najubavite sadovi so najluksuzna dekoracija.Niv sigurno gi
izrabotuvale majstori specijalisti nadvor od semejnoto
stopanstvo.Tie kako grn~ari potoa gi prodavale-menuvale za
druga stoka.Navedeniot sistem na M.Gara{anin ,
karakteristi~en za Anzabegovo-vr{ni~kata kultura, osobeno za
165
fazite II-IV,vo nekoi elementi se razlikuva na lokalitetite od

Gornovardarskiot rekion.Imeno,osobeno na Tumba Maxari, site
5 navedeni ornamenti i sistemi na peharite se nao|aat vo eden
sloj i duri vo eden objekt.Na primer vo ku}ata br.1, ili
"svetili{teto", najdeni se pehari so spirala i pehar so
vertikalni alternirani linii i amfori oslikani so
spirali.Takvata arheolo{ka situacija e prifatena i od
J.Koro{ec.Isto taka i na drugite istraùvani lokaliteti,Na
Breg,Tumba Pal~i{te,Sten~e i Cerje sostojbata e ista.Zatoa
u{te na po~etokot smetavme deka e sosema neprifatlivo
neolitot da se deli na tolku fazi i potfazi.Sostojbata e
poednostavna:raniot neolit so monohrom fazata(seu{te
nekonstatiran vo na{iot region), krajot na raniot neolit so
beloto slikawe, sredniot neolit so braon slikaweto i docniot
neolit so braon slikawe i prodorite na vin~anskite formi i
dekorativni motivi.Zatoa smetame deka vo vertikalnata
stratigrafija od sistemot na Gara{anin treba tretata-spirala i
~etvrtata-vertikalni braon alternirani linii da se prifati
kako edna faza, na koj a}e i se nadovrze docniot neolit.
Tretata omilena forma vo slikanata keramika se
amforite. Imaat klasi~na topkalesta forma, ponekoga{ blago
naglasena bikonusnost na stomakot, a na nego vo vid na prese~en
konus e vratot i recipientot.Toj e sotvetno golem kolku iznesuva
stomakot.Harmonijata na formata i ukrasata e
sovr{ena.Dekoracijata e izvedena so braon i temno braon boja.
Na vratot pod obodot se kosi linii ili delovi od vertikalnite
linii alternirani i kombinirani so edna traka vo koja e
floralen ornament.Dokolku e ukrasena so spirala, ornamentot
go opfa}a celiot sad.Obi~no pomalite amfori se ukraseni so
spiralen ornament, a pogolemite so vertikalni
linii.Ponekoga{ na stomakot imaat po tri mali vertikalni
produp~eni dràlki ili pak blago naglaseni vdlabnuvawa.Ovie
vazi se me|u najubavite vo repertoarot na keramikata od
Gornovardarskiot region.Zaedno so prethodnite, go pokaùvaat
vonredno visokoto tehni~ko-tehnolo{ko nivo na majstorite no i
na ìtelite {to gi koristele.
166
Duhoven ìvot na neolitskoto naselenie
-Antropomorfna plastika
O
vaa kategorija predmeti e mnogubrojna so
dominirawe na Golemata Majka.Naj~esto vo
sredniot neolit statuetkite se ènski,vo postarata
faza izrazito steatopigni,izvajani od dve identi~ni polovini,a
potoa spoeni.Glavata obi~no nedostiga.Polnite organi se
naglaseni so eden vreàn triagolnik.Vo pomladata faza tie se
poisten~eni i se prikaàni i sekundarnite polni
karaktertistiki.Isto taka toga{ se pojavuva i ma{kata
pretstava.Taa e izdolèna so naglaseni polni
karakteristiki.Ve}e formite se poizdolèni i pred se sivo
pe~eni.Od figurinite mnogu ~esto se praveni samo glavi so
osnovnite karakteristiki-nos,o~i i ponekoga{ usta.Naj~esto
frizurata e vnimatelno umetni~ki pretstavena na site
primeroci.
Najdominantna pretstava e Golemata Majka, za koja ve}e go
kaàvme zna~ewto i karakteristikite.No samo nakuso da go
podvle~eme osnovnoto.Imeno, filosofskata idea za pra
roditelkata, od koja zapo~nuva se, e prikaàna kako eden
cilinder so osnovnite antropomorfni karakteristiki:
o~i,nos,~esto nema usta,retko gradi i papok,race so belezici
{to cvrsto stojat na ku}ata-odnosno ja dràt (prikaàna kako
nepravilna kockesta forma), so razni formi na otvori za
prozorci.êsto dnoto na osnovata na ku}ata e so dupka koja
vertikalno komunicira so otvorot vo sredinata na
cilinderot.Moèbi toa e komunikacijata na zemjata i
neboto.Primerokot od Cerje Govrlevo e vo izminat
graviditet.Primerocite {to gi prezentirame se so razli~na
golemina-od najmalit od Tumba Mr{evci so 14 sm, Tumba Maxari
39 sm, do fragmenti od koi moè da gi nasetime golemite
razmeri. Kako {to istaknavme kultot na Golemata Majka e
167
osnovniot kult po koj, me|u drugoto, neolitot vo

Gornovardarskiot region se razlikuva od sosednite regioni.Za
àl, iako ve}e dvaeset godini ova e poznato, sepak e nedovolno
afirmirano vo naukata,iako vo kulturnoto ìveewe e prifateno
i se neguva so poseben respekt. Moèbi za ova doprinesuva krajno
skromno prezentiranite primeroci pred nau~nata i kulturnata
javnost.
-Zoomorfna plastika
Neolitskiot ~ovek svrten kon obezbeduvaweto

hrana,svojata blagosostojba ja dolèl na poledelstvoto no i
nasto~arstvoto.Zdraviot dobitok, kravite, ovcite, kozite,
magareto, sviwata i koko{kite, mu obezbeduvale hrana vo sekoe
vreme,nezavisno od vremenskite priliki. Dlaboko ~uvstvuvaj}i
go toa,neolitskiot ~ovek nekoi ìvotni gi po~ituval i vo
tekot na dolgite mileniumi na paleolitot i neolitot sozdadeni
se kultovi kon niv.Najgolem kult e sozdaden kon bikot.
Po~nuvaj}i od crteìte vo paleolitskite pe{teri,toj e
pretstavuvan i vo umetnosta na neolitot.Vo nekoi neolitski
kulturi kultot bil tolku golem,{to se podigani celi
svetili{ta.Takvi se svetili{tata vo âtalHijik i Parta vo
Transilvanija.119 Sega toa e sitna plastika vo terakota, a samo
vo eden primer, kako {to kaàvme, se raboti za glava na jarec so
realni dimenzii. @ivotnite sekoga{ se prikaùvani so
osnovnite prepoznatlivi karakteristiki i atributi.
Ponekoga{ na grbot imaat aplicirano recipient. Eden
primerok od Tumba Maxari e so ~ove~ki lik i potse}a na
anti~kite kentavri.
119
Gh.Lazarovici -M.Lazarovichi,o.c.72-76
168
-Pintaderi
Vo istraùvawata na lokalitetite od Gornovardarskiot

region najdeni se nekolku primeroci na pintaderi,
najzagado~nata kategorija naodi od duhovniot ìvot na
neolitskiot ~ovek.
Najpoznata e pintaderata od Cerje so pti~ja protoma i
zagado~en ornament na rabot.Toa se triagolnici i to~ki vo niza,
a na sredinata e nepravilna vreàna koncentri~na linija kako
zmija.Sosema e neopravdano romanti~noto mislewe deka ovaa
pintadera e prvoto i najstaro pismo vo neolitot.
Od Sten~e poteknuva edna elipsovidna pinatadera so
vreàni kosii linii i edna vo sredinata.
Vo istraùvawata na naselbata Na Breg e najdena edna
fragmentirana pintadera so vreàn ornament na krst.
169
Neolitsko stopanstvo
N
eolitskiot ~ovek vo svojot sekojdneven ìvot imal
potreba od mnogu predmeti {to moral sam da gi
izrabotuva ili da gi dobiva -menuva vo krugot na
naselbata i bliskiot region.Najgolem del od osnovnite predmeti
neophodni za ìvot denes , prv pat se izraboteni vo ovoj
period.Sekako mora da se dozvoli izvesna specijalizacija bidej}i
toa go bara sekoj zanaet, a i prirodata na ~ovekot e takva.Nekoi
lu|e se predodredeni za nekoja rabota.Nakuso }e se osvrneme na
ovoj zna~aen segment od ìvotot na neolitskiot ~ovek, so
potencirawe na osnovnite elementi od stopanstvoto.
1 -Lov i ribolov
Lovot i ribolovot kako {to moè da se zaklu~i od brojot

na analiziranite koski od Tumba Maxari, imale mala uloga vo
ishranata na ~ovekot.Lovot najverojatno bil dopolnitelna
aktivnost.Loveweto se vr{elo so pra~ka kako {to moè da se
zaklu~i od golemiot broj pronajdeni kerami~ki top~iwa.Tie se
sojajcevidna forma i najdeni se skoro na site lokaliteti vo
na{iot region.Otsustvoto na kremeni strelki, a prisustvoto na
ovie top~iwa, go navelo M.Korfman da izraboti kulturni
krugovi vo koi e karakteristi~en lovot so pra~ka.Isto taka na
neolitskiot lovec ne mu bile nepoznati i drugite metodi so
mreì, jami, klopki , kopje i dr.
Ribolovot sigurno bil so mreì i harpun.Od mreìte se
ostanati samo bikonusni kerami~ki makari-tegovi. Harpunot bil
osnovna ribolovna alatka vo Natufien i
Akvalitikum.Etnolo{kite istraùvawa na Katlanovskoto ezero
vo ranite peesetti godini na HH vek zboruvaat za negova ~esta
upotreba. Isto taka i denes selanite vo Monospitovskoto blato
ve{to go koristat harpunot.Seto ova zboruva deka ovaa forma na
alatka e mnogu stara.Samo vo metalno vreme se smenile vrvovite.
Kako {to kremenite go smenile nagoreniot {ilec, taka
170
metalnite {ilci gi zamenile niv.Funkcijata ostanala ista so

mileniumi.
2-Predewe i tkaewe
Na neolitskiot ~ovek sto~arstvoto mu ovozmoùvalo

dobivawe volna koja bila osnovniot materijal za pravewe
obleka.Taa e poznata u{te od H-HI-to iljadaletie.Iako se
pojavila pred keramikata, tokmu preku nea znaeme za tkaeweto i
predeweto.Imeno,vo arheolo{kite istraùvawa se najdeni
kerami~ki i poretko kameni pre{leni.Naj~esto toa se
fragmenti od keramika, kru`no istrugani za polesno da se
vrtat.Izrabotuvani se i specijalni so bikonusna ili spleskana
kru`na forma. Drvenite vretena do nas ne stignale.Zatoa
ostanale informacii i poraki zapi{ani kako otisoci od
tkaenini na dnata od kerami~kite sadovi. Analizata napravena
na nekolku od Tumba Maxari pokaùva deka se raboti za otisoci
od volneni tkaenini so razli~na debelina, tkaeni na vertikalen
razboj.Od razboite se najdeni mnogu tegovina skoro site
lokaliteti, {to zboruva za razvienosta na ovoj zanaet.Toj
sigurno bil vo krugot na semejstvoto, no moèbi postoele i
nekoi ponadareni poedinci {to so svoeto majstorstvo i kreacii
bile specijalizirani i poznati.So tkaewe bile praveni
materijali za obleka, pogrubi za pokrivawe.Veruvame deka na
podovite imale rogozini od {avar ili slama rànica, zanaet
{to istoriski mu predhodel na tkaeweto.Isto taka i
obrabotkata na koàta e mnogu stara i sigurno dobro poznata i
praktikuvana vo na{iot region.
3- Grn~arstvo
Proizvodstvoto na keramikata e glavnata istoriska

pridobivka i kulturna karakteristika na mladoto kameno
vreme.Ovoj materijal ne postoi vo prirodata.Toj e sozdaden od
~ovekot.Spored nejzinite karakteristi vo arheologijata se
pravat site najglavni analizi od ovoj period.Iako vo nego nema
171
pismenost, sepak ~ovekot vo keramikata ostvil nekoi svoi

zapisi.Denes vo naukata e nedvojbeno deka site neolitski kulturi
i naselbi,nivnite ìteli, imale sopstveno kerami~ko
proizvodstvo.Taka i vo naselbite od Gornovardarskiot
region.Kerami~kata produkcija e ogromna.Bez somnenie taa e
proizveduvana od lokalni surovini na sekoja naselba.Za ova
zboruva osobeno grubata i osrednata keramika {to e pravena od
obi~na nepre~istena glina vo krugot na semejstvoto.Ubavite
sadovi,izraboteni od fina preseana glina,ukraseni so slikawe
verojatno se raboteni vo rabotilnici vo ramkite na naselbata,
ili pak na nekoja od bliskite, od specijalizirani majstori
grn~ari {to ìveele od toj svoj umetni~ki trud.Finata keramika
bara mnogu znaewe,trud i uslovi, osobreno tehni~ki uslovi (
sita,boja,~etki,polici za su{ewe-vetreewe,pe~ki i poznavawe na
nivnata tehnologija.Za grubata keramika potrebno e mnogu
pomalku.Vo naselbite od na{iot region ne se najdeni pe~ki za
pe~ewe keramika.Taka e i vo sosedna Bugarija kade nivoto na
istraènost na naselbite e mnogu pogolem. H.Todorova
pretpostavuva deka ovie rabotilnici bile nadvor od naselbite
zaradi upotrebata na silen ogan {to e opasnost za ku}ite
izraboteni od lesno zapaliv materijal.Od keramika se praveni
sadovi za ~uvawe i gotvewe hrana, razni vajarski dela {to
voobi~aeno gi pripi{uvame na kultot i dr.Vo analizata na
kerami~kiot materijal od na{iot region dosega ne se zabeleàni
kerami~ki importi, {to ne zna~i deka gi nemalo.Isto taka ne e
isklu~ena mo`nosta za postoewe na trgovija, osobeno ako se ima
vo predvid deka nekoi sadovi se proizvedeni od odli~ni majstori
grn~ari.Ili pak raznite statuetki za koi e potrebno i
umetni~ki talent.Kerami~kite sadovi mnogu brzu skoro
potpolno gi istisnale pletenite ili drvenite, iako moèbi
sekoga{ imalo lu|e {to pove}e gi sakale vtorite.Vo ramkite na
regionot, kako {to se gleda od kerami~kite naodi, imalo
odredeni centri kade (Tumba Maxari) grn~arite dostignale
visoko tehni~ko-tehnolo{ko nivo, pa zatoa i nivnite proizvodi
se posebno ubavi.
172
4 - Proizvodstvo na alatki
Neolitskiot ~ovek vo svojot sekojdneven ìvot izrabotuval

orudija i oru`ja. Toa se razni predmeti od drvo,rog od elen,
koski, kamen i kremen,koà i dr.Na naselbite se nao|aat razni
spatuli,mazalki,{ila od koski.Isto taka se praveni i razni
nakiti-monista,belezici,amuleti od fini kamewa,rogovi i
{kolki.Od kamen se praveni avani,tol~nici, melnici za melewe
ìto, razni golemini na sekiri,dleta,klinovi, motiki .Kremenot
naj~esto bil koristen kako se~ila, noèvi,strugalki,srpovi i
sl.Metodite za obrabotka na ovie materijali se tradicionalnite
usvoeni vo ranite etapi na neolitot ili nekoi imaat koren vo
mladiot paleolit: kremenite bile cepeni,trapezovidnite
sekiri, dleta i klinovi, mazneti. Kako {to kaàvme pogore,
analiza na liti~kata industrija od na{ite lokaliteti ne e
pravena. So ogled na priordnata okolina bogata so razni
minerali, veruvame deka tie bile eksploatirani. Ona {to be{e
pogore izneseno kako soznanija za liti~kata industrija na
Anzabegovo, moèbi moè da ja pojasni slikata za ovoj problem i
ovde. Vo ramkite na ovie zanaeti }e ja spomeneme i obrabotkata
na koàta od doma{nite i divite ìvotni kako mnogu stara so
koreni od predhodniot kulturen period.
Nekoi materijali, kako {kolkite sigurno bile
importirani od jug.Sepak, ostanuva faktot deka mnogu pove}e se
nao|aat vo naselbite od \erdapskiot krug.Od niv se praveni so
struèwe belezici, jadici i drigi ukrasni predmeti od
kategorijata nakit.
Interesni naodi se topkite od varovnik, ubavo izmazneti i
vertikalno cilindri~no produp~eni.Se smeta deka toa se
skiptari {to go ozna~uvale dostoinstvoto na ~ovekot.
173
Poledelstvo i sto~arstvo
Neolitskoto poledelstvo bilo ekstenzivno i mnogu

unificirano. Kako {to spomenavme ,proizveduvani se samo
nekolku vrsti ìtarici: triticum monococcum,triticum
dicoccum,hordeum vulgare, nekoi primitivni vrsti oves i
le}a.Obrabotkata i oraweto na nivite se vr{elo so motika i
primitvno ralo vle~eno od goveda.Posle seeweto se ostanuvalo
da zavisi od vremenskite priliki.@neeweto bilo vr{eno so
srpovi od kremen.Posle vr{eweto,ìtoto bilo skladirano vo
golemi pitosi kako {to se najdeni vo Tumba Maxari.Potoa se
melelo na ra~ni melnici i se pogotvuval leb.Vo istraùvawata
na Vr{nik e njadeno jaglenisano ìto.Pokraj toa ~ovekot
sobiral razni plodovi od prirodata so {to gi zadovoluval
potrebite od vitamini.
Domestikacijata na ìvotnite bil proces odamna usvoen vo
neolitot. Analizata na koskite pronajdeni na Tumba
Maxari,sporeda so taa na Anzabegovo, kako {to be{e pogore
pokaàno, gi dava osnovnite informacii za ìvotnite {to
neolitskiot ~ovek gi ~uval.Toa se kozata,ovcata, maloto
govedo,magareto,ku~eto, pticite i ma~kata.Sviwata ne bila
mnogu popularna, iako najeksprsivni se terakotnite pretstavi na
prase od Anzabegovo-vr{ni~kata kulturna grupa.Sporedeno so
naprimer sostojbata vo sosednata naselba Sapareva bawa kaj
Pernik, tamu sviwata e so 21%, a govedata so 40%.No ova moè da
se dolì i na faktot {to vo tekot na evolucijata na neolitot vo
negovite docni fazi se pokaùva dominiraweto na govedata vo
odnos na kozite i ovcite.Brojot na grlata i goleminata na
stadata i grupite se veruva deka ne bil golem, no sekako gi
zadovoluval potrebite od mleko, meso, volna, rogovi i dr.Taka
~ovekot imal sosema malku potreba od lov, koj naj~esto bil so
cel da se za{titat doma{nite stada od divite
natrapnici.@ivotnite najverojatno bile na otkrieno pod nekoi
primitivni drveni i slameni pojati-strei, nadvor od ku}ata
zagradeni so ograda, pod budnoto oko na ku~uwata ~uvari.Vo
174
uslovi na klimatski maksimum,preku celata godina se vodele na

pasewe, a blagite zimi gi pominuvale vo pojatite prehranuvni so
slama.
Sl- Dikawa ,(drvo so kremeni) ,Etnolo{ka postavka na Muzej na Makedonija
6- Graditelstvo
Graditelskiot zanaet se razvival vo ~ovekovata evolucija

mnogu sporo.Negovoto ra|awe e vo docnite etapi na paleolit, za
da vo raniot neolit ve{tinata za gradewe e potpolno razviena i
praktikuvana.Ku}ite ~ovekot gi gradel od materijali koi mu
bile na raspolagawe vo prirodata-kamen, drvo, glina, pleva.Za
na~inot na gradewe na neolitskite ku}i vo Gornovaradarskiot
region pogore kaàvme pove}e, ovde samo da potsetime na ovaa
mnogu va`na stopanska granka, koja sigurno vo periodot na
razvieniot neolit podrazbirala postoewe na nadareni
specijalsti vo ramkite na naselbata.Tie svoeto znaewe i umeewe
sigurno go stavale na raspolagawe na svoite sogra|ani.Dodeka
nekoi lu|e bile na orawe,`neewe, lov ili pravele kerami~ki
sadovi, majstorite gi obnovuvale ku}ite ili gradele novi za
novite semejstva.Tehnikata {to ja udovr{ile do perfekcija se
zadràla prakti~no do dene{ni dni. Za toa zboruvaat ostanatite
175
ko{ari,plemni,kolibi i ku}i po selata vo Makedonija i

Balkanot.120
lok. Tumba Maxari, plan na objektite 1-4, 1981-1985
120
Neolithic Greece,o.c.Fig.145-172
176
Zavr{i sogledbi
N
eolitot vo Makedonija dosega{nite arheolo{ki
istraùvawa go determiniraa kako mnogu razviena
etapa od kulturniot i istoriskiot razvoj na
ìvotot na ovie prostori.Geografskata polo`ba na Makedonija
i prirodnite resursi od edna i blizinata na Bliskiot istok kako
glaven centar na neolitizacija, se osnovnite komponenti vo
negoviot razvoj. Prirodno, invencijata na neolitskite ìteli na
Makedonija i humaniot odnos kon najbliskata okolina, se faktor
{to isto taka vlijael vo harmoni~niot razvitok na neolitskoto
op{testvo.Site ovie osnovni komponenti go formirale
skladniot,miren ìvot ispolnet so blagosostojba i veselo
ìveewe.Vo periodot od 6500 do 3500 g.p.n.e.vo Makedonija se
konstatirani i definirani ~etiri kulturni grupi.Toa se
:Anzabegovo-Vr{nik,Velu{ina-Porodin, Zelenikovo II i Mala
Trnska tumba.Samo kako ilustracija, se smeta deka ìvotot na
Anzabegovo kontinuirano trael 1000 godini,od 6100 do 5100
g.p.n.e.121
Najgolem prostor, od [ar Planina pa na istok do dolinata
na Struma i od Kumanovsko-pre{evskata vododelnica na sever, do
Demir Kapija na jug so Povardarje, opfa}ala Anzabegovo -
vr{ni~kata kullturna grupa.Imeto go dobila po eponimnite
neolitski naselbi Anzabegovo vo Ov~e Pole i Vr{nik vo selo
Tarinci,[tip.Vo svojot evolutiven razvoj taa ima ~etiri
osnovni fazi opfa}ajki go periodot od krajot na stariot i
sredniot period.Naselbite od ovaa grupa se podigani na re~ni
terasi pokraj potoci i reki, ili tumbi vo ramninskiot del na
Polog,Skopsko-kumanovskata kotlina.Glavnata stopanska granka
e zemjodelstvoto i sto~arstvoto, lovot i ribolovot se
dopolnitelni.Domesticirani se kozata,ovcata i maloto sitno
govedo.Od zanaetite poznati se izrabotkite od tekstil, keramika
i obrabotka na kamen,kremen i koska. Intenzivniot ìvot bil
ovozmoèn od povolnite klimatski uslovi vo periodot na
Borealot so nastapuvawe na zaladuvawe i povla`ni periodi
121
D.Weide, Climatic Condicions,Neolithic Macedonia..o.c.285
177
(6.400 - 6.000) i generalno poladniot Atlantik period( 5.800 -

4.850) so mali intervali na zatopluvawe (6.000 - 5.800 i 5.300 -
4.850)122
Vo dosega{nata arheolo{ka literatura za neolitot vo
Gornovardarskiot region, poodelno za skopsko ili kumanovsko,
zboruvale R.Galovi},M.Gara{anin, V.Sanev, M.Bilbija i
D.Zdravkovski. Gara{anin koga zboruva za Anzabegovo-
vr{ni~kata kulturna grupa, zboruva i za neolitot vo na{iot
region. Svoite tezi gi temeli vrz rezultatite od istraùvawata
na Anzabegovo (iako nikoga{ ne go prezentira na nau~nata
javnost),Vr{nik, Rug bair, Zelenikovo i Maxari. V.Sanev gi
vklu~uva i rezultatite od svoite istraùvawa na Maxari i
istraùvawa na Tumba Mr{evci od 1987.Posle istraùvawata na
Tumba D.Pal~i{te,Tumba podselo-s.Sten~e, ûbuk ê{ma i Na
Breg-s.M.Nagori~ane, vo naukata se nametnaa mnogu soznanija.
Prvo, vo ovoj region postojat 28 neolitski naselbi. Samo vo
skopskata kotlina 14, Polog 10, @egligovsko -kumanovsko pole 4
so naselbata Na Breg na P~iwa, vkupno 5. Toa zboruva za
gustinata na naselenosta vo neolitot. Vo cela isto~na
Makedonija,isto~no od Vardar, od Kriva Palanka do Belasica se
registrirani 46 naselbi.Vo Ov~e Pole ima 10 naselbi.Vo
Pelagonija 70, a vo cela Makedonija 160.123 Niedna od sosednite
oblasti, osobeno ne Ov~e Pole i Sredna Bregalnica kade se
nao|aat eponimnite lokaliteti Anzabegovo i Vr{nik nema
tolkava koncentracija na lokaliteti.Sekako treba da se ima vo
predvid i faktot deka Skopskata kotlina i Dolen Polog se
regioni so najintenzivni grade`ni raboti. Toa verojatno zna~i
deka vo minatoto se uni{teni naselbi za koi denes ne znaeme.
Seto ova zboruva za mo`nosta deka neolitizacijata ne odela
kako {to se smeta{e dosega od Strumi~ko preku Ov~e Pole na
sever. Dolinata na Vardar, zaradi otsustvo na neolitski
lokaliteti, smetame deka ne e taa transverzala po koja od
Tesalija zapo~nala neolitizacija i do{la do Skopskata kotlina.
122
D.Weide, ibid. 283 -286
123
D.Mitrevski vo Prehistory in the Republic of Macedonia, The Balkans in prehistory,Athens
2001,88,naveduva brojka od okolu 200 neolitski naselbi.Za sporedba na isto~niot breg na
Jadransko more so ostrovite,od Trst do Ulcin postojat samo 35 naselbi.
178
Smetaj}i na koncentarijata na neolitskite naselbi vo reonot na

Azot moèbi neolitizacijata odela od Pelagonija preku
preminite na Babuna i Topolka do Skopsko. Isto taka
postoeweto na naselbata vo Cerje, Rakotinci i Zelenikovo, ne ja
isklu~uva mo`nosta za postoewe i na vtor pat po dolinata na
Treska.Od tuka kako sekundarna se pro{irila i na istok vo Ov~e
Pole i Sredna Bregalnica, a na zapad vo Polog.Ova samo po sebe
go nametnuva problemot so definiraweto na imeto na kulturnata
grupa.
Vtoro, so golema sigurnost moè da se fiksiraat zapadnata,
jugozapadnata i isto~nata granica na Anzabegovo-vr{ni~kata
kulturna grupa, osobeno vo sredniot neolit.Vo postarata
literatura, iako bez arheolo{ki potvrdi,Polog a priori se
vrzuva{e "…za blizinata na kosovskata oblast i vrskite so
slivot na Drim".124 Rezultatite od istraùvawata go pokaàa
tokmu srotivnoto, genetska kulturna vrska so
istok.Istraùvawata na lokalitetite vo Polog pokaàa deka se
raboti za naselba od tipot tumbi so mo}en kulturen sloj. Toa
zna~i deka ovoj tip na naselbi, za koi se smeta{e deka se
karakteristi~ni samo za Pelagonija i Severna Grcija, se
prisutni i vo severna Makedonija. Se razbira gi ima i vo
dolinata na Struma, naprimer Galabnik.Prilog vo fiksiraweto
na zapadnata granica se i istraùvawata na Tumba vo s. Sten~e.
Ovaa naselba, iako kako tip e pove}e na re~na terasa, no so
arheolo{kiot inventar potpolno stratigrafski i kulturno
odgovara na Tumba Pal~i{te, a so toa i na Anzabegovo-Vr{nik
kulturnata grupa.Najstarata faza i vo dvete naselbi e samo
konstatirana so belo slikanata keramika, no i toa e dovolno za
prvi~nite zaklu~oci vo prilog na iznesenata pripadnost.Fazite
{to se od sredniot neolit pak kategori~no zboruvaat za kulturno
i hronolo{ko edinstvo so naselbite od skopsko-kumanovskiot
region.Vo istraùvawata na dvata lokaliteti ne se otkrieni
nikakvi elementi karakteristi~ni za neolitot vo Albanija.Se
razbira osven ve}e spomenatata braon slikana keramika od
Dunavec kaj Kor~a,125 no toj region e mnogu oddale~en od
124
M.Gara{anin,…,Predistoriski kulturi vo Makedonija,[tip 1975,12(katalog)
125
M.Korkuti,oc. 105
179
Polog.Isto taka toa zna~i deka [ar planina i vo toa vreme bila
nepremostliva prirodna granica na Anzabegovo-vr{ni~kata
kulturna grupa na zapad.So istraùvawata na ovie dva
lokaliteti definitivno neolitot od Polog vleguva vo ovaa
kulturna grupa.Naselbite vo kumanovsko Amam i Na breg se
zasega najsevernite lokaliteti na ovaa grupa vo sredniot
neolit.Na severnite padini na Kitka i Jakupica nad terasite na
Vardar se Cerje vo s.Govrlevo, Slatina s.Zelenikovo, kako
naju`ni lokaliteti na grupata. Ova vo smisol na
Gornovardarskiot region iako vo oblasta na Azot naselbata
Mramor vo s.â{ka, na leviot breg na Topolka, isto taka pripa|a
na Anzabegovo-vr{ni~kata kulturna grupa.
Isto~nata granica ja formiraat nekolku lokaliteti po
dolinata na rekata P~iwa, iako na istok grupata se {iri do
Ogra`den i gorna Bregalnica.So ogled na definiraweto na
grupata kako del od Balakansko-anadolskiot kulturen kompleks,
M.Gara{anin ja definira i nejzinata povrzanost so lokalitetite
od zapadna Bugarija, osobeno dolinata na Struma.Naselbata na
lok.Galabnik istraùva~ite ja definiraat kako varijanta me|u
Kremikovci i Anzabegovo -Vr{nik.Iako ima sli~nosti vo
slikanata keramika,istraùva~ite M.ôhaxiev i J.Pavuk ova go
pravat sosema opravdano zaradi mnogu elementi, a pred se
otsustvooto na kultot na Golemata Majka,a prisustvoto na belo
slikanite pehari na visoka noga.126Visokata noga vo na{iot
region e karakteristika za docniot neolit . Zatoa i obidot
Vasil Nikolov naselbata Kremenik kaj Sapareva bawa da ja
vklopi vo nekoj etni~ki krug na Anzabegovo-vr{ni~kata
kulturna grupa e potpolno neprifatliv.127Od istite pri~ini i
otsustvoto na antropolo{ki osteolo{ki materijal vo site
lokaliteti(osven Anzabegovo), spored toa i relevantni
informacii za fizi~kata antropologija, ostana neprifatlivo
i voveduvaweto vo naukata na etni~ka grupa Kremenik-
Anzabegovo.
126
J.Pavuk-M.Cohadziev,Neolithische teilsiedlung bei Galabnik in Westbulgarien,Slovenska archeologija
XXXII 1,Bratislava 1984,195-228
127
V.Nikolov,OrnamentaciE na ranoneolitnata risuvana keramika:sistematizaciE i
karakteristika,ArheologiE HHV/102,SofiE 1983,29-43
180
[to se odnesuva za severnata granica, taa i vo idnina nema

fino da se definira zaradi nepostoewe na rezultati od pogolemi
istraùvawa vo ju`na Srbija, osven Pavlovac kaj Vrawe128, koj
pripa|a na docnata faza na Star~eva~kata i ranata faza na
Vin~anskata grupa.M.Gimbutas za prvata faza(6100-5.900) na
Anzabegovo -vr{ni~kata kulturna grupa veli deka se najrani
zemjodelci so egejski tradicii severno od Grcija.Makedonija
koja se nao|a pome|u Anadolija i Egeja i Dunavsko-karpatskiot
basen, vo krajot na raniot neolit e pod kulturno vlijanie od
istok. Sprema Gimbutas, vo ponatamo{nite fazi Anzabegovo-
Vr{nik II-III (5.800-5.300)grupata e potpolno Star~eva~ka
kultura.Za Anzabegovo-Vr{nik IV (5.300-5.000) smeta deka
pripa|a na Vin~a kulturata129.Me|utoa, rezultatite od
istraùvawata na lokalitetite vo Gornovardarskiot region
pokaùvaat deka razvieniot neolit vo regionot ,pokraj op{tite
kulturni dostigawa i karakteristiki na svoeto vreme i vo toj
pogled so Star~evo, imaat bitni razliki {to go odvojuvaat. Na
ova osobeno insistiraat kultnite predmeti i sovr{enite
formi na keramikata i dekoracijata.Tie zboruvaat za edno
visoko umetni~ko nivo na majstorite od edna, no i na
"kupuva~ite"od druga strana.Taka smetame deka mora da se smeta
so zra~eweto na na{ata grupa kon sever a ne
obratno.Artefaktite zboruvaat za povisokoto kulturno nivo na
nekoi lokaliteti od Gornovardarskiot region, osobeno Tumba
Maxari i vo odnos na regionot i vo sporedba so ostanatite
kulturni grupi.
Treto, istraùvawata na lokalitetite vo Polog i
skopsko,pokaàa deka se raboti za naselbi od tipot tumbi so
mo}en kulturen sloj. Toa zna~i deka ovoj tip na naselbi, za koi se
smeta{e deka se karakteristi~ni samo za Pelagonija i Severna
Grcija, prisutni se i vo severna Makedonija130. Se razbira gi ima
i vo dolinata na Struma, naprimer Galabnik.
Naselbite od skopskata kotlina od tipot tumbi Maxari,
Ràni~ino,Stajkovci, Brwarci, Orman se rasporedeni na
128
M.Garaanin,Praistorija na tlu Srbije,Beograd 1973
129
M.Gimbutas, Neolithic Macedonia,411-417
130
D.Mitrevski, Prehistory in the Republic of Macedonia, The Balkans in prehistory,Athens 2001,89
181
periferijata na kotlinata. Ova e zaradi postoeweto na golemo

mo~uri{te vo tie periodi.Pronajdenite koski od ribi i dabar vo
Maxari zboruvaat vo toj prilog. Dene{nata sovremena fauna vo
Makedonija voop{to ne go poznava ova ìvotno. Moème samo da
pretpostavime kako izgledalo toa vrz osnova na filmovite {to
se snimeni vo ranite peesetti godini na HH vek pred da se isu{i
ostatotkot od toa praistorisko ezero.Isto taka i golemiot broj
kerami~ki makari i tegovi za mreì najdeni vo
Sten~e,Pal~i{te i Maxari zboruvaat za intenziven ribolov na
neolitskiot ~ovek.Vo Maxari i vo Sten~e tie se najdeni do
ogni{teto {to ukaùva za toa deka mreàta bila zaka~ena na
~eren i se su{ela nad ogni{teto koga ku}ata se zapalila.
êtvrto,slikanata keramika, peharite i amforite najdeni
vo istraùvawata na lokalitetite od na{iot region pokaùva
deka se nao|a vo ist hronolo{ki sloj.Bidej}i prva se pojavuva
keramikata ukrasena so crveni vertikalni linii i triagolnici,
da se izdvoi kako sledna,vtora faza po bel slikanata keramika.
Keramikata so braon spirala i vertikalni triagolnici i debeli
i tenki alternirani linii, da bide treta faza.So toa zavr{uva
sredniot neolit i zapo~nuva docniot so site pogore navedeni
karakteristiki osobeno na kerami~kite formi i dobro
poznatata ZelenikovoII grupa. Zatoa,predlagame fazite III i IV da
se spojat vo edna,treta faza, a ~etvrtata da bide vsu{nost
docniot neolit(Zelenikovo II ,Angelci III,posledniot sloj na
ûbuk ~e{ma-Niku{tak,Amam-Lopate,posledniot sloj na Tumba-
Dolno Pal~i{te i Cerje ~etvrtiot horizont).
Petta karakteristika na sredniot neolit vo
Gornovardarskiot region, pogore elaboriran, e dominantniot
kult na Golemata Majka.Po ovoj kult ovoj region se razlikuva od
iostovremenite kulturi vo sosedstvoto, no istovremeno mnogu se
dobliùva do Pelagoniskiot krug, odnosno Velu{ko-
porodinskata kulturna grupa.Pokraj dobro poznatite primeroci
i fragmenti,fragmenti od `rtvenikot na Golemata Majka se
najdeni i vo Rug Bair131 i Anzabegovo.Imeno posledniot od
M.Gimbutas e determiniran kako antropomorfen sad, {to
131
V.SanevNeolitska naselbaRug Bair,Zbornik na {tipskiot naroden muzej IV-V,[tip
1976,T XIV sl 3,4,5
182
moèbi e zgre{eno132.Vo toa vreme naukata ne raspolaga{e so

relevantni podatoci za to~na rekonstrukcija.Vro~em i
primerokot od Cerje, koj kako slu~aen naod od proletta 1982
moè{e to~no da se rekonstruira spored Golemata Majka od
Tumba Maxari otkriena letoto 1981133. Ovie bliski relacii vo
idnina treba fino da se razgledaat i analiziraat so site
fenomeni vo kerami~kata produkcija.Neolitot vo
Pelagonija,grupata Porodin, istraùva~ite tendenciozno ja
definiraat kako "star~eva~ka retencija"!?134 Na ova pra{awe
nikoga{ ne mu bilo posveteno sootvetno vnimanie i definitivno
da se otfrli kako anahronizam.Zatoa i vo najnovata literatura
celiot region na Centralen i Isto~en Balkan se tretira kako
"star~eva~ki", a Isto~na Trakija kako Anadolska?!135 Za
dominacijata na "star~eva~kata kultura", spomenatiot prou~uva~
Holger [ubert, izveduva zaklu~oci samo od 5 lokaliteti.Od niv
rezultatite se delumno publikuvani, a za tri postoi somnevawe
za storeni stratigrafski gre{ki.Celiot ran neolit go deli na 8
fazi.Vakvata determinacija e "samo nau~na konstrukcija, bez
nikakva osnova", kako {to zabeleùva Nikolov, bez realna
osnova.Potpolno se zapostaveni kerami~kite artefakti vo
grubata keramika koi se svojstveni za celiot Balkansko-
anadolski kompleks. Potoa finata keramika koja vo odnos so
star~eva~kata so svojot kvalitet i estetski dostigawa e
nesporedlivo na povisoko majstorsko nivo.Isto taka
pelagoniskata plastika,kako i od Gornovardarskite lokaliteti,
e kategorija apsolutno razli~na.Na krajot samiot fakt {to
Pelagonija geografski e mnogu poblizu do Tesalija kade
zapo~nuva neolitizacijata na evropskoto kopno, nikako ne moè
da bide retencija na star~eva~kata kultura.Kulturnoto zra~ewe
naukata dokaà deka e vo obraten pravec,zna~i od jug kon sever.
Ovie stavovi vo osnova kvazinau~ni za àl nikoga{ jasno ne bile
132
M.Gimbutas, Neolithic Macedonia..o.c.T.XIII pl.3;T XVI pl 25
133
Z.Georgiev-M.Bilbija,Neolitska naselba kaj Govrlevo,KN XIX,Skopje 1984,30-48
134
M.Grbic, Porodin,Bitolj 1960,94
135
V.Nikolov,Holger Schubert,Die bemalte Keramik des Fruneolitikums in Sudosteuropa,Italien und
Westanatolien,Inernationale Archaeologie,Bd.47,Rahden,Verl.Marie Leidorf GmbH,1999,ArheologiE
XLIV/1 SofiE 2003,55-56
183
otfrleni i komentirani od serioznata nauka vo Makedonija. No

faktot deka antropomorfnite cilindri od
10-Mr{evci
11-âir
12-Maxari
15-Pal~i{te
9-RugBair
14-Sten~e 13-Govrlevo 8-Barutnica
Anzabegovo
8-Zelenikovo
6-Topol~ani
2-Vrbjani
1-Mogila
3-Dobromiri
4-Opti~ari
5-Porodin
1-Tumba Mogila
2-Vrbjanska ûka
3-Tumba Dobromiri
4-Tumba Opti~ari
5-Tumba Porodin
6-ûka Topol~ani
7-Barutnica Anzabegovo ?
8-Slatina Zelenikovo ?
9-Rug Bair
10-Tumba Mr{evci
11-Tumba âir
12-Tumba Maxari
13-Cerje Govrlevo
14-Tumba Sten~e
15-Tumba D.Pal~i{te
Sl. Naselbi vo koi se najdeni `rtvenici od tipot Golemata Majka
Pelagonija gi ima i vo na{iot region, kako delovi od posebna

skulptura , dovolno zboruva za zaedni~kata geneza na neolitot vo
Pelagonija i Gornovardarskiot region.Serioznata analiza na
184
antropomorfnite cilindri od Pelagonija pokaùva deka tie se

delovi od ku}i {to stojat na nivnite pokrivi.Zna~i primarniot
filosofski objekt e ku}ata i bdeeweto-~uvaweto nejzino od
strana na edna Pra Majka.Taa idea e prisutna i vo kultot i
umetni~kata realizacija vo Gornovardarskiot
region.Edinstvenata seriozna razlika e {to kaj vtorite
dominira Antroposot -~ove~kiot duh na Golemata Majka nad
ku}ata.Taa e sekundarna i e {ematski prikaàna.Vo Pelagonija
ni se ~ini deka kultot kon ku}ata-ogni{teto e poizrazen i
moèbi vo nekoi nijansi dominira nad ~ovekot.Site cilindri vo
Pelagonija se skoro {ematski pokaàni i bez mnogu detali.Vo
Gornovardarskiot region toa e edna lepeza od frizuri,o~i i
drugi detali.Vo prilog na blagata dominacija na ku}ata ni se
~ini odi i faktot {to vo Pelagonija se nao|aat modeli na osnovi
na ku}i so kompleten vnatre{en raspored.Vakvi vo
Gornovardarskiot region potpolno otsustvuvaat. No deka i vo
dvete oblasti ovie `rtvenici se isti zboruvaat pokraj
spomenatite osnovni lapidarni i eden detal.Imeno sosema e
evidentna sli~nosta na izrabotkata na otvorite na `rtvenikot
od Sten~e so forma na "M" so istite otvori napraveni na
`rtvenikot od Opti~ari...???Ova seriozno ukaùva na
zaedni~kite koreni i prapo~etoci na umetnosta i kultot vo dvata
regioni.Nesogleduvaweto na ovie momenti ne smee da se
zanemaruva.Ponatamo{noto odlagawe na Re{avaweto na
pra{aweto za genezata na neolitot vo Makedonija vo svetlinata
na ve}e poznatite evidentni sli~nosti me|u Anzabegovo-
vr{ni~kata i Veli{ko-porodinskata kulturna grupa bitno }e ja
promeni definicijata na neolitot vo Makedonija.Isto taka }e
dade sosema nova slika i negovo mesto vo ramkite na Balkansko-
anadolskiot kulturen kompleks na stariot neolit.Voedno, }e se
afirmira zna~eweto na neolitskata kultura na Makedonija.Samo
da spomeneme i na eden drug problem.Imeno, koristej}i gi
dosega{nite "nau~ni fakti", ponatamu naukata odi vo istiot
ma|osan kruk.Imeno, se smeta deka neolitizacijata vo Isto~na
Makedonija se odviva po dolinite na rekite Dolna
Struma,Strume{nica, Lakavica i ponatamu na sever.Vo docniot
neolit, po istiot pat po vtor pat ovaa nauka go donesuva
185
neolitot.Sega doa|a od sever, kako Vin~a kultura.Problemot na

tenkite kulturni sloevi vo docniot neolit na najgolemiot del
od lokalitetite vo Gornovardarskiot region, imaat dva
aspekta.Prvo moèbi ovie lokaliteti bile razoreni zaradi
intenzivniot ìvot vo dene{no vreme.Vtoro, moèbi vo docniot
neolit nastanuva demografska stagnacija, pa naselenieto e
skoncentrirano na mal broj lokaliteti. Ova se ~ini mnogu
verojatno, pa takvata praksa prodolùva i vo eneolitot i
bronzenoto vreme.Zatoa na primer eneolitskata naselba Pilavo-
Buril~evo, ima nad 2 metri kulturen sloj, a Tumba Karamani 6,5
m.
Imaj}i go seto dosega kaàno,a vo svetlinata na
arheolo{kite artefakti i nivnata geografska
rasprostranetost,sosema e deplasirano ponatamu da se koristi
terminot Anzabegovo-vr{ni~ka kulturna grupa.Terminot e
voveden vo 1975 godina,koga jasno se pokaà zna~eweto na
rezultatite od Barutnica vo Anzabegovo nasproti Vr{nik.Toa e
vremeto na intenzivnite arheolo{ki istraùvawa, osobeno vo
Pelagonija. Toj go zameni stariot termin voveden od
M.Gara{anin kako Vr{ni~ka kulturna grupa.Rezultatite od
istraùvawata vo me|uvreme pokaùvaat sosema novi vrski i
geneza na neolitot i ve}e e deplasirano da se koristi ovoj termin
za lokalitetite vo Polog i Skopsko.Ovaa teritorija e primarna
vo odnos na Isto~na Makedonija i severnite delovi na
Centarlnobalkanskata zona.Vpro~em jasno se vidlivi
sli~nostite na belo slikanata keramika od na{iot region so
Sesklo II fazata i kafeavo/crveno slikanata keramika so
sootvetnata Sesklo III , Ocaki fazata na sredniot neolit na
Tesalija.
Vo ovoj moment predlagame da se napu{ti determinacija na
neolitot vo Isto~na Makedonija i Skopsko,zna~i vo
Gornovardarskiot region, kako Anzabegovo -Vr{nik kulturna
grupa so ~etiri fazi.Sosema e poopravdano da se narekuva
Severno makedonska kultura na Golemata Majka vo sredniot
neolit, so fazi I-III.êtvrtata faza ostanuva za docniot
neolit,odnosno za Zelenikovo II kulturnata grupa.
186
Hronolo{ka tabela na lokalitetite vo Gornovardarskiot region:
Isto~na Makedonija Gorno-vardarski Pelagonija Zapad. Bugarija

region
Angelci Maxari III Kova~evo III
docen neolit
Anzabegovo IV ? Vel.Tumba IV
Vr{nik III Pal~i{te II Galabnik IV
Rug Bair III Cerje ku}a 2 IV Crnobuki II
Alin Dol II Zelenikovo II Porodin II
Bojkovci/Kanli Karamani I
âir II
Bojkovci/Kanli Sten~e II Velu{ka Tumba III Kova~evo II
âir I Cerje ku}a 3 III Galabnik
Alin Dol I Pal~i{te III III
Rug Bair Maxari
sreden neolit
II II
Vr{nik II
Rug Bair I
Mamut~evo
Anzabegovo III Zelenikovo ku}a 1 I Porodin II
Cerje II Velu{ka Tumba II Kova~evo I
Maxari I Galabnik II
Vr{nik I Pal~i{te II Vrbjanska ûka
Anzabegovo II Crnobuki I
Sten~e I Porodin I Galabnik I
ran neolit
Damjan s Cerje I
Alin Dol I v Pal~i{te I Velu{ka Tumba I
Anzabegovo a
Pe{terica
monohrom
187
LN
MN
EN
Hronolo{ka tabela na nekoi kerami~ki formi vo Gornovardarskiot region
188
@rtvenik, Sten~e, MN
@rtvenik, Vr{nik Tarinci,LN
@rtvenik, Velu{ka Tumba,MN
189
Barska Ptica, Damjan,LN
@rtvenik,Tumba Porodin,MN
190
@rtvenik,Golema Tumba-Dobromiri MN
@rtvenik, Tumba Opti~ari,MN @rtvenik, Tumba Sten~e MN
191
@rtvenik, Tumba Porodin,MN @rtvenik, Vrbjanska ~uka, MN
CilindriTumba Opti~ari Cilindri,Tumba Mogila,

I horizont, MN MN
192
Golema Majka,Cerje Govrlevo,MN
@rtvenik, Tumba Dobromiri
193
3 Crveno slikana keramika,Makrihori,1-2 Arapi faza,3 Ocaki faza,kalisi~no

Dimini - MN
194
Platia Magula:Belo slikana keramika Sesklo II faza EN;2-3 crveno slikana

keramika Sesklo III faza MN
195
Koristena literatura:
1 - V.Sanev, Neolitsko svetili{te od Tumba vo Maxari,Skopsko,

preliminarno soop{tenie od iskopuvawata vo 1981 , Maced.acta
archaeol. 9, Skopje1988, 9 -39
2 - M.Gara{anin, M.Bilbija,Ku}a 1 vo Zelenikovo, Maced.acta
archaeol. 9, Skopje 1988, 31-41
3 - D.Zdravkovski, Istraùvawe na lokalitetot "Na breg" , selo
Mlado Nagori~ane, Maced. acta archaeol. 9, Skopje 1988, 43- 63
4 - S.Saròski,D.Zdravkovski, Tumba vo selo Dolno Pal~i{te-
Tetovo, Maced.acta archaeol. 12, Skopje 1991, 131-144
5 - M.Gara{anin, G.Spasovska, Novi iskopuvawa vo Zelenikovo
kaj Skopje, Maced.acta archaeol.2, Prilep 1976, 85 -117
6 - A.Moskalewska, V.Sanev, Preliminary analisis of bone remnants of
animals from the Neolithic Archaeological site Tumba Madzari near
Skopje, Maced.acta archaeol. 10, Skopje 1989,55- 78
7 - D.Zdravkovski,Neolitska naselba ûbuk ~e{ma
s.Niku{tak,Kumanovsko, Maced.acta archaeol. 13,Skopje 1993,17-30
8 -R.Galovi},Zelenikovo-neolitsko naselje kod Skoplja, Zbornik
Narodnog muzeja V,Beograd 1971,
9 - T.Jov~evska, Ku}ata od horizont I vo neolitskata naselba
Mramor kaj â{ka,Maced.acta archaeol. 13, Skopje 1993, 31-41
10 - D.Zdravkovski,S.Saròski, Tumba- Pal~i{te,A R 28,
Ljubljana 1989,43
11 - V.Sanev, Tumba Sredselo Mr{evci, AR 28,Ljubljana 1989, 41-
42
12 - B.Kitanovski, Vrbjanska ~uka, AR 28,Ljubljana 1989, 47-48( so
eden model `rtvenik ku}a kako od Sten~e)
13 - T.Jov~evska,Mramor â{ka, AR 29, Ljubljana 1990, 56-58
14 - D,Zdravkovski, Middle Neolithic in The region od Skopje, Zbornik
N.S. 1,Skopje 1995, 11-16
15 - M.Gara{anin.G.Spasovska, Novi istraùvawa vo Zelenikovo
kaj Skopje, Maced.acta archaeol.2, Prilep1976 ,
16 - M.Gimbutas, Neolithic Macedonia, LA 1976
196
17 - M.Grbi},Arheolo{ki naogali{ta vo
Makedonija,Glasnik MKD, Skopje 1954
18 - V.Fewkes, Archaeological Reconnaisance in Yugoslavia, American
Expedition, Season of 1933, Preliminary Report,American School of
Prehistoric Research, Buletin 10, Washington 1934
19. B.Saria,Izve{taj o prehistoriskom, rimskom i
numizmati~kom odelewu, Godi{wak SKA HHHII, Beograd 1923,
303
20 -G.Spasovska-Dimitrioska, Slatina Zelenikovo, Arheolo{ka
karta na RM 2, Skopje 1996,372
21 -M.T.Lukovi},Geolo{ki sastav i tektonika skopske

kotline i wenog oboda, GSND H,4,Skopqe 1931, 4-55
22 - P.S.Jovanovi}, Reqef skopske kotline,GSND
H,4,Skopqe 1931,62-115
23 - P.Vujevi},O podnebqu skopske kotline,GSND
H,4,Skopqe 1931,123-202
24 - S.Karaman, Zoolo{ke prilike skopske kotline,
GSND H,4,Skopqe 1931, 214-239
25 - J.Trifunovi},Polog, Beograd 1976, 8-33
26 - D.Mitrevski,Tumba-Kru{a, Stajkovci,AK 2,Skopje 1996,385
27 - K.Ristov, Ebi{nica,Markova Su{ica,AK 2,Skopje 1996,376
28 - K.Ristov,Doksanica Katlanovo, AK 2,Skopje1996,374-375
29 - S.Kostadinovski, Tri Tumbi, s.Prequbi{te,AK 2,Skopje
1996,422
30 - D.Mitrevski,Tumba Brwarci, AK 2,Skopje 1996, 365
31 - S.Kostadinovski, Tri Tumbi, s.Prequbi{te,AK 2,Skopje
1996,422
32 - S.Kostadinovski,Tumba Brvenica,AK 2,Skopje 1996,418
33 - R.Pa{i}, Drezga ,AK 2,Skopje 1996,217
34 - V.Sanev, Amam-s.Lopate,Kumanovo,AK 2,Skopje 1996, 212.
35 - V.Sanev,Od arheolo{koto bogatsvo na SR Makedonija,Skopje
1980
36 - M.Bilbija, Oraovica-s.Rakotinci,Skopje,AK 2,Skopje
1996,380.
37 - I.Mikul~i}, 1971,56; I.Mikul~i} 1973,32;R.Pa{i} 1976,149
197
38 - D.Mitrevski, [amak-s.Ràni~ino,Skopje, AK 2, Skopje

1996,381.
39 - D.Mitrevski, Barica,AK 2,Skopje 1996,379
40 - V.Sanev,Sredselo Mr{evci,AK 2,Skopje 1996,378-379
41 - S.Kostadinovski,Belo Pole, AK 2, Skopje 1996,420
42 - M.Grbi}, Arheolo{ki nao|ali{ta vo Makedonija,GMKD
I -9,Skopje 1954,110;
43 - I.Mikul~i}, TIR , Ljubljana 1978, 136
44 - S.Kostadinovski, Tumba,AK 2,Skopje 1996,424
45 - M.Grbi}, Arheolo{ki naogali{ta vo
Makedonija,GMKD I -2,Skopje 1954, 110
46-@.Vin~i},M.Ivanovski,Pandilova Tumba-Podlak,AK 2,Skopje
1996,111
47 - M.Bilbija, Cerje-neolitsko naselje,AP 26, Ljubljana 1988,35-36
48 - D.Mitrevski, Derven, AK 2, Skopje 1996, 370
49 - S.Kostadinovski, Gradi{te,AK 2,Skopje 1996,425
50 - B.Kitanoski,D.Simoska,J.Todorovi},Naselbata Pe{terica i
problemot naraniot neolit vo Pelagonija,Maced.acta archaeol.6,
Skopje 1983,9-20
51 - S.Andreou,M.Fotiadis,and K.Kotsakis,The Neolithic and Bronze Age of
Northern Greece,Aegean Prehistory-A Review V,Boston 2001,259-320
52 - V.Sanev,Mladoto kameno doba na Makedonija vo dosega{nite
arheolo{ki istraùvawa,Materijali XIV,Beograd 1978,
53-B.Kitanoski,Ranoneolitska naselba Pe{terica kaj
Prilep,Materijali XIV,Beograd 1978,155
54 - B.Gavela,Magna Mater kao pojam i likovni izraz,@iva antika VI-
2,Skopje 1956,255-265
55 - T.P.Vukanovi},Cult of the Goddess of gravidity in the Neolithic society
of the Balkan Peninsula,Vrawski glasnik VIII, Vrawe 1972, 1 -49
56 - J.Kruk-S.Milisauskas, Rozkwit i upadek spoleczenstw rolniczych
neolitu, Krakow 1999
57 - M.Korkuti,Epoka neolitike dhe epoka bronzit, The Balkans in
prehistory,Athens 2001, 128-115
198
58 - P.Kuzman,D.Simoska,B.Kitanoski,Dilno Trnovo,AR
28,Ljubljana
59 - V.Nikolov,Aspekti od ksnata praistorija na bolgarskite
zemi, The Balkans in prehistory,Athens 2001,31-43
60 - R.Vasi}, Praistorija Jugoslavije, The Balkans in prehistory,Athens
2001,59-70
61 - J.Pavuk-M.ôhadziev,Neolithische teilsiedlung bei Galabnik in
Westbulgarien,Slovenska archeologija XXXII 1,Bratislava 1984,195-228
62 - M.Gimbutas,The Living Goddesses,London 2001
63 - D.Urem-Kotsou,K.Kotsakis,B.Stern, Definig function in Neolithic
cereamics:the example of Makriyalos,Greece,Documenta Praehistorica
XXIX, Ljubljana 2002,109-118
64 - D.Vlachos, Changes in the production and use of pottery from the Early
Neolithic to the "secondary products revolution": some evidence from LN
Makriyalos, Northern Greece, Documenta Praehistorica XXIX, Ljubljana
2002, 119-126
65 - A.Hrisostomu,A.Georgiadu,The Apsalos-Aridaia road:Rescue exavation
at the Apsalos junction, AEMKTH 15/2001,Thessaloniki 2003,523-535,sl.6-
7 plasti~ni aplikacii od arhitektura vo vid na meandar
66-A.Papaeythymiou-Papanthimou,A.Pilali-
Papasteriou,MandaloArchontiko,AEMKTH10A,1996,Thessaloniki
1997,143-158,Sh.crte` na pe~ka.4-5,5-6 fotosi od pe~ka
67 - P.Kuzman,Zlastarana - neolitska naselba vo
Ohridsko,Maced.acta archaeol.11,Skopje 1990,35-50
68 -N.N.Tasi}-N.Tasi}, Serbian Prehistory Arcaeology in the 1990s, Ibid.73-
128
69 - M.Korkuti,Researches and studies of Prehistory in Albania,
Thessaloniki 2003, 204-255
70 - H.Todorova,Prehistory of Bulgaria, Recent Research in the Prehistory
of the Balkans,Thessaloniki 2003, 256-328
71 - Gh.Lazarovici-M.Lazarovici,The Neo-Eneolithic Arhitecture in
Banat,Transylvania and Moldova, Recent Research in the Prehistory of the
Balkans,Thessaloniki 2003, 367-486,Fig. 69,,70,72,74 svetili{te 1 i
svetili{te 2, 72-76
72 - V,Sanev,Terakotna glava na oven od arheolo{kata zbirka na
Muzejot na Makedonija,Maced.acta archaeol.15,Skopje 1999,15-24
199
73- H.Hauptman, Zum Neolithikum in Makedonien,Istanbuleler

Mitteilungen 17, Istanbul 1967,1-21
74- G.Milonas, The site of Akropotamos and the Neolithic period of
Macedonia,AJA 45, Washington 1941,557-576
75 - L.Perniceva,Prehistory of the Strumesnica valley,The Lower
Strumesnica valley in prehistoric,ancient snd Early Medieval times, Krakow
1983, 11-33
76- D.H.French,Prehistoric pottery from Macedonia and Trace,
Praehistorische Zeitschrift 42,Bon 1964, 30-48
77- J.P.Demoule, M.Lichardus-Itten,Fouilles Franco-Bulgares du site
Neolithique ancien de Kovacevo (Bulgarie du sud-ost), BCH 118, Paris
1994, 561-618
78 - M.Gara{anin,Praistorija na tlu Srbije,Beograd 1973
79 - V.Sanev,M.Stamenova, Neolitska naselba "Stranata"vo selo
Angelci,Zbornik na trudovi 1,Strumica 1989,9-64
80 - P.Gockova-Slavska,Ostatoci od edna praistoriska kultura
na Skopskata tvrdina Kale,Skopje 1955(posebni izdanija na Muzej
na grad Skopje 1)
81 - A.Papaefthymiou-Papanthimiou,A.Pilali-Papasteriou, Prehistoric
Macedonia:An Itinerary,Thessaloniki 1997
82 - D.Theoharis & com.Neolithic Greece,Athens 1973
83 -M.Gara{anin,V.Sanev,D.Simoska,B.Kitanoski,Predistoriski
kulturi vo Makedonija,[tip 1975,(katalog)
84 - V.Sanev,D.Simoska,S.Saròski,B.Kitanoski,Praistorija vo
Makedonija,Skopje 1976 (katalog)
85 - V.Nikolov,Holger Schubert,Die bemalte Keramik des Fruneolitikums
in Sudosteuropa,Italien und Westanatolien,Internationale
Archaeologie,Bd.47,Rahden,Verl.Marie Leidorf GmbH,1999,ArheologiE
XLIV/1 SofiE 2003,55-56
86 - V.Sanev,Mlado kameno vreme,AK na Republika Makedonija
1,Skopje 1994,26-34
87 - V.Sanev,Neolitot i neolitskite kulturi vo
Makedonija,Civilizacii na po~vata na Makedonija(MANU),2
kniga,Skopje 1995,22-46
88 - K.Gallis,Die stratigraphische Einordnung der Larisa- Kultur:eine
Richtigstellung,Praehistorische Zeitschrift 62/2,Berlin.New York 1987,147-
163
200
89 - D.Mitrevski, Prehistory in the Republic of Macedonia, The Balkans in

prehistory,Athens 2001,87-100
90 - D.Mitrevski,Prehistory in Republic of Macedonia-F.Y.R.O.M.,Recent

Research in the Prehistory of the Balkans,Thessaloniki 2003,13-72
91-B.Petrovi},Model neolitske ku}e iz
Progara,Godi{wak Muzeja Grada Beograda XLVII -
XLVIII,Beograd 2000-2001,11-21
201

Dragisa Zdravkovski - среден неолит во горновардарскиот регион PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Dragisa Zdravkovski - среден неолит во горновардарскиот регион PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

SREDEN NEOLIT VO GORNOVARDARSKIOT REGION

SREDEN NEOLIT VO GORNOVARDARSKIOT REGION

-Procut na neolitskata kultura

objaveni. Iako skromni, sigurno }e pomognea vo izrabotuvaweto

najgolemiot del od rezultatite od istra`uvawata na Tumba

I - GEOGRAFSKI RAMKI I PRIRODNI USLOVI

1 - Geografski ramki na regionot

Dene{nata geolo{ka slika na Polog i Skopsko-

Sosema e sigurno deka mo~uri{tata bile obrasteni so

so novi erozivni nanosi. Zatoa prakti~no nikade na Balkanot ne

Sl.1-2 : Katlanovsko ezero,1950 god,ribolov so harpun i mre`a(B.Drnkov)

Sl.3-4 : Katlanovsko ezero ribolov so harpun. Harpunot e karakteristi~en

Sl.5:Tumba Dolno Pal~i{te,istra`uvawa 1988 god.

Sl.6: Neolitskata naselba Na Breg na desniot breg na rekata P~iwa

1- Neolitizacija na Balkanskiot poluostrov

osobeno denes.Ova pred se se odnesuva na se~eweto na {umite so

`ivotni.Preminot na odgleduvawe na rastenija i `ivotni baralo

poteknuvaat od Argolida i Tesalija.Od tuka se i najstarite

trgovskite kontakti so opsidijan, morski {kolki i sl. vo

novotkrienata metalurgijata se {iri vo obratna nasoka {to se

Sl.9:Najstarite neolitski naselbi na Balkanskiot Poluostrov

Sl.10: Neolitski naselbi vo Tesalija: 2 Arapi,3 Agrisa,4 Sesklo,6

Razgleduvaj}i go postanokot na neolitot vo Balkansko-

od Tesalija - Egejska Makedonija -Pelagonija.34Tretiot,zastapuvan

registrirani se 22 lokaliteti ~ija hronologija se dvi`i od

i Sofisko pole odela od zapad.44Vo taa svetlina ja gledame

III - PERIODIZACIJA I HRONOLOGIJA

Anzabegovo J.Koro{ec u{te vo 1960 godina49.I drugi

me|ufazi,a-s.Ovaa faza sporedena so najstarata faza Galabnik I i

Sl.10:Belo slikana keramika od Galabnik I i kafeavo slikana od Galabnik

Sl.11: Kafeavo slikana keramika od Galabnik III -IV

Vo docnnite periodi na ovaa faza na Balkansko-anadolskiot

3- Faza se izdvojuva po crvenata fina keramika so temnite

i sootvetnite od sosednite:Galabnik II,Karanovo II, Star~evo II 63,

4- Faza, e karakteristi~na po pojavata na spiralata so braon/

Sl.12: Platia Magula:Belo slikana keramika Sesklo II faza EN;2-3 crveno

Sosema e prifatliva generalnata periodizacija na raniot

na Tumba Maxari,Amam Lopate, Tumba Mr{evci, Cerje Govrlevo

IV -STEPEN NA ISTRA@ENOST I ISTORIJA NA

Naselbi vo Gornovardarskiot region

1 - Lok. Slatina -Zelenikovo

Lokalitet e otkrien vo 1950 godina so arheolo{kite

Stratigrafija spored Gara{anin77:

7 - sloj od 1,78 - 2,03 m mrko siva meka -Horizont V so jama {to

Horizont I pripa|a na mladiot neolit - Zelenikovo II

verojatno slu`el kako pe~ka. Do nego se nao|al eden postament so

Sl.11:Slatina Zelenikovo,osnova na ku}a I ( Gara{anin,Bilbija)

Sl.12: Rekonstrukcija na ku}a I od Zelenikovo (Bilbija-Miloevi})

Sl.13:Rekonstrukcija na pe~ka za leb od ku}a I vo Zelenikovo(Bilbija-

Sl.!4: Pe~ka(vo vtora faza `rtvenik) od ku}a I vo Zelenikovo

Sl.15-16: Kafeavo slikani sadovi od Zelenikovo,sreden neolit

Sl17:Kafeavo slikana keramika - MN

Sl.18:Kafeavo slikana keramika - MN

Sl.19:Kafeavo slikana keramika Zelenikovo I

Sl.20:Kafeavo slikana keramika od Zelenikovo I

Sl.21:Askos i amforisk, Zelenikovo I

Sl.22: Amfori i askosi,Zelenikovo I,sreden neolit

Sl.23: Panici i ~inii,Zelenikovo I

Naselbata e otkriena so rekognoscirawata vo 1981

Vo iskopuvawata se istra`eni tri ku}i od koi edna e od V

Sl.24: Stratigrafski profil i osnova na ku}a II,Cerje I(Bilbija)

Sl.25:Panici,Cerje III-IV,sreden neolit; statuetka Cerje V,docen neolit

Sl.26:Keramika,Cerje III - IV,sreden neolit