…Za moderno regulacijo mest pa je znaœilno soœasno predpisovanje in

upoøtevanje vseh mogoœnih utilitarnih in estetskih elementov.

Za katere elemente gre?

Zbirka
Upoøtevati moramo vsakovrstne ozire, natanœno moramo prouœiti USKLAJENO IN SONARAVNO
geografsko lego naselbine in klimatske znaœilnosti; oceniti moramo vse
najrazliœnejøe tehniœne momente, ki zadevajo promet, izrabo zemljiøœ, 3
umestitev trgov in trænic, industrijskih objektov in tako dalje; urediti
moramo vodovodno napeljavo, parke in zelene povrøine nasploh;
pretehtati moramo umestitev reprezentanœnih mestnih stavb pa tudi
pripadajoœih monumentalnih objektov; premisliti moramo o
najrazliœnejøih estetskih vpraøanjih, gradbeni regulaciji in pravilni
razporeditvi posameznih predelov, namenjenih stanovanjem; o naœinu
gradnje… Z naøtevanjem bi lahko nadaljeval. Vendar se pojavi vpraøanje:
kdaj je naœrt kakega mesta konœan? Nikoli! Dovrøenega mesta, razen v
trenutku, ko ga gledamo, ni. Vsak organizem nenehno raste, se razvija,
MESTA
popravlja, spreminja. IN
Maks Fabiani, v: Urejanje mesta Bielsko-Biala (Bielitz), 1899

URBANIZACIJA

ISBN 961-6315-03-X

9 789616 315036
 SVET ZA VARSTVO OKOLJA REPUBLIKE SLOVENIJE
Zbirka USKLAJENO IN SONARAVNO øtev. 3/1999

dr. Vilibald Premzl, dr. Franc Lobnik,

dr. Vladimir Drozg, prof. Janez Koæelj,
Niko Jurca, dr. Avguøtin Lah,
dr. Janez Maruøiœ, prof. Vladimir Muøiœ,
dr. Duøan Plut, dr. Andrej Pogaœnik,
mag. Alenka Kocuvan Polutnik,
dr. Marjan Ravbar, Nevenka N. Sterlekar

MESTA
IN
URBANIZACIJA
Mesta in urbanizacija
Strnjena in razprøena poselitev
Podoba in urejenost mest
Vplivi mest na okolje in okolico
Sodelovanje in povezanost mest
Prostorsko in urbanistiœno naœrtovanje
Pogledi na slovenska mesta

Ljubljana, 1999
 KAZALO
Iz ocen recenzentov (akad. dr. I. Vriøer, Joæe Dekleva, univ.dipl.ing.arh.) ..... 4
Uvodnik (prof. dr. Franc Lobnik) ...................................................................... 5
Mesta in urbanizacija v Sloveniji (dr. Vilibald Premzl) .................................. 6
Urbanizacija kot druæbeni pojav (prof. Vladimir Muøiœ).................................. 8
Mesta so zgodovina in prihodnost (dr. Avguøtin Lah) .................................... 12
Razprøena poselitev in okolje (dr. Vladimir Drozg) ......................................... 16
Graditev stanovanj in sosesk (dr. Marjan Ravbar) ........................................... 20
Pomembna je tudi podoba mesta (dr. Andrej Pogaœnik) ................................. 22
Sonaravno in razvojno uravnoteæeno (dr. Vilibald Premzl) ............................ 26
(Ne)skladja v mestih in okolju (dr. Vilibald Premzl) ........................................ 29
Razvrednoteni urbani prostori (prof. Janez Koæelj)......................................... 32
Trbovlje, Ilirska Bistrica (dr. Avguøtin Lah) ..................................................... 35
Kakovost okolja in varnost æivljenja (dr. Duøan Plut) ...................................... 36
Mesta in krajinsko okolje (dr. Ivan Maruøiœ).................................................... 38
Sonaravni razvoj mest in mobilnost (Nevenka N. Sterlekar)........................... 41
Kaj potrebuje sodobno mesto (dr. Vilibald Premzl)......................................... 44
Sodelovanje mest; Gorica in Nova Gorica (Niko Jurca) .................................. 45
Koper, Izola, Piran in Portoroæ (dr. Avguøtin Lah) .......................................... 49
Ljubljana (prof. Vladimir Muøiœ)....................................................................... 52
Kranj, Kamnik (Dr. Avguøtin Lah) .................................................................... 55
Novo mesto (dr. Marjan Ravbar)....................................................................... 57
Celje (mag. Alenka Kocuvan Polutnik).............................................................. 58
Maribor, Ptuj in Lendava-Lendva (dr. Vilibald Premzl) .................................. 61
Infrastruktura in okoljsko zdravje (dr. Avguøtin Lah)...................................... 66
Prostorsko in urbanistiœno naœrtovanje (dr. Vilibald Premzl) ........................ 68
Nekaj sklepnih misli (dr. Vilibald Premzl)........................................................ 70
Uporabljena in priporoœena literatura .............................................................. 72

Pri œlankih posameznih avtorjev so predstavljena øe mesta: Ajdovøœina, Bled,

Bovec, Breæice, Cerknica, Œrnomelj, Domæale, Dravograd, Gornja Radgona,
Idrija, Ilirska Bistrica, Jesenice in Koroøka Bela, Litija, Murska Sobota, Nova
Gorica, Ormoæ, Postojna, Radovljica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice,
Økofja Loka, Vipavski Kriæ, Trzin in Træiœ.
 Iz ocen recenzentov:
V publikaciji ‘Mesta in urbanizacija’ se je skupina priznanih poznavalcev
naøih mest na povabilo dr. Vilibalda Premzla lotila veœno aktualne teme o
okolju in mestih. Ta navidez docela nasprotna pojava æe od nekdaj vzbujata
pozornost in spodbujata øtevilne razprave o tem, ali obstajajo moænosti za
njuno soæitje in sonaravni razvoj.
Enajst avtorjev nam na genetiœen naœin prikazuje razvoj mest in urbanizacije
pri nas in razgrinja øtevilne probleme, ki se odpirajo ob tem sooœenju, kot so:
trendi in teænje v slovenski urbanizaciji, vloga mest v druæbi, oblike in nekatere
stranpoti v poselitvi (œrne gradnje, pozidava kmetijskih tal, gostota in naœin
pozidave) in na drugi strani uniœevanje narave in okolja v mestih, onesnaæenje
zraka in voda, moœ in nemoœ urbanistiœne politike, razvrednotenje mestnih
œetrti, mestne podobe in urbanega prostora. Vendar vse prispevke, ki so pisani
na poljuden, a jedrnat naœin, in skuøajo prepriœati bralca s øtevilnimi podatki,
preæema temeljna misel o nujnosti sonaravnega razvoja in odpravi
konfliktnosti med urbanizacijo in varstvom okolja.
Nekateri od avtorjev so v obravnavo vkljuœili ne le naravno, ampak tudi
kulturno okolje, saj so upraviœeno menili, da je treba enako pozornost kot
varstvu narave nameniti tudi historiœni dediøœini, ki neredko doæivlja enako
usodo.
Akademik prof. dr. Igor Vriøer

Ocene kaæejo, da je naøa vizija samo skupek slabo artikuliranih æelja, za

katerimi ni pravega druæbenega soglasja in ne pravih projektov za njihovo
uresniœitev. Urbanizacijo Slovenije tudi danes oznaœujejo pojavi, ki jih
poznamo iz preteklosti: razprøena poselitev, stalno podrejanje planov trenutno
najvplivnejøi skupini, slaba institucionalna artikulacija sistema urejanja
prostora, evropskim standardom neprilagojena reforma lokalne samouprave
in skoraj popolna praznina tam, kjer mora biti dræava v trænem gospodarstvu
najmoœnejøa – na podroœju davœnih in finanœnih instrumentov. Œe k temu
dodamo, da se je Slovenija pridruæila øtevilnim mednarodnim dokumentom, ki
so mogoœe danes le moralna, jutri pa bodo lahko tudi mednarodna pravna
obveznost z materialnimi sankcijami, je øe bolj nerazumljivo, da ne izkoristimo
obdobja pribliæevanja Evropski uniji za utrjevanje druæbenega konsenza o
skupnih ciljih in projektih razvoja nacionalnega teritorija ter pripravi nujnih
davœnih in finanœnih instrumentov za uresniœevanje razvojne vizije v pogojih
trænega gospodarstva in zasebne lastnine na stavbnih zemljiøœih.
Upati je, da bo ta knjiæica vsaj kamenœek v smeri spoznanja, da so kulturna
dediøœina in naravno okolje skupaj s œloveøkim kapitalom poglavitni razvojni
dejavniki Slovenije in da brez øirokega dogovora o skupnih ciljih razvojne
vizije ne moremo obvladati stihijne urbanizacije, ki æe naœenja naøe poglavitne
razvojne resurse, kot na to opozarjajo øtevilni avtorji priœujoœe publikacije.
Joæe Dekleva, univ.dipl.inæ.arh.

4
 Spoøtovani,
Slovenija ima med 6000 naselji – glede na øtevilo prebivalcev in vplive v okolju -78
mest. Vsako ima svojo zgodovino in ureditev, mnogo je lepih, marsikje pa so v mestih
tudi neurejeni predeli. Zaradi razprøene pozidave so urbana obmoœja znatno
obøirnejøa ter vsi tekoœi stroøki in vzdræevanje draæje, kot bi bilo pri usklajenem
naœrtnem razvoju. Vsekakor je mogoœe in nujno s prostorskim in urbanistiœnim
naœrtovanjem, ob skrbni presoji uœinkov in posledic posegov v okolje, zagotoviti
smotrno izrabo prostora ter zavarovati ekoloøko dragocena obmoœja in obdelovalna
tla. Urbanizacija je veœstranski razvojni proces, ki bistveno posega v naøe
gospodarjenje in æivljenje.
Slovenska mesta niso velika, vendar imajo bogato kulturno in arhitekturno
dediøœino, ki jo moramo ohraniti. Æelimo, da bi tudi nove soseske in œetrti bile
kakovostno grajene in urejene. Pomembno je imeti funkcionalno in morfoloøko
skladno urejeno centralno obmoœje in primestne predele, zelene in rekreacijske
povrøine, prostore za peøce in vso infrastrukturo. Vsekakor bi morala biti celotna
mesta, ne le morebitne elitne œetrti, ‘kraji, kjer ljudje æivijo polno æivljenje v
dostojanstvu, dobrem zdravju, varnosti, sreœi in upanju’. (Carigrajska deklaracija,
1996) V mestih je zaradi veœjega øtevila virov onesnaæevanja okolje zelo obremenjeno.
Zato je skrb za zdravju œimbolj primerno okolje ena primarnih nalog urejevalcev mest.
Prostorski in urbanistiœni naœrti praviloma nastajajo na podlagi temeljitih
prouœevanj in usklajevanj razliœnih strokovnih vidikov, torej skupinskega dela, javne
razprave in odloœanja mestnih oblasti. Funkcije mesta so odvisne od potreb vplivnih
regij ali somestij in se spreminjajo z razvojem druæbenega æivljenja ter s tehnoloøkim
napredkom dejavnosti. Pri prostorskih naœrtih moramo upoøtevati podnebne, reliefne,
vodne in potresne razmere ter posebnosti okolja, poleg tega pa øe psiholoøke in
socialne odzive dejavnikov v prostoru. Izogniti se moramo tudi razmeram, ko
ponujeni projekti zaradi neustrezne predstavitve in razlage zbujajo pri ljudeh, posebej
øe v prizadetih okoljih, nezaupanje in odpore.
Novi doseæki in razmere terjajo od nas, da si neprestano bogatimo znanje ter
izboljøujemo metode raziskovanj in upravljanja. Urbanist je arhitekt podobe mesta z
æivljenjem v njem, ki mora upoøtevati, kako naœrte in projekte ocenjujejo pravniki,
sociologi, ekologi, geografi, politiki, æupani in javnost. Do objektivne, usklajene ocene
se ni vedno lahko dokopati, ker utegnejo biti strokovna mnenja z raznih podroœij
razliœna in celo nasprotujoœa, doseœi pa je treba optimalno in nazadnje eno reøitev, ki
je najbolj sprejemljiva. Kar je zaøœiteno, naj bo to kmetijsko zemljiøœe, znamenitost ali
posebna vrednota narave, moramo spoøtovati. Optimalna reøitev je lahko le zakonita
in strokovno utemeljena, zasnovana z vizijo prihodnosti in uresniœljiva.
Æivimo v druæbi, ki se ponaøa z demokracijo in sproøœenostjo, vendar so tudi v njej
omejitve etiœne narave, v loœevanju dobrega in usklajenega od drugega. K temu nam
pomagajo okoljska ozaveøœenost, kooperativnost in skupinsko delo. V mestih æivi
polovica prebivalstva Slovenije, z mesti pa seveda vsi. Na Svet se obraœajo
posamezniki, druøtva, razne organizacije in krajevne skupnosti, ki opozarjajo na
posledice slabih prostorskih naœrtov, odloœitev in posegov.
S to knjiæico æelimo spodbuditi k razmiøljanju o urejenosti in razvoju mest ter
æivljenju v njih poslance v Dræavnem zboru RS, vso dræavno upravo, æupane in
svetnike v obœinah, pa tudi strokovnjake gospodarskih, raziskovalnih in
projektantskih dejavnosti, uœitelje in øirøo javnost.
Dr. Franc Lobnik, predsednik Sveta za varstvo okolja RS

5
 MESTA IN URBANIZACIJA V SLOVENIJI
MESTO je veœje ali veliko zgoøœeno naselje in skupnost prebivalstva, ki
se preæivlja z nekmetijskimi proizvodnimi, trænimi in storitvenimi dejav-
nostmi. V Sloveniji status mesta ni zakonsko doloœen, jih pa po velikostnih
merilih, druæbenoekonomskih znaœilnostih in funkcijah lahko tako
oznaœujemo 78. Nahajajo se v niæinskem svetu in dolinah, ob prometnicah in
rekah ali blizu naravnih surovinskih in energetskih virov.
Ob popisu prebivalstva leta 1948 je v slovenskih mestih in mestnih
naseljih æivelo 26 % prebivalcev dræave (380 000 od 1,440 000). Do leta 1991
so razvoj industrije in prometa, trgovinskih, poslovnih in upravnih funkcij
mest ter moœna stanovanjska gradnja poveœali deleæ mestnega æivlja na 45 %
(892 000), konec stoletja pa æivi v mestih æe milijon ljudi ali nekaj veœ kot
50 % vseh prebivalcev dræave.
Razvoj in urejanje mest sta povezana tako z dogajanjem v gospodarstvu
kot s srediøœnimi funkcijami mest. Prostorsko so se øirila z rastjo industrije
in trgovine, pri tem pa rast mesta ni vedno sledila naœrtovanim namenskim
rabam, sprotnemu urejanju prometnega omreæja, potrebnemu varovanju
okolja in ni ohranjala znaœilnosti kmetijskega prostora. Neusklajeno
priseljevanje novih prebivalcev v veœja slovenska mesta, marsikje iz manj
razvitih obmoœij bivøe skupne dræave, je ob pomanjkanju uœinkovitega sistema
financiranja in gradnje stanovanj, dopustila tako imenovano œrno gradnjo ob
robu mest. Okolica mest je marsikje slabøe oskrbovana.
Prav to opozarja na pomen celovitega urbanistiœnega naœrtovanja in
urejanja mest v arhitekturnem, estetskem, ekoloøkem, higienskem,
funkcionalnem in tudi oskrbovalnem pogledu. Urejanje poteka po
ekonomskih, tehniøkih, prometnih, pravnih in zdravstvenih naœelih in
normativih. Tako øiroka in raznovrstna strokovna dejavnost lahko temelji le na
usklajenih naœelih in ciljih zato, da razvoja ne usmerjajo interesi
posameznikov kot predlagateljev lokacij. Vsaka soseska, mestna œetrt in mesto
kot celota je skupnost, v kateri æivijo ljudje z razliœnimi potrebami. Zagotoviti
zdravo okolje ne pomeni le zaøœititi naravo, temveœ je treba tudi razumno
urejati œlovekovo æivljenjsko in vplivno okolje. Zato urbanizem vkljuœuje
razliœne stroke, ki usklajujejo in sonaravno obravnavajo, naœrtujejo in
urejajo razvoj mest in naselij. Te stroke so:
- arhitektura, ki naœrtuje in usklajuje podobo grajenih enot, ki sestavljajo
mesto,
- geografija, ki prouœuje razvoj in strukturo mest v naravnem in druæbenem
okolju, prostorske osnove, znaœilnosti in funkcije mest ter povezanost s øirøim
zaledjem,
- krajinska arhitektura, ki naœrtuje, varuje in razvija naravne sestavine
mesta,
- sociologija, ki prouœuje prebivalstvo, njegova gibanja in skupnosti,
æivljenje v mestih, kulturno vsebino in izobraæevanje, posebnosti in pasti
mestnega okolja,

6
 - ekologija in higiena, ki skrbita za varstvo narave, okolja in prebivalstva z
vidika sonaravnosti, varovanja zdravja in neoviranega razvoja,
- urbana ekonomika, ki obravnava gospodarske osnove æivljenja v mestih in
pogoje za gospodarske in storitvene dejavnosti - vkljuœno z gradbeniøtvom in
prometom,
- urbanizem in urbanistiœno naœrtovanje, ki na podlagi sinteze vseh
bistvenih in odloœilnih vidikov urejanja mest zagotavlja pripravo delnih in
celovitih urbanistiœnih zasnov ter izdelavo naœrtov za razvoj in gradnjo mest in
naselij, ter
- druge tehniœne stroke, ki zagotavljajo usklajeno izgradnjo vseh potrebnih
tehniœnih objektov in naprav za razvoj in delovanje mest in naselij, s tem torej
varstvo okolja in komunalne dejavnosti.

Œrnomelj s 5500 prebivalci je srediøœe Bele krajine. Staro mestno jedro je na visokem pomolu med
reko Lahinjo in pritokom Dobliœico, svoj prostor pa je Œrnomelj razvejeno øiril v kmetijsko okolje
Belokranjskega ravnika. Leta 1914 je dobil æeleznico.

URBANIZACIJA je proces razvoja mest, naselij in poselitve v prostoru,

ki se odraæa tako v fiziœno urbanem, oblikovnem in gospodarskem vidiku.
Mestni ali urbani prostor se razumljivo lahko øiri le v kmetijsko in gozdnato
podeæelje, seveda pa je normalen prednostni razvoj s prenovami in
rekonstrukcijami znotraj urbanega prostora. V Sloveniji je bilo leta 1999
gozdne povrøine 56,5 %, kmetijskih tal 38 % (njiv in vrtov le 8,7 %), 2,5 %
vodnih povrøin in golega skalovja, 2,5 % dejansko pozidane povrøine in 0,5 %
povrøine s prometnim omreæjem. Æivljenje mest vpliva na naravo in celotno
prebivalstvo, tudi na priseljevanje in selitve iz srediøœ na periferijo.
Dr. Vilibald Premzl

7
 URBANIZACIJA KOT DRUÆBENI POJAV
Urbanizacija je najdominantnejøi proces preobrazbe svetovnega in tudi
naøega prostora. Oznaœujeta jo socialni proces preslojevanja iz agrarnih v
urbane poklice ter selitve in spreminjanje vzorca poselitve s preobrazbo
kmetijskega v mestni (ali pomesteni) prostor. Najtesneje je povezana z
industrializacijo in poindustrijskim razvojem; predindustrijsko mesto je
nadgradilo industrijsko, sedaj pa mesta nastajajo v smislu ‘kvadrige’: urbana
koncentracija > suburbanizacija > dezurbanizacija > reurbanizacija. Urbana
okolja poindustrijske druæbe teæijo k øiritvam. ‘Rast velikih in manjøih mest
povzroœa druæbene in gospodarske spremembe ter vplive na okolje, ki segajo
preko meja mest. Mesta, ki so gonilo rasti in inkubatorji civilizacije, so olajøala
evolucijo v znanju, kulturi in tradiciji ter v industriji in rudarstvu.’ (Carigrajska
deklaracija, 1996)
Ker se vplivi in spremembe dogajajo v ‘prostoru’, ki je œlovekovo okolje,
nas kot uœinek razvoja zanima artikulacija urbanega prostora, ki pa je
povezana z znaœilnostmi agrarnega, gozdnega in drugega, pri nas goratega in
izrazito kraøkega ozemlja. Urbanizacija, ki je kompleksni uœinek øtevilnih
pojavov in razvoja nasploh, se dogaja v obstojeœem urbanem okolju in z
njegovim øirjenjem. S povezavo mestnega in primestnega prostora nastaja neki
prehodni poselitveni predel in svojevrsten druæbeni pojav. V bistvu gre po
Mannheimu in Friedmanu za dva procesa.
Mesta kot æariøœa inventivnosti in druæbenega dogajanja øirijo vsako
svoj vpliv na doloœeno (vplivno) obmoœje, s tem pa nastaja v pokrajini in
deæeli regionalizacija, ki izraæa øe druge vplive in interese. Zato imamo celo
vrsto regionalizacij - od naravne geografske in upravne funkcionalne ali
planske do ekonomske in interesne somestne, ki pa so povezane z vlogo
srediøœ. Vsekakor je øirjenje vpliva mest realnost dinamiœnega druæbenega
dogajanja in uveljavljanja gospodarskih interesov, vse to pa spodbuja razvoj
komunikacij.
Drugi proces pa je nova pojavnost mest, ki se kaæe v ‘urbanih poljih’,
oziroma v poselitvenih aglomeracijah z razliœnimi, medsebojno in skupno
uœinkujoœimi vplivi. Vsako mesto ima svojo znaœilno fiziœno zgradbo, vsa
skupaj pa s komunikacijskimi in drugimi interakcijami izraæajo novo
problematiko druæbenih odnosov in upravljanja. Govor je o somestjih, v
katerih se na sklenjeno pozidanost naslanja bolj sproøœena struktura, ki daje
prostor tudi za intenzivne dnevne migracije. Kakih 120 000 migrantov, ki ob
delovnih dneh prihajajo v Ljubljano, vpliva na bivalne, delovne in æivljenjske
pogoje ‘centralnega mesta’.
Slovenija je hipourbanizirana, øe vedno ne izrazito ‘pomestena’ deæela,
œeprav v mestih æivi æe veœ kot polovica prebivalstva dræave. To oceno
dovoljujeta dejstvi, da so naøa mesta veœinoma majhna in da je vzorec
poselitve izrazito razprøen, kar izhaja iz zgodovinske dediøœine agrarne
druæbe in nam lastnega upiranja germanizaciji, romanizaciji, ungarizaciji in
drugim pritiskom. V razvoju pa se je izkristaliziralo nekaj za naøe razmere

8
veœjih srediøœ; øe v 19. stoletju pomembna Celovec in Trst sta ostala v
zamejstvu, Ljubljana in Maribor pa sta v razvoju Slovenije postala srediøœi z
univerzama in drugimi nacionalnimi ustanovami. Pri tem ne smemo
zanemariti razvojne vloge industrije, ki nas je povezala s srednjeevropskim in
svetovnim træiøœem. Tretje sodobno srediøœe nastaja v Slovenskem Primorju in
obsega tako obalno somestje kot Novo Gorico. Nekaj posebnosti in teæenj je
tudi v Pomurju, ki leæi v vitalnem in veœnacionalnem srednjeevropskem okolju.
Vsa naøa srediøœa bodo imela - in primorsko med njimi prvo, ker to œuti æe
danes (Luka Koper, 5. evropski prometni koridor, sodelovanje Gorice in Nove
Gorice) - prednostno razvojno vlogo z vkljuœevanjem v Evropsko unijo in z
drugimi navezavami (‘Evroregija’).
Razvoj mest in somestij ali reurbanizacija je proces nastajanja
urbanega sistema na podlagi povezovanja in zdruæevanja. Prav to poudarja
pomen prostorskega planiranja in urbanizma ter potrebo po sposobni in
uœinkoviti lokalni samoupravi. Vendar je tu øe vrsta nedoreœenih odnosov,
pristojnosti in odgovornosti, ker je pretrgana naveza planiranja in
uresniœevanja naœrtov. Obœine namreœ ‘planirajo’ prostor, (dræavne) upravne
enote pa izdajajo lokacijska in gradbena dovoljenja. Pri tem nastajajo konflikti
med politiœnimi interesi, ki se spreminjajo in veœinoma niso celoviti, ter

Træiœ, industrijsko mesto s 4.200 prebivalci v dolini Træiøke Bistrice, leæi stisnjeno v dolini na vznoæju
Kamniøkih Alp in pod mejnim gorskim prehodom Ljubelj. Kot trg Ljubelj se omenja leta 1261, kot
Træiœ pa 1337. Nekoœ fuæinarsko naselje se je v 19. stoletju razvilo v mesto tekstilne (predilnica),
œevljarske (Peko), lesne in kovinske industrije. Træiœ je mesto srednjeveøke, meøœanske in sakralne
arhitekture, tehniøkih spomenikov, razstav mineralov in fosilov ter bogate kulturne dejavnosti. Iz
utesnjene doline se mesto z novimi naselji øiri proti Bistrici, Pristavi in vzdolæ reke.

9
 strokovno presojo. Ta ima dva vidika. Pomembno je strukturno planiranje,
ki po presoji razvojnih prioritet obravnava prenovo, izboljøanje ali zgostitev æe
urbaniziranih obmoœij. To je strokovno zahtevno in zaradi lastniøkih odnosov
zelo obœutljivo delo. Za urejevanje mest pa je bistveno strateøko planiranje,
ki upoøteva vse urbane strategije: ustvarjanje novih delovnih mest, izboljøanje
tehnoloøkih procesov in produktivnosti zaradi stalnega izpopolnjevanja znanja
in organiziranosti, napredek informatike, skrb za promet in mobilnost
prebivalstva, za oskrbo ter za uravnoteæen in sonaravni razvoj nasploh.
Vse to poudarja pomen medobœinskega sodelovanja in povezovanja, ki
naposled vodi tudi do smotrnega razvoja somestij. Spoznati bo treba, da so
majhne in izolirane obœine z omejenimi sredstvi in brez razvojnih programov
prej oblika zaustavljanja kot pospeøevanja razvoja. Druæbena praksa
spremljanja prostorskega razvoja terja gibkost in realistiœno oceno moænosti
vplivanja na procese in dejavnike, ki te procese sproæajo. Tega tudi prostorski
uradi pri obœinah ne zmorejo, ker morajo reøevati mnoæico aktualnih
problemov in se le obœasno lahko posvetijo ‘generalnemu’ planu kot strateøki
osnovi za urejanje prostora. Oœitna so nihanja med ‘razvojno’ in ‘varstveno’
naravnanostjo. Pojavljajo se ob vsakem veœjem projektu posega v prostor in
okolje kot nenadomestljivi in omejeni dobrini. V razmerah omejenih
gospodarskih in razvojnih moænosti je nedvomno oteæeno tudi negovanje
demokratiœnih odnosov in vloge javnosti. Ob tem kaæe poudariti konstruktivno
vlogo Ministrstva za okolje in prostor ter njegovega Urada za prostorsko
planiranje, ki v sodelovanju z obœinami uspevata reøevati vsaj del nastajajoœe
problematike.
Razmere v slovenskem prostoru se kaæejo v dvojni znaœilnosti. V
podeæelskem, pokrajinsko zelo razliœnem okolju imajo øirøa obmoœja urbani
znaœaj in funkcionirajo kot urbane aglomeracije, ki so komunikacijsko tesno
povezane. Urbani prostor je tako prepreæen z agrarnimi povrøinami in zelene
povrøine mest so povezane z naravnim okoljem, kar pomeni, da izginjajo
razlike med mestom in vasjo. Koncentracija prebivalstva v slovenskih
mestih, ki znaøa 50,5 %, je bistveno manjøa kot v industrijskih dræavah
(74,9%/1995) in nad nad svetovnim povpreœjem (45,3%). (Vir: ZN, World
Urbanization Prospects: The 1996 Revision, New York 1998)
Problemi urbanizacije so neposredno povezani s fiziœno (posebej
starostno) in socialno sestavo ter gibanji prebivalstva. To se pozna pri
praznjenju agrarnega obrobja in manj razvitih obmoœij in spremenjenih
potrebah prebivalstva. Zagotoviti moramo, da bodo imeli mladi strokovnjaki
vse razvojne moænosti v domovini, v svetu pa iskali le stik z novim dogajanjem.
Ob neugodnih demografskih gibanjih pa tudi omejevanje priseljevanja ovira
razvoj. Osveæitev lahko prinese vraœanje razseljenih Slovencev oziroma øe bolj
njihovih potomcev in tudi priseljevanje drugih sposobnih ljudi, ker bi v
primernem druæbenem okolju to ne økodilo naøi sestavi. Kraji najbolj
intenzivnih sodobnih urbanih in kulturnih gibanj so tudi tvorci inovacij in
nosilci uspeønejøega regionalnega razvoja.
V tem poglavju, ki je povzetek obøirnejøega teksta (Urbani in urbanistiœni
vidiki naøe poti v Evropsko unijo, Ljubljana 1999), nisem obravnaval mestnega

10
oblikoslovja oziroma arhitekture mesta, ker sem æelel podœrtati vlogo mesta
kot druæbenega pojava in spodbujevalca razvoja. Mesta postajajo
prevladujoœa oblika in organizacija trajnega vsakdanjega æivljenja. V njih
se uresniœujejo doseæki znanstvenega in materialnega razvoja, ki se kaæejo v
sodobnem standardu æivljenja in delovanja, vendar ne ostajajo samo v
srediøœih, temveœ se kot koristno sevanje øirijo navzven. Urbani in urbanistiœni
vidiki imajo tudi etiœne razseænosti, katerih veljava nam ob vkljuœevanju v
evropske integracije in v svetovno razvojno dogajanje lahko le koristi.
Prof. Vladimir Muøiœ

Breæice, gospodarsko, kulturno in zdravstveno srediøœe Krøko-Breæiøke ravnine s 6.900 prebivalci.

Nastalo je na kraju keltske naselbine, omenja se v 13., kot mesto pa v 14. stoletju, vendar je bilo
veœkrat poruøeno in poægano. Razvilo se je okoli gradu, ki je bil v 17. stoletju preurejen v baroœnem
slogu; v njem sta izjemno poslikani viteøka dvorana in kapela. Mesto leæi na prodni terasi nad levim
bregom Save pri sotoœju s Krko. Od starega srediøœa se mesto øiri med æeleznico in reko vzdolæ cest,
severno od æeleznice pa tudi æe v zaledje. Nove soseske z gospodarskimi in drugimi objekti gradbeno
niso posebej znaœilne za pokrajino. Breæice so tudi obmejno trgovsko srediøœe. V bliænjem Œateæu ob
Savi so na desnem bregu reke Terme Œateæ, moderno urejeno zdraviliøœe z izvirom termalne vode z
okoli 60°C. Vodo izkoriøœajo tudi za pridelovanje cvetja in vrtnin.

11
 MESTA SO ZGODOVINA IN PRIHODNOST
Vsako mesto oznaœujejo njegov nastanek in geografska lega, zgodo-
vinska vloga in razvoj, sestava in gibanja prebivalstva, socialne razmere,
naœin æivljenja v mestu in okolici, arhitektura, prostorska in prometna
ureditev. Pomembna je tudi ocena uœinkov na okolje in skladnosti z
naravo pokrajine.
Mesta so nastajala in se razvijala kot srediøœa dejavnosti; v njih so se
dogajale politiœne in druæbene spremembe ter uveljavljali gospodarski,
kulturni in znanstveni doseæki. Zato razvoj ni bil enakomeren in skladen niti
z naravo niti s priœakovanji ljudi. Zgodovino in znaœilnosti naøih mest so
prouœevali øtevilni raziskovalci naøe preteklosti in sedanjosti. Zelo koristne so
øtudije, ki obravnavajo razvoj mest v luœi æivljenja pokrajin.
Prva mesta na danaønjem slovenskem etniœnem in dræavnem ozemlju
so z udeleæbo staroselcev in priseljencev gradili Rimljani. V imenih naøih
mest sicer odseva ilirsko, keltsko, langobardsko, romansko ali slovansko
izroœilo, vpliv dolgotrajne tuje oblasti, priseljevanje, vpliv religije in politike,
konœno pa sodoben druæbeni razvoj. V 1. stoletju po n.øt. so nastala Capris-
Koper, Tergeste-Trst, Celeia-Celje, Flavia Solva-Lipnica, Virunum na
Gosposvetskem polju, Emona-Ljubljana, Neviodunum-Drnovo in Poetovio-
Ptuj. Poleg Trsta in Kopra so pozneje v Slovenski Istri nastala øe mesta Piran,
ki se je zaœel razvijati ob morju pod utrjenim gradom, Izola ob fevdalnem
dvorskem naselju, in s turizmom Portoroæ. Rimskemu gospostvu je sledilo
beneøko. V mestih je nastal sloj meøœanstva, ki se je ukvarjal z obrtjo,
trgovino in upravnimi sluæbami, ob morju tudi s plovbo in ribiøtvom. V 5.
in 6. stoletju so bila ob vdorih raznih plemen z vzhoda mesta veœinoma
razruøena; starodobna mestna zasnova in kultura sta se ohranili le v Primorju.
V srednjem veku oziroma v fevdalnem sistemu se je tako zaœel nov
razvoj mest v bliæini gradov in v odvisnosti od gosposke ali celo vladarjev.
Nastajala so kot manjøe naselbine in trgi, ki so se zaradi reda in varnosti
marsikje obdali z obzidji. V 12. in 13. stoletju so dobili mestne pravice, ki
pomenijo upravne, verske in tudi sodne funkcije, redne sejme in øe kaj,
Velikovec, Celovec, Beljak, Slovenj Gradec, Maribor, Ptuj, Ljubljana, Kamnik,
Kranj, Økofja Loka in Kostanjevica na Krki. V 14. stoletju so postala mesta øe
Slovenska Bistrica, Ormoæ, Breæice, Novo mesto, Metlika in Œrnomelj. Celje je
dobilo pravni status mesta øele leta 1451, œeprav je bilo srediøœe kotline ter
kriæiøœe cest in karavanskih poti æe mnogo prej. V dobi turøkih vpadov so se
utrjenim mestom pridruæili øe Koœevje, Krøko, Loæ, Viønja Gora in Radovljica.
Za srednjeveøka mesta so bili znaœilni higienski problemi, zaradi tega se je
lahko tudi v naøa mesta øirila kuga iz Benetk, Vojne krajine, Ogrske in
Øtajerske; polihistor J. V. Valvasor je popisal 11 epidemij od 1230 do 1649,
kugo 1680 na Ptuju pa æupnik J. Hauptmaniœ. Kuga je terjala mnogo æivljenj v
mestih, ki jih je tedaj bilo na slovenskem ozemlju 25, in na podeæelju. Ustavila
je razvoj.

12
 Mesta so bila do 19. stoletja srediøœa, v katerih je bila zgoøœena obrtna
proizvodnja, v njih so prirejali sejme, imela so pomembne verske,
oblastvene in kulturne ustanove. Oskrbovala so øirøe okolje, iz njega pa
dobivala hrano, drva, surovine in delovno silo. Iz predindustrijske dobe je
ohranjenih kar precej mestnih jeder z znaœilnimi strnjenimi stavbami in
ozkimi ulicami za (nekdanjimi) mestnimi obzidji, s cerkvami, samostani in
raznimi dvorci v gotskem, renesanœnem in baroœnem slogu. Razvijala so se na
vzpetinah in pod gradovi, ob mostiøœih in sotoœjih rek ali v njihovih okljukih
ipd. Marsikje je v okolju zdruæenih veœ naravnih in grajenih elementov (grad in
reka, kriæiøœe). Nekatera mesta so nastala ob naravnih virih in znamenitostih.
Tak primer je Idrija.
Toda industrializacija in razvoj prometa sta v 19. in 20. stoletju
premagala vsa obzidja in stare mestne okvire ter omogoœila bistveno

Idrija, 6100 prebivalcev, naøe najstarejøe rudarsko mesto v dolinici Nikove in Idrijce, znano po
rudniku in proizvodnji æivega srebra, ki se je zaœela leta 1490 in je konec 20. stoletja ukinjena. V
geoloøko izjemnem okolju je æivosrebrno rudiøœe; po Idrijskem prelomu, ki opozarja na potresno
ogroæenost, pa teœe Idrijca. Okrog prvotnih rudniøkih zgradb je nastalo naselje; znaœilne so bile
veœnadstropne rudarske hiøe (perhavzi, samo ena je ohranjena) in kmeœki domovi cerkljansko-
idrijskega tipa. Okoli leta 1500 so na kraju najdiøœa æivosrebrne rude zgradili cerkev sv. Trojice. V 18.
stoletju je Idrija postala mesto, ki je slovelo po zdravstvu, øolstvu in kulturi vse do 1. svetovne vojne;
Idrija je bila s 5.000 prebivalci drugo najveœje mesto na Kranjskem. Mesto je spet zaæivelo po letu
1945. V Rudniøkem gradu (iz 1527) je mestni muzej, v rudniku se ohranja muzejski del rova z
ustrezno tehniko, med spomeniki pa je øe idrijska kamøt (rudniøka œrpalka), rudarska æiœnica (1764)
in rudniøko (najstarejøe slovensko, sedaj Filmsko) gledaliøœe (1770). Idrijo zaznamujeta podobarstvo
in œipkarstvo. Mesto ima teæave s prostorom.

13
 drugaœne razvojne moænosti. Ob razvoju drugih mest so sicer izgubili mestne
funkcije in vlogo Vipavski Kriæ, Viønja Gora in Loæ, ob gospodarskih,
turistiœnih in prometnih prednostih pa so nastajala tudi nova mesta - Jesenice,
Bled, Trbovlje, Laøko, Murska Sobota, Rogaøka Slatina, Postojna in øe
nekatera. Økoda pa je, ker je nekritiœno posnemanje novih gradbenih tipov in
prilagajanje lokacijskih pogojev hotenjem graditeljev skazilo pokrajinsko
znaœilnost øtevilnih mest in podeæelskih naselij.
Med obema vojnama je bilo priznanih 31 mest, po 2. svetovni vojni pa
se je njihovo øtevilo poveœalo na 52. Od leta 1955 sta ob razvoju novih obœin
ohranila status mesta le øe Ljubljana in Maribor; vsa druga mesta so oznaœevali
kot mestna naselja. Takønih mestnih naselij z veœ kot 2000 prebivalci je bilo
kar 180. Na podlagi Vriøerjeve regionalizacije Slovenije, ki upoøteva
gospodarsko in sploh druæbeno vlogo srediøœ ter njihovih vplivnih obmoœij
(1990), in drugih øtudij izhaja, da je mest dejansko 78 (ES, 1993),
Za novejøi razvoj mest je znaœilna gradnja veœjih objektov na øirøih
prostorih. Stavbna zemljiøœa so bila podcenjena, gradili so se
stanovanjski bloki, industrijski objekti in razliœne poslovne zgradbe. V
mestih je æe leta 1991 æivela dobra polovica prebivalstva, œe pa bi priøteli
øe prebivalstvo v primestjih, ki so opremljena kot mesta in je v njih
standard primerljiv ali pa celo boljøi, tedaj v urbaniziranih okoljih æivi
okoli tri œetrtine prebivalstva dræave. Deleæ mestnega prebivalstva se je
najbolj poveœal v obdobju 1961-81, od 40 na 50 % prebivalstva. Zanimiv
kazalec sta starost in kakovost stanovanjskega fonda (‘urbanega tkiva’) po
popisu 1991: pred letom 1918 je bilo zgrajenih 16,6 % enot, v obdobju 1919-45
pa 7,6 %. Po 2. svetovni vojni do 1991 je bilo torej zgrajenih 75,8 % vseh
stanovanj. Konec leta 1996 je bilo v Sloveniji 688 855 stanovanj, od teh pa
v mestnih naseljih 53 %. V mestih imajo domala vsa stanovanja vodovodno
in elektriœno oskrbo (99.9 %), kopalnico 94 % in centralno ogrevanje 73 %
(MOP, Okolje v Sloveniji 1996, objava 1999). Tudi v novih delih drugih
urbaniziranih naselij je podoben bivalni standard.
Drugaœe pa je s kakovostjo okolja. V letih 1946-70 je bilo zgrajenih
skoraj 30 % stanovanj, vendar ob prednostnih naloæbah v gospodarstvo in
s skromno opremljenostjo veœine stanovanj, sosesk in prostora, z
ogrevanjem na premog in danes æe preseæenimi tehnologijami
proizvodnje. Varstvo okolja je bilo zapoznela obramba pred onesnaæenostjo in
prebivalci so sami iskali boljøe reøitve; od 1991 je gradnja stanovanj v
primestjih æe veœja kot v samih mestih. In kako bo v prihodnje? Urbanizacija
bo lahko v Sloveniji napredovala le z boljøim izkoriøœanjem in ureditvijo
sedanjega urbanega prostora; øiritev v kmetijski prostor je treba ustaviti, v
gozdnega pa skrbno pretehtati. Teæave bodo z energijo, prometom in marsikje
z vodo.
Med slovenskimi mesti ima Økofja Loka zelo zanimivo lego in okolju
prilagojeno zasnovo.

14
Økofja Loka, zgodovinsko mesto z veœ kot 12.000 prebivalci in najbolje ohranjenim srednjeveøkim
jedrom v Sloveniji, leæi ob sotoœju Seløke in Poljanske Sore. Loka se omenja æe leta 973, mesto pa je
postal leta 1274. Mesto so zelo prizadeli osvajalci, potres 1511, veœ poæarov in kuga. Naravno okolje
je zelo vplivalo na razvoj mesta. Mesto se je razvijalo kot upravno srediøœe kmetijske pokrajine z
razvito trgovino in obrtjo. Ko sta ga obøli æeleznica in glavna cesta, mu je nadaljnji razvoj omogoœila
øele pozneje zgrajena industrija. Loka je tudi prva na Kranjskem dobila elektriko. Mesto je øirilo svoj
prostor v doline in na Sorøko polje, pri tem pa so se zaostrovali okoljski in zlasti øe prometni problemi.
Izjemna pokrajina, bogata kulturna dediøœina in razvojni doseæki privabljajo naseljence in turiste.
Dobra prometna povezava Gorenjske in Posoœja je vaæna tako za Økofjo Loko kot za Slovenijo
nasploh.

Staro mestno jedro je

na spodnji prodni terasi
(Spodnji trg ali Lontrg)
in na nekoliko viøji terasi
(Mestni trg). Nad øe tretjo
stopnjo teras se dviga
hrib z Loøkim gradom;
v njem sta muzej in
galerija.

Dr. Avguøtin Lah

15
 RAZPRØENA POSELITEV IN OKOLJE
Razprøena gradnja pomeni takøno razmestitev objektov, da med njimi
ostajajo nepozidana ali kmetijska zemljiøœa, to je gradnjo z nizko gostoto
naselitve ter s stihijsko ali parcialno ureditvijo naselij. Nastaja v mestih,
obmestjih in na podeæelju; poveœini gre za posamezne objekte ob strnjenih
naseljih ali na novih lokacijah sredi kmetijskih zemljiøœ. Pogoste so tudi
skupine objektov ob naseljih ali na loœenih lokacijah, na samem.
Razprøena gradnja je sporna predvsem zaradi nizke gostote poselitve,
zlasti øe na obrobju mest in v obmestnih naseljih. Ob veœji gostoti
stanovanjskih zgradb, kot jo npr. omogoœajo vrstne hiøe, bi lahko na enaki
povrøini stanovanjskih obmoœij slovenskih mest æivelo pribliæno 35 % veœ
prebivalcev oziroma bi bila stanovanjska obmoœja ob istem øtevilu prebivalcev
za dobro tretjino manjøa. Veœino stanovanjskih obmoœij sestavljajo loœeno
stojeœe hiøe in v mestih tudi stanovanjski bloki. Tak naœin je prostorsko
potraten in z vidika varovanja okolja najmanj primeren. Oblike zazidave, ki
omogoœajo viøjo gostoto (vrstna hiøa, dvojœek, blok), so pri nas zelo redke.
Povpreœna velikost parcele znaøa na obmoœjih loœenih enodruæinskih hiø v
mestih 800 m2 in v obmestnih naseljih okoli 1000 m2, na podeæelju pa tudi do
1300 ali 1500 m2. V evropskih razvitih dræavah merijo stavbne parcele hiø med
500 in 600 m2 in v obmestjih do 700 m2.
Posledica razprøene gradnje je pretirana poraba kmetijskih zemljiøœ ter
s tem povezano zmanjøevanje naravnega znaœaja prostora. Po nekaterih
podatkih se kmetijstvu s pozidavo vsako leto odvzame med 400 do 600 ha tal.
Z razprøeno poselitvijo se zmanjøuje æivljenjski prostor æivali in rastlin,
spreminja ravnovesje geomehanskih sil, odtok padavinske vode in zbiranje
podtalnice.

Radovljica leæi z mestnim jedrom na pomolu terase nad reko Savo in sotoœjem obeh izvirnih rek ter
na zgodovinskem prostoru od rimskih œasov naprej. Mesto je srediøœe v Deæeli, ki je najsevernejøi del
Ljubljanske kotline, ima pa 6.100 prebivalcev. Øiri se po ravnini in navezuje na Lesce. Na ravnini je
letaliøœe, pod panoramo Karavank s Stolom pa Begunje z Begunjøœico in Ljubeljem v ozadju.

16
Slovenske Konjice imajo okoli 4.900 prebivalcev. Naœrt mesta in pogled iz zraka nazorno kaæeta
razprøeno gradnjo mesta. Namesto zakljuœenih stanovanjskih sosesk so nastale stihijske, preproste
urbane enote brez kakovostne oblikovalske zasnove bivalnega okolja. Zazidava s samostojnimi
druæinskimi domovi pomeni podpovpreœno naselitev.

17
 Murska Sobota, srediøœe Pomurja s 14.000 prebivalci, se nahaja na Ravenskem in jo omejujeta
Ledava ter Kanal Ledava-Mura. Skupine in nizi posameznih domov ter kompleks blokov oblikujejo
stanovanjska obmoœja mesta, ki se z dejavnostmi vred øirijo po kmetijski krajini.

18
 Posledica razprøene gradnje je tudi slabøanje funkcionalne in estetske
zasnove naselij, zaradi œesar stanovanjska obmoœja izgubljajo okolju
primerno ureditev in podobo. Namen urejanja prostora je doseœi pregledno,
estetsko in funkcionalno bivalno okolje, kar je moæno ob naœrtovanju veœjih
obmoœij, nikakor pa ne na podlagi razmeøœanja posameznih objektov.
Zazidava z loœenimi hiøami prostorsko ni racionalna, oblikovno pa je kljub
lepim hiøam siromaøna.
Razprøeno gradnjo namreœ spremlja neracionalna, draga in pomanj-
kljiva komunalna oprema. Zaradi tega je infrastrukturno omreæje daljøe in
bolj razvejano, kot bi bilo ob bolj strnjeni zazidavi. Dolæina komunalnih vodov
na stanovanjsko hiøo tudi do trikrat presega normativne vrednosti. Veœina
stanovanjskih objektov ima urejeno le vodovodno in elektriœno omreæje (kar je
pogoj za nemoteno bivanje), ne pa tudi odvajanja odpadnih vod. Zaradi velike
razprøenosti stanovanjskih objektov in oblikovne raznolikosti je slika pokrajine
povsem spremenjena. Kot ugotavlja P. Fister, je avtohtono stavbarstvo
prepoznavno le øe v nekaj pokrajinah. Øtevilni objekti so razmeøœeni brez
upoøtevanja oblik in znaœilnosti povrøja ter ureditve starejøih objektov,
znaœilnih pogledov na naselje in naselbinske skladnosti. Niœ drugaœe ni v
mestih; velike soseske blokov so povsem kontrastne malemu merilu veœine
slovenskih mest, zeleni rob mest je naœet s posamiœnimi stanovanjskimi
stavbami in predmestja so postala dolga obcestna naselja.
Z razprøeno gradnjo se izgubljajo bivalne prednosti, ki jih omogoœa
strnjeno naselje. Vsako naselje je socialna skupnost, ker prostorska bliæina
doloœa tudi socialno. Skupno urejanje bivalnega okolja krepi obœutek socialne
pripadnosti in identiteto naselja.
Sedanje urejanje naselij je premalo uœinkovito glede zagotavljanja
kakovosti okolja. Vzroka sta dva: nedoslednost sistema urejanja prostora, in
sicer v normativnem, strokovnem in organizacijskem smislu, ter premalo
usklajen in zavezujoœ odnos dræave kot varuhinje javnih dobrin in druæbenega
interesa za optimalno urejanje okolja. Zemljiøka politika ni dovolj uœinkovita
pri zavraœanju pritiskov na obdelovalna zemljiøœa. Økodljive snovi ogroæajo
vire pitne vode in kakovost pridelkov. V Sloveniji pogreøamo strokovno
zasnovan koncept urejanja in strategije razvoja naselij, vendar ni niti
metodologije ali priporoœila o pripravi urbanistiœne dokumentacije!
Kjer je povsod dovoljeno vse, ni reda in ni œutiti potrebe po
prostorskem planiranju. Naœrtovanje je omejeno na stanovanjsko gradnjo,
manj pa na urejanje javnih povrøin, zelenic, parkirnih mest in komunalne
infrastrukture. Øe posebej akuten je ta problem v mestih, kjer naœrtovanje
strnjeno zazidanega mesta zahteva usklajeno zemljiøko, prometno, davœno in
ekoloøko politiko, œesar pa ob sedanjem sistemu skoraj ni mogoœe doseœi.
Resne sistemske pomanjkljivosti so: nizek deleæ organizirane stanovanjske
gradnje, pomanjkanje celovitih urbanistiœnih dokumentov ter neustrezno
zajemanje in porabljanje prispevkov za uporabo stavbnih zemljiøœ. Œas bi æe
bil, da z urejanjem naselij preseæemo zgolj zagotavljanje strehe nad glavo
in priœnemo razvijati kulturo bivanja z odgovornim odnosom do okolja.
Dr. Vladimir Drozg

19
 GRADITEV STANOVANJ IN SOSESK
Graditev stanovanj je bila povezana tako z rastjo prebivalstva kot z
razvojem urbanizacije, zlasti øe v drugi polovici 20. stoletja. Prvotni kon-
centraciji prebivalstva v srediøœe dræave je sledila zasnova policentriœne-
ga razvoja, katere cilj je bil uravnoteæen razvoj vseh pokrajin in celovitej-
øa, ne le upravna vloga pokrajinskih in lokalnih srediøœ. Novejøe
spremembe v tem obdobju pa oznaœuje odseljevanje prebivalcev iz
srediøœ v obmestja (pojav t.i. suburbanizacije). Mesta, v katerih æivi polovi-
ca prebivalstva dræave, obkroæa venec 281 urbanih naselij, poleg teh pa je v za-
ledjih mest øe 658 moœno urbaniziranih obmestnih naselij; tako se prebivalstvo
urbanih okolij poveœuje na tri œetrtine vsega prebivalstva dræave. Katastrskih
obœin je v Sloveniji 2 695, hiønih øtevilk 475 345, stanovanj 688 855, medtem ko
je gospodinjstev 640 195 (1997).
V zadnjih treh desetletjih je bilo v Sloveniji zgrajenih 345 500 stanovanj,
povpreœno na leto 10 900, toda zaradi ugodnih kreditov v 80. letih nekajkrat
tudi po 15 000 letno. V 90. letih pa je zaradi prednosti drugih naloæbenih
podroœij upadla gradnja na okoli 6000 stanovanj letno predvsem zasebnih
graditeljev. Dræava je z razprodajo druæbenih stanovanj prenesla tudi stroøke
vzdræevanja na nove lastnike.
Zasebna stanovanjska gradnja pomeni øirjenje razprøene gradnje, to je
obmoœij prosto stojeœih hiø ali domov, øtevilnih kar z dvema
stanovanjema. Deleæ stanovanj v prosto stojeœih domovih je bil leta 1960 le
27 % od vseh zgrajenih stanovanj, leta 1983 æe 54 % in znaøa konec 90. let
okoli 80 %. Za to sta dva razloga: zasebna gradnja je cenejøa zaradi
pomembnega deleæa lastnega dela, øtevilni graditelji so si pomagali z lesom,
peskom in lastnimi zemljiøœi, gradnja pa lahko traja veœ let. Precej je bilo tudi
nelegalnih gradenj brez lokacijskih in gradbenih dovoljenj. V dobi hitrih in
daljnoseænih socialnih sprememb s prehajanjem ljudi iz kmetijskih v
nekmetijske dejavnosti so se tudi øtevilne kmetije drobile in ob neusklajeni
zemljiøki politiki je priølo do degradacij urbanega okolja in podeæelja.
Spontani potek urbanizacije in deagrarizacije, ki ga dræava ni uspela
obvladati, je tako slovenska naselja obdal z obmoœji razprøene gradnje.
V Sloveniji je sedaj 63 % stanovanj v prosto stojeœih hiøah. V njih æivi
okoli 1,3 milijona ljudi, od teh okoli 200 000 v mestih in 550 000 v
obmestjih. Le v novih mestih, v Novi Gorici je 18 %, v Velenju pa 24 %
stanovanj v zasebnih prosto stojeœih domovih. V Novem mestu, v katerem se je
v letih 1961-91 poveœalo øtevilo delovnih mest od 10 000 na 19 000, øtevilo
mestnega prebivalstva pa podvojilo, se je zazidana povrøina kar potrojila! V
veœini slovenskih mest obsegajo stanovanjska obmoœja 2/3 urbane povrøine. V
Ljubljani, Mariboru, Celju, Økofji Loki in obalnih mestih je individualna
stanovanjska gradnja do 15-krat veœji porabnik zemljiøœ, kot je poraba na
stanovanje v blokovni gradnji.
Gradnja novih hiø v kmeœkih naseljih oziroma poleg starih vaøkih delov
je zaradi goste posejanosti naselij po pokrajini privedla do zraøœanja

20
sosednih naselij. Med razliœnimi primeri takønega zraøœanja naj prikaæemo le
dva izrazita primera:
- del Podravja okoli Maribora (slika na ovitku in na str. 62), in
- obmoœje od Mengeøkega polja in Domæal do Kamnika (slika na str. 71).
Zaradi smotrnejøega prostorskega razporejanja objektov, dograjevanja
naselij ter spreminjanja namembnosti in uporabnosti zemljiøœ morajo obœine
pogosteje spreminjati urbanistiœne dokumente. Pri stalni øiritvi urbaniziranih
obmoœij prihaja do nasprotij med strokovnimi vodili za prostorsko naœrtovanje
in razliœnimi interesi ali celo pritiski za zazidave.
Mimo tega nastajajo øe nelegalno grajeni objekti. Pouœen je primer
Innsbrucka, kjer so ugotovili in skuøajo doseœi, da z zgoøœeno gradnjo
prihranijo do 45 % zazidalne povrøine in 22 % kupnine za zemljiøœa. Stroøki za
infrastrukturo se zmanjøajo za 19 %.
Stanovanjska gradnja, gradnja proizvodnih in komunalnih objektov ter
prometnega omreæja se bo nedvomno nadaljevala. Prav zato je treba
gospodarno ravnati s prostorom. Znano je, da stoji dvoetaæna vrstna hiøa na do
60 % manjøi zazidljivi povrøini kot atrijska hiøa. Toda ne gre samo za
zemljiøœa; problemi so z vodno in drugo oskrbo, zapleta se pri vzdræevanju
skupnih objektov in okolice sosesk. Iz øtevilnih novih objektov nastajajo cele
soseske, ki nimajo skupnih objektov in redne oskrbe.
Brez ustrezne politike dræave in odgovornosti lokalnih dejavnikov bo
teæko premagovati neusklajene lastniøke in gradbeniøke ali podjetniøke
interese. Dræava lahko uveljavi veœji red in racionalnost; odvisno pa je to
od vodilnih dejavnikov in od korektnosti strokovne pomoœi.
Dr. Marjan Ravbar

Ljubljana ima okoli 104.000 stanovanjskih enot in 275 000 prebivalcev (1996). 19 % stanovanj je
bilo zgrajenih do leta 1945, kar 81 % pa v zadnjih 50. letih. Na kanalizacijski in vodovodni sistem je
prikljuœenih 99,7 %, elektriko jih ima 99,9 %, kopalnico 94,7 % in centralno ogrevanje 76%.

21
 POMEMBNA JE TUDI PODOBA MESTA
Raziskovanja estetske podobe mest in njene krajinske znaœilnosti je dobra
opora pri varovanju naravne in kulturne dediøœine in urejanju mest nasploh.
Vsako mesto ima svojo specifiœno podobo; lepo mesto je hkrati tudi prijetno
œlovekovo okolje. Zato je skladnost estetskih in vizualnih vrednot podpora
kakovosti æivljenja in urejenosti, ki oznaœuje mesto. Skladnost objektov,
geografskega okolja in narave je vrednota, ki povezuje dediøœino
preteklosti in modrost sedanjosti. Zato veœina zakonodaj zahteva ob
presojah vplivov na okolje tudi ocene, ali posegi in novi objekti ohranjajo
ali degradirajo urbano in krajinsko podobo.
Tudi slovenska zakonodaja vkljuœuje med pogoje varovanja in prenove
kulturne dediøœine estetski videz kot kakovostno merilo, vendar so bila
takøna prizadevanja doslej oœitno premalo upoøtevana. Vrsta strok, zlasti
arhitektura, umetnostna zgodovina, krajinska arhitektura, psihologija in
sociologija, omogoœa usklajeno strokovno presojo estetske kakovosti ali
degradacije. To je pomembno zaradi emotivnih, okoljevarstvenih, gospo-
darskih, socialnih in politiœnih razseænosti, ki se vse odraæajo v mestni sliki.

Slovenj Gradec, srediøœe Slovenske Koroøke s 6.700 prebivalci, leæi v Slovenjgraøki kotlini. V letih
1931-91 se je po øtevilu prebivalcev poveœal za petkrat (od 1460 na 6714), vendar se ob lepem
srednjeveøkem jedru mesta po skladnosti in ureditvi v takøni kakovosti ni ponovila niti ena
novodobna œetrt. Nova obmoœja kaæejo sodobno bivalno kulturo, povezana pa so z industrijskimi
conami. Æeleznice Dravograd-Velenje ni veœ, kakovost cestnega omreæja pa ni ustrezna za æivahen in
rastoœi promet.

22
 Strokovne in javne ocene opozarjajo, da se pri spreminjanju in rasti
mestnih naselij izgublja tradicionalna urbana in krajinska identiteta ter
uniœuje etnografska dediøœina. Na to kaæejo neusklajene zgradbe in
nesmotrno urejen urbani prostor, neurejena odlagaliøœa odpadkov, peskokopi,
kamnolomi, jaloviøœa in ruøne cone rudnikov, gozdne ceste, neprimerne
seœnje, vplivi prometnega omreæja ipd. Vizualno okolje se neustavljivo
spreminja z zasnovo in umestitvijo novih objektov v okolje, s spremembami
razmer in æivljenjskega sloga, z mobilnejøo poindustrijsko in informacijsko
druæbo, z uvajanjem novih tehnologij in gradiv, oœitnim kopiranjem oblik
zgradb ne glede na krajevne znaœilnosti, pa tudi æeljami po umiku v drugaœno
okolje in po æivljenju v lepi naravi.
Med najbolj negativnimi pojavi je sploøna izguba lokalne in regionalne
tipike etnografske in ruralne dediøœine. Krajina se spreminja v ruralno-
urbani kontinuum in urbani del okolja. Po drugi strani pa se prenavljajo stara
mestna, trøka in vaøka jedra z izrazito kulturno, turistiœno in druæbeno
funkcijo. Tudi v Sloveniji se bolj in bolj zavedamo vizualne kakovosti okolja in
lepo je, da smo ohranili Veliko planino, del Seœoveljskih solin, vasi Stara
Fuæina, Rateœe, Vrba, Koøtabona, Øtanjel idr., trøka jedra Træiœa, Æalca in
Slovenskih Konjic ter mestna jedra Økofje Loke, Radovljice, Krope, Slovenj
Gradca, Ormoæa, Pirana, delno Ptuja, Maribora, Celja in Ljubljane. Toda
nekatere bisere med urbano dediøœino Slovenije - Viønjo Goro, Kostanjevico,
Vipavski Kriæ, Œrnomelj in Metliko - æal œas neustavljivo naœenja.
Slovenski znanstveniki uspeøno raziskujejo naøo krajino (Ogrin,
Maruøiœ, Debelak) in mestno vizualno okolje (Koæelj, Muøiœ, Pogaœnik),
razpravljajo o oblikovanju avtocestnih prostorov (Gaberøœik, Gabrijelœiœ,
Maruøiœ), o prenovi in estetiki vasi (Fister, Lah, Deu, Drozg) ter o psiho-
socialnih vplivih vizualne degradacije (Gantar, Kos, Mlinar, Øpes). Øtevilni
arhitekti so varovali in poudarjali vizualne kvalitete kot integralne dele
urbanistiœnih in zazidalnih naœrtov. Omenimo øe zlasti M. Muøiœa, brata
Kocmuta, Kopaœa, Lajovica, Polutnikovo, Koæelja, Lobnika in Gabrijelœiœa.
Zaradi ustreznejøega ravnanja v prihodnje moramo pokazati na napake
in glavne oblike vizualne degradacije. V naøih mestih in naseljih sta se
spremenila zlasti silhueta in naselbinski rob. Nove stolpnice, tovarniøki
dimniki in neustrezno locirani drugi objekti kazijo ali prikrivajo prvotne
dominante - gradove in cerkvene stolpe. Stolpnici v starem jedru Kopra sta
vizualni tujki; takih neskladnosti je øe nekaj. Domæale ali Lucija pa sta primera,
kako lahko tudi novi vidni deli oblikovno popestrijo sicer monotono stavbno
okolje. Podobo mest so degradirale tudi œrne gradnje in nedomiselno
zasnovani objekti raznih delavnic, servisov, kmetij, tovarn in drugi, ki jih
poudarja øe neurejena okolica. Zanemarjanje vizualne skladnosti ima neæelene
uœinke, kar je øe kako pomembno za deæelo, ki ji je mar poœutje in zdravje
ljudi, za deæelo, ki potrebuje razvoj turizma in z njim povezanih
dejavnosti, œesar pa ni brez kulture in umetnosti.
Uporaba metode vizualne analize na primeru Bleda (zgornja slika). Z
oceno naravnih razmer in kulturnih znamenitosti, utripa turistiœnega srediøœa
in njegovih znaœilnih dejavnosti, skladnosti objektov, pomembnih razgledov in

23
 prometnega omreæja se oblikuje ocena razmer in razvojnih moænosti. Pogled
iz zraka te prostorske znaœilnosti nazorno pojasnjuje (spodnja slika).

Bled (5.700 preb.), mestno naselje v Blejskem kotu, prviœ omenjeno leta 1004. Zdruæuje naselja v
bliæini Blejskega jezera v zdraviliøko-turistiœno mesto.

24
 V manjøih in gospodarsko øibkejøih mestih je øe posebej vidno
razvrednotenje starih mestnih jeder: propadajo proœelja, strehe in cele
zgradbe, neurejeni so tlaki in mestno zelenje, zamirajo lokali in v teh jedrih se
je spremenila tudi sestava prebivalcev. Obstajajo moænosti, da bi s turistiœnimi
in drugimi razvojnimi programi to spremenili. V mestih so øe drugi objekti, ki
kliœejo po prenovi, od opuøœenih vojaønic, tovarniøkih objektov in skladiøœ do
celih sivih con, na katere opozarja javnost, da jih je treba urediti.
Dinamiœen razvoj malega kapitala je v zadnjih letih precej spremenil
podobo vpadnic v mesta. Vznikajo avtosaloni, gostiøœa, trgovine, agencije,
razne obratovalnice, œrpalke in nakupovalna srediøœa. Zaradi razliœne
arhitekture in reklam je podoba prav kaotiœna. Mali podjetniki zaœenjajo s
prenovami predmestnih hiø ali celo hlevov in drugih objektov; investitorji se ne
zdruæujejo, da bi kak del mesta sodobno in primerno uredili.
Posebno neugodna vizualna degradacija se kaæe v zanemarjanju ali
uniœevanju vodnih in obvodnih prostorov, kjer lahko naravo poveæemo s
sodobno sonaravno kulturo in æivljenjem. Upajmo, da bodo novi zakoni o
vodah, ohranjanju narave in prostorskem naœrtovanju omogoœili sistematiœno
akcijo proti zapiranju obreæij, vsiljevanju vodnih in obvodnih dejavnosti brez
koncesij in skladnosti z naravo. Enako velja za nelegalna odlagaliøœa odpadkov
ali zavræenih predmetov, kar ne økodi le ureditvi bivalnega obmoœja, temveœ
tudi vrednotam narave. Med najlepøimi panoramami so pogledi z vodne
strani na Piran, Koper, Novo mesto, Ljubljano, Maribor, Ptuj in prav to
lahko izkoristijo za kakovostni turizem, kulturno in izobraæevalno
delovanje.
Dr. Andrej Pogaœnik

Vipavski Kriæ, naselje s 174 prebivalci leta 1991. Na griœku na stiœiøœu Vipavskih brd in Vipavske
niæine izpostavljeno stoji nekdanje mestece kot spomenik srednjeveøkega urbanizma. Mesto s sodnijo
je postal leta 1532. Tu je æupnija in samostan sv. Kriæa. Kraj spada v obœino Ajdovøœina. Odlikuje ga
jasno œitljiva podoba kot dominantni motiv na poteh po dolini.,

25
 SONARAVNO IN RAZVOJNO URAVNOTEÆENO
Temeljno razvojno naœelo Svetovne komisije za okolje in razvoj (OZN
1997) je, da moramo skrbeti za zdravju ljudi primerno bivalno in delovno
okolje, ker le tako lahko zagotovimo enake moænosti in pravice tudi za
prihodnje rodove. To idealno naœelo pa je teæko uresniœevati, ker nas je vedno
veœ in se mesta øirijo, ker uporabljamo vedno veœ snovi in energije, imamo
odpadke in izgube. Zato bo tak trajnostno uravnoteæen razvoj mogoœe
zagotoviti, œe bomo spremenili potroøniøke navade, prepreœili
negospodarno ravnanje z zemljiøœi, vodo in naravnimi viri ter razvijali
sonaravne tehnologije na podlagi obnovljivih naravnih virov. V pojmu
uravnoteæenosti, sonaravnosti in t.i. trajnosti se prepletajo œloveøke in
civilizacijske zahteve, ki so materialne, prostorske, socialnoekonomske,
kulturne in varstvene, zasebniøke in skupinske ali mestne.
Œloveøke in civilizacijske zahteve temeljijo na pravici do zdravju
primernega okolja in priœakovanju, da bo vsaka skupnost, naj bo soseska,
primestje, œetrt ali mesto, v celoti zadovoljevala temeljne potrebe prebivalcev
in okolja. Ob danaønjih sistemih oskrbe in varstva, prometa in naœina æivljenja
si ljudje sami z zahtevami æe postavljamo tudi meje uresniœljivosti in
kakovostna merila. Med potrebami gre predvsem za omogoœanje dela,
ustvarjanja in pridobivanja prihodkov, potrebnih za æivljenje in vzdræevanje
standarda, skrb za otroke in izobraæevanje, primerno bivanje, varnost in skrb
za starejøo populacijo tako v socialnem pogledu kot uporabi njenih moœi in
nakopiœenega znanja. Pomembna so etiœna naœela, ki so tudi okoljska.

Bovec, turistiœno mestece s 1670 prebivalci v podnoæju Rombona, na terasi nad Soœo. Bovec sta v
tem stoletju prizadeli dve katastrofi: leta 1903 velik poæar in pozneje vojni orkan soøke fronte.
Vznemirjajo ga odsevi potresov z æariøœi v Julijcih onstran meje. Pri obnovi so ohranili bovøki tip
zgradb. Mesto ima øportno letaliøœe. V okolici so øtevilne znamenitosti (trdnjava Kluæe, korita
Koritnice idr.). Do smuœiøœ na Kaninu je speljana kabinska æiœnica, v Bovcu pa je Kaninska vas.

26
 Prostorske in okoljske zahteve so raznovrstne in neizbeæne. V naœelu se
pravice in priœakovanja ljudi skladajo, œe pa nastanejo veœje razlike med
interesi posameznikov ali skupin ter potrebami skupnosti, prihaja do nasprotij.
Teæave nastajajo pri razmeøœanju dejavnosti: ne v moji bliæini ali na mojem
prostoru in ne sedaj ali po danih predlogih. Ljudje ne marajo hrupa, sevanja,
prometa in neurejenosti okolja. Take zahteve je teæko izpolniti; najteæe je
zadovoljevati standarde, ki veljajo za celotno mestno okolje in so prepleteni ali
skupni (sinergistiœni) vplivi neøtetih dejavnikov. Kakovost zraka, vode in tal ter
sonaravno ravnanje z odpadki so temeljni kazalci kakovosti okolja.
Nadaljnja skupina zahtev je urbana ali urbanistiœna. Pomembna je
kakovost okolja in urbane infrastrukture, ki se ne kaæe le v podobi mesta,
temveœ v njegovem æivljenjskem utripu. Kakøna je skladnost objektov in
prostorov, zanesljivost osnovne oskrbe z neoporeœno vodo, energijo itd. ter
urejenost razmer za zdravo æivljenje, vse to so osnovne znaœilnosti mesta. Tudi
dejstvo, da vsako mesto sestavljajo razliœni deli in cone, ki so ali pa niso
povezane v mestno celoto in skupnost, oznaœuje kakovost æivljenja. Nadloga
sodobnih mest je marsikje promet, ki je sicer pogoj za normalno oskrbo mesta
in gibanje prebivalcev. Kakovostna razlika je med starimi mestnimi jedri in
sodobno grajenimi deli mest, kar se kaæe zlasti v arhitekturi, opremljenosti
objektov in v prometni ureditvi. Toda ljudje te znaœilnosti razliœno vrednotijo,
saj so mestna srediøœa polna razliœnih dejavnosti in moænosti. Mnoga mesta
leæijo ob rekah, na obeh bregovih, povezana z mostovi. Za kakovost urbanega
okolja so pomembne zelenice in igriøœa v stanovanjskih obmoœjih, parki,
nasadi ob cestah in na trgih, urejenost obreæij rek in jezer ter fontane.

Cerknica (3.450 prebivalcev), Dolenja vas (okoli 470) in Dolenje jezero (okoli 210 prebivalcev) ter
zaœetek presihajoœega Cerkniøkega jezera. Znano je obœasno kraøko jezero s Stræenom in ponikvami,
ki se razliva œez Cerkniøko polje (26 km2). Na severu polja pod Slivnico leæi mesto Cerknica, katerega
staro jedro Tabor je na vzpetini, v podnoæju pa so novejøi deli. Dolenja vas (v osredju) leæi na terasi
ob Cerkniøci, vas Dolenje Jezero pa sredi polja blizu skrajnega dosega jezerskih visokih voda. Œez
zahodni del in okoli polja oz. jezera so povsod ceste.

27
 Pomembna skupina so socialni, ekonomski in kulturni vidiki æivljenja.
Danes oznaœuje mestno æivljenje precejønja individualnost druæin, ki se
zadovoljujejo z oskrbo od koderkoli, z elektriœno energijo in ogrevanjem
domov ter televizijo in kakønimi posebnimi zahtevami. V mestih zaznavamo
obmoœja - œetrti in soseske - zelo razliœne bivalne kakovosti, od predelov
bogatih domov in prebivalcev do revnih in neurejenih œetrti ali celo nelegalnih
in slabo oskrbljenih primestnih barakarskih kompleksov. Dr. M. Øaøek
Divjakova (1998) opozarja tudi na urbanistiœno oblikovalske kazalce, ki
oznaœujejo humanost okolja in estetske vrednote. Ob harmoniœnosti objektov
in kompleksov mislimo na arhitekturo in objekte razliœnih ustanov, od
kulturnih in verskih do øportnih.
Na koncu moramo opozoriti øe na urbanistiœno politiko, z drugo
besedo, na vlogo mestnih oblasti. Vsa mesta imajo strokovne in upravne
organe ali ustanove, ki skrbijo za urbanistiœno planiranje. Ponekod jih je celo
veœ. Imeti morajo tudi urbanistiœne, lahko bi rekli mestne razvojne naœrte, ki
nastajajo na podlagi strokovnih predlogov, javne razprave in sprejemanja na
mestnih svetih ali skupøœinah. Takøni naœrti nastajajo z namenom, trajnostno
usmerjati razvoj, postopno in daljnoseæno. Pri tem se sreœujeta dve usmeritvi:
objektivna strokovna presoja izhodiøœ in realnosti razvoja z raznimi
interesnimi cilji in pritiski. Kar zadeva objektivno razvojno presojo, moramo
ugotoviti, da so bolj znani naravni okviri razvoja, teren in opremljenost ter
prometne perspektive, veliko teæe pa je usklajevati razvojne interese
gospodarstva in storitvenih dejavnosti, ki jih je na tisoœe. Ali si lahko
predstavljamo razmere leta 2020? Zdaj øe ne, smeri razvoja pa æe ocenjujemo.
Dr. Vilibald Premzl

Dravograd, srediøœe zgornjega dela Dravske doline ob stiœiøœu z Meæiøko in Mislinjsko dolino, blizu
meje z Avstrijo (Viœ), ima pa 3.500 prebivalcev. Starejøi strnjeni del mesta je na levem bregu Drave in
pod nekdanjim gradom, novejøi deli pa so na obeh straneh Drave. Tu je prometno kriæiøœe. Dravograd
je znan tudi po prvi v nizu slovenskih dravskih hidroelektrarn.

28
 (NE)SKLADJA V MESTIH IN OKOLJU
Razumljivo je, da posebnosti narave in naravnih pojavov ter razne objektivne
okoliøœine pomenijo zapleteno osnovo za naœrtovanje posegov v okolje, za
gradnjo novih objektov ali pa za izvajanje sanacij. Ko je govor o
uravnoteæenem razvoju, obstajajo zaradi razlik med priœakovanji in zahtevami,
moænostmi in ekonomsko realnostjo tudi konfliktne situacije. Kaæejo se
predvsem v prizadetosti ljudi zaradi neurejenega okolja in neæelenih
pojavov, zaradi razliœnosti privatnih, lokalnih in øirøih druæbenih
interesov, ob pomanjkljivi pojasnitvi naœrtov in obremenitev pri urejanju
okolja. Interesi in cilji gospodarstva neredko niso skladni niti z razumnim
ravnanjem z naravnimi viri niti s priœakovano kakovostjo okolja. Øe vedno se
sreœujemo z lagodnostjo upravnih in drugih vplivnih dejavnikov, ko naj bi
hitreje reøevali akutne okoljske probleme, vendar ne vidijo zagotovljenih
sredstev za naloæbe. Naœrte in raœune pa zameøajo øe nenadne ujme tudi s
katastrofalnimi posledicami.
Za vsak poseg v naravo in projekt so potrebne vnaprejønje raziskave ter
poleg ekonomske analize tudi ocene verjetnih vplivov ali pojavov, ki
lahko ogrozijo okolje oziroma objekt. Prenizek odmerek sredstev za
okolje ni redek problem, œeprav so projekti dobri, zato gradnja in
urejanje traja predolgo in je draæja, ali pa se celo zniæuje njihova
kakovost. Predvidevati moramo tudi moæne izjemne pojave v naravi, ki
nas lahko presenetijo in bi morala biti vsaka skupnost nanje pripravljena,
na primer na potresno, plazovito ali poplavno ogroæenih obmoœjih.
Vedno je potrebna uskladitev lokacijskih pogojev z razmerami v okolju,
kjer je predviden poseg vanj. Pri gradnji avtocest so se pokazali razliœni
økodljivi pojavi; med drugimi so znaœilni primeri izsiljevanj posameznikov pri
odkupih zemljiøœ in objektov, ki zahtevajo veœ od realne vrednosti in z
zavlaœevanjem povzroœajo tudi podraæitve gradenj. Vœasih gradnja doloœenega
objekta odpre øirøi problem in nakaæe nujnost dodatnega sanacijskega posega
v okolju. Konœno je nujna pomoœ pri gradnji objektov, h katerim morajo
prispevati krajani, œe ti resniœno ne morejo plaœati veh doloœenih prispevkov.
Drugi vzrok konfliktnosti je v neskladju interesov prebivalcev s cilji
lokalnih, pokrajinskih ali dræavne skupnosti. Probleme dopolnjujejo
zapleteni in dolgotrajni pravni in strokovni postopki pri prostorskem in
urbanistiœnem naœrtovanju ali pri nujnem spreminjanju planov. Zlasti vsaka
sprememba je zapletena, ker zadeva razliœne planske cilje in dejavnosti, saj
zahteva ponovno obravnavanje izhodiøœ, razmer in posledic. Izvajanje
urbanistiœnih dokumentov se celo izogiba rebalansa plana, ki ga je mogoœe
izvesti v ekonomskem delu planskih dokumentov. Pri oblikovanju
urbanistiœnih dokumentov v celoviti strategiji dolgoroœnega razvoja je vizija
nakazana s sploønimi cilji in usmeritvami ter s kompleksnimi prostorskimi
œlenitvami, v katerih pa interesenti in izvajalci ne vidijo vseh neposrednih
kriterijev. Ti se z leti spreminjajo in so razliœni po okoljih, odkrivajo pa tudi
prikrito konfliktnost med obstojeœimi interesi in cilji prihodnosti.

29
 Veœina urbanistiœnih in prostorskih dokumentov nima opredeljenih
okvirov za tehnoloøke in prostorske reøitve, ki bi omogoœale in dopuøœale
naravi, okolju in ljudem primerne posege v okolje in obenem zavraœale
neprimerne gradbene reøitve. Investitorji se ob projektih sklicujejo na
œistilne in druge varstvene sisteme, ki naj dopustijo lociranje sicer neustreznih
tehnologij in objektov. Vœasih pa previdnost zamegli tudi realne in dopustne
moænosti, kar odkriva øe nekaj vidikov planiranja in projektiranja.
Znaœilnost ekonomskih ciljev je, da so le redki neodvisni od drugih
ciljev in pogojev. Gradnja trgovine v nekem kraju ni zadeva samo enega
podjetja in projekta, saj preureja sistem oskrbovanja in zahteva tudi ustrezno
(pre)ureditev prometa. Podobno nobenega projekta øole, zdravstvene
ustanove, kulturnega doma ali veœnamenske dvorane, øportnega objekta,
zaøœite in turistiœnega obiskovanja naravne in kulturne znamenitosti ipd. ne
moremo obravnavati, ne da bi ocenjevali in naœrtovali kompleksen in
dolgoroœen razvoj ustrezne skupnosti ali kraja. Ekonomski in razvojni cilji se
prepletajo; œe so usklajeni, so komplementarni, sicer pa so konfliktni in
zahtevajo razreøevanje. Takøne reøitve pa so navadno kompromisi in øe
vedno nosijo v zasnovi doloœena nasprotja, naj bodo prostorska, lastniøka ali
drugaœna.
V vsaki demokratiœni skupnosti, kjer prihajajo do izraza interesi
prebivalcev, skupin, ustanov in gospodarskih organizacij, pa tudi

Koroøka Bela (v ospredju), Javornik in Jesenice (18.800 prebivalcev) v zgornji dolini Save, med
Meæaklo in zahodnim delom Karavank. Obmejno mesto ob karavanøkem predoru, ki nas povezuje z
Avstrijo. Æelezarsko srediøœe, v katerem je stara æelezarna s plavæi æe ukinjena, vendar je zaznamovana
v poøkodovanem okolju. Sodobno jeklarstvo se nadaljuje na Javorniku in Koroøki Beli. Jesenice so
srediøœe doline; imajo bolniønico, gledaliøœe in storitvene dejavnosti .

30
priœakovanja v øirøi regionalni in pokrajinski stvarnosti, pri urejanju in
varstvu okolja so neizogibni tudi konflikti. Spoznanje o povezanosti okolja,
standarda bivanja in æivljenja prebivalcev ter gospodarstva, vnaøa nemir in
nasprotja med ljudi in njihove socialne ali interesne skupine. Gospodarstvo æeli
kar najbolj svobodno in neobremenjeno œrpati naravne vire in zaposlovati
izbrane prebivalce, v okolje pa izloœa razliœne snovi in zahteva (kljub naœelu,
da povzroœitelj økode in degradacij plaœa stroøke in sanacijo) reøevanje
okoljskih problemov s pomoœjo naloæb iz proraœuna in prispevkov
prebivalstva. Seveda so razlike med podjetji, toda veœina jih premalo skrbi za
usposabljanje ljudi, zdravstveno varstvo, kulturni razvoj ter za okoljsko
ozaveøœanje in ravnanje prebivalcev in obiskovalcev. Tako se med interesi
gospodarstva in træiøœa na eni ter prebivalstva na drugi strani konfliktno
kreøejo razvojni cilji in naœrti ter uspeønost druæbenega sistema. Bolj ali
manj pa se vsi sklicujejo na ekonomske teæave, ki jim jih povzroœajo zahteve po
higienskem in gospodarnem urejanju okolja in varstvu narave.
Vsi ti vidiki konfliktnosti v æivljenju mest opozarjajo, kako tesno so
povezani prostorski, okoljski, ekonomski, socialni in razvojni vidiki mest.
Sedanji sistem prostorskega planiranja in urbanistiœnega naœrtovanja øe
ne zajema vseh teh vidikov, zlasti ne, ker je teæko ocenjevati, kakøni bodo
npr. leta 2020 (œez samo dve desetletji) sistemi energetske oskrbe, vrste
proizvodnje ob doseækih biotehnologije, ponudbi novih snovi in predelovalnih
tehnologij, ob razvoju poklicnega izobraæevanja in moænosti zaposlovanja.
Nekaj lahko sklepamo o smereh razvoja, œe se primerjamo z doseæki v Evropski
uniji. Znanstveni doseæki, ki nastajajo iz dneva v dan in poudarjajo potrebo po
novih inøtitutih, laboratorijih in tehnologijah, po novih izobraæevalnih
vsebinah, kulturnem razvoju ter urejanju okolja, zahtevajo tudi spremembo
metod naœrtovanja in pripravljanja projektov.
V tem se odkriva øe en vidik. Vse zamisli in projekte je treba zaintere-
siranim krogom in skupinam pojasniti na samem zaœetku, in to argu-
mentirano, nazorno in z oceno zanje verjetnih koristnih doseækov.
Razvidna mora biti tudi moæna ogroæenost. Narobe je, œe o projektih, ki so æe
oblikovani, ljudje izvedo le iz javnih obœil in kritik, ker to navadno pobudi
nezaupanje in tudi nasprotovanja. Znani so primeri iz gradnje avtocest ali
odlagaliøœ za odpadke in podobno. Posebno previdni moramo biti pri tistih
posegih v naravo in okolje, ki zadevajo skladnost naravnih pojavov in vodnih
tokov, vlogo varovalnih gozdov, varovanje obdelovalnih zemljiøœ in komunalno
opremljenost zazidalnih kompleksov. To pomeni, da mesta niso izloœena iz
øirøega okolja, zlasti ne iz njihovih vplivnih obmoœij. Konœno moramo pri
naœrtovanju objektov slediti racionalnemu in logiœnemu zaporedju njihovega
uresniœenja ter soœasni gradnji komunalnih in drugih potrebnih objektov.
Okoljske ureditve morajo biti vedno sestavina celovitega projekta in ne le
dodatek k njim. Zavedati se moramo, da sta sleherna dejavnost in objekt
samo element, ki je postavljen v okolje in s tem v naravo, brez katere ne more
obstajati!
Dr. Vilibald Premzl

31
 RAZVREDNOTENI URBANI PROSTORI
Øele pogled na celoten prostor mesta nam razkrije, kako in kam se øiri
mesto in kakøni sta njegova zasnova in podoba. Spoznavamo, da je v
mestih, kjer prevladuje sodobna gradnja, vse manj zakljuœenih in
prepoznavnih, za zgodovinska mesta znaœilnih predelov. Neizkoriøœeni
prostori v mestnem okolju sicer kazijo podobo mesta, toda bistveno je, da
slabøajo njegovo komunalno opremljenost in povezave med deli mesta,
obenem pa poveœujejo stroøke bivanja, potovanj in poslovanja. Vse bolj je
oœitna parcelna œlenitev prostora, vmes so manjøe ali veœje loœine, ki ostajajo
dalj œasa zanemarjene in zapuøœene. Kaæe, da uspevamo le øe v razprøenih
predmestjih obvladovati potek samodejnega razvoja in red, vendar je øe to
dvomljivo, ker to oblikujejo zasebniøke pobude brez zavzetosti za skladnost
celote in prihodnji razvoj.
Dejstvo je tudi, da se posamezni deli mest stalno preurejajo in
dograjujejo, s tem pa se v raznih oblikah presnavlja grajeno tkivo.
Prenavljanje, preoblikovanje, dograjevanje in nadomeøœanje stavb poteka po
nekem toku idej in predstav. Kakøne so in na kaj se opirajo, je vpraøanje za
vsak primer posebej. Øe vedno se pojavljajo boleœa neskladja med mestnimi
predeli in znotraj njih. Poleg tega ustvarja dolgotrajno puøœanje nezazidanih in
neurejenih obmoœij v mestu obœutek nemoœi za oblikovno in vsebinsko
smiselno urejanje prostora. Takøne podobe porajajo pesimistiœno vzduøje pri
prebivalcih, potrebno pa bi bilo zbujati zaupanje, ustvarjalnost in zavzetost za
usklajevanje razvoja.
Razvoj predmestij strokovno imenujemo proces suburbanizacije. Ko se
razvijajo predmestja, se tja tudi iz srediøœ selijo razne dejavnosti in
posodobitve; poveœujejo se namreœ potrebe po manjøih in razmeram bolj
prilagodljivih gospodarskih enotah. Tako na obrobju nastajajo nova razvojna
teæiøœa in mesto se decentralizira. Nasprotja med mestom in predmestji se
sicer blaæijo, toda v mestih hkrati nastajajo øe veœja malo zazidana zemljiøœa.
Degradirana obmoœja so posledica lastninskega in ekonomskega
preurejanja, to je opuøœanja aktivne rabe zemljiøœ ali celo njihovega
øpekulativnega zadræevanja. Mesta so pri naœrtovanju skladnega razvoja
nemoœna in brez zavzetosti na najviøji ravni (dræavni, zakonodajni) jim træno
gospodarstvo ne bo pomagalo. V Sloveniji so takøna razvrednotena obmoœja
razporejena v neposrednem zaledju mestnih srediøœ v manjøih, razprøenih
parcelah in v veœjih kompleksih. Najveœ je tega v industrijskih conah in
rudarskih revirjih.
Celovita sanacija degradiranih mestnih predelov se lahko izvaja le v
prostorsko zaokroæenih obmoœjih, po usklajenih naœrtih in postopkih,
zajamœenih finanœnih virih in œasovno izvedljivih programih.

32
VELENJE, mesto s 27.300 prebivalci v Øaleøki dolini, sedaj Velenjski kotlini, je bilo prvotno majhen
trg poleg Øoøtanja, omenjen æe v 13. stoletju. Kot rudarsko naselje (z 2300 preb./1931) se je razvijalo
z rudnikom lignita, v katerem se je proizvodnja intenzivno veœala. Urbanisti so zasnovali moderno
vrtno aglomeracijo in upoøtevali vlogo gospodarstva. Leta 1959 je postalo mesto, leta 1961 je øtelo
7600 prebivalcev. V ozadju sta jezerski kompleks v rudniøki ugreznini in Øoøtanj s termoelektrarnami.
Leta 1999 je Velenje prejelo naziv “najbolj urejenega evropskega mesta” s certifikatom za doseæeno
odliœnost kot edino urejeno in cvetoœe rudarsko mesto v Evropi.

33
 Upoøtevati je treba naslednja posebna naœela urejanja: kombinirati in
uskladiti je treba razliœne programe, ki jih ponujajo lastniki parcel, zahtevajo
investitorji in upoøteva stroka, ko naœrtuje in usmerja urbano prenovo; fiziœni
potek prenove mora potekati ob smotrni obnovi starih stavb in njihovi
vkljuœitvi v novo strukturo, œe so za to primerne ali so zaøœitene; v obstojeœo
pasivno rabo je treba vnaøati oblike nove, poæivljajoœe rabe; nova struktura naj
bo dosledno usklajena z okoljem; gradi naj se tako, da bo moæna vmesna in
postopna raba obmoœja; pomembna je dograditev infrastrukturnih omreæij; s
prometnimi povezavami je treba izboljøati dostopnost obmoœja; v strnjenih
centralnih delih mesta naj se na opuøœenih zemljiøœih uredijo novi parki in
povezave z odprto krajino.
Pri obravnavanju pojavov razvrednotenja se sreœujemo øe z naslednjimi
pojavi in strokovnim besedjem: opuøœeno (waste land) in nezasedeno zem-
ljiøœe (vacant land); neuporabljeno (disused, unused) ali premalo uporabljano
(under utilised) zemljiøœe; zapuøœena ter propadajoœa, opustoøena ali uniœena
tla (derelict, decaying, devastated or despoiled land); zanemarjeno zemljiøœe
(neglected land); neuporabno zemljiøœe (spoiled land) in ruøevine (demolition
site); oæivljanje (regeneration), prenova (restoration), celostna ponovna zazi-
dava (comprehensible redevelopment), prezidava (refurbishment). Uporaba
meril za ugotavljanje teh pojavov in njihovo sanacijo je odvisna od
pripravljenosti druæbe, da jih uredi. Projekte sanacij je treba pripravljati z
analitiœnim øtudijem pojavov in ravnovesij v prostorsko zakljuœenih obmoœjih.
Prof. Janez Koæelj

Koœevje, srediøœe v kraøkem Ribniøko-Koœevskem podolju z 9.300 prebivalci. Leæi ob ponikalnici

Rinæi, ki vijuga po Koœevskem polju. Nastalo je v 14. stoletju z naselitvijo Nemcev, ki so se med 2.
svetovno vojno izselili. Bogati gozdovi, premogovnik in æeleznica (1893) so mu omogoœili razvoj.
Premogovnik je ukinjen, ostalo je Rudarsko naselje pri Øalki vasi in Rudniøko jezero. V Koœevju se je
naselila raznovrstna industrija in z njo so premalo naœrtno rasla naselja.

34
Trbovlje, srediøœe zasavskega premogovnega revirja s 17.500 prebivalci. Premog so kopali æe v zaœetku
19. st., vendar sta razvoj premogovnika omogoœili øele æeleznica (po 1849) in termoelektrarna. Mesto
leæi v ozki dolini regulirane Trboveljøœice, ob njenem izlivu v Savo sta tudi æelezniøka postaja in
cementarna. Mesto se je razvijalo nenaœrtno; po 2. svet. vojni je dobilo urejeno srediøœe in øele sedaj
napreduje skrb za okolje. Premogovnik nima prihodnosti (omejene zaloge, premog vsebuje preveœ
ævepla), toda obseæne ugreznine in degradirana obmoœja (v ospredju slike) so trajen ostanek. Mesto
ogroæa onesnaæen zrak.

Ilirska Bistrica, mesto s 4.900 prebivalci ob vznoæju Sneænika in ob reki Reki, s cestno in æelezniøko
povezavo med Postojno in Reko (Rijeko). Do 1929 sta bili naselji Bistrica in Topolovo loœeni, pozneje
pa obmoœje med njima pozidano in naselje sklenjeno. Mesto je znano po tovarni lesonitnih ploøœ.
Potrebno je øe izboljøati reko Reko, ki odteka v Økocjanske jame.

35
 KAKOVOST OKOLJA
IN VARNOST ÆIVLJENJA
Ker so mesta srediøœa, v katerih je najveœ razvojnih moænosti in obenem
tudi dejavnikov, ki lahko to prednost izkoristijo, upraviœeno
priœakujemo, da bo tudi dobro poskrbljeno za kakovost in varnost
æivljenja prebivalcev in obiskovalcev mest. Skupna okoljska ocena pa v
nekaterih pogledih ni pozitivna. Nekaj smo æe ugotovili v prejønjih poglavjih,
namreœ, da je za mnoge prijetno ali sprejemljivo, nekateri prebivalci pa se iz
srediøœ, v katerih se koncentrirajo upravne, poslovne, gospodarske in
storitvene dejavnosti, izseljujejo. Mestni vrveæ s hrupom, onesnaæeno okolje ter
neskladja med poslovno-gospodarskim in bivalnim okoljem spodbujajo
prebivalce, da si iøœejo mirnejøe in za æivljenje ugodnejøe okolje ter hodijo v
mesto le na delo in po nakupih. S tem se kaæejo razlike med delom prebivalcev,
ki to ekonomsko zmorejo, in drugimi, ki morajo prednostno skrbeti za
zaposlitev in druæino ne glede na kakovost delovnega in bivalnega okolja.
Mesta nudijo prebivalcem veœ dela, kulture in boljøo oskrbo kot øirøa
okolica, toda kakovost okolja in æivljenja kazijo bolj onesnaæen zrak kot
na podeæelju, neoœiøœene odplake in reke, kopiœenje odpadkov, hrup in
problemi prometa. Po drugi strani pa je æivljenje v mestih navadno bolj
ogroæeno kot v okolici in tudi draæje.
Dve tretjini prebivalcev mest æivita v slabo prevetrenih kotlinah in ozkih
dolinah, kjer je zrak zaradi veœjih emisij bolj onesnaæen. Letne
koncentracije æveplovega dioksida (SO2) v najbolj onesnaæenih mestih øe
vedno niso v mejah dopustne ravni po merilih Svetovne zdravstvene
organizacije; ob neugodnem vremenu so koncentracije kar nevarne za zdravje.
V bliæini termoelektrarn v Ljubljani in Øoøtanju so se razmere v zadnjih letih
æe izboljøale; v letih 1980-95 se je zmanjøalo onesnaæenje za polovico, do 2003
pa ga je treba zmanjøati øe za nadaljnjih 30 %. Økodljivost onesnaæenja kaæejo
podatki o razmerah v Trbovljah, kjer je bila v 80. letih ugotovljena obolevnost
otrok na dihalih do osemkrat veœja kot v œistih mestih. Ugotovljena je tudi
precejønja poøkodovanost gozdov, posebno iglavcev. Nekoœ zelo onesnaæena
mesta - Jesenice, Kranj, Ravne in Krøko, so moœno izboljøala razmere zlasti s
plinifikacijo in uvaæanjem boljøega premoga, ki je skoraj brez ævepla. Toda
okoli 80 % depozita ævepla Slovenija prejme iz emisij drugih dræav v Evropi,
prevladuje pa prispevek iz Italije.
Pereœe pa postajajo koncentracije duøikovih in ogljikovega oksida, NOx
in CO, ozona pri tleh in organskih spojin, ki izvirajo iz cestnega prometa
in øe vedno naraøœajo. Emisija NOx, ki je 2/3 prispeva promet, drugo pa
energetski objekti, se je v letih 1987-97 poveœala za 23%, mednarodni protokol
pa doloœa, da jo moramo zniæati na raven 1987. Podobno neugodne razmere
so pri CO in øe nekaterih plinih. V preveœ in nedopustno onesnaæenih mestih
æivi okoli 650.000 ali tretjina vseh prebivalcev Slovenije, oziroma 65 %
mestnega æivlja. Upamo, da se bodo razmere - razen pri prometu - æe v nekaj

36
letih izboljøale, toda za celotno onesnaæenje nismo sami krivi: okoli 40 %
celotnega depozita duøika v Sloveniji izvira iz emisij v Italiji.
Niœ manj neprimerne niso vodne razmere. Naravni samoœistilni uœinki rek
so preskromni, da bi prenesli prilive odplak iz mest in industrije, posebno øe,
ker so v njih tudi strupi. Ob nizkih pretokih vode v rekah se onesnaæenost samo
stopnjuje. Stanje je resno, saj leæi veœina mest ob bregovih onesnaæenih rek,
nad vodonosniki s podtalnico ali na obmoœjih s kraøkim vodnim pretakanjem.
V vodovje Ljubljane se izlivajo odplake, ki jih ocenjujemo na okoli 300 000 PE
(oz. tolikønega øtevila ljudi), vendar nihajo tudi do 900 000 PE dnevno! Na
komunalne œistilne naprave je prikljuœenih le okoli 30 % prebivalstva; te
naprave oœistijo 2/3 priliva odplak bioloøko, tretjino odplak gre le skozi grobo
predœiøœenje, veœina odpadne vode pa onesnaæuje reke. Sedaj niti tri najveœja
mesta, Ljubljana, Maribor in Celje, nimajo œistilnih naprav. Nacionalni
program varstva okolja je doloœil oœiøœenje vodovja kot prednostno nalogo in
æe v prvem desetletju 21. stoletja naj bi se vodne razmere bistveno izboljøale;
sedaj le sedmina prebivalcev Slovenije æivi ob rekah, katerih voda je primerna
za ribogojstvo ali namakanje polj.
Veœina slovenskih mest ne ustreza merilom za t.i. sonaravna mesta
(sustainable cities). Nujno je gospodarno in sanitarno ustrezno odlaganje
odpadkov. Velike teæave in motnje v mestih povzroœa promet. Ta naraøœa
po obsegu, zlasti cestni promet je vir zraœnih emisij in pritiskov na prostor,
zato je treba omejiti transport po mestih (in na cestah sploh) na nujen obseg,
razvoju javnega prometa, æelezniøkega transporta, kolesarskih stez in varnih
con za peøce pa nameniti posebno pozornost.
Vse neracionalnosti in neskladnosti v ureditvi in razvoju mest se na
koncu kaæejo v nesmotrni ureditvi urbanega okolja, ki bolj in bolj pritiska
na kmetijstvo. Mesta in vse nekmetijske dejavnosti morajo skrbeti za
ohranitev obdelovalne zemlje, œistih vodnih virov, pestre narave in skladnosti
v œlovekovem delovnem, bivalnem in rekreacijskem okolju! Strokovnjaki, ki
obravnavajo razvojne moænosti in projekte, morajo uskladiti varstvo narave,
okolja in ljudi z ekonomskimi in tehniœnimi parametri. Koristnih in
økodljivih vplivov mestnega utripa, œeprav jih razlikujemo, ne moremo
povsem razmejiti, mogoœe pa je zagotoviti, da vse dejavnosti razumno
ravnajo s prostorom in delujejo sonaravno. To je laæe doseœi, œe spoøtujemo
ustavno in zakonito predpisani red, okoljsko etiko, œlovekove pravice in skupne
teænje ter poskrbimo za ustrezne raziskave in strokovno optimalne reøitve.
Dr. Duøan Plut

Kriterij ‘trajnostnosti’ razvoja mest in drugih naselij, vkljuœno podeæelja,

mora postati temeljno izhodiøœe ter smoter naøe prakse in delovanja na
podroœju urejanja prostora oziroma vseh, ki posegamo v prostor in ga
uporabljamo.
Dr. Pavel Gantar, 1996

37
 MESTA IN KRAJINSKO OKOLJE
Œeprav je drugaœnost mesta od podeæelja poudarjala æe antika in jo skuøala
tudi preseœi, je øele kriza industrijskega mesta, in z njo moderni urbanizem,
odkrila to nasprotje (mesta v odnosu do odprte krajine, podeæelja in narave)
kot resen druæbeni in prostorsko ureditveni problem. Kot piøe sociolog P.
Gantar, gre za dvojno odtujenost prebivalcev industrijskega mesta, za njihovo
odtujenost od soljudi in od narave.
Ni presenetljivo, da so prav utopiœni socialisti 18. in 19. stoletja prispevali
nove zamisli o urejanju mestnega æivljenja v povezavi z naravo. V najbolj œisti
obliki je to povezavo mesta in narave zasnoval E. Howard s svojim vrtnim
mestom, v katerem se prepletajo stanovanja z industrijskimi zgradbami in
vrtovi ter javnimi zelenimi povrøinami. Krajina je s tem naœrtno ‘stopila’ v
mesto. Od tedaj naprej so se idejne prvine vrtnega mesta in z njim mestne
krajine uresniœile v funkcionalistiœnem mestu, v Sloveniji na primer v dveh
novih mestih – v Velenju in Novi Gorici. V obeh primerih se kot najveœja
znaœilnost kaæe njun ‘zeleni’ znaœaj, obseæni odprti prostori, v katerih so
zgradbe redko ‘nasejane’ znotraj bolj ali manj neœlenjene krajine, ki poudarja
podobo narave v mestu. Postmodernizem kot odgovor na funkcionalizem v
arhitekturi in urbanizmu ni pomembneje vplival na odnos do urejanja krajine
v mestu, paœ pa so nanj pomembno vplivala sodobna spoznanja ekologije.
Za sodobno urejanje mestne krajine je torej znaœilno, da privzema spoznanja
iz ekologije in da se polno odziva na novo spremenjeno ekoloøko zavest v
druæbi. Krajino imamo øe vedno za pomembno prvino estetskega doæivljanja
mesta, fiziœne in duhovne higiene in njena socialna vsebina ostaja øe vedno
pomembna. Toda hkrati ji kot pomembnejøo pripisujemo tudi vlogo narave v
mestu. V prostoru mesta je narava sicer utesnjena, omejena v svojem
normalnem delovanju, pa vendarle je øe sposobna, da se sama ohranja in
obnavlja. Mestna krajina je sicer zelo moten ekosistem, pa øe vedno je
ekosistem.
Danes je temeljno izhodiøœe, ki opredeljuje naœrtovanje in urejanje
mestne krajine, prav to, da posamezne zelene povrøine mesta, mestne
zelenice, vrtove, parke, drevorede in podobne prvine mestnega odprtega
prostora prepoznamo kot pojavne oblike narave. Œe naj ustvarijo celoto, jih
je treba povezati v mreæo ali njej podobno obliko in s tem poveœati njihov
naravni znaœaj in ekoloøki pomen. Povezave naj bi omogoœale na primer
prehodnost posameznih æivalskih vrst, veœjo obstojnost naravnih oblik
æivljenja na zelenicah in drugih prvinah mestnega zelenja, ne nazadnje tudi
moænost, da prebivalci mesta bolj polno doæivijo naravo neposredno v mestu
samem.
Veliko slovenskih mest, vsa veœja in mnogo manjøih, je æe zastavilo
naœrtovanje mestne krajine kot naœrtovanje sistema zelenih povrøin. Kako
uspeøno posamezna slovenska mesta uresniœujejo zastavljeno naœrtovanje, je
teæko presoditi.

38
 Ob tem je vaæno, da se mestne uprave zavedajo pomena mestne krajine
in spoznajo, kako nujno jo je obravnavati kot neizbeæno vsebino
celovitega urejanja mesta. S spoznanji, ki nam jih posredujejo raziskovanja
v ekologiji, danes spreminjamo tudi naø odnos do posamezne mestne povrøine,
ne samo tistih, ki jih imamo za ‘zelene’. Celo v grajenih delih mestnega
prostora prepoznavamo oblike naravnega in spontanega æivljenja. Tako na
fasadah in na strehah mestnih hiø spoznavamo æivljenjsko okolje raznih
naravnih æivljenjskih vrst. Podobno velja za vse sestavine mesta. Gladko
koøeno trato, ki je øe nedolgo tega bila ideal mestnega vrtnarja, naj bi
nadomestili mestni travniki s øtevilnimi vrstami trav in zeli. Taka spoznanja
morajo postopoma seœi tudi do ustreznih mestnih sluæb in, ne nazadnje, tudi
do meøœanov, ki jih tovrstne spremembe urejanja mestnega prostora zadevajo,
z njimi pa se morajo poistovetiti in pri njih tudi dejavno sodelovati.
Pomembna prvina mestne krajine so vode. Prizadevanja za œistoœo
mestnih vodotokov mora dopolniti tudi skrb za obnovo narave na
njihovih bregovih. Marsikje so to dosegli celo na raœun spreminjanja izrabe
obreænega prostora, tudi takrat, ko se je bilo treba odpovedati pozidavi sicer
ekonomsko zelo dragocenega mestnega prostora. Æal v naøih razmerah øe
vedno prevladuje misel, da je to, kar je pozidano, pozidano za vedno.

Legenda
kmetijstvo -
prehodna raba
zaøœitno zelenje

mestni gozdovi

parkovne ureditve

øportni parki

stanovanjsko
zelenje
Pot spominov

obvodne ureditve

uliœne ureditve

prometno zelenje

Zeleni sistem Ljubljane

39
 Ko se je ob ruøenju starega hotela Park na Bledu pokazala prava priloænost
za vraœanje narave na jezersko obreæje, je dejstvo ‘æe pozidanosti’ prostora
prevladalo. Novi Park Hotel je veœji od starega in bolj obremenjuje obalo
jezera. Drug tak primer je Lent v Mariboru. Tam ni ob pravem œasu dozorelo
spoznanje, da bi morali z bregov Drave izloœiti promet. Najnovejøi primer
takega odnosa do vodá je ureditev prostora nekdanje tovarne Pletenine v
Ljubljani. Tudi tu je bila zamujena priloænost, da bi po ruøenju tovarniøkih
objektov povrnili bregove Ljubljanice v bolj naravno obliko, ki bi ustrezala tako
mestni naravi kot potrebam ljudi po sprostitvi v prijetnem obvodnem okolju.
Obseg mestnega zelenja sicer ni pravi kazalnik tega, kako je v mestu
ohranjena narava. Pomembnejøa je strukturna ureditev mestne narave,
poloæaj samih zelenih povrøin in njihova povezanost v sistem, ter
notranja œlenitev in raznolikost mestne krajine. To nikakor ne pomeni, da
se mestnim upravam ni treba prizadevati za veœanje odprtega prostora v
mestu. V tem pogledu je presenetljivo nerazumljiva zahteva v predlogu zakona
o ohranjanju narave, ki v 96. œlenu predpisuje, da pristojni dræavni ali lokalni
organ lahko sprejme odloœitev o øiritvi stavbnih zemljiøœ le, œe so v naselju
izkoriøœene vse moænosti za racionalno pozidavo in ugotovljenih potreb ni
mogoœe zadovoljiti drugaœe.
Tako, kot se je treba urejanja mestne krajine lotiti œlenjeno in ob upoøtevanju
øtevilnih njenih pomenov in funkcij, je treba tudi na mestnem obrobju krajino
obravnavati œlenjeno in predvsem v njenih obstojeœih in prihodnjih funkcijah.
V pogledu urejanja krajine je bilo v Sloveniji storjenih tudi precej napaœnih
posegov, ko so se pozidala ali osuøila ekoloøko dragocena moœvirna, obvodna
in celo poplavna zemljiøœa. Tudi takøna zemljiøœa bi lahko bila pomembna
obmoœja mestne narave. Nova pozidava v Trzinu, da omenimo samo enega od
primerov, je posegla po moœvirnih zemljiøœih in nasploh naravno bolj œlenjenih
in ohranjenih zemljiøœih z obilo drevesnega rastja. Zakon o kmetijskih
zemljiøœih, ki naj bi kmetijska zemljiøœa øœitil, dopuøœa izjeme, zaradi œesar se
marsikje, æal na najbolj nesmotrn naœin, izniœujejo prizadevanja za ohranjanje
obdelovalnih zemljiøœ. Tako izgubljamo oboje, zemljiøœa, ki so pomembna
zaradi ohranjanja narave in kmetijska pridelovalna zemljiøœa.
V veliki meri izvirajo teæave v razvoju naøih mest tudi iz øibkega vpliva, ki ga
imajo mesta sama pri odloœitvah o razvoju mestnega prostora. Naøa mesta bi
morala voditi aktivnejøo politiko pri presojanju vrednosti posameznih
zemljiøœ mestnega obrobja in pri njihovem odkupu. Ni mogoœe sprejeti
takega urejanja, ki ga narekujejo posamiœni interesi, interesi posameznih
investitorjev ali samo interes za varstvo kmetijskih zemljiøœ, ne nazadnje tudi
samo interes za ohranjanje narave. Prevlada ozkega interesa vselej rodi kon-
flikte, ki se ne razreøujejo vedno na najboljøi naœin. Veœji nadzor mestnih uprav
nad mestnimi zemljiøœi, tudi tistimi na mestnem obrobju, ni samo pogoj za
smotrno urbanistiœno naœrtovanje, ampak je tudi pogoj za ustrezno sonaravno
urejanje mesta in za ustrezno urejanje mestne krajine in mestne narave.
Dr. Ivan Maruøiœ

40
 SONARAVNI RAZVOJ MEST
IN MOBILNOST
Med dejavnike, ki pospeøujejo razvoj in omogoœajo izbiro delovnih
mest, viøjo raven oskrbe in kulturnih dobrin, spadata omreæje mest kot
oskrbnih srediøœ in promet s prometnim omreæjem (dejavniki izbire).
Uspeøen sonaravni razvoj omogoœa le skladno razmerje med mestom in
podeæeljem ter naravi prilagojeno omreæje mest in prometnic.
Slovenski avtocestni kriæ bo po eni strani zbliæal velik del Slovenije in njena
regionalna srediøœa, izboljøal bo dostopnost mest in sodelovanje med mesti. Po
drugi strani pa naraøœajoœi motorni promet odloœilno prispeva h gneœi,
nesreœam, onesnaæevanju okolja, vode in kmetijskih pridelkov, zdravje pa
ogroæa s hrupom. Prometni sektor je eden glavnih porabnikov neobnovljivih
energetskih virov in zemljiøœ. Prav zdaj, ko smo v osebnem avtu ali v letalu
deleæni najveœjega udobja in mobilnosti, se je preobseæen motorni promet
spremenil v svoje nasprotje. Tesna stara mestna jedra so morala avtomobilu
odreœi gostoljubje in tudi na avtocestah se ob konicah promet zagozdi. Naøe
gosto poseljene doline preobremenjuje zlasti tranzitni promet. Zaradi gradnje
cest in øirjenja razprøenih obmestij ob njih, izgubljamo najboljøa kmetijska tla
in ogroæamo zaloge podtalnice ter obremenjujemo kulturno krajino in velike
strateøke komplekse – neprenosljive situacijske naravne vire, ki bi jih morali
ohraniti za zanamce. Razprøena naselja tudi spodbujajo dnevne voænje v mesta
z osebnimi avtomobili.
Agenda Habitat, sprejeta na carigrajski konferenci o naseljih (1996),
opozarja zlasti na naslednje: da bi zmanjøali vsakrøen, posebej øe motorni
promet, ga je treba skrbno obravnavati pri vseh prostorsko-urbanistiœnih
raziskovanjih in tudi upoøtevati v naœrtih. Prometni in komunikacijski
sistemi so kljuœni dejavniki pri gibanju blaga, ljudi, informacij in idej. Zato se
zavzemajmo za takøno prostorsko urejanje, ki zmanjøuje prometne potrebe,
spodbuja pa uporabo optimalnih kombinacij prometnih naœinov vkljuœno s
peøaœenjem in kolesarjenjem ter uporabo javnih prometnih sredstev. Okoljski
strokovnjaki menijo, da lahko le zmanjøanje vseh velikih tokov za ‘redukcijski
faktor 10’ zagotovi preæivetje narave in œloveka.
V Sloveniji so neskladja v dostopnosti in razvitosti regionalnih srediøœ.
Naravne ovire (Alpe, Kraøki rob, Trojane, ozke doline) oteæujejo prehodnost
med naøimi pokrajinami in z zamejstvom. Izredno slaba je navezanost
obmejnih hribovskih , manj razvitih in demografsko ogroæenih obmoœij, kjer
tudi zato ni zadovoljivih regionalnih srediøœ. Na pomanjkljiva srediøœa je
opozarjal zlasti dr. Vladimir Kokole. Problem delno reøujemo s somestji, kar
pomeni, da si veœ bliænjih mest naœrtno deli dejavnosti, ki jih sicer opravlja
veœje mesto. Znaœilna slovenska somestja so Jesenice-Radovljica-Bled, obalna
mesta, moænosti imajo tudi mesta Posoœja Tolmin-Kobarid-Bovec in druga. V
somestju se na primer nekaj øol, specializiranih trgovin in bolnica nahaja v
enem mestu, druge øole, kulturne in upravne dejavnosti pa v drugem ali

41
 tretjem. Œe ne bi slovenskih odroœnih obmoœij prometno dobro povezali med
seboj, z regionalnimi srediøœi in glavnim mestom, temveœ le s tujino ali celo
tujino s tujino œez naøe ozemlje (Reka-Trst, Avstrija-Hrvaøka) in ne bi okrepili
obmejnih srediøœ, bi ta mesta izgubila konkurenœno sposobnost.
Obmejno mesto je tudi Ormoæ in sicer na dræavni meji, ki se øele uveljavlja.
V njegovi zgodovini pa so bila obdobja, ko je bil obmejna postojanka. Lega
mesta je nedvomno pomembna.

Ormoæ, srediøœe Ormoøkih goric z 2.300 prebivalci, leæi ob Dravi, ki je tu mejna reka s Hrvatsko, ter
na kriæiøœu cest in æeleznic po juænem obrobju Slovenskih Goric in proti Hrvatski. Æe v prazgodovinski
dobi so bile na ormoøki terasi z globokim jarkom in nasipom zavarovane naselbine. V antiki Ormoæ
ni bil poseljen, œeprav je bila blizu rimska cesta Italija-Panonija. Kraj se spet omenja v 13. stoletju kot
obmejna postojanka, mestne pravice pa je dobil leta 1331 in v istem stoletju tudi obzidje. Trikrat so
mesto razdejali Turki, vselej so ga domaœini obnovili, razvijalo pa se je poœasi in konec 18. stoletja je
imelo le 50 hiø. Glavna arhitektonska spomenika sta grad in cerkev. Najstarejøi del gradu je iz konca
13. do 15. stoletja, toda veœkrat poruøen, obnovljen in dozidan je dobil sedanjo notranjo baroœno
klasicistiœno ureditev in poslikavo leta 1810. Obdaja ga park, v katerem je letno kopaliøœe. Cerkev sv.
Jakoba se prviœ omenja leta 1271; v 16. stoletju predelana v renesanœnem slogu, pozneje pa veœkrat
obnovljena. Danaønji Ormoæ ima klasicistiœno podobo, grad pa baroœno; v njem so razne ustanove.
Med obema vojnama se je to srediøœe agrarnega, zlasti vinogradniøko-sadjarskega podeæelja, z malo
industrije, pa z zaœetki srednjega øolstva in turizma, prometno skladno razvijalo. Æeleznica ob Dravi,
øe ohranjena reœna plovba in ceste proti Ptuju, Mariboru in Murski Soboti so spodbujale slovenski
gospodarski in kulturni razvoj. Mestno srediøœe in prostoren glavni trg, kjer so prirejali redne
tradicionalne sejme, promenadne koncerte in kulturne prireditve, so poæivljale mestotvorne dejavnosti
in ustrezen promet. Danaønja obmejna vloga mesta zahteva krepitev pestrih dejavnosti; neugodna
øiritev mesta po vejah vpadnic, naraøœajoœi cestni promet in trase (avto)cest pa skrbno tehtanje, da
ne bi prizadeli kmetijskih zemljiøœ in æivljenja v mestu.

42
 Mednarodni projekt ‘Osveøœanje javnosti o Evropski uniji’ (1998) opozarja:
‘Slaba povezanost nekaterih obmejnih obmoœij Slovenije z njenim
osrednjim delom in z drugimi regijami ter pomanjkanje urbanih srediøœ,
lahko pripelje do dezintegracije slovenskega ozemlja ter poveœanja
gospodarskih, kulturnih in drugih vplivov sosednih urbanih srediøœ’.
(A.Plevnik, N.N.Sterlekar in drugi, Umanotera 7-8/1999)
Strnjena mesta, korenito zmanjøanje prometa, pestre dejavnosti in
oæivitev javnih prostorov v mestih, je edini obetavni vzorec, ki v smislu
uravnoteæenega sonaravnega razvoja omogoœa trajnostno varno
prihodnost. V razvitih dræavah so æe pred leti zavzeto razpravljali o
neotradicionalnem in tranzitno orientiranem razvoju. Neotradicionalni vzorec
se opira na zglede med obema vojnama, ko so starim, tesnim mestnim
srediøœem dodajali peøcem dostopna jedra z meøanimi dejavnostmi. Prebivalci
naj bi æiveli in delali v istem kakovostnem zelenem mestnem okolju.
Da strnjeno mesto potrebuje manj prometa kot razprøeno, je dokazal Peter
Newman. Takøno mesto razreøuje promet preteæno z æeleznico, tramvajem,
javnim prometom in s kolesarskim omreæjem. Uvaja izposojo ekoloøkih vozil
za nujne potrebe in javna obmoœja za peøce. V strnjenem mestu so poudarjene
telekomunikacije, mala œista proizvodnja in storitve, vodna oskrba, vrtnarstvo
ter urejeno ravnanje z odpadki in odplakami.
Mestno podobo, ki jo zaznavamo v gibanju, je pri nas raziskoval mag. L.
Lenarœiœ (Percepcije mestne vidne oblike). Profesor E. Ravnikar je v
urbanistiœnem seminarju utemeljeval pomen pogledov z javnih prostorov na
mestne dominante in na razmerja med njimi, opozarjal na mestne vedute,
kakovostno arhitekturo, zelene cezure, na peøpoti in odpiranje v naravo.
Profesor J. Pleœnik je z zgledi, s potezo mestne Ljubljanice, na Gradu, na Æalah
v Ljubljani, pa v Pragi in drugod uœil, kako vkljuœiti mestni promet in ustvariti
kakovostne javne ambiente s soæitjem naravnih ter grajenih prvin. Pri pripravi
strokovnih podlag in naœrtov mest so v Sloveniji, poleg kreativnih urbanistov
in arhitektov, sodelovali in prispevali dragoceno znanje umetnostni
zgodovinarji, etnologi, arheologi (dr. I. Sedej, dr. I. Curkova), biologi, krajinarji,
geografi, sociologi, hidrometeorologi, strokovnjaki za vode, tla, gozdove in
promet ter øe drugi.
V zadnjem œasu pa v Ljubljani teœe beseda o mestnih javnih prostorih,
kakor jih danes doæivljanjo meøœani. ‘Z odprte kavarnice ali poœivaliøœa, kjer
ni prostora za mimoidoœe in otroøki voziœek, je veœinoma pogled le na parkirni
prostor ali drveœe avtomobile. Dobra oblika prijetnih trgov in ulic z meøanimi
dejavnostmi, s pogledi na dominante in objekte kulturne dediøœine, v naravo,
parke, na vodo ter na mestni vrveæ peøcev pa usiha. Najlepøi javni prostori niso
dobro dostopni ali izkoriøœeni, na primer obreæje Ljubljanice v Stari Ljubljani’.
Zato je predlagano oæivljanje in popestritev kakovostnih mestnih javnih
prostorov. Povezave z naravnimi ambienti zunaj mesta ter zelene avenije za
peøce in ekoloøko ustrezna vozila, bi dodale nove vrednote. Prebivalci
potrebujejo vezi za æivljenje in soæitje, kajti prav mesta so najbolj razviti œleni
skupnosti. Takøna mesta ustvarjajo in nudijo veœ.
Nevenka N. Sterlekar

43
 KAJ POTREBUJE SODOBNO MESTO?
Odgovor bi lahko bil kratek: prostor za æivljenje, ustvarjanje in gibanja,
osnovne naravne vire in energijo, dobro oskrbo in urejeno druæbeno
(lokalno) skupnost. Mesta so nastala in obstajajo zaradi odnosa do narave,
usklajenih potrebnih dejavnosti, in ker opravljajo razliœne funkcije za øirøe
vplivno okolje z zaposlovanjem ljudi, na podroœjih øolstva in varstva, kulture,
uprave in oskrbe. V Ljubljano na primer prihaja ob delovnih dneh do sto tisoœ
vozil, poleg teh pa øe øtevilni vlaki in avtobusi pripeljejo mnoæico zaposlenih in
obiskovalcev; tedaj se potrebe mesta izjemno poveœajo! Konec tedna so gibanja
drugaœna: mnogi prebivalci mest hitijo drugam – na rekreacijo, obiske,
potovanja. Øtevilne druæine imajo v drugih krajih poœitniøke hiøice ali
apartmaje. Toda mesta vedno potrebujejo igriøœa in øportne objekte ter razne
storitve. Tak je sodobni standard, ki pa zahteva ekoloøko ozaveøœenost
prebivalcev in obiskovalcev mesta oziroma soæitje ob dogovorjenem redu.
Vaæna je øe kakovost prometnih in storitvenih dejavnosti.
Mesta so doseæek druæbenega, gospodarskega, kulturnega in gradbe-
nega razvoja v prejønjih dobah in razmerah ter v sedanjosti. Eden znanih
angleøkih naœrtovalcev pravi: gradnja mest je umetnost in znanost o
razporeditvi rabe tal ter postavljanju zgradb in prometnih povezav tako, da
zagotavljajo maksimalno raven gospodarjenja, udobnosti in lepote (Keeble,
1969). Izreka, ki bi popolno zajel vso problematiko in potrebe sodobnih mest,
seveda ni, ker ima vsako mesto posebne geografske, zgodovinske, demo-
grafske, gospodarske in kulturne znaœilnosti in funkcije. Razvoj avtomobilizma
in prometa nasploh je bistveno vplival na utrip mest. Stara mesta so se temu
teæko prilagajala, le nove œetrti in mesta so sledila potrebam sodobnega
æivljenja. Znana je klasifikacija potreb urbanega prebivalstva (Maslow,
Lang), iz katerih se oblikujejo vrednostne predstave. Te so:
- eksistenœne potrebe mesta, gospodarske in storitvene, ki obsegajo zaposlo-
vanje, izobraæevanje in vzgojo, tehnoloøki razvoj, zdravstveno in socialno
oskrbo, rekreacijo;
- tehniœno-funkcionalne potrebe, ki se uresniœujejo s spremljanjem doseæ-
kov in sodobno prometno, energetsko, komunalno, informacijsko, trgovin-
sko in drugo infrastrukturo;
- kulturne in estetsko oblikovne potrebe po kakovostni urbani in arhitek-
tonski podobi vsakega mesta, ki je podlaga oziroma opora za prijetno
delovno, bivalno in rekreacijsko okolje.
Urbanizem je interdisciplinarna stroka, ki pri naœrtovanju sprejema vse
koristne doseæke in se pri urejanju mest opira na œimbolj kakovostne sluæbe ali
dejavnosti. Pogled po naøih mestih kaæe, da bi lahko bolj racionalno izkoristili
urbani prostor in obenem ustvarjali vrednote, ki bodo pozitivno zaznamovale
naøo dobo. Ne gre le za arhitekturne in prometne ureditve, temveœ za vsebino
mestnega utripa, ki se danes bistveno razlikuje od nekdanjega. Druæbene
spremembe zahtevajo prevrednotenje celotnega urbanizma in s tem
odnosa do naøih mest na pragu 21. stoletja, ki æe kaæe nove izzive v
odnosih, naœrtovanju, komunikacijah in energetiki.
Dr. Vilibald Premzl

44
 SODELOVANJE MEST
Mesta ne æivijo samo s svojim neposrednim okoljem in zaledjem,
temveœ so tudi generator øirøega in mednarodnega sodelovanja. Nekatera
mesta pa imajo neposredne stike in dogovore s tujimi mesti, pri œemer se
razvija sodelovanje urbanistov in arhitektov. Konec 19. stoletja so v øtevilnih
evropskih mestih usklajevali utrip starih in novih mestnih delov; Praga je tak
primer. V Sloveniji je to aktualno v Ljubljani, Økofji Loki, Kamniku, Kranju,
Celju, Mariboru, Ptuju, v Istri in drugod.
Slovenski sistem prostorskega planiranja je primerljiv s sistemi v
Evropski uniji. Ciljno je naravnan po zasnovi æelenega idealnega razvoja, ki
upoøteva predpisano namensko rabo zemljiøœ, oblikovalske standarde in
predpise (K. Dimitrovska Andrews, Urbani izziv, 2/1998). Œeprav so prednostni
redi razliœni, saj v ZDA razvijajo prometno infrastrukturo z vidika varstva
zraka in prostorskih znaœilnosti, v Franciji s poudarkom na javnem potniøkem
prometu, v Veliki Britaniji, na Nizozemskem in v skandinavskih dræavah pa na
celoviti okoljski razvojni strategiji (Aljaæ Plevnik, 1997), se kaæejo realne
moænosti strokovnega sodelovanja med dræavami. Naj spomnimo samo, da
pride v Slovenijo letno kakih 25 milijonov tujih vozil; tudi zato gradimo ceste.
Podœrtati kaæe øe en vidik: vpliv mednarodnih meja. Po 1. svetovni vojni
je meja na Muri loœila naøo Gornjo Radgono in avstrijski Bad Radkersburg
(slika). Po 2. svetovni vojni je Goriøka pokrajina ostala brez srediøœa - Gorice,
in zato je zrasla Nova Gorica. Na sreœo interes korektnega in odprtega
sodelovanja sosednih dræav omogoœa redno sodelovanje preko meja.

Gornja Radgona, obmejno mesto na desnem bregu Mure s 3.800 prebivalci. Njegovi zunanji deli se
vzpenjajo tudi na obronke Radgonsko-Kapelskih goric. Do 1918 je bila neposredno povezana z
avstrijskim Radkersburgom na levem bregu Mure, sedaj pa je most na Muri tudi most sodelovanja.
Nastanek mesta je povezan z gradom iz 12. stoletja. Naøe mesto je znano po mednarodnih kmetijskih
sejmih, vinarstvu in træenju, avstrijsko pa zlasti po zdraviliøœu.

45
 GORICA IN NOVA GORICA
Gorica, mesto s tisoœletno zgodovino, je zrasla ob trgovski poti; kamniti
most je simbol starodavnih trgovinskih poti, grajski stolp pa simbol
varnosti in zavetja. V nekaj stoletjih se je citadela izza svojih zidov razlila z
grajskega griœa po ravnici vse do Soœe. Gorica je postala srediøœe Goriøke
pokrajine med Alpami in Krasom. Na tem narodnostnem stiœiøœu poteka
etniœna meja, ki se naslanja na geomorfoloøko znaœilnost pokrajine ter
primerja z nekdanjim langobardskim limesom na severu ter z æeleznico
Krmin-Nabreæina na jugu. Na vzpenjajoœem se obrobju mesta je naseljeno le
slovensko prebivalstvo, pa tudi v niæini so ob romanskem æivlju, Furlanih in
Italijanih, slovenska naselja: Solkan, Øempeter, Vrtojba, Øtandreæ, Miren in
Sovodnje. Gorica je pred tisoœ leti rasla kot del slovenske Solkanske fare,
zgodovinski razvoj pa jo je oblikoval kot mesto øtirih jezikov. V njem æivita tudi
nemøka in judovska kulturna skupnost.
Po opustoøenju v tragediji 1. svetovne vojne in po faøistiœnem etniœnem
œiøœenju med obema vojnama, po tragiœnih dogodkih v 2. svetovni vojni in
neposredno po njej, je Goriøka pokrajina doæivela nov øok z razkosanjem
srediøœa in resnimi posledicami. Po novi meji je na italijanski strani ostala vsa
urbana struktura z minimalnim zaledjem, na slovenski pa obseæno podeæelje
brez srediøœa. V Sloveniji so ostale soøke elektrarne in vodna zajetja, na
italijanski pa bolniønica in pokopaliøœe. Meja je loœevala tudi dva neskladna
druæbena sistema. Oœitno je slovensko podeæelje potrebovalo novo srediøœe.
Odloœitev za gradnjo Nove Gorice je bila narodnostno zrelo dejanje in hkrati
velik strokovni izziv. V zasnovi so bili veøœe uporabljeni takrat radikalno novi

Pogled na Novo Gorico (v ospredju) in Gorico v zamejstvu (zadaj)

46
principi in spoznanja modernega urbanizma, hkrati pa varovana lepota
monumentalnosti klasiœne kompozicije. Vendar so snovalci urbanega razvoja
obeh delov razdeljenega mestnega prostora naœrtovali in gradili nepovezano,
celo med seboj kljubovalno in zgolj samozadostno. Tako so propadle
potencialne sinergetske razvojne moænosti.
Gorica ima v procesu zdruæevanja Evrope vsekakor lepo priloænost, da
postane evropski razvojni laboratorij sobivanja in sodelovanja upravnih
in gospodarskih struktur sosednih dræav. V takønih razmerah se odkriva
draæljiva podoba dejanskega somestja dveh v temelju sicer razliœnih urbanih
modelov, ki se jima odpira daljnoseæna prednost, da obe mesti usklajeno
naœrtujeta prostorsko ureditev na podlagi obojestranskega zavedanja o
skupnih interesih in odgovornostih. To je pomembno toliko bolj, ker Gorica
tekmuje v razvoju z Vidmom (Udine), Œedadom (Cividale), Træiœem
(Monfalcone) in Trstom (Trieste), v razvoju Nove Gorice pa se prostorsko
doloœen grozd naselij teæko povezuje v enotno mesto.
Ta primer je zaradi strukturne pestrosti izjemno redek, œe ne celo edinstven.
Z razvojem novih druæbenih in ekonomskih razmer po vzorih evropske
zdruæene razvojne poti, se spreminjajo tudi bistvene vrednote. Nekatere
usodno delujoœe okoliøœine izgubljajo na pomenu; tako naj bi tudi meja ne bila
stroga loœnica, temveœ most povezovanja. Verjamemo v realne interese za
sodelovanje, katerih opora bi lahko bil program usklajenega delovanja dveh
mestnih uprav Gorice in Nove Gorice. Odprta je torej moænost, da prebivalci
in vodstvi obeh mest po naœelih sonaravnosti, trajnostnega razvoja in po
skupnih interesih sooblikujejo urbano somestje, ki bi ohranilo znaœaj vsakega
od obeh mest, spodbujalo in izkoristilo pa skupne prednosti.

Geografska lega Gorice (Gorizie) in Nove Gorice

47
 Vsako mesto ima v mreæi mest svojo posebno vlogo, ki je v vsej svoji
kompleksnosti enkratna in nenadomestljiva ter je rezultat zunanjih
pogojev in lastnih motivov. V øirøem regionalnem ali celo srednjeevropskem
prostoru sta Gorica in Nova Gorica, œe odmislimo mejo, veœdelna aglomeracija
ali somestje, ki ima kvalitativne prednosti zaradi geografske lege in sobivanja
kulturno in ekonomsko razliœnih in bogatih deæel. Takøno somestje bi lahko v
nekaterih vlogah tekmovalo s precej veœjimi mesti in bilo srediøœe velike regije.
Poseben razvojni izziv ponuja usklajena preureditev prostora, ki se kot
pas razteza vzdolæ sedanje dræavne meje. Na obeh straneh so ob meji
razmeøœene po znaœaju in videzu obrobne dejavnosti. Œe si dobronamerno
dovolimo predstavo o usklajenem razvoju sosednih mest, bi neugleden
obmejni pas postal osredje aglomeracije; redko katero mesto ima v svojem
srediøœu tak rezervat za nove programe. Meja, ki je pol stoletja dinamiœnega
razvoja v Evropi loœevala mesti in zaledje ter usmerjala loœen razvoj na obeh
straneh, bi v razmerah evropskega soæitja odprla prostor za kakovostno nove
reøitve na meddræavni, regionalni in lokalni ravni.
Nova Gorica ima okoli 15 tisoœ prebivalcev (Gorica pa 37 tisoœ) in je
upravno, gospodarsko in kulturno srediøœe Goriøke, Posoœja in Vipavske
doline ter obmejno mesto. Arhitekt Edo Ravnikar s sodelavci je zasnoval
Novo Gorico kot vrtno mesto z loœenimi stanovanjskimi, poslovnimi in
drugimi œetrtmi. Mesto se je øirilo prostorsko in po øtevilu prebivalcev do
sredine 80. let, ko se je razvoj upoœasnil, ker so ugasnile glavne druæbene
naloæbe, zasebniki pa so gradnje usmerili v obrobje mesta in v sosednja
naselja. Nova Gorica priœakuje z izboljøano mreæo avtocest in æeleznic
Slovenije razvoj novih dejavnosti, kar bi le øe okrepilo njeno vlogo v regiji in
moænosti za enakopravno sodelovanje z Gorico.
Øe nekaj je oœitno: ljudje obeh mest se razumejo jezikovno, kulturno in
ekonomsko.
Niko Jurca, univ.dipl.inæ.arh.

Razglednica Gorice iz leta 1915

48
 KOPER, srediøœe Slovenske Istre s 25.000 prebivalci, pomeni za Slovenijo
okno v svet, za tujino pa vrata v Srednjo Evropo, ki jih odpira Luka Koper (nad
8 milijonov ton blagovnega prometa, 1998). V tem in drugih obalnih mestih
æivi avtohtona italijanska manjøina, ki je varovana po ustavi in lahko razvija
svojo kulturo. Staro jedro Kopra leæi na nekdanjem otoku in od 19. stoletja
polotoku, ko se je œez izsuøeno naplavno niæino povezalo z novimi naselji na
griœevnatem zaledju. Ob Koprskem zalivu so poleg luke øtevilne dejavnosti, ki
z æivahnim urbanim utripom utesnjujejo Økocjanski zatok, zaøœiteno naravno
znamenitost.
Zgodovina Kopra se je zaœela s poznoantiœno obrambno postojanko Capris
ter bizantinskim mestecem. Pred tisoœ leti in veœ je bil Koper sedeæ istrske
mejne grofije. Pomemben napredek je dosegel pod oblastjo Benetk, ki so mu
pol tisoœletja (do 1797) omogoœale vsestranski razvoj na tedanji tehnoloøki
ravni. Zatem je bil Koper do 1918 pod Avstrijo, ki je dajala prednost Trstu, v
katerem je tedaj æivelo veœ Slovencev kot v Ljubljani. Med obema vojnama je
bil pod Italijo, po razmejitvi konec 2. svetovne vojne pa je postal z okoli 7.500
prebivalci srediøœe Slovenske Istre in Krasa. Do leta 1954 se je iz mesta izselila
v Italijo veœina prebivalcev italijanske narodnostne skupnosti, v razvijajoœi se
Koper pa so se priseljevali iskalci dela iz slovenskega zaledja in notranjosti
Istre. Luka Koper, ki ves œas tekmuje s træaøko, je glavno gibalo razvoja
pokrajine in tudi za vso Slovenijo. Koper je vztrajno razvijal storitvene,
upravne in kulturne dejavnosti za obalno regijo, zdaj pa æe preraøœa v tretje
slovensko univerzitetno mesto in znanstveno srediøœe.

Staro mestno jedro Kopra je izjemen arhitektonski in kulturni spomenik. Poleg dragocene cerkvene
arhitekture je pomembna tudi romanska in beneøkogotska s celo vrsto izjemnih patricijskih palaœ,
meøœanskih hiø, znaœilnih trgov in ulic. V 2. polovici 20. stoletja pa so se graditelji v Kopru od
tradicionalnih arhitektonskih posebnosti primorskih mest oddaljili z novodobnimi stanovanjskimi,
luøkimi in industrijskimi objekti, ki nimajo primerljive urbane kakovosti. Lega Økocjanskega zatoka
sedaj opozarja na izjemno moænost, da se urbano okolje ob njem prilagodi naravnemu; to je
dragocena priloænost razvoja mestne krajine.

49
 IZOLA z 10.000 prebivalci se je razvila iz obmorskega mesteca na otoœku
med Koprom in Piranom, ki so ga v 18. stoletju povezali s kopnim in mu
omogoœili poznejøi razvoj med Simonovim zalivom in stanovanjskim naseljem
Jagodje ter med Poljem ob zalivu Valiæan. Na severni strani polotoka je manjøa
ladjedelnica, jugozahodno od starega mesta pa je hotelsko industrijski del z
marino. Turistiœna Izola je srediøœe naøega morskega ribiøtva.

Na sliki je vidna velikost

in lokacija marine. Stano-
vanjska obmoœja se z
manjøimi zaokroæenimi
enotami poselitve razliku-
jejo od drugih mest, ker
imajo veœ zelenja. Mestni
naœrt kaæe prostorsko
øiritev mesta, na naœin
pozidave pa so vplivali øe
relief, zgradba tal in
promet.

50
 PIRAN s 4.800 prebivalci je z dobro ohranjeno stavbno dediøœino eno najbolj
izrazitih srednjeveøkih mest v Slovenskem Primorju. Mestno jedro ima peœat
beneøke dobe (13.-18. stoletje). Posebno zanimiv je Tartinijev trg s
spomenikom slavnega violinista na zasutem delu nekdanjega pristaniøœa. Trg
obdajajo glavne mestne zgradbe. Mesto ima veœ pomembnih cerkva, na
poboœju Mogorona ostanke obzidja iz 15. stoletja, veœ galerij in drugih
kulturnih ustanov. Pomorski muzej Sergeja Maøere prikazuje izjemno
pomorsko tradicijo mesta. Piran je privlaœno obmorsko letoviøœe.

PORTOROÆ, turistiœno srediøœe v piranski obœini, ki ima 3000 prebivalcev in

je primer sodobnega turistiœnega kraja. V 3550 sobah dvanajstih hotelov ima
9250 leæiøœ in sprejme letno okoli œetrt milijona turistov. Ob Piranskem zalivu
je lepa plaæa. Mesto ima zdraviliøœe (talasoterapijo) Terme, prireditveni center
Avditorij, sedeæ slovenskega ladjarja, univerzitetno Morsko bioloøko postajo
Piran, Visoko pomorsko in prometno øolo, Visoko øolo za podjetniøtvo GEA
College, Visoko øolo za hotelirstvo in turizem ter æivilsko industrijo Droga z
obratom Soline.
Dr. Avguøtin Lah

51
 LJUBLJANA je glavno in najveœje mesto Slovenije s povrøino 170 km2 in
okoli 270 tisoœ stalnimi prebivalci, kamor ob delavnikih pripotuje øe okoli 120
tisoœ zaposlenih, dijakov in øtudentov, poslovnih in drugih obiskovalcev.
Ljubljana je upravno, kulturno, øolsko in univerzitetno, øportno, zdravstveno
in gospodarsko srediøœe. Na razvoj mesta so vplivale predvsem tri
okoliøœine: (1) geografska lega v juænem delu Ljubljanske kotline, na stiœiøœu
prodnega Ljubljanskega polja in kotline Ljubljanskega barja, kjer se stikata dva
gorska sistema in razliœni pokrajinski tipi z naravnimi znamenitostmi, (2)
kriæiøœe prometnih linij in tokov med Srednjo Evropo, Jadranskim morjem
in Balkanom, ter (3) spodbujevalni dejavniki upravnega in veœstransko
pomembnega srediøœa Slovenije.
Prvi znani naseljenci so bili barjanski mostiøœarji pred okoli øtirimi
tisoœletji. Na Gradu je bila naselbina v ilirsko-keltski dobi, na robu prodne
nasipine s srediøœem na Gradiøœu, kjer se teren spuøœa proti barjanski kotlini,
pa je bila rimska Aemona. Rimljani so zgradili sprva vojaøki tabor, ki se je
razvil v obseæno mesto; o njem imamo zanimive arheoloøke najdbe ter
ostanek rimskega zidu na Mirju iz leta 14 n.ø. Rimljane so pregnale horde z
vzhoda in mesto so razruøili Huni. V dobi oæivljanja mesta so se œez
‘Ljubljanska vrata’ (najzloænejøi prehod med Srednjo Evropo in morjem) selili
Langobardi. Za njimi so se leta 568 zaœeli tod naseljevati Slovani.
Podoba danaønje Ljubljane se je oblikovala v drugem tisoœletju. Viri iz
12. stoletja govorijo o mestu Laibach in Luwigana. Okoli 1230 je postala mesto,
nekaj desetletij pozneje pa glavno mesto deæele Kranjske z okoli 5 do 6 tisoœ

Panoramski pogled na Ljubljano. V ospredju, juæno od Roænika, Gradu in Golovca so mestne œetrti v
obrobju Barja, severni del mesta pa je na prodni savski ravnini Ljubljanskega polja. Prav v ozadju je
Ømarna gora.

52
prebivalci. Ljubljana se je razvijala pod Gradom in ob Ljubljanici, prvotno
opisana kot ‘mesto, sestavljeno iz treh mest z mogoœnim gradom nad njimi’
(Stari trg, Mestni trg, Novi trg). Zunaj mestnega obzidja je nastala prafara pri
sv. Petru, samostani in predmestja, najznaœilnejøa Poljansko in Øempetrsko
(Trubarjeva ulica). Hribi Golovec, Grajski griœ in Øiøenski hrib delijo mesto na
ravninski del od srediøœa mesta do Save in Ømarne gore, ter na barjanski del z
Roæno dolino, Viœem, Trnovim in Rudnikom do avtoceste œez Barje. Ozemlje
mesta je s savskim prodom zasuta udorina, v barjanskem delu pa so jezerske
usedline. Ljubljanica s pritoki øe vedno ogroæa juæno obrobje mesta.
Na gradbeni razvoj Ljubljane so vplivali razliœni dejavniki. Srednji vek
oznaœujejo grad, starotrøko jedro, nekateri sakralni objekti in njihove
umetnine. Obdobje renesanse 16. in 17. stoletja predstavlja nekaj meøœanskih
stavb. Naslednjo dobo baroka predstavljajo cerkve - øentjakobska,
franœiøkanska, stolnica, urøulinska, sv. Petra in na Roæniku, pa tudi dvorci -
tivolski, Cekinov grad, økofijska palaœa, Gruberjeva palaœa, Turjaøki trg. Konec
18. stoletja so podrli mestno obzidje. Obdobje klasicizma je Ljubljani dalo park
Zvezdo in Kongresni trg s Kazino, Slovensko Matico in deæelnim dvorcem
(rektorat Univerze), vladno palaœo ob Preøernovi cesti, sodno palaœo, Narodni
dom (Narodna galerija) in Opero. Sredi 19. stoletja je Ljubljana dobila
æelezniøko zvezo z Dunajem in Trstom. Po potresu 1895 je mesto z okoli 31.000
prebivalci dobilo prvi regulacijski naœrt, vendar so na razvoj øe vedno vplivali
lastniki zemljiøœ. Uvedba tramvaja je pospeøila øiritev mesta ob vpadnicah.

Med znamenitosti Ljubljane spadajo predvsem grad z zasnovo iz 16. stoletja, staro mesto pod njim,
katerega jedro so Rotovæ, stolnica, Tromostovje, Preøernov trg s franœiøkansko cerkvijo in Preøernovim
spomenikom, Novi trg s poslopji Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Narodna in
univerzitetna knjiænica, Kongresni trg s palaœo rektorata Univerze, moderni Trg Republike s palaœo
parlamenta, Opera, Drama, Narodna in Moderna galerija, Nebotiœnik itd..

53
 Po 1. svetovni vojni je Ljubljana postala srediøœe Slovenije; razvoj je
pospeøilo tudi dejstvo, da so Celovec, Gorica in Trst ostali v zamejstvu. Do leta
1935 se je prostor Ljubljane razøiril na 6.500 ha, mesto pa je imelo okoli 80.000
prebivalcev. To dobo zaznamujeta tudi Narodna in univerzitetna knjiænica in
Nebotiœnik. Najbolj se je Ljubljana øirila in spreminjala po letu 1945,
vendar so do leta 1966 gradnjo usmerjali investitorji in politiki; tedaj so
se gradili prometni objekti tudi s posegi v zgodovinsko urbano tkivo.
Nadaljnji naœrtnejøi urbani razvoj, ki ga je 1965 nakazal Generalni urbanistiœni
plan, zaznamujejo Trg Republike, Kliniœni center, nove stolpnice in
stanovanjske soseske. Mesto se je øirilo na vse strani, najbolj proti severu. Leta
1985 je bil sprejet plan in urbanistiœni naœrt ‘Ljubljana 2000’.
Ljubljana je bila nekaj desetletij razdeljena na pet obœin in z njimi so rasla
periferna ‘podsrediøœa’, kjer so øe sedaj v enotni Mestni obœini Ljubljana
upravne enote. Veliko se je gradilo. To je bila tudi doba povezovanja mesta z
zelo øiroko okolico, kjer so sedaj nove obœine, zato pa je bilo usklajevanje
razvoja oteæeno in ostala so nereøena bistvena vpraøanja: øe vedno ni
œiøœenja odplak, odpadki se veœinoma deponirajo na Barju, promet pa duøi
mesto. Po letu 1991 so vznikale nove upravne zgradbe, obnavlja se grad in
infrastruktura mesta, zaostala pa je gradnja stanovanj.
Ljubljana kot upravno in gospodarsko srediøœe ima okoli 157.000 zaposlenih
oseb, od teh v industriji 40.000 ali 25,5 %, v gradbeniøtvu in obrti okoli 7,5 %,
v prometu in zvezah podobno in v trgovini 15 %. V zdravstvu, øolstvu, znanosti,
kulturi in dræavni upravi je 27 % vseh redno zaposlenih. V Ljubljani øtudira
okoli 36.000 rednih in 9.000 izrednih øtudentov (1997). Ljubljana se ponaøa
razen z vrhovnim politiœnim srediøœem øe s Kliniœnim centrom, pomembnimi
inøtituti in univerzo, razvejenim øolstvom, RTV centrom in informacijskimi
srediøœi s tiskarnami, z opero, filharmonijo in veœ gledaliøœi, galerijami,
razstaviøœem, veœ trænimi centri in infrastrukturo. Ob vsem tem, ob øtevilnih
kulturnih znamenitostih, ustanovah in dogodkih, poletnem festivalu,
sejemskih prireditvah, øportnih dejavnostih in podobnem, je dovolj spodbud za
turizem. Ljubljana je s 3200 leæiøœi in 154.000 turisti (86 % tujih, 1997) na
drugem mestu (za Portoroæem). Pestre so rekreacijske moænosti; Ømarno goro
in tacensko kajakaøko srediøœe na Savi obiøœe letno 200.000 obiskovalcev.
Prof.
Vladimir Muøiœ

Kresija (mestna uprava),

stolnica in Pleœnikova
trænica ob Ljubljanici, v
ozadju grad.

54
 KRANJ, srediøœe Gorenjske s 37.000 prebivalci, œetrto mesto po øtevilu prebi-
valcev. Mesto je zaœelo nastajati na visokem pomolu nad reko Savo in ob sotoœju
s Kokro. Oznaœuje ga pomembna zgodovina vse od mlajøe kamene dobe dalje. V
zaœetku 7. stoletja so se tu naselili predniki Slovencev. Podobo mesta iz
Valvasorjevih œasov je v lesorezu upodobil Andrej Trost. Staro jedro Kranja je od
1983 kulturni, zgodovinski in urbanistiœni spomenik. Pravimo mu tudi Pre-
øernovo mesto; slavni pesnik je tu pokopan, nanj spominja Preøernovo gledaliøœe.

Lesorez Kranja A. Trosta iz knjige M. Rupel, Valvasorjevo berilo, MK 1951

Razcvet mesta se je zaœel po 1. svetovni vojni, sredi 20. stoletja pa je imel æe

10.000 zaposlenih. Zaradi ugodne lege sta se razvijali industrija in trgovina,
Kranj pa je napredoval vsestransko. Danes ima fakulteto za organizacijske
vede, Gorenjski sejem ter vrsto lepih sakralnih objektov in spomenikov. Zelo se
je razøiril s svojimi naselji v kmetijski prostor.

Kranj je primer mesta z intenzivnim gospodarskim razvojem v preteklih desetletjih in z naselji nizke
gostote naselitve na dobrih kmetijskih tleh.

55
 KAMNIK, zgodovinsko mesto z 9.700 prebivalci, leæi ob sotoœju Kamniøke
Bistrice in Nevljice, na ravnini med Tunjiøkim griœevjem in obronki Posav-
skega hribovja ter ob kriæpotju pomembnih cest. Prviœ se omenja v 12. stoletju,
mesto je od 13. stoletja in nekaj œasa je bilo to vplivno deæelno mesto in srediø-
œe, tudi glavno mesto Kranjske. Iz 11. do 13. stoletja je znamenita romanska
nadstropna kapela na Malem gradu, ki je bila povezana z nekdanjo graøœino.
Na hribu Stari grad so ruøevine nekdanje graøœine. Ima pomembne sakralne
objekte: æupnijsko Marijino cerkev z loœenim zvonikom, franœiøkanski
samostan z dragoceno knjiænico in cerkvijo sv. Jakoba, barokizirani grad Zapri-
ce z muzejem in druge znamenitosti. Pomemben gospodarski razvoj se je zaœel
v 19. stoletju z industrijo in æeleznico Kamnik-Ljubljana (1890). Ima kemiœno,
kovinsko, tekstilno in æivilsko industrijo, ki jo postopno selijo v øirøe okolje.
Kamnik se æe nekaj desetletij øiri od zgodovinskega jedra na Øutni do
Duplice. Med æelezniøko progo in Ljubljansko cesto je sodoben vrtno urejen
stanovanjski predel brez srediøœa in zaokroæenih sosesk. Med cesto in
Kamniøko Bistrico so podjetja in stanovanjske skupine, vzhodno od reke ob
obvoznici pa novo obmoœje poslovnih, storitvenih in trgovinskih dejavnosti.
Kamnik povezuje dobro ohranjeno srednjeveøko gradbeno in uliœno strukturo
ter nova naselja in industrijske predele vzdolæ komunikacij in reke, ki je le øe v
zgodnjem toku vredna imena Bistrica. Stanovanjski obmoœji Novega trga in
Perovega se æe vzpenjata na bregove obrobja pod Starim gradom. Ukinitev
usnjarske proizvodnje sredi mesta med Malim gradom, Øutno in Kamniøko
Bistrico omogoœa gradnjo novega dela mesta, ki bi moral funkcionalno,
arhitektonsko in ekoloøko dopolniti njegove bogate vrednote. Duplica, 3 km
juæneje leæeœe naselje z 2000 prebivalci je æe neposredno povezana s Kamnikom.
Dr. Avguøtin Lah

56
 NOVO MESTO, srediøœe Dolenjske z 22.500 prebivalci. Ob Krki je bila
naselbina æe pred 3000 leti za œasa Ilirov, Keltov in Rimljanov. Staro mesto, ki
je dobilo mestne pravice leta 1365, se je razvilo v okljuku reke Krke. Leta 1894
je dobilo æeleznico, vendar se je do sredine 20. stoletja poœasi razvijalo, odtlej
pa so mu avtomobilska, farmacevtska, tekstilna in druga industrija pospeøile
razvoj in omogoœile sedanjo vlogo pokrajinskega srediøœa. V mestu so
prosvetne, kulturne, zdravstvene in druge ustanove. Urbani prostor se je øiril
razvejeno in nenaœrtno, vendar povezano z gospodarskim razvojem.

Mestu so bila prikljuœena

bliænja naselja, zato je
celotna podoba neusklaje-
na. Zaradi kulturnih,
zdravstvenih in drugih
ustanov ter ugodne geo-
grafske lege je Novo mesto
srediøœe veœjega dela
Dolenjske in pomembno
tudi za Belo krajino.

Dr. Marjan Ravbar

57
 CELJE je z 41.000 prebivalci tretje najveœje mesto v Sloveniji in pomembno
srediøœe. Leæi ob Savinji in je vozliøœe prometnega omreæja na prehodu med
Savinjsko dolino in Koroøko ter Zasavjem, Posavjem in Dolenjsko, med
osrednjo in severovzhodno Slovenijo. Prav lega je omogoœila Celju, da je tudi
zgodovinsko mesto. Danes je pomembno kot gospodarsko, kulturno, øolsko in
turistiœno srediøœe. V Celju so sodiøœa, gospodarska zbornica, regijska
bolniønica, enote viøjega øolstva, muzeji, gledaliøœe in druge ustanove, ki so
pomembne za ta del Slovenije. To je kmetijska pokrajina, znana po
hmeljarstvu, pomemben pa je tudi gozdnat svet.
Obmoœje Celja je kontinuirano naseljeno æe skoraj tri tisoœ let. Leæi na ob-
moœju keltske naselbine Keleie in antiœnega mesta Claudia Celeia, ki je imelo
v mreæi rimskih mest pomembno vlogo. V dokumentu iz leta 1323 je omenjena
øe kot trg, mestne pravice pa je Celje dobilo leta 1451. Mesto je imelo obzidje,
razvito uliœno mreæo, kanalizacijo, ki je delno øe v uporabi, ter øtevilne javne in
stanovanjske zgradbe - okoli 130 hiø. Arheoloøke najdbe priœajo, da je bila
bogato mesto. Od zgodovinskih vrednot je ohranjena srednjeveøka parcelacija
in med raznimi stavbami opatijska cerkev. V obdobju baroka se je gradilo le
znotraj obzidja; pomembni ohranjeni objekti so Stara grofija, Prothasijev dvo-
rec, meøœanske nadstropne zgradbe, zidane arkade in lepa stopniøœa. Znaœilna
je tudi parkovna ureditev okolja pomembnih stavb. Leta 1798 je poæar mesto
skoraj popolnoma uniœil. Pri obnavljanju so namesto pritliœnih in s skodlami
kritih hiø zrasle nove zidane in viøje hiøe. Nekdanje cehovsko in trgovsko mesto
je dobivalo novo gospodarsko osnovo in zaœel se je kulturni vzpon. Po naœrtu
iz 1830 je Celje imelo 185 hiø. Nov razvoj se je zaœel v drugi polovici 19. stoletja,
ko je Celje dosegla juæna æeleznica. To je omogoœilo industrijski razvoj in
mesto se je ob vpadnicah øirilo proti severu in zahodu. Gradili so velike
stanovanjske hiøe. Pred 1. svetovno vojno leta 1913 je Celje imelo 294 hiø.

Pogled na Celje in celjsko okolico iz zraka. Iz prvotnega naselja ob sotoœju rek, ki je lepo vidno,se je
mesto øirilo na ravninske predele z vrsto primestnih naselij in industrijo.

58
 Tako kot je nasploh industrializacija prinesla velike spremembe in so zanje
znaœilne migracije, dnevne in trajne, se je v drugi polovici 20. stoletja
spremenila tudi podoba mesta. Stoletno urbano dediøœino so posegi vanjo in
nove gradnje razvrednotile; veœ stoletna urbana kontinuiteta poselitve je
potonila v senci nove pozidave. Kljub nekajkratnemu poveœanju urbane
povrøine in rasti prebivalstva (16.400/1931, 27.000/1961 in 41.000/1991) je
historiœno mestno jedro ohranilo vse mestne funkcije. Ob uspeøni prenovi
historiœnega jedra, v katerem je ostalo tudi prebivalstvo, pa so prostorske
razmere in tudi srediøœno vlogo mesta spremenili zaposleni in obiskovalci ter
z njimi povezan motorni promet in parkiranje.
V tem in veœ pogledih je Celje podobno drugim slovenskim mestom. Razvoj
mesta usmerjata dolgoroœni prostorski plan in urbanistiœni naœrt iz leta 1968,
ki ne ustreza veœ in ga vse bolj razjedajo interesi posameznih investitorjev.
Tako se pomembnost stroke urbanizma umetno zmanjøuje, v mesto pa
sodobni tokovi vrivajo nedomiøljene in neustrezne prostorske situacije.
Med temi je tudi æe omenjena prometna zagata. V dobi intenzivnega
gospodarskega razvoja z industrializacijo je dobilo mesto moœno industrijo s
Cinkarno, tovarno posode EMO, lesno in tekstilno industrijo, pa tudi obseæne
opremljene stanovanjske soseske z vso infrastrukturo.
Æivljenje se je spreminjalo; favorizirana stanovanjska politika je omogoœala
gradnjo druæinskih stanovanjskih hiø; tako se je urbani prostor øiril v kmetij-
skega in gozdnega. Razprøena gradnja je mestu naloæila veliko breme
opremljanja novih poseljenih delov in vzdræevanja veœ desetletij starih
objektov, hkrati pa razvrednotila øirøo krajinsko podobo obrobja Celja. Zato bo
treba razen za prenovo zgodovinskega jedra usmeriti veœ aktivnosti v sanacijo
in prenovo starejøih stanovanjskih sosesk z velikim øtevilom premajhnih
stanovanj in veliko gostoto prebivalcev, ki jih namesto zelenic in parkov
obdajajo nakopiœeni avtomobili. V mestu so ostale degradirane povrøine z

Pogled na Glavni trg (razglednica iz leta 1911)

59
 opuøœeno industrijo. To so razmere, v katerih je treba ponovno prouœiti vse pro-
storske, gospodarske in æivljenjske razmere in domiøljeno usmerjati urbani razvoj.
Prebivalstvo Celja, Øtor, Øoøtanja in Zasavja æivi v obmoœjih zelo velike
obœutljivosti in onesnaæenosti okolja. V prizadevanjih za izboljøanje razmer so
v Celju uspeli zmanjøati økodljive industrijske emisije, naœrtno pa uvajajo
daljinsko toplovodno ogrevanje in plinifikacijo. Mesto je zelo obremenjeno z
duøikovimi oksidi in s kislimi padavinami. Tudi hrup je prevelik.
V vodi Voglajne, ki je kritiœno onesnaæena, je daleœ preveœ detergentov,
nitratov in teækih kovin. V Savinji v Medlogu ugotavljajo visoko obremenitev s
fenoli, skupna vsebnost pesticidov je blizu mejne vrednosti za pitne vode v EU,
le vsebnost atrazina je nad dopustno normo, zelo visoka pa je vsebnost teækih
kovin – kroma, niklja, svinca in æivega srebra. Ker se v Savinji vsebnost
nitratov, pesticidov in teækih kovin bistveno ne zmanjøuje, je ogroæeno
œrpaliøœe pitne vode za Celje v Medlogu, vendar v njem teh økodljivih snovi niso
zaznali. Celje mora zgraditi centralno œistilno napravo in dograditi oziroma
izboljøati kanalizacijski sistem. Resen problem ostaja poplavna ogroæenost
mesta, ki je posledica neustreznih posegov v vodni prostor in zemljiøœa poreœja
Savinje oziroma Celjske kotline; zaøœitne ukrepe naœrtujejo in delno æe
izvajajo. Med okoljskimi problemi je øe nedograjen sistem ravnanja z odpadki.
Izgradnja avtoceste Maribor-Celje-Ljubljana-morje z dvema cestnima pri-
kljuœkoma za Celje, vzhodnim in zahodnim, prinaøa za Celje nov izziv
prostorskega in gospodarskega razvoja. S tem bo postala prednost prostih in
degradiranih povrøin v mestnem okolju izrazitejøa. Seveda pa razvoj ni le
prostorski in gradbeni, temveœ se utrjujejo pokrajinske funkcije na viøji ravni –
øolske, zdravstvene, pokrajinske oziroma medobœinske, kulturne. Na to
opozarjata tudi Celjski sejem in Medobœinska gospodarska zbornica, ki
povezujeta malo gospodarstvo, storitvene dejavnosti in druge razvojne prvine.
Mag. Alenka Kocuvan Polutnik

Pogled z gradu na mesto. Foto B. Berk, 1996

60
 MARIBOR je s 105.000 prebivalci po velikosti drugo mesto v Sloveniji, s
primestji pa ima okoli 150.000 prebivalcev. Kot gospodarsko, øolsko in
univerzitetno, kulturno in zdravstveno srediøœe severovzhodne Slovenije ima
øe øirøo vlogo kot prometno vozliøœe in obmejno mesto. Razvijati se je zaœelo v
12. stoletju na levem bregu Drave, kjer je bilo mogoœe prebrodariti ali
premostiti reko. Dravsko dolino obkroæajo Slovenske gorice, Kozjak in
Pohorje, proti jugu pa se odpira Dravsko polje. Pospeøeno pa se je zaœel
Maribor razvijati proti koncu 19. stoletja, ko bil z juæno æeleznico povezan z
Dunajem, Ljubljano in Trstom ter nato øe z drugimi mesti. Na desnem bregu
Drave je naøla prostor tekstilna, usnjarska, kovinska, kemiœna, æivilska in lesna
industrija, po 2. svetovni vojni pa øe avtomobilska in elektrokovinska.
Pomembna je bila vseskozi tudi trgovina, vendar ni dosegla odloœujoœe vloge
kot v drugih trænih srediøœih. Dolgo je bil Maribor izrazito industrijsko mesto;
leta 1991 je bilo øe 40 % zaposlenih v industriji. Pozneje je industrija doæivela
usodni pretres in mesto se je zaœelo spreminjati. V ospredje stopajo manjøa
podjetja in storitvene dejavnosti, zato je zelo pomembna vloga izobraæevalnega
in univerzitetnega srediøœa.
Po 2. svetovni vojni se je Maribor izgrajeval po regulacijskem naœrtu iz
leta 1949 in urbanistiœnem programu iz 1965, ki pa ni vseboval dovolj
ureditvenih instrumentov mestne gradnje. Odloœilni so bili delni zazidalni
naœrti. Urbanistiœni naœrt 1978 in projekt Maribor jug sta bila prva
podrobnejøa urbanistiœna dokumenta mestnega razvoja. Kljub premajhni

Sodobni Maribor kot drugo najveœje slovensko srediøœe potrebuje velik prostor, ki ga posebej
oznaœujejo reka Drava, njena dolina in terase, Pohorje in Slovenske gorice, prometno kriæiøœe in lega
blizu meje. Mariboru je odprla øiroko zaledje ‘juæna æeleznica’; z njo je priøla tudi industrija. Lepo je,
da je ob prostorskem razvoju mesto ohranilo velik del gozdnatih povrøin (Straæun).

61
 Pogled na glavni most œez Dravo (iz 1913), Lent, Glavni trg, ki je postal srediøœe mesta æe v 14. stoletju,
Koroøko ulico, Slomøkov trg in Teoloøko fakulteto, SNG Maribor, Univerzitetno knjiænico in druge
zgradbe v mestnem jedru.

druæbeni skrbi za uveljavljanje strokovnega urbanizma je izgradnja mesta

sledila sprejetim regulacijskim in urbanistiœnim naœrtom. Temu pa ni sledilo
komunalno opremljanje in tudi zasnova prometa ni bila glede na njegovo hitro
rast domiøljena, kar mesto boleœe œuti.
V prizadevanjih za izboljøanje okolja je Maribor med prvimi v Sloveniji uspel
zmanjøati økodljive emisije plinov z izgradnjo toplarne in øirjenjem daljinskega
ogrevanja, pa tudi z oskrbovanjem prebivalcev s kakovostnim plinom in
lahkim kurilnim oljem. Zasnovana je obnova in razøiritev kanalizacijskega
omreæja, œiøœenje industrijskih odpadnih voda in gradnja mestne œistilne
naprave, kar bo omogoœilo vrnitev voda v sprejemljivo 2. kategorijo kakovosti
in zagotovitev kakovosti podtalnice. Ni pa øe razreøena problematika ravnanja
z odpadki, œeprav ima Maribor edini v Sloveniji urejeno deponijo posebnih
odpadkov.
V razvoju Maribora je bilo veœ pomembnih dogodkov. Leta 1852 je bilo
zgrajeno gledaliøœe, leta 1859 je v Maribor A. M. Slomøek prenesel sedeæ
lavantinske økofije, 1899 je bil zgrajen Narodni dom, med 1. svetovno vojno se
je zaostril odpor pritisku germanizacije, novembra 1918 je major R. Maister
razoroæil avstrijske vojake, osvobodil celotno obmoœje slovenske Øtajerske in
omogoœil sedanjo razmejitev. Leta 1941 so Maribor zasedli Nemci; med vojno
je bil Maribor 29-krat bombardiran in poruøenih je bilo 47 % zgradb. Po vojni
se je zaœel nov razvoj; leta 1948 je bila dograjena HE Mariborski otok, leta 1975
letaliøœe in visoke øole zdruæene v univerzo.

62
 Podobno kot v drugih slovenskih mestih tudi v Mariboru urbanistiœna
politika ni zagotavljala ustreznega razmerja med namembnostjo posameznih
obmoœij, njihovo gostoto poseljenosti in dejavnosti ter potrebnimi
funkcionalnimi in tehniœnimi reøitvami. Zgoøœevanje dejavnosti v historiœnem
mestnem jedru le poveœuje prometne in okoljske probleme. Manjøa druæbena
pomembnost urbanizma kot stroke in instrumenta dolgoroœne urbanistiœne
prakse se vse jasneje kaæe v njenem podrejanju interesom investitorjev in
politiœnim strankam. To kaæe opuøœanje pred desetletji sprejetih in øe veljavnih
kakovostno zasnovanih urbanistiœnih usmerjevalnih dokumentov ter øirjenje
dejavnosti v dragoceno kmetijsko okolje. Pomanjkanje sistemskih sredstev za
naœrtno gradnjo neprofitnih stanovanj dopuøœa neracionalno gradnjo na tako
omejenih povrøinah, da ni mogoœe zagotoviti izpopolnitev sosesk za vsakdanje
funkcionalne potrebe stanovalcev. Mesto tudi ne odkupuje stavbnih zemljiøœ,
ki jih je premalo, temveœ øe lastna prodaja zaradi drugih potreb obœinskega
proraœuna.
Maribor ima tudi velik vpliv na sosednje pokrajine. Pomembno rekreacijsko
obmoœje je vzhodno Pohorje. Tudi Drava je zanimiva reka,, ki kliœe po
turistiœnih dejavnostih. Sosedne Slovenske gorice gravitirajo k Mariboru. Tako
ima mesto raznovrstne gospodarske naloge in od njegovega razvoja zavisi tudi
razvoj øirøega okolja.
Dr. Vilibald Premzl

Maribor leta 1908, pred zgraditvijo novega glavnega mostu. V ospredju so (na desni) bivøe usnjarne,
ki so potrebovale vodo Drave in jo onesnaæevale. Mesto se je razvijalo pri mostiøœu œez reko, ki je s
splavarjenjem omogoœala trgovino z lesom iz Podravja.

63
 PTUJ, najstarejøe slovensko mesto z 11.300 prebivalci, je urbanistiœni
spomenik. Na tem obmoœju je bila naselbina æe v poznem neolitiku. Rimska
postojanka Poetovio je bila ob cesti, ki je povezovala Rim s Panonijo; v 2.
stoletju je bil zgrajen kamnit most preko Drave. Okoli leta 450 je bila
postojanka poruøena. Po letu 568, ko so se tu naselili Slovani, se je zaœel Ptuj
razvijati pod Malim gradom ter postal v 9. stoletju znova vaæna obrambna
postojanka proti Madæarom. Ptuj se je øiril na terasi med Grajskim griœem in
reko Dravo ter okoli 1250 dobil mestne pravice.
Ugodna geografska lega Ptuja med Slovenskimi goricami in Halozami ter
øirnimi polji je æe v 19. stoletju Ptuju omogoœila vlogo trænega srediøœa kme-
tijske pokrajine med Øtajersko in Ogrsko; dobil je vrsto dræavnih koncesij.
Nova cestna in æelezniøka povezava Dunaja z Ljubljano in morjem skozi
Maribor je Ptuju odvzela razvojni vzgon, ki pa se je obnovil øele v 2. polovici
20. stoletja. Oæivljeno vlogo kmetijskega srediøœa so izkoristile industrija,
trgovina in druge dejavnosti. Naloæbe v skladiøœa, nove obrate in stanovanjske
zgradbe so omogoœile øiritev mesta najprej v severni smeri. Po letu 1965 se je
prostor s stanovanjskimi bloki øiril do Rabelœje vasi, gradnja posameznih
domov pa na obmoœje Viœave. Do leta 1992 so se nove soseske v okolici povsem
povezale z mestom in øtevilo mestnega prebivalstva se je tako podvojilo.
Proizvodna in skladiøœna cona je dobila prostor vzhodno od æelezniøke proge.
Ta zgodovinski in urbanistiœni fenomen mora ohraniti svojo srediøœno
kulturno in gospodarsko vlogo. Ptuj je imel leta 1991 veœ delovnih mest kot pre-
bivalcev; z izjemno kulturno dediøœino, s toplicami in svojevrstnim okoljem,
med drugim øe z jezerom na Dravi, je Ptuj tudi privlaœno turistiœno mesto.

Pogled iz zraka na sodobni Ptuj z okolico.

64
 LENDAVA-LENDVA, ki øteje 3.800 prebivalcev in je srediøœe Dolinskega,
leæi ob sotoœju Ledave in pritokov pod Lendavskimi goricami. Naselje se prviœ
omenja æe 871, øele leta 1867 pa je postalo mesto. Leta 1890 mu je øirøe zaledje
od Madæarske do Hrvaøke odprla æeleznica.
Leta 1943 so v okolju Lendave v terciarnih skladih odkrili nahajaliøœe
zemeljskega plina in nafte, kar je usmerjalo razvoj Lendave tudi po 2. svetovni
vojni. Poveœalo se je zaposlovanje in priseljevanje iz Medjimurja in øirøe
okolice. Zato so se novi deli mesta øirili œez regulirano vodovje proti severu do
Dolge vasi, novi industrijski objekti podjetja Nafta pa do Trimlinov. Toda
naftno gospodarstvo nima zadostnega naravnega vira v okolju in razvijati se je
zaœela druga industrija. Znana je elektroindustrija in obrat farmacevtske
industrije Lek, ki ima tudi sodobno seæigalnico nevarnih odpadkov. Vrtanje za
nafto in plin je odprlo nov naravni vir: mineralno termalno vodo, ki je
omogoœila razvoj zdraviliøkega turizma oziroma Term Lendava.
Neracionalno razpotegnjena pozidava mesta iz 50. in 60. let se delno
dopolnjuje z novejøimi gradnjami, vendar to ni popravilo podobe neorganske
rasti mesta. Novejøe grajeni deli mesta ob vznoæju Lendavskih goric so izrazito
loœeni. Negotove gospodarske razmere in øe posebej rafinerije nafte se æe
odraæajo v upadanju øtevila prebivalstva.
Lendava-Lendva je srediøœe obmejne pokrajine z madæarsko manjøinsko
skupnostjo. Mesto ima dvojeziœno osnovno in srednje øole, tednik in radijsko
postajo madæarske narodnosti. Na 18. stoletje z baroœno podobo spominjata
grad in æupnijska cerkev, mesto pa ima sodobni kulturni utrip soæitja ljudi
razliœnih narodnosti in ver.

Izrazito loœen novejøi, po vojni zgrajen del mesta ob vznoæju Lendavskih goric z industrijskim in
zdraviliøkim predelom.

65
 INFRASTRUKTURA IN SKRB ZA ZDRAVJE
Z rastjo mestnih aglomeracij in sistemov nastajajo tudi veliki infra-
strukturni objekti in naprave v njih. Takøni objekti so: avtoceste in celotna
mreæa cest, mestni prometni sistemi, æeleznice, mostovi, podvozi in prometni
terminali, luke in marine, letaliøœa, oskrbovalni sistemi in velika skladiøœa,
sejmiøœa, elektrarne in vrsta drugih. Vaæne so zdravstvene in izobraæevalne
ustanove in cel sistem storitvenih dejavnosti, med temi tudi sistemi zvez,
informatike in za nadzor prometa. Promet skupno s skladiøœenjem in zveza-
mi prispeva 7 do 8 % dodane vrednosti (BDP). Omogoœa gibanje in pretoke
blaga, povezuje mesta, pokrajine, dræave in celine. Daje kruh mnogim ljudem,
povzroœa pa veliko onesnaæenje s plini in hrupom in celo ogroæa ljudi, œe se ne
upoøtevajo prometni predpisi in preventivni ukrepi. Œez naøe ozemlje potekajo
tranzitni prometni tokovi, ki jih je za tretjino vseh tovorov na naøih cestah. V
dræavo prihaja œez meje letno najmanj 25 milijonov tujih vozil. V Luko Koper
pripluje letno veœ kot 1700 ladij, v Trst in Træiœ/Monfalcone/ pa okoli 4600
ladij, seveda veœina z nevarnimi tovori (nafta, derivati, kemikalije). Ogroæena
sta morje in obala. Zaradi navtiœnega turizma je vse veœji interes za marine in
storitvene dejavnosti. Pri tem pa razvoj prometa ni uravnoteæen! Razvojne
strategije in prometna politika bi morale zmanjøati ekoloøka in zdrav-
stvena tveganja ter øtevilo nesreœ, obenem pa prostorsko usklajevati pro-
metne potrebe prebivalstva in poveœati ekonomsko uœinkovitost prometa.

Postojna, mesto z 8.250 prebivalci leæi na kraøkem svetu Notranjske, na prehodu ‘Postojnskih vrat’
med Jadransko kotlino in notranjostjo Slovenije ter s prometnimi povezavami s srednjo Evropo.
Znana je po Postojnski jami in Inøtitutu za raziskovanje krasa. V ospredju znaœilna pozidava z
druæinskimi hiøami brez prepoznavanja urbanega oblikovalskega koncepta.

66
 V Evropski uniji pred-
240 Razvojna usmeritev videvajo nadaljnjo
220 v Evropski uniji øtevilo turistov
rast panog, kot to kaæe
200 grafikon (European
prevoz blaga
180 Environment Agency,
potniøki promet Copenhagen 1999). V
160
Sloveniji raœunamo na
140 razvoj turizma, pro-
oskrba s primarno
120 energijo meta in oskrbo z
100 æivinoreja (svinjereja)
energijo, vaæna je
æivinoreja ter zaøœita
80
1985 1985 1990 1995 2000 2010 vodnih virov in obde-
lovalnih tal.
Posebno poglavje je ‘okoljsko zdravje’, ki ga Svetovna zdravstvena
organizacija oznaœuje kot ‘splet neposrednih bolezenskih (patoloøkih) uœinkov
kemikalij, sevanj in nekaterih bioloøkih dejavnikov, ter vplive (neredko
posredne uœinke) na zdravje in poœutje øirokega naravnega, psiholoøkega,
socialnega in estetskega okolja, ki obsega tudi bivalni standard in urbani
razvoj, urejanje in varstvo zemljiøœ ter transport’. (Environment and Health,
Frankfurt 1989) Ob teh vplivih ne smemo œakati, kaj bodo storili drugi in
pristojni dejavniki, ker je skrb za zdravje vsakdanja in hkrati osebna, krajevna
ali mestna in øirøa (vladna) odgovornost.
Vsestranski razvoj ter varstvo narave, okolja in ljudi je enovit proces in
glede na obveznosti po Nacionalnem programu varstva okolja in do
Evropske unije neodloæljiv.
Dr. Avguøtin Lah

Litija, mesto ob reki Savi s 6.500 prebivalci, je na prometno izpostavljenem kraju. Staro mestno jedro
je na desnem bregu reke, ki je bila nekoœ plovna. Novo razprøeno naselje je v objemu reke na levem
bregu; obkroæata ga øe cesta in æeleznica Ljubljana - Zidani Most.

67
 PROSTORSKO IN URBANISTIŒNO PLANIRANJE
Smisel urbanistiœnega naœrtovanja je zagotoviti smotrno razporeditev
objektov po okolju in primernost njihovih oblik ob presoji vseh uœinkov
in posledic posegov v prostor, pa tudi osnov in razmer za predvideno
dejavnost. Naœrtovati je treba rabo in varstvo tal, vode, gozdov in drugih
naravnih virov, sanitarno ureditev prostora, ureditev prometa, prouœiti
primernost predvidenih tehnologij in skladiøœ ter ureditev prometa. Upoøtevati
moramo funkcije mesta in prouœiti vse vplive in moæne spremembe, da bi
lahko zagotovili sonaravno uravnoteæeni razvoj.
Za celovit razvoj so potrebni tako urbanistiœni naœrt razvoja mesta kot
izvedbeni, to je zazidalni naœrt. Za obmoœja ureditve ali obnove se pripravijo
ureditveni naœrti in ureditveni pogoji, za novogradnje objektov ali njihovih
skupin pa prostorski izvedbeni naœrti. Lokalna skupnost (mesto, obœina) po
predpisanem postopku priprav in po javni razpravi uskladi in sprejme tudi
‘prostorske ureditvene pogoje’ (PUP) kot program dopustne izrabe æe pozi-
danega prostora. S tem so opredeljene dejavnosti, ki spadajo v toœno oznaœeni
prostor ali okolje, kar pomeni, da druge tam niso dopustne, PUP pa doloœa tudi
obmoœja, kjer ni dopustna pozidava. To ni zadeva, ki bi jo urejali po prosti
presoji in dobri volji kakega interesnega kroga. Vsako naselje in mesto je
skupnost, ki potrebuje doloœene dejavnosti, s katerimi se prebivalcem zagotav-
lja priœakovani bivalni ali gospodarski standard. PUP je torej filter in kazalec,
kaj v doloœenem prostoru lahko urejamo, kaj sme nastati in kako se to izvede.
Prvotna usmeritev urbanizma, to je naœrtovanje in urejanje mest, se je
sœasoma razøirila na naœrtovanje mest in njihovih vplivnih obmoœij. Na
oæjem mestnem prostoru ni mogoœe zagotoviti vseh potrebnih dejavnosti, ki se
øirijo tudi v obmestni prostor. V æivljenje mest vnaøata nova razmerja dva
pojava: naraøœajoœa dnevna migracija iz okolice v mesta ter hkrati razvoj
perifernih delov mest, ki se øirijo navzven. Skladen razvoj prostora je
mogoœe zagotoviti le s celovitim ‘vseobseænim’ planiranjem (I. Vriøer), ki
mora biti gospodarsko, socialno, prostorsko in okoljsko ter v skladu z
regionalnim razvojnim programom (zakon o skladnem regionalnem razvoju,
1999). Oblikovati usklajeno okolje za bivanje in delo je mogoœe le z vizijo
prihodnosti in v zdravem okolju, po strokovnih osnovah in z zavedanjem, da je
v Sloveniji za vsakega prebivalca obdelovalne zemlje le øe za dober vrt,
vsekakor premalo za polno samooskrbo. Prav hrana in voda bosta v
prihodnje poleg podnebja, energije in druæbenih razmer krojila usodo
ljudi. Kdor se tega ne zaveda, lahko povzroœa skupnosti økodo!
Teæave prostorskega naœrtovanja so v tem, da je v Sloveniji neusklajenih
øe nekaj bistvenih razvojnih vidikov, povezanih s strateøkim prostorskim
naœrtovanjem. Nekoœ je æeleznica Dunaj-Trst odprla pot industriji v naøo
deæelo, kaj pa bo prinesel promet po naøih tranzitnih avtocestah in æeleznicah,
za katerega v Evropski uniji predvidevajo izredno dinamiœno rast, je odvisno
od naøe razvojne strategije in prometne politike. Vpraøati se moramo, kakøna
je prenova predelovalnih dejavnosti, ki jo usmerja træiøœe; ali bo okoljsko

68
optimalna in prispevala k projektu sonaravne uravnoteæenosti v prihodnosti?
Vsekakor moramo s prostorsko zakonodajo, raziskovalnim delom in z
okoljskimi merili bedeti nad tem dogajanjem. Œimprej je treba strateøke
osnove pojasniti na dræavni ravni ter konkretizirati v vsaki pokrajini posebej!
Pred nami so razvojne teme: genetika, znanost, kmetijstvo, energetika, urejanje
mest in podeæelja, varstvo naravnih dobrin in vrednot, racionalizacije in
ustvarjanje nove vrednosti, zdravje in varnost ljudi.
Urbanistiœno planiranje oznaœuje stroko, dejavnost in upravno delo v zvezi
z urejanjem naselij in mest, ki so æivljenjske skupnosti in ne le zgradbe in ulice!
Prostorski plani obœin, regij in dræave pa razreøujejo: prostorsko razporeditev
objektov in dejavnosti, ki omogoœajo organsko trden in zdrav razvoj (vsake)
skupnosti; urejanje poselitve, ki upoøteva demografske razmere ter najboljøo
osnovo za infrastrukturno opremljenost okolja in zaøœito obdelovalnih tal;
varstvo naravne in kulturne dediøœine ter zagotovitev primernih prostorskih
razmer za izvajanje funkcij glavnega mesta in regionalnih srediøœ. Z vidika bolj
ali manj jasno izraæenih skupnih interesov je treba reøevati nasprotja, ki
izhajajo iz urbanistiœnih, gospodarskih in ekoloøkih ciljev. S prostorskim
planiranjem se reøujejo tudi problemi podeæelja (skladnost med kmetijskimi,
gozdnimi, vodnimi in zazidalnimi tlemi), razmerja med regijami (razvojne
moænosti in povezave med regijami) ali celo med dræavami ter povsod okoljska
zaøœita. Naœrtovanje se tudi nikoli ne neha, ker se druæbene, ekonomske in
tehniœne razmere stalno spreminjajo!
Dr. Vilibald Premzl

Ajdovøœina, zgodovinsko mesto s 6.100 prebivalci, srediøœe Vipavske pokrajine. Leæi ob avtocesti
Nova Gorica-Razdrto, toda pod robom Trnovske planote in je izpostavljena moœni burji. Razvijala se
je ob fuæinarstvu (Fuæine so pri izviru Hublja) in obrtnih dejavnostih, ki so v novejøi dobi prerasle v
uspeøno industrijo. Mestno jedro je urbanistiœni spomenik; nanj se navezujejo novi predeli. Na
prostorski razvoj mesta in naœrtovanje vplivajo prometnimi naœrti dræave, oteæuje pa ga tudi neskladje
med pritiski gospodarstva na kmetijsko okolje in varstvom obdelovalnih tal..

69
 NEKAJ SKLEPNIH MISLI
Po ogledu objavljenih slik in strokovnih razlagah se vsiljuje spoznanje, da
urbanizacija v novejøem obdobju veœinoma ni bila dovolj domiøljeno
usmerjana. Æivljenjski prostor sestoji iz elementarnega okolja, ki ga vsak dan
doæivljamo in v znatni meri tudi oblikujemo po lastnem vrednostnem
prepriœanju. Ko se podamo na delo, v øolo ali v trgovino, to elementarno okolje
prestopimo in doæivljamo podobo mesta, v katerem se to dogaja. Starejøa
mesta so ‘raøœena mesta’, ker so rasla organsko, kot jim je to odpiral
gospodarski in demografski razvoj. Nastajala pa so in øe nastajajo sodobna
‘naœrtovana mesta’. O teh si ne predstavljamo koloniziranih, geometrijsko
oblikovanih aglomeracij z bolj ali manj enoliœno in okolju neprilagojeno
arhitekturno in strukturno ureditvijo. V sodobnem naœrtovanem mestu lahko
uskladimo raznovrstne sestavine, da deluje celovito. Mesta so srediøœa, v
katerih se stikajo razliœni demografski in socialni, ekonomski in okoljski,
informacijski in kapitalski tokovi. So prometna kriæiøœa. Zaradi ustvarjalnih
dejavnosti, ki prispevajo novo vrednost (proizvod), in zaradi ljudi seveda, jih je
treba graditi strokovno domiøljeno in brez onesnaæevanja okolja.
Dinamika razvoja je vse veœja in glede na træno tekmovanje in gibanje
kapitala vse manj predvidljiva. Nove dejavnosti in sestavine je mogoœe urejati
po usmeritvah, ker je teæko predvidevati, kaj bo œez 20 in kaj œez 50 let. Lahko
se opremo na znanje v urbanizmu in drugih strokah, pa tudi na primerjave, kaj
so dosegli v razvitejøih skupnostih in kakøni so razvojni trendi. 22. januarja
1999 je Dræavni zbor RS sprejel spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin
dolgoroœnega in srednjeroœnega druæbenega plana RS, ki o usmerjanju
poselitve doloœa:

Novi Trzin ob avtocesti je povsem loœen del od starega Trzina. Nastal je najprej kot (spalno)
stanovanjsko naselje, ki je moralo dobiti ustanove in infrastrukturo za normalno æivljenje. Ob njem
je nastala gospodarska cona, ki se hitro razvija. Trzin je sedaj samostojna obœina.

70
 ‘Poselitev se usmerja v ureditvena obmoœja naselij, redefinirana na osnovi
dopolnitve navodil o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in
prostorskih sestavin planskih aktov obœin. Pri urejanju naselij je potrebno
izkoristiti stavbna zemljiøœa v naselju z aktivno prenovo obstojeœega stavbnega
fonda, s sanacijo degradiranih urbanih obmoœij in z aktiviranjem nezadostno
izkoriøœenih stavbnih zemljiøœ. Izjemoma se lahko naselje øiri, ob upoøtevanju
drugih obveznih izhodiøœ, v primerih, œe razvoj znotraj strnjenega naselja ni
moæen ali bi bistveno poslabøal kvaliteto bivalnih pogojev.
Za obmoœja, ki imajo identitetni vzorec razprøene poselitve (razprøena in
razloæena naselja) se ureditvena obmoœja ne doloœijo. Ohrani se avtohtona
oblika poselitve.
Obstojeœa razprøena gradnja, ki degradira prostor in ne upoøteva avtohtone
poselitve, se sanira s funkcionalnim in morfoloøkim zgoøœevanjem in
zaokroæevanjem. Nova razprøena gradnja ni dovoljena, razen za potrebe
kmetijske dejavnosti... Pri tem je potrebno zagotoviti ohranjanje kulturne
krajine in poselitve podeæelja.
Celotno poglavje Usmerjanje poselitve je obvezno izhodiøœe.’ (UL RS
øt.11/19.2.1999)
Æelimo in priœakujemo, da bomo pri uresniœevanju teh naœel sodobni in
uœinkoviti. V obœinah je potrebno modernizirati ter strokovno in metodoloøko
izpopolniti delo, da bi bili kos nalogam, kajti vse odloœitve so dolgoroœne
narave in pomembne.
Strokovno je le tisto, kar je domiøljeno po teh naœelih in izvedljivo.
Dr. Vilibald Premzl

Domæale, mesto z veœ kot 11.000 prebivalci se øiri ob avtocesti Ljubljana-Celje, vendar ob uspeønem
lastnem gospodarstvu. V zaœetku dokaj neurejeno si lepo razvija mestno srediøœe, ki ima tudi
pomembno vlogo v øirøem okolju. Tako Kamnik kot Domæale sta razvita dela øirokega ljubljanskega
somestja. Kljub œistilni napravi je Kamniøka Bistrica onesnaæena reka.

71
 UPORABLJENA IN PRIPOROŒENA LITERATURA
Statistiœni letopis Slovenije 1997 in 1998
Geografija Slovenije, izdala Slovenska matica v Ljubljani, 1998
Igor Vriøer: Regionalno planiranje. Mladinska knjiga, Ljubljana 1978
Igor Vriøer: Centralna naselja v Republiki Sloveniji leta 1987. GZ SAZU, Ljubljana 1988
Braco Muøiœ: Varstvo narave in urbanizem. Ljubljana 1965
Øubic M.: Stanovanjska gradnja in varstvo kmetijskih zemljiøœ. IKG, Ljubljana 1989
Environment and Health: the European Charter and Commentary. WHO 1989
Igor Vriøer: Ekonomskogeografska regionalizacija Republike Slovenije. Ljubljana 1990
Andrej Pogaœnik: Urejanje prostora in varstvo okolja. Mladinska knjiga, Ljubljana 1992
Igor Vriøer, Dejan Rebernik: Druæbenogospodarska in dejavnostna usmeritev
slovenskih mest. Geografski zbornik, SAZU, Ljubljana 1993
Peter Newman: The Compact City. Built Environment, Düsseldorf, 1993
Fister P.: Arhitekturne krajine in regije Slovenije. MOP, Ljubljana 1993
A. Blowers: Planning for Sustainable Environment. London 1993
Vilibald Premzl: Konfliktnost ciljev prostorskega razvoja in varstva okolja. Ruøe 1994
Dekleva J.: Razprøena gradnja - œrne gradnje. 13. Sedlarjevo sreœanje, Radenci 1995
Vlado Drozg: Urejanje prostora z vidika razprøene gradnje. IG, Ljubljana 1996
Ivan Gams: Geografske znaœilnosti Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1996
M.Oroæen Adamiœ, D.Perko, D.Kladnik: Priroœni krajevni leksikon Slovenije, 1996
Avguøtin Lah: Pogled v prostor in œas. Geographica Slovenica 28. IG, Ljubljana 1996
Duøan Plut: Slovenija na kriæpotju. Zaloæba M. Mihelaœ, Ljubljana 1997
Andrej Pogaœnik: Prostorski lokacijski potenciali slovenskih mest. IB, 1997/9-11
Matjaæ Jerøiœ: Bliænja rekreacija prebivalcev Slovenije, Geographica Slovenica 29, 1998
Poselitev ljubljanske kotline – urbani razvoj Ljubljane. Mestni muzej Ljubljana, 1998
Mojca Øaøek Divjak: Kazalci urbanega razvoja po naœelu trajnosti. Urbani izziv, 2/1998
Slovenija, pokrajine in ljudje. Zaloæba Mladinska knjiga. Ljubljana 1998
Koæelj prof. J.: Degradirana urbana obmoœja. Urad RS za prostorsko planiranje, 1998
Duøan Plut: Varstvo geografskega okolja. Filozofska fakulteta, Ljubljana 1998
Nacionalni program varstva okolja. Uprava za varstvo narave MOP, Ljubljana 1998
Okolje v Sloveniji 1996. Poroœilo Ministrstva za okolje in prostor. Ljubljana 1999
Drozg dr. Vladimir: Morfologija slovenskih mest. Inøtitut za geografijo, Ljubljana 1999
Evropska unija, Slovenija in trajnostni razvoj. Zbornik, Umanotera, Ljubljana 1988
Environment in the European Union at the turn of the century. European Environment
Agency, 1999

72
 1910 1940

TLORISNA ZASNOVA MEST

Avtor: Vladimir Drozg Murska Sobota
Kartografija: Iztok Sajko Gornja Radgona
Øœavn

Le
© Inøtitut za geografijo Dravograd i

da
Mu

ca
Radenci

va
Radlje ob Dravi ra
Prevalje Lenart Lendava
ava v Slov. goricah
Ravne na Koroökem Dr

Pesn i
Sa va Slovenj Gradec Ruøe MARIBOR Ljutomer
D ol i n Meæ ica

ca
ka M
Kranjska Gora M eæ a i s li Slovenska
n ja
Øoøtanj Bistrica Ptuj va
Jesenice Zreœe Ormoû
Bled Polskava ra D
Træiœ Sa Velenje Slovenske vinja
ka

vi n
Bovec Konjice D r a
i nj

ja
Sa va B
oh Radovljica o kr a Mozirje Æalec
K Rogaøka Slatina
Soœ

Kranj Øentjur
a

Æelezniki Kamnik
Tolmin Mengeø Trbovlje Celje Ømarje pri
Økofja Loka Sor
a a Jeløah Vrsta in stopnja
Domæale Zagorje Laøko
izoblikovanosti tlorisov mest
Id

j ca Medvode Sa va ob Savi Hrastnik

ri

Sa
va
éiri Litija Sevnica Senovo izoblikovan srednjeveøki, klasicistiœni in
a modernistiœni tloris
ni c LJUBLJANA
Nova Gorica
Idrija
L j ub
Vrhnika
lja
Grosuplje Mi
r na
Brestanica
Krøko izoblikovan srednjeveøki in modernistiœni
tloris, neizoblikovan klasicistiœni tloris
1997
Vi pa Ajdovøœina Logatec Trebnje Breæice izoblikovan srednjeveøki in
Øempeter va K r ka
modernistiœni tloris
pri Gorici
Vipava
neizoblikovan srednjeveøki in
Cerknica izoblikovan modernistiœni tloris
Postojna
Novo mesto
neizoblikovan srednjeveøki in
P i vk

Ribnica modernistiœni tloris

Seæana
a

Rek Pivka izoblikovan srednjeveøki tloris

JADRANSKO a Metlika
Koœevje
MORJE izoblikovan modernistiœni tloris
Œrnomelj
Piran Koper neizoblikovan modernistiœni tloris
Izola Ilirska Bistrica
Portoroæ D r agonj a
pa
l
Ko

0 10 20 30 40 50 km

SLOVENSKA MESTA
Ustava RS iz 1991 in Zakon o lokalni samoupravi iz 1993 doloœata,
naj se mesta oblikujejo kot geografska, gospodarska, kulturna in
gravitacijsko zakljuœena obmoœja.
Pogled na karto, ki ocenjuje tlorisno zasnovo mest (avtor dr. Vladimir
Drozg), nazorno kaæe njihovo razporeditev skladno s poseljenostjo dræave
in njihovimi funkcijami, od œesar je odvisna tudi velikost posameznega naœrt 2000
mesta ali povezovanja v somestja. Nahajajo se zlasti v dolinah rek,
povezujejo jih ceste in æeleznice, obdajajo pa polja, gozdovi, vode in
zaøœitena obmoœja z zalogami pitne vode. Mesta so povezana med seboj, s
podeæeljem in naravo. Tega se morajo zavedati vsi mestni organi in
prebivalci.
Carigrajska deklaracija o œlovekovih naseljih (1996) opozarja, da so
mesta gonilo rasti in inkubatorji civilizacije; olajøala so evolucijo v znan-
ju, kulturi in tradiciji, v industriji in gospodarstvu. Rast mest povzroœa
gospodarske in druæbene spremembe, njihovi vplivi pa segajo daleœ izven
samih mest, seveda tudi na podeæelje. Problemi mest so mnogovrstni in
jih ni mogoœe loœevati od ekonomskega in socialnega razvoja, pa tudi ne
od varstva narave in okolja. Œlovekovo zdravje in kakovost æivljenja sta v
srediøœu prizadevanj za usklajen in uravnoteæen razvoj.

Grafikoni urbanega prostora Ljubljane 1910, 1940, 1997 in po naœrtu

2000
 1910 1940

TLORISNA ZASNOVA MEST

Avtor: Vladimir Drozg Murska Sobota
Kartografija: Iztok Sajko Gornja Radgona
Øœavn

Le
© Inøtitut za geografijo Dravograd i

da
Mu

ca
Radenci

va
Radlje ob Dravi ra
Prevalje Lenart Lendava
ava v Slov. goricah
Ravne na Koroökem Dr

Pesn i
Sa va Slovenj Gradec Ruøe MARIBOR Ljutomer
D ol i n Meæ ica

ca
ka M
Kranjska Gora M eæ a i s li Slovenska
n ja
Øoøtanj Bistrica Ptuj va
Jesenice Zreœe Ormoû
Bled Polskava ra D
Træiœ Sa Velenje Slovenske vinja
ka

vi n
Bovec Konjice D r a
i nj

ja
Sa va B
oh Radovljica o kr a Mozirje Æalec
K Rogaøka Slatina
Soœ

Kranj Øentjur
a

Æelezniki Kamnik
Tolmin Mengeø Trbovlje Celje Ømarje pri
Økofja Loka Sor
a a Jeløah Vrsta in stopnja
Domæale Zagorje Laøko
izoblikovanosti tlorisov mest
Id

j ca Medvode Sa va ob Savi Hrastnik

ri

Sa
va
éiri Litija Sevnica Senovo izoblikovan srednjeveøki, klasicistiœni in
a modernistiœni tloris
ni c LJUBLJANA
Nova Gorica
Idrija
L j ub
Vrhnika
lja
Grosuplje Mi
r na
Brestanica
Krøko izoblikovan srednjeveøki in modernistiœni
tloris, neizoblikovan klasicistiœni tloris
1997
Vi pa Ajdovøœina Logatec Trebnje Breæice izoblikovan srednjeveøki in
Øempeter va K r ka
modernistiœni tloris
pri Gorici
Vipava
neizoblikovan srednjeveøki in
Cerknica izoblikovan modernistiœni tloris
Postojna
Novo mesto
neizoblikovan srednjeveøki in
P i vk

Ribnica modernistiœni tloris

Seæana
a

Rek Pivka izoblikovan srednjeveøki tloris

JADRANSKO a Metlika
Koœevje
MORJE izoblikovan modernistiœni tloris
Œrnomelj
Piran Koper neizoblikovan modernistiœni tloris
Izola Ilirska Bistrica
Portoroæ D r agonj a
pa
l
Ko

0 10 20 30 40 50 km

SLOVENSKA MESTA
Ustava RS iz 1991 in Zakon o lokalni samoupravi iz 1993 doloœata,
naj se mesta oblikujejo kot geografska, gospodarska, kulturna in
gravitacijsko zakljuœena obmoœja.
Pogled na karto, ki ocenjuje tlorisno zasnovo mest (avtor dr. Vladimir
Drozg), nazorno kaæe njihovo razporeditev skladno s poseljenostjo dræave
in njihovimi funkcijami, od œesar je odvisna tudi velikost posameznega naœrt 2000
mesta ali povezovanja v somestja. Nahajajo se zlasti v dolinah rek,
povezujejo jih ceste in æeleznice, obdajajo pa polja, gozdovi, vode in
zaøœitena obmoœja z zalogami pitne vode. Mesta so povezana med seboj, s
podeæeljem in naravo. Tega se morajo zavedati vsi mestni organi in
prebivalci.
Carigrajska deklaracija o œlovekovih naseljih (1996) opozarja, da so
mesta gonilo rasti in inkubatorji civilizacije; olajøala so evolucijo v znan-
ju, kulturi in tradiciji, v industriji in gospodarstvu. Rast mest povzroœa
gospodarske in druæbene spremembe, njihovi vplivi pa segajo daleœ izven
samih mest, seveda tudi na podeæelje. Problemi mest so mnogovrstni in
jih ni mogoœe loœevati od ekonomskega in socialnega razvoja, pa tudi ne
od varstva narave in okolja. Œlovekovo zdravje in kakovost æivljenja sta v
srediøœu prizadevanj za usklajen in uravnoteæen razvoj.

Grafikoni urbanega prostora Ljubljane 1910, 1940, 1997 in po naœrtu

2000
…Za moderno regulacijo mest pa je znaœilno soœasno predpisovanje in
upoøtevanje vseh mogoœnih utilitarnih in estetskih elementov.

Za katere elemente gre?

Zbirka
Upoøtevati moramo vsakovrstne ozire, natanœno moramo prouœiti USKLAJENO IN SONARAVNO
geografsko lego naselbine in klimatske znaœilnosti; oceniti moramo vse
najrazliœnejøe tehniœne momente, ki zadevajo promet, izrabo zemljiøœ, 3
umestitev trgov in trænic, industrijskih objektov in tako dalje; urediti
moramo vodovodno napeljavo, parke in zelene povrøine nasploh;
pretehtati moramo umestitev reprezentanœnih mestnih stavb pa tudi
pripadajoœih monumentalnih objektov; premisliti moramo o
najrazliœnejøih estetskih vpraøanjih, gradbeni regulaciji in pravilni
razporeditvi posameznih predelov, namenjenih stanovanjem; o naœinu
gradnje… Z naøtevanjem bi lahko nadaljeval. Vendar se pojavi vpraøanje:
kdaj je naœrt kakega mesta konœan? Nikoli! Dovrøenega mesta, razen v
trenutku, ko ga gledamo, ni. Vsak organizem nenehno raste, se razvija,
MESTA
popravlja, spreminja. IN
Maks Fabiani, v: Urejanje mesta Bielsko-Biala (Bielitz), 1899

URBANIZACIJA

ISBN 961-6315-03-X

9 789616 315036
MESTA IN URBANIZACIJA
Izdal Svet za varstvo okolja Republike Slovenije
v zbirki USKLAJENO IN SONARAVNO øtev. 3/1999
http:/www.sigov.si/svo

Urednik zbirke: dr. Avguøtin Lah

Avtorji: dr. Vilibald Premzl, dr. Franc Lobnik (uvodnik),
dr. Vladimir Drozg, Niko Jurca, prof. Janez Koæelj,
dr. Avguøtin Lah, dr. Ivan Maruøiœ, prof. Vladimir Muøiœ,
dr. Duøan Plut, dr. Andrej Pogaœnik, mag. Alenka Kocuvan Polutnik,
dr. Marjan Ravbar in Nevenka N. Sterlekar

Recenzenta
Akademik prof. dr. Igor Vriøer
Joæe Dekleva, univ.dipl.ing.arh.

Lektor
Pavle Vozliœ, prof.

Ilustracije:
Topografske predloge mest je prispeval Geodetski zavod Slovenije, kartografski
oddelek
Karto mest Slovenije V. Drozga je pripravil Geografski inøtitut Ljubljana
Karto Zeleni sistem Ljubljane je prispeval dr. I. Maruøiœ
Avtor vseh posnetkov z letala je Marjan Garbajs
Sliko okolja Trbovelj je prispeval dr. Avguøtin Lah
Panorama Celja z gradu je posnel Boæo Berk, Celje
Razglednici Gorice 1915 in Maribora 1908 sta iz knjige Pozdravi iz slovenskih krajev,
MK 1987
Lesorez Kranja A. Trosta je iz knjige: M. Rupel, Valvasorjevo berilo, Mladinska knjiga
1951
Slika na naslovnici: Maribor z okolico, foto Marjan Garbajs

Oblikovanje:
Slavica Andoljøek, univ. dipl. ing. arh.

Grafiœna priprava in izvedba

TRAJANUS d.o.o. Kranj, 1999

CIP - Kataloæni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana

711.4(497.4)

MESTA in urbanizacija v Sloveniji / Vilibald Premzl… [et al.]. -

Ljubljana: Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, 1999. -
(Zbirka Usklajeno in sonaravno; øt.3)

ISBN 961-6315-03-X
1. Premzl, Vilibald
102925568