knj05 - Energija in Okolje - Izbira Virov in Tehnologij Za Manjše Obremenjevanje Okolja

S
V
O
R
S
SVET ZA VARSTVO OKOLJA REPUBLIKE SLOVENIJE
Zbirka USKLAJENO IN SONARAVNO {tev. 5/2000
Urednik:
Avgu{tin Lah
Avtorja:
dr.Peter Novak
dr. Sa{o Medved
ENERGIJA
S
IN OKOLJE
IZBIRA VIROV IN TEHNOLOGIJ ZA
R
MANJ[E OBREMENJEVANJE OKOLJA
O
V
S
ENERGIJA – GIBALO RAZVOJA

VPLIVI ENERGETSKIH PRETVORB NA OKOLJE
PROIZVODNJA IN VAR^NA RABA ELEKTRIKE
PROMET IN OKOLJE
ENERGETSKA PRIHODNOST
Ljubljana 2000
KAZALO
ENERGIJA ZA @IVLJENJE IN GOSPODARSTVO 5
ENERGETSKE STORITVE IN OSKRBA 8

Energija 8
Fosilna goriva 13
Jedrska energija 15
ENERGIJA IN KAKOVOST @IVLJENJA 16
VIRI IN PORABA ENERGIJE V SLOVENIJI 18
VPLIVI ENERGETSKIH PRETVORB NA OKOLJE 20

Seìganje fosilnih goriv 20
Emisije delcev in sevanje pri radioaktivnem razpadu elementov 26
Globalne klimatske spremembe v ozra~ju 28
S
Vplivi na okolje in energetska ekonomika 32
TOPLOTA IN NJENA VARÈNA RABA 34

Var~evanje pri ogrevanju 34
R
Var~na raba toplote pri prezra~evanju
Ogrevalni in klimatizacijski sistemi
36
39
Pridobivanje toplote v stavbah s solarnimi sistemi 43
O
PROIZVODNJA IN VARÈNA RABA ELEKTRIKE 47
Pomen elektrike 47
Proizvodnja elektri~ne energije s termoelektrarnami (TE) 48
Proizvodnja elektri~ne energije z vodnimi elektrarnami (HE) 50
V
Proizvodnja elektri~ne energije z jedrskimi elektrarnami (JE) 51

Son~ne elektrarne in celice 54
Vetrne elektrarne in vplivi na okolje 56
Geotermalne elektrarne in vplivi na okolje 57
S
Soproizvodnja elektri~ne energije in toplote 59

Var~evanje z elektri~no energijo v stavbah 61
Toplotne ~rpalke 61
PROMET IN OKOLJE 63
ENERGETSKA PRIHODNOST 68
Nove usmeritve 68
Raziskovanja za tehnolo{ki napredek 71
Vodik kot gorivo prihodnosti? 73
O poti iz sedanjosti v prihodnost 75
Nekaj nasvetov in izku{enj za vsakogar 76
LITERATURA IN VIRI 78
MERSKE ENOTE IN NEKATERE DEFINICIJE 79
Iz slovarja okoljskih pojmov in izrazov

1
RECENZIJI
S peto knjiìco zbirke Usklajeno in sonaravno, ki jo izdaja Svet za varstvo okolja Republike
Slovenije za {ir{e informiranje javnosti o okoljskih vpra{anjih, sega na zelo pomembno podro~je
energije v okolju. V pri~ujo~i knjiìci se avtorja sprehodita med podatki o proizvodnji in porabi
razli~nih oblik energije v Sloveniji ter med tehnologijami za zadovoljevanje potreb po energetskih
storitvah. Izpostavljata {irino izbir, ki jo imata posameznik in dru`ba glede energetskih virov in
intenzivnosti porabe energije. Pri tem izhajata iz dejstva, da poraba energetskih virov v sedanjem
obsegu ni nujen pogoj za kakovost ìvljenja.
Avtorja sta vsebino in metodo prilagodila na raven, ki omogo~a razumevanje ~im {ir{emu
krogu bralstva. To je omejilo vsebinski okvir, pa tudi, da v knjiìci ne obravnavata dilem, ki so
{e pred strokovnjaki in gospodarstveniki. Zahtevnej{i bralec ali strokovnjak z drugih podro~ij,
ki èli ve~ informacij, ima na voljo literaturo tudi v sloven{~ini, nanjo pa opozarja tudi seznam
literature in virov. Bistveni namen izdajatelja in avtorjev knjiìce je opozoriti na nujnost
gospodarnega ravnanja z energijo.
Energetika se danes najve~krat obravnava ‘v trilemi’: (a) zagotavljanja oskrbe, (b)
S
konkuren~nosti gospodarjenja in (c) vplivov na okolje. Ta se dopolnjuje s ~etrtim kriterijem,
tj. socialno-politi~nim vidikom. Poleg predstavitve povezav med energetskimi tehnologijami in
obremenjevanjem okolja avtorja dajeta nastavke za obravnavo gospodarnosti v energetiki
(cene energije so omenjene v zvezi z eksternimi stro{ki proizvodnje elektri~ne energije) in za
R
soo~anje s socialno-politi~nimi pogledi na nacionalno energetsko strategijo. V eni izmed
prihodnjih publikacij je treba osvetliti energetsko-sistemska vpra{anja, zlasti celovito na~rtovanje
energetike in mo`ne ukrepe za spodbujanje u~inkovito rabo energije ter obnovljivih virov,
O
posebno ob odpiranju trgov z energijo ter ob globalizaciji gospodarskih tokov. Šir{e poznavanje
ozadja zakonov in nacionalnega energetskega programa, ki je v pripravi, bo omogo~ilo bolj
kakovostno odlo~anje in ukrepanje.
prof. dr. Mihael-Gabrijel Tom{i~
V
Tema energija in energetika nas vse {e kako zadeva. Od na{ega ravnanja z energijo je in bo
odvisna kakovost bivanja vsakega posameznika in {ir{e skupnosti. Za pravilno na~rtovanje in
S
odlo~anje na osebni, lokalni in dràvni ravni je treba spoznavati medsebojne vplive in teìti k
optimalnim re{itvam. Avtorja celostno predstavljata energijo in prispevata, da so bolj razumljivi
nasveti za var~evanje z njo. Dobro sta pojasnjena topla greda in kisle padavine. Koristni so
napotki za var~evanje pri ogrevanju in v domovih sploh, opozorila za ocenjevanje ob nakupih
idr. Uporabni so nasveti o avtomobilih in komaj ~akamo na nova zelo var~na in varna vozila, na
uporabo energije Sonca, na {iroko mreò kolesarskih poti itd. Ne manjka niti pogled v energijsko
prihodnost. Seveda je za napredek v nakazani smeri sonaravnega delovanja potrebno
izobraèvanje, dodatno usposabljanje, na~rtna vzgoja in ozave{~anje ter ne nazadnje ustrezna
podpora dràve. Samo tako bomo upravljavci narave in ìvljenja na Zemlji ravnali odgovorneje,
s skrbjo za prihodnost in naslednje rodove. Za perspektivo jedrske energije pa sem bolj
optimisti~en od avtorjev, ker obstajajo tehnolo{ke re{itve za trajno odlaganje zgorelega goriva
in visoko radioaktivnih odpadkov. Po njih namre~ ne posegajo, ker zahteve niso dovolj ostre in
tudi podporne klime za to {e ni. Ocenjevana knjiìca pa bo gotovo zanimivo branje.
dr. Janez Su{nik
4
ENERGIJA – ZA @IVLJENJE IN GOSPODARSTVO
Energija in energetika sta bistvena dejavnika ~lovekovega okolja, od katerih
je odvisen na{ ìvljenjski in kulturni standard ter gospodarski razvoj. Èeprav se vsi
zavedamo, da brez energije, tako kot brez vode, zraka ali hrane, ni ìvljenja in ne
gospodarstva, dopu{~amo, da jo nesmotrno izkori{~amo.
Ker je energetsko gospodarstvo podlaga napredka, Slovenija pa tri ~etrtine
energije uvaà – teko~a goriva in zemeljski plin, gorivo za jedrsko elektrarno in nekaj
kakovostnega premoga, je nujno zelo preudarno in gospodarno ravnanje pri vseh
porabnikih energije. Doma~i hidroenergetski viri so omejeni, enako tudi viri premoga, ki niti
ni kakovosten, zato je na{a prihodnost v obnovljivih virih energije. Poleg tega smo na pragu nove
energetske dobe 21. stoletja: obdobje jedrske energije bo pre{lo v obdobje uporabe obnovljivih
virov energije, predvsem son~ne energije v vseh njenih pojavnih oblikah. Poleg slednje je {e nekaj
virov: razen vodne in vetrne tudi geotermalna energija in bibavica, raziskujejo pa {e druge.
Sonce je glavni vir energije na Zemlji. Fosilna goriva in biomasa so oblika
S
uskladi{~ene son~ne energije, vendar so te zaloge omejene. Njihovo izkori{~anje bomo
omejevali zaradi klimatskih posledic na Zemlji. S son~no energijo in vodo je Zemlja
dobila gozdnato in travnato ìvo in obnovljivo naravo, v katero je usodno posegel ~lovek
R
in poru{il ravnovesje. Zato se moramo zavedati dveh dejstev. Prvo je, da smo sami del
ìve narave in ne smemo dopustiti zmanj{anja biotske pestrosti, ker bi s tem prizadeli
vodne vire in {irili nerodovitna tla. Drugo je, da se podnebje stalno spreminja. Pred
deset tiso~ leti se je v Alpah kon~alo obdobje poledenitve, novodobna gibanja pa kaèjo
O
na dobo otoplitve, ki nastaja tudi zaradi zgorevanja fosilnih goriv. Z ogrevanjem
atmosfere se bo segrela tudi voda v oceanih in nekoliko pove~ala svoj volumen. Tudi
del oledenele vode se bo stopil in razlil v svetovni ocean, zato znanstveniki pri~akujejo
dvig gladine svetovnih morij. V Sloveniji se bo krepil sredozemski vpliv. To podnebje
V
pa je znano po poletni vro~ini in su{i ter po ekstremih vremenskih pojavih, tudi v sezonah
padavin. Dolgo je veljalo reklo, da su{a vzame eno rezino dru`benega proizvoda, mo~a
pa dve; sedaj pa su{e, poplave, plazovi in druge ujme jemljejo veliko ve~.
S
Sonce krmili podnebne razmere, te pa vplivajo na rabo energije. Z letnimi ~asi

se spreminja potrebna energija za ogrevanje in hlajenje. Son~no sevanje se spreminja po
~asu in po jakosti, zaradi tega na zemeljski povr{ini ni mogo~e pridobivati poljubno velike
ali pa konstantne koli~ine energije. To {e posebej velja za pridobivanje elektri~ne energije,
ki je ne moremo skladi{~iti. Zaradi tega i{~emo na~ine, kako bi lahko uskladi{~ili energijo
Sonca. Lahko zajezimo tok vode in bolj enakomerno uporabljamo kineti~no energijo vode,
ki jo v hidroelektrarnah spreminjamo v elektriko. Biomaso lahko porabimo za pridobivanje
toplote in elektrike. Oba omenjena vira sta obnovljiva, vendar v svetu in pri nas v omejenih
koli~inah. Drugih primernih virov, razen nekaj lignita in premoga, ni, geotermalna energija
pa terja velike nalo`be in nas ne bo re{ila odvisnosti od uvoza.
Ker bomo morali v bli`nji prihodnosti {e vedno kupovati velik del fosilnih
goriv, ki bodo zaradi zmanj{anja zalog vedno dra`ja, se bomo morali nau~iti {e bolj
gospodarno ravnati z njimi. Z enako koli~ino energije bomo morali ustvariti veliko
ve~ji dru`beni proizvod. Smotrna raba energije mora postati pravilo v
5
gospodinjstvih, javnih slu`bah in gospodarstvu. Dejavnosti, ki so energijsko
potratne, bomo morali nadomestiti z energijsko in snovno primernej{imi. Var~na raba
vseh oblik energije bo prispevala k zmanj{anju onesnaèvanja okolja in odvisnosti od
uvoza, kar bo tudi finan~no ugodno.
Poseben problem predstavlja proizvodnja elektrike, ki je najprimernej{a vrsta
energije. Termoelektrarne (TE), ki pretvarjajo le okoli ene tretjine energije fosilnih
goriv v elektriko, izpu{~ajo v ozra~je {tevilne {kodljive pline, odpadno toploto in
velike koli~ine pepela. V TE Šo{tanj, ki se oskrbujejo z velenjskim lignitom, so morali
zgraditi dva velika ~istilna sistema, ki iz dimnih plinov izlo~ata `veplove okside. S tem smo
zmanj{ali veliko {kodo v gozdovih in na stavbah okoli elektrarne, isto~asno pa prispevali k
ve~ji emisiji toplogrednih plinov. Pri tem ostaja veliko pepela in sadre, s ~imer se
obremenjuje okolje. V Ljubljani smo toplarno (TE-TOL) oskrbeli s kakovostnim uvoènim
premogom in mo~no uveljavili daljinsko ogrevanje. S tem smo dosegli, da so~asno proizvajamo
elektriko in za daljinsko ogrevanje primerno toploto. Uporaba zemeljskega plina je v Sloveniji
bistveno pripomogla k bolj{emu zraku v naseljih in mestih.
Hidroelektrarne (HE) ne onesnaùjejo zraka, vplivajo pa na reke in potoke,
S
iz katerih ~rpajo pogonsko energijo. Zajezitve, s katerimi se blaì naravno nihanje
pretoka in ki omogo~ajo, da z zalogo vode proizvajamo elektriko v skladu s potrebami,
so tudi problemati~ne. Ve~ina energetsko pomembnih teko~ih voda je hudourni{ke
R
narave; voda nana{a v akumulacije HE mulj in prod, ki se v jezerih odlagata, na povr{ju
vodotoka pa jezovi zadrìjo razno plavje. Z usedlinami se akumulacije zasipavajo in
manj{ajo. Morajo jih ~istiti, kar je drago in zahtevno, ker je treba naplavino nekje
odloìti. So pa {e drugi vplivi; naj omenimo vpliv na mikroklimo, prekinitve migracij rib
O
ter zadrèvanje (akumuliranje) {kodljivih snovi v jezerskih usedlinah in vodi. Seveda
pa je v primerjavi z uporabo fosilnih goriv njihov vpliv na okolje bistveno manj{i. Ker
uporabljajo obnovljivi vir energije, je njihova ìvljenska doba neomejena.
Teàve so tudi z malimi HE, ~e posegajo v ~ista povirja vodovja, kjer so se
V
ohranili avtohtoni organizmi in endemiti. Graditelji neredko ne upo{tevajo naravnih

omejitev, ker èlijo dose~i ~im ve~jo proizvodnjo. Koncesije morajo dolo~ati naravne
omejitve in pogoje obratovanja, in{pekcija pa mora dosledno sankcionirati vsako kr{itev.
S
Število primernih lokacij za male HE je v Sloveniji omejeno.

Elektri~na energija je najbolj uporabna oblika energije. Z razvojem
informacijskih tehnologij bo njena pomembnost le {e nara{~ala. Številna opravila bo
mogo~e izvajati kar na domu. Zmanj{alo se bo {tevilo poslovnih potovanj. Pove~ala se
bo robotizacija proizvodnje. To pa zahteva kakovostno in zanesljivo oskrbo z elektriko.
Kdor je ne bo imel dovolj in po primerni ceni, bo nujno zaostajal v razvoju. Toda tudi
neomejene koli~ine energije niso porok za visoko kakovost ìvljenja. Elektronska in
druga~na tehnizacija ne moreta in ne smeta zanemariti dveh bistvenih zadev: vsi
ostajamo {e naprej nelo~ljiv del narave in vse dejavnosti bodo morale biti sonaravne.
Skrbeti bo treba za kakovost ìvljenja v naj{ir{em pomenu besede, kajti pritiski
urbanizacije bodo vse ve~ji. Varovati bo treba gozdove, vode in obdelovalna tla zaradi
pridelovanja hrane, kajti tega ne bodo nadomestili ~ipi, roboti in tablete.
Temu primerno se morata prilagoditi izobraèvanje, ki naj bi bilo bolj
naravoslovno kot je sedaj, in ves proces odlo~anja o razvoju. Zakonitosti fizike
6
in kemije so naravne ter povezane z biologijo, medicino, sociologijo in ekonomiko. Ob
vseh odkritjih bo treba kon~no raz~istiti ugibanja, ali elektromagnetno sevanje iz
daljnovodov, {tevilnih aparatov in tudi priljubljenih prenosnih telefonov {kodi zdravju
ali, ob omejeni izpostavljenosti, morda tudi ne.
Vsekakor smo pred zelo zahtevnim razvojnim iskanjem. Odkrivati in razvijati
moramo nove cenej{e tehnologije za uporabo obnovljivih virov energije. Biomasa je
tak vir, vendar omejen. Gozdovi morajo ohraniti vlogo varovanja narave in gospodarstva
ter regulatorja v kroènju vode. Neizkori{~enih obdelovalnih tal ne bo, ker jih bo treba
razumno izkori{~ati za pridelovanje hrane in krmil. Razpolo`ljivih vodnih virov za
energetsko izrabo bo vedno manj, poraba vode pa zaostrena. V Sloveniji je nekaj
lokacij za izkori{~anje energije vetra, mo`nost izrabe pa je treba {e prou~iti.
Vse, o ~imer je govor, se dogaja v naravnem okolju. Pretehtati je treba koristi,
nevarnosti in izgube. Nekaj ~asa bomo {e odvisni od fosilnih goriv in jedrske energije,
toda è sedanje mlaj{e generacije bodo pred novimi izzivi. Dinamika dru`benega
dogajanja in sprememb je izrazita, v naravi pa so silovite le ujme, vse druge spremembe
se odvijajo po naravnih zakonitostih, ki trajajo stoletja in tiso~letja.
S
Prvi zapis o elektriki in magnetizmu poznamo iz leta 1600 (Gilbert), leta 1746
se je za~elo raziskovanje elektrike (Franklin), okoli leta 1790 je Galvani izvajal elektri~ne
poskuse, 1839 je Bequerel odkril fotovoltai~ni efekt, leta 1847 je prvi~ zasvetila
R
uli~na àrnica, leta 1887 so bili odkriti elektromagnetni valovi (Hertz) in leto
pozneje je Tesla izdelal motor na izmeni~ni tok. Leta 1895 je Röntgen odkril X
àrke, Marconi pa brezì~no telegrafijo. Leta 1935 je v Nem~iji pri{lo do prvega javnega
TV prenosa, leta 1942 je za~el obratovati prvi jedrski reaktor, leta 1948 se je za~el
O
razvoj tranzistorja, 1960 laserja in 1972 èpnih ra~unalnikov.
Ni~ manj silovit ni bil razvoj pretvarjanja toplote v mehansko delo. Osnove
termodinami~nih pretvorb so postavili: 1662 in 1676 Boyle in Mariotte z ena~bo stanja plinov,
1816 je Gay-Lysac odkril povezavo med volumnom plina in temperaturo, Avogadro je v
V
za~etku 19. stoletja ugotovil zakonitost med {tevilom molekul in stanjem plina. Leta 1801 je
Dalton razkril temeljni zakon za plinske zmesi. Leta 1784 je Watt izumil parni stroj, Carnot pa
1824 opisal kro`ni proces, ki je osnova za ocenjevanje kakovosti naprav za pretvarjanje
S
toplote v mehansko delo. Leta 1850 je Clausius definiral drugi glavni stavek termodinamike.
Leta 1876 je Otto izumil motor z notranjim izgorevanjem in 1894 Diesel razvil svoj prvi motor.
V dvajsetih letih 20. stoletja so izdelali prve parne turbine. Leta 1942 je Fermiju uspela prva
kontrolirana jedrska reakcija, 1944 pa smo dobili prvi letalski turbomotor in raketni motor za
pogon raket. Leta 1955 je Rant definiral pojem eksergije kot del energije, ki se lahko neomejeno
pretvarja. Brez teh strojev si ne znamo predstavljati ìvljenja v industrijski dru`bi, toda potrebe
po energiji povsod samo nara{~ajo in s tem se ve~ajo okoljski problemi.
Zgodba o energiji nima sklepne besede. Sonce jo nakazuje. Raziskovalci
si prizadevajo ~love{tvu odpreti nove mo`nosti, a teh zdaj {e ni, ~eprav nas
è stiska energetska kriza. Prvi zakon za na{e razmere je var~evanje z energijo,
kar ni preprosta zadeva. Drugi je usmeritev k obnovljivim virom energije, ki
terja znanje in nalo`be. To je bistveno sporo~ilo te knjiìce.
prof. dr. Franc Lobnik, predsednik sveta
7
ENERGETSKE STORITVE IN OSKRBA
Energija
Po Max Plancku je energija sposobnost sistema, da izvaja zunanje aktivnosti.

Nastopa v razli~nih oblikah: kot mehanska , toplotna (notranja), kemi~no vezana energija
(fosilna goriva, jedrska goriva, biomasa), fizikalno vezana energija (potencialna energija
vode), energija elektromagnetnega sevanja (son~na energija) in elektri~na energija.
O energiji obstajajo pomembne ugotovitve; naj navedemo le nekatere:
• zakon o ohranitvi energije, ki pravi, da energija ne more nastati iz ni~ in se ne
more uni~iti: lahko se le spreminja iz ene oblike v drugo in tudi prena{a na razne
lokacije, vendar kljub spremembam, ostaja skupna koli~ina energije stalna;
• za ìvljenje, opravljanje katerega koli dela in za gibanje je potrebna dolo~ena
vrsta in koli~ina energije, ki si jo moramo zagotoviti, ~e ho~emo obstajati in delovati;
• lo~imo neobnovljive vire energije, ki so v zemeljski skorji (premog, nafta in
S
naravni plin), in vse pomembnej{e obnovljive vire kot je son~na energija v razli~nih
pojavnih oblikah (neposredno sevanje, energija vode, vetra in biomase), planetarno
energijo (bibavica) in pogojno obnovljive vire (geotermalna energija).
R
Pri pretvarjanju energije nastajajo izgube, zato lo~imo:
• primarno energijo, ki je v obliki kemi~ne ali jedrske energije shranjena v gorivih;
• kon~no energijo, ki jo pridobimo iz goriv z energetskimi pretvorbami in prena{amo
O
do potro{nikov (industrija, promet, zgradbe itd.); je manj{a od primarne energije
zaradi izgub pri pretvarjanju in prenosu;
• koristno energijo, ki jo oddajajo {tevilne naprave – ogrevalni ali hladilni sistemi,
svetlobna telesa in druge; je manj{a od kon~ne energije zaradi izgub v napravah;
V
• u~inkovitost energijskih pretvorb, ki je razmerje med kon~no in primarno

energijo;
• intenzivnost rabe energije, ki pove, koliko enot primarne energije potrebujemo
S
za ustvarjanje enote dru`benega proizvoda.

Koli~ino energije merimo po enotah v mednarodnem merskem sistemu
(ISO) v joulih (J, izg. d`úlih). Iz tehni{kega merskega sistema poznamo vatne ure
(Wh = 3600 J) in v energetskih bilancah pogosto uporabljeno enoto toe – tona
ekvivalentne nafte (toe = tonne of oil equivalent; 1 toe = 12,5.106 Wh = 45.109 J).
Osnovni vir energije na Zemlji je Sonce. Son~no sevanje je elektromagnetno
valovanje razli~nih dolìn. Najkra{e valovne dolìne imajo γ (gama) àrki in x ali
rentgenski àrki, nato pa se vrstijo: ultravijoli~na svetloba (UV), ozek pas vidne svetlobe,
infrarde~i (toplotni) valovi (IR). Sevanje se {iri s svetlobno hitrostjo (ok. 300.000 km/s).
Èlovek s svojimi ~utili zaznava le vidne àrke (svetlobo) in toploto.
Rentgensko sevanje (àrki x, elektromagnetno valovanje med 10 -12 in 10-9 m)
nastane z rentgensko elektronko, v elektronskih pospe{evalnikih ali s sinhrotronom,
oddajajo pa ga tudi nekatere radioaktivne snovi in zvezde. Pri prehodu rentgenskega
sevanja skozi tkivo se del sevanja absorbira in ionizira molekule v tkivu. To ‘slikanje’
8
Sl. 1. Spekter elektromagnetnega valovanja in v njem mesto umetnega sevanja (obarvano).
uporabljajo v medicini za prepoznavanje bolezni in po{kodb ter za zdravljenje rakastih

obolenj in tumorjev. Zaradi nevarnosti po{kodb tkiva velja pravilo: ~im manj, le
toliko, kolikor je nujno, in tako, da bi se izognili po{kodbam. Rentgensko slikanje
se uporablja pri razli~nih raziskavah (rtg. mikroskopija, rtg. spektroskopija in strukturna
analiza, rtg. astronomija).
Ultravijoli~na svetloba (UV) za ~loveka ni vidna (~ebele pa vidijo tudi del UV
S
spektra). Razen sevanja, ki prihaja s Sonca, jo sevajo npr. svetilke z ìvosrebrno paro.
V medicini uporabljajo tudi ‘vi{insko sonce’ za obsevanje. Od UV sevanja, ki prihaja s
Sonca, ga znatni del absorbira stratosferski ozonski sloj (‘filter’, 10 km in ve~ visoko),
R
del sevanja na zemeljskem povr{ju pa se spremeni v toplotno infrarde~e (IR) zemeljsko
sevanje. Medicina nas opozarja, da lahko UV sevanje povzro~i opekline in
rakasto obolenje na koì, zato moramo biti zmerni pri son~enju in upo{tevati opozorila
O
strokovnjakov o mo~i in nevarnosti UV sevanja.
Vidna svetloba je ozek del spektra elektromagnetnih valovanj, ki ga
zaznavamo z o~esi. Poleg Sonca svetlobo sevajo razli~na umetna svetila. Vsa druga
telesa, ki niso svetila, ne sevajo svetlobe. Vidimo jih lahko, ker se s svetil prihajajo~a
V
svetloba od teh predmetov odbija, in ~e se odbije v na{e o~i, mi te predmete vidimo.

Svetlobni àrki, ki pridejo v oko, se na roènici in le~i lomijo ter na mre`nici v ozadju
oblikujejo sliko; tam celice svetlobni signal spremenijo v elektri~nega, ki po vidnem
S
ìvcu prehaja v mo`gane in slika dobi zaznavo. Ko prehaja svetloba iz enega sredstva
v drugo, na primer iz zraka skozi steklo, se lomi; enako se dogaja, ~e stojimo v vodi in
se opazujemo. Lom svetlobe so izkoristili tudi za prena{anje energije s t. i. opti~nimi
kabli, ki predstavljajo osnovo moderne informatike. Èe pa ozek snop ‘bele’ svetlobe
usmerimo skozi prizmo, na kateri se svetloba lomi, dobimo spekter vidne svetlobe.
Svetlobo z valovno dolìno 750 µm zaznamo kot temnorde~o, nato se zvrstijo
oran`na, rumena, zelena, modra in {e vijoli~na z valovno dolìno 400 µm.
Infrarde~a svetloba sega od valovne dolìne 0,75 µm do 1000 µm in jo zaznamo
kot toplotno sevanje. V medicini z IR-svetilkami opravljajo obsevanja, IR-pe~ica oddaja
toploto, s posebnimi elektroopti~nimi napravami je mogo~e opazovati okolje pono~i ali
v megli (tak{ni so voja{ki no~ni daljnogledi) in fotografirati. Z infrarde~o kamero
nastanejo termogrami, tj. slike toplotnih razmer na povr{ini opazovanega
predmeta; tako je mogo~e ugotoviti tudi, kje iz stavb uhaja toplota. Infrarde~a
spektroskopija se uporablja za kemijske analize in za ozna~evanje tehni~nih izdelkov.
9
Od Son~evega sevanja, ki je usmerjeno proti Zemlji, prodre do njenega
povr{ja 43%, okoli 14% energije sprejmejo molekule v ozra~ju, zaradi odboja se okoli
4% àrkov razpr{i, drugo pa se odbije od ozra~ja v vesolje. Pribli`no toliko son~ne
energije kot je doseè povr{je Zemlje, se tudi po zapletenem dogajanju z zemeljskim
sevanjem vra~a v vesolje; tako se bilanca sprejete in oddane energije Zemlje izena~i.
To ravnovesje pa ogroà t. i. u~inek tople grede (gl. str. 28).
Od son~ne energije, ki obseva povr{je Zemlje, prejme okoli 0,2 % ekosistem
(rastlinstvo). Tri ~etrtine je porabi za fiziolo{ke procese – za dihanje, transpiracijo, rast
in razmnoèvanje, del energije pa gre v izgubo. Znatni del energije, ki je porabljena
za rast, je shranjena v biomasi. To je primer kemi~ne akumulacije son~ne energije.
A Son~no sevanje proti Zemlji

B prodira skozi ozra~je, v
katerem se del veè na delce,
S
C del odbije od delcev v zraku,
del pa od povr{ja Zemlje.
D Sevanje, ki doseè povr{je,
ga ogreva, toda tla oddajajo
R E infrarde~e sevanje, ki ga del
sprejme ozra~je (pojav tople
grede), deloma pa razpr{i skozi ozra~je
O
v Oson~je
Sl. 2. Bilanca son~nega sevanja na zemljo

V
S
Sl. 3. Son~no sevanje se v stiku z atmosfero na povr{ini Zemlje pretvori v toploto, kineti~no
(veter, morske tokove), potencialno (vodno energijo) in kemi~no (biomaso) energijo.
Prva zna~ilnost son~nega sevanja in s tem tudi obnovljivih virov je, da so povsod
na razpolago. Ne poznajo meja in niso podvrèni politi~nim sodilom.
Druga zna~ilnost obnovljivih virov, ki jo lahko uvrstimo med slabosti, je nizka gostota
energije in ~asovna spremenljivost. Son~no sevanje na enoto obsijane povr{ine se prek
dneva spreminja od 100 do najve~ 1000 W/m2, mese~na energija son~nega obsevanja pa
od 18 kWh/(m2 mesec) v januarju do 170 kWh/(m2 mesec) v juliju (v Ljubljani).
10
Sl. 4. Povpre~no son~no obsevanje v Ljubljani; levo – povpre~no urno son~no obsevanje
za januar in junij; desno – povpre~no mese~no son~no obsevanje prek leta.
S
Razen v obliki biomase in toplote oceanov obnovljivih virov ne moremo shraniti
v naravnih sistemih, ki bi omogo~ali rabo son~ne energije vselej, ko jo potrebujemo.
Zaradi neenakomerne razpolo`ljivosti obnovljivih virov moramo pri njihovi
R
uporabi graditi tudi hranilnike energije. Za shranjevanje energije obnovljivih virov
v obliki notranje, kemi~ne, kineti~ne ali potencialne energije uporabljamo razli~ne
naprave. To pa zmanj{uje u~inkovitost in podraì izkori{~anje obnovljivih virov. Za
obnovljive vire energije je zna~ilna tudi nizka gostota mo~i. Zaradi tega morajo biti
O
naprave pri enaki imenski mo~i precej ve~je od naprav, v katerih uporabljamo
neobnovljive energijske vire.
V
S
Sl. 5. Primerjava gostote mo~i posameznih oblik obnovljivih virov energije na m2.
Kljub temu, da je dele` obnovljivih virov energije, s katerimi ~love{tvo zadovoljuje

svoje potrebe po energiji, navidez zanemarljiv v primerjavi s fosilnimi gorivi, pa je {e
vedno zelo pomemben v deèlah v razvoju. Obnovljive vire pretvorimo z razli~nimi
tehnologijami v toploto, elektri~no energijo ali mehansko delo, biomaso pa
tudi v razli~na trdna, teko~a in plinasta goriva. Ve~ o tem v poglavju o tehnologijah
za pretvarjanje obnovljivih virov.
11
Pomemben vir akumulirane son~ne energije v Sloveniji je biomasa,
ki jo predstavljajo predvsem gozdovi. Slovenija je bogata z gozdovi, saj pora{~ajo
56 % povr{ja. V njih je veliko lesne mase, ki se è uporablja v industriji in delno za
kurjavo. Od povpre~no 209 m3/ha lesne zaloge zna{a letni prirastek 5,5 m3/ha. Skupni
letni posek je 2,5 milij. m3 in od tega se nameni za drva okoli 540.000 m 3, od katerih se
{estina izvozi (Stat. letopis SLO 1999). Poraba drv je razpr{ena, ker je nad ~etrt
milijona lastnikov gozdnih parcel, velika ve~ina nekmetov; gozdov v dràvni lasti je
vse manj. Lesna industrija v Sloveniji uporablja skoraj vse lesne odpadke za pridobivanje
toplote in pare, le ponekod tudi elektrike. Z ozirom na obliko povr{ja in predvideni
razvoj slovenskega kmetijstva ne pri~akujemo ve~je proizvodnje biomase. Za uporabo
v energetiki jo moramo pripraviti tako, da bo lahko konkuren~na z drugimi gorivi.
Kot sodobna trdna goriva iz gozdne biomase ali kmetijskih pridelkov se uveljavljajo
sekanci ter briketi in peleti iz stisnjenega lesa. Prednost tako oblikovanega goriva
je v la`jem transportu, bolj{em izkoristku kurilnih naprav in v ni`jih emisijah snovi, ki
nastanejo pri kurjenju. Tudi ostanke kmetijskih rastlin, zlasti slamo in koruznico, je
S
mogo~e uporabiti v prilagojenih napravah za seìganje.
R
O
V
Sl. 6. Sekanci, peleti in bale slame, pripravljene za seìg.
S fermentacijo rastlin, ki vsebujejo sladkor, {krob ali celulozo, pridobivajo bioetanol.

S
S pirolizo lesne mase se pridobiva biometanol (lesni alkohol). S predelavo rastlinskih

olj (za to je primerna oljna ogr{~ica oz. oljna repica) se pridobiva biodizel gorivo. V
Sloveniji pridobivamo v posebnih plinskih generatorjih – digestorjih – iz ìvalskih in
rastlinskih odpadkov na ve~jih farmah in ~istilnih napravah za vode, bioplin. Z biolo{kim
procesom anaerobnega vrenja, v katerem bakterije razgradijo raztopino organskih
odpadkov brez prisotnosti kisika, nastaneta metan (od 50 do 90 %) in ogljikov dioksid.
Ta vir bi mogli pri razviti ìvinoreji in strokovno urejenem ravnanju z ìvalskimi odpadki,
pa tudi na deponijah odpadkov, v Sloveniji {e veliko bolje izkoristiti. Na Danskem so
znani primeri, da so kmetje investirali v elektrarno na bioplin, prijazno krajevnemu
okolju. Z vseh kmetij dovaàjo gnojevko, iz katere se pridobiva metan, s katerim poganjajo
motor z generatorjem. S pridobljeno elektri~no energijo zadovoljujejo potrebe cele vasi,
kmetije pa dobivajo ob nadaljnji obdelavi {e trdno gnojilo. V vasi je ~isto okolje, domovi
so lepi, ìvinoreja pa uspe{na dejavnost. Seveda mora tako investicijo podpirati dràva,
ker je za~etna nalo`ba zelo visoka. (Gl. sl. na str. 53)
12
Poleg son~ne energije je na razpolago {e geotermalna energija, zlasti v
severovzhodni Sloveniji, vendar so za to potrebne nalo`be.
Fosilna goriva
Fosilna goriva – premog, nafta in zemeljski plin – so raznolika akumulirana

son~na energija v preteklem razvojnem obdobju Zemlje. To je dragocena zaloga, ki
pa è zlagoma kopni. Èlove{tvo bo pri sedanjem na~inu razvoja porabilo fosilne vire
energije, ki so nastajali milijarde let, v nekaj stoletjih. V ~asovni zgodovini Zemlje
predstavlja ta poraba preprost blisk, po katerem fosilnih goriv na Zemlji ne bo ve~.
Znanost in stroka àl {e ne znata odgovoriti na vpra{anje: kako potem? V prehodnem
obdobju nekateri prisegajo na jedrsko energijo, drugi pa se zavzemajo za takoj{ni prehod
na obnovljive vire, predvsem na vodik. Raziskujejo {e druge mo`nosti.
S
R
O
V
Sl. 7. Prikaz ~asovne rabe fosilnih goriv in mo`ne perspektive.

S
Kakovost fosilnih goriv se kaè predvsem v koli~ini kemi~no vezane energije

na enoto mase. To koli~ino izrazimo s seìgno vrednostjo in kurilnostjo. Razlika
med njima je v tem, da pri kurilnosti ne upo{tevamo kondenzacijske toplote vodne
pare, ki se sprosti pri zgorevanju. Zato je kurilnost vedno ni`ja od seìgne vrednosti.
Razne vrste goriv imajo razli~no kurilnost, izraèno v MJ/kg: drva 10–15, lignit
8–11, rjavi premog 13–17, ~rni premog 25–28, metan 50, EL kurilno olje 42,7.
Najbolj raz{irjeno fosilno gorivo na svetu je premog. Ve~ milijonov let je
trajalo, da se je med usedlinami in naplavinami pokopano drevje in drugo rastje zaradi
visokih temperatur, pritiskov in kemi~nih procesov spremenilo v premog. Po starosti
nastanka lo~imo ~rne in rjave premoge ter lignit. Velenjski lignit je mlaj{ega nastanka
kot zasavski rjavi premog. V Sloveniji smo zaradi neekonomi~nosti in majhnih zalog è
zaprli vrsto premogovnikov. Vendar moramo vedeti, da bo premog {e dolgo pomembno
fosilno gorivo na svetu. Znane zaloge premoga presegajo zaloge nafte in plina za
13
najmanj petkrat. Tehnologije za uplinjanje premoga pa utegnejo bistveno spremeniti
njegovo okoljsko neprijaznost (pepel, `veplo).
V ve~jih globinah so zaradi vi{jih temperatur in pritiskov nastale druga~ne toplotne
reakcije; vodna para je delno izlo~ila `veplo, kisik in du{ik, organska snov pa se je
za~ela razgrajevati v teko~e molekule. Tako je nastala nafta, ki jo sestavljajo ogljik,
vodik, `veplo in du{ik. V {e ve~jih globinah je nastalo plinasto gorivo – zemeljski
plin, ki vsebuje ogljik, vodik in du{ik. Nastanek zemeljskega plina je druga~en zaradi
razli~nih geomorfolo{kih pogojev. Po eni razlagi je plin organskega izvora nastal s
pretvorbo mikroorganizmov v velikih globinah, po drugi pa nastaja trajno pri procesih,
ki se odvijajo v notranjosti Zemlje.
S
R
Sl.8. Sestava molekul metana, butana in propana
Plin je postal pomemben vir energije sredi prej{njega stoletja. Ker je okolju
O
najprimernej{i, saj ima med vsemi fosilnimi gorivi najmanj {kodljivih emisij, se danes
uporablja v industriji, gospodinjstvih in tudi za proizvodnjo elektrike. V Sloveniji smo
zgradili 930 km dolg magistralni plinovod, po katerem se pretaka zemeljski plin v
V
plinastem agregatnem stanju, sekundarna mreà plinovodov pa ga dovaja porabnikom.

Kupujemo ga v Rusiji in Alìriji. Kjer plina ni mogo~e transportirati po cevovodih kot
pri nas, ga pripeljejo v teko~em stanju z ladjami. Seveda so za uteko~injenje potrebne
zelo nizke temperature (-160 °C) in visoki tlaki, da postane prevoz ekonomi~en. Del
S
potrebne energije za uteko~injanje se pri uparjanju lahko pridobi nazaj in koristno uporabi
(pridobivanje hladu in elektrike).
Sl. 9. Plinovodno omre`je v Sloveniji
Nafta je zmes razli~nih ogljikovodikov in jo pred uporabo destiliramo. Zaradi

razli~nih vreli{~ ogljikovodikov se postopno izlo~ajo: bencini (pri 20 do 100 °C), nato
14
lahko kurilno olje (pri 200 do 250 °C) ter te`ko kurilno olje in maziva (>350 °C). Vmes
se izlo~ajo tudi plini, med katerimi sta najbolj znana propan in butan. Oba plina se è pri
relativno nizkem nadtlaku uteko~inita in zavzemata le 1/260 prostornine plinastega
stanja, kar omogo~a cenen prevoz s cisternami ali v jeklenkah do porabnikov. Sta
kakovostno gorivo s kurilnostjo 46 do 54 MJ/kg. Me{anico propana in butana imenujemo
tudi uteko~injeni naftni plin (UNP), ki ga v gospodinjstvih uporabljamo za kuhanje.
Jedrska energija
Pomemben energetski vir so tudi jedrska goriva. Osnova za to tehnologijo

pridobivanja koristne energije je bila zagotovljena z razvojem atomske in vodikove
bombe. Najbolj znana so goriva za jedrsko cepitev – uran, plutonij in torij. Jedrska
energija se spro{~a v obliki toplote pri razcepu (ali zlitju) atomskih jeder. Od tu tudi
njeno ime. Jedrska reakcija, pri kateri teèk atom (npr. urana) razpade ve~inoma v
dva la`ja, imenujemo jedrska cepitev. Pri jedrski fiziji se jedro atoma urana (U-235),
S
potem ko zajame nevtron, razcepi v dve la`ji jedri (izotopa U-236), ob tem pa se
sprosti nekaj nadaljnjih nevtronov in energija (γ sevanje). Nevtroni proìjo nadaljnje
tvorjenje nestabilnega izotopa U-236 v ~edalje ve~jem {tevilu. To je veri`na jedrska
R
reakcija. Kineti~na energija razcepkov predstavlja glavni vir toplote, ki se spro{~a pri
razcepu. Jedrsko reakcijo lahko v jedrski elektrarni nadzorujemo, ~e poteka v vodi ali
te`ki vodi (D2H), tudi v grafitu, ~e absorbiramo del nevtronov, ki se sprostijo pri
razcepu izotopa U-236, in, ~e se sevanje γ absorbira v primernem {~itu. Spro{~eno
O
energijo izkoristijo za uparjanje vode, paro pa za pogon turbine in generatorja.
V
S
Sl.10. Prikaz razcepa atomskega jedra
Znanstveniki razvijajo tudi postopek za pridobivanje energije z zlitjem jeder,

znan kot postopek jedrskega zlitja. Pri tem se sprostijo nevtroni in veliko energije.
Kot gorivo sta predvidena devterij in tritij. Velika razlika med (sedanjo) fizijo in fuzijo
(v prihodnosti) je v naravnih zalogah snovi; zaloge U-235 so omejene, medtem ko
so koli~ine devterija (lahko ga lo~imo iz oceanskih voda) in tritija (proizvedemo ga iz
litija) prakti~no neomejene. Ker pa trajno zlivanje lahko poteka le pri zelo visokem
tlaku in temperaturi nad 100.000 °C, sta to nepremo{~eni oviri, zaradi katerih na Zemlji
{e ne deluje noben fuzijski reaktor. Edina znana trajna fuzijska reakcija poteka v Soncu.
15
ENERGIJA IN KAKOVOST @IVLJENJA
Aktivnih prebivalcev, ki si s poklicem in delom pridobivajo sredstva za
preìvljanje, je v Sloveniji 49,4 % (popis 1991). Aktivni ljudje s svojo
ustvarjalnostjo pridobivajo ves dru`beni proizvod; od tega je odvisno,
kak{en dru`beni in ìvljenjski standard si zagotavljajo. V sedanjem svetu
so znatne razlike med ljudmi, med raznimi sloji, med deèlami in deli sveta. Vrsta
ocenjevalcev ugotavlja, da razviti svet, ki mu pripada le desetina svetovnega
prebivalstva, rabi za svoje aktivnosti letno kar 2/3 vse razpolo`ljive energije. Po
podatkih Europe’s Environment (1995) porabi povpre~ni prebivalec
gospodarsko razvitih dràv 3 do 24-krat ve~ naravnih virov kot povpre~ni
prebivalec v deèlah v razvoju: ìta 3-krat ve~, mesa 6-krat ve~, mleka 8-krat
ve~, èleza in jekla 13-krat ve~, anorganskih kemikalij 20-krat ve~ in avtomobilov
kar 24-krat ve~!
Oglejmo si nekaj primerjav najve~jih dràv (IG, Calendario De Agostini, Italia,
S
2000):
R
O
V
S
Tabela 1. Primerjava BDP, porabljene energije in koli~ine hrane za nekatere deèle.
Da ustvarimo 1 dolar (USD) bruto doma~ega proizvoda (BDP) oziroma novo

ustvarjene vrednosti, porabimo v Sloveniji 0,62 kWh (prera~unana vsa energija), v
Avstriji 0,24 kWh, na Hrva{kem 0,78 kWh, v Rusiji 2,35 kWh, v ZDA 0,45 kWh, v
Kanadi 0,90 kWh, na Kitajskem 1,12 kWh in na Japonskem 0,19 kWh. Primerjave
pokaèjo razlike, ki pa jih moramo razumeti z razlikami v podnebju, vrstah dejavnosti,
izobraènosti in produktivnosti dela. Tak{ne so zna~ilnosti sodobne razvite potro{ni{ke
dru`be. Izbolj{anje je mogo~e samo z novimi tehnologijami in gospodarskim razvojem,
ki varuje okolje.
16
Zelo nazorni kazalci smotrnosti ravnanja z energijo so:
• intenzivnost rabe energije, ki pove koliko enot primarne energije (shranjene v
gorivih) porabimo za ustvarjanje enote BDP na prebivalca dràve: manj{a
intenzivnost pomeni var~nej{o porabo energije;
• u~inkovitost energetskih pretvorb, ki kaè u~inkovitost pretvarjanja primarne
energije v tiste oblike, ki jih rabimo (premog ali plin v elektri~no ali toplotno energijo),
ker so pri tem izgube in ima to tudi vpliv na okolje;
• stopnja odvisnosti od uvoène energije, ki ni nepomembna zaradi odprtega
trì{~a, ker je v resnici zelo odvisna od geopoliti~nih okoli{~in (prim. gibanje cen
nafte).
Slovenija se uvr{~a med dràve z intenzivno rabo energije, toda razmere naj
bi se v prihodnosti izbolj{ale s smotrno rabo energije, z uvajanjem obnovljivih virov
energije ter s spremembo strukture dejavnosti ter tehnologij v gospodarstvu.
Potrebna primarna energija je tudi primerno merilo za oceno vpliva rabe
energije na razvoj dolo~ene dru`bene skupnosti. Na sliki 11 vidimo, kako pada
S
nepismenost in smrtnost novorojen~kov v odvisnosti od potrebne primarne energije
(za 127 deèl na svetu, WEC, 1996). Ko doseèmo neko spodnjo mejo potrebne
energije, ostajata nepismenost in umrljivost na zelo nizki ravni. To pa pomeni, da lahko
R
deèle v razvoju doseèjo enako kakovost ìvljenja kot danes energetsko najbolj
intenzivne deèle. Na primeru Slovenije lahko vidimo, da smo dosegli ni`jo umrljivost
dojen~kov in manj{o nepismenost pri trikrat ni`ji potrebni primarni energiji od n. pr.
ZDA. Torej sta kakovost ìvljenja in energija mo~no odvisna od na~el, po katerih se
O
dru`ba ravna. Potro{ni{ke dru`be so energetsko zapravljive in ne morejo biti
vzor manj razvitim.
V
S
Sl. 11. Zveza med nepismenostjo, umrljivostjo novorojen~kov in potrebno primarno

energijo (WEC 1996).
17
VIRI IN PORABA ENERGIJE V SLOVENIJI
Za la`jo primerjavo strukture porabe goriv v Sloveniji s svetom najprej poglejmo
dele` posameznih energetskih virov v svetu, za leto 1995: 25 % potreb se je pokrivalo
s premogom, 29 % z nafto, 13 % s plinom, 24 % z elektriko iz jedrskih elektrarn, 5 %
z elektriko hidroelektrarn in z biomaso 4 %.
V Sloveniji tri ~etrtine energije uvaàmo, razmere pa so naslednje (Gospodarski
vestnik 13. april 1999, zaokroèno):
• struktura primarne energije: uvoèna surova nafta 38 %, trda goriva 23 %,
jedrska energija 17 %, zemeljski plin 12 %, hidroenergija 5 %, drva in les ter novi
viri 5 %;
• struktura kon~ne energije: 51,2 % teko~a goriva, 20,4 % elektri~na energija,
15,8 % plinasta goriva, 8,4 % trda goriva, 4,4 % daljinsko ogrevanje in 0,3 % novi viri.
Naslednja tabela kaè prirast potrebne energije in BDP v RS v letih 1992–98:
S
R
Tabela 2. Potrebna energija in ustvarjeni BDP v Sloveniji
O
Slovenska energetska bilanca temelji na proizvodnji elektrike iz TE na doma~i
premog in HE ter na uvozu teko~ih in plinastih goriv. Dopolnjuje jo oskrba z drvmi in
uvoènim kakovostnim premogom za TE-TOL v Ljubljani. Za leto 1998 so uradni
V
podatki (po Statisti~nem letopisu Slovenije 1999):

Elektri~ne energije pridobiva Slovenija ve~ kot je potrebuje. Proizvajajo jo:
hidroelektrarne 26,5 %, termoelektrarne 36,3 % in jedrska elektrarna 37,2 %. Elektri~ne
S
energije se 50 % porabi v industriji in gradbeni{tvu, v gospodinjstvih pa 26 %; nekaj je

{e drugih kon~nih porabnikov. V industriji je porabijo 57 % za pogon elektromotorjev,
19 % za elektrolizo in galvanizacijo, 16 % za termi~ne namene in za druge 8 %.
Oskrba z naravnim plinom temelji v glavnem na uvozu 940 mio Sm3, okoli 8
mio Sm3 pa ga pridobimo iz lastnih virov. Kon~na poraba plina se deli na: predelovalne
dejavnosti (industrija, obrt) in gradbeni{tvo 79 %, gospodinjstva 8 % in drugi 13 %.
Letno uvaàmo 2,8 milijonov ton teko~ih goriv za potrebe ogrevanja in
prometa. Koli~ina se spreminja v odvisnosti od vremena in cen.
Gibanja kaèjo, da se je dele` industrije v kon~ni rabi zmanj{al za ~etrtino,
dele` prometa pa za 30 % pove~al in {e nara{~a. Energetska odvisnost od
tujine se pove~uje. Zato temelji razvojna strategija v energetiki na pove~anju energetske
u~inkovitosti na vseh podro~jih in na ve~jem izkori{~anju hidroenergije. Izkopavanje rjavega
premoga se postopno ukinja (ostaja le {e v Zasavju). Obstoje~e termoelektrarne
imajo na voljo velenjski lignit ter kakovostni ~rni premog in zemeljski plin iz uvoza.
18
Slovenija je podpisala Energetsko listino ter se po protokolu iz Kyota obvezala
zmanj{ati emisije ogljikovega dioksida za 9 %. Zniàti moramo tudi emisije du{ikovih
oksidov ter re{iti problem radioaktivnih odpadkov. Uvedli smo okoljski davek na ogljikov
dioksid ter postopno izravnavamo cene goriv z EU. Tak{ni pa so specifi~ni kazalci
energetske situacije v Sloveniji za leto 1998:
Bruto dru`beni proizvod na prebivalca (BDP/preb.) 9847,00 USD/preb.
Potrebna primarna energija na prebivalca (PE/preb.) 148,23 GJ/preb.
Energetska u~inkovitost – 1 PE/BDP 16,10 MJ/preb.
Potrebna kon~na energija na prebivalca (KE/preb.) 96,00 MJ/preb.
Energetska u~inkovitost – 2 KE/BDP 10,43 MJ/USD
U~inkovitost pretvarjanja energije KE/PE 0,65
Vidimo, da pri pretvarjanju izgubimo 35 % primarne energije, predno sploh pride do
uporabnikov. Z upo{tevanjem izgub pri uporabnikih je celotna u~inkovitost le okoli
50 %. Imamo torej veliko mo`nosti za izbolj{anje u~inkovitosti na{ega energetskega
sistema. Velik porabnik energije in onesnaèvalec okolja je tudi promet. Sicer pa energijo
S
potrebujejo vse dejavnosti in gospodinjstva in pri vseh se za~enjajo racionalizacije in
izbolj{ave.
R
O
V
S
Sl.12. Elektrarna Brestanica
19
VPLIVI ENERGETSKIH PRETVORB NA OKOLJE
Seìganje fosilnih goriv
Fosilna goriva vsebujejo predvsem dva osnovna elementa: ogljik in vodik.

Zato jim pogosto pravimo tudi ogljikovodiki. Poleg teh so {e primesi `vepla, du{ika in
mineralnih snovi.
Pri dolo~enih pogojih, na primer pri primerno visoki temperaturi in prisotnosti zraka
oz. kisika, fosilna goriva oksidirajo. To reakcijo imenujemo gorenje. Pri gorenju
se sodelujo~e snovi (fosilno gorivo + zrak) preoblikujejo v nove kemi~ne spojine. Gorenje
je eksotermna kemi~na reakcija, torej reakcija, pri kateri se spro{~a toplota. Pravimo,
da je zgorevanje popolno, ~e ogljik zgori v ogljikov dioksid in vodik v vodo (paro),
`veplo pa v `veplov dioksid, itd.
Ker goriva poleg ogljika in vodika vsebujejo tudi druge elemente, na primer `veplo,
S
du{ik in mineralne snovi, ki pri zgorevanju vplivajo na kakovost in hitrost gorenja, je
zgorevanje nepopolno. Zato pri gorenju nastajaja tudi ogljikov (mon)oksid CO, du{ikovi
NOX in `veplovi oksidi SOX (ali SO2), nezgoreli ogljikovodiki, saje in mineralni ostanki
– pepel.
R
Nastali produkti zgorevanja pri seìgu fosilnih goriv in biomase odhajajo iz naprav,
v katerih zgorevajo, v plinastem in trdnem stanju. Plinaste snovi se izlo~ijo v ozra~je.
O
Ta proces imenujemo emisija. Emisija plinov je lahko ne{kodljiva ali {kodljiva. Za
vsako {kodljivo snov so dolo~eni predpisi o dovoljenih koncentracijah ali dovoljeni najve~ji
koli~ini, ki se sme spu{~ati v zrak.
Koncentracije snovi, ki nastajajo pri seìgu fosilnih goriv, navajamo glede na volumen
V
te snovi ali njeno maso v enoti prostornine zraka. Ker so koncentracije snovi relativno
majhne, uporabljamo za merjenje volumna snovi v zraku enoto ppm (parts per milion,
milijonti dele`; en ppm je razmerje med enim volumnom neke snovi v 106 krat ve~jem
S
volumnu zraka). Tiso~krat manj{a enota je ppb (parts per bilion, milijarditi dele`).
Masni dele` snovi v zraku pa obi~ajno navajamo v mg/m3 ali µg/m3. Od leta 1994 so v
Sloveniji s predpisi omejene emisije, med drugim tudi za kurilne naprave. Poleg emisij
je predpisana zahtevana u~inkovitost naprav, kakovost goriva in najve~ja dovoljena
vsebnost `vepla v trdih gorivih. Emisije novih kurilnih naprav preverjamo v
poobla{~enih laboratorijih.
Dimni plini se bolj ali manj enakomerno razpr{ijo po ozra~ju. Koncentracijo okolju
{kodljivih snovi v ozra~ju na nekem mestu imenujemo imisija. Tako kot emisijske, so
v slovenskih predpisih tudi imisijske vrednosti omejene. V njih so opredeljene glede na
~asovno obdobje, ko se zaporedoma pojavljajo:
• mejne vrednosti, ki po danes znanih podatkih niso nevarne zdravju ljudi,
• opozorilne, na katere je treba prebivalstvo primerno opozoriti,
• kriti~ne vrednosti, enake dvakratni mejni vrednosti, ki so è {kodljive zdravju.
20
Tabela 3. Dovoljene imisijske vrednosti za nekatere snovi po slovenskih predpisih.
Imisije v Sloveniji stalno spremljamo na {tevilnih mestih z avtomatskimi
S
meteorolo{kimi postajami. Dovoljene imisijske vrednosti za nekatere snovi, ki se
spro{~ajo pri energetskih pretvorbah fosilnih goriv in tudi biomase, so v tabeli 3:
Ukrepe, s katerimi je mogo~e zmanj{ati emisije okolju {kodljivih snovi pri
R
energetskih pretvorbah fosilnih goriv, delimo v tri skupine:
• pred seìgom fosilnih goriv zmanj{amo emisije z uporabo goriv, ki imajo ve~ji
dele` vodika in vsebujejo manj `vepla in du{ika. Zaradi manj{e vsebnosti ogljika so
manj{e tudi emisije CO2. Zaradi razli~ne kurilnosti goriv so razlike v emisijah CO2
O
pri seìgu trdnih in teko~ih fosilnih goriv (izraène na enoto spro{~ene toplote) {e
precej ve~je; prikazane so grafi~no na kWh proizvedene toplote;
• ob seìgu fosilnih goriv: s seìganjem goriv v napravah z intenzivnim me{anjem
V
plinov v zgorevalni komori; z uporabo katalizatorjev ali z dodajanjem snovi, ki reagirajo

z `veplovim oksidom in se kot trdni ostanki izlo~ajo v kurilni napravi;
• po seìgu fosilnih goriv s ~i{~enjem dimnih plinov, predvsem `veplovega dioksida
in pra{nih delcev.
S
Sl.13. Koli~ina spro{~enega CO2 za razli~ne vrste goriv in dovoljene emisije
21
Za raz`vepljevanje dimnih plinov poznamo mokre in suhe postopke. Obi~ajno
uporabljamo mokri postopek. V vodi raztopljen apnenec CaCO3 in zrak za oksidacijo
vbrizgamo v tok dimnih plinov, kjer apnenec reagira z `veplovim dioksidom v mavec.
U~inkovitost izlo~anja `veplovega dioksida z mokrim ~i{~enjem in uporabo apnenca je
nad 90 %. U~inkovitost ~istilne naprave v Šo{tanju je 94 %. Vsako uro delovanja
elektrarne pa nastane 23 ton mavca, ki ga je treba odlagati na ustrezno odlagali{~e v
bliìni. Suhi postopki postajajo vedno bolj zanimivi, saj se s tem izognemo veliki porabi
vode. Princip delovanja pa je podoben.
Relativno velike delce prahu izlo~imo iz dimnih plinov v ciklonih. To so cilindri~ne
posode, v katerih se dimni plini vrtin~ijo, pra{ni delci pa se zaradi sredobe`ne sile
usedajo na zunajo steno in se po~asi posedajo v zalogovnik na dno ciklona. V ciklonih
se izlo~i do 90 % delcev ve~jih od 5 µm, pri izlo~anju manj{ih delcev pa niso u~inkoviti.
Te zadrìjo elektrostati~ni ali vre~asti filtri. Elektrostati~ne filtre sestavljajo
elektri~ni vodniki, ki so napeti med vzporedne navpi~ne plo{~e. Visoka napetost (do
100.000 V) v vodnikih ustvari mo~no elektri~no polje, ki ionizira molekule v dimnih
S
plinih. Nastali negativni ioni in prosti elektroni naelektrijo pra{ne delce, ki jih privla~ijo
ozemljene plo{~e. Iz plo{~ se delci izlo~ajo zaradi te`nostne sile ali pa jih izpiramo. Ti
filtri izlo~ajo trdne in kapljevinske delce, stro{ki delovanja in vzdrèvanja so nizki,
R
u~inkovitost odstranjevanja delcev pa je do 98 %. Zaradi majhnih preto~nih hitrosti
so veliki in dragi filtri, saj so povr{ine plo{~ tudi ve~ tiso~ m2. Za izlo~anje delcev, ki
so manj{i od 1 µm, lahko uporabimo tudi vre~aste tekstilne filtre (sl. 14), ki so
oblikovani kot vre~e, skozi katere te~ejo dimni plini. Delce zadrì tkanina ali sloj
O
izlo~enih delcev, ki se nabirajo v vre~astem filtru. Zbrane delce odstranimo iz filtra
v zalogovnik s stresanjem vre~. Ker so dimni plini vro~i, morajo biti tkanine vre~astih
filtrov odporne na visoko temperaturo. Vre~asti filtri niso primerni za zelo vla`na
V
okolja, ker se delci med seboj sprijemajo.

S
Sl. 14. Merilna postaja za kakovost zunanjega zraka v Ljubljani (levo) in ~istilna naprava
z vre~astimi filtri (desno).
22
Sl. 15. Shematski prikaz delovanja ciklona, elektrostati~nega filtra in vre~astega filtra.
S
Glavne snovi, ki se pri energetskih pretvorbah fosilnih goriv z dimnimi
plini izlo~ajo v ozra~je, {kodljivo vplivajo na naravo ter po~utje in zdravje
ljudi.
R
Ogljikov monoksid je brezbarven plin brez vonja in okusa. Glede na koli~ino sodi
med najve~je onesnaèvalce zraka, pa tudi zelo nevaren je za ljudi. Nastaja pri
nepopolnem zgorevanju ogljika v fosilnih gorivih (namesto CO 2 dobimo CO).
O
Vsebnost CO v ozra~ju nima {kodljivega vpliva na snovi in rastline, mo~no pa
vpliva na zdravje ljudi, in sicer na sposobnost prena{anja kisika v krvi. Ima namre~
precej ve~jo afiniteto do hemoglobina kot kisik in è majhne koli~ine CO mo~no zmaj{ajo
koli~ino kisika, ki potuje skozi telo. Ko ga vdihavamo, se takoj poveè s hemoglobinom
V
v karboksihemoglobin (COHb). Odstotni dele` telesc COHb glede na nasi~enje je tudi

merilo {kodljivega u~inka, ki ga povzro~a CO pri ljudeh. Odvisen je od koncentracije
CO v zraku, ki ga vdihujejo ljudje, aktivnosti ljudi in ~asa zadrèvanja v tem okolju.
S
Dolo~imo ga z izrazom:
% COHb=0.005·(CO) 0.85·(α·t) 0.63
kjer je: % COHb odstotni dele` karboksihemoglobina glede na nasi~enje (%)
CO vsebnost ogljikovega monoksida (ppm)
α aktivnost ljudi; α = 1 pri sedenju, α = 3 pri napornem delu (1)
t ~as izpostavljenosti okolju z dolo~eno vsebnostjo CO (min)
Raziskave kaèjo, da vrednosti okoli 5 % COHb vplivajo na vid in

psihomotori~ne sposobnosti ljudi, vrednosti okoli 10 % povzro~ajo vrtoglavico
in glavobole, vrednosti nad 50 % pa so lahko za ljudi usodne. Na sre~o se
COHb izlo~i iz krvi, ko dihamo sveì zrak. Ocenjujejo, da se v 3–4 urah vsebnost CO
v krvi prepolovi. Ogljikov monoksid nastaja pri prometu in ga najdemo posebno veliko
v predorih, pri vo`nji v koloni na avtocestah ali mestnih vpadnicah.
23
Sl.16. Emisije CO glede na deleè porabe energije po posameznih sektorjih.
Pri zgorevanju fosilnih goriv se v {tevilnih oblikah pojavijo du{ikovi oksidi:

NO, NO2, NO3, N2O, N2O3, N2O4 in N2O5. V splo{nem jih ozna~imo z NOX . Zaradi
{kodljivih u~inkov na okolje sta pomembna predvsem du{ikov oksid NO in dioksid
NO2. Vsa fosilna goriva vsebujejo nekaj du{ika, ki pri zgorevanju oksidira.
Toda NO oksidira v NO2, ki ob prisotnosti son~nega sevanja reagira z ogljikovodiki
v zdravju {kodljiv fotokemi~ni smog. Poleg tega du{ikov dioksid reagira z
vodikovimi radikali (HO) in v atmosferi v du{ikovo kislino, ki jo padavine izperejo.
S
Tako nastanejo kisle padavine. NO je brezbarven plin, NO 2 pa daje smogu zna~ilno
rde~e-rjavo barvo. R
O
V
Sl. 17. Emisije NOX glede na deleè porabe energije po posameznih sektorjih
Pod vplivom son~nega sevanja se v ozra~ju, kjer so prisotni du{ikovi oksidi,

razli~ni hlapljivi ogljikovodiki, `veplov dioksid itd., sproìjo kemijske reakcije, katerih
S
produkti so snovi, ki jih imenujemo fotokemi~ni oksidanti. Med njimi prevladuje

ozon (O3), ki z du{ikovim oksidom reagira v du{ikov dioksid.
Sl. 18. Shematski prikaz nastajanja fotokemi~nega smoga v ozra~ju zaradi NOx-ov.
24
Ozon je sekundarni onesnaìlec, ki se ne izlo~a pri seìgu goriv, temve~ nastaja v
atmosferi zaradi primarnega onesnaèvanja. Ozon v troposferi je {kodljiv tako ljudem
kot rastlinam. Povzro~a neprijetno draènje sluznice v o~eh, nosu in grlu, {e posebej
pa je nevaren pri vdihavanju. Povzro~a ka{elj in glavobol; pri ekstremnih vsebnostih
onesnaènja so opazili celo nadpovpre~no umrljivost. Ozon v troposferi {kodljivo vpliva
tudi na polj{~ine.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporo~a za za{~ito ljudi mejno enourno
vrednost vsebnosti ozona v zraku med 75 in 100 ppb, za za{~ito rastlin pa povpre~no
vsebnost 30 ppb v ~asu vegetacijske sezone.
Pri seìgu fosilnih goriv, ki vsebujejo `veplo, nastaja `veplov dioksid
SO 2, brezbarvni plin ostrega vonja, ki je {kodljiv. V ozra~ju ostaja nekaj dni in potuje
tiso~e kilometrov dale~. Poleg è opisanega nastajanja aerosolov v ozra~ju se `veplov
dioksid z vrsto kemi~nih reakcij najprej preoblikuje v SO3 in ta z vodo v `veplovo
kislino H2SO4. Ta se v vodnih kapljicah izlo~a iz ozra~ja kot “kisel de`” (kisle
padavine).
S
Kisle padavine so poleg gozdnih poàrov glavni povzro~itelj propadanja gozdov.
Padavine povzro~ajo kislost voda in tal. Kisle padavine {kodujejo ìvim organizmom in
tudi zgradbam, ker povzro~ajo razpadanje gradbenih materialov. •veplova kislina
R
(H2SO4) se me{a z vodo, razjeda koò, lesu in papirju pa odvzema vodo, zato pooglenita.
H2SO4 in apnenec CaCO3 v gradbenih materialih in ~istilnih napravah reagirata v
mavec CaSO4.
O
V
S
Sl.19. Emisije SO2 glede na deleè porabe energije po posameznih sektorjih.
Mavec je zelo topen v vodi, zato ga voda iz gradbenih konstrukcij izpira. Mnoge
zgodovinske stavbe so zato v mestih, kjer so emisije SO2 velike, mo~no po{kodovane.
Ocenjujejo, da je na svetu letna {koda, ki jo povzro~ajo kisle padavine zaradi korozije
gradbenih materialov na stavbah, okoli 10 milijard dolarjev.
Emisije SO2 v Evropi zna{ajo letno 25% koli~in v svetu. V Sloveniji razmere bistveno
olaj{ujejo raz`vepljevalne naprave v termoelektrarni Šo{tanj.
V zraku so tudi drobni lebde~i delci trdnih snovi ali teko~in, ki so po velikosti
ve~ji od molekul (s premerom ve~jim od 0,0002 µm) in manj{i od 500 µm. Na kakovost
okolja razli~no vplivajo zaradi razli~ne velikosti, kemi~ne sestave in vsebnosti. Kot
skupno ime za te majhne delce trdnih snovi ali teko~in se uporablja tudi izraz aerosoli.
Delce trdnih snovi imenujemo tudi prah, saje ali lete~i pepel.
25
Dihalni organi ljudi se razli~no odzivajo na razli~no velike delce. Zelo
majhni delci potujejo z zrakom do plju~nih vr{i~kov in se pri izdihavanju izlo~ijo, ve~ji
delci (nad 10 µm) pa se u~inkovito zaustavijo è v zgornjem delu dihal. Delci z
aerodinami~nim premerom med 0,5 in 10 µm pa so dovolj majhni, da potujejo v
plju~a in se tam naloìjo. Z nara{~anjem koli~ine prahu v zraku nastajajo tudi `veplovi
in du{ikovi aerosoli, ker se `veplov in du{ikov oksid z vodo zdruìta v drobne kapljice.
Du{ikov dioksid se v ozra~ju preoblikuje tudi v sulfatne delce s premerom do 2 µm, ki
pri vdihavanju zaidejo globoko v plju~a.
Vdihavanje aerosolov povzro~a vnetja in bolezni dihal. Ker je skupno delovanje
trdnih delcev in `veplovih aerosolov {e posebej nevarno, Svetovna zdravstvena
organizacija (WHO) navaja mejne vsebnosti za PM10 (delce 10 µm) obenem z mejnimi
vrednostmi SO2 – za povpre~no 24 urno vsebnost 125 + 125 mg/m3.
Specifi~ne letne emisije na prebivalca so bile pri seìganju fosilnih goriv v Sloveniji v
letu 1998 naslednje:
S
Emisija CO2 767,80 kg/preb.
Emisija SO2 54,57 kg/preb.
Emisija NOX R 32,44 kg/preb.
Pra{ni delci 8,70 kg/preb.
Pepel 529,50 kg/preb.
Zgornje vrednosti leè pod povpre~jem ~lanic EU, vendar ni razloga za zadovoljstvo.
O
Zmanj{anje emisije CO2 za 9 % bo zahtevalo izjemne napore in velike nalo`be. Seveda
bi bila ta najbolje naloèna, ~e bi z njimi intenzivno uvajali obnovljive vire energije za
proizvodnjo elektrike, saj so tam emisije CO2 najvi{je.
V
Emisije delcev in sevanje pri radioaktivnem razpadu elementov
Pri razpadu atomskih jeder radioaktivnih elementov (radionuklidov) se

S
spro{~ajo elektromagnetni valovi oziroma delci; pojav imenujemo radioaktivno

sevanje. Poleg sevanja, ki prihaja s Sonca, obstaja {e zemeljsko naravno sevanje
radioaktivnih elementov, ki so v plasteh zemeljskega povr{ja. Z dejavnostmi ljudi pa
nastaja tudi umetno ionizirajo~e sevanje. V medicini uporabljajo rentgensko svetlobo
in radioaktivne izotope za diagnosti~ne namene, z zelo natan~no odmerjenimi koli~inami
visokoenergijskega sevanja pa uni~ujejo rakave celice. V industriji uporabljajo sevanje
za ugotavljanje kakovosti materiala, arheologi pa starosti razli~nih organskih snovi.
Radioaktivno sevanje je razli~no. Delci alfa (α α) potujejo po zraku le nekaj cm in
sevanje se ustavi è na na{i koì. Toda ~e te delce vdihavamo, so na{emu zdravju zelo
nevarni. Pozorni moramo biti na radon (Rn-222), radioaktivni `lahtni plin, ki nastaja
pri razpadu urana in povzro~a plju~nega raka; izhaja iz tal, greznic, in{talacijskih sistemov
ali drena` in se nabira v prostorih neizoliranih zgradb, lahko pa ga vsebujejo tudi gradbeni
materiali. Plina na{a ~utila ne zaznajo. Va`no je zra~enje prostorov.
26
Beta delci (ββ) potujejo skozi zrak nekaj metrov dale~, v tkivo prodrejo tudi nekaj
cm globoko, zaustavi ga plo{~a bakra ali aluminija.
Najbolj nevarno je gama (γγ) sevanje; nima elektri~nega naboja in niti mase; je
elektromagnetno valovanje zelo majhne valovne dolìne, vendar z zelo veliko energijo.
Preseva celotni ~lovekov organizem in zaustavi ga le zelo debela betonska stena ali
debela svin~ena plo{~a. Vir sevanja àrkov gama so npr. jedra kobaltovega izotopa
Co60, ki ga uporabljajo za nadzorovano terapijo rakavega tkiva (‘kobaltova bomba’).
Vse vrste radioaktivnega sevanja so nevarne ìvim bitjem, ker v dolo~enih
pogojih resno po{kodujejo ìve celice in zmotijo biolo{ke procese. Nastanejo
somatske spremembe, ki povzro~ijo nastajanje rakavih celic, levkemijo ali sterilnost,
ali pa genetske spremembe, ki povzro~ijo razli~ne posledice pri potomcih.
Za ovrednotenje radioaktivnega sevanja uporabljamo razli~ne enote:
Aktivnost radioaktivnih snovi merimo v becquerelih (Bq, izg. bekerélih); 1
Bq pomeni en razpad radionuklida na sekundo; v Bq merimo koncentracijo radioaktivnih
snovi v zraku, na primer radona, katerega najve~ja povpre~na koncentracija v naravnem
S
odprtem okolju v Sloveniji zna{a 74 Bq/m3, v kra{kih jamah pa je mnogo vi{ja (v
Taborski jami do 6000 Bq/m3 zraka;
merilo radioaktivnega sevanja, ki ga absorbira enota mase biolo{kega tkiva,
R
je sievert (Sv; 1 Sv = 1 J/kg). Po ocenah Mednarodne komisije za radiolo{ko za{~ito
(ICPR) obstaja pri absorbiranem radioaktivnem sevanju 1 Sv pri ljudeh kar 7,3-odstotna
nevarnost za nastanek rakastega obolenja. Ker je 1 Sv velika enota, izkazujemo sevanje
v tiso~inkah Sv, tj. v mSv. V Evropi zna{a povpre~no naravno sevanje okolja 2,4 mSv
O
na leto in verjetnost obolenja za rakom 1%. Priporo~ilo je, naj sevanje tega ne presega,
sploh pa ne 5 mSv letno.
V
Geigerjev {tevec
ìca v sredini kovinsko ohi{je

S
razred~en plin
radioaktivni izvir k {tevcu ali oja~evalniku
Z Geigerjevim {tevcem zaznavamo ionizirajo~e sevanje. Sestavljen je iz Geiger-

Müllerjeve {tevne cevi, {tevca in zaslona ali zvo~nika. Cev je napolnjena z razred~enim
plinom. Sevanje skozi plin v cevi ionizira molekule plina: negativne elektrone privla~i
pozitivna ìca v sredini cevi, pozitivne ione pa kovinsko ohi{je cevi. Sunek elektri~nega
toka je mogo~e pretvoriti v zvo~ni signal, na zaslonu pa se prikaè {tevilo sunkov v
sekundi.
Po Phillip Wingate, Osnove fizike, 1993
27
Globalne klimatske spremembe v ozra~ju
Temperatura ozra~ja Zemlje se spreminja z nadmorsko in

atmosfersko vi{ino. Neposredno ob Zemljini povr{ini se zaradi
son~nega sevanja in primesi v zraku spreminja z letnimi ~asi. Sl.
20 prikazuje razli~nost temperatur v posameznih slojih atmosfere.
Sonce seva visokoenergijske àrke kratkih valovnih dolìn. Od
povr{ja Zemlje se odbijajo, toda del jih tla in rastje absorbirajo in
potem oddajajo druga~no energijo – nizkoenergijske àrke dolgih
valovnih dolìn. Medtem ko son~ni àrki kratkih valovnih dolìn
pridejo skozi ozra~je do povr{ja, pa dolgovalovno sevanje ne more
v celoti skozi ozra~je, v katerem je vse ve~ t. i. toplogrednih plinov,
temve~ se odbija in segreva molekule plinov v zraku. Tako se
ozra~je segreva – in to imenujemo pojav tople grede (podobno
kot se to dogaja v stekleniku, kjer ima vlogo “filtra” steklo). Posledice
S
tega pojava so vremenske in podnebne, nato pa tudi v okolju.
R
Sl. 20. Temperature po vi{ini zemeljske atmosfere v °C (levi stolpec),
vsebnost ozona (srednji stolpec) in sloji ozra~ja (desni stolpec).
Toplogredni plini, ki imajo take lastnosti, so predvsem vodna para, ogljikov

O
dioksid (CO2), metan, du{ikovi oksidi in v manj{i meri hladilna sredstva (freoni). Freoni
so nevarni predvsem zaradi razgradnje ozonske plasti v stratosferi in ne toliko zaradi
absorbcije dolgovalovnega sevanja. Koliko bodo ti plini absorbirali toplote, je odvisno
V
od njihove koncentracije v ozra~ju. îm manj jih bo, toliko manj{a bo absorbcija. Zato
je padla odlo~itev, da je potrebno zmanj{ati izpuste CO2 v atmosfero.
S
Sl. 21. Shematski prikaz delovanja tople grede
U~inek tople grede
S poenostavljeno energijsko bilanco Zemlje lahko dolo~imo ekvivalentno temperaturo

ozra~ja ob povr{ju. To je ravnote`na temperatura, ki bi se vzpostavila na Zemlji,
28
ko bi ta absorbirala del son~nega sevanja, obenem pa s svojim sevanjem
oddala toploto v vesolje. ê Zemlja ne bi bila obdana z atmosfero, bi bila ekvivalentna
temperatura ob povr{ju Zemlje okoli –18°C ali 255 K (K = kelvinov = termodinami~na
temperatura). Toda resni~na povpre~na temperatura povr{ja Zemlje je okoli 288 K,
ker nekateri v ozra~ju prisotni plini zmanj{ujejo izgube toplote s povr{ja Zemlje v vesolje.
Imenujemo jih toplogredni plini. Zaradi absorbcije dolgovalovnega toplotnega sevanja
se segrejejo in del toplote “vrnejo” nazaj na Zemljo. Ta pojav povzro~a u~inek
tople grede.
Klimatske razmere so se v zgodovini Zemlje mo~no spreminjale. Ocenjujejo, da so
se v zadnjih dveh milijonih let vsaj 20-krat izmenjale ledene in tople dobe. Meritve
vsebnosti CO2 v zra~nih mehur~kih, ujetih v ledenikih v zadnjih 160.000 letih, so
nedvoumno pokazale povezavo med vsebnostjo CO 2 v atmosferi in temperaturo
ozra~ja. Ugotovili so, da so se v ~asu do za~etka industrijske revolucije konec 18.
stoletja vsebnosti CO2 v ozra~ju spreminjale med 180 in 280 ppm (parts per million –
{tevilo delcev v milijonu). Od tedaj pa se vsebnost tega plina v ozra~ju nenehno pove~uje.
S
Tako je v letu 1990 è dosegla vrednost 351 ppm. Podobno, toda manj{e nara{~anje
vsebnosti lahko zasledimo tudi pri drugih toplogrednih plinih. Tako se je vsebnost metana
iz 0,8 ppm od konca 18. stoletja pove~ala na 1,7 ppm.
R
O
V
S
Sl. 22. Nara{~anje ogljikovega dioksida (CO 2) v atmosferi Zemlje v zadnjih 350-ih letih
Vzporedno s pove~ano vsebnostjo toplogrednih plinov v ozra~ju je narasla

tudi temperatura ozra~ja, v zadnjih 100 letih za 0,3 do 0,6 K. Posledica segrevanja
je taljenje ledu ledenikov, segrevanje morij in dvig povpre~ne gladine oceanov za 10 do
20 cm v tem ~asu. Z ra~unalni{kimi simulacijami so napovedali, da bo ob podvojeni
vsebnosti CO2 v ozra~ju temperatura narasla za 1,5 do 4,5 K. Omenimo naj, da med
znanstveniki ni popolnega soglasja o mo`nih posledicah pove~anja vsebnosti toplogrednih
plinov v ozra~ju.
Prva skupina povezuje povi{anje temperature z zmanj{anjem padavin, segrevanjem
vode v oceanih in taljenjem ledu. Tako naj bi povi{anje temperature ozra~ja za 2 K v
29
ZDA povzro~ilo 10 % zmanj{anje padavin in dvig gladine oceanov za 0,1 do 0,2 m do
leta 2025 ter 0,5 do 2,0 m do leta 2050. Tako bi bila poplavljena velika obalna obmo~ja
(na primer 20 % povr{ine Banglade{a), pove~ana erozija obal ter ve~ja slanost v talni
vodi.
Druga skupina napoveduje, da se bo zaradi povi{ane temperature podalj{ala
vegetacijska doba (pri podvojitvi vsebnosti CO2 na primer na obmo~ju Denverja (ZDA)
iz sedanjih 162 na 206 dni na leto, na obmo~ju Memphisa (ZDA) iz sedanjih 234 na 311
dni na leto), zato bodo rastline bujnej{e in poraba CO 2 za fotosintezo iz ozra~ja ve~ja;
tako, da naj bi bilo doseèno naravno ravnovesje.
Ozon je fotokemijski oksidant, ki nastaja v stratosferi naravno, ko
ultravijoli~no son~no sevanje z valovnimi dolìnami do 0,242 µm (imenujemo ga tudi
UV-C son~no sevanje) razbije molekulo kisika na kisikova atoma. Atoma kisika se
takoj nato zdruìta z molekulo kisika v ozon. Pri razcepu se spro{~a tudi toplota. Ob
tem pa poteka tudi obratni proces. Ko molekula ozona absorbira son~no sevanje nekoliko
ve~jih valovnih dolìn – med 0,28 in 0,32 µm (imenujemo ga tudi UV-B son~no sevanje),
se molekula ozona razcepi v molekulo in atom kisika. Kon~ni u~inek navedenih reakcij
S
je oblikovanje sloja ozona in segrevanje stratosfere. V stratosferi se vzpostavi
temperaturna inverzija, ki povzro~a, da je stratosfera zelo stabilna. Zato se snovi v
stratosferi zadrùjejo zelo dolgo. Pravi pomen prisotnosti ozona spoznamo {ele,
R
ko preu~imo, kako UV sevanje u~inkuje na ìve organizme.
UV sevanje je kratkovalovno in vsebuje dovolj energije, da vpliva na
kemi~ne vezi ter povzro~a v organizmih kemi~ne in biolo{ke reakcije. Še
O
posebej {kodljivo je UV-C sevanje, ki deluje na proteine in molekule DNA, vendar
se skoraj v celoti absorbira v molekulah kisika in ozona. Za organizme je zelo {kodljivo
tudi UV-B sevanje, ki se v molekulah ozona le delno absorbira. Raziskave so pokazale,
da je UV-B son~no sevanje tiso~- do deset tiso~krat bolj {kodljivo, ker
V
po{koduje molekulo dednega zapisna (DNA) in sploh uni~uje celice. Son~no

S
Sl. 23. UV sevanje na robu atmosfere (1) ter pri tleh (2) in ob~utljivost DNA nanj (3).
30
sevanje ve~jih valovnih dolìn (0,38 – 0,76 µm) povzro~a ko`nega raka. Dodatni prob-
lem je, da è majhno razred~enje ozona v stratosferi mo~no vpliva na koli~ino UV-B
son~nega sevanja, ki dospe do povr{ja Zemlje. Preostalo ultravijoli~no sevanje z
valovnimi dolìnami ve~jimi od 0,320 µm (imenujemo ga tudi UV-A son~no sevanje)
ne sodeluje v fotokemi~nih reakcijah, in se zato tudi ne absorbira v stratosferi. Zato
smo ljudje v dolgem evolucijskem razvoju postali na to sevanje tudi relativno neob~utljivi.
Na sl. 23 je prikazano spektralno son~no sevanje z valovnimi dolìnami UV sevanja na
robu atmosfere in na zemljinem povr{ju. Ob tem je prikazana tudi relativna biolo{ka
ob~utljivost molekul DNA.
V zadnjih desetletjih so znanstveniki opazili hitro znièvanje koli~ine ozona
v atmosferi. Ta pojav imenujemo “ozonska luknja”. Pojav se kaè isto~asno s
pove~evanjem koli~ine du{ikovih oksidov, in predvsem halogenov, med njimi {e posebej
klora. Ocenjujejo, da se klor izlo~a iz klorfluorogljikovodikov (CFC ali CFCl), ko ti
absorbirajo son~no sevanje (CFC so uporabljali za hladiva, topila, penila v toplotnih
izolacijah). Spro{~en klorov atom sodeluje pri razcepu ozona kot katalizator, zato lahko
S
“po{koduje” tudi 10.000 molekul ozona, preden se iz stratosfere spet izlo~i v spodnje
plasti ozra~ja.
Še posebej ob~utno zmanj{anje ozona ve~krat ugotavljajo nad Antarktiko. Ob polarnih
R
zimah se oblikuje edinstven, zelo hladen (do -80 °C) polarni vrtinec zraka; tedaj v
stratosferi nastanejo oblaki ledenih delcev. Po zapletenih kemijskih reakcijah, v katerih
sodelujejo tudi molekule vode (iz stratosfernega polarnega oblaka) in du{ikovi oksidi,
nastajajo mulekule klora Cl2, ki ozonu niso {kodljive. Ko spomladi na ju`ni te~aj spet
O
posije sonce (tedaj je na severni polobli jesen), son~no sevanje razcepi molekulo klora
v atoma, ki takoj reagirata z ozonom. Koli~ino ozona v stratosferi merimo z Dobsonovo
enoto (DU), ki navaja debelino sloja zgo{~enih molekul ozona nad izbranim ozemljem.
V
S
Sl. 24. Danes merimo ozon z instrumenti na satelitih. Tako lahko dobimo globalne podatke o
vsebnosti ozona v stratosferi. Postopek imenujemo TOMS – Total Ozon Mapping Spectrom-
eter). Na sliki so prikazane vsebnosti ozona nad Antarktiko v Dobsonovih enotah.
31
Vplivi na okolje in energetska ekonomika
Zgorevanje fosilnih goriv je mogo~e le ob prisotnosti kisika, ki ga jemljemo

iz zraka. Normalno je, da gorivo pla~amo, medtem ko je kisik iz zraka zastonj.
Nastale pline pri zgorevanju, ki onesnaùjejo zrak, spu{~amo v atmosfero zastonj.
Stro{ke, ki nastanejo zaradi {kode, ki je povzro~ena naravnemu okolju, pokriva dru`ba
kot celota. Princip, da mora onesnaèvalec pla~ati nastalo {kodo, se tu ni uveljavil.
Cena energije naj bi vsebovala stro{ke goriv in energetskih pretvorb ter stro{ke za
nadomestilo {kode. Ker slednje danes pla~ujejo vsi, in ne le onesnaèvalci okolja, jih
imenujemo tudi eksterni – zunanji stro{ki. Govorimo o “internalizaciji eksternih” stro{kov
pri uporabi fosilnih goriv.
Tako, kot pri ledeni gori vidimo nad gladino morja le njen del (gl. sl. 25), pla~ujemo
sedaj le direktne stro{ke goriv in amortizacijo naprav za njihove pretvorbe. •al pa
energetske pretvorbe fosilnih in jedrskih goriv povzro~ajo predvidljive in nepredvidljive
zunanje stro{ke. Predvidljivi stro{ki so dolo~ljivi zaradi opaznega poslab{anja kvalitete
S
zraka in sprememb na favni in flori, vodah in pokrajinah. Z njimi je è obremenjena
sedanja generacija.
R
O
V
S
Sl. 25. Ponazoritev neposrednih in zunanjih stro{kov pri uporabi fosilnih goriv z ledeno
goro.
Sl. 26. Tudi vetrnice so ponekod pomembna tehnologija pri proizvodnji elektrike.
32
Nepredvidljivi stro{ki rabe energije iz virov, ki jih danes prete`no uporabljamo, pa
so povezani s spremembami klimatskih razmer in bodo imeli globalni u~inek na
hidrosfero, litosfero in atmosfero Zemlje. Zaenkrat globalnih posledic {e ne znamo v
celoti ovrednotiti. Z njimi bodo obremenjene prihodnje generacije. Obstajajo pa ocene,
ki jih navajamo v tabeli kot povzetek nekaterih {tudij. Vrednosti ocenjenih zunanjih
stro{kov so navedene v SIT na kWh porabe elektri~ne energije ali toplote.
S
R
O
V
S
Tabela 4. Ocena predvidljivih zunanjih stro{kov pri pretvarjanju goriv.
Dejstvo je, da so globalni zunanji stro{ki nepredvidljivi in nekajkrat vi{ji od

predvidljivih. ê bi sodobna globalna ekonomija sledila na~elu usklajenega razvoja
(sustainable development), bi lahko è danes postale {tevilne tehnologije za pretvarjanje
obnovljivih virov energije ekonomsko utemeljene.
Neobnovljivi energijski viri bodo vedno dra`ji, tehnologije za ~rpanje zalog vedno
bolj zahtevne, porabniki pa bodo morali pla~ati {kodo, ki jo povzro~ajo naravnemu
okolju. Nasprotno utegnejo biti obnovljivi viri konkuren~ni in ekonomsko sprejemljivi.
33
TOPLOTA IN NJENA VAR^NA RABA
Var~evanje pri ogrevanju
Toplota je najbolj pogosta oblika energije, ki jo sre~ujemo v vsakdanjem

ìvljenju. Njene glavna zna~ilnost je, da se vrednoti na podlagi njene tem-
perature. Ker lahko te~e le z vi{je na stopnjo ni`je temperature, je njena uporaba
najbolj var~na, ko se uporablja v zaporedju s padajo~o temperaturo. Naj to ponazorimo
s preprostim primerom. 1kg kurilnega olja nam pri zgorevanju sprosti okoli 11 kWh
toplote (zaradi la`je primerjave z elektriko bomo uporabili to izvedeno enoto za
toploto). Èe pokurimo ta kg kurilnega olja v kotlu za centralno ogrevanje, se v kuri{~u
sprosti kemi~no vezana toplota pri temperaturi okoli 1000 °C. Seveda za ogrevanje
ne potrebujemo tako visoke temperature, zato toploto prenesemo na vodo, ki jo
segrejemo na 90 °C. To vodo po{iljamo po ceveh v ogrevala, kjer se ohladi na 70 °C.
Zrak okoli ogrevala pa se je pri tem segrel od sobne temperature 20 °C na okoli
S
35 °C. Zato, da smo dobili zrak topel 35 °C, smo izgubili temperaturno razliko 965 K.
S toplim zrakom, ki smo ga dobili, ne moremo poganjati turbine in proizvesti elektrike,
niti osvetliti prostora.
R
Èe pa bi to kurilno olje pokurili v gorilniku plinske turbine in bi vro~i plini pod pritiskom
skozi gonilnik turbine opravili mehansko delo, bi se ohladili na okoli 500 °C. Vrte~e se
kolo turbine poganja na isti osi elektri~ni generator, ki nam da okoli 3,5 kWh elektrike.
Vro~i plini iz plinske turbine nato v kotlu za uparjanje vode ustvarijo paro s temperaturo
O
okoli 400 °C in primerno visokim tlakom. Ta para poganja parno turbino, ki ène elektri~ni
generator. Rezultat je dodatnih 1,5 kWh elektrike. Paro iz parne turbine, ki ima sedaj le
{e temperaturo okoli 90 °C, vodijo v kondenzator in z njo segrevajo vodo za
V
nizkotemperaturno daljinsko ogrevanje. Vodo s temperaturo okoli 70 °C vodimo po

mestu in z njo ogrevamo stavbe. Poleg toplote za ogrevanje smo tako dobili {e kvalitetno
elektri~no energijo, ki ima pred toploto to prednost, da je univerzalno uporabna.
V obeh primerih je tehni~ni izkoristek lahko enak, toda proizvod, ki smo
S
ga dobili, ima popolnoma drugo kakovost. Podobno velja za uporabo biomase, ki

je akumulirana son~na energija. Mi lahko les skurimo v pe~eh in kotlih in se z njim
ogrevamo, lahko pa ga uporabimo za kombinirano proizvodnjo elektrike in toplote in
tako bistveno pove~amo uporabnost akumulirane toplote. To je {e toliko bolj pomembno,
ker vsi vemo, kako te`ko je energijo sonca pretvoriti v elektriko in kako enostavno v toploto.
Toplota okolice je brezpla~na. Kadar potrebujemo toploto, katere temperatura se
le malo razlikuje od okolice, lahko uporabimo toplotno ~rpalko. To je hladilni stroj, ki
deluje v obrnjeni smeri. Pri majhnih temperaturnih razlikah med okolico in ogrevanim
prostorom bomo morali dodati le eno tretjino ali {e manj mehanske energije za pogon
kompresorja, in è bomo dobili 2/3 toplote iz okolice zastonj.
Po zadnjih podatkih porabimo v Sloveniji skoraj 30 % kon~ne energije v
gospodinjstvih za ogrevanje, pripravo tople vode in delovanje gospodinjskih
naprav. Toplotne izgube pri ogrevanju stavb so posledica prehajanja toplote skozi
34
Sl. 27. Primeri smotrne rabe toplote pri pretvarjanju goriv.
ovoj stavbe in potrebnega prezra~evanja bivalnih prostorov. Prve zmanj{amo s temeljito

toplotno izolacijo in kakovostnimi okni, druge s tesnenjem pripir, ustreznim naravnim
prezra~evanjem ali vgradnjo naprav za vra~anje toplote pri prezra~evanju. Kvaliteto
toplotne za{~ite ovoja stavbe merimo s toplotno prehodnostjo (k). Merimo jo v W
S
na enoto povr{ine konstrukcije in enoto razlike v temperaturi zraka na notranji in zunanji
strani konstrukcije; ponazarja enotski toplotni tok, ki te~e skozi ovoj stavbe.
Toplotno prehodnost gradbenih konstrukcij zmanj{amo tako, da v
R
konstrukcijo vgradimo sloje snovi z nizko toplotno prevodnostjo. Imenujemo
jih toplotni izolatorji. Ve~ina izolatorjev ima majhno gostoto, saj jih sestavljajo mali
zaprti zra~ni prostori. Najpogosteje uporabljamo vlakna kamene ali steklene volne,
O
penjene umetne snovi (polistiren, poliuretan), pa tudi naravne snovi kot so pluta,
celulozna, kokosova in ov~ja volna ter impregniran recikliran papir.
Zid iz opeke 20 cm in z 12 cm toplotne izolacije ima toplotno prehodnost 0,25 W/m2K,
enako kot ope~nat zid debeline 200 cm. Z bolj{o izolacijo stavb doseèmo:
V
• zaradi ni`jih toplotnih prehodnosti ni`je stro{ke ogrevanja;

• na povr{ini toplotno izoliranih delov ovoja stavbe vi{jo temperaturo; brez
kondenzacije zra~ne vlage in s temperaturo, ki zagotavlja bolj{e bivalno ugodje;
S
• zaradi manj{e porabe (fosilnih) goriv manj{o koli~ino okolju {kodljivih snovi,
ki se spro{~ajo pri kurjenju.
Sl. 28. Primeri toplotno-izolacijskih materialov: mineralna volna, stiropor med plo{~ami
iz lesne volne, recikliran nakosmi~en papir.
35
Poleg è znanih materialov za toplotno izolacijo so v zadnjem ~asu razvili {e
nekatere nove na~ine toplotne izolacije:
• sevalno toplotno izolacijo, ki jo sestavlja ve~je {tevilo toplotnih zrcal, tj.
kovinskih (aluminijastih) folij z vmesnimi zaprtimi zra~nimi prostori; 2 cm debela
sevalna toplotna izolacija nadomesti 10 in ve~ cm debelo klasi~no toplotno
izolacijo, vendar ima zaradi mehanskih lastnosti v stavbah omejene mo`nosti
uporabe;
• prosojno toplotno izolacijo, ki nadome{~a klasi~no toplotno izolacijo, ob tem
pa deluje kot opti~ni vodnik, ki vodi son~ne àrke na ope~nat ali betonski nosilni
zid; izku{nje v Sloveniji kaèjo, da ju`ni zid s prosojno toplotno izolacijo v ~asu
ogrevanja stavbe zbere ve~ son~nega obsevanja, kot pa izgubi toplote;
• v prihodnosti veliko pri~akujemo od vakuumske toplotne izolacije, ki deluje kot
“termos” posoda, saj je zrak med kovinskimi folijami iz~rpan, tako se prevod in
konvekcija med folijami ne pojavita;
Steklo, ki ga uporabljamo za zasteklitev oken, prepu{~a svetlobo, ne pa toplotnega
S
sevanja, temve~ ga zadrì. Zato se zunanje steklo segreje in oddaja (izgublja) toploto
v okolico. Prehod toplote skozi okna je precej ve~ji kot skozi stene tudi zaradi kroènja
zraka v zaprtem prostoru med stekli. Toplotne prehodnosti klasi~no dvojno zasteklenih
R
oken so med 2,8 in 3,5 W/m2K. V sodobna okna zato vgrajujemo le stekla ali
kombinacije stekel, ki imajo:
• notranje steklo s tankim prozornim nanosom, ki deluje kot kovinska folija; tako
notranje steklo ne segreva zunanjega stekla s sevanjem toplote (low-e steklo);
O
toplotna prehodnost okna s tako zasteklitvijo se znià na 1,9 do 2 W/m2K;
• namesto z zrakom napolnimo prostor med stekli z inertnim plinom, najpogosteje z
enim od `lahtnih plinov (argonom ali kriptonom), da se zmanj{a prenos toplote ter
V
zna{a od 0,8 do 1,3 W/m2K;

• s prigraditvijo tesnih izolacijskih polken ali rolojev toplotne izgube oken pono~i
prepolovimo; zunanja polkna ali roloji so tudi u~inkovito sen~ilo.
S
Var~na raba toplote pri prezra~evanju
Prezra~evanje stavb je proces, s katerim v stavbah zamenjujemo notranji zrak z

zunanjim (sveìm) zrakom. Prezra~evanje stavb je nujno za primerno kakovost zraka
v prostorih. Ljudje, gradbeni materiali in stanovanska oprema oddajajo snovi, ki
povzro~ajo, da postane zrak v prostoru zatohel in neprimeren za bivanje (CO2, CO,
amonijak, hlapljivi ogljikovodiki, dim, formaldehid, radon in {tevilne druge snovi).
Potrebno koli~ino sveèga zraka dolo~imo na razli~ne na~ine:
• glede na {tevilo izmenjav zraka; v splo{nem velja, da je za prezra~evanje
bivalnih stavb potrebna najmanj polovi~na izmenjava zraka vsako uro;
• glede na vsebnosti neprijetnih in {kodljivih snovi v zraku: za dolo~itev potrebne
koli~ine sveèga zraka je treba poznati koli~ino snovi, ki se spro{~a v prostoru in
njene mejne dovoljene koncentracije (MDK);
36
• glede na vonjave, ki jih poenoteno
merimo z olfi, ki so opredeljeni za ljudi,
gradbene materiale in opremo prostorov;
po dogovoru so vonjave 1 olfa zna~ilne
za sede~o osebo pri lahkem delu; kadilec
na primer oddaja 25 olfov. Za vsak olf
moramo dovesti predpisano koli~ino
sveèga zraka.
Sl. 29. Sprememba koncentracije CO2 v

prostoru s prezra~evanjem in brez njega.
Obi~ajno prehaja sve` zrak v stavbo skozi pripire v oknih in vratih. Tak{no
prezra~evanje imenujemo naravno prezra~evanje. Zrak se pretaka v stavbo in iz
nje zaradi razlike v zra~nih tlakih, ki so posledica razlik v temperaturah (oziroma gostoti
S
zraka) ali hitrosti vetra ob stavbi. Zato okna ne smejo biti ne preve~ in ne premalo
tesna (prepustnost {pranj je omejena navgor zaradi rabe energije in navzdol zaradi
koli~ine zraka, ki mora priti v prostor). Prepustnost re` stavbnega pohi{tva ugotavljamo
R
s preizkusi. Preizkuse zrakotesnosti stavb izvajamo tudi na zgrajenih stavbah. Na
zatesnjena zunanja vrata namestimo ventilator in izmerimo koli~ino zraka, ki prehaja v
stavbo pri dolo~eni razliki v tlakih (v predpisih je sprejeta vrednost 50 Pa). Ob tem se
zrak v prostoru ne sme izmenjati ve~ kot 2 krat vsako uro (n < 2 h-1).
O
Pri zimskem prezra~evanju moramo sve` hladen zrak iz okolice v prostoru
segreti na sobno temperaturo. Za to rabimo toploto; pri toplotno dobro izoliranih
zgradbah je dele` porabljene toplote za segrevanje sveèga zraka 50 % od celotne
V
potrebne toplote za ogrevanje. Rabo energije lahko zmanj{amo s:

• tesnenjem oken,
• predgrevanjem zraka v son~ni strehi ali v zemljo vkopanih kanalih,
S
Sl. 30. Stavba s son~no streho in kanali za predgrevanje ali hlajenje zraka za prezra~evanje.
37
• z vra~anjem toplote s sistemi za rekuperacijo toplote (prevzemanjem toplote iz
odpadnega zraka) pri prezra~evanju. V nekatere izvedbe teh naprav vgradimo tudi
grelnike ali hladilnike zraka, ki ga vodimo v prostore. Tak sistem omogo~a v poletnem
~asu hlajenje zgradbe. Po slovenskih predpisih mora imeti vsaka stavba, v kateri je
izmenjava zraka ve~ kot 0,7 bruto volumna stavbe na uro, vgrajen rekuperator
toplote s stopnjo vra~anja toplote najmanj 65 % (po novem najmanj 80 %).
Sl. 31. Prezra~evalna naprava z rekuperacijo zraka.
S
Prvo merilo za oceno kakovosti izolacije stavb so slovenski predpisi, ki zahtevajo,
da smejo biti toplotne izgube stavbe enake ali manj{e od 5 +10 A/V v W/m3. Pri tem
R
pomeni A zunanjo povr{ino stavbe, skozi katero prehaja toplota, in V volumen stavbe,
ki ga omejuje povr{ina A.
Kot merilo kakovosti konstrukcij se je uveljavilo energijsko {tevilo stavbe. To
O
navaja, koliko energije (toplote) rabimo za ogrevanje stavbe na enoto povr{ine bivalnih
prostorov v enem letu. Energijsko {tevilo navajamo v kWh na m 2 bivalne povr{ine
stavbe na leto. Za starej{e stavbe je zna~ilno energijsko {tevilo nad 150 kWh/m2leto, za
kvalitetno toplotno izolirane stavbe med 80 in 100 kWh/m2leto, in za energijsko var~ne
V
stavbe s son~nim ogrevanjem 40 do 60 kWh/m2leto. Znane so tudi stavbe, ki za ogrevanje

ne potrebujejo zunanjih virov toplote (njihovo energijsko {tevilo je torej 0).
S
Sl. 32. Zgradbi, ki ne potrebujeta neobnovljivih virov energije – ob odli~ni toplotni

izolaciji se ogrevata s solarnimi sistemi in oskrbujeta z elektri~no energijo s son~nimi
celicami. Pri tem je seveda treba upo{tevati, kak{ne zgradbe in kje jih lahko gradimo
glede na klimatske, prostorske in okoljske razmere.
38
Ogrevalni in klimatizacijski sistemi
Stavbe je potrebno ogrevati zato, da doseèmo prijetne bivalne razmere in ustrezne

delovne pogoje. V Evropi se je uveljavilo pravilo, da naj bo srednja temperatura v
prostoru 19 °C. Ker so povr{ine zunanjih sten, {e posebej pa oken, v prostoru vedno
nekaj hladnej{e od zraka, ogrevamo stavbe na 20 °C. S tem kompenziramo vpliv
hladnih zunanjih sten in oken. Bolj ko je stavba izolirana, manj{e so toplotne izgube, ki
so premosorazmerne temperaturni razliki med zrakom v prostoru in zunanjim zrakom.
Stavbe imajo razli~no {tevilo prostorov, ki jih moramo ogrevati. Zato poznamo
lokalno in centralno ogrevanje. V mestih z veliko koncentracijo stavb pa zaradi
varstva okolja gradimo daljinsko ogrevanje.
Lokalno ogrevanje je namenjeno samo enemu prostoru ki ga lahko ogrevamo
neodvisno od zasedenosti ostalih prostorov. Za lokalno ogrevanje uporabljamo: kamine
(odprte – slab izkoristek, okoli 30 %; zaprte kamine), pe~i (lon~ene, litoèlezne, jeklene,
na olje, na plin, na drva – izkoristek je dober, obi~ajno nad 70 %). Uporabljamo tudi pe~i
S
na elektriko, ki so lahko sevalne (obi~ajno v kopalnicah), konvekcijske (z ventilatorji ali
brez) in akumulacijske. Z elektriko ogrevamo samo ob~asno, saj je njihov izkoristek
primarne energije (premoga) zelo nizek (cca 30 %) zaradi velikih izgub pri pretvarjanju
R
premoga v elektriko in izgub pri prenosu iz elektrarne do mesta uporabe. Èe bi v Sloveniji
uporabljali samo elektriko iz obnovljivih virov, n. pr. iz hidroelektrarn, ki imajo zelo visok
izkoristek (okoli 85 %), potem bi bilo tak{no ogrevanje energetsko dopustno. To seveda
ne velja za elektriko iz vetrnic in son~nih celic, saj so njihovi izkoristki tudi zelo nizki.
O
Pe~i na premog so lahko tudi veliki lokalni onesnaèvalci zraka, zato jih danes
opu{~amo. Izjema so pe~i na plin. Ker sta plin in elektrika vezana na omre`je, lahko
pri{tevamo ta dva na~ina lokalnega ogrevanja tudi k daljinskim sistemom ogrevanja.
V
Lokalno ogrevanje z biomaso (drvmi, sekanci, briketi, peleti) se v~asih uporablja

v energetsko var~nih hi{ah, kjer zaradi dobre toplotne izolacije in uporabe akumulirane
son~ne energije potrebujemo samo dopolnilno ogrevanje v ~asu najhuj{ega mraza.
S
Sl. 33. Primer sodobnega zaprtega kamina in lon~ene pe~i.
39
Centralno ogrevanje je danes najbolj ra{irjeni na~in ogrevanja stanovanjskih in
javnih ter poslovnih stavb. Glede na nosilca toplote lo~imo vodno in zra~no ogrevanje.
V Evropi ima vodno ogrevanje dolgo tradicijo in je splo{no raz{irjeno. V starej{ih
stavbah uporabljamo za ogrevanje toplo vodo s temperaturo v dovodu 90 °C in v povratku
70 °C, pri najni`ji zunanji temperaturi. En m3 tople vode lahko prena{a v eni uri po
stavbi 23,3 kW. Ko se zunaj temperatura dviga, se zniùje tudi temperatura vode v
dovodu. Na ta na~in lahko centralno reguliramo ogrevanje stavb.
V novej{ih stavbah, ki so toplotno dobro izolirane, pa tako visoka temperatura
vode ni ve~ potrebna. Zato v takih primerih uporabljamo temperaturo vode v dovodu
od 50 °C navzdol. Ni`ja ko je temperatura v dovodu, ve~ji dele` toplote lahko pridobimo
iz obnovljivih virov (sonca, okolice, talnice ali iz tal).
Sistem za centralno ogrevanje s toplo vodo mora biti v ve~stanovanjskih objektih
izveden tako, da je mogo~e v vsakem stanovanju meriti porabo toplote in uravnavati
temperaturo ogrevanja. Vsako stanovanje ima torej svoj priklju~ek na centralni sistem,
svoj {tevec toplote in regulacijo temperature (sl. 34 desno). Na ogrevalih so normalno
S
vgrajeni termostati~ni ventili.
R
O
V
Sl. 34. Shema centralnega ogrevanja (levo; 1 – kotel, 2 – razvodno omre`je, 3 – ogrevala,
S
4 – regulacija) in priklju~evanje stanovanj v blokih (desno; 1 – prenosnik toplote

daljinskega ogrevanja, 2 – razvodno omre`je, 3 – ogrevala, 4 – {tevec toplote)
V manj{ih stanovanjskih hi{ah je mo~no raz{irjeno talno ogrevanje. Plasti~ne

cevi premera 16 mm so v tleh, pod plo{~icami, lamelnim parketom, tapisonom in podobno.
Temperatura vode za ogrevanje v najhuj{em mrazu ne sme prese~i 50 °C, toda {e bolj
je pomembna povr{inska temperatura tal, ki je omejena na 27 °C. Toplotna oddaja
poda je med 50 in 60 W/m2, kar ve~ kot zado{~a za stavbo, izolirano in zgrajeno po
novih slovenskih predpisih. Z novej{im sistemom talnega ogrevanja s tankimi cevmi
premera 6 mm pa doseèmo primerno temperaturo tal è z vodo s 35 °C celo pri
zunanji temperaturi -18 °C, stavbo pa ogrevamo s son~no energijo, toplotno ~rpalko ali
drugo odpadno toploto.
V mestih z veliko gostoto stavb bi bilo {tevilo lokalnih kotlovnic preveliko, zato se je
uveljavilo daljinsko ogrevanje, ki ima niz prednosti pred enostavnim centralnim
40
ogrevanjem stavb. Prednosti so: odpade transport goriva in odvoz pepela iz posameznih
stavb; v toplarni lahko uporabljamo cenena goriva; u~inkovitost pri izrabi goriva je
velika, saj proizvajamo elektriko in toploto so~asno, velika zanesljivost obratovanja; v
kleteh stavb ne potrebujemo kotlovnice, niti dimnika in skladi{~a za gorivo; prakti~no
ni nobenega vzdrèvanja in zelo se zmanj{a nevarnost poàra; zniàjo se emisije
{kodljivih plinov.Vzporedno s tem pa je pomembna tudi oskrba z elektriko.
S
R
Sl. 35. Razdelilna postaja v omre`ju elektrosistema (Diva~a).
Za urejanje mikroklime v prostorih se je uveljavila klimatizacija stavb. V

O
vse vi{jih poslovnih stavbah poleti ni mogo~e delati, saj so prostori pretopli. Klimatizacija
stavb pomeni, da v celotni stavbi ali pa v njenih delih vzdrùjemo poleti in
pozimi predpisano temperaturo in vlago zraka. Pri tem zrak tudi ~istimo in ga
V
izmenjujemo v skladu s higienskimi zahtevami. O hlajenju stavb govorimo tedaj, ko v

stavbi poleti vzdrùjemo zahtevano temperaturo, vlaga nas pa ne zanima.
Pozimi prihaja zunanji hladen zrak v klima-centralo skozi vetrno re{etko,
kjer se s pomo~jo rekuperatorja toplote predgreje z zrakom, ki zapu{~a stavbo, ali pa
S
se v me{alni komori me{a z obto~nim zrakom. Pridobivanje odpadne toplote od toplega

zraka, ki zapu{~a stavbo, je v Sloveniji obvezno. Tako predgreti zrak se v filtrih o~isti
in dodatno predgreje. Ker je pozimi zrak zelo suh, ga moramo ovlaìti v ovlaèvalniku.
Po ovlaèvanju se zrak dogreje na temperaturo, ki jo zahteva regulator temperature v
kanalu ali prostoru. Od dobre in tehni~no pravilne razdelitve zraka v prostoru je v veliki
meri odvisno ugodje v prostoru.
Poleti pa se topel in vlaèn zrak v klimacentrali s pomo~jo rekuperatorja
toplote predhladi z zrakom, ki zapu{~a stavbo, ali pa se v me{alni komori me{a z
obto~nim zrakom. Tudi pridobivanje odpadne toplote od hladnega zraka, ki zapu{~a
stavbo, je v Sloveniji obvezno. Tako predhlajeni zrak se v filtrih o~isti in v hladilniku
ohladi na okoli 14 °C. Pri tem se iz njega izlo~i prekomerna vlaga, ker ta onemogo~a
hlajenje ~love{kega telesa z znojenjem. Zato je poleti va`no su{enje zraka, kar
doseèmo s hlajenjem zraka pod njegovo rosi{~e. Tako ohlajen in osu{en zrak nato po
41
Sl. 36. Shema delovanja sodobne klimatizacijske naprave s prikazom mo`nosti za
S
razdelitev zraka po prostorih. Na sliki pomenijo: 1 – klima-centrala; 2,3 – àluzije za
zunanji in odpadni zrak; 4 – obto~ne àluzije; 5 – filter; 6 – hladilnik; 7 – predgrelnik;
8 – dogrelnik; 9 – ovlaèvalnik; 10,11 – dovodni in odvodni ventilator; 12 – re{etke; 13 –
R
perforirani strop; A – difuzor z regulacijo koli~ine; B – regulator temperature; C – glu{nik
zvoka; D – rekuperator toplote
potrebi dogrejemo in ga prek kanalov po{ljemo v prostore stavbe, ki jo klimatiziramo.
Obstaja veliko razli~ic klimatizacijskih naprav, vendar delujejo vse po podobnem
O
principu.
Ker ima zrak zelo majhno gostoto (1,2 kg/m3) in ni`jo toplotno kapaciteto, je treba
za prenos enake koli~ine toplote pri enaki temperaturni razliki po stavbi pretakati kar
V
3500-krat ve~ zraka kakor pri centralnem ogrevanju z vodo. Zato je logi~no, da so se
razvile klimatizacijske naprave, ki zdruùjejo prednosti obeh sistemov. To so zra~no-
vodni sistemi. Z zrakom poskrbimo za ustrezno prezra~evanje in vlago v stavbi, z
S
vodo pa prena{amo potrebno toploto za hlajenje in ogrevanje. Po kanalih se pretaka

samo najmanj{a potrebna koli~ina zraka (obi~ajno v odvisnosti od {tevila ljudi v stavbi),
drugo energijo pa prena{amo po ceveh za toplo in za hladno vodo. Sve` zrak se ohladi,
osu{i ali ogreje v prostoru z indukcijskim konvektorjem.
Za nemoteno delovanje klimatizacijskih naprav potrebujemo torej toplo in
hladno vodo. Toplo vodo lahko dobimo iz kotla za centralno ogrevanje ali iz sistema
daljinskega ogrevanja, za hladno vodo pa je treba vgraditi hladilnik vode, ki pogosto
deluje kot toplotna ~rpalka. Toplota iz stavbe se tako od 18 do 26 °C dvigne na okoli
45 °C in tako je mogo~e ogrevati sanitarno vodo ali, po potrebi, zrak.
Pogosto v starih in tudi nekaterih novih stavbah ni mogo~e vgraditi centralne
klimatizacijske naprave, zato si pomagamo z lokalno klimatizacijsko napravo.
Klimatizacijske naprave so od centralnega ogrevanja petkrat dra`je pri nabavi in
obratovanju. Za pogon hladilnih kompresorjev je potrebne veliko elektrike in tudi gradnja
takih sistemov je zelo draga. Zato se postopno uveljavlja drug na~in daljinskega hlajenja,
42
Sl. 37. Sobna klimatizacijska naprava z lo~enim uparjalnikom (levo zgoraj) in
kondenzatorjem (levo spodaj) ter klimacentrala (desno).
ki za hlajenje vode uporablja vro~o vodo iz obstoje~ih toplarn. Naprave, ki lahko z
S
vro~o vodo proizvajajo hladno vodo, se imenujejo absorbcijski hladilni stroji. Njihova
u~inkovitost sicer ni zelo visoka, vendar lahko izkori{~ajo obstoje~e vro~evodno omre`je
in toploto, ki jo poleti toplarne ne morejo prodati v enakih koli~inah, kot pozimi.
R
Pridobivanje toplote v stavbah s solarnimi sistemi
Med solarnimi sistemi so najbolj raz{irjeni sistemi za pridobivanje toplote

O
do temperature okoli 90 °C. V ve~ini primerov z njimi segrevamo sanitarno vodo,
vodo za ogrevanje stavbe in celo naselja. Lahko pa segrevamo tudi zrak za su{enje
kmetijskih pridelkov, ogrevanje stavb in prezra~evanje. Z okoljskega vidika so
V
pomembni, ker uporabljajo obnovljivo energijo in ne onesnaùjejo okolja!

Sprejemniki son~ne energije (SSE, 1) absorbirajo son~no sevanje in ga v obliki
toplote oddajo kroè~i teko~ini. Ker se navadno razpolo`ljivo son~no sevanje ne ujema
S
s porabo, toploto shranjujemo v hranilnikih

toplote (2). Pri sistemih s prisilnim obtokom
kroì nosilec toplote v sistemu s pomo~jo
~rpalke (4). Regulator (5) vklaplja in izklaplja
~rpalko v odvisnosti od temperature teko~ine
na izstopu iz SSE ter v odvisnosti od tem-
perature vode v hranilniku toplote.
Sl. 38. Solarni sistem za pripravo tople sanitarne vode.
V zimskem ~asu ne moremo segreti vode do potrebne temperature, zato

jo dogrevamo z vro~o vodo iz ogrevalnega sistema (3) ali s pomo~jo elektrike.
Naju~inkoviteje deluje sistem za pripravo tople vode, ~e so SSE name{~eni z naklonom
25 do 45° in obrnjeni v smeri med jugom in jugozahodom. Za vsak m2 SSE naj bo
43
predvidena prostornina hranilnika 50 do 75 litrov. Pri
normalni porabi tople vode v bivalnih stavbah
potrebujemo sprejemnike son~ne energije s povr{ino 1,5
do 2 m2 za vsako osebo. Sisteme za pripravo tople vode
dimenzioniramo tako, da segrejejo prek leta v povpre~ju
65 do 70 % potrebne koli~ine tople vode. Tipi~ni solarni
sistem za pripravo tople vode v enodruìnski stavbi ima
povr{ino SSE 6 m2 in prostornino hranilnika 300 litrov.
Sl. 39. stavba s sprejemniki son~ne energije na strehi
Solarne sisteme za ogrevanje stavb vgrajujemo izklju~no v dobro toplotno

izolirane stavbe, pri katerih poraba toplote v ~asu ogrevanja ne presega 50 kWh/m2
bivalne povr{ine. Solarnemu sistemu lahko prigradimo tudi sezonski hranilnik toplote, v
katerem shranjujemo toploto, ki jo v poletnem ~asu zberejo sprejemniki son~ne energije.
S
Iz hranilnika toplote pa jo ~rpamo v ogrevalni sezoni. Najbolj pogosto shranjujemo toploto
v zemljo ali vodne hranilnike. Zemeljske hranilnike segrevamo z vkopanimi prenosniki
toplote v obliki spiral ali cevnih ka~, ki so oblikovane iz cevi. Velikost vodnih sezonskih
R
hranilnikov naj bo 1 do 3 m3 za vsak m2 SSE, prostornina zemeljskih hranilnikov pa 5 do
10 m3 na vsak m2 sprejemnikov
son~ne energije. Shranjeno toploto
obi~ajno ~rpamo s toplotno ~rpalko
O
zato, da bolje toplotno izkoristimo
hranilnike.
V
Sl. 40. Solarni sistem za ogrevanje

stavbe z zemeljskim hranilnikom
toplote.
S
Eksperimentalni projekt Murgle v Ljubljani je prva son~no ogrevana stavba

v Sloveniji. Ima 174 m2 bivalne povr{ine in 51 m2 sprejemnikov son~ne energije, ki so
vgrajeni v ju`no streho z naklonom 65°. Toplota se shranjuje v zemeljski hranilnik toplote,
ki ima vgrajenih 54 spiralnih prenosnikov toplote premera 0,6 m in globine 1,5 m.
Sprejemniki son~ne energije letno proizvedejo 346 kWh toplote na vsak m2 sprejemnikov.
V stavbi rabijo za ogrevanje 22,5 kWh toplote na vsak m2 bivalne povr{ine.
Solarni sistemi pa so primerni tudi za ogrevanje naselij. V ve~ini primerov
ogrevajo naselja s sistemi daljinskega ogrevanja. Pogosto uporabljajo za dogrevanje
kotlovnice na biomaso. Sistemi brez sezonskega hranilnika toplote imajo povr{ino
sprejemnikov izbrano tako, da v poletnem ~asu segrejejo celotno koli~ino tople sanitarne
vode. Povr{ina sprejemnikov je med 0,03 in 0,05 m 2 za vsak kvadratni meter ogrevane
povr{ine stavb. Taki sistemi zagotovijo med 10 in 20 % potrebne toplote za ogrevanje
naselij.
44
Sl. 41. Solarni sistem za ogrevanje naselja s hranilnikom toplote (Saro, Švedska – levo)
in s priklju~kom na toplarno (Ry, Danska – desno).
Sistemi za ogrevanje naselij s sezonskim hranilnikom toplote imajo povr{ino
S
sprejemnikov 0,2 do 0,3 m2 na vsak m2 ogrevane stanovanjske povr{ine, oziroma 2 do
3 m 2 za vsako MWh toplote za ogrevanje naselja. Velikost vodnega hranilnika toplote
je okoli 2 m 3 na kvadratni meter povr{ine sprejemnikov. V povpre~ju je dele` ogrevanja
R
s soncem med 50 in 80 % potrebne toplote. Na sliki 41 sta prikazana solarna sistema
v v naselju Saro na Švedskem z deljenim poljem sprejemnikov son~ne energije, ki ima
sezonski vodni hranilnik v granitni jami ter sistem v mestu Ry na Danskem z zdruènim
poljem sprejemnikov, ki je priklju~en na povratni vod daljinskega ogrevanja. Oba pa
O
sta brez vgrajenega hranilnika.
V energetsko var~nih stavbah lahko pomembni del toplote zagotovimo z
elementi za nizkotemperaturno pretvarjanje son~nega sevanja v toploto. V
V
ve~ini primerov so to posebej oblikovani elementi na ovoju stavbe. Imenujemo jih tudi
elementi za naravno ogrevanje stavb s soncem (pogosto se uporablja izraz “pasivna
arhitektura“) in jih lahko razvrstimo v {tiri skupine, ki skupaj s stavbo tvorijo sistem za
naravno ogrevanje: okna, zastekleni zidovi, stekleniki in fasadni prezra~evalni elementi.
S
Pri ve~ini teh naprav segrevamo neposredno zrak v stavbi. Za kroènje

zraka in prenos toplote izkori{~amo naravne zakonitosti (vzgonsko kroènje) in redkeje
mehanske naprave. Naprave za naravno ogrevanje stavb razli~no vplivajo na bivalno
ugodje. Vplivajo na osvetljenost, temperaturo in v~asih tudi na kakovost zraka. Za
u~inkovito delovanje sistemov moramo
pri arhitektonski zasnovi stavbe
upo{tevati {tiri osnovna na~ela:
primerno razporeditev elementov za sprejem
son~nega sevanja, hranjenje toplote v
gradbenih konstrukcijah, prenos toplote v
stavbi in za{~ito pred pregrevanjem.
Sl. 42. Stavba s prigrajenim rastlinjakom.
45
Okna in steklene stene so najenostavnej{i in tudi najbolj raz{irjeni ele-
ment naravnega ogrevanja stavb. Omogo~ajo pogled v okolico in naravno osvetlitev
prostorov, vendar so lahko vzrok pregrevanja v jeseni ali spomladi. Imajo pa v primerjavi
z izoliranim zidom {e vedno 4-krat ve~je
toplotne izgube. Name{~amo jih na ju`ni in
zahodni strani stavbe; primerna je 35 % do
45 % zasteklitev fasade pri uporabi dobrih
sen~il za poletno obdobje.
Sl. 43. Okno s polkni za no~no za{~ito in

poletno sen~enje.
Son~ni (Trombe-Michel-ov) zid je del ovoja stavbe, ki absorbira son~no sevanje,

shranjuje toploto in jo prena{a v bivalne prostore. Osnovni element teh sistemov je masivni
zid, ki je na zunanji strani temno opleskan in zasteklen. Toplota prehaja v bivalne prostore
S
s ~asovnim zamikom glede na son~no sevanje. Èasovni zamik uravnavamo z izbiro
materialov (obi~ajno opeka, silikatna opeka, beton) in debelino zidu (med 20 in 40 cm).
R Posebno pozornost moramo posvetiti re{itvi za
prepe~evanje pregrevanja poleti. Obi~ajno odpremo
lopute zgoraj in spodaj ter na ta na~in z zunanjim
zrakom poleti hladimo steno. Ker son~ni zid ni
toplotno izoliran, so toplotne izgube skozi ta del
O
gradbene konstrukcije velike.
Sl. 44. Stavba z zasteklenim zidom.

V
Stekleniki so elementi, ki povezujejo okolico in bivalni prostor, so primerni na ju`ni

ali jugozahodni strani stavb kot elementi za var~evanje s toploto. Za bivanje jih
uporabljamo, ko to omogo~ajo vremenske razmere. Zmanj{ujejo toplotne izgube stavb
S
zaradi manj{ega prehoda toplote iz stavbe, segretih oson~enih povr{in v notranjosti

steklenika in zaradi manj{ih toplotnih izgub pri prezra~evanju, saj se v stekleniku sveì
zrak predgreje, preden vstopi v notranjost
stavbe.V krajih s celinskim podnebjem ima
steklenik obi~ajno dvojno zasteklitev in nosilno
konstrukcijo, na kateri pozimi ne pride do
kondenzacije. V poletnem ~asu moramo
pregrevanje steklenikov prepre~iti z zunanjimi
sen~ili in prezra~evanjem. Odprtine za naravno
prezra~evanje naj imajo povr{ino vsaj ene petine
povr{ine steklenika.
Sl. 45. Primer stavbe s steklenikom.
46
PROIZVODNJA IN VAR^NA RABA ELEKTRIKE
Pomen elektrike
Elektrika – tudi elektri~na energija – je sekundarna oblika energije, ki jo lahko

pridobimo iz skoraj ve~ine drugih virov energije. Najpomembnej{i na~in je s pomo~jo
generatorjev ali alternatorjev, ki pretvarjajo mehansko energijo, pridobljeno s toplotnimi
procesi ali hidravli~nimi (vodnimi, vetrnimi) turbinami v elektriko. Elektri~ni tok je gibanje
elektronov. V ve~ini primerov je to energija, ki se pretaka po mreì. Ker njen transport
ni povezan s premikanjem mas, je zelo u~inkovit. Prete`ni del elektrike se danes
proizvaja centralno, zato ostanejo tudi vsi odpadki pri njeni proizvodnji na mestu
proizvodnje, medtem ko jih na mestu uporabe ni.
Zanesljiva oskrba z elektriko je zaradi njene vsestranske uporabnosti {e posebej
pomembna, ker jo lahko pretvorimo v vse druge oblike energij (toploto, svetlobo,
mehansko delo) z enostavnimi in cenenimi napravami. Elektrike ni mogo~e shranjevati,
S
zato morata biti proizvodnja in poraba vsak trenutek usklajeni.
Za proizvodnjo elektrike s parnimi in plinskimi procesi, s katerimi danes v glavnem
proizvajamo elektriko v termoelektrarnah in jedrski elektrarni, je zna~ilen nizek izkoristek
R
pri pretvorbi goriv v elektriko. Izgube, ki pri tem procesu nastajajo, so shematsko
prikazane na sliki:
O
V
ELEKTRIKA
FOSILNA TOPLOTA PARA MEHANSKA ELEKTRI^NA PRENOS
ENERGIJA
30 %
ENERGIJA ENERGIJA
5%
100 % 5%
15 %
30 %
S
15 % IZGUBE PRI
IZGUBE V PRENOSU
IZGUBE PRI IZGUBE PRI IZGUBE GENERATORJU
V TURBINI
ZGOREVANJU PRENOSU
TOPLOTE
Sl. 46. Tok energije skozi elektrarno in v prenosu do uporabnikov.
* Pod izgubami razumemo zmanj{anje kakovosti energije (npr. zniànje temperature pri prenosu
toplote) in oddajo toplote na okolico (tok toplote v kondenzator in hladilni stolp).
Za proizvodnjo elektri~ne energije lahko uporabimo razli~ne tehnologije, ki jih

prikazujemo v nadaljevanju.
47
Proizvodnja elektri~ne energije s termoelektrarnami (TE)
S
Sl. 47. TE Šo{tanj z nazivno mo~jo 275 MW s ~istilno napravo izlo~a 94 do 95 % SO2 (na
izstopu iz dimnika ga je 385 kg/h), toda iz mletega apnenca nastane sadra in iz
premoga pepel (skupno 70 t/h), kar je treba odloìti v okolju (foto M. Garbajs).
R
V klasi~nih termoelektrarnah uporabljamo fosilna goriva, s katerimi v kotlu (1)
segrejemo in uparimo vodo; imenujemo jih parne termoelektrarne (sl. 48 in 49).
O
Nastala para ekspandira v turbini (2) in proizvede delo ter poganja generator elektri~ne
energije (3). Energetsko izrabljeno paro nato kondenziramo v kondenzatorju (4). Tako
odvzeto toploto prenesemo na okolico v hladilnih stolpih (v termoelektrarni v Šo{tanju)
ali pa v vodotok (v reko Savo iz jedrske elektrarne Kr{ko). Kondenzat (vodo) nato
V
visokotla~na ~rpalka (5), imenujemo jo tudi napajalna ~rpalka, potiska nazaj v kotel. V
termodinamiki imenujemo ta proces parni delovni proces. Termoelektrarne (TE) so
najpomembnej{e proizvajalke elektri~ne energije v {tevilnih deèlah, tudi v Sloveniji.
S
Imajo dolgo ìvljensko dobo, povpre~en izkoristek (med 35 in 43%) in so primerne za

uporabo vseh vrst fosilnih goriv. So drage pri izgradnji in imajo {tevilne negativne
vplive na okolje (emisije plinov, pepel, sadro).
V Sloveniji imamo sedem javnih parnih termoelektrarn – {tiri v Šo{tanju, eno v
Trbovljah in dve v Ljubljani – s skupno nazivno mo~jo 960 MW.
Sl. 48. Shema parne

termoelektrarne
48
Drugi termodinami~ni princip za proizvodnjo elektrike pa predstavljajo
plinske termoelektrarne (sl. 49). V njih vstopa zrak iz okolice v kompresor (1) in
nato z visokim tlakom v zgorevalno komoro (2). V zgorevalno komoro dovajamo fosilno
gorivo, ki ob prisotnosti kisika (zraka) zgori. Vro~i dimni plini preidejo v turbino (3), v
njej ekspandirajo in se sprostijo v okolico. Turbina poganja poleg generatorja elektri~ne
energije (4) tudi kompresor. Ta termodinami~ni proces imenujemo plinski delovni proces.
Za pogon kompresorja se porabi med 40 in 60 % dela turbine, medtem ko za napajalno
~rpalko pri parnih procesih porabimo le 1 do 2 % proizvedenega dela.
S
Sl. 49. Shema plinske termoelektrarne (glej spodaj!)
R
Plinske toplotne elektrarne so cenej{e od parnih, vendar lahko v njih seìgamo
le najkvalitetnej{a fosilna goriva (plin ali kurilno olje). Zna~ilno je, da so pri enaki mo~i
nekajkrat manj{e od parnih termoelektrarn in imajo zelo kratek zagonski ~as – le 10 do
O
20 minut. Zato jih uporabljamo predvsem kot vr{ne elektrarne, ki delujejo ob konicah
porabe elektri~ne energije. V novej{em ~asu pa se vedno bolj uporabljajo tudi kot
elektrarne za osnovno proizvodnjo elektrike, saj je plin konkuren~no gorivo in odpadejo
V
drage ~istilne naprave, emisija CO2 pa je majhna. U~inkovitost plinskih elektrarn ni

S
Sl. 50. Plinsko–parna termoelektrarna (PPTE); 1 – kompresor, 2 – zgorevalna komora,

3 – plinska turbina, 4 – generator elektri~ne energije, 5 – uparjalnik, 6 – parna turbina,
7 – hladilni stolp, 8 – ~rpalka.
49
bistveno razli~na od parnih. Ker je temperatura plinov na izstopu iz plinske turbine zelo
visoka (okoli 500 °C), lahko uporabimo to toploto za proizvodnjo pare. Zdruìmo torej
dva procesa zaporedno; tako dobimo plinsko-parno termoelektrarno. Tako pridobimo
kar 60 % ve~ elektrike pri enaki porabi goriva kot v primeru povpre~ne parne elektrarne
na premog. S tem se zmanj{uje toplotna obremenitev okolja in koli~ina plinov na izpustu.
V Sloveniji imamo dve plinsko parni elektrarni – Brestanica in Trbovlje.
Pri delovanju termoelektrarne nastajajo vplivi na okolje, ki so povezani z

emisijami okolju {kodljivih snovi v ozra~je, segrevanjem ozra~ja ali re~nih voda ter
odlaganjem trdnih ostankov zgorevanja (pepel) in ~i{~enja dimnih plinov (sadra).
V primerjavi s termoelektrarnami, v katerih kurimo premog, v plinskih elektrarnah
ne nastaja pepel. Ker uporabljamo naravni plin, je tudi emisija CO2 na enoto proizvedene
elektri~ne energije ve~ kot za polovico manj{a. Ker naravni plin ne vsebuje `vepla, so
tudi emisije SO2 zanemarljive. Visoke temperature zgorevanja pa povzro~ajo visoke
vsebnosti NOX (100 do 300 ppm). Pri uporabi teko~ih goriv v plinskih elektrarnah so
S
emisije CO2 in predvsem SO2 ve~je, vendar precej manj{e kot pri kurjenju premogov.
Proizvodnja elektri~ne energije z vodnimi elektrarnami (HE)

R
Kroènje vode v naravi, ki je posledica son~nega sevanja, imenujemo hidrolo{ki
krog. Ocenjujejo, da se za delovanje hidrolo{kega kroga porabi okoli 23 % son~nega
obsevanja povr{ja Zemlje. Zato uvr{~amo vodne elektrarne, ki izkori{~ajo potencialno
O
energijo vode v hidrolo{kem krogu, med naprave, ki izkori{~ajo obnovljiv vir energije.
Glede na pretok vode lo~imo razli~ne tipe vodnih, tj.hidroelektrarn:
• preto~ne, pri katerih voda te~e skozi turbino brez zadrèvanja, preseèk vode pa
V
odteka neizkori{~en prek jezu; preto~ne elektrarne so primerne za osnovno preskrbo

z elektri~no energijo, gradimo pa jih na vodotokih s stalnim letnim pretokom;
• akumulacijske hidroelektrarne, ki za jezom zadrùjejo vodo vsaj za nekajdnevno
delovanje, kot je to zna~ilno za vodne elektrarne na reki Dravi ali celoletno delovanje
S
elektrarn z dolinskimi pregradami v alpskih predelih;

• ~rpalno-akumulacijske hidroelektrarne, pri katerih se voda zbira v dveh
zbiralnikih na razli~nih nadmorskih vi{inah; posebne vodne turbine delujejo kot tur-
bine in ~rpalke, vendar ne ob istem ~asu. Ko je elektri~ne energije dovolj, postane
generator motor in z elektriko iz omre`ja poganja turbino, ki ~rpa vodo v vi{je
leè~i zbiralnik, ob konicah porabe elektri~ne energije pa voda iz tega visokega
zbiralnika te~e skozi turbino in poganja generator elektri~ne energije.
V Sloveniji leta 2000 deluje na Dravi 8 vodnih elektrarn (z nazivno mo~jo 532
MW), na Savi 4 (79 MW) in na reki So~i 3 (82 MW). Tako je izkori{~eno nekaj ve~
kot 35 % tehni~no razpolo`ljive vodne energije v Sloveniji. Nadaljuje se izgradnja
celotne savske verige HE, rekonstrukcija dravskih in so{kih hidroelektrarn, predvidene
pa so tudi HE na Muri in Idrijci. Pri tem bo treba poiskati optimalne re{itve med
vplivom na okolje in uporabo obnovljivih virov energije.
50
Sl. 51. Hidroelektrarna z nizko in visoko pregrado – jezom.
Poleg velikih re~nih vodnih elektrarn so postale pomembne elektrarne na manj{ih

vodotokih. Imenujemo jih male vodne elektrarne (MHE), katerih gradnja se je zelo
pove~ala konec osemdesetih let. •e leta 1994 je v Sloveniji obratovalo 412 mikro, mini
in malih vodnih elektrarn s skupno mo~jo 80 MW, ki so proizvedle 29,8 GWh elektri~ne
S
energije ali nad 10 % energije proizvedene z vodnimi elektrarnami v Sloveniji.
Izgradnja vodnih elektrarn je mogo~a le ob velikih in trajnih posegih v

R
okolje. Izgubimo obdelovalna tla, lahko se pojavi megla, znià se vsebnost kisika v
vodi. Toda na drugi strani prina{ajo zajezitve tudi prednosti: omogo~ajo u~inkovitej{e
namakanje, prepre~ujejo poplave in omogo~ajo nove transportne poti prek reke. Pri
gradnji in delovanju MHE se sre~ujemo z nekaterimi specifi~nimi vplivi na okolje malih
O
vodotokov, ki imajo majhen pretok. Povzro~ijo lahko zniànje gladine v strugi in s tem
nivoja ali zalog podtalnice v okolju pod elektrarno, tudi upo~asnitev toka vode ter
pove~ano odlaganje proda in mulja ali obremenitev vodotoka z odpadnimi vodami in
V
nabiranjem plavja nad jezovi. Vplivajo tudi na mikroklimo, vsebnost kisika v vodi,
spremembo favne in flore ob vodovju ter ovirajo migriranja rib.
Posebno pomembno je ohranjanje minimalnega stalnega pretoka v delu vodotoka,
S
ki te~e mimo vodne elektrarne po stari strugi. Imenujemo ga biolo{ki minimum.

Tako ohranimo ekosistemske pogoje ìvljenja v vodotoku in ob njem. Ob jezovih je
praviloma treba graditi t. i. ribje steze zaradi migracije rib ob drstitvi in vra~anja po
ujmah.
Proizvodnja elektri~ne energije z jedrskimi elektrarnami (JE)
Kot è vemo, se pri razcepu te`kega atomskega jedra sprosti tudi veliko energije.
V razli~no zasnovanih jedrskih reaktorjih spremenimo kineti~no energijo delcev, ki
nastajajo pri cepitvi jeder, v toploto. Jedrski reaktorji so posode, v katerih se
cepijo te`ka jedra in se spro{~a veliko energije.
V jedrskih reaktorjih elektrarn se za hlajenje reaktorja uporablja voda. Obenem
je voda tudi moderator. ê se moderator v reaktorju upari in uporablja kot delovno
sredstvo v turbini, kjer ekspandira ter se po kondenzaciji vrne v reaktorsko posodo
51
(slika 52, levo), ga imenujemo vrelovodni reaktor. ê se moderator le segreje in
ostane v teko~em stanju ter nato v uparjalniku drugo vodo upari, tak reaktor imenujemo
tla~novodni. V JE Kr{ko je vgrajen tla~novodni reaktor, ki je varnej{i od drugega.
Sl. 52. Shema JE z vrelovodnim (levo) in tla~novodnim reaktorjem (desno)
Jedrske elektrarne imajo slab termodinami~ni izkoristek (okoli 27 %). To je posledica
S
nizkih temperatur in tlaka uparjene vode v reaktorju. Ker pri gradnji in obratovanju
niso vklju~eni zunanji stro{ki, veljajo JE za gospodarne. Imajo dolgo ìvljenjsko dobo
delovanja in nizke stro{ke za gorivo, zato delujejo kot osnovne elektrarne.
R
O
V
S
Sl. 53. Slika upravljalne dvorane v JE Kr{ko (foto M. Garbajs).
52
Vendar je delovanje jedrskih elektrarn problemati~no zaradi jedrskih
odpadkov. Okolje onesnaùjejo tudi s toploto, ki jo odvajamo v okolico. Tako ob
nizkem pretoku vodo reke Save JE Kr{ko segreje za 3 do 4 °C, ~e obratuje z nazivno
mo~jo; ob zelo nizkem pretoku vklju~ijo hladilne stolpe.
Avtorji {tevilnih {tudij navajajo, da je radiaktivnost okolice JE primerljiva
z naravno radioaktivnostjo okolice in ne ogroà prebivalstva v okolici. Nizko
radioaktivni odpadki nastanejo pri vzdrèvalnih delih (za{~itna obla~ila, oprema in orodje,
ki jih uporabljajo v radiolo{ko onesnaènih prostorih); stisnejo jih v kovinske sode.
Srednje radioaktivni odpadki nastanejo v reaktorju in se nabirajo v posebnih filtrih; tudi
te odpadke shranjujejo v kovinskih sodih. Nizko in srednje radioaktivnih odpadkov nastane
v elektrarni v Kr{kem okoli 180 m3 ali v pri~akovani ìvljenski dobi elektrarne okoli
15.000 m3. Kovinske sode shranjujejo v povr{inskem vodotesnem skladi{~u, kjer bodo
zaradi naravnega razpada postali v 300 letih okolju nenevarni.
Visoko radioaktivni odpadki so ostanki jedrskega goriva; vsako leto jih tako v Kr{kem
nastane 24 ton ali okoli 7 m3. Zaradi visoke aktivnosti in dolgega razpadnega ~asa
S
izotopov ostajajo nevarni ve~ tiso~letij. Iz izrabljenega goriva se spro{~a tudi “zaostala”
toplota, zato elemente skladi{~ijo v bazenih z vodo. Po nekaj desetletjih bi se “zaostala”
toplota tako zmanj{ala, da bi izrabljeno gorivo lahko odloìli. Toda {e nikjer ni zgrajeno
R
ustrezno odlagali{~e.
Jedrska elektrarna v Kr{kem (z nazivno mo~jo 632 MW) je bila v letu 2000
posodobljena in vgrajena sta dva nova uparjalnika. Energijski u~inki prenove so veliki:
letna razpolo`ljivost zna{a 85 % in proizvodnja elektri~ne energije bo lahko 25 %
O
ve~ja. Leta 1998 je JEK proizvedla 4787 GWh elektri~ne energije, ki je del izvaà,
decembra 2000 pa so v ugodnih razmerah (pretok in temperatura vode) dosegli na
pragu elektrarne celo visoko dnevno srednjo mo~ 682 MW.
V
S
Sl. 54. Elektrarna na bioplin (1,2 MW) na odlagali{~u odpadkov na

Ljubljanskem barju
53
Son~ne elektrarne in celice
Son~no energijo lahko pretvorimo v elektri~no s toplotnimi elekrarnami ali son~nimi

celicami. Toplotne elektrarne uporabljajo enak termodinami~ni proces kot TE ali JE, le
vir toplote je son~no sevanje, in ne fosilno ali jedrsko gorivo. Pri son~nih celicah pa
son~no sevanje neposredno pretvarjamo v elektri~no energijo s t. i. fotovoltai~nim
pojavom. Visoke temperature, ki so potrebne za delovanje toplotne son~ne elektrarne,
se doseè le z zgo{~evanjem (koncentracijo) son~nega sevanja z razli~no oblikovanimi
zrcali. Pri tem je zelo pomembna stopnja zgo{~evanja (C), to je razmerje med povr{ino
zrcal in velikostjo sprejemnika, na katerega zrcala usmerjajo son~no sevanje.
S
R
Sl. 55. Primeri solarnih koncentratorjev: paraboli~na korita, heliostati in paraboloidna
zrcala.
O
Najve~ja son~na elektrarna na svetu deluje v Kaliforniji (ZDA), ki oskrbuje z
elektriko okoli 300.000 prebivalcev Los Angelesa. V jeklenih ceveh v àri{~u vrte~ih
V
se paraboli~nih korit se segreje olje na 400 °C in v prenosnikih toplote nato uparja

vodo. Para poganja dvostopenjsko turbino in generator, za dogrevanje pa uporabljajo
zemeljski plin, s katerim v povpre~ju proizvedejo 1/3 elektri~ne energije son~ne
elektrarne.
S
Elektri~no energijo lahko brez pretvorbe son~nega sevanja v toploto

pridobivamo tudi s son~nimi celicami. Son~ne celice so iz polprevodnih snovi kot
so silicij (Si), germanij (Ge), kadmijev sufid (CdS), kadmijev telurid (CdTe) in drugo.
Son~ni àrki s primerno energijo (valovno dolìno) povzro~ijo, da elektroni potujejo k
dvema elektrodama, in ~e je tokokrog med njima sklenjen, nastane elektri~ni tok.
Monokristalne in polikristalne silicijeve son~ne celice, ki so danes najbolj
raz{irjene, so izdelane iz kristalo silicija, ki so narezani na tanke rezine, ki jih primerno
obdelajo. Lahko pa silicij v vakuumskih komorah naparijo na ustrezno podlago, na
primer na steklo. Tako dobimo amorfne son~ne celice. Izkoristki son~nih celic so med
5 % pri amorfnih in 17,5 % pri monokristalnih silicijevih son~nih celicah.
Za son~ne celice je zna~ilno, da dajejo enosmerni tok nizke napetosti (0,5 do
0,7 V). Ker so celice krhke, in majhnih dimenzij jih poveèmo med seboj v module in
vloìmo v ohi{je, najpogosteje med dva sloja toplotno in mehansko odpornega stekla.
54
Sl. 56. Prikaz delovanja son~ne celice in njen izgled.
Moduli so lahko tudi fleksibilni (Sl. 56) ali izdelani kot stre{niki oziroma elementi, ki
nadomestijo stekleno fasado. S poljubno gosto razporeditvijo kristalnih celic ali uporabo
amorfnih prosojnih celic lahko stavbe primerno naravno osvetlimo ali sen~imo.
S
R
O
V
Sl. 57. Primer vgradnje son~nih celic pri planinski ko~i (levo) in PV elektrarna na
S
strehah novega razstavi{~a v Münchnu (1MW – desno).
Poleg takega na~ina pa lahko vgrajujemo son~ne celice tudi na strehe objektov ali
na samostojne konstrukcije. Same son~ne celice so le del sistema, ki omogo~a njihovo
uporabo. Ker je son~no sevanje nestalno, jih moramo povezati z akumulatorjem, s
katerim izravnavamo ta nihanja. V kolikor pa èlimo pridobiti izmeni~no napetost,
moramo v sistem vklju~iti {e razsmernike, ki enosmerni tok pretvorijo v
izmeni~nega, in transformatorje, ki zagotavljajo ustrezno napetost. Obi~ajno je to
220 V pri majhnih napravah in 380 V pri velikih napravah.
V Sloveniji so vse gorske ko~e v Triglavskem narodnem parku è opremljene s
solarnimi sistemi (PV sistemi) z akumulatorji (sl. 57). V Sloveniji deluje ve~je {tevilo
manj{ih PV sistemov s skupno nazivno mo~jo okoli 200 kW.
55
Vetrne elektrarne in vplivi na okolje
Veter je posebna oblika son~ne energije, ki nastane zaradi temperaturnih razlik

zraka, ki se segreva nad kopnim druga~e kot nad morjem. Nastalo gibanje zra~nih
mas lahko izkoristimo za pogon vetrnic, ki kineti~no energijo zraka pretvorijo v mehansko
delo in prek generatorja v elektriko.
Poznamo ve~ tipov vetrnic, vendar imajo najve~ji izkoristek vetrnice z vodoravno
osjo vrtenja. Da bi bile ~imbolj izpostavljene zra~nemu toku, jih postavljamo na visoke
stebre.
Vetrnice gradimo na osnovi podatkov o hitrosti vetra.
ê je hitrost vetra majhna, uporabljamo po~asi teko~e
vetrnice, ki imajo 8 ali ve~ lopatic in so primerne za
pogon vodnih ~rpalk ali pri sistemih, ki imajo dinamo in
elektri~ni akumulator.
Hitro teko~e vetrnice pri~nejo delovati pri hitrosti
S
vetra med 4 in 5 m/s in pri hitrostih vetra okoli 10 m/s
doseèjo nazivno mo~. Pri hitrosti 25 m/s se vetrnica
zaustavi, da ne nastopijo mehanske preobremenitve. Med
R
vetrnicami prevladujejo take z dvo- ali trolistnim rotorjem.
Prednost dvolistnih rotorjev je ni`ja cena in la`ja
namestitev rotorja na stolp. Izku{nje kaèjo, da so vetrnice
s trolistnim rotorjem zaradi enakomernej{e obremenitve
O
stebra in enakomernej{ega vrtenja rotorja vizualno
sprejemljivej{e. Zato so se pri ve~jih vetrnicah uveljavili
predvsem trolistni rotorji (gl. sliko 59).
V
Sl.58. Tipi~na ve~listna po~asna vetrnica za ~rpanje vode

in zgodovinski razvoj velikosti vetrnic
S
56
V zadnjih desetletjih gradijo na osnovi izku{enj in uporabe novih materialov vse
ve~je vetrnice do vi{ine 90 m in 3 MW mo~i.
Vetrnica lahko deluje kot samostojni z akumulatorji opremljeni sistem, pri
katerem je delovanje elektri~nih porabnikov neodvisno od trenutne hitrosti vetra. Lahko
pa deluje tudi kot integrirani sistem za proizvodnjo elektrike, v katerem so zdruèni:
vetrnice, son~ne celice in/ali diesel agregat. Tak sistem omogo~a od vremena neodvisno
oskrbo z elektriko ter isto~asno var~evanje s fosilnimi gorivi in zmanj{anje emisij. V
zadnjem desetletju pa se je pove~alo {tevilo in velikost vetrnih elektrarn zlasti v pokrajinah
ob morju.
Izkori{~anje energije vetra je povezano z nekaterimi mote~imi pojavi v okolju: vizualni
izgled, {umnost, vpliv na ptice. Na Švedskem je tako dovoljena jakost hrupa 45 dB(A)
na oddaljenosti 400 m od vetrnice ali pri najbli`ji zgradbi. Da bi postale vetrnice ~immanj
vidne, uporabljajo ustrezno barvo, ki se prilagaja pokrajini. Po dosedanjih izku{njah
vetrnice ne predstavljajo nevarnosti za ptice, saj se jim le-te izognejo.
S
Imajo pa vetrnice velik pozitivni vpliv na okolje, saj proizvajajo elektriko brez dodatnih
emisij v okolje. Ta prednost v veliki meri odtehta slabe vplive. Da bi bili vplivi na okolje
~im manj{i, so pri~eli graditi vetrne elektrarne na morju, nekaj km od obale. Dansko
R
mesto Koebenhaven je zgradilo 40 MW vetrno elektrarno na morju tik pred mestom
(sl. 59). S tem so re{ili problem zemlji{~a, hrupa in nevarnosti za ptice.
O
V
S
Sl. 59. Vetrna elektrarna Middelgrunden mo~i 40 MW pred Koebenhavnom
Geotermalne elektrarne in vplivi na okolje
Toploto, ki je v notranjosti Zemlje, imenujemo geotermalna energija. Nastala

je predvsem iz gravitacijske energije, katere del se je v ~asu oblikovanja delcev v
zemeljsko oblo, pred okoli 4.5 milijardami let, spremenil v za~etno toplotno energijo.
Do nedavnega so menili, da je vir geotermalne energije le shranjena toplota, toda
danes vemo, da je poleg shranjene toplote drugi glavni vir radiogena toplota. Ta nastaja
ob razpadu naravnih radioaktivnih izotopov z dolgo razpolovno dobo, predvsem urana
(U 235 in U238), torija (Th232) in kalija (K40). Ocenjujemo, da se je do sedaj na tak na~in
sprostilo pribli`no 1/3 toplote, 2/3 pa jo bo z radioaktivnimi razpadi {e nastalo. S to
57
Sl. 60. Iztekajo~a lava iz vulkana
energijo sevanja ìvimo. Toplota prehaja iz Zemljinega jedra s prevodom,

konvekcijo in z magmo pri izbruhih vulkanov (sl. 60). V neprepustnih kamninah
prevladuje prevod toplote, vendar je zaradi majhnih toplotnih prevodnosti kamnin na
povr{ju majhen. Toplota prehaja na povr{ju tudi s konvekcijo teko~in, kot so magma in
S
geotermalne vode. Te vode so pravzaprav meteorne padavine, ki prodirajo v porozne
kamnine in se segrete zadrùjejo v vodonosnikih – poroznih plasteh ali nestrjenih
usedlinah, ki se nahajajo med neporoznimi sloji kamnin.
R
Mo`nost izkori{~anja geotermalne energije je na ozemlju Slovenije zaradi
raznolike geolo{ke sestave tal razli~na. Geotermalno najbogatej{a in tudi najbolj
raziskana obmo~ja so Panonska niìna v SV Sloveniji, Kr{ko-Breì{ko obmo~je,
Roga{ko-Celjsko obmo~je in obmo~je Ljubljanske kotline.
O
V
S
Sl. 61. Geotermalna karta Slovenije z izotermami na globini okoli 600 m.
Zasnova elektrarn, ki izkori{~ajo geotermalno energijo vro~ih vodonosnikov, je

odvisna od temperature, koli~ine geotermalne vode in njene kemi~ne sestave. Najve~
je geotermalnih elektrarn z zaprtim parnim in binarnim termodinami~nim
procesom.
Zaprti parni termodinami~ni proces je podoben tistim v klasi~nih parnih
termoelektrarnah; izkoristek naprav je zaradi nizke temperature vode (130 do 200 °C)
le okoli 10 %. Delno ga lahko izbolj{amo z izkori{~anjem kineti~ne energije plinov v
58
Sl. 62. Geotermalna elektrarna s hladilnimi stolpi in dovodnim omre`jem.
plinski turbini, ki se nahajajo v geotermalni vodi pod visokim tlakom (na primer CO2).
Binarni termodinami~ni proces uporabljamo takrat, ko iz proizvodne vrtine dobimo
toplo vodo s temperaturo pod 85 °C; v teh sistemih uporabljamo namesto vode snov, ki
S
se uparja pri ni`jih temperaturah – na primer izobutan C4H10 ali amoniak NH3.
U~inkovitost take geotermalne elektrarne je le 2,8 do 5,5 %. Lahko pa kombiniramo
oba procesa in uporabljamo pri vi{jih temperaturah vodno paro in pri ni`jih izobutan. S
R
tem pove~amo izkoristek elektrarne na 14 do 16 %. Zaradi varovanja okolja se danes
gradijo geotermalne naprave tako, da se teko~ini, ki pride iz proizvodne vrtine, odvzame
le toplota in koristni plini (metan) in se nato v drugi vrtini, ki je oddaljena od prve nekaj
km, vrne nazaj v vodonosnik. Sistem je tako v celoti zaprt in ne povzro~a nobenih
O
emisij v okolje. To seveda ni primer pri uporabi vro~e vode iz zdravilnih vrelcev, ki se
zaradi onesnaènosti le redko vra~a v vodonosnik.
V
Tehni~no izkori{~anje geotermalne energije je lahko povezano z nekaterimi

{kodljivimi vplivi na okolje, ker geotermalni vrelci vsebujejo tudi razli~ne pline,
onesnaène so tudi termalne vode iz zdravili{~, in razne organske snovi izlo~ajo odprti
procesi.
S
V Sloveniji na~rtujemo izgradnjo geotermalnih elektrarn z mo~jo okoli

15 MWe na razli~nih lokacijah v severovzodni Sloveniji (pri Ljutomeru, Lendavi
itd.). Izkori{~ale naj bi vodonosnik imenovan TERMAL II v globini 4000 do 5000 m s
temperaturo geotermalne vode okoli 175 °C.
Soproizvodnja elektri~ne energije in toplote
Velike koli~ine toplote pri nizki temperaturi, ki jih toplotne elektrarne

odvajajo v okolico (med 55 in 65 %), lahko koristno uporabimo za ogrevanje
naselij ali rastlinjakov. Tako izkori{~anje energije goriv imenujemo soproizvodnja ali
s tujko kogeneracija, naprave pa toplarne ali pogosto tudi termoelektrarne–toplarne
(TE-TO). So~asna proizvodnja elektri~ne energije in toplote je smotrna, ~e obstajajo
stalni in veliki ter ne preve~ oddaljeni porabniki toplote, ki jih oskrbujemo z ostankom
59
toplote po proizvodnji elektrike. Kot primer navedimo TE-TO v Ljubljani, kjer je
izkoristek pri proizvodnji elektrike okoli 30 %. Ker pa deluje kot toplarna in oskrbuje
mesto z daljinsko toploto celo zimo, je celoletni izkoristek primarne energije nekaj nad
55%. Seveda tega izkoristka ne smemo zamenjati z izkoristkom zgorevanja v kotlu
elektrarne, ki je v obeh primerih zelo visok in dosega vrednosti nad 85 %.
MEHANSKA ELEKTRI^NA
ELEKTRIKA
FOSILNA TOPLOTA PARA ENERGIJA ENERGIJA
32 %
ENERGIJA
100 % 5% 5% SKUPNA
PARA KORISTNA
IZGUBE ENERGIJA
5%
80 %
IZGUBE TOPLOTA
48 %
S
5%
IZGUBE CEVOVODOV
R
Sl. 63. Prikaz poteka pretvarjanja primarne energije v termoelektrarni-toplarni (primerjaj
s sliko 46).
O
V Ljubljani je 45.000 stanovanj ogrevanih z daljinskim ogrevanjem iz termoelektrarne-
toplarne Moste in toplarne Ši{ka. Celotni sistem obsega 156 km dolgo dvocevno
vro~evodno omre`je in deluje celo leto, 24 ur na dan. Porabljena toplota se meri v
V
vsaki stavbi, saj je kar 95 % odjemalcev opremljenih s toplotnimi {tevci. Zgrajen je

tudi manj{i parovod dolìne 9 km, po katerem toplarna v Mostah oskrbuje bli`nje
industrijske obrate.
S
Izpopolnjevanje gospodinjske tehnike prispeva k u~inkovitej{i porabi vode in energije.
60
Var~evanje z elektri~no energijo v stavbah
Ker je elektrika najbolj `lahtna od vseh poznanih in {iroko uporabljenih oblik energije
in je njeno pridobivanje povezano z velikimi izgubami pri pretvarjanju, moramo z njo
var~evati. To velja tako za industrijo kot za gospodinjstva.
Eden od kazalcev standarda je tudi opremljenost gospodinjstev z gospodinjskimi
napravami. Po zadnjih statisti~nih podatkih so gospodinjstva v Sloveniji nadpovpre~no
opremljena z napravami, ki so tudi veliki potro{niki predvsem elektri~ne energije
(kuhalnik, pralni stroj in hladilnik itd.).
Nove tehnologije so omogo~ile izdelavo u~inkovitej{ih gospodinjskih
naprav. V povpre~ju se je raba energije novih naprav v zadnjih 15-tih letih zmanj{ala
za 20 do 50 %. Zna~ilen primer so àrnice. Klasi~ne àrnice z àrilno nitko spremenijo
v svetlobo le 5 % energije, ki jo porabijo. Energetsko var~ne àrnice, v katerih namesto
nitke àri plin, porabijo pri enaki svetilnosti {tirikrat manj elektrike in imajo osemkrat
dalj{o dobo delovanja. Velik prihranek energije je mogo~ v poslovnih zgradbah, kjer je
S
dele` energije za razsvetljavo kar 40 %. Ker se pri delovanju energetsko var~nih
àrnic spro{~a tudi manj toplote, so lahko manj{e tudi hladilne naprave! Tako se
investicija v zamenjavo àrnic povrne è v letu ali dveh. Izdelovalcem svetil se priporo~a,
R
naj se prilagodijo tem potrebam.
Pri nakupu nove naprave naj bo eden od kriterijev izbire tudi energetska
u~inkovitost. Take naprave so lahko tudi cenej{e, saj je za te naprave dav~na stopnja
ni`ja! Po evropskih predpisih so bile tudi pri nas oblikovane “energetske nalepke”, ki
O
prikazujejo osnovne lastnosti naprave s poudarkom na energetski var~nosti in ekolo{ki
primernosti (npr. pri pralnih strojih je opredeljena tudi poraba vode in detergentov).
Najbolj u~inkovite so vedno naprave kategorije A.
V
Toplotne ~rpalke
Toplotna ~rpalka (T^) omogo~a prevzemanje toplote iz okolice v ogrevalni sistem

S
stavbe. Elementi toplotne ~rpalke so prikazani na sliki 64.
Sl. 64. Shematski prikaz delovanja toplotne ~rpalke
61
Predpostavimo, da prihaja v uparjalnik teko~ina (hladivo) z zelo nizkim tlakom,
zato se upari è pri nizki temperaturi. Potrebno toploto za uparjanje ~rpa hladivo iz
razli~nih naravnih virov: iz talne vode ali tal, iz zraka v okolju ali iz sprejemnikov son~ne
energije.
S kompresorjem pove~amo uparjenemu hladivu tlak in ga segrejemo. Stisnjeno
hladivo se uteko~ini pri vi{ji temperaturi in toplota se prenese v ogrevalni sistem oz.
stavbo. Tlak uteko~injenega hladiva pred povratkom v uparjalnik zmanj{amo z
ekspanzijskim ventilom. Delovni proces je zaklju~en in se lahko ponovi. Pri manj{ih
napravah kompresor po navadi poganja elektromotor, pri ve~jih pa motor z notranjim
zgorevanjem. Za delovanje toplotne ~rpalke je potrebna elektri~na energija ali fosilno
gorivo.
Za razliko od drugih ogrevalnih naprav, ki elektriko pretvarjajo v toploto, je toplotna
~rpalka zelo var~na. Za proizvodnjo 5 kWh toplote namre~ porabi le 1,5 kWh elektri~ne
energije. To razmerje imenujemo grelno {tevilo toplotne ~rpalke.
Toda s TÈ lahko segrejemo grelni medij v ogrevalnem sistemu le do temperature
S
okoli 40 °C. To pa pomeni, da mora biti ogrevalni sistem prilagojen razmeroma nizkim
temperaturam grelnega medija.
R
O
V
S
Sl. 65. Kotlovnica s toplotno ~rpalko. Toplotna ~rpalka na sliki je pravokotna naprava v
sredini. Levo je hranilnik toplote ogrevalnega sistema, desno pa hranilnik toplote sistema
za pripravo tople sanitarne vode. Manj{a cilindri~na posoda je raztezna posoda
ogrevalnega sistema.
62
PROMET IN OKOLJE
U~inkovit prometni sistem je zelo pomemben za ekonomsko u~inkovitost
posamezne dràve, saj omogo~a prost pretok ljudi in snovi v dràvi in izven nje.
Promet je tudi mo~na gospodarska panoga – v dràvah EU je v BND udeleèn s 7
do 8 % , v Sloveniji le 2,8 %. Vendar velja tudi, da ima mnogo stranskih vplivov na okolje
zaradi rabe energije in plinov, posegov v pokrajino, hrupa in posledic prometnih nesre~.
Sporo~ila mednarodnih konferenc o dogajanju v ozra~ju in prometu (Kyoto 1998,
OECD o prometu oktobra 2000 na Dunaju) opozarjajo, da bi nadaljevanje sedanjega
na~ina in dinamike razvoja prometa, ki je glavni emitent toplogrednih plinov,
povzro~ilo okoljsko katastrofo. Strokovnjaki Organizacije za gospodarsko
sodelovanje in razvoj (OECD) ocenjujejo, da bi se brez korenitega zmanj{anja pove~ale
emisije ogljikovega dioksida (CO2) do leta 2030 kar za 300 %. V Sloveniji bi to pove~anje
zna{alo okoli 56 %, kar nikakor ni sprejemljivo. Tako bi tudi u~inek teh plinov prispeval
k spreminjanju podnebja, kar è ob~utimo in je {kodljivo za ljudi in naravo. Številni
S
okoljski, prometni, prostorski, socialni in gospodarski strokovnjaki, predstavniki
Evropskega sveta, Svetovne zdravstvene organizacije in {tevilnih vlad so se na omenjeni
dunajski konferenci zavzeli za novo razvojno zasnovo prometa, ki izhaja iz varovanja
R
zdravja ljudi in narave, saj je od tega odvisen izid razvoja.
Nov pristop ‘okoljsko usklajenega prometa’ (Environmentally Sustainable
Transport) temelji na naslednjih merilih in omejitvah:
• do leta 2030 je treba omejiti emisije ogljikovega dioksida (CO2), da bodo kve~jemu
O
20 % ve~je kot so bile emisije leta 1990,
• emisije du{ikovih oksidov (NOx) smejo biti leta 2030 le 10 % ve~je kot leta 1990,
• enaka omejitev (+ 10 %) velja za rakotvorne lahkohlapne organske snovi (VOC),
V
• emisije drobnih delcev (manj{ih od 10 µm) je treba do 2030 (v primerjavi s 1990)

zmanj{ati za 55 do 99 % (odvisno od lokalnih in regionalnih razmer),
• hrup bi morali omejiti podnevi na 55 in pono~i na 45 decibelov (dB/A),
• na podlagi usklajenega prostorskega reda je treba zmanj{ati tudi povr{ine, ki jih
S
zasedata stoje~i promet in vzdrèvalna infrastruktura.

Do bi dosegli te omejitve, morajo vse dràve pripraviti usklajene razvojne strategije in
akcijske programe. Slovenska ministra za promet in zveze ter za okolje in prostor sta novembra
2000 podpisala dunajsko deklaracijo o prometu in okolju. Teh ciljev ne bomo dosegli kar z
omejevanjem mo`nosti in pravic uporabnikov transporta in potnikov, temve~ je treba izdelovati
racionalnej{a vozila in druge stroje, proizvajati in uporabljati bolj{a goriva, omejiti
prazne in individualne vo`nje ter okrepiti posodobljen javni promet, spremeniti
parkiranje in vzdrèvanje vozil. Seveda je to odvisno tudi od sodobnih komunikacij,
usposobljenosti prometnih in drugih strokovnjakov, ustreznega izobraèvanja in naj{ir{e zavestne
podpore ne le graditeljev prometnih objektov, prometnih managerjev ter lastnikov in uporabnikov
vozil, temve~ tudi od znanosti, dràvne uprave in javnosti.
Nobena od razli~nih oblik prometa ni okolju ne{kodljiva, ~eprav velja, da s cestnim
in zra~nim prometom okolje precej bolj onesnaùjemo kot z èlezni{kim in plovnim.
63
V tabeli 5 je prikazana specifi~na potrebna energija in emisija za razli~ne vrste prometnih
sredstev posebej za ljudi in blago.
Tabela 5. Potrebna energija in emisije prometnih sredstev za prevoz ljudi in blaga
Pomen prometa je razviden tudi iz podatkov o rabi energije. V Sloveniji

namre~ tretjino primarne energije porabimo v prometu (57 PJ leta 1999, od tega
zagotovimo z elektri~no energijo le okoli 0,8 PJ). Zaskrbljujo~e je, da pri nas doma~a
poraba teko~ih goriv v zadnjih letih v prometu nara{~a zaradi {tevilnih novih motornih
S
vozil. V Sloveniji uporabljamo okoli 730.000 osebnih vozil, 40.000 tovornjakov in 50.000
traktorjev (1999). Tako kot za ve~ino evropskih deèl velja tudi za Slovenijo, da je med
vsemi oblikami prevoza dale~ najbolj raz{irjen cestni promet – njegov dele` zna{a nad
R
90 %. V okolju povzro~a {tevilne teàve. Nove ceste zavzemajo veliko prostora,
pove~uje se emisija {kodljivih snovi, hrupa in prometnih nesre~. Razen tega je cestni
promet poleg letalskega energetsko zelo potraten.
Strokovnjaki predvidevajo zmanj{anje rabe energije in obremenjevanja
O
okolja pri prevozih z razli~nimi ukrepi:
• z izdelavo u~inkovitej{ih motorjev z notranjim zgorevanjem; trenutni cilj vseh velikih
proizvajalcev motornih vozil je izdelati osebno vozilo z manj{o porabo goriva od 4
V
litrov na prevoènih 100 km;

• z razvojem elementov za u~inkovitej{e ~i{~enje izpu{nih plinov, kot sta dvojni
katalizator z merilnikom prese`ka zraka in filter trdnih delcev (saj) z zgorevalno
komoro za ob~asno zgorevanje trdnih delcev (na vsakih 20.000 prevoènih km);
S
• z uvajanjem nadomestnih goriv za fosilna pogonska goriva:

• uteko~injen naftni plin (UNP) lahko uporabljamo v bencinskih in dizelskih
motorjih, ki se jim le nekoliko zmanj{a mo~, toda ob~utno se zmanj{ajo emisije
vseh okolju {kodljivih emisij; UNP è uporabljajo v ve~ kot 4 milijonih vozil
po svetu, na Dunaju na primer v avtobusih mestnega prevoza;
• stisnjeni zemeljski plin, ki se pod tlakom 200 do 250 bar pre~rpava v
visokotla~ni rezervoar v vozilu; pri uporabi zemeljskega plina v vozilih z
notranjim zgorevanjem se v primerjavi s fosilnimi gorivi emisije nezgorelih
ogljikovodikov prepolovijo in na desetino zmanj{ajo emisije NOX; uporaba
zemeljskega plina je varnej{a od uporabe uteko~injenega plina, ker je la`ji od
zraka in se zato ne zadrùje nad tlemi, ima visoko vneti{~e in zgoreva le pri
zelo omejenem razmerju zrak/gorivo; stisnjeni zemeljski plin è na veliko
uporabljajo po svetu;
64
S
V
O
R
S
65
• metanol, ki ga pridobivamo z oksidacijo metana, lahko kot gorivo uporabimo
samega ali v zmesi z bencini; zaradi ni`jih temperatur zgorevanja so emisije
NOX manj{e; s pove~anjem prese`ka zraka se zmanj{ajo emisije CO in
nezgorelih ogljikovodikov;
• etanol kot najbolj raz{irjeno “alternativno” gorivo, ki se pridobiva tudi iz
biomase; najve~ji svetovni proizvajalec in porabnik bio-etanola je Brazilija.
V Tabeli 6 je prikazana primerjava sedaj dovoljenih emisij motorjev z notranjim
zgorevanjem in emisij pri uporabi etanola v gramih snovi na kW mo~i motorja.
Razlika je o~itna!
Tabela 6. Primerjava dovoljenih emisij z doseènimi pri uporabi etanola.
S
Uvajanje novih tehnologij in goriv bo postopno, ker bo mogo~e obremenitve
okolja v bli`nji prihodnosti zmanj{ati le z zamenjavo prevoznih sredstev in s
spremembo vedenjskih navad. Znano je, da je v EU 75 % vseh voènj z osebnimi
R
vozili kraj{ih od 8 km, polovica kraj{ih od 3,6 km in tretjina od 1,6 km. Raziskave
vedenjskih navad tudi kaèjo, da se v mestih v osebnem vozilu povpre~no vozita le 1
do 2 ~loveka (satisti~no 1,4). V Kaliforniji (ZDA), ki je postala nekak{en zgled v
zahtevah po okolju primernih prometnih sredstvih in navadah, je hitri pas na avtocestah
O
rezerviran le za osebna vozila z ve~ kot 3 potniki! Zamenjava prevoznih sredstev bi
lahko potekala po na~elih:
• na kraj{ih poteh – namesto osebnih vozil ~im ve~ koles;
• na srednjih razdaljah – manj osebnih vozil in prevladujo~ javni prevoz;
V
• na dolgih razdaljah – ve~ potovanja in prevozov z letali in èleznico.

S
Slika na str. 65 kaè promet v kolonah, pri katerem se ve~a poraba energije in
emisija {kodljivih plinov s trdnimi delci.
Slika na str. 67 kaè hidroelektrarno Formin na posebnem dovodnem kanalu, ki
dovaja vodo iz Drave. (Foto M. Garbajs)
66
S
V
O
R
S
67
ENERGETSKA PRIHODNOST
Nove usmeritve
Energetska politika Slovenije je bila v preteklosti tesno povezana z delovanjem

rudnikov premoga in mo`nostjo uvoza goriv iz tujine. •e pred osamosvojitvijo smo
teìli k zmanj{ani rasti potrebnih primarnih fosilnih goriv in ve~ji uporabi obnovljivih
virov, posebej {e vodne energije, ter k intenzivnemu uvajanju plina kot goriva, ki naj bi
izbolj{al kakovost zraka v naseljih. Po konferenci Ekologija, energija, var~evanje leta
1987 smo med prvimi sprejeli davek na CO2. Plinifikacija Slovenije je bila uspe{no
izvedena in onesnaèvanje zraka v naseljih je padlo pod dovoljeno mejo.
Leta 1994 je Dràvni zbor sprejel Resolucijo o u~inkoviti rabi energije v Sloveniji, s
katero je opredelil glavne smeri razvoja energetike, vendar je bilo njeno uveljavljanje v
praksi minimalno. S sprejetjem pridruìtvenih dokumentov za EU in z zahtevami
protokola iz Kyota pa je Dràvni zbor spomladi 1999 sprejel Nacionalni program varstva
S
okolja, v katerem je posredno opredeljen tudi razvoj energetike. Jeseni 1999 je bil
sprejet tudi nov Energetski zakon (Ur. l. RS, 79/99), ki v energetiko uvaja tr`no
gospodarstvo in spreminja usmeritve za razvojne odlo~itve. Zakon predvideva tudi
R
izdelavo strategije razvoja energetike v Sloveniji. Ta ne bo mogla obiti nekaterih na~el,
ki so neodvisna od trga z energijo in so posebej pomembna za varstvo okolja. Nekatere
naloge energetske politike v Sloveniji so za nadaljnji razvoj nesporne. Stanje v oskrbi z
O
energijo v Sloveniji je relativno dobro. Na sl. 65 lahko vidimo zgodovinski razvoj oskrbe
s primarno energijo v Sloveniji in odnose do bruto dru`benega proizvoda od leta 1985
dalje.
Iz teh podatkov se vidi, da se je raba energije v Sloveniji ustalila, ~eprav je v
V
zadnjih letih {e ~utiti te`njo k nara{~anju. Èe primerjamo nekatere slovenske kazalce

z energetiko v EU, ugotovimo, da je bila v letu 1997 v EU povpre~na poraba energije
na prebivalca za 13 % ni`ja, energetska intenzivnost pa dvakrat ve~ja (za enoto
S
BDP smo rabili dvakrat ve~ energije). Energetska intenzivnost se je v EU v zadnjih

25-tih letih znièvala v povpre~ju za 0,4 % letno, pri nas pa je ostala skoraj
nespremenjena. Poseben porast beleìmo pri porabi teko~ih goriv in naravnega
plina.
Dele` elektrike se je v kon~ni rabi zmanj{al in je z 18,9 % pribli`no na ravni EU
(19 %). Prikazuje mo~an porast ob vklju~itvi JE Kr{ko in stabilizacijo porabe po letu
1985 z mo~nim upadom v ~asu osamosvajanja. V zadnjem obdobju zaradi zastarelosti
naprav upada povpre~ni izkoristek v termoelektrarnah iz 32,7 na 32,3 %, medtem ko je
v EU porasel iz 38 na 39 %. Emisije CO2 na prebivalca so v Sloveniji za 6 % ni`je kot
v EU, vendar so se v zadnjih letih pove~evale za 3,1 % letno, v EU pa le 0,3 %. Na
sliki 66 vidimo strukturo emisij {kodljivih plinov v Sloveniji v letih 1991–99.
Dolgoro~na strate{ka usmeritev pri pretvarjanju in rabi energije temelji na pove~anju
u~inkovitosti na vseh podro~jih s ciljem, da se zagotovi:
68
S
R
O
V
Sl. 65. Primarna in kon~na energija ter dru`beni proizvod v Sloveniji (zgoraj) in
S
primarna energija po posameznih virih (spodaj); vir: Stat. letopis energetskega

gospodarstva v Sloveniji, 1999.
• dolgoro~na zanesljiva oskrba z energijo in njena u~inkovita raba,

• primernost za zdravje ljudi in okolje ob najmanj{em mo`nem tveganju,
• ekonomska u~inkovitost in socialna sprejemljivost,
• tehnolo{ka u~inkovitost in prilagodljivost.
Zadovoljivo uveljavljanje energetske u~inkovitosti zahteva upo{tevanje medsebojnih
vplivov tehnolo{kih, ekonomskih in pravnih faktorjev. Prilagoditev predpisov in
standardov z veljavnimi v EU bo spodbujala k izbolj{anju tehnologij. Vklju~evanje
stro{kov za varovanje okolja v ceno goriv in uveljavljanje drugih spodbud, ki naj stimulirajo
uporabo ~istej{ih goriv ter vzpostavljanje skladov ali kreditnih linij za pospe{evanje
investicij v soproizvodnjo. Šir{a raba obnovljivih virov energije pa naj bi spremenila
strukturo porabe in energetsko odvisnost.
69
S
R
Sl. 66. Emisije CO2, NOX, SO2 in pra{nih delcev v Sloveniji; vir: In{titut za energetiko, Lj.
Od leta 2002 dalje ne bo ve~ v uporabi osvin~eni bencin.

O
Zmanj{anje emisij SO2 za 36.000 ton/leto v TEŠ bo omogo~ila druga ~istilna naprava
(na bloku 5). Obnovljene bodo tudi druge termoelektrarne, v prihodnosti pa bo ostal le
{e rudnik lignita v Velenju.
V
Nadaljuje se gradnja HE na Savi, mo`nosti so za gradnjo hidroelektrarn na Muri ter

akumulacijskih ali ~rpalnih elektrarn na drugih lokacijah, ker bo treba po letu 2020
zaradi zaprtja JE Kr{ko nadomestiti izpad 300 MW mo~i.
S
Dograjuje se mreà plinovodov v Sloveniji, da bi ve~ina naselij imela dostop do

naravnega plina.
Kolikor bo mogo~e, se bo pospe{evala raba biomase za soproizvodnjo elektrike in
toplote. Predvideva se, da bi z obnovljivimi viri (vodo, vetrom, direktnim son~nim
sevanjem in z biomaso) dobili 14 PJ primarne energije do leta 2015.
Z uveljavljanjem lokalnih energetskih konceptov ({tevilne ob~ine so jih je è sprejele)
se bosta hitreje uveljavljala soproizvodnja in daljinsko ogrevanje naselij.
Promet je zelo pomemben porabnik teko~ih goriv. Z ustrezno politiko cen in
obdav~itev bo ve~ interesa za javni avtobusni in èlezni{ki promet
Novi predpisi o rabi energije v novih in starih stavbah bodo omogo~ili in zahtevali
bolj{o toplotno za{~ito, s ~imer lahko bistveno prispevamo k manj{i rabi energije
(prihranek do 50 %), k ve~jem udobju in zniànju stro{kov.
Spremembe cen goriv bodo prispevale k varovanju okolja in vplivale na trgovanje z
nafto in plinom. Ker so zaloge obeh relativno majhne, je pri~akovati stalno rast njihovih cen.
70
Med najpomembnej{imi dejavniki energetske strategije je u~inkovita raba
energije in zmanj{anje uvozne odvisnosti. Z razvojem in uporabo doma~ih obnovljivih
virov, z dodatno izolacijo stavb in zamenjavo tehnolo{kih postopkov bi bilo mogo~e
ohraniti ali zmanj{ati potrebno primarno energijo na nivoju zadnjega desetletja, to je na
cca. 270 PJ/leto, in dose~i zmanj{anje energetske odvisnosti od sedanjih 75 % na
50 %. S tem bi postala Slovenija energetsko u~inkovita, okolju in ljudem prijazna ter od
tujine manj odvisna deèla. Energija je osnova ìvljenja in vsake gospodarske aktivnosti,
zaradi tega mora biti strategija energetskega razvoja usmerjena dolgoro~no tako, da
ob svetovni energetski krizi ne bomo ob~utneje prizadeti.
Raziskovanje za tehnolo{ki napredek
Spremembe v energetiki potekajo po~asi: od enega vira na drugega traja

prehod desetletja. Zelo nazoren diagram, ki prikazuje, kako se je spreminjal dele`
posameznih goriv na svetovnem trgu, seveda v odvisnosti od tehnologij za pridobivanje
S
goriv in za njihovo pretvarjanje. Kaè bistvene spremembe.
R
O
V
S
Sl.67. Sprememba svetovnega tr`nega deleà posameznih goriv (nosilcev energije) od

1850 do 2000 (po Nakiæenoviæu).
Do zamenjave posameznih goriv ni pri{lo, ker bi zmanjkalo goriva, temve~

se je spremenila tehnologija pretvarjanja energije in s tem tudi na~in uporabe.
Drv ni zamenjal premog zato, ker bi jih zmanjkalo, temve~ zato, ker je z uvajanjem
parnih strojev bilo veliko u~inkoviteje kuriti s premogom, ki vsebuje na enoto volumna
in teè bistveno ve~ energije. Nara{~ale pa so seveda tudi potrebe in poraba.
Premoga ni zamenjala nafta, ker bi ga zmanjkalo, temve~ preprosto zato, ker motorjev
z notranjim zgorevanjem ni bilo niti primerno niti mogo~e poganjati z energijo iz premoga.
Namesto nafte je pomemben naravni plin, ker ga dobavljajo po cevovodih; zelo uporaben je
v industriji, kjer lahko nadomesti dra`jo elektriko, tudi naprave za pretvarjanje so zelo
u~inkovite, in nasploh manj onesnaùje okolje. Njegova uporaba nudi veliko udobnost.
71
Jedrski vir energije ni dosegel predvidene uporabe, ker so namre~ nalo`be v jedrske
elektrarne tehni~no in nalo`beno zelo zahtevne. Z razvojem jedrske energetike nastajajo
nova okoljska vpra{anja, med temi zlasti skladi{~enje in odstranjevanje jedrskih
radioaktivnih odpadkov.
Energija iz obnovljivih virov je prevladovala na svetu do 18. stoletja. Kako bo v
prihodnosti, si nih~e ne upa napovedati. Klasi~ne tehnologije bodo {e vrsto let pomemben
na~in pretvarjanja kemi~ne in notranje energije v mehansko delo in elektriko. Seveda
pa spremljamo hitro izpopolnjevanje vseh obstoje~ih tehnologij, kar omogo~ata razvoj
novih materialov in mnoì~na uporaba mikroprocesorjev za vodenje in upravljanje
procesov. Tako se vendar zmanj{ujejo emisije {kodljivih snovi in pove~uje izkoristek
naprav, izbolj{uje se kakovost upravljanja, podalj{uje se ìvljenska doba itd.
Zaradi globalnega varovanja okolja je vedno ve~ razmi{ljanj o vzpostavitvi
ustreznega sonaravnega energetskega sistema, katerega osnova bi bili
obnovljivi viri energije. Po zmanj{anju zalog fosilnih goriv naj bi svet postopno
pre{el na tri nosilce energije: elektriko, metan (CH 4 ) in metanol (CH3OH)
S
(P. Novak: Pot k energetsko usklajenemu svetu, Energy and Buildings, {t.14, 1990).
Elektriko je mogo~e pridobivati neposredno iz obnovljivih virov (vodne, vetrne, son~ne,
valovne elektrarne ter na bibavico) ali posredno z uporabo metana ali metanola. Metan
R
bi pridobivali s son~no energijo, z neposredno sintezo ali s pomo~jo hidrolize vode in
uporabo v biomasi vezanega ogljika. Nastali metan je nato mogo~e oksidirati in
pridobivati teko~i metanol. Obe kemi~ni spojini potrebujeta en sam ogljikov atom za
vezavo {tirih vodikovih atomov. Ker je metanol v bistvu uteko~injen metan z dodatkom
O
ene molekule kisika, ga imenujemo tudi oksidirano gorivo. Metan in metanol omogo~ata
kemi~no shranjevanje son~ne energije. Metanol je mogo~e poljubno dolgo hraniti ter
ga prevaàti s tankerji, cisternami in podobno po vsem svetu. Za uporabo teh goriv
V
ni potrebna nova infrastruktura, ker se sedanji plinovodi za naravni plin (metan)

normalno uporabljajo {e naprej. Uporaba metanola zato nara{~a. Nekaj sprememb
pri izbiri materialov pa zahteva gradnja motorjev na metanol, ki bodo manj{i
in u~inkovitej{i. Metanol omogo~a namre~ gradnjo motorjev z veliko ve~jim tla~nim
S
razmerjem, kot bencin. Z manj{imi spremembami bo mogo~e {e naprej uporabljati

bencinske ~rpalke, in tudi druge naprave za zgorevanje lahko ostanejo prakti~no
nespremenjene. Tako ti trije nosilci energije lahko zadostijo vsem na{im
potrebam in so v ravnote`ju z okoljem.
Tako zami{ljen sistem prevzema vse prednosti sedanjega sistema
(tehnologije za pridobivanje, transport in uporabo), zato za njegovo uvajanje ni potrebno
veliko novega znanja. Vsi procesi in tehnologije so znani, niso pa ekonomsko opravi~ljivi
zaradi cen fosilnih goriv. Ceneje je mogo~e izkori{~ati pred milijoni let akumulirano
son~no energijo kot pa postaviti nove tehnologije za njeno sprotno kemi~no akumulacijo.
Poleg te zamisli obstajajo {e druge. Med njimi je oskrba razvitega sveta z jedrsko
energijo, ki je zaenkrat za javnost te`ko sprejemljiva. Naslednja zanimiva re{itev pa je
uporaba vodika kot goriva prihodnosti.
72
Vodik kot gorivo prihodnosti?
Vodik kot gorivo ima nekatere sprejemljive prednosti. Pri zgorevanju ne nastajajo
{kodljivi plini – CO2, CO, SO2 in hlapljivi ogljikovodiki, ki nastajajo pri zgorevanju
fosilnih goriv. Edini produkti zgorevanja vodika so vodna para in male koli~ine NOX.
Vodik pa je nevarnej{i od zemeljskega plina, ker je v zmesi z zrakom eksploziven v zelo
{irokem razponu koncentracij od 4 do 75 % (zemeljski plin je vnetljiv le pri koncentracijah
v zraku od 5 do 15 %). Ker vodik gori zelo hitro in z nevidnim plamenom, bi bil odprti
plamen zelo nevaren.
Danes vodik v velikih koli~inah proizvajamo iz naravnega plina za tehnolo{ke potrebe
v industriji, pri tem pa nastaja ogljikov dioksid, ki je toplogredni plin in {kodljiv za okolje.
Tak{no pridobivanje vodika torej ni obetavno. Toda vodik lahko proizvajamo tudi brez
nastajanja CO2, z obnovljivimi viri energije. Znani sta dve tehnologiji: z elektrolizo
vode (elektri~ni tok lo~i vodik in kisik) ter s toplotno disociacijo, pri kateri tudi razpade
voda na vodik in kisik.
S
Tako kot za vsako drugo gorivo so potrebne zaloge vodika. Lahko ga skladi{~imo v
plinastem agregatnem stanju v nizko- in visokotla~nih rezervoarjih, uteko~injenega v
zelo dobro izoliranih rezervoarjih pri temperaturi pod vreli{~em (manj kot -253 °C), saj
R
se volumen vodika zmanj{a za 800-krat v primerjavi z vodikom v plinskem stanju in ga
uteko~injenega lahko transportiramo na velike razdalje; in adsorbiranega v trdnih
kovinskih zlitinah, na primer èleza in titana (FeTi) ali magnezija in niklja (Mg2Ni), ki
jih imenujemo hidridi.
O
Vodik lahko uporabljamo kot gorivo v napravah, v katerih vodik zgoreva s plamenom
podobno kot fosilna goriva, v motorjih z notranjim zgorevanjem (po zasnovi podobnim
Ottovim), v plinskih turbinah pri letalih, v vodikovem parnem kotlu, kjer vodik in kisik
V
kemi~no reagirata (zgorita) pri visokih temperaturah in za pogon elektri~nih cestnih

vozil s pomo~jo gorivnih celic.
Gorivne celice (FC) pretvarjajo kemi~no energijo goriva neposredno v elektri~no

S
energijo. Podobne so baterijam, vendar jim med delovanjem stalno dovajamo gorivo.
Poznamo ve~ vrst gorivnih celic, ki delujejo pri razli~nih temperaturah in tudi z razli~nimi
gorivi. Kot gorivo obi~ajno uporabljajo vodik in kisik oziroma zrak. V gorivni celici
poteka obratna reakcija kot pri elektrolizi vode, ko nastane tok elektronov in s tem
elektrika, vodna para in toplota. Na sl. 68 je prikazano delovanje gorivne celice.
Gorivne celice se hitro razvijajo. Posebno pomemben je razvoj
nizkotemperaturnih gorivnih celic, primernih za uporabo v avtomobilih in
gospodinjstvih. Z njimi bo lahko imelo vsako gospodinjstvo soproizvodnjo
elektrike in toplote. Odpadno toploto, ki nastane pri delovanju gorivne celice, je
mogo~e uporabiti za pripravo tople vode, za ogrevanje ali v absorbcijskem hladilnem
stroju za hlajenje. Ker je teàva v pridobivanju ~istega vodika, so s posebnim postopkom
in ustreznimi katalizatorji uspe{no preizkusili tudi uporabo naravnega plina, metanola in
kurilnega olja za pridobivanje ~istega vodika.
73
Sl.68. Princip delovanja gorivne celice
Poleg tega se v svetu zelo intenzivno ukvarjajo s tehnologijami za uplinjanje premoga,

biomase ter odpadkov iz nje. Uplinjanje premoga je zaradi velikih zalog premoga na
svetu ena najpomembnej{ih tehnologij za okolju ne{kodljivo uporabo fosilnih goriv v
prehodnem obdobju k novemu energetskemu sistemu.
S
R
O
V
Sl. 69. Gorivna celica v avtomobilu

S
74
O poti iz sedanjosti v prihodnost
Sedanja energetika je prehodna faza, v kateri je ~love{tvo od parnega stroja (1774),

generatorja elektri~ne napetosti (1831) in elektri~ne àrnice (1879) napredovalo do
avtomobilskega bencinskega motorja (1886) in elektromotorja na izmeni~ni tok (Tesla
1888). Oba motorja sta {e sedaj z ne{tetimi dopolnitvami nenadomestljiva energetska
stroja. V 20. stoletju pa smo dobili {e vrsto novih sredstev – elektroniko in z njo tranzistor,
son~no baterijo (1954), integrirano vezje, laser (1960), mikrotelefonijo, ra~unalnik in
CD ROM, digitalno mnogostransko plo{~o in {e kaj. Razvoj se kaè v mnoìci sodobnih
naprav in aparatov.
Vse to temelji na elektri~ni energiji, ki ima svoj vir v so~ni energiji in zalogi fosilnih
goriv. Slednje pa nezadr`no kopnijo. Elektri~no energijo, ki je najbolj uporabna,
pridobivamo tudi iz obnovljivih virov, ki {e niso zadostni. Zdaj imajo nalogo kemiki in
fiziki, od katerih pri~akujemo, da bodo omogo~ili pridobivanje drugega goriva za pogonske
motorje in izdelali bolj{e naprave za izkori{~anje son~ne energije. To so upi sedanje
S
civilizacije, ki brez velike porabe energije ne zna ve~ ìveti, saj bi sicer zabredla v
usodno krizo. •e tako ob~asne energetske krize, ki so del tr`nega nihanja in politi~nih
dogajanj, povzro~ajo teàve gospodarstvu in vsem porabnikom energije.
R
Ameri{ki znanstvenik Robert W. Kates, podobno razmi{ljajo tudi drugi, ocenjuje za
obdobje 60-tih let, od 1990 do 2050, da se bo ~love{tvo (sedaj {teje è dobrih 6 milijard)
skoraj podvojilo, in toliko se mora pove~ati tudi pridelovanje hrane, ki vsaj za petino
~love{tva ni zadostno. Poraba energije naj bi se v tem obdobju pove~ala skoraj za
O
trikrat (za 2,7-krat), ker se bo tehnika {irila tudi na manj razvita obmo~ja. Z bolj var~no
in u~inkovito rabo energije naj bi se gospodarstvo okrepilo za {tirikrat. Tako ali druga~e
od energetike pri~akujemo ve~ kot sedaj, in tudi zato bo morala temeljiti na novih virih
V
in tehnologijah. To pa pomeni ve~ in ve~ vlagati v raziskovalno delo, saj je ob tem treba
re{evati {e mnogo drugih nalog in velike nadloge, ki jih prina{ajo civilizacijske bolezni
in razne stranpoti.
Potrebna je nova usmeritev in nov na~in iskanja in razmi{ljanja. To pa morajo brez
S
obotavljanja uskladiti in podpreti ekonomska, okoljska in razvojna politika. Tri desetletja

po stockholmski okoljski konferenci nas {e vedno skrbijo onesnaène vode, tla in zrak,
k ~emur prispeva tudi sedanja energetika. Nove tehnologije naj to odpravijo, omogo~ijo
bolj{e u~inke in dajo {e ve~ koristnega za ~loveka. Slovensko gospodarstvo naj bi
zmanj{alo odvisnost od uvoza energije. Kaè, da ~ez nekaj desetletij ne bomo ve~
imeli jedrske elektrarne in preurediti bo treba tudi termoelektrarne. Poleg velikih nalo`b
za nove sonaravne energetske objekte si obetamo, da bomo dobili naprave, ki bodo
vsakemu opremljenemu gospodinjstvu oziroma domu dale neodvisni zadosteni vir
energije. Toda to ne bo jutri. Potrebni so dolo~eni pogoji: mir in ustvarjalnost najprej,
bolj{e in za vse koristno izobraèvanje, tudi spremenjene navade ter seveda ~as in
vztrajnost. O teh sredstvih in poteh razvoja govori ta knjiìca.
75
Nekaj nasvetov in izku{enj za vsakogar
Najprej o domu, naj bo stanovanje ali hi{a. Ko ga kupujemo, mislimo na marsikaj

od cene do lege in udobja. Toda va`na je tudi energijska primernost, ker bo treba dom
vedno vzdrèvati, in pol leta ga celo dodatno ogrevamo. Vpra{ajte prodajalca ali
na~rtovalca, koliko energije bo zahtevala uporaba stanovanja. Podatek ({tevilo) o
potrebnih litrih kurilnega olja pomnoìte z 10,03 kWh/l, porabo zemeljskega plina v m3
pa z 9,94 kWh/m3, nato zmnoèk, ki ga dobite, delite z bivalno povr{ino ogrevanega
doma. Èe bo izra~unana vrednost manj{a od 100 kWh/m2, kupujete sodoben energijsko
var~en dom. To je odvisno tudi od izolacije zidu (priporo~ljiva je 8 cm debela zunanja
toplotna izolacija). Potem je va`na tesnost oken in vrat, ki jo lahko dodatno zagotovimo.
Pri vsakem nakupu poskrbite, da boste za vse naprave imeli navodila in garancije.
Kakovostne naprave (aparati, stroji) imajo oznako A.
Tudi è obstoje~e domove lahko izbolj{amo in dodatno izoliramo. Tak{ne
nalo`be se povrnejo è v nekaj letih. V energetski svetovalnici, teh je kar precej po
S
Sloveniji, lahko pa tudi pri okoljskih in finan~nih organih, povpra{ajte, ali je mogo~e
dobiti katero od dràvnih povra~il za nalo`be v var~no rabo energije – za zamenjavo
oken in stekel ali toplotno izolacijo podstre{ij, kjer v ogrevalni dobi izgubljamo najve~
R
energije, ali za solarni sistem. Ob~asno so celo razpisi za tak{ne mo`nosti.
Ogrevanje vode je pomembno za vsak dom in tudi nekaj stane. Temperaturo
prostorov je mogo~e uravnavati s pripiranjem ventilov na ogrevalih (radiatorjih), ne pa
z odpiranjem oken. Lahko namestite termostate, ki vas bodo odvezali od stalnega
O
urejanja. Za vsako stopinjo nad 20 oC, ki je primerna bivalna temperatura, se pove~a
poraba goriva za 6 %. Prostore prezra~ujemo s kratkotrajnim odpiranjem oken na
steàj (ko zrak ni onesnaèn). Stari kotli centralne kurjave, zlasti na drva in premog,
V
imajo za ve~ deset odstotkov slab{i izkoristek (u~inkovitost) od sodobnih. Koristno je

izolirati cevi napeljave. Va`na je tudi ustreznost in redno ~i{~enje dimnika, posebej {e
pri prehodu na plinasto gorivo. Ogrevalni sistem lahko var~evalno uravnavamo s sodobno
mikropocesorsko napravo. Ne nazadnje je va`no, da imamo dobre vodovodne pipe,
S
kajti ~e katera pu{~a tudi le po eno kapljico vsako sekundo, je izgubljene vode in
energije (!) vsak mesec toliko, da bi lahko napolnili 16 kopeli! Poleg tega je zelo koristna
vgradnja solarnega sistema za segrevanje sanitarne vode, ker nam lahko zmanj{a
porabo druge energije za 80 %.
Gospodinjski aparati so veliki porabniki energije. •e pri nakupu se kaè odlo~ati
po energijski nalepki, ki ozna~uje rabo energije in razred, v katerega aparat ali stroj
spada. Tudi var~no kuhati se u~imo: posoda naj bo enako velika kot kuhalna plo{~a,
kajti pri posodi s premerom 15 cm na plo{~i premera 25 cm je poraba energije za isti
u~inek za 40 % ve~ja. Pokrijte posodo, da ne uhaja para. Pe~ice izklopite nekaj minut
pred koncem pe~enja, ker se bo priprava jedi dokon~ala. Mikrovalovne pe~ice porabijo
za dve tretjini manj energije kot obi~ajna kuhala in v prostor oddajajo manj toplote.
Tudi izbira in namestitev hladilnika je va`na; vgrajeni hladilniki porabijo ve~ energije
kot zunanji, sodobni pa so var~nej{i in ne vsebujejo nevarnih hladil. Najve~ energije za
76
segrevanje vode porabijo pralni in pomivalni stroji, ki sicer za pogon porabijo le 10 %
energije. Na voljo so tudi energetsko var~ne àrnice, ki za enako svetilnost porabijo le
~etrtino energije v primerjavi s klasi~no àrnico in trajajo desetkrat dlje. Svetila in
aparate uga{ajte, ~e jih ne rabite, ker var~ujete in {e varujete dom.
Tudi na vrtu var~ujmo. Obdelujmo ga ro~no in ~im manj uporabljajmo elektri~ne in
motorne naprave. Èe je le mogo~e, omejimo rabo umetnih gnojil, ker so vir du{ikovih
oksidov, ki so znani toplogredni plini. Vsak doda malo, pa nastaja velik problem. Tudi
lega drevja je pomembna: iglavce imejte na severni strani, listavce pa na ju`no, da
poleti sen~ijo, v hladnem delu leta pa prepu{~ajo son~ne àrke.
Delovno mesto naj bo za delo primerno ogrevano, osvetljeno, tehni~no opremljeno
in vzdrèvano. Ko jih ne potrebujete, izklopite vse naprave na elektri~ni pogon – tudi
med delom! Kdor zadnji zapusti prostor, naj to preveri; delujejo naj le kontrolne in
signalne naprave. Nikar ne odlagajte ~esarkoli na ogrevala in konvektorje! Energija je
pomemben stro{ek vsakega dela, potrebna pa je tudi varnost. Ob nabavah naprav se
je dobro prepri~ati, ~e se samodejno preklopijo v stanje pripravljenosti (‘power-saving
S
mode’), ker se s tem lahko poraba energije zmanj{a celo za 90 %. Var~ujmo tudi s
papirjem, ~eprav ob majhni porabi ni drag, toda za njegovo izdelavo se porabi veliko
energije in lesa, veliko pa tudi za tisk in vse druge postopke s prevozi vred. Vsaka tona
R
starega papirja prihrani 17 dreves ter ogromno vode in energije! Prav uni~evanje gozdov
je med najhuj{imi napakami sodobnosti.
V vozilu: ko ga nabavljate, ra~unajte na ~im manj{o porabo goriva. Toda va`no je,
kako vozite, kajti pri hitrem speljevanju skraj{ate ~as (dohitevanja) za 4 %, porabo
O
goriva pa pove~ate za 39 %. Poraba goriva pri hitrosti okoli 100 km/h je è za 10 %
ve~ja kot pri hitrosti 90 km/h, pri vi{jih hitrostih pa se poraba izredno pove~uje. Pri
dalj{em ~akanju kaè motor izklju~iti, ker ponoven vìg manj obremeni okolje kot 10
V
sekund trajajo~e delovanje. Ob startih pozimi po~akajte 30 sekund pred vo`njo, da se

motor ogreje in bolje deluje. Uporaba klimatske naprave pove~a porabo goriva za
20 %. Za poletje se spla~a vgraditi, ~e tega nima novo vozilo, za{~ito proti soncu.
Preverjajte mese~no tlak v pnevmatikah. Prazen in {e tako aerodinami~no oblikovan
S
kov~ek na strehi pove~a porabo goriva tudi za 5 l na 100 km!

Z vsem tem nismo iz~rpali mo`nosti za varno in var~no ravnanje. Marsikaj vam
povedo navodila, ki jih dobijo kupci naprav. Svetujemo vam, da jih skrbno berete
in tudi upo{tevate. Vse se dinami~no spreminja in ~lovek se vedno u~i: to ni le pregovor,
temve~ upo{tevanja vredna izku{nja.
77
Literatura:
Air and Health, World Health Organization, 1997
Energija in ekologija – multimedija, Sa{o Medved s sodelavci, Ljubljana, 1995
Energija za jutri{nji svet, World Energy Council, Komisija SES, Ljubljana, 1994
Europes Environment, The Dobris Assessment, European Environment Agency,
Copenhagen, 1995
Global Energy Perspectives, N. Nakiæenoviæ, A. Grubler, A. McDonald, Cambridge
University Press, 1998
IG, Calendario De Agostini, Italia, 2000-12-13
Intuduction to Energy and the Enviroment, P. Liu, Van Nostrand Reinhold, 1993
Nacionalni program varstva okolja, MOP, Republika Slovenija, 1998
Narava in okolje, Zbirka Usklajeno in sonaravno, Svet za varstvo okolja R Slovenije,
Ljubljana, 1998
S
New Transportation Fuels, Daniel Sperling, University of California Press, 1990
Statisti~ni letopis Slovenije, 1999
R
Sustainable Development, The Challenge of Transition, Edited by Turgen Schmandt and
C.H. Ward, Chambridge, 2000
Register zakonodaje varstva okolja Republike Slovenije
O
Renewable Energy – Power for a Sustainable Future, Oxford University Press, Milton
Keynes, 1996
Technology and Global Change, Arnulf Grubler, Cambridge University Press, 1998
The Sunshine Revolution, H.N. Rostvik, SUN-LAB Publisher, Stavanger, 1992
V
The Timeless Energy of the Sun, M. Singh, Sierra Club Books, UNESCO, San Francisco,
1998
Wind Energy in 1999, European Directory of Renewable Energy Supliers, JAmes and James,
S
1999
Varstvo okolja in obnovljivi viri energije, Sa{o Medved, Peter Novak, Ljubljana, 2000
Slikovno gradivo:
Varstvo okolja in obnovljivi viri energije, Sa{o Medved, Peter Novak, Ljubljana, 2000
European Directory of Renewable Energy Supliers, JAmes and James, 1995 - 1999
The Timeless Energy of the Sun, M. Singh, Sierra Club Books, UNESCO, San Francisco,
1998
Lebensraume, Thomas Schmitz-Gunther; Konemann, 1998
European Passive Solar Handbook, GD XII, Brussels, 1986
Foto arhiv : Sa{o Medved, Peter Novak, M. Garbajs, KonTikiSOLAR, OPEL, Daimler Benz
78
Merske enote in nekatere definicije
Merske enote in merila, ki se smejo uporabljati v Sloveniji v javnem prometu so dolo~eni
s posebnim zakonom o merskih enotah in merilih.
Mednarodni sestav enot SI, ima sedem osnovnih enot:
m - meter, enota za dolìno; to je dolìna enaka 1 650 763, 73 valovnih dolìn sevanja kriptona 86Kr.
kg - kilogram, enota za maso; dolo~ena z maso mednarodnega prakilograma iz platine in iridija – pri 4° C
odgovarja to masi 1,000 028 destilirane vode.
s - sekunda, enota za ~as; to je trajanje 9 192 631 770 period sevanja cezija 133Cs.
A - amper, enota za elektri~ni tok; to je tok, ki v vakuumu privla~i dva vzporedna, neskon~no dolga
vodnika s silo 2.10-7 N.
K - kelvin, enota ta temperaturo; to je 273,16. Del temperaturne razlike med absolutno ni~lo in trojno
to~ko vode.
cd - kandela, enota za svetilnost; to je svetil. enovalovnega sevanja s frek. 540.1012 Hz in mo~jo 1/683 W/sr.
mol - mol, enota za koli~ino snovi; to je koli~ina snovi sistema, ki vsebuje toliko elementarnih delcev,
kolikor je v 12g ogljika atomov 12 C.
Iz osnovnih enot SI sistema so izpeljane enote geometri~nih in ~asovnih veli~in:
m2 - za plo{~ino 1 rad = radian, enota za polni ravni kot 2 π
1 sr = steradian, enota za polni prostorski kot ( 4 π)
S
m3 - za volumen
m/s - za hitrost 1/s - za kotno hitrost
m/s2 - za pospe{ek 1/s2 - za kotni pospe{ek
Iz fizikalnih zakonov pa so izpeljane vse druge enote, od katerih imajo nekatere svoja
posebna imena. Te enote so:
1 Hz = 1/s
R
herc, e. za frekvenco; 1H = 1V s/A henri, e. za el. induktivnost
1N = 1 kg m/s2 njuten, e. za silo 1T = 1N/A m tesla, e. za gostoto mag. toka
1J = 1N m dùl, e. za energijo, toploto 1Wb = 1 T m2 veber, e. za magnetni pretok
O
1W = 1 J/s vat, e. za mo~ 1 lm = 1 cd sr lumen, e. za svetlobni tok
1 Pa = 1 N/m2 paskal, e. za tlak 1 lx = 1lm/m2 luks, e. za osvetljenost
Ω
1Ω = 1 V/A om, e. za el. prevodnost 1 Bq = 1/s bekerel, e. za radioaktivnost
1S = 1 1/Ω simens, e. za el. prevodnost 1 Gy = 1J/kg grej, e. za absorb. dozo sevanja
1F = 1 C/V farad, e. za el. kapacitivnost 1 Sv = 1 J/kg sivert, e. za ekvival. dozo sevanja
V
V energetiki, {e posebej pri prenosu toplote se uporabljajo {e izvedene enote za:

- toplotno prevodnost k (W/mK)- koli~ina toplote, ki prehaja skozi 1m2 in 1m debele plasti materiala pri
temperaturni razliki 1K.
- toplotno prestopnost h (W/m2K) – koli~ina toplote, ki prestopa iz trdnega telesa na teko~ino, oziroma
S
plin, ali obratno, na povr{ini 1m2 in pri temperaturni razliki 1K.

- toplotno prehodnost U (W/m2K) – koli~ina toplote, ki prehaja skozi 1m2 stene, pri temperaturni razliki 1K.
Prehod toplote je sestavljen iz prestopa na steno, prevoda po steni in prestopa iz stene.V~asih
uporabljamo, po analogiji z elektriko, tudi obratne vrednosti zgoraj navedenih enot in jih poimenujemo
s pridevkom “toplotna” upornost, toplotni upor itd.
Kadar so {tevil~ne vrednosti enot zelo velike ali zelo majhne, lahko uporabljamo skraj{ano
pisavo decimalnih mest. V mednarodnem merskem sistemu SI so dolo~ene naslednje
decimalne merske enote:
predpona znak vrednost predpona znak vrednost
deka da 10 1 deci d 10-1
hekto h 10 2 centi ~ 10-2
kilo k 10 3 mili m 10-3
mega M 10 6 mikro µ 10-6
giga G 10 9 nano n 10-9
tera T 1012 piko p 10 -12
peta P 1015 femto f 10 -15
-18
eksa E 1018 ato a 10
79
Te enote se dodajajo osnovnim enotam in izpeljanim enotam s posebnim imenom ter se
pi{ejo pred njimi in tik ob njih brez presledka, n.pr: km, kW, mA itd.
V drugih merskih ali starej{ih merskih sistemih se uporabljajo tudi druge enote, ki niso
uradno dovoljene, vendar jih iz zgodovinskih ali prakti~nih razlogov {e uporabljamo.
Zato v nadaljevanju podajamo {e tabele za prera~un teh enot v SI sistem .
Tabela 1: Prera~un enot za energijo, toploto
Tabela 2: Prera~un enot za mo~, toplotni tok
S
R
O
V anglosaksonskih deèlah se uporabljajo {e nekateri specifi~ne enote za energijo, in sicer:
1 therm = 100 000 BTU = 29,288 kWh = 0,1055 GJ ali obratno 1 MWh = 34,1297 therms
V
1 ton of refrigeration = 3,517 kWh ( hladilne mo~i) ali obratno 1kWh = 0,2843 ton of refr.
1 HP (kotla) = 9,809 kWt ( toplotne mo~i kotla) ali obratno 1 kW t = 0,1019 HP
Pri izdelavi energetskih bilanc in izra~unih zalog goriv se uporabljajo razli~ni pretvorni{ki
koli~niki in energijski ekvivalenti. Povzeti so iz okro`nice Svetovnega energetskega
S
sveta. Vrednosti so zaokroène.

Tabela 3: Pretvorni{ki koli~niki in energijski ekvivalenti v energetiki
80
S
V
O
R
S
SVET ZAVARSTVO OKOLJA REPUBLIKE SLOVENIJE
Zbirka USKLAJENO IN SONARAVNO {tev. 5/2000
ENERGIJA IN OKOLJE
Izbira virov in tehnologij
za manj{e obremenjevanje okolja
http://www.sigov.si/svo
Pripravil sekretariat Sveta za varstvo okolja RS

dr. Franc Lobnik, dr. Vida Hudnik, dr. Vilibald Premzl,
dr. Peter Novak kot vodja projekta in
dr. Avgu{tin Lah kot urednik zbirke
Avtorja:
prof. dr. Peter Novak, univ. dipl. in`. stroj., Svet za varstvo okolja RS
doc. dr. Sa{o Medved, univ. dipl. in`. stroj., Fakulteta za strojni{tvo, Ljubljana
S
Recenzenta:
prof. dr. Mihael-Gabrijel Tom{i~, IJS Ljubljana, Svet za varstvo okolja RS
dr. Janez Su{nik, Kamnik, Svet za varstvo okolja RS
R
Avtorja ilustracij:
dr. Sa{o Medved, Marjan Garbajs
Lektorica:
O
dr. Andreja @ele, In{titut za slovenski jezik ZRC SAZU
Slika na naslovnici:
Hidroelektrarna Mav~i~e na Savi JV od Kranja
V
Grafi~na priprava:
Suzana Domjan, univ. dipl. in`. stroj., Ljubljana
S
Tisk:
Trajanus d.o.o., Kranj
CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana
620.9
504.05/.06:620.9
NOVAK, Peter, 1937-

Energija in okolje : izbira virov in tehnologij za manj{e obremenjevanje okolja /
avtorja Peter Novak, Sa{o Medved ; [avtorja ilustracij Sa{o Medved, Marjan Garbajs]. -
Ljubljana : Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, 2000. -
(Zbirka Usklajeno in sonaravno ; {t. 5)
ISBN 961-6315-05-6
1. Medved, Sa{o
110582784

knj05 - Energija in Okolje - Izbira Virov in Tehnologij Za Manjše Obremenjevanje Okolja

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

knj05 - Energija in Okolje - Izbira Virov in Tehnologij Za Manjše Obremenjevanje Okolja

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

S

ENERGIJA – GIBALO RAZVOJA

ENERGETSKE STORITVE IN OSKRBA 8

ENERGIJA IN KAKOVOST @IVLJENJA 16

VIRI IN PORABA ENERGIJE V SLOVENIJI 18

VPLIVI ENERGETSKIH PRETVORB NA OKOLJE 20

TOPLOTA IN NJENA VARÈNA RABA 34

Proizvodnja elektri~ne energije z jedrskimi elektrarnami (JE) 51

Soproizvodnja elektri~ne energije in toplote 59

MERSKE ENOTE IN NEKATERE DEFINICIJE 79

Iz slovarja okoljskih pojmov in izrazov

Sonce krmili podnebne razmere, te pa vplivajo na rabo energije. Z letnimi ~asi

ohranili avtohtoni organizmi in endemiti. Graditelji neredko ne upo{tevajo naravnih

Število primernih lokacij za male HE je v Sloveniji omejeno.

prof. dr. Franc Lobnik, predsednik sveta

Po Max Plancku je energija sposobnost sistema, da izvaja zunanje aktivnosti.

• u~inkovitost energijskih pretvorb, ki je razmerje med kon~no in primarno

za ustvarjanje enote dru`benega proizvoda.

uporabljajo v medicini za prepoznavanje bolezni in po{kodb ter za zdravljenje rakastih

svetloba od teh predmetov odbija, in ~e se odbije v na{e o~i, mi te predmete vidimo.

A Son~no sevanje proti Zemlji

Sl. 2. Bilanca son~nega sevanja na zemljo

Kljub temu, da je dele` obnovljivih virov energije, s katerimi ~love{tvo zadovoljuje

Sl. 6. Sekanci, peleti in bale slame, pripravljene za se`ig.

S fermentacijo rastlin, ki vsebujejo sladkor, {krob ali celulozo, pridobivajo bioetanol.

S pirolizo lesne mase se pridobiva biometanol (lesni alkohol). S predelavo rastlinskih

Fosilna goriva – premog, nafta in zemeljski plin – so raznolika akumulirana

Sl. 7. Prikaz ~asovne rabe fosilnih goriv in mo`ne perspektive.

Kakovost fosilnih goriv se ka`e predvsem v koli~ini kemi~no vezane energije

plinastem agregatnem stanju, sekundarna mre`a plinovodov pa ga dovaja porabnikom.

Sl. 9. Plinovodno omre`je v Sloveniji

Nafta je zmes razli~nih ogljikovodikov in jo pred uporabo destiliramo. Zaradi

Pomemben energetski vir so tudi jedrska goriva. Osnova za to tehnologijo

Sl.10. Prikaz razcepa atomskega jedra

Znanstveniki razvijajo tudi postopek za pridobivanje energije z zlitjem jeder,

Tabela 1. Primerjava BDP, porabljene energije in koli~ine hrane za nekatere de`ele.

Da ustvarimo 1 dolar (USD) bruto doma~ega proizvoda (BDP) oziroma novo

Sl. 11. Zveza med nepismenostjo, umrljivostjo novorojen~kov in potrebno primarno

podatki (po Statisti~nem letopisu Slovenije 1999):

energije se 50 % porabi v industriji in gradbeni{tvu, v gospodinjstvih pa 26 %; nekaj je

Sl.12. Elektrarna Brestanica

Fosilna goriva vsebujejo predvsem dva osnovna elementa: ogljik in vodik.

Imisije v Sloveniji stalno spremljamo na {tevilnih mestih z avtomatskimi

plinov v zgorevalni komori; z uporabo katalizatorjev ali z dodajanjem snovi, ki reagirajo

Sl.13. Koli~ina spro{~enega CO2 za razli~ne vrste goriv in dovoljene emisije

okolja, ker se delci med seboj sprijemajo.

v karboksihemoglobin (COHb). Odstotni dele` telesc COHb glede na nasi~enje je tudi

Raziskave ka`ejo, da vrednosti okoli 5 % COHb vplivajo na vid in

Pri zgorevanju fosilnih goriv se v {tevilnih oblikah pojavijo du{ikovi oksidi:

Pod vplivom son~nega sevanja se v ozra~ju, kjer so prisotni du{ikovi oksidi,

produkti so snovi, ki jih imenujemo fotokemi~ni oksidanti. Med njimi prevladuje

Sl.19. Emisije SO2 glede na dele`e porabe energije po posameznih sektorjih.

Emisije delcev in sevanje pri radioaktivnem razpadu elementov

Pri razpadu atomskih jeder radioaktivnih elementov (radionuklidov) se

spro{~ajo elektromagnetni valovi oziroma delci; pojav imenujemo radioaktivno

`ica v sredini kovinsko ohi{je

radioaktivni izvir k {tevcu ali oja~evalniku

Z Geigerjevim {tevcem zaznavamo ionizirajo~e sevanje. Sestavljen je iz Geiger-

Temperatura ozra~ja Zemlje se spreminja z nadmorsko in

Toplogredni plini, ki imajo take lastnosti, so predvsem vodna para, ogljikov

Sl. 21. Shematski prikaz delovanja tople grede

U~inek tople grede

S poenostavljeno energijsko bilanco Zemlje lahko dolo~imo ekvivalentno temperaturo