Pregled Na Literatura

Morfometriski karakteristiki, masov sostav i ishrana na ohridskata belvica
(Acantholingua ohridana, Steindachner)
2. PREGLED NA LITERATURA
2. 1. Istorijat i osnovni karakteristiki na Ohridskoto Ezero
„Nezaboraven e vpe~atokot {to se

dobiva pri prvata sredba so Ohridskoto
Ezero. ôvekot bi rekol deka pred sebe ima
edno par~e more istrgnato od okeanot i
frleno me|u nedostapnite planini {to go
opkruùvaat od site strani. Na Ezeroto
navistina mu odgovara imeto na Makedonsko
slatkovodno more, i toa ne samo po toplata
sina boja koja e pointenzivna od nebesnoto
sinilo. Toa ostava vpe~atok na more i po
svojata golemina, oti pokriva prostor od
blisku 350 km2 i se protega vo dolìna od
preku 30 km.
Smesteno vo svoeto xinovsko leì{te,
~ij osoben reljef vo golem del samo go
izgradilo, Ohridskoto Ezero, kako i site
drugi ezera, daleku e od toa da pretstavuva
samo bezìvotna vodena masa, nemirna i
dlaboka, nenaselena sina vodena pustina.
Naprotiv. Toa e centar na ìvot, del od
zemjinata povr{ina naselen u{te od svojot
nastanok so buen ìv svet sostaven od
raznovidni rastitelni i ìvotinski
organizmi. @iviot svet na Ezeroto ima svoj
odreden sostav i svoja istorija nerazdelno
vrzana so istorijata na samoto Ezero“
( S t a n k o v i } , 1959).
Zborovite na eminentniot limnolog nedvosmisleno davaat odgovor

na pra{aweto: zo{to Ohridskoto Ezero pottiknuvalo i pottiknuva
osoben interes vo krugot na nau~nite rabotnici od celiot svet.
Kako edinstven priroden objekt na Balkanot, ta duri i vo Evropa,
so svojata geolo{ka starost i izdiferenciranost na bioti~kite i
Pregled na literatura 4
abioti~kite zakonitosti pridoneslo interesot daleku da gi nadmine

granicite na na{ata zemja. Mnogu limnolozi, floristi~ari i zoolozi vo
Ohridskoto Ezero otkrile izolirana ìvotna sredina kakva retko se
sre}ava na drugo mesto {irum zemjinata topka. Bogatstvoto i avtohtonata
diferenciranost na ìvotinskite i rastitelnite formi na ezeroto gi
svrtelo èdnite o~i na pleada biolozi kon negovite sini dlabo~ini, ne
bi li na{le izdiv na svojata strast da iznesat na videlina nekoe novo,
do toga{ nepoznato ìvo su{testo vo svetot, so koi toa izobiluva
( ^ a d o , 1962).
Ohridskoto Ezero e eden od na{ite najgolemi prirodni spomenici,
svedok na edno drevno minato i ednovremeno geografski fenomen od
krupno zna~ewe vo na{iot prostor i priroden izvor na bogatstvo
( S t a n k o v i } , 1959). Go naseluvaat pove}e od 200 endemski vida
(Kenk, 1978; D e c r a e m e r i Coomans, 1994; M i c h e l , 1994;
M a t z i n g e r i s o r . , 2006, 2007).
Prvite pokompleksni opisi na Ohridskoto Ezero i na po{irokiot
region, vo smisla na negovite geolo{ki, hidrografski i limnolo{ki
karakteristiki, poteknuvaat od po~etokot na XIX vek ( C v i j i } , 1911,
cit. S t a n k o v i } , 1926). Dotoga{ ne se znaelo re~isi ni{to za negovata
ìva naselba. Tokmu vo toa vreme, dvajca avstriski zoologa
( S t e i n d a c h n e r , 1892 i S t u r a n y , 1894, cit. S t a n k o v i } , 1959), go
posetile Ezeroto i vo nego otkrile odreden broj endemi~ni vidovi ribi
i polàvi, me|u koi i pro~uenata ohridska belvica.
Ohridskoto Ezero pretstavuva zasolni{te za golem broj
slatkovodni organizmi koi vo drugi oblasti na Balkanskiot Poluostrov,
i po{iroko, se nao|aat samo vo fosilna forma ( S t a n k o v i } , 1955,
1957, 1960). I drugi istraùvawa ja potvrduvaat negovata originalnost
( S t a n k o v i } , 1944; S t a n k o v i } i H a d ` i { ~ e , 1953; H a d ` i { ~ e , 1966).
Ezeroto leì vo jugozapadniot del na Balkanskiot Poluostrov, vo
depresija na [arskopindskiot planinski sinxir. Varovni~kiot
geolo{ko-minerolo{ki sostav na planinite koi go opkruùvaat
Ohridskoto Ezero, zna~i propusten i siroma{en so povr{inski vodi, go
~ini ezeroto nesomneno svetski fenomen. Nikade na planetava nema

tolkava vodena masa koja re~isi isklu~itelno se hrani od karstni
izvori.
Geolo{kata starost na ohridskiot voden basen, kako kontinuitet
na postoeweto na ogromen rezervoar slatka voda, koj verojatno od svojot
nastanok pretrpel mali i postapni promeni, ovozmoìle vo nego da se
so~uvaat pretstavnici na ìviot svet na evropskite slatki vodi od
tercierot, takvi koi glacijacijata vo Evropa gi ima uni{teno.
Bogatstvoto na ekolo{ki izdiferencirani, a sepak stabilni regioni i
podra~ja na pelagijalot, litoralot, sublitoralot i profundalot
ovozmoìle ponatamo{na intralakustri~ka evolucija i sozdavawe
endmi~ni vidovi, {to go odlikuva Ohridskoto Ezero od site drugi
evropski slatki vodi i so pravo go nosi epitetot muzej na „ìvi fosili“
( G e o r g i e v , 1992).
Ohridskoto Ezero e najgolemoto i najdlabokoto ezero vo
Desartskata ezerska grupa od egejskata zona. Ezeroto e od tektonsko
poteklo od pliocenskiot period ( C v i j i } , 1911) i e postaro od 2
milioni godini i kako takvo e najstaro ezero vo Evropa ( S t a n k o v i ć ,
1960; M e y b e c k , 1995; W a g n e r i s o r . 2008). Toa e oligotrofno,
studeno, oligomikti~no, karbonatno ezero so peso~en breg, a voglavno se
napojuva so sveà voda od brojnite sublakustriski i krajbre`ni izvori
( C v i j i } , 1911) koi se pokarakteristi~ni vo isto~niot i jugoisto~niot
del od ezeroto.
Na nadmorska viso~ina od 693,17 m, so re~isi elipti~en oblik,
povr{ina 358,18 km2 ( V u e v i Ê , 1927, cit. S t o j a d i n o v i Ê , 1969;
Naumoski i Novevska, 2004) najgolema dlabo~ina 288,7 m
( H a x i { ~ e , 1974; N a u m o s k i i N o v e v s k a , 2004), Ohridskoto Ezero
leì vo istoimenata kotlina, opkolena so relativno visoki planini,
~ii vrvovi se vozvi{uvaat i do blizu 2300 m ( H a x i { ~ e , 1974).
Pogolemiot del od nego go zazema krajniot jugozapaden del od Republika
Makedonija, a samo so eden pomal del vleguva vo sostav na Republika
Albanija ( C v i j i } , 1911; P a n o , 2005). Se nao|a pome|u 40 54' i 41 10'
severna geografska {irina i 20 38' i 20 48' isto~na georgafska

dolìna ( N a u m o s k i i N o v e v s k a , 2004).
Spa|a vo redot na golemite evropski ezera (kako {to se:
@enevskoto, Bodenskoto, Garda i Ma|ore). Nekoi nau~ni ispituvawa go
smestuvaat me|u trite najstari ezera vo svetot (Bajkal, Tangawika,
Titikaka, Wasa), a na jugot od Evropa pretstavuva edno od najgolemite i
najdlabokite ezera. Maksimalnata dolìna e okolu 30,37 km,
maksimalnata {irina okolu 14,8 km, a srednata {iro~ina 11,79 km.
Dolìnata na bregovata linija iznesuva 87,53 km, od koi na na{ata zemja
i pripa|aat 56,1 km, a na R. Albanija 31,5 km ( S i b i n o v i } , 1987).
Srednata dlabo~ina iznesuva 163,71 m, a volumenot na vodenata masa na
akvatoriumot 54,280 h 105 m3 ( N a u m o v s k i , 1985; 2000).
Edna od najmarkantnite hidrografski osobenosti na Ohridskoto
Ezero e toa {to se napojuva re~isi isklu~itelno so izvorska voda. I ne
slu~ajno Cviji} pi{uva: „Moèbi nema ezero na Zemjinata povr{ina koe,
kako Ohridskoto, re~isi isklu~itelno bi dobivalo voda od izvori“.
Cviji} veruval deka izvorskata voda od Ohridskata kotlina mora da
poteknuva od po{iroko sobirno podra~je i pretpostavuval deka izvorite
na ju`niot breg na Ohridskoto Ezero vsu{nost se podzemni isteci na
Prespanskoto Ezero, koe do deneska nema povr{inski isteci, tuku vodata
ponira, posebno vo ponorot „Zavir“ na zapadniot breg. Pri~ina plus za
vakvata pretpostavka e i nadmorskata viso~ina na ezerata, taka {to
Prespanskoto Ezero e za 158 m povisoko od Ohridskoto Ezero. Vakvata
pretpostavka vo ponovo vreme e dokaàna i se smeta deka izvorite kaj
Sv. Naum so okolu 56% se snabduvaat so voda od Prespanskoto Ezero, a
ostanatiot del od nivnoto slivno podra~je ( A n o v s k i i s o r . , 1980).
Mnogubrojni se krajbre`nite izvori (Bejbunar, Studen~i{ta t.e
poznatite „Biljanini izvori“, Sv. Naum, Tu{emi{ta i mnogu drugi
pomali), tipi~ni kra{ki izvori od koi izvira kra{ka voda, {to go
napojuva ezeroto so relativno golemo koli~estvo kristalno bistra i
~ista voda. Okolu manastirot Sv. Naum ima nekolku desetici silni i
poznati izvori, koi najprvo se sobiraat vo edno ìvopisno malo ezerce
so kristalno bistra i studena voda, a potoa taa istekuva vo Ezeroto

preku edna brza i kusa reki~ka. Koli~estvoto na voda {to istekuva vo
ezeroto e od 6,5 do 11 m3/sekunda, a temperaturata na taa voda e od 10,1
do 12,2S. Vo albanskiot del se nao|aat u{te okolu osumdesettina
izvori ( C v i j i } , 1 9 1 1 , cit. S t a n k o v i } , 1959) koi pretstavuvaat
najsilni izvori vo Ohridskata kotlina i koi davaat nekolku pati
pogolemo koli~estvo voda otkolku izvorite kaj Sv. Naum. No, isto taka,
nema nikakvo somnevawe deka zna~itelno koli~estvo voda se dobiva i
od pogolem broj sublakustri~ni izvori, ozna~eni kako „vir~iwa“ i
mestata im se prepoznavaat po toa {to, vo zima, pastrmkata vo nivna
blizina ja polaga ikrata. Najpoznato takvo vir~e, pokraj Linskoto i
Ohridskoto, e Kali{koto „vir~e“ vo koe temperaturata na vodata e 10S,
a i hemiskiot sostav na vodata jasno se razlikuva od sostavot na
okolnata ezerska voda.
Povr{inskite pritoki na Ohridskoto Ezero se bezna~ajni.
Prirodnite ezerski pritoki, kako Gra{nica, Daljan i Ra~a vo blizinata
na Ohrid i êrava kaj Sv. Naum, nosat sosema mali koli~estva voda i
pove}eto od niv preku letoto presu{uvaat.
Vo termi~ki pogled, spored L ö f f l e r (1957), Ezeroto pripa|a vo
redot na toplo monomikti~kite ezera, dodeka pak, spored S t a n k o v i }
(1960) na oligomikti~kite, odnosno studeno oligomikti~kite ezera
( H a x i { ~ e 1964, 1966; N a u m o v s k i , 1985). Negovata temperatura vo
dlabo~inata vo tekot na celata godina iznesuva okolu 6S, a
povr{inskata voda vo letnite meseci moè da se zatopli do 24S,
dodeka vo blizinata na bregot i nad 26S. Ova jasno ukaùva deka vo
leto, po~nuvaj}i od povr{inata, pa sè do krajnite dlabo~ini,
temperaturata na vodata postojano opa|a i predizvikuva stratifikacija
na ezerskata vodena masa na dve termi~ki zoni: gorna heterotermna zona
do 50 m dlabo~ina i dolna homotermna zona, koja go zazema ostanatiot
voden stolb. Termi~kata stratifikacija is~eznuva samo za vreme na
zimata, so pojavata na zimskata cirkulacija koga, pove}e ili pomalku, se
vospostavuva jasno izrazena izotermija. Vo uslovi na ostri zimi i silni

vetrovi, cirkulacijata e potpolna.
Vo godi{niot termi~ki reìm na Ohridskoto Ezero se razlikuva
period na zatopluvawe i period na ladewe. Vo periodot na
zatopluvaweto, ezeroto akumulira golemi koli~estva toplina i,
vsu{nost, pretstavuva xinovski rezervoar na toplina koja postepeno ja
ispu{ta vo tekot na zimata, vlijaej}i blagotvorno na klimata vo svojata
okolina.
Ezeroto se karakterizira kako oligotrofno, siroma{no so
anorganski i organski materii ( S t a n k o v i } , 1959; N a u m o s k i , 2001;
M a t z i n g e r i s o r . , 2007), ekstremno oligotrofno ( P e t r o v i } , 1975),
odnosno visoko oligotrofno ( O c e v s k i i A l l e n , 1977), karbonatno
( J o n e s i B o w s e r , 1978), glavno so peso~en breg ( N a u m o v s k i , 1990),
so relativno bogati sloevi so rastvoren kislorod vo tekot na celata
godina i so proyirnost do 20 m ( H a x i { ~ e , 1974). Organskata
produkcija se vr{i vo trofogenata zona, odnosno vo zonata do koja
dostiga svetlinata, a dodeka pod nea, vo podlabokite sloevi, se nao|a
trofoliti~kata zona, koja se karakterizira so permanentno namaluvawe
na koli~estvoto na rastvoren kislorod. Maksimalnoto koli~estvo
rastvoren kislorod se nao|a vo slojot me|u 15 i 30 m dlabo~ina
( S t a n k o v i } , 1959).
Na prostranoto dno na Ohridskoto Ezero se razlikuvaat tri glavni
vertikalni zoni: litoralna (krajbre`na), sublitoralna i profundalna
(dlabo~inska).
Litoralnata zona se protega od bregot, pa sè do dlabo~ina od 18 ‡
20 m. Se karakterizira so golema raznovidnost na ìvotnite uslovi ‡
razli~en sostav na dnoto, golemi varirawa na temperaturata na vodata,
izloènost na vodni dvièwa, osobeno branovi, i golemo koli~estvo
svetlina i rastvoren kislorod. Raznovidnosta na ìvotnite uslovi
pridonesuva litoralnata zona da bide najbogata, kvantitativno i
kvalitativno, so rastitelni i ìvotinski vidovi. Osnovna
karakteristika na ovaa ìvotna zaednica e prisustvoto na zeleni
rastenija. Vo ezeroto, kade {to dnoto na litoralnata zona postepeno se

spu{ta kon dlabo~inata, makrofitskata vegetacija e sekoga{
rasporedena zonalno ( S t a n k o v i } , 1959).
Litoralnata zona na Ohridskoto Ezero e vistinski refungium na
rastitelni i ìvotinski organizmi. Osobeno spored brojot na
zastapenite rastitelni vidovi samo mal broj ezera moàt da se sporedat
so Ohridskoto. Za posebno odbeleùvawe e faktot {to golem broj od niv
se endemski ili reliktni formi ( ^ a d o , 1977).
Sublitoralnata zona (zaednica) po~nuva od dolnata granica na
litoralnata zona. Relativno e tenka i zazema dlabo~inski pojas pome|u
20 i 40 ‡ 50 m dlabo~ina. Se karakterizira so mnogu pomali varirawa na
ìvotnite uslovi. Za sublitoralnata zona se karakteristi~ni
mnogubrojnite prazni ku}i~ki na mrtvite vodni mekotelci (koi
so~inuvaat posebna zona), a osobeno ku}i~kite na {kolkite Dreissensia
polymorpha. Sublitoralnata ìvotna zaednica e bez sopstveni
proizveduva~i i e vo celosna zavisnost od litoralnata zona, od kade
{to vodnite strui nosat organski detritus, prete`no rastitelen, vo vid
na izdrobeni delovi na uginati rastenija vo procesot na raspa|awe. Ovoj
detritus pretstavuva primaren izvor na hrana za ìtelite na
sublitoralot, vo prv red za vodnite crvi i mekotelcite, rak~iwata, za
pove}eto larvi na Chironomidae i pove}eto vodni krleì. Naprotiv,
grabliv na~in na ìvot vodat i planariite i pijavicite, potoa larvite
Chironomidae od rodot Tanypus i najposle, ribata belvica, koja kako i
drugite vidovi ribi koi povremeno prestojuvaat vo sublitoralot, se
hrani, vo prv red so vodni crvi i rak~iwa od litoralno poteklo. Spored
svojot sostav, sublitoralnata ìvotna zaednica ima, vo golema mera,
preoden karakter, taka {to vo nea se sretnuvaat pogolem broj
ìvotinski vidovi koi normalno ìveat ili vo litoralot, ili vo
dlabo~inskata zona.
Dlabo~inskata zona pretstavuva najgolem del od bentosot na
ezeroto, prostiraj}i se od dolnata granica na sublitoralnata zona, sè do
najgolemite dlabo~ini. @ivotnite uslovi vo ovaa sredina se najmalku
izloèni na promeni: ve~na temnica, niska i konstantna temperatura

(6S), nepodvi`nost na vodnite masi na ramnoto dno koe e prekrieno so
fina dlabo~inska kal (tiwa). Glaven izvor na hrana za najgolemiot broj
ìteli pretstavuva finiot planktogen detritus od dlabo~inskata tiwa.
So isklu~ok na pijavicite i planariite, glavni grablivci se ribite,
belvicata i pastrmkata, koi vo odreden period od godinata se hranat so
dlabo~inskite (bentosnite) rak~iwa (Synurella, Gammarus, Niphargus). Vo
sostavot na profundalnata ìvotna zaednica vleguva daleku pomal broj
vidovi otkolku {to e toa slu~aj vo drugite dve zoni, me|utoa najgolem
broj od niv ìvee isklu~ivo vo ovaa zona. Sepak, nitu vo edna od zonite
na dnoto prose~nata gustina na naselenosta ne pa|a pod 4000
individui/m2 (bez mekotelcite). Vakva gustina na naselenosta na dnoto,
osobeno negovite dlabo~inski zoni, srazmerno e visoka za ezero od
oligotrofen tip, kakvo {to e Ohridskoto.
Najzna~ajni pretstavnici na ìviot svet na slobodnite vodi na
ezerskata {iro~ina (pelagijal) se pripadnicite na planktonskata
zaednica. Vo nejziniot sostav vleguva fitoplanktonot, zooplanktonot i
planktonskite bakterii. Planktonskata zaednica gi naseluva vodnite
sloevi i do 50 m dlabo~ina. Od ribite so plankton se hranat pla{icata,
koja e tipi~en planktofag, i pastrmkata, i toa vo leto, koga e daleku od
bregot. Vo izborot na planktonska hrana, pastrmkata e strogo selektivna,
za{to gi koristi samo najkrupnite planktonski rak~iwa od rodot
Daphnia.
Arhai~niot i novodiferenciran ìv svet vo Ohridskoto Ezero e
za~uvan do dene{ni dni, od edna strana, zaradi dolgiot kontinuitet na
postoeweto na Ohridskoto Ezero, a, od druga strana, zaradi
izoliranosta od nova invazija. Tie dva zna~ajni elementa, kako i
neprekinatiot proces na specijacijata, napravile i pravat Ohridskoto
Ezero da se vbroi vo redot na najgolemite prirodni spomenici na Evropa
( ^ a d o , 1998).
2. 2. Istorijat na prou~uvawata na ohridskata belvica
Prvite bliski podatoci za sistematskata polo`ba na ohridskite

salmonidi zapo~nuvaat u{te vo poslednite decenii na XIX vek.
Poznatiot avstriski zoolog S t e i n d a c h n e r , za vreme na svoite
ekskurzii niz evropska Turcija, go obikolil i Ohridskoto Ezero i vrz
osnova na sobraniot materijal od ohridskite ribi dal prv opis na eden
od endemi~nite salmonidi ‡ belvicata, koja ja ozna~il kako poseben vid
Salmo ohridanus (1892). Spored misleweto na Steindachner, ovaa ohridska
pastrmka, spored svoite sistematski odliki, bi stoela vo blisko
srodstvo so edna druga, isto taka endemi~en vid pastrmka od
dalmatinskite vodi, koja H e c k e l u{te vo 1891 godina ja opi{al pod
imeto Salmo obtusirostris. Me|utoa, vo 1910 godina, poznatiot ruski
ihtiolog B e r g ja rasporedil belvicata, zaedno so dalmatinskiot vid
obtusioistris, vo poseben rod Salmothymus, endemi~en za oblasta vo
zapadniot del od Balkanskiot Poluostrov. Spored Berg, ovoj
endemi~en zapadnobalkanski rod nema bliski srodnici vo Evropa. So
nego moè da se dovede vo bliska vrska samo aziskiot rod na salmonidi,
Brachymystax od Sibir. Rodot Salmothymus, komu mu pripa|a ohridskata
belvica, spored misleweto na B e r g , bi pretstavuval mnogu stara,
reliktna forma na salmonid koja datira u{te od preglacijalnata
priroda ( S t e f a n o v i Ê , 1948).
Germanskiot zoolog D o f l e i n (1918), posetuvaj}i go Ohridskoto
Ezero za vreme na Prvata svetska vojna, sobral materijal od dvata vida
pastrmka koi ìveat vo ezeroto. Ednata od niv, koja ribarite ja
ozna~uvaat kako „letnica“ toj ja narekuva Salmo dentex Heck, porano
opi{ana vo dalmatinskite vodi, a drugata ja ozna~uva kako Trutta
obtusirostris, odnesuvaj}i se najverojatno na belvicata. Bugarskiot
ihtiolog D r e n s k i , 1922 godina, belvicata ja stava vo rodot Coregonus,
iako toj rod na mikrostomni salmonidi nema voop{to svoi pretstavnici
ju`no od Alpite ( S t e f a n o v i Ê , 1948).
Na{iot, pak, eminenten zoolog S t a n k o K a r a m a n , objavuvaj}i go

svojot zna~aen trud za ribite vo Makedonija vo 1924 godina, dava
detalen opis na ohridskite salmonidi, popravaj}i gi gre{kite na
prethodnite avtori, a belvicata ja ozna~uva kako Trutta ohridana
Steindachner. A podocna B e r g , 1932 godina, vo svojata najnova revizija za
evropskite slatkovodni ribi, belvicata ja narekuva Salmothymus
ohridanus Steindachner, a pastrmkata Salmo letnica.
S t a n k o v i Ê (1937) doa|a do istiot zaklu~ok kako i Berg, odnosno
naveduva deka ohridskata salmonidna fauna opfa}a dva jasno
izdiferencirani endemi~ni vida: Salmo letnica (pastrmka) i
Salmothymus ohridanus (belvica).
Vladykov i P e t i t (1930), T h i e n e m a n (1950) i S t a n k o v i ć
(1959) isto taka se sloùvaat so misleweto na Berg, odnosno so
klasificirawe na belvicata vo rodot Salmothymus.
Vrz osnova na sporeduvaweto na nekoi meristi~ki karakteristiki
i osobini na nekoi skeletni elementi na vidovite Salmothymus
obtusirostris Heckel od rekata Krka vo Dalmacija, Salmo letnica typicus
Karaman i Salmothymus ohridanus Steindachner, kako i aziskiot vid
Brachymystax lenok Pallas, ohridskata belvica e izdvoena kako poseben
podrod Acantholingua vo ramkite na rodot Salmothymus ( H a d ` i { ~ e ,
1961). M l a d e n K a r a m a n (1966) ne go prifa}a misleweto na Haxi{~e i
veli deka ne e pravilno vidot Salmothymus ohridanus, vrz osnova na tie
podatoci, da se izdvoi vo nov podrod.
Podocna, vrz osnova na prou~uvawata na nekoi elementi na
skeletot na glavata na pogore spomenatite salmonidi, podrodot
Acantholingua e izdvoen vo poseben rod Acantholingua ( H a d ` i { ~ e , 1962).
Ispituvawata na pove}e amerikanski avtori ( V l a d i k o v , 1963;
Q u a d r i , 1964; B e h n k e , 1968; C a v a n d e r , 1970; c i t . O c e v s k i i
sor., 1978) ja potvrduvaat opravdanosta na izdvojuvaweto na
Acantholingua kako nov rod.
Me|utoa, dosta podocna, po izvr{enite molekularni analizi na

belvicata, O a k l e y i P h i l l i p s (1999) utvrdile deka taa pripa|a na
rodot Salmo. Toa go potvrdile i S n o j i s o r . (2002), sporeduvaj}i
sekvencii na kontrolnite regii i citohrom b so mtDNA i del od LDH C1
genot so nuklearni DNA molekuli.
Isto taka, P h i l l i p s i s o r . (2000), so sekvencirawe na hormonot
za rast (GH2C), kako i del od ribozomska DNA (ITSI) i citohrom b na
mitohondrijalnata DNA, utvrdile deka rodot Acantholingua e
filogenetski mnogu blisku do rodot Salmo. Preku genetski istraùvawa,
istoto go potvrduvaat i S u { n i k i s o r . (2006).
2.3. Sistematska pripadnost na belvicata
Ohridskata belvica Acantholingua ohridana spored S t e a r l e y i

S m i t h (1993) pripa|a vo:
RED: SALMONIFORMES (PASTRMKOVIDNI RIBI)
PODRED: SALMONOIDEI
FAMILIJA: SALMONIDAE (PASTRMKI) REGAN, 1914
ROD: ACANTHOLINGUA
VID: ACANTHOLINGUA OHRIDANA (STEINDACHNER, 1982) – BELVICA
2. 4. Osnovni karakteristiki na ohridskata belvica
Ohridskite pastrmki, letnicata i belvicata, pretstavuvaat

reliktni ostatoci od nekoga{niot ìv svet na na{ava zemja i toa sekako
u{te pred Ledenoto doba i go naseluvaat Ohridskoto Ezero od po~etokot
na negoviot ìvot ( S t a n k o v i } , 1957).
Ohridskata belvica (Acantholingua ohridana, Steindachner, 1892)
vleguva vo grupata na zagrozeni, odnosno ranlivi (vulnerable) vidovi
( L e l e k , 1987; Me|unarodna unija za za{tita na prirodata  IUCN lista
na biodiverzitet, 2008). Taa e mala endemi~na pastrmka koja ìvee
edinstveno vo vodite na Ohridskoto Ezero. Pretstavuva izrazeno
ezerski, i toa dlabo~inski vid na riba. Maksimalnata viso~ina na
teloto iznesuva okolu 20,76% od vkupnata dolìna na teloto.
Dolìnata na glavata iznesuva 22,35% od dolìnata na teloto. Se
odlikuva so ubava srebrenesta boja, po gorniot del na teloto pro{arana
so malku temni i ne{to pomalku crveni damki. Glavata i e dosta mala, a
o~ite relativno golemi, svojstveno za ribite ìteli na pogolemi
dlabo~ini. Dijametarot na okoto iznesuva 27,83% od dolìnata na
glavata i vo sporedba so okoto na pastrmkata e pogolemo. Ustata i e
mala, ispolneta so sitni zabi. Gornata vilica e kusa i {iroka i
nejziniot kraj dostignuva do 2/3 od okoto (kaj mladi primeroci samo
polovinata ili duri u{te pomalku) ( N a u m o v s k i , 1995). Perkite
obi~no se listovidni i bez damki, so isklu~ok na grbnata, po koja se
sre}avaat sitni to~ki. Formulata na perkite e:
D IV – V 8 – 10, A IV 8 – 10, V I 8 – 9, P I 11 – 12, C 19
taa na strani~nata linija 1319  105110  1318, brojot na pilori~ni
izrastoci e 34 ‡ 49, na branhiospini 19 ( [ o r i } , 1990; N a u m o v s k i ,
1995), a brojot na 'rbetni pre{leni 53  57 ( K a r a m a n , 1924).
Se hrani glavno so zooplankton, kako i elementi od bentosnata

fauna. Polovata zrelost nastapuva vo pettata godina od ìvotot
( A p o s t o l s k i i s o r . , 1956; H a x i { ~ e , 1971).
Ovaa riba, vo najgolem del od godinata, ìvee vo dlabokite
delovi na Ezeroto, vo vodite na sublitoralot i vo pelagijalnite vodi
nad profundalot ( H a x i { ~ e , 1971), kade {to temperatirata na vodata
vo tekot na celata godina ne dostignuva pove}e od 10S. Spored ovaa
osobina pripa|a na t.n. stenotermni formi ‡ kriofilni, koi ìveat vo
strogo opredelen temperaturen ambient. Edinstveno vo glavnata sezona
na periodot na razmnoùvaweto, vo zimskite meseci (od krajot na
noemvri do krajot na vtorata dekada na januari), eden del od
populacijata izleguva od dlabo~inskata zona vo litoralot, kade {to na
pojasot so podvodna vegetacija (Characeae) na dlabo~ina od okolu 4‡5 m,
ja isfrla svojata ikra. Drugiot del od populacijata prirodno se mresti
vo sublitoralnata zona na ezertoto, vo zonata na ìvite {kolki
(Dreissensia polymorpha) i nivnite lu{pi, kade {to dnoto e
peso~nokallivo, na dlabo~ina od 20 do 40 m. Vo ovaa zona, mrestot na
belvicata se odviva i vo proletnite meseci, a oddelni edinki moàt da
se mrestat i vo leto (junijuli).
Ikrata na belvicata e dosta osetliva na razni potresi i
mehani~ki povredi vo tekot na embrionalniot razvitok, {to najverojatno
e posledica na nejziniot dlabo~inski na~in na ìvot vo ezeroto i
poradi toa vozrasnite edinki se mnogu osetlivi na sekakvi nadvore{ni
drazbi.
Ohridskata belvica se odlikuva so relativno mali dolìnski i
teìnski razmeri i so bavno rastewe. Vo ribarskite lovini so stoe~ki
mreì, dosta se retki primerocite so dolìna pogolema od 30 cm
( S p i r k o s k i , 1991). Sredna dolìna od 28,5 cm i masa od 171 g
dostignuva duri vo devettata godina od svojot ìvot, a najgolem godi{en
prirast ima vo ~etvrtata (3+) godina od ìvotot ( S t e f a n o v i Ê , 1937).
Zatoa, belvicata, me|u makrostomnite salmonidi, spa|a vo vidovite so
najbavno rastewe.
Od obidite napraveni za ve{ta~ko odgleduvawe na belvicata, vo

uslovi koi vladeat vo mrestili{teto vo Hidrobiolo{kiot zavod vo
Ohrid, konstatirano e deka inkubaciskiot period trae okolu 54‡55 dena,
po {to nastapuva masovno izleguvawe na rip~iwata od jajceto
(„izlupuvawe“) ( H a x i { ~ e , 1985). Me|utoa, vo uslovite {to vladeat vo
ezeroto, kade {to temperaturata na vodata e okolu 5S, toa trae 15‡20
dena pove}e. Zaradi golemite te{kotii pri sobiraweto na ikrata na
belvicata, {to e rezultat na nejziniot na~in na ìvot, odnosno na~inot
na nejzinoto lovewe, kako i relativno maliot broj zrna ikra {to se
dobiva od edinkite, natamo{noto odgleduvawe na belvicata bi se
postavilo kako pra{awe na racionalnosta.
Ulovot na ohridskata belvica prete`no se odviva vo tekot na
noemvri i dekemvri, pred po~etokot na nejzinata glavna reproduktivna
sezona. Ulovot se izveduva so stoe~ki mreì vo tekot na no}nite ~asovi.
Isto taka, iako mnogu pomalo koli~estvo, se lovi vo tekot na letnite
meseci so povle~ni mreì, t.n. visoki mreì, i so blinkeri, koi
prete`no se upotrebuvaat za ulov na ohridskata pastrmka vo toj period
so posebna dozvola ( S p i r k o v s k i i T a l e v s k i , 1992). Sredniot
godi{niot ulov na ohridskata belvica, izrazen vo procenti od vkupniot
salmoniden ulov na na{ata teritorija od Ohridskoto Ezero, iznesuva od
1,8% do 9,3% za periodot 19031905 g . ( S t a n k o v i Ê , 1934), 7,2% za
periodot 19301950 g. ( S t a n k o v i } , 1959), 2,47% za periodot 1958–
1977 g. ( O c e v s k i i s o r . , 1978), 5,3% za periodot 1970‡1990 g.
( S p i r k o v s k i i T a l e v s k i , 1992), 6,80% za periodot 19691999 g. i
13,51% za periodot 19992001 g. ( S p i r k o v s k i , 2001, S p i r k o v s k i i
T a l e v s k i , 2002), odnosno 10,82% za 2002 g. ( S p i r k o v s k i i Ili}-
B o e v a , 2004). Spored G e o r g i e v (1999), pak, sredniot godi{en ulov na
belvicata na podra~jeto na op{tina Struga moè da se proceni na okolu
4 tona, dodeka spored S t a n k o v i } (1959) vo dale~nata 19031905 g. na
ohridskope{tanskoto ribolovno podra~je toa iznesuvalo okolu 5,2 tona,
a na podra~jata na Struga (Drim, Kali{ta, Rado`da)  1,2 tona.
Mesoto na belvicata e mnogu vkusno i ceneto, zaradi {to mnogu e

barana na pazarot, a kako poseben i endemi~en vid pretstavuva
specijalitet na ohridskoto turisti~ko ugostitelstvo.
2.5. Biometriski karakteristiki
Poznavaweto na biometriskite varijacii e neophodno vo

opi{uvaweto na vidovite. Vo princip, primerocite koi poteknuvaat od
razli~ni areali se razlikuvaat eden od drug vo morfologijata
( F r a n i č e v i ć i s o r , 2005).
Prou~uvaweto na kondicijata na ribata moè da dade mnogu
korisni podatoci za sredinata i opkruùvaweto ( T r e e r i s o r . , 1998,
1999; V i l a  G i s p e r t i s o r . , 2000) i za zna~ajnite momenti od ìvotot
na ribite, kako {to e periodot na sozrevaweto ( P r o k e š , 1995).
Dosega se izvr{eni skromni ispituvawa na biometriskite
karakteristiki na belvicata. Zatoa sporedbeno }e bidat izneseni i
rezultati od istraùvawa koi se odnesuvaat na drugi salmonidi.
PetrovaRečkoska (1993) odreduvala tri dolìni na
belvicata: dolìna na teloto bez opa{na perka, dolìna na teloto do
srednite zraci na opa{nata perka i totalna dolìna na teloto, kako i
masata na cela belvica. Kaj edinkite uloveni vo esen prose~nite
dolìni iznesuvale: prvata dolìna 228,80 mm, vtorata 237,50 mm i
tretata dolìna 236,65 mm. Dodeka kaj edinkite uloveni vo zima tie
vrednosti posledovatelno iznesuvale: 216,15 mm, 229,60 mm i 249,15
mm. Prose~nata masa na edinkite uloveni vo esen iznesuvala 166,70 g, a
na tie uloveni vo zima 146,75 g.
Ili}Boeva (2004) ispituvala oddelni momenti od
ekologijata na ohridskata belvica Acantholingua ohridana
(Steindachner) i dava mese~ni vrednosti na Fultonoviot
koeficient za razli~ni lokaliteti za vreme na istraùvaniot
period, a tie se dvièle od 0,9 do 1,43. Koeficientot na

uhranetost korespondira so vremeto na mrestewe. Najgolemite
vrednosti na Fultonoviot koeficient bile vo periodot pred
samiot mrest, koga masata na gonadite u~estvuva so zna~itelen
procent vo vkupnata telesna masa.
Koeficientot na uhranetost spored Fulton {to S t o j a n o v s k i
(1997) go utvrdil kaj belvicata se dviì od 0,80 do 0,97 vo
zavisnost od sezonata na lovewe na belvicata.
Istraùvaj}i go Discocotyle ohridana n.sp., parazit na àbrite
na ohridskata belvica, S t o j a n o v s k i i s o r . (2005) konstatirale
deka Fultonoviot kondiciski koeficient kaj neinvadiranite
primeroci iznesuval 0,89, dodeka kaj invadiranite bil 0,87.
S p i r k o v s k i (1994), vo svojot magisterski trud, gi ispituval
osobenostite na ranite ontogenetski fazi od ohridskata pastrmka,
pri {to vr{el i biometriski merewa. Utvrdenite sredni vrednosti
na Fultnoviot koeficient bile najniski (1,27) vo septemvri, a
najvisoki (1,38) vo juni. Srednata vrednost za celiot istraùvan
period iznesuvala 1,310,03.
Pri ispituvaweto na parazitofaunata na ohridskata
pastrmka, S t o j a n o v s k i i s o r . (1998) go odreduvale i Fultonoviot
koeficient na uhranetost koj kaj invadiranite pastrmki iznesuval
1,03, a kaj neinvadiranite 1,10.
Ispituvaj}i ja vozrasta i rasteweto na pastrmkata od mavrovskata
akumulacija, S i d o r o v s k i (1971) go ispital i koeficientot na
kodicijata spored Fulton, i kaj primerocite so dolìnski klasi od 13,5
do 46,0 mm iznesuval 0,902  1,053.
G e o r g i e v (2003) ja ispituval promenata i sostavot na ribite
vo mavrovskata akumulacija, pri {to iznesuva i podatoci za
koeficientot na uhranetost, vo oddelni meseci od godinata kaj
ma{ki, ènski i juvenilni edinki, za S. trutta (1,37  1,92) i za O.
mykiss (1,44  2,19).
Prpa i s o r . (2007) ja ispituvale kondicijata i dolìnsko-

teìnskiot odnos na 39 vida ribi od 23 lokaliteti od nekoi slatki vodi
vo Hrvatska, me|u koi i na re~nata pastrmka Salmo trutta. Faktorot na
kondicija kaj re~nata pastrmka se dvièl me|u 0,8338 i 1,2841.
Troì}Borovac (2002), pokraj ishranata, ja ispituval i
kondicijata na re~nata pastrmka od rekata Una, so prose~na masa od
133,37 g i prose~na totalna dolìna 21,78 cm. Za site edinki bil
presmetan faktorot na kondicija koj se dvièl od 1,00 do 1,57, prose~no
1,09.
T o e t z i s o r . (1991), pokraj vozrasta i prirastot, ja ispituvale i
kondicijata na poto~nata zlatov~ica, Salvelinus fontinalis, od planinsko
ezero vo Kolorado. Faktorot na kondicija kaj ènskite edinki, na
vozrast od III do VIII godini, so vkupna dolìna od 216 do 281 mm i vkupna
masa od 113 do 202 g, iznasuval 0,88  1,11. Kaj ma{kite edinki, na
vozrast od III do XIII godini, so dolìna od 219 do 266 mm i masa od 119
do 157 g, iznasuval 0,76  1,13.
Biometriskite parametri {to gi odreduvale T u r c h i n i i s o r .
(2004) kaj pastrmkata odgleduvana vo tri razli~ni farmi  intenzivna
planinska farma, intenzivna ramni~arska farma i ekstenzivna farma 
posledovatelno iznesuvale: totalna masa 791,17 g, 498,00 g i 580,78 g;
totalna dolìna 391,33 mm, 347,44 mm i 381,00 mm; faktor na
kondicija 1,30; 1,14 i 1,04.
Kaj primeroci od vinoìtnata pastrmka vo rekata Anggura
Povlsen (1993) utvrdil: standardna dolìna 183  240 mm,
totalna masa 79  235 g i faktor na kondicija 1,15  1,93. Kaj
edinkite od rekata Kuragamba tie vrednosti posledovatelno
iznesuvale: 55  252 mm, 2,9  275 g i 1,50  1,85, a kaj primerocite
od potokot Omaigiha: 73  230 mm, 5  260 g i 1,22  2,58. Srednata
vrednost na faktorot na kondicija vo trite vodoteci,
posledovatelno, iznesuval: 1,59, 1,67, i 1,53.
T r e e r i s o r . (2005) ja ispituvale kondicijata na endemskata

mekousna pastrmka Salmothymus obtusirostris od dalmatinskata reka
@rnovica, so standardna dolìna od 15,5 do 33,5 cm i masa od 80
do 425 g, vo periodot po mrestewe. Primerocite na 20 cm
standardna dolìna (dvegodi{ni) imale koeficient na kondicija
okolu 1,50. Onie podolgi od 27 cm (~etirigodi{ni) bile pod ovaa
vrednost, dodeka srednite ribi (trigodi{ni) imale mnogu
varijabilna vrednost na faktorot na kondicija koj se dvièl od
1,22 do 2,19.
Kirczuk i Domagała (2003) gi ispituvale morfolo{kite
karakteristiki na mladata morska pastrmka (Salmo trutta m. trutta)
kolekcionirana od reki vo zapadna i centralna Pomerania, vo Polska.
Faktorot na kondicija kaj ispitanite individui, so totalna dolìna od
2,45 do 18,07 cm i vkupna masa od 0,95 do 65,39 g, se dvièl od 0,87 do
1,28.
M a l b r o u c k i s o r . (2005) utvrdile deka srednite vrednosti
na faktorot na kondicija na introduciranite koregonidni vidovi
riba vo dve belgiski akumulaciski ezera iznesuvaat 0,94 za
ezeroto Bütgenbach i 1,09 za ezeroto Robertville.
2.6. Morfolo{ki karakteristiki
Ribite se najbrojna grupa ’rbetnici so okolu 24 600 razli~ni vida

(Nelson, 1994). Za da se opi{at i sistematski da se odredat
razli~nite vidovi, denes sè u{te se koristat najstarite, a sepak
najmnogu koristeni metodi, kako {to se klasi~nite morfolo{ki metodi
(morfometriski i meristi~ki) za razlikuvawe na ribnite populacii.
Morfometrijata e podra~je na istraùvawa kade {to so
kvantitativni analizi se opi{uva formata (oblikot i goleminata) na
nekoj morfolo{ki entitet, edinka ili, pak, oddelni karakteristiki
( O x n a r d , 1978). So morfolo{kite metodi se utvrduvaat dimenzii na
odredeni delovi od teloto, kako i odnosite me|u niv. Pokraj dolìnata

na teloto na ribata, kon morfometriski osobini pripa|aat i onie vnatre
vo teloto, kako {to se na pr. dolìnata na digestivniot trakt, dolìna
na branhiospini, dijametar na ikrata i dr.
Morfometriski karakteristiki, koi naj~esto se koristat pri
ispituvawe na goleminata i oblikot na teloto, se rastojanijata me|u
anatomskite to~ki smesteni na longitudinalnata oska (op{ti dolìnski
karakteristiki), dorzo-ventralnata oska (karakteristiki na visinata) i
oskata koja gi povrzuva levata i desnata strana na teloto
(karakteristiki na {iro~inata). So cel {to poto~no da se odredi
formata na morfolo{kite strukturi, se koristat i takvi
karakteristiki koi pretstavuvaat oddale~enost me|u anatomskite to~ki
postaveni na oskite koi se pod kos agol vo odnos na spomenatite oski
( S t r a u s i B o o k s t e i n , 1982; B o o k s t e i n i s o r . , 1985).
Morfolo{kite istraùvawa, kako onie koi{to se odnesuvaat na
nadvore{nata morfologija taka i na osteolo{kata, ~esto se izvor na
podatoci za analiza na filogenetskite odnosi na oddelni vidovi ribi
( K l y k a n o v , 1975; S h a p o s h n i k o v a , 1975), bez razlika na nivnata
klasifikacija.
Meristi~kite karakteristiki se parametri koi moàt da se
izbrojat na i vo teloto na ribata, kako na pr. broj na zraci vo perkite,
broj na lu{pi vo sredi{nata linija, pod i nad nea, broj na pilori~ni
izrastoci, broj na pre{leni i sl. Za genetskite istraùvawa, osobeno
zna~aen vo razlikuvaweto na populacijata na ribite se pokaàl brojot
na branhiospini ( H e r n a n d e z , 1985).
Brojot na branhiospini na prviot àbren lak (zanemaruvaj}i go
prviot rudimentiran lak) e genetski odreden, specifi~en karakter za
razlikuvawe na vidovite, mnogu polezen vo taksonomskata
identifikacija na salmonidite ( K a z a k o v , 1984; H o l č i k , 1998;
B r y l i ń s k a , 2000).
Istovremenoto zemawe na meristi~ki i morfometriski podatoci

upatuva kon specifi~nosta na oddelnite ribni populacii ( D i m o v s k i i
G r u p ~ e , 1975; S z c z y g l i n s k a , 1983). Za razlika od morfometriskite

podatoci, koi zaradi poniskata heritabilnost se popodlo`ni na
vlijanijata od oklinata ( T a v e , 1993), meristi~kite podatoci posigurno
upatuvaat na mo`ni genetski razliki me|u populaciite ( J a k o v l i } i
T r e e r , 2001). Razliki vo morfolo{kite karakteristiki, osven od
genetski pri~ini, postojat i zaradi vlijanieto na antropogenite
faktori, kako i na razli~nite tipovi ekosistemi (reki, ezera,
akumulacii, ribnici) ( B a r u { i s o r . , 1998). Nadvore{nata morfologija
na salmonidite bila osobeno prou~uvana vo poslednite 30 godini
( W i l k i n s i s o r . , 1994).
Ohridskata belvica, spored V u k o v i } i I v a n o v i } (1971), se
karakterizira so slednive karakteristiki: formula na perkite D IV 8 Ê
9, A IV 8 Ê 9, V II 8, P I 11, C 19, a na strani~nata linija 15-1710513-15.
Spored [ o r i } (1990), okoto na ohridskata belvica se sodrì 3,8
do 4,2 pati vo dolìnata na glavata i 1,9 do 2,4 pati vo postokularnoto
rastojanie na glavata.
S u { n i k i s o r . (2006), pokraj genetski, vr{ele i morfolo{ki
ispituvawa na ohridskata belvica i na ohridskata pastrmka (Tab. 1 i 2).
Tabela. 1. Meristi~ki karakteristiki na ohridskite pastrmki (S u š n i k

i s o r ., 2006)
Ohridska Ohridska
Meristi~ki karakteristiki
belvica pastrmka
Broj na lu{pi vo strani~nata linija 106 (102116) 109 (105116)
Broj na tvrdi zraci vo grbna perka 3 (35) 4 (35)
Broj na meki zraci vo grbna perka 8 (810) 9 (810)
Vkupen broj na zraci vo grbnata perka 12 (1114) 13 (1215)
Broj na meki zraci vo gradna perka 11 (1113) 12 (1113)
Broj na zraci vo stoma~na perka 8 (89) 8
Broj na tvrdi zraci vo analna perka 3 (35) 3 (35)
Broj na meki zraci vo analna perka 8 (79) 8 (7-9)
Broj na branhiospini 19 (1721) 21 (1824)
Broj na àbreni zraci 10 (911) 9 (911)
Broj na ’rbetni pre{leni 48 (4652) 50 (4952)
Broj na pilori~ni izrastoci 41 (2861) 62 (5574)
Morfolo{kite analizi na ohridskata belvica pokaàle deka toj

takson e mnogu razli~en od ohridskata pastrmka.
Tabela 2. Morfometriski karakteristiki na ohridskite pastrmki vo %

od standardnata dolìna na teloto (S u š n i k i s o r ., 2006)
Ohridska Ohridska
Morfometriski karakteristiki
belvica pastrmka
Standardna dolìna na teloto 94 (9396) 92 (9193)
Dolìna na trup 75 (7279) 74 (7176)
Dolìna na glava 20 (1922) 22 (2224)
Visina na glavata vo tilniot region 15 (13-16) 15 (1416)
Visina na glavat vo orbitalniot region 10 (911) 11(1011)
Predo~no rastojanie (dolìna na muckata) 6 (46) 7 (68)
Zado~no (postokularno) rastojanie 10 (910) 11 (1012)
Horizontalen dijametar na okoto 5 (46) 3 (34)
Dolìna na gorna vilica 6 (67) 8 (79)
[irina na gorna vilica 2 (12) 2 (22)
Dolìna na dolna vilica 11 (912) 13 (1215)
Dolìna na opa{no steblo 17 (1519) 17 (1518)
Najgolema visina na teloto 19 (1624) 20 (1821)
Najmala visina na teloto 7 (68) 8 (79)
Najgolema {irina na teloto 11 (1013) 10 (911)
Predorzalno rastojanie 42 (3947) 42 (4045)
Postdorzalno rastojanie 42 (3846) 39 (3741)
Preanalno rastojanie 69 (5471) 68 (6470)
Preventralno rastojanie 49 (4653) 49 (4751)
Pektoventralno rastojanie 31 (1934) 29 (2631)
Ventroanalno rastojanie 20 (1722) 19 (1721)
Dolìna na osnovata na grbnata perka 10 (811) 12 (1113)
Dolìna na osnovata na analnata perka 8 (79) 8 (89)
Visina na predniot del na grbnata perka 13 (1116) 14 (1215)
Visina na analnata perka 10 (912) 13 (814)
Dolìna na gradnata perka 16 (1417) 17 (1418)
Marić i sor. (2004) gi prou~uvale morfolo{kite

karakteristiki na Salmo trutta diva i odgleduvana i Oncorhynchus mykiss,
od Dunavskiot re~en bazen, a i na ohridskata belvica. Vrednostite na
morfometriskite karakteristiki na belvicata, izrazeni vo procenti od
totalnata dolìna na teloto, iznesuvale: standardna dolìna 85,08%,

dolìna na trupot 68,45%, rastojanie od grbnata do analnata perka
21,80%. Vrednostite na morfometriskite karakteristiki na belvicata,
pak, izrazeni vo procenti od dolìnata na glavata, iznesuvale: dolìna
na gorna vilica (maxilla) 37,82%, dolìna na dolna vilica (mandibula)
36,58%, dolìna od vrvot na muckata do gorniot lak na àbreniot kapak
(operculum) 75,53%, dolìna od vrvot na muckata do dolniot kraj na
àbreniot kapak 60,90%, {iro~ina na glavata 71,64%.
Sidorovski (1955) ispituval pove}e morfolo{ki
karakteristiki na pastrmkite od Mavrovskoto Ezero (mavrovska
pastrmka Salmo trutta lacustris, so dolìna 28,0 ‡ 43,5 cm) i od rekata
radika (so dolìna 15,0 ‡ 27,5 cm) i gi iznesuva srednite vrednosti na
tie karakteristiki. Avtorot utvrdil deka dolìnata na glavata na
ma{kite individui od mavrovskata pastrmka iznesuva 20,69%, a na
ènskite 19,59% od dolìnata na teloto. Od dolìnata na glavata,
dolìnata na rilkata kaj ma{kite individui zazema 29,23%, a kaj
ènskite 28,74%; zado~niot prostor kaj ma{kite 55,90%, a kaj ènskite
57,51%; dijametarot na okoto 15,76%, odnosno 16,53%; dolìnata na
gornata vilica 32,78%, odnosno 33,10%; {iro~inata na gornata vilica
9,80%, odnosno 9,75%; {iro~inata na glavata 32,33%, odnosno 31,06%.
Vo doìnata na teloto, antedorzalnoto rastojanie kaj ma{kite
individui u~estvuva so 38,20%, a kaj ènskite 38,13%; postdorzalnoto
rastojanie 35,42%, odnosno 36,31%; najgolemata visina na teloto 20,55,
odnosno 20,26%; najmalata visina na teloto 8,27%, odnosno 8,23%;
dolìnata na osnovata na grbnata perka 11,51%, odnosno 11,46%;
visinata na grbnata perka 11,43%, odnosno 14,23%; dolìnata na
osnovata na analnata perka 7,83%, odnosno 8,21%; visinata na analnata
perka 11,08%, odnosno 11,39%; rastojanieto od osnovata na gradnata do
osnovata na stoma~nata perka 26,69%, odnosno 27,25%. Brojot na lu{pi
vo strani~nata linija iznesuva 108,4 (99‡117).
Dolìnata na glavata na re~nata forma pastrmka od rekata
Radika iznesuva kaj ma{kite individui 21,28%, a kaj ènskite 20,44%
od dolìnata na teloto; zado~niot prostor kaj ma{kite 53,51%, a kaj

ènskite 54,51%; dijametarot na okoto 23,12%, odnosno 23,81%;
dolìnata na gornata vilica 36,65%, odnosno 36,62%; {iro~inata na
gornata vilica 13,21%, odnosno 11,48%; {iro~inata na glavata 29,24%,
odnosno 29,70%. Vo doìnata na teloto, antedorzalnoto rastojanie kaj
ma{kite individui u~estvuva so 39,75%, a kaj ènskite 39,69%;
postdorzalnoto rastojanie 32,86%, odnosno 34,47%; najgolemata visina
na teloto 19,63%, odnosno 19,41%; dolìnata na osnovata na grbnata
perka 11,70%, odnosno 11,63%; visinata na grbnata perka 13,48%,
odnosno 12,83%; rastojanieto od osnovata na gradnata do osnovata na
stoma~nata perka 24,63%, odnosno 25,43%. Brojot na lu{pi vo
strani~nata linija iznesuva 118,47 (106‡128). Realni statisti~ki
razliki me|u pastrmkite od Mavrovskoto Ezero i tie od rekata Radika
bile utvrdeni samo vo odnos na dijametarot na okoto i vo odnos na
{iro~inata na gornata vilica, pri {to, napomenuva avtorot, treba da se
ima predvid neednakvosta vo goleminata na ispituvaniot materijal.
Opa{noto steblo e del od opa{kata pome|u zadniot kraj na
podopa{nata perki (analnata) i po~etokot na opa{nata perka. Odnosot
na dolìnata na glavata, na trupot i na opa{kata razli~en e kaj oddelni
vidovi ribi. Kaj pove}eto na{i vidovi toj odnos varira pribli`no okolu
1: 2 :1 ( L i v o j e v i } i s o r . , 1967).
Spored S m i t h (1978) vinoìtnata pastrmka e zna~aen karnivor
~ija totalnata dolìna na digestivniot trakt (od hranoprovodnikot do
anusot) e 0,6 do 0,8 pati pokusa od dolìnata na teloto, kratok kako i kaj
site vistinski koskeni ribi (Teleostei).
N a u m o v s k i i K u t l e { o v s k i (2001) gi ispituvale osnovnite
morfolo{ki karakteristiki i kondicijata na vinoìtnata pastrmka {to
e odgleduvana vo planinski i vo nizinski mali ribnici. Avtorite, pokraj
drugoto, utvrdile deka, kaj pastrmkite so prose~na telesnata masa od
195,45 g, srednata vrednost na golemata dolìna iznesuva 26,00 cm, na
malata dolìna 23,60 cm, na visinata 5,66 cm i na {irinata 3,30 cm. Kaj
primerocite so telesna masa od 204,54 g, golemata dolìna iznesuva
25,77 cm, malata dolìna 23,55 cm, visinata 5,64 cm i {irinata 3,36 cm.
Ispituvaj}i go kvalitetot na trupot i na mesoto, na obi~nata vinoìtna
pastrmka, B e l i ~ o v s k i i s o r . (1993) kaj pastrmkite so sredna
vrednost na telesnata masa od 189,30 g izmerile vkupna (golema)
dolìna na teloto od 25,30 cm, standardna (mala) dolìna 21,83 cm,
dolìna na trupot 17,50 cm, dolìna na glavata 4,33 cm, dolìna na
opa{noto steblo 3,67 cm, dolìna na opa{nata perka 3,48 cm i visina na
teloto 5,87 cm. Kaj kaliforniskata pastrmka, so prose~na telesna masa
od 156,70 g, S t e v a n o v s k i (1981) utvrdil golema dolìna na teloto od
23,54 cm, visina 5,17 cm, a kaj primerocite so prose~na masa od 213 g
golemata dolìna iznesuvala 25,15 cm, a visinata 5,68 cm.
Mikavica i sor. (2002) govorat za idioekolo{kite
karakteristiki na jadranskata pastrmka Salmothymus obtusirostris
oxyrhynchus (Steindachner, 1882) i naveduvaat deka dolìnata na glavata
u~estvuva so 19% vo maksimalnata dolìna na teloto. Najgolemata
visina na teloto zazema isto taka 19%, a najmalata 7% od vkupnata
dolìna na teloto. Ponekoga{ ovie procenti se malku pogolemi
(V u k o v i } i I v a n o v i } , 1971).
Beli~ovska (2006) gi ispituvala morfometriskite
karakteristiki i sostavot na trupot kaj vinoìtnata i re~nata pastrmka,
odgleduvana vo ribnici. U~estvoto na oddelnite delovi vo apsolutnata
(totalnata) dolìna na teloto na pastrmkite iznesuvalo: malata
dolìna na teloto 91,32%, dolìnata na trupot 71,51%, dolìnata na
glavata 19,80%, dolìnata na opa{nata perka 13,77% i dolìnata na
opa{noto steblo 18,04% kaj obi~nata vinoìtna pastrmka; 91,21%, 71,
32%, 19,89%, 13,93% i 17,88%, soodvetno kaj òltata vinoìtna i
89,97%, 69,54%, 20,45%, 15,07% i 15,29%, soodvetno kaj re~nata
pastrmka.
Kaj trite morfolo{ki razli~ni formi na Coregonus lavaretus vo
ezeroto Muddusjärvi, vo severna Finska, brojot na branhiospini se dviì:
kaj malata bela riba so retko postaveni branhiospini od 12 do 20
(sredna vrednost  16,7), kaj golemata bela riba so retko postaveni

branhiospini od 17 do 28 (sredna vrednost  22,9) i kaj belata riba so
gusto postaveni branhiospini od 29 do 41 (sredna vrednost  34,6)
( K a h i l a i n e n i Ø s t b y e , 2006; K a h i l a i n e n , 2004).
Formata i brojot na koskenite izrastoci na àbrite
(branhiospinite) kaj mnogu vidovi riba sluàt kako zna~ajna sistematska
karakteristika (Vuković i Ivanović, 1971), a isto taka
pretstavuvaat i dobar pokazatel za ishranata na ribite ( H e l f m a n i
s o r . , 1997; M i c h a e l , 1998). Ribite {to jadat krupen plen, kako drugi
ribi i mekotelci, imaat kratki, {iroko postaveni branhiospini. Tipot
na branhiospinite go spre~uva plenot da izbega me|u àbrite. Ribite koi
jadat pomal plen, imaat podolgi, potenki i pobrojni branhiospini.
Vidovite koi se ishranuvaat so plankton i drugi sitni suspendirani
materii, imaat najdolgi, najtenki i najbrojni branhiospini, taka {to
nekoi vidovi imaat nad 150 samo na dolniot lak ( H e l f m a n i s o r . ,
1997; M i c h a e l , 1998).
Prehranbenite naviki kaj Coregonus lavaretus obi~no se javuvaat vo
korelacija so brojot na branhiospini. Formite so pomal broj
branhiospini obi~no se bentivorni, dodeka onie so pogolem broj
branhiospini se planktivorni ( S v ä r d s o n , 1952, 1957, 1979; N i l s s o n ,
1978; Bodaly, 1979; Bergstrand, 1982; Amundsen, 1988;
B e r n a t c h e z i s o r . , 1999, A m u n d s e n i s o r . , 2004).
Amundsen i sor. (2004) ja ispituvale morfologijata na
branhiospinite i ekologijata na ishranata na dve simpatri~ki formi na
Coregonus lavaretus. Coregonus lavaretus e polimorfi~en vid kade {to
razli~nite formi ~esto se identifikuvaat so razlikite vo brojot na
nivnite branhiospini. Branhiospinite moàt da igraat zna~ajna uloga vo
zadrùvaweto na ~esti~kite od hranata, osobeno vo odnos na
zooplanktonskata ishrana. Evropskata bela riba od vodotekot Pasvik
pokaùva bimodalna distribucija vo brojot na branhiospinite, {to se
potvrduva so prisusutvoto na dve razli~ni formi vo vodotekot. Spored
vizuelnata klasifikacija na dvete formi zasnovani vrz morfolo{kite

karakteristiki na branhiospinite, formata so retko postaveni
branhiospini imala 18 do 30 (sredno 23,3), a formata so gusto postaveni
branhiospini imala od 28 do 42 (sredno 33,7). Dvete formi
manifestirale golemi i signifikantni razliki vo dolìnata,
rastojanieto i {iro~inata na branhiospinite. Gustopostavenata forma
imala podolgi i potenki branhiospini so pokuso rastojanie pome|u
branhiospinite vo sporedba so retkopostavenata forma.
K a h i l a i n e n (2004), pokraj ekologijata na Coregonus lavaterus, ja
ispituval i morfologijata na branhiospinite, ~ij broj iznesuval: kaj
malata forma so retko postaveni branhiospini 16,7 (1220), kaj golemata
forma 22,9 (1728) i kaj formata so gusto postaveni branhiospini 34,6
(2741).
Doherty i McCarthy (2004) vr{ele analiza na
morfometriskite i meristi~kite karakteristiki na dve irski populacii
na arkti~kata ezerska zlatov~ica (Salvelinus alpinus), kolekcionirani od
oligotrofnite ezera Mask i Eske. Morfometriskite karakteristiki na
edinkite od ezeroto Mask i ezeroto Eske, izrazeno vo mm i vo sredni
vrednosti, iznesuvale: totalna dolìna 266,93, odnosno 175,28;
standardna dolìna 240,22, odnosno 155,18; dolìna na glavata 53,14,
odnosno 38,20; {irina na glavata kaj nosnicata 14,14, odnosno 9,48;
{irina na glavata kaj o~ite 19,05, odnosno 13,61; dlabo~ina na glavata
kaj o~ite; {irina na glavata na krajot od operkulumot 43,65, odnosno
28,93; dijametar na okoto 9,70, odnosno 8,75; dolìna na dolna vilica
33,10, odnosno 23,19; prose~na dolìna na branhiospinite 1,14, odnosno
1,22; prose~no rastojanie pome|u branhiospinite 0,14, odnosno 0,10;
visina na ustata 21,52, odnosno 15,02; {irina na ustata 17,46, odnosno
11,36; visina na teloto vo predelot na gradnata perka 49,89, odnosno
31,08; visina na opa{no steblo 23,08, odnosno 14,79; {irina na opa{no
steblo 12,34, odnosno 7,97; dolìna na opa{no steblo 28,39, odnosno
20,08; rastojanie od stoma~nata do analnata perka 58,70, odnosno 36,56;
dolìna na gradna perka 45,03, odnosno 29,48; preorbitalno rastojanie
5,74, odnosno 3,66, posledovatelno. Brojot na branhiospini iznesuval

23,30 za edinkite od ezeroto Mask i 23,06 za onie od Eske, a brojot na
branchiostegal ray iznesuval 10,95, odnosno 9,39.
2.7. Masov i tkiven sostav
Masoviot i tkivniot sostav na pastrmkite, odnosno soodnosot na

oddelnite delovi i organi na teloto, kako i zastapenosta na oddelnite
tkiva vo trupot se karakteristiki na kvalitetot na ribite. Ovie osobini
na ohridskata belvica dosega ne se ispituvani, no postojat podatoci za
drugi pastrmki. Taka, F r a n c e s c o i sor. (2004) go utvrduvale
u~estvoto na oddelni delovi i organi vo vkupnata telesna masa na
vinoìtnata pastrmkata. Kaj primerocite so prose~na telesna masa od
800,27 g utvrdile deka perkite zazemaat 1,40%, àbrite 2,11%, glavata
12,58%, digestivniot trakt 4,02%, mezenterijalnata mast 4,08%, a
randmanot iznesuva 91,07%. Kaj pastrmkite so prose~na telesna masa od
663,50 g perkite u~estvuvaat so 1,41%, àbrite so 2,24%, glavata so
12,02%, digestivniot trakt so 3,99%, mezenterijalnata mast so 5,65%, a
randmanot e 89,45%.
H o f f m a n i s o r . (1999) ja utvrduvale individualnata masa na
organite i tkivata i vkupnite masti kaj ezerskata pastrmka (Salvelinus
namaycush) stara 3 i 4 godini odgleduvana vo ribnik. Utvrdile deka
masata na vnatre{nite organi i tkiva so~inuva aproksimativno 11% od
masata na teloto, dodeka ostanatiot trup iznesuva 85%. Kaj vinoìtnata
pastrmka so telesna masa od 651 g, G a r b e r i s o r . (1995) utvrdile deka
evisceriraniot trup (riba bez vnatre{ni organi) u~estvuva so 82,35%, a
utrobata so 10,48% vo vkupnata masa na ribata, dodeka kaj primerocite
so prose~na telesna masa od 676,4 g evisceriraniot trup zazema 83,04%,
a utrobata 10,24% od vkupnata masa na ribata.
K a ` i } i M a r i } (1991) utvrdile deka masata na vnatre{nite
organi zazema 812% od vkupnata masa na kaliforniskata pastrmka
(Parasalmo gairdneri Richardson), a 19,7% kaj poto~nata zlatov~ica

(Salvelinus fontinalis Mitchiell). Kaj ènskite edinki od kaliforniskata
pastrmka, so prose~na masa od 171,4 g, M i l i n k o v i } (1988) utvrdil
randman od 84,48%, a kaj ma{kite, so pribli`no ista ìva masa (171,8 g),
85,66% ili prose~no za obata pola 85,07%.
Kaj kaliforniskata pastrmka so prose~na telesna masa od 221,6 g
S t e v a n o v s k i (1981) utvrdil deka masata na utrobata so àbrite
u~estvuva so 14,5%, glavata so 5,9%, perkite so 3,2%, koskite so
bubregot so 5,7%, mesoto (fileti) so 70,7% vo vkupnata telesna masa. Kaj
primerocite so prose~na telesna masa od 155,3 g udelot na oddelnite
delovi i organi posledovatelno iznesuval: 14,1%; 8,18%; 3,56%; 6,99%
i 67,17%, dodeka kaj primerocite so prose~na telesna masa od
144,3 g tie vrednosti posledovatelno iznesuvale 15,9%; 8,7%; 3,6%;
7,7% i 64,1%.
S t e v a n o v s k i (1999), vo svojata doktorska disertacija, pokraj
drugoto, iznesuva rezultati i od utvrduvaweto na fizi~kiot sostav na 3
grupi od zlatnata forma na vinoìtnata pastrmka i edna grupa od
standardnata (obi~nata) vinoìtna pastrmka (kontrolna grupa). Kaj
kontrolnata grupa so prose~na telesna masa od 185,92 g utvrdil deka
masata na utrobata so àbrite u~estvuva so 14,50%, glavata so 5,9%,
perkite so 3,5%, trupot so 76,11% vo vkupnata masa na ribata. Kaj prvata
opitna grupa pastrmki, so prose~na masa 204,35 g, tie vrednosti
posledovatelno iznesuvaat: 12,52%; 4,8%; 3,33% i 79,35%. Kaj vtorata
opitna grupa, so prose~na telesna masa od 209,56 g, vrednostite
posledovatelno iznesuvaat: 13,50%; 5,34%; 3,39% i 77,76%. I kaj
tretata opitna grupa, so prose~na telesna masa na pastrmkite od 207,65
g, vrednostite posledovatelno iznesuvaat: 13,19%; 5,20%; 3,18% i
78,4%.
Ispituvaj}i go kvalitetot na trupot i mesoto na obi~nata
vinoìtna pastrmka, B e l i ~ o v s k i i s o r . (1993) utvrdile deka kaj
pastrmkite so prose~na telesna masa od 189,30 g, masata na glavata
u~estvuva so 12,63% vo vkupnata telesna masa, àbrite so 2,33%,

perkite so 1,37%, vnatre{nite organi so 12,89%, teloto so glava bez
vnatre{ni organi so 87,11% (randman na ribata), trupot bez perki so
66,41% (randman na trupot bez glava i perki). Avtorite isto taka
utvrdile deka masata na mesoto vo trupot u~estvuva so 93,61%, masata
na koskite so 6,39%, a mesoto vo trupot vo odnos na celata riba so
62,86%.
T u m b a s i P e t r o v i } (1978) go utvrduvale randmanot i masata na
oddelni delovi od teloto kaj pove}e vidovi riba. Randmanot (trup bez:
glava, opa{ka, vnatre{ni organi i àbri) kaj smu|ot iznesuval 75,95%,
kaj {tukata 72,56%, siviot tolstolobik 70,33%, beliot tolstolobik
68,72% i kaj amurot 67,97%. Masata na glavata vo vkupnata masa na
teloto kaj siviot tolstolobik u~estvuva so 13,34%, kaj beliot
tolstolobik so 12,66%, kaj {tukata so 12,30%, kaj amurot so 10,59% i kaj
smu|ot 10,42%. Vnatre{nite organi, àbrite i kaloto na kolewe sumarno
kaj amurot u~estvuvaat so 19,78%, kaj beliot tolstolobik so 17,83%, kaj
siviot tolstolobik so 14,93%, kaj {tukata so 13,93% i kaj smu|ot so
9,76% vo vkupnata masa na ribata.
B l a n a r i s o r . (2005) davaat podatoci za teìnata na crniot
drob, slezinata i gonadite kaj Salvelinis alpinus i taa, izrazena vo sredna
vrednost, iznesuva: 2,0671,073 g, 0,1350,118 g i 2,1514,121 g,
posledovatelno.
B e l i ~ o v s k a (2006), pokraj morfometriskite karakteristiki, go
ispituvala i sostavot na trupot kaj vinoìtnata i re~nata pastrmka,
odgleduvani vo ribnik. U~estvoto na oddelnite delovi od teloto vo
vkupnata (totalnata) masa na ribite od obi~nata vinoìtna, òltata
vinoìtna i re~nata pastrmka posledovatelno iznesuva: riba bez
vnatre{ni organi  82,97%, 83,53% i 84,50%; ~ist trup (bez vnatre{ni
organi i bez perki)  71,88%, 72,18% i 72,19%; glava  7,26% 7,08% i
7,79%; àbri  2,29%, 2,73% i 2,75%; vkupno perki  1,54%, 1,55% i
1,77%; digestiven trakt  13,15%, 12,55% i 11,22%; srce  0,16%, 0,15%
i 0,16%; crn drob  1,47%, 1,63% i 2,34% i pliva~ki meur  0,23%, 0,22%
i 0,19%. Tkivniot sostav na trupot na pastrmkite, izrazen vo odnos na
masata na ~ist trup, iznesuva: lu{pi  1,12% kaj obi~nata i òltata
vinoìtna i 0,86% kaj re~nata pastrmka; koà  10,80% kaj obi~nata,
9,65% kaj òltata vinoìtna i 9,75% kaj re~nata pastrmka; muskulno
tkivo (meso)  83,90% kaj obi~nata, 84,62% kaj òltata vinoìtna i
84,39% kaj re~nata pastrmka i koskeno tkivo  5,30% kaj obi~nata
vinoìtna, 5,73% kaj òltata i 5,86% kaj re~nata pastrmka.
T u r c h i n i i s o r . (2004) kaj pastrmki so prose~na telesna masa od
498,0 g utvrdile deka masata na trupot (bez crn drob, abdomenalna mast
i vnatre{nosti) iznesuva 415,59 g, randmanot 84,21%, masata na crniot
drob 6,72 g. Kaj edinkite so prose~na masa od 580,78 g tie vrednosti
posledovatelno iznesuvale: 519,40 g, 89,60% i 6,81 g.
2.8. Hemiski sostav na mesoto od riba
Mesoto od riba se vbrojuva me|u osobeno cenetite prehranbeni

proizvodi i spored nekoi mislewa, toa e najvredna hrana od ìvotinsko
poteklo ( R a { e t a i s o r . , 1984).
Mesoto kaj najgolem broj ribi, spored svojot hemiski sostav, e
sli~no na mesoto od homeotermnite ìvotni, a spored svojata biolo{ko-
nutritivna vrednost duri i gi nadminuva ( N a u m o v s k i i X i n l e s k i ,
1988). Ribata e osobeno zna~ajna vo ishranata na lu|eto zaradi
sodrìnata na visokovrednite belkovini i esencijalnite, prete`no
nezasiteni masni kiselini ( T a d e j e v i } , 1971), i toa okolu 50–60%, vo
koi dobro se razloùvaat liposolubilnite vitamini A, D i E
( S t i p k o v i } , 1982). Pokraj ovie vitamini, mesoto od riba sodrì i
pomalo koli~estvo na vitaminite K (menadion, fitonadion), F
(esencijalni masni kiselini) i H (biotin, vitamin V7).
Ribite imaat osobena vrednost vo ishranata na ~ovekot i zaradi

sodrìnata na oligoelementi od koi naj~esto se zastapeni Mg, Na, K, P,
Fe i halogeni elementi J, F, Cl, dodeka Ca naj~esto se sretnuva vo koskite
od ribata ( B r k i } , 1966; R a { e t a i s o r . , 1984).
Osnovni hemiski komponenti vo sostavot na ribinoto meso se
vodata, belkovinite, mastite i mineralnite materii. Spored
T a d e j e v i } (1971), prose~niot hemiski sostav na mesoto od riba kaj
posna (nemrsna) riba iznesuva: 77–82% voda, 18–19% belkovini, 0,1–
1,0% masti, 1,0–2,0% mineralni materii, a kaj mrsna riba: 55–79% voda;
14,5–21,5% belkovini; 1,1–29% masti i 1,0–2,0% mineralni materii.
O~igledno e deka postoi golem raspon vo sodrìnata na mastite i
vodata kaj oddelni vidovi ribi, a pri~inata e vo toa {to kaj pove}eto
pelagi~ni ribi sodrìnata na mastite varira vo tekot na godinata.
Spored R a { e t a i s o r . (1984), koli~estvoto na belkovini kaj
oddelni vidovi riba moè da se dviì i nad 25%, a spored
N a u m o v s k i i X i n l e s k i (1988) toa se dviì od 14 do 20%.
Jaglehidrati vo ribinoto meso glavno nema ( B r k i } , 1966;
S t i p k o v i } , 1982), odnosno se sodràt vo mnogu pomali koli~estva vo
sporedba so onie kaj doma{nite ìvotni. Karakteristi~no za glikogenot
vo muskulite na ulovenite ribi e toa {to toj ne se razloùva sè do 94
~asa po nivnoto lovewe ( X i n l e s k i , 1964).
Od hemiski aspekt, mesoto od riba sodrì do 80% voda, do 24%
belkovini, do 22% masti, do 1,5% mineralni materii, od koi osobeno
zna~ajni se Ca, P i Mg kako i niza oligoelementi koi se isklu~itelno
va`ni vo odvivaweto na iljada hemiski reakcii, osobeno vo crniot drob,
vo so~uvuvaweto na rN-vrednostite na telesnite te~nosti, vo nervnata i
vo hemisko-humoralnata regulacija na psihofizi~kata ramnoteà na
ogranizmot ( M u s t a p i } , 1988).
Za hemiskiot sostav na mesoto od ohridskata belvica re~isi nema
podatoci. Edinstveno PetrovaRe~koska (1993) go odreduvala
osnovniot hemiskiot sostav i sodrìnata na masni kiselini vo mastite
na belvicata. Kaj ribite od zimskiot ulov vo 1990 godina, avtorkata

utvrdila sodrìna na voda od 76,27%, proteini 19,42%, masti 1,93% i
jaglehidrati 0,00%. Energetskata vrednost na mesoto iznesuva 408,53
kJ/100 g.
[ a p k a r e v (1954) ja ispituval sodrìnata na voda vo teloto na
ohridskata pastrmka vo tekot na embrionalniot i postembrionalniot
razvitok, kako i vo adultna sostojba. Sodrìnata na voda vo teloto na
Salmo letnica typicis Kar. kaj polovo zrelite primeroci varira vo tekot na
godinata (59,05%82,24%). Najgolem procent na voda (79,84%) se sodrì
vo periodot na mrestewe (januarifevruari), a maksimalna vrednost
(82,24%) dostignuva vedna{ po mresteweto (martapril). Vo maj i juni,
sodrìnata na voda se namaluva, taka {to minimalna vrednost (59,05%)
dostignuva vo juli i avgust, t.e. vo periodot na vegetativnata faza. Vo
esenskozimskite meseci (septemvridekemvri) odnovo postepeno se
nagolemuva do 79,72%. I polovo nezrelite primeroci pokaùvaat
razlika vo sodrìnata na voda me|u zimskite i letnite meseci. I kaj niv
koli~estvoto na voda e pogolemo vo zimskite meseci. Sodrìnata na
voda vo teloto na pastrmkata vo tekot na godinata varira vo zavisnost
od vremeto, polot, goleminata i odnosot teìna/dolìna.
[ a p k a r e v (1955) vr{el sezonsko kvantitativno ispituvawe na
mastite vo teloto na ohridskata pastrmka Salmo letnica (Karaman).
Utvrdil deka vo po~etnite meseci od godinata teloto sodrì minimalno
koli~estvo mast (3,25%), a maksimalno (15,44%) vo vegetativnata faza
od razvitokot vo juli, a potoa opa|a (na 9%) vo noemvridekemvri.
Spored G r u j i } (2000) mesoto na vinoìtnata pastrmka sodrì:
voda 75%, proteini 20%, masti 3,8% i mineralni materii 1,2%, a spored
Plav{a i sor. (2000) mesoto od vinoìtnata pastrmka sodrì
72,85‡74,20% voda, 18,16‡18,51% proteini, 7,02‡8,27% masti i
1,24‡1,28% mineralni materii.
K a ` i } i M a r i } (1991), pokraj drugoto, go ispituvale i hemiskiot
sostav na kaliforniskata pastrmka odgleduvana vo kafezi, postaveni vo
Skadarskoto Ezero. Utvrdile deka sodrìnata na voda vo mesoto od

ribite iznesuva 72,3‡76,8%, na masti 4,0‡7,7%, na belkovini
15,3‡21,4%, na mineralni materii 1,48%.
Spored P h i l l i p s i s o r . (cit. M i l i n k o v i } , 1988) mesoto od
re~nata pastrmka sodrì: voda 71,5%, proteini 21,2%, masti 3,4%,
pepel 3,3%, a od vinoìtnata: voda 77,2%, proteini 13,7%, masti 5,5% i
pepel 2,0%.
M a r o { e v i } (1982) naveduva deka mesoto na pastrmkata sodrì
75% voda, 20% proteini, 3,8% masti i 1,2% mineralni materii.
@ l e n d e r i s o r . (1984) go ispituvale kvalitetot na mesoto od
pastrmki odgleduvani vo ribnik i pastrmki odgleduvani vo morska voda
so salinitet 18%o i hraneti so otpadoci od morski ribi do prose~na
telesna masa okolu 200 g. Utvrdile deka mesoto od morskata pastrmka
sodrì 75,68% voda, 6,50% mast, 1,64% mineralni materii, 16,07%
bezmasna organska materija, dodeka mesoto od slatkovodnata pastrmka
sodrì 74,00% voda, 5,24% mast, 1,41% mineralni materii i 19,43%
bezmasna organska materija.
Teskeredì} i P f e i f e r (1984) go ispituvale kvalitetot na
mesoto od 3 grupi kaliforniska pastrmka. Prvata grupa bile pastrmki
koi od slatka bile staveni vo bo~atna voda koga imale telesna masa od
160 g i taka vo kafezi bile drèni u{te 40 dena. Vtorata grupa ja
so~inuvale ribi koi od slatkata voda bile donesuvani vo kafezite so
bo~atna voda pri telesna masa od 100 g i drèni (~uvani) tamu u{te 90
dena. Tretata grupa bila kontrolna, pastrmkite bile drèni do
konsumna masa vo ~ista slatka voda vo rekata Gacka. Za hemiska analiza
bilo koristeno homogenizirano ~isto meso od cela riba. Avtorite
utvrdile deka mesoto od prvata grupa sodrì 74,39% voda, 3,63% masti,
18,69% belkovini i 2,20% pepel. Kaj vtorata grupa utvrdeno e voda
73,37%, masti 3,79%, belkovini 19,38% i pepel 1,54%. Mesoto od
tretata grupa sodrèlo 76,00% voda, 2,55% masti, 19,15% belkovini i
1,52% pepel. Energetskata vrednost na mesoto od prvata grupa pastrmki
iznesuva 462, od vtorata 479 i od kontrolnata grupa 428 kJ.
B e l i ~ o v s k i i s o r . (1993), ispituvaj}i go kvalitetot na trupot

i mesoto na kaliforniskata pastrmka, so prose~na telesna masa od
189,30 g, utvrdile deka muskulnoto tkivo sodrì 78,27% voda, 18,24%
proteini, 1,68% masti i 1,24% pepel. Bruto-energetskata vrednost na
mesoto iznesuva 378,40 kJ/100 g meso, a neto-energetskata vrednost
359,99 kJ/100 g meso.
Milinkovi} (1988) utvrdil deka ènskite edinki od
kaliforniskata pastrmka sodràt sredno: voda 78,14%, mast 1,56% i
belkovini 20,22%, a ma{kite: voda 77,63%, mast 2,66% i belkovini
19,66%.
Spored N a u m o v s k i i X i n l e s k i (1988), prose~niot hemiski
sostav na mesoto od pastrmka iznesuva: belkovini 20,0%, masti 3,8%,
mineralni materii 1,2% i voda 75,0%.
G a r b e r i s o r . (1995) go utvrdile hemiskiot sostav na celoto
telo bez vnatre{ni organi (eviscerirana riba) na vinoìtna pastrmka so
telesna masa od 651 g. Konstatirale deka sodrìnata na suvite materii
iznesuva 30,2%. Proteinite u~estvuvale so 59,1%, mastite so 32,8% i
mineralnite materii so 2,0% vo sodrìnata na suvata materija. Kaj
primerocite so telesna masa od 676,4 g sodrìnata na suvi materii
iznesuvala 29,0%. Vo suvata materija proteinite bile zastapeni so
62,0%, mastite so 27,7% i mineralnite materii so 2,3%.
Vo mesoto od zlatnata forma na vinoìtnata pastrmka, so
prose~na telesna masa od 185,92 g S t e v a n o v s k i (1999) utvrdil
sodrìna na: voda 75,83%, proteini 19,70%, masti 3,05%, mineralni
materii 1,42%.
Ş e n e r i Y i l d i z (2003) go ispituvale vlijanieto na razli~ni
masla vrz prirastot i sostavot na teloto kaj juvenilni vinoìtni
pastrmki. Utvrdile deka hemiskiot sostav na teloto kaj pastrmkite so
prose~na po~etna masa od 5,78 g iznesuva: 68,530,08% voda, 13,240,02%
surovi proteini, 3,800,03% surovi masti i 4,100,06% pepel.
Rip~iwata hraneti so ribino maslo sodrèle 74,950,12% voda,
13,500,01% surovi proteini, 6,100,05% surovi masti i 2,530,01%

pepel, dodeka tie hraneti so son~ogledovo maslo sodrèle 75,060,14%
voda, 12,630,02% surovi proteini, 5,300,06% surovi masti i
2,050,03% pepel, dodeka onie {to bile hraneti so soino maslo
sodrèle 74,850,07% voda, 14,480,03 surovi proteini, 5,500,02
surovi masti i 2,480,02 pepel.
S a v i } i s o r . (2004) go utvrdile hemiskiot sostav na mesoto na
vinoìtnata pastrmka (Oncorhynchus mykiss Wal.) od ribnikot Gorwi
Ribnik. Utvrdile deka, vo zavisnost od vozrasta, odnosno telesnata
masa na ribite, sodrìnata na voda iznesuva od 66,8 do 75,5%, na
proteini od 14,0 do 18,9%, na masti od 4,1 do 15,3% i na pepel od 1,35 do
1,60%.
Vo muskulnoto tkivo na vinoìtnata pastrmka, odgleduvana vo
akvakultura, M c A d a m s i s o r . (www.cfast.vt.edu/downloads/mcadams1.pdf)
utvrdile sodrìna na voda od 71,29 do 81,49%, a na pepel od 0,88 do
2,21%.
Y a s m i n i s o r . (2004), ispituvaj}i go hemiskiot sostav na trupot
od vinoìtnata pastrmka, utvrdile deka prose~nata sodrìna na voda se
dviì od 75,72% do 75,92%, na proteinite od 15,39 do 15,89%, na
mastite od 2,73% do 5,41% i na pepelta od 2,02% do 2,86%.
Yildiz (2004) go ispituval kvalitetot na fileto i
performansite na prirastot kaj vinoìtnata pastrmka, hraneta so
hrana koja sodrèla razli~ni koli~estva vitamin E. Kaj
primerocite so sredna prose~na teìna od 131,31,0 g prose~niot
hemiski sostav na trupot iznesuval: 77,1% voda, 18,3% surovi proteini,
1,7% surovi masti i 1,2% pepel.
K i n s e l l a i s o r . (1978) go ispituvale prose~niot hemiski
sostav i sostavot na mastite kaj nekolku vidovi slatkovodna riba,
me|u koi i na pastrmkata. Kaj kaliforniskata pastrmka tie
utvrdile 76,91,2% voda, 18,80,5% proteini, 1,30,0% pepel i
3,11,3% masti; kaj ezerskata pastrmka (Salvelinus namaycush)
72,42,8% voda, 18,60,4% proteini, 1,10,1% pepel i 7,22,6%

masti, dodeka kaj Salvelinus fontinalis 74,31,7% voda, 21,50,5%
proteini, 1,30,1% masti i 3,41,2% pepel.
Turchini i s o r . (2004), pokraj drugoto, go ispituvale i
hemiskiot sostav na filetite od pastrmka odgleduvana vo tri
razli~ni farmi  intenzivna planinska farma, intenzivna
ramni~arska farma i ekstenzivna farma. Prose~nite vrednosti
posledovatelno iznesuvale: voda 71,57%, 73,44%, 75,34%; surovi
proteini 20,67%, 20,06%, 19,66%; surovi masti 5,32%, 4,21%,
3,23% i pepel 1,60%, 1,44%, 1,28%.
G u n t h e r i s o r . (2005) go ispituvale prirastot i hemiskiot
sostav na teloto na ezerskata i re~nata pastrmka i nivniot hibrid
od F 1 generacija, od po~etno hranewe do 16 nedeli (112 dena) po
prvoto hranewe. Prose~niot hemiski sostav vo toj period kaj trite
pastrmki se dvièl: voda od 78,82 do 86,55%, surovi proteini od
9,84 do 14,46%, masti od 2,18 do 5,09%, pepel od 1,21 do 2,09% i
fosfor pomalku od 0,5%.
B l a n a r i s o r . (2005), pokraj drugoto, go ispitale i hemiskiot
sostav na muskulite na Salvelinus alpinus. Utvrdile deka prose~nite
vrednosti iznesuvaat: 75,85% voda, 4,9% surovi masti, 4,39%
proteini i 1,48% pepel.
Muskulnoto tkivo na kaliforniskata pastrmka od ezeroto
Ataturk Dam vo Turcija, spored C e l i k i s o r . (2008), sodrì
71,65% voda, 19,60% proteini, 4,43% masti i 1,36% pepel.
Beli~ovska (2006) go ispituvala hemiskiot sostav na
vinoìtnata i re~nata pastrmka. Muskulnoto tkivo sodrèlo: voda
75,92% kaj obi~nata vinoìtna pastrmka, 74,68% kaj òltata vinoìtna
i 75,76% kaj re~nata; proteini 19,35% kaj obi~nata, 19,37% kaj òltata
vinoìtna i 19,39% kaj re~nata; masti 2,53% kaj obi~nata vinoìtna,
3,57% kaj òltata vinoìtna i 2,44% kaj re~nata pastrmka i pepel
1,14% kaj obi~nata, 1,24% kaj òltata i 1,30% kaj re~nata pastrmka.
Bruto energetskata vrednost, izrazena vo kJ/100 g meso, iznesuvala:

430,62 kaj obi~nata vinoìtna, 471,20 kaj òltata vinoìtna i 427,88 kaj
re~nata pastrmka.
2.9. Ishrana na salmonidnite vidovi ribi
Salmonidnite vidovi riba se re~isi isklu~ivo karnivori

(mesojadi), t.e. grablivi vidovi, koi potrebnoto koli~estvo na hrana
mnogu brzo go fa}aat so svojata zabesta vilica vo vodata ili na
povr{inata na vodata, ~esto i nad nea, no i od dnoto na vodnata sredina,
a ulovenata hrana vedna{ ja goltaat, bez da ja xvakaat. Zaradi izrazeno
golemite o~i, ovie vidovi ribi dobro gi zabeleùvaat site dvièwa na
hranlivite elemnti i nad vodenata sredina i vo nea, sekako, zaedno so
sekundarnata pomo{ na setilata za vkus i miris. Vakov grabe`liv na~in
na zemawe na voo~enata hrana im e ovozmoèn od golemata usta, silnite,
gusto postaveni i ostri zabi na ~elusta i vomerot i dobro razvieniot
èludnik. Toa e i edna od evolutivnite adaptacii na uslovite na
sredinata, so ogled na toa deka vo prirodni uslovi hranata na
salmonidite se sostoi re~isi isklu~ivo od ìvotni so razli~na
golemina (drugi vidovi ribi, polàvi, insekti i nivni larvi).
Digestivniot trakt kaj salmonidnite vidovi ribi e podelen na dva
dela: glava (usna praznina i goltka) i trup (predno crevo ‡
hranoprovodnik i èludnik; sredno crevo i zadno crevo ‡ rektum).
Spored nekoi podatoci od literaturata, hranoprovodnikot vr{i izbor
na hranata, t.e. soodvetnata hrana ja vovlekuva vo èludnikot, a
neposakuvanata ja isfrla vo usnata praznina od kade {to potoa ribata
moè da ja isfrli i nadvor od sebe. Osobena karakteristika na
èludnikot kaj ovie ribi e negovata zna~itelna rasteglivost, {to zna~i
deka èludnikot kaj ovie vidovi svojata golemina ja prisposobuva na
koli~estvoto na vnesena hrana. Izlezot od èludnikot sprema srednoto
crevo (pylorus) ima funkcija da go spre~uva vra}aweto na hranata od

crevoto vo èludnikot.
Dolìnata na srednoto crevo e mnogu varijabilna i zavisi od
vidot i vozrasta na ribata, a osobeno od na~inot na nejzinata ishrana.
Toa e najkuso kaj grablivite vidovi ribi, a najdolgo kaj herbivorite
( A g a n o v i } , 1979).
[vob i Kilali} (1972) ja ispituvale morfologijata na
digestivniot sistem kaj nekoi salmonidi i ciprinidi od rekata Neretva.
Kaj poto~nata pastrmka, so prose~na dolìna na teloto od 18 do 23 cm,
dolìnata na digestivniot trakt iznesuvala od 16,5 do 21 cm. Kaj
neretvanskata mekoustna, so dolìnata na teloto od 23 do 29 cm,
digestivniot trakt bil dolg od 21 do 27,5 cm.
Ispituvaj}i gi anatomskohistolo{kite osobini na srednoto crevo
na Salmothymus obtusirostris oxyrhynchus (Steindachner, 1882), K o r o v i n a
i V u k o v i ~ (1972) naveduvaat deka crevniot trakt, kako i kaj site
salmonidni vidovi, i kaj ovaa pastrmka e kratok (68% od dolìnata na
teloto).
Preminot od sredno vo zadno crevo (rectum), kaj salmonidnite
vidovi ribi, ne e morfolo{ki posebno izrazen, taka {to jasna,
nadvore{no uo~liva razlika ne postoi. Digestivniot trakt kaj
salmonidite zavr{uva so anusot, lociran nedaleku pred urogenitalniot
otvor. Srednoto crevo kaj salmonidnite vidovi vo svojot po~eten del,
vedna{ zad pilorusot, sodrì brojni privrzoci vo forma na resesti
izrastoci, koi se smesteni vo dva reda, t.e. ednostavni evaginacii na
crevnite yidovi nare~eni pilori~ni izrastoci (appendices intestinales
ili pyloric caeca), koi prestanuvaat kaj preminot na crevoto vo negoviot
descedenten del. Zada~a im e da ja zgolemat povr{inata na crevnata
sluzokoà i so toa sekrecijata i resorpcijata na digestivnite sokovi.
Pokraj toa, tie se i glaven centar na crevoto za vpivawe masnotii, a
karakteristi~ni se za mesojadnite vidovi ribi koi imaat èludnik i
relativno kratko crevo, pa taka i za salmonidnite vidovi ( A g a n o v i } ,

1979).
U{te pred 2000 godini, Aristotel za prv pat gi opi{al ovie
pilori~ni izrastoci na srednoto crevo kaj pticite i cica~ite i utvrdil
deka nivnata funkcija e fermentacija i digestija na hranata, a
pretstavuvaat i eden vid rezerva na hrana. B u d d i n g t o n i D i a m o n d
(1986) se soglasuvaat so Aristotel edinstveno okolu teorijata za
digestija na hranata. Za ~etirite ispitani vidovi (bakalar,
kaliforniska pastrmka, golemoustniot i prugastiot kostre{) naveduvaat
prose~en broj pilori~ni izrastoci (222, 56, 25, odnosno 6).
Vo po~etniot del na crevoto, me|u pilori~nite izrastoci,
vleguvaat izvodnite kanali na crniot drob i na pankreasot. Brojot na
pilori~nite izrastoci kaj odredeni vidivi ribi moè da varira od 1 do
1 000, kaj re~nata pastrmka, na pr., me|u 40 i 50, kaj lipqenot okolu 24
itn. ( A g a n o v i } , 1979).
Spored K a r a m a n (1926) prose~niot broj na pilori~ni izrastoci
(appendices pyloricae) kaj oddelni vidovi pastrmka iznesuva: kaj
ohridskata belvica 43; kaj macedonica 38,6; kaj neretvanskata mekoustna
72,1; kaj pastrmkite od rekite Krka i Radika 42,7, odnosno 47,1, kaj
balcanica od Ohridskoto Ezero 62,6; kaj genivittata od rekata Neretva 55,7;
kaj salonitana 71,6. Spored istiot avtor (1937) brojot na pilori~nite
izrastoci kaj makedonskata pastrmka iznesuva 45.
Brojot na pilori~ni izrastoci na pastrmkata Salmo trutta farioides
od rekata Krka iznesuva 34–50, od Neretva 35–47, od Radika 41–58, a od
Skadarskoto Ezero 35–49 ( K a r a m a n , 1937; I v a n o v i } , 1973).
Spored S i d o r o v s k i (1955) pastrmkata od Mavrovskoto Ezero
ima prose~no 45,3 slepi izrastoci (appendices pyloricae), a onaa od rekata
Radika 48,2.
[ori} (1990) ispituval odredeni anatomskomorfolo{ki
karakteristiki na {est avtohtoni salmonidni vida od sistemot
OhridDrimSkadar. Avtorot konstatiral deka re~nata pastrmka od
rekata Resava (Moravski bazen), so totalna dolìna 109–140 mm, ima od

66 do 99 (prose~no 73,57) pilori~ni izrastoci; od rekata Bistrica
(sistem Drim), so totalna dolìna 79,5–184,5 mm, ima od 32 do 38
(prose~no 36,60); od rekata Miru{a (sistem Drim), so totalna dolìna
323–387 mm, ima od 18 do 20 (prose~no 19); ohridskata pastrmka ima od
47 do 85, ohridskata belvica od 34 do 49, a Salmo dentex od Skadarskoto
Ezero sodrì od 39 do 52 pilori~ni izrastoci.
Brojot na pilori~ni izrastoci kaj salmonidnite vidovi ribi,
spored V u k o v i } i I v a n o v i } (1971), varira od 17 do 210, i toa: kaj
Salmothymus obtusirostris oxyrhynchus 48‡91; kaj Hucho hucho do 200; kaj
Salmo marmoratus 41‡71; kaj Salmo dentex 35‡45; kaj Salmo taleri 37‡ 92; kaj
Salmo balcanica 49‡74; kaj Salmo macedonicus prose~no 38,6; kaj Salmo
montenegrinus prose~no 46,5 i kaj poto~nata pastrmka 40‡100 (prose~no
65,38).
Brojot na pilori~ni izrastoci kaj poto~nata pastrmka se dviì
me|u 35 i 49, prose~no 42,9, a na Salmo dentex me|u 39 i 52, prose~no 45,5
I v a n o v i } (1973), a kaj re~nata (na 6-mese~na vorast) iznesuva 50 ( B l a n c
i P o i s s o n , 2006).
Za Brachymystax lenok tsinlingenesis (Li, 1966) (zagrozen endemi~en
salmoniden vid vo Kina), Z h a o i Z h a n g (2008) naveduvaat deka
sodrì od 65 do 75 pilori~ni izrastoci.
Spored nekoi avtori od Univerzitet vo Ohajo (FS-031), brojot na
pilori~ni izrastoci kaj pastrmkata od ezeroto Erie (Kanada) iznesuva:
kaj ezerskata od 120 do 180, kaj re~nata od 30 do 60 i kaj kaliforniskata
od 27 do 80.
* *
*
Vo slobodnite vodi (potoci, reki, ezera) salmonidnite vidovi

ribi, vo prvite denovi od svojot ìvot se hranat glavno so mali
ìvotinki, vo prv red planktonski organizmi koi ìveat vo istiot voden

biotop (osobeno od Cladocera i Copepoda, vidovi od rodovite Daphnia,
Cyclops, Diaptomus itn.), a podocna u{te i larvi od insekti koi letaat i
pa|aat na povr{inata na slobodnata voda, osobeno vo tekot na proletta i
letoto. Odli~na hrana za salmonidnite vidovi ribi u{te se i vi{ite
rakovi Isopoda i Amphipoda (vidovi od rodot Gammarus), potoa polàvi,
koi ribite gi nao|aat na dnoto od biotopot vo koj{to ìveat, pa razni
crvi, kako i malkucenetite ciprinidni (pa i salmonidni) vidovi riba,
odnosno nivnata ikra, larvite i podmladokot, itn. ( A g a n o v i } , 1979).
Zaradi takvata ishrana, mesoto od salmonidnite vidovi ribi od
slobodnite vodi e zna~itelno povkusno od mesoto od istiot vid riba vo
ribnicite odgleduvani so ve{ta~ka hrana.
Ishranata na ohridskata belvica, za àl, ne e sè u{te prou~ena.
Odredeni podatoci dava S t e f a n o v i ¢ (1948) koja naveduva deka
ohridskata belvica e konkurent na ohridskata pastrmka vo
planktonskata ishrana. Kaj 20 primeroci vozrasna belvica (46 godini),
uloveni vo avgust 1936 godina, avtorkata utvrdila deka crevnata
sodrìna e sostavena isklu~itelno od plankton i toa samo od
mnogubrojni primeroci Daphnia pulex. Planktonski na~in na ishrana
utvrdil i K a r a m a n ( S t e f a n o v i ¢ , 1948) kaj primeroci uloveni vo
letoto 1933 godina. S t o j a n o v s k i (1997, 2005) naveduva deka ishranata
na ohridskata belvica se sostoi od zooplankton i bentosna fauna.
So ogled deka drugi podatoci za ishranata na ohridskata belvica
ne uspeavme da najdeme, }e bidat iznesni podatoci za ohridskata
pastrmka, kako konkurent vo ishranata na belvicata, kako i podatoci za
drugi salmonidi. Taka S t e f a n o v i ¢ (1948) ja ispituvala ishranata na
ohridskata pastrmka so vozrast od 4 do 8 godini i dolìna na teloto od
32 do 58 cm. Utvrdila deka srednite godi{ni vrednosti za oddelnite
ìvotinski grupi ~ii pretstavnici u~estvuvaat vo ishranata na
ohridskata pastrmka, izrazeni vo procenti na frekvencija so koja
oddelni elementi se sre}avaat vo crevnata sodrìna na site ispitani
primeroci, iznesuvaat: ribi 24,9%, plankton 24,8%, amfipodi 2,8%,
izopodi 1,2%, larvi od insekti 1,1%, mekotelci 0,3%, ikra od

salmonidi 5,1%, rastitelen detritus 1,8% i prazni creva 43,4%. Ribite
i planktonskite organizmi (prete`no Daphnia pulex), spored ~estotata so
koja se sretnuvani vo crevnata sodrìna vo tekot na godinata, go zazele
prvoto meso, so pribli`no ista procentualna vrednost. Ovie dve serii
na elementi ja so~inuvaat osnovata na ishranata na ohridskata pastrmka.
Site ostanati ìvotinski grupi zaedno imaat daleku pomalo zna~ewe vo
reìmot na ishranata na Salmo letnica.
Ohridskata pastrmka se hrani, glavno, so faunata na dno, i toa
prvenstveno so grupata hironomidi, no i planktonskite organizmi imaat
zna~itelen udel ( J a n k o v i } i R a s p o p o v i } , 1960, cit. V u k o v i } i
I v a n o v i } , 1971).
Za ohridskata pastrmka, koja vo {estata decenija od minatiot vek
bila vnesena vo Vlasinskoto ve{ta~ko Ezero, J a n k o v i } (1998) naveduva
deka taa pretrpela zna~ajni morfolo{ki promeni i oti glavno se hrani
so pretstavnici od faunata na dnoto (reìm na esenska ishrana) i toa
prvenstveno so grupata Chironomidae, iako i planktonskite organizmi
imale zna~aen udel vo ishranata.
Vrz baza na analizite na crevnata sodrìna na larvite i
mladicite na ciprinidite od Ohridskoto Ezero, T o ~ k o (1987) zaklu~il
deka ishranata e me{ana od ìvotinski i rastitelni elementi, odnosno
vo tekot na ovie dve ontogenetski fazi najgolem broj (57%) se
karnivorni formi, a ostanatite (43%) imale me{ana ishrana.
Krustaceite, glavno Cladocera i Copepoda, najmnogu bile zastapeni od
site ìvotinski grupi (od 50% do 90%), rotatoriite bile relativno
pomalku zastapeni od krustaceite, dodeka insektite vo ishranata na
mladicite na ohridskite ciprinidi bile mo{ne slabo zastapeni (4%).
Pretstavnicite na Gastropoda bile, isto taka, mo{ne malku zastapeni, a
od rastitelnite grupi naj~esto se sre}avale hloroficeite,
cijanoficeite i diatomeite.
Vo crevnata sodrìna na moranecot (Pachychilon pictum), endemi~en
vid riba od Ohridskoto Ezero, vo proletnoletniot period, T a l e v s k i
(2003) utvrdil razli~no u~estvo na oddelni rastitelni i ìvotinski

komponenti, i toa: Chironomidae (vo najgolem procent larvi od insekti),
Cladocera, Oligohaeta, Draisena, Ostracoda, detritus so algi i drugo.
Za mavrovskata i re~nata pastrmka, koi ìveat vo rekata Radika,
kako i za onaa vo Mavrovskoto Ezero, K a r a m a n (1957) naveduva deka se
hranat, glavno, so sitni organizmi od dnoto i so naplav i deka ne go
napa|aat svojot porod. I za Salmo montenegrus, koja ja na{ol vo Radika,
tvrdi deka se hrani isklu~itelno so sitne{ i naplav. A za mekoustnata,
S. obtusirostris, naveduva deka se hrani, isto taka, so sitne{ od dnoto i
naplav i ne e grabliva. Brojot na slepi creva kaj dvata vida pastrmki
(„garka“ i „mavrovka“) od rekata Radika prose~no iznesuva 50, kaj S.
obtusirostris nad 60, a kaj S. taleri nad 80.
Spored P o p o v s k a  S t a n k o v i } i G e o r g i e v (1973) hranata
na avtohtonata pastrmka od Mavrovskata akumulacija e mo{ne
raznoobrazna i nea ja so~inuvaat, re~isi isklu~ivo, pripadnici na
Invertebrata. Niv pastrmkata gi nao|a vo litoralniot region na
akumulacijata, vo prv red na dnoto, potoa na ili nad vodenata povr{ina.
Dominanten vid hrana se pripadnici na grupata Insecta, prisutni, glavno,
kako larvi, potoa kako nympha i najposle kako imago–formi. Prose~no,
vo ishranata na ovaa pastrmka insektite se zastapeni so 87,7%, izrazeno
so brojot na individui. Vo tekot na godinata ma{kite individui se
ishranuvaat permanentno od april do dekemvi, a vo tekot na mrestot, vo
periodot kraj na noemvri–dekemvri, ènkite ne primaat nikakva hrana.
Kaj S. trutta od Mavrovskata akumulacija G e o r g i e v (2003)
konstatiral dodeka vo tekot na zimata 90% od ispitanite creva bile
prazni, a polnite (10%) sodrèle larvi na Chironomidae.
Rezultatite od ispituvaweto na ishranata na re~nata pastrmka od
razni podra~ja pokaàle deka ovoj vid riba konsumira riba i ikra
( E l l i o t , 1967; K a } a n s k i i K o s o r i } , 1970; P o p o v s k a  S t a n k o v i } i
G e o r g i e v , 1973; K a } a n s k i i s o r . , 1977, 1978; i dr.). Me|utoa, drugi
avtori naveduvaat deka udelot na ribite vo ishranata na pastrmkite e
dosta mal. Re~nata pastrmka se hrani prete`no so makroinvertebrati,

osobeno so insekti. Taka S t e f f a n (1957), M c C o r m a c (1962), E l l i o t
(1967), [ e n k i A g a n o v i } (1968), T u { a , (1968), K a } a n s k i i K o s o r i }
(1970), PopovskaStankovi} i Georgiev (1973) i drugi
konstatirale dominantnost na insektite vo ishranata na pastrmkata.
Od ispituvaweto na èludo~nata sodrìna na 69 edinki na re~na
pastrmka od rekata Do{nica, desna pritoka na Vardar, G e o r g i e v (1976)
konstatira deka grupite Ephemeroptera, Trichoptera, Diptera, Coleoptera i
Hymenoptera se sekoga{ prisutni vo èludnicite na pastrmkata, {to
zna~i deka se nejzina glavna hrana.
Spored naodite na E l l i s i G o w i n g (1957), vo ishranata na
re~nata pastrmka od Mi~igenskiot potok, najgolemo u~estvo imaat
Asellusite. A l b r e c h t i T e t s c h (1961), so nabquduvawe na ishranata
na re~nata pastrmka od rekata Polenc konstatirale visok procent na
u~estvo na Asellus samo na eden lokalitet, dodeka kaj ribite od
ostanatite mesta bil najgolem udelot na insektite. S t e f f a n (1957), vo
svoite sporedbeno-ekolo{ki istraùvawa na dve populacii pastrmka od
severno{vedskite {umski oblasti, od koi{to ednata naseluva edno
tipi~no {umsko ezero, a drugata eden brz planinski potok, prezentira
rezultati spored koi glavnata hrana na pastrmkite od dvata biotopa se
larvi od insekti.
Spored M o r i a t r y (1963), re~nata pastrmka vo akumulacijata
Poulaphouca, vo Irska, se ishranuva, glavno, so larvi i nimfi na Insecta,
so lete~ki insekti i so pripadnici na grupata Mollusca. Rezulatatite na
T u { a (1968) ukaùvaat deka, preku celata godina, glavna hrana na
re~nata pastrmka od potokot Lu~ka se larvite na Baetis sp. i na nekoi
Trichoptera, vo proletniot period larvi i kukli na Chironomidae, a crvi,
Mollusca i Gammaridae se sre}avani samo sporadi~no ili voop{to gi
nema. Kako retki komponenti se i ribite i adultnite stadiumi na
akvati~nite i na nekoi kopneni insekti.
Re~nata pastrmka vo vodite vo Saraevo i okolinata se hrani so

mu{i~kite na povr{inata na vodata, a lipqenot so sitni vodni
organizmi, no ~esto i so razni vidovi muvi i nivnite larvi; samo
pokrupnite primeroci ponekoga{, za promena ili zaradi glad, napa|aat
po nekoja sitna riba ( Z a p l a t a i T a l e r , 1933).
Ispituvaj}i odredeni karakteristiki na visova~kata ezerska
pastrmka, Salmo visovacensis n. sp., T a l e r (1950) veli deka ovaa pastrmka
vo mladosta, osobeno vo prvata godina od ìvotot, se hrani so sitni
vodeni ìvotin~iwa, a potoa preminuva i na pokrupni zalaci (rakovi),
dodeka pokrupnite primeroci, odnosno postarite, se hranat so sitna
riba (na prvo mesto Aulopyge hügeli), pa i taa od sopstveniot vid. Kaj
pregledanite primeroci vo noemvri i dekemvri, bile najdeni prazni
digestivni traktovi. Istiot avtor (1952) naveduva deka mladite
rak~iwa vo Plitvi~kite Ezera pretstavuvaat odli~ni i kvalitetni
zalaci za pastrmkite koi ìveat tamu.
[ e n k (1956) so prou~uvaweto na reìmot na ishrana na re~nata
pastrmka od izvori{niot del na rekata Bosna do vlivot na Miqacka
konstatiral deka vo ishranata preovladuvaat Amphipoda (Gammaridae), a
pod vlivot na ovaa pritoka – larvi na Insecta. Do sli~ni rezultati
do{le [ e n k i A g a n o v i } (1968), so analiza na sodrìnata na
digestivniot trakt na re~nata pastrmka ulovena vo Pliva, kade {to,
isto taka, bil najgolem udelot na Amphipoda (Gammaridae), a potoa
spored u~estvoto vo ishranata doa|aat insektite Chironomidae,
Ephemeroptera, pa Plecoptera. Istite avtori ( [ e n k i A g a n o v i } , 1968a)
utvrdile deka re~nata pastrmka od rekata Vrbawa se hrani prete`no so
insekti. K o s o r i } i K a } a n s k i (1959), so analiza na èlude~no-
crevnata sodrìna na re~nata pastrmka ulovena vo slivot na rekata
Usora, konstatirale deka procentot na insektite bil najgolem.
Poto~nata pastrmka vo Studenica, pritoka na rekata Ibar, se
hrani so larvi i kukli na Trichoptera, a vo tekot na esenskite i zimskite
meseci u{te so Coleoptera, Plecoptera i Ephemeroptera, naveduva
J a n k o v i } (1965). Istata avtorka, vo drug trud (1968) konstatirala deka

pastrmkata vo Studenica vo letniot period se hrani voglavno so
trihopteri, a vo esen so kopneni insekti i so larvi na Simulidae.
Vrz osnova na rezultatite dobieni pri analiza na
èludo~nocrevnata sodrìna na re~na pastrmka od nekolku lokaliteti
na jadranskiot sliv, K a } a n s k i i K o s o r i } (1970) konstatirale deka vo
ishranata na primerocite od rekite Neretva, Doqanka, Mu{nica i
Trebi{wica insektite imaat najgolemo u~estvo, pri {to kaj ribite od
Doqanka i Trebi{wica najden e ne{to pogolem udel na Amphipoda
(Gammaridae). Od insektite najzastapeni bile Ephemeroptera, Thricoptera,
Plecoptera i Diptera, a me|usebniot odnos na nivniot udel bil razli~en kaj
ribite od odredeni obraboteni lokaliteti. Ishranata na re~nata
pastrmka od @abqak bila karakterizirana so visok procent na u~estvo
na Amphipoda (Gammaridae) i Isopoda (Asellus aquaticus).
F i l i p o v i } i J a n k o c i } (1978) go ispituvale odnosot na sostavot
na faunata na dnoto i ishranata na ribite vo ridskite iste~ni vodi na
isto~na Srbija. Za re~nata pastrmka istaknuvaat deka glavno se hrani so
grupi od faunata na dnoto (Amphipoda), a vo oddelni sezoni so adultni
formi na vodeni i kopneni insekti (Trichoptera, Ephemeroptera i
Coleoptera), osobeno vo letniot period.
Ka}anski i s o r . (1978), ispituvaj}i ja ishranata na nekoi
vidovi ribi od Bu{ko Blato, konstatirale deka vo proletnata sezona
re~nata pastrmka se hrani isklu~ivo so ribi.
Neosporno e deka razlikite vo ishranata na re~nata pastrmka vo
golema mera se usloveni od sostavot na faunata na dnoto na oddelni
lokaliteti i nivnata sezonska promena. Od podatocite izloèni vo
trudovite, vo koi paralelno e obrabotuvan sostavot na faunata na dnoto
i ishranata na re~nata pastrmka ( E l l i s i G o w i n g , 1957; K o s o r i } i
K a } a n s k i , 1959; A l b r e c h t i T e t s c h , 1961; [ e n k i A g a n o v i } ,
1968, 1968a; i dr.) zabeleàno e deka ribite se hranat so organizmite
koi vleguvaat vo sostav na faunata na dnoto, {to e samo po sebe
razbirlivo, me|utoa postoi razlika vo procentot na u~estvo na oddelni

ìvotinski grupi vo ishranata vo sporedba so nivniot udel vo sostav na
faunata na dnoto.
Spored V u k o v i } i I v a n o v i } (1971), Salmo trutta Linnaeus se hrani
so riba, mekotelci i crvi; re~nata pastrmka, Salmo trutta m. fario Linnaeus,
se hrani so razli~ni organizmi: ribi, larvi na vodni insekti, ikri od
drugi ribi, insekti koi letaat nad povr{inata na vodata i pa|aat na
vodata, rak~iwa i drugi bez’rbetnici. Salmothymus obtusiristris salonitana
Karaman se hrani so sitni gamarusi, mali polàvi i gi lovi muvite i
drugi insekti koi pa|aat na vodata.
Troì}Borovac (2002) ja ispituval ishranata na re~nata
pastrmka kaj 103 edinki, so prose~na masa od 133,37 g i prose~na totalna
dolìna od 21,78 cm, vo rekata Una. Vrz osnova na analizata na
sodrìnata na digestiovniot trakt, zaklu~il deka ispituvanite edinki
re~na pastrmka, vo istraùvaniot lokalitet, dominantno se hranat so
makroinvertebaratite od bentosot. Najgolemiot procent od ribite vo
svojata ishrana koristat preimaginalni stadiumi na dvokrilni insekti
(45,45%) i tulari (42,42%). Utvrden e mal broj riba {to se hrani so pe{
(Cottus gobio L.) (7,07%) i mal broj {to se hrani so algi (1,01%).
Insektite so koi se hranela pastrmkata se pripadnici na {est roda
(Plecoptera, Ephemeroptera, Trichoptera, Diptera, Coleoptera i Hymenoptera), a
zastapeni se vo stadium na larvi, kukli i imaga. Prisutni bile i
polàvi, malo~etinesti i rak~iwa (Gammarus). Registrirani bile i
edinki so prazen èludnik, no so dobro razvien digestiven trakt
(4,04%).
K o r j e n i } (2003) ja ispituval ishranata na re~nata pastrmka od
slivot na rekata Fojnica, pri {to site ispitani primeroci imale polni
digestivni traktovi. Analizata na stoma~nata sodrìna na pastrmkata
pokaàla deka re~nata pastrmka glavno se hrani so larvi na vodnite
insekti Diptera (91,08%) i Trichoptera (84,15%), a pomal procent so
Ephemeroptera (76,23%) i Plecoptera (64,35%). Primeroci od klasite
Nematoda, Gastropoda, Oligochaeta, Hirudinea i Crustacea bile, isto taka,

najdeni vo digestivniot trakt. Vidovi riba (0,43%) bile isto del od
digestivnata sodrìna na primerocite.
Glamuzina i Bartulovi} (2006) ispituvale nekoi
karakteristiki na Salmo dentex, endemi~na pastrmka vo rekata Neretva
(BiH), pri {to konstatirale deka site uloveni primeroci se hranele so
pomali ribi, no bez preferencija sprema nekoj poseben plen.
P o t h o v e n i N a l e p a (2006) utvrdile deka ezerskata bela riba
Coregonus clupeaformis, so totalna dolìna od 73 do 149 mm, se hranela
glavno so pogolemi primeroci na zooplankton (kladoceri) vo letoto,
kade {to Daphnia spp. u~estvuvala so 98% od izedeniot zooplankton.
W i e s k i (2002) konstatiral deka letnata ishrana na belata riba
„vendace“ (Coregonus albula) vo ezeroto Miedwie, vo Polska, se sostoi od 7
zooplnktonski vidovi: Leptodora kindtii, Daphnia cucullata, Bosmina
longirostris, Bosmina coregoni, Bythotrephes lingimanus, Mesocyclops leuckarti,
Thermocyclops oithonoides, kako i pretstavnici na rodovite Eudiaptomus i
Cyclops. Dominanten vid bil Leptodora kindtii. C z a r k o w s k i i s o r .
(2007), pak, konstatirale deka belata riba Coregonus albula (L.) od
ezeroto Wigry (severoisto~na Polska) se hrani so kopepodi (Cyclops
vicinus, Mesocyclops leuckarti), kopepoditi (Eudiaptomus gracilis,
Eudiaptomus graciloides), kladoceri (Daphnia cucullata, Daphnia cristata,
Daphnia hyalina, Bosmina longirostris, Bosmina coregoni) i larvi i kukli od
insekti (Chaoborus sp., Microtendipes sp.). Osnovni hranitelni komponenti
bile Cyclops vicinus i Daphnia spp. Vo ezeroto Charzykowski (Polska)
dominanten plen bil Cyclops strenuus ( M a m c a r z i B ł o n i a r z , 1995), a
vo ezerata Bolmen i Mälaren ([vedska) dominirale Bosmina spp. i
Daphnia sp. ( H a m r i n , 1983; N o r t h c o t e i H a m m a r , 2006).
O s k o z i s o r . (2005) ja ispituvale ishranata na mladata re~na
pastrmka (nepolna godina) od rekata Erro (Navarra, severna [panija). Od
41 ispitan digestiven trakt, 3 bile prazni, a vo ostanatite 38
najzastapeni bile nematodi (42,3%), efemeropteri (27,3%), gamaridi
(9,3%), hironomidi (8,4%), kopneni invertebrati (3,2%). Ako se isklu~at

nematodite od analizata, bidej}i tie pretstavuvaat paraziti na
pastrmkata, a ne plen ( M o l l o y i s o r . , 1995; B r o t h e r i d g e i s o r . ,
1998; B y r n e i s o r . , 2002), Ephemeroptera, Crustacea, Diptera i
Trichoptera pretstavuvaat dominanten plen.
M a l m q u i s t i s o r . (2002) ja ispituvale biologijata na re~nata
pastrmka (Salmo trutta) i arkti~kata sitna pastrmka (Salvelinus alpinus) vo
~etiri farski ezera. Vo site ezera, osven Toftavant, hironomidite (larvi
i kukli) bile najzna~ajna hrana za re~nata pastrmka, so zatapenost od 50
do 60%. Za arkti~kata pastrmka, hironomidite bile, isto taka, zna~ajna
hrana so u~estvo od 62% vo odnos na masata. Vo ezeroto Toftavant re~nata
pastrmka se hranela re~isi ekstenzivno so Daphnia sp.
Spored K n u d s e n i s o r . (2006) arkti~kata pastrmka (Salvelinus
alpinus), vo subarkti~koto postglacijalno ezero Fjellfrøsvatn vo Severna
Norve{ka, glavno konsumirala rakoviden zooplankton.
S t e i n g r í m s s o n i G í s l a s o n (2002) ja ispituvale ishranata na
„landlocked“ re~nata pastrmka vo subarkti~kata reka Laxá, vo severo-
isto~en Island. Najzastapen plen na pastrmkata bil insektot {to kasa,
Simulium vittatum, hironomidnite mu{i~ki i slatkovodnata zmija, Lymnaea
peregra, koi bile zastapeni, posledovatelno, so 56,3%, 21,8%, 10,8% od
volumenot na digestivnata sodrìna.
H i r s c h i N e g u s (2000) ja ispituvale ishranata na vinoìtnata
pastrmka vo ezeroto Bad Medicine vo severo-centralna Minesota. Vo
stoma~nata sodrìna na ispituvanite 12 ribi bile prisutni D. pulex, koi
so~inuvale pove}e od 90% od sodrìnata. Pomaliot del od ishranata
vklu~uval bentosni makroinvertebrati i mali ribi. Od ovie podatoci,
jasno e deka za vreme na zimskata sezona, vinoìtnata pastrmka vo
ezeroto Bad Medicine selektivno se hrani so krupni D. pulex.
Vo stoma~nite sodrìni na golemite pastrmki (Salvelinus
namaycush) vo ultra-oligotrofnoto malo arkti~ko ezero NE‡12 vo
Aqaska, K e y s e i s o r . (2006) utvrdile deka najmnogu se zastapeni
mekotelcite, a potoa hironomidnite larvi, zooplankton i trihoptera,

dodeka kaj malite pastrmki najzastapen plen bile horonomidite.
V e n n e i M a g n a n (1995) gi ispituvale prehranbenite naviki na
nepolnogodi{nata alopatri~na poto~na zlatov~ica (Salvelinus fontinalis),
vo temporatni oligotrofni ezera vo Kanada, vo tekot na juli, avgust i
septemvri. Alopatri~nata zlatov~ica, za vreme na celiot istraùvan
period, se ishranuvala, vo najgolem stepen, so Cladocera (najzastapeni
Daphnia spp.), krupni planktonski organizmi (Chaoboridae larvi i
Culicidae kukli) i bentosni organizmi (Ephemeroptera larvi), a poretko so
terestrialni organizmi (Hymenoptera i adultni Diptera). Simpatri~nata
zlatov~ica, pak, od ezeroto Grignon, se hranela pomalku so bentosni i
krupni planktonski organizmi, a pove}e so terestrialni organizmi
(Hymenoptera i adultni Diptera).
Wolf i s o r . (1983) gi ispituvale prehranbenite naviki na
juvenilni ribi na Aljaska. Adultnite Dolichopodidae (Diptera) i amfipodi
bile najzastapeni vo stoma~nata sodrìna na lososot (Oncorhynchus
kisutch), dodeka krustacei i insekti ~esto se sretnuvale, no vo pomal
broj. Juvenilnata sitna pastrmka, Dolly Varden Char, konsumirala
poograni~ena raznovidnost na hranitelni komponenti otkolku
juvenilniot losos. Amfipodite i razli~nite ìvotni stadiumi na
akvati~nite dipteri bile primaren plen.
K a r a i A l p (2005) ja ispituvale ishranata na re~nata pastrmka
vo rekite Ceyan i Euphrates vo Turcija. Analizata na digestivnite
sodrìni pokaàla deka intenzitetot na ishrahuvawe bil najvisok me|u
fevruari i juni, vo sporedba so sezonata na mrestewe koja go pokrivala
periodot od noemvri do januari. Vo letnite meseci pove}eto od
stomacite bile polni, dodeka 24,24% od niv bile prazni vo dekemvri za
vreme na periodot na mrestewe. Vo digestivnite traktovi bile prisutni:
Ephemeropera (35,05%), Plecoptera (34,04%), Malacostraca (31,42%),
Trichoptera (25,37%), Diptera (24,88%), Coleoptera (9,00%), dodeka Araneidae,
Odonata, Gastropoda, Acridae, Acarii, Heteroptera, ikra od ribi, ribi i
semiwa od rastenija bile retko prisutni vo digestivnata sodrìna.
Indeksot na relativna zastapenost pokaàl deka pet hranitelni

komponenti zaedno sodrèle 90% od ishranata, so najgolemo prisusutvo
na Gammarus sp. (49,72%), Hydropsychidae (14,61%), neidentifikuvani
vidovi diptera (9,21%), Nemoura sp. (8,98%) i Isoperla sp. (6,90%).
E c k m a n n i s o r . (2002) go odreduvale konzumiraweto na hrana
kaj zooplanktivornata bela riba, Coregonus lavaretus, od ezeroto
Constance, vo Germanija. Indeksot na ispolnetost na crevoto so hrana, kaj
edinkite na dve i trigodi{na vozrast, se dvièl od 1,1% vo maj do
0,25% vo oktomvri. Ovaa riba konsumirala Daphnia galeata, Daphnia
hyalina (dominantna vo maj, re~isi otsutna vo digestivnite sodrìni od
juni do septemvri), Leptodora kindtii i Bythotrephes longimanus (najzastapen
od juni do oktomvri). Eudiaptomus spp. i Bosmina spp. bile nao|ani samo
povremeno.
Povlsen (1993) ja ispituval digestivnata sodrìna na
vinoìtnata pastrmka vo tri razli~ni reki. Ispolnetosta na
digestivniot trakt so hrana iznesuvala od 73,6 do 81,8%. Ovaa
pastrmka se ishranuvala so vodni insekti (Coleoptera,
Ephemeroptera, Hemiptera), larvi (Coleoptera, Diptera, Ephemeroptera,
Odonata, Trichoptera), kopneni suvozemni invertebrati (Hymenoptera,
Hemiptera, Arachnida) i mal del so rastitelni fragmenti i
neidentifikuvani animalni organizmi.
Glavnite hranitelni komponenti i nivnata relativna zastapenost
vo digestivniot trakt na re~nata pastrmka vo planinskoto ezero Redon,
vo Katalonija, [panija, gi utvrduvale C a t a l a n i s o r . (2004) vo rano
leto do docna esen. Vo juni, koga larvite od vodnite insekti gi imalo vo
izobilstvo, prose~nata vrednost na indeksot na ispolnetost na
stomakot so hrana bila 4,4 i ne bila najdena nitu edna riba so prazen
stomak, dodeka vo noemvri vrednosta na indeksot bila 1,9, a 9% od
ribite imale celosno prazen stomak. Vo juni, hironomidite (larvi i
kukli) bile najzastapeni vo stoma~nata sodrìna, a potoa kopneni
insekti, {kolki Pisidium, megaloptera Sialis. Vo noemvri, najzastapeni i
najfrekventni vo stoma~nata sodrìna bile kladocerite, pelagi~nata

Daphnia i litoralniot Eurycercus.
M l a b r o u c k i s o r . (2005) go ispituvale prirastot i ishranata na
introduciranite koregonidni ribi Coregonus peled (Gmelin) i Coregonus
lavaretus (L.) vo dve belgiski akumulaciski ezera, Bütgenbach i Robertville.
Pri analiza na stoma~nite sodrìni na C. lavaretus, vo noemvri,
dekemvri i mart, avtorite konstatirale deka ovaa riba se
karakterizira so {iroka paleta na hrana so 14 kategorii na hranitelni
komponenti, i toa: bentosni organizmi (hironomidi, gamaridi i
mekotelci), kako i zooplankton (Daphnia i ciklopoidni kopepodi) ili
insekti od povr{inata na vodata. Vo stoma~nata sodrìna, frekventno
bile najdeni pesok i rastitelni ostatoci. Microcystis kolonii se
sodrèle vo site stoma~ni sodrìni vo noemvri i mart, no procentot na
brojnost bil pod 10%. Hironomidnite larvi bile dominanten plen za
vreme na ispituvaniot period, ciklopoidnite kopepodi bile zna~itelni
hranlivi komponenti vo noemvri, dodeka gamaridite bile zna~ajni vo
noemvri i dekemvri. C. peled se karakteriziral so potesen spektar na
ishrana. Analizata na ishranata za vreme na letniot period, vo dvete
ezera, pokaàla deka glavni hranitelni komponenti na C. peled bile
Bosmina, Daphnia, ciklopoidni i kalanoidni kopepodi, kladoceri i
kopepoidni jajca. Za site ovie kategorii, procentot na ~estota na
pojavuvawe bil pogolem od 90%. Vo esen, glavni hranitelni komponenti
vo ishranata na C. peled, vo dvete ezera, bile Daphnia, Bosmina, kolonii
na Microcystis, kalanoidni i ciklopoidni kopepodi, Diaphanosoma, jajca
od kladoceri i kopepodi (nauplius), i Volvox. Procentot na ~estota na
pojavuvawe na ovie kategorii bil pogolem od 70%. Vo prolet, glavni
hranitelni kategorii vo ishranata na C. peled, vo dvete ezera, bile
Bosmina, ciklopoidni kopepodi i jajca na kladoceri i kopepodi.
Sekundarni komponenti bile Keratella cochlearis, Hydracarina, Ceriodaphnia,
kako i lu{pi od ribi.
Pri ispituvaweto na morfologijata na branhiospinite i ishranata
na dvete formi na evropskata bela riba, A m u n d s e n i s o r . (2004)
konstatirale deka gustopostavenata forma so bronhiospini

manifestira ishrana dominantna so zooplankton i drugi pelagi~ni
organizmi, dodeka retkopostavenata forma glavno se hranela so
zooplankton.
Walker (2004) vr{el analiza na stoma~nata sodrìna na
vinoìtnata i re~nata pastrmka vo gorniot tek na rekata Earn i ezeroto
Earn, vo isto~na [kotska, vo prolet, leto i esen. Ishranata na
ispitanite primeroci se sosotela glavno od invertebrati, i toa: adultni
hironomidi i kukli, kopneni insekti, vodni zmii, zooplankton, Caddis
larvi i kukli, kako i dosta neizdigestiran materijal, stap~iwa (drvni
ostatoci) i kamen~iwa.
P e r t (1993) ja ispituval zimskata ishrana (noemvriapril) na
salmonidnite vidovi Oncorhynchus kisutch i Oncorhynchus mykiss vo
potokot Pudding, Kalifornija. Sostavot na hranata bil visoko
varijabilen. Ishranata na Oncorhynchus kisutch bila pomalku raznovidna
i imala pogolemi delovi na kopneni invertebrati otkolku na
Oncorhynchus mykiss. Sepak, izvorot na hrana i na dvata salmonidni vida
se sosotel od nanos (navev, koj se sostoel od bentosni organizmi, vodni i
kopneni invertebrati) i bentosni makroinvertebrati.
Vo svojot magisterski trud, Olegario (2006) ja ispituval
ishranata, prirastot i dostapnosta na plenot kaj juvenilniot
Oncorhynchus kisutch, za vreme na zimata (noemvriapril), od rekata Weat
Fork Smith, vo Oregon. Ovoj salmoniden vid se ishranuval primarno so
bentosni invertebrati; poretko konsumiral hrana koja ne sodrèla
insekti, vklu~uvaj}i jajca od losos, vodni zmii (Juga silicula), salamander
(do`dalec, Cicamptodon tenebrosus), i kopneni invertebrati. Najzna~aen
del od ishranata, vo odnos na relativnata zastapenost, bile vodnite
hironomidni larvi (Diptera), larvi na Ephemeroptera, Trichoptera i
Plecoptera.
K a h i l a i n e n (2004) ja ispituval ekologijata na simpatri~kite
formi na belata riba (Coregonus lavaretus (L.)) vo subarkti~koto ezero
Muddusjärvi, vo severna Finska. Toj ja istraùval i ishranata, taka {to

konstatiral deka i dvete formi (golemata i malata, so retkopostaveni
branhiospini) konzumirale bentosni makroinvertebrati, vklu~uvaj}i gi
Trichoptera, Ephemeroptera, Sialis sp., Chironomidae larvi, Valvata sp.,
Lymnea sp., isto taka epibentosniot Eurycercus sp., Copepoda, Pisidium sp.
Vo sporedba so ovie dve formi, formata na belata riba so gusto
postaveni branhiospini dominantno se ishranuvala so pelagi~ni
komponenti, naj~esto zooplankton (Bosmina sp. i Copepoda bile
dominantni, a potoa Daphnia sp. i Eurycercus sp.), kako i insekti od
povr{inata (adultni i kukli).
W h i t e l e y (2007) vr{el i analiza na ishranata na planinskata
bela riba, salmoniden vid, Prosopium williamsoni, kolekcionirana od
rekata Clark Fork. Vo stoma~nata sodrìna bile najdeni Chironomidae,
Trichoptera, Ephemeroptera, Plecoptera i Simuliidae, larvi i nimfi.
Kaj re~nata pastrmka od rekata Ozark, J o h n s o n i s o r . (2006)
konstatirale deka 80% od konsumiraniot plen, vo gorniot i 70% vo
dolniot tek na rekata bile izopodi.
G r e g e r s e n i s o r . (2006) ja ispituvale ishranata na Salvelinus
alpinus i Salmo trutta vo edno od najgolemite ezera vo Norve{ka,
oligotrofnoto ezero Limingen, za vreme na ~etiri dekadi. Arkti~kata
zlatov~ica se hranela so zooplankton, osobeno Mysis relicta i do 52%
otkako ovoj vid bil introduciran vo ezeroto, zoobentos, ribi i insekti
od povr{inata. Ishranata na re~nata pastrmka se sostoela samo od
zoobentos, so najgolema zastapenost na Gammarus lacustris.
Anadromnata forma na Salvelinus alpinus od rekata Revelva (Vest
Spitsbergen), se ishranuvala, glavno, so amfipodi (Gammaridae), so
~estota na sre}avawe od 88,2%, a potoa so larvi na Diptera (47,1%) i
mali ribi  pe{ovi (35,3%) ( H e e s e , 1993).
Montori i s o r . (2006) ja ispituvale esenskata ishrana na
re~nata pastrmka, Salmo trutta, kolekcionirana od pirinejskiot
planinski potok Ingla, na Iberskiot Poluostrov. Ishranata vklu~uvala
18 hranitelni kategorii, so nimfi na Plecoptera i Ephemeroptera i larvi

na Diptera (glavno Chironomidae) kako najkonsumirani kategorii, i edna
neidentifikuvana grupa.
Vo tekot na zimata, Coregonus autumnalis migratorius Georgi od
Bajkalskoto Ezero se hrani neaktivno, konsumiraj}i planktonski
krustacei, koi vo tekot na zimata opstojuvaat vo dlabo~inata na vodite,
i delumno so ìteli na dnoto, gamaridi i pe{ovi. Lakustri~niot
Coregonus lavaretus L. , isto taka od Bajkalskoto Ezero, se ishranuva vo
dnoto, glavno so mekotelci i gamaridi i zaradi toa se zadrùva vo
blizina na bentosot  izobilnite regioni na dnoto, glavno na 20120 m
dlabo~ina, a vo zima evidentno mnogu podlaboko ( K o z h o v , 1963).
Rakovidniot zooplankton u~estvuval so 50 do 100% od
analiziranata hrana kaj pelagi~nata planktivorna arkti~ka pastrmka
Salvelinus alpinus (L.) vo pelagi~nata zona na ezeroto Thingvallavatn,
Island. Cyclops abyssorum i Daphnia longispina bile dominantni
hranitelni vidovi  Cyclops bil dominanten vo leto, a Daphnia vo esen
(Antonsson, 1992). Adultnata planktivorna arkti~ka pastrmka
Salvelinus alpinus, edna od ~etirite formi na arkti~ka pastrmka od
istoto ezero, ìvee vo pelagi~nata i vo epibentosnata zona na ezeroto i
se ishranuva so rakoviden zooplankton (so najgolema zastapenost na
Cyclops vo maj i Daphnia vo avgust) i kukli na hironomidi ( S a n d l u n d i
s o r . , 1992).
[ i n ` a r (1956), koj vr{el parazitolo{ki ispituvawa na mnogu
lokaliteti vo porane{na Jugoslavija, ispituvaj}i gi pastrmkite od
Ohridskoto Ezero, konstatiral prisustvo na Cyathocephalus truncatus kaj
2% od ispitanite belvici i Metechinorhynchus truttae kaj ohridskata
pastrmka.
Spored istraùvawata na H r i s t o v s k i (1983), endoparazitot
Cyathocephalus truncatus se nao|al vo tekot na celata godina kaj
Acantholingua ohridana i Salmo letnica od Ohridskoto Ezero, so
lokalizacija vo crevata.
S t o j a n o v s k i (1997) gi ispituval ekto i endoparazitite kaj ribite

od Ohridskoto Ezero, taka {to 63,2% od ispitanite primeroci na
ohridska belvica bile invadirani. Bile utvrdeni slednive paraziti:
Diplozoon sp., Eubothrium crassum, Eubothrium salvelini, Cyathocephalus
truncatus, Proteocephalus neglectus, Proteocephalus torulosus. Cyathocephalus
truncatus bil konstatiran i kaj ohridskata pastrmka (Salmo letnica).
So parazitolo{kiot pregled na edinki od ohridskata belvica od
makedonskiot del na Ohridskoto Ezero, H r i s t o v s k i i s o r . (1999)
ustanovile deka 54,43% od pregledanite pastrmki bile invadirani so
paraziti.
Kaj arkti~kata sitna pastrmka (Salvelinus alpinus), ezerskata
pastrmka (Salvelinus namaycush), re~nata bela riba (Coregonus nasus),
ezerskata bela riba (Coregonus clupeaformis) i Thymallus arcticus,
S t e w a r t i B e r n i e r (1999) konstatirale prisustvo na Cyathocephalus
truncatus, a bile invadirani pri konsumiraweto na amfipodi koi{to
sodrèle larvi od ovoj parazit.
B a k e r i s o r . (2004), ispituvaj}i gi parazitite kaj ribite i
nivnite populacii od Ohridskoto, Prespanskoto i Dojranskoto Ezero,
naveduvaat 84 vidovi paraziti, me|u koi i Cyathocephalus truncatus,
pretstavnik od klasata Cestoda.
S o k o l o v (2005) prezentira rezultati od faunata na parazitite
pronajdeni kaj Parasalmo mykiss (Osteichthyes, Salmonidae), od reki na
zapadniot del od poluostrovot Kam~atka. Me|u mnogute determinirani
paraziti, avtorot go identifikuval i Cyathocephalus truncatus, od rekata
KrasnaÔ.
Vo crevata i pilori~nite izrastoci kaj Salvelinus alpinus i
Salvelinus namaycush od Aljaska i okolnite vodi, M o l e s (2007) go
identifikuval endoparazitot Cyathocephalus truncatus (Pallas, 1781),
dodeka nematodot Pseudocapillaria salvelini (Polyansky, 1952) se sretnuval
kaj Cottus asper i Esox lucius, vo stomakot, crevata i pilori~nite
izrastoci.
Butorina i sor. (2008) ispituvale odredeni osobini od

ekologijata na pastrmkite od rodot Salvelinus od zalivot na ezeroto
Kronotskoe (Kam~atka), vo zavisnost od parazitolo{kite podatoci.
Cestodata Cyathocephalus truncatus bila zastapena kaj bentofagnite S.
malma i S. schmidti. Nematodot Pseudocapillaria salvelini bil zastapen kaj S.
albus.
Nematodot Pseudocapillaria salvelini, M o r a v e c (1994) ja evidentiral
kaj pove}e salmonidni vidovi ribi: Coregonus pidschian, Oncorhymchus
mykiss, Salmo marmoratus, Salmo salar, Salmo trutta, Salmothymus
obtusirostris oxyrhynchus, Salvelinus alpinus i Thymallus thymallus.
Stepenot na prenesuvawe od posrednikot (amfipodi) do krajnite
doma}ini (ribite), A m u n d s e n i s o r . (2003) go odredile za dva
helmintni vidovi (Cyathocephalus truncatus, Cestoda, i Cystidicola farionis,
Nematoda), obete sezonski i bez prekin vo tekot na ontogenijata na
krajnite doma}ini (Salvelinus alpinus i Salmo trutta). Amfipodite
(Gammarus lacustris) bile zna~itelen plen i za dvata vidovi ribi,
osobeno vo avgust.
BarskaÔ i I e { k o (2005) utvrdile prisustvo na paraziti
(Cyathocephalus truncatus, Pseudocapillaria salvelini i Cystidicoloides
ephemeridarum) kaj salmonidnite vidovi ribi Salmo trutta, Coregonus
lavaretus i Thymallus thymallus.
* *
*
Od napravenot literaturen pregled moè da se konstatira deka
ohridskata belvica e mnogu malku izu~uvna. Podatocite za nejzinite
biometriski i morfolo{ki karakteristiki, kako i za nejzinata ishrana
se mnogu skudni, a za masoviot i tkivniot sostav na belvicata dosega ne
se vr{eni istraùvawa, odnosno slobodno moè da se konstatira deka
za tie karakteristiki nema podatoci.

Pregled Na Literatura

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Pregled Na Literatura

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Morfometriski karakteristiki, masov sostav i ishrana na ohridskata belvica

(Acantholingua ohridana, Steindachner)

2. 1. Istorijat i osnovni karakteristiki na Ohridskoto Ezero

„Nezaboraven e vpe~atokot {to se

Zborovite na eminentniot limnolog nedvosmisleno davaat odgovor

abioti~kite zakonitosti pridoneslo interesot daleku da gi nadmine

~ini ezeroto nesomneno svetski fenomen. Nikade na planetava nema

severna geografska {irina i 20 38' i 20 48' isto~na georgafska

so kristalno bistra i studena voda, a potoa taa istekuva vo Ezeroto

vospostavuva jasno izrazena izotermija. Vo uslovi na ostri zimi i silni

rastenija. Vo ezeroto, kade {to dnoto na litoralnata zona postepeno se

izlo`eni na promeni: ve~na temnica, niska i konstantna temperatura

2. 2. Istorijat na prou~uvawata na ohridskata belvica

Prvite bliski podatoci za sistematskata polo`ba na ohridskite

Na{iot, pak, eminenten zoolog S t a n k o K a r a m a n , objavuvaj}i go

Me|utoa, dosta podocna, po izvr{enite molekularni analizi na

2.3. Sistematska pripadnost na belvicata

Ohridskata belvica Acantholingua ohridana spored S t e a r l e y i

RED: SALMONIFORMES (PASTRMKOVIDNI RIBI)

FAMILIJA: SALMONIDAE (PASTRMKI) REGAN, 1914

VID: ACANTHOLINGUA OHRIDANA (STEINDACHNER, 1982) – BELVICA

2. 4. Osnovni karakteristiki na ohridskata belvica

Ohridskite pastrmki, letnicata i belvicata, pretstavuvaat

Se hrani glavno so zooplankton, kako i elementi od bentosnata

Od obidite napraveni za ve{ta~ko odgleduvawe na belvicata, vo

Mesoto na belvicata e mnogu vkusno i ceneto, zaradi {to mnogu e

2.5. Biometriski karakteristiki

Poznavaweto na biometriskite varijacii e neophodno vo

period, a tie se dvi`ele od 0,9 do 1,43. Koeficientot na

Prpa i s o r . (2007) ja ispituvale kondicijata i dol`insko-

T r e e r i s o r . (2005) ja ispituvale kondicijata na endemskata

2.6. Morfolo{ki karakteristiki

Ribite se najbrojna grupa ’rbetnici so okolu 24 600 razli~ni vida

odredeni delovi od teloto, kako i odnosite me|u niv. Pokraj dol`inata

Istovremenoto zemawe na meristi~ki i morfometriski podatoci

G r u p ~ e , 1975; S z c z y g l i n s k a , 1983). Za razlika od morfometriskite

Tabela. 1. Meristi~ki karakteristiki na ohridskite pastrmki (S u š n i k

Morfolo{kite analizi na ohridskata belvica poka`ale deka toj

Tabela 2. Morfometriski karakteristiki na ohridskite pastrmki vo %

Marić i sor. (2004) gi prou~uvale morfolo{kite

totalnata dol`ina na teloto, iznesuvale: standardna dol`ina 85,08%,

od dol`inata na teloto; zado~niot prostor kaj ma{kite 53,51%, a kaj

(sredna vrednost  16,7), kaj golemata bela riba so retko postaveni

vizuelnata klasifikacija na dvete formi zasnovani vrz morfolo{kite

5,74, odnosno 3,66, posledovatelno. Brojot na branhiospini iznesuval

2.7. Masov i tkiven sostav

Masoviot i tkivniot sostav na pastrmkite, odnosno soodnosot na

(Parasalmo gairdneri Richardson), a 19,7% kaj poto~nata zlatov~ica

u~estvuva so 12,63% vo vkupnata telesna masa, `abrite so 2,33%,

2.8. Hemiski sostav na mesoto od riba

Mesoto od riba se vbrojuva me|u osobeno cenetite prehranbeni

Ribite imaat osobena vrednost vo ishranata na ~ovekot i zaradi

na belvicata. Kaj ribite od zimskiot ulov vo 1990 godina, avtorkata

Skadarskoto Ezero. Utvrdile deka sodr`inata na voda vo mesoto od

B e l i ~ o v s k i i s o r . (1993), ispituvaj}i go kvalitetot na trupot

13,500,01% surovi proteini, 6,100,05% surovi masti i 2,530,01%

72,42,8% voda, 18,60,4% proteini, 1,10,1% pepel i 7,22,6%

Bruto energetskata vrednost, izrazena vo kJ/100 g meso, iznesuvala:

2.9. Ishrana na salmonidnite vidovi ribi

Salmonidnite vidovi riba se re~isi isklu~ivo karnivori

crevo (pylorus) ima funkcija da go spre~uva vra}aweto na hranata od

relativno kratko crevo, pa taka i za salmonidnite vidovi ( A g a n o v i } ,

rekata Resava (Moravski bazen), so totalna dol`ina 109–140 mm, ima od