Ko smo ruili Jugoslavijo, smo ustvarili

novi svet
Veer V Soboto, 19.8.2017
Kristina Boi
Zagrebki filozof dr. Boris Buden, ki e od konca 80. let ivi v Berlinu, verjame, da je
konec z iluzijami dobe postkomunizma, ki jo je analiziral v knjigi Cona prehoda. Jasno je, da
so bile obljube ob prehodu v novi red, kako bo vse fantastino, prazne. "Imamo celo
generacijo, ki se je osvobodila ideolokih planic. Glavni razlog za vstop Hrvake v EU, se
zdi, je bil, da lahko mladi najdejo slubo v tujini. Obstaja le e turizem. Na trajektih
Jadrolinije pripravljajo stavko, saj natakarji ne zasluijo niti 350 evrov meseno. Druge
industrije ni. Na Hrvakem je v turizmu prostor za KKK: kuharje, konobare (natakarje) in
kurbe. To ti je prihodnost!" opisuje pogorie, na katerem pa vendar vidi monosti za gradnjo
popolnoma novega asa.
Se je naivna vera v demokracijo in razvoj dokonno razblinila?
"Mislim, da. Obstaja le e lani idealizem zmagovalcev, novih elit, ki ponavljajo, da e malo
in bo vse prav: reiti se moramo le e komunistov, ostankov Jugoslavije in stare drube,
socialistine mentalitete, vseh, ki mislijo, da obstaja drubena lastnina, ki hoejo javni
prostor. Na Hrvakem je danes ta boj proti komunizmu mnogo ostreji kot pred 25 leti. Poleg
teh elit obstajajo e klasini kompradorji, ki vztrajajo, da smo kulturnozgodovinsko e vedno
zaostali. Gre za govorico normalizacije, ki elitam omogoa vzpostavljanje razlike med njimi
in mnoicami, ki se e niso nauile. Elite so uitelji predstavniki prihodnosti in zgodovine.
Veina pa smo otroci, ki ele morajo skozi olanje."
Kaj to prinaa?
"Gre za ideoloko zanko, v katero se ulovijo ljudje prepria se jih, da morajo ves as
poskuati nadoknaditi zamujeno. Vse to slui enemu samemu namenu: zamegliti dejstvo, da
sta bili leti 1990 in 1991 v vzhodnem bloku in Jugoslaviji trenutek konne, brezpogojne
integracije v globalni neoliberalni kapitalizem. Leto 1991 ni leto zmage procesa narodne
osvoboditve, ampak prav nasprotno. Procesa vzpostavljanja nacionalnih drav in nacionalne
osvoboditve sta tekla med drugo svetovno vojno in po njej. Od Makedonije do Slovenije so se
vzpostavile teritorialne drave z vsemi ideolokimi aparati nacionalnih drav: z akademijami
in univerzami, s olskimi sistemi in jeziki. To je zgodovinski doseek komunistov.
Na Hrvakem je v turizmu prostor za KKK: kuharje, konobare (natakarje) in kurbe. To ti je
prihodnost!
Za integracijo nacionalnih drav v globalni neoliberalni kapitalizem pa je treba rtvovati
suverenost. Danes je integracija bolj ali manj dokonana in na Hrvakem so njene posledice
katastrofalne. Elite se legitimirajo le e v odnosu do mednarodnih institucij kapitala in
transnacionalnih institucij, kot sta EU in Nato. So kompradorji in kriminalci, saj je bila
privatizacija skupnega, drubenega bogastva kriminalna. V Sloveniji morda najmanj oitno, a
povsod, kjer je bila vojna, je lo za isti kriminal. Nujno je, da zanemo pripovedovati to
zgodbo, ki je popolnoma drugana od te, ki jo poznamo. Proces nacionalne osvoboditve se je
zakljuil v nekdanji Jugoslaviji in od devetdesetih let dalje se dogaja le e integracija
suverenih, nacionalnih drav v globalni neoliberalni kapitalizem. To je konec suverenosti."
Robert Balen
Kdaj se je ta konec zael?
"V estdesetih je Jugoslavija vstopila v institucije mednarodnega kapitala in kot suverena
drava zaela postajati del svetovnega kapitalizma. Naftna kriza leta 1973 je Jugoslavijo
prisilila v dolniko suenjstvo. V zaetku osemdesetih pride IMF, kot pred leti v Grijo. Zato
je treba o tem govoriti. Le tako lahko razumemo zgodovinske kontinuitete in to, kako je naa
situacija povezana s stanjem v Griji. Naa zgodovinska izkunja bi nam morala sluiti, da
prepoznamo in razumemo varevalne ukrepe. Padec ivljenjskega standarda za 40 odstotkov
v osemdesetih v Jugoslaviji je bil uvod v razpad in vojno. Problemi, ki jih ustvarjata trg in
mednarodna trgovina, v povezavi z ekonomskimi razlikami med severom in jugom, ostajajo.
Razlike le rastejo. S tem ima danes teave EU in zato govori o Evropah dveh hitrosti. Za
zgodovinsko zavedanje in razumevanje lastnega poloaja je kljuno, da se osredotoimo na
kontinuitete. Kontinuitete dominacije, podjarmljenja in bojev.
Veljalo bi pogledati, kako je v Jugoslaviji socializem vzpostavil materialne predpogoje, da se
je oblikoval srednji sloj, ki je bil materialni temelj dravljanstva. Vzpostavil je kulturne in
ideoloke institucije nacionalnih drav: nacionalne zgodovine, kulture, knjievnosti, jezike,
akademije znanosti in umetnosti. A s tem je Jugoslaviji uspelo ustvariti svojega grobarja
nacionalni sloj, ki je nosil idejo nacionalizma. Slobodanu Miloeviu se ni bilo treba izmisliti
srbske akademije znanosti in umetnosti, bila je e tam kot institucija nacionalizma. Komunisti
niso nikoli postavili pod vpraaj ideje nacionalnih institucij. Hkrati je v Jugoslaviji obstajala
unikatna izkunja samoupravljanja in neuvrenosti, ki se je po koncu hladne vojne
popolnoma razgradila. Samoupravljanje je dokonno razpadlo s privatizacijo. Ostal je le
nacionalni okvir: meanstvo, kulturnika civilna druba, nacionalni srednji sloj. A ti so z
vstopom v globalni kapitalizem zaeli izgubljati. Globalni kapitalizem srednjega sloja pa ne
potrebuje. Potrebuje kompradorske elite in morda kuharje, kelnarje in kurbe.
Ivica Todori je bil zadnja personifikacija iluzije, da je mogo lokalni kapitalistini sloj.
Nekdo, ki je na, spreten in podjeten. Hrvatje so verjeli, da imajo svojega kapitalista.
Pokazalo pa se je, da to ni bil genialni podjetnik, ampak koruptiven kriminalec, prepleten s
politiko. Ta kriminalna zgodba je obstajala le, dokler ni prilo do trenutka resnice: suverenosti
v kapitalizmu ni. Ni hrvakega kapitalizma kapitalizem je le globalen. Drava pa slui temu,
da intervenira in kapitalizem reuje. V Nemiji in Franciji morda obstaja sloj meanskih
kapitalistov, deloma v Britaniji, v Rusiji so to oligarhi in Putin je njihov predstavnik. Mi v
prostoru nekdanje Jugoslavije tega nimamo. Imamo le kompradorsko-kriminalne elite. Ob
tem korupcija ni bolezensko stanje, ampak temelj kapitalistinega sistema. Sistem je
koruptiven. Mnoice so rtvovane."
Pred stoletjem so obstajale razline ideje alternativ in upora proti krivini akumulaciji
kapitala. Kje so danes? Edini upor, se zdi, temelji na nacionalizmu. Je lahko ta kot
nasprotovanje globalnemu neoliberalnemu kapitalizmu kadarkoli napredna sila?
"Zgodovinsko obdobje, ko je imel nacionalizem v naih krajih pozitivno vlogo, je bil as
nekdanje Jugoslavije. Tisto je bil nacionalizem ideja nacionalne osvoboditve."
Jugoslovanski nacionalizem?
"Nacionalizem ni zla ideologija. V osnovi gre za osvoboditev in suverenost nacije."
Globalni kapitalizem srednjega sloja pa ne potrebuje. Potrebuje kompradorske elite in
morda, kuharje, kelnarje in kurbe
A kdo je lahko del nacije?
"Nacija se vseskozi artikulira in gradi v svoji suvereni dravi skozi lastne institucije. Retorika
politinega boja v nekdanjem jugoslovanskem komunizmu je ves as trdila, da je
nacionalizem ne-prijatelj socializma. A narodnoosvobodilni boj, antifaistina,
narodnoosvobodilna borba je imela funkcijo narodne osvoboditve. Nikjer drugje bolj oitno
kot v Sloveniji. lo je za klasien nacionalizem 19. stoletja, utemeljen na isti ideji kot
francoska nacija enakost, bratstvo, svoboda. Ko so komunisti prili v Zagreb, so glavni trg
poimenovali Trg republike. Republika je bila ideal, abstrakcija drave, v kateri so vsi enaki
pred zakonom. Kaj se zgodi leta 1990? Trg republike preimenujejo v Trg bana Jelaia. Josip
Jelai se je sredi 19. stoletja boril v imenu avstrijskega cesarstva proti tistim, ki so hoteli
nacionalno osvoboditev in meansko demokracijo na Madarskem in na Dunaju.
Antifevdalno, anticaristino, republikansko idejo je zaduil v imenu fevdalnega imperija.
A leta 1990 ni nihe vpraal, kaj je narobe z republiko. To e dodatno potrjuje analizo, da smo
v Jugoslaviji dosegli vrh nacionalnih dravljanskih osvoboditev. Zato je pomembno razumeti,
da zgodovinski revizionizem ni obrobna ideja. Z njo je zael Ernst Nolte v osemdesetih v
Nemiji, ko je trdil, da je bil nacifaizem le pretiran odziv na izziv, ki ga je predstavljal
komunistini avtoritarizem gulagov. Oblikuje se ideja dveh totalitarizmov. Domenico Losurdo
pa je pokazal, da se zgodovinski revizionizem nikoli ne ustavi na tezi, da naj bi bil prvi in
osnovni zloin komunistini. Ne, zgodovinski revizionizem gre dlje, vse do francoske
revolucije. V Ameriki danes revizionistini zgodovinarji trdijo, da so gulagi teror
enciklopedije izvor totalitarizma naj bi bili francoski enciklopedisti."
Kako se to prevede v na prostor?
"Tudi tu ne gre le za ornitev komunizma. Na kocki je mnogo ve. Zbrisati se eli celotna
tradicija francoske revolucije, dravljanske osvoboditve, pravic posameznika in dravljanskih
svoboin. Zato moramo govoriti o tem, o emer pie Rastko Monik o refevdalizaciji naih
drub. Na Hrvakem je to zelo oitno. Obstajajo privilegirani, ki se reproducirajo, in nato
podloni, ki niso niti razred, saj razrednega boja ni ve. Oblast na Hrvakem se prek HDZ ves
as obnavlja prek reprodukcije privilegiranih: kriminalnih zmagovalcev tranzicije,
intelektualno-nacionalistinih kulturnikov in veteranov. Te tri skupine imajo dravo, za druge
pa ta opravlja funkcijo, ki jo ima v neoliberalnem globalnem kapitalizmu: prodaja jih kot
poceni delovno silo na globalnem trgu. To je usoda veine. Odnosi so iz asa fevdalizma."
Kako se to povezuje z zgodovinskim revizionizmom?
"Zgodovinski revizionizem ni le stvar frikov, kot so nekdanji hrvaki kulturni minister Zlatan
Hasanbegovi. Evropski parlament je leta 2009 sprejel resolucijo, s katero je EU utemeljil na
zapuini dveh totalitarizmov: nacistino-faistinega in komunistinega. V tem razumevanju
zgodovine ni prostora za antifaizem, kakren je bil jugoslovanski. Nedavno so se v Slunju
zbrali slavilci ustaev na koncertu Thompsona in zahtevali, da se iz ustave izbrie vsaka
omemba antifaizma. Oni predstavljajo prevladujoo logiko. Niso Antievropejci, ki bi jih bilo
treba pacifirati, da bi zaeli razmiljati na evropski nain. Oni do ekstrema razumejo, kaj je
EU, saj so proizvod dokonne evropeizacije ideoloke pacifikacije tega prostora, ki zahteva,
da se je vnaprej treba odrei vsaki ideji revolucije, vsaki ideji povezave med svobodo in
komunizmom. Zlatan Hasanbegovi, ki mu pravijo Titov Nietzsche, je radikalni Evropejec, ki
Hrvako na simbolni ravni konno vodi v Evropo s tem, da likvidira marala Tita. Gre za
simbolno ienje in ideoloko integracijo."
Zakaj?
"V vseh evropskih dravah so med letoma 1941 in 1945 obstajali kvizlinki nacistini reimi.
Nikjer ni bilo ni podobnega antifastinemu, narodnoosvobodilnemu boju, ki je obstajal v
Jugoslaviji. In za to ni mesta v Evropi. Neuvrenost, obrnjenost k tretjemu svetu, k dravam,
ki so prihodnost. Vse to se brie. Zdaj smo Evropa in pripadamo evropskemu kulturnemu
krogu. Vedno se spraujem, zakaj krog. Zakaj ne pravokotnik ali kvadrat?
Hrvaka ugotavlja, da bi morala uvoziti tuje delavce za sektor turizma. Filipinci bi delali
ceneje kot domai delavci in to bi se domaim elitam splaalo. Tako kot se jim splaa iz
Ukrajine uvaati varilce. A po drugi strani je ogromno prebivalcev Hrvake, ki potrebujejo
delo, tako begunci kot brezposelni, a njih potrebujejo za gronjo zaposlenim. Hkrati
posluamo ministra, ki svari, da ne smemo uvoziti muslimanskih delavcev, saj bi lahko prilo
do kulturnega oka. Istoasno smo veseli tujcev Evropejcev in Britancev, ki bruhajo po
ulicah, se tam onegavijo in iztrebljajo ... To ni kulturni ok."
To je naa kultura.
"Da. e je evropski, nam oitno dii tudi drek. To so rasistine matrice. Gre za temelj
globalne desnice, katere del so Trump, ajankarji, Putin, poljski konservativci, Viktor Orban,
Marine Le Pen, HDZ ... Globalna skrajna desnica deluje kot politini odgovor na krizo
kapitalizma. S tem se vrneva na vae vpraanje, ali je v naciji reitev. Ekstremna desnica
verjame, da lahko nacija, kot jo razumejo etnino ista ponudi reitev. Da je reitev v tem,
da se preprei vsako meanje etninih skupin. Gre za rasizem, ki zahteva nasilje. Vseeno je,
ali to nasilje poteka na mejah Evrope ali s ienjem po dravah. O tem sanjajo in govorijo. In
to je popolnoma skladno z idejo, ki jo je Franjo Tuman zapisal v svoji leta 1989 izdani knjigi
Bespua povijesne zbiljnosti (Brezpotja zgodovinske resninosti), namre da je Nemija
uspena in bogata drava, ker se je med drugo svetovno vojno reila svojih manjin. S tem ni
imel nihe teav, ko so priznavali hrvako dravo. Obstaja kontinuiteta rasizma, ki jo
najoitneje vidimo v odnosu do beguncev. Begunci in migranti so nujni mehanizem
globalizacije. Brez migracij ni globalnega kapitalizma. A z njimi pridejo nadzor na mejah in
poskusi kontrole. Zidovi so nujni mehanizem sodobnega kapitalizma, ki omogoajo nadzor
nad vsem: razslojuje drubo, dri ob strani rezervne delavce, ki vskoijo, e se delavstvo
zane upirati in zahtevati bolje pogoje za delo ter vije plae. Sodobni kapitalizem deluje le
tako. Potrebuje rasizem, ki je instrument oblasti."
Robert Balen
Je od ideje internacionalizma e kaj ostalo?
"Mislim, da obstaja le e desni, faistini internacionalizem. Ideja, da je globalni svet mogo
kot internacionala etnino istih drav."
Etnopluralizem.
"Da. Ideja etnino, rasno istih drav, ki obstaja od Amerike do vzhodnoevropskih in ruske
desnice. eljka Marki je povezana z amerikimi ajankarji in neokonservativci. Preigravajo
iste teme: prevpraujejo pravico do splava in enakopravnost ljudi. To odmeva na Poljskem in
Madarskem. To je sodobna internacionala. Zato stara ideja internacionalizma ne more biti
ve pozicija levice. Svobodne nacije, ki vsaka v svoji dravi ustvarjajo svoj socialni sistem in
se nato na temelju naela suverenosti dogovarjajo med seboj, zagotavljajo mir na svetu in
socialno varnost, ekonomsko blaginjo, iritev pravic in kulturni napredek. To je stara ideja."
Jugoslovanska?
"In ire. To je bil komunistini internacionalizem. Zgodovinski komunizem je bil skladen in
zdruljiv z idejo nacionalne osvoboditve. Boljeviki so se borili proti caristinemu
unitarizmu. Kot so se jugoslovanski komunisti borili proti srbskemu unitarizmu. Problem
danes je odsotnost levega odpora in leve politine alternative. Ni ju ne globalno ne lokalno.
Imamo toke, poskuse upora, a to je vse. Te toke so pomembne, a ni koncepta, ki bi jih
povezoval. Geopolitino levice ni. V trenutku, ko se je kriza zaostrila, je obstajal le desni
odgovor to je klasino. Zato na Hrvakem ljudje sprejemajo, da je kriza posledica tega, da
imamo e vedno ostanke komunizma in manjine. Zato obstane ideja zapiranja in gradnje mej,
kar pomeni uporabo masovnega nasilja."
To nasilje je dovolj dale in ne vidno.
"Morda za nas, ki smo znotraj mej, a zelo vidno in obutno za vse, ki umirajo na
Sredozemlju. Gre za tisoe ljudi. Zakaj umirajo? Posluamo, da bi lahko ostali, kjer so bili. A
zakaj niso? Ker nimajo izbire. To je nasilje. Evropske meje so nasilne. Schengen je oroje, ki
ubija. Ne vseh, a ubija mnoice ljudi. Vsa okolica Evrope je danes ustvarjena in zaznamovana
z nasiljem, ki ga ustvarja in iri Evropa. Severna Afrika, Blinji vzhod, Ukrajina ... to so cone
nasilja, v katerem je Zahod sodeloval in e vedno sodeluje.
In spet je treba pogledati razpad nekdanje Jugoslavije. Kaj je danes Bosna? Drava,
protektorat? Kaj je Kosovo? Kakno prihodnost imajo ti prostori? To so nove, politino
nedefinirane cone. Podobno kot Libija in Sirija. Cone nasilja, ki jih ni ve mogoe vkljuiti v
reim suverenih nacionalnih drav. Nikoli ve. Ne Libije, ne Sirije, ne Makedonije, ne Bosne
v teh krajih se ne more ve vzpostaviti idealni model suverene, nacionalne drave. Da je ta
reim iluzija, nam priajo e nae kvazisuverene drave, ali Slovenija ali Hrvaka.
Podobno kot Trump, ki zanika segrevanje podnebja, nai politiki, ki se borijo z duhovi
komunistov, zanikajo resnine izzive nimajo niti idej niti koncepta za dolgoroni razvoj
nacije. Imajo le nart, kako ostati na oblasti. Perspektive prihodnosti ni. Politiki nimajo
nobenih nartov blaginje, ki bi koristila prebivalcem republike. Nobenih nartov, kako
obogatiti kulturo in jezik, ki je e vedno pomemben. Celo v Nemiji govorijo o dometu
nemine. Poleg francoine je ob angleini najmoneji jezik, a izgublja svojo relevantnost
celo v Nemiji. Iztiska se ga iz glavnih debat ekonomskih, politinih, iz proizvodnje znanja,
kulture, umetnosti. Ostaja jezik vsakdana; v nemini naroi pivo, a o prihodnosti Evrope,
sodobni umetnosti in mednarodnih finannih problemih debatira v angleini. Z jeziki se
danes dogaja podobno kot v srednjem veku. V refevdaliziranem prostoru sluijo le za
vsakdanje ivljenje, v njih in z njimi pa se ne ustvarja ni pomembnega. Kaj to pomeni za
nacionalno kulturo, suverenost, za prihodnost? Vraamo se v trenutek, ko ni bilo vezi med
jezikom in narodom, v as pred koncem 18. stoletja."
Te razprave, ali o tevilu "domaega" prebivalstva ali o izumiranju jezika, so hitro
izrabljene za razpihovanje ideologije bele nadvlade in rasizma. A tako prebivalstvo kot
jezik se vseskozi spreminjata v Ameriki so neko za "rjave", nebelce, veljali priseljenci
iz Italije, Nizozemske, Avstro-Ogrske ... Razumevanje lastne ali tuje pripadnosti jeziku,
doloeni rasi in naciji se spreminja. Drube so lahko vkljuujoe. Kako govoriti o tem,
ne da postane govorica rasistina, etnocentrina in sovrana do vsega tujega?
"To je kljuni izziv za levico. Predstaviti vsaj neko obliko alternativne vizije desniarskemu
pogledu na svet, ki zagovarja vrnitev k zagrajenim, nacionalnim, etninim in identitarnim
skupnostim, ki so 'zaitene' od preostanka sveta. Multikulturnost ni reitev, saj moramo
sprejeti dejstvo, da besedo kultura uporabljamo v mnoini ele od konca 19. stoletja. Ideja, da
imamo razline kulture, slovensko, hrvako, belsko, ensko ..., ni od nekdaj."
Je treba govoriti o radikalni enakopravnosti?
"O radikalni enakopravnosti se ni nikoli govorilo onkraj lokalnih in konkretnih situacij, v
katerih je obstajala. A kaj se zgodi, e je druba razpadla? Radikalna enakopravnost je lahko
in bi morala biti vrednota ter naelo levice. Problem je, kako jo artikulirati ali gre za
radikalno enakopravnost znotraj drube, ki obstaja v okviru nacionalne drave, ki se prepozna
kot identitetna skupnost? Ali jo definiramo kako drugae? To je odprto vpraanje. Radikalna
enakopravnost je bojni klic, poziv k borbi. Wolfgang Streeck verjame, da je ideja socialne
nacionalne drave e vedno nekaj, kar mora levica braniti, a zame ostaja odprto vpraanje,
kako braniti nekaj, kar lahko prevzame desnica.
Desnica nima koncepta in narta radikalne enakopravnosti, verjame pa v nart naravne
neenakopravnosti in ima ta koncept; obstajajo vodje in sledilci to je ideja klasinega
neokonservativizma. Resnino elijo radikalne spremembe, od temeljev gor in od zapuine
francoske revolucije naprej.
Zato moramo o pojmu refevdalizacije razmiljati in govoriti. Pozabiti na vse, kar sliimo, in
ozavestiti, da je konec obdobja, ko smo iveli kot svobodni in enakopravni posamezniki
znotraj nacionalnih drav, ki so tudi politino prepoznane kot svobodne, enakopravne in
suverene. Ta klasina politina kategorija evropske meanske drave svobodnih in
enakopravnih posameznikov izumira. Zamenjujejo jo identitarne skupnosti. Politina,
abstraktna enakopravnost je vse bolj irelevantna. Misli se etnino. Neokonservativci
svobodnih in enakopravnih posameznikov ne potrebujejo."
Mo, ki jo oblast eli projicirati na posameznika, je, da moi onkraj upravljanja sebe
nima, saj je, globalno gledano, vse preve kompleksno.
"To je klasika. Mo politine sfere meanske drave je bila v enakopravnosti in vrednoti en
lovek en glas. Ni bilo vano, ali je dravljan enska ali moki, zelen ali roza, rn ali bel,
obleen v burko ali toples. Abstraktna figura posameznika, ki je nosilec dravljanskih pravic
in enakopravnosti, izumira. Odmirajo abstraktni pojmi. Na Hrvakem so abstraktni spomeniki
narodnoosvobodilni borbi v javnem prostoru izginili. Leta 1992 so zminirali spomenik Vojina
Bakia v Kamenski. Hrvaka vojska je ve dni nastavljala eksploziv na avantgardni spomenik
revoluciji. lo je za najvejo in verjetno najlepo abstraktno plastiko v Evropi, ki je bila v
celoti jugoslovanski know-how: s posebnimi kovinskimi nosilci, domaim inenirskim
znanjem.
Danes nae drave nimajo ne tehnologije ne znanja, da bi naredile kaj podobnega. Oficir, ki je
spomenik zminiral, pa je danes ugleden general. Simbolno je to pomembno: sovratvo do
abstrakcije. Ruili so spomenike in na njihovo mesto postavljali katolike krie, z idejama
meanske drave in abstraktnega, svobodnega in enakopravnega posameznika je bilo konec.
Unievala se je ideja republike. Gre za sovratvo do avantgarde in to sovratvo je avtentino,
neokonservativno in rasistino. Uniuje politino sfero. Ni bilo osvoboditve od
komunistinega totalitarizma, ni se zgodilo ustvarjanje ideala dravljanske svobode. Ne, z
zemljo se je zravnala ideja meanske drube politino enakopravnih dravljanov. Vpeljal se
je etnini klju.
Danes, 27 let po vzpostavitvi hrvake samostojnosti, je vsem jasno, da biti etnini, katoliki
Hrvat pomeni najve v odnosu do vseh privilegijev in poloajev drubenih skupin. Tu gre za
etnino naelo. Podobno se je dogajalo v Sloveniji z izbrisom. Ne gre le za etnino ienje,
temve za avtentino nezaupanje in zanikanje politine sfere enakopravnih posameznikov, za
sovratvo do abstraktne politine moi ljudi. V tem nismo zaostali za Evropo in globalnim
kapitalizmom. Nai kraji so pionirji."
Tu se dogaja eksperiment prihodnosti?
"Dogaja se kaos, ki opisuje, kar prihaja. Tomislav Suni v razpadu nekdanje Jugoslavije vidi
dokaz, da multikulturna tvorba ni mogoa. Njegovo ustatvo in faizem, ki sta avtentina, sta
zanj v zgodovinski optiki pionirska: Hrvatje smo bili pionirji. Najavili smo, kar zdaj pravijo
Trump, Marine Le Pen in drugi. e pred desetletji, ko smo ruili Jugoslavijo, smo ustvarili
novi svet. In v tej lui je treba videti nove cone. Prihodnost Sirije je v najboljem primeru
Bosna nekaken mir, a nacionalna, suverena drava ne bo nikoli ve mogoa."
Ali identitetno pripadnost sistem vedno uporabi za krepitev lastne moi z
razdvajanjem?
"Neoliberalizem ne potrebuje drube. To je najpomembneje, da razumemo. Ne gre za
preoblikovanje ene oblike drube v drugano, ampak je druba kot taka uniena. To so besede
Margaret Thatcher: ni drube, so le posamezniki in druine. Konservativna ideja in ideja
neoliberalizma sovpadeta. A ideja neoliberalizma je v krizi. Celo britanski konservativci
govorijo kritino o svobodnem trgu in da je treba divje, korumpirano kapitalistino vztrajanje
na svobodnem trgu, brez intervencij drave, omejiti. Ideja absolutne deregulacije in odsotnosti
dravnih intervencij v svobodni trg je mrtva."
Ampak saj tega ni nihe zares elel. Neoliberalci in kapitalistine elite potrebujejo
nacionalno dravo.
"Da, gre le za del ideologije. Ali v globalnem neoliberalnem kapitalizmu izgine pomen
drave? Nikakor. Ta ostaja enako pomembna, a pone druge stvari. Kot hrvaka in slovenska,
ne skrbi za socialno in drubeno enakost, za izobraevanje in zdravje drube. V koordinaciji s
transnacionalnimi institucijami globalnega kapitalizma v interesu kapitala regulira trg in
odnose ter izpolnjuje svoje naloge, ko je treba pravno omogoiti iritev in monosti
globalnega kapitala. To obvlada.
Hrvake oblasti so sprejele novi zakon o koncesijah, ki omogoa privatizacijo tudi javne
obale. Drava iri prostor svobode za globalni kapital. V Pulju so staro vilo, ki so jo 1945.
nacionalizirali in je delovala kot dom za stareje, dali Cerkvi, da bo tam bivala in delala
cerkvena birokracija. Podobno se je zgodilo v Splitu z nadbiskupsko palao neko so bile
tam javne institucije, knjinica, fakulteta, zdaj so tam privatizirani, zasebni apartmaji za
primer, e nas obie pape. Gre za privatizacijo javnih prostorov. V zameno bo Cerkev
podprla reim. Za ljudi, stare, bolne in onemogle ne skrbita ne Cerkev ne drava to je
zasebni problem teh ljudi in interes zasebnih zavarovalnic: z razgradnjo dravnega socialnega
sistema, oni prevzemajo vse sisteme zavarovanj."
Kakna oblika suverenosti je potrebna za sodobnega, svobodnega loveka?
"To je vpraanje za arheologe. Forenzike. Kategoriji svobodnega loveka in suverenosti sta le
e del kulturnega spomina. To so ideje, ki so kot dinozavri. Svobodni lovek v svobodni
drubi to je danes radikalna, ultraleviarska ideja, ki nima za seboj nobene politine moi
niti reprezentacije. Ni niti ene drave, ki bi zasledovala ti dve ideji."
Kje pa obstaja emancipacijski potencial?
"To je raziskovalna naloga levice. Danes se e beseda emancipacija ne uporablja ve.
Akademija in univerze so polne leve misli, ki pa nima ne drubenega ne politinega uinka.
Ne komunicira z resninostjo, ne govori z ljudmi. Ljudi nagovarja govorica Trumpa, Le
Penove, Putina, desniarjev. Oni nagovarjajo mnoice. Temu reemo danes populizem. Neko
sem zapisal, da levica govori latinsko, kot v srednjem veku. Vpraanje je, kako in kdaj bo to
spoznala in se odloila spregovoriti v jeziku, ki bo razumljiv in relevanten za ljudi. Tu ne gre
za nacionalne jezike, gre za to, ali bo znala najti besede in povedati, kar ljudje ivijo bo
spregovorila za vse, ki so poraenci globalizacije? Od migrantov do brezposelnih, ljudi, ki jim
ni uspelo ... Na Hrvakem jih je polno. Vemo, da problem ni v faistih, ampak v veini, ki se
ne upre, ne zoperstavi politikam sovratva. Te mnoice ne razumejo Slavoja ika."
Pa razumejo, o emer se midva pogovarjava? Je to govorica, ki lahko nagovori ljudi?
"Ne vem. A ne gre samo za govor. Gre za politine prakse, prakse socializacije, za politine in
socialne prakse, prakse ustvarjanja teorije in znanja. Akademizacija leve misli je del
problema."
A ljudje se zdijo utrujeni, dovolj imajo krize. elijo si udobja in ugodja, obet monosti,
da uspejo, morda postanejo del elit.
"Tako je na Zahodu."
Tudi tu.
"To je Zahod. A milijarde imajo podoben sen, ki ga ne morejo uresniiti. Globalni
neoliberalni kapitalizem ni reitev. Privilegiranim prinaa blagostanje, poglablja in iri pa
razredne razlike, ustvarja drubene napetosti, ima zloinske uinke na mnoice in ni v stanju,
da bi zagotovil vsaj minimum, ki bi mu lahko rekli politika miru. Neoliberalni kapitalizem
refevdalizira. Otroko delo ni posledica tradicionalizma, ampak je novoustvarjena posledica
vstopa neoliberalnega kapitala v drave, kjer ustvarja razmere, ko je otroko delo mogoe.
Neoliberalni kapitalizem odvzema otrokom otrotvo in mi kupujemo v H&M kavbojke, ki jih
otroci s kemikalijami preparirajo, da nato umirajo kot muhe. To so resnine drubene razlike.
Mi lahko sanjamo sanje srednjega razreda, ampak ali je mogoe, da tak sistem obstane v
reimu tako radikalnih in e poglabljajoih se razlik? To vpraanje se vse bolj zastavlja ne le
na ravni globalnih odnosov, ampak tudi znotraj drav. V Ameriki in na Balkanu vidimo, kako
nam drube razpadajo, razlike se poglabljajo. Del ljudi se marginalizira. Ljudje nimajo
prihodnosti. Na Hrvakem se ne ve, kako in od esa bodo iveli upokojenci. Ni idej, ni
perspektiv, ni monosti."
Je tudi zato optimizem danes del dre upora?
"Optimizem je monost misliti prihodnost. V naih krajih prihodnosti ni. A pogoj za to je
poskusiti reiti probleme pred nami. Postkomunizem je pomenil prav obraanje stran od
prihodnosti. Prihodnost naj bi bila iluzija moderne. O tem govorijo neokonservativci da se
moramo osvoboditi ideje napredka in misliti svet brez prihodnosti. Zanje ni potrebna, saj si
elijo le obnove obstojeih in nekdanjih odnosov naravnih neenakosti, danih od boga in
narave, ki naj bi bile transasovne. Radikalna soasnost bi zato pomenila ponovno misliti
ivljenje tudi v asu, ki ima dimenzijo radikalne spremembe, dimenzijo prihodnosti."