I.

Pot ekskurzije

Naša ekskurzija se je začela v Kamniku. Od tam smo se peljali do Vodic, kjer smo zavili na
avtocesto. Peljali smo se mimo Ljubljane in Ljubljanskega barja. Pot nas je peljala mimo
Vrhnike in Logatca do Unca, kjer smo šli na izvoz in pot nadaljevali do Cerkniškega jezera. Tam
nam je vodič razlagal in opisoval značilnosti jezera, ki smo ga kasneje tudi obhodili, čeprav je
bil le majhen del. Ko smo prišli nazaj na avtobus, smo pot nadaljevali do Križne jame. Tam
smo si ogledali tipične kraške oblike znotraj jame. Pot nazaj domov nas je vodila po istih
cestah.
 II. Cerkniško jezero

Cerkniško jezero se na Cerkniškem polju praviloma zadržuje osem mesecev v celem letu. Ob
povprečnem razlivu pokriva površino približno 20 km2, vendar se v obdobju močnega deževja
lahko raztegne do površine 26 km2. Ko je jezero ''polno'', velja za največje Slovensko jezero. Je
mednarodnega pomena, saj spada v izbrano peščico znotraj Ramsarske konvencije skupaj z
Rakovim Škocjanom in Križno jamo. Prav tako, zaradi ohranjanja biodiverzitete oziroma
zaščitenih ptičjih vrst, sodi med Natura 2000 območja.
Jezero se prelije na Cerkniško polje, ko je njegov pritok večji od odtoka. Obilno jesensko
deževje in taljenje snega spomladi napolni jezero v dveh do treh dneh. Voda v Cerkniško
jezero priteka skozi podzemlje z Bloške in Vidovske planote ter izpod Javornikov. Edini
površinski pritok je Cerkniščica.
Obratno, je proces odtekanja vode zelo počasnejši. Ob pomanjkanju deževja se jezero posuši
v roku treh ali štirih tednov. Vsa voda ponikne v podzemlje, kar prikazuje tipičnost kraškega
reliefa v okolici. Podzemski odtok vode je kompleksen, glede na to, da voda iz njega odteka v
dve smeri. Del vode odteče skozi požiralne jame v Jamskem zalivu in na dan pride v Rakovem
Škocjanu. Drugi del vode odteče skozi ponikve in požiralnike naravnost v izvire Ljubljanice na
robu Ljubljanskega barja.
Živalstvo v okolici je izjemno pestro. Tu si zavetje delijo razne vrste, od medvedov, volkov,
košut, do raznih dvoživk, rib in žuželk. Od teh je kar 12 endemitskih vrst. To je posledica prav
tako raznovrstnega rastlinstva, ki uspeva na tem območju. Na vlažnih travnikih uspevajo vse
od na videz manj vpadljivih rastlin do 7 različnih vrst orhidej. Tu uspevata tudi 2 vrsti, ki ju ne
najdemo nikjer drugje v Sloveniji.
 III. Predstavitev mokrišč Slovenije

Mokrišča so območja na katerih občasno ali stalno zastaja voda, tako da je omogočeno
življenje rastlinskemu in vodnemu življenju. Poznamo več različnih opredelitev mokrišč
(Wetlands International, Ramsarska konvencija), poglavitna značilnost vseh pa je prisotnost
vode, ki je lahko sladka, slana ali polslana, tekoča ali stoječa, stalna ali občasna.
DELITEV MOKRIŠČ
Mokrišča se med seboj razlikujejo po rastlinstvu, živalstvu in funkciji. Poznamo več različnih
tipov mokrišč:
MOČVIRJA – Ljubljansko barje, Krakovski gozd
POPLAVNA OBMOČJA REK – območja ob Dravi
REČNE MRTVICE – mrtvi rokavi na Muri, Dravi
KRAŠKA POLJA – Cerkniško jezero
SOLINE – Sečoveljske in Strunjanske soline
Poznamo tudi druge: peskokopi, glinokopi, plitva jezera, mokrotni travniki, poplavni gozdovi,
nizka in visoka barja, ...
FUNKCIJE MOKRIŠČ
NARAVNI VODNI ZBIRALNIK – napajajo podtalnico, vodonosnike, reke in jezere, velja pa tudi
obratno – mokrišča se napajajo iz rek in jezer
PREPREČEVANJE POPLAV – ujamejo površinsko odtekajoče vode in jih počasi oddajajo. Z
uničevanjem mokrišč se je v urbanih okoljih povečala prisotnost poplav.
ČIŠČENJE VODE – mokrišča delujejo kot naravni filtri, s tem ko omogočajo odlaganje
strupenih snovi (to je še posebej pomembno za Ljubljano, katere podtalnica se napaja z vodo
iz Ljubljanskega barja)
VIR DOBRIN – ribe, les, krma, kmetijski pridelki, ...
ESTETSKA FUNKCIJA – mesta za opazovanje narave, lahko tudi služijo rekreaciji
IZOBRAŽEVALNA FUNKCIJA – prostor za raziskave in izobraževanje, ozaveščanje o pomenu
ohranjanja narave in širšega okolja
ŽIVLJENJSKO OKOLJE OGROŽENIH VRST
PROBLEMATIKA MOKRIŠČ
NEUSTREZNI POSEGI V VODNI REŽIM – odtočni kanali
OMEJENO ZARAŠČANJE – zaradi spremembe vodnega režima
NEUSTREZEN NAČIN RIBOLOVA -invazivne tujerodne ribje vrste
UNIČEVANJE HABITATOV -prisotnost človeka (dejavnosti na prostem) neposredno uničuje
naravne habitate
INTENZIFIKACIJA KMETIJSTVA – prekomerno gnojenje in mehanizacija onesnažujeta okolje
okoli mokrišč

RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO
RASTLINE - trsje, šasi, rogozi, ločje, ...
ŽIVALI – krokodili, aligatorji, želve (močvirska sklednica), kače, bobri, nutrije, kapibare

RAMSARSKA KONVENCIJA
- Konvencija o mokriščih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot habitati vodnih ptic.
- Podpisana 1971 v Iranskem mestu Ramsar
- Države zaveznice se zavezujejo k ohranjanju mokrišč, njihovih funkcij in biotske
raznovrstnosti
RAMSARSKA MOKRIŠČA V SLOVENIJI
Cerkniško jezero, sečoveljske soline