Vodickoroska PDF

RNA NA KOROKEM
MEICA
PREVALJE
RAVNE NA KOROKEM
MEIKA DOLINA
kazalo
V MEIKI DOLINI E OD NEKDAJ

UTRIPA SAMOSVOJE IVLJENJE,
OBISKOVALCEM PA NAA
DOLINA PREDSTAVLJA PRIJAZNO,
ZAOKROENO POKRAJINO S
PODOBNIMI ZGODOVINSKIMI
SLEDMI, SKUPNIMI PODNEBNIMI
ZNAILNOSTMI, RASTLINSKIM IN
IVALSKIM SVETOM IN NARAVNIMI
LEPOTAMI. POVSOD SO LEPI,
GOSTI GOZDOVI IN CVETOI
TRAVNIKI, KI SE VZDIGNEJO DO
PLANINSKIH VRHOV. POVSOD
JE RAZGIBANA KOROKA
POKRAJINA Z NARODOPISNIMI
POSEBNOSTMI IN DOBRODUNO
GOSTOLJUBNOSTJO DOMAINOV,
KI SLOVIJO OBENEM PO
REDKOBESEDNI MODROSTI IN
DOBREM, ODPRTEM SRCU.
CIP - Kataloni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana
913(497.4Meika dolina)(036)
MED Urljo in Peco : turistini vodnik / [uvod in
predstavitev krajev Miroslav Osojnik ; avtorji fotografij
Tomo Jeseninik ... et al.]. - Ravne na Korokem :
Obina [etc.], 2012
263142912
kazalo
Meika dolina obsega slovenski alpski prostor,

ki se prine pri Dravogradu, tee vzporedno z bivo
mejo s sosednjo Avstrijo skozi Karavanke med Peco
in Urljo goro in se potegne proti Savinjskim Alpam
tja do Oleve in Raduhe. Dolino sestavlja podroje ob
reki Mei, od izvira pod Olevo do njenega izliva v reko
Dravo pri Dravogradu. Juna meja doline je prislonjena
na vrhove in slemena Urlje gore, Slemena, Smrekovca,
Raduhe in Oleve; tod je tekla tudi stara deelna meja
med Koroko in tajersko. Zahodna in severna meja
Meike doline pa sledita nekdanji meji z Avstrijo prek
Snenika, Lu, Pece, Lokovice in Strojne.
Svojska lega in gore, ki jo obkroajo, dajejo Meiki dolini milo alpsko podnebje. Na klimo v dolini vpliva tudi visoka Peca, ki je do 250 dni v letu pokrita s snegom. Zato so zime v dolini razmeroma mrzle, poletja pa
so zmerno topla. Noi so hladne zaradi temperaturnega obrata v dolinah in kotlinah. V tej pokrajini so najvije gorske kmetije v Sloveniji. Nad 52 % vseh kmetij v Bistri, Koprivni in Topli lei na prisojnih pobojih, ki preseejo tiso metrov nadmorske viine. Gorska in gozdna
razliica alpskega podnebja ugodno vplivata na zeleno
rastje, ki je ob istem zraku pravi raj za obiskovalce. Mir
koroke pokrajine in neprisiljena gostoljubnost njenih
ljudi pa bosta zagotovila dobro poutje prav vsakemu,
ki se bo namenil v ta konec Koroke krajine.
ivljenje v dolini so e od nekdaj usmerjali rudarji in elezarji. Delo njihovih rok ni samo v strojih in
dvoranah, s posluhom so oplemenitili tudi svoje okolje.
To lahko obuti vsak gost, ki ga pot pripelje v Meiko
dolino. e od nekdaj je dolina privabljala tudi popotnike, ki so najraje zahajali v planine. Neko samotne
gornike stopinje so se danes zlile v netetokrat prehojene steze razlinih transverzal. Planinski domovi in postojanke ob teh poteh ponujajo varno zavetje, vodniki
pa poskrbijo za varnost vseh, ki jim korak zaide v nae
planine.
Dragi gostje, e boste li na pot skozi te kraje z
dobro voljo in odprtim srcem, vas bo vseskozi spremljalo tisto posebno koroko obutje, ki se ga ne da opisati,
treba ga je obutiti v stiku z naimi kraji, zeleno pokrajino, ki jih obdaja, in v pogovoru z ljudmi!
6
kazalo
KAZALO
RAVNE NA KOROKEM Z OKOLICO
11
PREVALJE Z OKOLICO
63
Nastanitve
Turistine kmetije
Gostia in gostilne
Tematske poti
Pohodnike poti
Kolesarske poti
Tradicionalne prireditve
Spominske sobe in zbirke
Naravna dediina
Turistine informacije
Aktivnosti
Doivetja
Nastanitve
Turistine in ekoloke kmetije
Gostia in gostilne
Tematske poti
Kolesarske poti
Naravna dediina
Aktivnosti
Doivetja
75
77
82
84
89
95
102
105
108
110
112
MEICA Z OKOLICO
115
RNA NA KOROKEM Z OKOLICO
143
PREHRANA MEIKE DOLINE

LEGENDE
182
187
Turistini rudnik in muzej

Nastanitve
Planinske koe in postojanke
Turistine kmetije
Gostia in gostilne
Tematske poti
Pohodnike poti
Kolesarske poti
Nastanitve
Turistine kmetije
Gostia in gostilne
Tematske poti
Pohodnike poti
Kolesarske poti
Aktivnosti
22
24
25
29
33
34
37
42
50
55
57
61
121
124
124
125
126
127
128
137
140
141
153
156
157
158
159
162
166
170
174
175
178
RAVNE na Korokem MESTO FORMA VIVE Z OKOLICO
MESTNO NASELJE LEI V RAZGIBANI POKRAJINI SPODNJE MEIKE DOLINE IN JE

STISNJENO V IROKO KOTLINO, KI JO OBROBLJAJO BOGATI GOZDOVI, Z JUNE STRANI
PA STOJI V OZADJU URLJA GORA. TO JE
NAJBOLJ POSELJEN DEL KOROKE, KJER
SE MESTO RAVNE E STIKA S SOSEDNJIMI
PREVALJAMI. DANES SO RAVNE NAJVEJE
KOROKO MESTO IN UPRAVNO, GOSPODARSKO, IZOBRAEVALNO, PORTNO IN
KULTURNO SREDIE MEIKE DOLINE IN
ZGODOVINSKE KOROKE NASPLOH, V MARSIEM PA PRESEGAJO MEJE SVOJE KOROKE
POKRAJINE.
Vsaka tiri leta je bil na Ravnah mednarodni kiparski simpozij Forma viva. Umetnine iz eleza in jekla,
ki so delo kiparjev z vsega sveta, so se zlile z zelenimi
nasadi in stanovanjskimi bloki. Po sedmih simpozijih
(1964-1989) so leta 2008 uspeno organizirali e osmega. Rezultat odmevnega kiparskega druenja je 31 monumentalnih plastik.
Koroka osrednja knjinica dr. Franca Sunika
Ravne na Korokem nadaljuje delo nekdanje tudijske
knjinice, ki je bila ustanovljena 3. 3. 1949; pridruena
sta ji bila Likovni salon in Delavski muzej. Njeni pobudniki in ustanovitelji so ji namenili prostore v ravenskem gradu, ki je bil tudi prvi dom Gimnazije Ravne.
tudijska knjinica se je posvetila zbiranju starejega
korokega domoznanskega gradiva in pospeevanju
knjiniarstva v Koroki krajini, tudentom in dijakom
pa je nudila bogato tudijsko literaturo in referenno
gradivo. Skladno s spremembami v slovenskem knjiniarstvu je postopoma spreminjala nain svojega
10
11
kazalo
poslovanja in leta 1980 prejnje ljudske knjinice tudi

formalno povezala v enotno knjinino ustanovo; leta
1986 jo je Kulturna skupnost Ravne na Korokem imenovala za obinsko matino knjinico. Danes je Koroka
osrednja knjinica dr. Franca Sunika splona knjinica,
namenjena najiremu krogu uporabnikov, in osrednja
obmona knjinica za Koroko. Prejema obvezne izvode
slovenskih tiskov in opravlja za ire obmoje posebne
naloge, pokriva obmejno obmoje in v sodelovanju s
tudijsko knjinico Celovec izvaja za zamejske Slovence
nakup knjininega gradiva, za zamejsko Koroko pa izdeluje tudi lokalno bibliografijo.
V nov muzej sta se zdruila dotedanji Koroki
muzej Ravne in Koroki pokrajinski muzej Slovenj Gradec. S svojim poslanstvom opravlja ta muzej javno slubo varovanja premine kulturne dediine. Posredovanje dediine skozi razstavno dejavnost pa je rezultat
raziskovalnega dela zbiranja gradiva, dokumentarnega
dela ter konzerviranja in restavriranja gradiva, ki ga
opravljajo kustosi muzeja in delavci v restavratorskih
delavnicah.
Dve leti po ustanovitvi muzeja v Slovenj Gradcu
so leta 1953 na Ravnah na Korokem s postavitvijo vodnega kladiva-repaa na prostem zaznamovali ustanovitev Delavskega muzeja. Muzej je bil v prvih letih brez
redno zaposlenega muzejskega delavca, vodil pa ga je
upravni odbor. Od leta 1966 do leta 1991 je Delavski
muzej deloval kot notranja organizacijska enota takratne tudijske knjinice Ravne na Korokem. Leta 1991 je
postal samostojni zavod in se leto kasneje preimenoval
v Koroki muzej Ravne. V skladu z naeli varovanja premine kulturne dediine so nastajale zbirke s podroja
gospodarske zgodovine, pozneje sta nastali etnoloka
zbirka in rudarska zbirka v rni na Korokem ter leta
1979 Preihov spominski muzej Preihova bajta. Leta
2003 se je muzejska uprava preselila na novo lokacijo v
personale, ki so del spomeniko varstvenega kompleksa tavharije-stare krilne kovanice na lokaciji
novih elezarskih drub znotraj nekdanje elezarne
Ravne.
la v mrenem projektu Uf industrija. To je razstava

o podjetju z vestoletno tradicijo, ki se je po l. 1945 z
modernizacijo proizvodnje razvilo v sodobno elektrojeklarno s specializiranim programom na podroju legiranih jekel.
Med Tolstim vrhom in Korokim Selovcem se ob
glavni cesti Dravograd-Ravne na Korokem razprostira
naselje z gruastim jedrom na obeh straneh reke Mee.
To so DOBRIJE. Reka Mea je pravzaprav mejnik, saj
levi breg sodi pod k.o. Tolsti Vrh. V brezovem gaju nad
Blatnikovo domaijo je leta 1919 padel nadporonik
Franjo Malgaj, Maistrov borec in poveljnik prostovoljskega oddelka, na umiku pred nemko premojo. Ob
glavni cesti stoji v spominskem parku na Dobrijah njemu in tovariem posveen spomenik z vklesanimi verzi
generala Rudolfa Maistra in Karla Destovnika-Kajuha.
Z Dobrij so doma tudi znani bratje Kotniki: dr.
France Kotnik, etnolog in slavist, urednik Mohorjeve
drube, Preihov mentor in prijatelj; dr. Janko Kotnik,
slavist in romanist, avtor tevilnih slovarjev; njun brat
Dominik Kotnik je bil upan Gutanja (sedanjih Raven
na Korokem) v letih 1933-1941.
Na obrobju dobrijske okolice, na tromeji obin
Ravne na Korokem, Dravograd in Slovenj Gradec, je
cerkev sv. Nee, zgrajena v gotskem stilu, z visokim
zvonikom s tremi zvonovi. Nastala naj bi v 14. stoletju;
po ustnem izroilu so stare lipe ob njej zasadili e Turki.
KOROKI SELOVEC zapira Meiko dolino vzhodno od Raven na Korokem. Nad Vrhnjakovo domaijo je blizu cerkve svete Nee ob robu gozda spomenik
sedmim talcem.
Od 13. 6. 2012 je v tavhariji na ogled stalna

razstava Mati fabrika elezarna Ravne, ki je nasta-
TOLSTI VRH je okrogla kopa, ki severovzhodno

od Raven na Korokem zapira pogled proti Dravogradu.
Na tem mirnem, z gozdovi obraenem obmoju bodo
za izletnike zanimive s skodlami krite domaije ter tevilne kapelice in znamenja. Istoimenski zaselek Tolsti
Vrh se ponaa z Rutnikovo cerkvico, ki jo je zgradil in
opremil Gregor Lipovnik, p.d. Rutnik, ljudski rezbar in
kipar. Naravna znamenitost te okolice sta Malinikov in
Cestnikov slap. V dolini potoka Strojnske reke je v jedru
zaselka znana gostilna Brigita, ki slovi po dobri domai
12
13
kazalo
14
15
kazalo
hrani. Turistino kmetijo Lipovnik boste nali na deeli

med zelenimi travniki, stran od mestnega vrvea. Lei
na poboju levega brega Mee med Ravnami in Dravogradom in je od obeh krajev priblino enako oddaljena.
Na skrajnem podaljku te kope, na teharskem vrhu
(1018 m) ima Planinsko drutvo Ravne na Korokem
svoj domicil.
ZELENBREG se vzpenja v poboje Strojne takoj
za Tolstim vrhom. Tu je ohranjenih ve izredno lepih
ka. Najlepi sta na domaijah pri Trotu in Ralu.
STRAIE je gozdnato hribovito naselje zahodno od Tolstega vrha. Po njem so raztresene samotne
kmetije. V domaiji pri Meleniku se je leta 1917 rodil
slovenski prevajalec in skrbnik slovenskega jezika profesor Janez Gradinik. Na steni domaije o tem pria
spominska ploa.
STROJNA (1055 m) je izrastek Centralnih Alp
ter se razprostira od Zelenbrega do Suhega vrha in vse
do nekdanje meje z Avstrijo. Hribovito istoimensko naselje raztresenih kmetij slovi po strminah, v katerih je
delo na poljih in panikih zelo teko vsakdanje opravilo. Nekaj kmetij je izjemno velikih, tako da dajejo videz
celih zaselkov. Na Strojni je sve, zdrav planinski zrak,
povsod pa je polno lepih razglednih tok. Tu je e nekaj
zanimivih lesenih kmekih hi in udovitih ka. Velika
domaija pri Janeu, ki je obnovljena, je eden najpomembnejih spomenikov ljudskega stavbarstva na
Slovenskem. Ob tevilnih strojanskih kriiih poti stojijo lepe kapelice in znamenja, poslikana v domaem
gorskem slogu. Na Strojni je pokopan koroki bukovnik,
ljudski pesnik Bla Mavrel.
KOTLJE se stiskajo k Urlji gori na jugovzhodni
strani tiri kilometre od Raven na Korokem. Vasica
lei sredi hotuljske kotline, ki je pravzaprav razgibana
ravnina, polna naravnih lepot. Sredie vasi so stare,
vake Kotlje, v bolj gozdne predele proti Podgori pa so
se razrasle moderne stanovanjske hie. Naravne lepote hotuljske okolice, zdruene s kulturnozgodovinskimi
znamenitostmi te pokrajine, so pravzaprav tisto, kar naj
bi vsak obiskovalec teh krajev videl in obutil!
Cerkev sv. Marjete v Kotljah je gotska, sredi 18.
stoletja pa so jo predelali v baronem slogu. Cerkev
16
je obdajalo znailno taborsko obzidje, ki so ga pozneje zniali. Glavni oltar in oltar v juni kapeli je izdelal J.
J. Mersi, prinica pa je zgodnje delo slovenjegrakega
kiparja Franca Bernekerja. Reliefni kriev pot iz terakote je izdelal mariborski kipar Alojz Zoratti. Neenotna,
toda kvalitetna arhitektura sv. Marjete daje skupaj s
pokopaliem, obzidjem in upniem cerkvi osrednje
mesto vakega jedra. Na vakem kripotju, blizu dveh
starih lip, stoji pri hotuljski cerkvi spomenik, ki je posveen partizanskemu mitingu zadnjo oktobrsko nedeljo leta 1943. Takrat so bile Kotlje en dan svobodne. Na
spomeniku so imena triintiridesetih domainov, ki so
dali svoja ivljenja za svobodo.
Ime Kotelj je ponesel v svet koroki pisatelj Lovro Kuhar - Preihov Voranc; vasica je njegov rojstni
kraj. Hotuljci zvesto varujejo spomin na velikega rojaka.
Sredi vasi stoji kulturni dom, ki nosi njegovo ime. Na
pokopaliu ob cerkvi sv. Marjete v Kotljah je Preihov
grob, ob njem so nagrobni spomeniki Kuharjevih. V srediu Kotelj se pri kipu Pobia s solzicami (akad. kipar
Stojan Bati) prine tudi Voraneva pot - koroka kulturna transverzala. Obnovljena pot ima devet postaj,
vodi nas skozi idiliko koroke narave in je hkrati spomin
na hotuljske postaje Preihovega ivljenja.
isto blizu Kotelj je RIMSKI VRELEC. Domaini
mu pravijo Kisva voda. Rimski vrelec je bil nekdaj
priljubljeno letovie, znano po izviru iste alkaline in
brezveplene hotuljske slatine, ki so jo priporoali slabokrvnim ljudem in proti boleznim elodca in oilja. Od
tod se ponujajo obiskovalcem prijetni sprehodi skozi
goste smrekove gozdove in dalji izleti na Sele, Potarski dom, Smuarsko koo, Lovsko koo na Ovenu in
na vrh Urlje gore. Med vojno je bil Rimski vrelec kraj
strahu in muk. O nacistinih grozotah v tej postojanki
pria spomenik muenim in pobitim rtvam v blinjem
gozdu.
Hotuljsko podolje je sluilo kot prehodno ozemlje iz Mislinjske doline v Podjuno e Rimljanom, saj je
mimo Kotelj vodila rimska cesta Celeia-Virunum. Tako
so e leta 1882 na Brezjah pri Rimskem vrelcu nali rimske novce.
Severozahodno nad Kotljami se dviga nizki PRE17
kazalo
KI VRH. Nad Kotljami je na Prekem vrhu Preihova

bajta, ki je od leta 1979 spominski muzej slovenskega
pisatelja Lovra Kuharja-Preihovega Voranca (1893
1950). Bajta je znailna koroka stavba malega kmeta-bajtlerja, ki nas z urejeno notranjostjo spominja na
znailno okolje Preihove mladosti, o Preihovem delu
pa priajo ivljenjepisne in leposlovne drobtinice v muzeju. Bajta je tudi etnografsko zanimiva. Prislonjena je
ob sonno reber Prekega vrha, od koder je lep razgled
na Kotlje ter hotuljsko kotlino na vzhodni in na Urljo
goro na juni strani. Notranja razporeditev prostorov
hie in tiblca je znailna za tip hi s rno kuhinjo. Skupaj s hlevom predstavlja bajta vzporedni tip kmekega
doma. Preihovo bajto so kupili Kuharjevi leta 1911. Od
tod je torej odhajal mladi Voranc v svet in sem se je
vraal. Tu se je skrival s svojimi somiljeniki med obema
vojnama in sem so v letih diktature in druge svetovne
vojne romale njegove misli, ko je moral biti brezdomec v tujih deelah. Tu so mladostna leta preiveli tudi
njegovi bratje Alojz, Ivan in Avgust. Tik nad Preihovo
bajto stoji nad nekdanjim ajdovim strniem mogoen
bronast Preihov spomenik (akad. kipar Stojan Bati).
Preihova bajta nas s svojo zunanjo podobo in notranjo urejenostjo seznanja z znailnim kmeko-delavskim
okoljem, iz kakrnega so izli Voranc in veliko njegovih
literarnih junakov, s tem pa nam pomaga vsaj posredno
spoznavati tudi Preihovo loveko podobo in svet njegove literature.
Tu so e dobro vidni sledovi turkih anc, saj
je bil ves greben od Kotelj do Raven na Korokem, od
dvorca ratneka do gradu Javornika v srednjem veku
utrjen z zaporo in obrambnimi napravami, ki so vaane branile pred turkimi vpadi.
PODGORA je lepa gozdna pokrajina nad Prekim vrhom. V tej okolici je Ivarko jezero, ki se je iz
nekdaj naravnega jezera spremenilo v lep rekreacijski
center z urejenimi portnimi igrii, prostori za oddih
in sonenje, z manjim bifejem in vsemi drugimi rekreacijskimi potrebinami. V jezeru je dovoljeno kopanje
na lastno odgovornost. Od tu je blizu na vrh Urlje gore,
e blie pa je do znanega smuia Oven, kjer so izredno lepi smuarski tereni z vlenico. Do Ovena se
lahko pripeljemo z moderno sedenico, ki vozi od Ivar18
kega jezera. e se bomo z Ivarkega jezera vraali pe

in po blinjici na Ravne, bomo li mimo ostankov gradu
ratneka (Kajega gradu), nekaj metrov nie pa bomo
videli cerkev sv. Mohorja in Fortunata, ki je lepa, barono predelana gotska stavba z zvezdastim obokom
prezbiterija, stoji pa na turkih ancah.
V Podgori je pri Kotniku spominska ploa, ki
nas opozarja, da se je tu rodil 10. avgusta 1893 pisatelj
Preihov Voranc. Kotnikova domaija je nie v dolini.
Tja najlae pridemo, e od Rimskega vrelca nadaljujemo pot po novi asfaltirani cesti proti jugovzhodu.
PODKRAJ lei zahodno od Podgore. V tej lepi
gozdnati pokrajini je zanimiva graina Lobasovo, ki jo
je dokumentiral e Valvasor. Na Lobasovem so gospodarili plemeniti lastniki do 19. stoletja; takrat je graina prila v trdne kmeke roke Lenikovih. Najlepa so
e ohranjena intarzirana vrata s podboji. Blizu Lobasove domaije je pod lipo spominsko znamenje, ki pria
o sestanku in razgovoru za organiziranje Osvobodilne
fronte na obmoju Meike doline.
URLJA GORA je visoka 1699 metrov in sodi
med laje dostopne planinske cilje. Ob prihodu na goro
se ponuja lep razgled na Meiko, Mislinjsko, aleko
in Dravsko dolino. Na vrhu stoji cerkev sv. Urule, ki je
najvije stojea cerkev na Slovenskem. Poleg cerkve je
planinski dom in v sklopu njegove dejavnosti organizirajo planinci odmevna kulturna sreanja; dobro obiskana so tudi romanja na goro.
e se bomo vraali iz Kotelj proti Ravnam na
Korokem, bomo opazili na svoji desni, vzhodni strani hribovito sonno poboje. To so BRDINJE. Sonna
lega in rodovitna prst sta omogoila domainom, da
gojijo plemenito sadje, manj vrednega pa predelajo v
koroki mot - sadjevec, ki je eden najboljih v Meiki
dolini. Na Brdinjah so e leta 1961 odkrili prazgodovinske ostanke, ko so pri kmetu Roeju izkopali kamnit
preluknjan klin - prazgodovinsko orodje, ki ga hrani
KPM - Muzej Ravne. Po nekdanji znailni dimnini hii
pri Vrhnjaku pa so v ravenskem muzeju naredili veren
posnetek dimnice vzhodnoalpskega tipa, ki predstavlja
osnovo njegove narodopisne zbirke.
19
kazalo
IVARKO JEZERO
PREIHOVA BAJTA
GRAD RAVNE
STROJNA
TAUHARIJA
URLJA GORA
JANEEVA KAA
20
MESTNI STADION
21
kazalo
Nastanitve
Mladinski center Ravne,

MLADINSKI HOTEL PUNKL RAVNE NA KOROKEM
Gozdarska pot 18, 2390 Ravne na Korokem
Kapaciteta 48 lei
E:
T:

info@punkl.si
+386 (0)8 20 54 890
+386 (0)41 73 60 88
www.punkl.si
APARTMAJI KRIVOGRAD
Tolsti Vrh 171, 2390 Ravne na Korokem
Kapaciteta 10 lei
E: gostisce.krivograd@amis.net
T: +386 (0)2 82 13 013

+386 (0)41 44 60 61
HOTEL DELALUT
Dobja vas 119, 2390 Ravne na Korokem
Kapaciteta 36 lei
E:
T:

gostisce.delalut@siol.net
+386 (0)2 82 18 240
+386 (0)41 63 09 82
+386 (0)31 55 23 45
www.gostisce-delalut.com
MLADINSKI HOTEL PUNKL
SMUARSKA KOA
Urlja gora 2, 2394 Kotlje
Kapaciteta 25 lei
E: smuckoca@moj.net
T: +386 (0)2 82 21 002

+386 (0)40 89 17 65
KOA NA NARAVSKIH LEDINAH

Planinsko drutvo Ravne na Korokem
Kapaciteta 29 lei
T: +386 (0)2 82 21 001
DOM NA URLJI GORI

Kapaciteta 56 lei
T: +386 (0)51 61 25 86
TURISTINA KMETIJA LIPOVNIK

Kapaciteta 3 leia
E: turizem_lipovnik@email.si
T: +386 (0)2 82 13 004

+386 (0)31 74 01 45
TURISTINA KMETIJA OVEN

Urlja Gora 7a, 2394 Kotlje
Kapaciteta 24 lei
E: kmetija.osven@siol.net
T: +386 (0)31 88 75 65

www.turisticnekmetije.si
SMUARSKA KOA
22
23
kazalo
Turistine kmetije
Gostia in gostilne
Turistina kmetija Oven lei pod vrhom Urlje gore, ob smuiu in

v bliini Ivarkega jezera. Nudijo posebnost koroke kulinarike in je
odlina izhodina toka za planinske izlete in sprehode v naravo.
E: kmetija.osven@siol.net
T: +386 (0)31 88 75 65

www.turisticnekmetije.si
E:
T:

TURISTINA KMETIJA OVEN

Urlja Gora 7a, 2394 Kotlje
TURISTINA KMETIJA LIPOVNIK

Poleg dobre domae hrane in pijae, lahko na kmetiji Lipovnik uivate v podeelskem okolju in domai glasbi. Trudijo se za pristnost in
domanost, ki se odraata pri postrebi, e bolj pa pri hrani.
E: turizem_lipovnik@email.si
T: +386 (0)2 82 13 004

+386 (0)31 74 01 45
TURISTINA KMETIJA SPODNJI LENIK

Kmetija nudi pogostitve z domaimi korokimi jedmi. Ob kmetiji

stoji najveji kostanj v Sloveniji.
T: +386 (0)2 82 20 017

+386 (0)41 85 79 23
HOTEL DELALUT
gostisce-delalut@siol.net
+386 (0)2 82 18 240
+386 (0)2 82 18 241
+386 (0)2 82 40 620
www.gostisce-delalut.com
GOSTILNA BRIGITA
T: +386 (0)2 82 15 250
GOSTILNA LENIK
Trg svobode 4, 2390 Ravne na Korokem
E: mesarija.lecnik@siol.net
T: +386 (0)2 87 05 653
PIZZERIJA LIPA
T: +386 (0)2 82 20 843
IZLETNIKA KMETIJA AJNIK

HOTEL DELALUT
Kmetija ponuja piknik prostor primeren tudi za veje skupine, kjer

se je mono ukvarjati z razlinimi oblikami porta. Na voljo je prav
tako venamenski prostor za razna predavanja in delavnice ter
urejen olski ebelnjak.
T: +386 (0)2 82 22 662
TURISTINA KMETIJA SMRENIK

Strojna 29, 2390 Ravne na Korokem
Turistina kmetija lei na 950 m nadmorske viine. V prelepem

okolju vam bodo na vao eljo organizirali razne dejavnosti.
T: +386 (0)2 82 20 048

KMETIJA AJNIK
24
GOSTILNA LENIK
25
kazalo
GOSTILNA PRI DULARJU

Podgora 2b, 2394 Kotlje
T: +386 (0)2 82 15 320

PIZZERIA COSA NOSTRA

Janee 1, 2390 Ravne na Korokem
T: +386 (0)2 82 15 100
www.cosanostra.si
KAVARNA, BILJARDNICA, PIZZERIJA

IN SLAIARNA PAPRIKA
Preihova 5, 2390 Ravne na Korokem
T: +386 (0)41 25 57 77
www.paprika-on.net
SUPER GRIL OKREPEVALNICA

Koroka cesta 5, 2390 Ravne na Korokem
T: +386 (0)2 87 20 218
KAVARNA HAVANA
Preihova ulica 7, 2390 Ravne na Korokem
T: +386 (0)2 82 21 000
www.havana.si
SLAIARSTVO SENICA
E: torte.senica@gmail.com
T: +386 (0)59 04 53 83
OKREPEVALNICA PRIJATELJ
Koroka cesta 6b, 2390 Ravne na Korokem
T: +386 (0)2 82 20 979
HERMINE WECH KOROKA PERUTNINA

Ganikova pot 2, 2390 Ravne na Korokem
E:
T:

torte.senica@gmail.com
+386 (0)2 82 18 870
+386 (0)51 41 81 35
www.wech.at
GOSTILNA PRI TONIJU

Kotlje 12, 2394 Kotlje
E: pritoniju@gmail.com
T: +386 (0)2 82 20 409
+386 (0)41 94 24 65
26
27
kazalo
Tematske poti
MALA GOZDNA UNA POT

dostop in izhodie

dolina
zahtevnost
as hoje
Neposredna bliina parka

muzej na prostem
4,3 km
Nezahtevna
2h
Skozi gozdne sestoje Navrkega vrha nad
Ravnami so uenci ob pomoi gozdarjev
uredili malo uno gozdno pot, ki v dolini
dobrih tirih kilometrov s tevilnimi
opazovalnimi tokami ponuja monost
mladim, pa tudi starejim, odkrivati netete
majhne skrivnosti velikega gozdnega prostora.
VORANEVA POT
dostop in izhodie
dolina
zahtevnost
as hoje
Pobi s solzicami, Kotlje

14 km
Nezahtevna
4h
Voraneva pot, zarisana v Kotlje, Podgoro in
Preki vrh, je svojevrsten, znailen in enkraten
spomenik. Iz trde zemlje vedno znova raste
lepota pisane besede, ki jo je s svojimi deli
tej pokrajini podaril Lovro Kuhar-Preihov
Voranc. Pot predstavlja postaje pisateljevega
ivljenja v rojstnih Kotljah, od rojstva naprej.
VORANEVA POT
28
29
kazalo
CESTA MOTA
dostop in izhodie

dolina
zahtevnost
as hoje
MALGAJEVA POT
Dostop do motne ceste je moen iz treh
smeri: Ravne, Prevalje, topar pri Prevaljah.
37 km
Nezahtevna
/
dostop in izhodie
dolina
zahtevnost
as hoje
Malgajeva pot se zane pri Kulturnem

centru na Ravnah na Korokem in se vije
po Malgajevi ulici do mostu ez reko Meo.
Tu preka magistralno cesto Ravne na
Korokem Dravograd, se nadaljuje skozi
elezniki podhod in nato takoj zavije desno
po stopnicah navzgor. Pot se tu prikljui
markirani planinski poti, ki se vije proti
teharskemu vrhu. Nadaljujemo 20 m po
cesti in nato zavijemo levo po kolovozu
navzgor. Pot nadaljujemo mimo kmetije
na makadamsko cesto. Tu se planinska pot
odcepi na teharski vrh, Malgajeva pot pa
zavije desno po cesti do kmetije Spodnji
Lenik. Priblino 20 m pred tablo kmetije
Spodnji Lenik se pri smerokazu spustimo
desno ez travnik po lepem kolovozu. Pri
lovski prei gremo lahko levo ali desno ter
pot nadaljujemo mimo naselja ter skozi
elezniki podhod do Malgajevega spomenika.
Pot nadaljujemo desno po gozdni cesti proti
naselju Javornik. Pot se zakljui, kjer smo jo
zaeli, v trgu na Ravnah na Korokem.
Cesta mota poteka na obmoju naselij Tolsti

Vrh, Strojna, Zelenbreg, entanel, Jamnica in
Suhi Vrh. Turistina trasa vodi po kmetijah,
kjer je mogoe preizkusiti koroki mot
(sadno vino). Omenjena pijaa je zaitni znak
korokih domaij - le redke so kmetije, ki ga
ne pridelujejo za lastne potrebe.
FUINARSKA POT
dostop in izhodie
dolina
zahtevnost
as hoje
Naselje Javornik, Ravne na Korokem

8,5 km
Nezahtevna
4h
Pot nas vodi iz naselja Javornik za reko Meo
proti Dobrijam, nato pa po Breznikovem
grabnu proti Korokemu Selovcu do sv. Nee,
kjer si lahko ogledate cerkev, hiko al ene.
Nazaj nas pot vodi ez Brdinje mimo kmetije
Kurtnik, kjer kmeko poslopje izpriuje eno
najstarejih kmekih hi, ki je stara ez 300 let
ter je bila pred kratkim obnovljena.
CESTA MOTA
30
Kulturni center Ravne

5,5 km
Nezahtevna
2h
MALGAJEV SPOMENIK
31
kazalo
Pohodnike poti
RAVNE NA KOROKEM TEHARSKI VRH
ravne na korokem
teharski vrh
viinska razlika
as hoje
387 n. m.
1018 n. m.
631 m
1,5 h
Ta planinska pot se prine na avtobusni postaji Ravne na Korokem. Ob magistralni cesti
Prevalje-Dravograd stopimo do odcepa za Zelenbreg, pri kmetijski zadrugi zavijemo levo in
e malo naprej do eleznikega viadukta, kjer
nas markacija usmeri ostro desno. Po nekaj
vzpenjajoih stopnicah in nekaj smelih korakih
smo e pri kmetu molaku. Za gospodarskim
poslopjem gremo naprej ez cesto v gozd po
lepi, preteno gozdni poti. Moramo e mimo
kmetij Vogel, Ivad, teharska bajta in teharnik in e smo na teharskem vrhu. Prijetno
smo razgibani in nagrajeni z lepimi pogledi na
Ravne. ig Koroke planinske poti in vpisna
knjiga sta na vrhu. Pot je vseskozi zelo dobro
oznaena, hoja poteka tako po gozdnih poteh
kot tudi po travnikih.
URLJA GORA
RAVNE KOTLJE RIMSKI VRELEC IVARKO JEZERO
TK OVEN NARAVSKE LEDINE URLJA GORA
32
ravne na korokem
urlja gora
viinska razlika
as hoje
387 n. m.
1699 n. m.
1312 m
3h
ob poti

Urlja gora je visoka 1699 metrov in sodi med

laje dostopne planinske cilje. Ob prihodu
na goro se ponuja lep razgled na Meiko,
Mislinjsko, aleko in Dravsko dolino. Na
vrhu stoji cerkev sv. Urule, ki je najvije
stojea cerkev na Slovenskem. Poleg cerkve je
planinski dom in v sklopu njegove dejavnosti
organizirajo planinci odmevna kulturna
sreanja, dobro obiskana so romanja na
goro. Najugodneja planinska pot pelje od
Naravskih ledin in teje dve uri hoje in 620
viinskih metrov zmernega vzpenjanja po
severni strani gore.
Rimski vrelec: izvir naravne mineralne vode
Ivarko jezero: turistino rekreacijski center
Oven: turistina kmetija Oven;
Naravske Ledine: Koa na Naravskih ledinah;
ratnek: cerkev sv. Mohorja in Fortunata;
Preki vrh: Preihova bajta spominski muzej.
33
kazalo
Kolesarske poti
S KOLESOM PO CESTI MOTA I.
S KOLESOM PO CESTI MOTA III.
RAVNE TOLSTI VRH SLANIKOVA BAJTA LIZI

JAZNIKAR TROT STROJNA TK SMRENIK
STROJNA OPLAZ ELEZNIK SLANIKOVA BAJTA
TOLSTI VRH RAVNE
RAVNE TOLSTI VRH SLANIKOVA BAJTA NOVAK

OPLAZ STROJNA EROVNIK APEK GODEC
ROI TROB ROJEK MELENIK RAVNE
izhodie
dolina

30 km
izhodie
dolina


S KOLESOM PO CESTI MOTA II.

RAVNE ZG. LENIK TEHARNIK TK LIPOVNIK
GUMPREJ TROTOV KRI JANEEVA DOMAIJA
STROJNA OPLAZ ELEZNIK SLANIKOVA BAJTA
TOLSTI VRH RAVNE
izhodie
dolina
S KOLESOM PO VORANEVI POTI

RAVNE KOTLJE RIMSKI VRELEC KOTNIK
KOGOVNIK IVARKO JEZERO RATNEK RAVNE
izhodie
dolina

14 km
Voraneva pot se prine v centru Kotelj. Pri
poti, nasproti avtobusne postaje, je v parku
postavljen bronast kip Pobia s solzicami,
obrnjenega proti Prekemu vrhu. Kip je delo
akademskega kiparja Stojana Batia in daje
centru poleg simbolike tudi lepo, kulturno
podobo.

31 km
V zaselku samotnih kmetij Strojne, nad
strnjenim jedrom s cerkvijo sv. Urha lei
Janeeva domaija. Mogona stanovanjska
hia je izjemen primer ljudskega stavbarstva,
ki v osnovi izvira iz 17. stoletja. Pot vas vodi
tudi na kmetijo Lipovnik, ki lei na deeli med
zelenimi travniki, stran od mestnega vrvea,
na poboju levega brega Mee med Ravnami
na Korokem in Dravogradom, od obeh krajev
priblino enako oddaljena.
KOLESARJI
34

26 km
KOLESAR O B STADIONU
35
kazalo
S KOLESOM PO FUINARSKI POTI

RAVNE NASELJE JAVORNIK DOBRIJE KOROKI
SELOVEC (KRIEJ) CERKEV PRI SV. NEI MENJAK
KURTNIK BRDINJE NASELJE JAVORNIK RAVNE
izhodie
dolina
PUSTNI KARNEVAL V KOTLJAH
lokacija
datum
Tradicionalni Koroki pustni karneval v

Kotljah poteka e od leta 1978 in se ga vsako
leto udelei veliko tevilo obiskovalcev iz
celotne Meike doline. Prireditev je znana
po skupinskih maskah na vozovih, ki potujejo
po glavni cesti z Rimskega vrelca do vakega
centra.

11 km
Pot nas vodi iz naselja Javornik za reko Meo
proti Dobrijam, nato pa po Breznikovem
grabnu proti Korokem Selovcu do sv. Nee,
kjer si lahko ogledate cerkev, hiko alik ene.
Nazaj nas pot vodi ez Brdinje mimo kmetije
Kurtnik, kjer kmeko poslopje izpriuje eno
najstarejih kmekih hi, ki je stara ez 300 let
in je bila pred kratkim obnovljena.
SLOVO OD STARKE ZIME

lokacija
datum
izhodie
dolina

40 km
Urlja gora s svojimi 1699 m sodi med tiste
bolj izletnike kakor pa planinske vrhove.
Zaradi svoje lege nudi vrh lep razgled po vsej
Koroki, pogled pa see tudi vse do Kozjaka in
Kamniko-Savinjskih Alp. Na poti okoli Urlje
gore boste spoznali vse zanimive toke, ki jih
ponuja okolica.
eovje
februar / marec
Obiaj izhaja iz pradavnine, ko so nai predniki
verovali, da bodo na ta nain pregnali zimo in
priklicali pomlad. Turistino drutvo Ravne na
Korokem skupaj z Vrtcem Ravne e dolga leta
na pustni torek organizira prireditev Slovo od
starke zime.
S KOLESOM OKOLI URLJE GORE

RAVNE KOTLJE RIMSKI VRELEC IVARKO
JEZERO OVEN NARAVSKE LEDINE ISERNIK
VERNEREK POTARSKI DOM IVARKO JEZERO
RATNEK RAVNE
Kotlje
februar / marec
SEJEM NA RNO NEDELJO

lokacija
datum
eovje
marec / april; dva tedna pred veliko nojo
Sejem poteka v organizaciji Turistinega
drutva Ravne na Korokem na parkiriu
portnega centra Ravne. Vsako leto sejem
mnoino obiejo kramarji iz cele Slovenije,
kar privabi tudi ljudi iz okolikih krajev.
KRESOVANJE NA JAVORNIKU
lokacija
datum
Kresovanje organizira Turistino drutvo

Ravne. Prireditev pritegne mnoice s
Koroke, saj dogodek vsako leto popestrijo
z zabavinim parkom in glasbeno skupino.
Dogajanje se odvija na obrobju naselja
Javornik (glavna cesta Ravne-Kotlje) na
velikem parkiriu pri vhodu v naselje.
Prireditev je postala tradicionalna, na
predveer 1. maja.
KOLESARJI
36
Javornik
30. april
37
kazalo
PRAZNIK DELA NA IVARKEM
RAVENSKI DNEVI
lokacija
datum
lokacija
datum
Podgora nad Kotljami

1. maj
Prvomajska sreanja na Ivarkem
jezeru organizira Sindikat kovinske in
elektroindustrije Slovenije (SKEI). Prireditev
pritegne mnoice s Koroke, saj dogodek
vsako leto popestrijo z glasbenimi skupinami.
Dogajanje se odvija v bliini Kotelj, na
Ivarkem jezeru.
Ravenske dneve organizirajo Zavod za

kulturo, port, turizem in mladinske
dejavnosti, Turistino drutvo Ravne in
Obina Ravne na Korokem na parkiriu pred
mestnim kopaliem. Vsa ostala dogajanja
se odvijajo v okolici Raven s sodelovanjem
zainteresiranih drutev in gostincev, ki sami
oblikujejo kraje programe pred svojimi
objekti. Prireditev poteka konec meseca
avgusta od 2002. leta dalje.
KOROKO KULTURNO POLETJE

lokacija
datum
otor pri mestnem kopaliu

avgust
mestni plato, grajski park

junijseptember
PRAZNIK MESTA RAVNE
Prireditve se odvijajo v tirih korokih

obinah: Ravne na Korokem, Slovenj Gradec,
Dravograd in Radlje ob Dravi.
lokacija
datum
Mestna hia Ravne in plato pred mestno hio

oktober
Vsako leto se na praznik mesta Ravne obani
odpravijo na pohod na Navrki vrh, kjer delegacija poloi venec k spomeniku OF. Prav tako
je vsako leto slavnostna seja svetov etrtnih
skupnosti Raven in sveana prireditev v poastitev praznika s predstavitvijo kmekih obiajev, podelitvijo priznanj za urejenost okolja,s
pogostitvijo obanov in veselim rajanjem.
PRAZNIK DELA
RAVNE NA KOROKEM
38
39
kazalo
MAVRINO POTOVANJE
BOINO NOVOLETNI KONCERT ELEZARJEV RAVNE
lokacija
datum
lokacija
O Preihovega Voranca
datum
december
Javornik
oktober
Prireditev je namenjena vsem predolskim
otrokom obine Ravne na Korokem. S to
prireditvijo eli vrtec povabiti k sodelovanju
im veje tevilo predolskih otrok in zunanjih
sodelavcev in tako poskusiti z vertikalnim
povezovanjem zavodov v kraju.
AROBNI DNEVI V MESECU DECEMBRU
SILVESTRSKI TEK
lokacija
datum
lokacija
datum
mestni plato
december
Prireditve se odvijajo v drugi polovici
decembra v mestnem jedru Obine Ravne na
Korokem.
Javornik
31. december
Tradicionalni Silvestrski tek in je vsako leto
mnoino obiskan. Prireditev se odvija okoli
naselja Javornik.
MEMORIAL JOETA ATERJA
SILVESTROVANJE
lokacija
datum
lokacija
datum
smuie Poseka
v asu zimske sezone
To je tradicionalni koncert orkestra, ki teje

dobrih osemdeset lanov in oblikuje dobren
del kulturnega dogajanja. Izvajajo dela
svetovne glasbene literature od Mozarta,
ajkovskega, Ravela Seveda pa je orkester
ostal v svojem bistvu tudi ista pihalna godba
s koranicami in parado.
Veleslalom oziroma memorial je posveen

spominu na dolgoletnega ravenskega
portnega delavca in funkcionarja, Joeta
aterja, ki je ogromno prispeval k razvoju
porta ne samo na Ravnah, ampak tudi ire v
slovenskem in mednarodnem prostoru.
mestni plato
31. december
Tradicionalni zakljuek starega leta je
v organizaciji Zavoda za kulturo, port,
turizem in mladinske dejavnosti. Prireditev je
popestrena tudi z bogatim ognjemetom.
MEMORIAL JAKE VALTLA

lokacija
datum
smuie Poseka
v asu zimske sezone
Memorial je posveen korokemu
smuarskemu trenerju, ki je svoje ivljenje
posvetil vzgoji mladih smuarskih talentov
v obinskih in dravnih selekcijah. Med
njegovimi varovanci-tekmovalci je bil tudi
Mitja Kunc.
40
BOINO NOVOLETNI
KONCERT ELEZARJEV
41
kazalo

PREIHOVA BAJTA
lokacija
Kotlje, Preki Vrh 13

Nad Kotljami je na Prekem vrhu Preihova
bajta, ki je od leta 1979 spominski muzej slovenskega pisatelja Lovra Kuharja - Preihovega
Voranca. Bajta je znailna koroka stavba
malega kmeta bajtlerja, ki nas z urejeno
notranjostjo spominja na znailno okolje
Preihove mladosti, o Preihovem delu pa
priajo ivljenjepisne in leposlovne drobtinice
v muzeju. Tik nad Preihovo bajto stoji nad
nekdanjim ajdovim strniem mogoen bronast
Preihov spomenik, ki ga je izdelal akademski
kipar Stojan Bati. Preihova bajta nas s svojo
zunanjo podobo in notranjo urejenostjo seznanja z znailnim kmeko-delavskim okoljem,
iz kakrnega so izli Voranc in veliko njegovih
literarnih junakov, s tem pa nam pomaga vsaj
posredno spoznavati tudi Preihovo loveko
podobo in svet njegove literature.
lokacija

Koroka osrednja knjinica je leta 1955 odkupila knjinico dr. Franca Kotnika (1882-1955),
slavista in etnologa, ter tako pridobila veliko
starejega domoznanskega gradiva, ki je e
danes pomembno za raziskovalce. Kotnikova
knjinica je postavljena v vogalnem kabinetu
gradu kot posebna zbirka.
Rokopisno gradivo in raritete je dr. Sunik zaradi zaite in varnosti umaknil v trezorje, med
rokopisi je hranjena e Kotnikova korespondenca, fotografsko gradivo je v fototeki. Najveje
dragocenosti iz Kotnikove zapuine so rokopisna pesmarica Luka Maurerja Cerkvene pesmi
(1754), rokopisi Andreja usterja Drabosnjaka,
egarjev Antikrist (1767), Kolomonov egen
(okoli 1800) in listina Pilatove ustanove (1700).
Koroka osrednja knjinica dr. Franca Sunika

Ravne na Korokem Grad Ravne
lokacija
SUHODOLANOVA SOBA
Koroka osrednja knjinica
dr. Franca Sunika Ravne na Korokem
Spominska soba je bila sveano odprta ob
70-letnici rojstva znanega mladinskega pisatelja
in sopobudnika kulturne akcije bralnih znak
Leopolda Suhodolana (1928 -1980). V vitrinah
so zbrane vse domae izdaje njegovih del,
ponatisi in dosegljivi prevodi v tirinajstih
jezikih (tudi v kitajini). Druinske fotografije
predstavljajo izsek iz najznailnejih ivljenjskih
obdobij. Literarni junaki Suhodolanovih del
so zaiveli v originalnih ilustracijah Marjance
Jemec-Boi (Hi, konjiek) in Jelke Reichman
(Dvanajst slonov). Pisateljevo slikarsko
ustvarjanje prikazuje akvarel. Tu je e izbor
najpomembnejih nagrad in priznanj.
42
Grad Ravne sosednja stavba

Pokrajina med Peco in Pohorjem je bogata z
gozdovi. Les so uporabljali za gradnjo stavb,
izdelavo orodij, hine opreme, obuval in
kot kurivo v gospodinjstvih in v industrijskih
obratih. Veliki porabniki lesa so bili v 18. in 19.
stoletju fuine in rudniki. V zbirki so razstavljeni
predmeti in orodja, ki so jih uporabljali pri
vsakdanjem delu v gozdu in za obdelavo lesa.
Prve age na vodni pogon so v Evropi omenjene
v 14. stoletju, v Dravski dolini leta 1403.
tevilneje so v drugi polovici 19. stoletja,
ko z izgradnjo eleznice postane les izvozno
blago, rezan les pa predstavlja pomemben
vir dohodkov. Po drugi svetovni vojni so se
nekatere age razvile v lesno predelovalne
obrate, kot je bila Lesna Slovenj Gradec.
Znamenitosti zbirke so: deblo 300 let starega
macesna iz Koprivne, kolobar 200-letnega
javorja s Primoa na Pohorju, rjavi medved
ter modela age venecijanke in mislinjske
eleznice.
V spominski sobi pisatelja Lovra Kuharja

- Preihovega Voranca (1893-1950) hrani
knjinica vse domae izdaje njegovih del in
prevode le-teh v tevilne tuje jezike; tu so tudi
osnutki za njegov spomenik, dela, ki govorijo
o njem ter fotoreportaa o njegovem ivljenju
in delu..
lokacija

Koroka osrednja knjinica

dr. Franca Sunika Ravne na Korokem
GOZDARSKA IN LESARSKA ZBIRKA
PREIHOVA SOBA
lokacija

KOTNIKOVA SOBA
43
kazalo
44
45
kazalo
Med zanimivimi eksponati je lesen pralni stroj

iz zaetka 20. stoletja.
ELEZARSKA ZBIRKA
lokacija
MUZEJ ELEZARSTVA TAUHARIJA

Zbirka prikazuje razvoj elezarstva in jeklarstva na
Korokem od zaetkov konec 16. stoletja dalje.
Na vodno silo Mee so se fuine v rni oprle e
leta 1620, v 18. stoletju so obratovale e v Meici in na Ravnah. Moan, a kratkotrajen vzpon
(1835-1899) je doivela Rosthornova elezarna
na Prevaljah, ki je zaradi kvalitete svojih izdelkov,
zlasti eleznikih tirnic in tevilnih tehninih
novosti, dosegla svetovni ugled, tako kot tudi na
Ravnah Jeklarna grofa Thurna - pozneje imenovana elezarna Ravne. V Mislinji je od srede
18. stoletja ve kot sto let obratovala Zoisova
elezarna. Vodna kladiva, repae, so e v drugi
polovici 16. stoletja postavili ob potoku Bistrica,
rudo pa pridobivali na Pohorju, kjer so jo ob potoku Plavnica pri sv. Primou topili v visoki pei
do leta 1833. Prvotno so proizvajali eblje in za
tedanji as uporabne izdelke iz eleza. V zaetku
19. stoletja so v kovaijah na Muti kovali razlino
orodje (lopate, motike, sekire, svedre), v livarni
sive litine pa vlivali raznovrstne izdelke (okvirje,
monarje, likalnike...). Znamenit eksponat zbirke
je pudlovka pe, v kateri so izdelovali izredno
kakovostne vrste jekla. Na obmoju bive elezarne Ravne stojijo objekti, krilna kovanica, perzonal in laboratorij, kjer postopno nastaja osrednji
muzej elezarstva s predstavitvijo proizvodnje
eleza in jekla.
lokacija
elezarna Ravne
Leta 1994 so za kulturni spomenik razglasili
najstareje ohranjene objekte na lokaciji elezarne, ki so jih leta 2002 donatorsko prenesli
v last Obine Ravne na Korokem tauharijo,
personal in laboratorij. Muzeoloka interpretacija objektov na lokaciji bive elezarne Ravne
predstavlja novo in veliko prilonost za ustrezno strokovno promocijo industrijske dediine
Koroke in Slovenije ter prilonost za raziskovanje in predstavljanje delavske kulture. V ureditev muzeja bodo vkljuene ohranjene naprave
in stroji, ki so bili na prostem v grajskem parku
(repa, valjne stoje, erjav, lokomotiva) in
ohranjeni stroji in naprave, ki so jih ohranili v
elezarni Ravne z namenom prezentacije (razlina kladiva, elektrooblona pe ). V muzej
bosta vkljuena tudi parni kotel iz opekarne v
bliini Ljubljane in stiskalnica iz leta 1890, ki so
jo uporabljali v eni izmed mariborskih tovarn.
Muzejsko gradivo obsega razlina proizvodna
sredstva in proizvode elezarn, predmete z
razlinih podroij ivljenja elezarjev, dokumente in fotografije. Izjemno bogata fototeka je
dragocen vir za obravnavano temo.
PUDLOVKA
ETNOLOKA ZBIRKA
lokacija

V interierju muzejskih prostorov je predstavljen
veren posnetek dimnine kuhinje vzhodnoalpskega tipa nekdanje Vrhnjakove dimnice na Brdinjah.
Take dimnice, ki so predhodnice nekoliko mlajih
rnih kuhinj, so bile e v 20. stoletju v rabi po
naih hribovskih kmetijah. Razstavljeni eksponati
so s konca 19. stoletja: posoda, sklednik, miza,
kolovrat, svetnek (elenik)
V okviru etnoloke zbirke predstavljamo tudi
arhitekturo korokih kmetij, tako da so predstavljene hie, skednji, kae, mlini, age in kozolci,
stavbe, ki so sluile potrebam kmekega doma,
grajene iz lesa in/ali kamna ter bogate s tevilnimi znailnimi okrasnimi elementi. V kmeki arhitekturi se odraa razvoj kmetijske dejavnosti, ki
je obsegala pripravo zemlje in setev, obdelovanje
poljedelskih pridelkov, konjo in etev ter spravilo
pridelkov. Del delovnega procesa so doloene
delovne ege in navade kot npr. teritev lanu,
steljaraja, gnojvoa itd. Slikovno bogato predstavitev dopolnjujejo razlina orodja in naprave.
46
47
kazalo
VOTLA PE
MESTNO KOPALIE
OLTAR SV. URULE
DOBRIJE
MUZEJSKA DIMNICA
KOTLJE
NARAVSKE LEDINE
48
URLJA GORA
49
kazalo
Naravna dediina
RAVBARSKA LUKNJA
MOVIRNA DOLINA
Znailen je vhod v Ravbarsko luknjo, edino znano jamo v pegmatitu,

katere nastanek e ni povsem pojasnjen. Pegmatitne ile se razprostirajo od reke Mee na jugu do Libeli na severu, v dolini ve kot 10
kilometrov. Nastopajo v gnajsu in blestniku. V eni teh pegmatitnih il
se na levem bregu Mee nad Ravnami na Korokem nahaja poevna
jama. Za jamskim vhodom se razcepi v dva rova. Levi rov se po 5
metrih povzpne in mono zoi, desni je v dolini 5 metrov prehoden,
nato se nadaljuje kot neprehoden rov. Ob geomorfolokih znailnostih
je jama tudi zatoie in prebivalie jamskim ivalim. Tako jama pri
Votli pei predstavlja izjemno zooloko nahajalie nekatere redke
jamske favne. Domovanje so v jami nali prikupni mali sesalci-netopirji, mali podkovnjaki. Vse te posebnosti so s Pravilnikom o razglasitvi
naravnih vrednot razglaene za naravne vrednote dravnega pomena.
Scopolijev okar (Lopinga achine) je na Korokem zelo redek in

ogroen. Ni bolje se mu ne godi tudi drugod po Evropi, zato
je zavarovan s Konvencijo o varstvu prostoiveega evropskega
rastlinstva in ivalstva. Travna dolinica zahodno od kmetije Kogovnik
v Podgori je obdana s preteno meanim gozdom. Na manjih
uravnavah in ob potoku je prisotna movirska vegetacija, na nekaterih
delih so manja povirja. Skupaj je bilo na majhnem obravnavanem
obmoju najdeno kar 42 vrst dnevnih metuljev. Najzanimiveje je
pojavljanje nekaterih vlagoljubnih vrst, med katerimi je zelenosivi
slezovek (Pyrgus alveus) na Korokem in tudi drugod po Sloveniji zelo
redek. Tipini termofilni vrsti sta turkizni modrin (Plebicula dorylas)
in nepravi slezovek (Spialia sertorius). V listnatem gozdu in ob robu
travnika najdemo tudi skopolijevega okarja (Lopinga achine), ki je
vkljuen na dodatke Bernske konvencije in FFH Direktive Sveta Evrope.
V najbolj movirnem spodnjem delu dolinice uspeva na Korokem
ogroena divja orhideja, navadna movirnica (Epipactis palustris).
Obmoje je regionalno pomembno predvsem kot habitat ogroenih
vrst metuljev. S tega vidika gre za eno najpomembnejih lokalitet za
ohranjanje favne metuljev na Korokem..
IZDANKI NEOCENSKIH KAMNIN

tevilni fosilni ostanki foraminifer, ki so se v apnencu ohranili do
danes, dokazujejo, da je bilo neko na obmoju Kotelj in Podgore
morje. Slikovit geoloki pojav ponuja zanimivo monost vkljuitve v
uno-izobraevalno in turistine programe. Pri domaiji Ivartnik pri
Kotljah in v Podgori se nahajata izdanka eocenskih kamnin. Le-te so
v veliki meri razirjene na obmoju june in jugozahodne Slovenije,
medtem ko je na obmoju severne Slovenije teh kamnin malo.
Ostanki eocenskih alveolinsko-numulitnih apnencev se lahko najdejo
v prodnih zasipih, ki potekajo v smeri od Meice, mimo Slovenj
Gradca in Stranic do Prihove. Na primarnem mestu so severno od
Karavank nahajalia okoli 55 milijonov let starih kamnin odkrite le
pri Ivartniku, v Podgori in na utarici pri Makolah. Eocenske usedline
so nastajale v Tetidinem oceanu in njegovem obrobju. Apnenci, ki
so nastali iz teh usedlin, so sestavljeni iz tevilnih fosilnih ostankov
numulitov, alg, delcev koljnih lupin, ostankov trdoivnjakov,
mehkucev, rvov, mahovnjakov, morskih jekov in morskih lilij.
Nahajalie eocenskih kamnin predstavlja eno izmed redkih primarnih
nahajali teh kamnin v severovzhodni Sloveniji.
RASTIE OGROENE VISOKOGORSKE FLORE

Urlja gora ali Pleivec je obseen in izoliran gorski kompleks v
vzhodnih Karavankah ter znana izletnika toka in razgledni vrh.
Je obmoje visokogorskega krasa z znailnimi povrinskimi in
podzemnimi krakimi pojavi. Zaradi pae je bila v preteklosti gozdna
meja zniana, po opustitvi pae pa se spet dviga. Ovrje Urlje gore
je reliktno rastie redkih, ogroenih in zavarovanih rastlinskih vrst in
zdrub ter bivalie redkih ivali. Posebej pomembne rastline Urlje
gore so kortuzijevka (Cortusa matthioli), alpska zlatica (Ranunculus
alpestris), lovorolistni volin (Daphne laureola), kamnika murka
(Nigritella lithopolitanica) ter zoisova zvonnica (Campanula zoysii).
Zadnji dve vrsti imata tukaj skrajno vzhodno mejo svoje razirjenosti.
Skale na severni strani so rastie nekaterih redkih alpskih vrst, ki so
ogroene tudi v sosednjih deelah Avstrije, v Koroki in tajerski.
Na zakisanih travnikih z volkom (Nardus stricta) raste arnika (Arnica
montana), ki je ogroena zaradi mnoinega nabiranja v namene
ljudskega zdravilstva. Favna obmoja ni podrobneje obdelana,
zanimivo je pojavljanje metuljev rnega apolona (Parnassius
mnemosyne) in jesenovega pisanka (Hypodryas maturna), ki sodita
med zavarovane vrste Bernske konvencije.
50
DOLINA RNEGA POTOKA PRI KOTLJAH

V okolici Kotelj najdemo nekaj zanimivih manjih mokri, ki nudijo
zadnje zatoie tevilnim ogroenim rastlinskim in ivalskim vrstam. Z
naravovarstvenega stalia so posebej pomembni travniki ob RNEM
POTOKU v bliini kmetije Lakovnik, kjer je bilo doslej zabeleenih prek
70 vrst dnevnih metuljev, med njimi tudi nekatere evropske ogroene
vrste, kot so jesenov pisanek, krolini pisanek in sviev modrin.
Sprehod ob vijugavi strugi rnega potoka, popestreni z majhnimi
slapii in tolmuni, bo navduil vsakega ljubitelja narave. Movirni
travnik zahodno od kmetije Lakovnik v Podgori je bil v preteklosti
izsuen, zaradi opustitve rabe pa se ekoloke razmere ponovno
izboljujejo. Doslej je bilo v dolini rnega potoka pri Kotljah opaenih
preko 70 vrst dnevnih metuljev, kar samo po sebi govori o izrednem
pomenu tega obmoja za ohranjanje biotske raznolikosti Koroke. .
IVARKO JEZERO
Podgora je lepa gozdna pokrajina nad Prekim vrhom. V tej udoviti
okolici je Ivarko jezero, ki se je iz nekdanjega naravnega jezera
spremenilo v lep rekreacijski center z urejenimi portnimi igrii,
prostori za oddih in sonenje, z manjim bifejem in vsemi drugimi
rekreacijskimi povrinami. V jezeru je dovoljeno kopanje na lastno
odgovornost. Od tod je blizu na vrh Urlje gore, e blije pa je do
znanega smuia Oven z izjemno lepimi smuarskimi tereni in
vlenico. Ivarko jezero in Oven sta povezana s sedenico.
51
kazalo
GRAJSKI PARK
Zadnji lastniki gradu, grofje Thurni, so polja za gozdom pred 140
leti preuredili v lep grajski park z velikimi smrekami, jelkami, bori,
macesni, bukvami, javorji, topoli, trepetlikami, brezami, kostanji in
lipami ter z redkimi, eksotinimi drevesnimi vrstami in grmievjem.
Celoten park je zasajen povsem naravno, v njem ni nobenih
baronih elementov, ampak ga oblikuje zelo preprost stil. V ljudeh
vzbuja obutek sproenosti in enostavnosti, zato spominja na lepe
angleke parke, kjer pustijo, da se narava razbohoti in razraste po
mili volji. Park prepletajo in obkroajo tevilne sprehajalne poti;
na tihih kotikih so postavljene klopi za oddih. Ravenski park velja
danes za spomenik oblikovane narave in je edina veja arhitektonsko
oblikovana parkovna povrina v Meiki dolini. Domainom
predstavlja estetski okras mesta, priljubljen kraj za vsakodnevni
oddih in sprostitev ter lepa zelena pljua Meike doline. Prav zaradi
enkratnega obutka njegovega prvega oblikovalca za estetiko in
naravno ubranost pritegne park tudi obiskovalce od drugod..
IZVIR NA RIMSKEM VRELCU

Ob vznoju mogone Urlje gore, v dolini Kotelj, izvira na nadmorski
viini 510 metrov Rimski vrelec, naravna mineralna voda, izjemno
bogata z elezom. e v dobi Rimljanov je bila tu postojanka ob rimski
cesti Celeia - Virunum. Konec 19. stoletja so kraj zaeli izkoriati
v turistine namene. Sasoma je nastalo dale znano letovie.
Med drugo svetovno vojno je bil v stavbi gestapovski tab, po vojni
gostilna, internat metalurke ole, poitniki dom ter hotel razlinih
kategorij. Izvirajoa voda je v zadnjih stotih letih ohranila iste kemijske
sestavine. Nekdaj je bila bolj cenjena kot katerakoli druga mineralna
voda, najbolj pita v vseh vejih mestih Avstro-Ogrske in izvaana celo
v Ameriko..
VOTLA PE
Vzhodno od Raven na Korokem lei v reki Mei velik blok pegmatita,
ki se je odlomil od vije leeih pegmatitnih il. Predstavlja nekaken
naravni most, katerega geomorfoloki nastanek se razlikuje od
naravnih mostov v sedimentnih kamninah, ki nastajajo zaradi
raztapljajoega delovanja vode. Z geolokega vidika so zanimive
pegmatitne ile, ki se razprostirajo od Mee na jugu do Libeli na
severu, v dolini ve kot 10 kilometrov. Pegmatit je debelozrnata
magmatska kamnina, sestavljena iz glinencev in kremena. Kot znailna
minerala se pojavljata turmalin (orlit) in sljuda (muskovit).
52
53
kazalo
URLJA GORA
Urlja gora je visoka 1699 metrov in sodi med laje dostopne
planinske cilje. Ob prihodu na goro se ponuja lep razgled na Meiko,
Mislinjsko, aleko in Dravsko dolino. Na vrhu stoji cerkev sv. Urule,
ki je najvije stojea cerkev na Slovenskem. Poleg cerkve je planinski
dom in v sklopu njegove dejavnosti organizirajo planinci odmevna
kulturna sreanja; dobro obiskana so tudi romanja na goro. Najlaja
planinska pot pelje od Naravskih ledin: dve uri hoje in 620 viinskih
metrov zmernega vzpenjanja po severni strani gore.
CESTNIKOV SLAP
V dolini Mee v Tolstem Vrhu pada na dvorie Cesnikove domaije
slikovit slap. Gradita ga dve skalni stopnji. Spodnja je visoka okoli 16
metrov, zgornja pa 10 metrov. Tako slap predstavlja s 26 metri enega
najvejih slapov v metamorfnih kamninah. Slap je nastal v svetlo
sivem kvarcitu in bioritno - muskovitnem blestniku. Njegov nastanek
je povezan s prednico reke Mee. Ta je tekla v viini zgornjega
roba stene nad dananjim slapom. Ozemlje se je ob prelomih hitro
dvigovalo. Mea je tekla predvsem tam, kjer so bile kamnine zaradi
prelomov razlomljene (prelomna cona), tako je napredovala in irila
strugo. Prag med potokom in Meo je postajal viji in nastal je slap.
CESTNIKOV SLAP
TIC Ravne na Korokem

E: tic.ravne@siol.net
T: +386 (0)2 82 21 219

www.tic-ravne.si
TURISTINA AGENCIJA CENTER

Trg svobode 19, 2390 Ravne na Korokem (Pota Ravne)
E:
T:

info@in-center.si
+386 (0)2 62 00 812
+386 (0)41 38 38 76
www.narda.si
NARDA - Kareta Turizem d.o.o.

E: kareta@narda.si
T: +386 (0)51 42 07 40

www.in-center.si
INGOT turistina agencija d.o.o.

Tolsti Vrh 63c, 2390 Ravne na Korokem
T: +386 (0)40 84 52 80
Mladinski center Ravne,

MLADINSKI HOTEL PUNKL RAVNE NA KOROKEM
E:
T:

info@punkl.si
+386 (0)8 20 54 890
+386 (0)41 73 60 88
www.punkl.si
Turistina agencija KORATUR

Koroka cesta 5, 2390 Ravne na Korokem
E:
T:

ravne@koratur.si
+386 (0)2 82 21 130
+386 (0)2 82 20 483
www.koratur.si
KOROKI POKRAJINSKI MUZEJ

Muzej Ravne na Korokem
Na gradu 2, 2390 Ravne na Korokem
in PREIHOVA BAJTA
Spominski muzej Preihovega Voranca
Preki Vrh 13, 2390 Ravne na Korokem
E:
T:

F:

54
55
info.ravne@kpm.si
+386 (0)2 87 06 461
+386 (0)2 87 06 462
+386 (0)2 87 06 476
+386 (0)2 87 06 461
www.kpm.si
kazalo
Aktivnosti
MESTNO KOPALIE
portni center Ravne, 2390 Ravne na Korokem
Letni olimpijski bazen obratuje v poletnem asu

od ponedeljka do sobote od 10. do 20. ure,
ob nedeljah od 9. do 20. ure.
Temperatura vode: 2628 C.
Dimenzije olimpijskega bazena: 50 25 m
Dimenzije otrokega bazena: 18 10 m; globina: 60/90 cm
V primeru slabega vremena zaprto.
T: +386 (0)2 82 15 008

www.sportravne.si
ZIMSKI BAZEN
Zimski bazen s ofotalnikom za otroke in jacuzzijem obratuje

od ponedeljka do petka od 15. do 21.30 ure, ob sobotah od 10.
do 21:30 ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 19:30.
Temperatura vode: 29,530 C.
Dimenzije: 25 10 m
T: +386 (0)2 82 23 332

www.sportravne.si
FINSKA, TURKA, ZELINA IN INFRA SAVNA

V sklopu zimskega bazena se pri okrepevalnici nahaja savna; obratuje od ponedeljka do petka od 9. do 21:30, ob sobotah od 10.
do 21:30 ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 19:30.
Ob torkih rezervirano za enske, ostale dni meano.
T: +386 (0)2 82 23 332

www.sportravne.si
OTROKA IGRALA IN VENAMENSKO IGRIE

Igrie na umetni travi za igranje malega nogometa, badmintona,

odbojke, koarke, tenisa.
T: +386 (0)51 23 23 00 (Spin bar)

www.sportravne.si
FITNES, dvorana za borilne veine

Obratuje od ponedeljka do sobote od 16. do 21:30.
T: +386 (0)40 16 55 40

www.sportravne.si
MESTNI STADION
Zunanji park obsega moderniziran stadion s 6-stezno umetno maso

in nogometnim igriem ter 350-sedeno tribuno.
T: +386 (0)2 82 23 332

www.sportravne.si
56
57
kazalo
SMUIE POSEKA
PORTNI CENTER
Zimski bazen (25 x 10 m), telovadnica za odbojko in koarko, dvorana za namizni tenis, novo 4-stezno kegljie, obnovljen fitnes, finska,
turka, zelina in infra savna, ahovska soba, dvorana za ples,
aerobiko, ritmiko in borilne veine ter gostinski lokal.
T: +386 (0)2 82 23 332

www.sportravne.si
PAINTBALL
Poligon nad Ivarkim jezerom
ZIMSKI BAZEN
Gozdni (woodsball) poligon.

E: info@plenilec.com
T: +386 (0)31 57 41 93

www.plenilec.com
SMUIE RIMSKI VRELEC - KOTLJE

Podgora 22c, 2394 Kotlje
Smuie z vlenico in dodatnim zasneevanjem nudi proge v dolini

713 m in 3000 m tekake proge. Nudi smuarsko olo, nono smuko,
otroki in tekmovalni poligon ter sneni park. Okrepevalnica ob
vznoju smuia.
Vstopna postaja: 495 n. m.
Izstopna postaja: 558 n. m.
T: +386 (0)41 71 11 06
SAVNA - PORTNI CENTER
PORTNI CENTER
SMUIE KOTLJE
58
59
kazalo
Doivetja
RAZGLEDNE TOKE
lokacija
Strojna
Na najvijem vrhu Strojne, Pokernikovem
vrhu, se razprostira pogled proti Urlji gori, z
vasicami in mestom pod njo, na drugi strani pa
se odpira pogled na vasice avstrijske Koroke..
lokacija
teharski vrh
udovit pogled na koroke hribe in dolino lahko
ujamemo tudi s teharskega vrha.
lokacija
Urlja gora
Na eni strani udovita koroka pokrajina, na
drugi strani pa nam oko ujame Savinjsko dolino
najlepa razgledna toka je zagotovo z vrha
Urlje gore.
lokacija
Navrki vrh
Z Navrkega vrha lahko oko ujame pogled
na dolino reke Mee, lepote mestnega jedra
Raven s hribovjem Strojna, ki se razprostira
v ozadju.
60
61
kazalo
PREVALJE Z OKOLICO
PREVALJE SO MESTO SREDI MEIKE DOLINE
(411 M N.V.; T. NASELIJ: 13; POVRINA:
58,1 KM2). NA JUGU IN ZAHODU SLIKOVITO
PODOBO NASELJA DOPOLNJUJETA URLJA
GORA IN PECA. KRAJ IMA TRGOVSKO,
GOSTINSKO, KULTURNO-TURISTINO IN
GOSPODARSKO DEJAVNOST IN LEI OB
GLAVNI CESTI DRAVOGRAD-RNA NA
KOROKEM. SKOZENJ TEE REKA MEA, NA
SEVERU GA ZAPIRATA STRAIE IN DOLGA
BRDA, NA JUGU PA NAVRKI, TEMELNOV IN
RIFLOV VRH.
Obmoje Prevalj je bilo naseljeno e v prazgodovini. O tem priajo najdbe: plavutasta bronasta sekira in sledovi haltatskih naselbin, Na Fari pa so odkrili
prazgodovinske repinje. 1860. so v strugi v Zagradu
nali okrog 50 velikih marmornih plo, spomin na Rimljane v teh krajih. Skozi Prevalje je vodila rimska cesta
in kraj sodi med deset vanejih rimskih postojank na
slovenskih tleh. Znamenita Branurnikova klop pred
gostilno je kamniti rimski sarkofag, krsta brez zgornjega dela. Povodenj je leta 1900 naplavila nekaj rimskih
ostankov, ki pripadajo antinemu grobiu, ki je bilo
ob vznoju Barbarinega hriba. Kamnito podobo rimske
nimfe hrani muzej na Ravnah. Vandravski trg v srediu je zasnovan kot nastajajoi lapidarij rimskih eksponatov originalov in replik, najdenih na Prevaljah. Tu
je na voljo informacijska toka, terminal z informacijami o kulturni dediini in prireditvah. Nasproti stoji
spomenik iz brona (akad. kipar Stojan Bati) posveen
padlim v narodnoosvobodilni borbi v obini Prevalje.
Med pomembneje pomnike sodi Na Fari upnijska cerkev Devica Marija na Jezeru, ki tvori zgodovinsko jedro kraja (prvi omenjena 25.4.1335). Od
62
63
kazalo
romanske cerkve je ohranjen vzhodni zvonik; ladja,

prezbiterij in stranske kapele izdajajo neoromansko
cerkev. Posebnost je zvonik z barono kapo. V upniu
hranijo matine knjige iz let 1641-1648, v katere so bila
med prvimi vpisana osebna in ledinska imena v slovenskem jeziku. Na pokopaliu ob cerkvi (opueno 1965)
se odstira preteklost, - to je zgodovina kraja v malem.
Ob vhodu v cerkev je ob cerkvenem zidu grob Antona
Olibana, Preernovega prijatelja, ki mu je pesnik kot
zadnjemu zaupal v korekturo Poezije. Na ploi je napis: Anton Oliban, narodni buditelj, kulturni delavec,
prijatelj Preernov. V upnijskem gospodarskem poslopju bo urejen Muzej Prevalje z osrednjim slovenskim
Muzejem Bralne znake.
hitro dosegla svetovni ugled. Obenem se je priela razvijati protipoarna bramba na Prevaljah, predhodnica
PGD Prevalje, ki sodi med najstareja gasilska drutva
na Korokem. Na elezarsko preteklost budijo spomin
imena naselij, zid iz lindre, ki zaokroa Spominski park
na Ugaslih peeh, lokn, kjer je danes obrtna cona
lokn, ter nekatere skulpture. V gostilni Lahovnik ob elezniki postaji (spominska ploa) je bil v prevratnem
letu 1918/1919 sede Narodnega sveta za Meiko
dolino. Pod elezniko postajo stoji nekdanja Peijeva
hia s spominsko ploo pisateljici in odvetnici Ljubi
Prenner (1906-1977), ki se je v njej rodila; tu se je rodil
tudi Milko paremblek, eden najvejih baletnikov naega asa.
V Zagradu daje cerkev sv. Barbare (zgrajena

3.3.1496) krajini znailen poudarek. Cerkvica z neogotskimi oblikami, talnim zidcem okrog cerkve in z izjemnimi freskami iz 15. stol. se uvra med pomembne
sakralne spomenike. Pokopalie se razteza za cerkvijo
in je skupno pokopalie za obini Prevalje in Ravne.
Osrednje mesto na njem ima spomenik padlim 19411945. Tu sta pokopana tudi ustanovitelj ravenske gimnazije in tudijske knjinice dr. Franc Sunik in pisatelj
Leopold Suhodolan.
Mohorjeva druba je 3.7.1919 v 64 vagonih pribeala iz Celovca na Prevalje in ostala tu do 3.12.1927.

V nemirnih asih je ohranila svoje poslanstvo tiskanje knjig v slovenskem jeziku in natisnila 90 naslovov v
skoraj dva milijona izvodih. Na poslopju v Starih sledeh
je spominska ploa, ki pria, da je bila tu tiskarna; v
nekdanji oli in menariji Na Fari (spominska ploa)
pa je bila v letih 1919-1927 uprava Mohorjeve drube.
Kulturno drutvo Mohorjan z zaloniko dejavnostjo
nadaljuje poslanstvo in ohranja spomin na delovanje
Mohorjeve na Prevaljah. Osnovna ola Franja Goloba
nosi ime po akad. slikarju in restavratorju Franju Golobu (1913-1941), ki je bil ustreljen v Domalah kot prvi
talec umetnik. Tu je 1961. vzklila ideja o bralni znaki,
pobudnika plemenite akcije sta bila prof. Stanko Kotnik
in pisatelj Leopold Suhodolan (1928-1980). Bralna
znaka je postala slovenska kulturna posebnost. V oli
je urejen muzej Preihove bralne znake in spominski
kotiek pisatelja Leopolda Suhodolana. Pred olo stoji
forma viva iz eleza Vrtiljak (Jim Buckley, Irska).
Ahacova hia na Prevaljah (1798) je najstareji

spomenik stare trke arhitekture. Na proelju je ploa
v spomin na punt lanih lekih knapov. Zgodovina kraja
je zgodovina elezarstva, s katerim se je uveljavilo ime
Prevalje. Leta 1824 so bratje Rosthorn postavili cinkarno, ez dobrih 10 let so se preusmerili v elezarstvo in
z eleznikimi tirnicami in osmi Prevaljam prinesli razcvet. V Ahacovi hii je bila v 19. stol. znamenita gostilna
Pri Logarju (danes kufca), kjer se je po anekdoti ustavil
podjetnik August von Rosthorn, ustanovitelj elezarne
Prevalje in Prevalj, in se zaradi bliine lekega rudnika
in tudi zaradi ocvrtih rib, rdeih rnic in stasite Logarice odloil, da bo tu zgradil cinkarno. Na elezarsko
preteklost spominjajo prvi delavski blok z znailno angleko arhitekturo in gankom Preganthauz iz leta 1822
in Perzonali, delavski bloki ob Mei. elezarna je bila
v svojem kratkem delovanju (1832-1899) ena najbolj
prepoznavnih elezarskih sredi v Evropi. Vzpon je doivela zaradi kvalitete jekel in zaradi tehninih novosti
64
V kraju je razvejano portno ivljenje. Ob oli je

portna dvorana, portni park Ugasle pei vabi s stadionom, tribuno, umetno travo, lumi, atletsko stezo;
oba objekta po medn. normativih lahko gostita vrhunska tekmovanja. V centru postopno nastaja Spominski
park s pomniki pomembnih osebnosti in zgodovinskih
mejnikov. Na zaslune ljudi opozarja tudi Biografski leksikon obine Prevalje, ki je prvi tako obseen leksikon
neke obine v Sloveniji. Na zahodu stoji gasilski dom z
65
kazalo
eksponati tehnike dediine, med njimi je prva javna

tehtnica v dolini, nasproti privablja Sokolski park, ob
njem pa Rebernikova kovaija z umetnim kovatvom
ter zbirko starega kovakega orodja in kalilnim koritom.
Svojevrsten utrip daje kraju pestro ljubiteljsko
kulturno ivljenje. Tu je bogato kulturno vrenje, med
katerim tevilne prireditve presegajo ljubiteljski nivo.
Zelo kakovostne so glasbene prireditve z vrhunskimi izvajalci, kulturna posebnost so Sunikovi dnevi.
V Drubenem domu v srediu kraja so poslovni prostori Obine Prevalje in Upravne enote Ravne na Korokem. V obini potekajo odmevna Jesenska sreanja
v septembru, jesenski turistini festival zabave, porta
in kulture, katerih sestavni del je nekaj odmevnih tradicionalnih vsebin in prireditev. V svetu je poznana in
prepoznavna tudi delavnica in trgovina z unikatnim
porcelanom CATBRIYUR.
Prevalje so dobile status mesta 22.12.2005. Obina praznuje svoj obinski praznik 26. junija, v spomin
na dan, ko je bila 1991. na Holmcu izobeena slovenska
zastava kot znak samostojne Republike Slovenije in ima
od 2001. celostno podobo naslonjeno na pripovedko o
treh graakovih herkah.
LEE so se skrile v zeleno kadunjo in so idilina
vas v objemu gozdov in travnikov. Preteklost je zaznamovalo rudarstvo, ko je 1818. Dunajan Bla Mayer odkril na Leah premog. Rudnik je deloval 121 let in bil
eden najvejih in sodobnih rudnikov rjavega premoga
v Evropi. Na rudarsko preteklost spominja una pot
Po stopinjah lekih rudarjev. Premogovnika na Leah
(1818-1939) e dolgo ni ve, sledi so ostale. Med pomembnejimi je e ohranjeni vhod v rov iz asa delovanja lekega premogovnika - rov Franciscus iz 1849. Ob
muzejski sobi hrani spomin na rudarske ase spomenik
rudarju na trgu pred olo (akad. kipar Andrej Groelj).
Leka kapela je najveja kapela zaprtega tipa v obini
Prevalje. Leki rokopis je prvi ohranjeni dokaz samorasle bukovnike tradicije v Meiki dolini; to so zapisi
iz let 1757-1761. Z Le so doma: pisatelja Matja Pikalo
in Rudi Mlinar, akad. slikar Benjamin Kumprej in akad.
kipar Andrej Groelj (1947-2011).
Gotski cerkvi leki dvojici sta v odprtem
66
sedlu nad Leami, postavljeni druga ob drugo. Spodnja

cerkev je posveena sv. Ani. Ima slok prezbiterij, vitke opornike iz lehnjaka in ozka, visoka dvodelna okna
z okraski v vrhovih. Ob severni strani raste iz tal vitek
zvonik. Pravokotna ladja je le malo nija od svetia
in je z njim istega liva. Druga cerkev je posveena sv.
Volbenku. Z gotsko arhitekturo je morda e lepa od
prve. Prezbiterij je s stopnjevanimi oporniki in dvojnimi okni, ki jih krasijo ipkasti okraski. Ker se cerkev
po vsej dolini zajeda v breg, je to pogojevalo izjemno
zasnovo s kripto pod prezbiterijem. V notranjosti pa je
mnogo bolj skromna od sv. Ane. Lepa pokrajina pa ju
uvra tako med pomembne krajinske spomenike kot
tudi med z izredno lepoto obdarjene koke nae domovine.
Na Lee privablja tudi s krako in ljudsko mistiko obarvan in z meglicami obdan hrib Volinjak, kjer so
neko menda bivale al-ene in katerega posebnost sta
naravno okno in kraki pojavi na ovrju. Na Leah so
zelo dejavna drutva, kulturno drutvo ohranja rudarsko dediino in razvija vsebino naslonjeno na preteklost kraja.
Jugovzhodno od Kota zano rasti gozdna poboja Urlje gore, kjer se lahko izletniki spoijejo na planinski postojanki na Naravskih ledinah (1128 m). Koa
(PD Ravne) ima poleg sob in skupinskih lei prostore
za izletniki turizem na prostem. Od tod je le uro in pol
planinske hoje do vrha Urlje gore (1699 m), kjer ima PD
Prevalje skrbno urejen planinski dom (1912), ki je poleti odprt 24 ur na dan, pozimi pa vsak vikend in praznik.
Na vrhu gore stoji poznogotska cerkev iz leta 1602, za
katero so napravili nart kmetje sami. Zidana je iz kamna, ima skodlasto streho, stolp pa so zaradi strel in
viharjev zniali. Notranje predelne stene priajo o ljudski gradnji, najlepi je glavni oltar z lesenim kipom sv.
Urule z devicami. Cerkev ima tudi najvije leei kriev
pot v Sloveniji. Na Urlji gori so tirinajst upodobitev
krievega pota, ki so del stalne razstave galerije tik pod
nebom, ustvarili slovenski in koroki likovni umetniki.
KOT je hribovito naselje na juni strani Prevalj.
Poevova lipa, ki stoji na poti iz Zagrada v Kot, z obsegom 530 cm, je ena lepih lip v obini Prevalje. Raste
67
kazalo
68
69
kazalo
na floristino bogatem travnem poboju, kjer je tudi

rastie turke lilije (lilium martagon). Visoko v Kotu je
Obretanovo. Pri nekdaj pogani partizanski domaiji Pri
mokrem jopiu stoji spomenik, posveen padlim, ob
njem pa je Dom veteranov vojne za Slovenijo Meike
doline.
STRAIE je gozdnato hribovito naselje vzhodno od Breznice. Po njem so raztresene samotne kmetije. Nad naseljem se boi apnenasta Brinjeva gora
(723 m), vsa druga okolica je iz starih kamenin. Na Brinjevi gori stoji cerkvica zavetnikov invalidov sv. Kozme
in Damijana, priljubljena romarska in izletnika toka.
Tu e v zgodnji pomladi najdemo cele preproge teloha.
Ob poti na Brinjevo goro so v evharistinem letu 2005
postavili kriev pot, delo prof. Stanka Lodranta.
BREZNICA je podolgovat hrbet, ki se razteza JV
od Suhega Vrha. Raztresene in tihe kmetije so dostopne z vseh strani po lepih gozdnih cestah. Ob kriiih
poti so tevilna sakralna znamenja in krii. Blizu pogane Rakitnikove domaije stoji spomenik devetim zaganim rtvam nacistinega nasilja.
SUHI VRH se je zajedel v poboje Strojne z JZ
strani. Od kmeta Tratnika so lepi razgledi na Koroko,
proti Dravi in Mislinji. Zanimive so e tevilne lesene
kmeke hie in kae, krite s skodlami. Priljubljena izletnika toka je lovska koa Lovske druine Jamnica, ki
je od pomladi do jeseni odprta vsako soboto in nedeljo.
stoji spomenik iz pohorskega tonalita in pria o zadnjih

bojih druge svetovne vojne. V kriiu na levi strani
ceste proti Holmcu stoji spomenik Svobodi in miru,
delo akad. kiparja Stojana Batia. To je raztreena
bomba kragujevka, iz katere so vzleteli golobi, znanilci miru. Tu se vsako leto okrog 15. maja zberejo borci
na slovesnosti v spomin na zadnje boje 2. sv. vojne na
evropskih tleh. Na desni strani stoji e tretji spomenik,
darilo udeleencev partizanskega mara po poteh dalmatinskih partizanskih brigad. V srediu Poljane stoji eden redkih obnovljenih kozolcev toplarjev, ki nudi
prostor za prireditve, ob njem pa sta lesena skulptura
Ajdovske deklice in spominska skulptura akad. slikarja
Benjamina Kumpreja Ecce hommo Glej lovek 70-6015. tevila 70-60-15 simbolizirajo nao preteklo in polpreteklo zgodovino: naredil je korak za sedemdeset
let nazaj, v as, ko so se z ljudsko igro Franceta Brenka
Poslednje ustolienje korokih vojvod na Poljani 1935
spomnili petnajstletnice plebiscita , na asovnem traku se Kumprej nato ustavi pred estdesetimi, v tretjem
segmentu z naslovom Domovina se vizualizira letnica
1990 in numeroloko znamenje za tevilko petnajst.
Nasproti kozolca je prijeten lokal Kocka bar z
zbirko originalnih rimskih eksponatov iz 2. in 3. stol. Ob
lokalu in Hrastovi hii se razraata astitljivi lipi, ena je
med najvejimi v Sloveniji. Njen obseg je 689 cm, visoka pa je 34 metrov. Naravna dediina je tudi izdanek
kremenovo-sericitnega filita, slikovit geoloki pojav
ob reki Mei. Ob 20-letnici samostojnosti Republike
Slovenije so ob magistralni cesti ob poti do spomenika
Svobodi in miru zasadili lipe v Drevored miru korokih
obin, ki simbolizirajo mir in povezanost.
POLJANA je majhno naselje ob glavni cesti Prevalje-Meica z reko Meo ob poti. Ob glavni cesti na
zaetku Spominskega parka svobodi in miru stoji forma viva, skulptura Stik doline (Gary Dwyer, ZDA), ki z
veplastnim vsebinskim sporoilom oznauje krajinsko
prelomnico med zgornjo in spodnjo Meiko dolino.
V tej znailni kotlini so vidne ohranjene terase, sled
nekdanjega ledenikega jezera, ob glavni cesti pa stoji
gotska cerkev sv. Janeza Krstnika. Baroni kipec iz lipovega lesa glave sv. Janeza Krstnika iz 14. stoletja je
posebna dragocenost, zato je shranjen v upniu na
Prevaljah. Veji del Poljane je zaiten kot spominsko
obmoje Spominski park svobodi in miru, saj so tu potekali zadnji boji 2. svetovne vojne. Tik pred kriiem,
kjer se odcepi cesta proti Holmcu in naprej v Avstrijo,
Na nekdanjem mejnem prehodu HOLMEC stoji

pomnik Domovino se vedno brani 1991-2011, postavljen ob 20-letnici samostojnosti RS in v spomin na padla policista v osamosvojitveni vojni na Holmcu. Spominska ploa je vkljuena v pomnik odkrit ob dnevu
policije 2011 (avtor arh. Borut Bonina). Tik ob nekdanji meji z Avstrijo je juno od bivega prehoda Holmec
ohranjen manji kompleks mokrotnih travnikov, ki ga
na J robu omejujeta potoek in vlaen jelev gozdiek,
na S pa eleznika proga. Tu je pomembna lokacija za
favno metuljev, saj gre za enega zadnjih ostankov ek-
70
71
kazalo
stenzivnih niinskih travnikov v tem delu Slovenije.

Obmoje je nahajalie zelo ogroenega movirskega
modrina (maculinea nausithous), ki je na Korokem izredno redek.
ENTANEL, znana turistina vas, lei na junih
obronkih Strojne. entanel je dostopen z vseh strani.
Do vasi lahko pridemo po lepi gozdni cesti s Strojne, vanjo pa se lahko zapeljemo tudi, e z glavne ceste Prevalje-Meica zavijemo pri toparju pod slikovitim kamnitim toparjevim mostom proti entanelu. Vas slovi po
prijaznih ljudeh, po sonni legi in po lepih razgledih na
Urljo goro, Peco, Raduho, Obir in Podjuno. S kmekim
turizmom se ukvarja veliko domaij. Pri gostilni Marin
je znana stara lipa, nekaj vie pa stoji v vakem jedru
spomenik posveen padlim za svobodo (akad. kipar
Andrej Groelj). V centru vasi je Kajica, prodajalna
spominkov in informacijska toka, ki jo vodi turistino drutvo. Ogleda je vredna stara Brusnikova bajta
z ohranjenimi etnolokimi elementi, najstareja v vasi
in na Korokem. upno cerkev sv. Danijela odlikuje visok zvonik, prekrit z macesnovimi skodlami. Pri Gorniku
stoji Gornikov kri - kuno znamenje iz 16. stoletja. Nad
vasjo je kapela sv. Urule, kakovosten primer ljudskega
stavbarstva, ki skupaj z Gornikovimi lipami tvori lep
ambientalni spomenik. Ob kapelici rastejo tiri lipe z
obsegi 320, 300, 290 in 380 cm, pomembne predvsem
s krajinsko-estetskega vidika. Stareja drevesa pogosto
predstavljajo most med naravno in kulturno dediino, vsako zase pa govori svojo zgodbo Ob kapelici
in lipah je turistina postojanka, primerna za portne
in druabne prireditve. Spominska ploa na upniu
pria, da je tu slovenski pisatelj in duhovnik Fran Ksaver
Meko (1874-1964) spisal knjige Ob tihih veerih, Mir
boji in Na poljani. S entanela je doma Luka Kramolc
(1892-1974), skladatelj, glasbeni pedagog, zborovodja
in zbiratelj ljudskih pesmi, urednik in izdajatelj tevilnih pesmaric. Kramoleva soba je na ogled v upniu,
nekdanji oli. Na turistini kmetiji Lunik, rojstni domaiji Luke Kramolca, je njemu posveena spominska
ploa. Na kmetiji Dvornik je Muzej kmekega orodja
z bogato zbirko starih orodij, strojev in naprav, ki so jih
neko uporabljali na kmetijah. V prvem delu je predstavitev predelave ita in predelave sadja, v drugem
72
pa predvsem razline domae obrti. Za turiste bodo

v entanelu privlani dnevi Luke Kramolca in tradicionalne junijske kmeke poletne prireditve. Tu se je rodil
Mitja ipek (1926), metalurki strokovnjak, kulturnik,
knjievnik in e 5. desetletje vodja mokega pevskega
zbora entanelski pavri, predvsem pa igralec, ki je e
ve kot tisokrat uprizoril Svetneega Gaperja po prirejeni noveli Preihovega Voranca Pot na klop. V okolici
entanela so razsejane zanimive tevilne kapelice in
znamenja, postavljena v zahvalo in spomin in vsaka s
svojo zgodbo.
DOLGA BRDA je podolgovat hribovit hrbet, ki
se razprostira severno od Poljane. Tu sta doma poljedelstvo in ivinoreja. Pri Koaku se koati znamenita
stara lipa. V dolini potoka entanelske reke na odcepu
od toparja do Jamnice pa je na ogled temeljito prenovljen Povhov mlin, ki je eden redkih ohranjenih tovrstnih spomenikov tehnike dediine na Korokem.
Najavljenim skupinam omogoijo prikaz mletja ita in
phanja v stopah. Stavba ima tudi venamenski prostor,
ki je primeren za predavanja in delavnice. Domaija se
ukvarja tudi s kmekim turizmom. Na Dolgi Brdi je na
Zmesovi domaiji urejeno najsodobneje odlagalie
komunalnih odpadkov za celotno Koroko regijo.
JAMNICA se dotika nekdanje meje z Avstrijo v
skrajnem SZ delu. Narodopisna znamenitost Jamnice so
tipine koroke kae iz 17. do 19. stoletja pri Zevniku,
Gradiniku, Korou, Miklu ... V tej idilini okolici z lepimi
razgledi so pri Miklu in Korou izredni naravni pogoji za
turizem na kmetiji. Kmetija Koro je preurejena v prvi
ekohotel in mountainbike park v Sloveniji in je center
za gorsko kolesarjenje in druge avanture, ki se odvijajo
v okolikih gozdovih in gorah. To je kolesarjem prijazen
hotel, v katerem imajo kolesarnico ter pralnico in suilnico za kolesa.
LOKOVICA je naselje raztresenih kmetij in lei
med cestama Meica-Poljana in Poljana-nekdanja meja
z Avstrijo, zajema pa tudi bivi mejni prehod HOLMEC
in istoimensko elezniko postajalie. Znailnost naselja so lesene domaije in e neraziskano srednjeveko
gradie pri kmetu Gradiniku. Tu je bil doma ljudski
pesnik Jurij Krof (1845-1943). Movirna dolina ob e-
73
kazalo
lezniki progi Holmec-Dravograd predstavlja neprecenljivo vrednoto in ekoloko celoto, ki ima velik pomen
za ohranitev tevilnih ogroenih ivalskih in rastlinskih
vrst. Majhno prehodno barje je edino rastie mono
ogroenega movirskega petoprstnika (potentilla palustris) na Korokem.
Nastanitve
BELAK je z gozdovi obraeno naselje, ki se je

v prometnem zatiju prilepilo k nekdanji meji z Avstrijo. Na tem podroju so narodopisno zanimive lesene, s
skodlami krite domaije.
E:
T:

V obini je izjemno dejavna ljubiteljska kultura,

ohranjajo in negujejo kulturno dediino, etnoloke zanimivosti, ohranjene so kae s preami, v kleti so e
ponekod sodi z motom korokih hruk motovk, lesnik, trdiev; ohranja se tradicija ebelarjenja. Okolico
mehajo in bogatijo cerkve, sakralna znamenja, krii,
kapelice, kriev pot na Brinjevo goro S prepletom
nekdanjosti naslonjeno na sedanjost sledijo duhu asa
tematske poti, ki opozarjajo na bogato vsebino okolja.
MEJNI PREHOD HOLMEC
EKOLOKA TURISTINA KMETIJA MIKL

Jamnica 11, 2391 Prevalje
Kapaciteta 9 lei
ekokmetija@gmail.com
+386 (0)2 82 31 985
+386 (0)41 84 28 39
www.eko-kmetija.si
EKO HOTEL KMETIJA KORO

Kapaciteta 20 lei
E:
T:
F:

info@bikenomad.com
+386 (0)2 87 03 060
+386 (0)2 87 03 061
www.ekohotel.si
www.bikenomad.com
GOSTIE IN TURISTINA KMETIJA MARIN MILER

entanel 8, 2391 Prevalje
Kapaciteta 30 lei
E:

T:

marin@koroska.org
marin@koroska.net
+386 (0)2 82 40 550;
+386 (0)2 41 65 48 86
www.marin.koroska.org
TURISTINA KMETIJA PLODER

Kapaciteta 30 lei
E:
T:

kmetijaploder@hotmail.com
+386 (0)2 82 31 104
+386 (0)41 86 73 75
www.kmetija-ploder.com
TURISTINA KMETIJA LUNIK

Kapaciteta 16 lei
E: vinko.kajzer@gmail.com
T: +386 (0)2 82 31 105

+386 (0)40 73 52 05

TURISTINA KMETIJA POVH POVHOV MLIN

Dolga Brda 19, 2391 Prevalje
Kapaciteta 16 lei
E:
T:

74
75
info@povhovmlin.si
+386 (0)2 82 33 258
+386 (0)41 93 84 78
www.povhovmlin.si
kazalo
GOSTINSTVO IN TURIZEM KRIVOGRAD

Poljana 10 A, 2391 Prevalje
Kapaciteta: 17 sodobno urejenih 1-, 2-, 3- ali
4- posteljnih udobnih sob.
E:
T:

info@krivograd.si
+386 (0)2 82 40 690
+386 (0)41 44 60 61
+386 (0)41 44 60 62
+386 (0)41 44 60 63
www.krivograd.si
GOSTIE BRANURNIK
Pri Branurniku 1, 2391 Prevalje
Kapaciteta: 3 bogato opremljene sobe z monostjo dodatnih lei in z vso sodobno tehnologijo.
E:

T:

info@brancurnik.si
brancurnik.simon@gmail.com
brancurnik@hotmail.com
+386 (0)2 82 31 000
+386 (0)41 90 34 70
www.brancurnik.si
Turistine in ekoloke kmetije

KMETIJA GRADINIK
Kmetija lei na najviji toki Mlinarske poti. Imajo ponudbo

izdelkov iz sadja in it po starih receptih babic in dedkov. Mlada druina ponuja svoje izdelke pridelane na tradicionalen nain pod blagovno znamko DOBROTE IZPOD PECE.
E: kmetija.gradisnik@gmail.com
T: +386 (0)2 82 40 345

+386 (0)31 72 92 74

EKOLOKA TURISTINA KMETIJA MIKL

Prijazni gostitelji vam bodo ponudili doma pridelano ekoloko hrano.

Lega kmetije omogoa prelepe razglede, sprehode po gozdovih in
poteh, kolesarjenje, poitek ob ribniku. So druinam z otroki prijazna
turistina kmetija.
E: ekokmetija@gmail.com

mikl.kert@volja.net
T: +386 (0)2 82 31 985

+386 (0)41 84 28 39

www.eko-kmetija.si

EKO HOTEL KMETIJA KORO

Kmetija Koro je svojevrsten center za gorsko kolesarjenje in druge

avanture v naravi. Organizirane so vodene ture, tematski izleti, dogodki in zabave. Poleg udobnega bivanja v sodobno urejenih sobah in
prostorih za mirno in kreativno preivljanje prostega asa, nudijo tudi
izvirne ekoloko pridelane jedi.
E: info@bikenomad.com
T: +386 (0)2 87 03 060
F: +386 (0)2 87 03 061

www.ekohotel.si

www.bikenomad.com

KMETIJA DVORNIK
GOSTILNA BRANURNIK
76
Pri Dvorniku imajo urejen kmeki muzej, ki hrani dragoceno koroko

etnoloko dediino. Nudijo degustacijo mota, soka, hrukovega,
bezgovega, medenega, enjevega in slivovega ganja. Moen je tudi
prikaz pletenja koar.
E: d.smolak@gmail.com
T: +386 (0)2 82 32 979

+386 (0)41 62 06 31

kmetija-dvornik.si

77
kazalo
MUZEJ BRALNE ZNAKE
SPOMINSKI PARK
LEKI DVOJICI
TOPARJEV MOST
PREVALJE PONOI
DRUBENI DOM
KMETIJA MIKL
78
VANDRAVSKI TRG
79
kazalo
GOSTIE IN TURISTINA KMETIJA MARIN MILER

V koroki vasici entanel vas priakuje gostilna in turistina kmetija

Marin Miler s pristnimi domaimi korokimi jedmi Za najavljene
skupine pripravijo menije po eljah, na voljo je tudi plesie z ivo
glasbo. Na kmetiji predlagajo zanimive izlete v blinjo in iro okolico,
nudijo 30 udobnih prenoi v sobah ali apartmajih.
E: marin@koroska.org

marin@koroska.net
T: +386 (0)2 82 40 550;

+386 (0)2 41 65 48 86

www.marin.koroska.org

TURISTINA KMETIJA PEKAV

TURISTINA KMETIJA POVH POVHOV MLIN

Dolga Brda 19, 2391 Prevalje
Nudijo ogled etnoloke dediine, saj je tu 150 let star delujoi mlin,
v katerem vam pripravijo pokunjo korokih kulinarinih posebnosti.
Najamete lahko apartma ali skupno leie na podstreju. Od tu se
lahko podate na Mlinarsko ali Rekreacijsko pot proti entanelu in
okolici. Kapaciteta: 16 lei.
E: info@povhovmlin.si
T: +386 (0)2 82 33 258

+386 (0)41 93 84 78

www.povhovmlin.si

KMETIJA BAUH
Suhi Vrh 7, 2391 Prevalje
Kmetija lei v osrju entanelske vasi. Po predhodnem naroilu vam

postreejo z izvrstnimi domaimi specialitetami. Nudijo kmeka kosila
in suhomesnate narezke. Od tu je lepa razgledna toka na Urljo in
Peco ter okolike hribe.
E: rafael.marin@amis.net
T: +386 (0)2 82 31 404

+386 (0)41 22 22 64

Izletnika kmetija Bauh na Suhem Vrhu nudi malice s korokimi dobrotami iz domae pridelave. Za celotne obroke in zakljuene drube se
je potrebno predhodno najaviti. V ta mirni kotiek vabijo pohodnike
poti in udovit pogled na okolike vrace na Urljo, Peco in Raduho.
E: turisticnakmetijabauh@hotmail.com
T: +386(0)2 82 31 918

+386(0)70 82 02 63

www.kmetija-bauh.si

Nahaja se na samem, ob poti v entanel, v neokrnjeni naravi. Je hia

s tradicijo, saj so v entanelu s turizmom na kmetiji zaeli prvi. Imajo
zimski vrt, prostor za seminarje in urejeno otroko igrie. Je odlino
izhodie za izlete, pohodnitvo, kolesarjenje, pozimi pa za smuanje
na Peci in v okolici. Kapaciteta: 30 lei.
E: kmetijaploder@hotmail.com
T: +386 (0)2 82 31 104

+386 (0)41 86 73 75

www.kmetija-ploder.com

Visokogorska kmetija Hudobnik lei na Breznici nad Prevaljami s

pogledom na dva koroka bisera Urljo goro in Peco. Izdelujejo blazine
iz 100% naravnega bombaa polnjene z doma pridelanim ovsom,
ovsenimi luskami, senenim drobirjem in zelii. Blazine so razlinih
velikosti in sluijo za razline namene; kot topli obkladki, ki blagodejno delujejo na telo, ali blazine za prijeten naraven spanec oz. poitek
kot tudi zeline blazinice.
E: tatjana@obcuteknarave.si
T: +386 (0)31 24 80 75

TURISTINA KMETIJA PLODER

TURISTINA KMETIJA LUNIK

Turistina kmetija lei ob poti v entanel in je lahko dostopna. Znana

je po tem, da se je tu rodil entanelski rojak Luka Kramolc, glasbeni
narodopisec, zbiratelj in prirejevalec ljudskih pesmi, skladatelj in
profesor glasbe. Na prijazni kmetiji, kjer je poskrbljeno tudi za igrala
za otroke, postreejo z doma pridelanimi korokimi dobrotami, po
predhodnem dogovoru gostijo tudi veje drube. Nudijo prenoitvene
monosti v lepem, zdravem in naravnem kmekem okolju. Okolica
nudi veliko monosti za sprostitev, pohodnitvo, kolesarjenje in izlete
v blinje kraje. Kapaciteta: 16 lei.
E: vinko.kajzer@gmail.com
T: +386 (0)2 82 31 105

+386 (0)40 73 52 05
KMETIJA HUDOBNIK - OBUTEK NARAVE

Breznica 8, 2391 Prevalje
KMETIJA LADRA
Lee 83, 2391 Prevalje
Izletnika kmetija Ladra se nahaja na Leah blizu lekih cerkva sv. Ane
in sv. Volbenka na nadmorski viini 600 m. Obdani so z gozdovi, travniki in z lepim izhodiem za sprehode v neokrnjeni naravi. Izletnika
kmetija je lahko dostopna pohodnikom, kolesarjem, tudi zaradi cestne
povezave z Meico. Na izletniki kmetiji nudijo koroke dobrote z
doma pridelano pijao in hrano, po predhodnem naroilu in najavi
sprejemajo veje skupine za razline prilonosti praznovanj. Kmetija
ima tudi dostopno e-toko.
E: simona.kralj1@gmail.com
T: +386(0)2 82 31 084

+386(0)41 47 50 61

KMETIJA SONJAK
Belak 8, 2391 Prevalje
Kmetija lei na Belaku na nadmorski viini 760 metrov, tik ob meji z

Avstrijo. Ukvarjajo se z mleno proizvodnjo ter s peko renega in polnozrnatega kruha, poga, potic, peciva ter krofov, ki jih lahko kupite.
E: tatjana@obcuteknarave.si
T: +386 (0)31 24 80 75
80
81
kazalo
Gostia in gostilne
PENIKOVA BRUNARICA
entanel 29c, 2391 Prevalje
T: +386 (0)41 33 27 27
GOSTILNA HOBER
Breznica 32, 2391 Prevalje
E:
T:

gostilna.hober@amis.net
+386 (0)2 82 40 153
+386 (0)41 79 13 07
+386 (0)70 70 80 80
www.slodesign.com/hober
www.gostilnahober.com
GOSTIE PIK
Lokovica 31, 2391 Prevalje
E: gostilnapik@gmail.com
T: +386 (0)2 82 40 750

www.gostilna-pik.com
GOSTIE RIFEL
Trg 2, 2391 Prevalje
E: gostilnarifel@gmail.com
T: +386 (0)2 82 33 564

+386 (0)40 61 38 90
GOSTIE LAHOVNIK
Pri postaji 11, 2391 Prevalje
E: dora.jost@gmail.com
T: +386 (0)31 37 02 80
GOSTIE BRANURNIK
Pri Branurniku 1, 2391 Prevalje
E:

T:

GOSTINSTVO IN TURIZEM KRIVOGRAD

Poljana 10 A, 2391 Prevalje
E:
T:

info@brancurnik.si
brancurnik.simon@gmail.com
brancurnik@hotmail.com
+386 (0)2 82 31 000
+386 (0)41 90 34 70
www.brancurnik.si
KOZOLEC NA POLJANI
info@krivograd.si
+386 (0)2 82 40 690
+386 (0)41 44 60 61
+386 (0)41 44 60 62
+386 (0)41 44 60 63
www.krivograd.si
SLAIARNA POLANEK
Zgornji kraj 16, 2391 Prevalje
E:
T:

lovro.polansek@gmail.com
+386 (0)2 82 40 583
+386 (0)41 23 35 25
www.slascicarna-polansek.si
SLAIARNA GOSTILNA PIZZERIJA KUFCA

E: kmocivnik@gmail.com
T: +386 (0)2 82 31 681

+386 (0)41 71 46 46

GOSTIE RUPAR
T: +386 (0)2 82 40 866
SLAIARSTVO SENICA KAVARNA SENICA

E: torte.senica@gmail.com
T: +386 (0)6 41 36 116

+386 (0)41 56 92 79
82
83
kazalo
Tematske poti
CESTA MOTA
dostop in izhodie
dolina
zahtevnost
as hoje
Ve monih vstopov (oznaka vrka)

37 km
Nezahtevna
/
Cesta mota je ena prvih tematsko turistinih
poti z vsebino, ki poteka na kroni trasi v skupni
dolini 37 km ter se dviga in spua od dolinskih
400 m do 1055 m nadmorske viine na Strojni.
Oznaena je z lesenimi tablami in oznaenimi
vrki, ki vabijo na mot na blinjo kmetijo.
Ob poti privabljajo kulturno zgodovinske in
naravne znamenitosti, ob katerih se popotniki
radi ustavljajo ob poti z Raven na Strojno
in od tu proti entanelu ali iz druge smeri.
Med zanimiveje domaije spadajo Janeeva
domaija, Smodinova kovaija, Kmeki muzej
Dvornik, Gradinikova, Miklova, Koroeva
domaija, Brusnikova bajta v entanelu
Privablja ohranjena znailna koroka etnoloka
dediina kmeke kae, sakralna dediina,
znamenja, krii, kapelice, mogona Marinova in
Gornikove lipe v entanelu, gostilna s korokimi
dobrotami pri Marinu in kmeke dobrote na
turistinih kmetijah. Ob cesti v dolino vabi
kmetija Lunik, prva turistina kmetija Ploder,
Povhov mlin Cesta mota je edalje bolj
zanimiva in dostopna kot kolesarska pot.
REKREACIJSKA POT
dostop in izhodie
dolina
zahtevnost
as hoje
Pri smerokazu Jamnica-entanel vodi po poti

desno mimo kmetij Pear, Pernat, Kozul in po
eni uri prispete do kmetije Dvornik, kjer si lahko
ogledate Muzej kmekega orodja. Naslednji
aktivni poitek imate v rekreacijskem centru
nad entanelom, od koder je udovit razgled.
V srediu vasi si lahko ogledate Kramolevo
kao in nakupite spominke v Kajici. Nato
greste navzdol mimo Kolmanove domaije, na
koncu pa e mimo Lunikove domaije, kjer se
Mlinarska in Rekreacijska pot skleneta.
POT NA VOLINJAK
dostop in izhodie

dolina
zahtevnost
as hoje

toparjev most - Povhov mlin

14 km
Nezahtevna
dalja pot: 5 ur; kraja pot: 3 ure
Pot se prine pri toparjevem mostu in se
nadaljuje po entanelski reki po sledeh
nekdanjih mlinov. Neko so mleli: efarjev,
Novakov, Plodrov in Povhov mlin, slednji deluje
e danes. Korak sledi proti Jamnici in po dolini
do Kajerjevega mlina. Nato gre proti Koroevi
elektrarni. Sprehodimo se e mimo Koroeve
domaije, kmetij Mikl, Gradinik, Jamnik. Pot
se zakljui ob Povhovem mlinu z okrepilom
domaih dobrot.
Kontakt: Marija Navernik,
info@povhovmlin.si, www.povhovmlin.si
+386 (0)2 82 33 258; +386 (0)41 93 84 78
Podatki o poti: Od e delujoega Povhovega
mlina ob entanelski reki vodi MLINARSKA POT,
tu se prine in sklene.
84
sredie Prevalj, mimo Leke kapele, rova

Franciscus, Hermonkove kapelice na Leah ...
8 km
Nezahtevna
s Prevalj uro in pol;
od Hermonkove kapelice: 20 min
Volinjak - kraki svet s e neodkrito naravno
znailnostjo: z listavci poraen hrib med
Meico in Leami z zanimivo geoloko
sestavo tal, geoloki in geomorfoloki naravni
spomenik, kar je pri nas redkost. Mistini
dom al ena, ki privablja. Iz sredia Prevalj
nas pot pelje na Lee, ki so poznane po
rudarski preteklosti. Z avtobusne postaje
se popotnik usmeri v hrib. Pot popelje do
Hermonkove kapelice in nato na Volinjak
ez travnik do gozdne jase, kjer se zane
vzpon na vrh. Vraamo se lahko po isti poti
ali pa gremo v nasprotno smer in pridemo
do ene najdebelejih smrek na Korokem
Hermonkove smreke. Vpliv vode na apnenec je
ustvaril posebne povrinske oblike, znailne za
kraki svet, na severozahodnem delu Volinjaka
se nahaja naravno okno oz. naravni most,
kraki pojav na ovrju, pod katerim se vije
drevo in preko katerega lahko pridemo do ene
najlepih razglednih tok. Odpre se veliasten
pogled na Peco in podjunsko ravnino, ki
povezuje obe Koroki. Volinjak je dal kamen za
blinje kmeke domaije, za toparjev most,
morda tudi kamenje za gradnjo lekih cerkva?
MLINARSKA POT
dostop in izhodie
dolina
zahtevnost
as hoje
Turistina kmetija Mikl, Jamnica

13 km
Nezahtevna
3 ure
85
kazalo
UNA POT: PO STOPINJAH LEKIH RUDARJEV
SLOMKOVA POT
dostop in izhodie

dolina
zahtevnost
as hoje
organizacija
dostop in izhodie
dolina
zahtevnost
as hoje

sredie Prevalj, rov Franciscus ob cesti

Prevalje Lee.
5 km
Nezahtevna
1,5 ure
Kulturno drutvo Lee, www.lese.si
Slomkova pot po sledeh Mohorjeve drube in

Antona Martina Slomka vodi skozi Prevalje, saj
je Mohorjeva druba zaznamovala kraj s pisno
besedo in pustila trajne sledi. Mohorjeva druba je 3. julija 1919 je v 64 vagonih pribeala
iz Celovca na Prevalje in ostala tu do 3. decembra 1927. V tedanjih nemirnih asih je ohranila
svoje poslanstvo tiskanje knjig v slovenskem
jeziku, saj so natisnili 90 naslovov v blizu dva
milijona izvodih. Anton Martin Slomek je bil
povezan s Prevaljami tudi preko kaplana Antona Olibana, izjemnega jezikovno nadarjenega
Preernovega prijatelja, ki je umrl kot kaplan na
Prevaljah (1860). e v asu tudija bogoslovja v
Celovcu je A. M. Slomek Olibanu pomagal prebroditi uporniko krizo s svojim priporoilom.
Podatki o poti: sakralna turistina pot vodi iz
Celovca do Holmca, preko Dolge Brde, skozi
Prevalje Na Faro do cerkve Device Marije
na Jezeru, na Brinjevo goro ob krievem
potu, do Raven, entjana, Vuzenice in dalje
po Dravski dolini do t. Andraa, Maribora
in do Slomkove rojstne Ponikve, kjer se v
Slomkovem muzeju pot zakljui.
Kontakt: Obina Prevalje: +386 (0)2 82 46 100
Od prvega spomenika ob poti s Prevalj na

Lee - Leke kapele - nas pot vodi po cesti po
sledeh rudarske preteklosti proti Leam do
prve tehnike dediine nekdanjih rudarskih
Le - do rova Franciscus iz leta 1849. Pot
nadaljujemo v sredie vasi, kjer si ogledamo
staro olo s pozivalnico frlescimer in muzejsko
sobo s spominsko zbirko predmetov lekega
premogovnika, Groljev relief rudarja in
rudarske druine, bolnico Pot zakljuimo
na hribu, kjer stojita gotski cerkvi dvojici sv.
Volbenka in sv. Ane iz 15. stoletja.
Kontakt: info@lese.si; +386 (0)51 84 34 44
SKRIVNOSTNI SVET VOLINJAKA V KRESNI NOI

dostop in izhodie
zahtevnost
obdobje
organizacija
pri lekih cerkvah

Nezahtevna
junij, petek - pred kresno nojo
Kulturno drutvo Lee, www.lese.si
To je druinam prijazen pohod. Druine se
zberejo pri lekih cerkvah, kjer se zane pohod
po skrivnostnih poteh v svet al en. Na poti
so skrivni namigi, ki so jih pustile al ene,
otroci jih iejo, preberejo in jim sledijo. Pred
vzponom v poraeni in skalnati svet njihovega
domovanja je postanek, kjer se udeleenci
okrepajo z vilinskim napitkom, ki so jim ga
pripravile al ene. Pot v tihem priakovanju je
nagrajena, saj ob skupni pesmi otroci privabijo
al ene, ki jim povedo, kje in kako ivijo, in jim
ob slovesu podelijo posebne vilinske monjike.
Kontakt: info@lese.si; + 386 (0)51 84 34 44,
+386 (0)31 34 78 67 Hedvika,
+386 (0)41 77 81 91 Klavdija.
86
Celovec, rojstni kraj Mohorjeve drube

8 km
Nezahtevna
s Prevalj uro in pol;
od Hermonkove kapelice: 20 min
EBELARSKA POT MED SLOVENIJO IN AVSTRIJO

dostop in izhodie

dolina
zahtevnost

as hoje
Prevalje, ebelarsko sadjarski uni center Fara,

Pliberk, ebelarski center Brundl,
/
620 viinskih metrov zmernega vzpenjanja
po severni strani gore.
/
ebelarska pot povezuje ebelarsko drutvo
obine Prevalje s ebelarji na avstrijskem
Korokem v Pliberku. Pot v smislu ebelarskih
tok poteka med ebelarko sadjarskim unim
centrom Fara in ebelarskim centrom Brundl
v Pliberku, pot se bo e razvijala.
Cilj povezovanja ebelarjev je opozoriti javnost
na ogroenost ebel in elja po ohranitvi
narave, ki jo lovek edalje bolj ogroa. Skrb
ebelarjev niso samo ebele, ampak pozitiven
odnos do narave in medovitih rastlin. Krajnska
sivka (Apis mellifera carnica) je avtohtona
ebelja pasma na tem obmoju.
Kontakt: Obina Prevalje: +386 (0)2 82 46 100
87
kazalo
POHODNIKA POT NA URLJO GORO

dostop in izhodie
dolina
zahtevnost

as hoje
TEMATSKA POT BRINJEVA GORA

Prevalje iz naselja Na Fari mimo kmetij Broman,
Obretan, ae, Bidrih, uje, repnik, seveda
pa si vsak pohodnik poie svoj potek poti.
cca. 4 km
slabo uro nezahtevne hoje
S turistino potjo, ki zajema obmoje Breznice,
Straia, Suhega Vrha, elimo usmeriti obiskovalce Brinjeve gore na urejene poti in jih
opozoriti na naravoslovne, kulturne in sakralne
znamenitosti na obmoju. Brinjevo goro vsakodnevno obie izjemno veliko ljudi, dale okrog
ni tako priljubljene pohodne poti, kot je pot na
Brinjevo. Pohodniki lahko na koncu nezahtevne
poti v cerkvici sv. Kozme in sv. Damjana pozvonijo
na cerkveni zvonek in zaradi dobre energije se
jim tiha elja uresnii. Dobrodoel je tudi podpis v knjigo vpisov. Na obmoju Brinjeve gore
so tevilne naravoslovne, kulturne in sakralne
znamenitosti.
ob poti
88
4 OZNAENE KOLESARSKE POTI
Prevalje, gostilna Branurnik

8 km
3 ure lahke hoje
Urlja gora je visoka 1.699 metrov in sodi med
laje dostopne planinske cilje. Ob prihodu
na goro se ponuja lep razgled na Meiko,
Mislinjsko, aleko in Dravsko dolino. Na vrhu
stoji cerkev sv. Urule, ki je najvije stojea
cerkev na Slovenskem. Poleg cerkve je planinski
dom, za katerega skrbi PD Prevalje, in v sklopu
njegove dejavnosti organizirajo planinci odmevna
kulturna sreanja in druge vsebine in prireditve,
dobro obiskana so romanja na Goro. Koa je
odprta vsak dan od 27. aprila do 30. septembra,
od oktobra do aprila pa vse sobote, nedelje in
praznike. V tem asu vam postreejo s hrano,
napitki in spominki, na voljo so tudi prenoia.
Znamenitosti ob poti: Branurnikov sarkofag,
Skoidovski kri, Apohalova kapelica, izvir iste
studennice, stopinja sv. Urule tik pod vrhom,
izjemna razgledna toka pri kriu na vrhu Urlje.
dostop in izhodie

dolina
zahtevnost

as hoje
Kolesarske poti
Pot obogati zanimiva kulturna dediina (cerkev

Device Marije Na Fari, Bromanova kapelica,
Prosenovo znamenje, Kriev pot, kaa, ebelnjak
) in naravna dediina (divja orhideja, kukavinica, apnena jama, drevesa, brin, smreka, bor,
geoloka sestava ).
S Prevalj potekajo 4 oznaene kolesarske

poti, ki jih je zasnovalo in oznailo kulturno
in portno drutvo Kundi. Poimenovane so z
barvami vijoliasti, rumeni, rdei in modri
krog. Najkraji Vijoliasti krog vas popelje skozi
Branurnikov graben v Kot in na Lee. Rumeni
krog poteka po slemenih Dolge Brde, Rdei
vodi ez Straie v entanel in najdalji Modri
krog ez Breznico v Strojno, nato pa skozi
Jamnico nazaj v dolino entanelske reke.
VIJOLIASTI KROG:
PREVALJE BRANURNIK KOT LEE PREVALJE
izhodie
dolina
najvija toka
skupno vzpona
Prevalje
17 km
690 n. m.
580 m
RUMENI KROG:
PREVALJE TOPAR ZMES DOLGA BRDA BELAK
ENTANELSKA REKA TOPAR PREVALJE
izhodie
dolina
najvija toka
skupno vzpona
Prevalje
21 km
769 n. m.
560 m
RDEI KROG:
PREVALJE STRAIE ENTANEL PENIK TOPAR
PREVALJE
izhodie
dolina
najvija toka
skupno vzpona
Prevalje
23 km
860 n. m.
690 m
MODRI KROG:
PREVALJE BREZNICA GODEC STROJNA JAMNICA
POVHOV MLIN TOPAR PREVALJE
izhodie
dolina
najvija toka
skupno vzpona
89
Prevalje
27 km
1000 n. m.
790 m
kazalo
GOSTILNA MARIN
HERMONKOVI LIPI
KMETIJA PLODER
POVHOV MLIN
GOLAKOVA KAA
LIBNIKOV KRI
MUZEJ PRI DVORNIKU
90
KMETIJA DVORNIK
91
kazalo
JAMNICA ENTANEL
Center gorsko kolesarskega turizma na
Korokem je Jamnica, ki se nahaja na stiiu
treh kolesarskih omreij - Kundijevih poti, Sledi
divjine in Avstrijskega omreja. Od tu poteka
preko 10 kolesarskih poti in tur, ki so idealne za
goste, ki so nastanjeni na turistinih kmetijah
v entanelu in Jamnici. Oznaeni Kundijev
Zeleni krog povezuje entanel in Jamnico.
Nekatere poti so poimenovane po divjih ivali,
ki ivijo v okolici in povezujejo Jamnico z
omrejem poti Sledi divjine v zgornji Meiki
dolini, druge vas vodijo po Strojni in okolici,
nekatere kolesarske ture pa so povezane s
oznaenimi potmi v Avstriji. Ve informacij:
www.mtbpark.com.
MOERADOV KROG:
JAMNICA EROVNIK STROJNA SMRENIK
ERJAVC JAMNICA
izhodie
dolina
najvija toka
skupno vzpona
Jamnica
11 km
1020 n. m.
380 m
ZELENI - KANJIN KROG:

JAMNICA EROVNIK STROJNA SMRENIK
ERJAVC JAMNICA
izhodie
dolina
najvija toka
skupno vzpona
Jamnica
21 km
970 n. m.
730 m
SRNJAKOV KROG:
JAMNICA DOLGA BRDA KRALJ ADAM LOKOVICA
POGA ENTANEL JAMNICA
izhodie
dolina
najvija toka
skupno vzpona
92
Jamnica
27 km
850 n. m.
970 m
BELAK IN DOLGA BRDA:

JAMNICA ERJAVC TIBER HUTAR MARJETA
BELAK DOLGA BRDA ENTANEL JAMNICA
izhodie
dolina
najvija toka
skupno vzpona
Jamnica
30 km
1000 n. m.
1320 m
SVETO MESTO:
JAMNICA STROJNA LIBELIE SUHA SVETO
MESTO KOMELJ JAMNICA
izhodie
dolina
najvija toka
skupno vzpona
Jamnica
39 km
1052 n. m.
1840 m
ZELENBREG:
JAMNICA STROJNA TOLSTI VRH LIPOVNIK
ZELENBREG STRAIE GODEC JAMNICA
izhodie
dolina
najvija toka
skupno vzpona
Jamnica
43 km
1007 n. m.
1630 m
PECA PETZENKONIG (vzpon z gondolo)

JAMNICA DOLGA BRDA HOLMEC LIBUE PENK
PETZENKONIG JAMNICA
izhodie
dolina
najvija toka
skupno vzpona
Jamnica
44 km*
1700 n. m.
1100 m
IVARKO JEZERO
JAMNICA GODEC RAVNE KOTLJE IVARKO
JEZERO LEE STOPAR JAMNICA
izhodie
dolina
najvija toka
skupno vzpona
93
Jamnica
46 km
937 n. m.
1400 m
kazalo
PODPECA
JAMNICA DOLGA BRDA PODKRAJ TENGE
PIKOVO UMAHOV VRH MEICA JAMNICA
izhodie
dolina
najvija toka
skupno vzpona
Jamnica
47 km
1070 n. m.
1870 m
JANKOVEC
izhodie
dolina
najvija toka
skupno vzpona
Jamnica
58 km
1100 n. m.
2270 m
POT OKOLI URLJE GORE

izhodie
dolina
najvija toka
skupno vzpona
Prevalje ali Ravne

33 km
1260 m
1360 m
Gorsko kolesarska pot vodi po lokalnih in gozdnih cestah, ki povezujejo zaselke in kmetije, razdrobljene okoli Urlje gore. Veinoma poteka
po makadamskih cestah in med smrekovimi gozdovi, mimo kar nekaj
razglednih tok, turistinih kmetij, planinskih ko, samotnih kmetij in
podeelskih zaselkov.
KREJANOV MEMORIAL
Prevalje: KULTURNA SREANJA NA URLJI GORI

lokacija
datum
Urlja gora
januar
To so tradicionalna vsakoletna kulturna
sreanja v januarju v organizaciji PD Prevalje.
Prevalje: POMEIK KULTURI

lokacija
datum
Prevalje
Slovenski kulturni praznik
Osrednja prireditev za slovenski kulturni
praznik poteka po dogovoru med obinami
Meike doline vsako leto v organizaciji druge
obine od leta 2008 dalje.
Prevalje: KULTURNI OK
lokacija
datum
Prevalje
8. februar ob 12. uri
Tradicionalni nogometni turnir, na katerem
se zberejo rekreativni nogometai (politiki,
ministri, upniki, policisti, novinarji, direktorji
), z nogometnim turnirjem poastijo slovenski
dan kulture. Prireditev ima dobrodelno noto.
Prevalje: OTROKA PUSTNA MAKARADA

lokacija
datum
Prevalje
februar / marec
Otroka pustna makarada na Prevaljah je
ena redkih tradicionalnih otrokih pustnih
makarad v korokem okolju, ki jo prirejajo vse
od leta 1951. Udeleujejo se je otroci osnovne
ole in vrtca tudi iz drugih krajev.
Prevalje: OD PLIBERKA DO TRABERKA

lokacija
datum
Prevalje, obmoje Koroke

februar / marec
Tradicionalno sreanje pevskih zborov Od
Pliberka do Traberka je najstareja oblika
sodelovanja in druenja pevcev z obeh strani
meje Koroke. Zaelo se je oktobra leta 1966
na pobudo dirigenta in glasbenika Toneta
Ivartnika, ki je sreanje tudi poimenoval po
pesmi Od Pliberka do Traberka, za katero
obstajata dve znani priredbi, ki sta delo Luke
Kramolca in Janeza Petjaka.
94
95
kazalo
Prevalje: MALONOGOMETNI TURNIR
Prevalje: KREJANOV MEMORIAL
lokacija
datum
lokacija
datum
portni park Ugasle pei

junij
Vsako leto v mesecu juniju D Puclpam
organizira malonogometni turnir v sklopu
obinskega praznika. Organizatorji poskrbijo za
dobro vzduje in primerne nagrade kar privabi
tevilne kakovostne ekipe
Prva sobota v septembru v asu Jesenskih

sreanj je e nekaj let rezervirana za najbolj
mnoino kolesarsko prireditev na Korokem,
Krejanov memorial poteka na Prevaljah
in okolikih hribih v organizaciji Alpskega
smuarskega kluba Fuinar. Prireditev je
posveena spominu na enega zaetnikov
gorskega kolesarjenja na Korokem, Tonu
Krejanu. Na 31 kilometrov dolgo, ne preve
zahtevno progo, se poda vsako leto tudi ve kot
300 kolesarjev.
Prevalje: JESENSKA SREANJA

lokacija
datum
Prevalje
drugi teden v septembru
Preplet zabavno-kulturnih in portnih vsebin v
septembru. V okviru Jesenskih sreanj potekajo
na Prevaljah v drugem tednu septembra e
od leta 1987 tevilne zabavne in portne
prireditve. Prireditev je poimenoval Janez
Mrdavi, slavist, pisatelj in dolgoletni ravnatelj
Koroke osrednje knjinice dr. Franca Sunika
Ravne na Korokem.
Prevalje: KROJAKOV DAN

lokacija
datum
Prevalje
Poteka v asu Jesenskih sreanj od leta 1995 v
dneh okrog 17. septembra, to je dan prietka
branja za bralno znako v novem olskem letu.
S kulturnimi delavnicami in dogodki ohranja
spomin na pisatelja Leopolda Suhodolana in
ohranja tradicijo Bralne znake, ki je vzklila na
Prevaljah. Organizira ga osnovna ola.
Prevalje: SEMANJI DAN

lokacija
datum
Prevalje: KUNDIJEV GORSKI TEK

lokacija
datum
Prevalje
Poteka v asu Jesenskih sreanj v organizaciji
drutva za kulturo in port KUNDI. Start je Pod
gonjami (epelnik), cilj portni park Ugasle pei.
Prevalje: KUNDIJEV LISIKIN TEK

lokacija
datum
Prevalje
Je tek za mlade, mlajim se lahko pridruijo
stari. Poteka v organizaciji drutva za kulturo in
port KUNDI v portnem parku Ugasle pei.
Prevalje: MEMORIAL ZA LANE NK KOROTANA

lokacija
datum
portni park Ugasle pei

Nogometni turnir za preminule lane NK Korotana v organizaciji NK Korotan. Turnirja se udeleijo vse ekipe, lanske, mladinske, veteranske,
katerih igralci so svojo nogometno kariero prieli
v nogometnem klubu NK Korotan in na ta nain
poastijo spomin na preminule lane.
Prevalje
v asu Jesenskih sreanj
Sredin sejem v asu Jesenskih sreanj
poteka v organizaciji Obine Prevalje vsako
leto mnoino obiejo kramarji iz cele
Slovenije, kar privabi tudi izjemno veliko
tevilo obiskovalcev. To je ena najmnoinejih
prireditev Jesenskih sreanj.
96
Prevalje
prva sobota v septembru
97
kazalo
Prevalje: ZBOROVSKI FESTIVAL LJUDSKE PESMI
Prevalje: VESELI DECEMBER
lokacija
datum
lokacija
datum
Prevalje
oktober
Vsakoletna sreanja ljudske zborovske ustvarjalnosti v oktobru v organizaciji KD Mohorjan.
Prevalje: SUNIKOVI DNEVI

lokacija
datum
Prevalje
november
Kulturno-umetnike prireditve v novembru
v poastitev rojaka dr. Franca Sunika ob
njegovem rojstnem dnevu v organizaciji KD
Mohorjan z vrhunskimi umetniki..
Prevalje: SREANJE MALIH VOKALNIH SKUPIN

D'VA NABIRA BRANUR
lokacija
datum
Gostilna Branurnik Prevalje

november
Javni sklad Republike Slovenija za kulturne
dejavnosti, obmona izpostava Ravne na
Korokem, organizira vsakoletno sreanje malih
vokalnih skupin iz ire Koroke v sodelovanju z
vokalnim kvintetom Ajda in gostilno Branurnik
pod naslovom D'va nabira branur.
Kulturne in zabavne prireditve v decembru v

mestnem jedru Prevalj v sodelovanju s olo,
vrtcem in kulturnimi drutvi v obini.
Prevalje: SILVESTROVANJE
lokacija
datum
Prevalje
31. december
Slovo od starega leta tradicionalno poteka na
portnem stadionu Ugasle pei v organizaciji
Obine Prevalje in portnih drutev. Prireditev
je popestrena z bogatim glasbenim programom
in ognjemetom.
Poljana: PROSLAVA NA POLJANI

lokacija
datum
Poljana
sobota pred 15. majem
Vsakoletna mnoino obiskana tradicionalna
prireditev v poastitev zadnjih bojev druge
svetovne vojne na evropskih tleh v soboto pred
15. majem. Prireditev se odvija ob spomeniku
Svobodi in miru v Spominskem parku Svobodi
in miru na Poljani, kjer se je odvijala zadnja
bitka druge svetovne vojne.
Prevalje: MOTNA D'VA

lokacija
datum
Mestno jedro Prevalj

december
SPOMENIK NA POLJANI
Prevalje
druga polovica novembra
Izbor vsako leto v drugem kraju Meike doline
v drugi polovici novembra z izborom najlepe
motne d've.
Prevalje: TRADICIONALNI NOVOLETNI

NOGOMETNI TURNIR
lokacija
datum
portna dvorana Osnovne ole Prevalje

zadnji teden v decembru
portno drutvo Puclpam organizira
tradicionalni novoletni turnir s 24 ekipami.
Sodelujejo ekipe iz Koroke kot tudi irega
obmoja tajerske in Savinjske.
98
99
kazalo
Poljana: KRESOVANJE NA POLJANI

lokacija
datum
Poljana
junij, na predveer dneva dravnosti
Poteka v organizaciji Turistinega drutva
Poljana v juniju ob kresu pri kozolcu toplarju in
cerkvi Janeza Krstnika na Poljani.
Lee: SREANJE NA VOLNJAKU

OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
lokacija
datum
Na kulturni praznik se sreajo ob 12. uri na

vrhu Volinjaka vsi, ki jim je do poezije v tiini
zavetja zimskega krakega sveta. Prireditev
organizira KD Lee.
Poljana: BOLJI SEJEM

lokacija
datum
Poljana
v drugi polovici meseca septembra
Pod kozolcem toplarjem na Poljani iz leta v leto
pridobiva ve radovedneev in tudi kupcev.
Nekateri pridejo na ogled, drugi po nakup
vsi pa na prijetno druenje in na klepet pod
kozolcem. Sejem organizira TD Poljana.
Poljana: TEHVANJE NA POLJANI

lokacija
datum
Poljana
v asu Jesenskih sreanj
V okviru tradicionalnih prevaljskih Jesenskih
sreanj Konjeniko drutvo Poljana Prevalje
pripravi predstavitev in prikaz stare ege
tehvanje. tehvanje (nemko Kufenstechen)
je stara ega oziroma stara ljudska fantovska
igra, pri kateri jezdeci v diru razbijajo na kol
nasajeni sodek.
Holmec: HOLMEC V MAJU

lokacija
datum
Holmec: POHOD SVOBODI IN MIRU V AST

lokacija
datum
Lee: AROBNI SVET VOLINJAKA

lokacija
datum
Holmec
sobota pred 15. majem
entanel: POHOD V NEZNANO

OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
lokacija
datum
entanel
7. februar
Na predveer kulturnega praznika organizira
KD entanel tradicionalni pohod.
entanel: S PORTOM ZA POKAL ENTANELA

lokacija
datum
entanel
junij
portne aktivnosti potekajo od leta 2004 v
organizaciji KS entanel v poastitev krajevnega
praznika KS entanel.
entanel: DNEVI LUKE KRAMOLCA

lokacija
datum
entanel
oktober
Ob rojstnem dnevu Luke Kramolca,
entanelskega rojaka, glasbenega narodopisca,
zbiratelja, prirejevalca ljudskih pesmi,
skladatelja in profesorja glasbe prireja veer
domae kulturno drutvo v Kramolev spomin.
Pohod v poastitev zadnjih bojev 2. svet. vojne

na evropskih tleh na Poljani v organizaciji KS
Holmec.
100
Volinjak, Lee
petek junijskega tedna kresne noi
Druinam prijazen pohod po skrivnostnih poteh
v svet al en na Volinjaku.
Holmec
maj
Tradicionalne prireditve ob krajevnem prazniku
KS Holmec s sodelovanjem z drutvi v kraju.
Lee
8. februar
101
kazalo

DVORNIKOVA ETNOLOKA ZBIRKA MUZEJ KMEKEGA ORODJA
lokacija
entanel, kmetija Dvornik

Na kmetiji Dvornik v entanelu e od konca
90. let preteklega stoletja. Lastnik Dvornikove
kmetije Damjan Smolak predstavlja obiskovalcem hino dediino. Najve predmetov je
vsebinsko vezanih na predstavitev delovnega
procesa na kmetiji od setve do etve. V delu
skednja so razstavljeni stroji, naprave in orodja,
ki so bili neko v rabi, v hii pa so na ogled
razlini predmeti vsakdanje rabe, od notranje
opreme do knjig.
STALNA RAZSTAVA LEOPOLDA SUHODOLANA

lokacija
Na Prevaljah je urejena pregledna stalna

razstava o delu in ivljenju pisatelja Leopolda
Suhodolana, pobudnika Bralne znake,
pisatelja in neko ravnatelja ole.
RUDARSKI MUZEJ
lokacija
Stavba tehnike rudarske dediine Lee

Na Leah je v srediu vasi v stavbi tehnike
rudarske dediine s pozivalnico / frlescimrom
urejena Rudarska muzejska soba, v kateri
so zbrani eksponati iz rudarske zapuine
zbirateljev in Korokega pokrajinskega muzeja.
KRAMOLEVA SOBA
lokacija
Osnovna ola Franja Goloba na Prevaljah
entanel, menarija
V nekdanji stari oli, sedanji menariji v
entanelu, je od leta 2002 urejena Kramoleva
soba. To je muzejska zbirka entanelskega
rojaka Luke Kramolca, prirejevalca korokih
ljudskih pesmi Luke Kramolca. Soba slui
razlinim aktivnostim v kraju in tudi
dejavnostim kulturnih drutev. Ogled je moen
po predhodnem dogovoru s TD.
POVHOV MLIN
MUZEJ BRALNE ZNAKE

lokacija
Osnovna ola Franja Goloba na Prevaljah

V osnovni oli na Prevaljah je vzklila ideja o
bralni znaki, pobudnika sta bila prof. Stanko
Kotnik ter ravnatelj ole Leopold Suhodolan.
Bralna znaka je zaznamovala in zaznamuje
slovenski kulturni prostor e pet desetletij. Leta
2001 so v poastitev 40-letnice Bralne znake
uredili manji Muzej bralne znake, v njem
so predstavljeni mejniki iz zgodovine Bralne
znake s sporoilom: Dvignila se je beroa
vojska izpod Pece in Urlje .
102
103
kazalo
Naravna dediina
Med obmoji naravne dediine v obini Prevalje najdejo

naravovarstveno in naravoslovno ozaveeni turisti veliko zanimivosti,
veliko biotsko raznovrstnost, bogat ivalski in rastlinski svet, med
njimi: Dolga Brda, travie na Holmcu, obmoje je nahajalie zelo
ogroenega movirskega modrina (maculinea nausithous), ki je na
Korokem izredno redek; Juevo movirje, divja orhideja, Poevov
travnik, Poevova lipa (Zagrad-Kot z obsegom 530 cm), spada med
najlepe lipe v obini Prevalje; krajinsko estetske so Gornikove lipe
nad entanelom, posebni sta Hermonkovi lipi na Leah, koatijo se
Jugova lipa, Koroeva, Koakova, Kresnikova lipa; geoloko zanimiva je
Krvava pe pod kmetijo Krvavec, zanimiv in slikovit geoloki pojav je
izdanek kremenovo-sericitnega filita ob reki Mei na Poljani; zanimive
so Malinekova lipa, Marinova lipa, Novakova lipa, lipi na Poljani,
Reenikov hrast, Urijev bor; tu ivi divji petelin na zaitenem
obmoju Jamnice; zanimiva je Brinjeva gora nad Prevaljami z
apnenastim sestavom in divjo orhidejo; posebnost je Volinjak
z naravnim oknom in krakimi pojavi in pravljino mistinostjo
skrivnostnega sveta al ena Na levi fotografiji: Pravljina vas Lee.
ORHIDEJA NA
BRINJEVI GORI
Pravljina vas Lee. Foto: Klemen Gorenek.
104
105
kazalo
EKO KMETIJA KORO
OSNOVNA OLA
FRANJA GOLOBA
CERKEV SV. BARBARE
SPOMINSKA PLOA
MOHORJEVI DRUBI
ENTANEL
POLJANA
DOM STAREJIH NA FARI
FORMA VIVA NA POLJANI
107
kazalo
Obina PREVALJE
Trg 2a, 2391 Prevalje
Kulturno drutvo LEE

Lee, 2391 Prevalje
MOUNTAIN BIKE NOMAD

KreaTur, d.o.o.
Ekohotel Kmetija Koro, Jamnica 10, 2391 Prevalje
PORTNI PARK UGASLE PEI

Ugasle pei 1, 2391 Prevalje
E: obcina@prevalje.si
T: +386 (0)2 82 46 100

www.prevalje.si
E:
T:
F:

info@bikenomad.com
+386 (0)2 87 03 060
+386 (0)2 87 03 061
www.bikenomad.com
Turistina agencija CARINTIA

Polje 5, 2391 Prevalje
E:
T:

carintia@siol.net
+386 (0)2 82 40 603
+386 (0)41 71 29 21
www.cocarintia.si
www.facebook.com/Carintia.TA
INFO TOKA Vandravski trg Prevalje,

informacijski kiosk touch screen
T: +386 (0)2 82 33 135

+386 (0)2 82 31 774

+386 (0)51 84 34 44

www.lese.si
E: rkumprej@gmail.com
T: +386 (0)41 61 70 94
PIK TEN PORT CENTER

Pod gonjami 160, 2391 Prevalje
E: majda.erjavec@gmail.com
T: +386 (0)51 31 66 53
PORTNA DVORANA O PREVALJE

E: gvido.luznik@guest.arnes.si
T: +386 (0)41 96 19 14

ROV FRANCISCUS - LEE
INFO TOKA turistina tabla

pri Zdravstvenem domu Prevalje
TIC Planinsko drutvo Prevalje
Kristjan Krajger
T: + 386 (0)51 31 09 01

www.pdprevalje.si
DOM NA URLJI GORI Planinsko drutvo Prevalje

Matija Moilnik
T: + 386 (0)41 62 08 98
Turistino drutvo ENTANEL

T: +386 (0)41 77 39 34

www.sentanel.si
Turistino drutvo POLJANA

Poljana 20, 2391 Prevalje
T: +386 (0)40 42 69 07
108
109
kazalo
Aktivnosti
PORTNI PARK UGASLE PEI
TURISTINO REKREACIJSKI CENTER ENTANEL
lokacija
Ugasle pei 1, 2391 Prevalje
lokacija
ob kapelici sv. Urule nad entanelom, Prevalje
informacije

E: rkumprej@gmail.com
T: +386 (0)41 61 70 94
informacije

Karmen in Peter Sedovek

T: +386 (0)40 47 00 04
E: karmen.sedovsek@gmail.com
Na prenovljenem portnem parku Ugasle pei

je stadion z umetno travo, igrie za odbojko,
igrie za odbojko na mivki, dve igrii za
miniodbojko, igrie za mali nogomet na
odboj, igrie za koarko, 4-stezna atletska
steza z umetno travo. Nogometni stadion je
opremljen z ustrezno osvetlitvijo in umetno travo zadnje generacije, ki omogoa igranje skozi
celo leto v zgodnjih spomladanskih pripravah.
Nogometna tribuna sprejme 500 gledalcev.
PORTNA DVORANA O PREVALJE

lokacija
informacije

T: +386 (0)41 96 19 14
portna dvorana je v dopoldanskem asu
zasedena s portno vzgojo osnovne ole, v
popoldanskem asu in do poznih veernih ur
pa je namenjena rekreaciji, treningom klubov,
treningom in raznim tekmam.
KEGLJIE KEGLJAKEGA KLUBA GAPER KOROTAN

lokacija
Trg 2a, 2391 Prevalje
informacije
T: +386 (0)2 82 46 100, +386 (0)41 74 20 65

V spodnjih prostorih Drubenega doma na
Prevaljah je od leta 2007 sodobno obnovljeno
4-stezno avtomatsko kegljie, ki omogoa
igranje v 1. b slovenski kegljaki ligi. Kegljie
je polno zasedeno od jutranjih do veernih ur
in povsem ustreza vsem pogojem za priljubljen
rekreativni kegljaki port, ki ga vodi Kegljaki
klub Gaper Korotan.
V Turistino rekreacijskem centru nad entanelom je na igriih mono preivljanje prostega

asa in najem prostora za portne dejavnosti,
piknike in prireditve.
PORTNO IGRIE LEE

lokacija
Lee 25b, 2391 Prevalje
informacije

T: +386 (0)51 26 15 61 Ivan Fuir

(predsednik portnega drutva Lee)
Na Leah je obnovljeno nogometno igrie z
igriem za odbojko in igriem za koarko.
Ob igriu se nahaja nov spremljajoi portni
objekt, v katerem se izvaja aerobika, ah, namizni tenis in fitnes. portno igrie nudi pogoje
za razvoj rekreacijske dejavnosti in ustrezne
pogoje tekmovalnim klubom za vadbo.
PORTNO IGRIE HOLMEC

lokacija
Dolga Brda 37a, 2391 Prevalje
informacije

T: +386 (0)2 82 31 033
Leta 2008 obnovljeno portno igrie z igriem
za koarko, odbojko in nogomet ima tudi urejen
prostor z otrokimi igrali. V dopoldanskem
asu ga uporablja osnovna ola za svojo
pedagoko dejavnost. Igrie nudi usmerjeno in
kakovostno izvajanje portnih programov.
PIK TEN PORT CENTER

lokacija
Pod gonjami 160, 2391 Prevalje
informacije

E: majda.erjavec@gmail.com
T: +386 (0)51 31 66 53
Dobro opremljen Pik ten portni center
Pod gonjami vabi z igrii za tenis, odbojko,
beach volley, igrali za otroke, prostorom za
piknik organizirane skupine ali manje drube
na aktivno preivljanje prostega asa in
prijateljskega druenja.
110
111
kazalo
Doivetja
POVHOV MLIN
RAZGLEDNE TOKE
lokacija

Turistina kmetija Povh

Dolga Brda 19, Prevalje
informacije

T: +386 (0)2 82 33 258 / +386 (0)41 93 84 78

www.povhovmlin.si
Obnovljen in ponovno delujoi Povhov mlin v
entanelski reki privablja turiste kot etnoloka
in tehnoloka dediina. Prikaejo delovni
proces mletja moke ekoloke pridelave.
Po predhodnem dogovoru pripravijo
naravoslovne dneve za vrtce in osnovnoolce;
okrog mlina so posajena ita, da nazorno
pokaejo poljedelske kulture, ki so jih kmetje
sadili in jih sadijo e danes.
lokacija
Na vrhu Volinjaka nad Leami, kjer se

razprostre udovit pogled na pliberko polje
in na Podjuno.
lokacija
Lee
informacije

Kulturno drutvo Lee

+386 (0)2 82 33 135 / +386 (0)2 82 31 774
www.lese.si
entanel
Na robu turistino rekreacijskega centra pri
kapelici sv. Urule se turistom odpre mogonost
korokih hribov in doline.
lokacija
Mikl
Turistina kmetija Mikl na Jamnici, kjer se
odpre najlepi pogled na sosednjo pliberko
polje v Avstriji, koroke vrace in dolino.
PRAVLJINA VAS LEE KJER PRAVLJINA BITJA OIVIJO

lokacija
Volinjak
POGLED Z VOLINJAKA
Pravljino ustvarjalne delavnice, kjer otroci

spoznajo pravljina bitja, ki so neko ivela
v varnem zavetju narave. Otroci odkrivajo
skrivne poti in na poti sreajo pravljina
bitja v opuenem rovu, na gozdnih poteh,
v skrivnostnih kamnitih votlinah in vodnem
izviru. Program je primeren za skupine otrok
do 9. leta starosti.
TURISTINO REKREACIJSKI CENTER ENTANEL

lokacija
informacije

ob kapelici sv. Urule nad entanelom, Prevalje

Karmen in Peter Sedovek
T: +386 (0)40 47 00 01
E: karmen.sedovsek@gmail.com
Turistino rekreacijski center entanel ob
kapelici sv. Urule nad entanelom privablja
domaine in turiste, saj je tu moen najem
prostora za portne dejavnosti, piknike in
prireditve ali preivljanje prostega asa na
portnem igriu
112
113
kazalo
MEICA Z OKOLICO
MESTO MEICA, KI JE DOBILO MESTNE
PRAVICE LETA 1983, LEI V SREDNJEM
DELU MEIKE DOLINE OB SOTOJU REKE
MEE IN POTOKA UMCA NA NADMORSKI
VIINI 491 M IN JE IMENSKO, ZEMLJEPISNO,
ALPSKO IN RUDARSKO TURISTINO
SREDIE MEIKE DOLINE. PRVA
OMEMBA KRAJA (MEICA - MISE) SEGA
V LETO 1154. MEICA JE S FEVDALNIMI
LASTNIKI DO LETA 1848 SPADALA V
GOSPOSTVO PLIBERK, S KATERIM JE BILA
POVEZANA VE STOLETIJ.
Fuine v Meici so bile zasnovane leta 1776 in
so ena za drugo ugasnile. Rudarstvo pa ima v Meici
vestoletno tradicijo, saj nam posamezni zgodovinski
drobci sporoajo, da so rudna bogastva pod Peco izkoriali e v poznem srednjem veku. Dokument iz leta
1665 pa nosi prvo zanesljivo letnico o rudarjenju. Veji
obseg in nezadrno rast je doseglo rudarstvo v dolini v
18. in 19. stoletju. Njegov vzpon in napredovanje sta se
nadaljevala tudi e v 20. stoletju, etudi je koncentracija svinca v rudi upadala. Ob rudniku se je vedno bolj
razvijala tudi predelovalna industrija, katere deli uspeno delujejo e danes. Z rudnikom je bil mono povezan
tudi celotni razvoj mesta, rudarji pa so narekovali tudi
utrip pestremu kulturnemu ivljenju.
V ve kot treh stoletjih so rudarji izkopali 19 milijonov ton svineve in cinkove rude, za kar so morali
odkopati preko 1.000 km rovov. Leta 1988 se je prielo
postopno zapiranje rudnika, dokonno pa se je proizvodnja svineno-cinkove rude konala leta 1994. Po
zaprtju Rudnika svinca in cinka Meica je v spomin na
ase rudarjenja v Zgornji Meiki dolini ostal turistini
rudnik in muzej, ki je poleg speega kralja Matjaa v
114
115
kazalo
votlini na gori Peci zagotovo najveja turistina posebnost Meice, Meike doline, Koroke krajine in tudi
Slovenije, saj je v podzemlju Pece poleg Perkmandlca,
ki rudnika ni nikoli zapustil, ivljenje e vedno ivahno.
Obiskovalci Podzemlja Pece - turistinega rudnika in muzeja boste ob njegovem obisku zagotovo prijetno preseneeni, vaa priakovanja bodo izpolnjena;
ne glede na to, v kateri starosti boste sprejeli izziv in se
podali po rovih meikih rudarjev, zagotovo bo za vas
to nepozabno doivetje, spomin, ki ne bo nikoli zbledel.
Posebej je potrebno v Meici omeniti zgradbo
osnovne ole. olsko poslopje s telovadnico, mlekarno, olsko kuhinjo in otrokim vrtcem je bilo zgrajeno
leta 1926. Nova meika ola je bila takrat ena najlepih podeelskih olskih poslopij na slovenskem narodnostnem ozemlju; bila je tudi dale naokoli najveja in
najbolj mogona olska stavba v tistem asu. Stavba
Osnovne ole Meica je zato izrednega zgodovinskega,
arhitekturnega in kulturnega pomena.
Meiani so ponosni na svojo zeleno okolico
ter blinje vrhove. V Meici se konuje veriga Karavank
in pokrajina prehaja od tod navzdol v niji svet pohorskega Podravja. Lepo urejeno, z zelenicami, parki in
okrasnim drevjem olepano mesto nas bolj spominja
na mirno, idilino stanovanjsko naselje, kot pa da bi si
po njegovem videzu lahko predstavljali nekdanje sivo
rudarsko sredie.
Meica je zaradi geografske lege pomembno
izhodie za ljubitelje planinarjenja in gorskega kolesarjenja. Okoliki hribi, travniki in obirni zeleni gozdovi so
prepredeni s tevilnimi gozdnimi cestami, ki kolesarjem
in pohodnikom omogoajo, da izbirajo med razlinimi
zahtevnimi potmi.
V Meici si je vredno ogledati mestni trg s spomenikom rudarju (akad. kipar Stojan Bati). V parku
pred obnovljenim Narodnim domom (2006) stoji lep
spomenik posveen rtvam druge svetovne vojne in
borcem za severno mejo (arh. Joe Plenik in. Jaroslav ernigoj), ob njem pa je doprsni kip narodnega heroja Franca Pasterka-Lenarta. Na Narodnem domu je
vzidana marmorna ploa, ki spominja na prvo sreanje
meikih prebivalcev s 1. korokim bataljonom.
116
Zgodovinsko podobo in turistino ponudbo obine dopolnjuje stalna razstava, posveena ebelarski
dediini Meice in Koroke.
V nekdanjem Gutenbergerjevem mlinu v centru Meice je na ogled zbirka, s katero predstavljamo
ebelarjenje v Meici in njeni okolici. Poleg zbirke je trgovinica v kateri so vam na voljo domai medeni izdelki. Vabljeni k ogledu, ob prihodu domov pa: Posadite
roo za ebelo.
Prav tako je vredna ogleda cerkev, katere zavetnik je apostol Jakob stareji. Poleg upnijske cerkve sta
v upniji tudi kapela sv. Cirila in Metoda na Peci ter gotska cerkev sv. Lenarta na Platu, katere nastanek izvira iz
zanimive legende o grofu talekarju in turkih napadih
na njegov grad.
V Obini Meica je est naselij, vsako s svojimi
znailnostmi:
Meica je s svojo okolico privlana za turiste
tako pozimi kot tudi poleti. Tihe, samotne, a lepe so
tudi gozdne poti v meiki okolici, ko se vrhovi okolikih
hribov odenejo v temno zelenilo gozdov in v svetlo zelene barve senoeti in travnikov, prepletene z mavrinimi odtenki tevilnega cvetja. e lepe so postaje na teh
poteh, kjer bo vsakega gosta sprejelo robato, a dobroduno gostoljubje domainov, ki so ponosni nasledniki
samorasle knapovske tovariije. In ko boste, dragi gostje, e dolgo obdani od vsakdanjih skrbi in delovnih dolnosti, vam bo v spominu e vedno odzvanjal knapovski
sreno!
ONKRAJ MEE je naselje samotnih kmetij, tod
vodi pot na Volinjak (826 m).
LOM je naselje samotnih kmetij, mimo katerih
se povzpnete na s soncem obsijan Hamunov vrh, s katerega so lepi razgledi na avstrijsko Podjuno, Golico,
Svinsko planino, Peco, Urljo goro, Smrekovec, vse do
Dobraa.
PODKRAJ PRI MEICI je naselje, ki lei ob cesti
Meica-nekdanja meja z Avstrijo-Pliberk in ob potoku
umcu. Tod vodi pot na goro Peco, med potjo pa so
na kmetijah Enci, Potonik, Runik in Grauf ohranjene
imenitne, ve sto let stare kae, ki veljajo za najlepe v
117
kazalo
118
119
kazalo
tem delu Meike doline. Pri kmetu Enciju v Podkraju je

na hii spominska ploa narodnemu heroju, padlemu
komandantu 1. korokega bataljona Francu Pasterku-Lenartu.
BREG je tiho in skromno naselje v apnenevi
grapi pod strmim slemenom umahovega in Velikega
vrha. ivahen utrip dajejo naselju tudi olske skupine, ki
preivljajo prosti as v centru COD Peca na Zgornjem
Bregu, ter kolesarji, ki se podajo na podzemno kolesarsko avanturo skozi opuene rove meikega rudnika.
PLAT je naselje samotnih in mogonih kmetij, ki
objema pogorje Jankovca (1.231 m) in Kranjevega vrha
(1.242 m). S Plata so udoviti razgledi na Meico, Peco in
Podjuno. Na viini 1.020 metrov stoji poznogotska cerkev sv. Lenarta. Okrog cerkve je razpeta elezna veriga,
za katero legenda pravi, da je bila nekdaj zlata, in da je
tisti, ki je vanjo ugriznil, bil za vse ase reen boleih
zob. Pod cerkvijo je domaija Kajar, kjer je ohranjena
lepa lesena kaa. Med zanimive spomenike ljudskega
stavbarstva sodi tudi kaa pri Ladiniku. Na posestvu
te kmetije je zavarovano rastie lovorolistnega volina
in malega jesena. Domaija je v letu 2003 prejela tudi
priznanje Lipov list za najbolj urejeno kmetijo. Z enakim
priznanjem pa je bila s strani Kmekega glasa nagrajena
tudi domaija Najevnik.
Na Platu je ob ahmanovem bunkerju spominsko znamenje, posveeno padlima borcema, ki sta bila
ubita ob napadu nanj. Nie, v soteski reke Mee, je na
skali nad nekdanjo votlico ob glavni cesti kuno znamenje v spomin na kugo, ki je tu morila leta 1710.
NAJVEJA TURISTINA POSEBNOST

ZGORNJE MEIKE DOLINE
TURISTINI RUDNIK IN MUZEJ
Turistini rudnik in muzej je na obrobju Meice,

tik nad glavno cesto, ki pelje iz sredia mesta proti Poleni in naprej proti rni na Korokem. Peljali se boste
pod eleznim mostom, ki povezuje bregova nad glavno
cesto v smeri rne na Korokem. Potem zavijete levo in
sledite smernim tablam za parkirie Podzemlja Pece.
Dolga leta rudarjenja in razvoj rudnika so svojevrstno zaznamovali ivljenje ljudi in pokrajino ob vznoju Karavank, zato ni nakljuje, da je del preteklosti
rudarjenja ostal ujet v Meici e danes, kjer vas s ponosom popeljejo nazaj v ase rudarjenja, kakor tudi v ase
geolokega nastanka tega obmoja.
Na obrobju Meice, kjer so rudarji ob izgradnji
enega najpomembnejih rudnikih rovov Glannikovega rova, navozili iz rudnika za cel hrib materiala, je
danes poleg e ohranjenih proizvodnih objektov urejen
muzej Podzemlje Pece, ki je tudi izhodina toka za
ogled turistinega rudnika. S pravim rudarskim vlakom
vas popeljejo po sledeh rudarjenja v osrje Pece. Po 3,5
km vonje po Glannikovem rovu boste izstopili v rudiu Moring, od koder boste skupaj z vodnikom odli
pe po rovih, kjer vas bodo ob razstavljenih eksponatih
seznanili z zgodovino rudarjenja od zaetka do zadnjih
dni. Spoznali boste, kaken je bil iht knapov globoko
pod zemljo.
Trajanje obiska: od 1,5 do 2 uri. Ogled je moen
samo z vodnikom. Za veje skupine je potrebna predhodna najava. Potrebno opremo: povrnike, elade in
lui dobite v muzeju, zaeleno pa je, da ste primerno
obuti za hojo. Stalna temperatura v rudniku je 10 C .
e elite spoznati delo rudarjev, skrivnostni svet
podzemlja Pece, ali e elite biti rudar vsaj dve uri, ste
vabljeni, da nas obiete v Podzemlju Pece.
120
121
kazalo
TURISTINI RUDNIK
MUZEJ V PODZEMLJU
S KOLESOM V PODZEMLJE
Izhodina toka za to edinstveno avanturo je

rudarski muzej v Meici (500 m.n.v.), kjer vas bo akal
vodnik s potrebno opremo. Od tam se boste odpeljali do vhoda v jamo na Igrevem (643 m.n.v.) nad rno
na Korokem, kjer se prine podzemna kolesarska pot.
Izhod iz jame je v drugi dolini Breg pri Meici. Od tam
se boste spustili priblino 2 km do rudarskega muzeja v
Meici, kjer boste oddali izposojeno opremo, oprali kolesa in si ogledali tevilne zbirke v muzeju.
Stalna temperatura okrog 10 C, popolna tema
in varnostni predpisi v podzemlju zahtevajo posebno
opremo, ki jo dobite, preden se odpravite na pot.
KOLESARJI V PODZEMLJU
POSLOPJE MUZEJA
MUZEJ
122
123
kazalo
Nastanitve
Turistine kmetije
E:
T:

Izletnika kmetija Vojak-Jakopi ob vikendih nudi domae specialitete

in jedi po naroilu, za skupine ali ob predhodni najavi pa svoja vrata z
veseljem odprejo tudi ostale dni. Dostop je moen tudi z avtobusi.
E: vojak.jakopic@gmail.com
T: +386 (0)8 82 35 213

+386 (0)31 60 90 19

+386 (0)70 84 35 69
APARTMAJI KREBS
Podjunska ulica 4, 2392 Meica
info@gostilna-krebs.si
+386 (0)2 82 77 600
+386 (0)41 47 35 74
www.gostilna-krebs.si
APARTMAJI KREBS
IZLETNIKA KMETIJA VOJAK-JAKOPI

Ob Mei 7, 2392 Meica
TURISTINA KMETIJA REHT

Podkraj pri Meici 7, 2392 Meica
Tik ob slovensko-avstrijski meji, ob mejnem prehodu Reht, stoji pod

Peco kmetija Reht. Razgled se odpira na Urljo goro, Pliberko polje in
avstrijska smuarska sredia. Kmetijo boste spoznali po astitljivi lipi
tik ob hii, ki v poletnih dneh daje prijeten hlad in senco.
Ren ali beli kruh, svea skuta, ajdovi ganci s telejo obaro, bula s
kislim zeljem, ajdovi, skutni, orehovi ali kloevi truklji, peen odojek
to je le nekaj dobrot, ki jih ob razlinih vrstah ganjic in sokov
postavijo na mizo.
E: reht@volja.net
T: +386 (0)2 82 35 264

+386 (0)31 74 29 18
TURISTINA KMETIJA KAJAR

Ob Mei 10, 2392 Meica

PLANINSKI DOM NA PECI
Podpeca 79, 2393 rna na Korokem
E: rusevec@gmail.com
T: +386 (0)41 76 19 79

www.pzs.si
Na obrobju Meice se nahaja izletnika kmetija, ki gosta e ob prihodu

navdui z lepim pogledom na mesto in goro Peco. Iz kuhinje, v kateri
se gospodinja zadruje vse konce tedna, prijetno dii po jedeh, ki jih
e vedno pripravlja po tradicionalnih receptih. Ajdovi ganci, truklji,
odojek iz krune pei, suhomesnati izdelki ... so le delek iz raznolike
kulinarine ponudbe. Med jedmi so tudi takne, ki so primerne za
vegetarijance.
E: kmecki.turizem.kajzar@hotmail.com
T: +386 (0)2 82 35 285

+386 (0)51 45 08 41
KMETIJA VOJAK
DOM NA PECI
124
125
kazalo
Gostia in gostilne
Tematske poti
E: ida.breznik@gmail.com
T: +386 (0)2 82 37 098

+386 (0)31 43 50 96
dostop in izhodie
dolina
zahtevnost
as hoje
OKREPEVALNICA ORADA
Trg svobode 3, 2392 Meica
OKREPEVALNICA IN SLAIARSTVO M
Partizanska cesta 1, 2392 Meica
UNA POT
Turistini rudnik in muzej

1,8 km
Nezahtevna
20 min
Una pot se prine na lokaciji pred Turistinim
rudnikom in muzejem na Glanniku, kjer so
zbirke mineralov, kamnin in fosilov. Pot poteka
preko Polene, preko dravne ceste ob obreju
reke Mee do severnega predela centra Meice.
Ob poti so urejene une info toke in ob njih
poivalia. Info toke so na lokaciji Polena, kjer
je predstavljena Polena kot nekdanje poslovno
sredie rudnika, pri Pustnikovem jezu, kjer
je predstavljena Mea kot vir energije in kot
ivljenjski prostor, pri Narodnem domu, pri
Bargetovi vili in osnovni oli v centru Meice.
T: +386 (0)2 82 35 884
OKREPEVALNICA MEA
T: +386 (0)70 72 36 65
GOSTILNA KREBS
Podjunska ulica 4, 2392 Meica
E: info@gostilna-krebs.si
T: +386 (0)2 82 77 600

www.gostilna-krebs.si
KAMNITI MOST VOLINJAK
OKREPEVALNICA SPODNJI REHT

Miran epin s.p.
Podkraj pri Meici 4, 2392 Meica
T: +386 (0)2 82 35 223

+386 (0)41 54 43 37
RESTAVRACIJA & CATERING & BAR KORO'C

Pod Gmajno 5, 2392 Meica
E:

T:

info@korosc.si,
gostinstvo.korosc@gmail.com
+386 (0)31 77 99 85
www.korosc.si
GOSTINSTVO KORO'C
126
127
kazalo
Pohodnike poti
OSAMELEC KARAVANK, GORA PECA 2.126 m

Izletnika toka je primerna za druine in za vse
tiste, ki iejo pustolovine v naravi.
Peca je najvzhodneji dvatisoak v Sloveniji.
Obseno goro na juni strani omejuje dolina
Topla, na vzhodu Meika dolina, na severu
pa se gora dviga nad Podjuno. Njeno vrno
oblije spominja na visokogorsko planoto,
poraslo preteno s travo in nizkim rujem, iz
katere izstopajo tiri izraziteje vzpetine. Na
jugozahodno in severovzhodno stran se blag,
prijazen svet prelomi v kraja, razdrapana
peevja. Najvije se Peca vzdigne na svojem
najbolj junem koncu. Vrh se imenuje
Kordeeva glava (2.126 m). Ponaa se z
impozantnim, preko tristo metrov visokim,
junim ostenjem, ki izkuenim alpinistom
predstavlja mamljiv cilj. Z vrha se proti
severozahodu planota zlono spua proti
Knipsovem sedlu (2.012 m), kjer je planinski
mejni prehod. Od tod se v isti smeri vzpne na
srednji Konnikov vrh (2.109 m) ter naprej
po grebenu proti drugemu najvijemu vrhu v
masivu, Bistriki pici (2.113 m). Sledi e zadnji,
preko 2.000 metrov visoki vrh Veka kopa
(2.074 m). Slednja dva vrhova leita povsem na
avstrijski strani.
Juni del Pece je izvotljen s tevilnimi rovi
nekdanjega meikega rudnika svinca in cinka.
Zaetek enega od teh rovov je preurejen
v Votlino kralja Matjaa, ki je priljubljena
druinska izletnika toka, od Doma na Peci
oddaljena 15 minut hoje po markirani poti.
Dom na Peci ( 1.665 m), ki ga upravlja planinsko
drutvo Meica, stoji na jasi tik pod vrhom na
vzhodni strani Male Pece (1.731 m). Planincem
nudi poitek in okrepilo pred vzponom na vrh,
ali kasneje, ko se z njega e vraajo.
Z avtom iz rne na Korokem po lokalni asfaltirani cesti v Podpeco (Heleno) do Helenskega

razpotja (4,5 km), od tam nadaljujemo po
gozdni cesti mimo kmetije Mihev na Terevo in
na Jakobe (16 km). Z Jakob nadaljujemo pe po
udobnem markiranem kolovozu do Doma na
Peci (45 min).
Z avtom iz rne na Korokem se po lokalni
asfaltirani cesti pripeljemo do opuenega
rudnika pod kmetijo Konnik v dolini Topli (10
km). Od tam nadaljujemo po markirani poti
pod junim ostenjem gore in ez Malo Peco do
Doma na Peci (2 h).
Pe iz rne na Korokem v Podpeco in nato
mimo kmetije Mihev ter Ninove lovske koe do
Doma na Peci (3 h 30 min).
vzpon na vrh:
Od Doma na Peci (1.665 m) je mono

vrh dosei po zloni, nezahtevni poti ( 1h 30
min) ali po dobro zavarovani, zahtevni poti,
ki pelje ez zaetni del razgibanega junega
peevja gore (1h 30 min). Prva pot po uvodnem
napornem vzponu skozi ruje, ki se zane tik
nad sedlom, pripelje na blage travnike. Ti so
vsako leto, tam nekje sredi junija, posuti z
raznobarvnimi cvetovi gorskih ro. Druga pot je
bolj drzna in na nekaterih mestih izpostavljena;
kot se pa spodobi za poti takega kova. A dobra
zavarovanost s klini in jeklenicami, predvsem
pa obilni opi zgodnje poletnega gorskega
cvetja, ki je tudi tukaj nalo svoje rastie v
razpokah apnenastih skal, resnost ovijejo v
tanico domanosti in brezskrbnosti. Obe poti
pa je najbolje zdruiti v eno krono: ez skale
gor in naokoli navzdol.
Z vrha Kordeeve glave je mono nadaljevati
naprej po irokem, prijaznem slemenu do
Bistrike pice (2.113 m), ki jo, gledano z
najvijega vrha Pece, kljub druganemu
obutku za as doseemo v borih 45 minutah.
Med potjo nas vseskozi spremlja bogata
alpska flora, na Knipsovem sedlu (2.012 m) pa
razveseli uboren, a pristen hladni alpski izvir
pitne vode.
dom na peci;
dostopi in izhodia Pe iz Meice: Iz centra mesta sledimo
markacijam po Celovki cesti do kmetije Enci.
Nadaljujemo mimo kmetije Grauf do teng
(1h 15 min). Od tam naprej gremo po zloni
cesti do nekdanje karavle Terevo (20 min). Za
karavlo zavijemo v gozd ter po markirani poti
mimo Ninove (nekdaj Tomaeve!) lovske koe
doseemo Dom na Peci (2 h).
Z avtom iz Meice proti mejnemu prehodu
Reht. Pri smerokazu za Peco zavijemo levo in
nadaljujemo po makadamski cesti do nekdanje
karavle Terevo. Peljemo e sto metrov naprej,
nato na razcepu cest izberemo desni krak, ki
pripelje do parkiria Jakobe (15 km). Od tam
se odpravimo pe po udobnem markiranem
kolovozu do Doma na Peci (45 min).
128
129
kazalo
EBELARSKA ZBIRKA MEICA
KAPELICA POD
KMETIJO NAJEVNIK
TRGOVINICA ZM
PANORAMA MEICE
S KRANJEVEGA VRHA
130
POGLED NA PECO
KMETIJA KAJAR
DOMAIJA GRAUF
SPOMENIK RUDARJEM
131
kazalo
POT NA PIKOVO
meica
pikovo
viinska razlika
as hoje
ANDREJEV VRH IN VOLINJAK

491 n. m.
1149 n. m.
658 m
1h
Pot se prine na Trgu svobode v Meici, vodi
do nekdanjega smuia in se nadaljuje levo
po smuiu do odcepa, kjer levo v gozd zavije
gozdna steza, ki vodi na Breg. Na vrhu gozdne
steze je razcep, kjer sledi kaipotu za Pikovo;
pot se nadaljuje mimo opuene kmetije
Jesenik, ez Bukovje, mimo kmetije Pik do
planinske koe na Pikovem.
meica
andrejev vrh
volinjak
viinska razlika
as hoje
Pohod se zane z avtobusne postaje mimo

banke, kjer zavijete desno navzdol ob umcu,
tam prekate oba mostova (ez umc in ez
Meo) ter zavijete desno proti glasbenemu
domu. Tu pot zavije levo in se nadaljuje po
markirani poti za Urljo goro. Markacijam
sledite vse do kmetije Najevnik. Pri kapelici
zapustite markirano pot in zavijete levo navzgor
po stezi do najvije toke - Andrejevega vrha.
Pot se nato nadaljuje v isti smeri po grebenu
navzdol do kmetije Andrej, kjer skozi gozd po
makadamski cesti pridete do Hermonkovega
kria (kriie s kapelico in veliko lipo). Od
kapelice se desno vidi kmetija Hermonko, kjer
se mimo kmetije lahko povzpnete na gozdno
jasno, kjer se zane vzpon na Volinjak. Prijetna
pot tako v zimskem kot tudi v poletnem asu
nas pripelje na vrh Volinjaka, kjer lahko poleg
lepega razgleda obudujete tudi naravni most,
naravno znamenitost Volinjaka.
Z vrha se pohod lahko nadaljuje SV po grebenu
mimo naravnega mostu, kjer se po brezpotju
pot spusti do makadamske ceste. Desno pot
vodi na Lee, levo pa se makadamska cesta
nadaljuje do kmetije Stovnik, mimo kmetije
Pikalo in naprej v kriiu desno proti Meici.
Lahka pot, primerna za vse starosti.
POT NA GORNO
meica
gorna
viinska razlika
as hoje
491 n. m.
1188 n. m.
697 m
2h
Pohod se zane s Trga svobode v srediu
Meice in sledi planinskim oznakam poti
na Peco po Podpeki ulici do Smrenikovih
travnikov, po katerih se vzpne proti Graufu. Pod
kmetijo Grauf pot zavije desno proti kmetiji
Hane, od koder pelje po makadamski cesti
priblino 1.000 m, kjer malo nad vejim levim
ovinkom za smerokazom zavije desno v gozd.
Pravi vzpon na Gorno se tu nad Potonikovimi
travniki ele zane. Prijetna gozdna pot
(lovska steza) vodi okrog poboja Gorne do
slovensko-avstrijske meje. e pohodniki malo
pred mejniki zavijejo desno, pridejo do lepe
razgledne toke - Jelenove pei, od koder se
spomladi, ko bukve e nimajo listja, in jeseni,
ko listje e odpade, vidi dale naokrog: do
Pliberkega polja, Brusnije, Hamunovega
vrha, entanela, Meice. Pri avstrijski meji
pot zavije levo strmo v hrib in po nekaj
skalnih serpentinah prispe na vrh. Ta je
porasel z nizkim grmievjem in travo. Z vrha
je lep razgled na Peco, ki je kot na dlani, na
Smrekovec, Jankovec, Urljo goro in Svinjo
planino. Srednje zahtevna pot, primerna tudi
za stareje.
132
491 n. m.
897 n. m.
886 n. m.
395 m
2h
HAMUNOV VRH
meica
hamunov vrh
viinska razlika
as hoje
491 n. m.
770 n. m.
279 m
1,5-2 h
Iz centra Meice se podate mimo cerkve proti
mejnemu prehodu Reht. Pri smerokazu Lom
zavijte desno ter pot nadaljujte po gozdni cesti
do Melanka. Tu cesto zapustite ter se desno
podate navzgor po dobro vidni gozdni cesti do
kmetije Vodovnik, od koder nadaljujete desno
spet po makadamski cesti do kmeta Hamuna in
nato e slabih 200 m do Hamunovega vrha. Pot
je primerna za vse starosti.
133
kazalo
JESENIKOV VRH
meica
jesenikov vrh
viinska razlika
as hoje
UMAHOV VRH
491 n. m.
1199 n. m.
708 m
2h
Iz centra Meice se podamo mimo trnice
po oznakah za Peco do kmeta Graufa. Hojo
nadaljujemo po markirani poti za Peco do
teng, kjer zavijemo na levo po grebenu proti
vrhu. Najprej doseemo najviji vrh, ki ga
predstavlja skalna peina na gozdni jasi, nato se
spustimo po lovski stezi do drugega, nekoliko
nijega vrha. Sledi strm spust (okrog 200 m
viine) po vzhodnem poboju Jesenikovega
vrha. Pot nadaljujemo preko plazu, ki ga
je sproil potres 1947. leta, do sedla med
Jesenikovim in Pikovim vrhom. Po gozdni stezi
krenemo levo navzdol proti opueni kmetiji
Jesenik (Belaj) in naprej po prijetni poti do
spodnje postaje nekdanje sedenice talekar.
TALEKARJEV VRH
meica
talekerjev vrh
viinska razlika
as hoje
491 n. m.
792 n. m.
301 m
1,5 h
meica
umahov vrh
viinska razlika
as hoje
Iz centra Meice nadaljujemo pot po pepoti

mimo Polene do kriia za Breg, kjer zapustimo glavno cesto in krenemo po urejeni cesti
do zaselka Zgornji Breg, kje je na desni strani
dom COD. Pot nadaljujemo naravnost in ne
zavijemo desno k domu COD, ampak na prvi
odcep levo ter nadaljujemo pot po gozdni cesti
do Marhol, mimo kapele zgrajene leta 1997.
Nad domaijo Marhole zavijemo levo na manj
shojeno lovsko stezo, kjer se ob robu grebena
strmo vzpnemo na umahov vrh (Mali vrh in
Malinek), kjer stoji dokaj visok leseni kri s
posvetilom. Pot je zahtevna.
KRANJEV VRH, JANKOVEC

meica
kranjev vrh
jankovec
viinska razlika
as hoje
491 n. m.
1226 n. m.
1200 n. m.
709 m
Kranjev vrh 2 h, do Jankovca e 0,5 h
Izpred avtobusne postaje v Meici se
odpravimo mimo Narodnega doma po pepoti
do kmetije Orenik. Skrenemo po stari gozdni
poti, ki se po nekaj metrih kona. Nadaljujemo
po gozdni stezi, strmo v breg, do kmetije
Jake, od koder nadaljujemo pot do kmetije
Ladinik, naprej po blinjici preko travnika na
cesto, ki vodi do kmetije Kranjc, ki je najvije
leea kmetija nad Meico (1.035 m). Levo
nad kmetijo vodi strma gozdna steza do koe
lovske druine Meica (ahmanova koa).
Od tu je priblino 10 minut hoje po grebenu
(pot ni oznaena!) do Kranjevega vrha. Pot
nadaljujemo po grebenu do ceste ali pa se
vrnemo do lovske koe ter nadaljujemo desno
po gozdni poti do sedla na Lee. Prekamo
cesto in se podamo ponovno v breg, kjer je
del poti markiran (Meica-Urlja gora); levo
od steze je gozdarska koa. Pot nadaljujemo
navkreber desno, ne sledimo ve planinskim
markacijam in po nekaj minutah pridemo na
Jankovec, katerega vrh oznauje vzidani kamen.
Po isti poti se vrnemo do markirane poti
(Meica-Urlja gora), zavijemo desno in sledimo
markacijam do cerkve sv. Lenarta. Pod cerkvijo
je kmetija Kajar. Nadaljujemo pot po cesti do
kmetije Predovnik, mimo Daneva do Najevnika,
Lahka, prijetna pot, bolj strmih je le zadnjih

nekaj metrov pod vrhom. Od glavne avtobusne
postaje gremo proti bivi spodnji postaji
sedenice talekar in nadaljujemo pot po
smuiu Gmajna, mimo odcepa za Pikovo, ki je
levo nad nekdanjo vlenico Gmajna. Pot vodi v
obliki blagega levega zavoja na sedlo. Od tu do
bive zgornje postaje sedenice je kraji vzpon,
tik nad bivo sedenico (sedenice ni ve!) pa
je vrh talekarice, od koder je lep razgled proti
kmetiji Golob in Grauf.
134
491 n. m.
1155 n. m.
664 m
2h
135
kazalo
kjer pri kapeli zavijemo levo na markirano

gozdno pot mimo kmetij Je, Obretan, Stari do
Meice. Pot je lahka, primerna za vse starosti.
Ostale podrobne opise posameznih izletov na
omenjene vrhove najdete v knjigi Vrhovi nad
Meico, ki jo prejmete v turistini pisarni na
Obini Meica.
UMAHOV VRH
Kolesarske poti
Meica je primerno mesto za zaetek kolesarskih vzponov z gorskimi

kolesi. Vrhovi nad Meico so poleg pohodnitva primerni tudi za
gorske kolesarje vseh kategorij, tako druin kot posameznikov, ki
iejo kanek adrenalina pri vzponu ali spustu. Prednost mesta
Meice je v tem, da boste svojo krono turo vedno zaeli in zakljuili
na enem mestu, brez ponavljanja poti!
Natevamo poti, ki so vpletene v Gorsko kolesarski park zgornje
Meike doline z izhodiem v Meici:
PODLASIIN KROG
MEICA GUTOVNIK PLAT HERMONKO
SV. VOLBENK VOJAK MEICA
izhodie
dolina
najvija toka
skupno vzpona
Meica
21 km
1010 n. m.
870 m
KRAGULJEV KROG
MEICA TENGE MITNEK PIKOVO
UMAHOV VRH MEICA
POT NA VOLINJAK
izhodie
dolina
najvija toka
skupno vzpona
Meica
22 km
1060 n. m.
1090 m
SRNJAKOV KROG
MEICA LOM DOLGA BRDA JAMNICA ENTANEL
LOKOVICA MEICA
VODOVNIKOVA KAA
izhodie
dolina
najvija toka
skupno vzpona
Meica
32 km
850 n. m.
1090 m
OKOLI PECE
MEICA TENGE PODPECA KOPRIVNA
LUE GLOBASNICA
izhodie
dolina
najvija toka
skupno vzpona
136
137
Meica
52 km
1310 n. m.
2280 m
kazalo
ENCI - SPOMINSKA PLOA
VRH PECE
NARODNI DOM MEICA
LADINIKOVA KAA
KRALJ MATJA V VOTLINI
138
CERKEV SV. LENARTA
139
kazalo
lokacija
datum
E: td.mezica@gmail.com
T: +386 (0)2 82 79 350
MEIKO POLETJE
Meica
junij
Zanimiv in pester program razlinih
kulturnih, glasbenih in gledalikih skupin in
posameznikov. Program ponuja nekaj
za vse generacije.
BARBARIN SEJEM
lokacija
datum
plato pred Obino Meica

1. sobota v decembru
Sejem poteka v ast bogati in pestri rudarski
tradiciji kraja (kar 330 let so v Meici kopali
svinevo in cinkovo rudo). Sv. Barbara, po
kateri ima sejem tudi ime, pa je zavetnica
rudarjev. Na sejmu s svojimi izdelki in ponudbo
prevladujejo domaini.
VESELI DECEMBER
lokacija
datum
pred Narodnim domom Meica

december
Vednevni kulturno-umetniki program za
vse generacije.
Turistino drutvo MEICA

Planinsko drutvo MEICA

Trg 4. aprila 4, 2392 Meica
E: pdmezica@gmail.com
T: +386 (0)2 82 35 378
www.pdmezica.si
PODZEMLJE PECE, d.o.o.

Glannik 8, 2392 Meica
E:
T:

info@podzemljepece.com
+386 (0)2 87 00 180
+386 (0)2 87 00 160
+386 (0)31 31 63 94
+386 (0)31 31 66 57
www.podzemljepece.com
Agencija za animatorstvo STEBER TEAM

Partizanska cesta 3, 2392 Meica
E:
T:

info@steberteam.com
+386 (0)2 87 500
+386 (0)40 41 90 60
www.steberteam.com
PUSTNI KARNEVAL
lokacija
datum
Meica
pustna sobota
Parada skupinskih in posameznih pustnih mask.
140
141
kazalo
RNA NA KOROKEM
Z OKOLICO
RNA NA KOROKEM, NAJLEPI TURISTINI

KRAJ V MEIKI DOLINI, LEI NA NADMORSKI VIINI 575 METROV. V LETU 2011 JE PREJELA PRIZNANJE TURISTINE ZVEZE SLOVENIJE ZA NAJLEPE UREJENO VAKO JEDRO.
RNO, KAKOR V SKALNEM KOTLU, OKLEPAJO
STRME APNENASTE PEINE NAVRNIKOVEGA, UMAHOVEGA IN MATVOZOVEGA VRHA
TER Z GOZDOVI PORAENI HRBTI LUDRANSKEGA IN ORAEVEGA VRHA. SVET OKOLI
RNE JE LEP, SAMOSVOJ IN RAZGIBAN, ZATO
BO LJUBITELJE NARAVE NJEGOVA OKOLICA
ZAGOTOVO PRITEGNILA. E V PRETEKLOSTI
JE RNA SLOVELA KOT TRG, KI JE VEDNO
USPENO IN VESELO TRGOVAL, ZATO JE GOSTINSKA DEJAVNOST V RNI NA KOROKEM
RAZVITA E OD TISTEGA ASA.
Stareje jedro rne, ki ga odlikuje lepa in harmonina rast, se je izoblikovalo ob zdajnjem kroiu,
kjer se cesta, ki pripelje po Meiki dolini, odcepi z enim
krakom proti Koprivni, drugi krak pa vodi proti otanju. Na tem tesnem prostoru se iz glavnega trga odcepijo
tri ulice, ki jih odlikuje znailna sklenjena zazidava veinoma enonadstropnih hi. V samem centru zagotovo
ne boste mogli mimo nagaenega medveda, ki so ga
uplenili lovci.
Snena odeja se na rnjanskem smuiu obdri precej dlje kot na drugih smuiih v Meiki dolini,
zato takrat privablja smuarje od blizu in dale. Smuie je osvetljeno, z monostjo dodatnega zasneevanja,
primerno pa je za smuarje vseh kategorij in morda ima
prav zato smuanje v rni na Korokem tako bogato
tradicijo, ki jo kronajo tudi medalje dravnih reprezen142
143
kazalo
tantov in olimpijcev (skakalca Danilo in Drago Pudgar,

alpski smuarji Katjua Punik, Mitja Kunc, Obi Olak,
Ale Gorza in Tina Maze ter tekaica Nataa Laen).
Tudi na podroju alpinizma so uspehi rnjana Grege
Lana poznani v svetovnem merilu. rnjani vzdrujejo
tudi dve lepi tekaki progi prva je blizu samega centra
kraja, v Pongraievih logah, druga pa v Bistri, pri kmetiji Plaznik. V rni e dolgo deluje Turistino drutvo,
ki je zasluno, da se kraj ponaa z najlepo in najbolj
urejeno okolico v dolini, v letu 2011 pa so prejeli tudi
nagrado za najlepe urejeno vako jedro. Naravna znamenitost kraja so Obistove pei, slikovite apnenaste
prepadne stene nad samim centrom kraja. V poletnem
asu pa je ob pohodnitvu najbolj privlano gorsko kolesarjenje po obirni mrei cest in kolovoznih poti. V
okolici rne so urejene tevilne oznaene kolesarske
ture najrazlinejih zahtevnosti. Za tiste bolj adrenalinske narave pa je na Igrevem vhod v podzemlje Pece,
kjer je po rudnikih rovih mona vonja s kolesi.
Vsako leto je sredi avgusta v rni tradicionalni Koroki turistini teden s pisano paleto kulturnih,
portnih, druabnih in zabavnih prireditev. Goste bo
obenem pritegnila tudi lepa okolica z bogato kulturno
dediino. Ogledali si bodo lahko grad v Mueniku pred
rno iz 18. stoletja, Rearjevo hio z vzidanim kamnom
z grkim napisom Danes meni, jutri tebi, upnijsko
cerkev sv. Obolta (neoromanska arhitektura 18. stoletja), kapelico nad pokopaliem prav tako iz 18. stoletja, rudarsko in narodopisno zbirko ter spominsko sobo
olimpijcev v centru kraja. Sredi trga je izredno lep spomenik, posveen vsem padlim krajanom v prvi in drugi
svetovni vojni. Njegov avtor je arhitekt Joe Plenik.
Nad vhodom v rudarski muzej je mogoen kip rudarja,
ki je delo akademskega kiparja Mirsada Begia, v neposredni bliini pa votlina z nagaenim medvedom.
Planinsko drutvo v rni na Korokem oskrbuje
svoj Planinski dom na Smrekovcu. rna na Korokem
je med drugim priljubljeno izhodie za lepe planinske
izlete na Smrekovec (1.684 m) s skritim rnim jezercem,
na Peco (2.126 m) z votlino kralja Matjaa, v severni steni Pece pa si je mo ogledati tudi podobo kralja Matjaa; na Olevo (1.930 m) s prazgodovinsko Potoko zijalko in skalnato Raduho (2.062 m). e si zaelite nekoliko
144
lajo pot, jo lahko mahnete kar na Teber, kjer je urejena

gozdna-una pot, zanimiva zlasti za najmlaje pohodnike. Speljana je po poboju hriba in se imenuje Zelena
pot Teber. Tu lahko uenci in dijaki spoznavajo gozd,
sadovnjak in vse znailnosti tega naravnega okolja. Tisti
z veliko kondicije pa se lahko podate na 24-urni pohod
oziroma tek vzdrljivosti, katerega cilj je, da Peco,
Raduho, Olevo, Smrekovec in Urljo goro premagate,
preden se iztee 24 ur.
V brunarici, ki stoji ob vhodu v dolini Tople in
Koprivne, je postavljena zanimiva ebelarska zbirka
lovek po svetu ebela po cvetu, ki predstavlja
zgodovino ebelarstva na Slovenskem in Korokem ter
hrani tevilna zanimiva orodja in pripomoke.
ERJAV si je poiskal zavetje v gorski kotlini
ob sotoju reke Mee in potoka Jazbina pod strmimi
skalnatimi poboji umahovega vrha na severu,
Ostrnjakovega na zahodu in Pogorevca na vzhodu. Tu
so nekdaj delovali obrati nekdanjega Rudnika svinca in
cinka Meica. Najznailneji rudniki obrat v kraju je
prek petdeset metrov visoka zgradba separacije rude,
ki je stopniasto prislonjena v breg, in je danes zaitena kot kulturni spomenik. V erjavu je vredno ogleda
spominsko znamenje padlim na proelju Delavskega
doma, ki je pod lepim umetnikim delom s prizorom iz
nae zgodovine. Na poti proti Jazbini si lahko ogledate
lesen kri ob cesti, ki so ga ljudje postavili po ljudskem
verovanju.
JAZBINA lei jugovzhodno od erjava. To je naselje, ki se je raztegnilo v tesni dolini istoimenskega potoka. Jazbina sega v poboje Pogorevca, Urlje gore in
Obrovega vrha; tu so v vijih, prisojnih legah raztresene
samotne kmetije. V Jazbini so lepi smrekovi in borovi
gozdovi, ki so pravo mesto za sprehode po mirni okolici
in istem gozdnem in gorskem zraku. Po dolini je speljana lepa cesta, ki nas popelje pod vznoje Urlje gore.
Pri Moivniku je ohranjen srednjeveki obrambni stolp.
Jazbino in njene prebivalce je ovekoveil Preihov Voranc v Poganici, romanu iz prevratnih dni in
bojev za Koroko v letih od 1918 do 1920.
JAVORJE je naselje samotnih, a preteno trdnih
in velikih kmetij, ki so razsejane po slemenu in prisoj145
kazalo
ni strani gorskega hrbta, ki se razteza od rne na Korokem proti Urlji gori in entvidu na Slemenu. Na
poti proti Javorju je vreden ogleda Rezmanov slap, ki
je najlepi na Korokem. Ne spada ravno med visoke
slapove, vendar je doivetje padajoe vode izredno
zanimivo. eprav se slap skriva le 200 m od ceste, je
zaradi brezpotja ter spolzkega terena al teje dostopen. V Javorju je veliko narodopisno zanimivih kmekih
domaij (Jedlovnik, Dretnik, Menar, Srebretova bajta). Na bregu stoji nad zaselkom cerkev sv. Jota, ki je
izreden primerek ljudskega stavbarstva iz 17. stoletja. V
celoti je prekrita s skodlami in predstavlja pomemben
krajinski spomenik. Vrh Javorja stoji cerkev sv. Magdalene, ki je najvije leea fara v Sloveniji (1.156 m) in
ima visok zvonik z znailno ebulasto, s skodlami krito streho. Tudi ta cerkvica je zanimiv odsev ljudskega
stavbarskega in likovnega hotenja naih prednikov. V
Javorju je tudi veliko starih, zaitenih lip.
Na javorskem obmoju so bili v letih 1944-1945
vekrat spopadi med Nemci in partizani. Na te boje
opozarja spominska ploa na kmetiji pri Menarju.
LUDRANSKI VRH se vzpenja na prisojnem slemenu jugovzhodno od rne na Korokem in se zajeda v
poboji Smrekovca in Kramarce. To je naselje samotnih
in trdnih kmetij, bogatih panikov, senoeti in smrekovih gozdov. Skoraj na vsaki kmetiji je kaka narodopisna
posebnost; omenili bomo domaijo pri Konniku, ki je
kot celota izjemen primer bogate kmetije iz druge polovice 18. stoletja. Arhitektura pria o naprednem alpskem prostorskem konceptu, svojevrstno prievanje
pa so tudi umetniki ornamenti in druge likovne posebnosti na vseh poslopjih.
Od Konnika ni dale do Najevske lipe, ki je mati
vseh lip na Slovenskem. Stara naj bi bila okoli 790 let,
njen obseg pa je 10,56 metra. Lipa, ki je v resnici lipovec, je visoka 24 metrov, v sredi je votla, na severni
strani pa je gosto obraena z mahovi in liaji. Z june
strani je vhod v njeno notranjost. Izroilo trdi, da se je
pri Najevnikovi kmetiji zaraslo skupaj ve lip, zato je ta
lipa tako velika in mogona.
postala tradicionalna in poznana v irem slovenskem

prostoru.
PODPECA je star rudarski kraj. Obseno naselje se dviga iz doline ob cesti od rne na Korokem do
Koprivne po slikovitih grapah in bregovih na obeh straneh Helenskega potoka in se na severozahodu zaje v
poboje Pece (2126 m) in umahovega vrha (1152 m).
Podpeca na zahodu meji ob Riki gori na Avstrijo.
Zaselek sestavljajo osrednji zaselek ob nekdanjem rudniku, iz kmetij nastali rudarski zaselki melc,
Igerevo, Pecnikovo, Bricmanovo, Navernikovo, Nagernikovo, Torevo, Pikovo, Mitnek in nekaj e obstojeih kmetij. Ker je to staro rudarsko obmoje, so vse
do vrha Pece vidne tevilne sledi opuenih rudnikov in
napol zaraslih nasipov jalovine, ki jim domaini pravijo
halde. Gotska cerkev sv. Helene v Podpeci je iz 15.
stoletja in predstavlja tip osamljene, preprosto grajene
cerkvice, ki pa je zaradi sporoila o preteklosti teh
krajev in likovne podobe krajine, v katero je organsko
vtkana, nenadomestljiva. Ob nekdanjem vhodu v jamo
v Podpeci stoji spomenik partizanu-rudarju, ki ga je
izdelal akademski kipar Marijan Keri. Od leta 1928 je
na Mali Peci planinski dom, ob njem pa kapelica sv. Cirila in Metoda. V neposredni bliini planinskega doma je
votlina kralja Matjaa. To je deloma tudi umetno izdolben rov z votlino, v kateri je kip legendarnega kralja
Matjaa. Votlina je znamenita kulturno prievalna zanimivost. Skozi Podpeco vodi do doma na Mali Peci ve
lepih planinskih poti.
Vsako leto konec januarja v Podpeci gradijo
snene gradove kralja Matjaa, ki so e kdaj postali zelo
obiskana in izredno zanimiva tradicionalna turistina
prireditev.
Avgusta 1991 je bilo pri Najevski lipi prvo sreanje slovenskih dravnikov. Ta prireditev je skozi leta
BISTRA je lepa alpska dolina v zgornji Meiki

dolini, ki je vredna nae pozornosti. Zaraajo jo bogati smrekovi gozdovi. V tej dolini je e od nekdaj zelo
razvito ebelarstvo. Povsod v okolici boste videli stare,
znailne koroke ebelnjake, ki so bistrska posebnost,
saj so se v najveji meri ohranili prav na tem podroju.
Za izletnike bo privlano Jeevo, kjer je koa Lovskega
drutva Bistra iz rne na Korokem. Na Jeevem so tudi
orjake smreke, imenovane sveniki, ki so naravna
146
147
kazalo
148
149
kazalo
znamenitost te lepe doline. V Beli pei, visoko v planini nad Rigelnikom, je bila partizanska bolninica B/11
- Pepca, ki so jo leta 1984 ponovno opremili z rekviziti
in v njej odprli stalno razstavo.
v Sloveniji, sega zemlja, ki jo e s pridom obdelujejo,

tudi do viine 1.400 metrov. V Koprivni je ve narodopisno zanimivih kmekih domaij, od katerih sta najbolj
vredni ogleda Jeklova in Jelenova kmetija.
Naravna znamenitost doline je tudi veliko tevilo starih in redkih drevesnih vrst, najve pa je v Bistri
starih, mogonih lip. ivahen gorski potok Bistra, ki se
peni med slikovitimi skalami iz tonalita, si resnino zaslui svoje lepo ime. udovit je poleti, e lepi je pozimi,
ko ga mraz okuje v ledene kapnike in kristale.
Na Kumrovi kmetiji, kjer domuje Planinski klub

Peca-Oleva, je tudi planinski dom, kjer poleg hrane in
pijae ponujajo tudi 15 lei, ob domu pa je na urejenem in opremljenem prostoru mono kampiranje in
taborjenje do 50 oseb.
Planinske in turistine poti vodijo vse do gorskih

hrbtov Komna (1694 m), Travnika (1637 m) in Bele pei
(1465 m). Do prelaza Spodnje Sleme vodi gozdna cesta,
ez prelaz pa cesta pelje v Solavo in Logarsko dolino.
Ta cesta ima odcep do najvije kmetije v Sloveniji, do
Bukovnika (1327 m), ki pa je e v mozirski okolici. Od
Bukovnika je najbolj udoben dostop na Raduho.
KOPRIVNA je druga zelo lepa alpska dolina v povirju reke Mee med Raduho, Olevo in Peco. Od Lipolda, kjer se v Meo izlije potok Koprivna, vodi v vse smeri
zelene doline ve poti. Lepa gozdna cesta je speljana
do Lu in do najvijih gorskih kmetij pod Mozganovim
vrhom (1.585 m). Ob reki Mei vodi za pobojem Oleve gozdna cesta do Zadnjega travnika; s te ceste se pri
kmetiji Lesjak odcepi druga pot, ki vodi do cerkve sv.
Jakoba, ki je zanimiv primer lokalnega stavbarstva. Viri
trdijo, da je iz 14. stoletja in predstavlja tudi enkraten
krajinski spomenik. Na severni in zahodni strani meji
Koprivna e na Avstrijo. V tej pokrajini je gotska cerkev
sv. Ane, kjer si lahko ogledate kip znamenite rne Marije z detetom v naroju. Cerkev je malo mlaja od sv.
Jakoba, grajena je zelo preprosto, veliko pa prispeva k
enotni podobi lepe koprivske pokrajine. Domaija Jelen
ob cerkvi je izjemno lepa kmetija in je kot celota enkraten narodopisni spomenik. Idilinemu, toda nekdaj
bolj zatinemu gorskemu naselju so vdihnile v zadnjih
letih zgrajene gozdne ceste ve ivahnega utripa. Tudi
v Koprivni so jedro naselja velike in samotne kmetije na
strmih pobojih, ki jih obkroajo bogati paniki in koati smrekovi pa tudi macesnovi gozdovi. Obdelovalna
zemlja sega v Koprivni e kar do neverjetnih viin. Pri
kmetiji Jekl (1.322 m), ki velja za drugo najvijo kmetijo
150
Skozi Koprivno poteka vsako leto decembra tradicionalni noni pohod ez goro k oetu, ki ga organizira Planinsko drutvo Ravne na Korokem v spomin
na pot preko korokih gora, ki jo je leta 1932 opravila Preihova ena s herkama, da bi se v elezni Kapli
sreale z moem, oetom, pisateljem Lovrom Kuharjem-Preihovim Vorancem. Popotniki se pripeljejo z
avtobusi vse do kmetije Lipold v Koprivni. Pohod poteka mimo kmetije Kumer preko meje na Luah, mimo
cerkve in kmetije emer do Sonne Koprivne (Koprein
Sonnseite) v Avstriji, kjer se opolnoi pri kmetiji Raztonik tudi kona, pohodniki pa se nazaj vrnejo z avtobusi.
Od tod je blizu v Podolevo, do Bukovnika in na
Grohot pod Raduho, ez Bistro pa v rno. Iz spodnjega
dela doline Koprivne vodijo turistine in planinske poti
v osrje naih najlepih planin: na Raduho, Olevo in
Peco ter naprej v Solavo.
TOPLA je tretja udovita alpska dolina pod
junimi stenami Pece. Zaradi svojih izjemnih naravnih
lepot je zaitena kot Krajinski park Topla. Celoten
zaselek objema visoke, mogone in osamele kmetije
Burjak, Florin, Korde, Fajmut in Konnik, ki jih z vseh
strani obdajajo obseni, gosti smrekovi in macesnovi
gozdovi. Izredno velike in mogone kmetije v Topli so
pravzaprav kar majhni zaselki; etnologi jih imenujejo
celki. Vse domaije odlikuje izredna arhitektura domaij in ka. Zanje je znailna tradicionalna lesena in
kamnita gradnja ter enodelna skodelna kritina streh.
Vse domaije so izraziti primerki kmeke alpske arhitekture s sledmi dimninega izroila iz obdobja od 16.
do 19. stoletja. Posebnost ivalstva te lepe doline so
alpski zajec, alpski jereb ali belka, alpski kozliek, ruevec, divji petelin gozdni jereb in alpski kozliek. V gostih
151
kazalo
gozdovih gnezdijo tudi nekatere ujede, v isti vodi potoka Topla pa ivijo postrv potonica, rak koak in potone koljke, ki so zaradi svoje ekoloke funkcije zavarovane ivalske vrste.
Na Konnikovih travnikih je lep spomenik, ki je
posveen 1. koroki eti in zaetkom partizanstva v dolini. Zaznamovana planinska pot vodi do doma na Mali
Peci in naprej na vrh Pece; ez sedlo Preval pa vodi kolovozna pot v Koprivno in na Lue.
Tak je ta svet v Parku kralja Matjaa: koroko
tihoitje!
BISTRA
Nastanitve
HOTEL RNA
Center 153, 2393 rna na Korokem
E: info@parkkm.si
T: +386 (0)2 87 04 820
F: +386 (0)2 87 04 821
APARTMA IN
Lampree 14, 2393 rna na Korokem
E: alenka.macek@siol.net
T: +386 (0)41 71 46 62
APARTMA KRALJ MATJA

Lampree 3, 2393 rna na Korokem
E:
T:

janesvab@gmail.com
+386 (0)31 63 60 58
+386 (0)40 22 41 27
www.apartmakraljmatjaz.poenostavi.si
SOBE GOSTIE MOJCA

Koprivna 46, 2393 rna na Korokem
E: w_kolar@hotmail.com
T: +386 (0)2 82 39 215
+386 (0)31 85 27 23
TURISTINA KMETIJA PLAZNIK

Bistra 14, 2393 rna na Korokem
E: vida.adamic@gmail.com
T: +386 (0)2 82 38 022

+386 (0)51 27 35 64
JAVORJE
152
TURISTINA KMETIJA
PLAZNIK
153
kazalo
EBELARSKA ZBIRKA
KONNIKOVA KAPELA
RNA PONOI
MEDVED V CENTRU
DOM NA SMREKOVCU
KORDEEVA GLAVA NA PECI
RNA MARIJA
ETNOLOKA ZBIRKA
155
kazalo
Turistine kmetije
E: pkpecaolseva@gmail.com
T: +386 (0)2 82 38 310
+386 (0)51 61 90 15
E: vida.adamic@gmail.com
T: +386 (0)2 82 38 022

+386 (0)51 27 35 64
PLANINSKI DOM NA KMETIJI KUMER V KOPRIVNI

Koprivna 28, 2393 rna na Korokem
PLANINSKI DOM NA SMREKOVCU

Bele Vode 37, 3325 otanj
T: +386 (0)3 58 41 588
+386 (0)51 63 24 59
PLANINSKI DOM NA PECI

E: rusevec@gmail.com
T: +386 (0)41 76 19 79

www.pzs.si
KOA NA PIKOVEM
T: +386 (0)2 82 38 525

+386 (0)31 26 81 84 (Polona)

+386 (0)41 48 99 36 (Matja)
TURISTINA KMETIJA PLAZNIK

Bistra 14, 2393 rna na Korokem
IZLETNIKA KMETIJA SMRENIK GORZA

Ludranski Vrh 25a, 2393 rna na Korokem
Lepo urejena turistina kmetija s prekrasnim razgledom na Smrekovec in le 300 m oddaljena od Najevske lipe, matere slovenskih
lip. Nudijo doma pridelano hrano in pijao (domae narezke, skuto,
klobase ter tradicionalna koroka kosila po naroilu).
T: +386 (0)2 82 38 027

+386 (0)41 78 23 30
OKREPEVALNICA PRI MATJAU

E:

T:

info@primatjazu.com
primatjazu@carantania.net
+386 (0)2 87 03 003
www.primatjazu.com
TURISTINA KMETIJA
PLAZNIK
KOA NA GROHOTU POD RADUHO

Podoleva 29, 3335 Solava
E: slavko.tirsek@amis.net
T: +386 (0)41 41 79 51

http://www.pdmezica.si/postojanke_grohot.htm
ANDREJEV DOM NA SLEMENU

entvid 6, 3325 otanj
E: milan.kretic@siol.net
T: +386 (0)3 58 95 154
+386 (0)31 38 25 20
DOM NA PECI
156
157
kazalo
Gostia in gostilne
GOSTILNA IN PIZZERIA REER

E: reser@siol.net
T: +386 (0)2 82 39 750
GOSTIE LUNDER
Tematske poti
NARAVOSLOVNA UNA POT ZELENA POT TEBER

dostop in izhodie
dolina
zahtevnost
as hoje
Pot je speljana po gozdnati krajini, ki je danes

ponovno zelena, nekdaj pa so industrijski plini
mono pokodovali gozdove. Nastala je na
pobudo uencev in uiteljev Osnovne ole rna
na Korokem in gozdarjev Zavoda za gozdove,
Krajevne enote rna na Korokem. Speljana je
po poboju Tebra za osnovno olo.
Pot ima predvsem naravovarstveno in
osveevalno vlogo, poudarek je na varstvu
naega ivljenjskega prostora gozdnega
in negozdnega. Mozaik poti je sestavljen
iz kamenkov kot so ebelnjak, gozdna tla,
sadovnjak, drevesa, gozd, jasa lov, potok,
usad, gozdna krajina. Z zadnjega stojia je
mono nadaljevati sprehod po poljski poti
mimo kmetije Matvoz na greben Tebra nad
Dolino smrti (danes Dolino upanja) ali pa se po
uni poti vrniti v dolino.
T: +386 (0)40 34 35 80
GOSTILNA PRI DROFELNIKU

T: +386 (0)2 82 39 030

www.gostisce-drofelnik.si
GOSTILNA PRI KRUBIJU

E: skrubi@gmail.com
T: +386 (0)2 82 38 226

www.skrubi.net
KAVA BAR URKA

E: kavabarurska@siol.net
T: +386 (0)2 82 39 326
+386 (0)41 60 72 06
KURNIK KAVA BAR

E: olgaolg@gmail.com
T: +386 (0)70 81 58 33
TRIM STEZA
dostop in izhodie izpred Stadiona NK Peca
dolina
1,5 km
zahtevnost
Nezahtevno
as hoje
Trim steza rna je urejena v dolini 1500 m in
poteka izpred stadiona NK Peca v rni, mimo
smuia, po gozdu in se nato vrne nazaj do
izhodia - stadiona. Trim steza poteka po
iroki poti skozi gozd in poleg monosti za
vadbo predstavlja tudi zanimivo sprehajalno
pot, na kateri lahko obiskovalci opazujejo
naravo in njene lepote v razlinih letnih asih.
Urejenih je 33 tok za izvajanje vaj, na katerih
so postavljeni ustrezni elementi oz. oprema in
table in oprema in table z opisom posamezne
vaje oz. z navodili za njeno izvedbo. Elementi so
postavljeni varno, orodja trdno pritrjena, teren
je ustrezno utrjen in urejen.
Postavljena so igrala za otroke, da se lahko
razgibajo tudi najmlaji, ki sicer na nekaterih
elementih ne morejo telovaditi in 5 klopi
za poitek, tako da se lahko po Trim stezi
sprehodijo tudi stareji obani ali obiskovalci.
OKREPEVALNICA PRI MATJAU

E:

T:

158
za Hotelom rna
800 m, delno krona
Nezahtevno
1,5 h
info@primatjazu.com
primatjazu@carantania.net
+386 (0)2 870 30 03
www.primatjazu.com
159
kazalo
KOLESARJENJE
KLUB 24 NAJVEJI KOROKI HRIBOVSKI IZZIV

dostop in izhodie
dolina
zahtevnost
as hoje
K-24 je najveji koroki hribovski izziv. V svet

ekstremne rekreacije je bil utirjen leta 1999 v
hotelu Krnes, danes pa ima sede v gostiu
Lunder (kjer je tudi vpis v knjigo KLUB 24) v
rni na Korokem. lani K-24 postanejo vsi,
ki premagajo izziv, in sicer morajo v enem
zamahu in v 24 urah premagati pet najvejih
korokih vracev Urljo goro, Smrekovec,
Raduho, Olevo in Peco. Pred odhodom se
je koristno registrirati v gostiu Lunder in
se potem odloiti za smer potovanja, ki je v
vsakem primeru krona. Dolga je 80 km in ima
4.500 m vzpona. Po planinskih vodnikih je zanjo
potrebno nepretrganih 29 ur in 30 minut. Od
leta 2005 je celotna pot markirana in poteka
deloma v obmejnem pasu.
BURJAKOVA STENA
SMUIE
PECA
POHODNITVO
160
Pri spomeniku v centru rne

80 km
Zelo zahtevno
Nepretrganih 29, 5 h
RADUHA
161
kazalo
Pohodnike poti
ERJAV NARAVSKE LEDINE
RNA NA KOROKEM SMREKOVEC
erjav
naravske ledine
viinska razlika
as hoje
rna na korokem
smerkovec
viinska razlika
as hoje
480 n. m.
1072 n. m. (koa)
592 m
2h
Markirana pot se zane na AP v erjavu. Prvih
100 m gremo proti Meici, mimo bencinskega
servisa in takoj za mostom, ez Meo, desno
na vzhod, v dolino Jazbine. Sprva hodimo skozi
rudarsko naselje, pozneje pa postajajo stavbe
vse redkeje. e mimo zadnjih hi do razpotja,
kjer je asfaltne ceste konec. Tu gremo levo preko
manjega mostika naprej po makadamski cesti.
Po 4 km ali 1 uri hoje pridemo do razpotja, kjer
gremo levo, SV, po ozki gozdni cesti rahlo navzgor mimo nekdanje kmetije Krstavnik sedaj
vikend (Jazbina 19). Markacije nas e dalje vodijo
po cesti proti SV. Prekoraimo potok in po dveh
ovinkih kar lepo pridobimo na viini. e nekaj
minut si bomo praili evlje, preden bomo zavili
s ceste na Rupah. Kolovoz je naa nadaljnja pot.
Odcepi se desno proti vzhodu v gozd. Po 100
m moramo paziti, da zavijemo levo, severno
s kolovoza na stezo, ki nas povede navzgor po
poboju. V dolgem polkrogu se vzpnemo na
greben. Grebenske poti je kmalu konec, samo e
temana kotanja nas loi do sonnega travnika
tik pod koo. Tu desno, ob robu gozda, po nekaj
metrih doseemo Koo na Naravskih ledinah. Ta
pot velja za lahko.
Z AP v srediu rne zavijemo levo, proti V, v

smeri otanja. Markacije nas povedejo ob
Javorskem potoku mimo hotela Krnes, zdravstvenega doma in ole, skozi naselje Lampree, v
Sp. Javorje. Po 3 km ali 45 minutah pridemo do
domaije Drol (Javorje 4 ). Tu zapustimo Javorsko
dolino in glavno cesto ter gremo desno proti
JV v dolino Koroke Kramarice, v Ludranski vrh.
Po asfaltni cesti bomo morali vztrajati e dober
km do zaselka Prhanija, kjer se usmerimo levo,
ez mostiek, mimo naselja Grabnar (Ludranski
Vrh 12). Naprej je do Silvestra (Ludranski Vrh 9)
makadamska cesta. Nad kmetijo moramo ez brv
in travnik k robu gozda ter po kolovozu. ez pol
ure pridemo nazaj na cesto, ki smo jo zapustili
pred Silvestrom. Le nekaj korakov bomo brcali
kamenke, nato pa cesto zapustimo in se po kolovozu vzpnemo do ovinka v levo ter nazaj desno
v nao prvotno smer. Smo na prevalu Kramarica
ob kapelici in spomeniku padlim partizanom.
Na Smrekovec nadaljujemo naravnost in okrog
skalnega grebenka na cesto, ki pripelje iz rne.
Po njej pridemo z avtom do koe na Smrekovcu.
Tudi mi jo bomo spremljali 2,5 km ali 40 min.
Cesto zapustimo po stezi v desno, rahlo navzgor,
ki nas po 10 min. pripelje na prostrane travnike
pred dom na Smrekovcu.
NARAVSKE LEDINE URLJA GORA

naravske ledine
urlja gora
viinska razlika
as hoje
1072 n. m. (koa)
1665 n. m. (koa)
583 m
1,5 h
Nao pot iz erjava na Naravske ledine lahko
e nadaljujemo do vrha Urlje gore, ozirom do
doma na Urlji gori. Od koe se rahlo vzpnemo
po travniku proti J, preimo cesto in skozi redek
gozd doseemo sleme lepe jase. Zavijemo levo
proti V in preimo travnat svet. Na drugi strani
poiemo v gozdu irok kolovoz, ki bo naa pot
vse do Lu, kjer se odcepi pot po Kozjem hrbtu
navzdol v dolino. Mi gremo desno proti jugu pod
daljnovod na zahodni greben Urlje gore. Po nekaj minutah hoje, po vedno bolj razglednem grebenu, doseemo vrh 1.697 m visoke Urlje gore.
Do koe moramo sestopiti le nekaj metrov v nai
dosedanji smeri, proti vzhodu. Pot je lahka.
162
586 n. m.
1377 n. m. (dom)
791 m
3,5 h
DOM NA SMREKOVCU KOMEN

smerkovec
komen
viinska razlika
as hoje
1377 n. m. (dom)
1684 n. m.
307 m
1,5 h
Od doma na Smrekovcu lahko pot nadaljujemo
e do vrha Smrekovca 1.577 m (30 min), na Krnes
1.613 m (1 uro), ali na Komen 1.684 m (1,5 ure).
Od koe se vzpnemo ob robu gozda proti SV.
Skozi redek gozd v 15 minutah doseemo manjo
ravnino, kjer se odcepi v desno, severno, steza
na vrh Smrekovca. Do vrha je e 15 min. nemarkirane poti.
Na Komen pa moramo od razpotja za vrh proti Z,
skoraj po ravnem, ez sedaj e zaraene panike
Krumpake planine. Prekoraimo potoek in po
163
kazalo
stezi, ki je globoko utrta v gosto, mehko trato,

med andezitnimi skalami, pridemo do gozda.
Le kratek as hodimo po senci in smo e na
vrini glavnega grebena. Zanejo se iroke trate
Kugovnikove planine, ki jo kar prehitro prekoraimo. V smrekovem gozdu se steza zane
vzpenjati in po 15 minutah pridemo na zaetek
Ramakove planine.
Tu je razpotje, od koder se lahko v 10 minutah
povzpnemo po V poboju na vrh Krnesa, vrnemo pa se po Z nazaj na markirano stezo.
Mimo Krnesa pa nas markacije vodijo po junem poboju in v kratkem zopet doseemo greben oziroma sedlo med Krnesom in Komnom.
Nad sedlom se steza strmo vzpne na travno
ravnino na J strani Komna. Do kapelice je e
5 minut hoje po mehki trati. Vrh je le nekaj
korakov severneje. Ta pot je lahka.
MITNEK PECA
mitnek
peca
viinska razlika
as hoje
Zanemo na parkiriu pri okrepevalnici Pri

Matjau. Pred gostilno pot zavije levo po cesti v
breg proti kmetiji Pri Erihu, Najbrevo. Naprej
se po kolovozu ob travniku povzpnemo do ceste,
po kateri nadaljujemo nekaj deset metrov v levo,
nato pa nas markacije ponovno usmerijo desno
na pepot. V nadaljevanju se nato pot dolgo asa
vzpenja strmo skozi gozd, prei e dvakrat gozdni
cesti in nas vodi mimo lovske koe (Ninotova
koa). Nad koo nas pot ponovno pripelje na
cesto, ki pa jo takoj zapustimo. Po iroki gozdni
stezi se vzpenjamo e nadaljnjih 45 minut. Zadnjih nekaj metrov do planinskega Doma na Peci
prehodimo po ravnem. Pot je lahka.
RNA PIKOVO
rna na korokem
pikovo
viinska razlika
as hoje
586 n. m.
992 n. m. (koa)
406 m
1h
Markirana pot se zane v Mueniku, 1 km iz
sredia rne proti Meici. Pri Gradu (Muenik
7) zavijemo levo, z glavne ceste, proti Z in sledimo stranski dolinici po oji asfaltni cesti e 500
m. Pred domaijo Korde (Podpeca 15) zapustimo cesto in se po dovozni poti, ki za domaijo
preide v strmo stezo, zagrizemo v poboje.
Strmina kmalu popusti, pot nas povede mimo
domaije Boiek ( Podpeca 13) ez travnike
v gozd. Nadaljnjih 30 minut se vzpenjamo po
prijetni gozdni stezi, ki nas privede do ceste,
ki smo jo zapustili pod Kordeem. Cesto samo
preimo in nadaljujemo po stezi levo s ceste,
e nekaj minut, do cerkvice sv. Helene in Koe
na Pikovem.
Od postojanke Pikovo lahko pot nadaljujemo v
Mitnek v Podpeci, kjer je izhodie za Peco.
Od Koe na Pikovem po ozki, gorski gozdni cesti
20 minut. Pot je nezahtevna.
164
890 n. m.
1665 n. m. (dom)
775 m
2 h 15 min
RNA NAJEVSKA LIPA

rna na korokem
najevska lipa
viinska razlika
as hoje
586 n. m.
1056 n. m.
470 m
2h
Iz sredia vasi se napotimo zahodno, v smeri
Koprivne, mimo banke do kamnitega mostu ez
Meo. Ne gremo ez most, ampak po levi strani
potoka, le nekaj metrov. Takoj za tretjo hio (Center 43), zapustimo cesto, preimo travnik do kolovozne poti pod pokopaliem in nadaljujemo po
njej ob smuiu do vodovoda. Tu poiemo stezo
v levo, ki se nad kapelico rahlo vzpenja po poboju
Reerjevega brega. Ko se nam odpre pogled na
sredie rne, moramo v desno navzgor, do roba
gozda in ob njem na vrh brega. Nad nami e vidimo kmetijo Kogelnik. Markacije nas vodijo skozi
dvorie te kmetije na gozdno stezo, po kateri
dospemo na makadamsko cesto, ki vodi iz rne do
Najevske lipe. V levo vzdol ceste imamo le nekaj
korakov do lesenih stopnic, desno v rob ceste. Nad
robom sledimo ozki stezici skozi borovnievje, strmo po poboju in v nekaj luajih doseemo drugo
gozdno cesto. Prekamo jo in se zopet zagrizemo v
strmino, ki se proti vrhu malo unese. Prispemo na
sedlo med Veselkovim in Staneim vrhom. Od tu
se spustimo po strmem kolovozu, ki nas pripelje
na plano, na cesto, le nekaj sto metrov od lipe. Do
Najevske lipe gremo po cesti. Pot je lahka.
165
kazalo
Kolesarske poti
tevilne gorske doline se v tem delu Karavank dvigajo pod

alpske vrhove, okoliki gozdovi z razpredeno mreo gozdnih cest
in kolovozov pa nudijo skoraj neomejene monosti za gorsko
kolesarjenje, zato je tu e leta 1995 nastal prvi gorsko kolesarski
park v Sloveniji.
Izredno gorsko-kolesarsko infrastrukturo dopolnjuje vkljuenost
v tevilne mednarodne kolesarske povezave, kot so oznaena
kolesarska pot Okoli Pece, Solavska panoramska tura, Gorskokolesarska transverzala ez Karavanke.
LUDRANSKI VRH NAJEVSKA LIPA

RNA LUDRANSKI VRH NAJEVSKA LIPA RNA
izhodie
dolina
skupno vzpona
rna
16 km
610 m
SMREKOVKO POGORJE
RNA BELA PE PRESENIKOV VRH V. TRAVNIK
KOMEN SMREKOVEC SP. SLEME JAVORJE RNA
izhodie
dolina
skupno vzpona
rna
53,8 km
1800 m
Sklop Gorsko kolesarske poti Sledi divjine gre za oznaene gorskokolesarske poti v okolici rne na Korokem, izhodie za poti je rna,
poti so krone in oznaene z ivalskimi sledmi. Vse poti Sledi divjine
potekajo po tehnino nezahtevnem terenu, vkljuujejo razgledne toke in kulturne, naravne znamenitosti rne na Korokem. 9 kolesarskih
poti Sledi divjine je tono vrisanih v gorsko kolesarsko mapo Mountain bike map (izdalo podjetje Kreatur d.o.o. 2011).
VEVERIJI KROG
OKOLI OLEVE
RNA PRHANIJA NAJEVSKA LIPA STANE - RNA
RNA PODOLEVA ALI BISTRA PAVLIEVO SEDLO

ELEZNA KAPLA LUE KOPRIVNA ALI TOPLA RNA
izhodie
dolina
skupno vzpona
izhodie
dolina
skupno vzpona
rna
81,5 km
2180 m
OKOLI PECE
RNA PODPECA NEKDANJI MEJNI PREHOD REHT
GLOBASNICA MEJNI PREHOD LUE KOPRIVNA
RNA
izhodie
dolina
skupno vzpona
rna
55 km
1280 m
RNA SP. SLEME BUKOVNIK SOLAVA LUE

RADUHA (STRMEC) PLANINA VODOL (KOA NA
LOKI) BELA PE RNA
166
ZAJJI KROG
RNA MUENIK - MOTNIK DOMAIJA PETEK
PODPECA MITNEK DOMAIJA NAJBR DOMAIJA
STOPAR DOMAIJA AEN RNA
izhodie
dolina
skupno vzpona
rna
16 km (Pot je srednje zahtevna)
740 m
KUNIN KROG
RNA PRISTAVA CVELBAR GODEC STANE RNA
OKOLI RADUHE
izhodie
dolina
skupno vzpona
rna
780 m
izhodie
dolina
skupno vzpona
rna
790 m
rna
68 km
1850 m
167
kazalo
RISOV KROG
JELENOV KROG
RNA PRISTAVA MIHEV TENGE PIKOVO

IGREVO RNA
RNA BISTRA BUKOVNIK HADERLAP KOPRIVNA

RNA
izhodie
dolina
skupno vzpona
izhodie
dolina
skupno vzpona
rna
880 m
rna
31 km (Pot je zahtevna)
1190 m
PETELINOV KROG
LISJAKOV KROG
RNA PETELINJEK NAJEVSKA LIPA PUDGARSKO

KRAMARCA PRHANIJA RNA
RNA LUDRANSKI VRH HLIPOVC BREZOVNIK

KOZJAK PLAZNIK RNA
izhodie
dolina
skupno vzpona
izhodie
dolina
skupno vzpona
rna
1140 m
rna
1530 m
GAMSOV KROG
RNA KOPRIVNA PREVAL TOPLA RNA
izhodie
dolina
skupno vzpona
rna
1060 m
KOLESARJENJE
JAZBEEV KROG
RNA JAVORJE KRIAN ERJAV RNA
izhodie
dolina
skupno vzpona
rna
1190 m
KOLESARSKE POTI
168
169
kazalo
GRADOVI KRALJA MATJAA
lokacija
datum
Mitnek
zadnji vikend v januarju
Zimska prireditev Gradovi kralja Matjaa poteka
v mesecu januarju, in sicer vsako leto e od leta
1993 na ravnici Mitnek pod Peco. V dosedanjih
dvajsetih ponovitvah so ekipe zgradile e 1.178
gradov. Prireditev si je do danes ogledalo ve
deset tiso obiskovalcev. Skupine graditeljev
pridejo iz vse Slovenije, sosednje Avstrije in
ostalih evropskih drav.
Osrednji dogodek Gradov kralja Matjaa je tekmovanje ekip v gradnji snenih gradov. Tridnevno dogajanje spremlja pester kulturni in portni
program, ki je v celoti povezan z legendo o
kralju Matjau. V petkih poteka noni slalom
ob baklah za pokal kralja Matjaa, sobote pa so
namenjene celodnevni gradnji snenih gradov.
Gradnjo snenih gradov vsako leto spremlja
pester zabavni in kulturni program (predstavitev ekip, izbor Alenice, nastop harmonikarjev,
ognjena predstava, prihod kralja Matjaa,
razglasitev rezultatov in predstavitev nagrad
najboljim ekipam, nastopi znanih glasbenikov
). Nedelje so namenjene druinam in otrokom, poskrbljeno je za zanimive otroke igre,
lutkovne predstave, iskanje skritega zaklada,
gradnjo in barvanje snenih skulptur, monost
jahanja in e mnogo ve.
Ob gradnji gradov si ob vznoju gore Pece naredimo sproen in razigran zimski dan. Taknega,
ki daruje vsaj malo pozabljenih zimskih uitkov
ter s svojo vizionarsko domiljijo prinaa bolj
optimistine dni. S priiganjem bakel in razglasitvijo najlepih gradov doivi celodnevno
pravljino dogajanje v Podpeci zveer svoj vrhunec. Tako ta dan, kot nekaj druganega, udeleenci e dolgo ohranjajo v svojem spominu.
170
171
kazalo
PRVOMAJSKO SREANJE NA PIKOVEM

lokacija
datum
Po prepoznavnosti in obiskanosti najbolj

izstopajo: celodnevni kramarski sejem z
Veselim odrom, prikaz kmekih del na vozovih
na vasi in Dan gozdarjev na nogometnem
igriu. Zanimive in dobro obiskane so tudi
nekatere nove prireditve, predvsem Dan
rnjanov v organizaciji obine in prireditev
Z lico po Sloveniji v organizaciji Turistinega
drutva in naih gostinskih, predvsem pa
kulinarinih zanesenjakov.
Za zabavo vedno poskrbijo domai gostinci, ki
z zabavami z razlinimi izvajalci zagotovijo, da
so te zabave obiskane ne glede na generacijske
razlike gostov oziroma posluanost posameznih
zvrsti glasbe.
Pikovo
1. maj
rnjani se vsako leto za 1. maj podajo na
pohod do planinske postojanke Pikovo.
Organizatorji - Obina rna na Korokem v
sodelovanju z drutvi iz rne - poskrbijo za
brezplano pogostitev pohodnikov.
Praznik dela s slavnostnim govorom poasti
upan/upanja Obine rna na Korokem,
praznovanje pa se nato nadaljuje z rajanjem ob
zvokih harmonike.
SREANJE DRAVNIKOV POD NAJEVSKO LIPO

lokacija
datum
Ludranski vrh
konec junija ali zaetek julija
Obina rna na Korokem e vse od osamosvojitve Slovenije organizira Sreanje dravnikov pod Najevsko lipo - najstarejo lipo v
Sloveniji. Vsako leto se pod mogono kronjo
Najevske lipe sreajo dravniki in dravljani
Republike Slovenije. Gre za druabno sreanje, kjer se predstavijo tradicionalne obrti,
spretnosti, dejavnost osnovnoolcev, drutev
v kraju in razlini kulturni doseki domainov.
Sreanje je zelo dobro obiskano s strani dravljanov, s strani dravnikov pa eno leto bolj,
spet drugo leto manj.
Sreanje je zastavljeno z bogatim kulturnim
programom in domao kulinarino ponudbo,
ki je za vse obiskovalce brezplana. Dravljani
se pod mogono kronjo matere vseh slovenskih lip sreajo s predstavniki oblasti, gospodarstva, kulture in drugimi ter z njimi prijetno
poklepetajo ali jih opozorijo na svoje teave.
NONI POHOD EZ GORO K OETU

lokacija
Koprivna Koprein Sonnseite (A)
datum
konec decembra
Planinsko drutvo Ravne na Korokem e od
leta 1993 organizira noni pohod ez goro k
oetu v spomin na pot preko korokih gora, ki
jo je leta 1932 opravila Preihova ena s herkama, da bi se v elezni Kapli sreale z moem
in oetom, pisateljem Lovrom Kuharjem,
revolucionarjem v ilegali.
Pohodniki iz vse Slovenije se z avtobusi ali
osebnimi vozili pripeljejo do kmetije Lipold v
Koprivni. Od tam se pe, ob svetlobi baterijskih svetilk, odpravijo mimo kmetije Kumer
preko meje na Luah, mimo cerkve in kmetije
emer do Sonne Koprivne (Koprein Sonnseite) v Avstriji, kjer se opolnoi pri kmetiji
Raztonik pohod tudi kona, pohodnike pa
tam e akajo avtobusi ali osebni prevoz.
ALPINISTINI SPUST IZPOD RADUHE
KOROKI TURISTINI TEDEN
lokacija
Raduha
lokacija
datum
datum
zimski meseci
rna na Korokem
v drugi polovici avgusta
Spust izpod Raduhe je posebna tekma s

posebnimi pravili, ki jo e 52 let organizirata
GRS Koroke in Alpinistini klub rna na
Korokem. Gre za zimski spust v parih,
za kombinacijo hoje, spusta po vrveh in
smuanja po zahtevnem terenu, ki se zane
pri koi na Grohotu, vodi do vznoja gore
Raduhe, na skalni skok in nazaj do koe.
Prireditev je dobro poznana med gorskimi
reevalci, turnimi smuarji in alpinisti iz vse
Slovenije, vsako leto se je udelei okrog
50 pogumneev, med katerimi so tudi
predstavnice nenejega spola.
V rni na Korokem pod vodstvom Turistinega

Drutva rna in ob sodelovanju obine in
drugih drutev ter posameznikov v obini
v drugi polovici meseca avgusta vsako leto
organizirajo Koroki turistini teden. Gre za
tradicionalno prireditev, ki je med najstarejimi
v Sloveniji in poteka e od leta 1955.
Vsako leto priredijo 60 70 kulturnih,
etnografskih, portnih in zabavnih prireditev,
razstav, predavanj ter odrskih nastopov.
Osrednji dogodek je celodnevni kramarski
sejem, ki pritegne velike mnoice ljudi.
172
173
kazalo

ETNOGRAFSKA ZBIRKA V RNI
lokacija
prostori nekdanje pote

V prostorih bive pote je urejena Etnoloka
zbirka, ki z eksponati iz 19. in prve polovice 20.
stoletja pria o ivljenju, delu in bivalni kulturi
prebivalcev rne in okolikih kmetij. Zbirko
z 230 eksponati so prvi postavili leta 1978
v okviru 23. turistinega tedna v rni. Zbirka
obsega predmete iz vsakdanje rabe, razline
kose notranje opreme (skrinja, ure, posoda )
in razlina orodja, vse to pa dopolnjujejo stare
fotografije in njihove poveave.
RUDARSKA ZBIRKA V RNI

lokacija
TIC rna na Korokem

E:

T:

info@parkkm.si
tic@crna.si
+386 (0)2 87 04 820
+386 (0)2 87 04 821
www.crna.si
Planinsko drutvo rna na Korokem

T: +386 (0)2 82 38 007
Turistino drutvo rna na Korokem

T: +386 (0)2 87 04 010

+386 (0)2 87 04 020
center kraja, ob AP
Vestoletna tradicija rudarjenja v rni in
njeni okolici je vplivala na podobo kraja in na
nain ivljenja. Ohranjena premina kulturna
dediina, ki pripoveduje zgodbe o iskanju in
izkopavanju svineve rude, je postavljena v
skalo sredi trga.
Pred rovom je razstavljenih nekaj strojev in
naprav, ki dopolnjujejo zgodbo o izkorianju
tega zemeljskega bogastva. V ve kot 330 letih
so v zgornjem delu Meike doline na rudiu,
ki obsega 64 km2, izkopali 19 milijonov ton rude
ter pri tem naredili za ve kot 800 km rovov.
STALNA RAZSTAVA LOVEK PO SVETU,

EBELA PO CVETU;
EBELARSTVO NA KOROKEM
lokacija
prostori TIC Topla

Razstava nas v uvodnem delu popelje skozi
zgodovino ebelarjenja na Slovenskem in
predstavi pomembne ebelarje 18. stoletja,
kot so bili Peter Pavel Glavar, Anton Jana,
Janez Anton Scopoli, ki so s svojim delom
zaznamovali ne le slovensko, ampak tudi
svetovno ebelarstvo.
Razstava je zastavljena pedagoko, zato je
poseben sklop razstave namenjen predstavitvi
ebele in delu ebelarjev.
tevilna zanimiva ebelarska orodja
in pripomoki ter povedne fotografije
predstavljajo jedro razstave, katero opozarja
na pomembno vlogo ebele za loveka.
174
175
kazalo
HOTEL RNA
SV. ANA V KOPRIVNI
RNO JEZERO
KRAJINSKI PARK TOPLA
LIPOLDOV MLIN
RUDARSKI MUZEJ
SV. JOT V JAVORJU
176
PECA Z VZHODA
177
kazalo
Aktivnosti
PLEZANJE NA BURJAKOVI STENI

lokacija
juno ostenje Pece
informacije
www.crna.si
Stena je urejena kot plezalie za portne
plezalce. Nahaja se pod junim ostenjem Pece
v bliini rne na Korokem. V steni je okrog 68
plezalskih smeri, katerih ocene se gibljejo med
3 in 8c, njihova dolina pa med 6 ter 55 metri.
Hkrati je to pomemben ivljenjski prostor nekaterih ogroenih vrst ptic, ki so si v nedostopni
skalni steni nale pred plenilci varen prostor za
svoja gnezdia.
Pred ve kot 230 milijoni let so na dnu morja
iz tevilnih alg nastali apnenci, ki danes gradijo
Burjakovo steno. Kasneje, predvsem v asu
dviganja Alp, so se ti apnenci gubali, narivali ter
prelamljali in nastala je stena, ki danes nosi ime
po blinji domaiji. Burjakova stena je mogoen spomenik oblikovanja povrja v geoloki
preteklosti in je zato doloena za geoloko in
geomorfoloko naravno vrednoto.
TEK NA SMUEH
lokacija

informacije

Pristava - Logi
(travniki kmetij Cvelber in Pongrai)
SK RNA - Tekaka sekcija
http://www.skcrna.si
Proga v dolini 3,5 km je po konfiguraciji laja
do srednje teka in je primerna za vse rekreativne tekae ter tekmovalce mlajih kategorij.
Zaradi bliine sredia kraja je primerna tudi za
asovno kraje aktivnosti na snegu.
lokacija

informacije

Bistra - Plaznik
(travniki kmetij kmetij Plaznik in Prevren)
www.skcrna.si
Proga v dolini 3,5 km je po konfiguraciji laja
do srednje teka in je primerna za vse rekreativne tekae ter tekmovalce mlajih kategorij.
Zaradi bliine sredia kraja je primerna tudi za
asovno kraje aktivnosti na snegu.
KEGLJANJE
STADION NK PECA
lokacija
rna na Korokem
lokacija
Kulturni dom rna na Korokem
informacije
www.crna.si
informacije
www.crna.si
V rni je sodobno urejen portni kompleks stadion s tribuno in reflektorji v okviru katerega
so na voljo: nogometno igrie, atletska steza,
tenis igrie, igrie za odbojko na mivki in
balinie. V zimskem asu je urejeno osvetljeno drsalie in osvetljena steza za kegljanje na
ledu - po domae ajbanje.
SMUANJE
lokacija
rna na Korokem
informacije

www.crna.si
www.skcrna.si
Kegljie je v kletnih prostorih kulturnega doma

v rni, Center t. 153, ki je last Obine rna na
Korokem. V letih 2009 in 2010 je bilo kegljie
popolnoma obnovljeno z novimi avtomati in
stezami in omogoa kegljanje na treh stezah.
JAHANJE
lokacija
Podpeca, Mitnek
informacije
www.primatjazu.com
Konjeniki klub Krofla, ki je bil ustanovljen
oktobra 2001, je dobil ime po potoku, ki tee
mimo samega kluba v Podpeci, toneje v
Mitneku. Trenutno teje okoli 60 lanov. S konji
se ukvarjajo priblino 10 let. Njihov osnovni cilj
je, da se vsi teajniki in ljubitelji konj pri njih
dobro in varno poutijo in da se nauijo osnov
ravnanja s konjem. Imajo tri olske konje,
v sodelovanju s CUDV-jem, ki imajo pri njih
nastanjenega tudi lastnega konja, pa pomagajo
tudi pri terapevtskem in pedagokem jahanju.
V okviru KK Krofla je ola jahanja, terensko
jahanje, pedagoko in terapevtsko jahanje ter
poitniki jahalni tabori.
Prav v srediu rne na Korokem je smuie,

primerno za rekreacijsko in tekmovalno smuanje in tudi za treninge slaloma in veleslaloma
za vse kategorije smuarjev. Smuarski delavci
zagotavljajo 90 smuarskih dni letno, e je
snega premalo, pa si pomagajo z dodatnim
zasneevanjem. Dolina smuarskih prog je
priblino 3 kilometre, obsegajo pa 15 hektarov
povrin. Smuie je osvetljeno.
178
179
kazalo
Kulinarika
TRIM STEZA
dostop in izhodie izpred stadiona
dolina
1,5 km
zahtevnost
nezahtevno
as hoje
Trim steza rna je urejena v dolini 1500 m in
poteka izpred stadiona NK Peca v rni, mimo
smuia, po gozdu in se nato vrne nazaj do
izhodia - stadiona. Trim steza poteka po iroki
poti skozi gozd in poleg monosti za vadbo
predstavlja tudi zanimivo sprehajalno pot, na
kateri lahko obiskovalci opazujejo naravo in
njene lepote v razlinih letnih asih. Urejenih je
33 tok za izvajanje vaj, na katerih so postavljeni
ustrezni elementi oz. oprema in table in oprema
in table z opisom posamezne vaje oz. z navodili
za njeno izvedbo. Elementi so postavljeni varno,
orodja trdno pritrjena, teren je ustrezno utrjen
in urejen.
Postavljena so igrala za otroke, da se lahko
razgibajo tudi najmlaji, ki sicer na nekaterih
elementih ne morejo telovaditi, in 5 klopi
za poitek, tako da se lahko po Trim stezi
sprehodijo tudi stareji obani ali obiskovalci.
rnjanska kuhinja premore vrsto jedi, ki so drugod e izginile z jedilnikov; njihova priprava namre zahteva precej znanja, skrbi in asa. Tako
vam gospodinje e zmeraj znajo pripraviti klocave nudlne, trukle,
oejene gance, mavelne, meerle, tovste grumpe, bulo, kruhov hren
Posebnost je tudi kruh, rni ali reni. Pripravljen v kruni pei, po
starem, nenapisanem receptu, je e po nekaj dneh nespremenjen in
enako okusen kot prvi dan.
Koroka slovi po odlinem motu, tradicionalni pijai, pridobljeni z
alkoholnim vretjem soka iz starih sort jabolk. Njena glavna odlika je
uporaba nekropljenega sadja in naravni postopek vretja. Za pravo
dobrodolico pa vam bo gospodar ponudil domae ganje nemalokrat najbolj cenjen in dragocen rniov nops (borovnievo ganje)
ali trpinovc (ganje iz jabolk ali hruk).
KOROKE DOBROTE
GORSKO KOLESARJENJE
lokacija
informacije

rna na Korokem z okolico

http://www.skcrna.si
Prvi gorski kolesarski center v Sloveniji obstaja
v rni na Korokem e od leta 1995. tevilne
gorske doline se v okolici rne dvigajo pod
mogone alpske vrhove. Gozdovi z nepregledno
mreo gozdnih cest in kolovozov nudijo skoraj
neomejene monosti za gorsko kolesarjenje. V
naravi in na karti oznaen labirint gozdnih cest
in kolovozov po dolinah ter med njimi, na gore
in okoli njih je poimenovan SLEDI DIVJINE. Poti
so poimenovane po ivalih iz okolice: Jeev
krog, Veveriin krog, Zajev krog, Lisjakov krog,
Risov krog, Petelinov krog, Jazbeev krog, Jelenov krog, Gamsov krog, Kanjin krog ... Nekatere
poti so oznaene s stopinjami ivali na lesenih
stebrikih.
Izhodia: rna na Korokem, Meica, Jamnica.
Skupna dolina poti je 350 km, tur pa je 12, od
tega 6 oznaenih. Najnija toka je 495 n. m,
najnija pa 1400 n. m.
180
181
kazalo
Splono o prehrani
Meike doline
Na jedilnik prebivalcev Meike doline so vplivale splone novosti, kot na primer krompir ali zemeljsko
jabolko, ki ga kot jed za ljudi zanejo uporabljati sredi
prve polovice 19. stoletja. Menjavanje letnih asov je
narekovalo razlien deloven in ivljenjski ritem. To se je
odraalo tudi pri razporeditvi posameznih obrokov glede na dnevni as kakor tudi na letni as. Kar precejna
razlika je med vsakdanjo in praznino hrano.
Jedi so pripravljali iz ivil pridelanih na domai
zemlji, iz zelenjave, stronic, sadja in it. Mesa so najve
zauili ob praznikih in v zimskem asu, lahko pa reemo,
da je danes meso prevladujoe ivilo, ki je izpodrinilo ali
pa nadomestilo monate jedi. Prehrana Korocev je bila
osnovna kmeka hrana in v procesu razvoja so se prvine
kmeke prehrane preoblikovale. Prieli so uvajati nove
sestavine in hrano prilagajati razlinim razmeram. Preoblikovana kmeka prehrana je tako postala delavska
prehrana, v procesu nadaljnjega razvoja pa je delavska
prehrana zaela prevzemati tudi posamezne znailnosti
meanske prehrane.
Razlika v prehrani se je kazala predvsem v socialni kulturi prebivalstva v Meiki dolini. Hrana druin je
bila odvisna od njihovih gmotnih razmer. Le redke druine, ki so se ukvarjale s kmetijstvom, so si pred drugo svetovno vojno na svojih kmetijskih posestih uspele
pridelati veji del hrane, ki so jo potrebovale za lastno
gospodinjstvo. Druge med njimi, delavske, rudarske
in nekatere obrtnike druine, so del hrane pridelale
doma, del pa kupovale. Dejstvo je, da so imele velike
druine slabo prehrano od manjih in delavske, rudarske slabo hrano od obrtnikih.
se je lahko kupila pakirana in e praena kava.

Goveja mesna juha je bila vsaj pri delavskih druinah poredkoma na mizi, drugae je bilo v druinah
gostilniarjev, trgovcev in premonejih kmetov, kar kaejo tudi njihovi jedilniki. Svinjsko dimljeno suho meso
so pridelali sami, praznino kosilo je predstavljala suha
upa s farfli (juha, v kateri se je kuhalo suho svinjsko
meso z osukanci), rpiev zos (krompirjeva omaka) in
kuhano dimljeno meso.
Vsakdanjo prehrano so predstavljale preproste
monate jedi na primer ganki (ganci), nudlni (truklji),
povitneki (zavitki), knedlni (cmoki). Razlikovati je treba
med dvema monatima jedema: nudlni in povitneki. Konec 60. let so zaeli opuati mline za mletje ita. Kasneje so moko za peko kruha kupovali, v asu stisk so jo nadomeali s koruzno moko ali s krompirjem. V asu pred
drugo svetovno vojno so sadili proso in bar, nekoliko dalj
asa pa ajdo, ki so jo mleli v moko. Pekli so ren kruh, ki
je bil najbolj cenjena vrsta kruha, ob asu praznikov pa
bolji praznini kruh: pogao, arkelj in potico.
Svee in predelano sadje je imelo e med drugo
svetovno vojno le neznaten dele v prehrani. Pred prvo
svetovno vojno e niso poznali marmelade iz razlinega
sadja. Sadje in zelenjavo so prieli konzervirati ele po
drugi svetovni vojni. Pred tem so ljudje v zimskem asu
uivali izredno pomembni ivili: kislo zelje in kislo repo.
e prva leta po drugi svetovni vojni so bile

poglavitne in splone sestavine prehrane poleg
krompirja e fiol, kislo zelje, razne monate jedi in
med njimi najpogosteji ganci, koruzni monik, kruh
in cmoki, farfli, dalje bela kava ali itna rna kava. e
po drugi svetovni vojni so pili pravo kavo le za boi ali
veliko no. Kupili so surovo kavo in jo praili v posebni
posodi na tedilniku, ki se je kuril z drvmi. ele leta 1965
Osnovna pijaa koroke pokrajine je bil mot

(sadno vino), saj se je ta uveljavljal povsod tam, kjer je
rodilo sadje. e ni dolgo tega, kar so doma mot toili
tudi v gostilnah. Po dobrem motu so slovele predvsem
hribovite kmetije, saj so tu uspevale in e danes uspevajo sadne sorte, ki so bolj trdoive, odporne in tudi
manj primerne za namizno sadje. Koroke motnice, kakor se imenujejo, danes vse bolj tonejo v pozabo. Vasih so bile kmeke domaije med kronjami ogromnih
tepk, motovk, rjavk, ozimic in drugih hruk, ki so dajale
obilen pridelek. Mot so pridelovali tudi iz jabolk, predvsem iz sadja, ki ga niso obrali. Taka drevesa so stresli in
sadje pobrali ter ga predelali v mot (jabolnik).
182
183
kazalo
184
185
kazalo
Gojili so bue, sonnice, raps (oljno repico) in

sami stiskali olje vse do 70. let. Olje so uporabljali za
beljene solat kakor tudi za zdravilo.
Pomembne spremembe v prehrambeno kulturo
je konec estdesetih in v zaetku sedemdesetih prineslo uvajanje zamrzovalnih skrinj v gospodinjstva. Z monostjo uivanja mesa skozi vse leto so se zaele spremembe v koroki prehrani s poveanjem uivanja mesa
in uvajanja boljih jedilnikov v vsakdanjo prehrano.
Iina (kosilo)

Rpieva upa, iroki nudli z grumpi

Murkov zos, povojeno meso
Frina upa, kuhana govedina
Restana rpica, hrenov zos
Peena jagnjetina, restana rpica, grank zos
Zelenjavna upa, nite, cuf sovata
Meerle, rpieva sovata
Kisla upa, rn kroh
Bula, rpiev zos
Frina upa, presno zele, zabelena rpica
tranknova upa, hojen jabkin trudl
travbi s prezlni, rniov kompot
Jabni nudlni, tifa
Fiolova upa, morn, sovata
Legende
Sveta Urula in povodni mo

Prav tam, kjer stoji danes cerkev, je bilo neko jezero,
v katerem je prebival povodni mo. Sv. Urule tedaj e
ni bilo. Sv. Urula je namre prila iz Hrvatske in se naselila najprej na Poharci blizu Slovenj Gradca. Uruli pa
na Poharci ni ugajalo, ker so pastirji preve pokali z bii.
Sklenila je, preseliti se na drugo goro. Na sedlu pri sv.
Danijelu je bila lepa ravnica, porasla z visoko travo. V
tem lepem kraju so nekega dne nali podobo sv. Urule,
kar je pomenilo, da ji naj na tem mestu sezidajo cerkev.
Posestnica tega travnika pa je bila skopa ena in se je
bala, da bi romarji pohodili vso lepo hrano, zato ni pustila zidati cerkve. Zjutraj, ko je vstala, je bila tam, kjer bi
morala stati cerkev, globoka struga. Ualjena sv. Urula
je odla in prila na Pleivko planino, kjer je pokleknila na kamen in si ogledovala pokrajino. Na skali, kjer je
kleala, se e danes vidijo odtisi kolen in romarji prav
pridno krhajo skalnate drobce, da jih nesejo domov za
spomin in zdravilo. Na jelenovem paniku se je sv. Uruli
udrla noga v skalo. Vdolbina v kamnu je ostala, vanjo e
danes vtikajo romarji noge in so prepriani, da jih potem nikoli ve ne bodo bolele. Marsikomu se je tudi pripetilo, da je lahko spravil nogo v vdolbino, iz nje pa zelo
teko. Ko je sv. Urula dospela na goro, ki ima podobo
trikotne piramide med Slovenj Gradcem, otanjem in
rno-Meico, ji je zelo ugajalo. Na najlepem prostoru
je bilo jezero, v katerem je prebival povodni mo. Sv.
Urula ga je poklicala iz jezera in mu naroila, naj odpelje jezero drugam, ona pa mu prepusti svoje dosedanje
bivalie na Poharci. Povodni mo se je na Pleivcu zelo
dolgoasil, ker ni videl vse leto nikogar razen pastirjev,
ki so vedno enako ukali in peli pesmi, ki jih je znal e
vse na pamet, kaknih dvesto let pa se ni e prikazala
niti pastirica pri jezeru, da bi se mogel z njo pogovoriti.
Z naroilom sv. Urule je bil zadovoljen. Ko ji je obljubil,
da se bo preselil z jezerom na Poharco, po moki navadi
ni premislil, kako lahko je obljubiti enski in kako teko
je vasih obljubo izpolniti.
Vinko Mderndorfer, Koroke narodne pripovedke
186
187
kazalo
Kralj Matja
Ohranilo se je ve legend o kralju Matjau, ki pripovedujejo o dogodkih iz njegovega ivljenja. V Meiki dolini
najvekrat sliana je naslednja:
Neko, e dolgo bo tega, je na Slovenskem vladal bogat
in pravien kralj, po imenu Matja. Bil je nae gore list.
Mir in blaginja sta vladala v deeli. Pa je z vzhoda pridrla
horda stranih Turkov in napadla deelo. V neenakem
boju sta se Matja in njegova vojska hrabro borila, a
vojaki so padali drug za drugim, dokler ob kralju ni ostala samo e peica mo. Ko je kralj sprevidel, da so Turki
premoni, se je z vojsko pognal v beg, in ker je bil pravien vladar, ni bil ubit, ampak se je pred njim odprla gora
in ga vzela vase. Tam zdaj za mizo spi s svojimi vojaki, in
ko se bo njegova brada devetkrat ovila okoli mize, se bo
slovenski kralj prebudil in priel odreit svoje, pod tujci
zatirano ljudstvo.
Druge zgodbe o kralju Matjau:
Pravljica govori o legendi kralju Matjau, ki ga na jutro
po poroni noi pokliejo v boj s Turki. Tako mora kralj
pustiti svojo novo eno samo doma, sam pa se odpravi v boj. Za varstvo ji pusti svojega konja Svita, ki lahko
govori in misli po loveko. e bi se kraljici kaj zgodilo,
bi kralju lahko priel povedat. Kasneje pridejo Turki in
Sultan si za svojo eno izbere Alenko. Tako jo mora kralj
Matja reiti. Preoblee se v Turka in se pomea med
njihovo vojsko. Ker je izredno pogumen, mu Sultan dovoli ples s svojo eno. Alenica ga prepozna po poronem prstanu, ki ga nosi na roki. Tako jo uspe ugrabiti.
Med potjo ju skoraj ustavi narasla voda, ki jo s konjem
ne moreta prekati. Pomaga jima njuna ljubezen, ki je
ujeta v prstanu in voda se razdeli na dva dela. Tako sreno prispeta domov.
Legenda o kralju Matjau govori o mou, ki mu je bilo v
resnici ime Matija Korvin in je vladal slovenskim deelam v asu Karantanije. Matja je bil dober kralj, no in
dan so k njemu lahko prili siromaki in zatirani in vsem
je nudil pomo in zaito. Dal je kovati zlatnike in med
188
189
kazalo
njegovim vladanjem so na Korokem vladali zlati asi.

Ker so mu bili drugi vladarji nevoljivi zaradi njegove
mogonosti, so zdruili svoje vojske proti njemu.
S samo stotimi preivelimi junaki se je moral skriti v votlino pod Peco, ki se mu je sama odprla in ga skrila pred
sovraniki. V votlini se je Matja usedel za mizo, ostali pa so posedli po tleh okrog njega in zaspali. Legenda pravi, da se bo, ko mu brada zraste sedemkrat okoli
mize, prebudil. Takrat bo pred njegovo jamo sredi zime
zrasla lipa. Od polnoi do ene zjutraj bo cvetela, potem
pa se bo posuila. Takrat bo Matja s svojimi vojaki priel ven, premagal in zatrl vse svoje sovranike, pregnal
krivico s sveta in spet zavladal Slovencem. Tako bodo na
Korokem spet zlati asi.
K. Brenk, Babica pripoveduje,
Slovenske ljudske pravljice, Mladinska knjiga, Ljubljana 1992
Gozdni mo
Blizu Kotnikove kmetije pod Pleivcem v gozdu na meji
med tajersko in Koroko je ivel svoj as Gozdni mo.
Bil je opije postave, imel kosmate roke, zaraen obraz
in bele brke. Hodil je po veni lui po poboju planine
in neprenehoma vpil: Hojoj, hojoj! e se mu je kdo
oglasil ali ga oponaal, tedaj je smel pojesti vsako ensko, katera je bila po veernem zvonjenju brez mokega
spremstva zunaj hie.
Ni pa imel pravice do enske, e je imela otroka mokega spola v naroju. Nekega veera je el Petriev hlapec
v mlin. Gozdni mo je vpil in hlapec se mu je oglasil. Ko
so sedeli zveer Petrievi pri veerji, je nekdo potrkal na
okno, vrgel ensko nogo v hio in zavpil: Kar si pomagal dobiti, bo tudi pomagal jesti. Dva mladca sta nesla
vreo volne. V gozdu sta zapazila Gozdnega moa. Prestraena nista vedela, kaj bi poela. Zmetala sta volno
iz vree in zlezla vanjo, da sta molela samo glavi iz nje.
Gozdni mo je priel do njiju, debelo gledal na glave in
na vreo, kjer bi se morale videti noge. Prevalil je vreo
190
na to, potem e na drugo stran, zmajal z glavo in zavpil:

Hoj, hojoj! Trikrat pomnim travnike, trikrat pomnim
les, takne ivali, ki ima dve glavi, a je brez nog, e nisem
videl. Oe je premlad, moram e dedeja pobrati, kaj je
to! Odel je v temni gozd, mladca pa sta pustila volno
na mestu in ula.
Gozdni mo je sreal mladenia. Vpraal ga je, e je lovek. Ves prestraen mu je mladec odgovoril: Nisem!
Gozdni mo je el z njim. In mu povedal, da bi rad videl
loveka. Nasproti jima je prila enska. Mladeni se ni
upal povedati da je enska lovek. Na sreo sta se namerila na starega vojaka. Mladeni je sedaj priznal, da
je vojak lovek. Gozdni mo je rekel vojaku: e si ti lovek, se pa dajva! Mladeni je iz strahu zbeal. Vojak pa
je ustrelil v Gozdnega moa, kar pa temu ni ni kodovalo. Nato se ga je vojak lotil z meem, da je Gozdni mo
pobegnil. Dohitel je mladenia in mu potoil: lovek je
bil kot sam vrag. Najprej mi je pljunil v obraz, nato pa je
potegnil rde jezik in me hudo nagal.
Gozdni mo je nadlegoval Pleivnikove enske. Pleivnik mu je nastavil kornje, ki jih je znotraj namazal z limom. Gozdni mo je kornje nael, hotel postati enak
ljudem in jih obul. Ker pa ni bil vajen hoditi v kornjih je
prihitel Pleivnik s hlapci in ga ujel. Pleivnik je imel
Gozdnega moa za hlapca in bil z njim prav zadovoljen.
Ker je bil zelo moan, je delal za deset drugih hlapcev.
Bil pa ni samo dober delavec, e v veji meri je bil dober
svetovalec. Vselej je povedal gospodarju, e bo prihodnje leto sua ali pa preobilo deja. V letu, ko je nastopila
lakota, je vpil: Hoj, hoj! Malo snopiev, veliko mrliev!
Napovedoval je tudi, kdaj bo slabo vreme, nevihta in
toa, kako se naj uva, da se ne bo pripetila nesrea.
Kmet je imel zaradi tega Gozdnega moa zelo rad pri hii
in je lepo skrbel zanj.
Ker Gozdni mo ni bil vajen hoditi v kornjih, mu je dal
Pleivnik konja, da je jahal. Spremljal je Pleivnika tudi
vsakokrat na Pleivec, kjer je imel ta cerkveni kljuar
pravico prodajati pri cerkvi sv. Urule pred in po mai
191
kazalo
jedi in pijao. Ob takih prilikah je Gozdni mo vedno

opozarjal Pleivnika: Tukaj jahajva poasi, ker je takoj
pod zemljo voda, tamle pa lahko hitro jahava, ker pod
zemljo ni vode.
Neko je na poti na Pleivec vpraal kmeta, e sme stopiti s konja in vzdigniti ob poti leeo skalo. Pleivnik je
mislil, da hoe pokazati svojo mo in je privolil. Gozdni
mo je dvignil skalo in bliskoma smuknil v odprtino. Ko
je bil e v votlini, se je obrnil proti strmeemu kmetu,
dral s palcem ogromno skalo nad svojo glavo in se poslavljal: Imeli ste ptia, pa ga niste znali rabiti. e bi ga
bili vpraali veliko, bi vam bil veliko povedal, ker ga pa
niste, zato tudi ni ni povedal. e bi ga bili vpraali, bi
vam bil povedal najvejo skrivnost na svetu in zvedeli bi
e bili, zakaj je v orehovi lupini sredi jedra kri.
Gozdni mo se je gospodarju e zahvalil za lepo ravnanje
in obljubil, da se mu bo izkazal hvalenega s tem, da ne
bo nadlegoval ve ljudi in bo pustil vse Pleivnikove v
miru. Gozdni mo je ostal mo beseda.
Vinko Mderndorfer, Koroke narodne pripovedke
Legenda o treh graakovih herah

Tam, kjer so se razprostirale neko prevaljske fuine,
Farska ves in Gutanj, je lealo neko jezero. Na Temelnovem vrhu pa je ivel ob obreju imovit graak, ki je
imel tri lepe herke. Prvi je bilo ime Marija, drugi Barbara, tretji pa Rozalija. Kaj rade so se herke vozile v olnu
po jezerski gladini. Obiskovale so sosednjega graaka
na severni strani jezera, koder tee sedaj eleznica. Ko
so se na veer vraale domov, je hud vihar razburkal jezerske valove in premetaval ladjo kakor orehovo lupino.
Ni bilo pomoi, herke so utonile.
Graak je ukazal hlapcem, naj iejo otroke, a vse zaman. Niti najmanjega sledu ni bilo o njih. Graak se
je zaobljubil, da hoe tam, kjer bo nael trupla, sezidati svetia. Prila je velika vidra in prejedla v soteski pri
Gutanju velikansko skalo, da je voda mogla odtekati.
192
e danes lei tu pe v Mei in se imenuje Votla pe, pod

njo pa tee Mea.
Jezero je usahnilo in nali so trupla. Kjer je nael grof
herko Marijo, je sezidal cerkev na ast Devici Mariji,
ki se e danes imenuje Devica Marija na Jezeru. Kjer je
nael herko Barbaro, je postavil cerkev sv. Barbare in
kjer je nael Rozalijo, pa je sezidal votlino, v kateri poiva Rozalija.
Dr. Franc Kotnik, Storije
Pijani krat
Rudarji imajo teko in nevarno delo. Zato hodijo mirno
in tiho na delo. Tudi v jami ne delajo hrupa, da se ne zamerijo Gorskemu moiku, ki je sicer dober duh, a vpitja
in viganja ne mara. Redkokdaj si upa vinjen rudar v rov
ali pa vzeti pijao s seboj na delo pod zemljo.
Neki rudar pa je neko vzel na delo etrt litra ganja,
ki ga je skril v vdolbino, da bi ga izpil v odmoru. Ob odmoru je nael prazno steklenico. Drugi dan pa se mu je
pripetilo prav tako. Tedaj pa je bil rudar zelo hud, kupil
je liter najmonejega in ga postavil v skrivalie: Napij
se poteno, da bom vedel, kdo si! V odmoru je nael v
skrivaliu Gorskega moika, katerega je ganje omamilo, da ni mogel z mesta. Rudar je zahteval od njega,
da mu pokae, kje je ruda. Gorski moiek se je oprijel
rudarjeve roke in prehodila sta vso Peco; rudarju se je
zdelo, da sta prila e celo dalje. Gorski moiek je pokazal rudarju svinec, elezo, srebro, zlato in diamante.
Ko sta vse prehodila, je rudarja pustil pred rovom in se
smejal: Neumen si bil, da se nisi polastil mojega pasu
v asu, ko sem bil omoten od vrajega olja. Pokazati
bi ti potem moral ne samo svoje zaklade, temve tudi
zunanji dohod do njih, sedaj si pa pasel samo oi, drugae si pa prav tak tepec in siromak, kakor si bil prej!
krat je nato izginil, rudar je pa el pe. Nael pa ni ve
svojih ljudi, ne svojega doma, ker je bil tristo let pod
zemljo!
193
kazalo
AVTORJI FOTOGRAFIJ
Tomo JESENINIK
Aleksander OCEPEK
Matej GOLOB
Uro GRABNER
Eva JEROMEL
arhivi obin
IZDAJATELJ
LAS Meike doline z.b.o.
PROJEKT
Turistini vodi Meike doline
UVOD IN PREDSTAVITEV KRAJEV
Miroslav OSOJNIK
SPLONO O PREHRANI MEIKE DOLINE
Danica HUDRAP
ZALONIKI
Obina RAVNE NA KOROKEM
Obina PREVALJE
Obina MEICA
Obina RNA NA KOROKEM
KOORDINATOR PROJEKTA
ZAVOD ZA KULTURO, PORT, TURIZEM IN
MLADINSKE DEJAVNOSTI Ravne na Korokem
TISK
MALEX d.o.o.
OBLIKOVANJE
Atelje JK
NAKLADA
40.000 izvodov
Ravne na Korokem
2012
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeelja: Evropa investira v podeelje
194
kazalo

Vodickoroska PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Vodickoroska PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

RNA NA KOROKEM

V MEIKI DOLINI E OD NEKDAJ

CIP - Kataloni zapis o publikaciji

Meika dolina obsega slovenski alpski prostor,

RAVNE NA KOROKEM Z OKOLICO

RNA NA KOROKEM Z OKOLICO

PREHRANA MEIKE DOLINE

Turistini rudnik in muzej

RAVNE na Korokem MESTO FORMA VIVE Z OKOLICO

MESTNO NASELJE LEI V RAZGIBANI POKRAJINI SPODNJE MEIKE DOLINE IN JE

poslovanja in leta 1980 prejnje ljudske knjinice tudi

la v mrenem projektu Uf industrija. To je razstava

Od 13. 6. 2012 je v tavhariji na ogled stalna

TOLSTI VRH je okrogla kopa, ki severovzhodno

hrani. Turistino kmetijo Lipovnik boste nali na deeli

KI VRH. Nad Kotljami je na Prekem vrhu Preihova

kega jezera. e se bomo z Ivarkega jezera vraali pe

Mladinski center Ravne,

MLADINSKI HOTEL PUNKL

KOA NA NARAVSKIH LEDINAH

DOM NA URLJI GORI

TURISTINA KMETIJA LIPOVNIK

TURISTINA KMETIJA OVEN

Turistina kmetija Oven lei pod vrhom Urlje gore, ob smuiu in

TURISTINA KMETIJA OVEN

TURISTINA KMETIJA LIPOVNIK

TURISTINA KMETIJA SPODNJI LENIK

Kmetija nudi pogostitve z domaimi korokimi jedmi. Ob kmetiji

IZLETNIKA KMETIJA AJNIK

Kmetija ponuja piknik prostor primeren tudi za veje skupine, kjer

TURISTINA KMETIJA SMRENIK

Turistina kmetija lei na 950 m nadmorske viine. V prelepem

GOSTILNA PRI DULARJU

PIZZERIA COSA NOSTRA

KAVARNA, BILJARDNICA, PIZZERIJA

SUPER GRIL OKREPEVALNICA

HERMINE WECH KOROKA PERUTNINA

GOSTILNA PRI TONIJU

MALA GOZDNA UNA POT

Neposredna bliina parka

Pobi s solzicami, Kotlje

Malgajeva pot se zane pri Kulturnem

Cesta mota poteka na obmoju naselij Tolsti

Naselje Javornik, Ravne na Korokem

Kulturni center Ravne

RAVNE NA KOROKEM TEHARSKI VRH

Urlja gora je visoka 1699 metrov in sodi med

S KOLESOM PO CESTI MOTA I.

S KOLESOM PO CESTI MOTA III.

RAVNE TOLSTI VRH SLANIKOVA BAJTA LIZI

RAVNE TOLSTI VRH SLANIKOVA BAJTA NOVAK

Naselje Javornik, Ravne na Korokem

Cesta mota poteka na obmoju naselij Tolsti

Cesta mota poteka na obmoju naselij Tolsti

S KOLESOM PO CESTI MOTA II.

S KOLESOM PO VORANEVI POTI

Naselje Javornik, Ravne na Korokem

Naselje Javornik, Ravne na Korokem

Naselje Javornik, Ravne na Korokem

S KOLESOM PO FUINARSKI POTI

Tradicionalni Koroki pustni karneval v

Naselje Javornik, Ravne na Korokem

SLOVO OD STARKE ZIME