knj02 - Voda - Vodovje - Poglavitni Življenjski Vir Narave in Gospodarstva

Zbirka
USKLAJENO IN SONARAVNO
2
dr. Avguøtin Lah
VODA – VODOVJE
Do leta 2000 se bo poveœalo pomanjkanje vode v mnogih dræavah zaradi
POGLAVITNI ÆIVLJENJSKI VIR
naraøœajoœe porabe v kmetijstvu, industriji in gospodinjstvih. NARAVE IN GOSPODARSTVA
Od deæele do deæele se poraba vode zelo razlikuje, kar je odvisno od
prebivalstva in prevladajoœe ravni in modela druæbeno-ekonomskega
razvoja. Velika je razlika med razvitimi deæelami in deæelami v razvoju,
npr. povpreœna dnevna osebna poraba vode v ZDA presega tisto v Gani za
veœ kot 70-krat. Svetovna poraba vode naraøœa dramatiœno: leta 1950 je
znaøala okoli 1360 km3, leta 1990 pa 4130 km3 in priœakuje se da bo
dosegla leta 2000 okoli 5190 km3.
Zagotovitev ustrezne oskrbe ni samo v koliœini vode: dræave morajo tudi

skrbeti za kakovost vode, kar sicer napreduje od leta 1960. Sprva je bila
pozornost posveœena onesnaæevanju povrøinskih voda iz toœkovnih virov,
zdaj pa se posveœa bolj pozornost podtalnici, onesnaæevanju usedlin in
øtevilnim drugim virom onesnaæevanja, kar je enako resen problem.
Mostafa K. Tolba Mostafa K. Tolba

Saving Our Planet, 1992 izvrøni direktor UNEP
(okoljski program ZN)
SVET ZA VARSTVO OKOLJA REPUBLIKE SLOVENIJE
Zbirka USKLAJENO IN SONARAVNO øtev. 2/1998
Avtor: prof. dr. Avguøtin Lah, œlan sveta

Recenzenta: prof. dr. Duøan Plut in Martina Zupan, dipl.ing.kem.
VODA – VODOVJE
NARAVE IN GOSPODARSTVA
Kaj je voda in kaj vodovje

Voda ni æiva snov, vendar kroæi
Æivljenje v vodi in z vodo
Za kakøne namene porabljamo vodo
Vodno gospodarstvo in zakonitost
Sprehodi ob slovenskem vodovju
Ljubljana, 1998
KAZALO
Uvodnik, dr. Franc Lobnik
VODA, VODOVJE.................................................................................................7
vede, ki prouœujejo vodo in vodovje ...........................................................7
lastnosti vode ...............................................................................................8
vodni pojavi in pojmi ..................................................................................9
standardi in kakovostni razredi................................................................11
vrste vode ...................................................................................................12
kovine v sedimentih in ogljikovodiki v rekah ..........................................15
podtalnica, pitna voda, odpadne vode .....................................................16
snovi v vodi ................................................................................................18
slovenski in evropski normativi za vodo ..................................................19
VODA NI ÆIVA SNOV – VENDAR KROÆI......................................................23

nastanek vode ............................................................................................23
nastanek æivljenja v vodi ...........................................................................24
vodni pojavi in spremembe.......................................................................26
œiøœenje akumulacije HE Moste 1974 ......................................................28
ÆIVLJENJE V VODI IN Z VODO .....................................................................30

razvoj æivljenja...........................................................................................31
izkoriøœanje vodnih virov v Sloveniji........................................................35
ZA KAKØNE NAMENE POTREBUJEMO VODO?.........................................36

lastnosti vode, raztopine ...........................................................................36
vodna bilanca Slovenije in porabniki vode ..............................................38
VODNO GOSPODARSTVO ...............................................................................43
smernice Evropske skupnosti za gospodarjenje z vodo ..........................43
o Zakonu o vodah ......................................................................................45
strategija in program.................................................................................48
o Zakonu o sladkovodnem ribiøtvu ..........................................................50
SPREHODI OB SLOVENSKEM VODOVJU ...................................................52

Soœa in Posoœje..........................................................................................52
Sava ............................................................................................................55
odvajanje vode z reœnimi sistemi iz Slovenije .........................................56
Krka, Ljubljanica, Savinja ........................................................................57
Drava, Mura, Reka ....................................................................................58
Krupa, Riæana, Dragonja ..........................................................................59
slovensko morje .........................................................................................60
ribolov in ribogojniøtvo.............................................................................62
UPORABLJENI VIRI .........................................................................................63

Spoøtovani,
Svet za varstvo okolja Republike Slovenije æeli v tem zvezku opozoriti na vodo
in njene pojavne oblike iz dveh razlogov. Prvi je dejstvo, da brez vode ni niœesar,
vendar se ta resnica marsikje zanemarja. Drugi razlog je, da pridobivanje in
uporaba vode nista neomejena in tudi veliko staneta. Zaradi obeh vidikov
moramo z vodo skrbno gospodariti. So pa øe drugi razlogi. Hudourniki, poplave
in plazovi so zaskrbljujoœi naravni pojavi. Nerazumno je, da so na poplavnih
zemljiøœih celo novejøe zgradbe in zaselki, ki jih bo treba varovati ali seliti. Poleg
tega podnebne razmere nakazujejo verjetno stopnjevanje silovitosti ujm, ki
utegnejo ogroæati øe veœ ljudi in imetja.
Zato sta lahko ponovitev znanja in tudi prenova podatkov, ki govorijo o vodi in
gospodarjenju z njo, ujmah in posledicah, pouœna in koristna. Voda je vir
æivljenja: samo z njo nastaja in obstaja. Normalno œlovek ne more æiveti brez vode
veœ kot le nekaj dni! V naøem organizmu je veœ vode, kot je drugih snovi; œe se to
razmerje poslabøa, kliœemo smrt.
Opravljanje vseh nalog, od varstva vodovja in zaøœite pred ujmami do
odpravljanja njihovih posledic in oskrbe z vodo, imenujemo vodno gospodarstvo.
Vode so sploøna javna dobrina, nad njimi bedi dræava, ki pa s koncesijami
dovoljuje posege v vodovje in porabo vode za razne namene. Pri tem so porabniki
pogodbeno zavezani za varstvo vodnih virov in okolja. Kljub temu je potreben
nadzor teh dejavnosti, katerih namen je doloœena vrsta pridobivanja in pomenijo
poseg v to, kar je dano v naravi. Nadzor opravljajo pooblaøœeni organi, ki
upoøtevajo vse veljavne smernice in predpise, toda najzanesljivejøi nadzorniki
smo porabniki sami. Seveda, œe upoøtevamo predpisani red in se zavedamo, da je
vsaka voda naøa dobrina. Za danes in za prihodnost.
Dve nalogi sta nujni: prva, da moramo zmanjøati nastajanje odplak in
odpadkov ter økodljivih vplivov na naravo in ljudi, ter druga, da je potrebno z vso
odgovornostjo urejati okolje in varovati vodne vire!
Svet za varstvo okolja RS v drugi knjigi dokumentov (1998) objavlja razpravo
in priporoœila o varovanju vodovja in gospodarjenju z vodo; ta so bila poslana æe
leta 1997 dræavnim organom in objavljena na Internetu. Zavedamo se, da je
podlaga za dobro gospodarjenje z vodo ustrezno poznavanje razmer in
dogovarjanje vseh zainteresiranih dejavnikov. Toda izhodiøœe za dogovore je
ohranitev vodovja, ki je oæilje vsake pokrajine, in v njem vodnega æivljenja, nato
oskrba s pitno vodo za danaønji in prihodnji œas, potem øele so na voljo preseæki
– kadar in kjer so, ki se delijo po doloœenih merilih. Vodo potrebuje kmetijstvo,
tisoœi industrijskih podjetij in neøteti obrati malega gospodarstva, gradbeniøtvo,
turizem oziroma turistiœni kraji, vsa naselja in v njih 640 000 gospodinjstev. Z
onesnaæevanjem, kdorkoli in kolikor ga povzroœa, si vedno bolj zmanjøujemo
neoporeœne vodne vire, ki postajajo tudi vse draæji. Za zajemanje in dovajanje
vode ter za varstvo in urejanje vodovja porabimo morda cel odstotek bruto
domaœega proizvoda dræave.
Zaskrbljeni smo, ker se kljub vsem opozorilom za gospodarno ravnanje z vodo
problemi in vsi stroøki poveœujejo. Potrebnega je veœ znanja in predvsem veœ
odgovornosti.
Voda je vredna veœ kot zlato! Nenadomestljiva vrednota je. Se tega zavedamo?
Dr. Franc Lobnik, predsednik sveta

V O D A, V O D O V J E
VODA, VODOVJE
Voda je v nas in okrog nas.
Nekaterim je boæanstvo, drugim svetinja,
tretjim nepotrebno leglo komarjev.
Dr. Duøan Plut, Vode, 1995
VODA je naravna brezbarvna tekoœina, ki je povsod prisotna. Z naøimi œutili

lahko zaznamo mokroto in v ustrezni embalaæi njeno teæo, temperaturo vode,
moœ vodnega toka in podvodnega tlaka. Nima okusa, niti vonja. Brez nje ne
moremo æiveti.
VODOVJE pa imenujemo vse naravne oblike pojavljanja vode, tekoœe ali
stojeœe. To so izviri, potoki, reke, jezera, ribniki, mokriøœa, morja itd. Neøteto
pojavov oznaœuje vodo in njena nahajaliøœa, za njih pa imamo ljudska in
strokovna imena.
Vodo in vodovje prouœujejo razliœne vede in strokovne dejavnosti, med temi:
HIDROBIOLOGIJA je del biologije, ki prouœuje organizme v vodi,
HIDRODINAMIKA prouœuje zakone gibanja tekoœin,
HIDROENERGETIKA je nauk o izkoriøœanju vodne energije in o energetskih
vodnih sistemih,
HIDRO(GEO)GRAFIJA (ali vodopisje) meri, prouœuje in opisuje vodovje,
HIDROGEOLOGIJA je veda o medsebojni odvisnosti vode in geoloøke
podlage,
HIDROKEMIJA je veda o kemijski sestavi vode,
HIDROLOGIJA ali vodoznanstvo prouœuje vode na kopnem,
HIDROMETEOROLOGIJA je veda o vodi v ozraœju, padavinah in vremenu,
HIDROMETRIJA meri teæo, pritiske, hitrosti, koliœine in pretoke vode,
HIDROPONIKA je dejavnost, ki se ukvarja z gojitvijo rastlin s pomoœjo
raztopin hranilnih snovi, ki jih potrebujejo rastline (pridelovanje paradiænika
idr.),
HIDROTEHNIKA se ukvarja z uporabo vode za tehniœne namene in z
vodnim gradbeniøtvom.
7
VODNO GOSPODARSTVO je podroœje gospodarjenja z vodo in vodovjem, ki

na podlagi raziskovanj in projektiranja skrbi za izvajanje nalog varstva voda,
projektov vodnega gradbeniøtva itd. Zanj skrbijo razliœne ustanove in
dejavnosti.
Inøtitut za SANITARNO HIDROTEHNIKO Fakultete za gradbeniøtvo in
geodezijo v Ljubljani raziskuje pojave onesnaæevanja vodovja in sisteme
œiøœenja,
Zavod za zdravstveno varstvo v Mariboru ima INØTITUT ZA VARSTVO
OKOLJA in CENTER ZA HIGIENO IN EPIDEMIOLOGIJO, ki prouœujeta
kakovost vode in pojave na vodah,
MORSKA BIOLOØKA POSTAJA v Piranu pa prouœuje lastnosti morja ter
pojave in æivljenje v njem.
Ocenjevanje vode po tem, kakøno vodo pijemo in iz katerega vira, kako
zadovoljujemo tehnoloøke ali kmetijske potrebe, kakøne so reke in bogastvo rib
v njih, ni zadostno. Vode izvirajo veœinoma v gozdovih, zato je pomembno,
kakøni so ti gozdovi in kako jih negujemo, ali so v njih odpadki. Podobno je s
potoki in rekami; pomembni so tudi njihovi bregovi in okolje. Pod okoljem
mislimo kmetijstvo, ki se zastruplja s kemikalijami. Skrbeti moramo za izvire
in vire vode. Nato pride na vrsto gospodarjenje pri vodovodni pipi. In celo skrb
za stekleniœeno vodo, ki jo prodajajo v trgovinah: ali je kakovostna? Vpraøanj s
tem ni konec.
VODA je utekoœinjena spojina vodika in kisika (H2O), ki se ne pojavlja le v
tekoœem stanju, temveœ tudi v trdnem stanju – pri 0°C zmrzuje in se spreminja
v led, tekoœa voda pa izhlapeva in se uparja ter tako spreminja v plinasto
obliko. V ozraœju je lebdi povpreœno 0,3 prostorninskega odstotka, najveœ pa
pri 25°C do 3 prostorninske odstotke. Ko se v viøinah z niæjo temperaturo
zgosti v oblake, dobimo v doloœenih pogojih iz njih padavine: deæ, toœo, sneg.
Pri 100°C voda zavre. Okoli 42 % padavinske vode sploh izhlapi, druga pa
pronica v tla ali odteœe. 1 dm3 vode, ki ima 4°C, je mera za 1 kg mase.
Poleg teh lastnosti nas najbolj zanimajo zaloge, nahajaliøœa in izviri pitne
vode. Vselej in povsod moramo misliti na celotno vodovje, ker je pitna voda le
njegov del. Vodovje je del narave, voda pa nenadomestljivi del vseh æivih
organizmov. Voda tudi kroæi.
Sicer pa moramo o lastnostih vode in vodnih pojavih opisati toliko pojmov,
da nastaja majhen leksikon. Opiramo se na strokovno izrazje, ki ga priporoœata
Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Zveza inæenirjev in tehnikov.
Posamezne vede in stroke so uvedle svoje izrazje in nekateri pojmi se celo
razlagajo nekoliko razliœno. Veliko je tudi tujk; nekatere sprejemamo, ker nam
ustrezajo, jih pa tudi slovenimo.
UMETNE VODE NI, obstaja samo naravna. Velike teæave so æe s
pridobivanjem pitne vode iz morske (s posebnim postopkom desalinizacije).
Vodni viri, ki jih smemo izkoriøœati, niso neizmerni in neizœrpni. Tudi niso
enakomerno razporejeni po zemeljskem povrøju in razlike so med letnimi œasi.
Œe o tem premalo razmiøljamo in neodgovorno ravnamo, so posledice hude.
VODE (celinsko vodovje in obalno morje) so pod posebnim varstvom
dræave in na njih ni mogoœe pridobiti lastninske pravice. So dobrina vsega
8
œloveøtva, na naøem ozemlju pa slovenskega naroda. Na podlagi tega naœela bi

morali zagotoviti enake pravice do vode, enakovredno oskrbo in enake
odgovornosti zanjo za vse prebivalce. Vsi vemo, da temu ni tako in da so
razlogi razliœni. Øe drugaœe pa je na morjih in oceanih: priobalne dræave so
obalno morje razglasile za del dræavnega prostora. Slovenija ima malo morja,
imamo pa sosedi, ki ga imata veliko in vplivata na naøe morje, zato moramo
zavzeto skrbeti za naø morski prostor in hkrati z njima skupaj reøevati
Jadransko morje. Morski bazeni so marsikje ogroæeni zaradi podmorskega
izkoriøœanja nafte, odlaganja nevarnih snovi (radioaktivnih, tudi kemiœnih) ali
potopljenih ladij z nevarnimi snovmi. Po naøem morju poteka mednarodni
pomorski promet, ki je gospodarsko upraviœen, ekoloøko pa zelo nevaren.
Na kopnem povrøju so (po izrazju zakona o vodah) povrøinske in podzemne
vode. Povrøinske so celinske (kopenske) in morske. Celinske vode so tekoœe -
izviri, potoki in reke, slapovi, hudourniki in bruhalniki kraøke vode s stalnim
ali obœasnim pretokom, ter stojeœe - naravna jezera in ribniki, mlake, mokriøœa
in vodni zbiralniki. Podzemne vode so tudi tekoœe in stojeœe, povezane pa so s
povrøinskim vodovjem.
Hudournik je stalen ali obœasen vodotok, ki silovito priteka iz viøjih leg ter z
erozijo povrøja in svoje struge v niæino nanaøa blato, prod in drugo.
Hudourniøki znaœaj imajo naøe gorske reke, ki plavijo mivko, pesek, kamenje
in druge snovi ter jih odlagajo (nanaøajo, naplavljajo) tam, kjer se njihova
prenosna energija izniœi s silo teænosti nanesenega gradiva. Tako reke (Soœa,
Sava in druge) zasipavajo akumulacijska jezera elektrarn in reœne doline.
Hudourniøka Kokra ob nizkem vodostaju v vasi Kokra (foto: A. Lah)
9
Kraøko zaledje izvirov

Ljubljanice
(Enciklopedija Slovenije
1992, zvezek 6, str. 250)
stalni povrøinski tok

obœasni povrøinski tok
kraøki izvir
ponor
dokazana vodna podzemeljska zveza
poplavno obmoœje kraøkega polja

povrøinska razvodnica
domnevna kraøka razvodnica
kraøko polje, dno kotline z nm. v.
povrøje v nm. do 600 m
povrøje v nm. v. med 600 in 700 m
povrøje v nm. v. nad 700 m

udornice
veœja vodna jama
Podobno kot so gorovje, hribovje in niæavje, je tudi vodovje (kljub

razvejenosti) sklenjen del narave. Voda lebdi le v ozraœju, tekoœe in stojeœe
vode pa imajo kamninsko podlago - struge, korita, kotanje, kanale, tudi
bregove, obreæja in obalo, tj. vodna in vplivna zemljiøœa.
Voda se steka v tekoœe in stojeœe vodovje z vodozbirnih obmoœij posameznih
poreœij. Poreœje je tisti del povrøja (ozemlja), s katerega odteka voda v isto
reko. Pomislimo na reko Ljubljanico, ki je nekoœ tekla po povrøju vse od
Prezida in Babnega polja po notranjskih dolinah in poljih do roba barjanske
udorine in se je na tej poti veœinoma pretoœila v podzemlje. Ljubljanica je
ostala povrøinsko tekoœa reka le na Ljubljanskem barju, na pretoku med
Gradom in Roænikom v Ljubljani ter po Ljubljanskem polju do izliva v Savo.
Poreœje 38 km dolge reke Ljubljanice s pritoki meri 679 km2, kraøko zaledno
poreœje pa 1100 km2 ; skupno vodozbirno povrøje torej meri 1779 km2.
Od vode so odvisni vsi æivi organizmi - rastje, æivalstvo in ljudje - in vsi tudi
vsebujejo veliko vode. Vsekakor nas zaradi preæivljanja najbolj zanima pitna
voda. Ne mislimo na kemiœno œisto vodo, ker je v naravnem okolju ni, temveœ
na neoporeœno bistro vodo, ki je zaradi kakovosti tudi pitna. V vsaki izvirni,
padavinski in povrøinski vodi so raztopljene doloœene snovi; dobi jih na poti
skozi ozraœje in øe veœ na poti do izvira ali vodovoda. Potrebujemo vodo, ki ni
onesnaæena z odplakami in strupi, v kateri so koristne snovi in dovolj kisika, da
se v njej razvija vodno rastlinje in æivalstvo. Neoporeœnost vode ugotavljamo
po kakovostnih standardih, ki so mednarodno usklajeni. Za povrøinsko in
podzemno vodo jih je sprejela Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), v
10
Evropi pa jih uveljavlja Evropska ekonomska komisija ZN (EEC) kot kakovost

za œlovekovo porabo.
Ti standardi upoøtevajo toœno doloœena kakovostna merila:
- organoleptiœne lastnosti, tj. obarvanost, motnost, okus, vonj,
- fizikalno-kemijske lastnosti: temperatura, elektriœna prevodnost, koliœina
kloridov, kalcija, magnezija, aluminija, sulfatov, raztopljenega kisika idr.,
- neæelene snovi v œezmernih koliœinah: koliœina nitratov, amonijevih
spojin, fenolov, æeleza, mangana, bakra, cinka, tudi fluoridov idr. snovi,
- strupene snovi, kot so arzen, æivo srebro, svinec, kadmij in øe druge, so
nevarne tudi v najmanjøi koliœini (primer Minamata, 1954-58: v zalivu z
dopustno minimalno koliœino æivega srebra so ribe nakopiœile strup v
organizmu in uæivalci teh rib so zbolevali in umirali!),
- pomembno pa je tudi mikrobioloøko (bakterioloøko) stanje, ki se
ugotavlja z analizo: vodo, v kateri ugotovimo zdravju nevarne bakterije, ali pa
o njeni bakterioloøki neoporeœnosti nismo prepriœani, je treba razkuæiti
(dezinficirati, prekuhati).
Po fizikalno-kemijskih in bakterioloøkih parametrih razporejamo vodovje
na 4 kakovostne razrede:
vodo 1. razreda lahko (tudi ob morebitni dezinfekciji) uporabljamo kot pitno
vodo in v æivilski proizvodnji, œe pa je v potoku ali reki tudi kaj hrane (1.-2.
razred), lahko æivijo v njej plemenite ribe, na primer potoœne postrvi in lipani;
voda 2. razreda je primerna za kopanje, vodne øporte, namakanje zemljiøœ,
gojitev rib, medtem ko jo je treba za æivilsko proizvodnjo in uæivanje oœistiti;
Sotoœje œistejøe Savinje in onesnaæene Voglajne (foto: Martina Zupan)
11
voda 3. razreda je preveœ onesnaæena, komaj øe uporabna za namakanje in

za doloœene tehnoloøke namene; vsekakor æelimo reke in potoke s takøno vodo
œimprej izboljøati do 2. razreda, ker se ob sezonsko ali umetno zmanjøanem
pretoku, pa tudi ob poveœani temperaturi uœinek økodljivih snovi stopnjuje in
je vsak priliv nesnage nevaren;
v 4. razred pa uvrøœamo nedopustno onesnaæeno vodo, v kateri vodni æivelj
gine, in reke s takøno vodo ogroæajo vire pitne vode.
V onesnaæenih vodah se naravno razmnoæevanje in rast rib zelo zmanjøata
ali pa sta sploh onemogoœeni, moramo pa tudi upoøtevati, da se økodljive snovi
kopiœijo v organih in tkivu rib, da postanejo tudi zdravju økodljive.
Œistost in onesnaæenost vodovja se spreminja z vodnim reæimom (pri rekah
s pretokom), z vremenskimi razmerami in pojavi na povrøju (odplakovanje,
erozija), ki vplivajo na pritok padavinske vode in drugih snovi ter na
izhlapevanje. Spreminja se tudi z vrstami in mnoæino organizmov v njej. Kadar
se preveœ razmnoæijo alge in potem odmirajo ter na dnu gnijejo, zmanjka
kisika za vodne organizme ali pa se øirijo bolezni. Na vode zelo vplivajo
naseljena in gospodarsko obremenjena obmoœja. Zato je potrebno
nadzorovanje oziroma ugotavljanje lastnosti vode (analiziranje) s
fizikalnimi, kemijskimi in bioloøkimi metodami. Veœinoma se to opravlja z
vzorœenjem po izkustvu in potrebah.
VODA ni samo pitna in onesnaæena; oglejmo si posebnosti.
Na kopnem povrøju je voda ‘sladka’, tako se imenuje bistra voda brez okusa
in vonja. Slana voda (morska) vsebuje (poleg drugih snovi) predvsem natrijev
klorid (sol, NaCl) in se izraæa v odstotkih: slanost (salaniteta) morske vode je
veœinoma 27 do 35 promil (35 g soli na 1 kg vode). V Jadranskem morju je
povpreœna slanost 38 promil, v Træaøkem zalivu pa zaradi pritokov iz zaledja
33 promil (ok. 25 promil je NaCl, tj. ‘kuhinjska’ sol, drugo pa so magnezijeve in
æveplove soli, bromidi in jod).
Kalna ali motna voda ni prozorna. Takøna je zaradi suspendiranih snovi v
njej, pri viøjih pretokih tudi sedimenta in s prispevnih povrøin sprane prsti. Ta
pojav vidimo zlasti po moœnem deæevju. Barva vode je odvisna od v njej
raztopljenih snovi in barve dna. Voda Soœe ima, œe je le dovolj globoka,
zelenomoder (smaragdni) odsev, ker so v njej na pogled nevidni delci jezerske
krede, po katere skladih se voda pretaka pred izvirom. Tudi izvir Save Dolinke
se imenuje Zelenci, ker vsebuje voda takøne delce, v povirju pa je veliko
vodnega in obvodnega rastlinja. Krka je zelenkaste barve zaradi obilice
organskih snovi in tudi raztopljenih kamnin. Zelo onesnaæene vode pa so
rjavkaste ali kake druge z naravnim okoljem neskladne barve. ‘V kalnem
ribariti’ pomeni delati nekaj, kar ne moremo videti in usmerjati, kar nam ne
obeta uresniœenja priœakovanega ali s œimer skuøamo nekoga zavesti.
Rosa je zgoøœena (kondenzirana) vlaga iz zraka, ki se nabira na rastju oz.
povrøju.
Led je zmrznjena voda. Voda zmrzne pri temperaturi pod 0°C. Toda tedaj se
zmrznjeni vodi poveœa prostornina za 1/11. Tudi, œe voda zmrzne v kovinski
cevi, se razøiri in z veliko naravno silo razøiri cev, da poœi. Ko led odmrzne in se
spet spremeni v tekoœo vodo, zaœne iz poœene cevi teœi voda in zamaka stene,
12
Kraøki izvir Obrh (foto: A. Lah)
povzroœi malo poplavo ali zaœne odtekati po skladih pod povrøjem. Ko led
prekrije jezero, sliøimo pokanje: led si ustvarja prostor in zaradi tega pokajo
ploøœe oziroma skladi ledu.
Sneg tvorijo kristali zmrznjene vode, tj. zimska padavina,, ivje ali inje pa
nastaja z zmrzovanjem rose ali zraœne vlage, ki se oprime rastja in raznih
predmetov. Œe pada deæ, ki na drevju in rastju zmrzuje, nastane æled:
poledenela voda (zmrznjen deæ), padavinska voda se oprime rastja in zaradi
zunanje temperature zmrzne, pri tem pa ledena obloga obteæuje in zvija drevje
ter ga lomi. Poledenijo lahko tla; poledica (poledenela pot ali cesta) je zelo
nevarna tako za peøce kakor za voznike. Toœa je zmrznjena padavina, ki
neredko uniœuje pridelke. Megla nastane, ko se na trdnih delcih v zraku zaradi
ohladitve kondenzira zraœna vlaga (iz plinastega stanja preide v tekoœe, v
drobne vodne kapljice); pogosto so kotline in doline napolnjene z meglo,
vzpetine okoli njih pa obseva Sonce.
Deæevnica je padavinska voda. V ozraœju, ki vsebuje prah in druge trdne
delce ter razliœne pline, se padavinska voda navzame teh snovi, zato deæevnica
ni œista voda. Kapnica, tj. padavinska voda, ki se s streh ali posebnih ploøœadi
zbira v vodnem rezervoarju (vodnjaku), pa pobira øe snovi na zbiralnikih. V
vodohramih se razne snovi usedajo, vendar æe zaradi bakterij moramo vodo iz
kapnic obvezno prekuhati. Œe pa so v ozraœju æveplov dioksid in duøikovi
oksidi, se vodne kapljice z naøtetimi plini veæejo v æveplasto, ævepleno in
solitrno kislino; tako namesto obiœajne padavinske vode ali deæevnice pada
kisel deæ, katerega pH lahko v Sloveniji doseæe tudi vrednost do 4.
13
Studenœnica je bistra voda, ki se nabira v studencih; nateka se skozi

prepustne plasti, ki delujejo kot naravni œistilci (filtri). Podobno bistra je
izvirna voda, ki priteka na povrøje nad neprepustnimi plastmi kamnin. Vendar
voda v obeh primerih vsebuje nekaj mineralnih snovi.
Voda, ki se dolgo pretaka pod povrøjem in po kamninah, raztopi in sprejme
veœ topljivih snovi, koliko, pa je odvisno tudi od temperature vode. Veœji kraøki
izviri pa so onesnaæeni, ker se ali v podzemlje pretaka voda iz onesnaæenega
povrøinskega vodovja ali pa jo onesnaæujejo direktni izpusti odplak ali
nekontroliranih deponij v kraøkem zaledju. Primer onesnaæevanja vode v
kraøkih izvirih s policikliœnimi aromatskimi ogljikovodiki je prikazan na grafu
na str 15. Zelo nevarno je tudi onesnaæevanje sedimentov v kraøkih izvirih, ki
se uporabljajo za pitno vodo. Sprememba pH vrednosti ali poviøanje vsebnosti
povrøinsko aktivnih snovi (detergenti) lahko povzroœi poveœanje topnosti
toksiœnih snovi iz sedimenta in v skrajnem primeru zastrupitev vode v izviru.
Vsebnost kovin v sedimentih kaæejo diagrami na str. 15.
Mehka voda vsebuje v enem litru 4 do 8 miligramov kalcija (Ca) in magnezija
(Mg). Zelo mehka voda vsebuje teh snovi manj kot 4 mg. V mehki vodi se lepo
topi milo in pere perilo; vodo v pralnih napravah mehœajo s kuhanjem,
pralnimi sredstvi in posebnimi mehœali.
Trda voda pa vsebuje do 10 mg kalcijevih in magnezijevih ionov, ki izhajajo
iz apnenœevih in sadrinih tal. Zelo trda voda vsebuje teh snovi tudi do 30 mg.
Marsikje za kapljico vode, ki izhlapi (pravimo, da ‘se posuøi’), ostane belkast
krogec, tj. usedlina snovi, ki so v takøni vodi (izhlapi le œista voda).
Mineralna voda (tudi slatina) kot podzemna voda vsebuje v litru vode veœ
kot 1g razliœnih mineralnih snovi ali prostega ogljikovega dioksida (plina CO2);
obilo ga vsebujejo vse slovenske mineralne vode. Plin nastaja v magmatskih
kamninah ali pri metamorfnih procesih, ki ob visoki temperaturi potekajo v
globoko leæeœih karbonatnih kamninah. Voda, ki vsebuje raztopljeni ogljikov
dioksid, je kisla in zato raztaplja kamnine. Vodonosne plasti leæijo razliœno
globoko in vsak bazen podtalnice je poseben pojav.
Mineralna voda ponekod priteka na povrøje kot izvir zaradi vzgona plina,
veœinoma pa jo œrpajo iz podzemnih zalog s pomoœjo umetnih vrtin. V
Sloveniji so øtevilni viri mineralne vode v severovzhodnem delu dræave. V
Rogaøki Slatini je mineralna voda v razpokanih vulkanskih kamninah, na
Jezerskem pa v metamorfnih kamninah. Mineralne namizne vode kupujemo
vstekleniœene (radenska, donat). Dragoceni so tudi termomineralni izviri: voda
toplih izvirov vsebuje veœ mineralnih snovi.
Termalna voda je lahko naravni topli vrelec (toplica) ali vir, ki je pridobljen
z umetno vrtino, po kateri se topla voda œrpa iz globljih vodonosnih plasti.
Izkoriøœanje geotermalne energije je mogoœe tudi tako, da se po vrtini do
doloœene globine in plasti potiska povrøinska voda, ki se tam ogreje, potem pa
œrpa na povrøje in z njo ogrevajo objekti ali vodni bazeni. Na tak naœin bi lahko
Slovenija poveœala svoje skromne obnovljive vire energije.
Podtalnica je zelo pomembna vodna zaloga, ki se nabira nad neprepustnimi
plastmi pod zemeljskim povrøjem. Uporablja se tudi izraz podzemna voda, ker
je poleg podtalnice v prodnih nanosih tudi voda v kraøkih podzemnih
14
VSEBNOST KOVIN V SEDIMENTIH
Vsebnost svinca (mg/kg) Vsebnost kadmija (mg/kg)

Vipava Hubelj Podroteja Vipava Podroteja Hubelj
100
8
90
7
80
70 6
60 5
50 4
40
3
30
2
20
10 1
0 0
1993 1994 1995 1996 1997 1993 1994 1995 1996 1997
Vsebnost niklja (mg/kg) Vsebnost æivega srebra (mg/kg)

Podroteja Hubelj Vipava Vipava Hubelj Podroteja
300 20
18
250 16
14
200
12
150 10
8
100 6
4
50
2
0 0
1993 1994 1995 1996 1997 1993 1994 1995 1996 1997
VSEBNOST POLICIKLIŒNIH AROMATSKIH

OGLJIKOVODIKOV (PAH) V VODI NEKATERIH REK
Vsebnost PAH (mg/l) Vsebnost PAH (mg/l)

Podroteja Hubelj Veliki Moœilnik Malenøœica
Vipava Mrzlek Velika Ljubljanica Grajski izviri
0.016 0.040
0.014 0.035
0.012 0.030
0.010 0.025
0.008 0.020
0.006 0.015
0.004 0.010
0.002 0.005
0.000 0.000
1993 1994 1995 1996 1997 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997
15
Minimalne in maksimalne gladine podtalnice

v vodarni Kleœe v obdobju od 1891 do 1997
nivo podtalne vode (m.n.m.) naœrpana voda v m3
290,00 65 x 106
max. 288,80 m.n.m.
285,00 49 x 106
280,00 32 x 106
275,00 min. 275,43 m.n.m. 16 x 106
naœrpana voda v m3
270,00 0
1891
1897
1903
1909
1915
1921
1927
1933
1939
1945
1951
1957
1963
1969
1975
1981
1987
1996
Grafikon vodarne Kleœe 1891-1996: nivo podtalnice in œrpanje vode (Vodovod Ljubljana)
vodonosnikih. Podtalnica je v prodnih nanosih pod razliœno debelimi

krovnimi plastmi (nekaj metrov do nekaj deset metrov globoko) na naøih
poljih: Dravskem (najveœje, ki lahko da 2400 l/s), Ptujskem (600 l/s), Murskem
(950 l/s), Kranjskem (2100 l/s), Sorøkem (1200 l/s), Ljubljanskem (1600 l/s),
Mengeøkem (650 l/s); naøteli smo le najveœje vire, sicer pa je kar 73 % vseh v
poreœju Save. Viri podtalnice so padavine ter pronicanje povrøinske vode v
podtalje. Padavinska voda izpira s pretakanjem po povrøju ter pronicanjem v
tla in podtalnico razliœne snovi, lahko tudi strupene kemikalije (pesticide). V
podzemnih plasteh se voda preœisti, zato je podtalnica veœinoma neoporeœna in
boljøa kot voda izvirov in sploh kot reœna voda, ki ni primerna za pitno vodo.
Zelo pogosto preseganje dovoljene vsebnosti pesticida atrazina in dveh
metabolitov (razgradnih produktov) v podtalnicah v Sloveniji opozarja, da
naravni filtri ne zadoøœajo veœ. Ne gre drugaœe kot s prepreœevanjem uporabe
økodljivih snovi, ki se izpirajo v tla; to je doloœeno s predpisi in ukrepi za
zaøœito vodnih virov.
Pitna voda, primerna za preskrbo prebivalstva in proizvodnjo æivil, mora
ustrezati kakovostnim merilom pravilnika o higienski neoporeœnosti vode po
mikrobioloøkih, fizikalnih, kemiœnih in radioloøkih lastnostih ter glede
vsebnosti pesticidov in bojnih strupov.
Sveæa voda se pridobiva iz virov v naravnem stanju in obdela po obiœajnih
metodah.
Neonesnaæena voda je primerna za vsako uporabo brez dodatne priprave.
16
Tehnoloøka voda se uporablja v proizvodnji, od namena porabe pa je

odvisno, ali mora ustrezati standardom za pitno vodo.
Naœrpana voda je vsa, ki jo s œrpalkami pridobijo vodovodni sistemi. Zaradi
slabega vzdræevanja vodovodov se okoli 40 % naœrpane vode izgubi in ne
proda.
Uporabljena voda je potrebna in prviœ izkoriøœena voda za tehnoloøke,
sanitarne in druge namene, dejansko porabljena voda pa tista, ki se izgublja z
uparjanjem, porabi za proizvode ali hrano (ostane v njih in ni veœ na voljo) ali
pa uæije kot pijaœa. Vnoviœ uporabljena voda je bila (v tehnoloøkem procesu)
æe uporabljena, z njo pa se prihrani dodajanje sveæe vode.
Voda v recirkulaciji je letna koliœina vode v notranjem (zaprtem) kroænem
sistemu.
Onesnaæena voda nastaja na dva naœina. V vodi se raztapljajo neøkodljive in
økodljive snovi, nahajajo pa tudi netopne snovi. Teh se na poti pretakanja in
kroæenja padavinske in povrøinske vode veliko nabere, ker jih je obilo
raztresenih po povrøju in so æe tudi v tleh zaradi intenzivnega kmetovanja,
prometa, neustreznega odlaganja odpadkov in drugih virov. Kolikor voda s
tokom ne odnaøa teh snovi, se usedajo v vodnem telesu; govor je o usedlinah
ali sedimentih.
Reke so tako pomemben del narave in okolja, da veæejo nase mesta in
dejavnosti ter oznaœujejo vsako pokrajino. Zaradi tega bi morali prepreœiti
njihovo onesnaæevanje in posege, ki spreminjajo vrednote narave. Glavni
kvaren vpliv imajo odpadne vode (odplake), ki pritekajo iz gospodinjstev,
gospodarskih in storitvenih dejavnosti, œiøœenja naselij in odlagaliøœ odpadkov
ter zaradi izpuøœanja raznih økodljivih snovi v tekoœem in trdnem stanju v
povrøinsko in podzemno vodovje. Tudi odplakovanje kmetijskih kemikalij in
gnojevke je nevarno. Za odplako øtejemo vso izpuøœeno uporabljeno vodo,
katere fizikalne, kemiœne in bioloøke lastnosti poslabøajo kakovostno stanje
vodotoka, v katerega se iztekajo. Ne kaæe drugega, kot da omejimo nastajanje
odplak in odpadkov, naselja in dejavnosti pa morajo imeti primerno uœinkovite
œistilne sisteme. Napaœno je tudi pojmovanje, da tekoœa voda vse odplavi:
metanje odpadkov v vodovje je økodljivo in prepovedano. V reœnih strugah in
zlasti øe v umetnih jezerih se v usedlinah kopiœijo økodljive snovi in
zastrupljajo se vodni organizmi, to pa vpliva na okolje in podtalnico.
Povpreœna dnevna poraba vode se ocenjuje med 80 in 500 l na osebo,
odvisno od stopnje sanitarne opremljenosti okolja in dejavnosti. Velik del
porabljene vode se onesnaæi in izloœi v okolje. V Ljubljani raœunajo, da je
odpadne vode iz vseh virov (tudi gospodarskih) skoraj 400 l dnevno na
prebivalca; z njo sta najbolj obremenjeni Ljubljanica in nato Sava.
Vrste in viri onesnaæevanja vodovja so:
organske snovi, ki prihajajo v vodo iz naravnega ali naseljenega okolja,
komunalnih in industrijskih odplak, so lahko razgradljive, ker s pomoœjo kisika
in mikroorganizmov razpadejo v anorganske snovi; ti procesi omogoœajo
doloœeno t.i. samoœistilnost tekoœih voda, ki je seveda omejena in za vsako
vodo drugaœna, paœ glede na njene naravne znaœilnosti;
17
Plavje (odpadki) na pregradi HE Solkan (tako varujemo Soœo?) (foto: M. Zupan)
duøikove in fosforjeve spojine, mikroelementi in druge hranilne snovi, œe

jih je preveœ, ker spodbujajo razvoj økodljivih organizmov in se zato poruøi
naravno ravnoteæje; tako se npr. razvijajo alge in drugi mikroorganizmi, ki
odvzemajo vodi kisik in povzroœajo procese gnitja (govor je o cvetenju vode);
Poznamo evtrofizacijo kot naravni pojav cvetenja ob doloœenih fizikalnih
pogojih zlasti v stojeœih in poœasi tekoœih vodah, ter evtrofikacijo, pojav
cvetenja zaradi vplivov odplak in kmetijskih gnojil.
strupene kemikalije, kot so delci teækih kovin, pesticidi, organska topila,
poliklorirani bifenili, policikliœni aromatski ogljikovodiki, fenoli in øe neøtete
økodljive kemikalije, ki so dokazano rakotvorne in vplivajo na delovanje in
razvoj organizma æe v majhnih sledeh;
detergenti oziroma povrøinsko aktivne snovi, ki niso nevarno strupene in
tudi ne nestrupene, jih je pa veliko in se njihov uœinek stopnjuje, posebej øe, ker
raztapljajo druge netopne økodljive snovi in poveœujejo njihove uœinke;
konœno je treba opozoriti, da neredko, izrazito pa ob izrednih meteoroloøkih
in hidroloøkih razmerah, nastopijo medsebojni, sinergistiœni uœinki razliœnih
oblik onesnaæevanja. Ti obiœajno øe poslabøajo stanje in zelo redko ga lahko
tudi nekoliko izboljøajo.
Onesnaæene vode, tj. odpadne vode ali odplake, moramo œistiti.
Predœiøœenje je postopek mehanskega odstranjevanja nesnage v 1. fazi gradnje
œistilnih naprav (takønih pa je 31 %). Primarno œiøœenje je le mehansko ali
kemiœno (nevtralizacija), tudi oboje skupaj, odstranjuje pa neraztopljene snovi,
ki se usedajo v bazenih. Sekundarno œiøœenje z bioloøko stopnjo ima 64 %
18
Slovenski in evropski normativi za pitno vodo
Parameter Enota Slov. normativ (1) Smernice ES (2,3)

MDK MDK PK
temperatura vode °C <25 <25 <12
pH 6.5-8.5 9.5 6.5-8.5
nasiœenost s kisikom % >50 / /
elektriœna prevodnost µS/cm 2500 / 400
KPK (KMnO4) mg O2/l / 5 2
KPK (KMnO4) mg KMnO4/l 10 / /
TOC mg C/l 4* / 4 (3)
duøik po Kjeldahlu mg N/l / 1.0 /
amonijev ion mg NH4+/l 0.1 0.5 0.05
nitritni ion mg NO2–/l 0.1 0.1 /
nitratni ion mg NO3–/l 50 50 25
ortofosfatni ion mg PO43–/l 0.3 / /
natrijev ion mg Na+/l / 150 20
kalijev ion mg K+/l / 12 10
kalcijev ion mg Ca2+/l / / 100
magnezijev ion mg Mg2+/l / 50 30
æelezo mg Fe/l 0.2 0.2 0.05
mangan mg Mn/l 0.05 0.05 0.02
aluminij mg Al/l 0.2 0.2 0.05
baker µg Cu/l 2000 / 100
cink µg Zn/l 3000 / 100
kadmij µg Cd/l 3 5 /
krom µg Cr/l 50 50 /
nikelj µg Ni/l 20 50 /
svinec µg Pb/l 10 50 /
æivo srebro µg Hg/l 1 1 /
mineralna olja mg/l 0.01 0.01 /
fenolne snovi (index) µg/l 0.5 0.5 /
PCB µg/l 0.1 0.1 /
PAO µg/l 0.2 0.2 /
benzo(a)piren µg/l 0.01 / /
AOX µg Cl/l / / /
posamezni pesticid µg/l 0.1 0.1 /
atrazin µg/l 0.1 0.1 /
vsota pesticidov µg/l 0.5 0.5 /
triklorometan µg/l 30 / 1
tetrakloroetilen µg/l 10 / 1
trikloroetilen µg/l 30 / 1
trikloroetan µg/l / / 1
trihalometani µg/l 20 / /
benzen µg/l 1 / /
ksilen µg/l 50 / /
MDK: maksimalna dopustna koncentracija

PK: priporoœena koncentracija
PAH: policikliœni aromatski ogljikovodiki
PCB: poliklorirani bifenili (izbor po Balschmitter-ju)
Viri:
1. Pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode, Uradni list RS, øt. 46, 1997
2. Council Directive 80/778/EEC relating to the quality of water intended for human consumption
3. Offical Journal of the European Communities, Commission 95/C 131/12
19
zgrajenih œistilnih naprav; z mikroorganizmi in sekundarnim usedanjem se

doseæe 2. razred kakovosti vode (uporabna za gojitev rib, namakanje polj ipd.).
Terciarno œiøœenje odstranjuje øe duøik in fosfor, ki pospeøujeta pojav
evtrofizacije (cvetenja). Pri œiøœenju se kopiœijo odstranjene snovi v obliki blata,
ki ga po pregnitju in odcejanju vode polovico izkoristijo za dognojevanje tal,
drugo pa veœinoma odlagajo na deponije odpadkov.
Je pa øe nekaj posebnih oznaœb voda, na primer:
ribogojne in ribolovne vode, ki so vode 1-2. in 2. razreda kakovosti, v katerih
je dovolj neøkodljivih, tudi hranljivih snovi, da se v njih razvija bogato vodno
æivljenje, seveda tudi rib, rakov in økoljk;
øportne vode, na katerih se izvajajo razliœni vodni øporti – plavanje in tudi
vodne igre, œolnarjenje in splavarjenje (t.i. rafting, tj. plovba na gumijastih
œolnih, ki je vznemirljiva na brzicah); zaradi povzroœanja valov in erozije
obreæij je uporaba vodnih motorjev in vodno smuœanje marsikje prepovedano;
dovoljena so plovila na vesla in jadra (tudi na elektriœni pogon), ki zadoøœajo za
rekreacijo in ljubiteljsko opazovanje narave;
umetni vodotoki, to so regulirani potoki in reke (del Vipave, Ljubljanica
skozi mesto) ter kanali ali prekopi (npr. sedaj 3170 m dolg Gruberjev prekop
med Gradom in Golovcem, ki poveœuje odvajanje vode Ljubljanice iz
poplavnega Ljubljanskega barja);
podzemna voda, podpovrøinski vodni tok ali stojeœa voda v kotanjah (na
kraøkem ozemlju, ki ga je v Sloveniji okoli 44 %) in vodonosnih plasteh
(podtalnica);
Centralna œistilna naprava (1. stopnja œiøœenja) v Zalogu za Ljubljano.

Arhiv: Kanalizacija – Vodovod Ljubljana
20
Poplavljeno ljubljansko barje (foto: A. Lah)
mejne reke so tiste, po katerih poteka dræavna meja (25 km Drave, 67 km

Mure, 68 km Sotle in 118 km Kolpe);
somornica, polslana obalna voda ob izlivih rek ali sladkovodnih izvirih, kjer
se meøata celinska in morska voda;
poplavna obmoœja, ki jih zalije voda, œe stalen vodotok (potok, reka, prekop)
ne more sproti odvajati izrednih koliœin padavinske vode; vodarji urejajo tudi
t.i. retencijska obmoœja, ustrezno oblikovana zemljiøœa, na katera prodre
poplavna voda, toda se tam (za nasipi) tudi ustavi in tako varuje druga
zemljiøœa pred poplavami.
Vodnogospodarska praksa in statistiœna metodologija uporabljata tudi
pojme:
vodni vir je voda in kraj, na katerem se zajema namakalna, tehnoloøka ali
druga voda, za javno preskrbo prebivalstva pa imenujemo vodni vir za pitno
vodo,
naravne vode odprtih (povrøinskih) virov so nezajeti vrelci, izviri, vodotoki
1. in 2. razreda, jezera in zbiralniki (akumulacije), œe se uporabljajo za
preskrbo s pitno vodo,
zbiralnik (akumulacija) je umetno zgrajen vodni bazen z zajezitvijo
vodotoka, v katerem se zbira voda, ki je po ustreznem œiøœenju in razkuæevanju
uporabna za javno oskrbo,
po namenu pa loœimo tudi odprte in zaprte vode (rezervate, zaøœitene
gojitvene vode).
21
S tem nismo izœrpali celotnega seznama vodnih in obvodnih pojavov, ki jih

pozna geografija oziroma lokalno poimenovanje vodnih pojavov. Naj
naøtejemo le naslednje: boben (bobneœa tekoœa voda), pragasti slapovi (npr.
lehnjakovi na Krki), stræen (del reœne povrøine in vodne mase, kjer je vodni tok
najhitrejøi ali najbolj deroœ), okljuk (vodna krivina, meander), ponikalnica in
ponikva (odtoœno ærelo in polje s takimi pojavi), plavje ali splavina (kar po
vodi priplava in se kje nabira), prodovje (naplavine), vrøaj (nanesen svet, ki ga
je voda naplavila, npr. vrøaj Iøke, s prstjo prekrita prodna naplavina v juænem
delu Ljubljanskega barja), razvodje (meja med dvema poreœjema), zatok (v
kopnino zajeden morski zaliv), mrtvica (tudi lava ali tonja, mrtev rokav reke),
kapnica (zbiralnik padavinske vode), œret(-a) (barjem ali moœvirjem podobna
stojeœa voda, obdana s pritlikavim œretjem - ruøjem), korita (vodna, reœna,
kanjonska). Hidrotehniki tudi uvajajo strokovne pojme.
Alpske reke nanaøajo veliko proda in ga odlagajo, ko pojenja moœ vodnega transporta.
Prodiøœa Male Piønice pod Razorjem in Prisojnikom (foto: Matevæ Lenarœiœ)
22
V O D A N I Æ I V A S N O V – V E N D A R K R O Æ I
VODA NI ÆIVA SNOV -

VENDAR KROÆI
Voda je tudi dobro topilo, toda
raztopi in nosi koristne in økodljive snovi!
Martina Zupan
Voda se pretaka po naravnih zakonitostih z viøjih na niæje ravni, sicer pa

kroæi po vseh sferah naøega æivljenjskega prostora. Zaradi vplivov Sonca,
morskih tokov, padavin in izhlapevanja, pronicanja in pretakanja vode po
povrøinskih in podzemnih poteh, vplivov gozdov in drugega rastlinstva, ne
nazadnje øe posegov œloveka v naravo se voda pojavlja povsod, vendar v
razliœnih pojavih, oblikah in mnoæini. Vodo vsebujejo vsi organizmi, zato
problematike vode in vodovja ne moremo primerno obravnavati brez
povezave z razvojem æive narave.
Kako pa je voda na planetu Zemlja sploh nastala? Znanost ocenjuje, da se
je zaœel razvoj vesolja pred najmanj 15 milijardami let, toda Osonœje je nastalo
mnogo pozneje in v zadnji tretjini razvoja vesolja (pred okoli 4,6 milijarde let)
tudi naø planet Zemlja. Iz plinaste je nastala æareœa gmota, ki se je poœasi
ohlajala in dobila skorjo, prvotno povrøje. V njeni zgodnji razvojni fazi, morda
æe pred øtirimi milijardami let, je dobila prvo vodo; iz ohlajenih plinov je
nastala spojina vodika in kisika (H2O) v obliki hlapov in iz teh je nastalo na
povrøini Zemlje prvo plitvo morje. Tega je bilo vse veœ, trdno (kamninsko)
zemeljsko povrøje se je oblikovalo in utrjevalo, v ozraœju pa so se razvijali
vremenski pojavi. Sedaj pribliæno 71 % Zemljinega povrøja prekriva svetovni
ocean s stranskimi morji in zalivi, ki je najveœji vir gibanja in kroæenja
vode. Kopnega (celinskega) povrøja Zemlje, na katerem je tudi vodovje, pa je
29 %.
Za razvoj æivih organizmov in zdruæb so v Osonœju ugodne razmere samo na
Zemlji. Planeta Merkur in Venera kroæita bliæe Soncu in premoœno sonœno
sevanje ne omogoœa æivljenja. Medtem ko Zemlja kroæi v primerni
oddaljenosti od vira energije za razvoj æivljenja, pa na naslednjem bolj
23
oddaljenem in manj ogretem Marsu æivljenja, ki bi bilo podobno zemeljskemu,

ni, in tudi ne na øe bolj oddaljenih drugih planetih.
Pred kakimi tremi milijardami let so æe lahko v vodi nastajale molekule
spojin, ki so se bile sposobne deliti in podvajati, pred poldrugo milijardo let pa
øe zapletene celice z jedrom. Dolgo je trajalo do nastanka prvotnega
morskega æivljenja in nadaljnjega razvoja æive narave. Nastanek alg in rastlin
v morskem okolju je omogoœil pojav fotosinteze, nedvomno temeljnega
æivljenjskega procesa, ki sonœno svetlobno energijo spreminja v kemiœno
energijo, pri tem pa nastaja organska snov iz vode in ogljikovega dioksida.
Zemljo so øe obdajali plini, s fotosintezo pred okoli dvema milijardama let pa
se je zaœel vse bolj izloœati kisik. Tega elementarnega plina je sedaj v ozraœju
dobra petina - 21 %, zlasti v ogljikovem dioksidu, duøika je 78 % in vseh drugih
plinov pribliæno odstotek. V vodi (H2O) je kisika 88,9 % teæe, ker je vodik
mnogo laæji. Relativna atomska masa vodika je 1,008, kisika pa 16,00, zato je
razmerje med maso dveh atomov vodika in maso enega atoma kisika pribliæno
1:8. V zemeljski skorji je kisika 46,6 % in v naøem organizmu ga je okoli 50 %.
Spajanje s kisikom je oksidacija; tudi naøe dihanje je oksidacija: sprejemamo
kisik in oddajamo ogljikov dioksid. Pri rastlinju je proces obraten.
Sonœna energija, voda in fotosinteza so torej omogoœile razvoj æive
narave. Dolgo, dolgo pozneje se je z razvojem æivljenja na kopnem pojavil
œlovek. Strokovnjaki so zaradi nejasne in nenazorne predstave z milijardami in
milijoni let ta razvoj skuøali predstaviti s 24-urnim dnevom (Gaia, modri
planet, MK 1991). Od zaœetka razvoja vesolja je (po tej 24-urni predstavitvi) øele
zveœer okoli 18. ure nastalo Osonœje. Æivljenje na Zemlji je nastalo ob 20. uri,
dinozavri pa so izumrli 4 minute pred polnoœjo, dejansko pred 60 milijoni let.
V tej fazi razvoja æivljenja so nastajale øe velike spremembe v zemeljskem
povrøju. Prvotno enotna celina Pangea se je pred 120 milijoni let zaœela deliti
na severno Lavrazijo in juæno Gondvano, in potem, ko so izumrli dinozavri,
so se øele oblikovale sedanje celine starega in novega sveta. Razvoj se pri tem
ni ustavil; tudi danes œutimo nadaljevanje premikov, ki jih oznanjajo potresi.
Naøi predniki so zaœeli hoditi pokonœno, ko je imelo povrøje æe sedanjo
podobo, po dnevnem prikazu razvoja le nekaj sekund pred polnoœjo. V zadnji
sekundi pred iztekom ‘dneva’ se zaœenja zgodovinsko obdobje œloveøtva in
øele v zadnji tisoœinki zadnje sekunde smo z industrijsko revolucijo in
skokovitim razvojem prebivalstva naravo naøe Zemlje po njeni dolgotrajni
evoluciji zelo obremenili, poøkodovali in osiromaøili. Veliko økode smo
naredili tudi na vodovju. Prav to je vznemirljivo in zaskrbljujoœe.
Na sedanjem slovenskem ozemlju traja razvoj povrøinskega vodovja
(hidrografske mreæe), kakrøno imamo, od terciarja dalje, ko se je
izoblikovala sedanja podoba pokrajin (v novem zemeljskem veku). Z
gubanjem zemeljske skorje, z gorotvornimi pojavi so nastale razliœno visoke in
oblikovane vzpetine, med njimi pa udorine ali kotline. Podnebni dejavniki
(sonœno sevanje, spremenljive temperaturne razmere, padavine in drugi
pojavi) ter rastje so vedno spreminjali podobo povrøja. Za umikajoœim se
morjem z naøega ozemlja (v davnini) so se zalivi spreminjali v doline, v katere
so se stekale povrøinske (padavinske) vode in oblikovale prvotne reke v smeri
24
Ljubljanica v Mostah ob visoki vodi (foto: A. Lah)
tokov sedanje Save, Savinje, Mirne, Ljubljanice, Krke. Povrøinske vode so

oblikovale in preoblikovale podobo kopnine in rastja na njej; z njimi so se
povirja øirila v hribovita in gorata obmoœja. Povrøje je dobilo pestro rastlinsko
odejo (najmanj øtiri petine naøega povrøja je od nekdaj poraøœal gozd) in
mnogovrstno æivalstvo, ki se je v sedanjo pestrost razvilo v obdobju zadnjih
desetih tisoœletij.
Pogled v vodovje odkriva zelo razliœne podobe in stanja. Vedno vidimo
trenutno stanje na opazovalnem mestu. Vsak vodni pojav je spremenljiv in
samo œlen v svetovnem sistemu kroæenja vode. Tudi bliænji potoœek je del
svetovnega kroæenja in vsaka luæa, reka, morski zaliv, ledenik ali sneæni plaz in
oblak, iz katerega deæuje, sneæi ali pada toœa. Ko je vode toliko na
preluknjanem krasu, da je podzemni tokovi ne morejo sproti pretakati, zaœno
bruhalniki razlivati odveœno vodo po Cerkniøkem in drugih kraøkih poljih, na
katerih v suønih poletjih obœudujemo kosce, ki pospravljajo steljo. Na
Ljubljanskem barju so manjøe ali velike poplave tudi desetkrat in veœ na leto,
ker zbirni odvodnik Ljubljanica ne more odvajati vseh prilivov vode. Na
kroæenje in pretakanje vode vpliva vrsta dejavnikov od reliefa in znaœilnosti
povrøja do podnebja in vodnatosti pokrajine.
Voda se gravitacijsko pretaka z viøjih v niæje lege (do morske gladine), in to
ne le v potokih in rekah ali podzemnih tokovih, temveœ tudi v prepustnih in
vodonosnih plasteh povrøja. Voda kroæi v oceanih in morjih. Z valovanjem, ki
ga povzroœajo vetrovi (burja do 5 m visoke in kratke valove, ki udarjajo ob
obalo in valobrane, jugo in maestral pa daljøe in niæje valove), in toplotne
25
Cerkniøko polje in presihajoœe jezero (foto: A. Lah)
razmere (razliœna temperatura povrøinskega in globljih slojev vode) se gibljejo

delci vode od povrøine v globino (le v zaœetku zime nastane v morju t.i.
izotermija: izenaœena temperatura od povrøja do dna). Voda se premika tudi s
plimovanjem; ko je v severnem delu Jadrana plima, je v juænem delu oseka in
obratno. Sicer pa vplivajo na gibanje vode morski tokovi, od katerih je
odvisno tudi podnebje in æivljenje na Zemlji; z morskimi tokovi so povezani
zraœni tokovi nad oceani in celinami. Tako nastajajo pasati in monsuni, ki
ponekod ugodno vplivajo na razvoj æive narave, drugod pa povzroœajo suøe ali
poplave. Vendar se podnebje nad oceani razlikuje od celinskega. Jadransko
morje dobiva morski tok iz Sredozemskega skozi Jonsko morje; tok se giblje ob
vzhodni obali proti Istri in Træaøkemu zalivu, vraœa pa ob zahodni obali in
odnaøa veœino odplak, ki jih prinaøa v severni Jadran zlasti reka Pad. Na naøe
ozemlje se najveœkrat øirijo oceanski podnebni vplivi, ki so razliœni, seveda pa
tudi s polarnih in vzhodnih celinskih smeri.
Voda na zemeljskem povrøju izhlapeva, se ohlaja v ozraœju in pada na
povrøje kot rosa, deæ, toœa ali sneg. Pod lediøœem se spremeni v trden led in
tudi v tem stanju se premika (ledeniki). To niso le lokalni pojavi; pogosto
vidimo na satelitskih posnetkih in meteoroloøkih prognostiœnih kartah
(napovedih vremenskih sprememb), kako se stiœiøœa toplega in hladnega zraka
(fronte) premikajo od Atlantika proti Alpam in œez nje na vzhod ali jugovzhod
Evrope. Seveda so øe druga vremenska gibanja.
Opazovati pa moramo ne le vreme, temveœ tudi stanje in spreminjanje
vodovja, morske tokove, akumuliranje vode in njene uœinke. Povzemimo tri
26
Satelitski posnetek oblaœne fronte nad naøim ozemljem 5. 11. 1998 ob 9. uri, ki je prinesla obilne
padavine in povzroœila poplave (MOP – HMZ, Ljubljana)
zanimive podatke iz Dnevnika 18.8.1998, ki so zanimiva dokumentacija

dogajanja v naravi.
Na severu Œila ob tihooceanski obali se vleœe kakih 1000 km dolga peøœena in
skalnata puøœava Atacama. Povpreœje letnih padavin ni veœje od 50 mm; vœasih
desetletja ni padavin, leta 1998 pa je morski tok El Niño povzroœil moœno
deæevje. Tako kot drugod v suønih obmoœjih padavine hitro zbudijo k æivljenju
poœivajoœe organizme, so tudi v Atacami oæivile rastline, katerih gomolji in
œebulice so zaradi suøe desetletja poœivali pod peskom. Zdaj pa je vzcvetelo
œudovito rastje, ki so ga øteli æe za izumrlega. Narava z vodo in geni dela
œudeæe.
Druga vest govori o vplivih hidroelektrarn. Na Zbiljskem jezeru HE Medvode
so zaradi vzdræevalnih del na objektih zniæali gladino jezera za poldrugi meter;
vodostaj tudi sicer niha na akumulacijskih jezerih. To obœutita obreæje in
okolje, ker gnijejo izpostavljeni vodni organizmi. Bolj se useda mulj, hitreje se
razvijajo alge, ker priteka v vodo enaka koliœina hranil kot pri veœjem pretoku.
Tako se poveœuje poraba kisika, ki ga potrebujejo ribe in drugi vodni
organizmi. Posegi v vodovje imajo vedno tudi posledice za naravo.
Leta 1974 so pri HE Moste odprli zapornice, da je voda odnaøala usedline
popolnoma zasutega akumulacijskega bazena s prodom in muljem. V
27
Izpraznjen bazen HE Moste, ki je bil do nivoja

polnega zajetja zasut s prodom in muljem
Pogled na onesnaæeno vodo v izpraznjeni

akumulaciji HE
Pogled na poseg v strugo Save (foto: A. Lah)
28
usedlinah pa so bili tudi fenolni izcedki iz æelezarniøkih deponij odpadkov.

Zato so od Most do Zbiljskega jezera poginile vse ribe; tako se je maøœevala
narava za napaœno ravnanje z njo. Pri nekaterih elektrarnah pobirajo odpadke
z jezov, odstranjujejo les, odpadke pa meœejo v vodo pod HE, ker nimajo
deponij ali urejenega odstranjevanja odpadkov. Voda marsikaj raztopi in
odnese, ne pa vsega zavræenega: æal morajo potapljaœi in ribiœi œistiti vode in
obreæja za nevestneæi. Nepismenost smo premagali, neprimernega odnosa do
narave pa øe ne.
Tretje poroœilo v istem dnevu govori o plazovih. V øtevilnih obœinah toæijo, da
nimajo sredstev za zavarovanje domov prebivalcev in prometnic. Na ozemlju
Slovenije je plaziøœ okoli 7000. Plazovi se proæijo, ko se labilne zemeljske
gmote prepojijo s padavinsko vodo in zelo poveœajo svojo teæno silo ali
proænostno energijo, in naravne nesreœe niso tako redke. Pozimi se proæijo
sneæni plazovi; vœasih jih ne zaustavi niti z drevjem poraslo poboœje.
Voda ni samo v izvirih, potokih, rekah, jezerih, mokriøœih, kanalih, temveœ øe
marsikje drugje. Vsi dobro vemo, kako hudo je, œe ni vode niti za æejo, naj bo za
rastline, æivali ali ljudi.
Sava pri Tacnu (foto: A. Lah)
29
Æ I V L J E N J E V V O D I I N Z V O D O
ÆIVLJENJE V VODI
IN Z VODO
Od skupnega letnega pretoka vseh rek na Zemlji je dejansko uporabne le dobra
petina ali 9000 km3 sladke vode. Vemo, da so razmere med puøœavskimi in
najbolj namoœenimi ter poplavnimi deæelami zelo razliœne. Pred koncem 20.
stoletja je œloveøtvo izkoriøœalo laæje dostopno polovico te vode. V zadnjih 50
letih se je potroønja poveœala za petkrat (!), toda na prebivalca se je le podvojila.
Resen premislek nakazuje, da postaja voda obenem s hrano na pragu 21. stoletja
merilo æivljenjskih moænosti za vsako deæelo!
D.Plut
Æivljenje se je zaœelo v vodi in se z njo nadaljuje. Spominjam se svojega

profesorja biologije, ki ni le razlagal in spraøeval snovi iz uœbenikov, temveœ
nas je uvajal v okolje. Bili smo z njim na Barju. Ob jarku ali ob potoœku je
razlagal, kako gospodarno deluje narava. Poglejte rastje ob vodi: tole tukaj
odmira in narava ga bo pospravila, spremenila ga bo v novo hranilo. Na drugi
strani pa raste novo rastje, novo æivljenje. To je povezan in usklajen proces, ki
ga opazujemo tu ob vodi, se pa dogaja tudi v gozdovih in drugod. Ob robu
jarka vidite celo vrsto drevja. To ima podobno vlogo kot odvajalni jarek:
drevesa iz tal srkajo vodo in oddajajo v ozraœje (izhlapevanje, transpiracija).
Vsako srednje veliko olistano drevo izloœa nekaj desetin ali nekaj sto litrov vode
dnevno. Poglejmo pa øe vegetacijo nekaj metrov od jarka in drevja: bistveno
drugaœna je. V vodi in na obreæju so rastline in æivali: tako narava v doloœenem
okolju (prostoru, habitatu) usklajuje æivljenje v vseh pogledih. Vodni
ekosistemi so zelo zanimivi.
Moramo si priklicati v spomin prikaz razvoja æivljenja (evolucijo skozi
geoloøko in biotsko zgodovino), kakor ga znanost spoznava na podlagi najdb in
naravnih zakonitosti razvoja. Ta razvoj je ‘dokumentirala’ narava sama: v
zemeljskih plasteh so ohranjeni dokazi razvoja: skladi premoga, skeleti ali
okamnine in odtisi nekdanjih organizmov (fosili), pa tudi ostanki pred
tisoœletji izumrlih civilizacij. Voda je imela pri tem veliko vlogo: nanaøala je
30
Leksikon Cankarjeve zaloæbe: razvoj æivljenja od zaœetkov (spodaj) do sodobnega (zgoraj)
31
blato, v katerem so ohranjeni ti dokazi davne preteklosti. V morjih so iz

usedlin, ki so jih nanaøali pritoki, nastali skladi, ki gradijo gorstva. Seveda øe
vse ni odkrito; celo danes øe ne poznamo vseh vrst organizmov, njihovih
zdruæb (ekosistemov) in habitatov (prostorov, kjer æivijo doloœene vrste
organizmov), ki sestavljajo naøo naravo. Vendar imamo sprejemljivo podobo
razvoja æivljenja na Zemlji; ilustrirano povzemamo iz Leksikona Cankarjeve
zaloæbe (str. 31).
V svetovnem oceanu so pred veœ kot 3,5 milijardami let nastale preproste
enoceliœne alge in bakterije. Podobni organizmi obstajajo øe danes in
oblikujejo osnovo æivljenja v oceanih in kopenskem vodovju, nahajajo pa se
tudi v ozraœju in morda celo vplivajo nanj. V spodnjih plasteh stratosfere so
odkrili kakih deset tisoœ delcev mikroorganizmov. Razvoj rastlinskega (ali
fito-) planktona v vrhnji plasti vode omogoœa razvoj veœinoma enoceliœnih
organizmov æivalskega (zoo-) planktona, obe vrsti planktona pa sta hrana
za mnoæico viøjih bitij. Z drobnim zooplanktonom se hranijo lignji in
nekatere ribe (npr. inœuni), tudi vosati kiti in celo morski psi. Naslednja
skupina pa so plenilci, ki se prehranjujejo z ribami: veœje ribe (npr. postrvi,
tuni), tjulnji, morski leopardi in morski psi jih lovijo.
Znanstveniki ocenjujejo, ker celotno rastlinstvo in æivalstvo øe ni popisano,
da sestavlja æivo naravo Zemlje med 3 in veœ deset milijoni razliœnih vrst
æivih bitij. Loœimo:
Prokaryotae (prokarionti), preprosti organizmi, ki øe nimajo celiœnega jedra
z jedrno opno (Monera ali bakterije),
Protista (alge, praæivali, sluzavke),
Fungi (glive, plesni in liøaji),
Animalia (æivali), vseh znanih vrst je kak milijon, ocenjujejo pa jih na 5 ali
veœ milijonov, saj je æuæelk okoli 750.000, praæivali veœ kot 28.000, rib œez
20.000, ptiœev okoli 8.600 vrst, sesalcev okoli 4.500 vrst, plazilcev morda 6.000
vrst in dvoæivk okoli 2.500 vrst,
in Plantae (rastline), ki gradijo organizme s fotosintezo iz anorganskih
snovi, med temi je kritosemenk, ki so prevladujoœa skupina kopenskih rastlin,
veœ kot 230.000 vrst, mahov je okoli 24.000 vrst, praproti 12.000 vrst, iglavcev
550 vrst itd.
Æivi organizmi se pojavljajo in obstajajo tam, kjer naravni dejavniki
omogoœajo preæivetje in razmnoæevanje. Cela vrsta jih je: voda in vlaænost,
svetloba, toplota, plini in soli v vodi in ozraœju, tlak in gostota, podlaga in
hrana (tudi v tej je voda). Kjer so te osnove ugodne, je uœinkovit fizioloøki in
ekoloøki razvoj, in nasprotno, kjer so te osnove øibke, je tudi æivljenje skromno
ali ga ni. Nova raziskovanja skuøajo pojasniti vplive mikroorganizmov na
podnebne in druge razmere na Zemlji, kar ni lahko, saj jih je verjetno odkritih
øele desetina.
V naravi, seveda tudi v vodnem okolju, poteka osnovni æivljenjski proces v
rastlinah s fotosintezo: s pomoœjo svetlobne energije (dobivamo jo od Sonca)
nastaja iz ogljikovega dioksida in vode organska snov. Klorofilni pigmenti
spremenijo svetlobno energijo v kemiœno, ta pa razgrajuje vodne molekule na
vodik in kisik. Le-ta se takoj sprosti in bogati æivljenjsko okolje, saj ga vsi
32
Vadi. Pogled na poreœje brez

vode v Sahari. Letalski
posnetek (foto: A. Lah)
potrebujemo. Vodik pa se veæe na ogljikov dioksid, ki ga rastline œrpajo iz

zraka, in v nadaljnjem procesu nastaja nova organska snov. Tako zraste na
Zemlji vsako leto okoli 400 milijard ton biomase, ki predstavlja krmo, hrano,
surovine in v tleh shranjeno energijo. V vodi pa rastejo vodni organizmi, ki jih
(celo preveœ) izkoriøœamo za krmo in hrano.
Za nastajanje organske snovi, torej za procese, v katerih nastaja, je odloœujoœi
dejavnik svetloba. Seveda so pomembni tudi drugi vplivi. Na primer toplota.
Voda se s sonœnimi æarki in vpijanjem infrardeœe svetlobe, od toplejøega zraka
in kamninske podlage tudi ogreva; vœasih pritekajo v celinske vode øe topli
prilivi, redkeje naravni kot pa iz elektrarn ali raznih obratov. Sprejeto toploto
voda tudi oddaja. Na vodo vplivajo padavine in vetrovi. Toplotne razmere
lahko v stojeœih vodah povzroœijo njeno meøanje, vendar se dogaja v jezerih, da
se meøanje vode (zaradi posebne temperaturne zapore) prekine, oziroma ga v
globljih slojih sploh ni (Blejsko jezero). Zato organizmom na dnu primanjkuje
33
kisika. Tudi onesnaæevanje vpliva, ker slabi produkcijske moænosti in konœno

zelo zmanjøa prirast rib in drugih organizmov.
Verjetno ste æe imeli priloænost obœudovati slike ali filme œudovitih koralnih
grebenov, ki so po raznovrstnosti pravi podvodni ‘tropski gozdovi’ in galerije
izjemnih lepot. Kjer narave niœ ne moti, oblikuje pestro æivljenje, bogastvo
lepote in genskih virov. Tudi pri nas.
Od svetlobe, toplote, kisika in hrane v vodi je najveœ odvisno, kakøni
organizmi so v njej. Bistvena razlika je øe med sladko in slano vodo ter med
organizmi, ki so prilagojeni tem pogojem. Obstajajo pa øe drugi vplivi na
vodovje. Tu moramo vsaj opozoriti, da so vsi vplivi soodvisni in da se razmere
spreminjajo sezonsko, z vremenom in seveda s krajevno lego. Toplota, vlaga in
svetloba vplivajo na podnebje in doloœajo krajevno mikroklimo. Vendar tudi
vsaka vrsta organizmov, stopnja njihove razvitosti in gostota oznaœujejo
æivljenjske in razvojne razmere. Zato pri nobenem proizvodnem procesu ne
smemo podcenjevati ekoloøkih osnov!
Posebej moramo spomniti, da smo tudi ljudje del æive narave in zelo odvisni
od vode. O tem govori podatek, da æivita dve tretjini svetovnega prebivalstva
ob obalah oceanov in morij, œe pa priøtejemo øe vse ljudi, ki æivijo v mestih
ob rekah oziroma ob celinskem vodovju, se ta deleæ øe zelo poveœa.
Pomislimo, kako hudo je ljudem v notranjosti celin in v obrobju puøœav, kjer ni
vode: tam ni æivinoreje, ni hrane, so bolezni - in æivljenje je okrnjeno.
V œlovekovem organizmu je normalno med 45 in 75 odstotki vode; deleæ je
odvisen od starosti in zgradbe œlovekovega organizma ter od koliœine
Naravni rezervat Strunjan, rtiœ Ronek (foto: M. Lenarœiœ)
34
maøœobnega tkiva. Œlovek prejema vodo s pijaœami in hrano, izloœa pa jo skozi

ledvice in organe izloœanja ter z znojenjem skozi koæo. Voda se nahaja v krvni
plazmi, v celicah in medceliœnem prostoru; veæe se predvsem na sol in klor. V
œlovekovem organizmu potekajo øtevilni in zapleteni procesi, ki vplivajo tudi
na pojavnost in vlogo vode. S poveœano kislo reakcijo se poveœuje izloœanje
vode, alkalizacija pa vpliva na zadræevanje vode. V organizmu se kaæejo
bolezenski znaki, œe se v njem voda œezmerno zadræuje v podkoænem tkivu,
okoli gleænjev in tudi v drugih delih ali organih telesa.
V naravi potekajo biokemijski procesi, na njih pa vplivamo tudi ljudje. Pri
zgorevanju fosilnih goriv, zlasti premoga, gre v zrak poleg SO2 tudi CO2 (poleg
æveplovega tudi ogljikov dioksid). Slednjega morda 2/5 ostaneta v ozraœju, veœji
del pa ga œrpajo oceani in gozdovi. Strokovnjaki ocenjujejo, da ga bo v ozraœju
v prihodnje ostajalo veœ, kar bo poveœalo uœinek ‘tople grede’, spremembo
podnebja in na naøem ozemlju se bodo slabøale vodne razmere.
Najveœja zaloga vode je v oceanih in morjih, vendar ne pitne vode. To
vodovje s svojo toploto, hladnimi in toplimi morskimi tokovi vpliva na øtevilne
procese na zemeljskem povrøju.
Na koncu tega pregleda se smemo vpraøati, ali prav cenimo vodo, ko
odpremo pipo vodovoda? Pomislimo na deklice v Afriki in Aziji, ki nosijo vodo
v vrœih na glavicah kilometre in kilometre daleœ od virov do svojih kolib in je ta
skromna koliœina vode samo za hrano. In ne jezimo se le tedaj, ko dobimo
raœun za vodo. Preglejte ga in premislite, za kaj potrebujemo vodo in koliko
nas to stane …
IZKORIØŒANJE VODNIH VIROV V SLOVENIJI

1980 1993
STUDENCI, IZVIRI
STUDENCI, IZVIRI
Deleæ v % – leta 1980 1993

PODTALNICA
PODTALNICA
POVRØINSKE VODE 3,5 2,8
STUDENCI, IZVIRI 48,0 43,0
PODTALNICA 48,5 54,2
35
ZA KAKØNE NAMENE POTREBUJEMO VODO?
ZA KAKØNE NAMENE
POTREBUJEMO VODO?
Naøe potrebe po vodi so nenasitne, vendar kar naprej veœamo oskrbo. Ta pa ima
svoje ekoloøke in ekonomske meje.
UNEP
Voda je najbolj potrebna in uporabljana snov. Nenadomestljiva pijaœa je,

potrebna je za pridelovanje in pripravo æivil, hrane in pijaœ, za osebno higieno
in sanitarne namene, za domala vse proizvodne procese, izdelke in storitvene
dejavnosti, izkoriøœamo njeno kinetiœno energijo itd. Naravnemu kroænemu
toku (padavine, izhlapevanje, morski tokovi, reke) je dodalo œloveøtvo øe en
kroæni tok: naravi odvzemamo vodo in jo vraœamo onesnaæeno.
Posebna lastnost vode je, da raztaplja razliœne snovi in omogoœa njihovo
meøanje. Topnost je odvisna od vrste snovi in temperature, obstaja pa
omejenost v razmerju meøanja. V vodi so najbolj topni sulfati alkalijskih kovin.
Raztopina, v kateri ne moremo raztopiti øe veœ doloœene snovi, je nasiœena
(koncentracija je enaka topnosti). Mnogo raztopin je nenasiœenih, imajo pa
posebne lastnosti. Tako nas zanima kislost, nevtralnost ali baziœnost
raztopin, ki jo oznaœujemo s pH vrednostjo (izraz izvira iz latinske oznake
‘potentia hydrogenii’, kar pomeni uœinkovitost vodika): raztopine s pH
vrednostjo manj kot 7 so kisle, z vrednostjo 7 so nevtralne in z viøjo
vrednostjo kot 7 so baziœne. Oksidi nekovin tvorijo z vodo kisline, oksidi
kovin pa tvorijo z vodo baze. Kisline lahko oddajajo protone (vodikove ione),
baze pa jih lahko sprejmejo. Nevtralizacija je proces, v katerem se vodikovi in
hidroksidni ioni spajajo v molekule vode.
V rekah in jezerih se dogajajo kemiœni procesi, ki spreminjajo pogoje za
æivljenje. Œe v vodi zmanjkuje kisika, ginejo ribe in drugi organizmi. Ginejo
tudi zaradi økodljivih snovi. Œe pa se vodne kapljice v oblakih meøajo z
æveplovim dioksidom, ki izhaja iz dimnikov, nastane blaga æveplova kislina in
namesto obiœajnega deæja pada kisel deæ, ki økodi naravi (H2O+SO2=H2SO3).
Voda tudi omogoœa øtevilne pomembne dejavnosti: v gradbeniøtvu (gaøenje
36
Cvetenje Blejskega jezera (foto: Martina Zupan)
æganega apna, priprava malte, mavca in betona), v kmetijstvu in æivilstvu itd.

Sploh ni panoge in dejavnosti, ki ne bi neposredno ali posredno potrebovala
vode. Æveplova kislina, ena najbolj uporabnih surovin, je le v vodnih
raztopinah. Sonaravne barve se redœijo z vodo.
Toda vse z vodo ni tako preprosto in lepo. Pomislimo na ruøilno moœ deroœe
(hudourniøke poplavne) vode; tudi plazove proæi. Æivljenje lahko uniœi celo
prav majhna koliœina vode - z utopitvijo. Vsako leto je tudi pri nas nekaj
takønih primerov.
Padavinska voda, ki je najmoœnejøi podnebni dejavnik, ni kemiœno œista.
Ozraœje vsebuje prah, pline in druge snovi, med temi pelod in razne alergene,
delce insektov in bakterije; vsega tega se navzame padavinska voda. Poznamo
jo v vseh agregatnih stanjih: kot paro, ledene kristalœke ali sreæ in toœo,
predvsem pa kot tekoœino (deæ). Z izhlapevanjem vode se tlom odvzema
toplota ter prenaøa v ozraœje ob kondenzaciji vlage. Vodna para v ozraœju
(oblakih) absorbira dolgovalovno sevanje tal in s tem vpliva na temperaturo tal
in zraka. Celinska voda v izvirih, tekoœih in stojeœih oblikah vsebuje do 0,2 %
raztopljenih snovi, morska voda pa okoli 3,5 % (v Mrtvem morju 30 %).
In kakøno je vodovje v Sloveniji danes? Upoøtevati moramo koliœino,
krajevno in œasovno razporeditev ter kakovost vode. O tem nam veœ pove t.i.
vodna bilanca (pritoka in odtoka vode). Ko ugotovimo koliœino padavin
oziroma padavinske vode, skuøamo oceniti, koliko je izhlapi in koliko odteœe
po povrøju in v podzemnih tokovih. O padavinah so dokaj zanesljivi podatki za
37
30 let, vendar je izraœun odtoka in ocena izhlapevanja zapletena. Po podatkih

in izraœunih Hidrometeoroloøkega zavoda RS (1998) je bilanca takøna:
Povpreœno je v Sloveniji 1567 mm padavin na m2 povrøine, kar da na
povrøini dræave (20 273 km2) ogromno koliœino vode, ki so jo preraœunali na
pritoœno koliœino 1005 m3/s. Od tega priliva se z izhlapevanjem in
transpiracijo vraœa v ozraœje 417 m3/s ali 41,5 %, v tla pa pronica in po
rekah odteœe 588 m3/s ali 58,5 %. Mnoæina padavin se po pokrajinah razlikuje;
v Julijskih Alpah jih je do 3000 mm/m2, v vzhodnem panonskem obrobju pa jih
je le okoli 800 mm/m2. Zato je najveœji odtok vode iz poreœja Save - 319 m3/s ali
54,3 % skupne odtoœne vode, sledi Posoœje s 128 m3/s ali 21,4 % odtoka, nato pa
Podravje 59 m3/s, jadranski pritoki Slovenske Istre 44 m3/s, Pokolpje 29 m3/s in
Pomurje 10 m3/s. Grafiœna upodobitev je takøna:
V te naravne razmere pa se vmeøavamo prebivalci in naøe gospodarstvo. Kar
precej vode porabimo. Pomembnejøi izviri v Sloveniji omogoœajo izkoriøœanje
okoli 26 m3/s pitne vode, viri podtalnice pa so za polovico skromnejøi. Narava
nam letno nudi okoli 602 m3 pitne vode na prebivalca. To je primerljivo s
povpreœjem dræav OECD, ki znaøa 600 m3/s, medtem ko je v Italiji na razpolago
990 m3/s/pr., v Nemœiji pa 580 m3/s/pr. Po strokovni oceni znaøa v Sloveniji
celotna letna poraba, preraœunana na prebivalca (osebna, komunalna,
kmetijska in druga gospodarska), okoli 600 m3, tj. 600.000 litrov. Dnevno
znaøa celotna omenjena poraba na prebivalca 1.644 litrov, vendar je velika
gospodarska in druga poraba, osebna poraba na prebivalca pa je okoli 130
litrov dnevno.
VIRI PITNE VODE V SLOVENIJI
PODTALNICA 12,4 m3/s

POMEMBNI IZVIRI 26,2 m3/s
32% 68%
SKUPNO 38,6 m3/s
PODTALNICA STUDENCI, IZVIRI
ali 602,7 m3/prebivalca/letno
PORABNIKI VODE IZ VODOVODOV

1980 1993
GO
GOSPODINJSTVA
Deleæ v % – leta 1980 1993

SP
DEJAVNOSTI
DEJAVNOSTI
OD
IN
DRUGI 5,2
JS
TV
A
DEJAVNOSTI 62,5 40,2
GOSPODINJSTVA 37,5 54,6
Graf
38
Trojiøko jezero (foto: A. Lah)
Oskrba s pitno in sanitarno vodo je eno temeljnih meril socialnega in

zdravstvenega standarda prebivalstva. Od celotne porabe pitne vode v
Sloveniji je 43 % zajemamo iz izvirov ali studencev, 54 % je œrpamo iz
podtalnice in 3 % iz povrøinskih vodnih virov z ustreznim œiøœenjem.
Podtalnice œrpamo veœ, œeprav predstavlja le tretjino naravnih virov. Naselja se
z vodo oskrbujejo po vodovodnih sistemih, ki marsikje puøœajo in zahtevajo
obnovo, ker so dotrajani. Vodovodna podjetja namreœ prodajo od naœrpane
koliœine vode le okoli 58 - 60 %. Nekaj vode pretoœijo tudi javni porabniki
(vodometi, œiøœenje ulic, gaøenje poæarov). Izguba dveh petin vode pomeni 112
milijonov m3 naœrpane vode! Ta sicer ostaja v tleh, vendar je iz gospodarnega
vidika neizkoriøœena dobrina, v katero so bili vloæeni energija, znanje in
kapital. To izgubo plaœujemo porabniki vode. Obstajajo pa øe druge izgube v
naravi: zastrupitve in onesnaæenja narave in okolja, ker krnijo prirastke lesa na
drevju, rib v vodovju in øe kaj, œesar ne poraœuna nobena naøa bilanca
gospodarjenja! To obœuti narava in njeni ‘revizorji’ - zakonitosti narave - so
strogi. Kaznujejo ljudi, ki so za izgube krivi, toda øe veœ drugih! Gre za napaœne
posege v naravo, zlasti za neprouœeno in neusklajeno ravnanje z naravnimi viri,
in za odloœanje, ki ni primerno urejeno. Z vodo øe posebej.
Veœ kot polovico vode, ki vendarle priteœe iz vodovodnih pip (okoli 55 %)
porabijo gospodinjstva. Teh je v Sloveniji okoli 640.000. Œeprav poraba (v
danaønjih razmerah) ni pretirana in gospodinjstva vodo plaœujejo, velja
opozoriti na naœin porabe. Œe teœe voda med umivanjem, je odteœe vsaj 15 do
20 litrov! Pomivanje posode pri odprti pipi pomeni øe nekajkrat veœjo porabo
39
(do 100 litrov), pranje avtomobila (in dvoriøœa) s cevjo lahko celo veœ sto litrov
vode. Marsikje izkoriøœajo sonœno energijo za ogrevanje sanitarne vode; to je
øe najceneje, ker vodo potem le delno dogrevamo.
Z uporabo tople vode lahko ogrevamo prostore kar pol leta (od sredine
oktobra do sredine aprila). Tako delujejo hiøni sistemi centralnega ogrevanja, v
mestih pa imamo s pomoœjo toplarn in termoelektrarn t.i. daljinsko ogrevanje
s toplovodi. Z vidika varstva voda in okolja je to zelo priporoœljivo.
Ob tem kaæe pomisliti, da se t.i. konœni (dejansko razpoloæljivi) viri vode
zmanjøujejo. Sprejemljive so ocene, da se (celo zaznavno) spreminja podnebje;
v naøem okolju se kaæeta dve prevladujoœi znaœilnosti: veœji so kontrasti med
nalivi in suøami, poraba vode pa naraøœa.
Zato premislimo, ali lahko zmanjøamo porabo vode brez økode za higieno
in æivljenje. Nedvomno je mogoœe varœno œrpati vodovodno vodo; œe so kje
napake in izgube, poskrbimo za œimprejønje popravilo. Racionalno ravnajmo
pri zalivanju vrtov in drugi zunanji porabi. Preglejmo raœune za vodo; z njih
razberemo koliœino porabljene vode in ceno, seveda pa øe druge dajatve.
Povpreœen letni izdatek gospodinjstva za vodo presega 30.000 SIT. Primerjajte
to z izdatki za ogrevanje in elektriœno energijo. Iz vodovodne pipe ne priteka le
voda, temveœ tudi odteka denar! Verjemite, iz leta v leto bo voda dragocenejøa
in draæja.
Porabljena voda ne izgine. Œeprav je nekaj porabimo za hrano in pijaœe,
nekaj pa je izhlapi ali je porabimo za zalivanje, vraœamo naravi velik del
porabljene vode onesnaæene! To so razliœne odplake; œe jih izlivamo v reke, s
tem zmanjøujemo za porabo primerne vodne vire! Pomislimo, ali uporabljamo
œistila in pralna sredstva, ki okolju niso økodljiva. Sporoœajo nam, da so
‘bioloøko razgradljiva’, toda ne tisti trenutek, ko izteœejo iz pralnih in
pomivalnih strojev; to se dogaja v bioloøkih procesih v œistilnih napravah ali v
rekah, kolikor imajo paœ samoœistilne moœi! Znano je, da so vodotoki v
naseljih, ki dobivajo gospodinjske odplake, grdi in nevarni. Kjer v rekah ni
postrvi ali lipanov, œetudi so druge ribe, so v vodi økodljive snovi.
Na komunalnih œistilnih napravah se (razliœno) œisti le 30 % odplak
gospodinjstev, 45 % odpadne vode se œisti le z usedanjem grobe nesnage v
greznicah, œetrtina odplak pa sploh neoœiøœenih odteka v tla in vodovje.
Oœiøœenje vodovja je upraviœeno doloœeno kot prednostni cilj Nacionalnega
programa varstva okolja (1998-2008).
Oglejmo si naøe vplive na kroæenje vode: vodovodno oskrbo in porabo v
hiøi, øoli, ustanovi, podjetju. Œista øola je ogledalo reda in redoljubnosti
mladine. Marsikje imajo v sanitarijah izplakovanje pisoarjev in ne le økoljk
(WC), pri umivalnikih pa tudi tekoœe milo in suøilnike rok ali papirne brisaœe.
Kako je s œiøœenjem koøkov, sanitarij, sten in drugega? Kje so hidranti za
gaøenje? Vsi se moramo zavedati, da med vodovodno in elektriœno napeljavo
ne sme priti do stika, zato tudi ognja ne smemo povsod gasiti z vodo. Kaj lahko
in kaj moramo storiti v primeru poæara, poplave ali druge nesreœe?
Predvsem dogodek javiti nemudoma na tel. øt. 112 - to velja tudi za
gospodinjstva! Nariøimo si naœrt vodovodne ali ogrevalne naprave in
omreæja, kje so hidranti in jaøki ali odtoki kanalizacije: to bi moral imeti vsak
40
Bazen œistilne naprave papirne industrije Escanaba (ZDA) (foto: A. Lah)
dom, vsako stanovanje in objekt. Med naøimi temeljnimi nalogami je

varœevalno in sonaravno ravnanje z vodo! To se bo vse bolj poznalo tudi na
ceni in zneskih, ki jih bo treba plaœevati.
Vodne razmere se v naravi nenehno spreminjajo. Neredko nas voda
vznemirljivo preseneti, ko se potok ali reka ob veœjem deæevju ali prilivu
sneænice naglo spremeni v hudournik in poplavi obvodna zemljiøœa. V Sloveniji
je poplavnih zemljiøœ 76 000 ha, na njih pa so tudi bivalni in gospodarski
objekti ter obdelana tla.
Tekoœa ali padajoœa voda je izjemen sonaravni energetski vir. Poganja
vodna kolesa in turbine, uœinek pa je odvisen od koliœine pretoœne ali padajoœe
vode in viøinske razlike. Ta vir je sonaraven in œe objekte pravilno vkljuœimo v
okolje, jih marsikje lahko zgradimo. Nastanek veœjega elektrarniøkega jezera
(akumulacije) seveda vpliva na okolico, ker poveœuje izhlapevanje in povzroœa
meglo ter spreminja naravni pretoœni reæim. V jezera nanaøajo tekoœe vode
prod in mulj in jih zasipavajo, to pa spreminja volumen (koliœino) vodnega
bazena, sestavo vodnega in obvodnega æivlja. Nikakor ni dopustno, da bi
elektrarne kjerkoli prekinjale minimalni pretok vode v naravni strugi, ker je ta
potreben za ohranitev in naravno gibanje (migracijo) rib in drugih organizmov
(bioloøki minimum). To niso le estetske in ljubiteljske zahteve; Evropski svet je
leta 1996 med drugim ugotovil, da je ogroæenih 52 % vrst rib. Toda skrb za
ohranitev biotske raznovrstnosti ni potrebna zaradi hrane, ki jo zagotavljajo
ribolov in druge vrste izkoriøœanja ‘morskih sadeæev’; narava je genski vir za
obnavljanje in ohranjanje æivljenja nasploh, tudi œlovekovega!
41
Utrjevanje erodiranega poboœja nad Soœo (1967, foto: F. Rainer)
Posebno poglavje so tovarne celuloze in papirja.. Te namreœ porabijo

tretjino vse vode v industriji. Od celotne porabe si je skoraj polovico (45 %)
zagotavljajo iz podtalnice in vodovodnih sistemov. Kar pretresljiva je druga
primerjava: za konœno proizvodnjo 278 000 t vseh vrst papirja je v vseh
postopkih (tudi za pridobivanje celuloze) porabljene 19 444 000 m3 vode: za
vsako tono papirja okoli 70 m3 vode, œe pa priøtejemo øe vodo za hlajenje in
sanitarne namene, je skupna koliœina 29 888 000 m3 ali za vsako tono papirja
107 m3 (ton!) vode! In kar 26 017 000 m3 vode (87 %), seveda delno onesnaæene,
izpuøœajo nato v vodotoke, 2 201 000 m3 (7,4 %) je odvajajo v javno
kanalizacijo, 344 000 m3 pa v tla. V tehnoloøkem procesu se porabi 1 326 000
m3 vode.
Drugi najveœji porabnik tehnoloøke vode v Sloveniji je œrna in barvna
metalurgija, z njo pa proizvodnja in predelava kovin, strojegradnja in
proizvodnja vozil. Leta 1995 je za ta namen porabljenih skoraj 25 milijonov m3
vode, od tega v tehnoloøkih procesih 15 %, drugo pa za hlajenje, sanitarne in
podobne namene. Vse te dejavnosti imajo ogromno odpadne vode, od katere
28 % izpuøœajo v tla in javno kanalizacijo, drugo pa v reke. Velik porabnik vode
je tudi kemiœna industrija: 15,4 milijona m3, od tega 44 % baziœna
(surovinska) kemiœna industrija, drugo pa predelovalna (izdelava vseh
izdelkov). Porabljene vode sicer 77 % vraœajo v reke, vpraøanje pa je, ali dovolj
nevtralizirane in preœiøœene. Øe eno zelo zahtevno stroko imamo: æivilsko
industrijo, ki potrebuje 10,3 milijona m3 vode za æivila in pijaœe, od te 63 % za
proizvodnjo, 26 % za hlajenje in drugo za sanitarne ipd. potrebe.
42
V O D N O G O S P O D A R S T V O
VODNO GOSPODARSTVO
Gospodarstvo imenujemo vse dejavnosti in ukrepe, s katerimi pridobivamo

za æivljenje potrebne dobrine ter gradimo in vzdræujemo razne objekte. Vodno
gospodarstvo pa obsega podobno gospodarjenje z vodo in vodovjem. To pa ni
le umirjanje hudournikov in urejanje reœnih strug, skrb za vodne objekte in
oskrbo z vodo. Naravnih pojavov, ki jih povzroœa voda, je neøteto; omenimo le
erozijo in oblikovanje povrøja, nevihte in deæek, ki prinaøa potrebno vodo za
kmetijske kulture, trajno napajanje æive narave na kopnem in v vodovju.
Pomanjkanje vode, ki se sprevræe v suøo, pa tudi pri nas povzroœa velike
probleme in hude posledice. Konœno vemo, da so nekatere regulacije
vodotokov in osuøevanja mokriøœ povzroœile velike motnje v naravi in
kmetijstvu, ker je narava po svojih zakonitostih uveljavila najbolj usklajeno
kroæenje vode, poseganje v to ravnovesje pa je vselej problematiœno.
Vodnogospodarske razmere so svetovni problem, zato je varovanje voda tudi
postalo poglavitna naloga svetovne skupnosti in vsake dræave na prehodu v
novo stoletje. V Dublinu so leta 1992 sprejeli svetovna naœela ‘Dublin
Principles’, ki poudarjajo pomen integriranega in usklajenega pristopa za
izkoriøœanje vodnih virov. Tudi Evropska skupnost je sprejela okvirne
smernice za gospodarjenje z vodo, t.i. ‘Water Framework Directive’, ki
nakazujejo:
potrebo po zanesljivi zaøœiti povrøinskih in podzemnih vodnih sistemov,
zagotovitev primerne kakovosti vode v vodovju in zalogah podtalnice v
sprejemljivem œasovnem obdobju (v doloœenem øtevilu let),
uvesti gospodarjenje z vodo po poreœjih ne glede na politiœne meje, pri tem
pa mora biti zagotovljeno ravnovesje med œrpanjem vode in polnjenjem virov
podtalnice,
upoøtevanje mednarodno usklajenih mejnih vrednosti in kakovostnih
standardov,
pravico uveljavljanja polne cene vode,
veœjo soudeleæbo javnosti pri odloœanju o vodnih vpraøanjih in
sprejem dinamiœne zakonodaje, ki upoøteva naravne zakonitosti in vodne
razmere.
Obveznosti za varstvo voda nam narekujejo tudi mednarodne konvencije,
tako Alpska za zaøœito gorskih rek, izvirov in znamenitosti, Helsinøka o
43
usklajenem varovanju vodovja, ki pripada dvema ali veœ dræavam, Barcelonska

o varstvu Sredozemskega morja idr.
Nacionalni program varstva okolja Republike Slovenije (do leta 2008)
povsem upoøteva ta naœela, ker predvideva oœiøœenje vodovja do 2.
kakovostnega razreda, gradnjo œistilnih sistemov za odplake naselij in mest,
saniranje industrijskih in kmetijskih odplak, izboljøanje obalnega morja in
skrbnejøe gospodarjenje z vodo.
Katere dejavnosti pa izkoriøœajo povrøinske vode? Glavna so œrpaliøœa,
vodohrami in vodovodni sistemi, s pomoœjo katerih nas oskrbujejo s pitno
vodo. Skrbeti moramo tudi za kakovost vodovja, v katerem gojimo ribe, iz
katerega namakamo obdelovalna tla in kjer so druge dejavnosti, ki vplivajo
na zdravje ljudi. Te dejavnosti so obœinska (komunalna) podjetja
(vodovodi, kanalizacije in œistilne naprave), ribiøtvo, pridobivanje energije,
kmetijstvo, industrija, gradbeniøtvo, vodni øporti.
Hidroelektrarne sedaj pridobivajo œetrtino slovenske proizvodnje elektriœne
energije. Gradimo pa øe nove, da bi poveœali lastno oskrbo iz neøkodljivih
obnovljivih virov.
Mlinov in æag na vodna kolesa in turbine je ostalo le malo. Zdaj so se v
vodovje bolj obœutno zajedle male vodne elektrarne, ki marsikje spreminjajo
naravno vlogo potokov in rek.
Kmetijstvo potrebuje vodo za namakanje. Marsikje so osuøili mokriøœa, s
tem pa so posegli v naravni tok vode; poveœali so odtok vode, s tem zniæali nivo
podtalnice, morajo pa zato marsikje zemljiøœa namakati in bolj gnojiti.
Primer vodne erozije Gradaøœice pred regulacijo (foto: A. Lah)
44
Kemikalije, ki jih uporabljajo, se spirajo v tla in podtalnico, kar je zelo nevarno.

Marsikje morajo zato popravljati napake.
Industrijska podjetja œrpajo 90 % potrebne tehnoloøke vode iz rek in
umetnih bazenov. Najveœji porabniki so tovarne celuloze in papirja,
metalurøko-kovinska, kemiœna in usnjarska industrija. Øtevilna velika in
srednja podjetja so se preuredila v mnoæico malih samostojnih podjetij, ki pa
morajo skupaj zagotoviti ustrezno ravnanje z vodo in vodovjem. Œeprav je
teæko zdruæevati soinvestitorje za gradnjo in vzdræevanje objektov in œistilnih
naprav, je to neizbeæno.
Z gradnjo prometnega omreæja in drugih objektov ali øirjenjem naseljenih
obmoœij se neredko prekinjajo in spreminjajo vodotoki, vanje pa dovajajo
odplake s prometnih povrøin.
Tri spoznanja moramo vedno upoøtevati. Prvo, da veœina vodovja izvira v
gozdnatih obmoœjih, zato moramo skrbeti, da bodo povirja zaøœitena. Drugo:
øtevilo porabnikov vode ali interesentov za dejavnosti na vodovju raste,
nasprotno pa so vodni viri vedno bolj ogroæeni in omejeni. In tretje: ne
pozabimo, da je voda najdragocenejøe in nenadomestljivo æivilo, vir higiene in
zdravja, ki povezuje vse oblike in pore naøega æivljenjskega prostora in planeta.
V naravi pa se razdivjajo tudi ujme in neøtete so povezane z vodo. Nevihte,
viharji, hudourniki, plazovi in poplave so pojavi naravne stihije, ki ogroæajo
naravo in ljudi. Ker te pojave poznamo, gradimo nasipe, utrjujemo obreæja in
urejamo varovalna poplavna obmoœja (retenzije), kamor se razlije poplavna
voda - namesto œez naselja, polja in prometne objekte.
Med œlovekovimi pravicami je tudi pravica do zdravju primernega okolja
in pitne vode. Voda in zrak sta osnovna in nenadomestljiva æivljenjska vira,
œesar vselej ne upoøtevamo dovolj tehtno, in za ta vidik æivljenja manj storimo
kakor za pridelovanje hrane in proizvodnjo.
Ali smo in kakøni gospodarji z naravnimi dobrinami in vrednotami, pa
kaæejo vode.
Zakon o vodah
Po ustavi kopensko vodovje, ribe in druge prosto æiveœe æivali ter rastline
v odprtih vodah in ribolovnem morju, ne morejo biti zasebna lastnina. Za
to skrbi dræava, torej organi republike in lokalnih ali regionalnih
skupnosti. Po zakonu o varstvu okolja sta kopensko vodovje in æiva narava
t.i. ‘naravno javno dobro’ (javna naravna dobrina). Naœin gospodarjenja z
vodo in vodovjem pa doloœa zakon o vodah z izvrøilnimi predpisi. Zakon o
vodah oznaœuje kopenske in morske vode ter vodna zemljiøœa. Opredeljuje
lastniøke in uporabniøke pravice, omejitve in odgovornosti, varstvena obmoœja,
naœine urejanja vodovja ter delovanje javnih sluæb. Ureja vodne pravice in
koncesije, vodna soglasja, vodenje vodne knjige ter druge naloge uprave in
inøpekcije. Doloœa tudi ravnanje ob pojavih vodne stihije in v primerih
naravnih nesreœ. Krøilcem zakona so namenjene kazenske doloœbe.
45
Prva in temeljna skrb je trajno varovanje vode, tj. njene kakovosti in

koliœine, da bi zagotovili redno oskrbo z neoporeœno pitno vodo ter zaøœitili
vodno rastlinstvo in æivalstvo. To pa pomeni tudi varovanje gozdov in povirij
ali poreœij. Izboljøati moramo proizvodne in storitvene tehnologije, ki
obremenjujejo vodovje in okolje. K temu nas zavezujejo ratificirane
mednarodne konvencije, tako Konvencija o zaøœiti in uporabi prekomejnih
vodnih tokov in mednarodnih jezer, podpisana v Helsinkih 1992, in Konvencija
o zaøœiti reke Donave, podpisana v Sofiji leta 1994.
Kdor si s t.i. koncesijo (pogodbo z dræavnim organom) pridobi pravico do
rabe ali izkoriøœanja vode, vodne energije ali gradiva iz vodovja, ne sme økoditi
naravi in ne ogroæati pravic drugih ljudi. Vsekakor moramo skrajno preudarno
ravnati z vodo, zmanjøati koliœino odplak in jih temeljito preœistiti, preden se
dovoli odtok oœiøœene vode v vodovje. Zato moramo ravnati po naœelih
uvajanja ‘najboljøe razpoloæljive tehnike’ ter ‘ohranjanja naravnih oblik
vodovja kot oæilja æive narave in okolja’. Vodno gospodarstvo ni samo
hidrotehniœna in vodooskrbna dejavnost, temveœ morajo varovati prvine
narave tudi kmetijstvo, gozdarstvo, gradbeniøtvo, prebivalstvo in urejevalci
naselij.
Zakon o vodah oznaœuje naravno in grajeno ‘javno vodno dobro’, tj. ‘vodno
okolje’, ki je vpisano v zemljiøki knjigi in je pod posebnim varstvom Republike
Slovenije. Javno vodno okolje so vodna zemljiøœa rek in naravnih jezer, ki so
v lasti dræave. Obœasno poplavna zemljiøœa ne spadajo v to skupino, ker imajo
znane lastnike. V zasebni lasti so lahko le manjøi ribniki v glinokopih ali
kotanjah, ki niso veœji od 1000 m2. Ribiøke druæine in Zavod za ribiøtvo
Ljubljana niso obravnavane v tem zakonu, ker imajo s posebno ureditvijo
doloœene pravice in dolænosti na vodovju. Kot ‘grajeno javno vodno dobro’ (tj.
vodna dobrina) se øtejejo z odloœbo ministrstva opredeljena kmetijska, gozdna
ali druga zemljiøœa, ki so s prostorskim planom namenjena prestavitvi ali
regulaciji naravnega vodotoka ali zajezitvi. Sploøni rabi namenjene vodne
objekte in naprave pa imenujemo vodna infrastruktura.
Vodno zemljiøœe sta tudi dno in obreæje morja. Pred lukami, obalnimi
naselji, marinami in zalivi z marikulturo so zgrajeni tudi umetni valobrani. Na
obali, ki je imamo le 46,6 km, moramo skrbno ekoloøko ovrednotiti vsako
dejavnost ali naœrt posega vanjo ali v obalno morje. Barcelonska konvencija o
varstvu Sredozemskega morja (1976) zavezuje podpisnice, da ‘prepreœimo,
zmanjøamo ali odpravimo onesnaæevanje morja iz rek, objektov na obali in
kanalov ali iz kakega drugega kopenskega vira na njihovem ozemlju’. Pozneje
je bil sprejet øe protokol o zavarovanju ogroæene flore, favne in kritiœnih
habitatov, na to pa nas zavezuje tudi konvencija o varovanju biotske
raznovrstnosti, sprejeta v Rio de Janeiru leta 1992. Skrb za varstvo narave
ureja poseben zakon.
Zakon o vodah doloœa naœin, pooblaøœene organe, sluæbe in dejavnosti
gospodarjenja z vodami. Odnose in sistem gradi na:
(1) spoøtovanju celovitosti ekosistema in njegove vodne sfere,
(2) trajnem varovanju vode in vodnih virov ter prepreœevanju njihovega
onesnaæevanja,
46
(3) upoøtevanju novih znanstvenih dognanj in raziskovalnih doseækov,

(4) sodobnih naœelih gospodarjenja, tj. upoøtevanju najboljøih moænosti
(optimizaciji), varœnem in gospodarnem ravnanju (ekonomizaciji) ter
obveznem varstvu narave,
(5) soodloœanju javnosti.
Uspeønost gospodarjenja je odvisna od upravljalcev, odgovornih oseb in
organov, ki odloœajo o ukrepih, koncesijah za dejavnosti na vodovju ter o
ekonomskih merilih (cenah). Vsi se zavedamo, da ima prednost oskrba s
pitno vodo in zaøœita vodnega æivlja (zadosten pretok in kakovost vode). Øele
zatem je upraviœeno zadovoljevanje drugih potreb. Vsi porabniki in odgovorni
strokovnjaki so dolæni skrbeti za zaøœito narave ter za sanitarno, tehniœno in
ekonomsko uœinkovitost rabe vode. Poraba je razliœna: nekateri œrpajo vodo,
drugi izrabljajo vodno energijo, vodni øporti pa se le dogajajo na vodovju,
seveda ne brez vpliva na æivljenje v njem. Ribiøtvo je sploh odvisno od
kakovosti vodovja in posebnosti vodnega æivlja.
Ko govorimo o gospodarjenju z vodo, se zavedamo, da to ni le upravljanje z
vodnimi viri in objekti. V tem procesu se sreœujeta narava in œlovek (druæba).
Spomnimo se, kako hudo je v deæelah, kjer ni vode in gozdov: œe umira narava,
umirajo tudi ljudje. Gospodarjenje temelji na znanju in odgovornem odnosu
do narave.
Gospodarjenje z vodami temelji na doloœilih zakona o varstvu okolja, ki
predpisuje vnaprejønjo presojo vplivov na okolje za vsak predviden poseg v
naravo. Le tako se bomo izognili napakam in zlorabam. Brez øtudij o
Neprimerno odvodnjavanje ceste, jo lahko spremeni v hudournik (foto: A. Horvat)
47
ranljivosti okolja ni mogoœe izdelati dobrih prostorskih planov. Dræavna

strategija vodnega gospodarjenja je program spremljanja pojavov v okolju,
t.i. monitoring, opravljanje analiz, ocenjevanje stanja ter izvajanje potrebnih
raziskovanj, na tej podlagi pa projektiranje in izvajanje programskih ciljev in
nalog.
Zakon o varstvu okolja in okoljska politika kaj veljata, œe ju uresniœujemo vsi
- od gozdarjev (v gozdovih izvirajo reke) in preurejevalcev zemljiøœ ali
vodovja (regulacije in melioracije) do pridelovalcev hrane, proizvajalcev
elektriœne energije in vseh porabnikov, ki odpiramo in zapiramo pipe in
razne naprave. Po tem se morajo ravnati pogajalci o koncesijah
(pogodbenih pooblastilih) za dejavnosti, ki so povezane z vodo, naj gre za
izkoriøœanje vodne energije, uporabo vode za doloœene namene, odvzemanje
naplavin iz vodovja, izvajanje vodnih øportov, ribogojstvo in ribolov, pa
tudi prodajanje pitne vode.
Potoki in reke, jezera, poreœja in povodja so razliœna. Za vsako vodo (vodno
æilo in nahajaliøœe vode) je treba prouœiti vse okoliøœine in predvideti
razmere œez dvajset ali sto let, da bi lahko dopustili kak poseg v naravo.
Poznati moramo znaœilnosti vodozbirnega obmoœja in realnost potreb
obmoœja. S pomoœjo takønih podatkov je mogoœe izdelati bilanco vodnih
virov in rezerv (te zaradi podnebnih znaœilnosti in porabe zelo nihajo) in
doloœiti varstvena obmoœja z zaøœitnimi ukrepi, preden se odloœa o
koncesijah in posegih v vodovje.. V dolinah rek so naselja in mesta, ceste in
æeleznice, tovarne, kmetijska zemljiøœa in zaøœiteni vodni viri.
Zakon doloœa tudi prepovedi in omejitve, da se zavaruje narava oziroma
vodovje: omejuje odvajanje odplak in ogrete vode, ureja izkoriøœanje vode ali
gradiva iz vodnih strug, za posege v vodovje so potrebna uradna dovoljenja in
koncesijske pogodbe, prepoveduje voænjo s plovili na motorni pogon, pranje
vozil in odmetavanje predmetov v vode in na obreæja itd..
Zelo pomembna je kakovostna kategorizacija voda po fizikalnih, kemijskih,
bioloøkih in mikrobioloøkih lastnostih (gl. str. 11-12). Resen problem je
evtrofiœnost stojeœih voda (jezer in morja), ko se zaradi preobilice hranil
(fosforjevih in duøikovih spojin) nenormalno razmnoæujejo alge, ki odmirajo,
padajo na dno ter z gnilobnimi procesi uniœujejo vodne organizme.
Vodovarstvena obmoœja ali cone morajo biti oznaœene. Posebna skrb velja
kopaliøœem.
Za vse te naloge ima dræava javno vodnogospodarsko sluæbo. Njene naloge
so: redna vzdræevalna opravila na vodovju, obreæjih in objektih, preventivno
urejanje hudournikov, gradnja nasipov in utrjevanje breæin ter obnova
poøkodovanih vodnih zemljiøœ.
Zakon doloœa pogoje za izvajanje del zaradi varstva pred økodljivim
delovanjem voda. Za izkoriøœanje vode in proda je potrebno vodno dovoljenje,
enako za tehnoloøko vodo, gostinsko ali zdraviliøko dejavnost, toplotno
œrpalko, namakanje zemljiøœ, pridobivanje elektriœne energije, mline in æage,
ribnike in ribogojnice, odvajanje odplak in vodne øporte. Po predpisih in
pogodbah se podeljujejo koncesije za izkoriøœanje vode in gradiva iz
vodotokov. Na podlagi uredbe se zbirajo prijave interesentov in po ugotovitvah
48
Barjanski odvajalnik z bogastvom narave in kanalizirana reka. (foto: A. Lah)
49
vseh razmerij se sklene pogodba med dræavnim organom (koncedentom) in

uporabnikom (koncesionarjem) o vrsti in obsegu dejavnosti, vseh nalogah in
odgovornostih, pa tudi o odøkodnini, ki jo prejme dræava.
Za financiranje vodnogospodarskih nalog in projektov obstaja poseben
ekoloøki sklad, v katerega se stekajo vplaœila na podlagi koncesij in vodnih
povraœil.
Zaradi reda in varovanja vodovja se izdajajo za naœrtovane dejavnosti vodne
smernice, ki jih mora upoøtevati graditelj pri pripravi projektov. Za gradbeno
dovoljenje pa je potrebno tudi vodno soglasje, s katerim se ugotovi, ali je
nameravani poseg (projekt) v skladu z naœrti gospodarjenja z vodami in pogoji,
ki so bili doloœeni æe z vodnimi smernicami. Ministrstvo za okolje in prostor
vodi javno vodno knjigo, v katero se vpisujejo vsa izdana vodna dovoljenja,
koncesije in vodna soglasja. Poseben vodni kataster vsebuje podatke o
vodovju, vodnih zemljiøœih in objektih ter o izvajanju vodnih pravic.
Te zelo zahtevne postopke za gospodarjenje, njihovo skladnost z doloœili
zakonov in predpisov nadzoruje inøpektorat za vode pri ministrstvu za okolje
in prostor. Zakon o vodah doloœa tudi kazni za vse vrste prekrøkov; za
podjetnika je najmanjøa kazen 1 milijon tolarjev.
Najpomembnejøi varuhi in upravljalci vode smo vsekakor ozaveøœeni
prebivalci, œe opravljamo posebne zaupane naloge ali le kot uporabniki vode.
Zakon o sladkovodnem ribiøtvu
S posebnim zakonom je sladkovodno ribiøtvo urejeno æe veœ kot sto let.

Sedanja ureditev temelji na strokovnih doseækih od 1888 dalje, tj. od prvega
zakona o sladkovodnem ribiøtvu za Vojvodino Kranjsko. Tedaj je prof. Ivan
Franké pripravil tudi razdelitev kranjskega vodovja na ribarske okraje.
Pomembne pa so izkuønje dobro organiziranega ribiøtva v drugi polovici 20.
stoletja. Zakon o sladkovodnem ribiøtvu iz 1954 je uvedel druøtveno
upravljanje v ribiøtvu: odpravljeno je bilo privatno zakupniøtvo vodovja in
zaupano organiziranje ribolova ribiøkim organizacijam. V letih 1955 in 1956 so
bile ustanovljene ribiøke druæine po uradno doloœenih revirjih in okoliøih. Po
novem zakonu o druøtvih so ribiøke druæine druøtvene organizacije; 62 jih je in
so se povezale v devet obmoœnih zvez in Ribiøko zvezo Slovenije. Ta je skupna
organizacija za kakih 16000 rednih œlanov druæin in okoli 4000 mladih ribiœev.
V Ribiøki zvezi Slovenije potekajo dejavnosti, ki zagotavljajo ribolov za
organizirane ribiœe in øtevilne turiste. Ribiøke druæine imajo po zakonu poleg
ribolovnih pravic tudi dolænost varovanja æivljenja v vodah, zato smejo ribiœi
loviti le ob doloœenem œasu, na predpisani naœin in omejeno øtevilo rib. Ker je
ribiœev in turistov mnogo, vodovje pa onesnaæeno in s tem prizadet naravni
razvoj vodnega æivlja, so ribiøke organizacije razvile tudi ribogojstvo in
raziskovalno enoto, da lahko vlagajo ribe in tako skrbijo za vodovje.
Ob prenavljanju zakonodaje, ki poteka zaradi urejanja gospodarjenja in
varstva narave, hkrati pa se usklajuje z ureditvijo v Evropski uniji, bo
pregledan tudi ta zakon. Ribiøtvo je vodni øport, ki uspeva le v razmerah
50
Ribogojnica Dvor (foto: A. Lah)
skrbnega varovanja voda, strokovno utemeljenega ribogojstva in ribolova ter

aktivnega sodelovanja œlanov in naraøœajnikov. Ribiœi postanejo œlani, ko
opravijo izpit iz varstva voda, poznavanja rib, ribolovnih tehnik in pravil za
ribolov. Z druøtveno œlanarino ribiœi omogoœajo vsa strokovna opravila, s
prodajo ribolovnic pa gojitev in vlaganje rib v vode. Poleg ribiœev lovijo øe
turisti z enakimi omejitvami in pogoji kot redni œlani. Potrebnega je veliko
dela, preden se omogoœi øportni ribolov.
Slovensko sladkovodno ribiøtvo ima tudi Zavod za ribiøtvo v Ljubljani, ki
raziskuje vse vidike vodnega æivljenja, ribogojstva in ribolova. Na podlagi
podatkov, ki jih zbirajo ribiøke druæine, in podatkov iz raziskav in drugih
poroœil, vodi Zavod ribiøki kataster, tj. natanœen pregled ribolovnih voda in
ribolova, pa tudi onesnaæevanj vodovja.
Ena od aktualnih nalog je tudi skrb za avtohtone vrste rib in kolikor se da
popravljanje starih napak, ko znanja øe ni bilo dovolj. Med takønimi nalogami
je ohranitev soøke postrvi (Salmo marmoratus Cuvier, 1817), ki je ogroæena
endemiœna ribja vrsta v poreœjih Jadrana. Øportni ribiœi so spoznali njeno
vrednost in ogroæenost ter so se lotili sistematiœnega dela, ki je sedaj æe
kronano s sodelovanjem ribiøkih druæin Tolmin, Soœa in Ajdovøœina ter Zavoda
za ribiøtvo Ljubljana. Z znanstveno metodo in skupnim terenskim delom so v
soøkem povirju odkrili gensko œiste soøke postrvi in od leta 1990 soøko postrv
æe umetno vzrejajo, vlagajo v Soœo in pritoke ter v njih obnavljajo prvotni
æivelj.
Ribiøka zveza Slovenije je objavila strategijo razvoja sladkovodnega
ribiøtva v RS.
51
S P R E H O D I O B S L O V E N S K E M V O D O V J U
SPREHODI OB
SLOVENSKEM
VODOVJU
SOŒA je œudovit splet naravnih pojavov, ki jih je izoblikovala voda. Izvira

kot kraøka reka v Julijskih Alpah, v Trenti pod Jalovcem in Vrøiœem 1050 m
visoko. Hitro se prelije v 10 m globok slap in nato v skakalce in brzice. Do koœe
pri izviru je æe 174 m niæe. Soœa si je oblikovala strugo skozi vrsto ledeniøkih
moren in prodiøœ, po strmih dolinah med gorami in hribovjem, po tesneh in
slovitih koritih. Od izvira do meje pri Novi Gorici preteœe 96 km, od meje do
izliva v Jadransko morje pa øe 43 km. Prav ta odprtost od Træaøkega zaliva do
Triglavskega narodnega parka odpira pot morskim vplivom do povirja Soœe,
kjer najdemo tudi sredozemske rastline in trto. Odpira tudi pot oblakom in
Zgornje Posoœje izcedi iz njih veliko deæja, neredko v nalivih (Bovec ima nad
2700 mm padavin letno). Zato v Soœi pretok vode zelo niha: pri Novi Gorici
med 12 in 3000 m3/s! Pravi hudournik!
Zgornje Posoœje pod vrøaci Julijskih Alp ima celo vrsto znamenitosti na Soœi
in pritokih – Koritnici, Uœji,, Tolminki in Idrijci z Baœo. Predvsem so to korita
in doline, ki so do 100 m globoko zarezane v apneniøke sklade. Najlepøa so 750
m dolga in do 15 m globoka Velika korita Soœe v skladovitem apnencu med
vasjo Soœa in Bovcem, tesni Koritnice pri trdnjavi Kluæe so 200 m dolga in do
60 m globoka, pod Napoleonovim mostom pri Kobaridu so korita 200 m dolga
in do 15 m globoka, korita Tolminke in Zadlaøœice so globoka do 60 m,
Kanalska korita pa so 400 m dolga in do 15 m globoka. V Kanalu prirejajo
vsako leto skoke z mostu v reko. Znameniti so øtevilni slapovi, brezna in jame
(12 km dolga in 705 m globoka Poloøka jama, Dantejeva Zadlaøka jama),
Œezsoøki Prodi in Vrbovje. V Posoœju sta tudi ledeniøko Krnsko jezero, ki leæi
1394 m visoko in je najviøje ribolovno jezero v Sloveniji (jezerska zlatovœica), in
Divje jezero ob Idrijci. Med Kobaridom in Mostom na Soœi pa se reka v
okljukih (meandrih) umiri in odlaga ogromne koliœine proda.
Soœa je v zgornjem toku do Kobarida œista (1.-2. razred) in v toku do
Anhovega øe vedno izredno lepa. Smaragdno barvo vode, ko ni blatna po
52
Ib Iøœici (foto: A. Lah)
Reka Rokava tik pred sotoœjem z Dragonjo (foto: M. Lenarœiœ)
53
Cerkniøko jezero (foto: F. Lobnik)
Bohinjsko jezero pozimi (foto: Alenka Gabrøœik)
54
nalivih, ji dajejo kredne kamnine. Do pritoka Tolminke je narava lepo

ohranjena, dalje pa vplivajo nanjo elektrarne (Doblar, Plave), tovarne in
naselja. Tudi Idrijca je razmeroma œista, vendar pa so øe vedno z æivim
srebrom moœno onesnaæene reœne usedline, ki vplivajo celo na onesnaæenost
sedimenta v Soœi pod izlivom Idrijce. Soœa ima povirje v alpskem svetu z
obilico padavin, zato pretok vode ob moœnih padavinah hitro naraste in reka
silovito dere po dolini.
Æal je Posoœje potresno ogroæeno; potresne sunke povzroœajo nagrmadene
kamninske gmote, ki se tarejo ob prelomih globoko pod povrøjem. Vendar
lepote Soœe privabljajo turiste; prizadevati si moramo, da to ne bo vplivalo na
œistost in urejenost pokrajine. Za ribiœe in turiste je zanimiv strogo øportni
ribolov postrvi in lipana na Soœi, na jezeru pri Mostu, v Tolminki, Idrijci, Baœi
in drugod. Na brzicah so privlaœni tudi vodni øporti – kajakaøtvo in
splavarjenje (rafting). Poleg naravnih pa so tudi øtevilne kulturne
znamenitosti. Muzej 1. svetovne vojne v Kobaridu spominja na grozovito soøko
fronto, katere sledov øe sedaj niti œudovita narava ne more prikriti. Posoœje je
naravno in etniœno povezano z Goriøko, Beneøko Slovenijo, Rezijo in Kanalsko
dolino v zamejstvu.
SAVA, najdaljøa slovenska reka (221 km po Sloveniji od Zelencev do pritoka
Sotle in po mejni œrti s Hrvatsko, nato pa 727 km dalje do izliva v Donavo). Ima
veœ razliœnih dolin. V Julijskih Alpah se napajata oba izvirna kraka Save, ki se
zdruæita pri Radovljici: Sava Dolinka, ki nastaja kot Nadiæa v Planici in po
pretoku v prodovju izvira v Zelencih, ter Sava Bohinjka, ki odteka iz
Soœa pri Kobaridu (foto: M. Tratnik)
55
Bohinjskega jezera, v katerega priteka Savica. Temu gorskemu toku po ozkih

dolinah in soteskah sledi srednji tok po njenih ledenodobnih nanosih v
Ljubljanski kotlini do Posavskega hribovja. Po Zasavju je reka izdolbla dolino
in strugo globoko v skalovje. Bolj odprta reœna dolina pa je po Posavju od
Sevnice do meje, ki je æe prehod v panonsko obrobje. Sava s pritoki odvaja
vodo s 53,5 % slovenskega ozemlja; njen pretok najbolj poveœujejo Sora,
Ljubljanica, Savinja, Mirna in Krka. Pritok Save je tudi Kolpa z belokranjsko
Lahinjo, ki od Metlike dalje do Siska teœe po hrvaøkem ozemlju.
Pokrajinska pestrost, razliœna koliœina padavin od Julijcev in Karavank do
vzhodne Krøke kotline in pritoki Save (Ljubljanica povpreœno priliva 57 m3/s,
Savinja 42 m3/s in Krka 73 m3/s) vplivajo na vodni reæim reke. Na alpskem in
predalpskem obmoœju neposredno odteœe z rekami 60-75 % padavinske vode (v
Bohinju celo 86 %), v srednjem toku 45- 60 %, v spodnjem ali vzhodnem delu
pa øe nekoliko manj. V zgornjem toku ima sneæno-deæni reæim in pri Radovljici
povpreœni pretok 45 m3/s, v srednjem in spodnjem pa deæno-sneæni reæim in pri
Œateæu pretok 290 m3/s. Med najniæjim in visokim vodostajem so do 45-kratne
razlike (med 70 in 3200 m3/s pri Œateæu); najbolj izrazito vplivata
spomladansko deæevje in priliv sneænice.
Sava je hudourniøka reka, vendar jo umirjajo elektrarniøka jezera, v katerih
se usedajo mulj in prod in nesnaga oziroma økodljive snovi. Med temi so tudi
teæke kovine (Zn, Pb, Ni, Hg, Cu, Cr), fenolne spojine, mineralna olja in
pesticidi (atrazin). Prav zaradi tega je nadaljnja gradnja elektrarn na srednji in
spodnji Savi dopustna le, œe odplake in odpadki ne bodo veœ kvarili reke.
Reœna mreæa Slovenije in odvajanje vode po poreœjih
5%
10%
22%
54%
7,5%
1,5%
Karta reœne mreæe in odvajanja vode iz Slovenije
56
Povsod pa je kritiœna bakterioloøka ocena. Ob Savi so dragocena œrpaliøœa

pitne vode iz podtalnice: Kranjsko-Sorøko polje 3200 l/s, Ljubljansko polje
2000 l/s, Krøko in Breæiøko polje 630 l/s). Izvirna kraka Save sta v 1-2.
kakovostnem razredu, od Radovljice do Kranja je voda 2. razreda, do pritoka
Ljubljanice in Kamniøke Bistrice niha med 2. in 3. razredom, od tam dalje pa je
v 3. razredu, kar je treba izboljøati. Naœrtujejo in gradijo se œistilne naprave,
da bi bila reka æe do leta 2003 manj onesnaæena, po letu 2008 pa v celem toku
v 1.-2. in 2. razredu. Samo takøna voda ne ogroæa podtalnice in omogoœa
normalen vodni æivelj; v vodi 1.-2. in 2. razreda normalno æivijo postrvi, sulci in
lipani, dalje pa øtevilne manj obœutljive vrste (ciprinidi idr.).
Poreœji Krke in Ljubljanice imata kraøko zaledje: Krka Suho Krajino,
Ribniøko-Koœevsko dolino oz. gorovje in Koœevski Rog, Ljubljanica pa
Javornike, Sneænik, Bloøko planoto in kraøka polja (Loøko, Cerkniøko, Pivko,
Planinsko in Logaøko z zaledji). Kraøki so njuni izviri, ker se voda tu pretaka
tudi podzemno. Obe reki predstavljata 40 % poreœja Save in v reko dovajata
tudi dve petini vode.
KRKA teœe od izvira do Soteske v globokem kraøkem dolu in se pretaka œez
lehnjakove pragove. V srednjem in spodnjem toku ima veœ pritokov, strmec
toka pa je minimalen: na vsej dolæini 94 km od izvira do izliva se zniæa za 134
m, na vsak kilometer za 1,4 m in razen pri prelivih œez pragove lehnjaka se ne
more dovolj obogatiti s kisikom. Zato je Krka zelo obœutljiva za økodljive snovi,
ki se pojavljajo celo æe v izviru, v poœasnem toku pa je organskih snovi in gnojil
toliko, da se œez mero razvijajo kremenaste alge (pojav cvetenja, pomanjkanje
kisika in ogroæanje organizmov). V Krki æivi nekaj endemiœnih mehkuæcev in
pravo bogastvo rib – postrv, sulec, lipan in kakih 30 vrst ciprinidov (platnica,
podust, øœuka, smuœ idr.). Tudi obreæje je zanimivo in pestro.
LJUBLJANICA ima od izvirov pri Vrhniki do izliva v Savo pri Zalogu samo
38 km povrøinskega toka s padavinskim obmoœjem 679 km2. K temu je treba
priøteti øe kraøko zaledje 1100 km2 ozemlja s povrøinskim in podzemnim
vodovjem od Prezida in Kneæaka do Moœilnika in Retja. Po Barju ima reka med
pritokoma Borovniøœice in Iæice komaj nekaj decimetrov padca, potem pa
mora premagati ljubljanski prag med Gradom in Roænikom. Zato vsak veœji
priliv s Polhograjskega hribovja ali z iæanskega zaledja Barja zadræi odtok vode
iz kotline in povzroœi poplave. Tega ni prepreœil niti izkop Gruberjevega
prekopa med Gradom in Golovcem. Kraøke vode so onesnaæene z amonijevimi
in fenolnimi spojinami, teækimi kovinami in organskimi spojinami. Poœasi
tekoœa Ljubljanica ima zelo majhno samoœistilno sposobnost, vanjo pa priteka
øe veœ økodljivih snovi iz naselij zaledja, tovarn in zlasti Ljubljane. Kljub temu
so v reki ribe in øtevilni vodni organizmi, na vodi in v obreæju pa øe raznovrstno
æivalstvo.
SAVINJA je 92,5 km dolg pritok Save s severne strani, s poreœjem 1858 km2.
Izvira v Kamniøko-Savinjskih Alpah, odvaja vodo iz Savinjskega, Celjske
kotline in deloma Posavskega hribovja ter se izliva pri Zidanem Mostu v Savo.
Povirni potoki imajo kraøke izvire, reka je precej vodnata in se v zgornjem toku
tudi hudourniøko razdivja, v Celjski kotlini pa dobiva veœje pritoke in v sotoœju
prihaja do poplav, ki so jih z regulacijami nekoliko omilili. V toku po Savinjski
57
dolini je lepa postrvja voda, v spodnjem toku pa je preveœ onesnaæena in v njej

vzdræijo le øe krapovci. Do leta 2008 jo utegnejo oœistiti z nekaj novimi
œistilnimi napravami.
Øe dve veliki reki imamo, Dravo in Muro, ki bi jima lahko rekli ‘tranzitni’:
pritekata iz Avstrije in odtekata na Hrvatsko, pretoœita pa okoli 44 % slovenske
reœne vode.
DRAVA izvira v italijanski Tirolski, teœe po Koroøkem v Avstriji in pri
Dravogradu (Viœu) prestopi slovensko mejo, teœe 117 km po Podravju, skozi
Maribor in Ptuj do Haloz in nato øe 25 km mimo Ormoæa po meji s Hrvatsko.
Drava je velika reka; najveœji pretok ima v juniju zaradi sneænice in ima
novembra drugi deæevni maksimum. Æe v Avstriji poganja 8 HE, na naøem
ozemlju pa tudi 8. Zajezitve so vodni ekosistem bistveno spremenile:
onesnaæenje poslabøuje vodo do 3. razreda kakovosti, migracije rib so ovirane,
salmonidne vrste so zamenjali krapovci. Zaradi alg in odplak je Drava motna; s
tehnoloøkim napredkom in œistilnimi sistemi pa naj bi bila najpozneje do leta
2008 spet primerna za postrvi. Med Slovenskimi goricami, Pohorjem in
Halozami sta Dravsko polje, ki ima podtalnice za 2800 l/s, in Ptujsko polje s
600 l/s, vendar sta oba vira ogroæena.
MURA je levi pritok Drave. Izvira v Nizkih Turah, od Cmureka do Radgone
je mejna reka z Avstrijo, nato teœe samo 28 km po slovenskem Pomurju, od
Gibine do izliva Krke pa je mejna reka s Hrvatsko. Vodo izkoriøœamo (pri vtoku
je pretok 250 m3/s, pri odtoku 130 m3/s), vendar je œez dopustno mero
onesnaæena z gnojili, detergenti, fenolnimi spojinami, mineralnimi olji,
teækimi kovinami in drugimi økodljivimi snovmi. Zato je toliko dragocenejøe
Mursko polje, ki daje 600 l/s podtalnice. Muro zelo onesnaæuje Øœavnica.
Økoda, ker v reki in njenih mrtvicah (nekdanjih reœnih strugah) æivi kakih 50
vrst rib. Okolje je znaœilno po subpanonskih vrstah rastlin in æivali. Posebnost
so poplavni logi s posebnimi zdruæbami drevja (Apaøko polje, Orlovøœek,
Murska øuma idr.), na moœvirnih travnikih pri Veræeju rastejo sicer æe
ogroæene ozkolistne narcise, pri Dolnjem Lakoøu pa moœvirske logarice. Tu
gnezdi veœ kot 80 vrst ptiœev in se ustavljajo razliœne selivke. Zanimive so bele
øtorklje, sive œaplje, srednji detel, vodomec, smrdokavra in druge vrste. Nekoœ
je energijo Mure izkoriøœalo veœ desetin plavajoœih mlinov, zdaj pa sta znana le
dva. Energetiki bi radi gradili hidroelektrarne. Reko je potrebno zavarovati
zaradi nas in sosedov, zaradi posebne narave in dragocene vode.
Notranjska REKA je najveœja slovenska ponikalnica. Izvira pod
Sneænikom (na hrvatski strani), teœe vzdolæ Brkinov, v njeni dolini je Ilirska
Bistrica, ponika pa v Økocjanskih jamah. Dalje teœe podzemno pod Krasom in
se pojavi v kraøkih izvirih Timave na Træaøkem. Reœni pretok niha med 6 in
259 m3/s, povpreœen pa je pri Cerkvenikovem mlinu 8,3 m3/s. Dolgo je bila reka
zelo onesnaæena, zdaj pa se kakovost vode izboljøuje. Oœiøœena bo postala
dragocen vir pitne vode za Slovensko Istro in Kras, kjer je oskrba æe kritiœna,
leta 2002 pa bo prekinjena tudi sedanja dobava vode iz Hrvatske Istre. Na Reki
sta dve akumulaciji (Klivnik, Mola), ki bi lahko dajali 1200 l/s pitne vode;
potrebno je zgraditi sistem predœiøœenja in 7 km cevovoda, za Økocjanske jame
pa bi bilo veœ in bolj primerne vode kot sedaj.
58
Notranjska Reka (foto: A. Lah)
V Sloveniji je 44 % ozemlja, okoli 9000 km2 kraøkega povrøja s kraøkimi

vodnimi viri. Te vode imajo skromno samoœistilno zmogljivost. Poleg tega je
bilo okoli 700 kraøkih jam zlorabljenih za nezakonito odlaganje odpadkov, ki
nedvomno onesnaæujejo podzemne vode. Nazadnje jih ogroæa transport
nevarnih snovi po tem ozemlju in øe nekateri økodljivi vplivi. In prav iz teh
kraøkih virov se napajajo vodovodni sistemi, ki oskrbujejo polovico Slovenije!
Z onesnaæenostjo je prizadeto kraøko poreœje Ljubljanice, v tem tudi za
oskrbo pomemben kraøki izvir v Malnih na Planinskem polju (Unica) ter izviri
Ljubljanice na Barju. Bakteriolkoøko onesnaæeni so øe izviri na vznoæju
Trnovske in Banjøke planote - Vipave, Hublja, Mrzleka in Podroteje.
Industrijska onesnaæenost s polikloriranimi bifenili je prizadela belokranjsko
KRUPO, ki bi bila dragocen vir pitne vode za polkraøko pokrajino; stanje se
sicer izboljøuje, a je bila leta 1995 øe vedno v 4. najslabøem kakovostnem
razredu.
Konœno imamo øe nekaj jadranskih rek. Od teh je zelo prizadeta RIÆANA, ki
ima moœen kraøki izvir in je bila nekoœ idealna postrvja reka. Dolga je 14 km.
Njeno izvirno vodo, œeprav so v njej sledi kovin in organskih spojin, œrpa obalni
vodovod, zato je reka osiromaøena in na koncu najbolj onesnaæena ogroæa tudi
obalno morje. Ko se je v pliocenu umikalo Panonsko morje, se je v jedro celine
øirilo Jadransko morje. Pritoki so sicer z zadenjsko erozijo øirili povirja v
notranjost Slovenske Istre, vendar so jih zaustavili Brkini. Najdaljøa je
DRAGONJA, ki izvira 315 m nm ob vznoæju Œiœarije in se po 28 km toka izliva
v Piranski zaliv. V fliøu (lapor, peøœenjak, konglomerat) si je zarezala globoko
59
Slovenska obala in turistiœna ladja (foto: A. Lah)
Soline (foto: M. Lenarœiœ)
60
Izola z marino (foto: M. Lenarœiœ)
dolino. Ima mediteranski deæni reæim pretoka in mnoæina vode zelo niha,
ponekod pa reka tudi poplavlja. Na dveh mestih se dotika (leta 1998 øe vedno
ne doloœene) slovensko-hrvatske meje. Je øe zelo œista.
SLOVENSKO MORJE se je po razmejitvah konec obeh svetovnih vojn
skrœilo na pribliæno 47 km obale v istrskem delu plitvega Træaøkega zaliva.
Toda ta del je poleg Trsta, Benetk in Reke izjemno pomemben za Slovenijo in
Srednjo Evropo, ker jima Luka Koper odpira vrata v svet po najzloænejøi
kopenski poti. Ta luka se je razvila v 2. polovici 20. stoletja, ko je dræavna meja
prekinila neposredno povezavo zaledja s Trstom, morala pa si je øele zgraditi
æeleznico in povezavo z avtocestnim sistemom. Koprski zaliv je kar precej
onesnaæen, ker za okoli 80 000 prebivalcev Slovenske Istre in øe 450 000
turistov obalnega obmoœja niso dograjeni ustrezni œistilni sistemi za odplake
naselij. V slovenske luke pripluje letno do 2000 ladij, veliko veœ pa øe v Trst in
Træiœ, kar obremenjuje Træaøki zaliv, nekaj nevarnih snovi pa prihaja v morje
tudi iz Padske niæine in Benetk. V vodi obalnega morja se pojavlja
pomanjkanje kisika, ob obilju hranilnih snovi pa nastaja evtrofizacija, tj.
cvetenje fitoplanktona, ki izloœa tudi strupe. To je slabo za turizem in
marikulturo, povzroœa pa tudi pogine pridnenih organizmov. V tem pogledu je
primeren za ribogojstvo Piranski zaliv, ki je najlepøi del slovenskega morja in
izjemna vrednota tudi z naravovarstvenega vidika. Vanj se izteka Dragonja,
zaøœitene pa so tudi Seœoveljske soline. Zato se sme zaliv le z izjemno skrbjo
vkljuœevati v turistiœne programe.
61
Sladkovodni ribolov in ribogojstvo v slovenskem vodovju se po uradni

statistiki æe nekaj let nista spremenila. Træiøœe dobiva æe nekaj let nad 1000 ton
sladkovodnih rib, œetrtino s øportnim ribolovom, tri œetrtine pa iz ribogojnic.
Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano pa ocenjuje, da je slovenska potroønja
leta 1996 dobila okoli 1700 ton rib, ker se je v nekaj letih vkljuœilo v to oskrbo
kakih 500 novih zasebnih ribogojnic. Imamo torej vodne ‘njive’ (ribnike), v
katerih ‘pridelujejo’ (vzrejajo) ribe! Prehajamo v dobo, ko bodo pridelovalci
krme in æivil øe bolj izkoriøœali ‘morske sadeæe’; tudi æe sedaj daje morsko
ribogojstvo pribliæno tretjino rib, ki jih pokupijo ljudje in predelajo v ribiøki
industriji. Zaœeli so izkoriøœati tudi ostanke, ki nastajajo pri predelavi rib, in
plankton. Na Japonskem æe prodajajo novo hrano ‘Surimi’ v obliki zrezkov in
juønih kock, ki jo izdelujejo iz prej neizkoriøœenih morskih proteinov.
Leta 1950 je znaøal ulov rib na vseh morjih okoli 21 milijonov ton rib, leta
1993 je bilo ulovljenih 102, leto pozneje pa 109,6 milijonov ton rib, kar je
nedvomno zgornja meja, ki lahko povzroœi æe siromaøenje ribolovnih jat. Od
skupnega vodnega æivlja ga je 40 % na severni polobli, 60 % pa na juæni,
medtem ko je razmerje ulova obrnjeno. Svetovno prebivalstvo dobiva iz morja
petino æivalskih beljakovin, japonsko pa kar 60 %. Slovenski morski ribolov se
je zelo poslabøal, ker smo sedaj navezani le na naøe majhno teritorialno morje,
ki nam je po dveh svetovnih vojnah øe ostalo. Naøi ribiœi to zelo obœutijo;
odprto morje je za nas daleœ. Leta 1985, ko so lahko lovili na øirnem
Jadranskem morju, je bilo ulovljenih 6468 ton rib, deset let pozneje pa komaj
tretjina tega.
62
U P O R A B L J E N I V I R I
UPORABLJENI VIRI:
Statistiœni letopis Republike Slovenije 1997
Poroœili Ministrstva za okolje in prostor o stanju okolja v Sloveniji za 1995 in
1996
Povrøinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije, objavil Hidrometeoroloøki
zavod RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana 1998
Okoljska pristopna strategija Slovenije za vkljuœitev v Evropsko unijo,
Ministrstvo za okolje in prostor RS, Ljubljana, marec 1998-10-08
Environmental Performance REVIEWS, Slovenia, United Nations,
Economic Commission for Europe, New York and Geneva, 1997
Environmental Performance in OECD Countries, Progress in the 1990s,
OECD 1996
Vode v Sloveniji, dr. Duøan Plut in Matevæ Lenarœiœ, EPSI 1995
Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga Ljubljana, zvezki 1 – 11
Dr. Avguøtin Lah: Pogled v prostor in œas – Slovenija na pragu informacijske
druæbe, Inøtitut za geografijo, Geographica Slovenica 28, Ljubljana 1996
Sladkovodno ribiøtvo Slovenije v stodesetih letih razvoja 1888-1998, dr.
Avguøtin Lah, izdala Ribiøka zveza Slovenije v Ljubljani, 1998
63
Zbirka
USKLAJENO IN SONARAVNO
2
dr. Avguøtin Lah
VODA – VODOVJE
Do leta 2000 se bo poveœalo pomanjkanje vode v mnogih dræavah zaradi
naraøœajoœe porabe v kmetijstvu, industriji in gospodinjstvih. NARAVE IN GOSPODARSTVA
Od deæele do deæele se poraba vode zelo razlikuje, kar je odvisno od
prebivalstva in prevladajoœe ravni in modela druæbeno-ekonomskega
razvoja. Velika je razlika med razvitimi deæelami in deæelami v razvoju,
npr. povpreœna dnevna osebna poraba vode v ZDA presega tisto v Gani za
veœ kot 70-krat. Svetovna poraba vode naraøœa dramatiœno: leta 1950 je
znaøala okoli 1360 km3, leta 1990 pa 4130 km3 in priœakuje se da bo
dosegla leta 2000 okoli 5190 km3.
Zagotovitev ustrezne oskrbe ni samo v koliœini vode: dræave morajo tudi

skrbeti za kakovost vode, kar sicer napreduje od leta 1960. Sprva je bila
pozornost posveœena onesnaæevanju povrøinskih voda iz toœkovnih virov,
zdaj pa se posveœa bolj pozornost podtalnici, onesnaæevanju usedlin in
øtevilnim drugim virom onesnaæevanja, kar je enako resen problem.
Mostafa K. Tolba Mostafa K. Tolba

Saving Our Planet, 1992 izvrøni direktor UNEP
(okoljski program ZN)
VODA, VODOVJE
Poglavitni æivljenjski vir
narave in gospodarstva
Izdal Svet za varstvo okolja

Republike Slovenije
v zbirki Usklajeno in sonaravno øtev. 2/1998
http://www.sigov.si/svo/index.htm
Avtor
Dr. Avguøtin Lah
Recenzenta
dr. Duøan Plut, dipl. geograf
Martina Zupan, dipl. ing. kem.
Lektor
prof. Pavle Vozliœ
Ilustracije
Dr. Avguøtin Lah, Matevæ Lenarœiœ, Marjan Tratnik, Martina Zupan,
Enciklopedija Slovenije MK, PUH – Podjetje za urejanje hudournikov, Ljubljana
Grafiœna priprava in izvedba:

Trajanus, d.o.o.Kranj
CIP - Kataloæni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana
556
626/628(497.4)
LAH, Avguøtin
Voda - vodovje : poglavitni æivljenski vir narave in
gospodarstva / Avguøtin Lah. - Ljubljana : Svet za varstvo okolja
Republike Slovenije, 1998. - (Zbirka Usklajeno in sonaravno ;
øt. 2)
ISBN 961-6315-01-3
79750144
Slika na naslovnici: Krka pri Cerkljah (foto A. Lah)

knj02 - Voda - Vodovje - Poglavitni Življenjski Vir Narave in Gospodarstva

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

knj02 - Voda - Vodovje - Poglavitni Življenjski Vir Narave in Gospodarstva

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Zbirka

dr. Avguøtin Lah

Zagotovitev ustrezne oskrbe ni samo v koliœini vode: dræave morajo tudi

Mostafa K. Tolba Mostafa K. Tolba

Avtor: prof. dr. Avguøtin Lah, œlan sveta

Kaj je voda in kaj vodovje

VODA NI ÆIVA SNOV – VENDAR KROÆI......................................................23

ÆIVLJENJE V VODI IN Z VODO .....................................................................30

ZA KAKØNE NAMENE POTREBUJEMO VODO?.........................................36

SPREHODI OB SLOVENSKEM VODOVJU ...................................................52

UPORABLJENI VIRI .........................................................................................63

Dr. Franc Lobnik, predsednik sveta

Dr. Duøan Plut, Vode, 1995

VODA je naravna brezbarvna tekoœina, ki je povsod prisotna. Z naøimi œutili

VODNO GOSPODARSTVO je podroœje gospodarjenja z vodo in vodovjem, ki

œloveøtva, na naøem ozemlju pa slovenskega naroda. Na podlagi tega naœela bi

Hudourniøka Kokra ob nizkem vodostaju v vasi Kokra (foto: A. Lah)

Kraøko zaledje izvirov

stalni povrøinski tok

poplavno obmoœje kraøkega polja

kraøko polje, dno kotline z nm. v.

povrøje v nm. do 600 m

povrøje v nm. v. med 600 in 700 m

povrøje v nm. v. nad 700 m

veœja vodna jama

Podobno kot so gorovje, hribovje in niæavje, je tudi vodovje (kljub

Evropi pa jih uveljavlja Evropska ekonomska komisija ZN (EEC) kot kakovost

Sotoœje œistejøe Savinje in onesnaæene Voglajne (foto: Martina Zupan)

voda 3. razreda je preveœ onesnaæena, komaj øe uporabna za namakanje in

Kraøki izvir Obrh (foto: A. Lah)

Studenœnica je bistra voda, ki se nabira v studencih; nateka se skozi

VSEBNOST KOVIN V SEDIMENTIH

Vsebnost svinca (mg/kg) Vsebnost kadmija (mg/kg)

Vsebnost niklja (mg/kg) Vsebnost æivega srebra (mg/kg)

VSEBNOST POLICIKLIŒNIH AROMATSKIH

Vsebnost PAH (mg/l) Vsebnost PAH (mg/l)

Minimalne in maksimalne gladine podtalnice

275,00 min. 275,43 m.n.m. 16 x 106

vodonosnikih. Podtalnica je v prodnih nanosih pod razliœno debelimi

Tehnoloøka voda se uporablja v proizvodnji, od namena porabe pa je

Plavje (odpadki) na pregradi HE Solkan (tako varujemo Soœo?) (foto: M. Zupan)

duøikove in fosforjeve spojine, mikroelementi in druge hranilne snovi, œe

Slovenski in evropski normativi za pitno vodo

Parameter Enota Slov. normativ (1) Smernice ES (2,3)

MDK: maksimalna dopustna koncentracija

zgrajenih œistilnih naprav; z mikroorganizmi in sekundarnim usedanjem se

Centralna œistilna naprava (1. stopnja œiøœenja) v Zalogu za Ljubljano.

Poplavljeno ljubljansko barje (foto: A. Lah)

mejne reke so tiste, po katerih poteka dræavna meja (25 km Drave, 67 km

S tem nismo izœrpali celotnega seznama vodnih in obvodnih pojavov, ki jih

VODA NI ÆIVA SNOV -

Voda se pretaka po naravnih zakonitostih z viøjih na niæje ravni, sicer pa

oddaljenem in manj ogretem Marsu æivljenja, ki bi bilo podobno zemeljskemu,

Ljubljanica v Mostah ob visoki vodi (foto: A. Lah)

tokov sedanje Save, Savinje, Mirne, Ljubljanice, Krke. Povrøinske vode so

Cerkniøko polje in presihajoœe jezero (foto: A. Lah)

razmere (razliœna temperatura povrøinskega in globljih slojev vode) se gibljejo

zanimive podatke iz Dnevnika 18.8.1998, ki so zanimiva dokumentacija

Izpraznjen bazen HE Moste, ki je bil do nivoja

Pogled na onesnaæeno vodo v izpraznjeni

Pogled na poseg v strugo Save (foto: A. Lah)

usedlinah pa so bili tudi fenolni izcedki iz æelezarniøkih deponij odpadkov.

Sava pri Tacnu (foto: A. Lah)