Professional Documents
Culture Documents
OBA GEOGRAFIJA
ZA 1. LETNIK GIMNAZIJ
DELOVNI ZVEZEK
REITVE VAJ
UVOD
1. Geografija in njen predmet
a) Vsak dijak sam napie tri stvari (npr. televizijska oddaja o potovanju v drugo dravo) in primerja svoje odgovore s soolci. b) Geografija prouuje naravne in drubene pojave oz. procese na zemeljskem povrju. Njeno prouevanje se razlikuje od drugih ved v tem, da posameznih pojavov oz. procesov ne obravnava loeno, ampak v njihovi tesni medsebojni povezanosti, soodvisnosti in souinkovanju. c) Izraz pokrajina pomeni nek sklenjen in zaokroen geografski prostor, samosvojo celoto s tevilnimi skupnimi znailnostmi, po katerih se loi od sosednjih geografskih prostorov. Izraz pokrajina pogosto enaimo s tujim izrazom regija.
2. Geografski elementi
levo zgoraj: drubenogeografski, demogeografija levo spodaj: naravnogeografski, hidrogeografija desno zgoraj: naravnogeografski, pedogeografija desno spodaj: drubenogeografski, geografija naselij
4. Zgradba litosfere
a) 1 plast pod astenosfero, 2 astenosfera, 3 zgornji del plaa, 4 bazaltna plast, 5 granitna plast b) Dijak s rno barvo oznai mejo med astenosfero in litosfero. c) Dijak z modro barvo oznai mejo med skorjo in plaem. ) Zgornji del plaa se od astenosfere razlikuje predvsem po trdoti, saj e pripada nekakni trdni lupini Zemlje, astenosfera pa je mehkeja plast pod njim v plastini oz. skoraj tekoi obliki. d) Zemljina skorja je debeleja pod kontinenti.
7. Nastajanje gorstev
a) Vsa mladonagubana gorstva na Zemlji so nastala z alpidsko orogenezo. Ta orogeneza se imenuje po Alpah. b) Alpe so se dvignile iz sredozemskega morja Tetis. To morje je lealo med afriko in evrazijsko kontinentalno
ploo. Gorstvo je tam pozneje nastalo zato, ker sta se ploi e tako pribliali, da so se zaele v morju odloene skladovnice sedimentov gubati in razlamljati. c) Izraz nagubana gorstva pomeni vsa gorstva, ki so nastala z gubanjem, ne glede na to, ali so se nagubala v daljnji ali mlaji geoloki preteklosti. Mladonagubana gorstva pa so le tista, ki so nastala v mlaji geoloki preteklosti v asu alpidske orogeneze. ) Do razlamljanja povrja prihaja zaradi pritiskov na vodoravno poloene plasti kamnin iz razlinih smeri (tudi navpinih in poevnih).
d) Japonsko otoje je nastalo zato, ker se Tihooceanska in Filipinska ploa podrivata pod Evrazijsko. e) Havajsko otoje je nastalo zato, ker se tam pod premikajoo se Tihooceansko ploo nahaja izredno vroe arie, imenovano vroa toka. f) Mt McKinley je nastal zaradi bliine stika med Tihooceansko ploo (na jugu) in Severnoameriko ploo (na severu). g) Gorstvo Andi je nastalo zaradi podrivanja ploe Nazca pod Junoameriko ploo. h) V vzhodni Afriki so nastala podolgovata jezera v smeri severjug zato, ker se tam afriko kopno (del Afrike ploe) razmika vzdol Srednjeafrikega in Vzhodnoafrikega tektonskega jarka, nastala tektonska jarka pa je delno zalila voda.
c) okljuk ali meander ) Reke veliko laje spreminjajo svojo strugo v spodnjem delu zato, ker tam prevladuje akumulacija, reka pa tee po nesprijetih naplavinah, v katere nima vrezane globoke struge. V zgornjem delu prevladuje globinska erozija, zato je reka vrezana v ivoskalno osnovo in ne more spreminjati struge.
erozija
b) Delovanje vetra ima v Sloveniji bistveno manje uinke na povrju kot v Sahari zato, ker je pri nas povrje poraslo z gozdom ali drugano vegetacijsko odejo, ki iti povrje pred odnaanjem. c) Najpomembnjei pogoj za nastanek puav je v tem, da je koliina vode, ki izhlapi, veja od koliine vode, ki jo povrje prejme v obliki padavin. ) Korazija je v vznoju gobastih osamelcev ibkeja kot na viini tri etrt metra zato, ker se tu material premika le s kotaljenjem in z drsenjem bolj grobih delcev, na viini tri etrt metra pa je skalna ovira najbolj na udaru peenih delcev. d) Vetrna akumulacija in nastajanje sipin se zane tedaj, ko veter upoasni svojo hitrost in se zmanja njegova mo prenaanja materiala. To se zgodi tam, kjer veter naleti na kakno viro (npr. veji kamen). Z veanjem koliine odlaganega materiala se vea tudi ovira, kar e pospei odlaganje novega materiala. e) Vzrok za dezertifikacijo je veinoma lovek z uniujoimi posegi v okolje.
31. Barhan
a) A b) A c) B ) v desno
PODNEBJE
36. Atmosfera in njeno onesnaevanje
duika ( ) in ogljikovega dioksida (kisika), koncentracija ( ), onesnaevanju ( ), kislega ( ), ogljikovih (veplovih) in duikovih ( ), baze (kisline), listnati (iglasti), smog ( ), stratosfera (troposfera)
b) Preobrat se je zgodil leta 1989, ker se je veina drav tedaj sporazumela o opuanju uporabe in proizvodnje ozonu nevarnih snovi. c) V dravah v razvoju proizvodnja freonov e naprej naraa. Stanje je tam drugano zato, ker so te drave okoljsko manj osveene ter imajo bistveno nije standarde za varstvo okolja in zastarelo industrijo. Po drugi strani jim manjka sredstev za modernizacijo industrije in varstvo okolja, saj se ubadajo zgolj s preivetjem.
PRST IN RASTLINSTVO
55. Sestava in lastnosti prsti
DA NE DA NE NE NE DA V asu deevja je v porah v prsti ve vode kot zraka. Skeletne delce delimo na pesek (premer 2 0,02 mm), melj (premer 0,02 0,002 mm) in glino (premer pod 0,002 mm). Tekstura prsti nam pove razmerje med peskom, meljem in glino. Pri nijih temperaturah in niji vlanosti nastaja tanja plast preperine.
slika desno zgoraj: tropski deevni gozd, 4, rdekasto rumena prst vroih predelov slika levo spodaj: tundrsko rastlinstvo, 2, tundrska prst slika sredina spodaj: mediteransko rastlinstvo, 5, rdea mediteranska prst slika desno spodaj: puavsko rastlinstvo, 1, puavska prst
VODOVJE
61. Deli svetovnega morja
2 zalivi, 1 prekopi, 5 robna morja, 6 morske oine, 4 sredozemska morja
10
Opomba: Pri vpraanjih c in mora dijak najprej skrbno razmisliti o bivalnih razmerah v indijski vasici ob reki Ganges. Glede na to, da rpajo vodo iz vakega vodnjaka, nimajo urejenega vodovoda in kanalizacije. Vode ne uporabljajo za izpiranje strania ter za kopanje in tuiranje, saj nimajo sodobnih strani in kopalnic. Umivajo se kar v reki Ganges, kjer tudi perejo perilo. Avtomobilov zaradi revine nimajo, zato jih tudi ne umivajo. S pitno vodo iz vodnjaka morajo ravnati zelo skrbno, zato jo uporabljajo v glavnem le za pitje, kuhanje in pomivanje posode.
70. Jezera
NE DA NE DA DA Bohinjsko jezero je izrazit primer jezera s pretokom. Tektonska jezera so ponavadi zelo globoka.
71. Mokria
a) Leva slika je narejena v tropskem, desna pa v zmerno toplem pasu. b) mangrove c) v asu oseke ) barje d) otni mahovi
PREBIVALSTVO IN NASELJA
72. Razporeditev prebivalstva po svetu
levo: juna polobla, desno: severna polobla
t. prebivalcev 10 360 000 420 000 8 324 550 Umrljivost 14,7 10,5 5,0
Gostota 49,9 preb./km2 162,4 preb./km2 75,0 preb./km2 Naravni prirast 33,1 6,4 1,1 14,5
11
75. Selitve
mobilnost ( ), imigrant (emigrant), emigrant (imigrant), narast (saldo), brain wash (brain drain), stalne ( ), izseljenci (zdomci), zdomci (izseljenci), prostovoljne (prisilne)
GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
81. Sodobni problemi kmetijstva
pravilne trditve so: 1, 2, 5
12
13
14