Reseto 2013 06 Junij

GLASILO OBINE RIBNICA 28.
JUNIJ 2013 / XVII

JUNIJ 2013
Ribnica v vsem svojem
sijaju v srediu Beograda
Vesele Ribnanke v
Bruslju
Grajski veeri odpirajo
vrata bogatih prireditev
Slovenka leta na
krabevi domaiji
LICE vse bolj ari
Sreanje pevskih
zborov v Dolenji vasi
Mladi ribniki
portniki uspeni
doma in v tujini
Angleki lepotec pred Rokodelskim centrom Ribnica
Foto: Marko Modrej
36. Sreanje pevskih zborov Zahodne Dolenjske pritegnilo nove zasedbe
PA SMO GA PELI!
Ko smo na JSKD Ribnica zbirali prijave, se jih je zbralo kar 15. Na koncu so morali trije odpovedati
in pristali smo na tevilki 12. Veliko, vse od Grosuplja, Velikih La, do Predgrada. Na Skladu, Obini
Ribnica in v KUD France Zbanik, ki smo se lotili tega podviga, smo se veselo muzali, da sreanje
ivi tudi po vseh 36. letih, kolikor jih je e dalo skozi.
Prvi so se tu predstavili entjurski fantje iz Grosuplja, ki jih vodi znani Toma Tozon, in se tako
odzvali na povabilo, ki ga je izpostava poslala sorodnim izpostavam zahodno-dolenjskega okraja.
K nam je prvi prila tudi Mladinska glasbena skupina I. K. S., ki s petjem in instrumentalno skupi-
naoustvari prave koncertne toke. Najmoneja zasedba je bila, kot se spodobi, domaa, in eprav
Feliks Podgorelec pravi, da so komaj za komaj uspeli priti, saj je kar nekaj nosenic moralo zaasno
dati petje na stran, so se izkazali. Doma je le doma, e drugega ne, ne zgleda, da te na domaem
odru ni. Kot morajo vedno prvi zapeti nai Lonarji, ki so s
sreanji sploh zaeli. Ta ast bo neminljiva. Povabilu so se
prvi odzvali tudi v Oktetu Gallus, ki se je ponovno dvignil, a
so morali nastop al odpovedati, ker je bil eden od pevcev
slubeno zadran. Prvi se je pri nas pokazala tudi Mavrica iz
Koevja, ljudske pevke, medtem ko so tisti iz Predgrada zdaj
e nai redni in dragi gostje, Grajski pevci namre. Nonet
Vitra ni izpustil e nobenega nastopa, za kar smo jim nadvse
hvaleni, na cedilu nas v zadnjih petih letih, kar deluje, ne
pusti niti Anamanka in prili so spet Fantje od fare. Po dalji
pavzi je spet zapel Komorni zbor p. Stanislava krabca, pon-
ovno pa smo lahko videli e dve moki zasedbi: Svobodo
iz Koevja in Kvartet Zvon, ki ga tvorijo tirje pevci in prav
vsak je iz svoje obine. Prava simbolika nae slovenske
razlenjenosti in simbol, kako se lahko deluje povezovalno.
Marko Modrej je na duhovit nain povezal vse niti kot pove-
zovalec in k besedi izzval zborovodje, da smo jih lahko sliali
tudi govoriti, ne samo gledati v hrbet, ko dirigirajo.

In najlepa zahvala tudi Podrunini osnovni oli dr. Franceta
Preerna, kuharici Danici, ki vzame vsako delo v roke in
istilki. Brez takih ljudi ni ni nemogoe.
In seveda ne brez zagretih lanov KUD-a France Zbanik,
Feliksa Podgorelca in Davida Berkopca, vseh tistih, ki so
pripravili in pospravili dvorano, in ... nae pokroviteljice
Obine Ribnice ter upana Joeta Levstka, ki je poastil tudi
s tem, da so bila sila suha grla lahko vsaj malo mokra.
Na koncu, ko noge od utrujenosti ne nesejo ve, pa so
besede obinstva, ko je odhajalo s prireditve, priznanja:
Zares bi mi bilo al, e ne bi priel. Prav vsi so bili dobri!
ALENKA PAHULJE
Foto B. enk
Oh, kako pae hlad, kadar pripravlja-
mo sreanja pevskih zborov Zahodne
Dolenjske v Dolenji vasi. Pa ne zato,
ker bi bili tako razgreta druina,
marve ker smo tako velika, in nam
je pri po navadi visokih junijskih
temperaturah hudo vroe. Tokrat je
poletje poakalo, in tako je imelo 195
pevcev 1. junija idealne pogoje, da
zadonijo, kot se ika.
ZBOROVSKI DEL MLADINSKE GLASBENE SKUPINE I. K. S
ENTJURSKI FANTJE. NJIHOV UMETNIKI VODJA TOMA
TOZON PRAVI, DA SO NA DOBRI POTI, DA POSTANEJO
MOKA PEVSKA SKUPINA, KI ZRAVEN UBRANEGA PETJA
ZAENJA MUZICIRATI IN PRI TEM NEZNANSKO UIVA.
PRAVI MALI PROFESIONALCI , SKRATKA.
DOMAI PEVSKI ZBOR SV. ROK JE PRIEL Z NAJVEJO ZASEDBO
R
E
E
T
O 3
Obinsko glasilo REETO izdaja Obina Ribnica.
Uredniki odbor:
Marko Modrej - odgovorni urednik
Polona Klaji - lanica
Domen Marin - lan
Programski svet:
Sabina Vuemilovi, Neva ilc Vidmar, Simona Lovin,
Ale earek, Urula Jakli agar, Nevenka Turk,
Matja Nosan, Miha Klun
Lektura: Tanja Debeljak
Trenje oglasnega prostora:
GSM: 041-536-889, 051 641 021
Tisk in prelom strani:
KVM Grafika, Ribnica.
Naklada: 3.300 izvodov
Naslov:
krabev trg 40, 1310 Ribnica
Tel.: 051 641 021 / 8369 765
E-pota: reseto@t-2.net
Izid naslednje tevilke:
31. julij 2013
Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list t.
89/98) sodi glasilo Reeto med proizvode, za katere se
obraunava DDV po stopnji 8,5%.
V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si
pridrujemo pravico do avtorskega honorarja.
Pridrujemo si pravico do nenapovedanega obiska
tiskarskega krata v naem glasilu.
Gradivo za naslednjo tevilko
oddajte do 19. julija 2013.
Anonimnih pisem ne objavljamo.
Mnenja in stalia posameznih avtor-
jev prispevkov ne odraajo nujno tudi
mnenj in stali urednitva.
lanki v asopisu niso uradno
mnenje Obine Ribnica.
PREGLED DOGODKOV V JULIJU 2013
1. 7. Lumpi se predstavi v razlinih jezikih
od 10h12h v Ribnici
Igrie pri TVD Partizan
1. 7. Lumpi se predstavi v razlinih jezikih
od 10h12h v Dolenji vasi
portno igrie v Dolenji vasi
2. 7. Lumpi svetovljan v Ribnici
od 10h12h Igrie pri TVD Partizan
2. 7. Lumpija obie Rus v Dolenji vasi
od 10h12h portno igrie v Dolenji vasi
3. 7. Lumpi gasilec v Ribnici
3. 7. Lumpi svetovljan v Dolenji vasi
3. 7. GRAJSKI VEERI 2013
ob 20. uri Beloruski dravni plesni ansambel Haroki
Ribniki grad
4. 7. Lumpi dela sadno kupo v Ribnici
4. 7. Lumpi ie skriti zaklad v Dolenji vasi
5. 7. Lumpi ie skriti zaklad in dela grafite
od 10h12h v Ribnici
5. 7. Lumpi dela sadno kupo v Dolenji vasi
5. 7. Letni kino
ob 20. uri Rokodelski center Ribnica
6. 7. 12. TEK PO LONARIJI
od 17h portno igrie v Dolenji vasi
7. 7. Gradnja KREATIVNEGA PARKA
od 9h13h in 15h20h Rokodelski center Ribnica zunaj
8. 7. Lumpi na norem potovanju v Ribnici
8. 7. Lumpi frizer v Dolenji vasi
9. 7. Lumpi obie VDC in nadaljuje sreanje
od 10h12h na stadionu v Ribnici
9. 7. Lumpi dela grafite v Dolenji vasi
10. 7. Lumpija obiejo zvezdniki
od 10h12h (gostje iz Koevja) v Ribnici
10. 7. Lumpijeve vodne igre brez meja
11. 7. Lumpijeve vodne igre brez meja v Ribnici
11. 7. Lumpi, ne jezi se v Dolenji vasi
12. 7. Lumpi se uredi in ree AUF WIEDERSEHEN
od 10h12h v Ribnici
12. 7. Lumpi se uredi in ree AUF WIEDERSEHEN
12. 7. Medobinska liga v malem nogometu
od 18h21h Obine Ribnica (MLMN)
ob 20. uri Gledalika skupina Drampil premiera
igre Na kmetih
Ribniki grad
ob 20. uri Nua Draek + Tolkalisti MP3 veer
slovenske popevke
Ribniki grad
ob 20. uri Mednarodni poletni festival Imago
Sloveniae Teater kvartet
Ribniki grad
27. 7. 5. TRADICIONALNI TURNIR V ODBOJKI NA
MIVKI IN KOARKI (zaetek odbojke bo ob
11. uri; koarke pa ob 14. uri)
portno igrie na Griu
27. 7. REKREATIVNI KOLESARSKI VZPON
ob 14. uri NA GRMADO
Start v Hrovai
28. 7. FESTIVAL KLAVIRSKIH HARMONIK
ob 14. uri Grmada
Koledar dogodkov pripravlja in zbira Zdenka Miheli, mihelic.zdenka@gmail.com.
4
I
Z
P
O
D

U
P
A
N
O
V
E
G
A

P
E
R
E
S
A
Letonje leto je e posebej pomembno,
ker se v Sloveniji pripravljajo regionalni
razvojni programi za obdobje 20142020
(+2 leti za izvedbo oz. zakljuek pro-
jektov). Ribnica je
umeena v razvojno
regijo Jugovzhodna
Slovenija, ki ima cen-
ter v Novem mestu.
Nosilec izdelave
regionalnega raz-
vojnega programa
je RC Novo mesto
d. o. o., ki opravlja
tudi naloge region-
alne razvojne agen-
cije. Tako potekajo
delovni sestanki e
celo leto. V tem sklopu smo organizirali
tudi junijsko sreanje upanov, gospo-
darstva in podpornih organizacij.
GZS Zbornica osrednjeslovenske regi-
je, Ljubljana, RC Koevje Ribnica d.o.o.,
Razvojni center Novo mesto d.o.o. in
Obmono obrtno podjetnika zbornica
Ribnica smo skupaj pogledali stanje gos-
podarstva ob 3. a razvojni osi, mnenje
anketirancev o prometni infrastruk-
turi, vsebine Regionalnega razvojnega
programa 20142020 ter monosti in
Izpod upanovega peresa
Spotovane, spotovani!
prilonosti koevsko-ribnike subregije.
Zakljuki sreanja so sledili predstav-
ljenim vsebinam in jih lahko strnemo v
naslednje toke:
- Regionalni razvojni program 20142020
v razvojni regiji Jugovzhodna Slovenija
bo zelo pomem-
ben dokument,
ki bo opre-
deljeval razvojne
vizije, prioritete
in monosti za
dostop do virov
financiranja. Zato
je pomembno,
da tudi gos-
podarstveni ki
povedo svoje
vizije, narte
in potrebe. Potrebno bo organizirati
sreanja vsaj z vejimi predstavniki gos-
podarstva po posameznih obinah, da se
v sodelovanju z njimi doloijo prioritete.
Glede na izkunje in slabo odzivnost
gospodarstvenikov bomo morali voditi
dodatne promocijske in informativne
akcije, da bi gospodarstvenike seznanili z
regionalnim razvojnim programom.
- Gospodarsko stanje obmoja 3. a raz-
vojne osi je preteno slabo. Pozitivno
izstopajo doloena podjetja in doloene
obine (med njimi tudi Ribnica), struktur-
ni kazalci in smer razvoja pa so neugodni
za kakovosten in stabilen razvoj.
- Zakljuki anketiranja gospodarskih
subjektov tega obmoja o promet-
ni infrastrukturi podpirajo aktivnosti
upanov, ki se trudijo za kakovostneji
razvoj infrastrukture (cesta, eleznica,
irokopasovne povezave ) in ostalih
vsebin na obmoju 3.a razvojne osi.
- Nujna bo veja angairanost regije, sub-
regije, obmonih partnerstev, obin in
gospodarstva pri iskanju in aktiviranju
dodatnih monosti in prilonosti, pri
emer bodo pri iskanju reitev pomemb-
no vlogo igrale strateke inovacije.
3. a razvojno os sestavljajo obine: Bloke,
Dobrepolje, Grosuplje, Ig, Koevje, Kostel,
Loki Potok, Osilnica, Ribnica, Sodraica,
kofljica in Velike Lae.
Nekaj podatkov o stanju v Ribnici,
obinah kofljica, Sodraica in Loki
Potok ter v povpreju vseh obin 3. a
obmoja in primerjavi z Ljubljano:
Zanimiva je struktura brezposelnosti, ki
je (podobno obmoje 3. a) za Ribnico
najveja med starimi 30-39 let (26 %) in
starejimi nad 50 let (27 %). Po stopnji
izobrazbe je struktura nezaposlenih do
srednje ole (58 %) s srednjo olo
(28 %) in nad srednjo olo (12 %).
Po spolu raste brezposelnost mokih
razmerje je 209:186. Slabo je, da tudi
v Ribnici naraa brezposelnost, kar pa
je predvsem posledica odpuanj naih
obanov v drugih krajih.
Podatki so sicer med seboj teko prim-
erljivi in bi nujno zahtevali podrobneje
analize. Dejstvo je, da bo za prihodnost
nujno krepiti sodelo-
vanje tako na razlinih
projektih, razvojnih
programih kot tudi
v oblikovanju javno-
zasebnih partnerstev.
Kakor e nekaj zadn-
jih let gre vse priznan-
je gospodarskim
drubam in podjet-
nikom posameznikom
ter naim obrtnikom, ki
uspeno krmarijo svoje
posle v teh neugodnih
asih.
upan JOE LEVSTEK
A
K
T
U
A
L
N
O
5
Pripravili smo kratek pregled kljunih
vsebin dela obinske uprave v prvem
polletju letonjega leta. Pregled je prip-
ravljen po posameznih podrojih.
Drubene dejavnosti: Priprava pogodb
(ca. 25) s proraunskimi porabniki za
leto 2013, izvedba treh javnih razpisov
za podroja ljubiteljske kulture, porta
in humanitarnih dejavnosti ter priprava
ustreznih pogodb o sofinanciranju (ca.
50 pogodb), prijava na javni razpis MZ za
investicije v zdravstvu, aktivnosti za ured-
itev olskih prevozov v ol. letu 2013/14,
dnevno usklajevanje aktivnosti z javnimi
zavodi, drutvi ...
Na podroju gospodarstva in kmeti-
jstva je glavnina dela potekala v prip-
ravi komasacije in agromelioracije za ve
obmoij. Komasacijska dela na obmoju
Bukovice in Sajevca so se zakljuila.
Vloeni obe vlogi za ti dve komasaci-
jski obmoji za sofinanciranje agrome-
lioracijskih del sta trenutno v postopku
obdelave na pristojni agenciji. Poleg tega
sta v zaetni fazi komasacija Bre in Otavic.
Za obe je Upravna enota Ribnica izdala
odlobo o uvedbi komasacije, vendar
postop podaljujejo pritobe obanov,
ki imajo zemljia na komasacijskih
obmojih. Na podroju sta izvedena tudi
dva razpisa: za kmetijstvo in turistine
dejavnosti. Podpisane so pogodbe o
dodeljenih sredstvih. V teku je izbor izva-
jalcev za vzdrevalna in investicijska dela
na obinskih stanovanjih in objektih.
Ostale aktivnosti v zvezi s stanovanji in
objekti potekajo tekoe. Uspeno smo
kandidirali na razpis za energetsko san-
acijo zdravstvenega doma v Ribnici; v
teku je razpis za izvajalca del.
Okolje in prostor: istilna naprava v Ribnici
je zgrajena in v maju smo jo slavnostno
odpli. Nadaljuje se prva faza izgradnje
vrtca, podpisana je pogodba za drugo
fazo; zanjo so se e zaela zemeljska dela.
Tee projekt regionalnega vodovoda
Sodraica, Ribnica, Koevje, za katerega
je izdano prvo gradbeno dovoljenje za
odsek Blate-Jasnica, potekajo pa tudi
javni razpisi za izvajalca del. Pripravili smo
podatke za NUSZ, ki smo jih predhodno
usklajevali s podatki Gurs-a. Nae delo
je bilo tudi izdajanje lokacijskih infor-
maciji in drugih upravnih postopkov. Po
dolgi zimi z mnogo snega smo naredili
obraun opravljenih storitev zimskega
vzdrevanja cest, pripravili in izvedli
rebalans, ki je zagotovil dodatna sredstva
za plailo zimske slube. Pripravili smo in
s Komunalo Ribnica d.o.o. tudi podpisali
pogodbo za zimsko in letno vzdrevanje
obinskih cest, vzdrevanje in urejanje
okolice ipd. Izbran je izvajalec in pod-
pisana pogodba za redno vzdrevanje
gozdnih cest za leto 2013. Dokonan je
projekt PGD, PZI za rekonstrukcijo loka-
lne ceste in parkiria pod Sv. Kriem
v Jurjevici, potekajo odkupi zemlji.
Izdelan je posnetek obstojeega stanja
objekta O Sveti Gregor v celoti, prido-
bljena ponudba za izdelavo elaborata
stanja objekta (statika ). Za izgradnjo
nadomestnih cest Ortnek je dokonan
PGD, PZI, izvedena in pravnomona par-
celacija, poteka odkup zemlji in prenos
javnega dobra eleznike infrastrukture
vlada. V izdelavi je izvedbeni nart o ured-
itvi cestne infrastrukture za naselje Mlaka
v Ribnici ter izvedbeni nart obnove ceste
Zlati Rep krlovica. Dokonan je projekt
PGD, PZI ter izvedena revizija projekta za
obnovo ceste in izgradnja plonikov skozi
Nemko vas. V izdelavi je projekt PGD, PZI
izgradnje nove povezovalne ceste Gornje
Lepove Lepove. Izvedena je nova
faza komunalnega opremljanja obmoja
v Hrastju. Potekajo pogovori o izvedbi
prenove sistema javne razsvetljave.
Finance so opravljale knjienje vseh
dogodkov, ki so povezani s finannim
poslovanjem obine, izdajanjem raunov,
plaevanje obveznosti po raunih,
zahtevkih in pogodbah, z davnimi
obrauni, kontrolnimi postopki realizaci-
je prorauna in z meseno realizacijo
prorauna, s kontrolo pogodb, izvedbo
obsenih postopkov pridobivanjem
kreditnih sredstev, s pripravo revizijskih
vsebin, obraunom pla, izdelavo poroil
za ministrstva ipd.
Vloie je sprejemalo in oddajalo poto,
sporoila, odpiralo spise za posamezne
oddelke in zapiralo spise ter jih arhiviralo,
knjiilo prejete izdane dokumentacije in
spise, prejemalo telefonske klice, preje-
malo prispelo elektronsko poto na ura-
dni e-naslov obine ipd.
Premoenjskopravna sluba je vodila
razline postopke v zvezi z nakupom
in prodajo obinskega premoenja in s
sodnimi postopki, kot so: nakup, prodaja,
sodni postopki, zemljikoknjine zadeve,
geodetski postopki, pomo pri pripravi
obinskih aktov in reevanje razlinih
pravnih zadev.
Varstvo pred naravnimi in drugimi
nesreami je obsegalo podpis tripartitne
pogodbe z gasilskimi drutvi in Gasilsko
zvezo Ribnica o opravljanju javne gasil-
ske slube v obini Ribnica za leto 2013.
Sofinanciralo gasilsko vozilo za motvo,
GVM-1 za potrebe gasilske enote PGD
Goria vas. Novo gasilsko vozilo je nado-
mestilo devetindvajset let staro dotra-
jano vozilo Lada Niva. Redno dejavnost
izvajajo v skladu s sprejetim planom dela
in finannim nartom Gasilske zveze
Ribnica.
Medobinski inpektorat (MIR) je skrbel,
da so bili zagotovljeni administrativni
pogoji dela: obrazci za vloitev e-prijave,
iga, preizkus delovanja t. i. mobilne
pisarne, aplikacija Prekrkovni organ
evidence in poroanje. Pripravili so letno
poroilo za sofinanciranje MIR. Pripravili
postopke zaposlovanja vodje MIR.
Vodili akcijo inpekcijskega nadzora nad
pravilnostjo postavitve cestne prometne
signalizacije v obmoju nivojskih pre-
hodov obinskih cest ez eleznico. V
Obini Ribnica je bila pregledana pro-
metna signalizacija v obmoju treh
nivojskih prehodov. V drugi polovici apri-
la je bil zaet poostren inpekcijski nad-
zor nad nezakonitim odlaganjem komu-
nalnih odpadkov. Sprejemali so prijave
obanov glede izvajanja dolob predp-
isov, ki se nanaajo na javne ceste, skrbeli
za izvajanje zimskega vzdrevanja cest,
uvedbo novih postopkov inpekcijskega
nadzora. Izvajali so inpekcijski nadzor
neposredno na terenu v obinah Ribnica,
Velike Lae, Sodraica in Loki Potok.
Celotna uprava je tudi tekoe opravljala
stalne naloge: pripravljala spremembe
odlokov, pravilnikov, sodelovala na sejah
obinskega sveta in odborov, sode-
lovala na realizaciji prorauna, sklepala
pogodbe, komunicirala s strankami, izva-
jala upravne postopke, komunicirala z
obani, zunanjimi izvajalci razlinih del,
ministrstvi in drugimi dravnimi organi in
izvajala ostale naloge, ki so v pristojnosti
obinske uprave.
upan JOE LEVSTEK S SODELAVCI
Kronika obinske uprave, junij 2013
Naslednja
tevilka
Reeta izide
31. julija 2013.
Gradivo
oddajte
do 19. julija.
6
I
N
T
E
R
V
J
U
Cveto Marinek
Cveto Marinek je bil drugi izvoljen za predsednika Gasilske
zveze (GZ) Ribnica. Z gasilstvom je povezan e od leta
1960. V Dolenji vasi je zael kot pionir, opravil je izpit za
izpraanega gasilca, za nijega astnika, bil je pomonik pov-
eljnika drutva, leta 1979 se je preselil v Ribnico in delo v
gasilstvu nadaljeval v Gorii vasi naslednjih trideset let. Leta
2007 se je na pobudo drugih lanov in drutev odloil, da bo
kandidiral za predsednika GZ Ribnica in naslednje leto je bil
prvi izvoljen.
Najprej vam estitam ob ponovni izvolitvi za predsednika GZ Ribnica. Kateri uspeh
iz prejnjega mandata bi posebej izpostavili?
Najveji uspeh se mi zdi ta, da smo na novo vzpostavili neko tovaritvo med gasilci, da se
res drimo naela Na pomo!. Trudil sem se, da smo stare stvari, kot so razna medijska
obtoevanja, pustili ob strani. Kamen spotike je obstajal med PGD Ribnica in GZ Ribnica.
Na volitvah za predsednika PGD Ribnica je zmagal tov. Franc Klun in skupaj z njim smo
lepo zgladili stvari in od takrat zelo spodobno sodelujemo, kot je za gasilce prav.
Kaj pa tejete za neuspeh, oziroma za
manj uspeno izpeljan projekt?
Ker smo imeli veliko dela sami s sabo,
z vzpostavitvijo kupa stvari za normalno
poslovanje, se z nekimi drugimi remi
nismo ukvarjali in pokazale so se teave na
nivoju Gasilske zveze Slovenija (GZS). Stik z
njimi smo vzpostavili nekoliko prepozno in
smo morali stvari reevati za nazaj.
Tudi v poroilu za prejnje leto ste
izpostavili nekoliko slabe sodelovanje z
GZS, e da ni prisluhnila vaim teavam.
Katere so te teave in kako to, da GZS ni
imela posluha zanje?
Leta 2009 smo na GZ Ribnica urejali Vulkan
(baza podatkov o gasilcih, drutvih, zvezah
, op. a.) nismo pa uredili stvari v zvezi
s predavateljskim kadrom, ker je za to
zahtevana vija ali visoka stopnja izobrazbe.
Mi kadra s tako izobrazbo nimamo, imamo
pa dovolj vijih gasilskih astnikov, ki so
tudi gasilci od glave do pete. Z birokrats-
kimi predpisi so na GZS kodovali gasil-
stvu, ker niso upotevali gasilske izobrazbe.
Kasneje se ni dalo ve urejati Vulkana in mi
smo ostali brez predavateljev, tako da smo
morali zadnji dve leti najemati predavatelje
od drugod.
Omenili ste tudi teave z regijskim
poveljnikom, ker ni imel nikoli asa za
GZ Ribnica. Kako je s tem?
Uradno sem vse povedal na regijskem
svetu, da ni sodeloval in dal zelene lui pri
Vulkanu, ni priel na obinska, mladinska
tekmovanja. Klari, poveljnik GZS, mi je
celo rekel, da bom moral zamenjati pov-
eljnika Pulja, ker regijskemu poveljniku
Behinu ni ve?! Saj zato nismo potrdili
Behinove kandidature za poveljnika GZS.
Maja letos ste bili na kongresu GZS.
Kakni so sklepi in vizija GZS in kako
boste reevali zaplete GZ Ribnica na
dravnem nivoju?
Pogovarjali in argumentirali smo vse te
teave z obema kandidatoma za novega
predsednika GZS, z Jankom Cerkvenikom
in Jotom Jako, in oba sta imela v svojem
programu zapisano tudi reevanje te prob-
lematike v zvezi z izobrazbo. Poleg tega pa
e spremembo tipizacije gasilskih vozil.
Ko sva e pri gasilskih vozilih, ali je
nakup vseh teh sodobnih gasilskih vozil
v vsaki vasi res optimalen, glede na to,
da ta vozila hvala bogu veino asa
stojijo, a tudi propadajo in zahtevajo e
ve vzdrevanja?
Tipizacija zahteva, da ima drutvo najprej
intervencijsko vozilo, ele nato lahko
nabavijo vozilo za prevoz motva, ki pa bi
bilo bolj optimalno in uporabno. Tako vozi-
lo, kombi, se lahko uporablja v veliko ve
namenov v enem prostovoljnem gasilskem
drutvu. Za intervencije bi pa enostavno
priklopili priklopnik z vso potrebno inter-
I
N
T
E
R
V
J
U
7
vencijsko opremo. Tako bi se vsa ta tehnika
dejansko uporabljala v ve namenov. Spet
pa se vse zalomi pri birokraciji. Upam, da
bomo to reevali z novim vodstvom GZS.
Zelo dobro sodelujete tudi s policijsko
in reevalno postajo Ribnica v prometnih
nesreah ter z ostalimi organizacijami
v lokalnem prostoru, teavo pa vidite v
sodelovanju s podjetji. Za kaj gre?
Spet birokracija. Ko mi dobimo poarni
nart za podjetje, ki ga varujemo, se stvar
zakljui. Dali smo pobudo tudi na GZS, da
je to samo na papirju, v prakso se pa tega
ne prenese. Gasilci bi morali bolje spoznati
podjetje, njegovo specifiko, materiale, s
katerimi dela, da znamo gasilci pravilno
ravnati v primeru nesree. Gre za pravilno
opremo in izobrazbo gasilca, za kar bi mor-
ali sodelovati s podjetji. e ima, recimo,
podjetje med zaposlenimi gasilca opera-
tivca, potem bi lahko imel ta podjetnik tudi
kakne ugodnosti pri zavarovanju.
e bi se nenadoma pojavil tukaj
Ignacij Merhar, zaetnik gasilstva na tem
obmoju, mislite, da bi se prijel za glavo
zavoljo vse te birokracije?
Dobro vpraanje. Naceta bi zagotovo
zaskrbelo zaradi vsega tega. On je prvi, ki
je naredil vadbenik in slovenske komande,
jih je tudi sam prezentiral v Ljubljani na
paradi in to takrat, ko je bila slovenina
strogo prepovedana. Zato je tudi moj idol
in smo se na svetu regije dogovorili, da bi
po Nacetu poimenovali eno od gasilskih
odlikovanj na podroju drave.
Bilanni izid za preteklo leto kae
dobrih 6.500 evrov izgube, ki ste jo
pokrili s preseki iz preteklih let. Vidite
kje kakno rezervo za letos?
Nismo imeli postavke investici-
jsko vzdrevanje, ki bi morala biti e v
obinskem proraunu. Nujna je bila men-
java oken, zato smo sredstva vzeli iz druge
postavke, zato je nastala ta luknja, ki pa se
bo sanirala v nekaj letih.
V vaem nartu za novi mandat je tudi
sprejetje dolgoronega plana oprem-
ljanja PGD z vozili in zaitno opremo,
kaj ta plan predvideva?
Dva kombija za prevoz motva, potem pa
bo poudarek na zaiti lanov operativcev.
Ena zaitna obleka je priblino deset let
uporabna, zaenja pa se ciklus zamen-
jave. In to je prioriteta. Naslednja stvar so
dihalni aparati, ki jih moramo poenotiti, da
bo enostavneja uporaba in servisiranje,
pos odobi t i
moramo pa
tudi pozivnike
in postaje.
Povezujete
se tudi z gasil-
skimi tovarii
s Hrvake.
Kakne so
te povezave
in katere so
njihove pred-
nosti?
To sodelo-
vanje obstaja
e iz bive
Jugosl avi j e.
Ko so se pri
nas ustanovile
Gasilske zveze
pa bolj direk-
tno s Hrvati
sodelujeta GZ Loki Potok in Koevje. Mi
sodelujemo pri vejih zadevah, kot so gozd-
ni poari, na prireditvah, na skupinah
Sodelujemo pa tudi z ostalimi iz regije. Pet
obin skupaj se dogovarja o nakupu avta-
lestve, to je v tem mandatu tudi moja prior-
iteta. Imamo zelo irok krog sodelovanj.
V poroilu ste tudi omenili teavo
s plaevanjem avtorskih pravic
SAZAS-u, kljub temu da je vsaka vesel-
ica dobrodelne narave, saj je zasluek
namenjen opremljanju gasilcev. Ali se
je mogoe kakorkoli izogniti ali upreti
plailu SAZAS-u?
Enake probleme opaajo tudi kolegi iz
drugih gasilskih zvez. Na plenumu pred
kongresom smo sprejeli dogovor, da mora-
mo najti reitev. Treba je iti v akcijo in
ta zakon prevetriti in loiti pridobitno od
dobrodelne dejavnosti. V prejnji dravi
veselice niso bile obdavene, zato smo
lahko naredili vse te domove in nabavili
opremo. Smatram, da je to popoln rop
s tem SAZAS-om in da si nekateri samo
polnijo epe.
Letos se na obmoju GZ Ribnica
obetajo tiri gasilske proslave. Se boste
udeleili vseh tirih?
(smeh) Mislim, da je samoumevno, da smo
zraven. Vodstvo GZ se zaveda, da smo mi
servis drutvom. Trudimo se, da je vse nare-
jeno na nivoju, in gledam, da ne prihaja do
kaknih politinih manifestacij. Gasilci smo
apolitini, zato smo tudi preiveli ve kot
140 let.
Tekst: SAO HOEVAR
Foto: Marko Modrej
CVETO MARINEK V DRUBI GOSTOV IZ OSTALIH GASILSKIH ZVEZ
Kriza se
pozna tudi na
Ribnikem
Ena izmed temeljnih dejavnosti, ki jih
izvaja Obmono zdruenje Rdeega
kria Ribnica, je socialna dejavnost,
zato se na OZRK obraa vse ve ljudi, ki
se znajdejo v stiski ali je ogroeno celo
njihovo preivetje. Med recesijo se je
prihodek veliko druin in posameznik-
ov zmanjal, mnogi pa so odvisni od
socialnih transferjev. Na OZRK Ribnica
opaajo, da je stiska ljudi, ki e dalj
asa prejemajo njihovo pomo, vse
huja, pri veini ljudi se stanje e
poslabuje, poglablja se revina,
poveuje se zadolevanje. V zadnjem
asu pa naraa tudi tevilo ljudi, ki
se na OZRK obraajo prvi. Najve je
mater samohranilk. V letu 2012 je OZRK
razdelil 339 paketov pomoi v skupni
vrednosti 5.763 iz naslova Ukrepa
dobave hrane, iz intervencijskih zalog
pa e za 12.000 hrane, vendar pa je
ta ukrep vezan na preseke kmetijskih
pridelkov na trgu Evropske skupno-
sti in je namenjen kot socialna pomo
socialno najbolj ogroenim osebam.
Za nakup olskih potrebin so name-
nili 2.000 , kot finanno pomo pa
1.800 , tako da je skupna vrednost
sredstev, ki so jih v letu 2012 razdelili
pomoi potrebnim obanom, 21.764 .
Organizirali pa so tudi letovanje otrok
na Debelem rtiu. Pri organizaciji leto-
vanja je z izdatnim denarnim vlokom
pomagalo podjetje Inotherm d.o.o., ki
e od leta 2005 z vsakoletno donacijo
sodeluje pri projektu. Solidarnost pod-
jetij in posameznikov omogoa, da so
prizadeti, ki so zaradi razlinih spletov
okoliin pristali na drubenem obrob-
ju in potrebujejo pomo organizacij,
kot je Rdei kri, vsaj malo na boljem.
JURIJ KOAR
8
D
O
G
O
D
K
I

M
E
S
E
C
A
Ribniki kronjarji v Beogradu
Razstava v srediu srbske prestolnice in srbska premiera filma: Sita in reeta
mojstra Debeljaka
Lansko leto je minilo 520 let, odkar je bil pridobljen cesarski privi-
legij, ki je bil podlaga za razvoj kronjarske trgovine na irem
ribniko-koevskem obmoju. V poastitev te obletnice so oktobra
v Muzeju Ribnica oz. Rokodelskem centru Ribnica (RCR) pripravili
premiero filma Sita in reeta mojstra Debeljaka.
Film je nastal v sodelovanju Ribnice in
Beograda, v koprodukciji Muzeja Ribnica
in filmskega studia Fira video Beograd.
Pobudnica in scenaristka filma, reiral ga
je Dragomir Zupanc, Slovenec, ki ivi v
Beogradu, je bila direktorica Rokodelskega
centra Ribnica in vija kustosinja Polona
Rigler Grm. Zgodba pripoveduje o
kronjarski druini Cvar-Debeljak.
Pol leta po tem dogodku se je sodelo-
vanje razvilo do stopnje, da sta Ivan
Debeljak in Dragomir Zupanc skupaj z
Nacionalnim svetom Slovencev v Srbiji,
Slovenskim veleposlanitvom v Beogradu
ob prazniku slovenske manjine v Srbiji
in slovenskem dravnem prazniku orga-
nizirala izjemen dogodek, odprtje razstave
Pregled ribnikega kronjarjenja od pat-
enta (1492) do danes. Sicer je bil dogodek v
sklopu tevilnih dvostranskih sreanj med
dravama. Pred odprtjem ribnike razstave
so v Beogradu uradno predstavili EP v
koarki, ki bo letos v Sloveniji, za tem je
Beograd obiskal e slovenski zunanji min-
ister Karl Erjavec.
Razstava, s katero je Muzej Ribnica gos-
toval v Beogradu, je del obasne razstave
, ki si jo e vedno lahko ogledate v pros-
torih RCR-ja. Lini panoji, ki so 14. junija s
suho robo krasili prostore Obine Vraar, so
delo Mateje Gori, odprtje pa so pospre-
mili vidni predstavniki srbskega javnega
ivljenja, Slovencev v Srbiji, slovenski
veleposlanik v Srbiji Franc But, beograjski
nadkof metropolit Stanislav Hoevar in
drugi.
Gostovanje ribnike delegacije v Srbiji,
v kateri smo bili: vija kustosinja Muzeja
Ribnica mag. Marina Gradinik, upan Joe
Levstek, ribniki upnik in dekan mag.
Anton Beran, predsednik Muzejskega
drutva Ribnica Franc Ivanec, vodja JSKD
OI Ribnica Alenka Pahulje, etnologinja in
antropologinja v Muzeju Ribnica Vasja
Pavlin, oblikovalka Mateja Starc, ambasa-
dor ribnike besede in kronjarjev Medard
Pucelj ter moja malenkost, so pospremili
tevilni izredno pozitivni odzivi. Prijaznost
Srbov, sprejem v prostorih slovenske
ambasade, beograjske nadkofije, doma
pri Debeljakovih je kronal nastop Marine
Gradinik in upana v ivo na Pink TV, na
RTS, srbski nacionalni televiziji v eni od
najbolj gledanih sobotnih jutranjih oddaj,
tevilni intervjuji za ostale srbske medije,
med drugimi tudi Marte Razborek, dop-
isnice TVS iz Srbije za osrednje dnevno-
informativne oddaje v Sloveniji.
Po odprtju razstave, na kateri se je gnet-
lo obiskovalcev in novinarjev, smo si v
prostorih Obine Vraar ogledali e srb-
sko premiero filma Sita in reeta mojstra
Debeljaka. Kronjarstvo je v tem filmu prvi
v svoji ve kot 500 let stari zgodovini zajeto
v celoti. Film, ki je nastajal od lanskega
maja, so podprli Urad vlade RS za Slovence
v zamejstvu in po svetu, Ministrstvo za
izobraevanje, znanost, kulturo in port ter
Obina Ribnica.
Reiser Dragomir Zupan je v filmu z izjem-
nim obutkom za dramaturgijo razkril
kronjarski obraz, ki je pravzaprav podo-
ba slehernega nekdanjega kronjarja, s
pomembnim poudarkom na njegovi pod-
jetnosti in humorju. eprav so me stari,
mama je doma iz Slatnika na Ribnikem,
hia je pri Pintarjevih, oe pa z Velike
Slevice pri Velikih Laah, v zibelko poloili
v Beogradu leta 1942, sem se v Ribniko
dolino vedno rad vraal. Prvi s stricem,
bratom mojega oeta, ob koncu druge
svetovne vojne, leta 1945. Imel sem le tri
leta in pol, ko sva po poldrugem mesecu
pe prila v Slatnik. Stric je bil hudo ran-
jen na sremski fronti, brez pol telesa je
skoraj bil, a je zmogel pot. Leta 1947 sem
se vrnil v Beograd in tam seveda tudi s
sestro in bratom ter druinama ostal, je
v pristnem ribnikem govoru s ponosom
povedal Ivan Debeljak, ki ima delavnico v
bliini Plenikove cerkve v Beogradu. On je
bil tudi pobudnik ustanovitve slovenskega
drutva Sava, v katerem danes poje in igra
harmoniko. Povpraevanje po njegovih
izdelkih v Srbiji sicer upada, eprav izde-
luje sita e iz stare zaloge obodov. Ohranil
je tradicijo predhodnikov, jo prenesel v
Beograd in tam tudi ohranil.
Za celotno ribniko delegacijo je bila
beograjska izkunja izredno doivetje, enot-
no mnenje je bilo, da dogodek taknega
odziva v Ribnici oz. Ljubljani ali kjerkoli v
Sloveniji ne bi doivel. Joe Levstek je bil
ob koncu misije ponosen, da je Ribnian,
da je Slovenec in upan obine Ribnica,
in je upana obine Vraar e povabil na
obisk v Slovenijo. Prvi obisk ob Ribnikem
semnju, naj bi bil iztonica za kasneje
trdneje sodelovanje med obinama. Vodja
ekspedicije, ki tudi nadomea direktorico
JZ RCR, Marina Gradinik, se je ob koncu
pridruila upanovim besedam, da je
lahko dogodek v velik ponos ne samo
Ribnianom, temve celi Sloveniji.
Tekst in foto: MARKO MODREJ
DELOVNA VNEMA OB POSTAVITVI RAZSTAVE
NA SPREJEMU V REZIDENCI SLOVENSKEGA
VELEPOSLANITVA V SRBIJI
V IVO NA SRBSKI NACIONALNI TELEVIZIJI
(Z DESNE) IVAN DEBELJAK Z ENO, SESTRO,
SINOM IN BRATOM
D
O
G
O
D
K
I

M
E
S
E
C
A
9
RNI POTOK BOGATEJI ZA NOV
CESTNI ODSEK
V vasi rni Potok, ki lei ob meji med
obinama Ribnica in Velike Lae, na
zahodnem delu Slemen, so v soboto, 1.
junija uporabi predali nov cestni odsek,
doline 200 metrov, ki so ga asfaltirali
prejnji mesec. Zahtevni odsek so gradili
pol leta. Investicijo, vredno 40 tiso evrov,
je financirala Obina Ribnica, ki zgledno
skrbi za enakomeren razvoj okolikih vasi
in krajevnih skupnosti.
Predsednik Krajevne skupnosti Sv.
Gregor, Franc Modic, ki je skupaj z
upanom Joetom Levstkom prer-
ezal trak, za vas rni Potok veliko
pridobitev, je ob tem izrazil eljo, da
bi v prihodnjem letu preplastili e
drugi del ceste, ki rni Potok pove-
zuje z zgornjim in spodnjim delom, v
obeh delih prebiva 30 ljudi. Trenutno
je makadamske ceste e dobra dva
kilometra.
SLAVNOSTNI PREREZ TRAKU
Obinska proslava ob dnevu
dravnosti
Letonja obinska proslava ob dnevu
dravnosti se je bila v petek, 21. junija v
veernih urah, tako kot je v navadi, po mai
za domovino. V prvih vrstah so poleg neka-
terih vidneji predstavnikov obine sedeli
predvsem uniformirano gasilci, ki so s svoji-
mi prapori pripomogli k slovesnejemu
vzduju. Program se je priel ob 20. uri v
upnijski cerkvi v Ribnici, pripravila in vodi-
la pa ga je Veronika Mravljak Andoljek.
Zael se je z slovensko in evropsko himno,
ki ju je zaigral Ribniki pihalni orkester. Sledil
je kratek nagovor upana Joeta Levstka.
Osredotoil se je na principe vodenja drave,
kot jih predpostavlja Platon v Dravi, kjer
predstavi svoj razmislek o drubi in dravi,
predvsem pa se je osredotoil na voditelje.
Nadaljeval je s spominom na tisoletni
slovenski sen, Karantanijo in ustolievanje
korokih vojvod, zakljuil pa s pozivom, da
je potrebno Slovenijo ohraniti e za
prihodnje rodove.
upnijski pevski zbor je zapel Slovenec
sem in kasneje e Oj, Triglav, moj
dom, Patricija Levstik in Tina Pelc,
uenki osnovne ole, pa sta recitirali
Gregorievo Soi.
Slavnostni govornik dr. Janez Juhant,
predstojnik oddelka za filozofijo pri
Teoloki fakulteti, je elel govoriti
o vrednotah, ki naj bi gradile nao
domovino, pri emer je izpostavil
predvsem katolika tradicijo in
njen doprinos k samostojni sloven-
ski dravi. Spomnil je na dejavnost
asopisa Slovenec, predvsem pa se je
osredotoil na komunizem in njegovo
delovanje v drubi.
Slovesnost se je zakljuila z koncertom
Ribnikega pihalnega orkestra, ki je na
parkiriu pred cerkvijo poel glasen
aplavz, ter s krajo pogostitvijo.
Tekst in foto: PRIMO TANKO
UPAN JOE LEVSTEK
DR. JANEZ JUHANT
DEJAVNOSTI
D R U T V A
I N VA L I D O V
RIBNICA
DI Ribnica obvea vse
svoje lane, da bosta
v mesecu juliju orga-
nizirana dva kopalna
dneva. Prvi dan bo v
torek, 9., drugi pa v
etrtek, 23., v Izoli.
Prijave zbiramo do
zasedbe avtobusa.
Prijave in dodatne
informacije dobite v
pisarni drutva v urad-
nih urah, in sicer :
v ponedeljek in petek
od 9. do 11. ure
ali po telefonu:
836-11-69
10
M
E
D

N
A
I
M
I

L
J
U
D
M
I
Drampilovci uvreni v spremljevalni program regijskega Linhartovega sreanja
V STROKOVNIH KROGIH OPAENI
E S PRVO PREDSTAVO
Bolje se skorajda ne bi moglo iziti. Naa
nova gledalika skupina Drampil, ki je lani
uprizorila svojo prvo predstavo, je takoj uila
zanimanje gledalike publike in strokovne
javnosti. Potem ko si je lanskega oktobra
v Dolenji vasi Gaper Jarni v okviru izbora
predstav za Linhartovo sreanje ogledal A
je k'du doma?, je z igralci e dolgo posedel
in se z njimi pogovarjal, kako je bilo in kako
dalje, a e takrat ni skrival navduenja nad
avtorsko komedijo naih drampilovcev. e
itak je teko najti besedilo, kjer bi igralo kar
12 ljudi, pa e to veinoma enske, to, da
so se lotili avtorskega pristopa, pa je sploh
vedno sprejeto z odobravanjem. Mentorica
Lucija irovi in reiser Botjan torman sta
predstavo dodelala do te mere, da je lahko
gostovala tudi v ljubljanskem KUD France
Preeren in nato e drugje preko desetkrat.
Bravo vsem!
No, in nato smo akali. Vse do zaetka maja,
ko je Jarni z muko odloil, kdo se je umestil
na regijski nivo in pri tem rekel: naj se zdaj
zlije name ves srd. Odloal se je med 28
predstavami, ki so bile odigrane v osred-
nji Sloveniji, lahko pa je izbral le tiri. In dve
spremljevalni no, in tamkaj se je znael
tudi na Drampil. A je k'du doma bo tako
zaigral v jesenskem asu na odrih izpostave
JSKD Ljubljana-okolica, kjer so se 31. maja
in 1. junija predstavile tudi izbrane tiri.
Na zadnji veer so na odru v Medvodah
podelili priznanja vsem izbranim skupinam;
v imenu nae ga je prevzela predsednica
Tonka earek.
Zgodilo pa se je e nekaj. Mladi potar iz
predstave, Maks Lesar, je dobil e poseb-
no priznanje za odigrano vlogo. Strokovni
selektor Jarni je njegovi igri dodal naslednjo
obrazloitev: Maks Lesar je najmlaji, komaj
14-letni lan drampilovcev, a je zagotovo
ena najsvetlejih zvezd v skupini. V svoji
potarski vlogi je izkazal zavidljivo mero tal-
enta, izjemne improvizacijske sposobnosti
in odlien posluh za kominost. Ustvaril
je lik firbnega potarja, ki vse ve (esar e
ne ve, pa mora prvi izvedeti!), ki je vedno
in povsod prisoten in je glavni raznaalec
pote tako tiste papirnate kot tudi one
druge, izreene, traarske ... Govorno arti-
kuliran, telesno prezenten, v glasu in stasu
celosten in zabaven lik potarja Janeza je
Maks Lesar ustvaril nadvse prepriljivo in si
postavil visoke standarde za verjamem
e dolgo guljenje odrskih desk.
Kajpak smo se z njim vsi veselili, Maks pa je
od preseneenja in velikanske energije, ki jo
premore, kar poletel po stopnikah na oder.
Gledalie mu je pri srcu in tako si je ogled-
al kar vse predstave letonjega regijskega
sreanja, tako tudi veina naih igralcev, ki
so se pripeljali v Medvode, da vidijo, kako
se je letos v osrednji Sloveniji dobro igralo.
Ali pa vsaj raunalo na to, da bi se, saj nekat-
ere predstave niso pustile najboljega vtisa.
Pride pa tako, da eni blestijo na premieri,
drugi na enem izmed gostovanj, tretji pa
ostanejo na selektorskem situ letos, drugi
pa izpadejo.
Drampilovci prihajajo na grajski oder
e z novo premiero, predstavo Vinka
Mderndorferja. Pospeeno vadijo v TVD
Partizanu, odkupili so sceno, zainili bese-
dilo in se gredo pravo kriminalko. Ni se
lahko zbrati enkrat tedensko, zdaj se bodo
morali e vekrat, da bo predstava 12. julija
stala, kot mora. Zatorej, drampilovci, drite
nas v napetosti!
ALENKA PAHULJE
Foto Arhiv Drampil
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti organizira 52. Linhartovo
sreanje - Festival gledalikih skupin Slovenije 2013. Namen fes-
tivala je prikazati in nagraditi najbolj kakovostne ljubiteljske
gledalike predstave in s tem vzpodbuditi razvoj in kakovostno
rast tovrstne gledalike produkcije. Obmona in regijska sreanja
so se e zvrstila povsod po Sloveniji, dravni Festival pa bo potekal
od 26. 28. 9. 2013 v Postojni.
NAGRAJENCA: MAKS LESAR IN PREDSEDNICA
DRUTVA DRAMPIL, ANTONIJA EAREK
9. Veer na vasi posveen folklori
POLJANCI SO ZA KAJ!
e dobro, da ima kdo voljo in prevzame
to, kar je bilo e leta zelo dobro uteeno,
kot so to Veeri na vasi, na Velikih Poljanah.
Zaeli so se pred devetimi leti na pobudo
Joeta Andolka ml., ki je veer pripravl-
jal v okviru portnega drutva in pripeljal
v to nao najmanjo krajevno skupnost
veliko razlinih skupin: plesnih, gledalikih,
portnih itd. Zdaj je predal tafeto drugim
(eprav tudi sam e zagreto pomaga) in
tako je Turistino drutvo Grmada 7. maja
pripravilo e deveto sreanje. Ne ve v
trukljevem skednju, kjer je bil najlepi
ambient, ampak spet na igriu sredi vasi,
kjer so se Veeri dejansko tudi zaeli. Ker
so bili zdaj organizatorji lani TD Grmada,
je bilo sreanje folklorno. FS Grmada je
povabila v goste e Lonke, velikolake
folkloriste in skupino gluhonemih, ki so
presenetili s svojim obutkom za ritem.
Poljanci so pripravili nato e veselico, delila
se je velika torta, ki jo je prinesel vaan,
ki se je naslednji dan poroil, in plesalo se
je, dokler se je hotelo. TD Grmada pravi,
da bodo v naslednjih letih vabili v goste
razne skupine in nadaljevali pot, kot je bila
zartana v zaetku, naslanjali pa se bodo na
izroila svojih prednikov, saj vedo e zdaj
marsikatero lepo povedati o nekdanjem
druenju na vasi, je povedala predsednica
Mara Okorn.
FS Grmada pa je lahko ponosna e na
nekaj: prav na dan Veera na vasi smo
dobili njeno zloenko, ki pria o ivahni
dejavnosti te odrasle folklorne skupine,
ustanovljene leta 2010. Ne samo, da so se
postavili na noge, kliejo jih na vse konce,
da se predstavijo s svojimi ribnikimi plesi
in z oblekami, za katere je skupini uspelo
pridobiti kar nekaj evropskega denarja.
ALENKA PAHULJE
ZAHVALA
Turistino drutvo Grmada se zah-
valjuje vsem nastopajoim na Veeru
na vasi 2013, ki so nam priarali lep
kulturni folklorno-pevsko obarvan
veer. Zahvaljujemo se tudi vsem pos-
ameznikom, ki so nam pomagali pri
izvedbi prireditve, PGD Velike Poljane
za uporabo prostorov in Obini Ribnica
za sofinanciranje preko razpisa za kul-
turo. TD Grmada
K
U
L
T
U
R
N
I

U
T
R
I
N
K
I
11
Razpis za vpis v prvi
letnik likovne ole
2013/14
Galerija Miklova hia razpisuje vpis
v prvi letnik tiriletnega likovnega
izobraevanja.
Izobraevanje bo potekalo v obliki ustvarjal-
nih delavnic in predavanj, ki bodo enkrat
tedensko trajali po tri ure v popoldanskem
asu, obasno tudi dvakrat tedensko.
Uni program obsega predvsem slikarstvo
in kiparstvo, dotakne pa se tudi veine
ostalih likovnih podroij.
Izobraevanje je namenjeno pos-
ameznikom, starejim od dvanajst let,
ki jih zanima osebna ustvarjalnost in
izobraevanje na likovnih podrojih, tistim,
ki se elijo vpisati na likovne ole in morajo
opraviti sprejemni izpit, ter ostalim zain-
teresiranim.
olnina za osnovno izobraevanje znaa 30
EUR na mesec.
Za vpis poljite izpolnjeno prijavnico do
31. avgusta 2013 na naslov LICE GMH
Rokodelski center, Cesta na Ugar 6, 1310
Ribnica, ali po elektronski poti galer-
ija@amis.net. Vpraanja lahko poljete
na isti e- naslov ali pokliete telefonsko
tevilko M 041 578079.
O zaetku izobraevanja boste vpisani
obveeni na skupnem sestanku, ki bo 2.
septembra t. l., ob 19. uri v Rokodelskem
centru.
LICE se na ogled postavi
Kulturno valovanje z monim pridihom
prepletene druabnosti, ki so ji niti od sep-
tembra lani pa do pred dnevi pletli kip-
arji in slikarji, je v torek,
18. junija, doseglo svoj
vrhunec. Sprva je bil viek
v pred kratkim odprti gal-
eriji Kolopart v Koevju, uro
kasneje pa v Rokodelskem
centru v Ribnici. Ta dan je
namre potekala zakljuna
razstava likovnih del , ki
so jih sluatelji Likovno
izobraevalnega cen-
tra postavili na ogled. V
Koevju so se s pregledno
razstavo predstavili mat-
uranti petega letnika, v
Ribnici pa z obveznim pro-
gramom slikarstva, kiparst-
va, grafike, grafinega in
industrijskega oblikovanja
ter fotografije sluatelji od
prvega do etrtega letnika.
Vseh skupaj jih je bilo 77,
od tega 20 maturantov.
ola, ki je z delom zaela jeseni 2008, se je
kasneje preimenovala v center. Iz skrom-
nih nartov se je izoblikoval velik projekt.
e ob prvem vpisu se je obmoje vpisa
s Koevsko-Ribnikega razirilo vse do
Ljubljane ter do Krke in Cerknice. Tako je
tudi danes. V center, ki ponuja iroko pale-
to znanja, z ve kot 20 mentorji ter preda-
vatelji z Likovne akademije iz Ljubljane, so
po znanje hodile cele druine.
Veliko podpro projektu je ves
as nudila tudi Obina Ribnica,
ki preprosto razume, kako je
za drubo pomembna tudi lik-
ovna in kiparska kultura. LICE
je z delom zaelo v Galeriji
Miklova hia, se zaradi utesn-
jenosti drugo leto preselilo v
podjetje Komunala, tretje leto
pa je lokacija ustvarjalnosti
Rokodelski center.
Pohvaliti je treba neutrud-
nega vodjo projekta Staneta
Kljuna in njegova koevska
kolega, Marka Glavaa in Saa
Koprivca.
MATURANTI PREDAJAJO KLJU TRETJEMU LETNIKU SLIKARSTVA IN KIPARSTVA
12
M
E
D

N
A
I
M
I

L
J
U
D
M
I
Pred kratkim je ljudske pevke VESELE
RIB'NANKE dolga pot z avtobusom popel-
jala tudi v belgijsko prestolnico Bruselj.
Potovale smo pod okriljem Zveze kmetic
Slovenije, namen poti pa udeleba na kon-
ferenci Mladi in kmetijstvo, katere gostitelj
je bil evropski poslanec dr. Milan Zver, ki je
tovrstni posvet z druenjem v Evropskem
parlamentu organiziral e tretji. Na konfer-
enci je sodeloval tudi slovenski minister za
kmetijstvo in okolje, mag. Dejan idan, od
slovenskih poslancev pa so se konference
udeleili e Ivo Vajgl, Jelko Kacin, Zofija
Mazej Kukovi in Lojze Peterle. Po konani
konferenci smo Vesele Rib'nanke skupaj z
ostalimi lanicami in poslanci v samem par-
lamentu zapele e nekaj slovenskih pesmi,
med katerimi ni manjkala tudi V dolini tihi,
seveda ob spremljavi Peterletovih orglic.
Poleg nastopov na obnih zborih naem
in sosednjih drutev, smo leto zaele z
druenjem v Strunjanu, kjer je bilo sreanje
lanic Zveze kmetic Slovenije; v februarju
je nekaj naih pevk sodelovalo pri odprtju
spominske sobe Zmage Kumer, na pustno
soboto pa smo se v izvirnih oblailih in pose-
bej narejenih ribnikih pokrivalih udeleile
tudi pustnega sprevoda v Koevju.
Tudi predstavitev naega Zbornika v
Rokodelskem centru je bila lepo priprav-
ljena; poleg peenih dobrot in zapetih
pesmi so bili predvajani tudi kratki egavi
posnetki, ki jih je v naem arhivu poiskal
in pripravil Franci Vesel. Povabljeni gos-
tje, predvsem nai sponzorji, ki so nam v
prvih desetih letih finanno pomagali pri
delovanju, pa so prejeli tudi izvod naega
Zbornika s posvetilom.
Nastopile smo tudi na dobrodelnem
koncertu v udoviti cerkvici na Slivnici
na Kozjanskem. Svoj del smo prispevale
v organizirano pomo slepemu fantu za
nakup raunalnike brailove vrstice.
Prepevale smo tudi starostnikom dolen-
jske regije na sreanju v C Ribnica.
Gostovale smo e na Tolminskem, v vasi
Rut pri Vaki grapi, na prireditvi aenje
lipe, pod katero smo z ostalimi prepevale in
uivale v njeni senici, kajti lipa ima ve kot
8 metrov premera in temu primerna je tudi
njena orjaka kronja.
Pot nas je zanesla tudi na Hrvako, saj
smo se na povabilo Turistinega drutva
Trbuhovica z veseljem udeleile njihovega
praznika eenj na dan sv. Vida, kjer smo
spoznale udovite skupine tako iz Slovenije
kot tudi iz Hrvake in nam je bila pesem
skupno vodilo za medsebojno prijateljst-
vo.
Seveda pa se nae drutvo loteva tudi
drugih aktivnosti, saj poleg pevk v okviru
Drutva podeelskih ena Ribnica sode-
lujejo tudi ostale lanice drutva. V tem
asu smo imele e dva kuharska teaja
(priprava divjaine na ve nainov in peka
kruha pri nai lanici Bredi Trdan iz Suja)
in predavanje Ane Ogorelec, o pripravi in
vzgoji sadik.
Z veseljem smo gostile in razkazale nao
dolino tudi lanicam iz Drutva podeelskih
ena Zagorje-Mline in iz Zveze kmetic
Slovenije in spet drugi iz DP Bela krajina.
Ob tej prilonosti se zahvaljujem naim
lanicam, ki so bile pripravljene sodelovati
s peko peciva in gostoljubjem.
eprav so poitnice pred vrati, leta e ni
konec in tudi na program je e bogat
raznih aktivnosti, povabil in gostovanj, saj
gremo pevke e v naslednjem mesecu na
Europeado v Nemijo, v Gotho, kjer bo
potekalo 10. sreanje vseh ljudskih pevcev,
godcev in folklornih skupin ... Ko se vrnemo,
pa morda v naslednjem prispevku tudi
kakna beseda o tem
Projekte je sofinancirala Obina Ribnica,
zato zahvala vseh udeleenih lanic!
Lepo pozdravljeni in vabljeni v nae
drutvo.
Predsednica DP Ribnica: MARINKA VESEL
VESELE RIBNANKE IN RIBNIKA ZASTAVICA V PARLAMENTU V BRUSLJU
VESELE RIB'NANKE ZAPELE V BRUSLJU
Ljudske pevke VESELE RIB'NANKE smo letos izredno aktivne in
lahko se pohvalimo, da smo v prvi polovici leta nastopale ...
Naslednja
tevilka Reeta
izide
31. julija 2013.
Gradivo oddajte
do 19. julija.
M
E
D

N
A
I
M
I

L
J
U
D
M
I
13
DOIVELI SMO NAJLEPI DAN DSO DOLENJSKIH REGIJ,
ZBRANIH 5. JUNIJA V NAI RIBNICI
Spotovani oskrbovanci DSO, ura je 9.30 in vas prosim, da se
napotimo proti dvorani PORTNEGA DRUTVA RIBNICA. Reeno,
storjeno. In kolona se je poasi bliala cilju. Kako udovito, enk-
raten pogled, med peci so se vozili invalidi vozike so vozile
prostovoljke, Ribnianke, obleene v zelene majice, z oznako
RIBICE, in napisom RIVE.
Presenetile so nas domske uslubenke, vse
v enakih ronatih bluzah, po meri narejenih
v nai DOMSKI ivalnici. Vstop v dvorano
CR nam je ponudil enkraten pogled na
neteto pogrnjenih miz, obloenih s sad-
jem, sladicami in steklenicami brezalkohol-
nih pija. Vse to so preko noi in v ranem
jutru pripravile nae drage uslubenke.
tejemo tudi tiste, ki jih je as privezal na
delo v samem DSO. Pa morda veste, da so
se vse sladkarije rodile v DSO RIVE? Seveda,
to e kar nekaj dni prej. Hvala vam !
Dvorana se je poasi polnila z gosti
iz RNOMLJA, GROSUPLJA, LOKEGA
POTOKA, METLIKE
NOVEGA MESTA,
KOEVJA, TREBNJEGA,
ZAVODA SV. TEREZIJE Z
VIDMA DOBREPOLJE in
prireditelji sreanja DSO
RIVE Ribnica. akal nas
je ansambel RIBNIKI
PUELJC s pevko. Kot gos-
titelj nas je pozdravil direk-
tor DSO Ribnica BRANKO
GOREAN in nam zaelel
veselo sreanje, veliko
zabave, sprostitve in
uspeno tekmovanje.
Nato nam je upan Ribnice
JOE LEVSTEK zaelel
vse najlepe v pravem
ribnikem govoru. e za
sam prietek sreanja
so nas uslubenke DSO
Ribnica nemalo presenetile
s pesmijo VESELI RIB'NAN.
Tudi MAORETNA
SKUPINA iz Ribnice nam je sredi dvorane
prikazala svoje enkratne veine. Pod
vodstvom mentorice in koreografinje
JANE RUS je druga skupina odplesala
EGIPANKE z velikim aplavzom. Ne smemo
pozabiti tudi domskega pevskega zbora
RIBICE, ki je zapel pesem ZVEZDE ARIJO.
Ne, nismo pozabili ljudskih pevk VESELE
RIB'NANKE, ki so nam zapele OD KOD SI
PA, DEKLE, TI DOMA in PRILA JE PRILA
ZELENA POMLAD. ANTON ORAEM je za
to prilonost spesnil SREANJE in pesem
recitiral. Seveda, vmes smo bili postreeni
tudi s krompirjevim golaem z mesom.
Vsi smo akali na trenutek tekmovalnih
obraunov med DSO. Povejte, le kdo ne bi
elel biti prvi? reb je doloil tekmovalni
vrstni red in vsak DSO je za vsako igro izbral
po tri tekmovalce. Tekmovalni as je bil 1
minuta. Tekmovalci prve skupine, gremo!
To je bilo metanje tenis ogic v luknje katle
s tremi luknjami, vrednost lukenj od 1, 2,
in 3. Setevek tega je bil konni rezultat
tekmovalne skupine. Druga skupina je bila
ribiko obarvana. Ribe, rumene in rne, so
na sebi imele elezni krogec, ta je bil pravi
za prejem magneta, temne barve krogci
pa se niso menili za magnet DSO Ribnica,
prvi ste na vrsti! Zaeli smo kar obetavno,
a za nami je bilo e 21 tekmovalcev
stop! igre je konec. Pretejte ribice. Dosegli
smo 54 tok in nestrpno akali konca igre.
Ko smo sliali, da je DSO Ribnica prva s
54 tokami, je bilo v dvorani nepopisno
veselje in ploskanje. Ribii Ribnice smo od
ponosa zrasli za kak centimeter, saj se nam
je izpolnila elja biti prvi. as je tekel in e
smo bili pri tretji ali besedni igri. Vrgla se
je kocka, namesto tevilk so bile rke. e
je bila rka E je bilo v minuti treba napisati
im veje tevilo besed z zaetnico E. Za
nas gledalce ali navijae je as hitro tekel,
kaj ele za tekmovalce STOP! Komisija
preverja pravilnost, nam se tresejo ustnice
vse do tedaj, dokler nismo sliali glasu:
DSO Ribnica 20 tok in 1. mesto. Ponovno
glasno pozdravljanje zmagovalcem.
In e so bile na vrsti 3 zgodbe z naslovom:
Zgodba mojega otrotva. Vsaka zgodba je
imela 10 predmetov, ki si jih je bilo treba
zapomniti ob branju teksta in jih, pomeane
z neimenovanimi predmeti, izvlei iz katle.
Na DSO je nabral 8 tok, tako da smo bili
v skupnem setevku tekmovanja PRVI. S
ponosom smo prejeli prehodni POKAL in
manji pokal v obliki srca za stalno. Tako
pokonne dre e dolgo ne ali pa nikoli.
Vrstni red zmagovalcev: DSO Ribnica 1.
mesto: 85 tok, Grosuplje 2. mesto: 66,
rnomelj pa 3. mesto z 52 tokami.
To je le delek sreanja. Kje je hrana iz
nae kuhinje! Super postreba tudi kosila
s evapii, peenko in za prilogo solata,
sladice in kakor vedno za konec kavica.
Hvala vam, saj je bilo vse to treba prepeljati
iz kuhinje DSO Ribnica. Skoraj bi pozabil na
sreelov in resnino bogate dobitke.
Ples, veselje, vriskanje, medsebojno
sreanje, spoznavanje je nadelo vsako-
mur svoj peat.
Izrazili smo
eljo, da se v
nas l ednj em
letu zopet
s r e a m o .
R a z d e l i t e v
priznanj, poka-
lov in podelitev
cvetja, ki ga je
razdelil in se
zahvalil spon-
zorjem Branko
Gorean, direk-
tor DSO RIVE
Ribnica, je bil
vrhunec dneva.
Pokazali ste, da
je to res kolek-
tiv, ki ga je iskati
z lujo, poseb-
no v dananjem
asu. Ta dan
sreanja je bil
z nami, je z nami in tudi ostane. Nikogar
ne elim imensko pohvaliti, kajti zahva-
lo zasluite prav vsi zaposleni in zunanji
sodelavci. Ko bomo odli, bo delek vas
vseh odel z nami.
Naj pogoltnem besedo, da nobenega po
imenu. Vodenje programa od prietka do
konca je profesionalno vodila ALENKA
PAHULJE in vse niti drala v svojih rokah.
Hvala vam! e enkrat hvala vam, gospod
direktor, in preko vas vsem, prav vsem
zaposlenim in zunanjim sodelavcem in
sponzorjem.
Varovanec M. JEKLER
Foto: M. Modrej
STAREJI SO SE SKUPAJ Z ZAPOSLENIMI V NJIHOVIH DOMOVIH SPROENO ZABAVALI
14
M
E
D

N
A
I
M
I

L
J
U
D
M
I
Moina predvajal film o Opeki
Slovenska demokratska stranka je v juniju organizirala filmski
veer z reiserjem in scenaristom Joetom Moino, ki je predstavil
svoj prvenec 'Pedro Opeka: Dobri prijatelj' in opisal dogajanje za
kamero.
Izsek iz filmskega gradiva, ki ga je v
Rokodelskem centru Ribnica pred-
vajal svetovno znani avtor dokumen-
tarnih filmov Joe Moina, nosi mono
sporoilo. Pripoveduje o zamejskem
Slovencu, rojenem v Argentini, ki mu
zaarijo oi, ko govori o svoji domovini
in slovenskemu narodu, eprav so bili
njegovi stari prisiljeni beati v tujino
pred 'izbranci ljudstva', ki so jim stregli
po ivljenju. On je duhovnik v pravem
pomenu besede, pravi vaanka Velikih
La o Pedru Opeki, ko je ta obiskal
rojstno mesto svoje matere. Opeka
e ve kot 24 let opravlja delo misi-
jonarja na afrikem otoku Madagaskar,
kjer reuje stiske najrevnejih prebival-
cev. S sodelavci je ustanovil humani-
tarno gibanje Akamasoa, kar v prevodu
pomeni 'Dobri prijatelj', preko katerega
je pomagal e desettiso otrokom, mladim in
druinam do dostojnejega ivljenja. Njegovo
delo bi brez Joeta Moine, ki ga je predstavil
svetovni javnosti, najbr ostalo skrito nekje med
madagaskarskimi smetii in revnimi kolibami.
Da se tako velikega loveka ne sme prezreti, so
bili tudi mnenja v enskem odboru SDS Ribnica
in Slovenski demokratski mladini Ribnica, zato
so organizirali projekcijo filma 'Pedro Opeka:
Dobri prijatelj' in povabili
Joeta Moino, da ga podrob-
neje predstavi. Moina, ki je
na mednarodnem festivalu
ITN v amerikem Hollywoodu
prejel nagrado za najboljega
reiserja, je spregovoril o
teavah malgake drube, ki
se e vedno spopada s pos-
ledicami zgreene politike
socializma, ko je produk-
tivnost podravljenih podjetij
strmo padla in sproila celo
val lakote. V nekaj besedah
je orisal Opekovo ivljenjsko
zgodbo in izpostavil raz-
loge njegove nominacije za
Nobelovo nagrado za mir.
Tekst DOMEN M. . MARIN
foto Damjan Adami
JOE MOINA (2. Z LEVE) Z ORGANIZATORJI
PETRA VRH VREZEC NASTOPA V
OPERI GORENJSKI SLAVEK
Morda vsak lovek kdaj pa kdaj zahrepeni dosei najsvetlejo
zvezdo s svojega neba in jo pokazati svetu na odprti dlani svojega
ivljenja. Toda pot do elenega uspeha je pogosto trnova in polna
preprek, zato je pravi uspeh pogosto mono dosei le s potenim
delom in vztrajnostjo.
To sta tudi vrlini Petre Vrh Vrezec, ki si je e kot
mladostnica elela, da bi neko nastopala tudi
v Operi. S tem namenom je prevadila mnogo
ur klavirja in zatem e solo petja, pri tem pa
vedno ponosno hodila za svojimi sanjami.
Dokler se ji niso uresniile.
Tako smo se Petrinega vabila na njen nastop
v operi Gorenjski slavek razveselili tudi lani
Komornega zbora P. Stanislav krabec in
se 11. maja pomeali med publiko. Rdea
nit zgodbe govori o dekletu Minki s prekras-
nim glasom, ki jo je neko slial peti fran-
coski uitelj petja Chansonette. Ker se kar ni
mogel nauditi njenemu glasu, se je odloil,
da jo poie in odpelje na tudij petja v
svojo deelo. Minko je poimenoval Gorenjski
slavek. Toda Minka bi se z njim odpravila v
tujino le zaradi denarja, saj sta bili z mamo
zaradi bratovih peripetij tik pred finannim
zlomom. Njeno srce pa je ostajalo privezano
na dom, na Slovenijo, in na domaina Franja.
Avtor opere, sprva operete, je Anton Foerster,
si je z njo prizadeval ustvariti slovensko naro-
dno opero. Od 19. stoletja dalje so sledile
mnoge predelave njegove priljubljene opere.
Za tokratno predelavo pa sta sprva zdruila
moi reiser Vito Taufer in dirigent Igor vara.
Sodobna predelava Gorenjskega slavka sicer
nekoliko odstopa od originalne operne ver-
zije (predvsem v zaporedju pesmi, opazen je
tudi odmik od nekdanjih italnikih elemen-
tov), vendar sta se v sami sri opere sodobna
avtorja elela im bolj pribliati originalu. Tudi
v njuni razliici je Minko mono obutiti kot
izraz ljubezni do domovine, ki pa za pos-
ameznika ne sme postati omejujoa. Petra
Vrh Vrezec igra Ninon, Chansonettovo eno.
S svetlim koloraturnim sopranom zapoje fran-
cosko arijo (vse ostale pesmi so zapete v slov-
enskem jeziku) ter z mimiko, plesom in kos-
tumom dogradi celotno operno sliko. Ninon
in Chansonette namre predstavljata pros-
trani zunanji svet, marsikomu tudi neznani
umetniki svet. Minkina razdvojenost med
dvema svetovoma pa je, tako kot v pretek-
losti, marsikomu poznana tudi v dananjem
asu.
Sodobna predelava opere Gorenjski slavek
ne navduuje le z igralci in z izborom sloven-
skih narodnih pesmi, temve tudi s kostumi
in celotno sceno: pletena hika, marjetice in
munice velikanke, gostilna v obliki bue,
turkizno ozadje in e bi lahko natevali. Z bese-
dami, ki so potovale med obiskovalci in kritiki,
bi opisali sodobno predelavo opere Gorenjski
slavek kot arobno oz. pravljino. Priakuje
se, da bo Gorenjski slavek na sporedu e vsaj
dve ali tri sezone. Ob tem pa naj kot skrivnost
navedemo, da bo Petra Vrh Vrezec kmalu
nastopala e v eni znameniti operni predstavi.
Kateri? Naj pove sama!
Petra, vsi pevci in pevke Komornega zbora P.
Stanislav krabec ti elimo veliko uspehov in
lepih trenutkov v svetu opere.
STAA IVANEC, foto: Darja travs Tisu (SNG
Opera in balet Ljubljana)
SOPRANISTKA PETRA VRH VREZEC V VLOGI NINON
S TENORISTOM MATEJEM VOVKOM - V VLOGI
RAJDLA, IN BASISTOM FRANCEM JAVORNIKOM
- V VLOGI UPANA - NA ODRU LJUBLJANSKE
OPERE.
K
U
L
T
U
R
N
I

U
T
R
I
N
K
I
15
Slovenka leta na krabevi domaiji
Gostja junijskega
veera na krabevi
domaiji je bila slov-
enska ilustratorka
Jelka Reichman,
ki s svojo srnostjo
kot astna botra
tudi bdi nad novim
vrtcem v Ribnici. O
njenem opusu, ki
ga ne more prez-
reti noben pregled
slovenske ilustracije,
ter o pravljinosti
in vsakdanjosti
njenega ivljenja
se je z njo pogov-
arjala televizijska
voditeljica Bernarda
arn. e dejstvo, da so mi zaupali botrst-
vo nad novim vrtcem, hramom otroke
sree, je zame velik ponos, je poudarila
Reichmanova, ki je zaela risati, kot je deja-
la, e v plenicah. Dobra tiri desetletja, v
katerih se je nain ivljenja in doivljanja
sveta temeljito spremenil, so njene podobe
ostale tako reko nespremenjene, a vedno
znova izvirne, izrazno mone in s tem tudi
aktualne. Ohranile so ne le svet otrotva,
temve tudi mir, v katerem je vztrajala, in
s tem obutek varnosti, ki ga danes tako
pogreamo. Jelka Reichman je dobitnica
tevilnih prestinih slovenskih nagrad, leta
2011 je bila tudi izbrana za Slovenko leta.
MARKO MODREJ
Foto: Milan Glavonji
V SREDINI JELKA REICHMAN Z JANEZOM KRABCEM
Letni koncert Ribnikega pihalnega orkestra
V soboto, 15. junija, so se na odru
ribnikega Gradu, na tradicional-
nem letnem koncertu predstavili
lani KUD Ribniki pihalni orkester.
Enourni koncert je bil posveen
slovenskemu skladatelju, dirigen-
tu, aranerju, pozavnistu in tek-
stopiscu Vinku truclu. Vsestranski
umetnik je napisal veliko
skladb tudi za pihalne orkestre.
Godbeniki so bili poaeni s
tevilnim obiskom. Posledica
nartnega dela je vse veja kako-
vost, zato so bile vse predvajane
skladbe med poslualci zelo lepo
sprejete. Na odru, v ambientu,
ki ga premore le redko kateri
slovenski kraj, se je predstavilo
35 predvsem mladih
glasbenikov. Po dol-
gem asu je lanom
Pihalnega orkestra
uspelo nastopiti v
enotnih uniformah. e
bolj so prepoznavni v
zelenih suknjiih, rnih
hlaah ter belih srajcah.
Prizadevanja Stanislava
Grebenca, predsednika
KUD Ribniki pihalni
orkester, so konno
obrodila sadove.
MARKO MODREJ
Foto: Milan Glavonji
RIBNIKI PIHALNI ORKESTER NA ODRU RIBNIKEGA GRADU
Drutvo maoret in plesalcev Ribnica je v
nedeljo v portnem centru Ribnica prip-
ravilo zakljuno prireditev z naslovom:
Ko muzej oivi. V njihovem muzeju so se
mudile tudi gostje, Trio Dalmatinke. Na
zakljuni prireditvi so se predstavile vse
skupine od najstarejih maoret, ki so
lanice drutva e vrsto let, do najmlajih,
ki so maorete post-
ale letonje olsko
leto. Dekleta so nas
s plesom popeljala
v svet domiljije in
umetnosti, tudi z
domiselno pov-
ezavo Ure Jakli
agar. Za bogate
scenarije zakljunih
in boino-
novoletnih prired-
itev gre ribnikim
maoretam vsa poh-
vala.
MAORETE SO ZNOVA NAVDUILE
Plesni zakljuek Ribnikih maoret
16
I
Z

G
I
M
N
A
Z
I
J
S
K
I
H

K
L
O
P
I
MEDNARODNA IZMENJAVA NA
KOEVSKI GIMNAZIJI
Od 20. do 27. aprila 2013 je na koevski
gimnaziji potekala e osma medn-
arodna izmenjava dijakov, tokrat z gim-
nazijo Gymnzium Antona Bernolka iz
slovakega mesta Nmestovo ob slovako-
poljski meji. 26 dijakov in dijakinj Gimnazije
in srednje ole Koevje je gostilo 31 dijakov
iz Slovake.
Gimnazija Koevje je priela z mednaro-
dnim sodelovanjem skupaj z uvedbo
prilagojenega gimnazijskega programa
evropskimi oddelki (2004/052010/11). Od
letonjega leta dalje pa so v program medn-
arodnega sodelovanja vkljueni dijaki, ki
se v 2. in 3. letniku gimnazije odloijo za
izbirni predmet kultura in civilizacija. Cilj
predmeta je, da dijaki z modernimi unimi
pristopi in oblikami dela, kot so projektno
delo in avtentino uenje, pridobijo znanja
in spretnosti, s katerimi znajo vrstnikom
iz drugih drav predstaviti svojo olo, svoj
kraj in dravo. Tako so vse dejavnosti med
olskim letom usmerjene v en sam cilj:
kako gostom im bolje predstaviti nao
naravno in kulturno dediino.
Letonjo izmenjavo smo poimenovali
Koevska v objemu gozdov (Koevska in
the heart of forest). Program in izvedba
je plod timskega dela uiteljic angleine,
prof. Ane Miheli, ki je bila odgovorna za
pedagoki proces (avtorica in mentorica
dveh projektov pri predmetu) in za nep-
osredno delo z dijaki, in prof. Mojce Adami
Varga, koordinatorice mednarodnega
sodelovanja na oli. Seveda pa izmenjave
ne bi bilo brez dijakov ti so sooblikovalci
programa, med izmenjavo pa nastopajo v
raznih vlogah: kot voditelji, reporterji, igral-
ci, uitelji slovenskega jezika, vodii, pevci,
povezovalci programa, fotografi itd.
Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem, ki
so pomagali pri izvedbi projekta bodisi s
svojim sodelovanjem,s finanno pomojo
ali z donacijami: Obini Koevje in gos-
podu upanu, dr. Vladimirju Prebiliu, za
pozdravne besede in finanno pomo,
Obini Ribnici, Pokrajinskemu muzeju
Koevje, Zavodu za gozdove Slovenija OE
Koevje, Rokodelskemu centru Ribnica,
Sodexu, Integralu Koevje, firmi Uskok d.d.
(Costella), Pekarni Seferovi iz Ribnice in
seveda vsem druinam gostiteljicam.
MOJCA ADAMI VARGA, koordinatorica medn-
arodnega sodelovanja
Kako pa mednarodno izmenjavo
zautijo dijaki? Sara Hoevar in Bria
Vilicer, dijakinji 2. a, sta zapisali:
Vsi smo nestrpno priakovali 20. april, saj
so takrat okoli 19. ure v Koevje konno
prispeli nai slovaki vrstniki. Priakali smo
jih na olskem dvoriu. Po prvih pozdravih
in stiskih rok smo se kaj kmalu odpravili
na nae domove, kjer smo namestili svoje
goste, preostanek veera pa smo preiveli
skupaj s prijatelji. e v nedeljo (t. i. druinski
dan) smo se vsi udeleenci izmenjave dobili
na Rudnikem jezeru in prvi dan preiveli v
spoznavanju novih prijateljev.
Izmenjava se je uradno priela v pone-
deljek s sprejemom v predavalnici ole
nae goste sta pozdravila ravnateljica
ole, ga. Meta Kamek in koevski upan,
dr. Vladimir Prebili, dijaki pa smo pripravili
kratek pozdravni program in pogostitev.
Sledil je lov za zakladom po koevskih
ulicah, ogled razstav v Pokrajinskem
muzeju Koevje, dan pa smo zakljuili s
preivetvenim teajem slovenine kljub
obilici smeha smo goste uspeli nauiti kar
nekaj slovenskih besed in kratkih povedi.
Med tednom smo si ogledali veliko sloven-
skih znamenitosti. Obiskali smo Postojnsko
jamo, Muzej solinarstva v Seovljah, Piran,
staro mestno jedro Ljubljane, v Ribnici pa
smo obiskali grad in Rokodelski center. En
dan smo preiveli tudi v gozdu. Dolgemu
pohodu ob robu Rajhenavskega pragoz-
da je sledil piknik in pa merjenje moi v
nogometu in odbojki. Slovake dijake sta
najbolj navduila morje in Piran, oarala pa
jih je tudi stara Ljubljana. V petek smo jim
za zakljuek pripravili e kratko prireditev
z izbranimi utrinki izmenjave, nato pa smo
vsi skupaj preiveli e zadnji veer v lastni
reiji.
V soboto zjutraj je nastopilo slovo, ki je bilo
zelo ustveno, saj smo se v tem kratkem
asu mono navezali drug na drugega.
Skupaj smo preiveli nepozaben teden, ki
se ga bomo vsi radi spominjali e dolgo.
Zdaj pa se e mono veselimo septembra,
ko bomo mi obiskali Slovako.

SARA HOEVAR IN BRIA VILICER, 2. A
M
E
D

K
N
J
I
G
A
M
I
17
Izid tudentske publikacije Skup
Meseca junija je pod okriljem Ribnikega
tudentskega kluba (Rk) svet ugledala
prva tevilka publikacije Skup (Samostojna
kulturno-umetnika publikacija). Z njo smo
tudentje eleli povezati vse mlade iz nae
doline z besedo, sliko in rimo. Mladim smo
ponudili pot do izraanja in monost, da
pokaejo, kaj zmorejo. Rezultat je grafino
dovrena, vsebinsko izpopolnjena in mla-
dinsko obarvana publikacija, ki je okolju
prijazna, saj je tiskana na reciklirani papir.
Vsi lani Rkja so jo prejeli po poti na
dom (publikacija je vsem dostopna tudi na
spletni strani Rk). Ideja za prvo periodino
publikacijo je nastala e v zaetku tega
leta. Zbrala se je ekipa, se doloile vloge in
skupaj smo se sproti uili, kaj tono pomeni
izdati publikacijo. V prvi tevilki tako lahko
bralci preberejo, zakaj se ribniki tudentje
ne vozijo s Prevozi.org ali kako z malo den-
arja do velikega potovanja. Zimske mesece
so slovenske ulice pretresli jezni koraki pro-
testnikov, a pri nas je bilo vedno vse tiho.
Kje je naa civilna iniciativa? Razpisali smo
se tudi o tudentski politiki in za filozofe po
dui pisali o panoptikumu. Osnvnoolcem
in srednjesolcem smo ponudili svoj vogal,
kjer so nam razkrili, kako je v njihovih oeh
biti tudent. Rk vedno poskrbi tudi za
druabne dogodke mladih. V publikaci-
ji smo objavili poroila, kako smo se na
njih imeli, e posebej na prvem Rib'nkm
agajnu v Ljubljani, koncertu Chicksy Dicks,
Epicenter in All One to Me. V publikacijo
smo vsi vloili veliko truda in 7. junija smo
v Rk praznovali izid teko priakovanega
Skupa. Prva tevilka je za nami, a as je
za novo. Nismo e povedali vsega, e se
v naih glavah skrivajo ideje in e se e
kdo prepozna, da bi rad z nami pisal, risal,
fotografiral ali se kako drugae umetniko
izraal, naj se pogumno javni na publikaci-
ja.skup@gmail.com. Kjer je volja, je tudi pot
in upamo, da se nam na nai pridrui im
ve podpornikov.
Za RK ELVIRA KOELE. Foto: Maa Mlakar
Notranja preureditev knjinice
Knjinica Miklova hia v
Ribnici ima novo podobo!
Za vse, ki ste letos po 17.
juniju bili v njej, veste, da
knjinica od znotraj ni
ve enaka. Knjinini pult
ni ve v stranskem delu
stavbe in gradiva ni mo
dobiti tam kot prej. Kaj se
je zgodilo, da je prilo do
notranje preureditve?
Knjinica je v letu 2012
postala preobremenjena
in neurejena. Knjinino
gradivo je toliko naraslo,
da vseh knjig ni bilo mo
dati na polico. Gradivo za
mlade je bilo na oddelku
za odrasle. Prostor za tudij
je bil tesen, teko bi nali
prostor za mirno prebiran-
je gradiva. Prerazporeditev
v knjinici je bila nujna.
V prvi fazi (lansko leto) se je
knjinino osebje premak-
nilo v pisarno na koncu
knjinice in v drugo nad-
stropje. Tako se je naredil
prostor, ki ga je bilo mo
uporabiti za smiselno pre-
razporeditev. V drugi fazi
je izposojevalni pult dobil
mesto v srediu knjinice.
Na levi strani se zdaj razprostira pros-
tor za mladinsko in otroko gradivo,
na desni pa multimedija in gradivo
za odrasle. Odrejeni so prostor z
raunalniki in kotiki za mirno branje
in listanje po asopisju ali revijah.
Kljub temeljni urejenosti in dostopno-
sti do knjig, brour, DVD-jev, CD-jev,
italnikega gradiva in razporeditve
raunalnikov je veliko stvari, ki jih bo
potrebno dopolniti, da bo knjinica
dobila dokonno podobo: kotike
bo potrebno dopolniti z udobnimi
sedei, posodobiti raunalniko
opremo, opremiti multimedijski pros-
tor, teraso narediti uporabno, vgraditi
dvigalo
Na cilj je narediti knjinico prijazno,
dostopno in uporabno. Knjinino
osebje bo naredilo vse, da se
bodo uporabniki utili sprejete in
dobrodole. Upam in verjamem, da
bo knjinica s ponudbo in dejavnos-
tmi postala prostor ustvarjalne kul-
ture in posredovanja znanja.
MARKO ZUPANC, direktor Knjinice
Miklova hia
MED PREUREJANJEM JE BILA KNJINICA NA TLEH
18
R
A
Z
P
I
S
I
JAVNA DRABA
ZA ODDAJO NEPREMININ V
NAJEM
1. Naziv in sede organizatorja javne
drabe: Obina Ribnica, Gorenjska cesta
3, Ribnica.
2. Predmet oddaje v najem:
Profitno dvosobno stanovanje t. 1
v pritliju stanovanjske stavbe na
krabevem trgu 5, Ribnica (ID znak pos-
ameznega dela 1625-1234-1), neto tlor-
isna povrina stanovanja je 65,70 m2.
Stanovanjska stavba, v kateri je predmet-
no stanovanje, je bila zgrajena leta 1960,
stanovanje pa obnovljeno leta 2000.
Stanovanje sestavljajo: dve sobi, kuhinja
z jedilnim kotom, kopalnica, predsoba in
klet. V najem se oddaja neopremljeno.
3. Vrsta pravnega posla za predmet
najema pod 2. toko: najemna pogod-
ba.
V najemni pogodbi bo navedeno, da
najemnik v stanovanju ne sme imeti
domaih ivali.
4. Izklicna cena in najniji znesek njen-
ega vianja:
- izklicna mesena najemnina za stano-
vanje pod toko 2.: 168,10 EUR, najniji
znesek vianja: 5 EUR.
Na javni drabi bo uspel draitelj, ki bo
ponudil najvijo najemnino.
Najemnina se bo usklajevala z rastjo
ivljenjskih strokov v Republiki Sloveniji
(inflacije) in ne vkljuuje obratovalnih
strokov.
5. Nain in rok plaila najemnine:
Najemnino bo najemnik plaeval
meseno v rokih dospetja, doloenih s
strani upravljavca stanovanj lasti Obine
Ribnica. Poloena varina se vteje v
plailo prve najemnine.
Najemnik bo poleg najemnine plaeval
e obratovalne stroke (ogrevanje, voda-
rino in kanalino, elektriko, odvoz smeti
), stroke rednega vzdrevanja, nado-
mestila za uporabo stavbnega zemljia,
zavarovanj in e morebitne druge stroke,
ki jih najemnik z uporabo povzroa.
Pred vselitvijo v stanovanje je najem-
nik dolan plaati najemodajalcu znesek
3 mesenih najemnin, kar je kavcija za
morebitno povzroeno kodo v stanovan-
ju ali morebitne neporavnane obveznos-
ti. Ta znesek mu bo najemodajalec vrnil z
obrestmi po obrestni meri 0,25 % v roku
osmih dni po prevzemu stanovanja in
ugotovitvi, da je najemnik stanovanje
uporabljal v skladu z veljavnimi norma-
tivi in standardi ter da so poravnane vse
obveznosti do najemodajalca.
6. Kraj in as javne drabe:
Javna draba bo v torek, 2. julija 2013,
v sejni sobi Obine Ribnica (pritlije),
Gorenjska cesta 3, Ribnica, in sicer ob
11.00 uri.
7. Draitelji morajo pred zaetkom
drabe plaati varino v viini ene
izklicne mesene najemnine. Varino
je treba nakazati na transakcijski raun
Obine Ribnica, t. 01304-0100005476,
sklic 00 D 722100 (D davna tevilka
draitelja) z navedbo plailo varine za
najem stanovanja.
8. Plaana varina bo brez obresti
po konani javni drabi vrnjena tistim
draiteljem, ki na javni drabi ne bodo
uspeli, in sicer v roku 3 dni od dneva
izvedbe javne drabe.
9. Ogled predmetnega stanovanja bo
moen po predhodnem dogovoru na
tel. t. 01 837 20 28 (Zalka Gore), pri
omenjeni kontaktni osebi dobite tudi
dodatne informacije o nepreminini. Vse
ostale informacije glede javne drabe
dobite na tel. t. 01 837 20 10 (Ana Lesar
Oraem).
10. Pogoji za sodelovanje:
Na javni drabi lahko sodelujejo pravne in
fizine osebe, ki lahko v skladu s pravnim
redom Republike Slovenije postanejo
lastniki nepreminin.
Draitelji morajo pred zaetkom drabe
komisiji predloiti:
- dokazilo, da ima draitelj pravico prido-
biti nepreminino v RS (kopija osebne
izkaznice oziroma potnega lista fizine
osebe, oziroma izpis iz ustreznega regis-
tra pravne osebe in s.p. ipd.),
- notarsko overjeno pooblastilo v prim-
eru, da fizina oseba za udelebo na
drabi pooblasti drugo pravno ali fizino
osebo,
- dokazilo o stalnih prihodkih, razen
socialnih transferjev, zase ali za poroka,
- potrdilo Obine Ribnica o plaanih
zapadlih obveznostih do obine Ribnica,
- dokazilo o plailu varine s priloeno
tevilko rauna za primer vraila kavcije,
- davno, EMO in telefonsko tevilko.
Interesenti, ki ne bodo dokazali izpoln-
jevanja pogojev iz prvih petih alinej 10.
toke, bodo po sklepu komisije, ki bo
vodila drabo, izloeni iz postopka pred
zaetkom drabe.
11. Z najugodnejim draiteljem
se sklene najemna pogodba v obli-
ki notarskega zapisa za dobo 5 let,
najkasneje v roku 15 dni po zakljuku
drabe. e draitelj ne podpie najemne
pogodbe v navedenem roku iz razlogov,
ki so na strani draitelja, Obina Ribnica
zadri njegovo kavcijo.
12. Pravila javne drabe:
- javno drabo bo izvajala drabena
komisija, imenovana s sklepom upana, v
skladu z Uredbo o stvarnem premoenju
drave in samoupravnih lokalnih skup-
nosti,
- ugovore proti drabenemu postopku
je mono podati, dokler ni zakljuen
zapisnik o poteku drabe,
- morebitne ugovore takoj rei predsed-
nik komisije,
- komisija lahko s soglasjem predstojni-
ka zane postopek, ustavi do sklenitve
pravnega posla brez obrazloitve in brez
odkodninske odgovornosti, pri emer
se draiteljem v roku 10 dni povrnejo
plaana varina in izkazani stroki.
14. Ta javna draba se objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije in na uradni
spletni strani Obine Ribnica www.
ribnica.si.
OBINA RIBNICA
JAVNA DRABA
ZA PRODAJO NEPREMININ
1. Naziv in sede organizatorja javne
drabe: Obina Ribnica, Gorenjska cesta
3, Ribnica.
2. Predmet prodaje:
Profitno enosobno stanovanje t. 1
v pritliju vestanovanjske stavbe na
naslovu Knafljev trg 13, Ribnica (ID pos-
ameznega dela 1625-454-3), neto tlor-
isna povrina 26,60 m2, stanovanje e
ni vpisano v zemljiki knjigi kot etana
lastnina.
Vestanovanjska stavba, v kateri je pred-
metno stanovanje, je bila zgrajena leta
1979 in stoji na parc. t. 119/32 k. o.
1625 Ribnica. Stanovanje je sestav-
ljeno iz naslednjih prostorov: predsobe,
kuhinjske nie, venamenske sobe in
kopalnice z WC-jem. Stanovanju pri-
pada tudi shrambni prostor v pritliju
objekta. Stanovanje je delno opremljeno,
opremljeni sta kuhinjska nia in kopal-
nica, medtem ko soba in predsoba nista
opremljeni.
3. Vrsta pravnega posla za oba pred-
meta prodaje pod 2. toko: prodajna
pogodba.
4. Izklicna cena in najniji znesek njen-
ega vianja:
- izklicna cena za stanovanje pod toko 2.
je 31.574,00 EUR, najniji znesek vianja:
200 EUR.
Izklicna cena ne vkljuuje zakonsko
R
A
Z
P
I
S
I
19
doloenega 2-odstotnega davka na pro-
met nepreminin, ki ga plaa kupec.
Na javni drabi bo uspel draitelj, ki bo
ponudil najvijo kupnino.
5. Nain in rok plaila kupnine:
Uspeli draitelj je dolan kupnino
poravnati v roku 30 dni od dneva podpisa
prodajne pogodbe na transakcijski raun
Obine Ribnica, t. 01304-0100005476.
Plaani znesek varine se vteje v kup-
nino.
6. Plailo kupnine v navedenem roku
je bistvena sestavina prodajne pogod-
be. Ta je avtomatino razdrta, e kupec
kupnine ne plaa v navedenem roku.
Plaana varina se v tem primeru ne
vrne.
7. Kraj in as javne drabe:
Javna draba bo v torek, 2. julija 2013,
v sejni sobi Obine Ribnica (pritlije),
Gorenjska cesta 3, Ribnica, in sicer ob
12. uri.
8. Draitelji morajo pred zaetkom
drabe plaati varino v viini 10 %
izklicne cene nepreminine, ki jo bodo
draili. Varino je treba nakazati na tran-
sakcijski raun Obine Ribnica, t. 01304-
0100005476, sklic 00 D 722100 (D
davna tevilka draitelja), z navedbo
plailo varine za nakup stanovanja.
9. Plaana varina bo brez obresti
po konani javni drabi vrnjena tistim
draiteljem, ki na javni drabi ne bodo
uspeli, in sicer v roku 3 dni od dneva
izvedbe javne drabe.
10. Ogled predmetnega stanovanja
bo moen po predhodnem dogovoru
na tel. t. 01 837 20 28 (Zalka Gore),
pri navedeni kontaktni osebi dobite tudi
dodatne informacije o nepreminini. Vse
ostale informacije glede javne drabe
dobite na tel. t. 01 837 20 10 (Ana Lesar
Oraem).
11. Pogoji za sodelovanje:
Na javni drabi lahko sodelujejo pravne in
fizine osebe, ki lahko v skladu s pravnim
redom Republike Slovenije postanejo
lastniki nepreminin.
Draitelji morajo pred zaetkom drabe
komisiji predloiti:
- dokazilo, da ima draitelj pravico prido-
biti nepreminino v RS (kopija osebne
izkaznice oziroma potnega lista fizine
osebe, oziroma izpis iz ustreznega regis-
tra pravne osebe in s.p. ipd.),
- notarsko overjeno pooblastilo v prim-
eru, da fizina oseba za udelebo na
drabi pooblasti drugo pravno ali fizino
osebo,
- dokazilo o plailu varine s priloeno
tevilko rauna za primer vraila kavcije,
- davno, EMO in telefonsko tevilko.
Interesenti, ki ne bodo dokazali, da izpol-
njujejo pogoje iz prvih treh alinej 11.
toke, bodo po sklepu komisije, ki bo
vodila drabo, izloeni iz postopka pred
zaetkom drabe.
12. Z najugodnejimi draitelji se
sklene prodajna pogodba najkasneje
v roku 15 dni po zakljuku drabe. e
draitelj ne podpie prodajne pogodbe
v navedenem roku iz razlogov, ki so na
strani draitelja, Obina Ribnica zadri e
plaano varino.
13. Pravila javne drabe:
- nepreminina pod toko 2. se proda v
celoti po naelu videno-kupljeno, kasneje
reklamacije ne bodo upotevane, proda-
jalec ne daje nikakrnih jamstev ali garan-
cij za nepreminino,
- vse stroke v zvezi s prenosom lastnitva
(notarska overitev pogodbe, vknjiba v
zemljiko knjigo), vkljuno z davkom na
promet nepreminin, nosi kupec,
- javno drabo bo izvajala drabena
komisija, imenovana s sklepom upana, v
skladu z Uredbo o stvarnem premoenju
drave in samoupravnih lokalnih skup-
nosti,
- ugovore proti drabenemu postopku
je mono podati, dokler ni zakljuen
zapisnik o poteku drabe,
- morebitne ugovore rei takoj predsed-
nik komisije,
- komisija iz prejnje alineje lahko zaeti
postopek s soglasjem predstojnika
ustavi do sklenitve pravnega posla brez
obrazloitve in brez odkodninske odgo-
vornosti, pri emer se draiteljem v roku
10 dni povrnejo plaana varina in izka-
zani stroki.
14. Ta javna draba se objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije in na uradni
spletni strani Obine Ribnica www.
ribnica.si.
OBINA RIBNICA
JAVNO NAZNANILO
upan obine Ribnica obvea javnost
o javni razgrnitvi in javni obravnavi
dopolnjenega Osnutka obinskega
podrobnega prostorskega narta
(OPPN) za obmoje Ribnika prom-
enada Ri_2 (Mala Mlaka) v Ribnici
I.
Obina Ribnica naznanja javno razgrni-
tev in javno obravnavo dopolnjenega
osnutka Obinskega podrobnega pros-
torskega narta (OPPN) za obmoje
Ribnika promenada Ri_2 (Mala Mlaka)
v Ribnici, ki ga je izdelala druba Arealine
d.o.o., Novi trg 9, 6230 Postojna, pod t.
projekta U-03/2012.
II.
Gradivo iz I. toke bo z vsemi prilogami
javno razgrnjeno v prostorih Obine
Ribnica, na Oddelku za okolje in pros-
tor, v I. nadstropju, Gorenjska cesta
3, Ribnica, od 8. julija do 7. avgusta
2013.
Javna obravnava o razgrnjenih doku-
mentih bo potekala v sejni sobi Obine
Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica,
dne 17. julija 2013, s prietkom ob 16.
uri.
III.
Obmoje urejanja OPPN Ribnika prom-
enada zajema zemljia in dele zemlji
parc. t. 929/3, 932, 935/8, 935/12,
935/15-del, 935/91-del, 935/95, 935/96,
935/97, 935/98-del, 935/172, 935/201,
935/202 in 1441/2-del, vse k. o. Ribnica.
Vplivno obmoje za navezavo na Grajsko
pot: 935/15-del, 935/173-del, 939/3-
del, 939/4-del, 939/5, 040/1-del, 940/2-
del, 1435/12-del (Grajska pot), vse k.o.
Ribnica.
Vplivno obmoje vodotoka (409 ZD):
1441/10-del, 1442/2-del in 935/98-del
k.o. Ribnica.
Vplivno obmoje odvodnega jarka in
infrastrukture: 935/2-del, 935/14-del,
935/17-del, 935/20-del, 935/24-del,
935/25-del, 935/80-del (stadion), 935/81-
del in 1434/2-del (Cesta na Ugar) vse k.o.
Ribnica.
V primeru odstopanja navedenih parcel
in stanja glede na grafini prikaz, velja
grafini prikaz.
IV.
V okviru javne razgrnitve ima javnost
pravico dajati pripombe in predloge na
razgrnjeno gradivo. Pripombe in pred-
logi se lahko do vkljuno 14. 8. 2013
podajo pisno, na mestu javne razgrni-
tve kot zapis v knjigo pripomb in predl-
ogov, lahko jih poljejo na naslov Obine
Ribnica, Oddelek za okolje in prostor,
Gorenjska c. 3, Ribnica ali na elektronski
naslov obcina@ribnica.si, pri emer se v
rubriki zadeva navedejo kljune besede
Pripomba na javno razgrnitev OPPN
Ribnika promenada.
teje se, da je pri dajanju pripomb in
predlogov z navedbo imena in priimka
ali drugih osebnih podatkov dan pris-
tanek za objavo teh podatkov v staliih,
ki bodo objavljena na spletu. Osebe, ki
ne elijo, da se v staliih objavijo njihova
imena in priimki ali drugi osebni podatki,
morajo to posebej navesti.
V.
Javno naznanilo se objavi na spletni stra-
ni Obine Ribnica http://www.ribnica.si.
in na oglasni deski Obine Ribnica.
upan Obine Ribnica
JOE LEVSTEK
20
R
A
Z
P
I
S
I
JAVNI RAZPIS za dodelitev
nepovratnih finannih
sredstev za nakup in
vgradnjo malih komu-
nalnih istilnih naprav v
Obini Ribnica za leto 2013
Obina Ribnica bo v letu 2013 sofinancirala
nakup in vgradnjo malih (individualnih ali
skupinskih) istilnih naprav, velikosti do 50
PE, na obmoju Obine Ribnica.
Nepovratna sredstva se dodeli samo za
nakup in vgradnjo malih istilnih naprav na
obmojih, na katerih ni predvidene gradnje
javnega kanalizacijskega sistema.

1. Upravienci: Fizine osebe s stalnim
prebivaliem na obmoju Obine Ribnica,
ki so malo istilno napravo vgradile v letu
2013.
istilna naprava mora biti izven obmoij,
na katerih je predvidena izgradnja kanali-
zacije skladno z Operativnim programom
odvajanja in ienja komunalne odpadne
vode v Obini Ribnica. Obmoja, na katerih
je mono sofinanciranje izgradnje malih
istilnih naprav do 50 PE, so navedena v
prilogi I.
2. Razpisana sredstva: Obina Ribnica
razpisuje nepovratna sredstva v viini
2.000,00 EUR iz proraunske postavke 1528
Sofinanciranje izgradnje malih istilnih
naprav na vodovarstvenih obmojih. Viina
sofinanciranja je odvisna od kapacitete
novozgrajene male komunalne istilne
naprave, in sicer v viini 150 /PE, vendar
ne ve, kot je v proraunu Obine Ribnica
zagotovljenih sredstev.
3. Vlogi za dodelitev sredstev morata
biti priloena:
- izjava o nameravani vgradnji male istilne
naprave, ki ima certifikat oz. listino o sklad-
nosti z zahtevami, glede doseganja mejnih
vrednosti parametrov odpadnih vod, kot
jih predpisuje Uredba o emisiji snovi pri
odvajanju odpadnih vod iz malih komunal-
nih istilnih naprav (Ur. l. RS, t. 98/07);

- izpisek iz zemljike knjige ali notarsko
overjena slunostna pogodba za lokacijo
male istilne naprave.
4. Rok za prijavo in obdelavo vlog:
Razpisna dokumentacija je na voljo v
vloiu Obine Ribnica in na spletni strani
www.ribnica.si. .
Vloga mora biti poslana ali dostavljena na
naslov: Obina Ribnica, Gorenjska cesta 3,
Ribnica, predloena v zapeatenem ovitku,
ta pa mora biti na sprednji strani oznaen
z napisom NE ODPIRAJ MN 2013. Na
hrbtni strani ovitka mora biti oznaen poln
poiljateljev naslov. Oddaja vloge pomeni,
da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji
javnega razpisa.
Rok za oddajo vloge je 30. 9. 2013.
e vloga ob vloitvi ni popolna, se vlagatel-
ja obvesti, da vlogo v roku 8 dni dopolni.
e tega ne stori oziroma je vloga kljub
dopolnitvi e vedno nepopolna, se jo s
sklepom zavre.
Postopek javnega razpisa in razdelitev sred-
stev vodi trilanska komisija, ki jo imenuje
upan Obine Ribnica. Vloge, ki ne bodo
izpolnjevale zahtevanih pogojev, bodo
izloene iz nadaljnje obravnave. Sredstva
bodo dodeljevanja po vrstnem redu pris-
petja popolne vloge do porabe sredstev.
Vlagatelji bodo o izidu razpisa obveeni
v 15 dneh od dne, ko komisija pripravi
predlog dodelitve proraunskih sredstev.
Sklep o dodelitvi nepovratnih finannih
sredstev za izgradnjo male istilne naprave
v letu 2013 izda upan Obine Ribnica na
podlagi predloga komisije. Sklep upana
je dokonen.
Na podlagi sklepa bo z upravienci sklen-
jena pogodba.
5. Delitev sredstev: Sredstva se bodo odo-
brila pa naelu prispelosti popolne vloge,
vendar najdlje do porabe nartovanih
sredstev.
Popolne vloge, ki zaradi porabe
proraunskih sredstev v tekoem
proraunskem letu ne bodo realizirane, se
prenesejo v naslednje leto, upoteva pa se
vrstni red prispelosti.
6. rpanje sredstev: Upravienec lahko
rpa sredstva na osnovi pogodbe, sklen-
jene med upraviencem in obino. Za
rpanje sredstev je do 15. 11. 2013 zavezan
posredovati naslednje dokumente:
- zahtevek,
- certifikat oz. listino o skladnosti z zahteva-
mi glede doseganja mejnih vrednosti
parametrov odpadnih vod, kot jih pred-
pisuje Uredba o emisiji snovi pri odvajanju
odpadnih vod iz malih komunalnih istilnih
naprav (Ur. l. RS, t. 98/07);
- ustrezno upravno dovoljenje za poseg v
prostor za malo istilno napravo (lokacijsko
informacijo),
- zapisnik o pregledu dokumentacije in
naprave, ki ga opravita predstavnik JKP
Komunala Ribnica d.o.o. in lastnik naprave,
- dokazila o poravnanih strokih izgradnje
(fotokopije plaanih raunov in potrdil o
plailu).
7. Dodatne informacije: Vse dodatne
informacije v zvezi z razpisom dobite na
Obini Ribnica, na tel. t. 837 20 07 , pri g.
Alojzu Pahuljetu.
UPAN JOE LEVSTEK
Priloga I: Obmoja, na katerih je mono
sofinanciranje izgradnje malih istilnih
naprav do 50 PE
KS Sveti Gregor: Praproe, Marii, Pusti
Hrib, Rigelj, Gapinovo, Hoje, Graben,
Hudi Konec, Sv. Gregor, Andol, Krne,
Levstiki, Marole, Junje, Grebenje, Zlati
Rep, Brinovica, rnec, Zadniki, Perovo,
Pugled pri Karlovici, Vintarji, rni Potok.
KS Velike Poljane: Ortnek, Gorenje
Podpoljane, Dolenje Podpoljane, Finkovo,
Vrh pri Poljanah, krajnek, Bukovec pri
Poljanah, ukovo, Dule.
KS Ribnica: Gorenji Lazi, Jelendol, Jelenov
leb, Zapue pri Ribnici.
KS Dolenja vas: Grarske Ravne, Makoe.
PGD Goria
vas
ob slavnostnem prevzemu
novega gasilskega vozila
vabi na proslavo in veseli-
co, v soboto, 13. 7., od 17.
ure dalje pred gasilnim
domom v Gorii vasi.

Zabaval nas bo ansambel
Zdomarji.
NA POMO!
PGD Sv.
Gregor
vabi v soboto, 20. 7., ob 19.
uri, na gasilsko proslavo
ob obnovljenem gasilskem
domu in odprtju gasilske
muzejske sobe.
Proslavi sledi gasilska
veselica z ansamblom Mladi
Dolenjci.
NA POMO!
Z
A
H
V
A
L
E

O
B

S
M
R
T
I
21
Tiho si trpel,
Mirno so odel,
Med nami vedno bo ivel.

Zahvala
Od nas se je poslovil dragi mo, oi in dedi

JaneZ Cvar
(10. 3. 1940 - 17. 5. 2013)
iz Dolenjih Lazov 57
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in
znancem za izreeno soalje, darovano cvetje, svee in sv. mae.
Zahvaljujemo se ZD Ribnica, posebna zahvala dr. Alenki Nadler-
agar, gospodu upniku, pevcem, Komunali Ribnica in Ave.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Smrt se zlila
je v bledo oblije,
pogled je zaplaval v neznan spokoj,
ni ve trpljenja in boleine,
ivljenje je trudno konalo svoj boj.

Zahvala
V 82. letu se je za vedno poslovil od nas na ljubljeni oi in
ata

rUS lUDvIK
(2. 5. 1931 - 27. 5. 2013)
Ob bolei izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem za izreeno soalje,
podarjene svee in cvetje. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem,
znancem in sosedom, ki so se poslovili od njega in ga pospremili
na zadnji poti.
Zahvaljujemo se vsem, ki so ga obiskali v asu njegove bolez-
ni. Predvsem se zahvaljujemo LD Velike Poljane, ZD Ribnica,
Veteranom vojne za Slovenijo, Komunali Ribnica in borcem.
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu.
alUJOI vSI nJeGOvI
e vedno utim na koncih prstov njen zadnji utrip,
Utrip srca, ki je mojemu srcu dalo prvi utrip
In je bilo do zadnjega diha manj zase ko zame.
Do zadnjega hipa, ko sem spoznal: nimam ve
mame.
(T. Kuntner)
Zahvala
V razcvetu ro nas je nepriakovano, nenadoma in tiho zapus-
tila naa draga mama in stara mama

Marta lOvIn
(12. 7. 1939 6. 6. 2013)
Hvala vsem, ki ste ji v asu ivljenja do njenega zadnjega dne s
svojimi besedami, dejanji in druenjem omogoili mirno, dostojno
in lepo ivljenje.
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem,
sodelavcem in znancem za topel stisk roke, objeme tolabe in
iskrene besede ob slovesu.
Zahvala tudi vsem, ki ste darovali svee, roe, svete mae in jo
pospremili na njeni zadnji poti.
Njen spokojni obraz ob zadnjem izdihu ostaja v naih srcih.
SIn Z DrUInO
Odel si tja,
kjer ni boleine.
Tja v venost,
kjer je vse lepo in
ni ne mine.

Zahvala
V 84. letu se je od nas za vedno poslovil dragi mo, oe, dedi
in pradedi

FranCe eareK
(5. 5. 2013)
iz Lonarske ulice 19, Dolenja vas
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste
nam v tekih trenutkih stali ob strani.
Hvala osebju ZD Ribnica za pomo na domu. Posebna zahvala je
namenjena upniku Aleu Peavarju za lepo opravljen obred. Hvala
mokemu pevskemu zboru Lonar in Francetu Trdanu za poslovilni
govor. Hvala vsem pevcem, ki ste se od njega tako lepo poslovili, ga
pospremili v cerkev in h grobu. Hvala za cvetje in svee.
Hvala vsem.
ena MarIJa In vSI nJeGOvI
22
Z
A
H
V
A
L
E

O
B

S
M
R
T
I
MALI OGLASI
PRODAM
Na Knafljevem trgu ugodno prodam 2-sobno stanovanje z
balkonom, velikost 62,2 m
2
. Cena po dogovoru. Tel.: 040 734
974.
V centru Ribnice, krabev trg, v 1. nadstropju majhnega
bloka (le 3 stanovanja), prodam dvosobno stanovanje v skupni
izmeri 42,36 m
2
. Stanovanje je v celoti obnovljeno, v bliini
vrtca, trgovine, ole, lekarne, avtobusne postaje ZK ure-
jena (vpisano v etano lastnino), vsa infrastruktura, monost
prikljuitve na CK na lesno biomaso. Vseljivo takoj. Vredno
ogleda. Cena je 45.000 EUR. Tel.: 041 897 097.
V centru Ribnice, na mirni, sonni lokaciji, prodam hio.
Leto gradnje je 1971. Velikost hie je 160 m
2
, celotne parcele
600 m
2
. Hia je ograjena, z vrtom. Cena po dogovoru. Tel.: 031
- 207 718.
Na Travni gori prodam stanovanjsko hio. Je opremljena,
takoj vseljiva. Cena po dogovoru. Informacije: Nadja Podreka,
Savudrija. Tel.: 00385 52 759 529.
Ob glavni cesti pri naselju Humec v Dolenji vasi prodam
gradbeno parcelo v izmeri 780 m. Na isti lokaciji ob avtobusni
postaji prodam e parcelo v izmeri 914 m
2
. Cena po dogovoru.
Informacije: Mija earek, tel.: 070 - 842 625.
ODDAM
V najem oddam koo v Mali gori, v bliini Francetove jame,
za leto ali ve. Cena po dogovoru. Tel.: 031 - 353 899.
V Ribnici, v stanovanjski hii, oddam opremljeno dvo-
sobno stanovanje. V stanovanju je BTV, internet Najemnina
je 250 EUR + stroki. Tel.: 040 323 787.
V okolici Ribnice oddam stanovanje v pritliju hie. Ve
informacij dobite na tel.: 051 - 381 303.
Na Knafljevem trgu oddam v najem v celoti opremljeno
dvosobno stanovanje. Cena najema je 250 EUR + stroki. Ve
informacij dobite na tel.: 031 - 353 899.
Na Gallusovem nabreju, v centru Ribnice, oddam v najem
opremljeno stanovanje. Ima CK, Kabelsko TV, internet. Vseljivo
takoj. Ogled je moen po predhodnem dogovoru vsak dan, na
tel: 031 - 632 082.
RAZNO
Podarite odvene knjige, revije Pospravljate ali renovi-
rate stanovanje, hio, podstreje in bi se radi znebili odvenih
knjig, revij in ostalega tiskanega gradiva? Ne zavrzite, raje
podarite. Z veseljem pridem, odpeljem in jih ohranim. Info. na
030 - 996 225.
PODPOrneMU lanU
FranCU BOJCU v SlOvO
V KUD-u Ribniki pihalni orkester nas je nepriakovano pretresla
vest, da se je od nas prezgodaj poslovil na podporni lan Franc
Bojc. e nedavno nazaj sva pokramljala ob kavici, ko sem ti
predstavljal nae narte za prihodnost in si bil ves navduen nad
aktivnostjo celotnega drutva. Nikdar ne bom pozabil, kako si se
hitro in v trenutku odloil za podporno lanstvo, saj si v delovanju
godbenitva videl velik prispevek h kulturnemu in glasbenemu
ivljenju obine Ribnica ter brez vsakrnega oklevanja daroval
prispevek. Bil si skromen, veder, resen in nasmejan, poten lovek,
pisano z veliko zaetnico, saj to priznavajo tudi vsi, ki so te kot
sodelavci poznali in imeli s teboj stik e v tvojem delovnem kolektivu.
Kot taknega pa se te bomo spominjali tudi vsi ostali, ki smo te
poznali v domaem okolju.
Pred kratkim je imel KUD Ribniki pihalni orkester vsakoletni
tradicionalni poletni koncert, na katerem smo se te spomnili in ti v
spomin podarili nekaj lepih melodij.
Hvala ti, Franc, in miren poitek ti elim v imenu vseh lanov KUD
Ribniki pihalni orkester.
StanISlav GreBenC
PreDSeDnIK KUD
rIBnIKI PIhalnI OrKeSter
Zdaj ne trpi ve, draga mama.
Zdaj poiva.
Kajne, sedaj te ni ve ne boli?
A svet je mrzel, prazen, opustoen
za nas, odkar te ve med nami ni.
(S. Makarovi)
Zahvala
V 91. letu starosti se je tiho poslovila od nas naa draga
mama, babica in prababica

ela KOF - rojena Samsa
(30. 8. 1922 - 21. 5. 2013)
iz Jurjevice
Ob bolei izgubi se iskreno zahvaljujemo za izreeno soalje, za
tople stiske rok, podarjene svee in svete mae.
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Hvala vsem
sosedom, ki ste jo v asu onemoglosti obiskovali. Hvala Zdenki
Tomazin za poslovilni govor. Hvala lanicam Urule, drutvu ZB,
upokojencem, invalidom. Hvala gospodu kaplanu Matevu za
lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi, gasilcem PGD
Jurjevica.
Iskrena hvala zdravnici dr. Alenki Nadler agar za vso pomo, sestri
Andreji in bivi sestri Branki, patronani sestri Jani in ostalemu
osebju ZD Ribnica.
Vsem in vsakomur posebej, ki ste nao mamo pospremili na njeno
zadnjo pot, e enkrat hvala.
alUJOI vSI nJenI
8PL08NA |N ZAKLJU6NA 0ELA V SRA0EN|8TVU
*SRA0ENA 0ELA
- novogradnja ali rekonstrukcija stanovanjskih in poslovnih stavb
(subvencija za pasivne in nizkoenergijske hie)
- celotna energetska sanacija stavb
(subvencija za energetsko sanacijo do 7000 )
- adaptacija kopalnic in ostalih prostorov (izris tlorisa, izvedba vseh del na klju)
- zunanja ureditev (tlakovanje dvori, asfaltiranje, izdelava karp)
- sanacije (balkonov, plonikov, vlage v zidu, temeljev)
- ruitvena dela (vodni izrez betonskih ali openih povrin)
*FA8A0ER8TV0
- (brezplana barvna tudija, strokovni nadzor, kvalitetna izvedba)
(pripravimo vam celotno dokumentacijo za nepovratna sredstva 2400 ,
ugodni krediti)
*8L|K0PLE8KAR8TV0
*P0LASANJE TALN|h 0L0S
- (keramika, kamen, parket, laminat, pvc)
*6|8T|LN| 8ERV|8
BOJAN POGORELEC,
BLESK D.O.O.
KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS
tel.: 041-647-188, e-mail: blesk@siol.net, www.blesk.si
MEGADOM JE VAA TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM, METALURGIJO, INTALACIJAMI IN KOPALNICAMI, ORODJEM, VIJAKI IN OKOVJEM, BARVAMI
IN LAKI, BELO TEHNIKO IN MALIMI GOSPODINJSKIMI APARATI, ZABAVNO ELEKTRONIKO, POHITVOM LOGO LES IN VSE ZA DOM IN VRT.
STRENIKI RAZLINIH
PROIZVAJALCEV
RONO
ORODJE
KOPALNIKA
OPREMA
e za 5
89
EUR/m
2
KERAMINE
PLOICE
VRTNA ROTACIJSKA KOSILNICA
Efco LR53 TK Allroad plus 4

-

5

%
kovinsko ogrodje, samohodna 3,6 km/h
70l prostornina zbiralne koare
426
55
EUR
449
00
EUR
AKClJA UG0bN0 AKClJA UG0bN0
VRTNO POHITVO
PR0GRAM
MAREX
FASADNI
SISTEMI
izkoristite subvencije EKO sklada, obrnite se
na naega prodajalca 041 834 396 ali 051 683 683
MEALNICA BARV
S
lik
e
s
o
s
im
b
o
li
n
e
.
URESNII IDEJE CENEJE
BELA
TEHNIKA
DEMIT
OPTI COLOR
-
3
0
%
MEGADOM RIBNICA
OB ELEZNICI 4, 1310 RIBNICA
tel.: 01/835 1 640
mobi: 041 834 396 in 051 683 683
ODPRTO:
pon.-pet. 7:00-19:00,
sob. 7:00-13:00
www.megadom.si
PRIHRANI z Mega Kartico
Vsi, ki boste postali lani MegaKluba boste
brezplano pridobili MegaKartico ugodnosti.
UGODNOSTI:
- samo za clane bomo vsak mesec prlpravlll pestro
ponudbo izjemno ugodnih izdelkov,
- dodatnl popustl,
- zblran[e tock s popustl ln prldoblvan[e bonltet
Akcl[a vel[a do 3l. 7. 20l3 oz. do razproda[e zalog. Popustl se obracuna[o na blaga[nl. Cene so v LUP z DDv. Sllke so slmbollcne. Prldruzu[emo sl pravlco do spremembe programa ln cen. Za morebltne napake v tlsku ne odgovar[amo.
MEGADOM RIBNICA OB ELEZNICI 4, 1310 RIBNICA, tel.: 01/835 1 640, mobi: 051/683 683; ODPRTO: pon.-pet. 7:00-19:00, sob. 7:00-13:00 www.megadom.si
AGR0 ln 1RM0 VERMIT
AGRO VERMIT:
- naravnega izvora
- se ne stara in ne trohni
- idealen za kaljenje in rast rastlin
- uravnava vlaznost,
lzbol[su[e zracnost
TERMO VERMIT:
- naravnega izvora
- negorljiv
- odllcna toplotna ln
zvocna lzolatlvnost
NOVO V PONUDBI
MKN VH6 zadostuje do 6 uporabnikov in
VH8 zadostuje do 10 uporabnikov.
BIOLOKE
ISTILNE
NAPRAVE
NAvAbN ln
SAMOLEPILNE
FOTOTAPETE
AKCIJA ZA IMETNIKE
MGA KAR1lC
5UB51RAL GN0JlL0
ZA CVETOE ROE, 1300 ml
NLB HITRI KREDIT MEGA KARTICA AKCIJA ZA IMETNIKE KARTICE
0bPR0bAJA0U1L1
mallh gesedlnjsklh
aaratev ln
gesedlnjske
galanterlje
RAZIRJENA PONUDBA
VSE ZA VRT IN
OKOLICO DOMA
gnejlla, semena, trava,
kesllnlce, zallvalnl slsteml, eredje...
MINERALNA
KAMENA
MOKA
Je popolnoma naravna in bioloko neoporena,
izboljuje sestavo tal, pomaga pri odstranitvi
polev in ui, primerna za ekoloke vrtnarje.
vedro 6l ali 16l
GARMlN
-
8
0
%
nvi 760
nvi 255 WT
PEICA
KONVEKCIJSKA
299
99
EUR 640
90
EUR
ODPRODAJA RAZSTAVNEGA
EKSPONATA
kopalniski blok B826 dim. 62 x 45,
keramini umivalnik s klik sifonom,
steklena pokrivna ploa, ogledalo
z integrirano luko, priiganje na dotik
299
99
EUR
697
20
EUR
kopalnisli blok KOLPA SAN
fruit orange, izdelan iz keroccka
5
50
EUR
5
97
EUR
- 8 %
-
2
0
%
Vestanovanjski objekti
zmanjajmo stroke ogrevanja in mislimo na prihodnost
WWW.BLESK2.SI
T://031-647-188
T://051-334-826
E://info@blesk2.si
Tone Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica
kontakt:
- z nami do subvencije ekosklada (2400 )
- brezplana 3d vizualizacija vaega objekta
TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE
- izolacija podstreja (celuloza, volna)
- toplotno izolacijska fasada
- dobava in montaa oken (ral montaa)
- izkop do temeljev (hidroizolacija,
izolacija sten v zemlji)
CELOTNA ENERGETSKA PRENOVA STAVBE
- z nami do subvencije ekosklada (do 7.000)
- adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni
objekti) - izvedba vseh del na klju
- slikopleskarska dela
- ureditev okolice (tlakovci, karpniki...)
- zidarska dela
- polaganje talnih oblog (parket, pvc, kamen)
- keramiarska dela (prenova kopalnic)
- istilni servis
GRADBENA IN ZAKLJUNA DELA
Stanovanjski objekti Poslovni objekti
GRADBENO PODJ ETJ E
Knafljev trg 16 ,1310 Ribnica
GSM: 051 692 550, 041 503 513, E-pota: bs-gradbenik@siol.net
Priporoamo se za izvedbo:
stanovanjskih hi, industrijskih objektov, poslovnih objektov, adap-
tacij vseh vrst, ureditev okolic, nadzor pri gradnji.
Poljite nam povpraevanje in izdelali vam bomo predraun.

N
O
V
O

V

R
I
B
N
I
C
I

CELOVITE TISKARSKE STORITVE
PO VAI MERI
LASTNA PROIZVODNJA IN
REPRO STUDIO OMOGOA HITRE,
KVALITETNE IN KONKURENNE
STORITVE
OFFSET TISK Z VSO DODELAVO
(RAZLINE VEZAVE, ZGIBANJE, PLASTIFICIRANJE, IZSEKOVANJE...)

DIGITALNI TISK ZA TISKOVINE MANJIH NAKLAD
IN TISKOVINE URGENTNEGA ZNAAJA (IZDELAVA V DVEH URAH)

P&G Gregor Virant, s.p. Lepove 2, 1310 Ribnica, T: 01/320 45 60 F: 01/320 45 59
PE- Tiskarna, Obrtna cona Ugar 5, Ribnica M: 041/958 153, E: petra@pgroup.si
2,80
brez DDV
AKCIJSKA PONUDBA: AKCIJSKA PONUDBA !!!
OB NAROILU DOPISNIH LISTOV IN KUVERT
VIZITKE GRATIS *
*PONUDBA VELJA V RAZMERJU 1000/1000/100, 2000/2000/200 itd.
(Papir 300g premazni, tisk 4/4 digital color)
Uspeni nastopi Maje Rude na
dresurnih turnirjih doma in v
tujini
V poletnem delu sezone se je Maja Rude udeleila dveh dresurnih
turnirjev. V soboto, prvega junija je z dvema konjema sodelovala na
tekmovanju za Pokal Slovenije na ljubljanskem hipodromu v Stoicah.
V kategoriji M je nalogo s Tarkanom izvedla najbolj prepriljivo in z
rezultatom 63,676 % osvojila prvo mesto. Nastopila je tudi v kategoriji
S, kjer je s Skylinejem zasedla 3. mesto.
Dva tedna zatem se je Maja udeleila mednarodnega turnirja serije
Alpe Adria Dressage Trophy, kjer moi merijo jahai Slovenije, Italije
in Avstrije. Tokratno izvedbo turnirja je gostil avstrijski konjeniki cen-
ter v kraju Unterferlach, v konkurenci pa so nastopile tiri slovenske
tekmovalke. Tako kot na predhodnem turnirju je Maja nastopala s
konjema Tarkanom in Skylinejem v kategorijah M in S. Uvodni dan
tridnevnega turnirja je zabeleila po eno 8. in 6. mesto. V soboto je v
kategoriji S svoj doseek e izboljala in z oceno 64,414
% kot najbolja slovenska tekmovalka zasedla 5. mesto.
Najboljo uvrstitev turnirja je Maja dosegla ravno v
nedeljo, zadnji dan turnirja, ko je v kategoriji M z rezul-
tatom 65,307 % prepriljivo slavila pred konkurenco.
Turnirji serije Alpe Adria Dressage Trophy so dobra
prilonost za slovenske tekmovalce in tekmovalke,
da se preizkusijo v mednarodni konkurenci ter pred-
vsem pred tujimi sodniki. Tekmovanj na slovenskih
prizoriih se tujci namre udeleujejo le izjemoma,
ocenjevanje dresurnih nalog pa je teko v celoti objek-
tivno. Zato so takna tekmovanja pomembna tudi za
celosten napredek posameznega jahaa, ki na ta nain
laje oceni svojo in konjevo pripravljenost.
Na Posestvu Ugar smo gostili
Avtomoto ekipo spletnega por-
tala Planet Siol
V sodelovanju z avtomobilsko znamko Opel je Avtomoto ekipa slov-
enskega spletnega portala Planet Siol na Posestvu Ugar organizirala
izobraevalne delavnice na temo druinskih avtomobilov in potovanj
z njimi. Petnajst v nagradni igri izrebanih druin se je tako preizkusilo
v spretnostni vonji po konjeniki manei, se odpeljalo na orientacijski
izlet po ribniki okolici in tekmovalo v nalaganju poitnike opreme
v avtomobil. Na izobraevalnih delavnicah so stari prejeli obilico
koristnih napotkov glede varne vonje, prehrane otrok med potovanji,
slabosti in podobnega, za portni pridih pa je poskrbel tudi Gaj Riossa
s predstavitvijo preskakovanja ovir. Celotna reportaa v sliki in besedi
je na voljo in jo lahko preberete na www.siol.net/avtomoto.
UGAR EQUESTRIAN TEAM
foto: arhiv Posestva Ugar, Siol Avtomoto
32
R
A
Z
P
I
S
I
O D L O B A o izbiri izvajalcev
kulturnih programov in projek-
tov ter prireditev v letu 2013
I. V letu 2013 bo Obina Ribnica iz prorauna
sofinancirala naslednje izvajalce in njihove
kulturne programe, projekte in prireditve:
REDNA DEJAVNOST KULTURNIH DRUTEV
(viina sofinanciranja v EUR):
1. KUD Ribniki pihalni orkester, Ribniki
pihalni orkester 3.467,54
2. KUD Ribniki pihalni orkester, Z-GODBA
Ribnica 522,66
3. KUD Gallus Ribnica, Nonet Vitra
2.062,54
4. KD Komorni zbor p. Stanislav krabec
680,02
5. Drutvo maoret in plesalcev Ribnica
2.321,06
6. Vako turistino etnoloko drutvo
HROVAA, Dramska skupina s podmlad-
kom 421,50
7. Drutvo likovnega ustvarjanja
Ribnica 1.697,24
8. Drutvo katolike mladine Ribnica,
Mladinska glasbena skupina I.K.S. 775,56
9. KUD Sveti Gregor, Meani pevski
zbor 859,86
10. KUD France Zbanik Dolenja vas,
Cerkveni otroki pevski zbor 590,10
Otroka folklorna skupina LONKI
1.146,48
Cerkveni meani pevski zbor sv. Rok
877,84
Moki pevski zbor Lonar 1.579,22
upnijski pevski zbor 556,38
15. Turistino drutvo Grmada, Folklorna
skupina Grmada 747,46
16. Drutvo VETER Breg, Etnoloko kulturna
sekcija 713,74
17. Drutvo podeelskih ena Ribnica,
Ljudske pevke Vesele Rib'nanke
1.073,42
18. Drutvo Drampil, Gledalika skupina
Drampil 904,82
KULTURNI PROJEKTI IN PRIREDITVE (viina
sofinanciranja v EUR):
1. Muzejsko drutvo Ribnica
O Janezu Debeljaku in njegovem delu,
(publikacija), november 2013 2.150
2. Muzejsko drutvo Ribnica Oblaila
in pokrivala na Ribnikem v zaetku 20.
stoletja, oktober 2013 300
3. Vrtec Ribnica, TIM
KULTURA Zakljuna prireditev
Zavrtimo vetrnico, junij 2013 450
4. Vrtec Ribnica, TIM KULTURA Zimska
pravljica, december 2013 200
5. Drutvo joga v vsakdanjem ivljenju
Ribnica 21. september mednarodni
dan miru, september 2013 200
6. Jelui Mojca Izdaja 4. pesnike zbirke
Ovitek iz rnega snega, jesen 2013 500
7. Mladinsko drutvo Okameneli svatje
Dolenja vas Predboino rajanje s
pohodom, 23. in 24. 12. 2013 200

II. Izbrani izvajalci morajo v roku 30 dni
po dokonnosti odlobe z Obino Ribnica
podpisati pogodbo o sofinanciranju javne-
ga kulturnega programa oz. projekta.
O b r a z l o i t e v:
Na javni razpis zbiranja predlogov za sofi-
nanciranje programov ljubiteljske kulturne
dejavnosti v Obini Ribnica v letu 2013, ki
je bil objavljen v obinskem glasilu REETO
dne 28. 2. 2013, je prispelo skupaj 24 vlog;
od tega je 18 vlagateljev kandidiralo za
redno dejavnost, za projekte in prireditve
6 vlagateljev. Ena vloga, ki se je nanaala
na prijavo kulturnih projektov in prired-
itev, je bila s posebnim sklepom direktorja
obinske uprave, zaradi neizpolnjevanja
razpisnih pogojev, zavrnjena, prav tako
so bile zaradi nepravilnih prijav (dvojnih
kandidatur) delno zavrene oz. izloene iz
postopka e tri vloge.
V razpisnem postopku je bilo ugotov-
ljeno, da so bile vloge iz izreka odlobe
pravoasne in popolne oz. so bile dopol-
njene v predpisanem roku ter da vlagatelji
izpolnjujejo razpisne pogoje.
Vse vloge je pregledala od upana imeno-
vana strokovna komisija ter opravila ocenje-
vanje in vrednotenje vlog na podlagi doloil
in strokovnih meril veljavnega pravilnika.
Pripravila je predlog izbora programov
ljubiteljskih kulturnih dejavnosti vkljuno
s predlogom razdelitve razpololjivih
proraunski h
sredstev, kat-
erih viina za
ljubiteljsko kul-
turno dejavnost
po razpisu
v letu 2013
znaa 25.000
EUR, od tega
21.000 EUR za redno dejavnost kulturnih
drutev ter 4.000 EUR za kulturne projekte
in prireditve. Redna dejavnost kulturnih
drutev je vrednotena v skladu z veljavnimi
tokovnimi merili pravilnika. Komisija je
vrednost toke za redno dejavnost doloila
tako, da je razpololjiva proraunska sred-
stva delila s skupnim tevilom tok vseh
vlagateljev. Izraunana vrednost toke v
letu 2013 znaa 1,124 EUR. Viina sredstev,
do katere je upravien posamezni vlagatelj,
pa je izraunana tako, da se je vrednost
dodeljenih tok pomnoila z vrednostjo
ene toke.
Od ponujenih sedmih kulturnih projek-
tov je izbranih v izbor sofinanciranja vseh
sedem projektov. Dele financiranja je
doloen glede na javni interes, vsebinsko
uinkovitost ter kulturni in promocijski
pomen, ki ga imajo za obino Ribnica.
Predlagatelji kulturnega programa oz. pri-
javitelji na razpis imajo pravico do vpogleda
le v tiste dele strokovnih mnenj, zapisnikov
in poroil, ki se nanaajo na obravnavo
njihove vloge in predloga sklepa o sofi-
nanciranju. Izbrani izvajalci bodo v roku
30 dni po dokonnosti odlobe poklicani k
podpisu pogodbe o sofinanciranju javnega
kulturnega programa oz. projekta.
POSTOPEK VODILA: METKA TRAMTE
DIREKTOR OBINSKE UPRAVE: JANEZ MATE
Sofinanciranje sterilizacije
malih ivali
Obina Ribnica je zagotovila sredstva za
sofinanciranje sterilizacije lastnikih mak
in psov prebivalcev obine Ribnica. Obani
lahko cenovno ugodneje pogoje posegov
izkoristijo do novembra oziroma do porabe
razpololjivih sredstev, in sicer pri izvajalcu
veterinarskih storitev Veterinarski postaji
Ribnica. Posebej je potrebno poudariti, da
je prepreevanje rojstev nezaelenih ivali
za lastnike obveznost, ki izhaja iz dolob 11.
lena Zakona o zaiti ivali, usmrtitev ali
namerna zapustitev pa je tudi kazniva.
Poseg sterilizacije ivali lokalna skupnost
sofinancira v viini 25 % za posamezno
ival, polovico sredstev zagotovi lastnik,
dodatno pa je ceno za 25 % znial tudi
izvajalec.
Akcija subvencioniranja posledino pome-
ni zmanjanje tevila prostoiveih ivali. To
pa je tudi za obino niji stroek za oskrbo
teh ivali v zavetiu.
OBINA RIBNICA
Z
A

I
S
T
O

O
K
O
L
J
E
33
Akcija E-odpadke louj in okolje
varuj! je konana!
Poleg glavne nagrade smo podelili e devet
praktinih nagrad.

Nagrajenci, ki prejmejo praktino nagrado
kompostnik, so:
Metka Lesar, Jurjevica 6, 1310 Ribnica
Alojz Tanko, lebi 37, 1310 Ribnica
Ivan ega, Ravni Dol 1a, 1317 Sodraica
Joe Levstek, Prvomajska cesta 14, 1317
Sodraica
Emil Stanei, Draga 29, 1319 Draga
Alojz Car, Retje 113, 1318 Loki Potok
Nagrajenci, ki prejmejo praktino
nagrado nahrbtnik, so:
Andrej Mulej, Kolodvorska 4,
1310 Ribnica
Janez Kre, Kraali 3a, 1317
Sodraica.
Helena amernik, Lazec 9,
1319 Draga
Vsem udeleencem akcije se
organizatorja zahvaljujeta za
dober odziv v upanju, da bomo
skupaj nadaljevali s takimi in
podobnimi akcijami tudi v pri-
hodnje in s tem poskrbeli za
lepe in bolje ivljenje vseh nas.
V sklopu akcije E odpadke louj
in okolje varuj! nas je v petek,
17. maja, pred osnovno olo
dr. Franceta Preerna v Ribnici
obiskal tudi E-transformer.
E-transformer je multimedi-
jsko vozilo, ki se v celoti napa-
ja iz lastne solarne elektrarne,
nameene na strehi prikolice.
Uenci in uenke od 2. do 9.
razreda ter predolski otroci so
si z vodstvom podjetja Zeos
d.o.o. ogledati tudi v notranjo-
sti razstavljene najbolj znailne
elektrine in elektronske aparate
ter kratek film o zbiranju in
predelavi tovrstnih odpadkov,
stareji uenci pa so se preiz-
kusili v razporejanju odpadne
elektrine in elektronske opreme
v namenski igri ZEOS Zetris.
E- transformer si je ogledalo 400
otrok in 20 obanov.
Sam namen obiska e- trans-
formerja je bil poveati
ozaveenost o okoljskih
vpraanjih v zvezi s proizvodnjo
in uporabo elektrine in elek-
tronske opreme (OEEO), ravnan-
jem z OEEO in njihovo obdelavo
ter predelavo (vkljuno s pon-
ovno uporabo in recikliranjem),
s posebnim poudarkom na
ozaveanju gospodinjstev in
olskih otrok.
KOMUNALA RIBNICA D.O.O.
Foto: M. Modrej
Komunala Ribnica d.o.o.
in druba Zeos d.o.o. sta
tudi letos pod okriljem
LIFE+ organizirali akcijo E
odpadke louj in okolje
varuj!.
Akcija je potekala od 10.
do 31. maja v Zbirnem
centru Ribnica. Za vse, ki
jim je pot do Zbirnega
centra predstavljala
teavo, pa smo v treh
majskih sobotah orga-
nizirali dodatno zbiranje
na posameznih lokacijah,
ki so bile blije obanom
(11. maja v obini Ribnica,
18. maja v obini Sodraica
ter 25. maja v obini Loki
Potok).
Akcije se je udeleilo 338
obanov vseh treh obin,
ki so skupaj oddali 10.009
kg odpadne elektrine
in elektronske opreme,
in sicer 730 kg velikih
gospodinjskih aparatov
(VGA), 2.620 kg hladilno
zamrzovalnih aparatov (HZA),
3.763 kg TV in ekranov, 2.215
kg malih gospodinjskih aparatov
(MGA), 45 kg sijalk, 173 kg baterij
in 463 kg akumulatorjev. Tako
so obani Ribnice, Sodraice in
Lokega Potoka v tej akciji zbrali
0,75 kg e-odpadkov na pos-
ameznega prebivalca.
Kdor je prinesel katerokoli oeeo,
odpadno sijalko ali baterijo, je z
izpolnjenim kuponom sodeloval
v nagradnem rebanju 31. maja
ob 13. uri v prostorih komunal-
nega podjetja. Glavno nagrado
je izrebal predstavnik podjetja
Zeos d.o.o., praktine nagrade
pa so izrebali: upan obine
Ribnica, podupan obine
Sodraica in upan obine Loki
Potok.
Glavno nagrado (hladilnik)
je prejela MARIJA MOHAR,
Podpreska 17, 1319 Draga.
NA REBANJU SO SODELOVALI: (Z LEVE) UPAN JOE LEVSTEK, DIREKTOR KOMU-
NALE RIBNICA BOJAN TRDAN, PREDSTAVNIK PODJETJA ZEOS BORUT BERNART,
PODUPAN OBINE SODRAICA ANDREJ POGORELEC, UPAN OBINE LOKI POTOK
JANEZ NOVAK IN PREDSTAVNICA KOMUNALE RIBNICA METKA DOBOVEK JERBI
Pravilna reitev MEGAKVIZA majske tevilke Reeta
je:
URESNII IDEJE CENEJE
Med pravilnimi reitvami je reb doloil naslednje nagrajence:
Bon v vrednosti 20 EUR prejme:
MARIJA NADVENIK, Strma pot 3, 1331 DOLENJA VAS
ANICA OLUI, Knafljev trg 1, 1310 RIBNICA
FRANIKA ORAEM, Hrib 4, 1331 DOLENJA VAS
Majico prejme:
JULIJA LOVIN, Goria vas 78, 1310 RIBNICA
Kapo prejme:
BRIN ROVAN, Breg 93, 1310 RIBNICA
Nagrade poklanja
Megadom - PE Ribnica, Ob eleznici 4, RIBNICA.
Nagrajencem iskreno estitamo!
Obvestila za prevzem nagrad boste
prejeli po poti.
nagradni kviz bo znova objavljen v
naslednji tevilki.
34
I
Z

P
O
L
I
T
I
N
I
H

K
R
O
G
O
V
Po mesecih mekanja se je na Okronem sodiu v
Ljubljani z obsodilno sodbo konal prvostopenjski
sodni postopek proti Janezu Jani in ostalim v zade-
vi Patria. Velik del javnosti je nad sodbo preseneen,
saj so prepriani, da sodba ni bila izreena na osnovi
dokazov, ampak osnovi namiga, da naj bi Jana
neznanega dne na neznanem kraju,
na neznan komunikacijski nain
sprejel obljubo plaila zase in za
stranko, ki jo vodi (SDS).
Ve vplivnih pravnikov, med njimi
so tudi nekdanji sodniki Ustavnega
sodia, se je izrazito negativno
opredelilo do procesa in do sodbe
Janezu Jani. Zanimivo je, da je med
njimi ve takih, ki so izrazito proti
politiki SDS in tudi do Janeza Jane
niso in ne gojijo kaknih politinih ali
drugih simpatij.
Eden od njih, mag. Matev Krivic,
nekdanji sodnik Ustavnega sodia
(in velik podpornik izbrisanih), je 10.
junija v Delu v lanku z naslovom alostna real-
nost zapisal naslednje: Zakaj se tudi meni obsod-
ba Jane zdi pravno neutemeljena? Za potrebe
asopisnega lanka bom zelo poenostavil: ker se mi
zdi v oitnem nasprotju s starim pravnim naelom
in dubio pro reo (kar pomeni, da je v dvomu
potrebno obtoenca oprostiti). Prav nespotovanje
tega temeljnega naela mi tukaj tako bije v oi, da
ne morem molati. Nadalje pa zapie e naslednje:
za obsodbo mora obstajati na sodiu gotovost,
ne le verjetnost, da je bilo res tako. In te gotovosti
sodie niti zatrjevalo ni, kaj ele prepriljivo ute-
meljilo.Tako torej Krivic.
Dr. Lovro turm, nekdanji predsednik Ustavnega
sodia, je v intervjuju Reporterju (17. 6. 2013) e
bolj oster. Pravi naslednje: e povzamem: seveda se
povsem strinjam glede ugotovitve kolega Krivica, da
bi moral biti prvoobtoeni oproen,
toda ne samo zaradi tega, kar trdi
Krivic, da torej ni bila izkazana goto-
vost, ampak, ker ni izkazana niti ver-
jetnost.
Zelo nedvoumen je bil v svojih izja-
vah tudi eden najbolj znanih slov-
enskih odvetnikov, dr. Aleksander
eferin. Dejal je: Najprej po tem,
kolikor sem se seznanil z listinami
iz spisa, zoper bivega predsednika
vlade ne obstajajo niti indici, kaj ele
dokazi za obsodilno sodbo. e se v
resnih dravah preganja predsed-
nika vlade, potem bi morali obsta-
jati zelo resni dokazi, kar pa v tem
primeru oitno ne dri. In njegova trditev, da nas je
lahko strah, da ivimo v taki dravi, dobi z gornjimi
izjavami pravo teo.
Zanimivo pa je tudi stalie nekaterih rednih komen-
tatorjev vsega mogoega, ki sicer podpirajo ta
toilsko-pravosodni doseekin ki javnosti sporoajo,
da se sodb sodia ne sme komentirati. Ne samo
politiki, ampak celo odvetniki, pravniki, nekdanji
ustavni sodniki torej pravni strokovnjaki, naj ne bi
smeli komentirati sodbe, oziroma naj bi to veljalo e
posebej za njih. Kot da se vraamo v povojni as, ko
se tudi ni smelo govoriti o mnoinih izvensodnih
pobojih, o Gotenici ali drugih dosekih prejnjega
reima. Kot da je dravljanom dovoljeno samo, da
smo tiho. Govorijo pa lahko le tisti, ki podpirajo
razsodbo. Taka sporoila in zahteve so namenjene le
temu, da se obrani t. i. neodvisno sodstvo in njihove
strokovne sodbe, ne pa resnica.
eferina je ena izmed odvetnic celo prijavila
Odvetniki zbornici, ker naj bi bil zaradi komen-
tarjev o tej sodbi nespotljiv do sodia. Menda je
edini od vseh, ki so komentirali sodbo, ki bo el e
na disciplinsko.
Naj vas spomnim, da sta bila minister za obrambo
v Janevi vladi, Karel Erjavec, in tedanji naelnik
generaltaba slovenske vojske, general Albin
Gutman, oba najbolj odgovorna za izpeljavo medn-
arodnega razpisa za oklepnike, v sodnem postopku
pred leti celo oproena. Erjavec je vekrat javno in
na sodiu zatrdil, da se Jana v posel ni vtikal, kar
pomeni, da sta ga v celoti izpeljala ministrstvo in
slovenska vojska.
Sicer pa nobena institucija doslej ni zaznala ni
spornega v klientelistinem ravnanju Ropove vlade
(LDS), ki je leta 2003 nekdanjemu podpredsedniku
LDS, Pavku, tedaj direktorju in solastniku Viator
Vektorja, poceni in brez razpisa prodala Sistemsko
tehniko, ez as pa z njo podpisala e pismo o
nameri za izdelavo vojakih oklepnikov za ca. 300
mio evrov. Prav tako brez razpisa. Tu, kjer je veliko
dejstev in dokazov, toilstvo ni sproilo nobene
preiskave. Rop, Cvikl in drugi niso bili niesar niti
osumljeni, nagrajeni pa so bili z dobro plaanimi
slubami v institucijah EU.
Nihe od teh ni v kazenskem postopku. Je pa spro-
cesiran in obsojen Jana, ki ga ni bilo nikjer zraven.
Tudi nobena pria, ki jo je sodie povabilo na
zaslianje, domnevnih sumov toilstva ni potrdila.
To daje podlago trditvam, da gre v primeru Jane in
SDS za politini proces, podoben tistim iz svinenih
let.
Zato nas je lahko strah, da ivimo v taki dravi.
POSLANEVA ZAPISNICA:
Za obsodbo dokazi niso ve potrebni
Pie: poslanec SDS Joe Tanko
Dolgo smo jih akali in konno tudi dobili
nekaj peklensko vroih dni. Nekaterim
ljudem baje vroina godi, drugim pa
oitno zelo koduje. Pa ob tem ne mislim
zgolj na njihovo zdravje, ampak pred-
vsem na njihovo trezno presojo. Kot da
vroina sama ni dovolj teko breme, nas
ob tem segrevajo e dnevne novice. Kaj vse se
ne dogaja v tej nai mali, lepi Sloveniji.
Novice, ki nam dvigajo pritisk in vroino tako
hitro deujejo, da jim je e slediti teko. Naj
se najprej obregnem v gospodarske nov-
ice. Slovensko javnost zelo razburja prodaja
Mercatorja in drugih slovenskih podjetij. Kdo
je vpleten, kdo je kriv za slabo prodajo, zakaj
se ni prodajalo prej, ko so bile delnice vredne
ve in e mnogo drugih vpraanj se poraja ob
takih novicah. Politine stranke kaejo s prstom
druga na drugo, nihe od njih pa se ne zaveda,
da vsi ivimo v eni dravi, pod eno streho in
da bi moral biti na skupni cilj tisto, kar bo lju-
dem zagotavljalo delovna mesta in spodobno
plailo za ivljenje. Ta primer zelo dobro kae,
da vpletanje politike v gospodarstvo oitno
ne prinaa ni dobrega. Edini interes drave
bi morali biti infrastruktura in naravni viri, vse
ostalo pa ostati stvar trga, pa e se slii e
tako kruto. Ob zapisanem ne elim povedati,
da drava ne more biti dober
lastnik, ugotavljam pa, da
slovenska drava ne more biti
dober lastnik, ker je politinih
apetitov oitno preve.
Nekatere je pretresla tudi
novica, da veni diplomat,
dr. Dimitrij Rupel, izpolnjuje
pogoje za upokojitev, ki jih
je doloil ZUJF. Seveda priza-
deti ni pozabil omeniti, da
gre za politino potezo in
nartno odstranitev Rupla
kot nezaelene osebnosti.
Zanimivo, da morajo tudi ostali javni uslubenci,
kot so medicinske sestre, uitelji, poklicni gasilci
in drugi po ZUJFU v pokoj, e le izpolnjujejo tam
zapisane pogoje, pa nihe ne zapie, da gre za
politine odloitve. Njih nihe ne slii, nobenega
ne zanima, koliko kreditov jim je e ostalo, koliko
volje in energije za delo e imajo, oni MORAJO
iti v pokoj. Pri izbranih pa gre zgolj in vedno
samo za politino odloitev, mar ne?
e najbolj vroa tema v teh dneh je bila zadeva
Patria. Obsodba (eprav e ne pravnomona)
bivega premiera Ivana Janeza Jane je nekater-
im povzroila pravo travmo. Jokanje in padanje
posameznikov v valiment sta dejanji, ki sta
presegli vse meje razuma. Resnino ne morem
verjeti, da se ob vsem znanem, napisanem in
videnem in ob vseh zgodovinskih izkunjah
e vedno zgodi, da ljudje tako slepo sledijo
nekemu politinemu vodji brez vsake trezne
presoje. Na tem mestu ne elim ugotavljali, ali
je nekdo kriv ali ne, ampak odziv posameznikov
na takno presojo pa je za napredno 21. stoletje
skrajno neprimerno. Dokler bomo vodilne poli-
tike jemali kot ikone, nadljudi ali edine zveliane,
nam resnino ni pomoi.
Ob vseh novicah se zdi, da smo v Ribnici prav
izolirani od politinih neprijetnosti. Zdi se, da
ivljenje tee po ustaljenih tirih. Niti dejstvo,
da je bila tokratna proslava za dravni praznik
v cerkvi, ne zmoti tega prijetnega vzduja. No,
vsekakor moram upanu za to potezo estitati.
Pogumno dejanje, ki mu je prineslo med verni-
ki rimokatolike cerkve marsikaken glas na
naslednjih volitvah. Tudi name je naredila ta nje-
gova poteza poseben vtis. upan res ne izstopa
po svojem znanju, sposobnostih in strokovnos-
ti, vsekakor pa ima poseben obutek za pogla-
bljanje ideolokega prepada med ljudmi. Na
tem podroju mu res ni para. In e kdo, potem
on dobro ve, kako zaostriti prepad med pripad-
niki razlinih ver in kako dravljane Slovenije
selekcionirati med verne in neverne. Bravo, za
to mora lovek res imeti jajca! e dobro, da nas
v tako mirnem obdobju pretresajo vsaj potresi,
mogoe nas vsaj ti malce prebudijo.
Mag. andreja krabec, predsednica OO Zares
Ribnica
VROINSKI VAL
V RUBRIKI
V POLITINIH KROGIH
LANKI NE ODRAAJO
MNENJA POSAMEZNIH
POLITINIH STRANK,
TEMVE GRE ZA
KOMENTARJE AVTORJEV.
I
Z

P
O
L
I
T
I
N
I
H

K
R
O
G
O
V
35
prioritet, a vendarle se mi zdi pomembno
izpostavljati tovrstne probleme. Navsezadnje
hitre in strokovne reakcije sodi vraajo lju-
dem zaupanje v pravino politiko, predvsem
pa v pravno dravo, esar danes zagotovo
manjka.
Prav tako ne razumem, zakaj se doloeni
problemi na lokalnem podroju reujejo tako
dolgotrajno. Kot primer lahko navedem e
stoti izpostavljeno problematiko kamnolo-
mov v Kotu. Ne morem se znebiti obutka, da
bi rad nekdo to in e mnogo podobnih prob-
lemov enostavno pometel pod preprogo. e
pred dobrim mesecem je bila ustanovljena
skupina za reevanje problematike peskoko-
pov v Kotu, pa al e vedno ni bila formirana,
kar jasno kae na nezainteresiranost obine
pri reevanju tega in drugih problemov.
Preprian sem, da se stvari odvijajo prepoasi.
To obutim tudi sam kot lan Odbora za
okolje in prostor. Minevajo leta od obljub o
ureditvi gradu, struge in obreja Bistrice, ure-
ditvi trga Ribnice, dvorane v Dolenji vasi itd.,
a po skorajda 8 letih ostaja zgolj pri besedah.
Ne trdim, da ni bilo niesar narejenega, mar-
sikaj je potrebno tudi pohvaliti, a preprian
sem, da bi z drugo energijo v Ribnici naredili
ve in bolje. Na enem izmed zadnjih odborov
za Okolje in prostor sem predlagal, da bi bilo
koristno, e bi se lani omenjenega odbo-
ra na doloene, za vaane posebej peree
teme ali probleme dobili vekrat, pri tem pa
sem se pripravljen odpovedati sejninam. A je
bil predlog o bolj konstruktivnem delu zavrn-
jen s pojasnilom, da se kar tako nima smisla
dobivati. Sam sem druganega mnenja.
Verjetno pa omenjeni strah pred skupnim
konstruktivnim delom izhaja iz nekonstruk-
tivnega ali neracionalnega dela v preteklosti?
LUKA ILC, predsednik OO SLS Ribnica
Spotovane bralke in spotovani bralci,
v preteklem mesecu se je na politinemu
parketu dogajalo marsikaj, nedvoumno pa je
bil vrhunec, ko je sodie za krivega obsodilo
predsednika najveje opozicijske stranke.
Sam spotujem odloitve sodi in menim, da
bi jih morali spotovati tudi drugi, tudi, ko gre
za njihove politine voditelje. Ob tem pa sem
bil rahlo preseneen, ko sem prek medijev
izvedel, da se je shoda v podporo obtoenim
udeleil tudi poslanec iz Ribnice. Palica mora
biti enako dolga za vse, tako politine vel-
jake kakor tudi za navadne dravljane. Po
poroanju medijev naj se obtoeni ne bi
branili z argumenti, kako izpodbijati dokaze,
temve kako odstraniti dokaze iz obravnave.
Osebno se mi to zdi z moralnega vidika spor-
no in me spominja na sodni proces Balkanski
bojevnik.
Nekomu, ki v lokalnem okolju eli s politinim
angairanjem spremeniti stvari na bolje,
nacionalne politine teme ne predstavljajo
MANJKA
ENERGIJE
PISARNA
VABIM VAS, DA NAS OBIETE OB URADNIH
URAH, IN SICER VSAKO SOBOTO MED 10. IN 11.
URO V PROSTORIH SLS RIBNICA, KRABEV
TRG 40, MONO PA JE SREANJE TUDI IZVEN
URADNIH UR PO PREDHODNEM DOGOVORU
PO MAILU LUKA.ILC@SLS.SI .
VESELIM SE SREANJA Z VAMI!
Kako do boljega gospodarjenja z dravnimi goz-
dovi?
Pie: Ljudmila Novak, poslanka v Dravnem zboru
in predsednica NSi
Nova Slovenija e vedno nadaljuje z obiski
po slovenskih regijah, kjer eli iz prve roke
izvedeti, s kaknimi problemi
se sreujejo ljudje v vsakdan-
jem ivljenju, v slubah, kaj
tare podjetnike, kmete ... Tako
smo na obisku Notranjske
regije prili do informacij, da se
pri gospodarjenju z dravnimi
gozdovi pojavljajo tevilne
nepravilnosti, zato smo 12.
junija sklicali nujno sejo parlamentarnega
odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano
in okolje. Razpravljavci na seji so ugotavljali,
da prihaja predvsem do slabe organizacije
javnih slub, ki delujejo na podroju goz-
darstva v Sloveniji, pojavlja se problem
nezadostnega nadzora koncesionarjev, zelo
nizkih koncesnin ter nezakonitega poseka
lesa. Ugotovljeno je bilo, da v Sloveniji vlada
skoraj paradoksalno stanje, ko imamo v
lasti ogromno gozdov in lesa, hkrati pa od
tega skoraj nobene prave koristi. V Novi
Sloveniji menimo, da dravljani upravieno
priakujejo, da se podroje gozdarstva ustr-
ezno uredi in da ne prihaja do okodovanja
pri gospodarjenju z (dravnimi) gozdovi,
ki so eno najvejih bogastev nae drave.
Na koncu seje je bil tako sprejet sklep,
naj vlada v roku estih mesecev pripravi
predlog konkretnih ukrepov
za podporo slovenski lesno-
predelovalni industriji.
Nova Slovenija je e konec
meseca maja opozorila tudi
na nesprejemljivo povianje
katastrskega dohodka, hkrati
pa je s spremembo zakona
predlagala, da se odpravi
obvezno lanstvo v Kmetijsko gozdarski
zbornici (KGZS). Namen naega predloga
je, da se slovenskega kmeta razbremeni
plaevanja obveznega zborninega prispe-
vka in da se zbornica v prihodnje s svojim
delom in ponudbo e bolj potrudi za prido-
bivanje lanov. Z omenjenim predlogom
eli Nova Slovenija kmetom ponuditi pred-
vsem monost svobodne izbire enako kot
je to zagovarjala tudi v primeru obrtnikov
in Obrtne zbornice Slovenije. Po tevilnih
prievanjih namre kmetje od KGZS nimajo
praktino nobene koristi. V Novi Sloveniji
se zato verjetno upravieno spraujemo,
komu je torej KGZS pravzaprav namenjena?
Predvidevamo, da bo prostovoljno lanstvo
zbornico prisililo, da bo kmetom ponu-
dila bolj uporabne storitve, ki jih kmetje
sedaj oitno pogreajo. Glede povianja
katastrskega dohodka pa so oitno naa
nasprotovanja obrodila sadove, saj si je
vlada premislila in e pripravlja nov pred-
log, za katerega upamo, da bo upoteval
nae pripombe.
Glede ire politine situacije lahko reem,
da se je slovenska politika kljub enolet-
nemu pogajanju in nasprotovanju zdajnje
koalicije - vendarle uspela poenotiti glede
zapisa fiskalnega pravila v ustavo z letnico
2015 in glede spremembe referendumske
zakonodaje, ki bo odslej v rokah ljudstva
in ne politikov. Oba koraka, pri katerih je
Nova Slovenija aktivno sodelovala in zago-
varjala tiste reitve, ki so bile na koncu tudi
sprejete, ocenjujem kot dravotvorna in za
Slovenijo na dolgi rok dobra.
Naj se na koncu e zahvalim vsem, ki
ste prili na e tradicionalni tabor Nove
Slovenije v Kamnik in s svojo prisotnostjo in
dobro voljo pokazali, da smo stranka, ki pre-
more veliko pridnih, spodobnih in potenih
ljudi, ki Sloveniji elijo le dobro. Situacija, v
kateri se nahajamo, ni ronata, vseeno pa
upam, da bomo Slovenke in Slovenci tik
pred zdajci uspeli zdruiti moi in z lastnim
znanjem, voljo in ljubeznijo do domovine
zapluli v manj viharne vode.

Moja poslanska pisarna deluje vsak
ponedeljek na sedeu NSi v Ribnici,
krabev trg 40, 1310 Ribnica, med 14.
in 15. uro.
36
P
I
S
M
A

O
B
A
N
O
V
OBANI PIEJO OBANI PIEJO OBANI PIEJO OBANI PIEJO OBANI PIEJO
Premislek po obisku brezen v ROGU
Po vnovinem obisku brezen z izvensodno
pobitimi v ROGU je moje mnenje, da je bilo
zelo narobe, celo zloin, kot pravi pokojni
akademik prof. dr. Aleksander Bajt, da je
partija med NOB oz. med okupacijo pre-
vzemala oblast z lajo in nasiljem, likvidaci-
jami politinih nasprotnikov. Komunistini
veljak in vodja OZN-e Ivan Maek Matija
je namre dejal: e bi to, kaj se dogaja in
kako se ivi v SZ, povedali ljudem, ne bi el
nihe v partizane!
O vsem tem se, sicer redko, a sedaj e javno
govori, tudi slovenska zgodovinska stroka.
Opomba: akademik dr. A. Bajt in tudi
olimpionik, pravnik Leon tukelj sta bila
privrenca gibanja slovenskih etnikov,
kraljeve vojske v domovini, kar se je lahko
zvedelo ele po osamosvojitvi.
Kraljevo vojsko, plavo gardo, etnike, so
partizani likvidirali e l. 1943 v Graricah.
Lani, na dan praznika Ljubljane, mesta
zmagovalca, 9. maja, sem bil sluajno v
glavnem mestu in to na Trgu republike, na
nekdanjem dolgoletnem osrednjem slov-
enskem Trgu revolucije, e smem spom-
niti? Posluam dravni radio, kjer poteka
oddaja o dnevu zmagoslavja v Ljubljani.
Devetdesetletni partizanski major in
komisar, pravnik dr. Vrhunec pove, kako so
tedaj z zanosom korakali in jezdili na belem
konju v Ljubljani, kot del zmagovite strani
v boju s faisti in nacisti. Verjamem mu,
da je bilo to polno upravienega zanosa
in ponosa. Pove pa tudi, da do tedaj ni
govoril o revoluciji. Po njegovi izpovedi o
teh velikih dogodkih ga na radiu dopolni
e zgodovinarka. Ta pa pravi, takoj po prvih
dneh zmagoslavja je zmagovalna oblast
nadaljevala z revolucionarnimi dejanji, ki
so bila e izvajana med NOB, to je al tudi z
likvidacijo, eliminacijo vseh e potencialnih
nasprotnikov nove revolucionarne oblasti.
Takoj je utrjevala enopartijski sistem po
sovjetskem vzoru.
Tudi tako se obasno le izve prava in logina
resnica, eprav se zgodovina al e vedno
drugae ui in promovira, kot e, revolucije
ni bilo, in ni bilo protirevolucionarjev, bili so
samo okupatorji in njihovi hlapci, izdajalci,
ki jih je tedanja komunistina oblast le (ne)
upravieno po vojni izvensodno pobila.
Bivi predsednik drave Milan Kuan pa je
v javni izjavi zapisal, da obaluje in obsoja
povojne zunajsodne poboje, ki bodo v slov-
enskem zgodovinskem spominu zapisani
kot moralni in pravni zloin; NEDELO, 9. julij
2000. Zmagala je torej Revolucija, tudi in
predvsem s pomojo Stalina, a revolucija
je bila samo po vojni, skoraj v enem dnevu,
prej, med celo 2. svetovno vojno, pa revo-
lucije seveda ni bilo, isto ni?! Kdo lahko to
e verjame in dojame?
FRANC MIHI
Afera Patria, politika in pravosodje.
Sem kdaj kaj rekel ez pravno dravo?
Tako se sprauje Marko Crnkovi v naslovu
svojega lanka v DELU. Enako tudi jaz, ko to
piem. M. Crnkovi pravi: Janez Jana je
nesramne in zoprne, ki mu vasih moram
dati prav, da pa nikakor ni baraba, ki bi se
dal podkupiti.
Strinjam se. Nemalokrat je zoprne, po
moje brez razloga in koristi, ki pa bi se ne
dal podkupiti. Veinoma mu dajem prav,
a zaradi zoprnosti izgublja volitve. Zato
menim, da zaradi tega vsekakor ni oseba
za na sodie.
Odvetnik A. eferin jasno pravi: Kolikor
sem seznanjen z listinami iz spisa, zoper
bivega predsednika vlade ne obstajajo
niti indici, kaj ele dokazi za obsodilno
sodbo. e se v resnih dravah preganja
predsednika vlade, potem bi morali obsta-
jati zelo trdni dokazi, kar pa v tem primeru
oitno ne dri. Sodniki sploh ne izrekajo ve
oprostilnih sodb, tudi e bi to bilo nujno za
pravino sodbo. Verjemite mi, da nas je
lahko mono strah iveti v taki dravi. Nikoli
ne vemo, kdo je naslednji. Odlono se
postavi v bran svobode javnega izraanja
in protestiranja, saj pravi, da so zlasti
pravniki, ki menijo, da gre pri sodbi za sum
krenja lovekovih pravic, prvi poklicani,
da javno povedo svoje mnenje. Tudi dr.
Klemen Jakli, profesor prava, je enakega
mnenja. Sam menim, da enako, kot lahko
komentiramo in kritiziramo parlament in
vlado, pa tudi avtonomno odloata, lahko
komentiramo tudi pravosodje, pa bo e
vedno avtonomno. Dr. Rok eferin jasno
pravi: Sodstvo mora trpeti kritike na raun
svojega dela. In to velja tudi za komentiran-
je tekoih sodnih postopkov. Tudi dr. Miro
Cerar pravi, da je javna razprava o pravnih
zadevah in postopkih, seveda v sodob-
nem demokratinem in pravnem prostoru,
dopustna in v doloeni meri koristna. Sicer
pa meni: Ne pozabimo, da se je afera
Patria priela na nepravnem prizoriu, v
predvolilni kampanji. Po volitvah, ki jih je
Janeva stranka z majhno razliko izgubila,
je zadeva Patria grozee obvisela v zraku,
pravni postopki niso intenzivneje stekli,
kar je bilo povsem v duhu obtoi in pusti
obtoenega, da je obtoen. Afera Patria
ima e iz tistega obdobja takno politino
dimenzijo, ki ji ni v ast. Predvsem pa ni v
ast aferaki predvolilni politiki in tudi ne
pravosodju, bi lahko rekel!?
FRANC MIHI
Veliko lesa, a propadajoa lesna indus-
trija.
Naslov v DELU 11. junija 2013, ki je alosten
za vsakega, zlasti brezposelnega Slovenca.
e dolgo akutna tema, al odraz znanja in
sposobnosti slovenske ekonomije. Lesna
industrija, pa ne samo ta, propada, ker
prevladuje pri lastnikih, nadzornih svetih
in upravah pohlep, ne pa vrednota skupno
dobro in potrebni menedment, znanje
in potenje. Dananje stanje je posledica
premalo znanja, odgovornosti, potenja,
zlasti slovenske ekonomske stroke, prava
in menedmenta. Preredke so izjeme. Vse
to pa politika povzema in podpira, ker v
politiki kot vrhu demokratine piramide
e vedno ni pozitivne selekcije, ki je naro-
du prepreena, saj jo isti proporcionalni
sistem onemogoa!
Prevladuje in izkoria se nacionalni
interes, samo da bo nae, ne glede, kdo
in kako je lastninil in je in bo lastnik, drugi
pa pristajajo na cesti, v slepi stranski ulici.
Menim, da ni zadosti ali pravega znanja za
pravilno in pravoasno oceno tehninega
razvojnega in predvsem trnega potencia-
la, kar so vse drave, stroke in ekonomije,
celo z bistveno manj lesa, e davno storile in
tako tudi zagotovile veliko dobro plaanih
delovnih mest in priliva v proraun, saj so
les visoko oplemenitile in ovrednotile.
Pred desetletjem sem bil pria, ko so to v
lesni industriji ugotovili tudi svetovalci za
menedment, ki so v okviru projekta EBRD
Evropske banke za razvoj, sicer strokovn-
jaki in menederji iz Danske, ki so tedaj
brezplano svetovali podjetju v teavah, a
jim uprava ni verjela ali ni razumela, kako
je pomembna zelo strokovna ocena raz-
vojnega in trnega potenciala in stanja.
Z lastniki, med katerimi je bila tudi drava,
to je posredno z nadzornim svetom, ki
upravi doloa ali odobrava poslovne cilje
in rezultate, pa sploh niso dobili kontakta.
Danska pa je znana po tem, da ima v naravi
zelo malo lesa na prebivalca, pri uporabi
lesa in ovrednotenju na prebivalca pa je
med vodilnimi na svetu.
Takrat so mi danski svetovalci banke EBRD
razoarani dejali, takni nadzorni sveti, ki
jih ne zanimajo mednarodno podjetniko
svetovanje in njih izsledki, so pogreb za
gospodarstvo!
FRANC MIHI
P
I
S
M
A

O
B
A
N
O
V
37
OBANI PIEJO OBANI PIEJO OBANI PIEJO OBANI PIEJO OBANI PIEJO
Ob rob proslavi ob dnevu dravnosti
Dan dravnosti je dravni praznik, posveen
spominu na razglasitev samostojne Slovenije
pred dvaindvajsetimi leti, in prav je, da se
takno obletnico praznuje. Pomembno se je
spominjati prelomnih tok zgodovine, tako v
spomin kot v opomin.
Pa vendar, ker se je letonja proslava
najpomembnejega dravnega praznika
zgodila v cerkvi, imam glede tega kar nekaj
pomislekov. Mnoga leta je potekala tradicio-
nalno proslava v Gradu ali portnem centru,
pred tem pa je bila v cerkvi maa za domov-
ino. Popolnoma legitimna ponudba in tudi
izbira; e eli na proslavo, gre na proslavo.
e eli prisostvovati mai za domovino, se je
lahko udelei. In oboje skupaj je ravno tako
izvedljivo, saj je asovni razmik dovolj velik, da
se obiskovalci udeleijo obeh, tako mae kot
proslave, nobena pa ni doloala druge.
Glede na to, da ima Obina vsaj tri primerne
pokrite lokacije (portni center, dvorana TVD
in dvorana Rokodelskega centra) ter letno
gledalie v Gradu, bi pa priakoval, da bo
svojo lastnino tudi primerno ali pa, e elite,
reprezentativno uporabljala. To velja e pose-
bej v taknih primerih, ko naj bi bila prireditev
namenjena kar najiremu obinstvu, torej
prebivalcem Republike Slovenije, na podlagi
ustavno zagotovljene enakosti, ne glede na
narodnost, raso, spol, jezik, vero, politino ali
drugo preprianje.
Po eni strani je razumen ekonomski argument,
e, v cerkvi so klopi, osvetlitev in ozvoenje.
Vendar je videti, da se varuje, pa naj stane,
kolikor hoe. Pa eprav se na ta nain in ob
najprimernejem trenutku za povezovanje,
zavestno izkljuuje velik del javnosti, ki bi se
morda proslave udeleil, e ne bi bila v cerkvi,
pa eprav je to najlepa dvorana v Ribnici.
Verjamem, da je vsaj nekaj Ribnianov, tudi
lanov obinskega sveta, ki bi eleli priti na
proslavo, ker je samostojnost Slovenije za
vsakdanje ivljenje morda najpomembneja
vrednota, pa so se temu odrekli, ker s(m)o
mnenja, da, e je proslava za vse, potem ta v
takni drubi, v kakrni ivimo, al, ne more
biti v cerkvi.
In e sem e nael temo proslave, potem se
bom obregnil e ob nekaj zadev:
Pohvaliti velja lepo pripravljeno prireditev.
Godba in zbor sta predstavila to, kar lahko
vedno priakujemo od njiju. Po eni strani
dobro izvedbo in skoraj rutiniran nastop, ki ne
pua dvoma v kvaliteto, vendar je pihalne-
mu orkestru nekoliko primanjkovalo prostora,
zbor pa je sicer izkoristil akustine kapacitete,
vendar je na koru bil na nekako oddaljen od
javnosti.
upanov govor je bil prilonosti primeren,
osredotoil se je na povezovalne elemente
slovenske zgodovine, pa tudi zaetek in konec
sta bila dovolj blizu, da se poanta ni izgubila.
Voditeljica in scenaristka je dobro opravila
svoje delo, tako z vidika oblikovanja veznega
besedila kot same izvedbe, nekoliko pa se je
zataknilo pri protokolu: Manjkal je namre
pozdrav upanu Joetu Levstku, podupanu
Vinku Levstku in poslancu Joetu Tanku.
Pozdrav pa je manjkal tudi upanu sosednje
Sodraice, posedlo pa se ga je kar v drugo
vrsto.
Na vrhuncu proslave, v slavnostnem govoru,
pa sem mono pogreal irino duha. irino,
ki je sposobna sprejeti za dravljane Slovenije
tudi tiste, ki vere ne elijo ali pa imajo kakno
drugo. In ki volijo drugae, kot bi si govornik
elel. Jaz pa si elim, da bi z govorom poskusil
bolj izpostaviti toke povezovanja, ne tok
loitve. Poleg tega pa si elim, da bi govornik
vsaj malo podvomil v svoja izhodia, eprav
bi bilo od filozofa to smiselno priakovati. In
morda bi moral v izhodia dodati e koga, ki
morda misli drugae. In ko govornik govorit
o preseganju meja miselnega sveta, morda
bi moral poskusiti presei tudi meje svojega
sveta? In za kone: neprimerno je javnosti, pa
eprav je to samo ribnika, ponujati recik-
liran govor s slovesnosti ob dnevu krivde,
odpuanja in sprave.
Glede na to, da gre za praznik samostojne
in demokratine Slovenije, bi si v prihodnje
elel proslavo, ki je namenjena povezovanju
in vrednotam vseh prebivalcev samostojne
Slovenije.
PRIMO TANKO
GRMADA 2013
11. REKREATIVNI KOLESARSKI
VZPON NA GRMADO

Rekreacijska kolesarska prireditev za vse generacije. Pro od prometa, s kolesom med
hladne gozdove Male gore. Spotovani prijatelji kolesarjenja, tudi letos vas vabimo na e
11. rekreativni kolesarski vzpon na Grmado.
tartno mesto: Hrovaa pri Ribnici, v soboto, 27. julija, ob 14. uri.
Proga: 35 km, ravninska, gozdna, makadam, asfalt, 2 vzpona. Viinska razlika 372 m.
Startnina je 8 . Cilj pri domu na Grmadi.
Vsak udeleenec prejme spominsko darilo in topel obrok. Priporoamo gorska ali treking
kolesa. Prijave uro pred startom.
Kontakt: 041 663 972

7. FESTIVAL KLAVIRSKIH HARMONIK,
nedelja, 28. julij, ob 14. uri
Tekmuje lahko vsak, ki je dopolni 10. let. Vsak tekmovalec bo zaigral tri skladbe, ena mora
biti slovenska narodna pesem, drugi dve po lastni izbiri; zaelene so narodne, kajti tudi to
je prilonost, da ohranjamo ljudsko izroilo. Vsi igrajo v eni kategoriji, starostne omejitve ni.
Tekmovalce bo ocenjevala strokovna komisija in na koncu podelila nagrado za najboljo
izvedbo in najobetavnejega izvajalca. Podelitvi bo takoj po konanem programu sledilo
druabno sreanje.
Informacije: 041 663 972.
PRIJAVNICA
za sodelovanje na 7. festivalu klavir-
skih harmonik GRMADA 2013
Priimek in ime _____________________
Datum rojstva _____________________
Naslov in obina ___________________
_________________________________
Telefon __________________________
Glasbena izobrazba ________________
Klavirsko harmoniko igram _______ let
Zaigral-a bom:
Naslov skladbe
1. _______________________________
2. _______________________________
3. _______________________________
Avtor skladbe
1. _______________________________
2. _______________________________
3. _______________________________
Prijave: TD Grmada, Velike Poljane 45,
1316 Ortnek ali na el.naslov:
grafa@siol.net.
Datum: Podpis:
38
M
E
D

N
A
I
M
I

L
J
U
D
M
I
Starodobniki v
Ribnici
V petek, 21. junija, so se ribnike ulice,
predvsem Kolodvorska in krabev trg,
spremenila v ulice zgodnjega 20. stoletja.
Iz Anglije je 'prihrumelo' preko 40 lepotcev
angleke znamke Frazer Nash, po kateri
se tudi imenuje 80 let staro drutvo lju-
biteljev starodobnikov. V njem je s svojimi
lepotci vlanjenih preko 100 ljubiteljev
tirikolesnikov. Obisk starodobnikov v
Ribnici je bil v sklopu potepanj po Sloveniji.
V okviru 'turneje' so obiskali e Rogako
Slatino, Bled, Medano, Postojnsko jamo,
Lipico
Zasluga za obisk Slovenije in Ribnice
gre Ribnianki Aniti Gentilli, rojeni Anica
Gorenc, ki e 40 let ivi v Angliji. Anica,
sedaj Anita, se je poroila v ribniki cerkvi.
Ekipa je iz Anglije v Slovenijo z avtomo-
bili letnikov od 1928 1934, potovala 4
dni. Navada je e, e kaken tudi odpove, se
druba ob tem ne vda. Avto pustijo na poti
in ga vzamejo ob povratku, za nadaljevanje
poti pa najamejo taksi, po monosti staro-
dobnik. lani drutva se tudi sicer veliko
druijo in radi potujejo.
Slovenija je bila lastnikom bleeih unika-
tov izjemno ve, preseneeni so bili nad
lepotami narave, urejenostjo, gostoljubnos-
tjo domainov. Oaral jih je tudi Rokodelski
center, kjer so se za slabe tri ure ustavili,
svoj lahtni kamenek v mozaik slovenske
gostoljubnosti pa so vsekakor dodali lani
VETD Hroava, ki so Anglee postregli z
domaimi dobrotami in v vroem opold-
nevu s pijao na 'delovni' temperaturi.
ANITA GENTILLI Z MOEM IN NJUNIM STARO-
DOBNIKOM
Tretji Blagoslov
koles
V lebiu se radi druijo
V nedeljo, 9. junija, so vaani 'Spodnjega
lebia' tretji pripravili blagoslov koles in
kolesarjev. Pod kronjami znamenite vrbe,
pred Krmo Gosta, se je zbralo precej
kolesarjev. Po pozdravu portvovalnega
'vakega upana' Antona ilca in
'podupanje' Sabine Peterlin pri vhodu,
je obred opravil ribniki upnik in dekan,
mag. Anton Beran.
S kolesi so se pripeljale tevilne
druine, ki so se v lepem
nedeljskem popoldnevu v
senci koatih dreves druile do
poznih ur. Vaani so nedale
stran, ob mogoni lipi, pred
tirimi leti postavili lesen stolp,
mizo, predlani pa e kaipot.
Vsekakor so takni dogodki
dodana vrednost vsaki vasi in
kraju, saj druenja in veselja v
krogu sosedov in domaih vse
bolj primanjkuje.
Z DESNE: LEBIKI UPAN ANTON ILC, SABINA PERTLIN IN
MAG. ANTON BERAN
BRKI KOZOLEC DOKONNO
PREDAN UPORABI
Septembra pred tremi leti so na Bregu ura-
dno odprli novi oz. obnovljeni vaki kozolec,
simbol slovenske pokrajine, prvobitnosti
in narodove biti. Takrat je bila zakljuena
prva faza gradnje. Druga faza (dvorana v
zgornjem delu) pa je bila zakljuena maja
letos. Gradbeni odbor je v zaetku junija
dela slovesno zakljuil in 7,2 metra visok,
12 metrov dolg in 5 metrov irok lepotec,
ki stoji v neposredni bliini razvaline gradu
Willingrain, v upravljanje predal upravne-
mu odboru drutva. Kozolec je po nartu
Franca Bartola z Vinic izdelal Janez Arko iz
Dolenjih Lazov.
Predsednik gradbenega odbora Andrej
Klun je za pridobivanje dovoljenj pose-
bej pohvalil prizadevnost Mihe Kluna in
upana Joeta Levstka. Pri gradnji kozolca,
ki bo sluil zbiranju vaanov, prireditvam
in ostalim dogodkom, je sodelovala vsa vas.
Vloenega dela je preko 1000 ur, s finanno
ali materialno pomojo pa je
priskoilo na pomo e preko
sedemdeset pokroviteljev,
podjetij, ustanov, samostojnih
podjetnikov in drugih institucij.
Brani se jim iskreno zahvalju-
jejo.
Med prostovoljci, ki so v kozolec
vloili preko 300 ur svojega asa,
je Klun izpostavil tudi Franca
Rusa in Marjana ter Janeza Levstika.
Vrednost objekta je okoli 70 tiso evrov,
vrednost drutvenega 'premoenja' pa e
presega 100 tiso evrov. Semkaj spadajo:
kapelica sv. Ane, obnovljena pot k Tobakovi
hruki in ostale manje pridobitve.
Drutvo Veter, ki mu predseduje Toma
Horen, sicer vsako leto priredi precej
dogodkov, npr. tradicionalno aharijado,
praznovanje materinskega dne, prireditev
ob egnanju (prazniku) sv. Ane, kostani-
jado, brki kulturni dan in miklavevanje.
Doslej so pripravili e nekaj prijetnih pri-
reditev, na katerih so se predstavili glasbe-
niki, pesniki in celo pisatelji, vsi pa doma z
Brega. Kozolec s prijetno dvorano bo tako
zadovoljil vsem potrebam drutva, namen-
jen je tudi raznim dogodkom drugih orga-
nizatorjev.
DELOVNI IN UPRAVNI ODBOR DRUTVA VETER
K
U
L
T
U
R
N
I

U
T
R
I
N
K
I
39
Knjiga o letonji mariborski zimi, ki
je bila napisana leto poprej
Tako je znani novinar in publicist Ervin
Hladnik Milhari opisal knjigo dr. Mateje
Ratej lovek v asu, ki sta jo v zanimivem
pogovoru predstavila v sredo, 19. junija, na
krabevi domaiji. Ratejeva poleg svojega
dela na Intitutu za kulturno zgodovino
pie kolumne za asopis Veer, knjiga pa
je izbor najboljih kolumen iz zadnjih let.
Te so slogovno in jezik-
ovno zelo zanimive, saj so
praktino iz dveh delov:
prvi je izbrskan drobec ali
zgodba iz arhiva ali med-
vojnega asopisja, drugi
pa je kritika in razmislek o
trenutnem asu.
Pomemben del pogovora
je bil namenjen samemu
pisanju ter predvsem o
razliki med starodavnim
zgodovinskim in novi-
narskim pisanjem. Prvi
zahteva eksaktnost in zelo
natanno sledenje virom
ter tudi predpostavko, da
bralec pozna poglavitne
koncepte in metode
zgodovinopisja.
V drugem pa mora avtor predstaviti vse
potrebne informacije ter mnogo laje pred-
stavi osebno mnenje. Dr. Ratejeva v svojih
kolumnah pogosto "krtai zgodovino proti
dlaki" in prikazuje inspirativne monosti
preteklosti.
Poleg tega pa sta se gosta dotaknila tudi
mariborskih protestov, ki so pravzaprav
odsev drubenega stanja, v katerem smo se
znali, e posebej prebivalci Maribora, ki je
na nek nain zelo posebno mesto. Druba
je oblikovala popolnoma potroniko nara-
vnanega posameznika, ki mobilizacijskega
momenta ne zauti in se mu ne odzove,
dokler ni neposredno udarjen po epu, kot
se je to zgodilo z radarji.
Pogovor se je sukal tudi o Slovencih, ki
smo na nek nain narod brez junakov, e
tisi junaki, ki jih imamo, pa niso junaki vseh
Slovencev, pa pa samo dela. Poleg tega se
poraja vpraanje, koliko zgodovine imamo
kot narod, glede na to, da ima praktino
vsak svojo interpretacijo
zgodovine. Poleg tega je
odvisno, kako se konstruira
realnost preteklosti, kaj se
v zgodovino zapie in kaj
pomete pod preprogo. e
posebej je to obutljiva
tema pri novejem zgodovi-
nopisju, ki je pogosto izra-
bljeno v politine namene
z interpretacijami, ki ne
zdrijo resne zgodovinske
presoje, zelo uporabni pa
so za populistien pristop
k javnosti.
ERVIN HLADNIK MILHARI V POGOVORU Z MATEJO RATEJ
Stari pisker
eprav Ribnica nima kinodvorane, je bila
11. junija v dvorani Miklove hie pred-
stavitev slovenskega celoveernega filma
Darka Nikolovskega Stari pisker.
Gre za devetdeset minut dolg film o
pravzaprav mitskem dogodku iz sloven-
ske noveje zgodovine, in
sicer osvoboditev ujetnikov
iz Starega piskra, znanega
celjskega zapora. Film so
zaeli pripravljati konec leta
2011, konan pa je bil lansko
jesen, tako da je bil predstav-
ljen tudi na Festivalu sloven-
skega filma.
iri okvir dogodkov na
tajerskem v asu nemke
okupacije je predstavil
zgodovinar in muzealec dr.
Tone Kregar, ki je v pogovoru
z Janezom Tankom pojasnil
posebnosti nemkega oku-
pacijskega reima.
Ta je na tajerskem sledil politiki "nared-
ite mi to deelo zopet nemko", in je v ta
namen pregnal vse uitelje, duhovnike in
narodno zavedne prebivalce. tevilne so
preselili v Srbijo, mnogi pa so bili po zaporih
ali v delovnih taboriih. Poleg tega je izva-
jal moan pritisk na civilno prebivalstvo, e
posebej, e so podpirali upor. Poleg tega
je pogovor potekal v smeri oblikovanja
mitinih tok zgodovine.
Scenarista Ivan Grobelnik in Darko
Nikolovski sta na podlagi knjige in pri-
povedovanja Ivana Grobelnika, edinega e
ivega udeleenca iz te akcije, naredila film.
Reiser in glavni igralec Darko Nikolovski je
razloil potek snemanja filma, od priprave
scenarija in scene pa vse do snemanja, ki
je potekalo deloma v Celju, deloma pa na
drugih lokacijah tajerske.
Film, posnet na 'ljubiteljski bazi', z minimal-
nim proraunom in pred-
vsem sodelovanjem pros-
tovoljcev, so snemali samo
ob vikendih.
Posebnost podviga osvo-
boditve zapornikov iz
Starega piskra je, da je lo
za praktino spontano
akcijo, v kateri ni padel
niti en strel, ekipa estih
partizanov pa je uspeno
osvobodila priblino 120
zapornikov.
DR. TONE KREGAR IN DARKO NIKOLOVSKI (DESNO)
40
P
O
G
L
E
D

V

P
R
E
T
E
K
L
O
S
T
Iz muzejskih zbirk - Muzej Ribnica
XVIII. DEL
Pie: Vasja Pavlin
Fotografije so iz zbirke Muzeja Ribnica.
Do sredine 20. stoletja je bilo povsem
obiajno, da so se gostilniki prosto-
ri nahajali v objektu, v katerem je ivel
gostilniar s svojo druino. Kot javni pros-
tor so za potrebe gostilne sluile vea in
soba ali dve. Na podeelju so se gostje
pogosto zadrevali e v kuhinji. V kotu
gostilnike sobe je stala kruna pe, ki so
jo obdajale lesene klopi. V prostoru je bilo
ve miz, ki so jih po potrebi zdruevali v
veja omizja. V prvi polovici 20. stoletja so
se v gostilnah vse pogosteje pojavljale kre-
dence za spravilo drobnega inventarja. Do
napeljave vodovoda, in s tem povezanega
razvoja umivalnih korit, je na posebni mizi,
obiajno je le-ta stala v vei,
redkeje v sobi, stal kaf z vodo
za pomivanje posode.
Gostilniki prostori in oprema
so se skozi as spreminjali,
saj so se gostilne vedno pri-
lagajale zahtevam novega
asa. Lastniki so prenavljali
sobe, hiam dozidavali nove
prostore in jih poimenovali z
zveneimi imeni, kot so salon,
plesna dvorana, lovska soba
in podobno. Morda je bila
najveja sprememba, nekje
sredi 20. stoletja, uvedba
toi l nega
pulta, ki je
v gostilne
prinesel do
takrat povsem neznano
prakso pitje pijae stoje
ob pultu. Z dvigom stan-
darda v drugi polovici 20.
stoletja so gostilniarji
zaeli zidati samostojne
stanovanjske hie, ki so
bile loene od
gostiln.
Do druge
s v e t o v n e
vojne je bil
izbor stenskih
slik odvisen
zgolj od last-
nikovega okusa. Po drugi svetov-
ni vojni pa je bilo potrebno slike
z nabonimi motivi odstraniti ter
izobesiti sliko marala Tita. Na
steni pa je moralo nujno viseti
tudi dovoljenje za opravljanje
gostilnike obrti.
Gostilne so nekdaj ponujale le
po dve, tri jedi. Na predvojnih in
e povojnih jedilnikih tako najdemo gola,
vampe, pljuka, jetrca, peenko, govejo
juho ter domae mesnate izdelke. V drugi
polovici 20. stoletja so gostilne v svojo
ponudbo dodale e razne enolonnice
oziroma jedi na lico ter narezke. Kultura
prehranjevanja se je tako zaela spreminjati
in ponudba jedi je postajala vse bolj razno-
lika. Nekatere gostilne so dodatno slovele
po hini specialiteti, ki so jo pripravili le ob
posebnih dnevih. Tak dan je bilo marti-
novo, ko so pri Jaklovcu v Gorii vasi v pei
spekli purana ali gosko. Tudi spomin na v
pei peeno tele, ki so ga imeli pri Ularju
ob sejemskih dnevih, je e vedno iv.
Verjetno je ni gostilne, ki e pred drugo
svetovno vojno ne bi imela v ponudbi vina,
razlinih ganj ter malinovca. Piva, kave
in sifona pa e niso imeli v vsaki gostilni.
Priljubljene so bile meanice pija, kot sta
na primer musolin pricar, ki je meanica
rdeega vina, sifona in malinovca, in pa
slovenek, ki je meanica nopsa in mal-
inovca. Skozi as je ponudba pija posta-
jala vse pestreja, hkrati pa med gostilnami
edalje bolj enotna.
Da se pod neko streho odvija gostilnika dejavnost, je mimoidoe
opozarjal kovan ali ploevinast izvesek, vasih zgolj lesena tabla,
ponekod e napis na fasadi. V drugi polovici 20. stoletja so se
pojavile reklamne table za razne pijae, na katerih je bilo hkrati
napisano ime gostilne.
STOJALO ZA PRESTE IZ CENETOVE GOSTILNE.
ZBIRKA MUZEJA RIBNICA.
BIRMANCI NA VRTU GREBENEVE GOSTILNE PRI SVETEM GREGORJU.
FOTOGRAFIRANO V 30. LETIH 20. STOLETJA. FOTOTEKA MUZEJA
RIBNICA.
RIBNIKA GOSTILNIARJA ANDREJ PODBOJ - CENE IN ALBIN PELC -
PILDAR MED NAKUPOVANJEM VINA. FOTOTEKA MUZEJA RIBNICA.
So imajl moakarj posjebno igro, so
rjakl lomt prjesto. In je bilu tokle lej:
dva sta prjela prjesto, usak na sujm
kuonc, in ktjerm je ostala sredina,
zvitk, je muogu pa prjesto plaat. Je
biu pa edn tam, je biu pa pregnan, je pa
lpu z dvajm prst prjesto zgrabu, pa
hitru stisnu in je sam tistu ostalu, kar je
blu med prst, un je muogu pa plaat.
POGOVOR Z ALOJZEM RIGLERJEM. ZBIRKA
INTERVJUJEV MUZEJA RIBNICA.
CVRENJE KROFOV V GOSTILNI PRI MATJAKU V ORTNEKU.
FOTOTEKA MUZEJA RIBNICA.
I
Z

M
I
K
L
O
V
E

H
I
E
41
Novice iz Knjinice Miklova hia
mnoinega, ter knjigi Brezplano, kjer razl-
aga, kako izkoristiti brezplano kot poslov-
no strategijo. V Izdelovalcih pokae pod-
jetnikom uinkovite nove pristope s pov-
ezovanjem naprednih tehnik proizvajanja s
spletnimi informacijskimi tehnologijami.
Ajurveda : nain ivljenja Vinod Verma
Doktorica nevrobiologije in reproduktivne
biologije nam v prironiku Ajurveda pojas-
ni kljune pojme, namen in cilje ajurvede.
Tako se v knjigi dotakne modrosti Ved, razl-
aga doe, vkljui pa tudi ienje telesa,
masao in jogo. Kar nekaj prostora nameni
razlinim obolenjem in ajurvedskim zdravi-
lom ter zdravilnim rastlinam, ki so nam
lahko v pomo. Torej prironik, kot nala za
zaetnike v tej stari indijski modrosti.
isti Julianna Baggott
Prvi del fantazijske postapokaliptine trilogi-
je isti amerike pisateljice J. Bagott nas
popelje v svet, ki so ga razdejale eksploz-
ije. Preiveli se delijo na iste, ki ivijo v
Kupoli, in ostale, ki si prizadevajo preiveti
v razdejanem zunanjem svetu. V tem svetu
se odvija zgodba dveh mladih ljudi, Pressie
in Jereba, ki se
odloita poiskati
fantovo mamo.
Alhambra
Kirsten Boie
Mladinski roman
nemke avtorice
pripoveduje o
deku, ki na jezik-
ovni ekskurziji
nenadoma presto-
pi asovna vrata v
Granado leta 1492,
v leto panskega
odkritja Amerike. V
asu hude inkvizici-
je se kmalu znajde
v nevarnosti tudi
fantovo ivljenje
Razburljiv pustolovski in zgodovinski roman
za mlade bralce.
Iz Knjinice Miklova hia vam elimo
lepe poitnice in ne pozabite, obvezna
potrebina na dopustu je knjiga!
NASTJA HAFNAR, bibliotekarka, Knjinica
Miklova hia
Najpogosteje rezervirani romani v pre-
teklem mesecu so bili anrsko in tematsko
bolj razgibani: Poleg stalnic (biografija
Cavazza Vesne Milek, trilogija Petdeset
odtenkov E. L. James) so bile vekrat rezervi-
rane knjige zgodovinska tudija Izgubljene
koevske vasi Mitje Ferenca, kriminalni
romani Brez napake Lee Childa, Tujka
Camille Lockberg in Pentagram Jo
Nesbja, prironika Gabrielova metoda
hujanja Jona Gabriela in Zeleni kvad-
rat Kornelije Benyovsky otari, knjiga
receptov Mo ive hrane Sae Tasevski
ter ljubezenski romani Obljuba v poljubu
Stephanie Laurens, Predana Sylvie Day
in Spravljaj me v teave Laure Moore.
(Iz)brano iz novosti
loveko telo Paolo Giordano
Giordana, ki se je pred kratkim mudil
tudi v Sloveniji, pri nas poznamo po
prvencu Samotnost pratevil, zgodbe
o odraanju deka in deklice, ki ju bolei
izkunji zaznamujeta za vedno. Za prvenec
je v Italiji osvojil prestine literarne nagrade.
Drugi roman italijanskega pisatelja, po izo-
brazbi sicer doktorja fizike, pa pripoveduje
zgodbo italijanskih vojakov v Afganistanu
ter odnosov v napetih vojnih razmerah.
Ameriki bogovi
Neil Gaiman
A me r i k e g a
pisatelja Gaimana
poznamo pred-
vsem po fantazi-
jskem romanu
Zvezdni prah,
po katerem je bil
posnet tudi film. V
Amerikih bogov-
ih smo pria
prepletu fantazi-
jskega ter staro-
davne in sodobne
mitologije, doga-
janje pa je postav-
ljeno v sodobno
Ameriko. Kot
zanimivost naj dodamo e, da po knjigi tele-
vizijska hia HBO (odgovorna tudi za Igro
prestolov) pravkar snema nadaljevanko.
Izdelovalci Chris Anderson
Knjiga Izdelovalci je Andersonov tretji
prispevek k analizi sprememb poslovnih
modelov v zadnjem asu - po knjigi Dolgi
rep, v katerem avtor raziskuje, zakaj je pri-
hodnost poslovanja v veji prodaji manj
Dogajanje v preteklem mesecu
Z junijem smo v knjinici poasi konali
sezono prireditev znova pa se zanejo
e s septembrom! V sodelovanju z Andrejo
krabec smo si v torek, 11. junija, ogleda-
li slovenski film z naslovom Stari pisker.
Dogodek, v katerem so sodelovali avtor
filma Darko Nikolovski, dr. Tone Kregar
in Ivan Grobelnik, je moderiral profesor
zgodovine Janez Tanko. Na otrokem
oddelku pa smo v zaetku meseca med
drugim izpeljali bibliopedagoko uro za
pete razrede O Kako naredim plakat,
kjer je knjiniarka Marjeta Oberstar
vodila teoretino in praktino delavnico,
kako sami izdelamo odlien plakat brez
pomoi starev! Otroci so si tako izbrali vsak
svojo ival, o njej poiskali literaturo, nato
pa s pomojo miselnega vzorca izdelali
ustvarjalne in zanimive plakate. Sodelovali
smo tudi pri podelitvi pohval Vrtca Ribnica
za opravljeno predolsko bralno znako
po pogovoru o branju so bili otroci deleni
tudi pravljice.
Najbolj iskane knjige
Katere knjige ste si v preteklem mesecu
najvekrat izposodili? e izloimo obvez-
no olsko branje in knjige za otroke, se je
na vaih policah znova najvekrat znael
erotini roman Petdeset odtenkov sive E.
L. James. Sledi mu novost 1Q84 japonske-
ga avtorja Harukija Murakamija. Seznam
nadaljuje nekaj ljubezenskih romanov:
Ko se bo prebudila avtorice Maureen
Mccarthy, Nebeka vroica avtorice Sandre
Brown in Pepel v vetru Kathleen Woodiwiss.
Sledita e dva romana slovenskih avtoric, in
sicer roman Taa pisateljice Azre irovnik,
ki je pred kratkim gostovala tudi v Knjinici
Ribnica, ter biografija Cavazza Vesne Milek.
V Knjinici Miklova hia smo pretekli mesec preli kar nekaj spre-
memb, bolje reeno posodobitev: novo podobo je dobila tako
Knjinica Ribnica kot naa spletna stran, ki smo ji dodali koledar
vseh dogodkov in galerijo. Na spletni strani so tako svoj prostor
konno dobili utrinki z naih aktivnosti in dogodkov.
POLETNI DELOVNI AS
Med 1. julijem in 31. avgustom Knjinica
Miklova hia Ribnica obratuje po polet-
nem delovnem asu:
Ponedeljek: 11.00 19.00
Torek: 08.00 16.00
Sreda: 08.00 16.00
etrtek: 11.00 19.00
Petek: 08.00 16.00
Sobota: zaprto
Delovni as Knjinice Sodraica in
Knjinice Loki Potok ostaja nespre-
menjen!
PODELITEV POHVAL ZA PREDOLSKO BRALNO ZNAKO
SKUPINA METULJKI
(IZ)BRANO IZ NOVOSTI
42
K
U
L
T
U
R
N
I

U
T
R
I
N
K
I
TIHE ELJE ZA NAE OTROKE
Se e spomnite, ko smo kot otroci tekali po travniku in na majh-
nih zelenih listih zagledali drobceno rdeo suknjico in nekaj rnih
pik? Pustili smo, da nam spleza na roko, mono zaprli oi in poti-
hem izrekli eljo v upanju, da se im hitreje uresnii.
Zase pomnim, da sem si vedno zaelela zlato kolo, zlato uro
Ne vem zakaj, najbr zato, ker so besedo zlato pogosto upora-
bljali knjini junaki v pravljicah, ki sem jih prebirala.
elje o zlatem kolesu, zlati uri se niso uresniile, pa vendar
kljub temu e vedno verjamem v mo izpolnitve potiho izreenih
sanj, saj so nam starem iz oddelka Pikapolonic (Vrtec Ribnica)
prinesle zlati vzgojiteljici. Vzgojiteljici, ki naim otrokom nudita
drugi dom, v katerem se poutijo sprejete.
Vedno nasmejana in dobrosrna Erna ter nena in ljubea Mira
skrbita, da se mi in otroci vedno znova z veseljem vraamo v vrtec.
Skrbita za medsebojno povezanost s sreanji, kjer stari z velikim
ponosom opazujemo svoje otroke v interakciji z drugimi otroki,
mi pa si izmenjamo kakno informacijo in si naklonimo prijazen
pogled in nasmeh.
Ja, lepo je utiti pozitivni energijo, ki jo vzgojiteljici vlagata v svoje
delo, otroke in s tem v prijateljske odnose med nami vsemi.
Lepo nam je ob misli na nae otoke v vrtcu, saj vemo, da so v
dobrih rokah.
Zlat pikapolonini pozdrav
ANDREJA BREGAR v imenu starev otrok skupine Pikapolonic
Start Point 2013
Letonja razstava Start Point, ki so jo v
Galeriji Miklova hia odprli v etrtek, 20.
junija, predstavlja
izbor najboljih
d i p l o ms k i h
del zadnjega
tudijskega leta
z ljubljanske
Akademije za lik-
ovno umetnost
in oblikovanje.
Izbor del z odd-
elkov za slikarst-
vo in kiparstvo
sta letos pripravi-
la profesorja Jure
Miku in Nadja
Zgonik, in tako na
razstavo uvrstila
tiri slikarska dela
in dve kiparski
diplomski deli,
med katerimi se
bo eno od predstavljenih to jesen uvrstilo
na mednarodno razstavo v Pragi in se tako
potegovalo za nagrado Start Point 2013.
Tokrat razstavljajo slikarji: Suzana Brborovi,
Lucijan Prelog, Anamari Hrup in Eva Lucija
Kozak ter kiparja Boris Beja in Roman Kari.
Posebnost letonje razstave je, da gre za
mlade avtorje, med katerimi so nekateri
e imeli samostojne razstave, so e bili
nagrajeni ali pa so tudi e sodelovali na
mednarodnih umetnikih dogodkih.
Ljubljanska likovna akademija pri evrop-
skem projektu Start Point sodeluje e od
leta 2010. Gre za dogodek, ki poteka v
dveh fazah. V prvi v 19 sodelujoih dravah
potekajo nacionalni izbori diplomskih del
iz vseh 34 vkljuenih evropskih akademij,
emur sledi e mednarodna predstavitev
vzhajajoih umetnikov v Pragi.
Nagrajenca izbere mednarodna irija,
podeljuje glavno nagrado in astna
priznanja. Eno od tirih astnih omemb je
lani z ljubljanske akademije prejel mladi
slikar Jon Derganc.
Razstavo, katere odprtje je pospremil
prodekan za razvojne naloge ALUO UL, izr.
prof. Alen Obolt, si lahko v Galeriji Miklova
hia ogledate do 21. julija.
Tekst in foto MARKO MODREJ
PROFESOR ALEN OBOLT JE OB ODPRTJU RAZSTAVE IZBRANA DELA ZELO POH-
VALIL
O
D

V
R
T
C
A

D
O

O
L
E
43
PRVOOLCI IN PODRUNINA OLA SUJE SO Z NASTOPOMA V DOMU
STAREJIH OBANOV RIBNICA
PRAVLJINO ZAKLJUILI LETO
SOITJA GENERACIJ 2012/2013
Koledarsko leto se zane z januarjem, rodovitno leto
s pomladjo Plodno, skupno olsko leto 2012/2013
osnovne ole in Doma starejih obanov Ribnica pa se je
zaelo lani septembra.
Od tedaj so uenci in mentorji ribnike matine ole in podruninih
ol iz Dolenje vasi in Suja stanovalce doma starejih pridno obisk-
ovali vsak mesec. Skupaj z njimi so ustvarjali, pripravljali razstave,
jim prinaali pesmi, recitacije, igre, smeh in ivopisane podobe. S
sabo so odnaali glasen aplavz, radoiv smeh, marsikatero dobro
izkunjo in topel stisk rok Pred dolgim, vroim poletjem so v
petek, 31. maja, Dom starejih obanov obiskali prvoolci, v sredo,
12. junija, pa vseh 39 uencev podrunine ole Suje. Da se slovo
do e vedno toplega septembra ne bi preve ohladilo, so tudi tokrat
za stareje poskrbeli s prijetnimi, ustvarjalnimi preseneenji.
Uiteljica Polona Porenta je z 22 uenci 1. c razreda, ki sodelujejo
pri interesni dejavnosti Zanimiva slovenina, pripravila predzad-
nji dogodek v tem olskem letu. Za zbrano obinstvo so uprizorili
dramsko igrico, ki jo sestavlja ve bolj ali manj znanih pravljic in
zgodb, zaokroila in uokvirila pa jih je zgodba vigazajkova gozd-
na ola. Na odru so se zvrstile: Zrcalce, ki jo je napisal Grigor Vitez,
Repa velikanka, prirejena po ruski pravljici Tu je bila tudi Mojca
Pokrajculja iz znane koroke pripovedke, pa Medved in mika iz
letonske pravljice. Da je bila mera zabave zvrhana, so uprizoritve
povezale razline pesmice in iztevanka. Uenci 1. c razreda so se
odlino nauili zanje zelo dolgega besedila in prepriljivo pred-
stavili vse dramske, recitatorske in gibalne spretnosti, ki jih je
zahtevala uprizoritev. Mentorica Polona Porenta je poskrbela tudi
za sceno, scenarij in reijo. Za dobro tehnino izvedbo pa sta ji
pomagali e Metka Turk z zvonimi efekti ter Jana Petek Volanek
z ozvoenjem.
Na zadnjem dogodku se je predstavila celotna podrunica Suje.
Pod mentorstvom uiteljic Maje Gole, Marije Lovin, Vide Arko
in Petre Komrlj so pripravili zaokroen program pesmi, recitacij,
iztevank in plesa. Rdea nit programa je bil poklon mamam,
oetom ter dedkom in babicam. V uvodu se je pevski zbor poklonil
dedkom s pesmijo Zapoj mi, dedek, nadaljevali so z raznolikimi
tokami in se na koncu poklonili vsem mamicam.
MARINKA MATE IN URA JAKLI AGAR
44
O
D

V
R
T
C
A

D
O

O
L
E
KJE JE DOMOVINA?
iveli so trije bratje, ki niso imeli oeta. V njihovi deeli niso bili
ravno dobri asi. Imeli so razline teave, od su do poplav. Tudi
hrane ni bilo v izobilju. Nekega dne jim je mama rekla: Sinovi
moji, pojdite po svetu. V tej deeli ni prihodnosti za vas.
Sprva ni hotel iti nihe. Potem pa se je
najstareji sin opogumil in odel po svetu.
Hodil je pe po brezpotju. Priel je do velike
posesti, kjer je prosil za prenoie. Vzeli
so ga pod streho in mu dali jesti. Ko mu je
gospodinja prinesla hrane, se je takoj zalju-
bil vanjo. e naslednji dan sta skupaj odla
v irni svet. Ko sta tako nekaj asa hodila,
sta prila do velike jase. Obema se je zdel ta
kraj udovit, zato sta se odloila, da bosta
na tej jasi postavila hio. Delala sta no in
dan in po enem letu sta jo zgradila. Poleg
nje sta postavila tudi velik nadstreek, spo-
daj pa sta imela ago. Po nekaj mesecih sta
obogatela, saj v bliini ni bilo nobene age.
Prvega sina ne bo ve domov, verjetno se
mu dobro godi. Pojdita e vidva, je mati
velela drugima dvema sinovoma.
Drugi je brez obotavljanja odel v svet.
Hodil je po puavi in priel do neke vasi.
Tam je povpraal, e iejo kaknega delav-
ca, a slube ni dobil. Hodil je dalje in na
poti sreal arabskega ejka. Tudi njega je
vpraal, e ima kaj dela. ejk mu je rekel, da
bi lahko delal zanj, in mladeni je privolil. S
ejkom sta sasoma postala nerazdruljiva
prijatelja. ez nekaj let pa je ejk hudo
zbolel. Bil je e tako slab, da tudi hoditi ni
ve mogel. Rekel je svojemu dobremu pri-
jatelju: Kar je danes moje, bo po moji smrti
tvoje. Ko je ejk umrl, je njegov prijatelj
postal pravi bogata.
Ko je odel tretji sin od doma, se mu ni prav
nikamor mudilo. Poasi je hodil po gozdu,
opazoval ptice, nabiral veje ter jih nosil na
kup. ez as je tam postavil majhno leseno
barako. V njej je spal, vse drugo pa je poel
zunaj. Jedel je gozdne jagode, borovnice,
lenike, orehe Ker se s tem ni mogel
preivljati, je zael iskati slubo. Vsak dan
je hodil v mesto, a dela ni dobil. Na poti v
mesto pa je sleherni dan sreal dekle, ki
je hodilo po cesti, pod pazduho je nosilo
stol, na rami pa culico. Nekega dne jo je
zasledoval, kam gre. Hodil je nekaj deset
metrov za njo. Dekle se je ustavilo, se na
sredi poti usedlo, iz nahrbtnika potegnilo
zvezek in svinnik ter zaelo risati. Priel je
blie ter jo vpraal, kaj dela. Odgovorila mu
je, da rie slike, ki jih nato proda, da se lahko
preivi. Njemu se je zdelo to zelo zanimivo.
Prosil jo je, naj da tudi njemu list papirja in
svinnik. Deklica mu je dala list in svinnik.
Fant je zael risati. Ko je risbo dokonal, jo
je nesel v mesto, kjer jo je prodal. Odloil
se je, da ne bo ve iskal slube, ampak bo
raje risal. Kupil je zvezek in svinnik. Vsak
dan je hodil po gozdu in risal, kar je videl
lepega in zanimivega. Vedno znova pa se je
vraal tudi k deklici, ki ga je nauila govoriti
s podobami Toliko asa, dokler se ni s
svinniki, papirji in s fantom, ki ga je vzlju-
bila, tudi sama podala po svetu.
Po nekaj letih so se vsi trije sinovi vrnili k
mami. Ko so videli, da se v mamini deeli
stvari ni bolje ne godijo kot pred nekaj
leti, so sklenili, da bo mamo vzel k sebi
eden od njih. Pa ree prvi, najstareji sin,
svoji mami: Jaz imam veliko denarja. Tudi
veliko prostora imam, pa e otroke, ki bi ti
delali drubo. Pridi ivet k meni. Mama ga
je pogledala, rekla pa ni ni. Pa ree drugi
sin: Jaz imam nafto in zaradi tega veliko
denarja. Tudi pri meni ti ne bo dolgas, saj
poznam veliko tebi enako starih ensk, ki
bi se z veseljem druile s teboj. Mama se
tudi na njegovo povabilo ni odzvala. Pa
pristopi s svojo izvoljenko tretji, najmlaji
sin, in ree: Mama, vse, kar imam jaz,
me spremlja po svetu. Ljubljeno dekle,
svinniki, opii in belina platna, ki aka,
da ji vdahnem ivljenje in prenesem, kar
je lepega v naravi, nanjo. Le domovine in
tebe, ki je noe zapustiti, ne morem vzeti
s sabo. Z izvoljenko se bova preselila k tebi,
napolnila dom z ivljenjem in slikami naih
ljudi, gozdov, rek in ptic in povabila
svet, da spozna nao domovino v najlepih
barvah Mama ga je pogledala, se s
tresoo roko rahlo dotaknila dekliinih in
njegovih las, se nasmehnila in mu rekla:
Dobrodola, hi in sin moj, v svoji rodni
domovini.
DOMOVINA
Domovina je res fina,
zdi se mi kot rima,
a ta je edina.
MAA KLUN, 8. A
O dr. Franceta Preerna Ribnica
mentorica: Marinka Mate
SUBVENCIJA
MALICE IN
VRTCA
Center za socialno delo Ribnica
obvea vse uporabnike ter poten-
cialne uporabnike, da lahko v
mesecu avgustu pri pristojnem cen-
tru za socialno delo vloijo vlogo za
pridobitev pravice do subvencion-
irane malice.
Prav tako morajo v mesecu avgustu
vloiti vlogo vsi, ki bodo svojega
otroka prvi vpisali v vrtec in elijo
pridobiti pravico do subvencije vrtca
z mesecem septembrom.
Obe navedeni pravici se uveljavlja na
obrazcu Vloga za uveljavljanje pravic
iz javnih sredstev, ki je dostopen tudi
na spletni strani.
Pozivamo vas, da nam sporoite vse
morebitne spremembe, ki vplivajo
na viino in upravienost posamezne
pravice iz javnih sredstev (spremem-
ba vzgojno-izobraevalnega zavoda
oziroma visokoolskega zavoda,
sprememba statusa uenca, dijaka
ali tudenta, izguba ali zaetek pre-
jemanja dohodka iz dela pridobitev
dohodka, sprememba stalnega
prebivalia, sprememba tevila
druinskih lanov).
Pristojnemu centru za socialno delo
morajo sporoiti spremembo vsi, ki
imajo otroka pred vstopom v olo v
domaem varstvu, ter vsi, ki imajo v
vrtcu dva ali ve otrok in je spremem-
ba vzgojno-izobraevalnega zavoda
enega od otrok bistvenega pom-
ena, ki vpliva na izraun nove viine
subvencije vrtca za otroke, ki so e
vkljueni v vzgojno-izobraevani
zavod.
Spremembe sporoite v 8 dneh pred
nastalo spremembo ali po njej, na
obrazcu za sporoanje sprememb,
ki je dostopen na spletni strani ali ga
dobite na Centru za socialno delo.
Za dodatne informacije nas lahko
pokliite na tel. t. 01 320 44 14, ali
poljete elektronsko poto na naslov
gpcsd.ribni@gov.si.
O
D

V
R
T
C
A

D
O

O
L
E
45
MAA KLUN NAGRAJENKA
LITERARNEGA NATEAJA MOJA
RODNA DOMOVINA
V etrtek, 6. junija, se je Maa Klun kot nag-
rajenka literarnega nateaja Moja rodna
domovina udeleila zakljune prireditve s
podelitvijo priznanj v Osnovni oli Zbora
odposlancev Koevje. etrti domoljubni
literarni nateaj je organizirala Osnovna
ola Vi iz Ljubljane skupaj s Koordinacijo
veteranskih in domoljubnih organizacij
Slovenije z namenom, da vzpodbuja naro-
dno zavest pri osnovnoolcih.
Kako uspena in literarno pretanjena pri
tem je bila Maa, povedo naslednje tevilke.
Na nateaju so sodelovali uenci od 6. do 9.
razreda iz 105 ol iz 53 slovenskih obin.
Poslali so 152 prispevkov, komisija pa je
izmed njih nagradila 52 uencev, med njimi
tudi Mao za pravljico 'Kje je domovina'.
Zakljune prireditve so hkrati potekale v
Koevju, Ljubljani in Velenju, da so na ta
nain prili nagrajeni prispevki do irega
avditorija. Tudi datum prireditve ni bil
izbran nakljuno, saj je zelo blizu 8. 6.,
dneva Primoa Trubarja, ki ga mnogi tejejo
za prvega literarnega pionirja slovenstva.
Med izbranimi kulturnimi nastopi koevskih
osnovnoolcev so se na nateaju nagra-
jenim uencem zahvalili za njihovo sode-
lovanje in prispevek k dvigovanju domov-
inskih vrednot tevilni vidni govorniki.
Spregovorili so jim: upan obine Koevje
Vladimir Prebili, ravnatelj Osnovne ole
Zbora odposlancev Koevje Peter Pirc,
tajnik drutva TIGR Miha Pogaar, predsed-
nik Obmonega zdruenja veteranov vojne
za Slovenijo Anton Vovk ter predstavnik
Ministrstva za izobraevanje, znanost in
port Marko Repenek. Slednji je prisotnim
prebral pismo dr. Jerneja Pikala, ministra za
izobraevanje, znanost in port, ki se zara-
di drugih obveznosti dogodka ni mogel
udeleiti. Minister je v njem med drugim
zapisal, da je domovina najgloblja kore-
nina, ki nas napaja in navdaja s ponosom.
Seveda pa je najpomembneje, da so do
besede prili tudi vsi nagrajeni uenci, ki
so obinstvu prebrali svoje literarne prispe-
vke. In prebrane besede zares izbrane,
iskrene in narodno zavest dvigajoe, so
segle v srca prisotnih kot najmlaje korenin-
ice in jih napojile in navdale s ponosom.
MARINKA MATE
NAGRAJENKA MAA KLUN
LUMPIJADA 2013
RIBNICA
V RIBNICI NA IGRIU PRI
TVD PARTIZANU OD 10.
DO 12. URE PO SLEDEEM
PROGRAMU
JULIJ 2013
1. Lumpi se predstavi v
razlinih jezikih
2. Lumpi svetovljan
3. Lumpi gasilec
4. Lumpi dela sadno kupo
5. Lumpi ie skriti zaklad in
dela grafite
8. Lumpi na norem potovan-
ju
9. Lumpi obie VDC in
nadaljuje sreanje na stadi-
onu
10. Lumpija obiejo zvezd-
niki (gostje iz Koevja)
11. Lumpijeve vodne igre
brez meja
12. Lumpi se uredi in ree
AUF WIEDERSEHEN
LUMPIJADA 2013
DOLENJA VAS
V DOLENJI VASI NA IGRIU
OD 10. DO 12. URE
PO SLEDEEM PROGRAMU
JULIJ 2013
1. Lumpi se predstavi v
razlinih jezikih
2. Lumpija obie Rus
3. Lumpi svetovljan
4. Lumpi ie skriti zaklad
5. Lumpi dela sadno kupo
8. Lumpi frizer
9. Lumpi dela grafite
10. Lumpijeve vodne igre
brez meja
11. Lumpi, ne jezi se
12. Lumpi se uredi in ree
AUF WIEDERSEHEN
TD GRI
vabi na 5. tradiciona-
lni turnir v odbojki na
mivki in v koarki,
ki bo na portnem igriu
Gri pri Ribnici. Turnirja
bosta potekala v soboto,
27. 7. Zaetek odbojke
bo ob 11. uri, koarke pa
ob 14. uri. Informacije:
041/981-849.
Vabljeni na ta portni
dogodek.
46
P
O
R
T
N
I

U
T
R
I
N
K
I
PRVI POZDRAV PORTU &
PREDSTAVITVE KLUBOV
Turistino portni klub O3 je bil ustanov-
ljen z namenom, da bi promoviral tur-
izem in port v domaem kraju in ire.
lanom Kluba O3 omogoamo sodelo-
vanja na razlinih tekmovanjih od nogo-
meta, odbojke, kolesarstva, potapljanja in
e in e.
Cilj kluba O3 je podpirati profesionalne
amaterje ter organizirati dogodke in tek-
movanja, s katerimi si bomo prizadevali
iriti turistino in portno kulturo.
Konec zime je tako padla ideja, da bi
predstavili in prikazali razlina drutva in
se med seboj povezali. Nastal je dogodek,
imenovan 1. pozdrav portu & predstavitve
klubov. Ker sami predobro vemo, da je s
skupnimi momi mono dosei vse, smo
na dogodek povabili razlina turistino-
portna drutva.

Da bi bil dogodek im bolj odmeven, smo
povabili tudi znanega slovenskega komika
Ranka Babia, ki nas je nasmejal in zabaval
od 10. do 16. ure. Med tem so se predstvili
klubi in drutva, ki so nas s svojimi tokami
dvignili na noge in pokazali, da v Ribnici
zmoremo. Naj se ob tej prilonosti zah-
valim Plesnemu klubu Jasmin, ki je s svoji-
mi mladimi in talentiranimi plesalci oaral
vse navzoe, ne morem mimo Drutva
maoret in plesalcev Ribnica, ki so nas
celo uro drali pokonci s svojimi plesnimi
tokami, Airsoft klub Tara je prikazal varno
in zabavno uporabo oroja s plastinimi
naboji, Kickbox klub Shadow je z vrato-
lomnimi vajami oaral s prikazom umet-
nosti kickboxa, potapljai drutva Ponirek
so prikazali uporabo potapljake opreme
in njeno delovanje, Turistino portno
drutvo Gri nas je na svoji tradicionalni
dogodek povabil na gola.
Na nae povabilo sta se odzvala tudi
Padalska ola Paranoja, ki je pokazala opre-
mo in monosti v njihovi oli, ter Gokart
team Hitri dirka, ki je razstavil svoj gokart
in vsem hitrostnim navduencem zaprl
sapo z dejstvom, da njihovi gokarti razvi-
jejo 100 km/h v pilih 3 sekundah.
Zahvala gre tudi Padalski oli Paranoja,
ki je podarila teaj padalstva kot nagra-
do, Potapljakemu drutvu Ponirek, ki je
podaril spoznavni potop, ter tudi Kickbox
klubu Shadow, ki je podaril 1 mesec vadbe
v njihovem klubu.
elimo si, da bi dogodek rastel iz leta v
leto ter bi se poletni izvedbi pridruila tudi
zimska razliica.
Ker pa se vsi zavedamo, da al brez spon-
zorjev ne gre, smo veseli, da smo v tako
kratkem asu pridobili zaupanje Mazde
Slovenija, ki je finanno podprla dogodek
ter nam omogoila glavno nagrado mazdo
6, ki jo je izrebani obiskovalec dobil za ves
vikend. Omeniti moram e Gallop pub, ki
je nesebino odstopil svoje parkirie za
izvedbo dogodka, ter Radio 1 Urban, ki
nam je omogoil medijsko objavo.
Da si v prihodnosti elimo ve podobnih
dogodkov, so se strinjali vsi udeleenci,
zato se e oblikujejo nove ideje.
VABLJENI!
Ve o klubu O3 in delovanju si lahko ogle-
date na strani Facebooka.
www.facebook.com/KLUBO3
Predsednik Turistino portnega kluba O3
GAPER KRE
ODPRTJE 1. POZDRAVA PORTU IN PREDSTAVITVE
KLUBOV (PREDSEDNIK KLUBA O3 GAPER KRE
IN POVEZOVALEC RANKO BABI)
MATJA POGORELC, SRENI DOBITNIK UDOVITE
MAZDE 6
DRUTVO MAORET IN PLESALCEV RIBNICA
Dogodki v JULIJU
5. 7. LETNI KINO
(Ribnica, Kreativni park
ob 20. uri) Vstop je
prost! Ob zakljuku iz
odpadnih ploic izg-
rajenega mozaika, ki
bo lahko sluil tudi kot
plato (oder) razlinim kulturno-izobraevalnim
prireditvam v Kreativnem parku, bomo namesto
slavnostnega odprtja organizirali letni kino. Za
uvod bomo zavrteli nekaj risank za najmlaje,
nato pa e kaj za stareje. V primeru deja pred-
stava odpade!
10. 7. 14. 7. GOZD-ART (5-dnevni kreativni
tabor) 10 razlinih slovenskih in tujih umetnik-
ov od kiparjev, slikarjev, grafitarjev, oblikovalcev,
arhitektov, glasbenikov do igralcev in filmarjev
bo v Ribnici sodelovalo pri kreiranju ekolokih
umetnin iz naravnega in odpadnega materiala.
Za 5 dni se bomo zaprli v gozd, toneje na
ekoloko kmetijo Boltetni v Danah, kjer bomo
ustvarjali, se povezovali in prepletali ideje. V
goste pride japonski umetnik Tets Ohnari, pa
znana igralka Urka Bradakja, pa avstrijska
diplomantka novih medijev Maa Jazbec. Ob
koncu projekta bo skupina pripravila zanimivo
razstavo v Kreativnem Parku.
VSAKO NEDELJO !!! gradnja KREATIVNEGA
PARKA Kreativni park je ustvarjalno-
izobraevalni atelje na prostem, v katerem se
gradi in preizkua razline naine ustvarjanja iz
odpadnega in recikliranega materiala. Gradimo
celo poletje, vsako nedeljo od 9. 12. in od 17.
20. ure. Obisk je brezplaen, otroci od 515 let
pa morajo priti v spremstvu ene odrasle osebe.
Tudi tudentje in odrasli so vabljeni, da se nam
pridruijo! (Rokodelski center Ribnica zunaj)
Napoved: SIMBIOZA (9. 8.-25. 8.) V avgustu
prihaja k nam posebna ola ivljenja in bivanja
v naravi ,imenovana SIMBIOZA. Primerna je
za vse tiste, ki si elijo narediti nekaj zase, se
popolnoma odklopiti od vsakdanjega ivljenja,
se spoiti, umiriti, oistiti telo, misli ter spoznati
nekaj novega. Zasnovana je na 317-dnevnem
umiku v naravo, kjer se na samotni lokaciji
udeleenci posveajo zdravi prehrani, dihanju,
meditaciji, masai, portno-rekreativnim vad-
bam, plesu, ustvarjanju in izletom na zanimive
lokacije. Veino asa govorjenje ni dovoljeno,
saj le tako lahko nae telo uinkovito regenerira
celice in obudi zaspana utila. Veliko vaj temelji
ravno na odpiranju util (vonj, sluh, vid, tip,
okus), za kar pa je potrebna koncentracija in
tiina. Prav tako je uporaba elektronskih naprav
(telefoni, raunalniki, tv, radio) za udeleence
omejena oz. izkljuena. e bi se eleli udeleiti
delavnice, se lahko prijavite na tel. t. 040 345
999 ali na email info@eko-365.si. Prijave zbi-
ramo do 20. 7. Vse potrebne informacije glede
lokacije, prehrane, spanja itd. boste prejeli ob
prijavi! Lahko se udeleite uvodnega 3-dnevne-
ga seminarja, ali pa eno- oz. dvotedenskega
izziva. Cena programa je: 150 eur / 3 dni, 350
eur / 7 dni, 650 eur / 14 dni, 750 eur / 17 dni.
tevilo udeleencev v tedenskem programu je
omejeno na 12, uvodni del pa je odprt za veje
tevilo obiskovalcev.
Projekt Eko 365+ je sofinanciran s strani
Evropskega kmetijskega sklada za razvoj
podeelja v okviru programa LEADER. Ve o
projektu na www.eko-365.si.
P
O
R
T
N
I

U
T
R
I
N
K
I
47
Laura Lovin dravna podprvakinja
v teku na 1000 m
V sredo, 5. junija, je na stadionu Bonifika v Kopru potekal finale
posaminega prvenstva v atletiki. Iz nae ole se je vanj uspelo
letos uvrstiti le Lauri. Lep rezultat s podronega prvenstva je
obetal, da lahko upravieno priakujemo dobro uvrstitev tudi v
Kopru.
Z velikim zanimanjem smo
akali na klic njenega trenerja
Miloa Petelina.
Milo nam je sporoil veselo
novico, da se je Laura, eprav
triatlonka, odlino kosala z
atletinjami, ki po veini nas-
topajo na tem tekmovanju.
Tako je v disciplini tek na 1000
metrov s asom 3:02.43 med
20 tekmovalkami dosegla ve
kot odlino drugo mesto, in s
tem srebrno odlije.
V imenu uencev in uiteljev
nae ole Lauri iskreno
estitamo za srebrno odlije,
njenemu trenerju Milou Petelinu pa za
Lavrino dobro telesno in psihino prip-
ravo.
elimo jima, da nas skupaj e vekrat razve-
selita s takimi ali pa morda e boljimi rezul-
tati, saj tako z velikim ponosom razirjata
ime nae ole irom po Sloveniji.
TADEJ LEVSTEK, prof. v
Z ODLINIM TEKOM SE JE LAURA POVZPELA NA ZMAGOVALNI
ODER
12. TEK PO
LONARIJI
portno drutvo Lonar in
Obina Ribnica
vabita na 12. TEK PO
LONARIJI,
ki bo v soboto, 6. julija.
- ob 17. uri:
start mladih na 300 m
- ob 17.15:
start mladih na 600 m
- ob 17.30:
start mladih in
rekreativcev na 2.000 m
- ob 17.30:
prietek teaja nordijske
hoje
- ob 18.30:
start 12. TEKA PO
LONARIJI na 9.400 m
- ob 20. uri:
razglasitev zmagovalcev
Teka po Lonariji in pri-
jetno druenje
Ve informacij:
www.sportno-drustvo-loncar.si
ZA EN DAN BODI SPET
OTROK
ORATORIJ
PLUS 2013
KDO? vsi stareji od 30 let
KDAJ? nedelja, 8. septem-
ber
KJE? Ribnica z okolico
KAJ? edinstveno
doivetje celodnevnega
programa Oratorija Plus
ZAKAJ? da za en dan
postanete ponovno otroci,
se prepustite igri, smehu,
pogovoru, ustvarjal-
nosti, duhovni umiritvi,
otrokim norijam
Ve informacij na
www.dkm.si ali
oratorij.plus@dkm.si.
Prijavnice so na voljo v
ribniki cerkvi ali na
spletni strani
www.dkm.si/oratorijPlus.
Rok za prijave:
1. avgust 2013.
48
P
O
R
T
N
I

U
T
R
I
N
K
I
MLAJI DEKI B
Mlaji deki B (letnik 2011 in mlaji) so v sezoni 2012/13 v ligakem
delu tekmovali v skupini Center 2 ter se kot drugouvrena
ekipa uvrstili v polfinalno skupino, kjer so bili v konkurenci 4
ekip najbolji, in si tako priigrali nastop na zakljunem turnirju
etverice za prvaka Slovenije. Zakljuni turnir so odigrali v soboto,
18. maja, v dvorani Osnovne ole Stina, v organizaciji RK Svi iz
Ivanne Gorice.
V prvi tekmi turnirja so domai deki RK
Svi Pekarna Grosuplje ve kot prepriljivo
premagali deke RK Drave iz Ptuja z izidom
19:8. V naslednji tekmi so na parket sto-
pili tudi nai deki in se pomerili z mladimi
rokometai MRK Krke iz Novega mesta.
Zaeli so odlino in po nekaj minutah pov-
edli s 4:0, nato pa nerazumljivo padli in na
koncu za las izvlekli neodloen izid 15:15.
Tudi naslednjo tekmo so nai ostali na par-
ketu ter se pomerili s Ptujani. Tem pa niso
dovolili, da jih presenetijo in so na koncu
zmagali z izidom 18:15. V etrti tekmi so
domaini pokazali, da jih zanima samo 1.
mesto, in deke iz Novega mesta suvere-
no premagali s 15:6. Predzadnja tekma
turnirja je e dala odgovor, katera ekipa bo
dobila bronasto medaljo. To je bila ekipa
MRK Krke, ki si je z neodloenim izidom
12:12 priigrala toko naskoka pred zadnje
uvreno ekipo RK Drava. Zadnja tekma
turnirja med RK Svi in RD Ribnico RH je
bila torej tudi tekma za prvaka Slovenije.
Domai deki so zaeli tako kot vse ostale
tekme, saj so do izida 9:3 povsem prevla-
dovali na igriu. Takrat pa so se nai deki
prebudili, in e kmalu po zaetku drugega
polasa imeli celo napad za izenaenje na
10:10, ki pa ga al niso izkoristili. Do konca
tekme je bilo nato zelo napeto, vendar pa
ribnikim dekom ni uspelo obrniti poteka
tekme. Konala se je z izidom 15:13 za
domaine.
Drugo mesto v Sloveniji in srebrna medalja
je izreden uspeh in velika vzpodbuda za
nadaljnje delo. estitamo!
Na koncu so izbrali tudi najbolje pos-
ameznike turnirja. Od naih fantov je izs-
topal Matev Petek, ki je bil razglaen za
najboljega strelca turnirja. V idealno sed-
merko turnirja pa sta bila izbrana Marko
olaja in Nik irovi.
Ob povratku v Ribnico pa je slovenske
podprvake doletela e ast, da so se
med polasom lanske tekme predstavili
domaemu obinstvu, ki jih je nagradilo z
aplavzom. Konec koncev je to tudi najbolji
izid v sezoni izmed vseh ekip, ki trenirajo
pod okriljem RD Ribnica Riko Hie. Poleg
igralcev, ki so opravili svoje delo na igriu,
moramo pohvaliti tudi izvrstno delo tren-
erja Janeza Ilca ob obasni asistenci Nikole
Radia. Iz dekov, ki so e lansko leto igrali
mini rokomet, sta naredila e prave male
rokometae.
Vse doseke ostalih kategorij, najnoveje
novice in ostale zanimivosti v RD Ribnica
Riko Hie lahko tekoe spremljate na nai
spletni strani www.rokometno-drustvo-
ribnica.si.
Za RD Ribnica Riko Hie
ELJKO IROVI
Datum: SOBOTA, 13. 7.
Kam: na KEPO (2143 m) obvezna prip-
ravljalna tura za Triglav (monost 2).
Nart poti: parkirie v soteski Belce (1000
m) Kepa enako nazaj.
Zahtevnost: zahtevna pot.
Trajanje hoje (okvirno): 8 ur.
Prijave z akontacijo: v torek pred poho-
dom, 9. 7., ob 19. uri, na sedeu PD Ribnica,
krabev trg 5, Ribnica.
Potrebna oprema: Osebna planinska opre-
ma, oprema za zahtevne planinske poti,
pohodnike palice, veljavna planinska
izkaznica (plaana lanarina PZS) in varen
korak.
Vodja: Roman Petelin, vodnik PZS.
Datum: SOBOTA in NEDELJA, 27. in 28.
7.
Kam: na TRIGLAV (2864 m).
Nart poti: Zadnjica, Trenta, 50. ovinek (650
m) Traka koa na Doliu (2151 m, B: ez
Komar do Dolia) Triglav (2864 m) Dom
Planika pod Triglavom (2401 m, spanje)
Vodnikov dom (1817 m) Pokljuka (1350
m).
Zahtevnost: zelo zahtevna pot.
Trajanje hoje (okvirno): 9 in 5 ur.
Prijave z akontacijo: v torek pred pohodom,
23. 7., ob 19. uri, na sedeu PD Ribnica,
krabev trg 5, Ribnica.
Potrebna oprema: Osebna planinska opre-
ma, pohodnike palice, oprema za zelo
zahtevne planinske poti, veljavna planin-
ska izkaznica (plaana lanarina PZS) in
varen korak.
Vodja: Roman Petelin, vodnik PZS.
JULIJ 2013
OBVESTILO!
Drutvo
upokojencev Ribnica
ob etrtkih orga-
nizira kopanje v
Selcah.
Termini v juliju:
11., 18., 25.
Termini v avgustu:
1., 8., 15. in 22.
Lepo vabljeni.
Prijave sprejemamo ob
ponedeljkih na telefon:
836 12 77 ali 031 792 694 .
Odbor Drutva
upokojencev Ribnica
P
O
R
T
N
I

U
T
R
I
N
K
I
49
AKTIVNE
POITNICE
Plavalni klub Inles
Ribnica v sodelovanju z
Obino Ribnica
organizira aktivne
poitnice za otroke,
stare od 6 do 14 let.
Aktivne poitnice bodo
potekale v portnem
centru Ribnica v treh
tedenskih terminih:
- 8. 12. 7.
- 15. 19. 7. ter
- 22. 26. 7.
Za otroke bo poskr-
bljeno od 6.30 ure dalje,
dejavnosti pa bodo
potekale do 16. ure.
Poudarek bo na pla-
valnem teaju ter vod-
nih pustolovinah in
vragolijah ob bazenu in
v njem.
Za prijavo in vse ostale
informacije se obrnite
na elektronsko poto:
vedno.aktivni@gmail.
com ali na telefonsko
tevilko 040 519 817.
tevilo prostih mest je
omejeno, zato pohitite
s prijavo.
Naj vai otroci energi-
jo porabijo za port,
druenje ter reevanje
gibalnih in miselnih
nalog!
PLAVALCA LUCIJA KOUS NA
SREDOZEMSKE IGRE IN CHAD ANDOLJEK
NA EVROPSKE IGRE MLADIH
Na mednarodnem plavalnem tekmovanju
za Pokal mesta Kranj sta 1. in 2. junija
ribnike barve odlino zastopala Lucija
Kous in Chad Andoljek.
Oba sta potrdila mesti v slovenskih pla-
valnih reprezentancah. Lucija bo z izbra-
no lansko vrsto ta mesec nastopila na
Sredozemskih igrah v turkem Mersinu,
Chad pa bo kot najmoneji len slovenske
kadetske reprezentance sredi julija nastopal
na evropskih igrah mladih v nizozemskem
Utrechtu. V Kranju je Lucija v absolutni kat-
egoriji zmagala na 100 in 200 m hrbtno, na
50 m hrbtno pa je osvojila 2. mesto. Chad
je v absolutni kategoriji na 200 m hrbtno
osvojil 2. mesto.
Na ve kot 80 let starem bazenu Ilirije pa
je potekal tradicionalni Miov memorial
2013, ki je namenjen najmlajim plavalcem
in plavalkam. Med ve kot 400 plavalci se
je prve zmage med 10-letniki veselil Vid
Lovin na 50 m delfin, na tretjo stopniko
pa se je uvrstila e Nadja Padar s 50 m
hrbtno in 50 m prsno. Odlino so nasto-
pili e Jaka Lovin s 5. mestom na 50 m
prsno, Ana Kastigar s 5. mestom na 200 m
meano. Med 13-letniki je Gaper Hlebec
dosegel 5. mesto na 50 m hrbtno, Jan Arko
pa 8. mesto na 100m prosto. Med 9-letniki
je Ema Tomi zasedla 9. mesto na 100 m
prosto, Nana Poje je bila na 100 m prosto,
50 m prsno in 50 m hrbtno, deseta.
Za PK Inles RIHARD PAVLIN
MLADE RIBNIKE PLAVALKE S PETROM MANKOEM
Zvezde nogometa v Zaluju
V nedeljo, 9. junija, je v Prigorici (Zaluje) potekal e 8. veteranski
turnir povabljenih ekip v malem nogometu na travi.

Turnir poteka e osmo leto, in sicer med
povabljenimi ekipami, ki si med seboj
izmenjujejo gostiteljstvo in organizacijo
dogodka.
Tokrat je bila organizator ekipa Pristava iz
Prigorice. Pridruili sta se e ekipi Gemax
iz Ljubljane, katere vodja je Janez Hoevar,
prvi po dvajsetih letih pa so uspeli zdruiti
fante iz Ribnice, ki so pred priblino 25
leti uspeno zastopali ekipo Ribnice v
velikem nogometu, za katerega mlaje
generacije sploh ne vedo, da je v Ribnici
obstajal. Veterani Ribnice so bili seveda
zvezde dneva in glavni govorci, eprav
je bila ekipa Gemax iz Ljubljane tokrat v
zvezdniki zasedbi, saj so prili Marko Elsner
(60), dolgoletni igralec jugoslovanske repr-
ezentance, Joko Prelogar (59), najbolji
strelec jugoslovanske lige leta 1986, eljko
Mitrakovi (72) vekratni reprezentant
Slovenije in podobni.
Po konanem turnirju se je nadaljevalo pri-
jetno druenje in pogovori, ki se navadno
zanejo z: "A se spomni " Za vse pogo-
vore je bil dan seveda prekratek, zato sivi
panterji pravijo, da se im prej ponovno
snidejo.
Rezultat turnirja sploh ni pomemben,
ampak fantje s Pristave zagotavljajo, da
bodo nasprotnikom na naslednjem
sreanju v Ljubljani vse vrnili.
SAO HOEVAR
50
P
O
R
T
N
I

U
T
R
I
N
K
I
dodatka kroma vplivalo na znianje LDL
(slabega holesterola) in trigliceridov in po
drugi strani na zvianje nivojev HDL (dobre-
ga holesterola).
Da bi sinergijo izdelka za optimalno izgu-
bo maobe pripeljali do vrhunca, vsebuje
X3M ShredXX visoko kvaliteten in potenten
izvleek iz zelenega aja, ki je skozi tevilne
tudije potrjen kot izjemno sredstvo za
topljenje maobe. V tej formuli pa je nje-
govo delovanje e toliko pomembneje, saj
katehini iz zelenega aja prepreujejo pro-
pad norepinefrina in ciklinega adenozin-
monofosfata (cAMP)! Posledica je super
hiter metabolizem in uinkovito zaviranje
apetita - optimalno topljenje maob.
Da pa bi maobe kurili na vse mone
naine, je dodatek l-karnitina
jasen. Ne le, da je odgovoren
za prenos maobnih kislin v
mitohondrije, kjer se porabijo
za energijo ; l-karnitin poveuje
vzrdljivost in iti glikogenske
zaloge ter igra izredno vlogo v
energetski presnovi.
X3M ShredXX je izdelek, ki
temelji na trdnih temeljih znan-
stvenih raziskav in je sestavljen
izkljuno iz sestavin, ki na pod-
lagi optimalne sinergije zag-
otavljajo hitro in trajno izgubo
maobe.
X3M Shredxx DELUJE je bil slogan televizijske kampanje za na najbolj priljubljeni
in uinkoviti Fat Burner, oz. pripomoek za hujanje in hitrejo izgubo maobe.
Reklamno kampanjo ste lahko v mesecu maju spremljali na POP TV in A KANAL-u.
Razlog, da smo se odloili X3M ShredXX predstaviti irni Sloveniji preko najbolj
gledanih medijev. Ker smo prepriani, da resnino DELUJE. Zakaj ne bi v tem toplem
letnem asu naredili e kaj za lepo postavo? Preizkusite ga.
X3M ShredXX predstavlja novo stopniko v evoluciji izdelkov za lipolizo (topljenje
maob). Deluje na principu sinergije med sestavinami, ki so se izkazale kot
najuspeneji borci proti maobnim oblogam.
Gymnema Sylvestre je rastlina, ki je doma v Indiji. Ime v prevodu pomeni
unievalec sladkorja. Kot e ime pove, ta rastlina pomaga pri uravnavanju
krvnega sladkorja. Teave z uravnavanjem krvnega sladkorja pogosto vodijo v
debelost in diabetes. tevilne tudije, ki so preuevale uinke Gymnema Sylvestre
na sladkorno bolezen tipa I, so nale znatno izboljanje ravni sladkorja v krvi in
zmanjano potrebo po inzulinu. Druga pomembna korist Gymnema Sylvestre
so zmanjani napadi lakote in elje po sladkem. To je lahko e posebej koristno
za posameznike, katerim se je teko odrei skunjavam po sladkarijah. tudija
uinkov Gymnema Sylvestre je ugotovila e eno pozitivno lastnost te rastline:
pomaga niati nivoje trigliceridov v krvi. Visoke ravni trigliceridov so dokazano
povezane z nastankom bolezni srca in oilja, srnim infarktom in mogansko
kapjo.
X3M ShredXX vsebuje krom, ki je eden izmed
devetih esencialnih mikromineralov. lovek
ga potrebuje majhne koliine, vendar je vnos
tega minerala pomemben za optimalno delo-
vanje procesov v telesu. Krom v krvi vpli-
va tako na raven glukoze kot tudi na raven
maob. Office of Dietary Supplements je
objavil tudije, ki so pokazale, da je uivanje
www.the-nutrition.com
Naroilo na THE Nutrition revijo:
e vas zanima tematika fitnesa in
prehrane, poljite svoj naslov na:
info@the-nutrition.com
in se naroite na
BREZPLANO REVIJO.

X3M Shredxx DELUJE!
Vam je kaj znano s POP TV?
Pie natan hoj, ISSA Specialist in Performance Nutrition,
Intruktor fitnesa FZS
OGLASNO SPOROILO
Trgovina s portno
prehrano
Obrtna cona Ugar 29
080 3545
X3M SHREDXX DELUJE
Medobinska
liga v malem
nogometu
Obine Ribnica
Za nami je polovica tekmovanja medobinske lige v
malem nogometu Obine Ribnica. Na vrhu se je brez
izgubljene toke utrdila ekipa THE Nutrition.
Tekmovanje bo zanimivo do konca, saj so ekipe pre-
cej izenaene. Najbolji strelci so: Jure Kordi (KMN
Vodnar Loki Potok) s 14. zadetki, Mitja Miheli (THE
Nutrition) z 11. zadetki in Timotej Zakrajek (Pristava
DE-GRAZ) z 10. zadetki. V juliju se bosta odvila le dva
kroga, saj sledi poitniki premor. Tekmovanje se bo
nadaljevalo sredi avgusta.
Vse novice, razporede, rezultate, lestvice in obves-
tila je mogoe spremljati preko interneta na naslovu
mlmn.sd-extrem.si.
JOE ZIDAR, vodja MLMN
olska skupnost poskrbela, da nas v olski jedilnici
pozdravlja svetla in topla poslikava na steni
olska jedilnica je bogateja za prijazno posli-
kano steno z motivom sadja po celotni dolini
prvega prostora jedilnice. Idejna vodja pos-
likave Katarina Drobni, profesorica likovne
umetnosti in mentorica, je naredila predlogo
poslikave, predstavniki olske skupnosti pred-
metne in razredne stopnje pa so prijeli za
opie in nastala je udovita podoba. Veseli
smo, da je vodstvo ole podprlo nao idejo in
nam omogoilo nakup barv. Jedilnica je s pos-
likavo topleja, prijazneja in bolj igriva, motiv
in barve pa vabijo in vzpodbujajo apetit po
zdravi hrani. Sicer pa kaj bi e govorili in pisali,
pojdite v jedilnico in si poslikavo poglejte!
Vse leto smo zbirali star papir in zamake,
zbrana sredstva od prodaje pa varujemo za
sodelovanje s slovenskim drutvom za terapijo
s pomojo psov Take pomagake. Drutvo
je humanitarno, deluje v javnem interesu, pros-
tovoljno in nepridobitno.
lani s svojimi psi terape-
vtsko pomagajo starost-
nikom, otrokom in vsem
ostalim ljudem s posebnimi
potrebami ali omejitvami.
Njihovih storitev sicer ni
potrebno plaevati, potreb-
no pa je zagotoviti denar
za njihove potne stroke in
prigrizek za psa. Z veseljem
lahko povemo, da smo do
sedaj zbrali 2200 kg starega
papirja in 700 kg zamakov.
Zahvaljujemo se uencem
Ekokroka in uiteljici
Tanji Kozina earek, ki je skrbela za logistiko
pobiranja starega papirja. Razred 6. a, ki je na
predmetni stopnji zbral najve zamakov, pa
si bo za nagrado v
Koloseju Ljubljana
ogledal kino pred-
stavo. Stroke bosta
krila ola in pod-
jetje Lesoj d.o.o.
Vabimo vas, da tudi
ez poletje pridno
loujete zamake in
zbirate star papir, saj
bomo z akcijama v
novem olskem letu
nadaljevali.
Mentorici URULA
JAKLI AGAR IN
KATARINA DROBNI
V olski skupnosti razredne in predmetne stopnje, kjer sta vkljuena
vsaj po 2 uenca iz vsakega razreda, so nae prednostne naloge soust-
varjanje pozitivne klime na oli in skrb za dobre odnose, soustvarjanje
kulturnega utripa ole ter nartovanje in organizacija skupnih akcij. V
letonjem letu smo poleg mesenih projektov izvedli tri celoletne akcije,
in sicer poslikavo jedilnice, zbiranje zamakov in starega papirja.
URULA JAKLI AGAR MED USTVARJANJEM

4. SUHOROBARSKE IGRE
na dan Ribnikega semnja, 1. 9. 2013, v Ribnikem Gradu
Vasi, drutva, klubi, prijatelji ... sestavite ekipo estih tekmovalcev (3 moki, 3 enske)
in se prijavite na elektronski naslov: marusa@zdesar.si.

Reseto 2013 06 Junij

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Reseto 2013 06 Junij

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

GLASILO OBINE RIBNICA 28.

JUNIJ 2013 / XVII

You might also like