Dogodki kultura vrtnarjenje modri planet port astroloka napoved in vse, kar morate izvedeti ...

koevski brezplani lokalni mesenik I december 2012 I potnina plaana pri poti 1330 koevje
koevski
!lkV|! I0k|I
MkIlk|l !.|.
V0|KkN|llk!IV0
k|Ik| !lkV|!
kVI0|kk|N|Ck
Ik60V|Nk l kVI0||k|
|a esta|e ||aqeae taamke paemat|k
|k||kkVk Vkl6k V0l||k Nk l|M!Kl kklMlkl
I: e 6 e
M: e
l: ateser|s.m0s|e|.aet
www.ateser|s.ma[er|e.s|
6e|aa|k| -, se|eta -
caakar[ea )a, e kee[e
kKC|Ik | 00 K0NCk 0lClM8kk
0600Nl ClNl l|M!K|k kVI0||klV
SRENO
IN USPENO
2013
AGAR
TRGOVINA
TRGOVINA Z ORTOPEDSKIMI IN MEDICINSKIMI PRIPOMOKI AGAR D.O.O., LIVOLD 27A, 1330 KOEVJE,
TEL/FAX 01 895 45 34, GSM 041 746 312, DELOVNI AS: DELOVNIKI OD 9
00
DO 16
30
IN SOBOTA OD 9
00
DO 11
30

VESEL BOI IN SRENO
NOVO LETO 2013

SPECIALIZIRANA TRGOVINA
Z ORTOPEDSKIMI IN
MEDICINSKIMI PRIPOMOKI
Sprehajalne palice,
kovinske (zloljive in
nastavljive) ter lesene,
cena od 8 do 19 .
Masaa tui-na agar Barbara agar s.p.
Vsem prebivalcem
koevsko-ribnikega
obmoja elim ob
praznikih in prihajajoem
novem letu veliko
zdravja, sree in miru.
-10% NA VSE DARILNE BONE
(tudi v prodajalni Gracija)
Polinom d.o.o. - raunovodski servis - Trg zbora odposlancev 12c -1330, Koevje - Tel / Fax +386 (0) 1 89 53 629
www.polinom.si polinom-bregar@siol.net
(( 01/89 57 242 ))
Raunovodstvo
Davno varstvo (svetovanje)
Kadrovsko svetovanje
Analiza poslovanja
Podjetniko svetovanje
Izobraevanje
raunovodstvo in
knjigovodske storitve
davno
svetovanje
Sreno 2013
((
01/89 31 483
))
N e p r e mi n i n e K o e v j e d . o . o . - T r g z b o r a o d p o s l a n c e v 1 2 c - 1 3 3 0 , K o e v j e
POSREDOVANJE IN PRODAJA NEPREMININ
nepremicnine-kocevje.si info@nepremicnine-kocevje.si
ZAUPANJE - VARNOST- STROKOVNOST
posredovanje pri nakupu in prodaji nepreminin

posredovanje pri najemu nepreminin

svetovanje v prometu z nepremininami

davno svetovanje pri prometu z nepremininami
Sreno 2013
december 2012
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
KOEVSKI UTRIP 3

Izdaja
NOVI UTRIP D.O.O.
OMERZOVA 29
1330 KOEVJE
Vpisani v razvid
medijev pod tevilko
1398
Uredila
BARBARA PRELESNIK KOJEK
Oglasno trenje
BARBARA PRELESNIK KOJEK
Oblikovanje in
tehnina ureditev
Artiks d.o.o.
Urejanje besedil
TANJA TURK
Soustvarjalci utripa
ROMANA NOVAK
STEFAAN VAN DEN ABBEELE
IRENA NIMAC MARI
BOJAN MARIN
SONJA IBEJ
MARUA PRELESNIK ZDEAR
NADJA ZOBEC
ANJA UEK
KATARINA URKA JAKOVAC
ROBERT KOSTADINOSKI
RUDOLF BALOH
BARBARA ADLEI
FRANCI KONCILIJA
MIHAEL PETROVI
SERGEJ AMBROI
Foto naslovnice
ROMANA NOVAK
Tisk
PARTNER GRAF, D. O. O., GROSUPLJE
Naklada
KOEVSKI UTRIP
6.100 IZVODOV
RIBNIKO SODRAKI
UTRIP 3.300 IZVODOV
V PRIMERU OBJAVE ISTIH OGLASOV,
SLIKOVNEGA MATERIALA ALI BESEDILA
V DRUGIH TISKOVINAH SI PRIDRUJEMO
PRAVICO DO AVTORSKEGA HONORARJA.
Za morebiten obisk
tiskarskega krata se
vam opraviujemo.
Za oglaevanje v naem
asopisu pokliite
BARBARA PRELESNIK KOJEK - 031 655 986
Ali piite na e-mail
noviutrip@novi-utrip.eu
Ali na naslov
NOVI UTRIP D.O.O.
OMERZOVA 29
1330 KOEVJE
VabimoksodeIovanjuvse,
kieIitesoustvarjati
namesenik.
koevski
VOILO
V leto 2013 z dobrim namenom, s
istim srcem in zaupanjem v jutri.
Spotovani nai bralci, spotovani oglaevalci, ki nam v teh spremenljivih asih stojite ob strani,
dragi nai podporniki v mislih, besedah in dejanjih, HVALA VAM, da ste tudi v letonjem letu
popotovali z nami na straneh lokalnega Koevskega in Ribniko sodrakega utripa.
as, v katerem ivimo, je as velikih sprememb, zato vam ob izteku leta z urednitva Utripa
zaelimo veliko poguma v sooenjih s spremembami, s sabo in z okoljem, v katerem ivimo, vam
zaelimo pozornosti, ki zazna in obuti, ter pravih, modrih odloitev, ki privedejo k dobrim ciljem.
Pihalni orkester
Koevje
vas vljudno vabi na
Boino-novoletni
koncert in slavnostno
akademijo v poastitev 85. letnice
delovanja godbe v Koevju, v nedeljo
30.12.2012 ob 19:00 uri v portni
dvorani Koevje.
Dirigent Gorazd Vidi in gost Oto Pestner.
lani in lanice orkestra vam elijo vesel
boi in vse dobro v letu 2013.
PRISLUHNITE
VOCABELLINI ZIMSKI
PRAVLJICI
Vokalna zasedba Vocabella vas 27. de-
cembra vabi, da ob 20h obiete spletno
stran televizije Tv Koevje.si, se udobno
namestite na domaem kavu ali naslan-
jau v mestni kavarni Koevje, pozabite
na skrbi in se potopite v svet pravljic in
lepe glasbe. Prepustite se Vocabellini
zimski pravljici koncertu iz dnevne
sobe.
Razmiljate o tem, da bi letos ob boino novoletnih
praznikih oziroma kot reprezentanno darilo podarili
nekaj izvirnega, trajnega in s posebno vrednostjo?
V sodelovanju z zalobo Stella iz marjekih Toplic vam
ob izidu antologije poezije Ozloglaeno slavje, sou-
stvarjalca Utripa, astrologa, kabalista, proznega ustvar-
jalca, glasbenika in pesnika, Ivana rnia, ponujamo
monost naroila. Zbrane pesmi, presek 30-letnega r-
nievega pesnjenja, ki jih je v zbirki Ozloglaeno slavje /
OS pomagala urediti Utripova avtorica besedil Romana
Novak, lahko po maloprodajni ceni 28,90 evra naroite na urednitvu Utripa: NOVI UTRIP d.o.o.,
Omerzova 29, 1330 Koevje; e-naslov: noviutrip@novi-utrip.eu; tel.: 031 655 986
upnija Koevje in
Srbsko kulturno
umetniko drutvo
Koevje
vabita na
BOINI KONCERT,
ki bo 5. januarja 2013 ob 18.45
v farni cerkvi sv. Jerneja v Koevju.
Nastopila bo VOKALNA SKUPINA
CANTATE DOMINO
in MEANI PEVSKI ZBOR POSTOJNA.
Oba zbora bosta prepevala tudi pri sv. mai
ob 18. uri.
Program: boine, sakralne in pravoslavne
pesmi.
Lepo vabljeni!
4 KOEVSKI UTRIP
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
december 2012
AKTUALNO
Uspeenpogovor,dvajsetIetprepoznol
Drava in IokaIna skupnost sta trdno
prepriani, da je na koevskem treba
nemudoma ukrepati na podroju upra-
vIjanja in gospodarjenja z gozdovi in
Iesom. Cospodarstveniki in podjetniki
priakujejo pozitivno naravnano okoI-
je za normaIno deIovanje, ki ga morata
zagotavIjati drava in obina. Center
za industrijsko predeIavo Iesa s konno
proizvodnjo visokokakovostnih izdeIkov
in z vijo dodano vrednostjo, usmerjeno
nasociaInopodroje,morabitinakoev-
skem.
0krogIamiza
To je samo nekaj najpomembnejih izto-
nic, ki so bile soglasno podprte na odmevni
okrogli mizi, ki jo je v petek popoldne, 30.
novembra 2012, uspeno pripravila Obina
Koevje v sejni sobi turistinega komplek-
sa Jezero v Koevju. Okrogle mize, ki so jo
poimenovali Potenciali gozdno-lesne prede-
lovalne verige na Koevskem, so se poleg mi-
nistra za kmetijstvo in okolje Franca ogo-
via s sodelavci udeleili tudi gostitelj upan
Vladimir Prebili, direktor Zavoda za gozdo- Prebili, direktor Zavoda za gozdo-
ve Ivo Trot, direktor Melamina Sreko te-
fani in drugi. Sreanju je prisostvovalo tudi
okoli sto obanov, podjetnikov in obrtnikov,
kar potrjuje, da je obravnavana problema-
tika na Koevskem zelo perea in aktualna.
Moderator okrogle mize je bil Gregor Koir.
CozdjesIovenskastratekasurovina
Temeljni namen sreanja je bil poveana
skrb za gozd, ki je temeljna vrednota, ter
bolje in uspeneje izkorianje in izraba
lesa ob soasni skrbi za varstvo neokrnjene
narave. Minister je v uvodu poudaril, da je
na Koevskem ta dejavnost permanentno
stagnirala, medtem ko sta se gorenjsko in
savinjsko obmoje bistveno hitreje razvijali.
Zato se je zavzel, da bo ta panoga postala
tudi na dravni ravni strateko pomembna,
za kar je odlina podlaga e junija letos spre-
jet vladni akcijski nart za poveanje kon-
kurennosti gozdno-lesne verige v Sloveniji
do leta 2020. Veliko pa minister priakuje
tudi od novelacije Zakona o gozdovih, ki je
e pripravljena za najiro razpravo. Minister
Bogovi je preprian, da bo novelacija Zako-
na o gozdovih prinesla odgovore in reitve
za prihodnje upravljanje in gospodarjenje z
gozdovi, predvsem pa bo opredeljena prav-
na podlaga za nova delovna mesta, s tem pa
tudi reevanje socialnih stisk in podobno.
IzredenpomenIokaIneskupnosti
Iz sledeih razprav je bilo kot rdea nit raz-
vidno, da brez povezovanja in sodelovanja
gospodarskih subjektov na tem podroju na
vseh ravneh ni mogoe priakovati napred-
ka. Zato je pri tem vloga lokalne skupnosti z
upanom na elu izredno pomembna! Dob-
ro je, da je vlada konno prepoznala les kot
strateko surovino tudi na dravni ravni in
da se je po dvajsetih letih zaela o tem po-
govarjati tudi na Koevskem, kjer je lesa kot
osnovne surovine izredno veliko, na voljo pa
je tudi ustrezno znanje, tehnoloka oprema
in predvsem delovna sila!
Kje potem tii razlog nerazvitosti Koev-
ske? Kje in zakaj se zatika? To so se upravi-
eno spraevali udeleenci okrogle mize.
Robert Reonja, vodja Sektorja za gozdar-
stvo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje,
je povedal, da je najveja teava v nerazvitih
trgih, kjer izdelkov ni mogoe prodati, v hudi
mednarodni konkurenci (Avstrija) ter v maj-
hni koliini proizvodov, da o problemu trne
nie niti ne govorimo.
Uinkovitareitevenergetskezadrege
Brez redne in kakovostne oskrbe Koevja z
ustreznim energentom ni priakovati hitre-
ga gospodarskega razvoja. e pred leti sta
bila Bela krajina in Koevsko marginalizirana
pri gradnji slovenske plinifkacije, zato je od-
sotnost tega energenta dodatno generirala
gospodarsko zaostalost in socialne stiske
na omenjenih obmojih. Direktor Melami-
na Sreko tefani je v nadaljevanju razpra-
ve predstavil pomen uresniitve projekta
energetskega koncepta kogeneracije
toplote in elektrine energije na biomaso
v sodelovanju z lokalnimi partnerji. Gre za
pomemben energetski vir, ki lahko zelo pri-
pomore k trajnostnemu razvoju Koevske.
Na novinarski konferenci, ki je sledila okrogli
mizi, smo prisotni dobili vtis, da se ustrezni
lokalni nosilci razvoja glede energetskega
koncepta kogeneracije tudi s pomojo Obi-
ne e niso mogli dokonno dogovoriti! Do-
mnevno ustrezen elaboriran program e ni
dodelan, bojda pa se je tudi teko dogovoriti
za nosilce posameznih faz, za fnanno kon-
strukcijo ter za detekcijo in razreitev vseh
problemov, ki e vedno resno ogroajo ures-
niitev tega projekta!
ZakIjuek
Po konani okrogli mizi so bili vsi prisotni
prepriani, da je poskus revitalizacije veje
konkurennosti gozdno-lesne verige na Ko-
evskem popolnoma uspel! Bili so enotnega
mnenja, da se je treba zaeti dogovarjati na
vseh ravneh, vkljuiti zateeno znanje in ga
nadgraditi s povezovanjem z raziskovalnimi
in izobraevalnimi institucijami, posodobiti
je treba tehnologijo predelave lasa, po po-
trebi pa zgraditi in posodobiti ustrezno in-
frastrukturo, v kolikor ta e ne obstaja. Vse
je odvisno od Koevcev! Brez lokalne vizije
tudi drava ne bo mogla pomagati! Sode
po izjavah sem preprian, da v uresniitev
tega projekta verjame tudi upan Prebili,
zato gospodarstveniki priakujejo, da bo za
uresniitev poveanja konkurennosti v ko-
evski gozdno-lesni verigi naredil vse, kar je
v njegovi moi in kar je njegova neodtujljiva
dolnost!
V Novem mestu, 2012
Franci Koncilija
Projekt kogeneracije toplote in elektrine
energije na biomaso e aka na implementacijo.
Za celoten prostor bo zelo koristno, e
bo upan Prebili nemudoma poivil di-
namiko dela stratekega sveta, strokovne
slube pa naj pripravijo (e e niso) ob-
insko strategijo razvoja, upravljanja in
gospodarjenja z gozdovi in lesom, kjer
bodo opredeljeni predvsem cilji in po-
samezni nosilci nalog. Nadalje je treba
izdelati program operacionalizacije pro-
jektov v kratkoronem in dolgoronem
smislu z vsemi potrebnimi elaborati. Brez
denarja pa ne bo lo! Zato je naloga Ob-
ine, da pravoasno pridobi porotvo dr-
ave za sofnanciranje in realizacijo tega
projekta v sklopu fnanne perspektive
20072013 in z njo skupaj konkurira za
pridobitev denarja iz evropskih kohezij-
skih skladov.
Kuhinje
Omare
Stopnice
Notranja vrata
Polaganje
gotovih podov
Mizarski servis
S
r
e

n
o

2
0
1
3
DOBAVA IN MONTAA
VSEH VRST POHITVA
Rijavec Goran s.p., Omerzova 28, Koevje,
GSM: 031 694 728
december 2012
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
KOEVSKI UTRIP 5
AKTUALNO
No med 7. in 8. decembrom ter sama so-
bota, 8. decembra, sta s snegom zamedli
Koevsko in 'zruili' napovedi vremeno-
slovcem, ki so za na konec predvideli oko-
li 50 cm snega. Tega je napadlo skorajda
meter, z njim pa se je spopadlo tako malo-
ne vsako gospodinjstvo kot zimska cestna
sluba, ki se ni mogla sproti zoperstavlja-
ti nepojenjajoemu sneenju, kje da bi ji
uspelo pravoasno priti e v umaknjeno
zakotje mestnega jedra ter stranskih ulic.
Srea: mirna in sonna, a z mrazom priti-
skajoa nedelja. Ceste in ploniki splueni.
POHVALA!
A komunalni delavci se pri tem niso usta-
vili. Del po del so postavljali cestne zapo-
re, sproti istili sneg s cest in plonikov,
kolikor ga niso na isto zmogli odstraniti v
soboto in v noi na nedeljo, ter ga s tovor-
njaki peljali pro s cestia.
Na fotografji z 10. decembra je v zgodnjih
veernih urah ujet del ekipe Komunale Ko-
evje v zagretem in vestnem ienju Lju-
bljanske ceste z zaporo med kriiema s
Kidrievo in Cankarjevo ulico.
Romana Novak
Oiene ceste
Komisija za urbanizem in arhitekturo poziva Janka Vebra k odgovornosti
6. decembra 2012 je bila na Obini
tiskovna konferenca, na kateri sta upan
Vladimir Prebili in koevski upnik
Anton Gnidovec predstavila poravnavo
med upnijo Koevje in Obino Koevje
glede tobe, ki jo je upnija vloila leta
2010. Stranki sta se dogovorili, da bo
Obina plaala upniji 180.000 EUR
nadomestila za nemonost uporabe
stavbnih zemlji, ki jih je ta dobila po
zakonu o denacionalizaciji. Gre za 19.700
m zemlji, za katere je upnija sicer
zahtevala 765.506 EUR nadomestila in
zamudne obresti. Obina je ob tem od
upnije odkupila e za 3.972 m delov
zemlji, ki so bila v dvolastnitvu, za kar
bo odtela e 90.015 EUR.
upan je povedal, da so dogovorjeni
zneski sprejemljivi tako za lokalno
skupnost kot za cerkev in dodal, da so
s tem izpolnjeni tirje cilji poslej med
Obino in upnijo ni ve odprtih vpraanj,
lastnina je razdeljena in bolj uporabna,
denar bo ostal v lokalni skupnosti in je
ne bo osiromail, hkrati pa je to zaetek
kakovostnega sodelovanja, kar naj bi bilo
po njegovih besedah lahko vzor za celo
dravo. upnik Anton Gnidovec je pohvalil
sedanjo garnituro na Obini, saj se s
prejnjo problemi niso reevali po njihovih
eljah. upnija je pomemben del lokalne
skupnosti, del denarja pa bo porabila za
obnovo cerkve v rnem Potoku. Njegova
elja je, da bi del sredstev el v dobro
druin in napovedal je monost, da bi vsak
par ob poroki dobil 1000 EUR za ohcet, saj
v zadnjem letu v upniji ni bilo niti ene
cerkvene poroke.
Bojan Marin
upniji 180.000 EUR
V dvajsetih letih smo se verjetno e
navadili, da moramo vsi dravljani
za nao RKC stalno nekaj plaevati.
Ravnokar berem o tem, da njeni emisarji
zahtevajo versko urednitvo tudi na Radiu
Slovenija, eprav imajo od drave plaan
lasten radio!
A tudi kot obani bomo morali poravnati
del odkodnin, ki jim jih menda
dolgujemo. Po poravnavi Obine in upnije
ne morem biti ravno navduen nad tem,
da bo proraun ostal brez 180.000 EUR,
eprav so oboji menda zelo zadovoljni.
Kar pa me je okiralo, je bil zaetni
zahtevek Cerkve od nas je za manj kot
dva hektarja manjih stavbnih zemlji,
mnogih v solastnitvu, razprenih po
celem mestu, zahtevala 787.000 EUR,
skupaj z zamudnimi obrestmi pa kar cel
milijon zaradi nemonosti uporabe!
Iz besedila poravnave nisem mogel
razbrati, za kakno obdobje gre, a tak
znesek je popolnoma nerealen, saj vsaj
v nai obini ni dosegljiv niti v dvajsetih
letih, tudi e bi s temi krpicami zemlji
ves as upravljala profesionalna druba
za upravljanje premoenja, kot se temu
ree! RKC (oziroma njena odvetnika
hia) je oitno postavila svoj zahtevek na
principu najbolj oderukega kapitalizma
izraun nekega maksimalnega donosa
v najidealnejih razmerah! In ne dvomim,
da bi sposoben odvetnik znal temeljito
sklestiti te popolnoma nemoralne zahteve,
morda tudi na manj kot znaa poravnava.
A tega ne bomo nikoli izvedeli.
Zdi se mi tudi, da koevski upnik gospod
Gnidovec nima niesar s to sicer legalno, a
dobesedno Shylockovsko porenostjo
takih poslov v RKC po mojem mnenju ne
prepuajo upnijam.
To je bil naslov elektronske pote, ki
jo je ga. Vesna Malnar 15.9. prizadevno
razposlala naokoli. Ker je del, ki ji je bil
oitno najbolj ve kar podrtala, ga
bom prekopiral v celoti: Ko so lani
komisije prili do toke Mestna pload,
so sicer enoglasno ugotovili, da je prenova
mestne ploadi nujna, zato, da mesto
zaivi in se modernizira, vendar pa, da je
bil trenutno narejen in aktualen projekt
odtujen potrebam, ivljenju in zgodovinski
kontinuiteti mestnega sredia. Spraujejo
po projektni nalogi, ki je bila predloena
projektantom. Pozivajo bivega upana
Janka Vebra za pojasnilo. Spraujejo tudi po
pravni korektnosti sprotnega preverjanja
projekta v javnosti in kako je projekt
usklajen z OPN. Namre ljudje, ki ivimo v
mestu in z mesto nadaljuje komisija in
smo na tem podroju izobraeni, nismo
bili niti povpraani za mnenje, kaj ele
sodelovanje.
Iz besedila sicer ni razvidno, ali se
zavraanje nanaa tudi na prilagoditve
projekta, ki jih je naroil sedanji upan -
to bi bilo malce nerodno. Kajti naslednji
podrtani stavek se glasi: Komisija zavzema
zelo odlono stalie, da objekt Likovnega
salona ostane. Iz njega je namre razvidno,
da tudi gospod Prebili, ki je komisijo
ustanovil, te ni povpraal niti za mnenje, kaj
ele sodelovanje.
Objekt Likovnega salona namre, e drijo
govorice, stoji le e zato, ker (menda e
drugi) niso uspeli dobiti sredstev na nekem
razpisu. Da se je izdelalo idejne zasnove,
izdalo brouro in izvedlo javno razpravo, je
dejstvo, zelo verjetno pa so zaradi razpisov
izdelani vsi projekti. In kolikor vem, tudi
Obinskega sveta ni o tem nihe ni vpraal.
Nekaj podobnega se je zgodilo z eno
od zgradb nekdanjega Trikona na Trati -
po nalogu Obinske uprave so jo nahitro
podrli, nekdanji upan pa e vedno trdi,
da je bilo to nepotrebno, a tega seveda ne
more dokazati. O znesku za ruenje smo e
pisali.
V zadnjem trenutku sem dobil tudi
odgovor o strokih v zvezi z novim
Likovnim salonom: idejna zasnova,
geodetski nart in izdelava PGD so stali
13.072 EUR, drugih stroov pa ni bilo, saj je
vsa dela (brezplano?) opravila Obinska
uprava.
Bojan Marin
6 KOEVSKI UTRIP
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
december 2012
AKTUALNO
Kongresni trg v Ljubljani je 17. novembra
napolnilo ve tiso protestnikov. Demon-
stracije Za solidarno Slovenijo so organizira-
li: Konfederacija sindikatov javnega sektorja
Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov Slo-
venije, Konfederacija neodvisnih sindikatov
Slovenije Neodvisnost, tudentska orga-
nizacija Slovenije in Zveza drutev upoko-
jencev Slovenije. Janeva vlada ni prila na
oblast z demokratino voljo ljudstva, saj je
na predasnih volitvah leta 2011 zmagala
stranka Zorana Jankovia. Janez Jana je
tako e drugi zapored doivel politini po-
raz in bi se moral, kot je to navada v resnih
demokratinih dravah, umakniti iz politike.
In ker vlada nima nobenega resnega narta
za zagon gospodarstva in ustvarjanja novih
delovnih mest, je zaela jemati tam, kjer
lahko in varevati. Zato je Slovenijo zajel
val nezadovoljstva in mnoinih protestov
in prvi, ki so stopili v bran socialnim pravi-
cam, so sindikati. Na Kongresnem trgu je na
zaetku demonstracij nagovoril mnoico
legendarni sindikalni voditelj Duan Semo-
li. Povedal je znano resnico, da delavske
pravice, delavske plae, pokojnine, otroki
dodatki, varstveni dodatki in tipendije niso
povzroili krize. Krizo je povzroil pohlepen
kapital, ki v svoji pogoltnosti po vse vejih
dobikih ne vidi ljudi. In takno Evropo je
treba spremeniti v temeljih, to ni naa Evro-
pa in ne sme biti tudi naa Slovenija, v te-
meljih mora priti do spremembe. Evropske
drave in Slovenija ne smemo postati kolo-
nija fnannega kapitala. Semoli je svaril,
da v Evropi umira demokracija, da se ig-
norirajo demokratino izvoljena telesa. Od
vlade priakuje novo ekonomsko politiko.
Treba je odpraviti davne oaze, ki so pol-
ne kapitala od pekulantov, ki se izogibajo
plaevanju davkov in prispevkov. Zahteval
je revizijo vseh tajkunskih prevzemov in
da takne kraje dravnega premoenja kot
kaznivo dejanje nikoli ne zastarajo. Ne sme-
mo dovoliti, da se konkurennost naega
gospodarstva gradi na nizkih delavskih pla-
ah, na nizkih socialnih pravicah, na ustra-
hovanju delavcev. Konkurennost se gradi z
ve pameti, inovacij, novimi tehnologijami,
s spotovanjem delavcev in dela, z dobrimi
plaami, to je pot gospodarskega napredka,
ne pa unievanje socialne drave. Reformi-
rati bi morali tiste, ki so krizo povzroili, to
so fnanne institucije in trg kapitala. Na
koncu je pozval vse, da drimo skupaj in se
borimo za pravice. Mnoica je navdueno
bodrila njegove besede. Predsednik Konfe-
deracije sindikatov javnega sektorja Slove-
nije in glavni tajnik SVIZ Branimir trukelj je
povedal brez dlake na jeziku, da Evropa pri-
vilegijev, Evropa korporacij, Evropa fnan-
nega kapitala nima prihodnosti in ne more
obstati. Obstane in ivi lahko le Evropa, ki je
utemeljena na solidarnosti in na medseboj-
nem razumevanju. Do predsednika vlade je
bil odloen in mu je oital, da je diskrediti-
ral univerzitetne profesorje in profesorice z
lajo, da delajo est ur na teden. Da je uval
delavce in delavke proti izobraencem in to
z manipulacijo, ki ni tona. Pozval ga je, da
je napoil as, ko naj premisli, kaj bo delal
v prihodnje in da naj najde delo, ki ga je
sposoben opravljati in ki ne bo kodilo. Ob
teh trukljevih besedah je mnoico zajel val
navduenja. Na koncu je povedal bistveno,
da je socialna drava najplemeniteje, kar
je Evropa prispevala civilizaciji. Socialna
drava pomeni dogovor, da pripada vsake-
mu loveku, ne glede na njegov materialni
poloaj, pravica do zdravja, izobraevanja
in do varne starosti. Z varevalnimi ukrepi
nam hoejo odvzeti socialnost in solidar-
nost. Lara Jankovi je pozdravila navzoe
kot lanica vodstva Zveze civilno drubenih
organizacij Slovenije za pravinost, solidar-
nost in trajnostni razvoj. Takoj je poudarila,
da so se politiki, ki bi morali biti v slubi dr-
avljanov, obrnili proti ljudstvu. Opozorila
na teak poloaj zaposlenih v kulturi, e-
prav je slovenska kulturna produkcija na
zavidljivo visoki kakovostni ravni. Preroko
je napovedala, da se je v zgodovini e ved-
no zgodilo, da so bili zamenjani unievalci
kulture, saj umetnost je nesmrtna. Na krilih
kulture so se dvignili, na krilih kulture bodo
tudi padli. Pozvala je vse, da se aktivno
upremo skorumpirani, klientelistini, stran-
kokratski, nesposobni politiki, ki je ceno za
svoje dvajsetletno roparsko vodenje drave
naprtila delavnim ljudem v prid kapitalu, ki
z begom v davne oaze e naprej izrpava
slovensko dravo, gospodarstvo, socialo,
zdravstvo in ogroa nao prihodnost ter pri-
hodnost naih otrok. Njene besede je mno-
ica glasno odobravala.
Sindikati sami niso dovolj za spremembo
izkorievalskega kapitalizma. Potrebno
je masovno gibanje z jasnim politinim
programom za politino reformo, katerega
temelj bo lustracija vseh politinih strank
in politikov, ki zagovarjajo kapitalizem in
unievanje socialne drave. Glavni cilj osa-
mosvojitve je bil unienje socialistine Ju-
goslavije in restavracija kapitalizma. Politika
meanskih strank je vsa leta samostojnosti
destruktivna, saj poveuje razslojevanje in
revino prebivalstva, na drugi strani pa bo-
hoti korupcijo in legalizira pretakanje javne-
ga denarja v zasebne epe oseb, ki so zliza-
ne s politiko. NATO je krinka imperialistinih
drav, ki so v bistvu e vedno barbarske in
stoletja ropajo po svetu in morijo narode za
dobike. Slovenija mora temeljito razmisliti,
da zapusti to slabo druino in sodeluje z dr-
avami na miroljubni in enakopravni osno-
vi, kot je to poel tovari Tito z ustanovitvijo
gibanja Neuvrenih. Delavci dobro vemo,
kateri ef in direktorji so kradli in unievali
podjetja in krili pravice zaposlenim. Zakoni
o nacionalizaciji in zaplembi premoenja so
prava pot za popravo krivic rtvam kapita-
listinega izkorianja. Za resnino demok-
racijo pa bo treba uporabiti mehanizme
delegatskega sistema in samoupravljanja,
da se znebimo nekoristnih demagogov in
politikantov.
Besedilo: Rudolf Baloh
Za solidarno Slovenijo
Pa ga le imamo! Kroie, tudi pri nas.
Na tistem spornem kriiu pri Gradbe-
nem materialu, ki so ga kot nevarnega
oznaili e v koevskem Avto moto dru-
tvu.
Pobudnik zanj je bila obina Koevje,
investitor z nekaj manj kot 48 tiso evri
Direkcija RS za ceste, izvajalec pa domae
podjetje Obnova. To je sredi novembra pri-
elo z ureditvenimi deli zaasnega monta-
nega kroia, saj v dravnem proraunu
ni bilo predvidenih sredstev za gradnjo
pravega. Predvidena vrednost prvotno
nartovane investicije je namre 744 tiso
evrov, obina naj bi prispevala okrog 340
tiso evrov, preostalo pa Direkcija za ceste.
V okviru preureditve se je premaknil del
plonika, za kar je zemljie zagotovila lo-
kalna skupnost.
S koevske policijske postaje so za vozni-
ke posredovali kratka navodila za vonjo v
kroiu:
krono kriie je kriie z otokom
in kronim smernim voziem, na kate-
rem tee promet v nasprotni smeri uri-
nega kazaIca. Poznamo krona kriia
z enim prometnim pasom aIi dvema aIi
veprometnimipasovi.
Pri vonji skozi krono kriie z enim
prometnim pasom, kot je na v Koevju,
moramo upotevati naslednja pravila in
prometno signalizacijo:
promet v kronem kriiu poteka v na-
sprotni smeri urinega kazalca,
vsi uvozi v krono kriie so oznaeni
z znakom kriie s prednostno cesto,
kar pomeni, da ob vstopu v krono kri-
ie nimamo prednosti pred vozili, ki e
vozijo na kronem kriiu,
pri vkljuevanju v krono kriie nipo-
trebno vklopiti desnih smernih utripalk,
razen e je izvoz, na katerem elimo za-
pustiti krono kriie, takojza uvozom,
na katerem smo zapeljaliv krono kri-
ie,
ob izvozu iz kronega kriia pravoa-
sno vkljuimo desne smerne utripalke,
najbolje takoj za zadnjim uvozom na
krono kriie,
na pravilen vklop desnih utripalk mora-
mo biti zelo pozorni, saj lahko z nepra-
vilnim vklopom zmedemo ostale vozni-
ke in pride do prometne nesree.
VeIja e posebno opozoriIo, da na kro-
nemkriiunikoIineustavIjamoinne
vozimovzvratno.
pripravila: Romana Novak
Kroie v Koevju
december 2012
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
KOEVSKI UTRIP 7
LJUDJE IN DOGODKI
V soboto, 24. 11. 2012, smo se v Ljubljani
na 19. dravnem prvenstvu v plastinem
maketarstvu zbrali maketarji iz Slovenije,
da pokaemo in ocenimo izdelke letonje
sezone. Maketarstvo je z leti postalo ve
kot konjiek in predstavlja visokotehno-
loko gospodarsko panogo, saj so danes
makete natanne kopije originalov: le-
tal, avtomobilov, ladij, vojake tehnike in
opreme. Sestavljajo se inside out, kar po-
meni, da ima maketa vse sestavne dele in
napeljavo kot original, le v pomanjanem
merilu. Tu so ehi absolutni prvaki, njihovi
podjetji Aires in Eduard delata najnatan-
neje dodatke iz smole in pleha za letala
in oklepnike. Poznavanje zgodovine je po-
memben del dela, saj zlasti vojake make-
te predstavljajo zgodovinski dogodek in
osebnosti, e gre za fguro ali kip loveka.
Domai maketarji so izdelali natanne na-
lepke oznak za makete letal, helikopterjev
in tankov, ki jih uporabljata Slovenska voj-
ska in policija. Na dravnem prvenstvu je
prilonost za strokovne debate, saj imamo
med nami tudi zaposlene v vojski in poli-
ciji, z veliko strokovnega znanja in povedo
marsikaj zanimivega in koristnega o letal-
stvu, oklepnikih in uporabi ter vzdrevanju
opreme. Veliko je tudi maket tovornih in
dirkalnih avtomobilov. Vojaka in letalska
fotografja sta tudi zastopani, saj mnogi
obiskujemo vojake in tehnine muzeje,
vojanice in letalske baze po Evropi, kjer
fotograframo in te fotografje nam slu-
ijo kot reference pri izdelavi in barvanju
maket, uporabijo pa se tudi za strokovne
lanke v revijah in knjigah. Na prvenstvu se
je prodajalo ogromno strokovne literature,
zgodovinskih knjig, maket, specializiranih
barv in raznih dodatkov.
Besedilo in fotografja: Rudolf Baloh
Dravno prvenstvo plastinega
maketarstva
Zveza delovnih invalidov Slovenije je
med 18. in 23. novembrom v Termah To-
polica brezplano izvedla posebni social-
ni program na dravni ravni za leto 2012,
'Psihocosialna rehabilitacija socialno ogro-
enih delovnih invalidov', ki ga je v sep-
tembru na svoji redni seji sprejel upravni
odbor ZDIS.
V program, katerega namen je prepre-
evanje in blaenje socialnih ter psihi-
nih posledic invalidnosti ter omogoanje
izboljanja kvalitete ivljenja delovnih
invalidov, so se lahko vkljuili upokojeni
ali zaposleni oziroma brezposelni delovni
invalidi I., II. ali III. kategorije (po odlobi
ZPIZ-a); socialno ogroeni delovni invalidi,
ki nimajo dovolj sredstev za preivljanje
niti premoenja, ki bi jim omogoalo prei-
vetje; ter delovni invalidi, ki v zadnjih treh
letih niso koristili nobenega programa za
ohranjevanje zdravja niti rehabilitacijske-
ga programa ZDIS na dravni ravni.
Tem kriterijem so ustrezale tri lanice Dru-
tva invalidov Koevje, ki so bile v Topolici
poleg terapij, ki jih je predpisal leei oseb-
ni zdravnik iz domaega kraja, delene e
hotelske namestitve s polpenzionom, pre-
davanja dr. Alenke Koir na temo zdrave
prehrane, pravne pomoi, neomejenega
kopanja v hotelskih bazenih, neomejene
uporabe savn, vsakodnevnega polurnega
razgibavanja pod strokovnim vodstvom
ter ostalih animacij.
V torek, 20. novembra, pa so v vzduju ka-
varnike nostalgije v topliki kavarni hotela
Vesna ob klavirskih zvokih pianista Polno-
nega kluba na TV Slovenija 1 Georga Krajn-
ca tudi same zapele kakno popevico ter
s pianistom prijetno pokramljale.
RomanaNovak
Terme Topolica
in DI Koevje
Gre za dogodek z dolgo-
letno tradicijo, saj ga je le-
tos KLUK (Klub koevskih
tudentov) organiziral e
esti zapored.
Do skoraj zadnjega se-
dea poln avtobus je vse
zabave in rokenrola elj-
ne z nekaj vmesnimi po-
stanki odpeljal iz Koevja
do Ljubljane, kar vseka-
kor velja omeniti pa je,
da so se vsi nastopajoi
bendi odrekli honorarju,
tako da je bil prevoz do
Gale Hale na Metelkovi
popolnoma zastonj. S petjem ob kitari in
orglicah se je zaelo e na avtobusu, ki
nas je po dobri uri vonje pripeljal na cilj.
Po postavitvi ozvoenja, mikrofonov in os-
tale opreme, ki je pripotovala v tovornem
delu avtobusa, ter obvezni tonski vaji in
hitrem prigrizku so prej mone lui poga-
sile in ...
Zbrano obinstvo je dodobra ogrela ti-
rilanska zasedba NdN, ki svojih kitar
ni prav ni boala in postregli so s surovo,
direktno glasbo in prodornimi vokali.
Njim je sledil devetlanski kolektiv Sell
Out, ki so mnoico kar razburkali, saj je
njihova glasba bolj zabavljaka od trdega
rokenrola predhodnikov,
podkrepljena s trobili in pi-
hali ter zainjena z reggae
ritmi pa spravi na noge e
takega zakrknjenega ne-
plesalca.
Kosmate dlesni so z ra-
falnim, hitro drdrajoim
vokalistom in zanimivo
meanico rocka, rapa in
e esa zakljuili dobri dve
uri trajajo koncert ter po-
kazali obiskovalcem, ki so
bili veinoma iz Koevja in
okolice, da mesto premore
precej mladih in ustvar-
jalnih ljudi, ki kljub ne prav ronatim razme-
ram vadijo, piejo besedila, snemajo dobro
glasbo ter le to tudi v ivo izjemno odigra-
jo, kar lahko potrdi vsakdo od dobrih sto
prisostvujoih, ki se je dogodka udeleil.
Glasba in alternativa sta za razliko od
esa drugega v Koevju e kako iva!
Potem, ko se je na avtobus spravi-
lo vse, kar je bilo na njem ob prihodu,
je bil as odhoda. e prej pa obvezen
burek ali kaj slinega na Mikloievi.
Izjemno ustreljiv voznik je malodane
vsakega posebej odloil na postaji, ki je
najblije domu, tako da smo dvanajstur-
no potovanje sklenili 6. 12. 2012 ob 6.
uri zjutraj pred OGV, oziroma na placu.
Koevje u Lublan
Po asu enako obisku koncerta v Milanu,
po obutku pa poldnevno druenje prija-
teljev, znancev in raznoraznih osebnosti,
ki jim je vodilo strpnost in sprejemanje no-
vih ljudi. Brez predsodkov in zahrbtnosti.
Glasba zdruuje.
Robert Kostadinoski
8 KOEVSKI UTRIP
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
december 2012
LJUDJE IN DOGODKI
ko so pravosIavni verniki
Ieta 2010 obnavIjaIi kape-
Iico sv. Franika ksaverija
nasproti 7ua, so na stropu
pod pIastmi beIea naIeteIi
na zbIedeIe posIikave. Za
marsikoga je biIo odkritje
preseneenje, eprav je dr.
Marijan Zadnikar v Cradivu
za umetnostno topograjo
koevske e pred desetIetji
zapisaI, da jih je nasIikaI
domainAntonFabjan.Ven-
darpasezdi,dajekoevski
Iikovni samorastnik, Ietos
od njegove smrti mineva
natanko 20 Iet, mnogokrat
karnekoIikopozabIjen,kIjubtemu,dasena
koevskem vedno znova sreujemo z nje-
govimdeIom.
Nekdanjega Fabjanovega domovanja v Ko-
evju danes ni ve. Stalo je v obrtniki etrti
mesta, na ekovi ulici, ob gostilni Lovec in
trgovini Prehrana, kjer sta takrat ustvarjala ko-
evska fotografa Dornig in Verderber. Sosedje
so bili v dobrih odnosih, o emer priajo ohran-
jene skupne fotografje. Anton se je e posebej
veliko druil s Vederberjevima sinovoma Ru-
dolfom in Brunom ter herko Margit, ki je po
smrti brata Rudolfa prevzela njegov atelje na
Rabu. Zgodnja smrt prijatelja, ki je bolehal za
jetiko, ga je zelo prizadela.
Njegova stara Anton Fabjan st. in Gorenjega
Potoka pri Banji Loki in Ivana Hribar iz Ihana pri
Domalah sta se spoznala na Dunaju, kamor
sta konec 19. stoletja odla s trebuhom za kru-
hom. Poroila sta se leta 1903. est let kasneje
je na svet privekala njuna prvorojenka Marija,
30. januarja 1911 pa ji sledil e brat Anton. Fab-
janovi so v avstrijski prestolnici ostali do leta
1920, nato pa jih je pot privedla v Koevje, kjer
so se naselili v delu mesta, ki so mu ljudje tedaj
pravili Gnadendorf, saj je bil e 25 let prej sa-
mostojno naselje in je bil v mesto vkljuen ele
malo pred prelomom stoletja.
Kakor zna povedati Antonov sin Botjan, se je
oe e pri petnajstih letih navduil nad slikar-
stvom. Kaj ga je potegnilo v umetnostne vode,
ni znano, a ljubezen do likovnega ustvarjanja
ga je spremljala vse do smrti. Ni samo slikal,
temve tudi kiparil in rezljal lutke. al je pred-
stave prirejal le za otroke z domae ulice, tako
da se ni vkljuil v tradicijo koevskega lutkar-
stva, ki sta jo poosebljala Matija Glad in pred
njim kipar Lojze Lavri. koda,
kajti ohranjene lutke kaejo
velik smisel za karikiranje, e
posebej podoba Hitlerja, ki je
bil v predvojnih letih priljubl-
jen lik negativca.
Pengov ga je vzeI s seboj
naHrvako
Kot slikar je bil Fabjan avto-
didakt. Po prihodu v Koevje
je v mestu najprej obiskoval
Kraljevo dravno realno gim-
nazijo, nato pa Obrtno na-
daljevalno olo, kjer se je pri
mojstru Glassu izolal za so-
bo-rkopleskarskega mojstra.
Mojstrski izpit je opravil v Ljubljani. Leta 1930 je
zael slikati svoje prvo ve-
je samostojno delo, sliko
Poslednje sodbe, ki e da-
nes krasi cerkev sv. Jakoba
v Banji Loki. Leto kasneje
je cerkev poslikal e s pri-
zori Svete druine, Oljske
gore in Jezusa med uenci.
Nekako v tem asu je
zael sodelovati z naim
najvejim monumentalis-
tom Slavkom Pengovom, ki ga je angairal pri
poslikavi koevske upnijske cerkve. Pengov je
oitno cenil njegovo delo, saj v naslednjih letih
nista sodelovala le v Koevju, temve ga je s se-
boj vzel tudi na Hrvako, kjer mu je med letoma
1931 in 1934 pomagal pri obnovi in poslikavi
cerkva na Krku, v Malinski in na Rabu. Nasploh
je bil Fabjan v tistem asu precej zaposlen pri
obnavljanju cerkva, saj je leta 1931 delal tudi
na Ptuju, kjer so urejali minoritsko cerkev,
leta 1932 pa ga najdemo med izvajalci obno-
vitvenih del v ljubljanski empetrski cerkvi.
Poleg tega mu dela ni primanjkovalo niti v
Koevju. Ker je obvladal takrat zelo priljubljeno,
a zahtevno tehniko imitiranja lesne strukture,
ki jo poznamo kot iljenje ali fodranje, je bil
posebej iskan pri mizarjih. Kljub vsemu pa je
nael as tudi za drobne ivljenjske uitke ter si
za pustovanje denimo vsako leto omislil nova
fantazijska oblaila, tako da se na fotografjah
kae enkrat kot rimski centurij, drugi kot skriv-
nostni indijski aristokrat ali fakir, spet tretji pa s
irokokrajnim mehikim sombrerom.
Pravijo, da se zgodovina rada ponavlja. Tako
je tudi Anton Fabjan ivljenjsko partnerko na-
el v tujini, na Rabu, kjer je bil na obisku pri
Verderberjevih. Tam se je zagledal v Ptujanko
Marijo Nekola, ki je na otoku delala kot frizer-
ka. Leta 1935 se je Marija preselila v Koevje in
se zaposlila v esalno frizerskem salonu Josipa
Herbsta. Dve leti kasneje sta se z Antonom po-
roila, v zakonu pa so se jima rodili trije otroci,
poleg Botjana e herki Marjeta in Eva.
Pred drugo svetovno vojno je bil Fabjan ver-
jetno najbolj dejaven koevski cerkveni slikar.
Leta 1934 so nastale poslikave v kapeli sv. Fran-
ika Ksaverija, tiri leta kasneje pa je obnovil
jaslice v mestni cerkvi. Njegove slike je bilo najti
v veini cerkva na osrednjem Koevskem in v
Zgornji Kolpski dolini, eprav je kasneje marsi-
kaj izginilo ali bilo unieno, kot upodobitvi Bo-
jega Zveliarja in Marije Zaitnice s plaem
v Ajblju, ki sta skupaj s svetiem zgoreli leta
1956. Ohranili pa sta se denimo sliki sv. Antona
na Vrhu in sv. Lovrenca v eljnah, nastali v letih
1934 in 1938.
ZgodovinskinapisjenjegovodeIo
Fabjanovo delo, s katerim se slej ko prej srea
vsak Koevar, pa ni slika, temve napis. Ko sta
Dore Klemeni Maj in France Miheli leta 1943
pripravljala slavnostno dvorano za zbor odpo-
slancev, jima je namre pomagal tudi Anton
Fabjan in prav pod njegovimi rokami je nastal
znameniti Narod si bo pisal sodbo sam, ki ga
e danes prestreljenega vi-
dimo nad odrom. Kasneje
je bil sicer obnovljen, na-
zadnje se je tega dela pred
leti lotil Joe Lisac, a origi-
nal ostaja Fabjanov.
Tako kot za veino dru-
gih prebivalcev porue-
nega Koevja so bila po-
vojna leta tudi za Fabjana
in njegovo druino teka.
Naroil ni bilo, zato se je preivljal s prevzeman-
jem prilonostnih manjih del, poleg tega pa je
zbolel na pljuih. Posebej ga je bolelo pomanj-
kanje slikarskega platna, zato je slikal na vse,
kar mu je prilo pod roke, bodisi na karton, na
lesonit ali po potrebi na kose ponjav. Vse po-
gosteje se je s kolesom, pozimi pa na smueh,
po motive odpravljal v naravo in praktino ni
bilo dneva, ko ne bi slikal ali kiparil, pri emer je
znal izrabiti e tako skromen kos lesa, od pole-
na do korenine. eprav je v slikarskem razvoju
preivljal razline faze, mu je narava vedno os-
tala najblija.
Maja 1977 se je domai javnosti e enkrat
predstavil v Likovnem salonu. Skozi desetle-
tja so nastali neteti motivi prelepe Koevske,
nastale so stvaritve in niz drugih motivov, ki vsi
izraajo globoko ljubezen do narave, do solju-
di in do svoje oje domovine, je zapisano v
spremnem besedilu k razstavi. Kasneje ni raz-
stavljal ve, je pa ustvarjal prav do zadnjih dni
ivljenja. Veino nje-
gove obsene zapui-
ne, ki teje ve kot 300
del, hrani sin, precej pa
bi se nalo tudi drugje,
doma in v tujini. An-
ton Fabjan je umrl 13.
junija 1992. Po navadi
je na koledarju vsak
veer obkroil minuli
dan, dan svoje smrti
pa je obkroil e vna-
prej, kot da bi slutil, da
veera ne bo uakal.
Besedilo: Mihael Petrovi ml.
Fotografje iz zbirke Botjana Fabjana
Anton Fabjan: opia ni odloil do konca
december 2012
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
KOEVSKI UTRIP 9
LJUDJE IN DOGODKI
Tudi Koevje se je na pobudo Facebook
anonimne skupine oziroma posameznika pri-
druilo shodom za pravno dravo in politiko,
ki deluje v dobro naroda.
V pojasnilo obanom so bile na fb strani
Gotovi ste - Koevje zapisane iztonice na-
menu tako spletne strani kot shoda pred stav-
bo Obine Koevje, ki nikakor niso pozivale
k hujskatvu. 7u eIim pridobiti zaupanje
krajanov,je zapisal avtor,dapremagamo
strahinstopimoSkUPA1zaboIjenaeob-
ineinsevprihodnostizberemovvseve-
jemteviIu.Najpoudarim,datoniprotest
proti posameznikom v koevski poIitiki,
gospodarstvuitd.,kersotonaisokrajani
in tudi njihovo sodeIovanje potrebujemo,
eeIimoreititoobmoje.Stemdejanjem
izraamonestrinjanje ssistemomvceIotni
SIoveniji in z vse vejo izoIiranostjo koe-
vske tako z nedokonano eIeznico, sIabo
cesto, ustavIjanjem industrije in investicij,
probIemombrezposeInosti,vandaIizmain
tatvin,droginebiIahkonatevaIi.
IzpostavIjanje posameznikov v kraju kot
jekoevje,seIahkoobrneprotinam.rez-
strankarsko(ll)druenje,debateiniskanje
reitevnavseprejnateteprobIemepanas
Iahko povee. koevje je razdrobIjen kraj,
kjerjesosedsosedupes-nepotrebujemo
evetegal7usmozato,dakonnoprema-
gamonaerazIikeinstopimoskupaj.
Skupaj se nas je trudilo stopiti peica, ki
smo pred obinsko stavbo, v ponedeljek, 10.
decembra, od 16. ure naprej priigali svee v
znak podpore miroljubnim shodom za dra-
vo, prijazno svojemu narodu, ter kot izraz ne-
strinjanja z obstojeim stanjem.
Peica Ve, kot pri prvem takem protestu
pred priblino tednom dni poprej. A vsak po-
sameznik teje, in zato je tudi tukaj smiselno
zapisati, kar vsake toliko izpostavim: Koevje
je odraz Slovenije v malem. e se Slovenec
boji nastopiti proti sistemu kot posameznik,
se prebivalec Koevske boji toliko bolj. Zato
je avtor e tekom dneva na strani Gotovi ste
- Koevje pozval vse, ki bi eleli ohraniti ano-
nimnost oziroma se bojijo malomeanskih
govoric, da se tega dne sprehodijo po mestu,
se ustavijo pred obino, na mestni ploadi
ter prigejo sveo. A bolj kot 'malomeanskih
govoric' je v koevsko prebivalstvo po mo-
jem strah, kot primaren odziv na oblast, e
vrojen, saj je Koevska preeta in z njim in s
strahovlado preteklosti, ki nad temi konci visi
kot pretea senca.
Dr. Vesna V. Godina, antropologinja in
analitiarka, profesorica na Filozofski fa-
kulteti v Mariboru in Fakulteti za drubene
vede v Ljubljani je v intervjuju za asopis
'7 dni' (http://www.7dni.com/v1/default.
asp?kaj=2&id=05858505) razloila slovenski
obrazec ljudske vstaje, ki, kot pravi: je vedno
bila del slovenske politine kulture, ki poteka
po pravilu usmerjenosti k drugim, torej po lo-
giki: e bodo drugi protestirali proti oblasti,
bom tudi jaz. Facebook je omogoil, da so
posamezniki, ki so sicer izolirani, dobili vna-
prejnjo potrditev, da na protestu ne bodo
sami, da jih bo tam veliko. Zato so na proteste
tudi li. To je popolnoma v skladu s slovensko
tradicionalno politino kulturo. Upor v tradici-
onalni slovenski politini kulturi namre nikoli
ni individualni kritini upor zoper oblast, am-
pak vedno upor skupine ali skupin, torej upor
kot ljudska vstaja.
In enako v Koevju, le odziv je bil (verjetno
bo tudi v prihodnje - al) mnogo manji.
Zato pa vzpodbuda vsem, da ne izgubimo
vere v bolje: NajmIaji udeIeenec, e ne
dveIetistar,jepomagaIprigatiLuzasvo-
joPrihodnostl
Romana Novak
Miroljubni shod v znak protesta tudi v Koevju
Prigane svee pred obinsko stavbo v podporo
pravni dravi in politiki, ki deluje v dobro naroda
Monograjo o Stanetu 1armu namre.
DobroIetopokiparjevismrtijePokrajinski
muzej koevje v ekovem domu 10. de-
cembrapredstaviIdoIgopriakovanoknji-
go, v kateri so sistematino predstavIjena
njegovajavnadeIa.Prvivtis:spIaaIoseje
poakati.
Prav gotovo bi se kdo utegnil spotakniti ob
dejstvo, da monografja izhaja precej kasneje,
kot je bilo sprva predvideno. Vendar pa se je
pokazalo, da je obseg Jarmove ustvarjalnosti
veji od prvotnih priakovanj. V tem pogledu
je bil izjemno discipliniran, uporaba motorne
age pa mu je omogoala, da je svoje zamisli
uresnieval relativno hitro, kar je bilo ob neiz-
rpni ustvarjalni energiji in zmeraj novih idejah
za umetniko izraanje zanj zelo pomembno.
A za avtorice je to imelo posledice: evidentira-
ti vsa njegova javno dostopna dela v Sloveniji
in zamejstvu nikakor ni bilo preprosto. e pa
bi monografja obsegala e Jarmove plastike
in slike iz zasebnih zbirk, pravijo, bi njen ob-
seg s sedanjih spotovanja vrednih dvesto in
nekaj strani gotovo narastel na ve kot tiristo.
eprav Jarma poznamo predvsem kot
umetnika lesa, pa je v knjigi prikazan celoten
razpon njegove ustvarjalnosti v razlinih ma-
terialih in tehnikah, od sgraftta v ometanih
fasadnih povrinah, do bronastih, glinenih in
seveda lesenih plastik ter akvarelov. Ve kot
petsto fotografj sicer govori e samih zase,
vendar pa knjigi visoko vrednost nedvom-
no dajejo tudi informativna besedila, ki ne
pripovedujejo le o njegovi ivljenjski poti in
druinski podobarski tradiciji, na katero je bil
izjemno ponosen, temve se dotaknejo tudi
okoliin, ki so vplivale na njegovo izraznost
oziroma znailen ekspresiven slog, od kate-
rega pa se je kot samosvoja osebnost vedno
znova znal tudi odmikati.
Svet Jarmove motivike je bil v veliki meri za-
polnjen z nekaterimi podobami, ki se v njego-
vem opusu vedno znova pojavljajo: matere,
vdove in talci, mnoice glav, pojoe deklice,
obrazi in zbori ter Kristus. In velike, zgarane
roke kmekega loveka. V njih se odraa glo-
boka Jarmova povezanost z domaimi kraji
ob Kolpi in iro Koevsko, ki jima je pripadal
tako zelo, da po diplomi ni hotel prisluhniti
nasvetom, naj ostane v srediu umetnostne-
ga dogajanja, temve se je vrnil v provinco.
Mladostna elja, da bi postal stalni mestni
kipar, se sicer ni uresniila, kljub temu pa je
Koevsko neizbrisno zaznamoval, tako kot je
ta zaznamovala njega. e ne bi bilo tragine
usode obkolpskih ljudi med drugo svetovno
vojno, e ne bi bilo povojnih dogodkov in iz-
ginjajoih cerkva, e ne bi bilo gozdov, ki so
mu zdaj peli, zdaj tulili v grozi, morda ne bi
bilo Staneta Jarma, vsaj taknega, kakrnega
poznamo ne. In eprav se nam vasih mogoe
zdi sam po sebi umeven, saj smo se z njim sre-
evali na vsakem koraku, bodisi skozi njegova
dela ali skozi pedagoko dejavnost, to nikakor
ni bil.
Prav ta iri pogled, ki nam ga ob dokumen-
tarnem gradivu in fotografjah Bojana te-
fania, Borisa Gabrika, Tihomirja Pinterja,
Marjana Smerketa, Marka Glavaa in Janeza
Konenika ter besedilih Brede Illich Klannik,
Nadje Kovai in Bojane Rogina razkriva kn-
jiga, je vzrok, da smo tovrstno monografjo o
Stanetu Jarmu mimogrede, atraktivno jo je
oblikovala Alenka ubic Rovan potrebovali.
e je ne bi imeli, bi si jo morali kratko malo iz-
misliti.
Besedilo in fotografja: Mihael Petrovi ml.
Pa jo imamo!
10 KOEVSKI UTRIP
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
december 2012
LJUDJE IN DOGODKI
0dstranimo ovire in ustvarimo drubo, ki bo
vkIjuujoaindostopnazavse
Drutvo invalidov Koevje, prostovoljna,
nevladna, neproftna in nepolitina invalidska
organizacija z jasno opredeljenim poslanstvom
za doloeno ciljno skupino ljudi aktivno vse od
leta 1974 , je v sredo, 28. novembra, med 12. in
17. uro v pisarni DI na Trgu Zbora odposlancev 30
Koevje za javnost predstavilo svoje delovanje
pod geslom Odstranimo ovire in ustvarimo
drubo, ki bo vkljuujoa in dostopna za vse. V
svojem vabilu koevskim invalidskim podjetjem
so namenili posebno pozornost zaposlenim
invalidom, za katere so podjetja naprosili, naj jih
seznanijo z dogodkom in jim na ta nain omogoijo
pridobivanje informacij o vseh ugodnostih, ki jih
delovnim invalidom I., II., III. kategorije, osebam s
telesno okvaro in vsem osebam s statusom invalida,
Zveza delovnih invalidov Slovenije ponuja preko
lokalnega drutva.
Posebni socialni programi, ki jih Drutvo invalidov
Koevje izvaja preko ZDIS, so v veinskem deleu
fnancirani s strani fundacije FIH0 (Fundacija
za nanciranje invaIidskih in humanitarnih
organizacij), katere temeljna naloga je fnanciranje
posebnih socialnih programov in storitev invalidskih
in humanitarnih organizacij ter pomo pri reevanju
socialnih stisk in teav posameznikov.
Poleg tega se drutvo fnancira e s lanarino, z
donacijami, s sponzorstvi in s prijavljanjem na razline
javne razpise, ki jih razpisuje Obina Koevje.
V DI Koevje je trenutno vkljuenih 548 invalidov,
razporejenih v razline kategorije in stopnje
invalidnosti, med temi je 130 tekih invalidov.
Drutvo nudi svojim lanom razline pomoi preko
posebnih socialnih programov z eljo, da ohranijo
im bolje zdravje in telesno kondicijo. Delovanje
DI vodita in usklajujeta predsednica Milena Lavtar
ter podpredsednik Joe Lindi skupaj z zaposleno
delavko, tajnico drutva, Vesno Marko. Individualno
delo se izvaja preko 15 poverjenikov po posameznih
podrojih, ki invalide obiskujejo na domu.
Drutvo z druenjem in vkljuevanjem v
razne ustvarjalne delavnice krepi samozavest
posameznikov ter njihov obutek pomembnosti
in koristnosti. Nudijo razline laino psiholoke
pomoi za laje premagovanje teav. Vkljuevanje v
portne dejavnosti pa invalidom pomaga pri fzini
rehabilitaciji in prispeva k boljemu splonemu
poutju. V okviru socialnih programov za ohranjanje
zdravjalanov in njihovo rehabilitacijo izpostavijo kot
najbolj odmevne naslednje aktivnosti: 1x meseno
enodnevni kopalni dnevi; korienje poitnikih
kapacitet ZDIS za letovanja, t.i. stacionarno zdravljenje
v zdraviliih po Sloveniji; ogledi slovenskih kulturnih
znamenitosti s kulturnimi programi; enkrat letno
sreanje starejih in tekih invalidov, ki se zaradi
doloenih omejitev ne morejo drugae vkljuevati;
enkrat letno sreanje invalidov Dolenjsko-
Belokranjske regije, kamor se drutvo vkljuuje;
razvijanje portno rekreativne dejavnosti; razvijanje
kulturne dejavnosti in druabnosti v delavnicah
ronih del; razvijanje programov medsebojne
pomoi lanom z nijimi dohodki in tistim, ki so zaradi
poslabanja zdravstvenega stanja pomoi potrebni;
obiski vseh lanov s skromnim obdarovanjem za
boino-novoletne praznike.
28. novembra so obiskovalce v okviru odprtih
vrat seznanjali z informacijami s podroja delovanja
drutva in izvajanja posebnih socialnih programov;
z ronimi in umetnikimi deli sekcije za rona dela;
s portnimi aktivnostmi sekcije za port ter s pogoji
za vlanitev v drutvo. Posameznik, ki eIi postati
redniIandrutva,toizrazispodpisompristopne
izjave ter predIoitvijo dokaziIa o izpoInjevanju
pogojev za Ianstvo. Pravice in doInosti so
opredeIjenesStatutomDIkoevje.
Na vpraanje, zakaj bi kot invaIid postaI Ian
drutva invaIidov, je Vesna Marko, tajnica DI
Koevje, pripravila obiren odgovor: kotIanDrutva
invaIidov se Iahko vkIjuujemo v nasIednje
organizirane posebne sociaIne programe v
okvirju ZDIS: program za ohranjanje zdravja v
lastnih kapacitetah ZDIS; program psihosocialne
rehabilitacije; usposabljanje za aktivno ivljenje in
delo; programi usposabljanj za aktivno sodelovanje
in neodvisno ivljenje invalidov; informativna in
zalonika dejavnost; rekreacija in port - ohranjanje
psihofzinih sposobnosti; skrb za integracijo
invalidov v kulturno ivljenje; sociaInovkIjuevanje
invaIidov (DLAVNIC ZA SP0DU1AN1
RAZV01A L0VkIH VIR0V, kar bomo v Ietu
2013eposebejrazvijaIi),okrepitev mree aktivov
delovnih invalidov; brezplana pravna pomo;
razline delavnice na podlagi druenja in sprostitve.
Drutvo tako poleg standardnih programov ZDIS
izvaja e dodatne programe, ki so opredeljeni v
terminskem koledarju za doloeno leto. Kot stalnica
se skozi vse leto odvijajo portne dejavnosti
po urniku portne sekcije Drutva invalidov
Koevje, delavnice ronih del vsako prvo in
tretjo sredo v mesecu ter kopanje v Termah
Krka v Dolenjskih Toplicah vsak prvi torek v
mesecu.
Sicer pa je tudi plan za leto 2013 e izdelan: v
januarju je na programu razdelitev poitnikih
terminov za leto 2013; v februarju poteka
akcija merjenja krvnega sladkorja in pritiska;
marec predvideva letni zbor lanov drutva
invalidov Koevje; april v okviru sekcije za
pohodnitvo napoveduje pohod v neznano;
maja se po dogovoru podamo na ogled
kulturnih znamenitosti; junij je zaznamovan
z dogodkom na regijski ravni, in sicer bo v
koevju 22. junija 2013 sreanje invaIidov
DoIenjske in eIe krajine. Julij in avgust sta
namenjena poitnicam. S septembrom se prinejo
nove aktivnosti z druabno kulturnim sreanjem v
naravi; oktober je tradicionalno rezerviran za sreanje
in druenje tekih invalidov; v novembru se zbirajo
prijave za letovanje v letu 2014; decembra poverjeniki
ob boino-novoletnih praznikih obiejo svoje
lane, leto pa se zakljui z novoletnim sreanjem in
druenjem.
Vsakogar, ki ga o deIovanju in vkIjuitvi v
drutvozanimakarkoIi,DIkoevjevabi,daobie
njihoveprostorena7Z030oziromajihpokIiena
teIefonsko teviIko (01) 8951-444, 070/295977
aIi jim pie na eIektronski nasIov di.kocevje@
amis.net. Uradne ure imajo ob ponedeIjkih in
etrtkih med 9.00 in 11.00 ter ob sredah med
13.00in17.00uro.
Romana Novak
Drutva in posamezniki
Letonje leto je in bo nepozabno za dnevni
center ENT. Spoznali smo veliko novih obra-
zov, ljubeih ljudi, dobili nove prijatelje in se
imeli nepozabno dobro.
Obiskali smo Fieso, kjer smo z uitkom poska-
kali v morje, v adrenalinskem parku na Jezer-
skem smo se preizkuali v obvladovanju strahu,
na veliki gugalnici in plezanju preko mostu ez
prepad, martinovanje in praznovanje novega
leta pa smo doakali kar v Novi Gorici z naimi
prijatelji entovci.
Izvedli smo letovanje na Debelem rtiu kar za
22 entovcev ter piknik na Kolpi in piknik pri
Rosenbrunu. V samem centru smo se na ivilj-
skih delavnicah pod vodstvom nae mentorice
Mojce uili ivanja majic, prtov in raznih drugih
stvari, ki so si jih lahko udeleenci naredili zase.
Prostovoljci so nam polepali dni s svojimi ak-
tivnostmi in sodelovanjem pri ustvarjalnih de-
lavnicah in pri izobraevanjih, ki smo jih izvedli
za iro javnost (delavnice in predavanja na
temo s teorijo izbire do boljih medosebnih od-
nosov, EFT delavnice, postavljanje meja, prepo-
znavanje depresije, stresa in e veliko drugega).
Vse to ne bi bilo mono brez dobrega sode-
lovanja z lokalno skupnostjo, mediji, sofnanci-
ranja Obine Koevje in seveda tevilnih dona-
torjev.
Iskrena hvala e posebej donatorjem, ki so
nam omogoili izvedbo letovanja na Debelem
rtiu:
Krka d. d. Novo mesto, Inotherm d. o. o., Ely
Lilly farmacevtska druba d. o. o., Lions klub
Ribnica, Mercator d. d., Lekarna Ribnica in
Avtocenter Rufac.
Vsem elimo uspeno in zdravo leto 2013.
Tatjana Romih
vodja dnevnega centra ENT Koevje
arobno leto 2012 v ENTU
december 2012
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
KOEVSKI UTRIP 11
MODRI PLANET
Komarji oziroma virusi, ki jih prenaajo, so
nevarni tudi hinim ljubimcem in drugim
ivalim. Poleg virusov prenaajo tudi parazite,
kot je pasja srna glista. Pri obvarovanju ljudi in
ivali pred piki pomagajo repelenti, a njihova
uinkovitost ni stoodstotna. Vemo tudi, da se
nekaterih ljudi komarji (samice, ki odlagajo
jajeca) ne dotaknejo. Po zadnjih raziskavah
je to vezano na okolje in vrsto komarjev. Tako
se lahko dogodi, da se v nekem okolju komarji
doloene osebe izogibajo, v drugem okolju pa
ta oseba ne more ubeati njihovim pikom.
kakosopriIeteIizdaIjnegavzhoda!
Po prvi teoriji so tigrasti komarji k nam najprej
prileteli iz Albanije. Kako so prili v Albanijo, pa
v medijih ni podatkov. Zato dodajam naslednje
izhodie. Albanija je kot drava nastala leta
1912. Znotraj meja Albanije je (takrat in tudi
sedaj) ivelo le polovico Albancev. Ostali so
bili v Srbiji, rni gori, Makedoniji in drugje
po svetu. Med vojno je bila Albanija pod
okupacijo Italije, ki ji je poveala ozemlje na
okupirana podroja sosednjih drav. Od tu
izvira ideja 'Velike Albanije'. V albanskih hribih
so se zadrevale partizanske in zaveznike
enote, ki so delovale v sami Albaniji, predvsem
pa v Griji in Jugoslaviji. V povojnem asu je
Albanija preivela tiri obdobja. Do resolucije
informbiroja sredi petdesetih let, ko je
jugoslovanska politika prenehala sodelovati
s Stalinovo Sovjetsko zvezo, je bila pod
protektoratom Jugoslavije. Tako je odredil
Stalin takoj po vojni oziroma jo je poklonil Titu
e med vojno. Po tem je ostala zvesta Sovjetski
zvezi vse do zaetka estdesetih let oziroma
do smrti Josipa V. Stalina. Kmalu potem ko
je Sovjetska zveza pod vodstvom Hruova
odprla novo smer delovanja, se je albanski
voditelj Enver Hoxa, ki je pred tem pripravil
velik sprejem Hruovu, odloil, da Sovjetski
zvezi pokae hrbet in se povee s Kitajsko. To
je trajalo vse do leta 1978. Po tem je Albanija
ohranila duh stalinizma in se povsem odtujila
od drugih drav. S tem se je odpovedala
zunanji pomoi in vsem stikom. To je trajalo
do leta 1985, ko je umrl Enver Hoxa, in e nekaj
let potem, ko se je ohranjal njegov mit. To je
obdobje pomanjkanja, vrst pred trgovinami
in lakote. V asu prijateljevanja s Kitajsko je
poleg gospodarske pomoi albanska armada
dobila s Kitajske vodljive rakete, ki so imele
v svojih konicah jajeca tigrastih komarjev.
Glede na to da je bila Albanija najbolj zaprta
evropska drava in je bila biva Jugoslavija
njen veliki sovranik, se o tem nevarnem
oroju pri nas ne ve prav dosti. Imamo pa vrsto
domnev, posrednih dokazov in sumnienj.
Oroja sami niso nikoli namensko uporabili, je
pa menda prilo do tega, da je bilo nekaj teh
raket odprtih in jajeca, liinke oziroma larve so
imele dovolj vlage, da so se razvile v te strane
komarje, ki s svojimi ugrizi puajo rane na
koi (najpogosteje nogah in rokah). V Italiji so
tako pokazali fotografje, ko se cel roj tigrastih
komarjev usede na nogi loveka. Po tej 'invaziji'
je imel lovek na nogah rano pri rani, ki so se
zabrazgotinile kot po cepljenju koz.
Po drugi pripovedi so komarji prili k nam
iz Italije. Na Wikipedji je zapisano izhodie,
da se selijo po irokih povezovalnih poteh
(avtocestah). Po moje je vzrok drugje. e
sledimo poti v obratni smeri nazaj k izhodiu,
od kod izvirajo te uelke, pridemo v ZDA,
kamor so bile tudi naseljene, in od tu nazaj
na Japonsko, kjer so tigrasti komarji avtohtoni
in se iz zapisov obveevalcev pred drugo
svetovno vojno ugotovi, da so jih namenoma
gojili za bioloko oroje (zapisi tudi po najbolj
znanem vohunu Nemcu Richardu Sorgeju,
doktorju kemijskih znanosti in novinarju, ki
je na Japonskem zbiral in analiziral podate za
Sovjetsko zvezo).
Japonska je po vojni izvaala v ZDA
obrabljene letalske pnevmatike. Letalske gume
so zaradi pritiskov in hitrosti, ki jih morajo
prenesti, vrhunec tehnike na tem podroju.
V njih so vgrajeni najbolji materiali, s tem da
katera od teh gum ne zdri dlje kot kaken
kilometer, ko jo je e potrebno zamenjati. Tako
bi praktino nove gume odnaali v smeti, e jih
ne bi namensko zbirali za nadaljnjo predelavo.
Gume so se torej reciklirale, e preden smo ta
izraz poznali. Rabljene letalske pnevmatike
predstavljajo namre primarno surovino za
izdelavo avtomobilskih pnevmatik. Ta gumasti
del je v petdesetih in estdesetih letih postal
japonski izvozni artikel v ZDA, kjer so izdelovali
pnevmatike za svoja vozila. Zbirni centri za
te velike koliine gum so bili na prostem
(nametane v zbirnih skladiih na Japonskem).
V notranje dele gum se je tako natekla tudi
deevnica, ki se je ohranila v ugodnih (ne
prevelikih) koliinah za razvoj komarjev. Ob
izvozu gum v ZDA so nehote izvozili tudi jajeca
komarjev. Tako so torej z Japonske tigrasti
komarji prili v ZDA in od tam v Italijo. Tigrasti
komarji so se najprej razirili po ZDA, predvsem
v toplejih podrojih, kjer jih niso povsem zatrli
z DDT-jem. Tipina drava v ZDA, kjer je bilo
ugodno okolje za tigraste, je bila drava Teksas.
To je najveja in najbolj bogata drava znotraj
ZDA, ki ima razvito predvsem poljedelstvo
(bomba, penica, agrumi), ivinorejo
(govedo, ovce, konji), naftno industrijo (letos
obeleujemo 100 letnico rpanja nafte v
Teksasu) in promet (najve letali v ZDA in
sloviti Houston). Predelovalne industrije razen
prehrambene pa v Teksasu skoraj ni, zato so
nerabljene letalske gume izvaali v Italijo, in
tako se je tigrasti komar preselil k sosedom.
Danes je tigrasti komar prisoten v 28 dravah
v ZDA. Ogiba se najbolj mrzlih predelov obeh
polov, Aljaske in severnega dela. Tako ga ni tudi
v Skandinavskih drav, Rusiji, na Poljskem itd. V
Sloveniji smo tigrastega komarja zaznali po letu
2005 v predelu June Primorske. Opazovanja
nas opozarjajo na to, da se je naselil tudi v
jugozahodni in osrednji Sloveniji, torej tudi pri
nas, koevsko ribnikem podroju, in severno
primorskem delu okrog Gorice in Ajdovine.
Pozornost v naih krajih je povsem upraviena.
Ker je DDT prepovedan in seveda zdravju
izjemno kodljiv, je najbolje, da se drimo
navodil, ki so jih v mnogih sredozemskih
dravah in tudi v Italiji e sprejeli. Pomembno
je tudi izobraevanje in seznanjanje ljudi o teh
uelkah. Pri tem se sledi e znano dejstvo, da
tigrasti komar v razvoju od jajeca do samega
komarja ves as potrebuje vlago (stojea ali
poasi tekoa voda v majhnih koliinah). Ko
nastane iz jajeca larva, je e 24-urna sua dovolj,
da liinka pogine. VeIike monosti razvoja
tigrastih komarjev nai sosedje ItaIijani
vidijo na pokopaIiih, divjih odIagaIiih
inskIadiihstarihpnevmatik.ZaskIadia
IetaIskih gum je tako predpisano, da
morajobitiIe-tevesaspokrite,dakomarji
ne pridejo do njih, oziroma da se v njih ne
nabiradeevnica.Drugazahtevapaje,dase
tegumepogostoobraainsui.Navsakih24
urjepotrebnovsegumevsajenkratobrniti.
Na divjih odIagaIiih je veIiko posod
(pIastina embaIaa za jediIa, konzerve in
drugepraznekatIe,industrijskaembaIaa,
pohitvo,beIatehnika),kjersevpoIzaprtih
posodah Iahko zadruje manja koIiina
vode, kar je ustrezno za razvoj tigrastih
komarjev, in mir, ki je potreben samici za
odIaganjejajec.
Vrsta predpisov je vezana tudi na
pokopaIia. V ItaIiji se uvaja prepoved
dajanjarezanegacvetjavvazenaprostem.
VIaga v vazah in na povrini zemIje ob
zaIivanju ter mir, ki je praviIoma tekom
dneva na pokopaIiih, je zopet ideaIen
prostor za razvoj tigrastih komarjev. 7ako
sevItaIiji(tudiv7uniziji)dovoIiIepIastino
cvetje v posodah s peskom, ki imajo svoj
iztok, da se deevnica ne more zadrevati.
V teh dravah veIja enako tudi za baIkone,
dohodne poti, avIe, atrije, prostore ob
bazenih...
(se nadaljuje)
sponzorrubrikeModripIanet
MLAMINd.d.koevje
Edvard ilc, Ta nevarna ival pri nas ne ivi? II
7igrastikomarji
V razvoju od jajeca do samega komarja ves as potrebujejo
vlago. Ko nastane iz jajeca larva, je e 24-urna sua dovolj, da
liinka pogine.
Pojav tigrastih komarjev pri nas je povezan z najmanj dvema
izhodiema. Na spletu ali v poljudnih oddajah boste o tem
dobili precej okrnjene podatke. Zato sem kar na lastno pest
dodal nekaj izhodi, ki so znana, e ne e povsem dokazana.
12 KOEVSKI UTRIP
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
december 2012
INTERVJU
To, da je nekaj gnilega v deeli tej jasno
priajo minuli in verjetno tudi prihodnji pro-
testi proti samovenim in samooklicanim
glavarjem. Ti, kot kae, imajo vse preve asa
za samo koristna in skrajno oportunistina
dejanja ter raznorazna ideoloka obrauna-
vanja, ki na koncu jasno ne koristijo nikomur,
e najmanj pa 99 odstotkom ljudi. Vsi ti se
verjetno ob tem strinjamo za napis, ki sem ga
pred kratkim zasledil, in sicer: Nismo za levico,
nismo za desnico, smo za resnico! In ta pojem
se je v zadnjem asu vse prevekrat (namen-
sko) izmikal naim oem. Spregledali smo
Skratka, ker se naa upana presenetljivo
dobro drita, v nadaljevanju navajamo njune
odgovore. Ob tem se dobro zavedamo, da
stanje ni ronato (kar e posebej velja za ko-
evsko obino), ni pa tudi tako in povsem sivo.
Start je venomer le na zaetku in kdaj spoznati
(priblino) stanje, e ne pred novim letom
1. kakoste,g.upan,gIedenadecembrski
as, ki je po eni strani precej preIomen za
sIovenstvo, po drugi strani pa mesec, ko
nas obdarujejo MikIav, boiek in dedek
Mraz!
VIadimirP.: Kar dobro, morda bolje, kot ne-
kateri moji kolegi upani po Sloveniji (smeh).
Dri, mislim, da je res prelomen trenutek in
upam, da se bomo te prelomnosti zavedali vsi.
e posebej politiki, ki kar ne morejo najti poti
iz skrajno, za Slovenijo zelo slabih razmer. Si-
cer pa sem zadovoljen. December je tudi me-
sec, ko se ozremo nazaj in mislim, da smo bili
v Koevju uspeni. Veliko je bilo postorjenega.
Zato si lahko vsi skupaj privoimo tudi malo
prazninega vzduja.
1oeL.: Skupaj z veselimi se veselim in sku-
paj z razoaranimi soustvujem. Z delom se
trudim ohranjati pozitivno naravnanost in se
zavedam, da so asi teki. e bo drava spre-
jela pravilne ukrepe, se Sloveniji obetajo bolji
asi, decembrski dobri moje pa bodo zopet
nosili polne koe daril. Po drugi strani vse, kar
je za vsakega loveka posebej pomembnega,
lahko napiemo na majhen listek papirja. Pre-
prosto, a ne?
2. katera ivIjenjska izkunja je biIa tista,
izkaterestesenajvenauiIi!
VIadimir P.: Teko je izluiti samo eno,
saj vsaka izkunja po svoje gradi osebnost in
vsaka ima doloene posledice. Vsekakor pa je
ena pomembnejih moj prevzem upanske
funkcije, saj sem v praksi spoznal, da politolo-
ka teorija, ki jo sicer sam predavam na Fakul-
teti za drubene vede, velikokrat ne dri. Kar je
sicer veliko razoaranje, vendar tudi izkunja,
katera me je v tem smislu dogradila.
1oe L.: V ivljenju mi ni bilo postlano z
roicami in za vsak korak sem se moral sam
potruditi, to pa vedno pomeni tudi nauiti se,
vasih tudi za ceno izpostavljanja lastne koe.
Tako e najraje govorim o tisoerih drobnih
ivljenjskih izkunjah, skozi katere sem se
uil. e bi moral izbirati podroja: primarna
druina (otrotvo oe, mati), Gimnazija Ko- oe, mati), Gimnazija Ko-
evje (irok pogled na svet), nadaljnje olan-
je (specializacija), moja druina (oetovstvo,
odnosi), delo na farmah v Koevju (narava in
ivali) in vsekakor upanovanje in politino
udejstvovanje (medsebojni odnosi). To zadnje
je prava ivljenjska fakulteta.
3. kajnajrajeprebirate!
VIadimir P.: al je velika razlika med tem,
kaj rad in kaj lahko prebiram. Moje delo na
akademski ravni me sili v nenehno prebiranje
in pisanje, ki sicer nima neposredne povezave
z delom na Obini, vendar je to nekaj, emur
se ni mogoe ogniti. Premnogokrat kupujem
knjige, za katere reem, to pa bom prebral,
ko bom imel as, vendar najvekrat lee prah
nanje. Sicer zelo cenim in imam rad slovensko
prozo, e posebej mi je pri srcu Ciril Kosma.
1oeL.: V prvi vrsti so to slovenski in svetov-
ni klasiki, njihova proza in poezija, ki sta brez-
asni in tudi danes aktualni. V asu upano-
vanja najve berem zakone, razvojne narte,
investicijske projekte, obrazloitve Za vse
to je dan najvekrat prekratek.
4. PretekIo je nekaj ve kot 2 Ieti od voIi-
tevinzaetkavaegaupanovanja.Vkak-
nem stanju ste takrat prevzeIi obino in v
kaknemstanjujedanes!
VIadimirP.: Z najvejo mero gotovosti lah-
ko trdim, da je obina zdaj v bolji kondiciji,
kot je bila ob prevzemu. Stvari se, vsaj po moji
oceni, urejajo hitreje, popolnjujejo se vrzeli
na razlinih podrojih in smo sredi velikega
investicijskega ciklusa. Mirno lahko reem, da
so moji sodelavci bolj obremenjeni, vendar se
delo dobro koordinira in rezultati so tu. So pa
pred nami izjemni napori na podroju varo-
vanja okolja (izgradnja kanalizacij), ureditev
in sanacija odlagalia v Mozlju, revitalizacija
mestnega jedra in energetske sanacije javnih
objektov.
1oeL.: Skoraj dva milijona evrov primanj-
kljaja, plailni roki obine 68 mesecev, brez
razvojnih projektov v omari, velike zamenja-
ve glede kadrov. Danes smo praktino brez
primanjkljaja, raune plaujemo v rokih, vsak
trenutek je na zalogi 510 razvojnih projektov
iz vseh podroij (kultura, port, ceste, gospo-
darstvo ). Pomembni dejavniki uspenega
dela so bili: uspeno delo obinske uprave, ka-
kovostna podpora celotne politine stranke,
katere lan sem, in dobro sodelovanje vseh
lanov odborov in obinskega sveta.
5. kajjetisto,karvasjevIetihupanovan-
janajboIjpresenetiIo!
VIadimirP.: Najbolj me je presenetila logi-
ka delovanja javne uprave. Res sem tudi sam
del javne uprave, vendar je nujno delati in
delovati hitro, cilji so jasni in prostega teka ni
Tega ne morem rei za del dravne in neka-
terih segmentov javne uprave. Nikolikokrat
sem naletel na razlino rangirane uradnike, ki
so mi hiteli pojasnjevati, kako nekaj ni mogo-
e in vedno znova sem jim razlagal, da od njih
priakujem predvsem pomo, da nekaj bo
mogoe. Zdi se mi, da v vsem tem birokratizi-
ranju najkrajo potegnejo obanke in obani,
ki za vse skupaj niso popolnoma ni krivi
Upam pa, da se bo to tudi kdaj spremenilo.
1oe L.: Skoraj v vse razvojne projekte je
vloeno ogromno truda in najpogosteje ve
sto ali tiso ur dela mojih sodelavcev. Ko je
projekt konan in izveden, pa se najde cel
kup kritizerjev, ki jih med naim delom sploh
ni bilo blizu. Tudi e vpraam tiso ljudi, se jih
bo vedno nalo 2000, ki bodo mislili drugae,
in to je dobro. Najbolj pa me presenea, da se
jih vedno najde najmanj 5, ki znajo zadevo po-
polnoma skritizirati, brez ene same pozitivne
misli. To je izgubljen as in alost sedanjega
asa.
6. 7renutno intenzivno pripravIjate prora-
unzaIeto2013.kajsogIavneusmeritve!
AIi nartujete, da bodo potrebne nove za-
doIitve!
VIadimir P.: Da. Brez zadolevanja tako
megalomanskih projektov ne bo mogoe
izpeljati. Vendar naj e zdaj pojasnim, da je
zadolevanje strogo namensko (kakor je bilo
to e do zdaj) in ima vrailni potencial. Z dru-
gimi besedami, izvajali bomo tiste projekte,
ki bodo po izvedbi prihranili na proraunski
denar. Takna sta projekta javne razsvetljave
in energetske sanacije javnih objektov. Je pa
dinamika zadolevanja odvisna predvsem od
realizacije projektov v tekoem letu. Morda
toliko, kot smo si zastavili, ne bomo tudi re-
alizirali, saj se kaejo nekatere teave tudi na
sofnancerski strani strani drave. Kriza v tem
pogledu ne prizanaa nikomur.
1oe L.: Obina je v fazi izvajanja najveje
investicije od njene ustanovitve, to je izgradn-
ja novega vrtca. Ker smo e v preteklih letih
veliko investirali, je v naslednjih dveh letih ne-
mogoe izpeljati investicijo brez kredita. Zato
nartujemo zadolitev v viini do 2 milijona
evrov. Seveda so poleg vrtca v teku e druge
Intervju z upanoma Koevja in Ribnice
november 2012
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
KOEVSKI UTRIP 13
investicije, od katerih je najveja izgraditev
regionalnega vodovoda in e veliko vejih ali
manjih projektov.
7. kdaj bo po vae koevje pribIino tako
razvitokotRibnicaoz.kdajboRibnicapri-
bIinotakorazvitakot7rzin!
VIadimir P.: To vpraanje je treba zasta-
viti tudi nosilcem gospodarskih subjektov
in kapitala. Sam se kot predstavnik lokalne
skupnosti zelo trudim, da bi izboljali okolje
za razvoj gospodarstva, poleg tega pa veliko
investiramo v infrastrukturo, ki je pomembno
izhodie za investitorje na Koevskem. Inves-
ticijski ciklus obine je prav tako tista prilo-
nost in monost za razvoj gospodarstva in e
ne nova, pa vsaj ohranjanje e obstojeih de-
lovnih mest. Mislim pa, da nam na Koevskem
malce primanjkuje podjetnosti in razumnega
gospodarskega tveganja
1oe L.: Teko je primerjati, ker ima vsako
okolje svoje znailnosti. Tako je bilo Koevje
pred 15 leti bolj razvito od Ribnice, kjer smo
beleili celo 30-odstotno brezposelnost, da-
nes je slika obratna. Zato je treba biti previden
in korekten, ker se zadeve stalno spreminjajo.
Enkrat si na vrhu, drugi malo nije. Bistven je
potencial okolja, prilonosti, na katerih lahko
sistematino delamo, in se z veliko vloenega
truda nadejamo uspehu. Vsekakor so kljuni
trije lokalni dejavniki: obani s svojimi pod-
jetnikimi ambicijami, gospodarstvo v obliki
nekaj vejih podjetij in veliko manjih pod-
jetnikov, ki imajo stabilen razvoj, in obinska
uprava, ki mora zagotavljati razvojne projekte
in predvsem pripraviti prostor im vejemu
tevilu podjetnikov.
e se primerjamo e s Trzinom: je predmest- je predmest-
je Ljubljane, oddaljeno 100 m od cestnega
kria nemogoa primerjava, pa kljub temu:
obina Ribnica je e tako razvita kot Trzin
ima pa drugane pogoje in druge usmeritve.
Podatki so naslednji: za mesec oktober 2012
je na primer stopnja brezposelnosti v Trzinu
8,3-odstotna, v Ribnici 8,4-odstotna. Povpre-
na bruto plaa v oktobru 2012 je znaala v
Trzinu 1.449,17 , v Ribnici pa 1.424,56 ! In
e kakovost ivljenja ljudi, monosti za kako-
vostno preivljanje prostega asa in ustvar-
jalno delovanje Iz Trzina gre v Ljubljano
in ima na razpolago celo Ljubljano. Ribnica
mora bistveno bolj uravnoveati, kaj bo nu-
dila obanom v ojem okolju. Zato posvea
zelo veliko pozornosti in tudi fnannih sred-
stev kakovosti bivanja in drubenim dejav-
nostim. Obina Ribnica daje za kulturo najve
sredstev natem obmoju (tudi v primerjavi s
Trzinom). Novoustanovljeni Javni zavod Ro-
kodelski center nudi iroko paleto ustvarjalnih
delavnic od rokodelstva do umetnikega
udejstvovanja, LICE likovna ola v Ribnici je
edinstvena v Sloveniji, obiskujejo jo sluatelji
vse od Ljubljane, Cerknice do Kolpe. Knjinica
Miklova hia in Galerija Miklova hia, cela pa-
leta aktivnih drutev, prelepa narava in druge
ugodnosti ponujajo obanom pravo kakovost
ivljenja za dananji as. Ne nazadnje port-
ni center z bazenom, ki je zaseden od 7. ure
zjutraj do 22. ure zveer. Posebej elim pouda-
riti, da se trudimo ohranjati v ravnovesju vse
kljune elemente, ki vplivajo na nae sobivan-
je. Tako uravnoveamo vse zahteve, ki nam jih
nalagajo dravna zakonodaja, lokalni razvoj
in kakovost bivanja. Zato lahko z gotovostjo
ocenjujem, da smo glede na to, da ivimo na
podeelju, pri tem uspeni, ne glede na to, s
kom se primerjamo.
8. Zakaj je po vae v Ribnici tako maIo tr-
govskih centrov (se dogovarjate s kom)!
Zakaj imamo v koevju toIiko trgovskih
centrov!
VIadimirP.: Trgovski centri imajo svojo pro-
dajno logiko, ki temelji na borbi za trni dele.
Koevje zato najvekrat predstavlja samo maj-
hen del velikih sistemov, ki se trudijo na ravni
Slovenije pridobiti svoj kos prodajne pogae.
Po drugi strani pa verjetno tudi kupna mo ni
tako nizka, kakor se nam zdi, saj vsi centri kar
nekako shajajo. Osebno mislim, da jih je mor-
da celo preve in bi bolj kot to dejavnost po-
trebovali zdrava delovna mesta, ki bi ustvarja-
la dodano vrednost in s tem prihodek ljudem
v naem okolju.
1oe L.: Trgovski centri nikoli niso bili pri-
oriteta Ribnice. Za vso osnovno preskrbo ob-
anov je poskrbljeno, prosti as pa raje prei-
vljamo kako drugae kot v trgovskih centrih.
Prednost ivljenja na podeelju je, da obani
lahko izivijo svojo ustvarjalnost in hobije ali
pa preprosto poivajo v naravi po utrudljivem
delovniku. Tega ne da noben trgovski center,
pa e denar ostane v epu. Za vsak zahtevnej-
i nakup je Ljubljana zelo blizu. Vsekakor je
nekaj interesa pri razlinih trgovskih centrih,
ki se na nas obraajo za razline informacije
in katerim pomagamo pri njihovih razvojnih
nartih v nai obini in jim v vsakem primeru
odpiramo vrata. S sprejemom novih planskih
aktov se tako obeta tudi nekaj novih trgovskih
centrov.
9. VeIikokrat smo sIiaIi, da obina nima
vzvodov, s katerimi bi neposredno vpIi-
vaIa na gospodarstvo, vendar pa je njena
posrednavIogapritemIahkoveIika.Pred-
vsemgrezavpraanjeprostora,komunaI-
neinfrastrukture,podporerazvojamaIega
gospodarstva s sonanciranjem, spIone
obinskenaravnanostiineesa.kajsteza
assvojegaupanovanjanatempodroju
estoriIiinnakaterapodrojaposrednega
inneposrednegavpIivaseimatenamene
posebejusmeritivprihodnje!
VIadimir P.: Dri. Posredna vloga je po-
membna in ta je bila po mojem mnenju pre-
dolgo zapostavljena. Prvi korak obine je po-
vezovanje gospodarskih subjektov in iskanje
sinergij med podjetniki. Tu smo naredili korak
naprej in imamo dokaj redne sestanke, kjer
se gospodarstveniki med seboj pogovarjajo
in aktivno sodelujejo pri oblikovanju mnenj
obinskih razvojnih strategij. Pomembno je
tudi s strani obine zagotoviti vso podporo pri
novih potencialnih investitorjih. Tu smo prav
tako aktivni in pred nekaj tedni nas je obiskal
eki investitor, ki je bil preseneen nad hitros-
tjo informacij s podroja prostora, spodbuje-
valnih pogojev in pridobivanja dovoljenj. Tu
so tudi obiski predstavnikov drave, s kateri-
mi moramo aktivno sodelovati, saj je veliko
dravnega premoenja na obmoju obine
Koevje. In veliki premiki so bili storjeni na re-
laciji Sklada kmetijskih zemlji in gozdov RS,
Agencije RS za okolje in Zavoda za gozdove.
V prihodnje nartujemo investicijo obine
Koevje v izgradnjo poslovnih prostorov, ki
jih bomo ponudili potencialnemu investitorju
po ugodnih pogojih. Prav to se je izkazalo kot
najbolj pogreana podjetnika infrastruktura

1oeL.: Obina Ribnica pone ravno to, kar
ugotavljate, da lokalna skupnost lahko deluje
na naslednjih podrojih: ureja zemljia, spre-
jema prostorske akte, obina je soustanovi-
teljica Razvojnega centra Koevje Ribnica,
ki pomaga zaetnikom in malim podjetjem v
obliki brezplanih svetovanj in pomoi pri pri-
dobivanju ugodnih sredstev za razvoj. Sode-
luje v regijski tipendijski shemi, ki povezuje
obino, podjetnike in tudente. Sofnancira-
mo razvojne regijske turistine projekte, ki
povezujejo okolje in e marsikaj drugega.
Predvsem je bistveno razmiljanje ljudi, ki so
v Ribnici res zelo ustvarjalni, podjetni in raz-
miljajo inovativno, so delavni in predvsem
uspeni. Vse to pa se dosee tudi preko spod-
bujanja delovanja drutev, kulture, porta itd.
Posebej je treba izpostaviti postavitev prvega
Rokodelskega centra v Sloveniji, ki nudi iroko
podporo oivljanju in razvoju rokodelske de-
javnosti in podjetnitva, ki iz tega izhaja. Tako
bomo tudi v prihodnje operativno pomagali
pri izvajanju podjetnikih investicij, strateko
pa podpirali im iro ustvarjalnost obanov.
10. NakakennainIahkoobinapomaga
maIimIokaInimpodjetnikom!
VIadimir P.: Obini neposredne oblike
pomoi prepovedujejo zakonske regulative.
Vsekakor pa iemo monosti, kako bi to bilo
mogoe izpeljati posredno in znotraj tega, kar
je mogoe. Je pa morda premalo izkoriena
pomo preko dveh institucij, ki jih prav za te
potrebe fnancira Obina Koevje: Podjetniki
inkubator in Razvojni center Pokolpje. V obeh
primerih ostajajo rezerve za poslovno sve-
tovanje, izdelavo projektov za razpise, ki jih
znotraj instituta Obmonega razvojnega part-
nerstva koordinirata obe omenjeni instituciji.
Ti razpisi omogoajo pridobitev nepovratnih
sredstev do 50 % vrednosti investicije oz. do
500.000 .
1oe L.: Veino poudarkov na to vpraanje
sem podal e v prejnjih odgovorih.
11. V koIikni meri po vaem vpIivajo na
predIaganeaIipozitivnosprejeteobinske
odIokerazIiniprotniIobijiizozadja!
VIadimir P.: Za razliko od dravnih obin-
ski odloki bistveno ne urejajo gospodarskega
segmenta, zato o taknih lobijih niti ne morem
govoriti ali pa jih ne zaznam. Obinski odloki
14 KOEVSKI UTRIP
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
december 2012
INTERVJU
se osredotoajo na urejanje javnega dobrega
in relacij med lokalno skupnostjo ter obani.
Zato sem velikokrat preseneen nad burnimi
razpravami ob razlinih osnutkih odlokov na
obinskem svetu, katerih namen ni omejevati,
temve varovati obanke in obane.
1oe L.: V obini Ribnica se s tem ne sre-
ujemo. Sreujemo se z mnogimi podjetniki,
ki elijo investirati in je investicija odvisna od
obinskih prostorskih aktov. Tem pomaga-
mo s sprejemanjem izvedbenih prostorskih
aktov, da v doglednem asu lahko zanejo
investirati, e krovni prostorski akti dopuajo
gradnjo na doloenem mestu. Najve prob-
lemov glede soglasij pa je e konstantno pri
naravovarstvenikih.
12. katere od pomembnejih investicij se
bomoveseIiIinasIednjeIeto!(kakopoteka
kogeneracija,kjesmo!)
VIadimirP.: Kogeneracija je prestala strogo
evalvacijo na Evropski komisiji in uvrstili smo
se na etrto mesto znotraj nae kategorije. Se-
veda gre za prvi projekt Republike Slovenije,
ki kandidira na ta sredstva, vendar je v prvem
krogu zmanjkalo sredstev za sofnanciranje.
Tudi znotraj EU se pozna gospodarska kriza
in nartovana sredstva, ki bi jih pridobili s pro-
dajo CO2 kuponov, se niso uresniila sklad-
no z napovedmi. Vsekakor pa bomo deleni
fnanciranja v drugem krogu, kjer se projekti
fnancirajo po kljuu nacionalne pripadnosti.
To pomeni zaetek investicije v letu 2014. Bolj
asovno blije investicije so: posodobitev ki-
nodvorane, prenova javne razsvetljave, zaklju-
ek kanalizacije, ki jo gradimo zdaj, in dogra-
ditev v nekaterih dodatnih lokacijah, zaetek
izgradnje vodovoda in energetska sanacija
javnih objektov, vodovoda Borovec in Kneja
Lipa. Pozabiti ne smem na dementni oddelek
Doma starejih obanov ter rekonstrukcijo
mostov Marof in Dolga vas brunarica.
1oeL.: To je konanje prve faze izgradnje
novega vrtca v Ribnici in nadaljevanje gradnje
druge faze vrtca, zaetek gradnje regionalne-
ga vodovoda in priprava na gradnjo kanaliza-
cijskega projekta v Dolenji vasi.
13. V katero smer naj se po vaem razvija
turizem v obini! kako Iahko obina po-
sredno aIi neposredno spodbuja razvoj
turizma!
Vladimir P.: Obina aktivno spodbuja turi-
zem s fnanciranjem, saj letno namenjamo za
delovanje in druge turistine aktivnosti okoli
50.000 in tako bo tudi v prihodnje, saj se
zavedamo pomena turizma kot gospodarske
panoge. Nartujemo oblikovanje zavoda za
kulturo in turizem, ki bo povezal vse turistine
dejavnike na Koevskem in sodeloval pri pro-
mociji celostne podobe koevskega turizma.
Ustanovili bomo tudi turistino-informativni
center, saj menimo, da morajo biti vse infor-
macije na voljo na enem mestu. Je pa nujno
spodbuditi ljudi, da se bodo aktivneje ukvar-
jali s turizmom, obina pa bo tudi preko svojih
stikov (kar se tudi e dogaja s sosednjo Avstri-
jo) pomagala privabiti goste na Koevsko.
1oeL.: Obina sprejema strategije in usme-
ritve in soustvarja podporno okolje. Ustanovi-
la je Javni zavod Rokodelski center, ki preko
svojih aktivnosti privablja udeleence in tudi
turiste, samo lani ga je obiskalo ve kot 25 000
obiskovalcev vseh starosti. Spodbujanje turiz-
ma preko razlinih dogodkov ribniki sejem,
grajski veeri, pustovanje, dogajanja v Hrovai
Turizem v obini temelji na danostih ob-
ine in irega obmoja, kar obina Ribnica
s pridom izkoria suha roba in lonarstvo,
gozdovi, naravna in kulturna dediina, tudi
nesnovna dediina, tj. obiaji in navade.
Naa obina se je pridruila tudi vejemu
tevilu regijskih projektov, kjer preko sode-
lovanja s sosednjimi obinami v regiji JV Slo-
venija razvijamo doloene produkte (regijske
kolesarke, pepoti, poti s konji) ali podporno
okolje (regionalna destinacijska organizira-
nost). Posebej velja izpostaviti tudi Leader
projekte in LAS lokalno akcijsko skupino, v
okviru katere je obina Ribnica izpeljala e
mnogo projektov, ki pomembno razvijajo tudi
turizem na podeelju.
14. rpanjedenarjaizUjebiIoodnekdaj
nekoIikoneoptimaInoizkorieno.AIiima-
te morda kakne nove prijeme, strategije,
kakobiaIiboIahkoboIje!
VIadimirP.: rpanje EU sredstev je odvisno
tudi od drave. Projekti, kot je primer kohezija,
se rpajo s pomojo drave in seveda s
pomojo zagotavljanja lastnih sredstev tako
drave kakor obine. V tem letu smo pridobili
kar nekaj teh sredstev, seveda pa najve stavi-
mo na projekt kogeneracije. Kar se tie ambicij
pa lahko razkrijem, da oblikujemo projektno
jedro za pripravo novih projektov in prijavl-
janje slednjih na prihodnje razpise znotraj
obinske uprave. Tudi zato imamo razpisano
novo delovno mesto projektnega nartovalca
in upam, da z novimi momi poveamo tudi
nao uspenost. Kljub vsemu ocenjujem, da
smo bili zelo uspeni, saj smo uspeli pridobiti
in realizirati 2,7 milijona v letu 2012, med-
tem ko v prihodnjem letu nartujemo doda-
no poveanje, in sicer do viine 3,1 milijona .
1oe L.: Strategijo korienja evropskih
sredstev uspeno izvajamo e vrsto let. Pravila
so preprosta, teko jih je izpolnjevati. Najprej
je potrebno izredno dobro poznavanje delo-
vanja skladov, iz katerih se investicije lahko
sofnancirajo. Treba je imeti dolgorone cilje,
v okviru teh pripraviti projekt, vkljuno z vso
dokumentacijo (npr. gradbenim dovoljen-
jem). Za vsak zahtevneji projekt traja ta del
najmanj dve leti. Potem se kandidira na razpi-
se in aka na rezultate. Od 10 prijav si uspeen
z dvema do tremi projekti. Za ostalih sedem
takoj spremlja nove monosti nove razpise.
e dobi projekt odobren, se zane drugi del
zgodbe: javni razpisi za izvedbo, spremljanje
investicije, nadzor in poroanje. Praviloma
veje investicije izvajamo vsaj dve leti. Obina
Ribnica je v asu mojega upanovanja zelo
uspena pri rpanju EU sredstev izkoriamo
praktino vse ponujene monosti.
Tako smo po estih letih prili v situacijo, da
smo prisiljeni iskati nove fnanne vire (tudi
kredite), da z evropskimi nepovratnimi sred-
stvi e odobrene projekte lahko izvedemo.
Kljuna problematika je, da obine dobi-
vajo vse manj sredstev za osnovno delovanje
od drave in s tem vse manj investicijskega
potenciala. Poleg tega vse obine v Sloveniji
e vemo, da je edina monost sofnanciranje
iz evropskih skladov, kar posledino dviguje
konkurenco na razpisih in zmanjuje dele
monega sofnanciranja s strani Evrope.
15. kakno prihodnost vidite za mIade!
kaj Iahko stori obina, da bo njih preivI-
janjeprostegaasavdomaemokoIjukar
se da spodbudno in beg moganov kar se
danajmanji!karsedakonkretno,prosim.
VIadimirP.: Mladi morajo imeti ve vloge in
pomena v nai lokalni skupnosti. Sam menim,
da je bilo na tej relaciji v preteklosti storjenega
premalo. Vendar reitve ne vidim v oblikovan-
ju novih zavodov za mlade. Nujno je k sode-
lovanju pritegniti predvsem njih. In tu vidim
prilonost za e vejo aktivnost Kluba mladih.
Vsekakor je prav, da Obina zagotavlja dolo-
ena sredstva za programe, ki pa jih morajo
predvsem oblikovati mladi sami. Vsekakor
menim, da je bila vzpostavitev Wi-Fi povezave
po mestu jasen signal, ki kae na razumevanje
Obine (zgolj nekaj mest ima takno poveza-
vo v Sloveniji), smo pa v proraun za prihodn-
je leto namenili sredstva za ureditev nekdanje
kino dvorane, ki bi postala venamenski pros-
tor za razline mladinske dogodke. Seveda so
glavna tudi delovna mesta, vendar sem o tem
e govoril v tem intervjuju, menim pa, da bi
z vzpostavitvijo eleznike povezave z Ljubl-
jano omogoili bolj varno in udobno pot na
delo. Tudi diplomski veeri so v knjinici ukrep
vsak mesec in omogoajo predstavitev znanja
in doseka mladih. In da ne pozabim, dogradi-
tev vrtca je tudi ena izmed stvari, ki menim, da
mladim druinam veliko pomeni.
1oeL.: Mladina v Ribnici ima lepo prihod-
nost. Vse tisto, kar jim lahko nudimo kot sis-
temska ustanova, nenehno razvijamo in spod-
bujamo. Svojo ustvarjalnost lahko razvijajo in
nadgrajujejo na razlinih podrojih in vrstah
porta, kulture, e posebej likovne umetnos-
ti, podjetnitva, gasilstva, kakovosti bivanja,
vakih drutvih, podjetnitva in mnogih dru-
gih. Vsak teden se organizira tudi najmanj ena
prireditev, ki jo lahko obiejo, spodbujamo in
sodelujemo z ribnikim tudentskim klubom.
Kar nekaj mladih je tudi aktivnih v politinem
udejstvovanju obine.
Na drugi strani podjetja odpirajo nova de-
lovna mesta in zaposlujejo tevilne delavce
tudi iz sosednjih obin. Napovedujejo tudi
nove investicije in nova delovna mesta.
al mladi vseh vrst izobrazbe, ki jih nudi so- vseh vrst izobrazbe, ki jih nudi so-
dobni izobraevalni sistem, ne najdejo slube
v Ribnici. Npr. povsem logino je, da jedrskega
fzika teko zaposlimo v naih podjetjih, pre-
cej je strukturnih odklonov, saj smo prili kot
druba v fazo, ko bi moralo visoko razvito pro-
december 2012
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
KOEVSKI UTRIP 15
izvodno gospodarstvo podpirati irok spekter
storitvene dejavnosti, kar pa se je zaradi rece-
sije ustavilo. Povsem razumljivo je, da doloe-
no obdobje tudi ne bo mogoe zaposliti vseh
visoko izobraenih samo v domaem kraju.
Zelo primanjkuje tehninega kadra, teje pa
je zaposljiv kader iz druboslovnih usmeritev.
Zavedamo se, da je vsak mlad brezposeln pre-
ve, vendar smo veseli, da v Ribnici dele mla-
dih med brezposelnimi ni prevelik.
Sicer pa se je beg moganov pojavljal v ce-
lotni zgodovini Slovenije in tudi Ribnica ni bila
izjema pri tem. Trg delovne sile je danes po-
stal globalen. Vrhunski strokovnjaki so nene-
hno odhajali zaasno in mnogokrat za stalno
v tujino, v asih recesije pa se je pridruilo tudi
mnogo manj izobraenih delavcev, ki so li s
trebuhom za boljim kruhom. V konkretne
projekte razvoja Ribnice vkljuujemo tuden-
te predvsem v pripravo idej pri stratekih oz.
prostorskih dokumentih. V teku je sodelovan-
je z univerzo na podroju prenove mestnega
jedra, BF Oddelek za krajinsko arhitekturo in
na podroju turizma in FF Oddelek za geogra-
fjo.
16. AIimenite,dasoobanidovoIjvpIete-
ni v razvoj kraja oz. menite, da so pri tem
preve pasivni! kakno je vae mnenje o
obanih,kajmoramosamiprisebispreme-
niti,dabomoiveIivboIjeminprijaznej-
emokoIju!
VIadimir P.: Preprian sem, da obstaja kar
nekaj rezerve pri vkljuevanju obank in ob-
anov v razvoj nae obine. Obstajajo sicer
nekatere objektivne ovire: vonja na delo v
Ljubljano, res pa je tudi, da je vse preve pa-
sivnosti in razmiljanj, saj se ne splaa ali pa,
zakaj bi se trudil. No, dovolite, da tudi odgo-
vorim na takna razmiljanja truditi se za
lasten kraj pomeni truditi se za tiste, ki priha-
jajo za nami in hkrati izraa veliko spotovanje
do tistih, ki so se po svojih moeh trudili pred
nami. Ne pozabimo, da smo Koevsko dobili v
upravljanje za doloen as in prav je, da nare-
dimo vse za lajo in lepo prihodnost zanam-
cev. Veste, e se sami ne bomo potrudili, se
drug prav gotovo ne bo! Prelaganje odgovor-
nosti pa je tisto, kar nas je kot celotno drubo
pripeljalo v razmere, ki smo jim pria danda-
nes. Obina bo v prihodnje organizirala vrsto
okroglih miz na razline teme in upam, da se
jih bodo ljudje udeleili in tvorno prispevali k
e boljim idejam za na kraj.
1oeL.: Ocenjujem, da so obani obine Ri-
bnica zelo aktivni in uspeni glede vkljuevan-
ja v drubeno, druabno in politino ivljenje.
Vse javne obravnave so mnoino obiskane,
na veliko odloitev prejemamo tevilna pis-
na ali ustna obvestila, ki vso vasih le kritina,
mnogokrat pa tudi konstruktivna. Obani se
pri reevanju doloenih problemov zdruuje-
jo v razline aktive in druge delovne skupine,
ki potem organizirano komunicirajo z Obi-
no. Pri reevanju problemov se mnogokrat
obraajo tudi na obinske svetnike ali drav-
ne funkcionarje, ki delujejo v Ribnici. al ob-
anom v vsem in vedno ne moremo ustrei,
vedno pa se trudimo iskati skupne reitve raz-
linih problemov, ki neposredno tarejo ljudi.
Izjemna pohvala gre obanom, ki delujejo
v razlinih drutvih, ki podpirajo in razvijajo
praktino vsa podroja drubenega in druab-
nega ivljenja in s tem doprinesejo k razvoju
poslovne, kulturne, humanitarne, drubene in
druabne zavesti obine Ribnica.
Moje mnenje o obanih je, da jih ne elim
in noem spreminjati. Vedno imajo svoj prav,
saj reujejo svoje probleme in imajo svoj po-
gled na ivljenje v Ribnici. Edina elje bi bila,
da kakovost ivljenja ne bi stagnirala, da bi e
naprej in v sodelovanju im vejega tevila ak-
terjev uspeno spreminjali Ribnico, v smeri e
bolj uravnoveenega ivljenja na relaciji delo
in kakovostno bivanje.
17. Na kaj ste v asu upanovanja najboIj
ponosniinnakajmaIomanj!
VIadimirP.: No, moja doba upanovanja ni
e tako dolga, vsekakor pa vsaj zame pomeni-
jo naslednje stvari velik preskok in spremem-
bo: izgradnja parkiria pri vrtcu Kekec, ki ga
ni bilo 30 let in je bila tam nenehna nevarnost
za otroke in stare, vzpostavitev internetnih
povezav v krajih in obmojih, kjer ji akajo e
ve kot desetletje: Koprivnik in Loine, vzpo-
stavitev brezine internetne povezave po
celotnem mestu, poravnave s predstavniki
cerkvenih institucij, ki so se vlekle ve kot de-
setletje, ureditev prvega kronega prometa
v zgodovini Koevja. Manj pa sem ponosen
na nezmonost doseganja kompromisov v
obinskem svetu, ki so
plod moje trmoglavos-
ti, kadar gre za razume-
vanje zaite javnega
dobrega. O tem na-
mre ne elim in mo-
rem sprejemati kom-
promisov. Bom pa do
konca mandata temu
vpraanju posvetil e
ve pozornosti in mor-
da uspe kaken preboj.
Je pa zanj potrebna
tudi druga stran.
1oeL.: Lepo je sode-
lovati z dobrimi sode-
lavci obinske uprave
pri razvojnih projektih,
katerim sledi od prve
ideje do njihove uresni-
itve, lepo je spremljati
delo ribnikih podjet-
nikov, ki so obstali v
dananjih izredno za-
htevnih asih za gospo-
darstvo in celo irili
svojo dejavnost, lepo je
sodelovati z obani, ka-
dar je kaken problem
hitro reljiv in se z njimi
veseliti novosti, lepo je
sodelovati z dravnimi
institucijami, podpor-
nimi organizacijami na vseh ravneh, kjer so
pripravljeni prisluhniti problemom obine in
pomagati pri reevanju obinskih problemov.
Teje je, ko kaken problem ni reljiv na lahek
nain ali ko mora izbirati med slabim in slab-
im in ve, da bo del obanov razoaran.
18. Letoseizteka,kajeIitesporoitisvoj-
imobanom!
VIadimir P.: Obankam in obanom elim
najprej im lepe praznike. Res morda ni ve-
liko razlogov za praznovanje, vendar je prav,
da se vseeno malce poveselimo. Tudi to je ses-
tavni del ivljenja in nemalokrat pogoj za us-
peh. Pretirana zagrenjenost in zaprtost nista
kreativni vrlini in zato bodimo im bolj odprti,
prijazni drug z drugim, spotljivi in tolerantni.
Preprian sem, da bodo vsemu temu sledi-
li tudi novi doseki. Za obino in posredno
njene obane leto 2013 ne bo lahko, vendar
lahko zatrdim, da bomo naredili vse za nove
uspehe. In e bomo sodelovali, bo toliko bolj-
e, mar ne?! Sicer pa naj se vam uresnii im
ve vaih elja ali pa vsaj tiste, na katere je od-
hajajoe leto 2012 nemara pozabilo. Sreno!
1oeL.: Vasih se le sreamo in gremo drug
mimo drugega. Vasih se sreamo in sodelu-
jemo. Drug ob drugem in v kraju, kjer ivimo,
pustimo svojo sled, e naredimo nekaj dobre-
ga za vse. elim vam mnogo lepih trenutkov v
boinem in novoletnem asu, predvsem pa
zdravja in osebnega zadovoljstva v prihajajo-
em letu 2013.
Sergej Ambroi
PROIZ VODNO IN TRGO VSKO PO DJETJE, d.o.o .
keramine ploice
sanitarna keramika
armature (kopalnike in kuhinjske)
tu kabine, tu kadi
kopalniki dodatki
sestavljiv program kopalnikega
pohitva ARTE
lepila, fugirne mase
gotovi parketi
laminati
PVC podi
talna pluta
tapisoni
zakljune letve
svetovanje in izmere
polaganje podov iz nae ponudbe
prevozi in dostava
www.lesribnica.com
OBRTNA CONA UGAR
tel: 01 836 99 13
Del. as: od 7 do 12 ,
od 15 do 19 ,
sob. od 8 do 12
Zahvaljujemo se za
zaupanje in vam
elimo vesel boi ter
sreno novo leto.
Nakupi na obroke preko kredita NLB z obrestno
mero 0, ali obronim plailom s karticami
16 KOEVSKI UTRIP
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
december 2012


MERILNIKI KRVNEGA TLAKA MICROLIFE
Ponudba velja v mesecu decembru
in se obrauna pri blagajni ob nakupu z gotovino!
VPD Bled d. o. o., PE Koevje
Roka c. 18, Koevje
(Zdravstveni dom)
tel.: 01 / 893 90 17
delovni as: pon., tor., et., od 7. do 15. ure
sreda od 7. do 17. ure; petek od 7. do 14. ure
-

3
0

%

A
K
CIJA
V

D
ECEM
B
R
U
:
30
LET
TRADICIJE
DRUINSKO
EBELARSTVO KOJEK
Janez Kojek, dolga vas,
omerzova 29, Koevje
tel: 01 895 10 51 gsm: 041 725 946
Prijazno in sladko v novem letu 2013!
Pridelki naih
ebel shranjeni
v lini embalai
za vae dobro
fzino in
psihino poutje
in obdarovanje
tistih, ki jih cenite.
Pri nas se cedita med in medica
Predsednik
Janko Veber
SOCIALNI
DEMOKRATI
OBMONA
ORGANIZACIJA
KOEVJE
N
A
R
O

N
I
K

O
O

S
D

K
O

E
V
J
E
F
O
T
O
:

J
A
N
E
Z

P
A
P
E

Blia se najlepi as v letu.

as, ko se elja po srei, zdravju in
uspehu seli iz srca v srce.
Sreno 2013 vam elijo
Socialni demokrati Koevje.
december 2012
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
KOEVSKI UTRIP 17
LJUDJE IN DOGODKI
Z VAMI VE KOT 22 LET
VESEL BOI IN
SRENO NOVO LETO 2013
/
.
www.rast-kocevje.si
D
A
V

N
O
S
V
E
T
O
V
N
JE

A
Pridobili smo licenco za davnega svetovalca.
za Rdee noske-
klovne zdravnike
V parku 7ivoIi v LjubIjani se bodo v
soboto, 22. decembra, ob 18. uri, zbra-
Ii IjubiteIji porta in rekreacije ter se e
tradicionaIno podaIi na 9. DobrodeIni
tek in pohod oikov, njihovi spremI-
jevaIci in navijai pa bodo Iahko e od
16. ure daIje uivaIi v pestrem spremI-
jevaInem programu, ki se bo odvijaI na
prireditvenem prostoru ob kotaIkaIi-
u, na svoj raun pa bodo e posebej
priIiotroci,kijihboobiskaIoiekin
mednjerazdeIiIsimboIinadariIca.
Tekai bodo lahko izbirali med nonim
tekom po est ali dvanajst kilometrski tra-
si, speljani po ljubljanskem Roniku, na
katero se bodo podali po zabavnem sku-
pinskem ogrevanju s Klovni zdravniki,
opremljeni s prepoznavnimi rdeimi Boi-
kovimi kapicami in naglavnimi svetilkami,
pohodniki pa bodo tokrat opravili z dvoki-
lometrsko traso. Na cilju se bodo tekai in
pohodniki lahko pogreli s toplim ajem in
okrepali s sladkim prigrizkom.
Udeleenci prireditve bodo s prispevkom
v viini 7 evrov tudi letos pomagali zbirati
fnanna sredstva za Rdee noske Klovne
zdravnike, ki po vsej Sloveniji obiskuje-
jo otroke in starostnike, ki jih je prizadela
huda bolezen ali pokodba in jim skuajo
vsaj nekoliko polepati teke trenutke. V
dobrodelno akcijo se lahko vkljui tudi
vsak, ki se odloi za nakup rdeega noska
v eni od prodajaln Intersport (nosek stane
1 evro).
Prizadevni organizatorji s spletnega por-
tala Tekaki forum, sicer najveje skupnost
ljubiteljev teka in rekreacije v Sloveniji, ki
jim pri organizaciji Dobrodelnega teka in
pohoda Boikov pomagajo tudi port-
na agencija ProminaSport ter tevilni
prostovoljci, sponzorji in donatorji, bodo
ek z zbrano vsoto Rdeim
noskom podelili ob 19.30,
ob zakljuku prireditve. Lan-
sko leto jim je uspelo zbrati
skoraj 3.000 evrov, letos pa
znova upajo na lepo tevilo
udeleencev in e nekoliko
viji znesek.
Rdeim noskom lahko tisti,
ki se teka ne boste mogli ude-
leiti, pomagate tudi z name-
nitvijo dela dohodnine. V ob-
razec DOH DON na e-davkih
ali zahtevo, ki je dosegljiva na
spletni strani http://www.rdecinoski.org/do-
nirajte/podarite-nam-del-vase-dohodnine/,
vpiete davno tevilko 55670725 in 0,5 %
svoje dohodnine namenite za nasmehe na
obrazih bolnih otrok. Rdei noski se samo z
virom dohodnine letno ustavimo pri 14000
posteljah bolnih otrok. Hvala vam, ker nam
to omogoate!
Rezervni datum za 9. Dobrodelni tek in
pohod Boikov je 26. december.
Ve o dogodku in prijave pa na spletni
strani www.tekbozickov.si
e 9. Dobrodelni tek in pohod Boikov
ALI PIITE NA
E-MAIL:
noviutrip
@novi-utrip.eu
ZA OGLAEVANJE
POKLIITE:
031 655 986
18 KOEVSKI UTRIP
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
december 2012
RAUNOVODSKE in
POSLOVNE STORITVE
BREZPLANO vodenje poslovnih knjig
za podjetnike zaetnike
in novoustanovljene
pravne osebe
za prva DVA meseca
poslovanja.
Del nae ponudbe:
Vodenje poslovnih knjig (glavna knjiga, analitne
evidence, obraun osebnih prejemkov in vse evidence
v zvezi s plaami za Durs in ZPIZ, obraun drugih
prejemkov, vodenje evidence osnovnih sredstev, DDV,
opravljanje plailnega prometa, obraun obrest, izdelava
raunovodskih izkazov in ostalih raunovodskih evidenc
Svetovanje pri izterjavi dolgov, telefonska izterjava v
vaem imenu, poiljanje opominov, vlaganje elektronskih
izvrb
Preverjanje bodoih poslovnih partnerjev in njihove
bonitete
Izbira najugodneje banke pri pridobivanju kreditov
Priprava dokumentacije za prijavo na razpise, izdelava
poslovnih in fnannih nartov
DRUGO MNENJE: svetovanje pri prenosu podjetja na
drugega lastnika, dedia, pri zapiranju podjetja oz.
upokojitvi podjetnika
Nae storitve dopolnjujemo z vao pomojo oz. z vaimi
potrebami, zato ste vabljeni, da nam zaupate svoje elje in
teave, za katere bomo skupaj nali reitev.
Gradel d.n.o., Roka c. 9, 1330 Koevje. Telefon 01/8950-205,
mobi 041/505-965, fax. 01/8950-200, mail: mira.delic@gmail.com
KLUN IVAN S.P. | PODGORSKA ULICA 11,1330 KOEVJE
T: 01 8953 758 | M: 041 724 359, 031 347 136 | IVAN.KLUNSIOL.NET
IZDELOVANJE, PRODAJA
IN MONTAA
OKENSKIH SENIL
TEHNINE ZAVESE: LAMELNE,
PLISE, PANELNE
ALUZIJE: NOTRANJE, ZUNANJE
ROLOJI: RAVNI, GUBANI
SCREEN IN SOLTIS SENILA, TENDE
KLUN IVAN S.P. | PODGORSKA ULICA 11,1330 KOEVJE
T: 01 8953 758 | M: 041 724 359, 031 347 136 | IVAN.KLUNSIOL.NET
IZDELOVANJE, PRODAJA
IN MONTAA
OKENSKIH SENIL
TEHNINE ZAVESE: LAMELNE,
PLISE, PANELNE
ALUZIJE: NOTRANJE, ZUNANJE
ROLOJI: RAVNI, GUBANI
SCREEN IN SOLTIS SENILA, TENDE
T: 01 8953 758 I M: 041 724 359, 031 347 136 I IVAN.KLUN@SIOL.NET
K
ilt

s
e
n

ila
,
B
r
ig
it
a

k
lu
n

s
.p
.,
P
o
d
g
o
r
s
k
a

u
l.
1
1
,
K
o

e
v
je
V

I
IN

S
R

N
0

2
0
1
3
SRN0IN
USPN0
2013
WWW.BLESK2.SI
TONE POGORELEC
BLESK 2 D.O.O.
BUKOVICA 2
1310 RIBNICA
TEL 01 836 99 33
GSM 031 64 71 88
GSM 051 33 48 26
IN K2.SI
FASADERSTVO
SLIKOPLESKARSTVO
POLAGANJE TALNIH OBLOG
ISTILNI SERVIS

TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE
(STIROPOR, VOLNA)
Brezplana izdelava barvne tudije objekta. Poskrbimo
za pridobitev do 25% nepovratnih sredstev (EKO sklad).
IZOLACIJA PODSTREJA
SLIKOPLESKARSKA DELA
Barvanje fasad, napuev, montaa mavnih plo.
POLAGANJE VSEH VRST PODOV
Parket, laminat, PVC.
VSE VRSTE IENJA
Generalna, tedenska, globinsko ienje preprog.
V
E
S
E
L

B
O

I
N

S
R
E

N
O

2
0
1
3
... sklepaj z veseljem posle podnevi,
ampak samo take,
da lahko ponoi mirno spi ...
(Thomas Mann)
Vesele boine praznike,
sreno Novo leto 2013
in obilo veselja
vam eli podjetje Lesoj
december 2012
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
KOEVSKI UTRIP 19
V
E
S
E
L
B
O

I

IN
S
R
E

N
O

2
0
1
3
Microera Joe ilc s.p.
Hrovac a 14A
(trgovski center Spar Ribnica)
1310 Ribnica
tel.: 01 8373 116
fax.: 01 300 77 06
mobi: 051 358 762
mobi: 051 358 760
e-mail: info@microera.si
ZAKLJUNA DELA
V GRADBENITVU
MONTAA GIPS PLO
FASADE: JUBIZOL, RFIX,
DEMIT, MARMORIT
UREJANJE OKOLICE:
TLAKOVCI, ROBNIKI,
BETONSKE LAMELE,
PRANE PLOE, ...
SPLONA GRADBENA DELA
ZEMELJSKA DELA IZKOPI
GRADBENA SKUPINA DELI
KEMAL DELI S.P.
TURJAKO NASELJE 3, 1330 KOEVJE
GSM: 051 330 993
S
R
E

N
O
2
0
1
3
Dobrodoli v prenovljeni trgovini
FFSsredstva
zazaitorastlin,
kmetijsko,vrtnarsko
insadjarskoorodje,
rezervnideliza
kmetijskomehanizacijo,
kmetijskistroji,
prikljuki,kosilnicein
vrtnarskiprekopalniki,
motorneage,vitliin
ostalagozdarskaoprema,
oljainmazivazakmetijske
strojeinmotorneage,
delavskeobleke,obutev,
rokaviceinostalazaita,
opremazalov,
ribolovinprostias,
barve,laki,istila,folije,
liarskoinzidarskoorodje,
mesarskaoprema,noi,
mesoreznice,polnilke,
ageinrezervnideliza
mesarskoopremo,
opremazapanitvo,el.
pastirji,mree,vrvice,
koli,izolatorji,
opremazakovanje
konj,potronimaterial,
krmilazavsevrste
domaihivali,
vsevrstemineralnih,
organskihgnojilin
substratov.
Kolodvorska cesta 26, 1330 Koevje
tel.: 018951485 e-pota: kmetovalec@kgz-ribnica.si
Odprto
delavniki:
08:00 -15:30
sobota:
08:00 -12:00
nedelja in prazniki:
zaprto
Sreno 2013
Kmetovalec
20 KOEVSKI UTRIP
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
december 2012
Gornje Lepove , Ribnica
teI:c18z1p
gsm:cq1ppy
e-maiI:urban.s@amis.net
Pooblaeni serviser
in prodajalec vozil
Vsem naim strankam in poslovnim partnerjem elimo
vesele praznike ter sreno in varno vonjo v letu 2013.
december 2012
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
KOEVSKI UTRIP 21
Vesele praznike
in sreno
2013!
IZJEMNI BOINO-NOVOLETNI POPUSTI NA POHITVO,
V SALONU , na kopalniki program, belo tehniko ...
VELIKA IZBIRA RABLJENE IN NOVE SMUARSKE OPREME
MONOST NAKUPA STARO ZA NOVO, STARO ZA STARO
KOMISIJSKA PRODAJA SERVIS SMUI, BOARDOV
G.T.S.P.ANDREJ ERJAVEC S.P. KOEVSKA CESTA 39, 1330 KOEVJE, TEL: 041-919-223
Vesele boine praznike
ter sreno, zdravo, uspeno
in prijetno ogreto leto 2013
Ve kot topla misel
Konca vas 8, 1332 Stara Cerkev venmaalbertmrak@siol.net
fax: 01 895 08 91 gsm: 041 617 506 - Albert gsm: 041 636 463 - Marko
22 KOEVSKI UTRIP
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
december 2012
VRTNARJENJE IN PREHRANA
Oesni center Preskar, Kettejev drevored 32, 8000 Novo mesto
Telefon: 07 332 41 44, Gsm: 041 389 529, www.preskar.si
3
3
0
2
1 S 0
E 0
2
0
3 1
3
0
2
1
2 3
N
2 R
O
1
1
0 2 3 1
C
Del. as:
od ponedeljka do petka
od 10.00 do 22.00,
petek in sobota
od 10.00 do 23.00,
nedelja in prazniki
od 12.00 do 22.00
elimo vam vesel Boi,
v novem letu 2013 pa sree,
zdravja in zadovoljstva.
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
Ljubljanska 7, 1330 Koevje tel.: 01 893 10 51 fax.: 01 893 10 50
e-mail: spatdoo@siol.net
RAUNOVODSKI SERVIS
Vsem poslovnim partnerjem
in obanom elimo srene boicne praznike
ter obilo zdravja in poslovnih uspehov
v letu 2013!
PrideIkiizvrtasopobraniinskIadienivboIjaIimanjprimernih
skIadiih.kajvsevpIivanadobroskIadienjesadjainzeIenjave!
PremaIo zreIo sadje in zeIenjava ponavadi e nimata praviIno
razvitega okusa, prezreIo pa je e podvreno procesu staranja
in propadanja strukture, pIodovi postanejo moknati. Po spraviIu
sadjainzeIenjavesevprideIkihzgoditadvapomembnaprocesa,
to sta transpiracija aIi izguba vode in dihanje aIi staranje prideI-
kov.
7ranspiracija
Svea zelenjava vsebuje med 75 in 95 % vode. Pri shranjevanju ko-
liina vode v pridelkih
pada, zelenjava se izsu-
i in to zmanjuje njeno
kakovost. Pri listnati
zelenjavi so kritine e
izgube med 3 in 5 %.
Izsuevanje povzroi
tudi slabanje tekstu-
re zelenjave in izgubo
vitamina C, zato izgu-
bo vode v skladiih
in hladilnicah im bolj
prepreujemo.
V ta namen se upo-
rabljajo razlini vlailci zraka, ki omogoajo regulacijo hlajenja in vzdr-
evanja visoke relativne vlanosti zraka. Uporabljajo se veje vlane
povrine za izparevanje, kot so mokra tla, vree in podobno ali naprave
za uvajanje pare, mehanino razbijanje vodnih kapljic ali elektronski
razprilec.
V zraku tako ustvari-
mo 90- do 95-odstotno
vlago, ki omogoa im
manjo izgubo vlage iz
pridelkov. Vasih so ko-
renasto zelenjavo, kot
so korenje, pesa, kole-
raba in redkev zakopali
v zasipnice, ki so jih na-
redili v zemlji. V izkopa-
ni jami so najprej stene
obloili s smrekovimi
vejami, poloili zelen-
javo, spet vse izolirali s
smrejem ter e pokrili z zemljo. Danes poiemo najbolj vlaen del
kleti in pred velikim izhlapevanjem dodatno pokrijemo vsaj s tkanino
ali folijo, ki mora biti zaradi procesov dihanja preluknjana. Med zelen-
jadnicami so tudi izjeme, to sta ebula in esen, pri katerih visoka vlaga
povzroa gnitje ali kasneje celo prezgodnje kaljenje ebulic.
Dihanje
Rastline med rastjo dihajo, kar pomeni, da del svojega s pomojo fo-
tosinteze pridobljene-
ga sladkorja ali glukoze
uporabijo za dihanje.
Pri tem potrebujejo ki-
sik, izloajo pa ogljikov
dioksid in vodo in spro-
ajo energijo. To se do-
gaja predvsem ponoi.
Rastlinsko tkivo nadal-
juje z dihanjem tudi po
pobiranju in povzro-
a zorenje, staranje in
konno propad plodu.
Intenzivnost dihanja je
Skladienje pridelkov
ebula v kleti gnije, vendar smo okubo
prinesli iz vrta
Popolnoma zdrave bue skladiimo v zelo
suhem prostoru (lahko v suhem senu)
Netretiran krompir v pretopli kleti kali
december 2012
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
KOEVSKI UTRIP 23
VRTNARJENJE IN PREHRANA VRTNARJENJE IN PREHRANA
odvisna od temperature, ki naj bo im nija, in
prisotnosti kisika, ki ga prav tako odvedemo
(kontrolirana atmosfera, vakuum). V procesu
dihanja se predvsem pri sadju pojavlja kot
stranski produkt etilen, ki pospeuje zorenje
vseh pridelkov. Zato ni priporoeno, da skupaj
skladiimo jabolka, kjer se izloa veliko eti-
lena, z ostalo zelenjavo. Stranski produkti so
lahko tudi lahkohlapne aromatske snovi, kot
so alkohol, estri, kisline, aldehidi. Protopektin
se pretvori v pektin, hidropektin pa v galaktu-
ronsko kislino, zaradi esar se vrsto rastlinsko
tkivo spremeni v mehkejo, moknato struktu-
ro. Izjema sta grah in sladka koruza, pri katerih
trdota mesa med staranjem naraa, ker se
sladkor pretvarja v krob.
Kot e reeno, procese dihanja upoasnimo
s kontrolirano atmosfero, delno pa tudi z nijo
temperaturo. Za veino zelenjadnic in jabolka
velja, da se najbolje skladiijo pri temperatu-
ri med ni in tirimi stopinjami Celzija. Izjeme
so plodovke (bue, kumare, jajevci, paprika,
zelen paradinik, stroji fol), kjer naj bo tem-
peratura skladienja okoli 10 C. Zelen para-
dinik zahteva vijo temperaturo, ker drugae
ne bo nikoli postal rde (razkroj klorofla).
PredhIajenjezeIenjave
Predpogoj kakovostno shranjene zelenjave
je optimalen as obiranja in zelo hitro ohIa-
jevanjepIodovtakojpopobiranju. S tem se
upoasnijo vsi biokemijski procesi staranja in
zorenja, preprei se razvoj mikroorganizmov
in prekomerna izguba vlage. V praksi je to
mogoe le z uporabo hladilnic. V hladilnico
vnesemo le del zelenjave in jo ohladimo v naj-
krajem asu iz 25C na eleno temperaturo.
Nato postopoma vsak dan dodamo del zelen-
jave, ki jo lahko prav tako hitro ohladimo. Vse
to nam omogoi, da se nam as skladienja
podaljuje. Endivijo in radi lahko pri 0C in
relativni vlagi 90 do 98 % shranjujemo mesec
dni, medtem ko korenek pri istih pogojih
vzdri do 6 mesecev.
SkIadineboIezni
Vsekakor mora biti zelenjava iz njive zdrava,
ne sme biti okuena s kakrnokoli boleznijo,
kajti v skladiu se bo le-ta zaradi visoke vla-
ge e bolj razvila. Veliko skladinih bolezni
je prinesenih iz njive (Alternarije, Botritisi,
bakterijske bolezni) ali pa so posledica nepra-
vilne oskrbe rastlin z gnojili. Najpogosteje je
to prevelika poraba duika, ki pospeuje rast,
vendar pa slabo vpliva na kakovost pridelka
(zelje, ebula, korenek ), lahko pride tudi
do pomanjkanja doloenega mikrohranila.
Pri jabolkih se v kleti lahko pojavi skladini
krlup, ki se opazi kot drobne rne pike na po-
vrini plodu. Okuba se prinese iz sadovnjaka.
Prav tako se prinese iz sadovnjaka monilija ali
gniloba. Jabolka hitro porjavijo in zgnijejo, kar
se prenaa na sosednje plodove. Za razliko
od sive plesni ali Botritisa, kjer se na povrini
plodov pojavi siva prevleka, se na povrini
plodov, napadenih z gnilobo, pojavi bela pre-
vleka. Takne plodove im prej odstranimo iz
kleti.
kdajjezeIenjavaprimernazapobiranje!
Pravoasno pobiranje buk in fola bo
omogoilo novo nastavljanje cvetov in e ve
plodov. Pri papriki doloimo optimalni as
pobiranja, ko na pritisk roke zautimo, da je
debelina stene dovolj velika. Paradinika tudi
ne pustimo, da se na rastlini preve obarva in
porabi energijo, katero bi potreboval e zelen
plod. Pri paradiniku pozno poleti odstranimo
vrh, predvsem pa vse spodnje liste, ki so e
okueni s plesnijo.
Korenek pobiramo, ko je tudi spodnji del
korena odebeljen. e ostane po tem korenek
e v zemlji, se lahko rast obnovi, korenje dobi
nove koreninice in liste, vendar se kakovost
korenka zelo poslaba, zato moramo pride-
lek pravoasno pobrati. Za jesensko pridelavo
in skladienje korenja sejemo korenje ele
konec maja ali v juniju. Predvsem pri koren-
ku pazimo na visoko zrano vlago. Podobno
je z rdeo peso. Sejemo jo lahko kot strnini
posevek po etvi jemena v juliju. Taken po-
sevek dozori v oktobru in peso lahko skladi-
imo. Paziti moramo, da pese ne pokodujejo
prvi mrazovi, kajti pokodbe na korenu so
lahko e pri temperaturi, ki je nija od 3

C.
Podobno je s kitajskim kapusom in zeljem.
Korenovke in gomoljnice (korenje, pesa,
krompir) pred skladienjem ne operemo,
kajti sloj zemlje okoli korena slui kot zaita
pred transpiracijo oziroma izhlapevanjem iz
pridelka. Tudi pri zelenem paradiniku mo-
ramo paziti, da ga ne skladiimo v normalni
hladilnici z nizko temperaturo, ker ne bo raz-
vil rdee barve. To se zgodi le na temperaturi
okoli 1215 C.
e nimate primernih skladinih prostorov,
vam ostanejo na voljo drugi naini shranje-
vanja pridelkov, kot so zmrzovanje ali konzer-
viranje zelenjave v kozarce s pomojo kisa in
visokih temperatur.
Ana Ogorelec
Vrtnina Temperatura

C Relatvna vlaga % as skladienja

belui 0 90-95 15-30 dni
brokoli 0 85-90 10-30 dni
brstni ohrovt -1-0 90-95 30-45 dni
buke 0-4 85-90 15-30 dni
bue 10-13 70-75 3-6 mesecev
cvetaa 0 85-90 30-40 dni
ebula 0 70-75 5-8 mesecev
esen 0 70-75 6-8 mesecev
endivija 0 90-98 15-30 dni
radi -1-0 90-98 30-40 dni
grah 0 90-95 10-15 dni
stroji fol 7-10 85-90 8-10 dni
korenek 0 90-95 4-6 mesecev
peterilj -1-0 80-90 60-75 dni
kumare 7-10 85-90 15-22 dni
lubenice 2-5 85-90 15-20 dni
paprika 7-10 85-90 8-10 dni
paradinik rde 0-10 85-90 7-14 dni
paradinik zelen 12-15 85-90 15-60 dni
krompir 4-5 85-90 5-8 mesecev
Preglednica 1: Optimalna temperatura in vlaga v hladilnici, ki vplivata na e primerno dolino skladienja
ZA OGLAEVANJE
POKLIITE:
031 655 986
ALI PIITE NA E-MAIL:
noviutrip@novi-utrip.eu
koevski in ribniko
sodraki UTRIP
lahko sedaj prebirate tudi na
spletni strani:
http://www.scribd.com/
noviutrip
24 KOEVSKI UTRIP
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
december 2012
KOLUMNA
ImekoevarjaPetrakosIerja,SIovencipriimek
ponavadi piemo v obIiki kozIer, je neIoIjivo
povezano z nao dravnostjo. V zgodovino se
nivpisaIIekotavtorprvegazemIjevidasIoven-
skega etninega ozemIja, temve z Antonom
CIobonikom veIja tudi za najverjetnejega
oeta sIovenske zastave. V revoIucionarnem
Ietu1848najbinamrenaDunajuskupajizbra-
Ia barve, ki so vse od tedaj podIaga naega
nacionaInega ter od Ieta 1991 tudi dravnega
simboIa. Natanko na 160. obIetnico napovedi
izida kosIerjevega zemIjevida je 17. novembra
Pokrajinski muzej koevje v kuIturnem domu
na koevski Reki odprI prenovIjeno in dopoIn-
jenorazstavo,kipripovedujezgodboenegate-
meIjnihdokumentovsIovenstva.
Kdor koli se uti, da je Slovenec, naj si ozalia
izbo z zemljevidom tem, ki mu bo dan za dnevom
kazal ljubo deelo, na kteri in za ktero ivimo in za
katero se pravino bojujemo, vide v ivem soutji
in edinstvu samo in edino sredstvo za dosego sre-
neje prihodnosti vseh, je avtor razstave Ivan Kor-
di ob tej prilonosti citiral slavista Ivana Macuna, ki
je leta 1861 v Novicah prvi ocenjeval in priporoal
Koslerjev zemljevid. eprav bi ta moral iziti e osem
let prej, pa so ga avstrijske oblasti zaplenile ter Ko-
slerja obtoile veleizdaje. Ko je zemljevid po mno-
gih zapletih vendarle smel priti v javnost, je med
Slovenci naletel na navduen sprejem ter v desetih
letih doivel tri ponatise. Na novo izdajo smo nato
morali akati kar 122 let.
V primerjavi z razstavo, ki jo je Pokrajinski muzej
pripravil leta 1996, je tokratna precej razirjena,
raziskave pa so prinesle tudi nova dognanja. Tako
je prof. Kordi med snovanjem postavitve v Zbirki
kart in zemljevidov Arhiva RS nael poskusni izvod
Koslerjevega zemljevida z letnico 1849. Na njem je
odtisnjena zgolj osnovna risba, osnutek besedila
kartue pa je Kosler v karto lastnorono vnesel s
svinnikom. Nov je tudi podatek o dunajskem ba-
krorezcu prve grafne osnove, ki je bil doslej znan
samo pod kratico E, zdaj pa poznamo obe zaetnici
njegovega imena.
Na dvajsetih panojih, ob katerih je avtor z izrp-
nim komentarjem popeljal obiskovalce, med njimi
tudi lane rodbine Kosler, je predstavljen vzpon in
zgodovinski pomen Koslerjev, predvsem pa seveda
delovanje Petra Koslerja ter okoliine nastanka in
kasneji ponatisi njegovega zemljevida. Zaradi var-
nostnih razlogov so originalne karte, ki jih hrani Po-
krajinski muzej Koevje, morale ostati v muzejskem
depoju, vendar pa kakovostne reprodukcije zago-
tavljajo, da oem vedoeljnih ne bo ostala skrita
nobena podrobnost. Posebej za to prilonost je bil
izdan tudi faksimile muzejskega izvoda originala iz
leta 1853 ter zloenka v slovenskem jeziku, ki ji bos-
ta v kratkem sledili e nemka in angleka razliica.
e zdaj je mogoe rei, da za razstavo vlada pre-
cejnje zanimanje tudi v drugih delih Slovenije.
Prihodnje leto bo tako na ogled v Novem mestu,
potekajo pa tudi dogovori za gostovanje v Sea-
ni in pri Sv. Gregorju na Slemenih, kjer je Kosler
pridobival prve izkunje s slovenino. Do konca
maja 2013 se lahko s Petrom Koslerjem in njego-
vim Zemljovidom slovenske deele in pokrajin po
poprejnjem dogovoru s Pokrajinskim muzejem
Koevje ali z ga. Mirjam Mikuli iz domaega Tu-
ristinega drutva e seznanite na Koevski Reki, le
dober luaj od Koslerjevih rojstnih Ko.
Besedilo: Mihael Petrovi ml.
Peter Kosler znova
(skoraj) doma
e najbolj vesel bom, ko bo tega veselega
decembra KONEC.
Te lane evforije, rdeelinih boikov, ki ple-
zajo na balkone hi, utripajoih luk na sleher-
nem oknu, koatih smrek na osrednjih trgih slo-
venskih mest, tega prisiljenega flantropizma,
zaslukarstva pod pretvezo humanitarnih akcij,
hinavskih nasmehov na obrazih ljudi in srenga
pa zdravga na vsakem koraku.
O, jeena, to ele pride!
Ljudje, ki se med letom komajda pozdravijo,
si bodo segali v roke, si izmenjavali topla in is-
krena voila, vabili en drugega na kozarek in
upali, da se povabljeni ne bodo odzvali.
e pa se sluajno le odzovejo, bodo pripravili
narezek iz najboljih salam in sirov, ponudi- jih salam in sirov, ponudi- ih salam in sirov, ponudi- n sirov, ponudi-
li jim bodo najbolj rujno kapljico in uvoeno
pivo. Tudi aperitiva ne gre pozabiti. Gostitelj bo
pobaral svojega kamerada: Bo viski, konjak,
mam tud en prima doma orehovec. Druici
bo ponudil okoladni liker, borovniev liker, te-
ranov liker, kakrnegakoli si bode zaelela. Vse-
ga je v izobilju.
Tudi gostje ne bodo skoparili. V pisani darilni
vreki bodo prinesli drago buteljko, zlato ali
srebrno penino, fne okoladne pralineje pa e
kako drago re. Da ne bodo rekli, kako so jim
prinesli le deset dek kave in steklenico sivega
pinota.
Pogovarjali se bodo o tem, kako dobro jim
gre, kako so njihovi otroci sreni in pametni,
kako krasen dopust so preiveli, kako je mesto
lepo okraeno, kako prekrasno prednovoletno
zabavo so imeli v slubi, kako bogate pakete so
jim delodajalci namenili, nazdravljali bodo in se
veselili.
Sama pozitiva in hvala vsega vprek.
Ker v veselem decembru se res ne spodobi
jeziti in infati. To se pone v vseh drugih ne- infati. To se pone v vseh drugih ne- fati. To se pone v vseh drugih ne-
veselih mesecih.
SRENO NOVO LETO!
Robert Kostadinoski
Veseli december
Napovedovanje konca sveta je pri Ijudeh
v vseh asih Ioveke zgodovine povzroaIo
precejpozornostiinvznemirjenosti,evepa
strahu.MnogereIigijepoznajotapojemtudi
kotnaukaIidoktrino,vsejeodvisnoodtradi-
cijeverovanjainsvetihknjig.NavkIjubvsemu
pa dananji (e vedno) potroniki Iovek, ki
je nekritien do objektivne resnice, ki se ne
sprauje,emuivi,taknesenzacionaInena-
povedi sprejema kot za edino zveIiavnel Pri
tem se ne zaveda, da bo njegov pravi konec
svetatakrat,koboumrIl
Zadnje ase mediji pogosto pisarijo o koncu
sveta, pri tem pa se najvekrat sklicujejo na kul-
turo Majev oziroma na njihov skrivnostni koledar,
po katerem bo lovetvo doivelo popolno uni-
enje Zemlje. To naj bi se zgodilo 21. decembra
2012, ko se bo konalo majevsko obdobje dol-
gega tetja. eprav so bili Maji odlini astro-
nomi, so svoj konec e doiveli, ko so v osmem
stoletju po Kr. dobesedno izginili iz povrja Ze-
mlje, domnevno zaradi dolgotrajne sue. Med
najbolj znanimi napovedmi o koncu sveta piejo
evangelisti in tudi zadnja knjiga Svetega pisma,
tj. Janezovo Razodetje ali Apokalipsa. Po izroilu
bo takrat sodni dan, absolutni konec zunanjega,
materialnega sveta, konec asa in loveke zgo-
dovine. To slikovito opisovanje tragike lovetva
je izredno alegorino, dejansko pa bo to za veru-
joe zaetek novega, druganega, spremenjene-
ga ivljenja. To bo ivljenje poveliane materije,
skratka popolno ivljenje v izobilju duhovnih
razsenosti! Bistvo tega svetopisemskega sporo-
ila zato ni opisovanje kozmine kataklizme kot
nekaknega prerotva, e manj kot zastraevanje
ljudi s popolnim unienjem, ampak dokonna
osvoboditev loveka, kar je utemeljeno v bojem
odreitvenem nartu. Takrat bo v trenutku na po- v trenutku na po-
seben nain presvetljeno nae celotno ivljenje
v smislu odgovornosti uresnievanja ljubezni in
spotovanja do drugih ljudi. Ni drugega! Groza
nae biti bo samo morebitna odsotnost ljubezni,
ne pa padanje zvezd z neba ali otemnelo sonce
itd. Pomembno bo torej v kaknem notranjem
stanju nas bo doletela ta sprememba ivljenja, ne
pa kaj vse smo si v ivljenju ustvarili in pridobili!
Franci Koncilija
Konec sveta!
Besedica sreavanja nam etimoloko razkri-
va, da se pri sreavanju ljudi na poseben nain
sproajo pozitivne in negativne napetosti, ki
so ukoreninjene v nai notranjosti. Zato je sre-
avanje lahko osreujoe, lepo in ustvarjalno,
spet drugo pa stresno, neprijetno in celo poni-
ujoe. Oboje pa je odvisno od nae notranje,
to je duhovne naravnanosti, znaajskih last-
nosti in predvsem od stopnje nae dialokosti.
Gotovo je mesec december najprej mesec sre-
avanja, ki vkljuuje sproeno veselje, prijet-
ne, letos tudi bolj skromne nakupe in obdaro-
vanja. Je pa tudi mesec praznikov, ko se nam
ponuja lepa prilonost, da izboljamo kako-
vost svojih sreavanj in medsebojnih odnosov
z vsemi ljudmi, brez izjeme! To sicer ni lahko, je
pa uresniljivo. Kulminacija meseca grudna je
gotovo boi, ki je po tradiciji najlepi in naj-
bolj intimni druinski praznik, kjer ivljenje v
sreni skupnosti oplaja vse Sporoilo tega
praznika je, da sicer lahko kupimo knjigo, ne
pa zdrave pameti, da lahko kupimo zdravila,
ne pa zdravja, da lahko kupimo obleko, ne pa
lepote, posteljo, ne pa sanj, da lahko kupimo
hio, ne pa sree, navsezadnje lahko kupimo
tudi kri za na steno, ne pa Jezusa Kristusa, ki
se je uloveil in razdal za nas oziroma za tis-
tega, ki to hoe in eli! Naj bo torej letonji de-
cember praznik za vse tiste, ki jih bomo osre-
ili s svojo bliino, ljubeznijo, spotovanjem in
iskreno predanostjo. Pa naj tako tudi bo!
Franci Koncilija
Decembrska reminiscenca
december 2012
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
KOEVSKI UTRIP 25
KOLUMNA
IZ NAIH OL IN VRTCEV ...
Res ne razumem, kako prekleto plehki in
kratkovidni smo lahko ljudje. Zoper to vlado
letijo same pripombe, psovke, pritobe.
Kaj res nihe ne uvidi, da imajo nart!?
Vizijo, ki bi ji lahko rekli dolgoroni plan.
A je za nas navadne dravljane prezapleten
in etudi bi nam ga zaupali, bi ga mi uboci ne
razumeli. Menda res ne mislite, da so vsi po vrsti
nesposobni poskrbeti za karkoli drugega kot le
za lastno rit!?
Da so vsi od prvega do zadnjega sami
skorumpiranci, pokvarjenci, egoisti in globoko
v sebi tudi osebki s takimi ali druganimi
vedenjskimi ali duevnimi motnjami!?
Dajmo pokazat vsaj malo zaupanja ...
Na ta nain jim le oteujemo e tako teako
delo, ki e zdale ni zavidanja vredno.
Vse, kar vidimo, so le neuspehi, afere, posli ...
Nihe pa ne vidi njihovega truda! Ne vemo,
kakne sanje ti ljudje sanjajo, kakne plane
kujejo, kakne zamisli snujejo ...
e bi stopili le korak nazaj in poskusili raziriti
svoje zorno polje, pogledati preko meja svojega
dojemanja, bi uvideli, da se trudijo, delajo in
teijo k izboljanju stanja.
Da se borijo! Zame, zate, za vse nas za
dobrobit slovenstva in celotnega slovenskega
ivlja!
S tem, ko se drai gorivo, nas spodbujajo k
hoji, h kolesarjenju, teku.
Z drajimi mesnimi izdelki bodo dosegli, da se
bo to ljudstvo zaelo bolj zdravo prehranjevati.
Pa e vegetarijanci ne bodo ve grdo gledali
karnivoroznih solovekov.
Tudi ostala hrana je draga, poree kak
nepoboljljiv skeptik.
Ravno zaradi tega se krepi ut za naravo. Tudi
blokovci si lahko na balkonih vzgojijo paradinik
ali papriko. e le eno pa eno.
Je treba gledati vse skozi koliino?
Stik z zemljo je pomemben. Izkunja, znanje.
Z uravnoteeno in skromno prehrano bomo
tudi bolj ili in bolj ft. Prekomerna tea vodi k
boleznim srca in oilja pa k sladkorni bolezni.
Tako bomo ohranili ali pa pridobili tudi
samozavest!
etudi je zima e tu in je hladno, mar ne
pogreje srca e to, da jim ni vseeno? Da jih skrbi
za nas! Biti ljubljen je tako lepo.
Zadosti mi je vedenje, da se s tem krepi tudi
vez med ljudmi.
Namesto bombonjer in okolatinov ter ostalih
protokolarnih daril, kadar se ljudje obiskujemo,
bomo odslej prinesli kake buke, melancane,
ki smo jih sami vzgojili, hruke ali pa jabolka.
Namesto drage kave bomo srkali zelini aj, za
katerega zeli smo sami nabrali in posuili.
Namesto nezdravih prigrizkov bomo grizljali
suhe krhlje, tolkli orehe in lenike ter se
pomenkovali, kod se jih da e kaj nabrati.
e imate sorodstvo na Primorskem, vam
zagotovo prinesejo kakijev, kak liter olivnega,
sosede bodo namesto mnenj o bedastih
telenovelah zaele izmenjevati recepte in
nasvete, kako skuhati kosilo za manj kot le en
evro.
e vidim ... nasmehi, topli stiski rok, ko si ljudje v
stiski priskoijo na pomo.
Zedinjenje in sprava sta tu!
Bolji jutri bo! Vendar ne e jutri.
Danes je verajnji jutri. In ta je bolji od veraj.
Veliko razmiljam. Morda preve.
Ravno zato pa sem danes, ko sem gledal eno
bolno japonsko zadevino, pri udnoudnem
zvoku, ki ga je sliati ob plazenju e bolj
udnoudnega stvora, priel do zakljuka, od
kod ta zastraujoi zvok.
Tako zveni kruljenje praznega elodca. Je e kaj
bolj groznega!?
Ne.
Kar povpraajte tiste, ki akajo na obrok na
Poljanskem nasipu. Ne le za manj kot evro, tudi
zastonj se da jesti na sonni strani Alp.
Zaskrbljeni nutricionistki, ki si je skorajda nohte
pogrizla, e da Slovenci ne jemo zdravo in da
zauijemo premalo obrokov (teh naj bi bilo pet),
zdaj lahko odlee.
Tako skromnemu narodu je zadosti en sam
obrok. Vedno ve je takih, ki bodo veseli e tega,
da bo le-ta vsak dan.
Matematika mi ni nikoli leala, a sem vseeno
uspel razvozlati enabo, ki je klju do uspeha.
Reitev, e hoete. Nekako se mi dozdeva, da jo
uporablja tudi na aparat.
Vzemimo rek Vsi drugani, vsi enakopravni.
Pa poglejmo sedaj e tistega novejega, ki je
nastal kot slogan za reklamo, a ni zato ni manj
resnien: Laen si ful drugaen.
Vzamemo penkalo, pokrajamo kar se
ponavlja in dobimo rezultat.
Aha! Ga vidite?
Ko bodo nai elodki usklajeno krulili, ko
bomo vsi ful lani, takrat ne bomo ve drugani,
temve bomo vsi enaki.
In takrat se bomo imeli radi, ah, kako se bomo
imeli radi.
Robertkostadinoski
Enaba za slonost
Naa ola O Zbora odposlancev je dokaj
posebna ola. Smo ola, ki deluje na dveh
lokacijah, smo ola, ki jo obiskuje kar 59
Romov, in ola, ki kljub temu da smo si
dokaj razlini, ne potrebuje varnostnika,
ker venomer ponavljamo vrednote, po
katerih moramo iveti, in to po najbolji
meri tudi udejanjamo v vsakdanjem
ivljenju.
Seveda pa se tudi pri nas lahko bi rekel:
e posebej pri nas, ker se nahajamo v
Koevju, v eni najbolj revnih slovenskih
obin pojavljajo v asih krize velika
pomanjkanja pri uencih. Koevje je
specifno mesto, v veliki meri je to mesto
raslo s priseljenci, ki so svoje zaposlitve nali
v premogovnitvu, v lesarski industriji in
kovinarstvu. S propadom vejih podjetij so
seveda vsi ti ljudje delovna mesta izgubili
in glede na njihovo izobrazbeno strukturo
prekvalifkacije niso bile mone. Zaradi
vsega tega je Koevje (in Koevska) eno
najrevnejih podroij. Vse to se seveda
pozna tam, kjer se ne bi nikoIi smeIo
pri otrocih. Na oli imamo kar 204 odlob
za subvencionirano malico, kar pove vse.
Medtem ko so po veini stari drugod po
Sloveniji to pravico izgubili, jih imamo mi
e celo ve. Vendar ta subvencija pokriva
le malico. Kaj se dogaja s kosilom, ko gredo
otroci domov, in e kosilo otrok sploh ima,
je drugo vpraanje.
Zato sem bil nadvse preseneen in seveda
presreen nad petkovim obiskom (30.
november 2012). V pisarni se je oglasila
mlada mamica, ki eli ostati neimenovana,
in mi sporoila njeno ter seveda druinsko
odloitev, da elijo enemu od otrok
nae ole v celoti poravnati polonico za
prehrano: tako malico kot kosilo. Povedala
je, da ve za projekt botrstva, ki poteka
preko ZPM Ljubljana in v katerega smo
vkljueni tudi mi. Ter dodala, da je mnenja,
kako moramo tisti, ki v Koevju trenutno
imamo, pomagati obanom in prvenstveno
njihovim otrokom, ki so se znali v stiski. 7u
ivimointubomoiveIi,skupajzvsemi
temi Ijudmi, ki trenutno potrebujejo
pomo. Vem, da bom pomagaIa osebi z
obrazom,osebizimenom, je dejala. Tako
preprosta je bila ta mlada mamica, a s tako
monim sporoilom, ki mi ga je predala, jaz
pa ga posredujem vam vsem. Dejala je, da
bo tudi na medmreju zagotovo pridobila
e koga, ki se bo odloil za podoben korak
in takno nesebino dejanje.
Prihajajo asi, ko bodo nekaterim v e tako
polne domove nosili kar trije dobri moje.
Sobe bodo e toliko bolj polne stvari, ki
bodo e ez dan, dva ustvarjale le navlako. A
vedite vsi, da so tukaj isto blizu nas otroci,
ki si ve kot zasluijo vsaj enega dobrega
moa, pa ta k njim ne bo mogel priti. Kako
se pouti mama, oe tega otroka ob tem, ko
gleda prosee oke, ki so pri vseh otrocih
enake? Sasoma te oke izgubijo sijaj,
izgubijo zvedavost, ker pri njih ni nikoli
niesar ... e ve! - oglasi se tudi trebuek.
To so stvari, ki se v 21. stoletju sredi Evrope
ne bi smele dogajati, pa se dogajajo tu, prav
pred nami.
Zato e enkrat od srca hvaIa mIadi
mamici, ki je zautiIa vso stisko in
narediIa prvi korak. HvaIa v imenu
otroka, ki bo v oIo hodiI e toIiko raji,
hvaIa v imenu starev, ki so zautiIi,
da je tudi v koevju med Ijudmi doma
dobrota. Cospa je narediIa mono sIed,
kipajomoramoutrditi.Siupamo!
Ravnatelj O Zbora odposlancev
Peter Pirc
Popolnoma nepriakovan obisk
26 KOEVSKI UTRIP
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
december 2012
IZ NAIH OL IN VRTCEV ...
V OPB smo se z drugarki podali na razisko-
vanje njim neznanega sveta, vesolja.
Pojem vesoIje je otrokom nekaj skrivnost-
nega, neznanega; buri domiljijo in omogo-
a nova spoznanja, povezovanja, razvija po-
tenciale znanstvenosti in izzive.
Kako je nastala Zemlja? Kaj vse se dogaja v
vesolju? Kaj vse obstaja v vesolju? To so bila
prva vpraanja, ki smo se jih lotili. Otroci so si
ogledovali knjige in si najprej sami razlagali,
kaj prikazujejo slike. Nekateri so znali kakno
malenkost e celo prebrati. Nato smo zae-
li z resnim raziskovanjem vpraanja: kako je
nastala Zemlja? Najprej je bil velik NI, nato
POK, nato le vpraajte drugarke, vse vam
bodo razloili. Kaj vse se dogaja v globini
nae Zemlje? Tudi to vedo. In kaj jih je najbolj
pritegnilo? Kako nastane vulkan. Odloili
smo se, da bomo tudi sami izdelali vulkan, ki
bo resnino deloval. Iz gline so otroci izobli-
kovali vulkan. Ko se je ta posuil, smo z malo
arovnije (kis, pecilni praek in rdea tempe-
ra) vulkan spremenili v pravi delujoi ognje-
nik. Na vulkan je poasi zael dobivati tudi
svojo okolico, saj so otroci zaeli izdelovati
hike, drevesa
Kaj se je dogajalo z Zemljo, zdaj vemo. Zato
smo se odpravili raziskat e druge objekte v
naem Osonju. Kam smo se namenili? Na
Luno, seveda. In ker brez rakete ne moremo
potovati po vesolju, so otroci zaeli z izdelo-
vanjem modelov rakete. S pomojo balonov
smo izraunali hitrost raket in najhitrejo
tudi izdelali za na polet. Otroci so mislili so
na vse, kar astronavti potrebujejo za odpravo
v vesolje: oblaila, elade, prvo pomo, ve-
soljski prironik, zemljevid po vesolju, video
in avdio povezavo z Zemljo ... Ko je bila ra-
keta pripravljena, so astronavti pred odpra-
vo izvedeli e nekaj pomembnih podatkov
o Luni ter z eksperimentiranjem raziskovali,
kako so nastali kraterji na Luni. 5, 4, 3, 2, 1 in
raketa z astronavti je poletela na prvo misijo:
planet Luna. In kaj so nai astronavti odkrili?
Ugotovili so, da so na Luni e vedno vidne
stopinje iz leta 1969, da amerika zastava e
vedno stoji, najveja ugotovitev pa je bila ta,
da so na Luni skoraj 6-krat laji kot na Zemlji.
Ko so zakljuili s svojimi raziskavami, so na
Luni pustili tudi svoj peat slovensko zasta-
vo.
Zapisala: Nina Zver
Raziskovanje vesolja v OPB O Zbora odposlancev
V tednu pred jesenskimi poitnicami smo
gimnazijci obiskali slovensko prestolnico.
Dijake 4. letnika Gimnazije Koevje, ki obis-
kujemo izbirno skupino zgodovine, in dijake
maturitetnega teaja sta spremljali profesorici
Lilijana Trampu in Lucija Kos Bartol. Pred od-
hodom smo v sklopu obveznega dela matu-
re pripravili referate na izbrane teme. Te smo
predstavili, medtem ko smo se sprehodili ob
razlinih zgodovinskih obelejih, ki so zazna-
movala Ljubljano od rimskih asov do danes.
Tako smo poastili tudi jubilej 2000 let rim-
ske Emone, ki ga bo Ljubljana praznovala leta
2014.
esturni sprehod smo zaeli ob Rimskem
zidu. Z okroglimi belimi kamni je arhitekt
Plenik loil originalni del od dodanega. Ob
spominski ploi rtomirju Nagodetu smo
ugotovili, da lahko z enim pogledom zajame-
mo dva tiso let zgodovine. V arheolokem
parku rimske hie smo bili navdueni nad
rimskim ogrevanjem, nao pozornost pa so
pritegnili e kamniti ostanki zanimivega rim-
skega strania. Trnovska cerkev za nas ni bila
kraj nesrenega imena, kot jo je poimeno-
val Preeren, temve smo jo doiveli kot bogat
zgodovinski spomenik v drubi naih zname-
nitih impresionistov. Da se je arhitekt Plenik
ogrevanja nauil pri Rimljanih, smo opazili v
blinjem zimskem vrtu njegove hie, kjer smo
se poklonili njegovemu spominu.
Po Emonski cesti smo prili na Trg francoske
revolucije. Ob Valentinu Vodniku smo ugiba-
li, ali je Slovenija e vedno taken evropski
prstan, kot jo je videl pesnik. Ob Auerspergovi
palai smo se spomnili velike vloge, ki jo je ta
druina imela za Koevje. V mestnem muzeju
pa je bila posebno zanimiva rekonstrukcija
rimske ceste.
Na Bregu smo se pri spomeniku poklonili
ljubljanskemu upanu Ivanu Hribarju. Tu smo
se spomnili tudi na edino ensko na nai poti,
katere mo je bil prav tako ljubljanski upan,
a njegove ploe ni ve. Franja Tavar je bila
namre dareljiva gospa upanja in vsestran-
ska aktivna narodna dama. Mimo idovske
ulice prek evljarskega mosta smo Pod Trano
obudili spomin na srednjeveko Ljubljano in
plemike Spanheime, ki so kraljevali na gradu.
Na Mestnem trgu smo opazovali srednje-
veke znailnosti Krojake ulice in obudovali
kopijo Robbovega vodnjaka. Na nekdaj zelo
aenega oeta naroda Janeza Blaiweisa
spominja le skromna ploa. Na stolni cerkvi
smo si ogledali vrata slovenske zgodovine,
na njih prepoznali prva karantanska kristjana
Gorazda in Hotimirja, kneji kamen, hrasto-
veljsko cerkvico in mnoico agresivnih kon-
jenikov in upornih kmetov. Ob Vodnikovem
kipu smo se e enkrat spomnili njegovih pes-
mi, ob blinjem Zmajskem mostu pa legende
o nastanku Ljubljane. Nato smo se sprehodili
e k Trubarjevi hii. Na Plenikovem Tromos-
tovju smo prisedli k Preernu in se seznanili
z umetnikim obdobjem secesijo. Na Wolfovi
ulici smo se spomnili na marno revolucijo, ko
je bila prvi razvita slovenska zastava, ki tam
e danes spominja na ta dogodek.
Na Kongresnem trgu smo si ogledali e en
rimski vodnjak, ob sidru smo spregovorili o
spremembah nae zahodne meje, ob kipu
Emonca pa o rimskem pokopaliu. V staro-
kranskem srediu smo zopet obudovali
doseke rimske civilizacije in postali ob krstil-
nem bazenku. Ob Cankarjevi kocki pred Can-
karjevim domom smo ugibali, ali lahko nje-
gov citat poveemo z njegovim staliem do
jugoslovanskega vpraanja. Ob kipu politika
Edvarda Kardelja smo se dotaknili nae komu-
nistine preteklosti, pred stavbo dravnega
zbora pa osamosvajanja Slovenije. Poklonili
smo se e polihistorju Valvasorju, se v Narod-
nem muzeju spomnili egipanske mumije
in poiskali rimski milnik v lapidariju. Tekega
vojnega asa mesta, obdanega z ico, smo se
spominjali ob stebru protesta. Popotovanje
smo sklenili v parku Tivoli, kjer smo posedeli
pri kiparski upodobitvi Edvarda Kocbeka.
Ekskurzija, ki je bila izjemno pouna in zani-
miva, mi je bila v pravi uitek. eprav v krat-
kem asu, smo zelo podrobno spoznali staro
Emono in si ogledali dananjo Ljubljano. Na
tako privlaen nain je najbr ne bomo doi-
veli nikoli ve. Hvala obema profesoricama.
Izidor Volf, 4. a Gimnazije Koevje
Od Emone do Ljubljane
december 2012
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
KOEVSKI UTRIP 27
IZ NAIH OL IN VRTCEV ...
Drutvo LAS Koevje je v mesecu novembru,
natanneje 13. 11. 2012, mlade novinarje iz
vseh treh koevskih osnovnih ol povabilo v
svoje prostore, kjer nam je gospod Miha Ru-
pari predstavil program Projekt lovek.
Projekt lovek je drutvo, ki izvaja program
za samopomo, terapijo in socialno rehabili-
tacijo oseb z razlinimi oblikami zasvojenosti.
Ta projekt potekavkoevjuodIeta2008,v
SIovenijipae17Iet.
Pomagajo ljudem, ki se bojujejo z zasvo-
jenostmi vseh vrst in si ne morejo pomagati
sami. Nekatere ljudi, ki imajo poleg zasvoje-
nosti e nekatere druge motnje, usmerijo v
nadaljnje zdravljene v druge ustanove.
Ko se posameznik odloi za zdravljenje, se
najprej napoti na drutvo, kjer ga uslubenci
sprejmejo na prvi pogovor. Nekateri si to e-
lijo, nekateri pa morajo, ker jih v to napotijo
stari ali prijatelji. Naloga uslubencev je, da
jih posluajo, usmerjajo in jim svetujejo. e
eIi posameznik nadaljevati zdravljenje, ga
poljejo in usmerijo tudi v druge institucije.
Trajanje zdravljenja je odvisno od posamezni-
ka, obiajno traja priblino dve leti in pol. V
tem obdobju se mora lovek osebnostno
spremeniti. Fizino se lovek e odvadi je-
manja prepovedanih substanc, vendar je psi-
hina zasvojenost e dolgo prisotna. Najprej
se pri posamezniku izvaja terapija, nato pa se
poasi vraa v okolje. teviIke kaejo, da se
vprogramvkIjuive mokih kot ensk. Po-
vprena starost ljudi, ki se bojujejo z zasvoje-
nostjo, je okoli 20 do 35 let.Na sogovornik je
precej besed namenil tudi problemom, ki jih
imajo najstniki z zasvojenostjo. Pri mladih je
najve odvisnosti od alkohola. Pogoste so tudi
droge, motnje hranjenja in zasvojenost z ra-
unalnikom in televizijo. Mladi ljudje pogosto
poskusijo alkohol ali droge zato, ker so rado-
vedni, hoejo poskusiti nekaj novega, imajo
probleme doma, v oli, ali pa bi se radi vkljuili
v drubo. Pri mladih gre predvsem za eksperi-
mentiranje. Zasvojenost je za mlade realnost.
Za nekatere mlade ljudi niso realnost prijatelji,
ola, druina, za njih je realnost alkohol, igri-
ce, droge ipd. Strokovnjaki priporoajo, naj se
otroci in mladostniki im ve gibajo in preivi-
jo prosti as zdravo in v naravi.
V Koevju je zasvojenost velik problem. Ve-
liko je odvisnikov, vendar se ti ne odloajo
za zdravljenje. Na leto pomo poie okoli
dvajset posameznikov, kar je za tako majhno
mesto, kot je Koevje, kar veliko. Veino zasvo-
jenih pripeljejo stari in skrbniki, ki elijo svo-
jemu otroku pomagati.
Na predstavitvi smo kot novinarji sodelova-
li Jure, Zalka, Tjaa in Kaja iz O Stara Cerkev,
Anika, Manca in Liza iz O Zbora odposlancev
in Patricija in Ana iz O Ob Rini.
Kaja Igli, 9. a
novinarski kroek
O Stara Cerkev
Predstavitev Projekta lovek za osnovnoolce
Kdor je iskren do sebe, ne aka na udeno
ozdravitev od zunaj, ampak jo ustvari v sebi, je
prepriana terapevtka Mojca Debelak, ki ver-
jame, da je vsaka odvisnost ozdravljiva: Po-
sameznik to spozna, ko sprejme odgovornost
zase in za svoje delovanje. Takrat si dopua, da
ozdravi telo in duha. V njem vzklije elja, da oza-
vesti nezavedno.
November se obeleuje kot mesec boja
proti zasvojenosti. Teme zasvojenosti smo se
dotaknili tudi v O Zbora odposlancev tako v
prvi, kot tudi v drugi triadi OPB.
V prvi triadi se je drugarkom odprla njim
popolnoma neznana tema. Zato smo se teme
zasvojenosti lotili s tiste strani, ki jim je najbli-
ja. Pogovor je stekel o odvisnosti od televizije
in raunalnikih igric. Poiskali smo posledice,
ki jih ta vrsta odvisnosti povzroi (odsotnost
igre s prijatelji, nerazumevanje s svojo dru-
ino, zdravstvene teave ). Nekateri otroci
so celo ugotovili, da so isto vsak dan pred
raunalnikom in svojo razvado zakljuili z be-
sedami: Zdaj se bom pa potrudil, da ne bom
ve vsak dan igral igric na raunalniku. Nato
smo preko pogovora spoznali e odvisnost od
zapravljanja denarja, zasvojenost s tveganjem
(divjanje z vozili, ekstremni porti, adrenalin-
ske dejavnosti) in odvisnost od cigaret, alko-
hola in drog. Pojem odvisnost smo primerjali
kar s tornadom, saj tornado rui in uniuje
ljudem vse, kar imajo in tako ruilno mo ima
tudi odvisnost.
Uenci podaljanega bivanja 4. razredov so
se pogovarjali o razlinih stvareh in dejanjih,
ki lahko loveka potegnejo v zaaran krog
odvisnosti od le-teh. Vedeli so e, da so ljud-
je lahko zasvojeni z drogami, alkoholom, to-
bakom in hrano. Preseneeni pa so bili, da je
lahko lovek zasvojen z delom, tveganjem,
zapravljanjem denarja, igrami na sreo
Zasvojenost z raunalnikom se jim je nasploh
zdela zelo nenavadna, saj raunalnik dojema-
jo kot nekaj vsakdanjega. Uenci so postavili
veliko vpraanj o razlinih zasvojenostih in z
zanimanjem prisluhnili razlagi. Dejstva o po-
samezni zasvojenosti so nato zapisali na pla-
kat, ob njih prilepili slike, risbe in stvari, ki jih
odvisniki pri tem uporabljajo.
Ne samo ob tej prilonosti, temve skozi
celotno leto je pomembno opozarjati oz. oza-
veati, kakne so posledice oz. problemi, ki
jih prinese zasvojenost.
Nina Zver in Jasna Nagli agar
November, mesec boja proti zasvojenosti
Na O Ob Rini radi beremo in Miklav nam
je prinesel nove knjige ne, ne, tokrat se
je res izkazal in prinesel nam je isto prave-
ga pisatelja. Miklav je sodeloval z Drutvom
slovenskih pisateljev in v okviru programa
Povabimo besedo nas je obiskal mladinski
pisatelj Primo Suhodolan. Mladim bralcem
ga ni treba posebej predstavljati, saj njegove
knjige e leta zmagujejo na tekmovanju Moja
najljuba knjiga. Uence je po njegovem na-
stopu tokrat od smeha bolel trebuh in teko
so ga spustili domov. Takole nasmejani smo
zakorakali v pravljini december in tudi vam
kliemo NA BRANJE!
Breda Vilicer, O OB Rini
Obisk pisatelja
Primoa Suhodolana
V letonjem olskem letu smo na O Ljubo
ercer zaeli izvajati projekt Popestrimo olo.
Naa ola se je prijavila na javni razpis za
izvedbo projekta, ki ga delno fnancira Evrop-
ska unija iz Evropskega socialnega sklada (85
%) in delno MIZK (15 %), in sicer za obdob-
je 20122014. Na razpisu smo bili izbrani za
izvajanje programa, kot partnersko olo pri
izvajanju projekta Popestrimo olo pa smo k
sodelovanju povabili O Ob Rini.
In kako smo popestrili nao in partnersko
olo?
Na vrtu O Ljubo ercer smo si pripravili gre-
dice za spomladansko sajenje rastlin, posadili
ve kot 50 okrasnih grmovnic, ki so nam jih na
nao pronjo darovali vrtnarji in cvetliarji, in
se druili na delavnicah s poklicnim fotogra-
fom. Bili smo izjemno delavni.
Med jesenskimi poitnicami, v asu med
29. 10. 2012 in 2. 11. 2012, smo se z uenci
prvih razredov O Ob Rini druili na njihovi
oli. Kuhali smo po babiinem receptu ter se
igrali igre brez meja. Dnevno smo se drui-
li od 8. do 15. ure. V tem asu smo pripravili
veliko slastnih jedi, kot so: kokosovi pikoti,
marmeladni rogljiki, kruh s semeni, pica, ja-
bolni kompot. Otroci so bili zelo navdueni in
ustvarjalni. Za dodatno veselje pa je poskrbe-
lo vreme, tako da smo lahko naredili naega
prvega sneaka.
e se veselimo naih novih skupnih
podvigov!
Mentorici: Irena Koorog in Nina Recek
Projekt Popestrimo olo
na O Ljubo ercer
28 KOEVSKI UTRIP
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
december 2012
IZ NAIH OL IN VRTCEV ...
Na O Stara Cerkev smo se v projekt vkljuili
uenci od 1. do 4. razreda. Tretjeolci smo se
po lanski nalogi o sonni energiji in energiji
prijateljstva letos odloili, da se preizkusimo
z izvedbo naloge, v kateri je ravno Modri Jan
glavni junak. Cilji za izvedbo naloge so pove-
zani s sladko vodo, ki je je na naem planetu 3
%. V sredo, 21. 11. 2012, nas je obiskal gospod
Lipovac Darko iz podjetja Hydrovod. Otrokom
je razloil, kako pride pitna voda v nae pipe.
Seznanil jih je, da je naa pitna voda kakovost-
na. Naslednji dan pa so uence obiskali trije
gosti. Iz drutva Ponirek sta prila Tim Osmak
in Andrej Hoevar ter jamarka Sandra Joli iz
Jamarskega drutva Netopir. Otrokom so na
primeren nain prikazali stanje istosti voda v
okolici, tako Rudnikega jezera kot reke Rine,
ter razloili pomen iste podtalnice. Uenci so
si ogledali oblaila in pripomoke, ki jih potapl-
jai in jamarji potrebujejo pri raziskovanju voda
in jam ter pri istilnih akcijah. Posebno smo bili
zaudeni in zaskrbljeni, ko sta nam Andrej in
Tim predstavila as razkrajanja razlinih mate-
rialov. Niti predstavljati si ne moremo, da se v
vodi razgrajujejo npr. plenice, plastenke ali ol-
ski trikotnik od 400 do 450 let!
Med zbiranjem materiala o vodi smo nali
tudi 10 nasvetov za varevanje z vodo. Otroke,
e e ne nas odrasle, pa so prizadela dejstva, da
onesnaena voda vsakih 15 sekund ubije otro-
ka in da dnevno zaradi eje umre 6000 otrok.
e svet in razvoj stoji na mladih, potem je
Modri Jan tisti, ki nas spodbuja, da z majhnimi,
vendar vztrajnimi koraki razvijamo miselnost o
pomenu vode za ivljenje e pri olarjih.
Uiteljica Jadranka Erjavec
Modri Jan spet na
O Stara Cerkev
Bliajo se prazniki, ki vedno prinesejo veliko
lepih doivetij v druinskem krogu. Hladni
zimski dnevi, topel dom in nakupi daril so v
tem asu idila prijetnega predprazninega
vzduja. Na prav poseben nain se nas obi-
ajno dotakne adventni as. Morda z lepimi
spomini na otrotvo, ki jih poskuamo znova
oiveti in pribliati sebi in otrokom.
Zaetek adventnega asa je tudi as, ko lah-
ko sami naredimo adventne venke. eprav
sta venek in krog starodavna simbola, je
adventni venek sodobni izdelek. Izdelovanje
venka je obiaj, ki je znan od konca 19.
stoletja in se je hitro raziril. Takrat je imel 24
sve, danes so ostale samo tiri za vsako ad- za vsako ad-
ventno nedeljo ena. Ko se decembrski dnevi
postopoma krajajo, lahko otroci doivljajo
naraajoo svetlobo vsak adventni teden do
prihoda boia.
Za osnovo potrebujemo razlino zelenje
od smreja, bojega drevca, brljana, srobota
in drugo. Ko je osnova dokonana, potrebu-
jemo le e malo domiljije. Uporabimo lahko
razline trakove, pentlje, bunkice ali pa poi-
emo dodatke v naravi (razline store, orehe
in lenike v lupini, ir, elod, divji kostanj). e
elimo, lahko za okraevanje uporabimo tudi
bombone, pikote ali posuene krhlje. Letos
so modni tudi okraski iz flca, volne in lesa. Na
venkih prevladujejo zlata, srebrna, rdea, ze-
lena in bela barva v razlinih odtenkih.
Praviloma morajo biti na venku tiri svee.
Nato vsako nedeljo do boia prigemo po
eno sveko, ki predstavlja lu sveta. Advent v
prevodu pomeni prihod. Nanaa se na prihod
Jezusa. Zavzema 4 tedne pred boiem in ta
as zaznamujejo tudi adventni venki.
Na O Zbora odposlancev sem imela ad-
ventno sreanje s stari in uenci 3. razreda,
ki obiskujejo podaljano bivanje. Delavnica
je potekala v etrtek, 22. 11. 2012, v prosto-
rih ole na Reki cesti. Tema delavnice je bila
izdelovanje adventnih venkov ter priprava
namiznega aranmaja v obliki ikebane. Tudi
letos sem na delavnico povabila cvetliarko
ga. Saro Lovin iz Mestne cvetliarne.
as je mineval zelo hitro in nastajali so uni- nastajali so uni-
katni izdelki. e enkrat se zahvaljujem ge. Sari
za strokovno vodenje in pomo.
Zapisala: Nataa Bjelajac
Adventna ustvarjalna delavnica v 3.
razredu podaljanega bivanja
20. decembra 1812 sta brata Grimm izda-
la svojo prvo zbirko pravljic Kinder- und
Hausmrchen. Leta 2005 so se pravljice uvrs-
tile tudi na seznam UNESCOVE kulturne de-
diine. Le kdo ne pozna Sneguljice, Pepelke,
Rdee kapice, Trnuljice, abjega kralja, Moto-
vilke
Ob 200. obletnici prve izdaje pravljic smo del
olske knjinice na O Ob Rini spremenili v
pravljini svet bratov Grimm Grimmlandijo.
Uenci si lahko ogledajo razstavo, prebirajo
pravljice in se poigrajo z lutkami. Uenke iz
skupine Branje je zabavno pa sodelujejo pri
izvedbi pravljinih delavnic.
Grimmove pravljice so tudi danes, 200 let po
izidu, e vedno aktualne in zanimive. Ne verja-
mete? Poskusite. Na branje!
Breda Vilicer, O Ob Rini
Dobrodoli v Grimmlandiji
Kot ola v drubi opravljamo posebno po-
slanstvo, ker za ivljenje in delo izobraujemo
in vzgajamo mlade v njihovem najobutljivej-
em ivljenjskem obdobju. Pri tem se trudimo
predvsem, da bi vsi nai uenci imeli im bolj
enake monosti pri pridobivanju znanja in
vein, s katerimi bodo laje premagovali ovi-
re pri svojem prihodnjem poklicu in v vsakod-
nevnem ivljenju. al veliko uencev naega
olskega okolia prihaja iz manj spodbudnega
okolja, kar v asu recesije pedagoki delavci e
bolj obutimo. Zaradi velike brezposelnosti
tevilni stari svojim otrokom ne morejo za-
gotoviti osnovnih potreb, tako je tudi plailo
olske prehrane za nekatere velik problem.
Zaradi vsega natetega nam je bila izjemno
dobrodola ponudba motoristinega kluba
GOLD WING SLOVENIJA, da pomagajo pri pla-
ilu malice uencem oz. starem, ki tega ne
zmorejo. Pred asom nas je obiskal lan kluba
g. Marjan Brinc in nam v imenu kluba ponudil
pomo pri plailu malic. Ponudbo smo seveda
z veseljem sprejeli. Ugotovili smo, da je na oli
priblino 18 uencev, ki jim stari teko zago-
Zahvala motoristinemu klubu
GOLD WING SLOVENIJA
tavljajo plailo olske malice.
V petek, 16. novembra 2012, so nas lani klu-
ba obiskali in nam izroili simbolien ek za
plailo malic osemnajstim uencem. e bolj
kot darovana pomo je uence navduil njih-
ov prihod na bleeih motorjih.
V imenu uencev, njihovih starev in peda-
gokih delavcev O Ob Rini se vsem lanom
kluba za darovano pomo iskreno zahvalju-
jem.
Ivanka Gornik, ravnateljica
december 2012
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
KOEVSKI UTRIP 29
IZ NAIH OL IN VRTCEV ...
ODZIVI
Odgovor dr. Vladimirja Prebilia, upana
Obine Koevje na uvodnik Kdo bo reil
koevsko gospodarstvo?, avtorja Francija
Koncilije v Koevskem utripu.
Za razvoj gospodarstva je predvsem
potrebno sodelovanje treh delenikov:
drave, lokalne skupnosti in predstavni-
kov gospodarstva. In prav to smo bistve-
no spremenili v nai lokalni skupnosti. Na
kaken nain? Oblikovan je sicer nefor-
malni strateki gospodarski svet, ki deluje
v obliki sestajanja z najbolj pomembnimi
predstavniki gospodarskih subjektov v
nai obini na meseni ravni. Pogovori so
osredotoeni predvsem na odpravljanje
razlinih administrativnih ovir, vejem so-
delovanju lokalne skupnosti pri urejanju
prostora (sprejemanju OPN in predvide-
vanju novih industrijskih con), pripravljanju
razpisnih pogojev za razline oblike ne-
posrednih spodbud iz programa Pokolpja
(na MGRT smo naslovili preko 14 dodatnih
predlogov, ki bi olajali konkuriranje naih
gospodarstvenikov na omenjena sredstva),
sam sem prevzel predsedovanje obmo-
nemu razvojnemu partnerstvu, kjer bomo
s skupnimi momi sodelovali pri narto-
vanju novih razpisov. Prav tako sem obis-
kal nemalo podjetnikov v Obini Koevju
in tudi sicer se z njimi veliko sreujemo
Z drugimi besedami, sodelovanje obstaja,
rezerve pa vidim v e aktivnejem sodelo-
vanju z dravo. Pozabiti pa ne gre na tri dej-
stva: obina Koevje je tik pred pridobitvi-
jo odlobe za dva vodovoda v skupni viini
in v sodelovanju s sosednjimi obinami v
skupni viini 36 mio , izboru prijavljenih
projektov na razpis energetske sanacije v
viini 5 mio in izboru kogeneracijskega
projekta v viini 20 mio . Vse to pa so pri-
lonosti tudi za aktivno sodelovanje naih
gospodarskih subjektov.
dr. Vladimir Prebili
upan Obine Koevje
0dgovornaodgovor
Koevski upan dr. Vladimir Prebili, sicer
iri javnosti znan kot nesojeni premier Gi-
banja za Slovenijo, kot lovek, ki je skual
uvesti policijsko uro za mlaje obane in
po zamisli, da bi v Koevski Reki postavili
tabore za privzgojo domoljubja, je naredil
nov pomemben korak. Zael je popravljati
tudi misli svojih obanov.
V prejnji tevilki Utripa je namre zahte-
val objavo odgovora na objavljeno infor-
macijo, na mojo misel oziroma mnenje
v pismu g. Petroviu, s katero se udim
njegovemu stanju za govornikom iz do-
mobranske Nove slovenske zaveze, ki je
slovenski narod pozival na nov dan vstaje
in prepoznanje zloinske revolucije, saj je
pod vpraaj postavljena celo narodova
eksistenca (Dnevnik, 3. 6. 2012).
e je bila prisotnost upana obine Ko- obine Ko-
evje na 23. alni slovesnosti v Rogu upra-
viena iz pietetnih, protokolarnih ali ka-
krnihkoli drugih razlogov, so ti po mojem
mnenju izginili v trenutku, ko je govornik
Botjan Zadnikar prisotne pozval ne le k
prevrednotenju zgodovine, pa pa kar k
vstaji! No, Zadnikar je svoje zahteve e
dodelal in 7. 10. 2012 na Teharjah zahteval
kar takojnjo duhovno moralno arbitrao
od zunaj!
Zgodovinar in nekdanji pomembni lan
Socialnih demokratov pa mi v 1139 zna-
kov dolgem odgovoru na 220 znakov dolg
citat govori o napanem vrednotenju
zgodovine ... z dananjega gledia in o
obsojanju privatizacije zgodovinskih do-
sekov, moje mnenje pa menda vodi v
sektatvo ... razdvajanje in uvanje ....
Zanimivo, da je nael sektatvo, ki se ga
kot oitka spomnimo iz Miloevievih a-
sov razpada nekdanje Partije. In e bolj je
zanimivo to, da razdvajanja in uvanja ni
opazil v pozivih govornika NSZ zelo ver-
jetno mu je e zaploskal, vsaj vljudnostno.
e odrasla, zrela in izobraena oseba v le
nekaj letih tako zelo spremeni svoje viden-
je zgodovine, potem je zame njegova poli-
tina in osebnostna avtonomnost vpralji-
va. e povem po domae ne vem, ali je
blefral prej (pri SD) ali pa blefra zdaj (pri
???).
Bojan Marin
Spotovani gospod Petrovi,
na kratko in z moje strani nepreklicno
zadnji:
1. Ne vidim prav nobenega pametnega
razloga, da bi spremenil uporabo izrazov
Koevar in Koevec, kot so me je nauili v
oli.
2. Dejstvo je, da je takna uporaba tudi v
veliki veini obstojee literature.
3. upana ste v debato pripeljali vi, je pa
zanimivo, da se je spremenjeno poimeno-
vanje pojavilo na njegovih spletnih straneh
in nato e v medijih, ki prejemajo znatna
obinska sredstva ali raunajo nanje.
4. Ko omenjava koevsko turistino po-
nudbo (in zelo vesel sem, da jo tudi sami
dopolnjujete) verjetno ne predstavite
koevarine kot jezika koevskih Nemcev,
ki ga Koevarji ne govorijo in ne razumejo.
Lep pozdrav
Bojan Marin
V sredo nas je v naem vrtcu obiskal zajek
Sparky iz trgovine Spar. Prinesel nam je igrao
leva ter nas povabil na praznovanje rojstnega
dne. Pred Sparom nas je priakal Miklav, s ka-
terim smo peli in plesali. Miklav nas je obdaril
z bomboni in likovnimi pripomoki. Posladkali
smo se s torto in pogreli s toplim ajem. Za to
se trgovini Spar najlepe zahvaljujemo.
Otroci in vzgojno osebje Mojca Stara Cerkev.
V soboto, 10. novembra 2012, smo se sta-
reji planinci iz treh osnovnih ol (O Ob Rin-
i, O Stara Cerkev, O Zbora odposlancev)
odpravili na Vievnik. Vievnik je visok 2050
m in je eden izmed dvatisoakov v Julijskih
Alpah. Vozili smo se mimo Ljubljane, Kranja,
Radovljice in vse do Bleda, kjer je avtobus
zavil proti Pokljuki. Skupina 27 planincev je
s hitrim korakom stopala po stari gozdni poti
iz Rudnega polja proti cilju. Od tam vodi tudi
ena izmed poti na Triglav. Hodili smo mimo
vlenice ob vojakem smuiu in v pogovo-
ru premagovali strmino. Pot smo nadaljevali
med mogonimi smrekami, kjer je tla e pre-
kril prvi sneg. Po vijugasti potki med borovci
smo e zagledali vrh. Na razglednem sleme-
nu smo se morali zavarovati pred mrazom,
zato smo si nadeli vetrovke, kape in rokavice.
Vrh je bil zavit v meglico, tako da smo mora-
li zelo paziti, kako in kam stopamo. Ko smo
prispeli na na cilj, Vievnik, nismo imeli lepe-
ga razgleda po blinjih in daljnih vrhovih, a
smo bili vseeno veseli, da smo osvojili dva-
tisoaka. Na poti v dolino smo lahko opazo-
vali vojako vajo. Ravno v naem mimohodu
je na manjem travniku sredi gozda v slabih
vremenskih razmerah pristajal helikopter.
Sreno smo se vrnili do avtobusa, kjer smo si
gojzerje oistili v snegu in asa je bilo tudi
za kepanje. Sledilo je fotografranje in nato
malica. Utrujeni, a zelo zadovoljni, smo se
odpeljali proti domu.
Za mladinski odsek PD Koevje
Tanja Batkovi
Jesenski pohod
na Vievnik
30 KOEVSKI UTRIP
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
december 2012
PORT IN REKREACIJA ...
Lokostrelci LK Orel so se v soboto, 17. no-
vembra, udeleili dvoranske tekme za Slo-
venski pokal 2012. Tekma FITA dvoranski
krog 18 m je bila organizirana na Muti.
NajboIje sta se odrezaIa Ljubo kra-
vanja in 1anez Marin, ki sta v svojih
kategorijah zmagaIa. Sara esaI je biIa
druga, 1ure kravanja tretji. Tudi osta-
li so dosegli lepe uvrstitve: Rajko Hren je
bil etrti, Katja Murn peta, Matja Cigli
je dosegel 10., Bine Likar 11. mesto. To je
bila tudi zadnja tekma za Slovenski pokal
2012. Pokali bodo podeljeni na naslednji
tekmi v Postojni. NajboIjo uvrstitev na
SIovenskempokaIu2012stasistretjim
mestomzagotoviIaSaraesaIvkatego-
rijikadetinjeukrivIjeniIokin1anezMa-
rinvkategorijiIanidoIgiIok.
Vsem tekmovalcem iskreno estitamo in
jim elimo e veliko uspeha v sezoni 2013.
Besedilo: Ida Murn
Fotografja: Ljubo Kravanja
Lokostrelska dvoranska
tekma Muta 2012
Prejnji mesec je bilo Svetovno mladinsko a-
hovsko prvenstvo v Mariboru zagotovo eden
osrednjih portnih dogodkov v Sloveniji, ki so
mu precej prostora namenili tudi vsi osrednji
slovenski mediji. Prvenstvo je bilo v splonem
gledano dobro organizirano in tudi udeleba
otrok je bila letos rekordna. Nastopilo je na-
mre kar 1586 mladih ahistov in ahistk iz kar
91 drav, ki so se med seboj pomerili v razlinih
starostnih kategorijah, in sicer od 8 do 18 let.
Najtevilneji in najmoneji predstavniki
svetovnega mladinskega turnirja so bile tudi
tokrat tradicionalne ahovske drave: Rusija (z
njenimi nekdanjimi sateliti Ukrajino, Belorusijo,
Estonijo ), hladne tekmice ZDA ter v zadnjih
letih pravi azijski ahovski cunami, predvsem iz
Indije, Kitajske in Vietnama. Prav iz Azije prihaja
odslej tudi najveja konkurenca tradicionalnim
ahovskim velesilam, saj je aktualni svetovni
prvak Indijec Anand tam povzroil pravo a-
hovsko evforijo (nekaj let zaporedoma je celo
portnik leta v Indiji) in lahko si samo predsta-
vljamo, da mladinski prvaki katerekoli kate-
gorije milijardne Indije ali Kitajske v oddaljeni
Maribor zagotovo niso prili ponujat remijev.
Resno ahovsko dravo prepozna na dale;
Rusov je prilo skoraj 90, Ameriani s strokov-
nim tabom rezervirajo in zakupijo cel hotel,
pa e ga zasedejo v celoti ali ne, Armenci in
Azerbajdanci imajo v osnovnih olah ah kot
obvezen in enakovreden olski predmet, Kitajci
tekajo pod pazduho kar z ruskimi knjigami, saj
svojih e nimajo dovolj, Vietnam pa je svetovno
prvenstvo organiziral e pred tirimi leti
Najuspeneje po osvojenih medaljah so bile
po priakovanju e prej natete drave. Le ne-
kaj najuspenejim slovenskim predstavnikom
je uspelo osvojiti dobro polovico monih tok,
ostala veina, med njimi tudi vseh est koev-
skih predstavnikov (David, Zala, Tin, Domen,
Vasja in Sergej), pa je priakovano osvojila
nekaj manj kot polovico monih tok, kar je
bil soliden in nekje priakovan rezultat (na-
tanne razvrstitve med vsemi tekmovalci si za
vsakega posameznika lahko podrobneje po-
gledate na: http://www.sah-zveza.si/rez/1211/
wych2012/).
Sreanje vseh kultur, izmenjava mnenj, izku-
enj, partij, knjig, revij in novih prijateljstev je
predvsem za otroke izjemno doivetje, eprav
je turnir trajal dolgih in napornih 13 dni. Izkun-
je z vsakoletnega najmonejega mladinskega
turnirja na svetu pa so vsakemu nanj uvrene-
mu mladincu nagrada za ure in ure napornih
treningov ez leto.
D Koevje
Mladi koevski ahisti na Svetovnem mladinskem ahovskem prvenstvu
UrejenetekakepotipokoevskempoIju
Zavod za port sporoa, da so tekake proge
po Koevskem polju urejene. Smuarje tekae
vabimo na tek po progi od kapelice v Kob-
larjih, krono po polju v smeri Loin in nazaj
proti ivinorejski farmi med Koblarji in Staro
Cerkvijo, zatem ob Konca vasi proti pokopali-
u v Stari Cerkvi in nazaj proti Gorenju. Najpri-
merneji lokaciji za vkljuitev na progo sta pri
kapelici v Koblarjih in parkirie pri pokopali-
u v Stari Cerkvi. Sprehajalce brez smui prosi-
mo, da ne hodijo po urejenih progah! Urejena
je tudi tekaka proga od smuia v Dolgi vasi
proti livoldskemu klancu ter po polju med Re-
mihovo ulico v Dolgi vasi v smeri Livolda.
0troki smuarski park runarica po-
skusnoobratuje
Obina Koevje in Zavod za port obveata,
da otroki smuarski park Brunarica poskusno
obratuje v popoldanskem asu med 14. in 18.
uro. V soboto in nedeljo bo Smuarski park
Brunarica obratoval med 10. in 16. uro.
UmetnodrsaIiepriportnemparkuCaj
priakujeinvabil
Obina Koevje in Javni zavod za port Ob-
ine Koevje sporoata, da bo umetno drsa-
lie pri portnem domu GAJ z obratovanjem
zaelo v torek, 18. decembra. Drsalie bo
obratovalo predvidoma do konca zimskih ol-
skih poitnic, 2. marca 2013, in sicer vsak dan
od 9. do 21. ure, z vmesnimi premori za pripra-
vo ledene povrine.
V asu novoletnih in zimskih poitnic je dr-
sanje za vse oloobvezne otroke brezplano.
VabIjenil
URNIk0RA70VAN1ADRSALIACA1
Vsakdan(razentorkainpetka)
9:0018:00DrsanjeotrociinodrasIi
Vmes priprava ledu (po potrebi)
18:0021:00DrsanjeodrasIi
7orekinpetek
9:0018:00DrsanjeotrociinodrasIi
18:0019:00HokejHkkMmIadi
Vmes priprava ledu (po potrebi)
19:3021:00HokejHkkMIani
CNIk
DRSAN145minut
org.skupineVVZ,0inS0,50
otrociinoIskamIadina1,00
odrasIi1,50
najemigriazahokej25,00
DRSALkizposojaza45minut
org.skupineVVZ,0inS0,50
otrociinoIskamIadina1,00
odrasIi1,50
ELADE izposoja za 45 minut
org.skupineVVZ,0inSbrezpIano
otrociinoIskamIadina0,50
odrasIi1,00
RUN1DRSALk
par2,00
DDVvviini8,5%zauporabodrsaIiater
20%zaostaIestoritvejevkIjuenvzgorn-
jihcenah.
Za zimske radosti je v Koevju poskrbljeno
december 2012
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
KOEVSKI UTRIP 31
POLICIJA SVETUJE
Sreno 2013
Po Zakonu o ekspIozivih in pirotehni-
nihizdeIkih(ZPI)sopirotehniniizdeI-
kirazdeIjenivposameznekategorije:
Pirotehninih izdelkov kategorije 1 ni
dovoljeno prodajati mlajim od 14 let
(bengalske vigalice, pasje bombice, po-
kajoi vloki za cigarete, abice ).
Gre za ognjemetne izdelke, ki pred-
stavljajo zelo majhno nevarnost,
povzroajo zanemarljivo raven
hrupa in so namenjeni uporabi v
strnjenih naseljih, vkljuno z ognje-
metnimi izdelki, ki so namenjeni
uporabi v stanovanjskih zgradbah
in drugih zaprtih prostorih.
Pirotehninih izdelkov kategorije
2 ni dovoljeno prodajati mlajim od
16 let (rimske sveke, bengaline
bakle, baterije in kombinacije, rake-
te ). Gre za ognjemetne izdelke,
ki predstavljajo majhno nevarnost
in povzroajo nizko raven hrupa ter
so namenjeni uporabi na omejenih
obmojih na prostem.
Pirotehninih izdelkov kategorije 3 ni
dovoljeno prodajati osebam, mlajim
od 18 let (rimske sveke, bengaline
bakle, baterije in kombinacije ). Gre
za ognjemetne izdelke, ki predstavljajo
srednje veliko nevarnost in so namenje-
ni uporabi na prostem, na velikih odpr-
tih obmojih in katerih raven hrupa ni
kodljiva za zdravje ljudi.
Pirotehninih izdelkov kategorije 4 ni
dovoIjenoprodajatiosebam,mIajim
od18Iet.Gre za ognjemetne izdelke, ki
predstavljajo veliko nevarnost in so na-
menjeni za uporabo le strokovno uspo-
sobljenim osebam (za poklicno upora-
bo) ter katerih raven hrupa ni kodljiva
za zdravje ljudi.
Poznamo e pirotehnina sredstva, ki jih
uvramo v kategorijo T1 in P1. Gre za ka-
tegorijo, ki je namenjena uporabi na odru
in s katerimi lahko ravnajo ali jih uporablja-
jo samo osebe s strokovnim znanjem.
Prodaja pirotehninih izdelkov kategori-
je 1, katerih glavni uinek je pok, je dovo-
ljena le v asu od 19. do 31. decembra.
Uporaba pirotehninih izdelkov katego-
rije 1, katerih glavni uinek je pok, je dovo-
ljena le od 26. decembra do 2. januarja.Teh
izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnje-
nih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in
vseh zaprtih prostorih, v bliini bolninic,
v prevoznih sredstvih za potniki promet
in na povrinah, na katerih potekajo javna
zbiranja. V stanovanjskih zgradbah in dru-
gih zaprtih prostorih je dovoljeno upora-
bljati le ognjemetne izdelke kategorije 1,
ki so namenjeni takni uporabi. Izdelki so
v ta namen tudi oznaeni.
MIadoIetnikomdo14.oziroma16.Ieta
starosti je dovoIjeno uporabIjati piro-
tehnine izdeIke kategorij 1 in 2 Ie pod
nadzorstvomstarevaIiskrbnikov.
Vsaka predeIava, uporaba v drugih
predmetih, Iastna izdeIava ter prepro-
dajapirotehninihizdeIkovjeprepove-
dana. Ugotavljamo, da se najvepokodb
zgodi ravno zaradi takne prepovedane
prodaje in uporabe izdelkov, ki niso bili ku-
pljeni v prodajalnah
oz. so bili kupljeni na
rnem trgu. Ti izdelki
niso kakovostno pre-
verjeni in so ob upo-
rabi zelo nevarni.
Kupcem in uporab-
nikom svetujemo,
naj pirotehnina
sredstva kupujejo le
v trgovinah, ki imajo
za prodajo teh izdel-
kov dovoljenje Mi-
nistrstva za notranje
zadeve. Ob nakupu
preverite, e so na izdelku navodila za upo-
rabo, ki morajo biti napisana v slovenskem
jeziku in obvezno priloena vsem piroteh-
ninim izdelkom. PreduporaboizdeIkov
preberitenavodiIainjihtudiupotevaj-
te.
Policisti lahko ob zaznavi kritev dolob o
uporabi pirotehninih izdelkov le-te zase-
ejo na kraju samem.
Predvidena gIoba za posameznika, ki
kridoIobeouporabipirotehninihiz-
deIkov,jeod400do1200evrov.
Fizinimosebamjeuvozpirotehninih
sredsteviztretjihdravprepovedan.
Pravna oseba aIi podjetnik potre-
buje za prenos, uvoz, izvoz in tranzit
pirotehninih izdelkov v Evropski uniji
dovoIjenje ministrstva. Dovoljenje
se izda tisti pravni osebi ali podjetni-
ku, ki ima dovoljenje za proizvodnjo
ali promet z eksplozivi, pirotehninimi
izdelki ali strelivom.
0bane opozarjamo, da je piro-
tehnina sredstva prepovedano
uporabIjati na shodih in javnih pri-
reditvah,indajesamaposestpiro-
tehninihsredstevprekrek.
Da ne bi prihajalo do telesnih po-
kodb, grobega ravnanja z ivalmi,
vznemirjanja obanov in materialne ko-
de, vse obane opozarjamo na previdnost
in pravilno uporabo pirotehninih izdel-
kov. V kolikor zaznate kakrno koli kritev,
nas lahko o tem obvestite na teI.teviIko
113 aIi na anonimni teIefon 080 1200
oz. na obmoju koevja pokIiete Po-
Iicijsko postajo koevje na teI. tev. 01
8939700ternaobmojuvpristojnosti
ribnikepoIicijePPRibnicanateI.t.01
8372110.
Bojan uteri
Vodja policijskega okolia
Pirotehnina sredstva
SI UPA PETARDAM REI NE ?
Bliajo se boino - novoletni prazniki in s tem tudi uporaba pi-
rotehninih izdelkov, ki so ob nepravilnem ravnanju lahko zelo
mote dejavnik. Predvsem so motei pirotehnini izdelki, katerih
glavni uinek je pok. Nepremiljena, neprevidna in objestna upo-
raba pirotehninih izdelkov poleg povzroitve telesnih pokodb
(opekline, raztrganine rok, pokodbe oi itd.) pogosto povzroi
tudi materialno kodo in moti ivali ter onesnauje okolje. Da bi
prihajalo do im manj kritev zaradi uporabe pirotehninih sred-
stev vam ponujamo nekaj NASVETOV in OPOZORIL.
32 KOEVSKI UTRIP
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
december 2012
PERSPEKTIVA DUHA
PRODAM, PODARIM, KUPIM
V najem oddamo 2 poslovna prostora v izmeri 15
m2 in 16 m2 (nekdanja uprava Opreme). Tel.: 041
698 806.
Prodamo domaijo v Kuelju: stareja hia 60 m2,
dvorie, drvarnica, gospodarsko poslopje, kmetij-
ska zemljia 7.300 m2, gozd 2.700 m2, elektrika,
voda, kanalizacija, telefon, asfalt do hie, bliina
Kolpe. Hia lahko vseljiva takoj. Cena 40.000 . Te-
lefon: 041 956 061; 01 89 54 416 (zveer).
Ugodno prodamo ali oddamo popolnoma opreml-
jeno dvosobno stanovanje v Turjakem naselju, v
izmeri cca 59 m2. Stanovanju pripada klet, iz dnev-
ne sobe je prehod na balkon. Delno obnovljeno,
vpisano v ZK, prosto bremen, CK-mestna biomasa,
ADSL prikljuek. Ugodno. Ve informacij ob ogle-
du in na telefonski tevilki 040 703 713.
Podarite odvene knjige, revije Preurejate sta-
novanje, hio, podstreje in bi se radi znebili knjig,
revij in podobnega gradiva? Ne zavrzite jih, raje jih
podarite. Pokliite me in z veseljem vam jih odpel-
jem in ohranim. Kontakt na 030 996 225.
ODDAM: Dvosobno stanovanje cca 63 m2 v UHM
Stanovanje je v prvem nadstropju enega od no-
vejih blokov, ima en zaprt in en odprt balkon,
CK z kalorimetrom, kabelsko in telefonsko po-
vezavo in je le delno opremljeno kuhinja, ko-
palnica. Najemnina 200 EUR na mesec + stroki.
Vse informacije na 040 554187 - Primo.
VAM IZPOLNJEVANJE OBRAZCEV
DELA TEAVE?
elite poslati poslovno pismo, vlogo ... pa ne veste kako?
Izpolnjujemo vse vrste obrazcev, sestavljamo pisma,
vloge, pronje, dopise po vaih eljah.
NE BODITE VE BREME SVOJIH OTROK, VNUKOV, sosedov in prijateljev.
Oglasite se v naih poslovnih prostorih, kjer bomo skupaj
poskrbeli za brezskrbno korespondenco.
Tel. 01 8950 205, 041 505 965, Gradel d.n.o., Roka c. 9, Koevje
lovek je velika skrivnost. Razlini
strokovnjaki e stoletja iejo klju do
te skrivnosti. Anatomi in zdravniki so se
poglobili v najzahtevneja tkiva naega
telesa. Psihologi in psihiatri skuajo
dognati globine nae duevnosti. Filozof
in misleci piejo debele knjige o bistvu
loveka. V zadnjem asu pa je genetika
tista, ki naj bi odgovorila na najzahtevneje
vpraanje o tem, kdo je lovek. Sveeniki v
belih haljah iejo lovekov genom to je
mikrovezje, ki poganja nae bitje.
Vsi ti napori loveke druine so spotovanja
vredni, vendar ne zadoajo. Podobni
smo ljudem, ki v temi z epnimi svetilkami
raziskujejo svoje okolje. Nekdo osvetli drevo,
drugi je odkril kotanjo, tretji je videl neko
ival, etrti osvetljuje svoj spaeni obraz.
Vsak vidi nekaj, nihe pa ne vidi celote. Ni
dovolj epna svetilka! Potrebno je, da vzide
sonce. ele v njegovi svetlobi prav vidimo
svet in sebe.
Ni dovolj posluati medicine in Freuda, ni
dovolj prebirati Platona in Hegla, ni dovolj
akati na odkritje genoma. Za spoznanje
bistva je potrebna lu od zgoraj.
Jaz sem jo nael e v prvem poglavju Biblije
v stavku: og je Ioveka ustvariI po svoji
podobi, po boji podobi ga je ustvariI.
(1Mz,27).
Mati Terezija je iz tega potegnila preprost
sklep: e je og Ijubezen in je iz Ijubezni
ustvariI Ioveka, je gIavni smiseI
Iovekovega bivanja v tem, da bi IjubiI
in biI IjubIjen. Ta ugotovitev preproste,
globoko srne ene, dale presega vse
znanstvene izsledke in je tudi zelo vsakdanje
preverljiva. Vsako Ioveko bitje, naj se
komaj zaveda, aIi pa raziskuje vesoIje, si
eIinajprej,dabigakdoimeIradindabiz
drugimiiveIvprijateIjstvu.Dokazanoje,
dasodojenki,kisicernisobiIiIani,aso
biIi brez Ijubezni, pomrIi in stari Ijudje si
pogostejeeIijoumreti,enimajoIoveka,
kibijihIjubiI. Svet obstaja samo zato, ker je
ljubezen moneja od brezbrinosti, upanje
silneje od obupa, vedrina lepa od cinizma.
Od visoke znanosti, ki jo zelo spotujemo, a
je na voljo le nekaterim, smo prili do veliko
pomembnejega spoznanja, ki se ponuja
vsakomur: PrvajeIjubezen.
Nihe ti ne bo zameril, e ne pozna Platona,
Freuda in sodobne umetnosti, ali e ne
govori tujih jezikov (razen e to spada k
bistvu tvojega poklica). Cospodognasbo
sodiIpotem,aIismosetrudiIizakraIjevsko
vrednoto: IovekoIjubje - posebno do
ibkejih.AIismospotovaIiIjudi,njihovo
deIo in boIeino! AIi smo znaIi potrpeti z
njihovimi in svojimi napakami! AIi smo
se trudiIi deIati dobro, eprav nam to
marsikdaj ni uspeIo! AIi smo se veseIiIi
resnice, ne pa krivice! AIi smo tudi sami
sebeponinoIjubiIikotbojopodobo!
Tone Gnidovec, upnik
Bistvo je preprosto
PRODAJA RAUNALNIKOV IN RAUNALNIKE OPREME
SERVIS IN VZDREVANJE RAUNALNIKOV IN RAUNALNIKE OPREME
IZDELAVA RAUNALNIKIH OMREIJ IN PRIKLOP NA INTERNET
SERVIS IN PRODAJA RAUNALNIKE
OPREME ALE URI S.P.
TRATA VI/11 | 1330 KOEVJE | M 040 410 452 | E NET.SERVISSIOL.NET
PRODAJA RAUNALNIKOV IN RAUNALNIKE OPREME
SERVIS IN VZDREVANJE RAUNALNIKOV IN RAUNALNIKE OPREME
IZDELAVA RAUNALNIKIH OMREIJ IN PRIKLOP NA INTERNET
SERVIS IN PRODAJA RAUNALNIKE
OPREME ALE URI S.P.
TRATA VI/11 | 1330 KOEVJE | M 040 410 452 | E NET.SERVISSIOL.NET
POOBLAENO PRODAJNO MESTO ZA
PRODAJO ANTIVIRUSNEGA PROGRAMA ESET NOD32
S
r
e

n
o

2
0
1
3
email: peter.sevensek@amis.net
Sevenek Peter s.p.,
eljne 5, 1330 Koevje
MONT gsm: 031 560 584
KROVSKA DELA: prekrivanje strehe od nabave potrebnega
materiala do izvedbe strehe po vai izbiri in s pomojo naih
predlogov in idej Tondach, Bramac, Creaton, Esal, Trimo ...
IZVAJALEC montae streni h oken VELUX
TESARSKA DELA:
izdelava strenih
konstrukcij
stanovanjskih
stavb, nadstrekov,
brunaric,kozolcev,
vrtnih paviljonov ...
KLEPARSKA
DELA:
lebovi,
obrobe, lote,
dimnike
obrobe ...
SUHOMONTANA
GRADNJA:
spueni stropi,
predelne stene,
mansardna stanovanja iz
gips plo Knauf, termo
izolacija
elimo vam sreno in uspeno 2013
e potrebujete poslovni nart ali
investicijski program za prijavo na
dravne razpise (razpis POKOLPJE) ali za
pridobitev bannega kredita pokliite:
040 791 578
Zdenko ulman, Trata lll/11, 1330 Koevje
december 2012
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
KOEVSKI UTRIP 33
ZGODOVINSKA PABERKOVANJA
Koevska in Koevarji v letu 1912: Privolila je v smrt (1. del) Mihael Petrovi ml.
ZnovajeIetonaokoIiinasje,dasiogIe-
damo, kaj vse je vznemirjaIo in zabavaIo
koevarjeprednatankostoIeti.Sevedaje
evednoodmevaIpoIomSIovenskeposo-
jiInice,kisejevIetu1911znaIapredste-
ajem, njena zgodba pa se je zavIekIa e
gIoboko v nasIednje Ieto, vendar pa je, v
primerjavispredhodnim,Ieto1912vsajna
poIitinem prizoriu biIo dokaj mirno.7o
sevedanepomeni,danibiIonarodnostnih
indrugihprerivanj,vendarpaotemvev
nasIednji teviIki. Za Ieto 1912 je biIa na-
mre najboIj znaiIna bogata bera dogod-
kov iz rubrike rna kronika in v njih so to-
kratepravposebejprednjaiIipripadniki
17. pepoIka, imenovanega tudi kranjski
1anezi.
Do prvega tovrstnega pripetljaja je pravza-
prav prilo e v zadnjih dneh leta 1911, a je
v letu 1912 dobil svoj epilog. 28. decembra
1911 je raunski podastnik 17. pepolka
Anton Modrijan, doma iz Koevja, v Celovcu
iz ljubosumnosti ustrelil 19-letno natakarico
Neo Trobniar, s katero je imel ljubezensko
razmerje. Trobniarjeva, drugi viri poroajo,
da se je imenovala Dobri, je pokodbam ta-
koj podlegla, Modrijan, ki je skual narediti
samomor, pa je preivel. Julija ga je celovko
garnizijsko sodie obsodilo na dve leti poos-
trene jee in izgubo ina brez monosti po-
novnega povianja. Sodniki so kot olajevalni
okoliini upotevali, da je bil Modrijan v asu
zloina zelo razburjen, in da je rtev, tako so
vsaj zapisali privolila v svojo smrt.
Prav tako krvavo, a na sreo ne usodno, se je
konalo tudi dopustovanje trobentaa istega
polka, Joeta Perza, v domai Mali Gori. Av-
gusta se je v gostilni Kikel v Veliki Loki zaradi
nekega dekleta sprl s sovaani Antonom Epi-
chom, Vidom Krakerjem in Janezom Kinkop-
fom. Perz je med fanti, lahko preberemo v as-
niku Glas naroda, zelo surovo nastopal, hote
jim pokazati ostrino bridke sablje. Vendar pa
sta ga Epich in Kraker podrla na tla in ga po
hrbtu poteno obdelala z noem. eprav po-
kodovan, se je moral ob koncu dopusta vrniti
v vojsko, kjer ga je akalo mesto v garnizijski
bolninici, Epih in Kraker pa sta svoj prostor-
ek nala na drugem kraju, ki so ga v asopisu
poimenovali hia pokore.
Da Ribnian ogoljufa Koevarja ali Koevar
Ribniana bi se marsikomu e zdelo razumlji-
vo, da je Koevarje skual ogoljufati prav Ko-
evar, pa je tudi pred sto leti veljalo za neza-
sliano. In vendar se je zgodilo. Znova je bil
vpleten pripadnik 17. pepolka, tokrat vojak
s priimkom Schneider. 16-letni Henrik erne
in 17-letni Leopold Primo sta s Schneiderjem
konec junija iz Koevja pripotovala v Trst, od
koder sta nameravala nadaljevati pot v Ame-
riko. Vojak je naivna rojaka pregovoril, naj
mu izroita vozovnici in denar, e da se boji
eparjev, potem pa uro pred izplutjem ladje
s primernim izgovorom izginil. Fanta sta na
koncu le postala sumniava in pohitela na
parnik Carpathia, kjer sta Schneiderja nala
preobleenega v civilno obleko. Ali sta mla-
denia po uradnih policijskih procedurah e
uspela ujeti ladjo, ni znano, znano pa je, kam
je odpotoval Schneider: naravnost v keho.
Neumnostnepoznameja
Mladost je norost, ez vodo skae, kjer je
most, pravi star pregovor. A vendarle je treba
biti e prav posebej pameten, e stori kaj ta-
kega, kot si je privoil novomeki nabornik
Skerlj, ki se je 3. oktobra na mostu v Novem
mestu stepel z vrstniki iz Koevja. Dva izmed
Novomeanov, Skerlj in neki Koiek sta iz
pretepa, med katerim so se bliskali tudi noi,
odnesla ve udarcev, ranjeni pa so bili tudi Ko-
evarji. Da bi vso krivdo zvalil na neljube sose-
de, si je Skerlj potem doma zarezal v stegno in
si pri tem prerezal arterijo. e sreo je imel, da
je pravoasno prihitel zdravnik, ki mu je rano
zail, sicer bi izkrvavel.
Toda Skerlja je po razumu e precej preko-
sil 30-letni Vincenc Jurman iz Nemke Loke pri
Koevju, ki je julija prosjail po hiah ob cesti
proti Kranju. Ljudje niso bili preve navdueni
nad njegovim poetjem, temve so mu dali
vedeti, da je zdrav in naj gre raje delat. Jur-
man je zato sklenil, da se bo pohabil in si tako
v prihodnje brez dela sluil denarce. el je na
elezniko progo in se ulegel ob tire, da bi mu
vlak odrezal dlan. Delavci so potepuha, ki se je
delal, da spi, dvakrat odgnali od proge in ga
pri tem menda tudi nekoliko obrcali. Tretji
pa je nael dovolj osamljen kraj, da se mu je
le posreilo. Vlak mu je odtrgal vse prste. Ran-
jenca so prepeljali v bolninico, kjer pa so od
njega izvedeli samo, da ni zadovoljen. Hotel
se je namre bistveno huje pokodovati, toda
srea oitno ni bila na njegovi strani.
e se ob taknih zgodbah kljub vsemu e
lahko, eprav malce trpko, nasmehnemo, pa
je zgodba Janeza Eppicha, 28-letnega po-
vratnika iz Amerike, preve tragina, da bi jo
lovek jemal zlahka. Nesrene iz Gorenja je
nekaj dni po vrnitvi v domovino maja 1912
v nenadnem napadu blaznosti po vasi zael
streljati na ljudi. Ko ni nikogar zadel, je el do-
mov, kjer je ubil oeta in v hrbet s tremi streli
ranil e beeega strica. Potem si je skual so-
diti sam, vendar so ga zdravniki kljub hudi rani
reili. Komisija je fanta, ki je e prej sooal s psi-
hinimi teavami, razglasila za nepritevnega.
Domiljal si je, da je pokojni prestolonaslednik
Rudolf, da ga ljudje sovraijo in mu streejo po
ivljenju. Mestna obina Koevje je mladenia
po nalogu pristojnega sodia zato napotila v
psihiatrino bolnico.
0ropanirudarji
Tudi rudarsko ivljenje nikoli ni bilo lahko,
marsikdaj pa so si ga delavci koevskega pre-
mogovnika zagrenili e sami, tudi e so bili
drugae e tako dobri prijatelji. To je veljalo
vsaj za Frana Kovaa in Frana Bratkovia, ki sta
bila kakor siamska dvojka vse do tistega ja-
nuarskega dne, ko sta se skupaj odpravila po-
pivat po koevskih gostilnah. Toda Kova ni bil
ravno pri denarju, zato mu je prijatelj priskoil
na pomo. Najmanj est ilcev ganja sta vsak
zvrnila, je poroalo asopisje, ko se je Kova
konno spomnil, da se je treba za prijaznost
zahvaliti. Stopil je do Bratkovia in mu prisolil
krepko zaunico. Tedaj pa je segel Bratkovi v
ep po no, ga odprl in sunil z njim Frana Kovaa
v desno stran prsi, da mu je prizadejal opasno
pokodbo, je nadaljevaje torije opisal Glas
naroda. Sodie mu je za tolikno radodarnost
prisodilo tri mesece zapora, prijateljstva pa je
bilo najbr tudi vsaj za nekaj asa konec.
Precej bolj zlonamerno od gostilnikega
pretepa, kakrni v tistih asih sploh niso bili
redkost, pa je bilo brez dvoma ravnanje tirih
hrvakih delavcev, ki so 7. ali 8. januarja po-
pivali v Kresetovi gostilni. Ko so Nikola ati,
Mile Saki, Mile Rakavina in Mile Jurkovi za-
krokali ves tedenski zasluek in jih je gostil-
niar postavil pred vrata, so sredi noi vdrli v
spalnico koevskega rudnika ter tam spee
makedonske rudarje Jurija Spasova, Arsa Pan-
tila, Aleksandra Konstantina, Trajka Nana in
Mihaela Peevia z orojem prisilili, da so jim
izroili ves denar in premoenje. Prestraeni
Makedonci so takoj naslednje jutro zapusti-
li Koevje, policija pa je do aprila nala tri od
tirih roparjev, dva na Reki, tretjega, komaj
18-letnega Jurkovia, pa med pohajkovanjem
ob Gruberjevem kanalu v Ljubljani. Vsi trije so
kakrnokoli krivdo seveda odlono zanikali.
e kar nekaj dogodkov se je nabralo v rni
kroniki leta 1912, a naj bo za tokrat dovolj. Z
novimi koevskimi zgodbami iz tega asa se
bomo spet sreali v naslednji tevilki, v tej pa
poglejmo samo e, emu so se pred sto leti
smejali nai rojaki v daljni Ameriki. V Belo
krajino pojde? Dale je! se je v Glasu naroda
neimenovani Slovenec avgusta udil sona-
rodnjaku; Ali se pelje ez Koevje, ali ez Novo
mesto? ez praznike! e bi alam rastla bra- ez praznike! e bi alam rastla bra- e bi alam rastla bra-
da, bi ta gotovo imela e zelo dolgo.
(nadaljevanje prihodnji)
vir: http://postimage.org/image/1csyzelvo/
Nekatere dogodke bi v polkovni zgodovini 17.
pepolka verjetno iskali zaman
34 KOEVSKI UTRIP
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
december 2012
ASTROLOKI NAPOVEDNIK DECEMBER - JANUAR 2012/13
0VN: V spolnosti se vam
obeta lep as, verjetno se boste
poutili tudi omreeno, vendar
ne bi smeli pozabiti, da vam bo
partner deviza tudi za denar. Po-
teno vas bo namre vrglo, da
vas bo poslovna oseba, s katero
ste raunali, ne zgolj pustila na
cedilu, e kak krepak oitek na
svoj raun boste sliali. Sreali
boste nekoga, ki bo v mimo-
hodu, in prvi vtis bo koristen in
prijeten, vendar boste br ugo-
tovili, da to znanstvo ne gre v
prid vaemu ugledu. Razmiljaj-
te pozitivno, to je vendarle va
as in od sreanja lahko veliko
potegnete! Najteje vam bo z
nevarnim samodrcem, ki anje
velike uspehe.
Ik: Obiskala vas bo preteklost,
ki vam bo pognala kri po ilah in
celo izpostavila vao sanjarsko
noto. Prilagodili se boste in bolj
vam bo ve, kot si boste ele-
li priznati. Premiljevali boste,
kako vas vedno kaj zmoti, kako
nimate nobene zasebnosti. No,
vsaj denar boste koristno potro-
ili.
DV01kA: Bodite izjemno
pozorni, kajti srea se vam sme-
hlja, vendar vas utegne tudi
ukaniti! Vzpostavili boste dolgo
priakovani dialog in ugotovili,
da niste samo vi svobodomisel-
ni. Ostanite mirni in zbrani, ka-
kor samo vi znate; ne padajte iz
takta, le tako bo od sreanja tudi
kaka korist!
RAk: Zanimivo, ljudje se bodo
zanimali za vae delo in e bolj
za va denar, vendar nekako
vam za hrbtom! Saj boste na-
pravili, kar se bo od vas pria-
kovalo, vendar bolj spotoma. Za
vas je vse skupaj preteklost in
korist od nje je hudievo majh-
na. Spravite se lepo za tedilnik
in kuhajte, kaj vas briga za celi
svet!
LV: Vaa srea je dale, za-
nimanje za karkoli na psu. Ne
preostane vam drugega, kot da
vegetirate in se izpraate, ka-
ken lovek sploh ste. Preden
se spravite pobrisati prah, ga
otresite sebi z glave. Dolgas in
praznina.
DVICA: Razmiljate, da bi se
kaj oglasili osebi, ki vam je bila
pri srcu, vendar se zavedate, da
bi s tem samo ustvarili zdraho.
ivite preprosto naprej, kaj-
ti zaenkrat se vam, z izjemno
brezplodnih sanjarij, ne obeta
ni omembe vrednega. Vse je za
nekaj dobro.
7H7NICA: Premiljevali bo-
ste samo o ljubezni in seksu.
Oseba, na katero ste stavili, vas
niti povoha ne, vendar ste si
sami krivi. Morali bi iti v akcijo,
pa se vam ne bo dalo. No, poste-
lja bo mrzla in vi rahlo apatini,
vendar ne bo ni, dokler se ne
potrudite sami! Ni samo vam ja-
sno, kaj hoete.
k0RPI10N: Mnogo grenke-
ga priokusa vam je ostalo zaradi
razvrata, ki ste si ga privoili, ali
ste si ga vsaj nameravali, vendar
temu e zdale ni konec. Obeta
se vam mesec erotike in sploh
nebrzdanosti, saj bodo ljudje,
ki vam prihajajo naproti, moni,
zagreti in za vsako neumnost.
Malo se morate tudi zbrati in
paziti na svoj ugled. Mimogrede
boste uzrli poslovno prilonost
in tokrat boste z vso resnostjo
pri stvari. Pazite le, da boste pri
tem tudi trezni!
S7RLC: Tokrat bo va zenit
malo uden. Ljudem ne boste
isto pogodu, vendar boste
imeli s svojim ugledom kratko-
-malo sreo. Umikali se boste
v samoto, zadovoljni s sabo in
svojimi sanjarijami. e se boste
odpravili kaj na pot, bo vaa sre-
a popolna. Razmiljali boste,
kaj bi vse morali, pa se vam ne
bo dalo. Vase boste zagledani in
sebi predani. Navsezadnje, zakaj
pa ne!?
k0Z0R0C: Sluba, sluba,
sluba! Svoje delo boste opra-
vljali sicer zbrano, vendar si bo-
ste li rahlo na ivce. Poravnati
morate nastale dolgove. Energi-
je imate resda za dva, vendar se
od vas le preve zahteva. Pazite,
da se ne boste prepirali z ljudmi,
saj vam utegne, e vam bo kdo
le prst narobe pokazal, izbiti pla-
fon.
V0DNAR: VODNAR: Dela ima-
te sicer veliko, vendar je to delo
posledica vaih obsesij in ni
drugega, v glavnem pa bi sme-
li trdili, da si zgolj preganjate
dolgas. Tudi ko razmiljate o
ljudeh, razmiljate poveini o
tistih, o katerih to nima smisla.
Ampak kdo ve, pri velikih sta-
vah ele as pokae, ali ste zares
ostali praznih rok.
RII: Seveda se vam ponuja
prilonost za ljubezenske vrago-
lije, vendar vam bo vse skupaj
lo na ivce. Snubljenja boste
poslali v maloro, niti pogovarjati
se ne boste hoteli. Vi ste si svojo
romanco zamislili malce druga-
e, malo bolj resno in poduho-
vljeno. Uspelo vam bo z nekom
drugim, ki, zdi se, pride naokoli
in preene oblake, ki so vam e
presedli. Jasen in svetel as se
vam obeta.
O tem mesecu bi morali razmiljati kot o
prilonosti za tiste, ki se ukvarjajo z igrami
na sreo, to pa zato, ker se bodo vplivi med
sabo mono spremeali. Hoem rei, mo-
nost, da se vam srea nasmehne po go-
lem nakljuju, bo precej velika. Seveda se
nimate kaj uditi, tudi e ostanete praznih
rok, se pa po nakljuju znajdete v drubi,
kjer boste cel veer vrteli kozarek po ro-
kah. Malo se utegne zaplesti pri avanturi-
stih, sploh takih, ki jim je pojem avanture skok ez plot. Moen sce-
narij je taken: eni ste mesece uspeno prikrivali, da imate ljubico,
in glej na rojstnem dnevu njene prijateljice se le ta nepriakovano
spozna prav z njo, vao ljubico. Zmenjava utegne biti velika, ven-
dar se ne bi smeli preresno jemati. Vse skupaj bo en velik cirkus, le
da tokrat ne izza zavese, marve na odru, vsem na oeh. Kakno
vlogo boste igrali, bogvedi. Izziv za ljudi z dobrimi ivci.
Pie: astrolog Ivan Crni
MONTAA VSEH VRST SENIL
PO KONKURENNIH CENAH
Montaa senil Kova Jernej s.p.
Gornje Lepove 68,
1310 Ribnica
ALUZIJE VENECIJANERJI
LAMELNE ZAVESE RAZLINIH IRIN IN BARV
SAMONAVIJALCI ROLO, NA VERIICI
ROLETE PLASTINE ALI ALUMINIJASTE
KOMARNIKI SAMOSTOJNI ALI V ROLETAH
T: 01 836 06 82
F: 01 836 06 82
M: 041 758 552
VESELE PRAZNIKE
IN SRENO NOVO LETO 2013
S
R
E

N
O
2
0
1
3
modno frizerstvo
geliranje nohtov
tudi na nogah
izdelava
unikatnega nakita
darilni boni za nohtke
Mojca Hoevar s.p.
Lipovec 18, 1331 Dolenja vas
Predhodno naroanje na:
031 365 241
ODLINE CENE ZA NAKUP NALOBENEGA ZLATA IN SREBRA
tel: 05 993 53 87
gsm: 031 274 419
8.00 do 16.00
(od 9,00 do 40,00 /g)
Prihajajoe leo 2013 naj vas obdari
s tevilnimi lepimi trenutki,
obili co zdravja, uspeha in
osebnega zadovoljstva.
Vsem cenjenim strankam se
zahvaljujemo za izkazano
zaupanje v leu 2012.
AVTOTEST d. o. o., PE RIBNICA, Ob eleznici 2, Ribnica
Telefon: 01 / 8350-440, fax: 01 / 8350-452
Delovni as: vsak dan od 8. do 17.30 ure, sobote od 8. do 11.30 ure
24. in 31.12.2010 velja sobotni delovni as