Poštnina plačana pri pošti

8350 Dolenjske Toplice

Glasilo Občine
Dolenjske Toplice

številka 232
oktober 2018
letnik 20/10

Praznik
topliškega jabolka 2
Občinska
uprava se predstavi 6
Intervju:
dr. Meta Čampa 10
Imamo
5. mesto na svetu! 15
Kako prijaviti škodo? 16
Gasilska intervencija 18
2 Občina sporoča
Beseda urednice
Dragi soobčani in soobčanke, pred vami je
predvolilna številka Vrelca, v kateri vas med
drugim še enkrat nagovarjajo vsi trije kandi-
dati za župana, ki vsak na svoj način pred-
stavlja svojo vizijo. Tokrat so njihove objave
plačljive, tako kot je - tudi v Vrelcu - v skladu
z zakonodajo običaj že nekaj mandatov. Že v
prejšnji številki smo k odgovorom na vpraša-
nja povabili vse tri kandidate, jim namenili
ista vprašanja in enak obseg za odgovore.
Vprašanja so bila zastavljena široko, da bi v
odgovorih nanje lahko strnili vsa svoja raz-
mišljanja ali obljube. Uredniški odbor je zav-
zel stališče, da morajo imeti vsi enako mož-
nost po načelu enakopravnosti in to stališče
trdno zagovarja še naprej. Najverjetneje si to
Topličani tudi želimo za svojo dolino; ime-
ti enake možnosti in slediti demokratičnim
načelom. Prepričana sem, da so med ljudmi
v dolini želje enake; imeti še bolj razvito ob-
čino, v kateri bi lahko izkoristili vse naravne
danosti in potenciala med ljudmi, imeti sre-
dino, v kateri vlada spoštovanje tudi različno
mislečih in sredino, v kateri lahko podamo
svoje predloge. Naše konkretne želje in raz-
mišljanja se v nekaterih ozirih gotovo tudi
razlikujejo, kar je v vsaki sredini povsem člo-
veško in normalno. Vprašanje je le, kakšno
pot uberejo takšne sredine. Že pred stoletji
so si v želji, da bi ljudstvo lahko krojilo in so-
oblikovalo svojo usodo, izmislili demokraci-
jo. Na nek način praznik slednje so volitve;
prav in ključno je, da ta praznik jemljemo
tudi kot obvezo. Udeležite se torej volitev,
izpolnite svojo državljansko dolžnost in pri-
spevajte svoj glas tistemu, za katerega me-
nite, da bi nas lahko popeljal še bližje k tisti
točki, ki si jo za svoj kraj – kot že rečeno – go-
tovo želimo vsi.
Prijetno branje,
Barbara Barbič
Naslovnica
Jesenski darovi narave. Sadež, ki mu že
18 let v Dolenjskih Toplicah namenjamo
posebno pozornost. Foto: BB
Kolofon
Glasilo izdaja Občina Dolenjske Toplice
Uredniški odbor: Barbara Barbič, odgo-
vorna urednica, ostali člani so Primož
Primec, Rosana Dular, Juš Šenica in Joži-
ca Kotar
Priprava za tisk in tisk: Jože Dolinšek, s.p.
Naklada: 1400 izvodov
Glasilo Občine Dolenjske Toplice je vpi-
sano v razvid medijev Ministrstva za kul-
turo Republike Slovenije pod zaporedno
številko 250.
Glasilo dostopno tudi na www.dolenjske-
toplice.si.
Obvestilo uredniškega odbora: zadnji rok
za oddajo člankov je 18-ti v mesecu. Pri-
spevke lahko pošljete preko elektronske
pošte na naslov vrelec.dt@gmail.com. Za
prispevke, ki bodo prispeli po navedenem
datumu uredništvo ne jamči, da bodo ob-
javljeni. Uredništvo si tudi pridržuje pra-
vico do preoblikovanja besed v vsebinsko
in oblikovno primerne članke.
Županova beseda
Spoštovani občanke in občani!
Kaka dva meseca nazaj sem gledal na TV
A kanal oddajo o naši občini. Poleg skopih
statističnih podatkov so nam postregli še
z izjavami naključnih mimoidočih. Gos-
pod Rudi Pahinger je potožil, da nimamo
banke, vprašani turisti so nas, Topličane,
in našo ponudbo, zelo pohvalili. Gospa
Slavka Avguštin iz Podturna pa je v mi-
krofon in pred kamero izčrpno pojasnila
problematiko Dolenjskih Toplic, kot so vr-
tec, čistilna naprava, obvoznica itd. Hkrati
jim je postregla tudi s podatki, katere od
teh projektov Občina že rešuje. Zaključ-
na misel TV A kanal je bila, da so podatki
gospe Slavke pravzaprav že občinski načrt
razvojnih programov za naslednja leta.
Zakaj vam to pišem? V zadnjem Vrelcu
sem prebral »utemeljitev«, zakaj nisem,
kot eden izmed treh županskih kandidatov
odgovarjal na ista vprašanja kot ostala dva.
Z g. Primožem Primcem sva vas želela
namreč pred začetkom volilne kampanje v
intervjuju seznaniti z aktualnimi dogodki
v Občini, ki jih je naš Vrelec v zadnjih iz-
dajah spregledal ali pa le skopo predstavil.
A mnenje uredniškega odbora je bilo, da se
vsem kandidatom zastavi ista vprašanja.
Ta pa so, žal, nudila zgolj možnost med-
lih pavšalnih odgovorov kot: … turistom
je potrebno ponuditi kaj več… izdatneje
podpreti društva….. Kočevski rog tržiti
učinkoviteje…. narediti uspešno turistič-
18. topliško jabolko,
na obisku tudi ministrica
Barbara Barbič
V Dolenjskih Toplicah smo tretji oktobrski konec tedna že 18-tič po vrsti obeležili
osrednji jesenski praznik v občini, ki je povezal številne domačine in naše goste. Prak-
tično po vsej dolini je dišalo po jesenskih dobrotah, ki smo se jih veselili tudi na osre-
dnjih prireditvah pred KKC-jem.
Ministrico Pivčevo je na delovnem sestanku ob njenem obisku sprejel domači
župan Muhič.
'Jabolko na dan odžene vsakega zdravnika
stran', je slovenski pregovor, ki se ga nauči-
mo že v najbolj rosnih letih v osnovni šoli.
Eno izmed osnovnih vodil Praznika topli-
škega jabolka je bilo že od samega začetka
pred 18-timi leti želja po večjem zavedanju
pomembnosti lokalno pridelanih, kakovo-
stnih in varnih pridelkov in izdelkov. Po-
membnost tega zavedanja je bila večkrat
poudarjena tudi na tokratnem praznovanju,
ko smo med drugim v svoji sredini gostili
tudi ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano dr. Aleksandro Pivec, ki se je v
naši občini mudila skupaj z državno sekre-
no občino…. povečati črpanje evropskih
in državnih sredstev… sprejeti ukrepe na
sami občini glede števila zaposlenih … in
tako dalje.
Verjamem, da sta oba županska kandida-
ta zmožna odgovoriti kaj več od tega, pa
nista bila vprašana na ustrezen način. Vo-
livke in volivce bi gotovo zanimalo, iz ka-
terih državnih in evropskih fundacij, preko
katere lokalne akcijske skupine, za katere
projekte in kakšne zneske pričakujeta in
kako lahko, da bi bila čim bolj verodostoj-
na, pričakovanja podkrepita. Zanimalo bi
jih, oziroma nas, kako bi povečala turistič-
no ponudbo v Kočevskem rogu. Člane dru-
štev pa bi gotovo zanimalo, katera izmed
njih bi izdatneje podpirala in od kje bi za-
nje črpala sredstva. Morda gasilce?
Ampak vse to, kar sta spoštovana inter-
vjuvanca lahko odgovorila, je žarelo že iz
besed gospe Slavke Avguštin iz Podturna
na A kanalu. Žal sta bila z vprašanji primo-
rana odgovarjati na tej ravni. Sam pa sem
pričakoval od predstavitev veliko več, zato
nisem videl smisla, da bi sodeloval. Ure-
dnici pa sem predlagal, naj meni namenje-
ni prostor v Vrelcu izkoristita g. Vovk in g.
Filipovič, da bi lahko svoje ideje in vizije
podrobneje razložila.
Želim vam vse dobro in vas lepo pozdrav-
ljam.
Jože Muhič
tarko ministrstva, sicer Topličanko mag.
Tanjo Strniša. V soboto dopoldne ju je
sprejel župan Jože Muhič s sodelavci, po-
poldne sta se udeležili slavnostne otvoritve
praznovanja, na kateri je ministrica nagovo-
rila zbrane in poudarila, da se v naši sredini
prijetno počuti ter pri tem podala dva raz-
loga. »Prvič zato, ker tudi sama prihajam iz
podeželskega okolja, drugič pa zato, ker pokri-
vam tisto resorno ministrstvo, pod katerega
vaše praznovanje tudi sodi. Takšni dogodki
pomembno vplivajo in doprinašajo k temu, da
se Slovenci zavedamo lokalne pridelane varne
hrane, pomembno dejstvo je, da takšno hrano

lahko brezskrbno uživamo. Temu v veliki meri
doprinašajo takšni dogodki.« Ministrica je v
nadaljevanju zagotovila, da se bodo s ko-
legi tudi v prihodnje prizadevali, da bodo v
podporo in pomoč panogi, torej sadjarjem,
zlasti v zahtevnem času številnih naravnih
ujm, na katere nimamo vpliva. Pomen lo-
kalno pridelane varne hrane sta izpostavila
tudi direktor Kmetijsko gozdarske zbornice
iz Novega mesta Jože Simončič in domači
župan Jože Muhič, ki se je zahvalil vsem, ki
že toliko let skrbno pripravljajo za občino
pomemben jesenski praznik.
Poleg občine in Kmetijsko gozdarske zborni-
ce iz Novega mesta praznik organizira neu-
morno Društvo podeželskih žena iz Dolenj-
skih Toplic pod predsednikovanjem Marije
Šuštaršič; tudi letos je praznik pospremila
bogata razstava jabolčnih in drugih dobrot,
ocenjevanje jabolčnih zavitkov na državni
ravi, ob praznovanju so članice društva na
prireditvenem prostoru postregle s toplimi
palačinkami in pečenimi jabolki, v nedeljo
Občina sporoča
je sledil prikaz priprave jabolčnega zavit-
ka, ki sta ga usmerjala kuharska mojstra
Peter Kotar in Berta Grmek. Veseli, da je
kakovost zavitkov, ki jih gospodinje vsako
leto prinesejo v ocenjevanje, iz leta v leto
na višji ravni, številna so bila priznanja in
zahvale, ki sta jim jih izročila župan Muhič
in državna sekretarka kmetijskega ministr-
stva Strniševa. Članice DPŽ-ja so na prazni-
ku predstavile tudi že svojo drugo knjigo
receptov, naslovljeno Jabolčne dobrote iz
topliške doline. Knjigo lahko kupite, infor-
macije dobite pri članicah DPŽ-ja, na voljo
je tudi na Kmetiji Pršina.
Na prazniku so bili nagrajeni tudi največji
pridelki iz domače doline: najtežjo kolera-
bo je pridelala Anica Lavrič (3698 g), naj-
daljši koren so pridelali na Kmetiji Bučar
(51 cm), najtežja črna redkev (1391 g) in
svinjska krmna pesa (3820 g) sta ravno tako
zrasli na kmetiji Bučarjevih, najdaljšo bučo
je pridelal Stane Šenica (71 cm). Na prazni-
ku so podturnški gasilci podelili nagrado –
3
pršut tistemu, ki je uganil, koliko tehta buča
velikanka, ki so jo postavili pred Florjan
barom v Podturnu, pridelal pa jo je Ignac
Rogelj iz Podturna. Buča tehta 159 kilo-
gramov, najbolj se je pravilnemu odgovoru
približal Boštjan Badovinac, ki se je zmotil
le za en kilogram.
V okviru praznovanja so potekale še delav-
nice in prikazi, gostje so se udeležili medene
poti s postankoma na kmetiji Šercelj na Se-
lih in destilarni Berryshka na Obrhu, z živo
glasbo je bilo poskrbljeno za veselo vzdušje,
vinogradniki so pekli kostanj, postregli z
moštom in kuhali jed 'pristavljeno', na stoj-
nicah so se predstavili domači pridelovalci,
v Sitarjevi hiši je bila na ogled razstava Gozd
– park – oddih, predstavili so se domači
folkloristi in ljudske pevke. Pestro prazno-
vanje ni skazilo nekoliko muhasto vreme;
18. Praznik topliškega jabolka je uspešno
pod streho, pri čemur gredo v prvi vrsti če-
stitke zaslužnim članicam Društva pode-
želskih žena Dolenjske Toplice.

Dobitnice priznanj za najboljše jabolčne zavitke.

Na Bučarjevi stojnici je vedno veselo.

Ministrica je na obisk pripeljala tudi sina.

Dišalo je tudi po kostanju. Brez vinske kapljice ne gre.

Otroške delavnice.

Neutrudne članice DPŽ, Štiri generacije Šercljevih, ki

ki so poskrbele, da je na v dolini slovijo po odličnem
Ljudske pevke Rož'ce. prireditvenem prostoru dišalo. medu.
4 Pred volitvami
Pred volitvami 5
6 Občina sporoča
Pregled dela Občine
Dolenjske Toplice 2015 – 2018
Občinska uprava
Občina Dolenjske Toplice je v obdobju med 2015 in 2018 realizirala veliko projektov,
katerih glavni cilj je olajšanje vsakodnevnega življenja občank in občanov. Izvedeni so
bili skladno z veljavnim proračunom in korektnim sodelovanjem Občinskega sveta. V
nadaljevanju tega članka podajamo krajšo obrazložitev aktivnosti.
Urejanje prostora
Ministrstvo RS za infrastrukturo in Občina
Dolenjske Toplice sta junija 2016 podpisala
Protokol o sodelovanju pri izgradnji obvo-
znice Dolenjske Toplice, s katero je dogo-
vorjeno sodelovanje države pri izgradnji
prepotrebnih obvoznih cest v Dolenjskih
Toplicah. Izdelana je bila projektna doku-
mentacija in pridobljeno gradbeno dovo-
ljenje za projekt. Za projekt Razbremenil-
ne ceste Dolenjske Toplice - obvozne ceste
jedra Dolenjskih Toplic, bolj znan pod ime-
nom preboj med Roško in Pionirsko cesto,
je bil maja 2018 podpisan sofinancerski
sporazum, novembra letos pa pričakujemo
podpis izvajalske pogodbe in začetek del.
Tudi sicer je občinska uprava z zunanjimi
sodelavci v preteklih štirih letih pripravila v gradnji pa je kanalizacijski sistem na
projektno dokumentacijo za več odsekov
cest, ki se stikajo z državnimi cestami in
je zanje predvideno sofinanciranje s strani
države. Med te projekte sodijo:
• izdelava idejne zasnove mešane prome-
tne površine Občice – Stare Žage – 2015;
• izdelava idejne zasnove rekonstrukcije
ceste v Podhosti, v dveh variantah - 2015, uredili nekaj več kot 4 km makadam-
projektna naloga za PZI – 2018;
• projektna dokumentacija (IDZ) ureditev
pločnika ob lokalni cesti št. 293041 v Do- znosti cest in novo asfaltirane ceste, ki
lenjskih Toplicah – sep.2018;
• ureditev regionalne ceste R2-419/1203
Soteska – Straža - elaborat, na odseku
Soteska – Gor. Polje – jul.2017;
• ureditev priključka dveh javnih poti na
državno cesto R3-733/5831 Vavta vas –
Dolenjske Toplice – Podturn, v naselju
Dol. Gradišče, IDZ – SEP 2016;
• rekonstrukcija priključka javne poti na
lokalno cesto LC 293021 v naselju Meni-
ška vas, IDZ NOV 2015.
Oktobra je bil eden od teh projektov tudi
zaključen. Gre za projekt rekonstrukcije
priključka lokalne ceste v naselju Podhosta
na regionalno cesto R1-216/1177 Soteska –
Črmošnjice.
Komunalna dejavnost
Izgradnja nove čistilne naprave v
Dolenjskih Toplicah. Podpisana je po-
godba za dograditev in rekonstrukcijo
čistilne naprave v Dolenjskih Toplicah, s
kapacitete 4000 PE. Trenutno so v teku
pripravljalna dela na objektu.
Javna kanalizacija. Občina je v teh le-
tih na področjih, kjer ni predvidena jav-
na kanalizacija, zagotavljala sredstva za
sofinanciranje malih čistilnih naprav,
Griču in Cerovcu, Seliščih ter Dolenjih
Sušicah.
Cestna infrastruktura
Občina je vsakoletno namenila sredstva
za investicijsko vzdrževanje cest, v sklo-
pu katerega smo asfaltirali ali na novo
skih cest. V navedeno niso všteta tekoča
vzdrževalna dela za zagotavljanje prevo-
so bile tangirane z izgradnjo suhokranj-
skega vodovoda in po izgradnji v celoti
obnovljene. V sklopu prenov cest smo za
večjo varnost v prometu nabavili in pos-
tavili tudi štiri preventivne radarske me-
rilnike hitrosti.
Na podlagi podpisanega sporazuma med
Mestno občino Novo mesto ter občinama
Straža in Dolenjske Toplice je v teku pro-
jektiranje kolesarske povezave med No-
vim mestom in Dolenjskimi Toplicami.
Vodovodi
Gradnja vodovoda poteka skladno s ter-
minskimi načrti že četrto leto. V tem času
je bilo zgrajenega 23.700 m novega vo-
dovoda, obnovljena je večina starega in
dotrajanega vodovoda. Hkrati z gradnjo
vodovodov se na posameznih odsekih gradi
ali pa je že zgrajena tudi ostala infrastruk-
tura, s katero želi Občina urediti vprašanja
varnih pešpoti s pločniki, urejeno ravnanje
z odpadnimi vodami, javno razsvetljavo,
nenazadnje pa tudi ustrezno odvodnjava-
nje meteornih voda.
Energetska učinkovitost
Z namenom zmanjšanja stroškov ogrevanja
je bila izvedena sanacija ogrevalnega siste-
ma objekta KKC, in sicer z namestitvijo to-
plotne črpalke zrak-voda, kot najugodnejšim
alternativnim virom ogrevanja in podporo
plinskega grelnika z vkopanim podzemnim
rezervoarjem za utekočinjen naftni plin.
Postavitev polnilnice za električna vo-
zila. Na parkirišču izza Kulturno kongres-
nega centra smo postavili polnilnico za
električna vozila, ki omogoča hitro polnje-
nje vseh kompatibilnih električnih vozil.
Za nakup smo pridobili nepovratno finanč-
no spodbudo EKO sklada.
Ostali infrastrukturni projekti
Postavitev prireditvenega paviljona na
Sokolskem trgu. Za namene organizacije
prireditev na Sokolskem trgu smo postavili
prireditveni paviljon – nadkriti oder.
Izgradnja meteorne kanalizacije v Pod-
hosti. Za rešitev težav odvodnjavanja pa-
davinskih voda v spodnjem delu naselja
Podhosta smo izgradili cca 100 m meteor-
ne kanalizacije, vključno s ponikovalnico
in izpustom v odprti jarek. Obenem smo
s povečanjem profila cevi sanirali tudi ob-
stoječi meteorni kanal v križišču pri lipi in
asfaltirali del makadamskega priključka.
Obnova fasade mrliške vežice v Dolenj-
skih Toplicah. Obnovili smo zunanji final-
ni sloj fasade z odpornejšo fasadno barvo ter
prepleskali leseni in kovinski del stavbnega
pohištva. V notranjosti vežice smo poskrbeli
tudi za dodatno ogrevanje prostorov.
Javna razsvetljava. Po sprejetem progra-
mu izgradenj javne razsvetljave smo v tem
obdobju izgradili javno razsvetljavo v Pod-
turnu, Občicah, Dobindolu, na Dol. in Gor.
Polju ter Verdunu. Gre za skupno 60 svetilk
javne razsvetljave v LED tehniki.
Izgradnja mostu na Seliščih. Most pre-
ko potoka Sušica je bil obnovljen zaradi
dotrajanosti kot tudi varnega prevoza in
potreb po povečanju nosilnosti. Skupna
dolžina mostu je 16 m, širina vozišča 5 m,
enostranski hodnik za pešce pa je širok 1,5
m. Novi most ima nosilnost 30 ton.
Izdelan je projekt za izvedbo obnove mostu
v Dolenjskih Toplicah, katerega obnovo bo
financirala država, projekt pa je v recenziji.

Požarna in splošna varnost

Prostovoljna gasilska društva v naši občini
Urejeno križišče v Podhosti. Foto: Primož Primec. so se v zadnjih letih opremila s prepotreb-

nimi novimi kombiniranimi vozili za prevoz
moštva, opravljena so bila nujna potrebna
dela na obnovi vseh štirih gasilskih domov.
Izvajala so se usposabljanja enot in služb
civilne zaščite ter reorganizacija civilne
zaščite. Izvajala so se usposabljanja
operativnih gasilskih enot, sofinanciranje
redne dejavnosti in nakup gasilske opreme
ter preventivni pregledi operativnih gasil-
cev. Izdelan je bil načrt ogroženosti občine,
načrt potresne varnosti in načrt za jedrsko
varnost.
Delovanje društev
V obdobju med 2015 in 2018 je Občina Do-
lenjske Toplice namenila preko 100.000
evrov za delovanje športnih društev, 60.000
evrov za delovanje društev s področja kul-
ture ter okoli 17.000 evrov za humanitarna
društva.
Kulturna dediščina
Za obnovo kulturne dediščine je občina
namenila preko 90.000 evrov. V ta segment
spadajo sakralni objekti, Hudičev turn in
Baza 20.
Šolstvo
Sanacijski ukrepi za zmanjšanje preko-
mernih koncentracij radona v prostorih
OŠ Dolenjske Toplice in vrtcu Gumbek
v Topliški vasi. Zaradi ugotovljenih pre-
komernih koncentracij radona v prostorih
šole in vrtca smo pristopili k sanaciji le
tega. Sanacija je obsegala prezračevanje
zemljine pod talno ploščo objekta šole in
vrtca z ventilacijo, s čimer smo dosegli pre-
cejšnje zmanjšanje koncentracij, tako da so
sedaj le te v mejah dovoljenih koncentracij.
Ureditev vrtca Gumbek v apartmajskem
naselju. Dislocirani oddelek vrtca Gumbek
za otroke 1. starostne skupine smo uredili
v prostorih objekta Hrast v Topliški vasi.
Novi prostori obsegajo igralnico s pripada-
jočo garderobo, sanitarijami, delilno kuhi-
njo in servisnim delom. V sklopu ureditve
prostorov je bilo v neposredni bližini vrtca
urejeno tudi manjše ograjeno otroško igri-
šče s pripadajočimi igrali.
V teku je izdelava projektne dokumentaci-
je za nov vrtec, ki bo združil vse dislocirane
enote v Dolenjskih Toplicah na enem mes-
tu ter zagotovil potrebna mesta za otroke.
Šport
Ureditev športnega parka pri OŠ Do-
lenjske Toplice. Ureditev je obsegala novo
igrišče za odbojko na mivki, obnovo obsto-
ječega večnamenskega igrišča za nogomet
in košarko ter obstoječega igrišča za hokej.
Dejavnost Kulturno kongresnega centra
V KKC-ju Dolenjske Toplice smo med le-
toma 2015 in 2018 izvedli 368 kulturnih
dogodkov, ki jih je obiskalo 52.244 obisko-
valcev. V TIC-u Dolenjske Toplice pa smo
zabeležili 21.866 obiskovalcev.
Kar zadeva pestrost dogodkov smo or-
ganizirali likovne razstave, izpostavil bi
razstavo grafik Božidarja Jakca, gledališke
predstave (Vid Valič, Denis Avdič, Šentja-
kobsko gledališče, Teden teatra v Toplicah
…), koncerte (Neisha, Prifarski muzikan-
ti, Nina Pušlar …), potopisna predavanja,
otroške in delavnice za odrasle, predstavi-
tve, predavanja, okrogle mize ...
Občina sporoča 7
Organizirali smo tudi razne seminarje,
poslovna srečanja in dogodke podjetij ter
organizacij iz cele Slovenije: mednarodna Pozor, objava
konferenca Zveze kmetic in Ministrstva za
delo, Dneve Marije Tomšič, srečanje Obr-
razpisa za
tno-podjetniške zbornice Novo mesto, ju- pospeševanje
bilej podjetja FerroČrtalič d.o.o., jubileje
domačih društev, mednarodno konferenco malega
Broaden Horizons, mednarodne konferen-
ce zdravnikov, farmacevtov, geodetov …
gospodarstva
Med pomembnejšimi dosežki je potrebno
Na spletni strani Občine Dolenjske To-
omeniti še organizacijo Dnevov kočevarske
plice je objavljen javni razpis za dode-
kulture, ki je bila prvič organizirana v Do-
litev sredstev iz občinskega proračuna
lenjskih Toplicah in danes postala medob-
za pospeševanje malega gospodarstva v
činski projekt treh občin (Dolenjske Topli-
občini za leto 2018.
ce, Kočevje in Semič).
Predmet razpisa je dodelitev nepovra-
Naše delo je opazila tudi Turistična zveza
tnih proračunskih sredstev za pospeše-
Slovenije. Prejeli smo namreč priznanja
vanje zaposlovanja. Predvidenih je pet
za najbolj urejen zdraviliški kraj in trško
tisoč evrov.
jedro ter dvakrat priznanje Javne agencije
Ukrep je namenjen sofinanciranju od-
Republike Slovenije za trženje in promoci-
piranja novih zaposlitev – samozapo-
jo turizma, STO-ja za kakovostno urejanje
slitev in dodatnih zaposlitev v času od
lokalne turistične ponudbe na uradnem
5. oktobra 2017 do 16. novembra 2018.
slovenskem turističnem informacijskem
Rok za vložitev vlog je ponedeljek, 19.
portalu. In nenazadnje, da smo na pravi
novembr 2018.
poti, je dokaz tudi ena naših najbolj pre-
Informacije glede razpisa lahko prosilci
poznavnih glasbenih skupin Laibach, ki
dobijo na občinski upravi na telefonu
si je naš KKC izbrala za vaje pred njihovo
07/38-45-191 (Majda Gazvoda) ali na
svetovno turnejo. In kot pravijo, bodo še
e-naslovu majda.gazvoda@dolenjske-
prišli.
toplice.si, celoten razpis pa je, kot že
navedeno, objavljen na spletni strani
Zaključek
občine.
Občina je v zadnjih štirih letih preje-
la 3.032.000 evrov evropskih kohezijskih
sredstev kot nadomestilo pri gradnji no-
vega vodovoda v sklopu projekta »Oskrba
z vodo Suhe krajine«, poleg sredstev, ki Nadaljevanje
jih prispeva k temu projektu tudi država.
Gradnja vodovoda s spremljajočimi inve-
obnove fresk
sticijami je tudi poglavitni razlog za večji Primož Primec
delež sredstev, ki gredo v investicije, kar je Občina Dolenjske Toplice tudi v letošnjem
razvidno iz tabele. letu nadaljuje z obnovo fresk v Hudičevem
turnu. Pogodba je bila sklenjen z Javnim
Tabela 3: Stopnja investicijske narav- zavodom RS za varstvo kulturne dedišči-
nanosti (v evrih) ne, ki bo dela opravil do konca novembra.
Obseg del predvideva konservatorska-re-
Leto Odhodki Investicijski %
odhodki stavratorska dela na stenski poslikavi na
stopnišču objekta Hudičev Turn.
2014 3.512.875 1.392.679 39,64
2015 3.011.341 975.396 32,39
2016 3.884.845 1.815.839 46,74
2017 5.031.005 2.689.626 53,46
Bilančna vrednost občine je konec leta
2014 znašala 18.729.029 evrov, ob koncu
leta 2017 pa 22.243.771 evrov. Največje po-
večanje gre na račun nepremičnin, in sicer
za 3.192.068 evrov.
Vsakoletno je občina uspešno pridobila
tudi državna nepovratna sredstva iz naslo-
va 23. člena Zakona o financiranju občin,
kamor smo prijavili naslednje investicije:
ureditev vrtca v apartmajskem naselju,
energetska sanacija Kulturno kongresnega
centra, nujna sanacijska dela na ČN Do-
lenjske Toplice in izgradnja suhokranjske-
ga vodovoda.
Poleg glavnih virov dodatnih sredstev, ki
jih je občina uspela zagotoviti preko naš-
tetih virov financiranja, smo sredstva čr-
pali tudi na račun postavitve polnilnice
električnih vozil, obnov poslikav v vrtnem
paviljonu Soteska ter ureditve športnega
parka pri OŠ Dolenjske Toplice.
8 Občina sporoča
Prerazporeditve 600 tisočakov
Barbara Barbič
Topliški občinski svet se je v začetku meseca zbral na 24. redni seji v tem mandatnem
obdobju, tokrat so svetniki sedeli v gasilskem domu v Podturnu.
Poleg ostalega so svetniki in svetnice po-
trdili rebalans III za letošnje leto, ki bi
ga lahko po besedah direktorja občinske
uprave Rada Javornika strnili v nekaj
besed. »Glede na zamaknjene postopke, ki
smo jih imeli za sklenitev pogodbe za grad-
njo in projektiranje čistilne naprave, so se
lahko delno sprostila sredstva, ki smo jih
imeli namenjena za ta namen. To pome-
ni, da smo lahko približno 600 tisoč evrov
prerazporedili na druge projekte.« Tako
se lahko odprejo nekateri drugi priprav-
ljeni projekti; na Dolenjih Sušicah lahko
Kaj pa mlade družine?
Barbara Barbič
Na uredništvo Vrelca se je obrnila občanka, ki bi rada javno opozorila na primer mladih
družin v občini, zlasti tistih, katerih otroci niso dobili prostora v vrtcu in tistih, ki se
soočajo z visokimi komunalnimi stroški pri gradnji.
Na uredništvo Vrelca je pisala občanka
Tjaša Kastelic, ki javno opozarja pred-
vsem na dve, po njenem mnenju, pereči
temi v dolini. »Z možem sva oba občana
domače občine, imava še ne leto dni starega
otroka, sva v gradnji hiše prav tako v občini. vemo, da fizične osebe Uradnega lista ravno
Januarja lani naju je hudo stal komunalni
prispevek, 11.100 evrov, in to v manjši vasi
v občini, kjer imamo javno luč na vsakih 300
metrov. Omenjeni prispevek se je z lanskim
Asfaltiranje poti do cerkve
Primož Primec
Konec avgusta je Občina Dolenjske Toplice
v sklopu preplastitve cest na novo asfalti-
rala pot do cerkve na Gorenjih Sušicah v
dolžini 120 in širini tri metre. Investicijo
občina ob gradnji vodovoda hkrati uredi
pločnike, fekalno in meteorno kanalizaci-
jo skupaj z javno razsvetljavo od Dolenjih
Sušic do Dolenjskih Toplic. Pločnik v delu
od mostu na Selišče do sredine vasi naj
bi bil urejen še letos, od tega mesta proti
Toplicam pa bodo najprej postavljeni rob-
niki, urejeno bo meteorno odvodnjavanje,
fekalna kanalizacija in v makadamski iz-
vedbi urejen pločnik. »Cilj je ureditev na-
štetega v letošnjem letu, za ta namen so med
drugim prerazporejena omenjena sredstva,«
poudari direktor Javornik.
letom krepko podražil. Seveda je bilo ob-
vestilo o tem že mesec pozneje, ko je nova
cena že veljala. Če bi vedela, da se priprav-
lja sprememba, bi z izračunom pohitela. Žu-
pan se je skliceval na Uradni list, ampak saj
ne izberemo za svoje branje. Ponudil nama
je plačilo na obroke, ampak sva z možem
pogoltnila, plačala in hišo delava naprej,«
svojo zgodbo razlaga občanka Kasteliceva.
je izvedlo podjetje CGP d.o.o. iz Novega
mesta in tako omogočilo, da bo letošnje
žegnanje konj 26. decembra še bolj slav-
nostno.
Med drugim rebalans predvideva tudi nekaj
dodatnega denarja še letos za društva, do-
datno je za Dneve kočevarske kulture name-
njenih dva tisoč evrov, domači gasilci dobijo
dodatno letos še deset tisočakov iz naslova
več intervencij v letošnjem letu, nekaj de-
narja je namenjenega za opremo najmlajših
gasilcev. Nekaj prerazporejenega denarja je
namenjenega za ureditev atletske steze, ki
se bo začela obnavljati že v letošnjem letu.
Do katere točke bo urejena, je v največji
meri odvisno od vremena. Z rebalansom je
dodatno nekaj denarja namenjenega tudi za
dokončanje občinskega dela ceste in pločni-
ka v Podhosti do Meniške vasi.
Dodaja, da z možem vendarle ne moreta
pozabiti na to, da z oktobrom, ko bi mo-
ral njun otrok prestopiti vhod vrtca, zanj
enostavno ni prostora, znašli so se na ča-
kalni listi. »Po vsej verjetosti mesta zanj v
letošnjem šolskem letu ne bo. Občine ne pro-
sim nič posebnega, to je osnovna življenjska
zahteva. Nekateri nimamo babic in dedkov,
otroci iz drugih občin so prav tako v našem
vrtcu, otroka pa bova vozila čisto drugam iz-
ven najine domače in službene lokacije. Se-
veda vem, da nisva edina. Ampak če smo vsi
prvi v vrsti, ko je potrebno pobirati denar,
bi lahko zagotovili tudi osnovne življenske
potrebe,« sklene občanka in prosi, da njen
primer javno izpostavimo.
Občina odgovarja
Po podatkih občine je bilo vlog za vrtec z
novim šolskim letom 51, od tega je bilo 37
otrok sprejetih, sedem otrok s 1. septem-
brom ni izpolnjevalo starostnega pogoja
za vpis, z začetkom šolskega leta jih je
bilo sedem na čakalnem seznamu. Starši
otroke v vrtec vpisujejo tudi med letom,
ko se staršema zaključi porodniški dopust
oziroma pokaže potreba. Otrok je v vrtec
vključen, če je prostor. S 1. septembrom je
sicer v vrtec vključenih 166 otrok v dese-
tih oddelkih na treh lokacijah. »Občina se
v zadnjih letih prizadeva za odpravo težave
kar se tiče vpisa otrok v vrtec. Uredili smo
oddelek v Topliški vasi, najeli še en dodaten
prostor za en oddelek. Intenzivno izvajamo
tudi aktivnosti za izgradnjo novega 10-od-
delčnega vrtca,« glede te problematike že
znane podatke naniza direktor občinske
uprave Rado Javornik. Doda še pojasnilo
glede komunalnega prispevka, za katerega
poudari, da je bil pred podražitvijo eden
najnižjih v regiji. »Občina ima še naprej
ambicijo graditi infrastrukturo, kar zahteva
udeležbo lastnih sredstev. Tudi po mnenju
svetnikov je bil komunalni prispevek preni-
zek, spravili smo ga na primerljiv nivo z ve-
čino sosednjih občin. Daleč od tega, da bi bil
nesprejemljiv, na občinskem svetu se je sicer
precej tehtalo, zavedamo se, da je za mla-
de družine to precej velik strošek.« Javornik
doda še, da so določene olajšave odloka
predvidene, pri čemer se je občina opirala
tudi na nadrejene zakone. Za mlade druži-
ne pri nas te olajšave ni.

Vlaganje kandidatur
Primož Primec
18. novembra bodo potekale lokalne voli-
tve. Do roka, 18. oktobra, so kandidaturo
vložili trije kandidati za župana, in sicer:
Franc Vovk (Jernej Ban in skupina voliv-
cev), Jože Muhič (Alojz Puhan in skupina
volivcev) in Jure Filipović (OO SDS). Za
občinski svet je bilo vloženih pet kandida-
tur, in sicer: LIZERO – Lista za enakome-
ren razvoj občine, SD – Socialni demokrati,
Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka
Nova pridobitev Topliške vasi
Primož Primec
Občina Dolenjske Toplice je nadgradila
mrežo AED-jev saj je v apartmajskem na-
selju, med lekarno in ambulanto, names-
tila nov defibrilator. Strošek investicije je
znašal 1.978 evrov. Nakup so sofinancirali
sponzorji v višini 800 evrov, in sicer Mar-
ko Bidovec 200 evrov, Dolenjske lekarne
Novo mesto 300 evrov, Mevita, Zasebna
ambulanta splošne medicine Meta Čam-
Pred volitvami in nova pridobitev
in Slovenska demokratska stranka. 18. no-
vembra bodo potekale tudi volitve v vaški
skupnosti, Kočevske Poljane in Pod Sre-
botnikom. Za vsako je bila vložena po ena
kandidatura.
Na fotografiji: vložitev kandidature Jožeta
Muhiča v imenu predlagatelja, Alojza Pu-
hana. Predstavnik kandidature je častni
občan in prejemnik grba občine Dolenjske
Toplice, Jože Pršina.
pa 200 evrov, Terca, d. o. o. 100 evrov in
Brilliance dentalni program, Bojan Kovač
s. p., Dolenjske Toplice 122 evrov. Občina
je iz sredstev proračuna zagotovila preos-
tanek sredstev v višini 1.178 evrov in krila
stroške postavitve v višini 100 evrov. Defi-
brilator je bil namenu predan v sredo, 10.
oktobra, ko je Zdravstveni dom Novo mes-
to izvedel še prikaz uporabe.
9
Občinski N.Si
z novim vodstvom
Jožica Kotar
Na zadnji seji občinskega članstva stran-
ke N.Si, krščanski demokrati, ki se ga je
udeležil tudi poslanec Blaž Pavlin, smo
izvolili novo vodstvo. Dosedanji predse-
dnik Peter Kotar, ki je občinski odbor vodil
deset let, je svojo funkcijo predal novemu
predsedniku, Jožetu Štruclju. Prepričani
smo, da bo novi predsednik svojo funkcijo
opravljal zavzeto in odgovorno.
Vodstvo občinskega
SDS ponovno
zaupano Filipoviču
Občinski odbor SDS
Člani Slovenske demokratske stranke Do-
lenjske Toplice smo se 12. oktobra zbrali
na volilni konferenci, na kateri smo volili
novo vodstvo občinskega odbora. Za svoje-
ga predsednika smo ponovno, soglasno iz-
volili Jureta Filipoviča. Novemu staremu
predsedniku je svojo podporo z udeležbo
na seji izkazala tudi poslanka Anja Bah
Žibert, ki se mu je zahvalila za preteklo
delo in za veliko pomoč pri njeni kampanji
ter poudarila, da se odbor pod aktualnim
vostvom premika v novo smer, da se vidi
napredek v odboru predvsem z novimi
pristopi članov in uspehi na volitvah. Fi-
lipovič se je zahvalil za izkazano zaupanje
in poudaril, da je vesel podore in pozitiv-
nega premika, ki ga stranka kaže v občini
Dolenjske Toplice.
10 Intervju
Intervju: dr. Meta Čampa
»Največja težava je v tem,
da je za bolnika premalo časa«
Barbara Barbič
Dr. Meta Čampa je že deset let družinska zdravnica večine Topličanov; na delo se vozi iz
vasi nad Stično, pred tem je 24 let delala v splošni ambulanti Zdravstvenega doma Ivanč-
na Gorica, kjer je bila tudi vodja službe splošne medicine. Pravi, da se njeno zdajšnje
delo ne razlikuje bistveno od prejšnjega, na začetku se je le nekoliko več ukvarjala s samo
organizacijo dela.
Deset let je že, odkar opravljate delo
splošne zdravnice v Dolenjskih Topli-
cah; je v teh letih prišlo do kakšnih bi-
stvenih sprememb pri vašem delu?
Res je 1. oktobra minilo deset let. Lah-
ko rečem, da je delo vse težje. Vse več je
administrativnih zahtev, omejitev, spre-
memb, ki jim je težko slediti. Zaradi tega
se zdravniki vse manj posvečamo bolni-
kom, vse manj časa je za natančne pregle-
de, pogovore, nasvete. Preveč je admini-
stracije, tipkanja, dela z računalnikom. Če
si za koga vzamem več časa, kot mu pri-
pada, čakajo drugi. Zaradi hitenja so pre-
gledi večkrat površni, več je pošiljanj na
preiskave in k specialistom, kar povečuje
stroške in daljša čakalne dobe.
Pred nekaj časa so v javnosti spet zao-
krožili sicer že nekaj let stari podatki
glede raka v naši občini. Pri nekaterih
vrstah raka kar močno odstopamo od
slovenskega povprečja. Čemu to pripi-
sujete?
Po podatkih Onkološkega inštituta ozi-
roma registra raka se število bolnikov z
rakom povečuje; prebivalci Občine Do-
lenjske Toplice po podatkih iz leta 2011
zbolevajo za enakimi vrstami rakov kot
ostali prebivalci Slovenije. Največ je raka
debelega črevesja in danke, dojk, kožnih
rakov, raka pljuč. Občani Dolenjskih To-
plic nekoliko izstopajo po tveganju ka-
dilskih rakov pri moških, pri obeh spolih
je nekoliko večje tveganje za rak debelega
črevesja in danke. Večje je tudi tveganje za
rak prostate. V raziskavi niso opazili vpli-
va nevarnih snovi iz okolja. Mislim, da ne
smemo gledati le statističnih podatkov;
zradi večje diagnostike in odziva prebival-
cev na preventivne programe (Svit, Zora,
Dora), je večina rakov odkrita v zgodnji
fazi in ozdravljiva.
Zdravstveni sistem, ki je precej na ko-
lenih, je izziv že nekaj vladnih sestavov
po vrsti. Kje bi bile po vašem mnenju
najprej potrebne spremembe?
Zaradi slabega dela politike in neupošte-
vanja stroke je naše zdravstvo res v zelo
slabem stanju. Ljudje so nezadovoljni, kar
se potem kaže tudi v odnosu do zdravstve-
nega osebja, predvsem zdravnikov. Zaupa-
nje med bolnikom in zdravnikom je bistve-
no. Ko je porušeno – včasih tako, da prihaja
do groženj, agresivnosti in celo nasilja – ga
je težko popraviti. Zdravstvo je tako kom-
pleksen sistem, da je bila ureditev razmer
pretrd oreh za skoraj vse ministre doslej.
Zame, ki delam v splošni ambulanti, je re-
šitev v zmanjšanju normativov za delo v
družinskih ambulantah, saj dosedanji za
obravnavo posameznega pacienta name-
njajo mnogo premalo časa. Pacientom se
na videz ne omejuje dostop do preiskav in
zdravljenja, v resnici pa je vse pogojeno z
denarjem oziroma plačevanjem storitev.
Denarja pa je vedno premalo.
Primarno zdravstvo je sicer v Sloveni-
ji že dlje časa težava. Med drugim tudi
zaradi pomanjkanja zdravnikov, mlajši
se odločajo za druge specializacije. Za-
kaj?
Poleg pomanjkanja družinskih zdravni-
kov je vse manjše zanimanje za družinsko
medicino med mladimi, čeprav je izobra-
ževanje v okviru katedre za družinsko me-
dicino na medicinski fakulteti in praktično
delo pod mentorstvom izkušenih zdravni-
kov zelo kakovostno. Razlogi, zakaj se jih
za speicalizacijo iz družinske medicine
odloči tako malo, so v pogojih dela v slo-
venskem zdravstvu. Mladi zdravniki želijo
živeti bolj kakovostno, manj stresno, ne
želijo biti v stalni časovni stiski, ne želi-
jo tvegati napak, če delajo hkrati v ambu-
lanti in nujni medicinski pomoči, skrbi jih
tudi aktualna kaznovalna politika v našem
zdravstvu.
Zakaj ste se vi odločiil ravno za to delo?
Zame je bila družinska medicina vedno
edina prava medicina. Če bi izbirala še
enkrat, bi se verjetno odločila enako. Reše-
vanje najrazličnejših stanj in osebnih stisk
ljudi, ki prihajajo v ambulanto, seveda ni
lahko. Potrebno je poslušati in slišati ter
pridobiti zaupanje, vzpostaviti partnerski
odnos in – kar je najtežje – vzeti si zanje
dovolj časa. Pogosto mi ne uspe. Sem pa
kljub temu, da je preveč birokracije in
pomanjkanja časa, deležna sreče, veselja,
stiskov rok. To mi res veliko pomeni. Prav-
zaprav vsem, ki delamo v naši ambulanti!
Ali Topličani dobro skrbimo za svoje
zdravje?
Zdravje je najdragocenejša stvar. Vsi si ga
želimo, vendar se zanj nismo pripravlje-
ni pretirano potruditi. Nasvete za zdravo
življenje najdemo na vsakem koraku: v
medijih, na preventivnih pregledih, v am-
bulanti. Največkrat se nas res ne dotakne-
jo, dokler ne zbolimo in je pogosto lahko
prepozno.
Kje imamo po vašem mnenju še največ-
je izzive za glede našega zdravja?
Upoštevati je potrebno nekaj osnovnih
nasvetov. Zdrava hrana v zmernih količi-
nah, dovolj gibanja, opustitev kajenja in
prekomernega uživanja alkohola ter izo-
gibanje stresa. Že s tem bi naredili veliko
za svoje zdravje. Poleg seveda sodi redno
jemanje zdravil, kdor jih potrebuje, pre-
ventivni pregledi v okviru programov Svit,
Dora in Zora, pregledi v referenčni ambu-
Dr. Meta Čampa v ambulanti, kjer
Topličane sprejema že deset let.
lanti in upoštevanje nasvetov diplomirane
medicinske sestre.
Kako pa vi skrbite za svoje zdravje?
(smeh). 'Ne glejte me, poslušajte me!' Ta
stavek naj pove vse!
Kakšno je vaše mnenje glede alterna-
tivne medicine, številnih njenih zvrsti?
Alternativna medicina v Sloveniji ni za-
konsko urejena. Neomejeno področje daje
proste roke tudi šarlatanom, ki izkoriščajo
stiske bolnikov. Tudi moji pacienti iščejo
pomoč pri kiropraktikih, specialistih ma-
nualne medicine, hodijo na bioresonanco,
akupunkturo in podobno. Večini pomaga
in to je najpomembnejše.
Bi vi svojca napotili po pomoč na alter-
nativno stran, če bi bilo njegovo stanje
resno?
Nujna stanja sodijo k ustreznemu speciali-
stu uradne medicine oziroma v bolnišnico.
Predvidevam, da vaše delo zahteva šte-
vilna dodatna izobraževanja. Kaj tre-
nutno prebirate?
Ob postelji imam cel kup strokovnih revij
in knjig in ko nimam nič zanimivejšega za
brati, berem to.
Kaj počnete, ko niste zdravnica?
Sem najsrečnejša babica, mama dveh od-
raslih hčerk, skrbnica dveh pudljic in go-
spodinja, ki – kot vse druge ženske – nima
nikoli vse urejeno in pospravljeno.
Sodeč po vašem profilu na Facebooku
radi potujete ...
O potovanjih sem sanjarila že kot otrok.
Želela sem obiskati egipčanske piramide,
Machu Picchu, majevske piramide, iti na
Nordkap. Dolgo so bile to le sanje. V zad-
njih letih sem bila v več državah Srednje in
Južne Amerike, Azije. Najlepša je Bolivija,
super je bilo na Filipinih, najbolj čarobna
je Burma. Vem, da ne bom mogla prepo-
tovati celega sveta, hvaležna sem že za to,
kar sem doživela doslej.
Na kaj ste najbolj ponosni v svojem živ-
ljenju?
Ponosna sem, da sem uresničila večino
svojih sanj in srečna, da imam delo, ki ga
opravljam z veseljem.
Kaj bi sporočili Topličanom?
Pazite nase in na svoje zdravje.

Dejavnosti ob evropskem
tednu mobilnosti v šoli in vrtcu
Maja Bobnar, ravnateljica
V okviru evropskega tedna mobilnosti
smo v soboto, 22. septembra, v šoli izvedli
športni dan, na katerega smo povabili tudi
Prijetne izkušnje s pešbusa so imeli tako otroci kot prostovoljci.
Šolarjeva beseda
starše. Učenci od 1. do 3. razreda so se po-
dali na pohod, 4. in 5. razredi so spoznali
igro tee ball, 6. razredi so odšli na kolesar-
11
ski izlet, učenci od 6. do 9. razreda pa so
tekmovali v športnih igrah z žogo, odšli
na pohod na Straški hrib. Starše in učence
smo na ta dan, dan brez avtomobila, po-
vabili, da v šolo pridejo peš ali s kolesom.
Del parkirnega prostora pred šolo smo na-
menili parkiranju koles in prostor je bil kar
poln. Športni dan smo začeli z ogrevanjem
ob glasbi in izvedbo vaj v sklopu BFO, ki
je posebnost na naši šoli. Po uvodnem
pozdravu in napotkih o pomenu gibanja
za celosten razvoj posameznika so učenci
in starši začeli s športnimi dejavnostmi. V
športni dan smo vključili tudi aktivnosti, s
katerimi so učenci izmerili svoje zdravje.
Poleg zgoraj omenjenih dejavnosti so se
učitelji, starši in ostali občani lahko v pro-
storih šole udeležili meritev dejavnikov
tveganja in analize telesne sestave ter pre-
izkusa telesne zmogljivosti v izvedbi Zdra-
vstvenega doma Novo mesto.
V ETM so v vrtcu izvedli igro Beli zajček,
katere namen je vzpodbujati trajno mobil-
nost, kar pomeni, da prihajajo v vrtce na
čim bolj trajnosten način: peš, s kolesom
… Igro so vzgojiteljice prilagodile otrokom
glede na njihovo starost, vključeni pa so
bili tudi starši. Za učence od 1. do 5. ra-
zreda smo ob tem v zadnjem tednu sep-
tembra organizirali PEŠ BUŠ, kjer so otroci
ob spremstvu prostovoljcev prišli v šolo
iz smeri Cvibelj in apartmajskega naselja
Hrast. Izkušnje po končani izvedbi so bile
zelo pozitivne, tako da načrtujemo pono-
vitev v pomladnih mesecih.

Dijaki Srednje strojne šole peš v šolo

Sanja Ban, prof. in Alenka Brežnjak, uni. dipl. inž.
Evropski teden mobilnosti oz. Dan brez nato pa veselo k pouku. Utrujenih nog potrditev, da je projekt »Peš v šolo« pra-
avtomobila smo na Srednji strojni šoli in nasmejanih obrazov smo znova dobili va pot.
Šolskega centra Novo mesto v sodelova-
nju z Radom Trifkovićem, ETM Novo
mesto, letos obeležili na poseben način.
Skupini dijakov sta se skupaj s profesor-
ji in ravnateljem Srednje strojne šole
odpravili peš v šolo. Eno skupino je pot
vodila iz Šentjerneja, drugo pa iz Do-
lenjskih Toplic preko Straže do Šolskega
centra Novo mesto. Naš slogan »Peš v
šolo« smo vzeli čisto zares. Na pot smo
se odpravili v zgodnjih jutranjih urah, še
pred kikirikanjem petelina in v šolo priš-
li »pravočasno«.
Za vseh 38 udeležencev je bila to poseb-
na izkušnja predvsem zaradi dogajanja
med potjo; to so bili med drugim tudi
postanki, kjer so dijake presenetili njiho-
vi učitelji s toplim čajem, kavico, send-
viči, belokranjsko pogačo, sladkorčki …
Smeha je bilo na pretek že navsezgodaj
zjutraj in ker se po jutru dan pozna, je bil
petek zabaven in uspešen.
Med potjo smo se javili Radiu Krka, naš
prihod v Novo mesto pa je posnel Vaš
kanal. Našo idejo je s svojim prihodom
podprl podžupan MO Novo mesto, Bo-
štjan Grobler, na Šolskem centru pa nas
je pričakal direktor Štefan David. Sle-
dile so čestitke in ponovna pogostitev, Navsezgodaj peš proti Novemu mestu.
12 Dogajalo se je
Pozor glede kurjenja!
Barbara Barbič
Na Sokolski ulici v Dolenjskih Toplicah
so ponoči 6. oktobra neznanci zakuri-
li kar precej obsežen ogenj. Tam živeči
Topličani opozarjajo, da je bilo počet-
je skrajno neodgovorno, saj je v bližini
drvarnica in tudi plinovod. Pogorišče so
neznanci pustili nezavarovano, zjutraj je
Pogorišče ob cesti sredi Toplic. Foto: Branka Škerl.
eden izmed sosedov ostanke pometel na
kup.
Medobčinski inšpektorat pri tem opozarja,
da gre za kršenje Zakona o cestah; prepove-
dano je na kakršenkoli način ogrožati varno
uporabo javne ceste, prepovedano je izvajati
in opustiti kakršnakoli dela na javni cesti na
zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi
lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala in
zmanjšala varnost prometa na njej. Marjan
Menger, vodja medobčinskega inšpektora-
ta, pri tem pove, da v kolikor bi storilca pri-
jeli, bi globa za njegovo ravnanje oziroma za
njegov prekršek znašala tisoč evrov. Če torej
opazite podobno dejanje, pokličite medob-
činski inšpektorat, v kolikor gre za čas izven
njihovega poslovnega časa, pa policijo.
V času spravila pridelkov še to opozorilo ob-
čanom: v istem členu omenjenega Zakona o
cestah je določeno, da je na cestnem svetu
javne ceste prepovedano namerno zažigati
travo, les ali druge odpadne snovi, za kar
je ravno tako zagrožena globa tisoč evrov.
Cestni svet je zemljišče, katerega mejo do-
ločajo linije med skrajnimi točkami preč-
nega in vzdolžnega profila cestnega telesa,
vključno z napravami za odvodnjavanje.
Meja cestnega sveta poteka največ 2 m od
linij skrajnih točk, vključno z napravami za
odvodnjavanje, pri avtocesti pa največ 2 m
od varovalne ograje, merjeno pravokotno na
os ceste.

Vojna tudi otrokom ni prizanesla

Helena Miša Kulovec po pripovedovanju Franca Tisovca
Danes so med našimi otroci velike razli- turnu že pospravili pšenico s polj in jo mlin. Med potjo se jim je pridružil še Jože
ke, ki jih ne bi smelo biti. Eni imajo vsega pri »Bldaufovih« omlatili ter jo spravili Bradač z Obrha. Četica otrok, starih od 12
dovolj in preveč, drugi pa malo ali skoraj v Tisovčevo kaščo, je prišlo povelje, da je do 15 let, je pridno rinila težki tovor po
nič. Pa vendar se ne prebujajo ob strelja- potrebno nekaj pšenice odpeljati v mlin za makadamski, z grobim kamenjem posu-
nju in grmenju topov, ne bežijo iz gorečih partizane. V Poljanah so vrečo žita naložili ti cesti. Trije so vlekli spredaj, dva pa sta
domov, ne spremlja jih smrt na vsakem na »šajtrgo« in Viktor Zupančič jo je pri- vozilo porivala zadaj in kasno popoldne so
koraku, ne umirajo zaradi strelov in ran, peljal do Podturna. Podturnčani so imeli prispeli v mlin. Mlinar je mlel le ponoči,
kot se je to dogajalo njihovim babicam in že pripravljeno vrečo, jo naložili skupaj s zato so otroci prespali na njegovem hle-
dedkom med drugo svetovno vojno. poljansko vrečo v drugo malo večjo »šajtr- vu. Zjutraj jih je že čakala zmleta moka,
V spomin in opomin, da se v bodoče pri go«, saj je bila poljanska v slabem stanju. naložili so jo, a jih je na poti proti domu
nas ne bi kaj takega še dogajalo, sem ob Zupančiču so se pridružili še Jože Pelko, čakala nevarnost. Ponoči so namreč par-
dnevu mrtvih pripravila tale zapis. Franc Tisovec in Jože Avguštin iz Pod- tizani prekopali cesto in jo zaminirali, da
Konec poletja pred 75. leti, ko so v Pod- turna, ki so krenili proti Kotu, kjer je bil Italijani ne bi mogli priti svoji posadki, ki
so jo napadali partizani v Žužemberku, na
pomoč.
Jože Pelko, Jože Bradač in Viktor Zupančič
so »šajtrgo« vlekli spredaj, Jože Avguštin
in Franc Tisovec pa sta jo porivala zadaj
po klancu od mlina proti cesti. Tedaj je
VGC SKUPAJ VABI V NOVEMBRU 2018 Avguštinov Jože zagledal ribe v Krki, začel
pobirati kamenje in ga metati vanje. Tudi
Brezplačne aktivnosti za vse generacije ob ponedeljkih in
četrtkih, ob 17.00 v Kulturno kongresnem centru Dolenjske Tisovec se je sklonil, da bo pobral kamen,
Toplice ali osnovni šoli. a ga je zaustavil glas Jožeta Pelka, ki je
ukazal, naj pohitijo in »šajtrgo » prenesejo
Četrtek, 25. 10. 2018 ob 17.00, Ponedeljek, 29. 10. 2018 ob 9.00, Torek, 30. 10. 2018 čez prekopano cesto. Tedaj pa je strahovi-
ob 9.00, Kulturno kongresni center Dolenjske Toplice to počilo. Eden od treh fantov, ki so vlekli
Na delavnicah se boste ob druženju, igranju in na zabaven način učili tudi angle- spredaj, je moral stopiti na mino, ki jo je
škega jezika. Predznanje ni potrebno, saj bodo vsebine primerne in prilagojene razneslo. Vsi trije so bili takoj mrtvi in grdo
vsem otrokom. razmesarjeni. Deli njihovih teles so ležali
Delavnice bo vodila in animirala Roberta Ilc, ki ima bogate izkušnje pri vodenju vsenaokoli .Ostanki vreč in oblek so vise-
različnih delavnic. li po grmovju, vozilo pa je bilo razcefrano
na drobne koščke. Tisovec in Avguštin sta
RAČUNALNIŠKE DELAVNICE - Varna uporaba interneta ostala živa, a hudo ranjena in skoraj gola.
Termini srečanj: ponedeljki, 5. 11. 2018, 12. 11. 2018, 19. 11 2018, 26. 11. 2018, »Res sva ostala živa,« pravi Franc Tisovec,
17.00-19.15 na OŠ Dolenjske Toplice v računalniški učilnici. » a s hudimi posledicami. Huda eksplozija
Vse delavnice bo vodil Miha Bradač, predavatelj z bogatimi izkušnjami in refe- mi je poškodovala sluh, košček mine mi je
rencami na področju uporabe IKT. odtrgal del čeljusti, del jezika in poškodoval
Projekt VGC Skupaj sofinancirata MDDSZEM in ESS, zato so delavnice za grlo. Poškodovano imam tudi desno oko. Po
udeležence brezplačne. Objave dogodkov spremljajte na spletni strani obči- vsem telesu sem imel koščke lesa, železa in
ne. Vabljeni k udeležbi. peska zapičene v kožo.«
Za vse informacije in prijave smo vam na voljo na tel. številkah 05 907 57 10 ali V spomin na tri mlada življenja so topliški
031 329 567 (Zvonka Potočar) in na e-naslovu zvonka.potocar@ric-nm.si. Mali partizani pred leti postavili lesen spo-
menik nad izvirom Radeščice v Podturnu.
 Upokojenske poti
Srečanje ob dnevu starejših
Milica Lukšič, DU Dolenjske Toplice
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1990 1. oktober razglasila za Mednaro-
dni dan starejših. Tema letošnjega so človekove pravice starejših, vezana je na prazno-
vanje 70-letnice sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic.
Mednarodni dan starejših je namenjen
spoštovanju, pozornosti in skrbi za sta-
rejše. Topliško Društvo upokojencev vsa-
ko leto na ta dan pripravi srečanje za vse
starejše občane. Na lepo sončno popoldne
se nas je v jedilnici domače šole zbralo 80.
Naše društvo daje velik poudarek na pove-
zovanju generacij, kar razumemo kot med-
sebojno pomoč, ustvarjanje, ohranjanje
socialne mreže in kulturne dediščine. Ob
našem srečanju so nam šolarji domače šole
pripravili kratek kulturni program: Andraž
Matoš je zaigral na harmoniko, Luka Pr-
šina pa na klavir. Iza Špelko nas je razve-
Programu je sledila pogostitev, imeli selila z recitacijo, skupaj z Niko Berus sta
smo se prijetno.
še zaplesali. V programu so sodelovali tudi
Na 18. Festivalu za
13
naši literati: Anica Volf in Anton Aš sta
recitirala vsak po eno svojo pesem, Micka
Tomažin pa je svojo kar zapela.
Župan Jože Muhič je v svojem izvajanju
poudaril pomen starejših v današnji druž-
bi in opozoril na pomen aktivnega sta-
ranja. Omenil je tudi projekt Starejši za
starejše. Seznanil nas je z različnimi deli,
ki potekajo v občini. Predsednik DU Do-
lenjske Toplice Dušan Kraševec je nekaj
besed namenil dnevu starejših, pomenu
kakovostnega staranja, medgeneracijske-
ga sodelovanja in pomoči starejšim. Pogo-
stitvi je sledilo druženje in prijeten klepet.
Med 1. in 14. oktobrom je nato v občini
potekala nacionalna preventivna Akcija za
večjo varnost pešcev »Bodi viden - bodi pre-
viden«. O tem nam je spregovoril pomočnik
komandirja policijske postaje Dolenjske
Toplice Damjan Skok. Ker smo pešci naj-
bolj ranljiva skupina udeležencev v cestnem

tretje življenjsko obdobje prometu, moramo sami poskrbeti za svojo

Milica Lukšič, DU Dolenjske Toplice
Letošnji Festival za tretje življenjsko obdobje je bil posvečen staranju, izboljšanju ka-
kovosti življenja starejših in uresničevanju solidarnosti med generacijami. Vsi smo ena
generacija.
Naša družba je dolgoživa. Starejši s svojim
znanjem in izkušnjami lahko pripomoremo
k sooblikovanju politik, ki bodo zagotovile
dostojno življenje za vse generacije. Zveza
društev upokojencev Slovenije je z izdajo Me-
moranduma ZDUS 2018 opozorila na potrebe
in zahteve starejših v Sloveniji. Predsednik
zveze Janez Sušnik je na otvoritvi Festivala
za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem
domu v Ljubljani izpostavil delovanje zveze
v medgeneracijskem sodelovanju, ki skupaj
z Dijaško zvezo Slovenije, Študentsko or-
ganizacijo Slovenije in Mladinskim svetom
tvorijo medgeneracijsko koalicijo. Pohvalil
je naša društva upokojencev, ki poskrbijo za
aktivnosti, da naši člani ostanejo vitalni in
se tudi družijo med sabo. Predsednik vlade
Marjan Šarec je v svojem govoru na otvoritvi
festivala dejal, da je treba na tretje življenjsko nuš.
obdobje misliti že v mladosti. Poudaril je tudi
pomen projekta Starejši za starejše.
Festival je bil vsebinsko in časovno vezan
na 1. oktober, mednarodni dan starejših in
vidnost. Pešci, uporabimo odsevno telo! Vo-
zniki, vi pa nam posvetite pozornost!
na praznovanje Evropskega leta kulturne
dediščine. Sejemska ponudba je bila bogata,
predstavilo se je več kot 160 razstavljavcev.
Organiziranih je bilo okoli 50 izobraževal-
nih dogodkov in delavnic za zdravo in ak-
tivno staranje. Na dveh odrih se je zvrstilo
veliko glasbenih in plesnih nastopov. Po-
leg slovenskih društev sta sodelovali tudi
društvi upokojencev iz Makedonije in Itali-
je. Izvedena sta bila 10. Večer pesmi in plesa
in 43. Državno srečanje pevskih zborov dru-
štev upokojencev. Razstava 20. Likovne ko-
lonije ZDUS je bila v Mali galeriji. Slikarska
kolonija je potekala v maju v hotelu Delfin
v Izoli na temo »Dediščina vsakdanjega živ-
ljenja«. Ta je vezana na praznovanje Evrop-
skega leta kulturne dediščine. Razstavljala
je tudi naša ljubiteljska slikarka Rezka Ar-
Topličani smo se letos v Ljubljano odpeljali
zadnji festivalski dan. Pestrost sejemske po-
nudbe in programa je bila velika, odločitev za
oglede je bila zato precej težka.
SLIŠAL
SEM JABOLK JOK
Glej ga, že po sadovnjaku hodi,
nosi lojtro in košare,
obral nas bo, zaprl za zimske čase,
adijo, sonce, veter in z veje bratci moji.
Še večja nevarnost pa nas čaka,
ko se gospodinja pojavi pod drevesom.
Izbrala bo najlepše z ostrim očesom,
da spekla bo zavitek in izbrane
posladkala.
Joj, kakšno trpljenje in smrt nas čaka,
pa vsi smo »v najboljših letih« …
Boljše bilo bi prezimiti v kleti,
čeprav v hladu bo še kak' mesec
življenja zraka.
Pa se mati jablana oglasi:
»Ne jokajte otroci moji,
saj drugo leto bom spet rodila in plodovi
bodo obilni, če le dobri bodo letni časi.«

Ko zvečer sem po sadovnjaku hodil,

bilo je vse tako čudno tiho.
Le nekje od daleč je prav potiho
nekdo jokal, da je še meni oko orosil…

Janez Vovk

VABILO
Telovadke - rekreativke z redno zimsko
telovadbo začenjamo v ponedeljek 5.
novembra, ob 18. uri v šolski telovadnici.

Pridruži se nam!
Naučili smo se marsikaj novega, se družili in se imeli lepo.
14 Dogajalo se je
Krvodajalci jubilanti so praznovali
Ivana Pelko
Že v navado je prišlo, da prvi petek v ok-
tobru pripravimo dogodek za naše najbolj
srčne občane, krvodajalce, ki kri darujejo
jubilejno-krat. Letos jih je bilo na seznamu
le 20, ker vmesnih odvzemov (15, 25, 35, …)
ne upoštevamo več za jubilej. Zbrali smo
se v sejni sobi KKC, kjer so program prip-
ravili učenci domače šole, spremljala jih
je mentorica MČRK Jožica Erjavec. Žu-
pana je zastopala podžupanja Mojca Še-
nica, iz OZRK je prišel predsednik Marjan
Grahut, CTD pa je zastopala Irena Pust.
Med programom so dobili besedo tudi go-
stje, ki so namenili našim jubilantom same
pohvalne besede in seveda na koncu zah-
valo za njihovo nesebično darovanje krvi.
Kot vsako leto se krvodajalcem z darilom
zahvali tudi domači Rdeči križ. Prireditev
smo zaključili s skupinsko fotografijo in
druženje nadaljevali v Termah. Tu so nas
kot običajno lepo sprejeli in tudi postregli.
Zahvaljujem se krvodajalcem, gostom,
učencem, mentorici, Termam in tudi rav-
nateljici OŠ Maji Bobnar, ki je bila v vlogi
dežurnega fotografa. Fotografije o dogod-
Jožefa Gril – naša nova jubilantka
Ivana Pelko
Jožefa Gril je 27. septembra letos dopolnila 90 let. Ker biva v domu starejših občanov v
Novem mestu, smo jo obiskali tam. Obiska je bila vesela, druženje je hitro minilo.
Slavljenko smo obiskali župan Jože Mu-
hič, Primož Primec, predstavnik DU Jože
Lukšič in jaz. Pričakala nas je v krogu svo-
jih treh hčera in sina ter predstavnikov
doma. Bila je vedra in nasmejana, miza pa
preobložena, tudi torta ni manjkala. Ob slo-
vesu smo ji zaželeli zdravja in ji obljubili,
da se ravno v taki zasedbi srečamo na njeni
stoletnici. Ja, v naši občini je kar moderno
praznovanje stoletnic. Čakamo že na peto.
90-letno Jožefo sem obiskala še enkrat,
zaupala mi je svojo življenjsko zgodbo: ro-
jena je bila leta 1928 na Dolenjih Sušicah.
V družini je bilo sedem otrok, ona je bila
tretja po vrsti. Danes je živih še pet. Kme-
tija je bila velika in trdo so morali delati od bilo delo na kmetiji lažje. Moža je našla na
Čestitkam in dobrim željam ni bilo konca. Foto: Primož Primec
ku so na vpogled na oglasni deski KORK na
avtobusni postaji. Vsem krvodajalcem še
enkrat hvala za udeležbo in darovano kri.
Nasmejani krvodajalci jubilanti. Čestitke za vašo nesebično dejavnost! Foto:
Maja Bobnar
jutra do večera. V šolo je hodila v Toplice,
ko pa je dopolnila 11 let, je šla za pestrno
na Dolenje Polje k Pečjakovim, kjer je osta-
la dve leti. Občasno je ob nedeljah in pra-
znikih hodila domov na obisk.
Ko se je začela vojna, je šla domov in po-
magala na kmetiji. Partizani so se pri njih
večkrat ustavljali, tudi prespali in se na-
jedli, živež so dobili tudi za s seboj. Jože-
fa je vso vojno preživela doma. Posebnih
sovražnikovih obiskov v vasi ni bilo, naj-
večkrat so šli le mimo. Po vojni pa je bilo
hudo. Živine ni bilo, ker so jo dali partiza-
nom. Kasneje so dobili »undro«, s katerim
so delali na polju. Ko pa so vzredili vola, je
Pazite na svoje zdravje, ker le tako boste
lahko pomagali tistim, ki ga bodo tako zelo
potrebovali.
Bušincu pri Grilovih; izbrala si je Matijo in
ker mu je bila tudi ona všeč, sta se kar kma-
lu poročila. Dom sta si ustvarila na Riglju,
kjer sta dobila in obnovila staro Rotarjevo
hišo. Spomni se, kako hudo je bilo, ko so
pogorele Sušice. Takrat sta z možem rav-
no delala v vinogradu, ko je nekdo prišel
povedat za požar. Tekla sta na pogorišče,
pogled je bil zastrašujoč. Domača hiša je
bila obžgana, ostalo poslopje je zgorelo.
Toda vaščani so stopili skupaj in obnova se
je začela takoj.
Jožefa je rodila štiri otroke, tri dekleta in
fanta, že od malega so vsi poprijeli za delo.
Počitka je bilo bolj malo. Ko so hčerke kon-
čale osnovno šolo, so odšle naprej v šole in
si kasneje ustvarile svoje družine. Doma je
ostal sin Matija in pomagal staršema vo-
diti kmetijo. Pred tremi leti je Jožefi umrl
mož, tudi njej so moči začele pešati. Tež-
ko je hodila, ko pa si je pri padcu zlomila
stegnenico, so zanjo nastopili težki dnevi.
Kar nekaj časa je preživela v bolnišnici,
kjer so ji pozdravili poškodbo, a nastopile
so druge težave. Bolečine v kolenih so bile
vse hujše, operacija zaradi obrabe hru-
stanca ni bila več mogoča. Tako je pristala
v domu starejših občanov, kjer je že dve
leti. Hoditi več ne more, premika se z vo-
zičkom. Ker je bistrega uma, še kaj prebere
in obiskuje domske delavnice. Zelo pohva-
li oskrbo in hrano. Domači jo redno obi-
skujejo, pa tudi s strani RK so obiski redni,
saj je že od mladosti naša redna članica.
Ima sedem vnukov in dvanajst pravnukov,
ki so ji za njen jubilej doma pripravili velik
praznik. Pove, da jih je bilo na »fešti« okoli
30 in da so se imeli zelo lepo. In prav je
tako, saj si je to tudi zaslužila.
Še enkrat iskrene čestitke, gospa Jožefa,
za vaših 90 let in še naprej lepo bivanje v
domu vam želim.

Imamo 5. in 13. mesto na svetu!
Bojan Brulc, LK Dolenjske Toplice
Zaključek poletne sezone v lokostrelstvu
je minil z odličnimi uvrstitvami naših
tekmovalcev. Septembra je Miha Šimec
nastopil na svetovnem prvenstvu v Ita-
lijanski Cortini.To je bilo njegovo prvo
svetovno prvenstvo in prvi resni preizkus,
kako se bo kosal s svetovno elito in kako
bo prenesel pritisk tako velikega tekmova-
nja. Na koncu se je izkazalo, da je bil med
najboljšimi slovenskimi lokostrelci; 13.
mesto na svetu ni mačji kašelj in to še v
tako močni konkurenci, ki je nastopila na
tem tekmovanju! V eliminacijah, ki so bile
Miha Šimec, ki je za topliški klub na svetovnem tekmovanju osvojil 5. in 13. mesto.
Za atleti zelo uspešno poletje
Majda Križe, ŠD Dolenjske Toplice
Z državnim prvenstvom v kategoriji U12
in U14 se je zaključila letošnja atletska
sezona, ki je bila za atlete Športnega
društva Dolenjske Toplice zelo uspešna.
Blaž Pelko je osvojil tri medalje na držav-
nih prvenstvih: pri mladincih v troskoku
in skoku v višino, svojo prvo medaljo si je
priskakal tudi v članski kategoriji., kjer je
presenetljivo osvojil 2. mesto. Nastopil je
v državni reprezentanci starejših mladin-
cev v Vyškovu (CZE) na peteroboju re-
prezentanc Česke – Madžarske – Slovaške
- Poljske in Slovenije ter na četveroboju
v Krakowu pri mlajših članih. Izpolnil je
tudi kriterij Olimpijskega komiteja Slo-
venije za kategorizacijo mladinskega ra-
zreda. Kategorizacijo sta si z osvojitvijo
medalj pri mlajših mladinkah priskakali
tudi: Tjaša Gorše, ki je postala državna
prvakinja v troskoku, in Anja Kolić s tre-
tjim mestom v skoku v višino.
Tako kot vsa leta do sedaj smo imeli tre-
ninge tudi med počitnicami, saj imajo
najmlajši svoje državno prvenstvo konec
septembra. Tudi naš atletski podmladek
je tako na prvenstvu v Radovljici odlično
zaključil sezono. Ema Zamida je posta-
la državna prvakinja v skoku v višino in
Šport 15
na vrsti po dveh kvalifikacijskih dneh, je
dosegel 14. mesto. Dva dvoboja je zmagal
in se približal boju za medalje, a žal ga je
v zadnji seriji nasprotnik s Švedske prema-
gal za dva kroga. Zadnji dan so tekmovale
ekipe, s fantastično borbo je ekipa Slove-
nije prišla do velikega uspeha, osvojili so
5. mesto na svetu.V ekipi so bili naš Miha
Šimec, poleg njega pa še Miha Kosec in
Dejan Sitar.
Konec meseca je nato potekala zadnja zu-
nanja tekma v lokostrelstvu, državno pr-
venstvo v vseh kategorijah. To tekmovanje,
Matic in Vid Pečaver, eno večjih
presenečenj državnega prvenstva.
ki je potekalo v Lendavi, lokostrelci ime-
nujemo formula ena v lokostrelstvu. Trije
naši člani so se udeležili tega tekmovanja,
osvojili so tri bronaste medalje. Brata Pe-
čaver sta res presenetila vse tekmovalce in
osvojila bron, med mlajšimi dečki Matic,
med dečki Vid. Oba tekmovalca nista bila
med favoriti za medalje, pripravila sta eno
večjih presenečenj na tekmi. Ko govorimo
o presenečenjih, tu ne moremo omeniti
Miho Šimca, ki je letos očitno v življenjski
formi. Tudi on je po vrhunskem streljanju
stal na stopničkah, osvojil je 2. mesto. Še
enkrat več smo dokazali, da topliški klub
sodi v sam slovenski vrh lokostrelstva.
osvojila še 5. mesto v skoku v daljino,
Neja Janežič je letos presenetila dve
leti starejša dekleta in jim speljala zlato
medaljo v troskoku, Petja Markovič je
osvojila tri medalje za 3. mesto v skoku
v daljino, suvanju krogle in teku na 200
m z ovirami, Matevž Fabijan je osvojil 3.
mesto v skoku v višino, Domen Pelko je
ob 8. mestu v suvanju krogle postavil še
nov osebni rekord, Lara in Nika Aščić sta
z osebnima rekordoma v skoku v daljino
osvojili 16. in 17. mesto med 46 tekmo-
valkami
Z novim šolskim letom smo začeli z
atletsko vadbo najmlajših, in sicer dvak-
rat tedensko. Naša skupina se vztrajno
širi, zdaj šteje že več kot 30 otrok. Tisti,
ki želijo več, pa letos vadijo štirikrat na
teden. ŠD Dolenjske Toplice se pri tem
zahvaljuje vsem, ki se skupaj z nami tru-
dite, da bi naš mali stadion pri šoli letos
dobil novo podobo s tartansko preobleko
in bi tako lahko veliko več kakovostnega
treninga opravili doma. Tako bomo prih-
ranili kar nekaj denarja za programe, saj
ga sedaj porabimo za najemnino stadiona
v Novem mestu. Držimo pesti, da projekt Blaž Pelko z medaljo na članskem
uspe! državnem prvenstvu.
16 Nasvet za vas
Dobrobit telet - Izvajanje direktive o
določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet
Anja Mežan, specialistka za živinorejo, KGZS Zavod NM
Vzreja zdravih telet je izredno pomembna za kasnejšo visoko prirejo mleka in malna talna površina, ki jo mora imeti
mesa. Resnejše ali kronične bolezni pri teletih negativno vplivajo na prirast in vsako tele v skupini:
produktivnost živali v odrasli dobi.
Nastanitev telet in higiena okolja je eden tih, ne smejo biti v stalni temi. Zagoto- Minimalne mere za skupinsko rejo telet
od najpomembnejših dejavnikov pri epi- vljena jim mora biti zadovoljiva naravna brez ležalnih boksov:
demiologiji nalezljivih bolezni. Teleta na ali umetna osvetlitev v jakosti najmanj 80
okoliške temperature niso zahtevna, zato lux-ov. V primeru umetne osvetlitve mora

Več prostorski boks-ležalna

Širina hodnika ob krmilni

Enoprostorski boks-talna
jih lahko ob dobri oskrbi in prehrani re- ta ustrezati najmanj naravni osvetlitvi od

Širina krmilnega mesta

dimo na prostem ali v hlevih z zunanjo 9. do 17. ure. Vsa teleta v objektu morajo

površina (m2/žival)

površina (m2/žival)
klimo. So pa novorojena teleta so zelo biti vsaj 2× dnevno pod kontrolo skrbnika.
občutljiva za okužbe, zato je njihova na- Teleta je prepovedano privezovati, to je
mestitev v individualne bokse, v prvih 14 dopustno le v času napajanja z mlekom ali

Teža živali
dnevih življenja, smiselna. Velikost indivi- mlečnim nadomestkom, vendar ne več kot

(cm/žival)
mizi (m)
dualnih boksov je odvisna od dolžine reje. eno uro. V hlevih s prosto rejo teleta po 14.
dnevu starosti praviloma združimo v sku-
pine. Teleta naj bodo vhlevljena na svetlih,
Starost Dolžina Širina Površina sončnih mestih v hlevu, zaščitena pred
telet (cm) (cm) (m2) prepihom, potrebujejo pa veliko svežega Do 150 1,5 1,1 1,3 42
zraka. Za vse sisteme reje je pomembno, kg
do 2 tedna 130 90 1,10
da upoštevamo normative za posamezne
Do 220 1,7 1,5 1,5 45
do 4 tedne 140 95 1,25 kategorije živali in da prostor uredimo
kg
tako, da lahko vse živali v skupini hkrati
do 8 150 100 1,50
počivajo-ležijo in imajo pri restriktivnem nad 1,8 1,6 1,6 50
tednov
krmljenju zagotovljeno enako število kr- 220 kg
milnih mest kot je živali v boksu.
Individualen boks mora omogočati ži-
valim zanesljivo zaščito pred dežjem in Teleta, starejša od osem tednov, ne sme-
snegom. Individualne bokse, opremo in jo biti nameščena individualno, ampak Teža živali (kg) Minimalna talna
posode za teleta je treba redno čistiti in samo v skupinah. Ne velja za gospodar- površina na žival (m2)
razkuževati. Blato, urin, polito ali raztre- stva, ki imajo na dan pregleda manj kot Manj kot 150 1,5
seno krmo je treba redno odstranjevati. šest telet in sesna teleta, ki so ob materi.
Vsa teleta, ki so nameščena zunaj objekta, Vsa teleta v skupini morajo imeti dovolj 150 200 1,7
morajo biti vsaj 1x dnevno pod nadzorom prostora, da se brez težav obračajo, vsta-
220 in več 1,8
skrbnika. Teleta, ki so nastanjena v objek- jajo in legajo. Predpisana je tudi mini-

Kako do odškodnine za škodo,

ki jo povzročijo prostoživeče živali
Glavna ločitev v pristojnosti upravljanja s
populacijami prosto živečih vrst, ki vklju-
čuje tudi odškodninsko odgovornost, je lo-
čitev na divjad in zavarovane prosto živeče
živalske vrste.
Divjad so vrste prosto živečih živali, ki se
lovijo in so v skladu z Zakonom o divjadi in
lovstvu ter podrobneje določene v Uredbi
o določitvi divjadi in lovnih dob. Divjad je
v pristojnosti Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano (dalje MKGP).
Zavarovane prosto živeče živalske vrste
pa so na podlagi Zakona o ohranjanju
narave določene z Uredbo o zavarovanih
prosto živečih živalskih vrstah. Med dru-
gimi vrstami mednje sodijo rjavi medved,
volk, ris, krokar, kormoran, bober, škorec
in še nekaj vrst, ki v kmetijstvu povzročajo
škode. Pristojno ministrstvo za upravlja-
nje z zavarovanimi vrstami je Ministrstvo
za okolje in prostor. Za škodo, povzročeno
po zavarovanih prosto živečih živalih, je
odgovorna Republika Slovenija. Postopek
ocenjevanja in izplačila odškodnine je opi-
san na spletni strani Agencije RS za okolje,
pooblaščeni ocenjevalci pa so delavci za-
voda za gozdove Slovenije.
Odškodninska odgovornost za škodo
od divjadi
Odškodninska odgovornost zaradi škode
od divjadi se deli glede na to, kje je ško-
da nastala. Ločimo škodo, ki je nastala na
lovni površini in škodo, ki je nastala na ne-
lovni površini.
Nelovne površine so določene v Zakonu o
divjadi in lovstvu in sicer so:
1. površine, kjer je iz naravovarstvenih ra-
zlogov trajno prepovedan lov na vse vrste
divjadi;
2. površine naselij in zaselkov;
3. javni in zasebni parki ter pokopališča;
4. vrtovi, nasadi, sadovnjaki, drevesnice
in intenzivne kmetijske kulture, ograjeni
z ograjo, ki ne dovoljuje prehoda zajcu ali
parkljasti divjadi;
5. z ograjo obdani industrijski in drugi
objekti;
6. površine vseh vrst obor, razen lovnih;
7. otroška in športna igrišča, redno obisko-
vana in označena sprehajališča, kopališča
in podobni objekti;
8.površine, na katere dostop ni dovoljen;
9.površine vseh javnih cest, prog in druge
tovrstne površine.
Škoda
Za škodo od divjadi na lovnih površinah
so odškodninsko odgovorni upravljavci
lovišč (lovske družine) in lovišč s poseb-
nim namenom, medtem ko je za škodo,
ki jo povzroči divjad na nelovnih površi-
nah, odgovorna Republika Slovenija, a le
v primeru, da škoda ni nastala zaradi lova
ali druge krivde upravljavca. Za škodo, ki
jo je povzročila divjad v gozdu, ne šteje
poškodovanje ali uničenje nasada rastišču
neprimerne drevesne vrste, katere vnos
mladja ni bil skladen z gozdno gojitvenim
načrtom ali objedanje mladja v sestojih, ki
niso v obdobju pomlajevanja.
Prijava škode upravljavcu lovišča
Lovska organizacija, ki upravlja lovišče, mora
javno na krajevno običajen način objaviti
osebne podatke oseb, ki so pooblaščene spre-
jemati zahtevke za povračilo škode od divjadi.
Oškodovancu so pri prijavi škode upravljav-
cu lovišča v pomoč kontaktni podatki posa-
meznih upravljavcev lovišč na spletni strani
Lovske zveze Slovenije ali kontaktni podatki
posameznih upravljavcev lovišč s posebnim
namenom na spletni strani Zavoda za gozdo-
ve Slovenije oziroma Triglavskega narodnega
parka za področje, kjer je park upravljavec.
Oškodovanec mora škodo najkasneje v treh
dneh od dneva, ko je škodo opazil, pisno
prijaviti pooblaščencu upravljavca lovišča.
Upravljavec lovišča je dolžan čim prej, najka-
sneje pa v osmih dneh, opraviti ogled in pre-
dlagati višino odškodnine.
Za škode na nelovnih površinah mora oško-
dovanec škodo najkasneje v treh dneh od
dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti pri
krajevno pristojnem pooblaščencu Zavoda
za gozdove Slovenije.

Prijava škode komisiji za določanje
višine škode od divjadi na kmetijskih
in gozdnih kulturah
Če se oškodovanec in pooblaščenec uprav-
ljavca v osmih dneh po pisni prijavi škode
na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini
odškodnine, pošlje oškodovanec pisno pri-
javo škode komisiji. Komisijo za določanje
višine škode na kmetijskih in gozdnih kul-
turah za posamezno lovsko upravljavsko
območje sestavljajo predsednik (uslužbenec
MKGP) in dva člana (en član je usposobljen
za kmetijsko stroko, drugi član pa za goz-
darsko in lovsko stroko). Komisija zaseda v
tričlanski sestavi in odloča z večino glasov.
V delu komisije sodeluje tudi lovski inšpek-
tor, a brez pravice glasovanja.
Vse komisije imajo sedež na Ministrstvu za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kamor
lahko oškodovanci, ki se niso sporazume-
li z upravljavcem lovišča glede poravnave
škode od divjadi na kmetijski ali gozdni
kulturi, pošljejo pisno prijavo, in sicer po
pošti na naslov Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22,
1000 Ljubljana ali po elektronski pošti na
gp.mkgp@gov.si. Enak postopek je v prime-
ru, ko se oškodovanec ne strinja s poravna-
vo škode na nelovnih površinah.
Ni res, da je odšel.
Vedno bo ujet v naša srca!
Z najlepšimi spomini
bo vsak naš korak
te spremljal v tišini.
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustil
dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak
MIHAEL GORŠE
IZ KOČEVSKIH POLJAN.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, pri-
jateljem in znancem za izrečena sožalja,
darovane sveče in za iskren stisk rok.
Hvala pogrebni službi Novak iz Žužem-
berka, pevcem za zapete žalostinke in iz-
vajalcu Tišine. Hvala gospodu žpniku za
lepo opravljen obred in govorniku Igorju
Mavsarju za poslovilne besede ob grobu.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste
ohranili v trajnem spominu.
Prijava na komisijo mora vsebovati sledeče
vsebine:
• zapisnik o ocenjeni škodi s strani uprav-
ljavca lovišča;
• pojasnilo s čim se oškodovanec pri oceni
škode ni strinjal npr. cena pridelka, ko-
ličina poškodovanega pridelka, velikost
poškodovane površine, ipd.
• svoj predlog odškodnine in izračun le-te.
Oškodovanec, ki se ne strinja z odločitvijo
komisije, lahko s tožbo zahteva, da o odško-
dnini odloči pristojno sodišče. Tožbo mora-
ta vložiti najkasneje v treh letih od dneva,
ko je škoda nastala.
Škoda po zavarovanih vrstah
Za škode od zavarovanih vrst mora oškodo-
vanec škodo prijaviti pri krajevno pristojnem
pooblaščencu Zavoda za gozdove Slovenije.
Prijava nestrinjanja s predlagano višino od-
škodnine od zavarovanih vrst se z enakimi
elementi prijave kot v primeru škod od div-
jadi pošlje na Agencijo Republike Slovenije za
okolje.
Trk divjadi in vozila
Za škodo na divjadi in na vozilu, ki jo
povzroči trk divjadi in premikajočega se vo-
zila, odgovarja:
Nasvet za vas 17
• voznik vozila, če se ugotovi, da ni vozil v
skladu s predpisi,
• upravljavec lovišča, če se ugotovi, da je
škoda nastala zaradi dejanj upravljavca,
• upravljavec za škodo na divjadi in voznik
za škodo na vozilu, če sta oba storila vse
potrebno, da do škode ne bi prišlo.
Višina odškodnine za škodo od divjadi
Za izvajanje Zakona o divjadi in lovstvu ob-
javljamo Zbirnik tržnih odkupnih cen kme-
tijskih pridelkov za leto 2017. Zbrane cene je
objavil Statistični urad Republike Slovenije
na portalu SI-Stat in portalu MKGP.
Kdaj oškodovanec ni upravičen do odško-
dnine
• če lastnik ni pripravljen uporabljati ponuje-
nih mu zaščitnih sredstev oziroma jih upo-
rablja v nasprotju z navodili;
• če upravljavcu lovišča prepreči dostop in
izvajanje lova;
• če ni ustrezno zaščitil zemljišča (svojega
premoženja) v smislu dobrega gospodarja;
• če prepreči druge ukrepe za preprečevanje
škode od divjadi.
Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano
Sre je omagalo,
tvoj dih je zastal,
a spomin nate bo
večno ostal.
Zapustila nas je
MARIJA MURN
(SELAKOVA MAMA)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodni-
kom, vaščanom in prijateljem za izrečena
sožalja in sveče. Posebna zahvala tudi so-
sedi Juditi, družini Janežič ter sodelavcem
Revoza in Krke.
Žalujoči: vsi njeni
18 Dogajalo se je in nasvet za vas
Tekmovanje in intervencija gasilcev
Bogdan Muška ml., Poveljnik GPO
Oktobra smo gasilci pripravili občinsko tekmovanje in sodelovali na občinski gasilski žara kuhinje v gostinskem lokalu, ena ose-
vaji v Straži, sodelovali smo tudi pri gašenju požara, do katerega je prišlo zaradi vnetja ba je bila poškodovana. Naloga topliških
dimnika. gasilcev je bila, da poleg gašenja napaja-
Do požara je 3. oktobra prišlo na vikendu ljali, in zahvala domačemu županu Jožetu mo vsa gasilska vozila iz občine Straža
v Rumanji vasi; gasiti smo pomagali tudi Muhiču, ki je nagovoril zbrane gasilce. in zaščitimo sosednje objekte. Vajo smo
gasilci PGD Dolenjske Toplice. Zagore- Istega dne popoldne smo gasilci PGD Do- skupaj z gasilci iz Straže in Vavte vasi ter
lo je zaradi preveč naložene krušne peči; lenjske Toplice sodelovali še na občinski ekipo prve pomoči sosednje občine izvedli
najprej se je vnel dimnik, nato pa še del gasilski vaji v Straži, kjer je prišlo do po- zadovoljivo uspešno.
ostrešja. Požar smo omejili in ga pogasi-
li, izpraznili smo tudi krušno peč. Ostrešje
smo pregledali s termovizijsko kamero, da
bi tako ugotovili, če so morda še kje priso-
tna žarišča. Večje gmotne škode na objektu
k sreči ni bilo. Pri intervenciji so sodelo-
vali tudi gasilci iz Straže in Vavte vasi; ker
trenutno zaradi nadgradnje nimajo avto-
cisterne, začasno celotno območje straške
občine pokrivamo topliški gasilci.

Na tekmovanju tudi gasilke

V Dobindolu je 21. oktobra potekalo gasil-
sko občinsko tekmovanje; tri članske ekipe
so se pomerile v vaji z motorno brizgalno,
suha izvedba. Zmagala je ekipa Soteska
2, sledila je Soteska 1, Topličani smo bili
tretji. V vsej zgodovini gasilstva v naši ob-
čini so nastopile tudi članice PGD Soteska,
ki so dosegle zelo dober čas in prvo mesto
v svoji kategoriji. Pri pionirjih je sodelova-
lo pet ekip v vaji z vedrovko; prvo mesto
je zasedla ekipa Dolenjskih Toplic, drugi
in tretji so bili Soteščani. Pohvala obem
društvom, ki vztrajno delujeta z mladimi
ekipami in vzpodbuda ostalim, da sledijo
zgledu! Pohvala pobudniku tekmovanja
Mitji Zupančiču iz PGD Soteska ter gasil-
cem iz Dobindola, ki so tekmovanje izpe- Najbolj so nas razveselile ekipe naših najmlajših.

Bodimo telesno dejavni, vsaka minuta šteje!

Brigita Zupančič-Tisovec, nacionalna promotorka, NIJZ OE NM
Redna, zadostna in primerna telesna dejavnost ter aktiven življenjski slog pripomoreta k • pojdite z družino na krajši pohod, plava-
varovanju, ohranjanju in krepitvi zdravja. Kot pomembna gradnika zdravja ju izpostav- nje ali kolesarski izlet;
ljamo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), poudarjajo pa tudi strokovni • potem ko mislite, da ne morete več, na
delavci in sodelavci, politični odločevalci in predstavniki nevladnih organizacij. zabavi zaplešite še na eno melodijo (če
Zadnja raziskava Kako skrbimo za zdravje Prav zato NIJZ spodbuja k aktivnostim, vam to dopušča vaše zdravstveno stanje
(dostopna na: http://www.nijz.), v kateri ki vključujejo elemente zdrave telesne in počutje);
so zbrani podatki pete nacionalne raziska- dejavnosti. Poleg priporočljive primer- • redno sprehajajte svojega psa;
ve Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki no intenzivne, dovolj dolgo trajajoče in • gospodinjska opravila opravljajte z ve-
je potekala leta 2016, kaže, da je zadostno pravilno strukturirane telesne dejavno- čjim zanosom, tako da se boste pri tem
zmerno telesno intenzivno dejavnih manj sti ne smemo pozabiti na vsakdanjo hojo vsaj malo ogreli in nekoliko zadihali (na
kot tretjina prebivalcev Slovenije (Petrič in druge trajnostne oblike transporta. primer sesanje, pomivanje oken, košnja
M., Remec M., NIJZ 2016). Priporočena Tudi te lahko dopolnjujejo in včasih po- trave, zlaganje perila);
količina telesne dejavnosti za ohranjanje membno prispevajo k seštevku naših • načrtujete aktivno preživljanje časa z
zdravja za odrasle je po priporočilih Sve- dnevnih aktivnosti v skrbi za naše zdravje. znanci in prijatelji (namesto da sedite,
tovne zdravstvene organizacije 150 min Nekaj primerov vsakodnevnih aktivnosti, pojdite raje skupaj na sprehod …
na teden ali 75 min visoko intenzivne te- ki podpirajo aktiven življenjski slog: Zadostna telesna dejavnost ima ugodne
lesne dejavnosti na teden ali enakovredna • raje stojte krajši čas, namesto da sedite, pozitivne učinke na zdravje: boljšo teles-
kombinacija obeh intenzivnosti, pri čemer kadar je to možno oziroma čim večkrat no zmožnost, boljše telesno in duševno
se seštevajo vse dejavnosti, ki trajajo vsaj prekinite dolgotrajno sedenje s kratkimi počutje ter kakovostnejše spanje, ugodno
10 min skupaj. Zmerna intenzivna telesna vložki stoje oziroma še bolje drobnimi pa vpliva tudi na socialno vključenost lju-
dejavnost je tista, pri kateri se ogrejemo vložki gibanja; di. Pomembna je v celotnem življenjskem
in občutimo nekaj napora ter postanemo • namesto dvigala uporabite stopnice; poteku, saj se zaradi telesne dejavnosti pri
nekoliko zadihani, vendar se še lahko po- • do bližnjih opravkov (trgovina, pošta, otroku razvije celoten potencial telesa, pri
govarjamo oziroma z enim vdihom lahko banka ...) pojdite raje peš, kot da se pelje- odraslem omogoča delovne in druge aktiv-
povemo cel stavek (npr. hitra hoja, kole- te z avtomobilom; nosti, pri starejšem pa preprečuje izgubo
sarjenje po ravnem terenu, ples, počasno • pri vožnji z avtobusom izstopite eno po- mišične mase in prehod v krhkost ter po-
plavanje, lažje fizično delo idr.). Podatki stajo prej, preostanek poti pešačite; sledično odvisnost od pomoči drugih.
iste raziskave kažejo tudi, da se je delež • vsaj enkrat na teden pustite avtomobil Več vsebine na to temo: http://
tistih, ki dosegajo priporočeno količino doma in pojdite na delo peš ali s kolesom w w w.nijz.si/sites/w w w.nijz.si/files/
telesne dejavnosti za ohranjanje zdravja (če je razdalja prevelika, prepešačite ali publikacije-datoteke/dz_gibamse_web-z_
v zadnjih štirih letih nekoliko zmanjšal. prekolesarite vsaj del poti); nalepkami_0.pdf

KDAJ
SREDA, 31. OKTOBER, OB
9.00
SREDA, 31. OKTOBER, OD
16.00 DALJE
PETEK, 2. NOVEMBER,
MED 8.00 IN 16.00
VSAKA SOBOTA V MESECU
NOVEMBERU
VSAK PONEDELJEK OB 10.
URI
TOREK, 6. NOVEMBER OB
9:00
VSAKO SREDO, OB 8.00
VSAKO SREDO, OB 9.00
VSAK ČETRTEK, OD 19.00
DO 20.00
VSAK PETEK, OB 9.00
VSAK PETEK, OB 9.00
NEDELJA 11. NOVEMBER,
OB 15.00
NEDELJA, 11. NOVEMBER,
0D 16.00
TOREK, 13. NOVEMBER,
OB 8.30 (IZ REBRI PRI
ŽUŽEMBERKU)
TOREK, 13. NOVEMBER,
OB 19.00
SOBOTA, 17. NOVEMBER,
OB 9.30
TOREK, 20. NOVEMBER,
OB 8.00
TOREK, 20. NOVEMBER,
OB 17.00
PETEK, 23. NOVEMBER, OB
17.00
SOBOTA, 24. NOVEMBER,
OB 9.30
NEDELJA, 25. NOVEMBER,
OB 18.00
TOREK, 27. NOVEMBER, OB
7.00
Za dogodek, ki se odvija v veliki dvorani KKC Dolenjske Toplice si je treba zagotoviti vstopnico. Vstopnico za dogodek lahko
dobite na blagajni KKC Dolenjske Toplice; lahko jo rezervirate po telefonu na številko 07 384 51 88 ali po e-pošti na naslovu
tic@dolenjske-toplice.si.
Prosimo, da rezervirane vstopnice dvignete najkasneje eno uro pred koncertom.
KAJ
POHOD OB DNEVU
REFORMACIJE NA SV.
PETER
NOČ ČAROVNIC V KKC
DOLENJSKE TOPLICE
MESEČNI SEJEM V
DOLENJSKIH TOPLICAH
KMEČKA TRŽNICA
(ŠERCELJ, STROJIN)
DVORANSKO KEGLJANJE
LAŽJI POHOD V OKOLICO
DOLENJSKIH TOPLIC
DRUŽENJE OB IGRI
KEGLJANJE S KROGLO NA
VRVICI
DRUŽENJE OB IGRI
PIKADO
DRUŠTVENA SKUPINSKA
TELOVADBA ZA STAREJŠE
DRUŽENJE OB KEGLJANJU
S KROGLO NA VRVICI
DRUŽENJE OB IGRI
PETANKA
DRUŠTVENO
MARTINOVANJE
GOSTILNA KAPUŠIN
KRASINEC
OBČINSKO
MARTINOVANJE Z
ANSAMBLOM LENARTI
DRUŠTVENI POHOD NA
GRAD ŠUMBERK
POGOVORNI VEČER Z
ADIJEM SMOLARJEM
DELAVNICA RELIEF
(MENTORICA GEA
GERSTENHOFER)
POHOD SPOZNAJMO
DOLENJSKO – DU
ŠENTJERNEJ OB 9. URI
URICA PRAVLJIC IN
USTVARJALNA DELAVNICA
SREČANJE DRUŠTVENIH
JUBILANTOV
DELAVNICA RELIEF
(MENTORICA GEA
GERSTENHOFER)
PREDSTAVA MATJAŽ
JAVŠNIK: STRIPTIZ
DRUŠTVENI PLANINSKI
POHOD
Kod in kam
KJE
START V PODHOSTI
AVLA I., KKC DOLENJSKE
TOPLICE
PLOŠČAD PRED KKC
PLOŠČAD PRED KKC
KEGLJIŠČE VODNJAK
NOVO MESTO
ZBOR PRED DRUŠTVENIMI
PROSTORI
PARK TERME DOLENJSKE
TOPLICE
PROSTORI DRUŠTVA
UPOKOJENCEV
TELOVADNICA OŠ
DOLENJSKE TOPLICE
GASILSKI DOM, PODTURN
12
GASILSKI DOM, PODTURN
12
ODHOD IZ AP DOLENJSKE
TOPLICE
PLOŠČAD PRED KKC
ZBOR PARKIRIŠČE
BALNEA DOLENJSKE
TOPLICE OB 8. URI
AVLA I., KKC DOLENJSKE
TOPLICE
AVLA I., KKC DOLENJSKE
TOPLICE
ZBOR PARKIRIŠČE
BALNEA DOLENJSKE
TOPLICE OB 8. URI
KRAJEVNA KNJIŽNICA
DOLENJSKE TOPLICE
GOSTILNA HENRIK LOŠKA
VAS
AVLA I., KKC DOLENJSKE
TOPLICE
VELIKA DVORANA KKC
PARKIRIŠČE BALNEA
DOLENJSKE TOPLICE
19
ORGANIZATOR
OO SDS DOLENJSKE
TOPLICE
TIC DOLENJSKE TOPLICE
OBČINA DOLENJSKE
TOPLICE
KKC DOLENJSKE TOPLICE
DRUŠTVO UPOKOJENCEV
DOLENJSKE TOPLICE
DRUŠTVO UPOKOJENCEV
DOLENJSKE TOPLICE
DRUŠTVO UPOKOJENCEV
DOLENJSKE TOPLICE
DRUŠTVO UPOKOJENCEV
DOLENJSKE TOPLICE
DRUŠTVO UPOKOJENCEV
DOLENJSKE TOPLICE
DRUŠTVO UPOKOJENCEV
DOLENJSKE TOPLICE
DRUŠTVO UPOKOJENCEV
DOLENJSKE TOPLICE
DRUŠTVO UPOKOJENCEV
DOLENJSKE TOPLICE
OBČINA DOLENJSKE
TOPLICE IN DRUŠTVO
VINOGRANDIKOV
DOLENJSKE TOPLICE
DRUŠTVO UPOKOJENCEV
DOLENJSKE TOPLICE
KKC DOLENJSKE TOPLICE
OBČINA DOLENJSKE
TOPLICE IN JSKD NOVO
MESTO
DRUŠTVO UPOKOJENCEV
DOLENJSKE TOPLICE
KMJ, KRAJEVNA
KNJIŽNICA
DRUŠTVO UPOKOJENCEV
DOLENJSKE TOPLICE
OBČINA DOLENJSKE
TOPLICE IN JSKD NOVO
MESTO
KKC DOLENJSKE TOPLICE
DRUŠTVO UPOKOJENCEV
DOLENJSKE TOPLICE
 Moj foto utrinek

Meniška je vas začela ligo

Ena z dvema zmagama

Ekipa Meniške vasi ponovno nastopa v državni ligi male-

ga nogometa na travi. V ligi nastopa 15 ekip iz vse Slo-
venije. Ekipe so razdeljene v pet skupin po tri ekipe. Igra
se po sistemu dve tekmi doma in dve v gosteh. Najbolj-
še ekipe si zagotovijo tekmovanje v zaključnih bojih. V
skupini s fanti iz Meniške vasi sta tudi ekipa NK SMOLA
(Radovljica) in BUBKA BAR GOFAR BREŽICE (Brežice).
Prvi dve tekmi je ekipa iz Meniške vasi odigrala doma
in dvakrat zmagala.

MENIŠKA VAS - NK SMOLA 3:1

MENIŠKA VAS - BUBKA BAR GOFAR BREŽICE 3:1

Za pomoč pri izvedbi tekme bi se fantje radi zahvalili

Romani - BAR MENIŠAN, Štefanu Finku in Iziju iz ŠD
Podhosta