GLASILO OBINE RIBNICA

30. aPril 2013 / XViI

aPril 2013
Podpisali pogodbo za vrtca

izgradnjo druge faze

Gasilsko zvezo Ribnica bo nadaljnjih pet let vodil

Cveto Marinek
V Ribniki dolini radi

Ribniki simfoniki iz leta

pojemo in pleemo

v leto bolji

nad priakovanji

Ribniki duatlon je uspel Ribnike uenke med najboljimi ogobrci v

dravi Le tlku vam povajm

za uvod, ostalo sledi

Utrinek z duatlona Ribnica 2013

Foto: Brigita Kromar

Pet odstotkov je talent, ostalo pa delo.

Francka Dejak je ljubiteljska slikarka in njena razstava na Bregu v sklopu Brekih dni je bila razlog za podrobneji pogovor z njo. Na Bregu je razstavila slike, ki prikazujejo stare in rahlo pozabljene predmeti, ki se ne uporabljajo ve, in jih tako spet obudila ali pa ljudi vsaj spomnila nanje. Francka je upokojenka. Zadnjih deset let se ukvarja s slikarstvom, pet let pa hodi v likovno olo Lice v Rokodelskem centru.

FRANCKINE REALIsTINE sLIKE

Slikanje in risanje jo zanima e od vedno, a prej ni bilo pravega asa za to. Zaela je z nekaj teaji, saj, kot pravi, brez neke podlage je teko karkoli razvijati. Preko ljudske univerze je bila tudi mentorica petnajstim sluateljem, tam niso samo slikali, ampak ustvarjali tudi druge dekorativne izdelke. Tako jo je vleklo v spoznavanje novosti in v irjenje e pridobljenega znanja. Vpisala se je v likovno olo Lice, da bi se bolj poglobila v slikarstvo in kiparstvo. Po tirih letih so se morali opredeliti za eno ali drugo in Francka se je odloila za slikarstvo. V oli so najve risali in slikali akt. Zelo zanimiv motiv je suha roba in pravi, da v oli velikokrat dobijo postavitve le-te. Hvaleen motiv se ji zdi tudi tihoitje, ker ga doma postavi in ima veliko asa za obdelovanje. Ravno nad mizo, kjer sva modrovala, je viselo njeno tihoitje s klasjem. Izjemno mehko osvetljeno je dajalo vtis gibanja v lahnem vetrcu. Razstavljala je v Maticovi etno hii v Ravnem Dolu na temo Ribnica skozi as. Prikazala je Ribnico od leta 1906 do danes, za izhodie pa je uporabila stare razglednice. Pravi, da ji je laje prenesti krajinski motiv na platno z e obstojee fotografije, zaradi osredotoenosti na konkretni motiv, ki slikarja obdaja pri slikanju v naravi, ne na celotne okolice. Prednost pri ustvarjanju pa je tudi njena tehnina podlaga iz slube, zaposlena je bila namre na Inlesu, kjer se je ukvarjala z izdelavo raznih nartov. Veliko dobrih slik krajine se zane z dobro fotografijo, zato Francka tudi sama veliko fotografira. Zgodilo se je, da sem ravno dan prej fotografiral krasen sonni zahod - fotografije so e ostale na spominski kartici Francki jih ponosno pokaem in ji dam fotke na razpolago, da bi jih prenesla na platno, a je dejala, da so pretemne in ne dovolj razlone. Saj je morda res vidna samo tista lisa sonnega zahoda in cel kup temnih silhuet smrek. Le kaj je hotel avtor s tem povedati? Ne ve. Na prostem po navadi slika v okviru likovnih kolonij preko Likovnega drutva Ribnica. Septembra bo ravno v okviru tega drutva razstavljala v Domu IGRA BARV starejih obanov v Ribnici. Stopila sva v njen atelje, ki je, jasno, poln slik in videl sem jih nekaj, ki niso bile e nikjer razstavljene. Pritegnili so me lepi krajinski motivi na tirih platnih, iz tirih letnih asov. Vse to bo na ogled septembra. Francka je tudi trikrat babica in pravi, da imajo vedno, ko vnuki pridejo na obisk, ustvarjalne delavnice. In na stenah je skoraj ve stvaritev njenih vnukov kot pa Franckinih slik! Pravi, da je v Sloveniji ogromno slikarjev in da se je teko uveljaviti, zato iejo nove smeri. Sama pa prisega, kot pravi, na klasiko, na slovenske impresioniste. Teko je opisovati, slike je treba gledati. Z vsako sliko se ukvarja veliko asa, ker hoe, da so njene oi zadovoljne. Do sebe je zelo stroga.

SAO HOEVAR KIPARsKI PROIZVODI

aprila PIEMO:
POGOVOR
Brane uni, naravoljub 6-7

PREGLED DOGODKOV v MAJU 2013

30. 4. TRADICIONALNO KRESOVANJE na Grmadi ob 19. uri Grmada 1. 5. PRVOMAJSKA BUDNICA PO OBINI RIBNICA prietek ob 6. uri v Ribnici 1. 5. Prireditev PO NAGELJ NA GRMADO Grmada 1. 5. 21. PRVOMAJSKI NOGOMETNI TURNIR portno igrie Dolenja vas 4. 5. TURNOKOLESARSKA TURA: ob 9. uri ORTNEKI GRAD IN GRMADA (887 m) Start v Ribnici (pred cerkvijo) 4. 5. ISTILNA AKCIJA Grmada 6. 5. RAZGOVOR Z UENCI JANEZA DEBELJAKA ob 20. uri Rokodelski center Ribnica 7. 5. Potopisno predavanje Tatjane Cvetko: ob 19. uri Camino del Norte, severna romarska pot Knjinica Miklova hia 8. 5. GLASBENA PRAVLJICA (Trio tolkal MP3), ob 17., 18. in 19. uri 25-min. pravljica za otroke in malo stareje Rokodelski center 8. 5. REKREATIVNA TEKAKA LIGA ob 19. uri pri Sv. Marjeti 10. 5. GLEDALIKA PREDSTAVA Drutva Drampil ob 20. uri A je kdu doma? TVD Partizan 15. 5. PROMENADNI KONCERT PIHALNEGA ob 17. uri ORKESTRA GLASBENE OLE RIBNICA Pload pred Mercatorjem 15. 5. Predavanje Marjana Gorjupa: ob 19. uri Zasvojenost, rak sodobne civilizacije kako nastaja in kako jo zdravimo Knjinica Miklova hia 18. 5. Obinsko medvako tekmovanje v malem od 13h22h nogometu za POKAL KOT portno igrie v Dolenjih Lazih 22. 5. REKREATIVNA TEKAKA LIGA ob 19. uri pri Sv. Marjeti 25. 5. 5. POHOD NA BELE STENE ob 8. uri start izpred lovskega doma v Rakitnici 25. 5. KULTURNA PROMENADA 2013, od 9 h13 h kulturniki ustvarjajo na prostem Grad Ribnica 25. 5. Obinsko medvako tekmovanje v malem od 13h22h nogometu za POKAL KOT portno igrie v Dolenjih Lazih 30. 5. PRAKTINA DELAVNICA za ljubitelje zdravega ob 18. uri ivljenja in samopomoi, vodi: Joe Cesar Maticova etno hia
Koledar dogodkov pripravlja in zbira Zdenka Miheli, mihelic.zdenka@gmail.com.

DOGODKI MESECA
Svetniki o kamnolomu in dopolnitvah OPN 8 Obina Ribnica in podjetje Riko podpisala pogodbo za gradnjo druge faze vrtca 9 Pred vrati je akcija zbiranja odpadne elektrine in elektronske opreme, baterij in akumulatorjev iz gospodinjstev 31

MED NAIMI LJUDMI

Predstavitev knjige Le tlku vam povajm 12 Skrb za varno vonjo ribnikih Crknenih podgan 13 Kljub slabemu vremenu je bila tudi letonja salamiada dobro obiskana 14

KULTURNI UTRINK
Obmona revija odraslih pevskih zborov Obmono sreanje Otrokih in odraslih folklornih skupin Druinski album Klavdija Slubana 10 10 11 38 39 40 41

OD VRTCA DO OLE
Ribniki in okoliki olarji imajo vesolje na dosegu rok Spodbujanje otrokovega razvoja z lutko

PORTNI UTRINKI
Ribniki uenci so novi olski dravni prvaki v tafetnem plavanju Reportaa z dravnega prvenstva v ju-jitsu borbah za mladince in otroke

R E E T O

Obinsko glasilo REETO izdaja Obina Ribnica. Uredniki odbor: Marko Modrej - odgovorni urednik Polona Klaji - lanica Domen Marin - lan Programski svet: Sabina Vuemilovi, Neva ilc Vidmar, Simona Lovin, Ale earek, Urula Jakli agar, Nevenka Turk, Matja Nosan, Miha Klun Lektura: Tanja Debeljak Trenje oglasnega prostora: GSM: 041-536-889, 051 641 021 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.300 izvodov

Naslov: krabev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 051 641 021 / 8369 765 E-pota: reseto@t-2.net Izid naslednje tevilke: 31. maj 2013 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list t. 89/98) sodi glasilo Reeto med proizvode, za katere se obraunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridrujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridrujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega krata v naem glasilu.

Gradivo za naslednjo tevilko oddajte do 20. maja 2013. Anonimnih pisem ne objavljamo. Mnenja in stalia posameznih avtorjev prispevkov ne odraajo nujno tudi mnenj in stali urednitva.
lanki v asopisu niso uradno mnenje Obine Ribnica.

Izpod upanovega peresa

Spotovane, spotovani!
Tokrat bi vam rad predstavil monosti ezmejnega sodelovanja nae obine. Obina Ribnica se vse aktivneje vkljuuje v mednarodno sodelovanje. Utrjujemo vezi s pobrateno obino Arcevia v Italiji in irimo povezovanje na portnem in kulturnem podroju. V zadnjih letih smo vzpostavili povezave tudi s hrvakimi, srbskimi in avstrijskimi obinami. Odloili smo se, da gremo e korak dalje, in se letos pridruili t. i. Podonavski pobudi, ki zdruuje vse drave v poreju Donave. V okviru pobude smo aktivni na podroju prekomejnega e-povezovanja. Tako smo skupaj s partnerskimi obinami iz Slovenije e vzpostavili projekt: Obine brez meja v Podonavski regiji. Sodelovali smo na dveh delavnicah forumih; prvi je bil marca in drugi, mednarodni, 17. aprila v Ljubljani (ve informacij: http://elivinglab. org/CrossBordereRegion/InterMunicipality/ Workshops/2013-04-17_Italy-Slovenia.htm). Na sreanju sem predstavil tradicijo Ribnice in zamisel medobinskega sodelovanja. Ribnica je bila e pred ve kot 500 leti postavljena na zemljevid Evrope. Ribniani so lesene izdelke izdelovali in prodajali po evropskih dravah. Najprej so tovorili izdelke na hrbtu, potem z vozom, vlakom in avtomobilom. Vse, kar je trg potreboval, je Ribnian izdelal. Tako e danes izdelujemo preko 500 osnovnih izdelkov. Ve tiso izdelkov e danes predstavlja razline velikosti, naine obdelave in sodobne tehnike, ki se trijo tudi preko spletnih trgovin. Opis pove, kako gledamo Ribniani na e-sodelovanje. Najprej mora imeti idejo, pogledati okoli sebe, kaj ti je dano (narava, les, znanje, orodje), narediti izdelek in ga prodati. Z ribnikim procentom: kupim za en evro, prodam za tri in od 2 % nekako preivim. e danes izdeluje in prodaja lesene izdelke vesto druin. En sam bi naredil 1000 lic na leto in posla bi bilo konec. Zato je sodelovanje nujno. Dananji asi prinaajo nove prilonosti: - 17. 04. 2013 (enaindvajseto stoletje) je as, ko tehnologija e mono presega absorpcijsko sposobnost loveka. Splonih informacij je preve, e vedno je premalo pravih, uporabnih informacij. - Na svetovnem spletu je danes e vse, pravih povezav pa je malo. - Elektronska komunikacija je s svojo raunalniko kodo ena izmed redkih univerzalnih jezikov. Za e-poslovanje meja ni. V realnem svetu tako ostajata le dve vrsti omejitev: v naih glavah in v naem delovanju, kar je pogojeno s sistemi: drava, brana, kultura Vsi, ki smo zbrani v Podonavski pobudi, smo prvo omejitev e odpravili, predvsem tako, da smo jo spremenili v prilonost. Z enakim principom delovanja moramo odkrivati prilonosti za bolje povezovanje ljudi, bran, regij, drav. Pri analiza gradiv Podonavske pobude smo v Ribnici ugotovili, da so za nas pomembna in zanimiva vsa podroja. Ker je podroij preve, bi morali prioritete poiskati in doloiti skupaj s partnerji. Zato smo se odloili za drugano razmiljanje in si postavili vpraanje: Kaj lahko Ribnica naredi dobrega v povezovanju in e-sodelovanju za sebe in za druge? Osnovna pristopa za spodbujanje prekomejnega sodelovanja sta dva: loveki in sistemski. Osebni pristop predstavlja posameznika in njegovo funkcijo v okolju: izobraevanje, slubo, kariero, bivanje. Od posameznika je odvisno ali bo One man band ali pa bo imel spleteno iroko mreo poslovnih in osebnih povezav. V Ribnici se praviloma odloamo za sodelovanje. Najbolji je praktini pristop, ki poteka preko treh stopnic: ideja beseda dejanje. Zamisli danes predstavljamo na tem sreanju, so e zapisane, osnovni modeli so predstavljeni, ostane nam le, da jih uresniimo. Optimalen je predlagani sistem prototipov, kjer bomo lahko razline monosti sodelovanja preizkusili v praksi in se odloili, katere bomo lahko nadgradili s projekti. Kljuna je tudi delitev nalog. Ni mono, da bi posameznik (ali ena obina) vodil vse aktivnosti. Odloili smo se, da bomo v zaetku razvijali dve vsebini kot nosilni ali pomembni sodelujoi partner, da bo obina spodbujala sodelovanje z drugimi obinami, in izbrali vsebino etnoloke dediine, kar bo predstavljeno v nadaljevanju. Vsak korak v zahtevneje tehnologije lahko odpre nove prilonosti za tiste, ki novosti obvladujejo. Na drugi strani e vedno predstavlja omejitev za ca. 50 % populacije. Zato je nujno uporabiti vse prednosti e-sodelovanja. Vendar moramo e-aktivnosti nadaljevati tudi s predstavitvami rezultatov preko ostalih medijev v okolju, da bodo dostopne im iremu krogu. V Ribnici radi reemo, da znamo narediti vse od lesenega zobotrebca do najkvalitetnejega robota. A ni od tega danes ne bi delali, e ne bi bilo visokih tehnologij in e-sodelovanja. Aktivnosti moramo prilagajati razvojnim potrebam in razvojnim potencialom. V obini Ribnica smo se odloili, da bomo prieli takoj. Oja skupina v obini je pregledala razvojne ambicije, jih zapisala in definirala smeri aktivnosti. Izbrali smo dve vsebini, kjer lahko aktivno sodelujemo, za vse ostale pa se odloamo po izvedbi ostalih prototipov. Nekaj zamisli e pripravljamo. O nartovanih aktivnostih smo obvestili partnerske organizacije, s katerimi sodelujemo in prieli z

delom na dveh vsebinah. Prototip bo predstavljen v panelu Cross-border Institutional eCollaboration in the eRegion the Network of Handicraft Centres. Sodelovanje med obinami spodbujamo preko informiranja na sreanju upanov v regiji JV Slovenija in zdruenju upanov ob 3a razvojni osi. V mesecu marcu smo organizirali delavnico, kjer smo upanom predstavili zamisel sodelovanja. Na sreanju smo se dogovorili za novo delavnico med 15. in 25. majem, na kateri bo najmanj pet obin predstavilo dobre EU prakse (te obine so potencialni nosilci novih prototipov po posameznih podrojih) ali nartovane razvojne aktivnosti (tu bomo poiskali monosti za sodelovanje pri novih prototipih). V nadaljevanju delavnice bomo poiskali podroja, na katerih lahko zanemo sodelovati takoj. Vsekakor je eden od ciljev poiskati partnerje v sosednjih dravah in pripraviti mednarodni prototip. Veselilo nas bo, e se bodo delavnici pridruile tudi hrvake obine. V tem primeru lahko napovemo mednarodno delavnico npr. :Slovenia-Croatia Cross-border eCollaboration Workshop, kar bi bila odlina podlaga, da v kratkem asu realiziramo primer dobrega e-sodelovanja. Posebej je pomembno poudariti, da poteka 3a razvojna os od Ljubljane do Broda na Kolpi in bi bilo logino nadaljevanje do Reke in Istre na hrvaki strani. Nartujemo tudi vzpostavitev spletne strani, preko katere bomo povezali vse partnerje na prototipu (projektu). Predstavitev zamisli - prototipa DANUBE REGION, Cross-border eCollaboration Obine brez meja v Podonavski regiji V letu 2013 najmanj tri delavnice z zainteresiranimi obinami (regijami), kjer bi razvijali prototipe sodelovanja. V Ribnici smo ocenili, da lahko hitro in kakovostno aktiviramo najmanj 3 podroja (z majhnimi stroki v bistvu le lastno delo) in prej kot v enem letu ustvarimo pogoje za pripravo vejih projektov, ki bi jih izvajali do leta 2020: - Vzpostavitev medobinskega e-sodelovanja (skupne informacijske platforme, krepitev sodelovanja med obinami v razlinih dravah in preko tega predstavitev Podonavske regije ostalim EU regijam in ostalemu svetu). - Skupne reitve za razvoj turizma na podrojih naravnih vrednot in kulturne dediine. - Skupne reitev za pospeevanje razvoja gospodarstva. Nain dela: Zasnovati sistem tako, da nadgrajuje nae dosedanje aktivnosti z minimalnimi vloki in omogoa sledenje dolgoronim planom obin. Vsaka obina se s svojimi partnerji lahko vkljui v katerokoli aktivnost in njeno fazo. e imamo nekaj e razvitega (npr. koledar prireditev, popis kulturne in naravne dediine, opis obstojeih gospodarskih con, turistinih programov .) damo to na skupni e-naslov. To lahko naredimo hitro (veina obin ima e mnogo vsebin na svojih spletnih naslovih, med seboj pa nismo povezani). Vse obine, ki doloenih vsebin nimajo razvitih, se pridruijo razvoju vsebin, ki jih zanimajo, z namenom izdelati skupni projekt, kjer bi te vsebine razvili. Ocenjujemo, da je to dovolj za zagon sodelovanja v prvi fazi vse ostalo se bo odvijalo naprej, glede na nae monosti.

IZPOD UPANOVEGA PERESA

upan JOE LEVsTEK

Kronika obinske uprave april 2013

V mesecu aprilu smo konali s pripravo gradiv za zakljuni raun 2012. V zakljunem raunu primerjamo realizacija prejemkov in izdatkov s planiranimi. Ko prikazujemo realizacijo prihodkov obinskega prorauna, odgovarjamo na vpraanje, katere in kolikne vire je obina v preteklem proraunskem letu dobila za realizacijo svojih aktivnosti. Pri prikazu realizacije odhodkov pa dobimo odgovore na naslednja vpraanja: Kdo je bil porabnik, t. j., katere enote so bile nosilci porabe (neposredni proraunski uporabniki)? Za katere namene oz. programe so se namenila proraunska sredstva (proraunske postavke)? Kaj se je plaevalo iz prorauna (konti)? Ob realizaciji oz. uresniitvi prorauna za preteklo leto lahko ugotovimo, da obina zasleduje svojo temeljno nalogo: Zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev. Poslanstvo obine se kae v: I. zagotavljanju raznolikega, uspenega in razvijajoega se gospodarstva v povezavi z: upravljanjem obinskega premoenja, omogoanjem gospodarskega razvoja obine, nartovanjem prostorskega razvoja, varstvom okolja (skrb za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ), urejanjem in vzdrevanjem vodovodnih in energetskih komunalnih objektov. II. zagotavljanju ugodnih socialnih, izobraevalnih, drutvenih, portnih in kulturnih razmerij in pogojev delovanja s pomojo: pospeevanja socialnega skrbstva, predolskega varstva, varstva otroka in druine, socialno ogroenih, invalidov in ostarelih, ustvarjanja pogojev za izobraevanje odraslih, pospeevanje razvoja porta in rekreacije, pospeevanja kulturno-umetnike ustvarjalnosti, knjinine dejavnosti, skrbi za kulturno dediino. III. uspenem in uinkovitem izvajanju nalog nadzorne, organizacijske in zakonske narave s pomojo: opravljanja nadzora nad krajevnim dogajanjem (n. pr. prireditvami), organiziranjau pomoi in reevanja pri elementarnih in drugih nesreah, skrbi za poarno varnost in organiziranja reevalne pomoi, organizaciji pokopalike in pogrebne slube, doloanju prekrkov in denarnih kazni za prekrke (iz svoje pristojnosti), sprejemanju in prilagajanju statuta obine in drugih splonih aktov, smotrnemu organiziranju obinske uprave, urejanju drugih zadev lokalne narave. Lahko reemo, da je bilo leto 2012 z vidika javnih financ izredno dinamino in zahtevno. V samo izvrevanje prorauna je v letu 2012 bistveno posegel Zakon za uravnoteenje javnih financ. Za lokalne skupnosti se je z znianjem poprenine znial prihodek iz naslova dohodnine, ukinjena je bila t. i. finanna izravnava, istoasno so se zmanjali tudi nekateri odhodki, predvsem plae in druga povraila javnim uslubencem ter plaila na podroju predolske vzgoje. Zaradi uinkov omenjenega zakona je bilo potrebno v proraun vnesti spremembo in ga ponovno uravnoteiti, kar se je odrazilo s sprejetjem odloka o rebalansu prorauna v mesecu oktobru 2012. Vzrok za obravnavo in sprejem 2. rebalansa prorauna v mesecu decembru je bil v kandidiranju na javni razpis za energetsko sanacijo stavb ZD in O. Glede opravljenega dela osebno ocenjujemo leto 2012 (javnofinanne razmere) kot zelo uspeno, saj je na proraun prvi presegel 9 mio evrov prihodkov. Iz podatkov zakljunih raunov obine iz preteklih let pa lahko razberemo tudi konstantno rast celotnih prihodkov, in to kljub dejstvu, da se je rast odstopljenega vira dohodnine, kot osrednjega prihodka lokalne skupnosti, e v letu 2010 ustavila oz. v letih 2011 in 2012 dobila negativni predznak. Ker so vse investicije vezane na pridobivanja nepovratnih sredstev, je v letu 2012 prilo tudi do izpada nekaterih projektov: Obnova vakega jedra Dolenja vas (nartovano sofinanciranje 230.000 EUR). irokopasovno omreje (nartovano sofinanciranje 790.000 EUR). Izpadli so tudi prvotno nartovani prihodki iz naslova prodaje premoenja (kapitalski prihodki) za ca. 300.000 EUR. Obina se je v letu 2012 dodatno dolgorono zadolila za 450.000 EUR. Njen dolg je na prebivalca v letu 2012 znaal 191 EUR, kar je na prebivalca za dobrih 20 EUR ve kot v letu 2011. V letu 2012 ni izdajala porotev javnim zavodom oz. javnim podjetjem. V letu 2012 nam je uspelo zakljuiti in plaati naslednje investicije: Raziritev N Ribnica (v poskusnem obratovanju) 898.430 Vodovod- kanalizacija Lipovica - Ribnica 686.469 Sofinanciranje nabave gasilskih vozil ter gasilske zaitne in reevalne opreme 77.200 Komunalno urejanje stan. soseske v Lipovcu 49.066 Sanacija strehe v vrtcu Ribnica 36.830 Otroko igrie pri osnovni oli 33.500 Investicije in investicijsko vzdrevanje glasbenih ol 22.300 Investicije in investicijsko vzdrevanje vrtcev 12.780 Nadaljevali smo z izvajanjem naslednjih investicij Gradnja vrtca Ribnica-1. faza 1.408.011 Najemnine portnih objektov -LEASING CR 135.843 Sanacija in iritev regionalnega vodovoda Sodraica, Ribnica, Koevje-projekt. Dokument. 70.834 Komunalno urejanje ZN Hrastje 46.608 Izdelava projektne dokumentacije (DIP, IP,PGD,PZI) 41.447 iritev pokopalia Hrovaa 29.254 Neposredna plaila v kmetijstvu (premije) 28.905 Nakup stavbnih zemlji 23.487 Nakup knjig za splone knjinice 23.275 Ureditev infrastrukture za sortirnice odpadkov 18.406 Sofinanciranje obnov fasad v mestnem jedru Ribnica 10.000 Sofinanciranje izgradnje malih istilnih naprav na vodovarstvenih obmojih (javni razpis) 1.650 Opravljena so bila tudi naslednja pomembneja investicijska vzdrevanja, ki potekajo skozi veletna obdobja: Investicije in investicijsko vzdrevanje osnovnih ol (vertikalna komunikacija) 111.000 Investicije in inv.vzd. neprofitnih najemnih stanovanj in slubenih najemnih stanovanj 68.729 Investicije in investicijsko vzdrevanje lokalnih cest in prometna signalizacija 48.879 Upravljanje in tek. vzdr. portnih objektov (portne dvorane, telovadnice, igria ) 43.773 Investicije in investicijsko vzdrevanje cestne infrastrukture 27.703 Investicije in investicijsko vzdrevanje komunalne in vodovodne infrastrukture 19.792 Investicije in investicijsko vzdrevanje kulturnih domov-TVD Partizan 19.076 Obina je v letu 2012 tekoe izpolnjevala vse pogodbene obveznosti do posrednih uporabnikov (javni zavodi in drugih izvajalcev javnih slub), javnih podjetij in vse ostale obveznosti do dobaviteljev. Uspelo nam je rpati evropska sredstva transferni prihodki so dosegli skoraj 2,6 mio eur. Brez teh sredstev ne bi bilo mogoe izvajati investicij, kot so: istilna naprava Ribnica, Vrtec Ribnica, Vodovod in kanalizacija Lipovica-Ribnica, Komasacija Bukovica, Komasacija Sajevec, Vzdrevanje gozdnih cest, Nabava gasilske opreme REBALANS: Marec in april sta bila zelo dinamina meseca glede pridobivanja finannih virov. Glede na nova dejstva, smo morali spreminjati finanno strukturo projektov, zagodla pa nam jo je tudi dolga zima. Zato smo morali zgodaj pripraviti tudi rebalans prorauna za leto 2013. S predlogom rebalansa prorauna se, glede na sprejeti proraun, predvideva viji nivo dolgorone zadolitve, in sicer iz nivoja 2,000.000 EUR na 2,750.000 EUR. Razloga za poveanje sta dva: - predvidena ne-realizacija kapitalskih prihodkov, - prenos dela predvidenih del na projektu Gradnja vrtca - 2. faza iz leta 2014 v leto 2013 in na ta nain e v letonjem letu rpati odobrena sredstva tako iz dravnega prorauna kot Slovenskega razvojno - regionalnega sklada, od katerega je obina e prejela ustrezne odlobe. Dodatna sredstva zadolevanja so torej v celoti namenjena izgradnji novega vrtca Ribnica. Nivo skupnih predvidenih prihodkov za leto 2013 v znesku 12,689.072 EUR se zmanjuje zaradi priakovanega izpada vejega delea kapitalskih prihodkov. Nov nivo predvidenih prihodkov za leto 2013 je s predlogom rebalansa ocenjen na 12,231.018 EUR, kar je za 458.054 EUR manj. Razlog je v slabem gospodarskem poloaju na trgu nepreminin - tveganje za ne-realizacijo prodaj, predvidenih zemlji je preve. Po predlogu rebalansa prorauna za letonje leto se spreminja tudi skupna viina odhodkov. Prvotno ocenjeni odhodki v skupni viini 14.620.287 EUR se poveujejo na 15.201.286 EUR, kar je za 580.999 EUR ve. Tekoi odhodki se poveujejo iz prvotno planiranih 2,533.555 na 2,648.555 , kar je za 115.000 ve. Znesek predstavlja predvideno poveanje sredstev za tekoe vzdrevanje cest - zimske slube. Vzrok za poveanje so bile nadpovpreno zahtevne zimske razmere. Investicijski odhodki so po predlogu rebalansa planirani v viini 9,500.544 EUR, kar je za 465.999 EUR ve od planiranih po sprejetem proraunu (9,034.545 EUR). Omenjeni znesek je skupni uinek : zmanjanja sredstev za nakup opreme v okviru Energetske sanacije CR za 30.000 EUR, poveanja sredstev za novogradnjo vrtca (2. faza) za 515.999 EUR, zmanjanja sredstev za izdelavo projektne dokumentacije za 10.000 EUR. upan JOE LEVsTEK s sODELAVCI

IZPOD UPANOVEGA PERESA

Brane uni, naravoljub

ZARADI HUDE ZIME PREIVELO KAR ZA TRETJINO MANJ DIVJADI

Sam zase pravi, da je malo poseben, ne boji se rei, da tudi malo uden, e bi se moral kar na prvo ogo oigosati. To pa zato, ker ne 'para' besed in se upa veidel sooiti z vsakim, e posebej, ko gre za boj za naravo.
Tokrat sva imela alosten povod za pogovor, saj je okiral s podatkom, da je zaradi dolge zime in debele snene odeje v tukajnjih gozdovih poginila kar tretjina divjadi. Krhke ivali so shirale zaradi pomanjkanja hrane, premalo sonnih dni in nezmonosti gibanja po snegu, ki je bil celo viji od njihovih teles. Potem je prilo e deevno obdobje in vidno je lo vse h koncu. Ko je priel na pogovor, se je ravno spraeval, ali bo oblast sploh upotevala katastrofalne zimske okoliine ali pa bo ponovno odredila enak odstrel. Kot posamezniki gledamo na ivali in naravo zelo ozko. Brane uni iz Graric ima gozd v krvi. Iz Eni zagovarjajo medvede, gozda izhajata tudi oe in ded, sam pa je drugi rise, a e ni hrane, lovec, gozdni uvaj in hribolazec. Vedno v tudi te zveri ne bodo mogle oblailih zelene barve, da se lahko kadarkoli preiveti. Plena ni, vsi pa zlije z naravo. In vedno s psom. aka ga na zagovarjajo plenilce. Na trgu, ko skoi po opravkih, z njim hodi v gozd, koncu vedno plaa najvijo unievo druino pa razveseljuje in varuje ceno ival, ker smo se ljudje tudi doma. e kot kulturnik uni ustvarja preve vpletli v naravne iz lesa. Prav tako lahko ta bogati material procese in jih nartujemo najbolj oplemeniti, pravi. Za razstavo so e v pisarnah, in ne v sozvoju narejene lesene figure konjev, ki ponazarjajo z ljudmi. Ve ko govorimo o naravno gibanje teh gracioznih ivali. naravi, bolj ji kodimo. al nekdo, ki se ukvarja samo z gozdarstvom, Kako potem lahko reimo ta kontradikvidi samo gozd in lastni interes, ne vidi pa torni zaplet? posledic na ivalih in klimi Zato se mora- Ravno s tem, da spotujemo ljudi, ki jim mo v naravo vtikati samo s isto duo in jo ne moremo pripisati ni slabega v zvezi z im bolj pustiti takno, kot je. Zveni para- naravo in uporabnikom prostora povemo, doksalno, a ljubitelji narave, kot so gobarji, kaj smejo in esa ne. Zadovoljujejo se ozki lovci, kolesarji, zaitniki voda in drugi, so interesi, veinsko okolje pa se v to ne vtika po svoje njeni kodljivci. e najmanj gorja ji in ne postavlja pogojev, eprav je narava naredi tisti, ki se ji poveini ogne oz. prepro- javno dobro in bi o njej morali odloati vsi. sti ljudje, ki se z njo ukvarjajo le toliko, kot Trajnost narave nam mora biti edini cilj, je najnujneje. zato zamerim politiki, da staro dobro prak-

je negirala vso stroko. Kdo sploh e vodi politiko izrabe prostora? Vzemiva primer divjega petelina, ki je zaiten. Potrebuje mir in poznano okolje, ki pa izginja. Nihe se ne ukvarja s tem, kje petelin sploh e poje in kako okolje mu ustreza. e ne smemo imeti mrhovi, zakaj ne dajemo medvedom na njihova krmia rastlinske hrane? Dvomim, da je evropska zakonodaja tako stroga, kot je naa. Najhuje pa je, ker med naravovarstveniki in izkorievalci gozda sploh ni nobenega konflikta ve. Kolikor vas razumem, trdite, da smo v Sloveniji nekdaj bolje gospodarili z naravo? Oblast se bolj vpleta, kot se je v bivi Jugoslaviji, kjer se okoli narave nismo toliko zapletali. Zdaj imamo manj domaih ivali, a rabimo ve prostora. Manj je divjadi, a menda premalo krme. Kje je problem? Pestrost rastlin se drastino zmanjuje zaradi intenzivne strojne konje. Tako smo vsi udarjeni: roe nimajo asa odcveteti, izginjajo metulji in hroi, redijo se rastlinske vrste in s tem se siromai celo okolje. Kaj se je tako spremenilo v politiki izrabe prostora? Zavojevala nas je pretirana porenost. Uniilo se je malega kmeta in poprenega loveka, ki ni izrabljal narave, marve sobival z njo. Slovenija bi bila z lahkoto samozadostna in nekdaj smo to skoraj bili. Zdaj pa se bomo namesto z danim naravnim obiljem in darovi ukvarjali s pomanjkanjem vode in z razredenimi gozdovi, ki nam bodo najprej prinesli moan veter, odnesli pa najbolji les, kar ga premoremo. Se Ribnica tudi sooa z nespametnim obvladovanjem narave? Imamo zeleno okolje, a ne ivimo od njega. Z vsemi gozdovi naokrog bi se lahko ogrevalo 50 % porabnikov, tako pa zdaj les uvaajo iz drugih koncev Slovenije ali celo tujine. In namesto lesnih odpadkov se za kurjenje uporabablja okrogli les! Sedimo na zelenem zlatu, a razen barve nimamo od tega ni, e uniujemo se. Mletje lesa za ogrevanje je pravi genocid nad naravo. Hlodovino bi morali predelovati pri nas, ostanke pa pokuriti. S tem bi posekali pol manj gozda. Prav pred kratkim mi je prijateljica, ki se je zelo zgodaj zjutraj peljala iz Cerknice v Ribniko dolino, dejala, da je bila presunjena ob pogledu na niz tovornjakov, ki so od nas vozili hlodovino. Tako je. Nekdaj je bil les cenjen, zdaj pa se ga na veliko izvaa v tujino, kjer zanj dobijo veje plailo. To bi drava lahko takoj ustavila. Z enim samim zakonom, a se ni ne stori. Ali pa Obina. Gozd je s starostjo vse vredneji, saj se debelina drevja poveuje. Kvalitetno drevo raste kar 70 let in za to nam ni treba prav ni storiti, le pustiti ga je treba pri miru.

POGOVOR

so izrabe gozdov ni oplemenitila, ampak

POGOVOR

PREVENTIVNE informacije in AKTIVNOSTI

Zdravstvenega doma dr. Janeza Orama Ribnica v MAJU PETEK, 17. maj - Svetovni dan hipertenzije , ki v letonjem letu poteka pod sloganom Zdrav srni utrip zdrav krvni tlak. PONEDELJEK, 6. maj in TOREK, 21. maj Delavnica - predavanje z naslovom ALI LAHKO S SVOJIM IVLJENJSKIM SLOGOM VPLIVAM NA ZDRAVJE (predavalnica zdravstvenega doma Ribnica ob 18. uri) . ETRTEK, 23. maj TEST HOJE na 2 km (Hrovaa krabeva domaija, od 17. do 18. ure 30), kjer vam bomo izmerili telesno zmogljivost ali fitnes indeks, krvni tlak in varno obmoje pulza. Moen bo posvet pri zdravniku. V primeru slabega vremena test hoje odpade. TEAJ NORDIJSKE HOJE Za PRIJAVO na teaj nordijske hoje in dodatne informacije lahko pokliete na telefon 040 / 664 754 ali na e-poto: adebeljak.zdrib@gmail.com. Vabljeni!

Z redenjem si uniujemo mikroklimo, a prav nobena politina stranka se ni obregnila ob vse to. A je narava res tako nepomembna? Prav zdaj, ko je kriza, bi nas lahko reevala. Polja so prazna, kapitalnih gozdov je vse manj, pogovarjamo se pa o slabih bankah. Nekdaj so se veleposestniki ponaali s tem, koliko gozda in lesa posedujejo, zdaj pa se vsi ukvarjajo le s tem, kako bi im bolje izkoristili morje.

Tudi v Ribnici je vasih polovica prebivalstva ivela z gozdom, zdaj pa se izdeluje plastina okna, zeleni rudnik pa imamo pred nosom. Preprian sem, da bi v dravi lahko ustvarili 30.000 delovnih mest pri predelavi lesa, pa se tega ne lotimo. V konni fazi je bilo lesarstvo pri nas panoga, ki je delovala. Zakaj je ugasnila? Oboujete fotolov in nenehno snemate in fotografirate ivljenje v naravi. Greste kdaj tudi s kakim tujim gostom? Sram me je sploh gozd kazati komu, ker se z njim ne dela, kot bi se moralo. Le izrablja se ga, ker so nas zapeljali lobiji, zavedanja o vrednosti narave pa ni. Pomembno je le, im hitreje okrogli les spraviti iz drave. Namesto da bi porabili le toliko, kot rabimo, smo neverjetno poreni. Doma sem tri leta imel divjega praia in ga dobro opazoval ter se uil od njega. Spomladi je odgriznil le tri liste lapuha, ostalo je pustil, da se nadaljuje vrsta. Vzel je samo, kar je rabil. In to ve divji prai Zatorej: ko praznujemo dan zemlje in nizamo akcije, se zavedajmo, zakaj ji tisti dan delamo tako veliko ast. Narava lahko preivi sama sebe in brez nas, mi pa smo veliko veji revei - brez nje nas ni ve.
Pogovarjala sem se ALENKA Fotoarhiv druine uni

PAhULjE

Naslednja tevilka Reeta izide 31. maja. Gradivo oddajte do 20. maja.

Svetniki o kamnolomu in dopolnitvah OPN

V aprilu je potekala 15. redna seja obinskega sveta Obine Ribnica. Na upanovo pobudo so svetniki prestavili na naslednjo sejo sprejemanje sprememb Pravilnika o merilih za doloanje podaljanega obratovalnega asa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost zaradi zavrnitve na Odboru za gospodarstvo in kmetijstvo. V ostalih tokah dnevnega reda so svetniki sprejeli Pravilnik o uporabi javne portne infrastrukture, Pravilnik o spremembah Pravilnika o oddaji slubenih stanovanj v najem, Sklep o doloitvi javnih portnih objektov v obini Ribnica, razpravljali pa so

tudi o iritvi stavbnih zemlji na katastrskih obmojih Rakitnice in Dan. Zlasti iritev v k. o. Dane je sproila veliko razburjenja med svetniki, saj eli investitor na kmetijskem zemljiu 1. kategorije zgraditi skladie,

po mnenju svetnice Andreje krabec, pa naj bi investitor tam namesto skladinega objekta zgradil stanovanjski objekt. Oba sklepa sta bila na obinskem svetu sprejeta. Nadaljevala pa se je tudi zgodba okrog kamnoloma v Kotu. Svetnik Miha Klun je predlagal, da bi Svet za preventivo ponovno preuil prometno signalizacijo na obmoju, obenem pa bi poslali tudi dopis na Policijo za bolj dosledni nadzor nad izvajanjem predpisov. Kot smo e omenili, se rudarske pravice investitorjema izteejo leta 2016 oz. 2021 vendar pa za nadaljevanje izkopavanj investitorja potrebujeta dovoljenje za iritev kamnoloma. To lahko pridobita zgolj potem, ko bo zgrajena obvozna cesta, saj se je Obina v 9. lenu OPN zavezala, da iritev kamnoloma ne bo mogoa pred izgradnjo obvozne ceste. Svetniki so Petra Rusa, dr. med., za dobo enega leta potrdili za v. d. ZD Ribnica. Na koncu seje je Mateja Zobca zanimalo, kako je mono, da je bil za gradnjo novega otrokega igria pred dvorano C Ribnica izbran izvajalec z najdrajo ponudbo, saj je ta stala 21.142 EUR. Tekst: JURIj KOAR Foto: Marko Modrej

AKTUA LNO

GASILSKO ZVEZO Je ribniko zobozdravstvo pikavo? RIBNICA BO TUDI NASLEDNJIH PET LET V januarski tevilki Reeta je bil pod zora, monost razvoja dodatne diagzgornjim naslovom objavljen prispe- nostike in storitev, pa tudi kadrovsko VODIL CVETO MARINEK vek urednitva, v katerem so opisane nartovanje. Za trditve v lanku je
Odgovor na januarski lanek:
razmere na podroju otrokega zobozdravstva. Ker je med odgovornimi za opisano stanje natet tudi zdravstveni dom, elimo bralcem podati nekaj pojasnil. Zobozdravstvene storitve otrok, mladine in odraslih sodijo med zagotovljen program zdravstvenega varstva, ki ga obani s kartico zdravstvenega zavarovanja uveljavljamo pri nosilcih zobozdravstvene dejavnosti. V preteklosti se je ustanovitelj in lastnik zdravstvenega doma odloil, da na pobudo zobozdravnikov tri od tirih zobozdravnikih mest preidejo med zasebne izvajalce zobozdravstvene dejavnosti. S podelitvijo koncesij je tako zdravstvenemu domu v oji Ribnici ostalo eno mesto zobozdravnika v mrei in povezovalna vloga pri nartovanju nadomeanja, organiziranja nujne zobozdravstvene pomoi ter podroje zobozdravstvene vzgoje. S tem je zdravstveni dom izgubil monost strokovnega nadnaslov za pritobe, ki se nanaajo na izvedbo storitev, Zdravnika zbornica Slovenije, za pritobe glede dostopnosti Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, glede preverjanja nael higiene in strokovnega pristopa v zdravstveni dejavnosti pa tudi Zdravstveni in trni inpektorat. Tovrstna pojasnila in napotke smo dosledno dajali vsem obanom uporabnikom, ki so se v svojih pritobah doslej obraali na zdravstveni dom. Iz napisanega sledi, da zdravstveni dom ni pristojen za ugotavljanje utemeljenosti v lanku navedenih pritob. Gotovo pa je na mestu opozorilo ustanovitelju, pod kaknimi pogoji bo koncesijska pogodba vezala zasebnika k zagotavljanju zdravstvenih storitev. Na aprilski skupini Gasilske zveze Ribnica je dvajset delegatov, predstavnikov vseh gasilskih drutev iz obin Ribnica in Sodraica, ki so vkljuena v Gasilsko zvezo Ribnica, za predsednika Zveze izvolila dosedanjega predsednika Cveta Marinka. 60 gostov, med njimi upana Joe Levstek in Bla Milavec, je prisluhnilo poroilom posameznih odborov, komisij za mladino, lanice, veterane, raunovodij, dosedanjemu poveljniku Janezu Pulju in predsedniku Nadzornega odbora Vinku Levstku. Poleg novegastarega predsednika so delegati izvolili tudi novega poveljnika. V naslednjem mandatu bo to Metod Pucelj iz Sodraice. Janez Puelj je bil poveljnik 10 let. Novi predsednik nadzornega odbora Franc Vesel bo zamenjal Vinka Levstka. Ve o delu Zveze v prejnjem mandatu in nartih za prihodnjih pet let boste brali v prihodnji tevilki, ko se bomo pogovarjali s Cvetom Marinkom.

PETER RUs, dr. med., v. d. direktorja

MARKO MODREj

Visoko olstvo avtonomna akademska praksa ali proizvodnja kadra v slubi kapitala?
Visoko olstvo v Sloveniji je drago plaujemo ga davkoplaevalci, medtem ko tudenti za ta denar lenarijo. Potrebno je uvesti olnine, da se jih brcne v rit in se jim da razlog, da dotudirajo. tipendije naj dobijo samo tisti, ko so si izbrali smer v povezavi z gospodarstvom in bodo vsaj kaj ustvarili s svojim znanjem.
Blagovni fetiizem je zajel vse pore drubenega ivljenja. Povsod se postavlja vpraanje, ali se ustvarja dobiek ali gre iz epov davkoplaevalcev? Odnosi med ljudmi se kaejo kot odnosi med stvarmi, aenje denarja pa je postalo temeljni kamen odnosov v drubi. Izjave, kot so zgornje, se edalje bolj pogosto in edalje bolj agresivno pojavljajo v medijih, javnosti in v dravnih in mednarodnih programih olstva. V Sloveniji dotudira le priblino polovica tudentov. To pomeni polovico energije in polovico denarja, ki sta bila porabljena zaman. e huje zapravljena leta mladih ljudi. Reitev, ki se nam ponuja, so olnine. Delovale naj bi kot neki ventil (tudirat bodo li tisti, ki so resni) in poveale odgovornost ter motivirale (za svoj denar se bom potrudil/a). Zakaj to ne dri? Prvi (ventil): tudij ne bo omejen tistim, ki niso resni, ampak tistim, ki si ga ne morejo privoiti. Slednji bodo zato imeli slabi ekonomski poloaj, zaradi esar bo tudij onemogoen tudi njihovim otrokom. S olninami torej poteptamo naelo enakosti in zagotovimo reprodukcijo neenakosti. Potrebno je najti bolj pravino reitev. Npr. povianje standardov v gimnazijah in srednjih olah. Drugi (motivacija): v dravah s olninami so tudenti primorani vzeti posojilo denarja, ki ga jih veliko odplauje veji del ivljenja. To jim povzroa veliko skrbi in frustracij, pogosto je to tudi razlog, da se izpiejo iz programa ali pa sploh ne vpiejo. Raziskava amerikega programa Kalamazoo Promise, ki je omogoil dijakom v tem mestu brezplano olanje, je pokazala, da so dijaki dobili ve motivacije in bili bolj uspeni. Vpliv olnin na motivacijo je pojav, ki bi ga morali dobro raziskati, preden ga lahko oznaimo za pozitivnega. e huje kot polovini izpad tudentov pa se vse bolj omenja, da univerze producirajo nezaposljive kadre, kar naj bi reili z zmanjanjem vpisa neproduktivnih smeri in z omejitvijo dravnih tipendij ob poveanju kadrovskih. Zakaj discipliniranje univerze s trnim mehanizmom ne deluje? Prvi: univerza je zbirokratizirana in se ne more dovolj hitro prilagajati trnim spremembam. Drugi: tudij traja predolgo -

ugoden poloaj na trgu, zaradi katerega se oseba vpie na doloeno smer, po koncu tudija morda ne bo ve ugoden. Tretji: ko bodo doloeno trno gibanje zaznala univerzitetna vodstva, ki bodo razpisala smeri, in tudenti, ki bodo povpraevali po programih, bo trna nia zasiena, saj jo bodo opazile tudi druge univerze. Podreditev visokega olstva logiki kapitalske akumulacije pripelje do dveh negativnih posledic. Prvi: padec kvalitete izobraevanja. tudij se kraja, da bi hitreje sproduciral kadre, zaradi esar je potrebno zoati izbor snovi. Te pa vse bolj strogo doloajo uni narti, ki se jih morajo profesorji drati. as za svoje teoretsko delo izgubijo izvajati morajo le e rutinski, neproblemski izobraevalni proces. Gre za poseg trga v avtonomnost univerze. Drugi: vpeljevanje kapitalistinih delavskih odnosov med delavce na univerzi. Dele polno zaposlenih v visokem olstvu se je zmanjal iz 83,9 % (1988) na 57,9 % (1998) in na 48,1 % (2008). Izkorianje delavcev, ki ga vzdruje drava z nezadostnim financiranjem, se kae v poveani obremenitvi profesorjev (manj sredstev za uiteljski kader in poveevanje tevila tudentov). Kvaliteta pa se manja. O tej temi smo se pogovarjali v Skupini za kritino obravnavo, ki je bila sestavljena, da se popestri dogajanje na podroju kritine prakse v Ribnici. V skupini si prizadevamo biti aktualni in zanimivi za iri krog ljudi. Temu so prilagojena tudi naa sreanja, ki potekajo v sproenem vzduju in aktivnem sodelovanju vseh udeleencev. Vsak, ki ga to zanima, je lepo vabljen, da se nam pridrui. Nae projekte lahko spremljate prek obvestil RK, kontaktirate pa na: kriticna-obravnava@googlegroups.com. Za RK TILEN NOsAN zadovoljstvo, estital upanu Joetu Levstku, da je obini v teh asih uspelo pridobiti finanna sredstva za, po njegovem mnenju, najveji in najprijazneji vrtec v Sloveniji, ki predstavlja eno najvejih investicij v obini v zadnjih 20-ih letih. upan je na to odgovoril, da je Ribnici tokrat res uspel veliki met, saj je od potrebnih 2,4 milijona evrov za drugo fazo pridobila 1,352 milijona evrov iz Regionalnega sklada Novo mesto, 620 tiso evrov iz ribnikega sklada za regionalizem, razliko pa bo dodala obina. Trenutno imajo v Vrtcu Ribnica vpisanih 355 otrok v 20. oddelkih, 40 pa jih je na akalni listi. Septembra letos, ko bo konana prva faza vrtca, se bo vanj preselilo deset oddelkov druge starostne skupine oz. 180 otrok. Gotovo pa po dokonanju vrtca na akalni listi ne bo ve otrok, je dejala ravnateljica Darja ilc. Obe fazi naj bi bili zakljueni do konca leta 2014. Tekst in foto: MARKO MODREj

AKTUA LNO

Obina Ribnica in podjetje Riko podpisala pogodbo za gradnjo druge faze vrtca
Naloba v najveji nizkoenergijski vrtec v Sloveniji, ki ga gradi Riko, je vredna dobrih 7 milijonov evrov. Kot je e prejnji mesec povedal upan Joe Levstek, bodo takoj, ko bo znano, iz katerih virov bodo uspeli zagotoviti denar za nadaljevanje gradnje, torej druge faze, z gradnjo tudi zaeli. Omenjal se je junij. Pre s e n e t l j i vo hitro pa so se stvari obrnile v pozitivno smer in pogodbo za drugo fazo gradnje sta Obina in Riko podpisala e prejnji torek, 23. aprila. Gradnjo vrtca so e na zaetku razdelili v dve fazi, skupaj bo skoraj 4000 kvadratnih metrov povrin. V vrtcu bo dvajset igralnic, kar pomeni, da bo prostora za 365 otrok. Lastnik in direktor podjetja Riko, Janez krabec, je ob podpisu pogodbe izrazil

POGODBO sO PODPIsALI NA GRADBIU NOVEGA VRTCA

RIBNIKA DOLINA POJE

OBMONA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV 2013
V nedeljo, 21. aprila, je JSKD OI Ribnica v Sodraici pripravil prijeten veer, preet z vokalno glasbo, kjer so ljubitelji zborovskega petja lahko nali popolno zadoenje.
Vsako leto Javni sklad RS za kulturne dejavnosti po vseh obmonih izpostavah v dravi prireja podobne obmone revije, kjer se predstavljajo vokalni sestavi, da bi ponudili najbolje in morda kdo od njih tudi upa, da se znajde v regijskem izboru ali pa celo na Nai pesmi, ki je ravno na ta dan potekala v Mariboru. Od domaih zborov sta se predstavila Nonet Vitra, ki ga e skoraj tiri desetletja uspeno vodi Bernarda Kogovek, in mlada, perspektivna Vokalna skupina ALENKA PAhULjE Z VODjI PEVsKIh sEsTAVOV Anamanka pod vodstvom Simona Koroca. Gostujoi zbori so bili 36. leto. Vodi ga eljka Ulnik Remic. Potem tokrat trije: enski pevski zbor Petrol iz Meani pevski zbor Anton Foerster iz Ljubljane, ki ga je ustanovil prof. Joe Trot. Ljubljane, ki je na glasbenem vrtiljaku e

KULTURNI UTRINKI

V zbor so se vedno radi vkljuevali mladi verni tudentje, peli so tudi ob sreanjih s papeem Janezom Pavlom II., jeseni 2001. Vodi ga Damijana Boi Monik, in Meani pevski zbor Dolomiti iz Dobrove z zborovodjem Borutom Dolinarjem, ki organizirano nastopa od leta 1977, izhaja pa iz nekdanjega cerkvenega in prosvetnega zbora. Na koncu udovitega pevskega veera, vsi so bili naravnost izvrstni, je Alenka Pahulje, vodja obmone izpostave JSKD Ribnica, vsem zborom podelila priznanje za sodelovanje na letonji reviji. Zborovodje pa so se e pomenili s strokovnim spremljevalcem, Matejem Penkom, ki je glasbi zapisal svoje poklicno udejstvovanje in prosti as. Na mednarodnih zborovskih tekmovanjih je prejel posebno nagrado za zborovodje, s postojnskim zborom pa dosegal najvija priznanja. Zborom sta poleg upanov Sodraice in Ribnice, Blaa Milavca, Joeta Levstka, prisluhnila tudi ribniki podupan Vinko Levstek in evropski poslanec Lojze Peterle. Tekst: MARKO MODREj Foto: Marko Burger

Obmono sreanje Otrokih in odraslih folklornih skupin

V petek, 5. aprila, je v Dolenji vasi potekalo prvo skupno sreanje otrokih in odraslih folklornih skupin iz ribnike obine in gostujoih.Tovrstnosreanjejebilotudiprvo v organizaciji JSKD-ja, obmone izpostave Ribnica, na Ribnikem. Na odru olske dvorane DC-16 sta se v otroki kategoriji predstavili Otroka folklorna skupina Lonki iz dolenjevakega KUD-a France Zbanik, ki jo vodita Eva Podgorelec in Mira Sedmak, in Otroka folklorna skupina Slemenci s podrunine Osnovne ole dr. Ivan Prijatelj Sodraica, od Svetega Gregorja. Za skupino skrbita Zdenka Kljun in Ana Porenta. Med odraslimi folklornimi skupinami so se predstavile: domaa Folklorna skupina Grmada, ki deluje pod okriljem Turistinega drutva Grmada z Velikih Poljan, vodi jo Zmago Leben, Folklorna skupina Ponikve iz Dobrepolja, ki jo vodi Barbara Brodnik, in Folklorna skupina Predgrad, iz Predgrada. Njihov vodja je Marko Tekavec. Sreanje je potekalo pod budnim oesom strokovnih spremljevalk. Otroke je spremljala Nina Lua, profesorica razrednega pouka na O Koper.

S folklorno dejavnostjo se ukvarja e od srednjeolskih let. e enajsto leto je strokovna vodja mediteranskega folklornega festivala MIFF, ki ga organizira FD Val Piran. Na razlinih prireditvah vodi delavnice istrskih plesov. Strokovno pomaga e ve kot 10 let slovenski folklorni skupini iz Augsburga v Nemiji. Obmona sreanja otrokih folklornih skupin spremlja e esto leto. Vsako leto se redno udeleuje otrokih folklornih taborov in drugih izobraevanj tako za otroke kot za odrasle folklorne skupine, ki jih organizira JSKD. Odrasle skupine pa je spremljala Klavdija abot, ki se je prvi sreala s folklorno dejavnostjo leta 1988, ko je zaplesala v otroki folklorni skupini Osnovne ole Razkrije. Leta 1993 je stopila v vrste Folklorne skupine KUD Razkrije. V tudentskem obdobju se je vkljuila v Akademsko folklorno skupino France Marolt in tam deset let aktivno sodelovala v organizacijskem in umetnikem odboru. V vlogi umetnike vodje je bila aktivna v skupini FS Veselje Mestnega drutva gluhih Ljubljana in FS Prekmurje iz Lendave. Sreanje je uspelo nad vsemi priakovanji. Z zadovoljstvom ni skoparila niti vodja JSKD-ja obmone izpostave Ribnica, Alenka Pahulje, ki je zadnja leta, poleg pevskih zborov obudila tudi gledaliko in plesno dejavnost v Ribniki dolini. Tekst: MARKO MODREj Foto: Borut enk

VODjE fOLKLORNIh sKUPIN s PRIZNANjI jsKD

10

Druinski album
Druinski album kot album spominov na mladost in okolje, v katerem je preivljal del svoje mladosti Klavdij Sluban. Francoski fotograf slovenskega rodu, rojen v Parizu slovenskim starem. Navezan na rodni kraj svojih starev in blinjih sorodnikov, predvsem tete, ki je kot mona figura na neki nain nosilka razstave.
Leta 2005 je Sluban razstavljal svoje fotografije v Galeriji Miklova hia. Ob tisti prilonosti je razstavljenih 62 fotografij podaril galeriji, v zameno za obljubo, da bodo ugledale lu sveta v knjini obliki. Razstava je tematsko in asovno zamejena, med letoma 1978 in 1983, to je med avtorjevim 15. in 20. letom, tematsko pa se nanaa na ivljenje v Livoldu, kjer je Sluban preivljal poitnice, obenem pa se kalil tudi kot fotograf. Letonja razstava, ki so jo odprli le dva dni po izidu knjige z naslovom Druinski album, 11. aprila, prinaa ravno to, kar

nakazuje naslov. Fotografije, na katerih so znanci in sorodniki, ujeti pri svojem delu, ali pa predmeti, ki privabljajo obutke in spomine na pretekle dni. Tako nas e ob vhodu pozdravita "protvan" s potico in "porhet", ki kar klieta po spominih. Knjigo, ki spremlja razstavo, je ob odprtju razstave predstavil dr. Jure Miku. Izpostavil je izbor fotografij, morda najteji del postopka, saj med tevilnimi fotografijami izbrati tisto, ki nosi univerzalno sporoilo, ki ga lahko razume vsakdo, ni lahko. e posebej je to vano pri druinskem albumu, ki zajema vse spektre ivljenja. V knjigi je tudi nekaj praznih strani, ravno tako kot v albumu, iz katerega iztrgamo slike, ki jih ne elimo med spomini. Poudaril je, da je izbor mladostnih fotografij s skoraj tridesetletno oddaljenostjo zelo teak, saj je pogled na fotografije precej drugaen kot v mladosti. Klavdij Sluban je ob odprtju razstave, ki se ga je udeleil tudi koevski upan, dr. Vladimir Prebili, povedal, da mu je v posebno veselje razstavljati v Ribnici, saj je njemu ljubemu Livoldu to najblije razstavie, in je vesel, da lahko predstavi svoje delo tudi domaemu obinstvu. Tekst in foto:

KULTURNI UTRINKI

PRImO TANKO

KLAVDIj sLUBAN OB PROTVANU IN PORhETU

etrti letni koncert simfoninega orkestra Glasbene ole Ribnica

Ribnica je ena redkih obin, ki se lahko pohvali s simfoninim orkestrom. V Sloveniji je preko 60 glasbenih ol, ki jih obiskuje tudi sedemsto, osemsto, tiso uencev, pa takega orkestra nimajo.
Simfonini orkester Glasbene ole Ribnica se je formiral v zaetku leta 2006 na pobudo takratne ravnateljice Bernarde Kogovek. Povabilu so se odzvali tevilni bivi uenci in skupaj z uenci glasbene ole je uspeno nastal novi orkester. Kot je dejala biva ravnateljica, se ji je s tem uresniila dolgoletna elja. Orkester se je prvi predstavil 23. maja 2006, na koncertu orkestrov glasbene ole v Ideal centru v Ribnici. V naslednjih letih je lepo napredoval in nastopal vedno pogosteje tako v Ribnici kot v Velikih Laah in drugod. Leta 2009 se je prvi predstavil na reviji simfoninih orkestrov v Krkem in prejel zelo dobre kritike. Od ustanovitve je sodeloval na vseh tradicionalnih boinonovoletnih koncertih v Ribnici. Prelomnico

v njegovem delovanju prav gotovo pomeni uspeen prvi samostojni koncert, 13. marca 2010, pred mnoinim obinstvom v portnem centru Ribnica. Letonji e etrti samostojni koncert kae na dejstvo, da je spomladanski koncert orkestra postal stalnica. Od samega zaetka orkester vodi bivi ravnatelj Glasbene ole Ribnica, Matja Jevnikar, ki je povedal, da voditi taken sestav ni enostavno, je pa prijetno, ko vidi, da glasbeniki v njem igrajo z veseljem. S pripravami na vsakoletni koncert zanejo e v oktobru. Letonji koncert je zaznamoval zelo zanimiv in kvaliteten program, bistveno teji od vseh predhodnih. Poleg znanih melodij iz filmov, muzikala, risank in tudi glasbe iz obdobja romantike je orkester zaigral tudi znano glasbo iz legendarnega filma Cvetje v jeseni. Pri tej skladbi se je orkestru na citrah pridruila Mateja Avi. V petek je simfonini orkester Glasbene ole Ribnica nastopil tudi na samostojnem koncertu v kraju Ltzelflh v bliini glavnega mesta vice, Berna. Ravnateljica Glasbene ole Ribnica Majda Kokoinek je po koncertu s ponosom poudarila, da bi si taknih talentov, kot jih ima ta glasbena ola, marsikje eleli. Tudi mi, ki smo bili na koncertu, 12. aprila v portnem centru Ribnica, se z njo strinjamo. Tekst: MARKO MODREj Foto: Agara Vuemilovi

VELIAsTEN POGLED NA RIBNIKE sImfONIKE

11

Predstavitev knjige Le tlku vam povajm

Knjiga Janeza Andoljka, Jejevega iz Hrovae
Ribniki humor ima dolgo zgodovino in eden od ustvarjalcev aljivk in zgodb o Ribnianih in nai pameti je tudi Janez Andoljek, Jejev iz Hrovae. Njegovi zapisi, ki jih je ustvaril v tridesetih letih dvajsetega stoletja, so ugledali lu sveta na predstavitvi 5. aprila v polni dvorani Rokodelskega centra.
V sproenem pogovornem veeru je knjigo, v kateri so zbrane zgodbe, predstavila Ema Andoljek, pogovor pa je moderirala mag. Marina Gradinik. Poglavitni del pogovora je bila kratka zgodovina nastanka knjige. To je uredila Ema Andoljek, ki je hranila oetova besedila in jih nazadnje izdala v knjini obliki. Projekt je bil tako reko druinski, saj je knjigo grafino oblikoval in uredil avtorjev vnuk, Kristjan Andoljek. Knjiga je strukturirana dvoplastno; veji, osrednji del strani zaseda faksimile tipkopisa Janeza Andoljka, stranski del pa prinaa neke vrste 'prevod' ribniine v nekoliko bolj zborno obliko govora, ki sicer poskua obdrati znailnosti ribnike govorice, vendar je zborni jezik ne dosega. Poseben ar pristnemu zapisu dajejo tudi takratne znailnosti dialekta, predvsem ponovitev trditve: sem rekel in sem rekel, ter avtorjeve korekture. Iz vidika raziskav nareja zna biti knjiga odlino gradivo, saj poleg nekaterih posebnih besed prinaa tudi avtentino stavno strukturo. Ema Andoljek je predstavila ivljenjsko zgodbo svojega oeta, rojenega v Hrovai 1901, njegovo mladost, dela in selitve v Ljubljano. Posebej je predstavila plodno sodelovanje s takratnim Radiem Ljubljana, za katerega so v veini nastali zapisi, pogosto pa je sodeloval tudi pri njihovem predvajanju. Sodelovanje je al prekinila svetovna vojna, ki je bila usodna tudi za avtorja, Janeza Andoljka, ki je umrl kot rtev povojnih pobojev. V pravi maniri so veer zaeli klepetulje iz Radia Mlajku, za izvirno in pristno interpretacijo Andoljkovih besedil pa je poskrbel eden najboljih govorcev pristne ribniine, Medard Pucelj, ki je interpretiral dve besedili iz knjige, in sicer eno, ki se nanaa na ribniko pamet in drugo, z vedno aktualno temo med moem in eno. Za Ribniane in posebej za Hrovaane pa bo knjiga zanimiva tudi zaradi krajev oseb, ki sodelujejo v njej, pa morda samo zaradi Krimeka, ki je zadaj za Betankovim skednjem dobil s olsko tablico po glavi. Tekst in foto:

esti plavalni miting

Za pokal Inles
V soboto, 23. marca, je v portnem centru Ribnica potekal esti plavalni miting za pokal Inles. Udeleilo se ga je preko 270 mlajih plavalcev iz 13. slovenskih klubov. Za organizacijo dogodka lahko reemo, da je vsako leto na visokem nivoju. To posledino vea tudi udelebo tekmovalcev, eprav je bila letos ta nekolika manja od lanske, ko se je tekmovanja udeleilo 440 plavalcev. Plavalni klub Inles, organizator tekmovanja, je tudi edini v Sloveniji, ki prvim trem uvrenim v vsaki disciplini in kategoriji podeli pokale in praktine nagrade. V domaem klubu je to sezono vpisanih preko 200 plavalcev, izmed vseh klubov v Sloveniji imajo v svojih vrstah najve otrok, pa tudi lane; pokrite imajo vse starostne skupine od etrtega leta dalje, ter reprezentanta Chada Andoljka. Na pragu reprezentance so tudi Jot Pavlin, Tima Zobec in Lucija Kous. Sedemlanski upravni odbor s predsednikom, mag. Andrejem Matetom, in trenerjem, Mihom Korenom na elu, dela nartno, kvalitetno in posledica tega so tudi vse odmevneji rezultatih lanske ekipe kluba. Na mitingu je bil od domainov najuspeneji Chad Andoljek, ki je zmagal na 100 m delfin, 100 m hrbtno, 100 m prosto in 100 m meano. Ribniani so zmagali e na 100 m prsno, kjer je slavil Jot Pavlin; Andoljek je bil v tej disciplini tretji. Visoke rezultate so v svojih starostnih skupinah dosegli e Nik Obranovi, Matej Padar, Tim Zobec in Vid Lovin. Med dekleti sta najbolj izstopali Nadja Padar in Ana Kastigar, medtem ko Lucija Kous ni tekmovala. Rezultate 6. plavalnega mitinga v Ribnici si lahko ogledate na spletni strani www.plavalna-zveza.si. Rihard Pavlin, neutrudni lan kluba, je po letonjem plavalnem mitingu, kjer je bil vodja tekmovanja in vrhovni sodnik, povedal, da gre za razvoj kluba vsa zahvala podjetju Inles in Obini Ribnica, ki jim vsa leta stojita tesno ob strani. S tekmovanjem, organiziranostjo Plavalnega kluba Inles, sodelovanjem starev plavalk in plavalcev, je bil zelo zadovoljen tudi predsednik kluba Andrej Mate, ki si ob tem eli, da bi v Ribnici im prej zrasel nov, olimpijski bazen. eprav asi niso najbolj ronati, lahko idejo o zunanjem, 50-metrskem bazenu v Ribnici podpremo v celoti, razvoj plavalnega kluba Inles je dokazal, da lahko tudi v Ribnici iz ni zraste zdrav, uspeen klub, ki skrbi tako za pozitiven razvoj otrok kot za promocijo Ribnice doma in v tujini.

MED NAIMI LJUDMI

LAhTNI GOVOREC mEDARD

EmA ANDOLjEK

PRImO TANKO

sobota, 25. maj 2013, od 9. do 13. ure, Grad Ribnica Najlepi grajski ambient bo zadnjo majsko soboto dom domaih kulturnih ustvarjalcev. Naj kultura navdihuje! Vstop je prost. V primeru deevnega vremena prireditev na prostem odpade.

KULTURNA PROMENADA 2013

MARKO MODREj

12

VARNO NA MOTORJU Z MK CRKNENE PODGANE

Motoristini klub Crknene podgane iz Dolenje vasi je v soboto, 13. aprila, na portnem igriu v Dolenji vasi pripravil prikaz varne vonje z motorjem in reevanje ponesreenca v primeru prometne nesree. Akcijo so pripravili skupaj s Policijsko postajo Ribnica, s katero sodelujejo tudi na zaetku olskega leta, Postajo prometne policije Ljubljana in Policijsko upravo Ljubljana. Sodeloval je tudi reevalec na motorju, dr. Dani Andoljek iz UKC Ljubljana. Poudaril je, da je pri prometni nesrei potrebno motorista pregledati po celem telesu in ugotovitvi, ali ima veje krvavitve. Ko se krvavitev ustavi, se je treba osredotoiti na zaetne postopke oivljanja z masao, v kombinaciji z umetnim dihanjem. Pomembno je ugotoviti pokodbe motoristove glave in pravilno ravnati s elado. Dani je posredoval e vrsto drugih nasvetov.

Vinko Rus, lan motoristinega kluba, ki sicer teje le osem lanov, je povedal, da klub zelo skrbi za ozaveanje vseh starostnih skupin za vejo varnost v prometu, e posebej voznikov motornih koles. Z omenjeno akcijo so eleli opozoriti na nevarnosti na cestah, e posebej na zaetku motoristine sezone. e reijo eno ivljenje, je namen doseen, je e povedal Rus. Zbrani motoristi so si na igriu v Dolenji vasi z zanimanjem ogledali tudi spretnostno vonjo na poligonu in se v njej tudi sami preizkusili. Letonjo akcijo so omogoili: Podjetje Inotherm, MzM, Obina Ribnica, Andrej earek iz Rakitnice in Bar Tina iz Dolenje vasi. Tekst in foto:

MED NAIMI LJUDMI

MODREj

MARKO

PRIKAZ REEVANjA PONEsREENCA

Letonji duatlon Ribnica 2013 v znamenju Hrvatov

estnajsti duatlon, ki je tel za slovenski pokal, je v nedeljo, 21. aprila, v Ribnico privabil ve kot 150 duatloncev. Letonjo prireditev je zaznamovala precejnja prevlada hrvakih tekmovalcev. Gordan Petkovi (TK Zrinski Novatec) in Marina Milkovi (TK Swibir) sta postala zmagovalca na prvi slovenski tekmi sezone.
Hrvaka trojica (Petkovi, porar, Sari) je narekovala tempo, ki ni pustil blizu nobenemu od preostalih duatloncev. Tako je kmalu postalo jasno, da si bodo prva tri mesta na kolesu priborili sosedje. Po nesrei na kolesu pri dekletih vodee Sare Vili (WFV Finkenstein am Tasken) je bila v najbolji poziciji prav tako Hrvatica Marina Milkovi, ki je na koncu tudi zmagala pred naima dvema tekmovalkama, Niko Koar ter Lauro imenc (obe Triatlon klub Inles Riko Ribnica). Domai klub je moral letos prvi priznati premo gostujoih tekmovalcev, sta se pa presenetljivo dobro odrezala Andrej Pucelj, ki je bil esti, ter Nika Koar, ki je bila po enoletnem

premoru odlina druga. Poznala se je tudi odsotnost pokodovanih Bojana Cebina in Monike Oraem, ki sta na ribnikem duatlonu zmagala lani Super sprint sta si pritekla lana TK Trisport Alprem iz Kamnika, Matev Planko pri fantih ter Kristina Uri pri dekletih. Organizatorji so bili zelo veseli tudi obiska kar 48 mladih nadobudnih duatloncev v cici kategoriji, ki so v Ribnico znova prinesli veliko dobre volje, odnesli pa medaljo za pogum in tekmovalnost. Nova pravila TZS letos njihovim rezultatom niso dovoljevala uradnih podelitev, teli bodo le nasmeki na zadovoljnih licih tekmovalcev. Ostale rezultate v absolutni razvrstitvi in po kategorijah si lahko ogledate na spletni strani: www. triatlon-klub-ribnica. si S tekmo, organizacijo in udelebo je bil zelo zadovoljen tudi Damjan Kromar, eden prvih triatloncev v Ribnici in gonilna sila kluba. tevilne pohvale so organizatorjem izrekli tudi tekmovalci, ki so prili iz vse Slovenije in tujine.

Tekst: MARKO MODREj Z LEVE: mATEj PORAR, NIKA KOAR, mARINA mILKOVI, GORAN PETKOVI, LAURA ImENC, Foto: Brigita Kromar VIKTOR sARI

13

ZAHVALA
Septembra lani je 72 uencev in 8 spremljevalcev O dr. Franceta Preerna Ribnica: Mojca Jelui, Mira Mie, Sonja Pogorelc, Vida Arko, Janez Ilc, Ale Pugelj, Tadej Levstek in Gregor Ilc obiskalo olo v naravi, v kampu hotela Adria Convent v Ankaranu. Kot pedagoka vodja se zahvaljujem celotni ekipi za dosledno opravljeno delo. Zapomnili si bomo le tisto najlepe. Zagotovo pa si je zasluilo pohvalo v Knjigo pohval streno osebje hotela Adria Convent, ki je za nas, poleg odline hrane, poskrbelo tudi z izredno hitro postrebo in prijaznostjo. Zahvaljujemo se tudi dr. Justini Luin za nasvete in Lekarni Ribnica za podarjena zdravila. Obenem pa se zahvaljujemo sponzorjema: INOTHERMU in TRIM SPORTU za podarjene majice.

KLJUB SLABEMU VREMENU JE BILA TUDI LETONJA SALAMIADA DOBRO OBISKANA

Na idilien zimski dan, 6. aprila, v globoki pomladi, smo se prijatelji suhomesnatih izdelkov zbrali e na 13. tradicionalni salamijadi, na Mali gori, pri Sv. Ani. Petlanska komisija, vodja Franc ampa ter Gregor Miheli in lani Janko Divjak, Esad ati in Slavko Mlakar, je ocenila 26 izdelkov. Letonji izdelki so bili vrhunski, saj je bilo podeljenih 6 bronastih, 6 srebrnih in 2 zlati priznanji. Najbolji letonji 'salamar' je postal Botjan Brumec iz Koevja. Drugo mesto je zasedel Toni Lovin, tretje pa Andrej Zobec. Vsem tekmovalcem iskreno

MED NAIMI LJUDMI

POGLED ZA BOGOVE, sAmO NE VEGETARIjANsKE

estitamo! Zahvala tudi generalnemu sponzorju, podjetju Inotherm, trgovini Pri Kovau Vinice, Bojanu Oramu za vrhunskega ihanskega brancina, Milici Ponikvar za odlino joto, piku in njegovim sanem, vsem tekmovalcem in vsem udeleencem vedregasrca,obenem pa tudi neustranima oskrbnikoma koe erifu in Lukatu. Foto: Toni Lovin

Mojca Jelui, pedagoka vodja

LEON LOVIN

VETERINAR fRANC AmPA jE RAD V DOBRI DRUBI

Azra irovnik o ljubezni in odnosih

DI Ribnica obvea vse svoje lane, da bo 18. 5. organiziran izlet v Posavje.
Ogledali si bomo Breice in okolike znamenitosti. Omogoeno bo tudi triurno kopanje v velnes centru Paradiso v Dobovi. Izlet bo delno sponzoriran z donacijo okolikega podjetja. Prijave zbiramo do ponedeljka, 13. 5. Vse dodatne informacije dobite v pisarni drutva v uradnih urah, in sicer: v ponedeljek in petek od 9. do 11. ure ali po telefonu: 01 / 836 11 69 AZRA IROVNIK
Knjinica Miklova hia je v aprilu gostila pisateljico Azro irovnik, ki je v pogovoru z novinarko Dnevnika, Zdenko oki, razpravljala o zelo spomladansko obarvani temi: ljubezni in odnosih. Peter Alojz Marn je pripravil glasbeni uvod na kitari.
Pisateljica ljubezenskih in erotinih romanov, med katere sodijo Na hrbtu rnega rebca, Taa, Bog ima ivce in Za ovinkom zakona, je preteno enskemu obinstvu zaupala del svoje ivljenjske zgodbe, ki jo je pripeljal do pisanja. Skoraj celo mladost se je poutila utesnjeno v drubene okvirje, ki ji niso dovoljevali iveti po lastni volji. Opisala je strog patriarhalni odnos v njeni rojstni domovini Bosni in napredne svetovne nazore Slovenk. Svoje hrepenenje po svobodi je lahko poteila ele v zrelejih letih, ko je priela s pisanjem. Gradivo za svoja provokativna dela rpa iz lastnega ivljenja in svojega prijateljskega kroga. Njena najnoveja knjiga nosi naslov Kronika napovedane ljubezni in sledi stopinjam prejnjih, ki tematizirajo poelenje, stisko in izkorianje ensk ter meejo slabo lu na moke, ki so prikazani kot manipulatorji in lomilci enskih src. Foto in tekst DOmEN M. . MARIN

14

MED NAIMI LJUDMI

Izvajatelj: Kreativni laboratorij Ribnica Partnerji: Rokodelski center Ribnica Turistino drutvo Ribnica Knjinica Miklova hia Ribnica JSKD izpostava Ribnica Obmona obrtno-poslovna zbornica Ribnica Pokrajinski muzej Koevje OPIS PROJEKTA: Enoleten program delavnic, seminarjev, kulturnoizobraevalnih dogodkov, delavnic za otroke, ekskurzij, izobraevalnih kampov, umetnikih projektov, prostovoljskih akcij , ki bodo zajeli podroja, kot so: ekoloko kmetovanje, zdrava prehrana, osebna rast, zeleno podjetnitvo, ekoumetnost, kreativni turizem, skupnostno ustvarjanje, nove monosti zaposlitve na podeelju CILJI: - ozavestiti lokalno prebivalstvo, da bo delovalo skladneje z okoljem - vzpodbuditi nove pristope in naine ekolokega kmetovanja - vzpodbuditi nove monosti razvoja zelenega turizma - s kreativnimi delavnicami za mlade in stare poveati oseben stik z naravo - dvigniti pomen ohranjanja naravne dediine med mladimi - vzpostaviti nova delovna mesta in v okolici promovirati zeleno podjetnitvo - promovirati zdravo, ustvarjalno in pozitivno ivljenje POPULACIJA: Projekt je namenjen najiri populaciji, od okrog 5 do 70 let. Prirejali bomo dogodke in izobraevanja tako za otroke, tudente, odrasle kot tudi za upokojence. Namen je ozavestiti im iro populacijo, saj s povezovanjem in medgeneracijskim ustvarjanjem vzpostavljamo bolj harmonino drubo. Cilj je vzgajati otroke ekoloko, zdravo in kreativno ter pribliati mnoici pomen tega poetja v skupno dobro. FINANCIRANJE: Projekt se financira iz sredstev Ministrstva za okolje in prostor LAS (Po poteh dediine od Idrijce do Kolpe), lastnih sredstev in sredstev pokroviteljev. VE INFORMACIJ: www.eko-365.si DOGODKI V MAJU: 6. 5. PREDSTAVITEV PROJEKTA EKO 365+ javnosti (Ribnica, Miklova hia ob 19h) 10. 5. ZDRAVA PREHRANA - Naravni sokovi (Ribnica, Miklova hia ob 18h) 18. 5. GOZDARSTVO V KOEVJU (Koevje, Pokrajinski muzej ob 18h) 30. 5. EKODELAVNICA ZA OTROKE 1 - Izdelava reciklirane vetrnice (Ribnica, Rokodelski center ob 17h) (Za osnovnoolske otroke in mladino) *** KREATIVNI PARK skupnostno ustvarjanje VSAKO NEDELJO od 10h-13h (otroci in mladostniki) / 16h20h (odrasli) KJE: Ribnica, Rokodelski center zunaj (Zbiramo odpadni material: plastenke, steklenice, les, keramiko, dekorativno kamenje, drobni pesek, mivko, gume, roe, slamo v balah, palete, zemljo, barve itd. (Prijava za odvoz na tel.: 040 345 999)

Zdruenje multiple Skleroze Slovenije

praznuje 25. maja 2013 - 40-letnico delovanja
V mesecu aprilu, natanneje 7. aprila, smo obeleili svetovni dan zdravja, s katerim Svetovna zdravstvena organizacija vsako leto opozori iro svetovno javnost na aktualne teave, ki vplivajo na nae ivljenje. Vsak izmed nas si lahko mirno prizna,da temu datumu ni posveal posebne pozornosti , da jemlje pomen zdravja kot nekaj samoumevnega Morda pa si lahko samo za trenutek predstavljamo obutke, ki jih ima na prijatelj ali sorodnik, partner , ko zboli za kronino boleznijo multiplo sklerozo. Multipla skleroza je najpogosteje nevroloko obolenje, ki v najaktivneji ivljenjski dobi prizadene mlaje odrasle, tako enske kot moke, vendar enske bistveno pogosteje. Po podatkih internacionalne federacije je obolelih za multiplo sklerozo na svetu e okoli 3 milijone ljudi. Vzrok njenega nastanka vse do danes kljub intenzivnim medicinskim raziskavam ni jasen. Njeni sploni simptomi pa se lahko pokaejo na zaetku tudi v zelo blagih oblikah, tako da jim sprva sploh ne posveamo posebne pozornosti ( utrujenost, dvojni vid, motnje koordinacije, blago mravljinenje). Sasoma pa lahko nepredvidljivo napredovanje bolezni privede do blage ali celo najteje oblike invalidnosti. Zdruenje MS Slovenije je bilo ustanovljeno pred 40 leti v Koevju z namenom, da zdruuje in pomaga vsem obolelim za to boleznijo. Od zaetnih samo nekaj deset lanov je danes Zdruenje MS Slovenije, s sedeem v Ljubljani, razvejana in prepoznavna nacionalna invalidska organizacija. Ima status reprezentativnosti in s status drutva, ki deluje v javnem interesu na podroju socialnega varstva za osebe z multiplo sklerozo. V svojem 40-letnem delovanju smo razvili vrsto posebnih socialnih programov. V grobem jih delimo na rehabilitacijske in podporne. Vsi programi uresniujejo prvotni namen oz. cilje drutva pomagati osebam z multiplo sklerozo na vseh nivojih (ohranjanju in izboljanju telesnega stanja, vkljuevanju v ivljenjsko in delovno okolje, pomo pri zagotavljanju ekonomskega, socialnega, zdravstvenega in pravnega varstva, spremljanje vse raziskave medicinske in rehabilitacijske, ter o tem obveati tako lane kot javnost). Med najpomembneje pa sodi prepreevanje vseh vrst zlorab invalidnih oseb. Zdruenje MS Slovenije je lan Nacionalnega sveta invalidskih organizacij, kjer tvorno sodeluje pri usklajevanju interesov vseh invalidov v Sloveniji. Od leta 1991 je lan obeh najvejih svetovnih organizacij Multiple sclerosis international federation ter Evropean multiple sclerosis platform, kjer sodeluje v programih vkljuevanja oseb z MS tako na lokalnem kot nacionalnem nivoju. Zdruenje MS Slovenije sodeluje za celovito pomo osebam z MS - na podroju zdravstva in sociale - z vsemi institucijami na lokalni in dravni ravni ( Domovi za stareje obane, Centri za socialno delo, fakultete, tudentski domovi, obine, upravne enote, SpiZ, Ministrstvo za delo, druino in socialne zadeve, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Republikem zavodom za zaposlovanje, Univerzitetni klinini Center Ljubljana in Maribor, ter Univerzitetni rehabilitacijski center Soa, zdravstveni domovi, socialno zbornico ) vse za pravoasno pomo in kvalitetneje ivljenje z multiplo sklerozo bolnih ljudeh. Vrsto let organiziramo v mesecu maju teden multiple skleroze, predvsem da osveamo o potrebah in ovirah, s katerimi se sooajo tako oboleli kot njihovi druinski lani v povsem vsakdanjem ivljenju (25. maja prvi pod pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja ). In ker se vsak izmed nas lahko znajde v pomoi potrebnem poloaju, lahko tudi vsak prispeva k boljemu in kakovostnejemu ivljenju soloveka. Zato iskrena hvala vsem, ki so nam pomagali, da smo vse nae aktivnosti in programe v letu 2012 izpeljali v zastavljenem obsegu. Koevski podrunici so pri tem pomagali: Obina Koevje, Obina Ribnica, Obina Loki Potok, Obina Sodraica, Inotherm d.o.o., Inles Ribnica d.d., Lekarna Ribnica ter SD. Za Zdruenje MS Slovenije, PELA SELAN, sekretarka, www.zdruzenje-ms.si

15

OBVESTILA

Prvomajski vaki nogometni turnir 2013 v Dolenji vasi.

Vabimo, da se udeleite prvomajskega turnirja v malem nogometu, ki bo potekal na igriu portnega parka Lonar v Dolenji vasi, v sredo, 1. maja. Tekmovali bodo ves dan, in to v dveh starostnih skupinah (osnovan ola, ostali). elja je, da se ekipe formirajo, kot je tradicionalno po vaseh, ulicah ali kakni drugi povezavi. Rezultat na tem turnirju ni najvaneji, saj elimo ohraniti e uteeno druenje ob prazniku dela.

BLAGOSLOV TRAKTORJEV IN TRAKTORISTOV PRI SV. GREGORJU

STROJNI KROEK URBAN vabi vse traktoriste k blagoslovu traktorjev, ki bo 1. maja, na igriu pri Sv. Gregorju, s prietkom ob 14. uri. Zborna mesta so v Velikih Laah, Ortneku in Sodraici, ob 13. uri, od koder se bo v konvoju traktorjev peljalo proti Sv. Gregorju. Posebno so vabljeni vsi, ki imajo staro restavrirano kmetijsko mehanizacijo, za katero bo pripravljen poseben razstavni prostor. Po blagoslovu bo na igriu druabno sreanje in monost ogleda stare in nove kmetijske mehanizacije. Vljudno vabljeni!

vabi vse lanice, da se udeleijo dobrodelnega koncerta za slepe - nakup brailove vrstice, v cerkvi na Slivnici. Odhod avtobusa bo v nedeljo, 5. maja, ob 7. uri, izpred Ideal centra. Obvezno se prijavite Branki Vesel, t.: 041 / 228 848. Lepo vabljeni!

Drutvo podeelskih ena Ribnica

DRUTVO UPOKOJENCEV
Ribnica vabi na zanimiv izlet z ladjico po Ljubljanici, ki bo v soboto, 11. 5. V sredo, 29. 5., pa bo sreanje s lani DU Ostrono v Ribnici. Vljudno vabljeni. Informacije in prijave na tel. tevilki: 01 / 836 12 77 ali 031 /792 694.

portno drutvo Lonar

Kolesarski klub Ribn'an organizira spomladansko kolesarjenje po Mali gori

v soboto, 4. maja, z zaetkom ob 14. uri Izhodie: Kolesarska(bmx) proga v Dolenjih Lazih Dolina: 28 km in ca. 715 viinskih metrov Startnine NI.

TEAJ IVANJA v Domu starejih obanov Ribnica

11. maja, od 13. do 16. ure. Prijave: mojasivarica@gmail. com ali 068 / 165 993 Nove termine teajev ivanja spremljajte na: http://www. kreativni-tecaji.com/ Preberite blog: http://sabiartandcraft.blogspot.com/ Obiite Videouilnico: http://www.youtube.com/ watch?v=Gsjaqi0oesI.

ZDRAVSTVENO LETOVANJE OTROK 2013

Obmono zdruenje Rdeega kria Ribnica tudi letos organizira zdravstveno letovanje za 80 otrok, starih od 7 do 14 let, na Debelem rtiu. Zdravstveno letovanje bo potekalo: od 4. 8., do 14. 8. Vse zainteresirane obveamo, da predloge otrokega zdravnika zbiramo do 31. 5. Dodatne informacije dobite vsak dan med 9. in 12. uro, na tel t.: 01 / 836 20 56. V ta namen zbiramo dodatna finanna sredstva, zato obveamo podjetnike in posameznike, ki bi eleli pomagati, da svoj prispevek nakaete na: TTR 02321 1001 1113 634 DONACIJA ZA DEBELI RTI. Vsem, ki se boste odzvali, se e vnaprej najlepe zahvaljujemo.

Krona pot nas bo vodila izpred bmx-proge po gozdni poti mimo Francetove jame. Nato po zgornji makadamski poti v smeri rnega vrha. Sledi dalji poitek za okrepilo (kriie za Koblarje). Pot nazaj po spodnji cesti in pri smetiu zavoj spet v klanec proti Seljanu, mimo Seljana in pri prvem kriiu levo. Nadaljujemo v spustu mimo Tobakove hruke proti izhodiu, kjer nas bo e akal topel obrok, da si spet povrnemo moi. Tura ni tehnino zahtevna, je zmerno kondicijsko naporna ter jo je mono prevoziti tudi s trekingkolesom z ustreznimi gumami. Vonja na lastno odgovornost. Vabljeni! V primeru deja bo tura prestavljena na naslednjo soboto.

kluba svojcev in vse, ki oskrbujete bolne, stareje svojce, prijatelje znance na sreanje v etrtek, 9. maja, ob 18. uri, v sejno sobo Zdravstvenega doma Ribnica. Supervizija lanov medgeneracijskega drutva za kakovostno starost Ribnica pa bo v ponedeljek, 13. maja, ob 19. uri, v Domu starejih obanov Ribnica. Lepo vabljeni!

Medgeneracijsko drutvo za kakovostno starost Ribnica vabi vse lane

OZRK Ribnica

16

ZAHV A LE OB SMRTI

Vsi bomo enkrat zaspali, v miru poivali vsi, delo za vselej konali, v hio Oetovo li! A. M. Slomek

V 82. letu se je od nas poslovil dragi mo in oe

Zahvala

V 103. letu starosti je 15. aprila 2013 za vedno zaspala naa ljuba mama, babica in prababica

Zahvala

(11. 11. 1931 - 20. 3. 2013) z Gorenjske ceste 40.

CIRIL MAROLT

(rojena Andoljek, 3. 9. 1910, v Breah pri Ribnici)

FRANIKA OBERSTAR

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtejih trenutkih priskoili na pomo, darovali cvetje, svee in za sv. mae. Zahvaljujemo se zdravnici dr. malc in patronani sestri Darinki za pomo v asu njegove bolezni, Gasilskemu drutvu Ribnica in g. Francu Klunu za poslovilni govor. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu Matevu Mehletu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi in Komunali Ribnica za vse opravljene storitve ter vsem, ki ste naega dragega oeta pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI

Njena ljubezen je nad ivljenjem in smrtjo. Veno bo ostala v naih srcih. Majda, Tanja, Nataa, Hannah, Marco in Manuel

Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo ivljenje. Ni res, da si odel, z najlepimi spomini te bomo spremljali v tiini.

V Trepetju zapozneli telohi cveto, a tvoje jih oko nikoli ve ... zrlo mi ne bo in ... poslednjo pesem gozdne ptice ti pojo, morda samo zato, da te popeljejo v nebo ... In vem, da tam ti bo lepo ... Igor

Za vedno se je od nas poslovil

Zahvala

(6. 10. 1954 24. 3. 2013) po domae Botjankov Janez iz Retij 30 v Lokem Potoku, stanujo v Ribnici, Prijateljev trg 12.

JANEZ KOIR

Ob izgubi dragega moa, ata in brata

Zahvala

JOETA OBERSTARJA
(29. 11. 1932 - 6. 4. 2013). po domae Seljanovega ata iz Jurjevice

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izreeno soalje, cvetje in svee. Hvala osebju ZD Ribnica za pomo, gospodu upniku, pevcem, Komunali Ribnica in vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Vsi njegovi

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izreeno soalje, podarjeno cvetje, svee in mae. Hvala gospodu kaplanu Matevu in gospodu patru Filipu za lepo opravljen obred, hvala pevcem, gasilcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI

17

ZAHV A LE OB SMRTI

Zdaj ne trpi ve, draga mama. Zdaj poiva. Kajne, sedaj te ni ve ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustoen Za nas, odkar te ve med nami ni. (S. Makarovi)

MALI OGLASI
Na Knafljevem trgu ugodno prodam 2-sobno stanovanje z balkonom, velikost 62,2 m2, s pripadajoim parkirnim prostorom in kletjo, CK etano urejena. Stanovanje je v 1. nadstropju, ima sonno lego, v bliini je center SPAR. Parketi so obnovljeni, v kopalnici in kuhinji so obnovljeni ventili. V kuhinjo je napeljana voda za pomivalni stroj. Topla voda v kuhinji je iz kopalnikega bojlerja. Vsi ventili na radiatorjih so novi. Cena 60.000 EUR. Tel.: 040 734 974. V centru Ribnice prodam hio. Leto gradnje 1971. Velikost je 176 m2. Hia je ograjena z vrtom. Cena po dogovoru. Tel.: 031 - 207 718. Na Travni gori prodam stanovanjsko hio. Je opremljena, takoj vseljiva. Cena po dogovoru. Informacije: Nadja Podreka, Savudrija. Tel.: 00385 52 759 529. V Koevski Reki prodam garsonjero. Cena po dogovoru. Ve informacij dobite na tel. t.: 041 - 821 594. V vasi Ravni Dol pod Novo tifto prodamo starejo kmeko hio z gospodarskim poslopjem, skupne povrine 290 m2, od tega 150 m2 bivalnih prostorov, na v celoti zazidljivi parceli, v velikosti 1800 m2, in njivo, 655 m2. Hia ima kurjavo na trda goriva, vodovod, elektriko, telefon, dostop po asfaltirani poti, je brez obremenitev, cena 72.000 EUR. Za informacije in ogled pokliite na tel.t.: 031 - 673 110. Ob glavni cesti pri naselju Humec v Dolenji vasi prodam gradbeno parcelo v izmeri 780 m. Na isti lokaciji ob avtobusni postaji prodam e parcelo v izmeri 914 m2. Cena po dogovoru. Informacije: Mija earek, tel.: 070 - 842 625. V Hrastju prodam gradbeno parcelo v izmeri 860 m. Za ve informacij samo resni kupci pokliite na tel. t.: 041 - 536 889.

PRODAM

V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila

Zahvala
iz Ribnice

MAGDA OTAR
Ob bolei, nenadni izgubi nae drage mame, babice, prababice in tae Magde otar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izreeno soalje in tople stiske rok, besede tolabe, za podarjeno cvetje, svee in darovane svete mae. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala vsem zaposlenim Doma starejih obanov Ribnica, ki ste ji olajali zadnji mesec ivljenja, deurni slubi Zdravstvenega doma Ribnica, pogrebni slubi Komunale Ribnica in upniku, g. Francu Bizjaku, za lepo sveto mao zadunico in pogrebni obred. Iskrena hvala vsem. Herka Barbara z druino

Oh, kako boli, ko, ljuba mama, te ve med nami ni. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, ki jih cenil bo e pozni rod. Ponosna, trdna kakor skala, sebe in vso ljubezen si nam dala. Za vse, prav vse, ti e enkrat hvala.

V 102. letu starosti je umrla

Zahvala

MARJETA ZIDAR,
Puljeva mama iz Bre.

V najem oddam koo v Mali gori, v bliini Francetove jame, za leto ali ve. Cena po dogovoru. Tel.: 031 - 353 899. V Ribnici, v stanovanjski hii, oddam opremljeno dvosobno stanovanje. V stanovanju je BTV, internet Najemnina je 250 EUR + stroki. Tel.: 040 323 787. V okolici Ribnice oddam stanovanje v pritliju hie. Ve informacij dobite na tel.: 051 - 381 303. V Gorii vasi oddam v najem za dalje obdobje dvoinpolsobno stanovanje v hii, s souporabo vrta. Cena po dogovoru. Kliite v popoldanskem asu, od 16. ure dalje, na telefon: 041 - 336 254. V Ribnici, na Knafljevem trgu, oddam dvosobno stanovanje (58 m2), z balkonom in kletjo. Stanovanje je v celoti opremljeno in delno obnovljeno. Kabelska TV, internet, klima. Vseljivo takoj. Ogled je moen vsak dan, po predhodnem dogovoru. Informacije na tel.: 041 - 437 035. V najem oddamo gostinski lokal - Okrepevalnica Humbi v Dolenji vasi, z vso opremo in drobnim inventarjem. Najemnina po dogovoru. Mija, tel.: 070 - 842 625. Podarite odvene knjige, revije Pospravljate ali renovirate stanovanje, hio, podstreje in bi se radi znebili odvenih knjig, revij in ostalega tiskanega gradiva? Ne zavrzite jih, raje jih podarite. Z veseljem pridem, odpeljem in jih ohranim. Info. na 030 - 996 225. Prodam metrska hrastova drva. Informacije: 051 - 201 200. Prodam 5 metrov suhih javorovih drv, narezana so na dolino 28 cm in primerna za tedilnik. Telefon: 031 208 554.

oddam

Zahvaljujemo se vsem, ki ste nao drago mamo obiskovali, jo spremili na zadnji poti in se je spominjate v molitvi. Vsi njeni iz Kanade

razno

18

BOJAN POGORELEC, BLESK D.O.O. KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS

*
za pasivne in nizkoenergijske hie)

- novogradnja ali rekonstrukcija stanovanjskih in poslovnih stavb (subvencija - celotna energetska sanacija stavb (subvencija za energetsko sanacijo do 7000 ) -adaptacija kopalnic in ostalih prostorov (izris tlorisa, izvedba vseh del na klju) - zunanja ureditev (tlakovanje dvori, asfaltiranje, izdelava karp) - sanacije (balkonov, plonikov, vlage v zidu, temeljev) - ruitvena dela (vodni izrez betonskih ali openih povrin) - (brezplana barvna tudija, strokovni nadzor, kvalitetna izvedba)
(pripravimo vam celotno dokumentacijo za nepovratna sredstva 2400 , ugodni krediti)

*

* *
- (keramika, kamen, parket, laminat, pvc)

*

V MESECU FEBRUARJU IN MARCU PRIZNAMO 5% POPUSTA NA VSA DELA IN V NAPREJ SKLEPANA NAROILA

tel.: 041-647-188, e-mail: blesk@siol.net, www.blesk.si

MEGADOM JE VAA TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM, METALURGIJO, INTALACIJAMI IN KOPALNICAMI, ORODJEM, VIJAKI IN OKOVJEM, BARVAMI IN LAKI, BELO TEHNIKO IN MALIMI GOSPODINJSKIMI APARATI, ZABAVNO ELEKTRONIKO, POHITVOM LOGO LES IN VSE ZA DOM IN VRT.

KUHINJA NINA

HLADILNIK

Razirjena ponudba
malih gospodinjskih aparatov in gospodinjske galanterije

200 cm, barva bukev

16900 EUR
KERAMINE PLOICE priznanih proizvajalcev po akcijskih cenah.
Granito gres ploice

28556 EUR

e za

15999 EUR
NA ZALOGI

Stargres

STROJKI IN VREKE
za vakumiranje STATUS

e od 9,

99

EUR/m2

NA ZALOGI

Ragno

NAVADNE in SAMOLEPILNE FOTOTAPETE

NOVO

Pestra ponudba predpranikov in namiznih prtov

SUPER PETEK IN SOBOTA

SUPER PETEK IN SOBOTA SUPER PETEK IN SOBOTA

AGRO in TERMO VERMIT

AGRO VERMIT: TERMO VERMIT:

NOVO

Ograjni sistemi Dirickx

rancije Ograje: 10 let ga

NOVO

VSE ZA VRT
URESNII IDEJE CENEJE

% 15 PUST
PO

MEALNICA BARV
Slike so simboline.

BIOLOKE ISTILNE NAPRAVE

V PONUDBI od 8. maja 2013

URESNII IDEJE CENEJE
MEGADOM RIBNICA OB ELEZNICI 4, 1310 RIBNICA tel.: 01/835 1 640 mobi: 041 834 396 in 051 683 683 ODPRTO: pon.-pet. 7:00-19:00, sob. 7:00-13:00 www.megadom.si

MKN VH6 zadostuje do 6 uporabnikov in VH8 zadostuje do 10 uporabnikov.

PRIHRANI z Mega Kartico

Vsi, ki boste postali lani MegaKluba boste brezplano pridobili MegaKartico ugodnosti. UGODNOSTI:

AKUMULATORJI
BANNER

- 20 %
www.megadom.si

MEGADOM RIBNICA OB ELEZNICI 4, 1310 RIBNICA, tel.: 01/835 1 640, mobi: 051/683 683; ODPRTO: pon.-pet. 7:00-19:00, sob. 7:00-13:00

kontakt:

T://031-647-188 T://051-334-826 E://info@blesk2.si

WWW.BLESK2.SI

Tone Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica

TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE - z nami do subvencije ekosklada (2400 ) - brezplana 3d vizualizacija vaega objekta CELOTNA ENERGETSKA PRENOVA STAVBE - z nami do subvencije ekosklada (do 7.000) - izolacija podstreja (celuloza, volna) - toplotno izolacijska fasada - dobava in montaa oken (ral montaa) - izkop do temeljev (hidroizolacija, izolacija sten v zemlji) GRADBENA IN ZAKLJUNA DELA - adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti) - izvedba vseh del na klju - ureditev okolice (tlakovci, karpniki...) - zidarska dela - slikopleskarska dela - polaganje talnih oblog (parket, pvc, kamen) - keramiarska dela (prenova kopalnic) - istilni servis
zmanjajmo stroke ogrevanja in mislimo na prihodnost

Poslovni objekti

Stanovanjski objekti

Vestanovanjski objekti


POPOLNOMA NOVI

139 EUR
Dinamien, porten in temperamenten.

OM=0% EDNO E L G E R P IN O ENOSTAVN

299 EUR
Najbolje prodajan terenec v Sloveniji*

Najbolj atraktiven portni terenec na trgu navduuje z bogato serijsko opremo in nepremagljivo ceno. Vrhunski in dinamini dizajn, prepriljivi bencinski in dizelski motorji z zavidljivo nizko porabo goriva ter inteligentnim sistemom aktivnega pogona na vsa tiri kolesa Dynamax.
POVPRENA Sportage 1.7 CRDi PORABA GORIVA OD

5,3

l/100 km

Kiina vozila imajo rekordno nizko porabo, 7- letno garancijo in maksimalnih 5 zvezdic po EURO NCAP-u.

KIA - NAJVE AVTA ZA VA DENAR

Vrhnika, Sinja Gorica 11, Vrhnika, 01/750 51 99 www.avtotrade.kia.si Kombinirane porabe goriva: 3,7 6,0 l/100km, emisije CO2: 97 145 g/km CO2.
*Po stat. podatkih o novoreg. vozilih v RS (ARDI) za leto 2012 in 2013. Akc. ponudba velja za nakup novega vozila KIA cee'd, Rio, Sportage, Optima ML 2013 po ponudbi prodajalca ob sklenitvi pogodbe o finan. leasingu preko VBS Leasinga d.o.o., Hypo Leasinga d.o.o. in Summit Leasing Slovenija d.o.o.. Financ. zajema: obdobje financ. do 84 mesecev (velja za model pro_cee'd, ostali modeli odpla. doba do 60 mesecev), fiksna OM 0%, EOM 0%, stroki odobritve 0 EUR. Primer izrauna za KIA pro_cee'd 1.4 CVVT LX Fun s ceno 11.690 EUR (MPC 12.490 EUR - Joker popust "Staro za novo" 400 EUR - Joker "Iz zaloge" 400 EUR - Joker "0% financ"), z odpla. dobo 84 mes. ter 0% pologom, je obrok leasinga 139 EUR/mesec in fiksna OM 0%, stroki financ. 0 EUR, EOM 0%, skupaj za plailo potro. je 11.690 EUR, kar je enako nabavni vrednosti vozila. Cena za KIA Sportage 1.6 GDI Fun 17.990 EUR (MPC 19.990 EUR Joker popust Iz zaloge 1.000 EUR Joker Krpan 1.000 EUR Joker 0% financ.), z odpla. dobo 60 mes. ter 0% pologom, je obrok leasinga 299 EUR/mesec. MPC cene vsebujejo vse dane popuste in prihranke in ne vkljuujejo kovinske barve in stroka priprave vozila. Akcija EOM 0% velja od 6. 4. do 30. 5. 2013. Financ. se lahko zavrne, e stranka nima ustrezne bonitete. Vse ostale info. o porabi goriva in emis. CO2 so na voljo v priro. o varni porabi goriva in emis. CO2, na prod. mestu in na www.kia.si/emission. Pogoji garanc. so na voljo v garanc. knjiici vozila, oz. pri poobl. zastopniku vozil Kia. Slike so simboline. KMAG d.d., Leskokova 2, 1000 Ljubljana.

AVTOTRADE, D.O.O.

G R A D B E N O P O D J E TJ E

Knafljev trg 16 ,1310 Ribnica GSM: 051 692 550, 041 503 513, E-pota: bs-gradbenik@siol.net

Priporoamo se za izvedbo:

stanovanjskih hi, industrijskih objektov, poslovnih objektov, adaptacij vseh vrst, ureditev okolic, nadzor pri gradnji. Poljite nam povpraevanje in izdelali vam bomo predraun.

Gaj Riossa z dvema zmagama in enim tretjim mestom najbolji posameznik na mednarodnem turnirju za mladince
Na velikononi vikend je konjeniki center v San Giovanni in Marignanu gostil mednarodni turnir v preskakovanju ovir za mladince. Na turnirju najvije mednarodne kategorije CSIO so tekmovali posamezniki in ekipe mladinskih konkurenc iz vse Evrope. Slovenske barve je zastopal le lan ekipe Ugar Equestrian Team, Gaj Riossa, ki je tako lahko tekmoval le v konkurenci posameznikov, a kljub temu z izvrstnimi rezultati zaznamoval celotni turnir. e prvi dan tekmovanj, v etrtek, je v zahtevneji od dveh kategorij za mlaje mladince na viini ovir 1.25 m z Unaniemom dosegel 3. mesto, na 1.15 m visokih ovirah pa enak rezultat, torej 3. mesto, ponovil z mladim, 7-letnim konjem Bastiaanom. Vzpon na najvija mesta je Gaj nadaljeval v soboto, ko je bil z Unaniemom bolji od vse konkurence in zaslueno slavil. Uspeh je dopolnil e z osmim mestom z Bastiaanom. V nedeljo so bila na sporedu finalna tekmovanja oz. Grand Prix preizkunje posameznikov v vseh konkurencah. Po dveh uvrstitvah na zmagovalni oder na prvih dveh preizkunjah je bil Gaj Riossa upravieno za lovoriko v ojem krogu favoritov. V prvem delu preizkunje se je tirideset tekmovalcev v kategoriji mlajih mladincev v zahtevnem parkurju borilo za nastop v ojem delu tekmo-

vanja, kjer je bilo prostora za le 8 najboljih jahaev. Le-ti, med njimi tudi Gaj Riossa, so se nato pomerili na skrajani progi - barau, kjer so odloale napake in as. S tehnino dovrenim jahanjem je Gaj Riossa z Unaniemom odjahal brez napake in pri tem postavil tudi najbolji as, s imer si je zagotovil odmevno zmago med najboljimi mladimi jahai stare celine, ter poskrbel, da je tudi v nedeljo na prizoriu zadonela slovenska himna. Z enim tretjim mestom ter dvema zmagama na najvijem mednarodnem nivoju v konkurenci mlajih mladincev je bil Gaj Riossa najbolji posameznik turnirja in s tem postavil nov mejnik v svoji dosedanji karieri.

Gaj Riossa uspeen tudi v lanski konkurenci

V sklopu priprav na bliajoa se mednarodna tekmovanja so se lani Ugar Equestrian Team predzadnji vikend v aprilu udeleili dvodnevnega lanskega nacionalnega turnirja v italijanskem mestecu Casale sul Sile, nedale stran od Benetk. Med drugim je Gaj Riossa z Unaniemom nastopil tudi na 1.30-metrskih ovirah in v nedeljo z brezhibnim jahanjem po dveh baraih slavil novo zmago. estitke!

UGAR EQUEsTRIAN TEAm Foto: arhiv Posestva Ugar

AsTNI KROG ZA GAjA IN UNANIEmA

JAVNA DRABA ZA PRODAJO NEPREMININ

1. Naziv in sede organizatorja javne drabe: Obina Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica. 2. Predmet prodaje: a) parc. t. 1702/7 k.o. 1631 Grarice, panik 5. raz. v izmeri 787 m2 (parcela za gradnjo z oznako 6) b) parc. t. 1702/6 k.o. 1631 Grarice, panik 5. raz. v izmeri 804 m2 (parcela za gradnjo z oznako 7) c) parc. t. 1700/7 k.o. 1631 - Grarice, travnik 5. raz. v izmeri 432 m2 parc. t. 1701/3 k.o. 1631 Grarice, travnik 5. raz. v izmeri 177 m2 parc. t. 1702/5 k.o. 1631 Grarice, panik 5. raz. v izmeri 190 m2 (parcela za gradnjo z oznako 8) d) parc. t 1700/8 k.o. 1631 Grarice, travnik 5. raz. v izmeri 420 m2 parc. t. 1701/2 k.o. 1631 Grarice, travnik 5. raz. v izmeri 375 m2 (parcela za gradnjo z oznako 9) e) parc. t. 1702/4 k.o. 1631 Grarice, panik 5. raz. v izmeri 895 m2 (parcela za gradnjo z oznako 12) f) parc. t. 1528/43 k.o. 1631 Grarice, gozd 4. raz. v izmeri 9356 m2 parc. t. *121 k.o. 1631 Grarice, stavbie v izmeri 343 m2 (kompleks se prodaja v celoti, skupna izmera 9708 m2) g) parc. t. 1528/45 k.o. 1631 Grarice, gozd 4. raz. v izmeri 6480 m2 parc. t. 1944/1 k.o. 1631 Grarice, dvorie v izmeri 798 m2 parc. t. 1945/1 k.o. 1631 Grarice, dvorie v izmeri 1063 m2 parc. t. 1520/372 k.o. 1631 Grarice, neplodno v izmeri 64 m2 in neplodno v izmeri 87 m2 (kompleks se prodaja v celoti, skupna izmera 8492 m2) h) parc. t. 344/1 k.o. 1627 Prigorica, travnik 4. raz. v izmeri 1066 m2 i) parc. t. 1129/6 k.o. 1626 Goria vas, njiva 2. raz. v izmeri 425 m2 j) parc. t. 1441/5 k.o. Ribnica Nepreminine pod toko 2.a) - 2.e) (parcele za gradnjo v naselju Grarice) imajo status stavbnega zemljia in so na junem robu naselja Grarice, na obmoju, kjer nastaja nova stanovanjska soseska. Grarice so manje vako naselje, ki je pozidano z individualnimi stanovanjskimi hiami, kmetijskimi objekti in ostalimi gospodarskimi poslopji. Pozidavo na predmetnem obmoju urejajo Prostorsko ureditveni pogoji za obmoje planske celote R6 KS Dolenja vas in v skladu z njimi je na tem obmoju mono graditi stanovanjsko, kmetijsko, obrtno in komunalno infrastrukturo. Zemljia so komunalno opremljena z asfaltirano javno cesto, javnim elektro, vodovodnim in telekomunikacijskim omrejem. Predvidena pa je tudi dograditev in posodobitev komunalne ureditve za novo stanovanjsko sosesko. V ceno ni vkljuen komunalni prispevek, ki ga plaa investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Podlaga za izraun komunalnega prispevka je Odlok o programu opremljanja stavbnih zemlji za obmoje opremljanja Grarice (Ur. l. RS, t. 25/11). Nepreminine pod tokama 2. f) in 2. g) (obmoje nekdanjega naselja Jelendol) imajo status stavbnega zemljia, po veljavnih urbanistinih predpisih so zemljia v planski celoti R6 KS Dolenja vas, v obmoju razprene gradnje nekdanjega naselja Jelendol, kjer je dovoljena gradnja stanovanjskih, obrtnih in kmetijskih objektov; zemljia so komunalno opremljena z asfaltirano cesto, v neposredni bliini poteka tudi vodovodni cevovod do naselja Grarice, na katerega pa po podatkih upravljavca zaradi majhnega pritiska in pretoka ni moen direk-

ten preklop; preko zemlji poteka tudi TK-omreje v podzemni izvedbi. Nepreminina pod toko 2. h) je v naselju Prigorica in obsega ca. 9 m irok in 118 m dolg pas nepozidanega zemljia med obstojeimi hiami. Zaradi premajhne irine na parceli ni mono oblikovati samostojne gradbene parcele. V ta namen bi bilo potrebno pridobiti e sosednja zemljia. Parcelo je mono nameniti tudi za dodatna funkcionalna zemljia sosednjih gradbenih parcel. Zemljie je komunalno opremljeno z asfaltirano javno cesto, javnim elektro, vodovodnim in telekomunikacijskim omrejem. Nepreminina pod toko 2. i) je na obrobju mesta Ribnica, locirana med dravno cesto LjubljanaKoevje in obinsko cesto, ki vodi v Hrovao, na obmoju, ki je namenjeno stanovanjski gradnji. Zaradi specifinosti oblike na zemljiu ni mona samostojna gradnja, parcela je primera za pripojitev k e obstojei parceli, s katero bi tvorila vejo funkcionalno enoto. V neposredni bliini so speljani naslednji komunalni vodi: elektrika, vodovod, javna kanalizacija in elektronske komunikacije. Nepreminina pod toko 2. j) je v mestu Ribnica in je na eni strani omejena s strugo potoka Bistrica, na drugi strani pa s stavbnim zemljiem v zasebni lasti. Oja lokacija nepreminine je pozidana z individualnimi stanovanjskimi hiami. Zaradi oblike nepreminina ni najbolj primerna za samostojno pozidavo, je pa primerna za prikljuitev k sosednji parceli, s katero bi tvorila zakljueno celoto, primerno za postavitev manjega objekta. Direktnega dostopa na javno pot nepreminina nima. V neposredni bliini so speljani naslednji komunalni vodi: elektrika, vodovod in elektronske komunikacije. 3. Vrsta pravnega posla za predmete prodaje pod 2. toko: prodajna pogodba. 4. Izklicna cena in najniji znesek njenega vianja: - izklicna cena za parcelo za gradnjo z oznako 6 pod toko 2.a) 13.851,20 EUR, najniji znesek vianja: 200 EUR - izklicna cena za parcelo za gradnjo z oznako 7 pod toko 2.b) 14.150,40 EUR, najniji znesek vianja: 200 EUR - izklicna cena za parcelo za gradnjo z oznako 8 pod toko 2.c) 14.062,40 EUR, najniji znesek vianja: 200 EUR - izklicna cena za parcelo za gradnjo z oznako 9 pod toko 2.d) 13.992,00 EUR, najniji znesek vianja: 200 EUR - izklicna cena za parcelo za gradnjo z oznako 12 pod toko 2.e) 15.752,00 EUR, najniji znesek vianja: 200 EUR - izklicna cena za nepreminine pod toko 2.f) 97.080,00 EUR, najniji znesek vianja: 500 EUR - izklicna cena za nepreminine pod toko 2.g) 84.920,00 EUR, najniji znesek vianja: 500 EUR - izklicna cena za nepreminino pod toko 2.h) 15.830,10 EUR, najniji znesek vianja: 200 EUR - izklicna cena za nepreminino pod toko 2.i) 14.350,00 EUR, najniji znesek vianja: 200 EUR -izklicna cena za nepreminino pod toko 2.j) 13.400,00 EUR, najniji znesek vianja: 200 EUR Izklicne cene ne vkljuujejo zakonsko doloenega 20-odstotnega davka na dodano vrednost oz. 2-odstotnega davka na promet nepreminin, ki ga plaa kupec. Na javni drabi bo uspel draitelj, ki bo ponudil najvijo kupnino. 5. Nain in rok plaila kupnine: Uspeni draitelj je dolan kupnino poravnati v roku 30 dni od dneva izdaje rauna oziroma podpisa prodajne pogodbe na transakcijski raun Obine Ribnica, t. 01304-0100005476, sklic: 00 D 722100 (D davna tevilka draitelja). Plaani znesek

varine se vteje v kupnino. 6. Plailo kupnine v navedenem roku je bistvena sestavina prodajne pogodbe za vse predmete prodaje pod toko 2. Prodajna pogodba je avtomatino razdrta, e kupec kupnine ne plaa v navedenem roku. Plaana varina se ne vrne. 7. Kraj in as javne drabe: Javna draba bo v torek, 14. maja 2013, v sejni sobi Obine Ribnica (pritlije), Gorenjska cesta 3, Ribnica, in sicer za predmete: - pod 2.a 2.e) ob 11. uri 30 - pod 2.f 2.g) ob 12. uri 30 - pod 2.h) ob 13. uri - pod 2.i) ob 13. uri 30 - pod 2.j) ob 14. uri 8. Draitelji morajo pred zaetkom drabe plaati varino v viini 10 % izklicne cene nepreminine, ki jo bodo draili. Varino je treba nakazati na transakcijski raun Obine Ribnica, t. 01304-0100005476, sklic 00 D 722100 (D davna tevilka draitelja). 9. Plaana varina bo brez obresti po konani javni drabi vrnjena tistim draiteljem, ki na javni drabi ne bodo uspeli, in sicer v roku 3 dni od dneva izvedbe javne drabe. 10. Interesenti se lahko seznanijo z dodatnimi informacijami o vseh predmetih prodaje na Obini Ribnica, kontaktna oseba Ana Lesar Oraem, tel. 01/837 20 10. 11. Pogoji za sodelovanje: Na javni drabi lahko sodelujejo pravne in fizine osebe, ki lahko v skladu s pravnim redom Republike Slovenije postanejo lastniki nepreminin. Draitelji morajo pred zaetkom drabe komisiji predloiti: - izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti stareji od 30 dni (pravne osebe) ali identifikacijski dokument (fizine osebe), - notarsko overjeno pooblastilo v primeru, da pravna ali fizina oseba za udelebo na drabi pooblasti drugo pravno ali fizino osebo, - dokazilo o plailu varine s priloeno tevilko rauna za primer vraila varine, - davno, matino in telefonsko tevilko. Interesenti, ki ne bodo dokazali izpolnjevanja pogojev iz prvih treh alinej 11. toke, bodo po sklepu komisije, ki bo vodila drabo, izloeni iz postopka pred zaetkom drabe. 12. Z najugodnejim draiteljem se sklene prodajna pogodba najkasneje v roku 15 dni po zakljuku drabe. e draitelj ne podpie prodajne pogodbe v navedenem roku iz razlogov, ki so na strani draitelja, Obina Ribnica zadri e plaano varino. 13. Pravila javne drabe: - nepreminine pod toko 2 se prodajajo v celoti po naelu videno-kupljeno, kasneje reklamacije ne bodo upotevane, prodajalec ne daje nikakrnih jamstev ali garancij za nepreminine, - vse stroke v zvezi s prenosom lastnitva, vkljuno z davkom na promet nepreminin oz. davkom na dodano vrednost, nosi kupec, - javno drabo bo izvajala drabena komisija, imenovana s sklepom upana v skladu z uredbo o stvarnem premoenju drave in samoupravnih lokalnih skupnosti, - komisija iz prejnje alineje lahko zaeti postopek s soglasjem predstojnika ustavi do sklenitve pravnega posla brez obrazloitve in brez odkodninske odgovornosti, pri emer se draiteljem v roku 10 dni povrne plaana varina in izkazani stroki. 14. Ta javna draba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na uradni spletni strani Obine Ribnica www.ribnica.si.

RAZPISI

OBINA RIBNICA

28

EKOKVIZ

ZABA V NE STRANI

(pripravil Marko Modrej)

Na vsako vpraanje vam ponujamo ve odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. rko pred pravilnim odgovorom vpiite v razpredelnico in izvedeli boste, kakno bo letos zbiranje odpadne elektrine in elektronske opreme.
1. Pred nami je najlepi mesec v letu. Zaenjamo ga s praznovanjem vse bolj razvrednotenega praznika, praznika dela. Na ta dan praznujemo tudi vstop Slovenije v EU. Katerega leta je bilo to? 2000 G 2003 B 2004 ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------2. S tem dnem prienja Javno komunalno podjetje Komunala Ribnica z akcijo zbiranja odpadne elektrine in elektronske opreme, baterij in akumulatorjev iz ... A podjetij I krakih jam R gospodinjstev ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------3. Akcijo so izvajali e ... E predlani in lani V leta 2009 T hmmm, pojma nimam ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------4. S to akcijo boste lahko ujeli dve muhi na mah. Poskrbeli boste za isto okolje in si ob nekaj sree prisluili Z hladilnik P LCD-televizor E kolo na elektrini pogon ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------5. Elektrine in elektronske aparate, kot so veliki in mali gospodinjski aparati, elektrino orodje, igrae na baterije, raunalnika oprema, zabavna elektronika, sijalke itd., boste lahko v tem asu odnesli v zbirni center v Gorio vas oz. jih ob sobotah oddali v zbiralnih akcijah na terenu. Ime nagradne akcije je Louj in s pametjo kupuj. U Ni zdravo odlagati v naravo. P Aparat ni za kosovni odpad. ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------6. Omenili smo sobote. Ne bodo sicer kamioni Komunale Ribnica vsako soboto na terenu. Ena sobota je prosta. Katera? L 4. maja G 11. maja D 25. maja ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------7. V primeru, da imate glede akcije kakrnakoli vpraanja, se lahko mirne vesti odpravite na spletno stran Komunale, kjer so vsi podatki, lahko pa jih obiete tudi ... U na Policijski postaji Ribnica A na sedeu komunalnega podjetja v Gorii vasi N No, pa mi je lo iz glave. 8. Zanima me, e imate poleg rumenih vrek, v katere pridno odlagate embalao, doma tudi katlo oz. posodo za zbiranje odsluenih baterij. Ne. Pa bi bilo dobro, vem. Imam. L O, pa ja, e to mi manjka. ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------9. Akcija, ki jo v sodelovanju s podjetjem ZEOS organizira Javno komunalno podjetje Komunala Ribnica, bo trajala od 1. maja, do J 15. maja N 31. maja 15. junija ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------10. Pri koncu smo. as je, da se obleemo in gremo kresovat. Pri tem pa ne pozabite, da prazne ploevinke, vreke in ostali odpadki ne sodijo v naravo. Ravno tako ne odmetavajte praznih baterij. Skratka, ravnajte loveki vrsti primerno. e se s tem strinjate, zapiite pod tevilko deset prvo rko besede OK!

IME IN PRIIMEK: _________________________________ NASLOV: ______________________________________ Pravilne reitve napiite na kupone in jih poljite v kuverti ali na dopisnici najkasneje do 17. maja 2013.. Med pravilnimi reitvami bomo izrebali pet KOMPOSTNIKOV. Nagrade poklanja JKP Komunala Ribnica.

29

PROGRAM LEADER IN LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA PO POTEH DEDIINE OD IDRIJCE DO KOLPE

Lokalna akcijska skupina Po poteh dediine od Idrijce do Kolpe (skrajano: LAS PPD od Idrijce do Kolpe) deluje e od leta 2008 in se je v petek, 15. marca t. l. sestala na 8. seji Upravnega odbora (UO sestavljen iz 22 lanov javnega in zasebnega sektorja) in na 4. seji skupine, ki jo sestavljajo vsi lani LAS. Teh je e 142.

Tokratno sreanje lanov LAS PPD od Idrijce do Kolpe je bilo v objektu TRC Lovrenc v Dolenji vasi pri Cerknici, kjer so nam lani drutva pripravili prav posebno dobrodolico s kratkim kulturnim programom. e enkrat najlepa zahvala vsem in predsedniku drutva g. Rihardu Branislju za zanimivo predstavitev delovanja drutva. LAS PPD od Idrijce do Kolpe izvaja program LEADER, ki je pobuda skupnosti Evropske unije in sestavni del Programa razvoja podeelja. V seznamu strukturnih skladov sodi v Evropski kmetijski sklad za razvoj podeelja. Namen programa LEADER je spodbujati odloanje o razvoju posameznih podeelskih obmoij po pristopu od spodaj navzgor. Tak pristop pomeni , da se ljudje povezujejo in delajo skupaj zato, da bi izboljali kakovost ivljenja in razvili podjetnitvo na podeelju. Lokalna akcijska skupina Po poteh dediine od Idrijce do Kolpe izvaja program LEADER na obmoju naslednjih 11. obin, ki obsegajo posamezne dele treh statistinih regij: - del jugovzhodne regije (obine: Kostel, Koevje, Ribnica, Loki Potok in Sodraica), - del osrednje Slovenije (obine: Dobrepolje, Velike Lae in Logatec) - del notranjsko krake regije (obine: Cerknica, Bloke in Loka dolina ). Celotno obmoje je veliko 1.812 km. Naa LAS je po povrini najveja v Sloveniji, skupno tevilo prebivalcev na obmoju pa je 64.307.

LANI TRC LOVRENC ZNAjO PRAV LEPO ZAPETI

smotrn nain. Prepoznavamo vrednote prostora in ustvarjamo delovne pogoje za visoko izobraen kader preko raziskovalno izobraevalnih centrov znanja. Na osnovi vizije so bili oblikovani tudi CILJI, ki se uresniujejo z izvajanjem konkretnih projektov. Do konca leta 2012 je e bilo izvedenih in izplaanih 30 projektov. Prejemnikov sredstev LEADER je bilo 47; vsi skupaj pa so za izvedene aktivnosti prejeli 591.548,92 EUR nepovratnih sredstev. V izvajanju je e 30 projektov; priakovanih nepovratnih sredstev iz programa LEADER pa je e 995.751,98 EUR. Skupaj bo obmoje LAS Po poteh dediin od Idrijce do Kolpe za programsko obdobje 2007 do 2013 prejelo ca. 1,6 mio. EUR nepovratnih sredstev za razvoj podeelja. Poleg izvajanja projektov je bilo veliko aktivnosti usmerjeno v promocijo LAS PPD od Idrijce do Kolpe, ki je hkrati promocija obmoja vseh 11. obin, vkljuenih v LAS. Leta 2011 smo se udeleili vseevropskega LEADER dogodka - sreanje in delavnice za nove lokalne akcijske skupine (LAS) s podnaslovom LEADER kot dejavnik razvoja podeelske Evrope v letu 2011, ki ga je organizirala Evropska mrea za razvoj podeelja (EN RD). Dogodka se je udeleilo ve kot 300 predstavnikov LAS iz drav lanic EU, predstavniki ministrstev in nacionalnih mre. V letu 2012 smo se v Bruslju udeleili vseevropskega dogodka LEADER - sreanja in delavnic za lokalne akcijske skupine (LAS) z naslovom Local Development Strategies and Cooperation (Lokalne razvojne strategije in sodelovanje ki ga je organizirala Evropska mrea za razvoj podeelja EN RD za ve kot 400 predstavnikov okrog 250 LAS iz 27 drav

lanic EU, predstavnikov ministrstev in nacionalnih mre. LAS PPD od Idrijce do Kolpe smo predstavili na slovenski stojnici. Lani smo sodelovali tudi na 2. Slovenskem podeelskem parlamentu na temo Razprave o usmeritvah skupne kmetijske politike v obdobju 2014 - 2020, ki je potekal v konferenni dvorani Term Zree. Kot LAS smo se predstavili tudi s stojnico z nekaj proizvodi iz lokalnega okolja. Na stojnici so sodelovali e predstavnica Rokodelskega centra Ribnica skupaj s suhorobarjem g. Jakliem in predstavnik Javnega zavoda za kulturo in turizem grad Snenik. Za naslednje programsko obdobje 2014 do 2020 bo potrebno pripraviti strategijo razvoja obmoja, kjer bomo ponovno izpostavili svoje cilje in predvideli aktivnosti, preko katerih bomo zastavljene cilje uresnievali. Po znanih informacijah bo za izvajanje programa LEADER na razpolago priblino enako denarja kot v sedanjem programskem obdobju. Bo pa kar nekaj vsebinskih sprememb in monosti povezovanja projektov. Ve o pripravi nadaljnjih strategije in monostih za naprej se bomo lani LAS PPD od Idrijce do Kolpe seznanili preko delavnic in sreanj po terenu, ki jih bo organiziral Razvojni center Koevje Ribnica d.o.o., druba za razvoj in svetovanje, ki je tudi upravljalec LAS. Skupina LAS PPD od Idrijce do Kolpe pa je do izvolitve novih lanov v novem programskem obdobju potrdila sedanje vodstvo LAS: lane UO - predsednika LAS in hkrati predsednika Upravnega odbora LAS, upana obine Ribnica, g. Joeta Levstka, in podpredsednika, upana obine Bloke, g. Joeta Dolesa.

IZ GOSPODARSKIH LOGOV

UTRINEK Z 2. SLOVENsKEGA PODEELsKEGA PARLAmENTA

Vse, ki vas zanima kaj ve o programu LEADER, vabimo, da se vkljuite v nao LAS. Ve informacij: RC Koevje Ribnica d.o.o., Trata XIV 6a, 1330 Koevje Tel.: 01/620 84 71 ; fax: 01/ 8950 615 E-pota: info@rc-kocevjeribnica.si http://www.rc-kocevjeribnica.si

VIZIJA obmoja, ki se je oblikovala preko neteto delavnic in razgovorov z ljudmi, je: ivljenje na podeelju naj postane prednost. Smo konkurenno obmoje s kvalitetnim ivljenjskim in delovnim okoljem ter urejeno infrastrukturo. Prebivalci smo ekoloko osveeni in se naravni viri prepoznavajo in uporabljajo na

Zapisala: MILENA GLAVA

30

AKCIJA ZBIRANJA ODPADNE ELEKTRINE IN ELEKTRONSKE OPREME (OEEO), BATERIJ IN AKUMULATORJEV IZ GOSPODINJSTEV
KOMUNALA RIBNICA d.o.o. in ZEOS, d.o.o. ponovno organizirata akcijo zbiranja OEEO, baterij in akumulatorjev. Z akcijoAparat ni za kosovni odpad! elimo vas spodbuditi k oddaji OEEO, odpadnih varnih in fluorescentnih sijalk ter baterij in akumulatorjev na pravo mesto. Vsi, ki boste v asu akcije, med 1. in 31. majem 2013 do 12. ure v ZBIRNI CENTER na sede komunalnega podjetja v Gorii vasi ali na mesto terenske akcije prinesli katerokoli OEEO odpadno varno sijalko ali baterijo/akumulator, boste na podlagi izpolnjenega kupona sodelovali v nagradnem rebanju za hladilnik. rebanje nagrajencev bo 31. maja 2013 ob 13.00 uri na sedeu komunalnega podjetja Komunala Ribnica d.o.o. v Gorii vasi. ZBIRANJE ODPADNE ELEKTRINE IN ELEKTRONSKE OPREME JE BREZPLANO! Poleg tega bomo OEEO, varne sijalke ter baterije in akumulatorje zbirali tudi na terenu, kjer boste lahko OEEO oddali direktno na na kamion, ki bo na voljo na prikazanih lokacijah po spodnjem razporedu. Dne 11. 5. bo brezplano pobiranje na naslednjih lokacijah: GRARICE OD 8.00 DO 8.15 - 15 MIN. GASILSKI DOM Zbiranje za kraje: GRARICE, GRARSKE RAVNE DOLENJA VAS OD 8.30 DO 9.00 - URE KS DOLENJA VAS (RUMENA HIA) Zbiranje za kraje: DOLENJA VAS, LIPOVEC, MAKOE, RAKITNICA, BLATE IN KOT PRI RAKITNICI PRIGORICA OD 9.05 DO 9.20 - 15 MIN. GASILSKI DOM NEMKA VAS OD 9.25 DO 9.40 - 15 MIN. GASILSKI DOM RIBNICA OD 9.45 DO 10.15 - URE GOZDARSKI DOM KNAFLJ. TRG Zbiranje za kraje: CENTER, GORIA VAS, HROVAA, LEPOVE, OTAVICE IN ZADOLJE BUKOVICA OD 10.25 DO 10.40 - 15 MIN. GASILSKI DOM Zbiranje za kraje: BUKOVICA IN DANE JURJEVICA 10.50 DO 11 05 15 MIN. TEHNOCHEM Zbiranje za kraje: JURJEVICA, SAJEVEC, KOT IN BREE DOLENJI LAZI OD 11.20 DO 11.35 - 15 MIN. GASILSKI DOM Zbiranje za kraje: DOLENJI LAZI, GRI, BREG IN ZAPUE LEBI OD 11.40 DO 11.55 - 15 MIN. AVTOBUSNA POSTAJA - KLUN Zbiranje za kraje: LEBI, GORNJI LAZI, SLATNIK IN SUJE VELIKE POLJANE OD 12.05 DO 12.20 - 15 MIN. GASILSKI DOM Zbiranje za kraje: VELIKE POLJANE, RAVNE, UKOVO, VRH PRI POLJ., KRAJNEK IN BUKOVEC PRI POLJANAH ORTNEK - OD 12.30 DO 12.45 - 15 MIN. GOSTILNA EZ EL. PROGO- MATJAK Zbiranje za kraje: ORTNEK, GORENJE PODPOLJANE, DOLENJE PODPOLJANE, LUKNJA, FINKOVO, MOILE, ZLATI REP, DULE, MARII, PRAPROE, RIGELJ PRI ORTNEKU IN PUSTI HRIB SV. GREGOR 13.10 DO 13.40 URE GASILSKI DOM Zbiranje za kraje: SV. GREGOR, GAPINOVO, GRABEN, KRNE, ANDOL, LEVSTIKI, MAROLE, JUNJE, BRINOVICA, RNEC, ZADNIKI, HOJE, HUDI KONEC, RNI POTOK PRI V. LAAH IN GREBENJE V soboto, 18. maja, bo brezplano pobiranje na obmoju obine Sodraica, v soboto, 25. maja pa na obmoju obine Loki Potok. e imate doma kakrenkoli pokvarjen aparat, odpadno varno sijalko ali baterijo, odpeljite le-to v zbirni center ali pa na katero od zgoraj navedenih lokacij in poskrbeli bomo, da bodo predmeti obdelani in odstranjeni na pravilen nain. Nevarni odpadki iz gospodinjstev: Barve in sorodni pripomoki - barve na osn.org. topil, oljne barve, barve za tekstil, razredilo, odstranjevalec rje, laki, kiti, tesnila, lepila. Razlina istila - organska topila, jedka istila. Kozmetika in zdravila - kozmetika na alkoholni osnovi, toniki in losjoni, tablete, razprila, laki za nohte in odstranjevalci, preparati za lase. Avtomobili - motorno olje, bencin, avtokozmetika, avtomobilske barve in kiti, tekoine za pranje stekel, hladilna tekoina, zavorna tekoina, akumulatorji. Nevarni predmeti in snovi fluoroscentne arnice, ivosrebrni termometri, fotokemikalije, razline kisline in baze, jedilno olje in mast, nafatalinske kroglice, baterijski vloki, razlina razprila. Vrtni izdelki razprilo za zajedalce, gnojila, pesticidi in insekticidi, fungicidi, herbicidi in strupi. Vse dodatne informacije o sami akciji dobite na nai spletni strani in v zbirnem centru na sedeu komunalnega podjetja v Gorii vasi. Vabljeni, da se akcije Aparat ni za kosovni odpad im bolj mnoino udeleite in domov odpeljete nov hladilnik.

MED NAIMI LJUDMI

DROBCEN NASMEEK
V preteklem letu smo socialni demokrati sklenili, da ne bomo zgolj stranka, ki se ukvarja s politiko, pa najsibo to lokalna ali dravna. Ko se pogovarjamo, ugotavljamo, da se politine stranke preve ukvarjajo same s seboj in v svojih dejanjih iejo le svojo korist oziroma nabirajo politine toke zase. Zato smo se v okolju, v katerem smo prisotni, ozrli naokoli in videli, da so nai problemi majhni v primerjavi s problemom, ki ga ima mladi Rok Arko, ki se e dolgo sooa z boleznijo. Le-ta ga je priklenila na voziek in s pomojo mnogih dobrih ljudi je priel do stvari, ki so nujno potrebne za to, da ta mladi mo lahko hodi v olo. Tudi mi smo sklenili, da se pridruimo. Zaeli smo zbirati prostovoljne prispevke naih lanov.

NA OBIsKU PRI ARKOVIh

Zbrali smo nekaj sredstev in jih Roku in njegovi druini tudi februarja letos predali. Mogoe se nam je malo zapletlo pri predaji, kjer je z nami skupaj sodeloval tudi upan obine Sodraica g. Bla Milavec. Ob tem se mu za njegovo pripravljenost in pomo, da smo navezali stike in prili do Arkovih, najlepe zahvaljujem. Vztrajali smo in nazadnje le nali skupen as, da smo lahko ta sredstva predali. Upamo in elimo si, da smo nekaj pripomogli k Rokovemu kvalitetnejemu ivljenju. e ni drugega smo morda le narisali drobcen nasmeek na obraz tega pogumnega in optimistinega fantia. Predvsem sebi pa smo dokazali, da znamo gledati preko strankarskih meja in da upravieno nosimo ime socialni, ker se nismo ozirali na barvo in opredelitev te druine, pa pa smo videli, da potrebujejo pomo. lani Obmone organizacije Socialnih demokratov Ribnica smo sklenili, da bomo po svojih zmonostih pomagali tudi v bodoe.

KOmUNALA RIBNICA

IRmA GRBEC, predsednica OO SD Ribnica

31

POSLANEVA ZAPISNICA:

Razgalitev mandatarke in njene ekipe

Nedavno je predsednica vlade Alenka Bratuek opravila kraji pogovor za CNN, eno od najbolj znanih in vplivnih svetovnih televizij. Kdorkoli je komentiral ta nastop, ne glede na politini profil, ga je kritiziral. Predvsem pa so bili neusmiljeni strokovni komentatorji. Le e enkrat ve se je pokazalo, da se je mandatarka precenila in stopila v prevelike evlje. V mnogo prevelike evlje. Zelo lahko je, dokler napada in ti mediji zaradi interesa javnosti, samo zato, ker napada Jano in SDS, odmerjajo neverjetno veliko prostora. Lobiji v ozadju, ki so se namenili pod mizo izpeljati e zadnjo fazo prestrukturiranja in privatizacije, so usmerjali medijske poudarke in pozornost na t. i. nove obraze, ki jim bodo mimo vseh pravil pomagali izpeljali e zadnje veje lastninjenje. Zato izbira neizkuene predsednice vlade s sumljivim magisterijem in izbira neizkuenih oseb za ministre in druge izvrne funkcije v vladni piramidi ni sluajna. e tak kandidat prinese s sabo e kakno breme iz svoje zgodovine, toliko bolje, saj je upravljanje z aferami obremenjenimi osebami mnogo laje kot s taknimi, ki imajo brezhibno preteklost.

Pie: poslanec SDS Joe Tanko

Zanimivo je, da so, razen dr. Viranta, Erjavca in idana v vladi sami politini novinci, ki so e brez potrebne strokovne in politine karizme. Zato se tudi ne zdi udno, da mnogi izmed njih s svojimi nepremiljenimi izjavami povzroajo precejnje glavobole v domaem, predvsem pa v tujem politinem in strokovnem okolju. Samo nekaj za finanne analitike nesprejemljivih stavkov, ki sta jih izrekla predsednica vlade Alenka Bratuek in minister za finance dr. Uro ufer je bilo potrebnih, da so donosi za slovenske (5-in 10-letne) obveznice poskoile iz znosnih 4,5 % na 6,8 %. Kar pomeni, da bomo za vsako milijardo prodanih obveznic letno plaali 23 mio evrov ve obresti kot do sedaj. e jih bomo lahko sploh prodali. Kajti kadar donosi doseejo 7 %, na trgu praviloma ni ve kupcev. e ve, pogoji kupcem dravnih obveznic in posojilodajalcem dovoljujejo, da lahko zahtevajo od drave vrailo vsega posojenega denarja v enkratnem znesku, e je preseena meja 7-ih %. e bi se to res zgodilo, pa ne manjka veliko, bi se v trenutku marsikaj ustavilo. Dodatno nezaupanje v novo slovensko vlado pa povzroa e nerazloljivo izogibanje evropskim

kontaktom. Namesto da bi se predsednica vlade Alenka Bratuek udeleila e prvega sestanka Evropskega sveta, ki ga sestavljajo predsedniki vlad, se je le-temu izognila. Podobno je ravnal tudi minister za finance, ufer. Oboje je bilo izjemno slabo sporoilo. Ker pa EU-ju ni vseeno, kaj se dogaja s Slovenijo, je morala predsednica vlade na zagovor v Bruselj. Barosso, van Rompuy in drugi so ji najbr, kljub nasmehom na fototerminih, povedali, kaj od njene vlade priakujejo. Zato je Alenka Bratuek kar naenkrat izjavila, da bo nadaljevala z reformno politiko vlade Janeza Jane in najverjetneje zato tudi e ni predstavila programa svoje vlade. EU za minkiranje in nekontrolirano zapravljanje ne da denarja in predsednica vlade bo morala pogoltniti, vse tako kae, e marsikatero obljubo in izjavo, ki jo je izrekla v svoji kratki, enoletni politini karieri. eprav ve, kaj mora storiti, pa se najveji stranki njene koalicije, PS in SD, neverjetno otepata zapisati, v ustavo fiskalno pravilo, s katerim bi vsakokratni vladi naloili, da troi le toliko, kolikor ima lastnih virov, kot to velja za vsako gospodinjstvo. Ta vpis je e zadnje mono orodje, ki je na razpolago Sloveniji za pomiritev finannih trgov in morebitno znianje pribitkov in obresti. Priakovati je, da bo 7. maja, ko bomo nadaljevali z obravnavo fiskalnega pravila, razmiljala drugae. Morda sta jo lekcija iz Bruslja in neprepriljiv nastop na CNN le usmerila na pravo pot. P.S.: Poslanska pisarna: 6. in 13. maja, med 18. in 19. v prostorih SDS Ribnica, krabev trg 40; sporoila lahko poljete tudi na joze.tanko@ dz-rs.si ali na tel.: 031 348 926.

IZ POLITINIH KROGOV

Potrebujemo jasne cilje in odlonost, da jih uresniimo

Ob zamenjavi vlade sem se znova vrnila v Dravni zbor in tako spet postala vaa poslanka. V Ribnici imam odprto tudi poslansko pisarno, zato vas ob tej priliki vabim, da me obiete. V mesecu maju sem vam za razlina vpraanja in pobude na voljo v ponedeljek, 13. maja, od 14. do 15. ure. Delo ministrice na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu je bilo zelo zanimivo in pestro. Ob obisku naih rojakov sem vedno znova obudovala njihovo narodno pripadnost, domoljubje in priakovanje ponovnega obiska Slovenije. Za mnoge v zamejstvu ni bilo lahko ostati Slovenec, saj so bili mnogokrat zasramovani, za nekatere ljudi celo manj vredni in nezaeleni. Na sreo se odnos do slovenskih manjin v veini sosednjih drav spreminja v pozitivni smeri in tako manjine postajajo most med dravami in narodi. Poleg ohranjanja slovenske kulture, jezika in narodne identitete je pomembno tudi sodelovanje z matino dravo. Kot ministrica sem se zavzela za spodbujanje sodelovanja na gospodarskem podroju, zato smo organizirali konference in dogodke za povezovanje lokalnega podjetnitva z zamejskimi gospodarskimi organizacijami, zvezami in zdruenji ter s slovenskimi zbornicami,

Pie: Ljudmila Novak, poslanka v Dravnem zboru in predsednica NSi

obinami in podjetji. Prihodnost povezovanja je v sodelovanju na razlinih podrojih. Pripadniki slovenskih manjin pa so pri tem odlien posrednik, saj so znanje jezika sosedov, poznavanje kulture in predpisov sosednje drave prednosti, ki jih je treba e bolj izkoristiti. Tudi kot poslanka bom delovala v dveh komisijah DZ, za Slovence v zamejstvu in po svetu ter za narodnosti, v odborih za izobraevanje, mladino in port, kulturo in gospodarski razvoj. Ta podroja bom spremljala e posebej intenzivno, seveda pa me lahko vpraate tudi o drugih podrojih dela v Dravnem zboru Republike Slovenije. V NSi nasprotujemo povianju DDV, saj le-to ne bi reilo naih finannih problemov. Prizadelo bi vse slovenske dravljane, e posebej najibkeje, saj bi se vsem zmanjala kupna mo. Nae gospodarstvo je e sedaj nadpovpreno obdaveno in zato manj konkurenno v globalnem svetu. S povianim DDV pa bi bilo e manj konkurenno. Mednarodna pogodba, ki smo jo sprejeli lansko leto, nas zavezuje, da uravnoteimo javne finance in fiskalno pravilo zapiemo v ustavo. To bi pomenilo, da ga bomo v resnici tudi spotovali, saj ga mora upotevati vsaka vlada. Mednarodne institucije nas opo-

V RUBRIKI V POLITINIH KROGIH LANKI NE ODRAAJO MNENJA POSAMEZNIH POLITINIH STRANK, TEMVE GRE ZA KOMENTARJE AVTORJEV.
zarjajo, da moramo to storiti im prej, saj bi tako dali pozitivne znake finannim trgom, s tem pa bi zmanjali tudi nae zadolevanje. al sedanja vlada okleva in e eno leto odlaa zapis pravila v ustavo. V nai vladi smo se zavedali, da so potrebne odlone poteze in reforme, ki bodo v prihodnosti obrodile pozitivne sadove za Slovenijo. Sedanja vlada pa v tekmi s asom izgublja tudi na denar in odloitve prelaga na kasneji as. Ker bo sedanja koalicija la po zaupnico v parlament ez eno leto, si seveda eli, da se ne bi zamerila dravljanom, zato ne eli sprejeti dodatnih in nujnih varevalnih ukrepov. Toda zaupnica bo e bolj vpraljiva v primeru, e bo Slovenija morala zaprositi za mednarodno finanno pomo. To pa pomeni, da bodo varevalni ukrepi e veliko bolj ostri, saj nam bodo njihovo ostrino in viino doloali posojilodajalci.

Poslanska pisarna deluje na sedeu NSi v Ribnici, krabev trg 40, Ribnica, kjer me v ponedeljek,13. maja, med 14. in 15. uro lahko obiete. Prav tako pa mi lahko piete na elektronski naslov: ljudmila.novak@dz-rs.si

32

KDO VLEE NITI?

PISARNA
to brani. Omenjeno razmiljanje je toliko bolj utemeljeno, ko lani obinskega sveta, ki prihajajo iz vodilne stranke v Ribnici, na zasedanjih delovnih teles nasprotujejo upanovemu razmiljanju. Na tem mestu e omenjam problematiko glede iskanja novega direktorja Zdravstvenega doma v Ribnici. Vse to so niti, ki jih vlee nekdo iz ozadja, in z njimi eli nadzorovati upanovo delo. Primerno asu in v duhu aktualnega dogajanja bi lahko uporabil kar izraz strici iz ozadja. Seveda sem ob zgornjem pisanju pripravljen prevzeti tudi kritike, ki jih bo na to razmiljanje podal ali pa moral podati upan. Pred asom sem na obino Ribnica naslovil pronjo za pridobitev informacije javnega znaaja, povezano s pridobitvijo koncesije za ogrevanje na lesno biomaso podjetja Petrol. Bralci Reeta ste verjetno e seznanjeni, da podjetje Petrol ne zagotavlja ogrevanja vseh javnih objektov, ki bi jih moral
za uravnoteenje javnih financ so posegli v pravice mnogih. Protipravno so jim vzeli legalno pridobljene pravice v preteklosti in jih s tem ne le finanno prizadeli, ampak jim posredno vzeli tudi dostojanstvo. V tej skupini so se nali tako stari kot mladi, vladna oabnost in aroganca pa pri dosegi svojih ciljev ni izbirala sredstev. Utemeljitev, da je pravino, da usodo delimo vsi, se je sprevrgla v kaznovanje tistih, ki so bili kakorkoli povezani z jugoslovansko preteklostjo ali pa so, po mnenju zdaj e pretekle vlade, zgolj zairalci javnega denarja, kljub njihovim neprecenljivim kulturnim in portnim dosekom v preteklosti. Ob vsej svoji zagretosti, kako vzeti in prizadeti, pa si niso pozabili napolniti svojih monjikov, zato so si namenili dodatna sredstva za politine stranke. Vsekakor poteza, ki e tako monemu elodcu povzroi teave. Zdi se, da sta se etika in morala, tisti vrlini, ki sta med vsemi ivimi bitji znailni le za ljudi, povsem izgubili. Namesto naelnih dejanj smo dnevno pria grebatorstvu posameznikov, ki jim je edini cilj v ivljenju osebna korist in ugodje. Za dosego cilja, se zdi, da je dovoljeno uporabiti vsa sredstva. Sprejemajo se zakoni, ki dovoljujejo nesorazmerna poseganja v okolje, pri tem pa opozorila stroke ne slii nihe. e ve; celo tisti, ki bi morali biti e zaradi svojega poklica zagovorniki varovanja naravnega okolja, podleejo skunjavi, kadar jim to prinaa osebno korist.

IZ POLITINIH KROGOV

Spotovane bralke in spotovani bralci, morda se vam tokratni naslov zdi nenavaden, glede na dejstvo, da ima trenutna vodilna stranka v Ribnici kar 9 obinskih svetnikov od skupno 19. Ob tako veliki moi in odgovornosti nikoli ne bi priakovali ali pomislili na politino krizo, vendar ni tako. edalje glasneja so ugibanja, ali se trenutni upan na naslednjih upanskih volitvah ne bo ve potegoval za funkcijo upana. Kot lan odbora za Okolje in prostor in predsednik Obinskega odbora SLS lahko ta opaanja utemeljim z ve vidikov. Mnogokrat imam sam, pa tudi lani obinskega sveta, s katerimi se pogovarjam, obutek, da se odloitve o projektih v Obini Ribnica ne sprejemajo v obini, temve nekje iz ozadja. Vsa ta opaanja me mono skrbijo. Obutek imam, da je upan ujetnik lastnega sistema ter da je deleen mnogih pritiskov iz ozadja. Preprian sem, da eli v Ribnici marsikaj spremeniti na bolje, a mu nekaj ali nekdo

VABIM VAS, DA NAS OBIETE OB URADNIH URAH, IN SICER VSAKO SOBOTO MED 10. IN 11. URO V PROSTORIH SLS RIBNICA, KRABEV TRG 40, MONO PA JE SREANJE TUDI IZVEN URADNIH UR PO PREDHODNEM DOGOVORU PO MAILU LUKA.ILC@SLS.SI . VESELIM SE SREANJA Z VAMI! ogrevati skladno s koncesijsko pogodbo. Spraeval sem se, ali ni potrebno podjetju Petrol za neupotevanje pogodbe plaati pogodbene kazni oz. koliko je je in koliko bo Obino Ribnica e stalo neupotevanje koncesijske pogodbe podjetja Petrol. elenih podatkov do oddaje lanka e nisem prejel. Predstavil vam jih bom v enem od prihodnjih lankov. Na koncu elim pohvaliti odloitev obinskih svetnikov, ki so na zadnji seji na predlog Drutva civilna iniciativa za zaprtje peskokopov Kot, Jurjevica in Bree sprejeli sklep o ustanovitvi delovne skupine za reevanje problematike, povezane z delovanjem peskokopov. elim si, da bi omenjena skupina, katere lani so poleg predstavnikov drutva tudi predstavniki peskokoparjev in predstavniki Obine Ribnica, im prej prieli s konstruktivnim delom.

LUKA ILC, predsednik OO SLS Ribnica

Takna ravnanja niso znailna zgolj za dravno politiko, v bistvu se sr problema vedno zane pri dnu, torej na lokalni ravni. Za lokalno oblast se zdi, da ni ni nemogoe, samo sestava izbranih mora biti v pravem ravnoteju. Tako se lahko sprejema odloke in sklepe, ki so v popolnem nasprotju s sprejetimi pravnimi akti. Vsekakor lokalna oblast ve, da je edino, kar teje in ima mo, zgolj tevilo rok, ki bo sporne in protizakonite postopke tudi potrdilo. Zato se nikar ne udimo, zakaj in kako smo prili do sem, kjer smo zdaj. Odgovor je ve kot na dlani. Mnogi hitro pozabijo na svoje etine vrednote, e le zaslutijo, da bi se ob tem lahko tudi sami okoristili. V tej skupini lahko najdemo ljudi razlinih profilov, ne zgolj politikov. Je pa seveda e bolj zavreno, e to pono tisti, ki jim ljudstvo zaupa, pa naj bo to zaradi njihove politine aktivnosti ali zaradi njihove strokovne usposobljenosti. Ljudstvo na ulicah je vzklikalo tudi, da so vsi politiki enaki. Kot se ne strinjam s to trditvijo, se ne morem strinjati s tem, da so vsi ljudje enaki. Prepriana sem, da se e najdejo enaki, ki jim je njihova naelnost pomembneja od koristi. al pa postajajo vse bolj redka vrsta. Naj zato zakljuim z besedami, ki so bile sicer poloene na usta velikega knjinega junaka Don Kihota, vendar so za dananji as e kako aktualne: Zli vrlino bolj preganjajo, kot jo dobri cenijo. al mi je le tega, da je tistih prvih edalje ve, drugim pa je prevekrat malo mar.
Mag. Andreja krabec, predsednica OO Zares Ribnica

S(m)o res vsi enaki?

V Sloveniji ima oblast ljudstvo, pravi 3. len Ustave RS. Pa jo ima res? Na zadnjih parlamentarnih volitvah je ljudstvo volilo in izvolilo, vendar njegova volja kljub temu ni bila uresniena. Dobili smo vlado, ki ji ljudstvo ni namenilo najve glasov. Splet okoliin je tako ustoliil po naih predpisih sicer legalno, vendar za veino ljudi nelegitimno vlado. Po dobrem letu je ta vlada morala svoj prestol tudi zapustiti. Pa jo je res odneslo ljudstvo? S to trditvijo se ne strinjam v celoti. V resnici so jo odnesli tisti, ki so z njo sodelovali. Seveda so to storili predvsem zaradi pritiska ljudstva na ulicah, vendar pa ljudstva niso eleli sliali v celoti. Ljudstvo ni zahtevo le menjavo vlade, zahtevalo je menjavo celotne pokvarjene in skorumpirane politike. Dobili pa smo zgolj menjavo pozicij. Lahko pa zapiem, da smo tokrat dobili vlado, ki ji je ljudstvo prvi namenilo najve glasov in ji s tem dalo tudi legitimnost. O uinkovitosti in uspenosti slednje je e prezgodaj govoriti, zato se bom posvetila temu, kar nam je zapustila prejnja. Vlada, ki se lahko pohvali z najkrajim mandatom v zgodovini Slovenije, je za seboj pustila ne le kadrovski cunami, ampak uzakonila neteto ukrepov, ki so mono prizadeli pretevilne dravljane. Nekateri njihovi ukrepi so bili ne le protiustavni, ampak so mono posegli tudi v naela trajnostnega razvoja. Samo z Zakonom

33

PISMA OBANOV

OBANI PIEJO

OBANI PIEJO

OBANI PIEJO

OBANI PIEJO OBANI PIEJO

Zavrtim telefonsko tevilko dr. Saria. Bojee se oglasim: Doktor, imam teave. Ali imate kaj asa? Pridite danes, ob 18.15, zasliim prijazen glas. Vedno. Kadarkoli pokliem. Sedim v akalnici in opazujem ljudi. Mnogi zmajujejo z glavami, ko hodijo po hodniku, toda iz ordinacije dr. Saria prihajajo ljudje z nasmehom na obrazu in v spremstvu doktorja. Pred menoj aka zobozdravnik, da mu bo dr. Sari popravil odlomljen zob. Vpraam vas, ali bi zobozdravnik popravljal zobe pri nestrokovnjaku? Zagotovo ne. Na vrsti sem. Doktor me poslua, pove monosti, mi da as za razmislek in odloitev. Nato svoje delo opravi strokovno. Odlikujejo ga mnogo let delovnih izkuenj, izreden posluh za teave pacientov, strokovnost, komunikativnost in humor. Zagotovo se mnogi strinjate z mojim mnenjem. Imate pa pravico do svojega. Lakota, eja, kriki, ples, ples, ples, ples! Moj podpis na koncu lanka bo jaz. Zaradi zasebnosti. Moje. V zrelih letih spozna, da je to najbolje. Tudi Vi, ki ste kritizirali, se niste podpisali s polnim imenom. V doloenem asu: telo, ki je bilo takrat in takrat moje telo, ki je utilo in ustvovalo pa tudi mislilo v izginulem asu tako, kot je, je zginilo. Se je presnovilo. Kot so zginili asi, kraji in razmere, v katerih sem nekaj mislil, util in bral. Iskal sem tisto, kar je govorilo tako, kot bi govoril jaz. Ali pa se je zgodilo, da mi je kakna pesem povedala o meni ve, kot sem vedel sam Govorim o obdobju, ko je bila hia, ki sem bil jaz, na steaj odprta na vse strani sveta. In je vanjo lahko vstopil, kdorkoli je priel mimo. Potem se je zgodilo, ne kar ez no in ne zaradi kaknega posebnega namena ali konkretnega vzroka, da sem zaprl vrata svoje hie. e so prihajali in e prihajajo k meni pesniki in pesmi pa vse tisto, kar me sili kar naenkrat in po dolgem premisleku izraziti, zapisati se, vendar prihajajo na drugaen nain. Ne vstopajo v prostor, kjer sem samo jaz.

Kdaj bomo postali vica?

Slovenski parlament je sprejel novo delovno zakonodajo. Velikopotezno so jo poimenovali reforma trga dela in z njo so povezana velika priakovanja. Tako nedavno berem v tisku. e na trg dela ne bo ve tako tog in zaitniki do delavcev, potem bo slovensko gospodarstvo spet konkurenno, nai proizvodi se bodo po vsem svetu prodajali za med in v nao dravo bodo drli tuji investitorji. Z reformo smo naredili le prvi korak, trdijo delodajalci, zakonodajo bo treba spreminjati vse dotlej, ko bo slovenski delavec postal proen kot elastika. ele potem se bodo odprla nebesa globalne konkurennosti in podjetnike uspenosti. A pogled v sprievalo, ki ga je 144 dravam konec lanskega poletja izdal Svetovni gospodarski forum, poraja dvome o sadu te modrosti in kae, da pot v gospodarski paradi ne vodi le prek hrbta pronega delavca. Na samem vrhu svetovne konkurennosti je drava, ki smo jo neko hoteli posnemati. Raziskava World Economic Forum ugotavlja, da je Slovenija 56. najbolj konkurenna drava med 144 dravami, vkljuenimi v analizo. To je 11 mest slabe kot pred dvema letoma. vica pa najvidneje prednjai pred drugimi v inovacijah in uinkovitosti trga dela. V obeh kriterijih se uvra na prvo mesto. Glede na to, da je po novi zakonodaji najdalji odpovedni rok v Sloveniji kraji kot v vici (60 dni), bi morali po uinkovitosti trga dela vico prehitevati po levi. Tudi pri strokih, ki jih ima delodajalec ob odpuanju delavca, smo celo s staro zakonodajo bore malo zaostajali, vica je bila na 38. mestu, slovenski delavec, ki je bil ob odpuanju nekoliko draji, pa na 47. mestu itd. Te dni tudi berem. vicarski Sindikati predlagajo uvedbo zajamene minimalne plae okoli tri tiso evrov, slovenska pa je menda 763 evrov bruto. Torej je slovenski trg dela, slovenski delavec le zadosti elastien, da to oitno e zdale ni glavni razlog nekonkurennosti Slovenije. vica je tudi na estem mestu in med tistimi dravami, ki direktorje nastavljajo po sposobnostih in delovnih zaslugah. Koliko se vlada trudi, da bi s svojimi servisi pripomogla h gospodarskemu uspehu podjetij, pa smo uvreni na 102. mesto med Jamajko in Malavijem. Na 122. mestu smo po uinkovitosti uprav naih podjetij. vica je torej na prvem mestu po inovacijah. Njene znanstvenoraziskovalne institucije so med najboljimi na svetu, odlikuje jo tesno sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom ter vlaganje podjetij v raziskave in razvoj, navaja poroilo, visoko produktivnost krepijo odline monosti izobraevanja pri delu, zaposleni in podjetja se aktivno prilagajajo novim tehnologijam. Poroilo tudi poudarja pomen neodvisnega sodstva,

mono pravno dravo in odgovorne javne slube. Berem tudi, da imajo v Evropi samo vicarji v lasti manj nepreminin kot Nemci. Po raziskavi le 44 odstotkov nemkih gospodinjstev ivi v lastnem stanovanju. Taknih slovenskih gospodinjstev je 82 odstotkov. vicarji ob nakupih tudi skrbijo, da davek in zasluek ostane v vici in tudi, da se tudi med prijatelji za delo izda raun. V vicarskem tisku tudi preberem. Sprememba gospodarjenja z energijo, veja uinkovitost rabe energije in raba obnovljivih virov, bo do l. 2035 dala 85.000 novih delovnih mest, je pokazala tudija SES, ki temelji na Analizi potencialov, ki jo je opravila Zrika visoka ola za uporabno znanost. Kdaj bomo v Sloveniji lahko kaj podobnega uporabnega brali? Celo o naem edinem naravnem surovinskem viru, lesu, ni podobnih analiz, eprav je lesa v Sloveniji v izobilju, novih delovnih mest pa skoraj nobenih. Oitno je, zakaj je vica na prestolu visoke konkurennosti in zakaj Slovenija celo nazaduje!

ARTUR RImBAUD, sTR. 322

FRANC MIhI

ORfEjEV SPEV sTR. 104 DANE ZAjC

Dr. stom. Dubravko Sari je odlien zobozdravnik in lovek z duo

Pogosto se spraujem, kaj se dogaja v nas - ljudeh, da tako teko pohvalimo. Jaz se zavzemam za pohvale in ne za kritike. Sem eden tistih ljudi, ki jih nenehno bolijo zobje. Kljub obiskom pri zobozdravnikih. V zadnjih desetih letih so bili obiski pri zobozdravnikih v Ribnici, Koevju, Sodraici in tudi v Ljubljani skoraj moj vsakdan. O mnogih besedah in diagnozah bi se lahko razpravljalo, vendar moj namen niso kritike, temve pohvala, ki jo javno izrekam dr. stom. Dubravku Sariu. Naui se iveti tudi z boleino, se zapre vase in ie stanje samega sebe.

V meseini, ob morju, v samotnih zakotjih vidi lovek, potopljen v grenke misli, kako vse stvari zadobivajo olte, nedolone, fantastine oblike. Sence dreves begajo, zdaj poasi, zdaj hitro, izgubljajo se in se vraajo v razlinih oblikah, ploijo se in se lepijo na zemljo. Svoje ase, ko so me nosila krila mladosti, se mi je to zdelo nevsakdanje in me napeljevalo v sanjarije; zdaj sem se navadil. Veter hlipa skozi listje svoje hrepenee note in skovik poje mrano alostinko, ob kateri se jeijo lasje tistim, ki jo sliijo. Tedaj psi pobesnijo, strgajo se z verig, zbeijo z oddaljenih kmetij; isto brez uma divjajo sem in tja po deeli. Nenadoma obstanejo, v strani negotovosti z areim oesom poblisnejo na vse strani

ORfEjEV sPEV/ANTOLOGIjA sVETOVNE POEZIjE MALDORORjEVI sPEVI PRVI sPEV (ODLOmEK), sTR. 323

JAZ

o.p. urednitva:

Polno ime avtorja hranimo v urednitvu, ravno tako niso bila v januarski tevilki Reeta imena objavljena, eprav so bila pisma poslana z imeni in priimki, zaradi varstva osebnih podatkov. Podpisana pisma, poslana po e-poti oz. v pismu na eljo avtorja objavimo brez navedbe avtorja, ne objavljamo pa anonimnih pisem, kjer avtor ni znan oz. se noe podpisati. Reeto, kot uradni medij, je ogledalo dogajanja v obini Ribnica, zato objavljamo tako pohvale kot kritike, ne glede na politino, ideoloko ali drugano pri-

34

PISMA OBANOV

OBANI PIEJO

OBANI PIEJO

OBANI PIEJO

OBANI PIEJO OBANI PIEJO

copat, brisa, srajc, enskih bluz in kdo ve, esa e vse. Veliko predmetov je okraenih z narodnimi motivi. Ob robu vrta ja bila postavljena miza na njej pa polno belokranjskih pisanic. Izvedeli smo, kako se delajo, kaken pribor je treba imeti za izdelavo pisanic. Gospa Cvitkovi nam je razloila, da so e davno tega poslali pisanice v Kraljestvo Velike Britanije. Zelo so se nam zahvalili, niso nam pa dali denarja in so se oddolili v materialnem smislu. Veste, dale nazaj so tu nosili vsi bele obleke. Tudi pri delu na njivi, v hlevu, delavnicah. To je bil povod za ime bela krajina. Ko sem omenil, da se nekaj govori, da se Bela krajina imenuje po nacionalnem drevesu brezah, je zatrdila, da so to zmotne misli. Moram rei, da smo e mnogo sliali o dobrih ljudeh Bele krajine, da pa smo se na tem izletu o tem tudi sami prepriali. as nas je preganjal. Bolj na dale smo vendarle opazili na Otoku letalo DC-3, ki je v asu vojne mnogim reilo ivljenje. Tudi tokrat gre vsa pohvala naemu spremstvu, ki je skrbelo za vse nas, da ni kaken zaostal, da smo se drali skupaj. Nazaj pa smo ubrali pot po Partizanski magistrali. Sreni in z nabranimi novimi spoznanji smo se vrnili domov. Zahvala gospodu direktorju DSO Ribnica, Branku Goreanu in vsem, ki so nas spremljali. Iskrena vam hvala, al drugega nimamo kaj ponuditi. Bela krajina, veliko noi si bila z nami v Ribnici! Spomin na tebe smo dobili v Metliki v DSO, saj nam res lepo uspeva podarjena Breza. Oskrbovanec MATEV JEKLER

padnost. Ne moremo pa objaviti kritik ali pohval, ki ostanejo v ozkem okolju med pogovorom in nam jih ne poljete.

MARKO MODREj, UREDNIK

Ali menite, da je bilo razkritje davnih dolnikov prava poteza?

Dr. Mateja Kouh Novak, predsednica Zveze drutev upokojencev Slovenije, zagovornica pravic starejih v Nedelu 21. 4. pravi: Poteza je prava, le prila je pozno in licemersko. V zaetku psevdodemokracije so gospodje politiki, pohlepni in brezobzirni, nartno ukinili Slubo drubenega knjigovodstva. Danes bi morali najprej razgaliti te in jih postaviti pred sodie. To je enako vpraanje kot to, ali je treba kaznovati tatu ali tistega, ki ga je nauil krasti. In kdo je ukinil Slubo drubenega knjigovodstva, SDK? Berem: Z zakonom 25. 7. 1994 (Ur. l. RS, t. 48/94) se je SDK Republike Slovenije preimenovala v Agencijo Republike Slovenije za plailni promet, nadziranje in informiranje. Kdo je bil tedaj na oblasti? Predsednik republike je bil Milan Kuan, predsednik vlade je bil dr. Janez Drnovek, minister za finance je bil mag. Mitja Gaspari. Vodilna stranka je bila LDS. emu so politiki tako hitro ukinili SDK, se tudi jaz spraujem, saj e sedaj, po 20. letih, niso vzpostavili potrebne drave prava? Ali je komentar sploh e potreben? Vsekakor, kdaj ga bomo doiveli?

FRANC MIhI

LEPA, RES LEPA JE NAA DOMOVINA.

V Domu starejih obanov Ribnica smo kar dolgo izbirali in konno le izbrali, da si varovanci s spremljevalkami ogledamo Metliko in Adleie. eleli smo videti deelo pridnih in dobrih rok, dobrega srca, Belo krajino. Zapomnili si bomo torek, 11. septembra 2012. Ob pol osmi uri nas je avtobus odpeljal preko hribkov in dolin proti zastavljenemu cilju - Metliki. e med vonjo smo si napasli oi na lepo urejenih vaseh, skozi katere smo se peljali. Paniki, polni ovac in konjev, vendar so le prevladovale krave mlekarice. eprav je cesta zelo ovinkasta se moramo zahvaliti vozniku Integrala Koevje za udovito mirno vonjo. V slubenem domskem avtu so se peljali trije, ki uporabljajo invalidske vozike. Le kaj nam je, da iemo lepe kraje v tujini, domaih pa ne poznamo? Narobe svet, kaj naj bo drugega! Z nami je bila varovanka, domainka iz Bele krajine, Joica. Metlika, nas je opozorila tabla na cesti. Ustavili smo se pred lepo urejenim parkom. Park s kipi in predmeti polpretekle zgodovine, ki jih ima Bela krajina veliko. V tem prispevku elim

opisati dva. Prvi je slovenski gasilski muzej dr. Branka Boia na Trgu svobode v Metliki. Muzej je v neposredni bliini gradu starega mestnega jedra. Ustanoviteljica muzeja je bila Gasilska zveza Slovenije ob 100. obletnici prve gasilske organizacije v Sloveniji; bila je ustanovljena prav v Metliki. Ustavnovitev sega v as 19. stoletja, 18. 9. 1869 - Prva poarna bramba v Metliki. Ustanovitelj je bil vitez dr. Josip Savinek. Na ogled so prve brizgalne z ronim pogonom in konjsko vprego, poarne lestve, ostali pribori. Ker je gasilstvo nad vse spotovana organizacija, je bilo leta 1902 uvedeno prvo odlikovanje za slovenske gasilce. Uniforme, udovito obdelane gasilske elade, priznanja, pivski rogovi, pokrivala in e bi lahko natevali. Presenetila nas je gospa Petra Planinc, kustodinja v gasilskem muzeju Metlika, s svojim znanjem in opisom gasilstva, o emer nismo niti sanjali. Prisren sprejem, tople pozdravne besede so nam dale vedeti, da smo dobrodoli v muzeju in Metliki. Spotovani bralci, kdor le more naj si vzame as za ogled gasilskega muzeja in belokranjske Metlike. Naslednji postanek je bil v vasi Praprot, kjer je doma naa Joica. Na malo vzvienem prostoru je njena rodna hia, osamela, prazna, zaprta. Vsi smo gledali Joico in hio, vsi smo se v tem trenutku v mislih na svoj dom, ga utili v sebi, morda celo eleli videti. Poklicala sta nas Joicina sestra in njen soprog, ki imata svojo hio le malo stran, nas postregla z obilico peciva, sadja, pijae; nista vedela, s im naj nam e postreeta. Tudi tu smo obutili odprto belokranjsko srce. Domainka, sedaj naa Joi, se je malo jezila zaradi imena vasi. Le od kod je prila ta beseda, saj niti tukaj in ne dale naokoli ne raste praprot. Zaradi asa smo morali nadaljevati pot na kosilo, ki nas je akalo v gostiu na Krupi pri Cerjancu. Ob prihodu smo bili kar na dvoriu postreeni z domaim pecivom in prisrnim sprejemom. V lepo urejenem lokalu smo se posedli za mize, ki so se zaele polniti z belokranjskimi dobrotami. e bi vse pojedli in popili, bi le steka li iz lokala. eprav smo bili tako blizu izvira Krupe, ni bilo asa, da bi si ga ogledali. Dogovorjeno je bilo, da se ustavimo v Adleiih v Hii platna ge. Nade Cvitkovi. Miza na dvoriu je bila e pogrnjena, na njej pa dobrote in tekoe grozdje. Gospa nas je prisrno pozdravila, nam zaelela dobrodolico v belokranjskih Adleiih. Nato nam je povedala, kako se prideluje lan kot surovina in vse postopke, predno pride do niti, iz katerih tkejo belo platno. Po njeni pripovedi je kar veliko dela, predno pride do nitke. Na nae vpraanje, koliko asa potrebuje za dolino enega metra platna, nam je odgovorila, da to traja 4 do 5 ur in nam pokazala nain tkanja. V njeni prodajalni in razstavnem prostoru je neteto prtikov, prtov, mokih oblek, kril, pokrival,

Vpraanje upanu Obine Ribnica, gospodu Joetu Levstku

Minilo je e leto dni, odkar sem v REETU postavila vpraanje in podala pobudo za poveanje varnosti pecev, zlasti starev z otroki, na Opekarski cesti. S pobudo sem seznanila tudi svetnika Janeza Merharja, NSi, ki je tudi obljubil odgovor obinskega sveta in pristojnega organa. Minilo je tudi skoraj pol leta, odkar ste tudi vi, upan, na radiu Univox dejali, da je Opekarska cesta res nevarna, le da vi oziroma obinski svet e niste dobili mnenja pristojnega obinskega organa, to je Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu obine. Dejali ste, da mnenje priakujete kmalu in da boste im prej odgovorili. Kako je mogoe, da e do danes ni nikakrnega odgovora? Ali ta problem in prizadeti obani nismo vredni obravnave in odgovora obinskega sveta? Kdaj boste torej javno odgovorili, kako se obravnava problem na Opekarski cesti?

MARIjA MIhI, prof. pedagogike

35

Iz muzejskih zbirk - Muzej RibnicaXVI. DEL

Pie: Vasja Pavlin

POGLED V PRETEKLOST

V prejnjem prispevku smo spoznali, kako se je skupnost neko poslovila od pokojnika, tokrat pa bomo nekaj besed namenili pokopaliem. Ne da bi se tega dobro zavedali, so pokopalia tih odsev ivljenja neke skupnosti, pa tudi naroda. Lokacija in ureditev pokopalia, razporeditev grobov, nagrobniki, napisi na njih, svee in cvetje - vse to nam pria o odnosu, ki ga imamo do umrlih.
V kranskih skupnostih, kot je bila tudi ribnika, so umrle pokopavali na pokopaliih okoli upnih in podruninih cerkva. Imenitneji ljudje so svoj veni pokoj nali tudi v grobnicah znotraj cerkva. Veje spremembe na tem podroju je prinesel as razsvetljenstva. e Joef II. se je zavzemal, da naj se pokopalia, ki so ob cerkvi sredi naselja, zaradi higienskih razlogov preselijo izven naselja.Novozgrajena pokopalia so morala biti ograjena z obzidjem in oznaena s kriem, stati so morala na kraju, kjer zemlja ni bila premokra, nagrobnike pa so smeli imeti samo grobovi ob obzidju. V obini Ribnica imamo danes sedem pokopali, in sicer v vaseh Hrovaa, Prigorica, Sv. Gregor, Jurjevica, Velike Poljane, Grarice in GROBOVI OB ZIDU NA Lipovec. Najveje RIBNICA. med njimi je pokopalie v Hrovai, ki datira v leto 1812, torej v as Ilirskih provinc. Podobno kot e prej Joef II., je tudi francoska vlada marsikje zahtevala, da se pokopalia oddaljijo od farne cerkve in s tem od sredia naselja; ta usoda je doletela tudi ribniko pokopalie. Pokopalie sredi trga se je opustilo ter se zgradilo novo farno pokopalie v Hrovai, in sicer okoli podrunine cerkve Sv. trojice. To pokopalie je bilo do sedaj e vekrat razirjeno, nazadnje pred nekaj leti.

GROB Z ELEZNIm KRIEm NA POKOPALIU V HROVAI. NEKDAj sO TAKI KRII sTALI NA PRENEKATEREm GROBU V RIBNIKI DOLINI IN ONKRAj NjE, DANEs PA sO E PRAVA REDKOsT. FOTOTEKA MUZEjA RIBNICA.

POKOPALIU V HROVAI. FOTOTEKA MUZEjA

Sprehod po kateremkoli pokopaliu je lahko tudi kratek sprehod po zgodovini. e si npr. na pokopaliu v Hrovai ogledamo grobove ob zidu, vidimo, da so tam grobovi premonejih ribnikih druin. Nart za prenekaterega od teh grobov je delo ribnikega stavbenika Alojzija Hrena, ki je leta 1944 naredil tudi nart za iritev takega pokopalia. Pokopalie v Hrovai so si za poslednji dom izbrali tudi ribniki graaki, in e v 19. stoletju postavili zidan mavzolej. Ob prenovi cerkve Sv. trojice, leta 1909, je dal dr. Teodor Rude stari mavzolej poruiti in zgraditi novega, na levi strani cerkvene apside. Za zakljuek pa e anekdota iz asa, ko so obnavljali kri, ki stoji na pokopaliu v Hrovai. Dekan Dobrovoljc je zaprosil za pomo ribnike fante, ki mu pomoi seveda niso odtegnili. Vpregli so konje, pripeljali voz lojtrnik in se zbrali pred kriem. Nekaj asa so tako stali, premiljevali vsak zase, ko le nekdo ree: Ja, in kaku buomo pa t ga hudia dol spravl !?! Dekan pa je le umirjeno odvrnil: No, no.

Ribniki podmladek na facebooku

lani Slovenske demokratske mladine Ribnica, podmladek SDS, smo odslej prisotni tudi na najbolj poznanem socialnem omreju. Najdete nas na spletnem naslovu www.facebook.com/sdm.ribnica. Vabimo vas, da vekate nao stran in se nam s tem pridruite. Na facebooku nismo zato, da bi zgolj kritizirali. Vsekakor so in bodo nae objave zanimive, konstruktivne, zabavne, vasih pa tudi malce provokativne. Mladi smo tu za vas!

POBOTNICA ZA GROB NA POKOPALIU V HROVAI DRUINE PELC ULARjEVI. ZBIRKA MUZEjA RIBNICA.

36

Novice iz Knjinice Miklova hia

Dogajanje v preteklem mesecu
V aprilu smo vam ponudili tiri kakovostna predavanja, ki so segala od vzgoje otrok, odnosov, literature, psiholokega svetovanja do predstavitve cvetlic. V predavanju Cvetoa pomlad Matjaa Mastnaka smo se tako drugi teden v aprilu spoznavali z ranimi cvetlicami, ki cvetijo v spomladanskem asu. Poleg raznih zanimivih lastnosti njihove rasti smo sproti spoznavali e zanimive zgodbe o nastanku njihovih imen in vpraljivosti njihove zdravilnosti. Za najmlaje smo v zaetku aprila organizirali lutkovno predstavo Lutkovnega gledalia Fru fru z naslovom Moj denik je lahko balon. Ob misli na preteklo veliko zanimanje za tovrstne prireditve sta bili dve zaporedni predstavi tokrat v vejem TVD Partizanu, kljub temu pa nas je velik obisk ponovno presenetil. Zaradi pozitivnega odziva tako e sedaj lahko obljubimo, da to zagotovo ni bila naa zadnja organizirana lutkovna predstava. Tudi v aprilu smo aktivno izobraevali mlade. Naj omenim le tri dejavnosti pod vodstvom knjiniarke Anice Mohar: v ribniki O smo uencem devetih razredov predstavili v olski raunalniki uilnici iskanje po virtualni knjinici prek raunalnikega programa COBISS. Z uenci osmih razredov pa smo v okviru projekta V iskanju identitete izvedli jezikovno delavnico, v kateri so spoznali zapis naega nareja in ga prevedli v knjini jezik. Poleg tega smo izvedli e projekt Rastem s knjigo za uence sedmih razredov. zdravimo - kaj lahko storimo sami in kdaj nujno potrebujemo pomo stroke.

IZ MIKLOVE HIE

Najbolj iskane knjige

Napovedujemo v maju

Sezona prireditev v Knjinici Miklova hia se poasi zakljuuje. V maju vam bomo ponudili e dve predavanji: V zaetku meseca ste vabljeni na potopisno predavanje Camino del Norte, kjer vam bo Tatjana Cvetko ob projekcijah predstavila vtise s popotovanja po panski severni romarski poti proti Santiagu de Composteli. Petnajstega maja pa ste vabljeni na zadnje predavanje z naslovom V iskanju identitete iz cikla v sklopu evropskega projekta. Predavanje z naslovom Zasvojenost, rak sodobne civilizacije - kako nastaja in kako jo zdravimo bo vodil Marjan Gorup, univ. dipl. soc. del., terapevt za psihosocialno pomo posameznikom in druini. Govor bo o razlinih oblikah zasvojenosti; med njimi je e posebej teavna zasvojenost od odnosov, saj je pogosto zamaskirana v razlina zanikanja, povzroa pa razdiralno kodo v medlovekih odnosih. Zato bo predavanje namenjeno prvenstveno vpraanju, kako zasvojenost v posamezniku nastaja. Predstavljene bodo razline oblike zasvojenosti, kakne posledice zasvojenost povzroi v posameznikovem vedenju, ustvovanju in odloitvah ter kako jo lahko

Katere knjige ste si v preteklem mesecu najvekrat izposodili? e izloimo obvezna olska branja in knjige za otroke, se je na vaih policah najvekrat z n a e l ljubezenski roman Zapestnica spominov irske pisateljice Melisse Hill. Sledi mu napet zgodovinski ljubezenski roman o boju dveh sester za naklonjenost kralja Anglije, Henrika VIII., Druga sestra Boleyn angleke avtorice Philippe Gregory. ele na tretjem mestu se je znael e vedno zelo priljubljeni (in kot verjetno veste, teko dosegljivi) erotini roman Petdeset odtenkov sive angleke pisateljice Erice Leonard James. Sledi ji romantina zgodba, postavljena v daljno Avstralijo, Poletna bliskavica angleke avtorice Tamare McKinley. Peti po vrsti, Spravljaj me v teave : roman iz serije Rosewood izpod peresa amerike pisateljice Laure Moore, pred nas postavlja ljubezensko zgodbo na amerikem jugu. Sledi mu e stalnica na listi najbolje izposojenih knjig, romantini zgodovinski roman v treh delih Vreden ljubezni angleke avtorice Kathleen E. Woodiwiss. Lestvico zakljuujeta prironik in biografija: naslednji na seznamu je namre prironik z nasveti, kako uinkovito urejati vrt z naslovom 1001 izboljava vrta, na koncu pa stoji biografski roman slovenske avtorice Vesne Milek Cavazza, ki e vedno podira rekorde branosti. Katere romane pa ste si najvekrat zaeleli prebrati (a jih morda ni bilo na voljo)? Najpogosteje rezervirani romani v preteklem mesecu so bili: Cavazza, biografski roman Vesne Milek, roman Mi, ivi Ayn Rand, Petdeset odtenkov sive, prvi del erotine trilogije E. L. James ter obe nadaljevanji, 1Q84, novi roman v dveh knjigah Haruki Murakamija, e si drzne : prvi del trilogije bratov MacCarrick Kresley Cole, Kraljestvo sanj, ljubezenski roman Judith McNaught, Pravljina joga : prironik za vadbo joge za

otroke, stare od 2 do 5 let Urke Boi, ter Shiralee, roman DArcy Niland.

(Iz)brano iz novosti

Blato, znoj in solze Bear Grills Bear Grylls, angleki pustolovec, nekdanji pripadnik posebne vojake enote SAS, znan pa predvsem kot voditelj resninostne oddaje Neverjetno preivetje, nam v knjigi predstavi svojo razgibano ivljenjsko zgodbo ter pripoveduje o svojih dosekih. Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil - Jonas Jonasson Humoren roman, ki drvi iz ene bizarne, a duhovito simpatine, situacije v drugo vse do konca, pripoveduje dve vzporedni zgodbi. Prva sledi poti stoletnika, ki na svoj okrogli rojstni dan pobegne iz doma za ostarele in se zaplete v niz dogodivin, druga nam razkriva njegovo neverjetno ivljenjsko zgodbo, ki se zakljui tik pred njegovim stotim rojstnim dnevom. Za vse ljubitelje Aarta Paasilinna. A e malo bolji. epec vdenja Sanja Lonar et al. Po zelo dobro sprejetem prvem delu epec reitve se Sanja Lonar z ekipo projekta Skupaj za zdravje loveka in narave vraa s prironikom, ki nam bo razjasnil, kaj, pa tudi kako in zakaj nam pomagajo zaimbe. Oboroeni s tem znanjem boste lahko odpravili marsikatero zdravstveno teavo na naraven nain. Miklova hia

NAsTjA HAfNAR, bibliotekarka, Knjinica

37

OD V RTCA DO OLE

RIBNIKI IN OKOLIKI OLARJI IMAJO VESOLJE NA DOSEGU ROK

V astronomski reviji Spika je bila objavljena akcija: Velika vrtljiva zvezdna karta za vse slovenske ole. Organizator akcije je podjetje Spika v sodelovanju z Zavodom za olstvo.
ole so spodbujali, da poiejo sponzorje za nakup velikih vrtljivih zvezdnih kart. To uilo je osnovni pripomoek za spoznavanje ozvezdij in prvih korakov pri orientaciji na nonem nebu. Na vseh kartah bo na vidnem mestu natisnjen logotip sponzorja. Astronomija je del unega narta za naravoslovje, fiziko, geografijo. Pri nas se izvaja tudi kot interesna dejavnost. Na tekmovanju smo letos dosegli zlato priznanje. Prizadevamo si spodbuditi zanimanje otrok za naravoslovne vede, pri tem bi nam bile velike vrtljive zvezdne karte v veliko pomo. Za pomo smo se obrnili na podjetje Inotherm, ki ima za olo vedno izjemen posluh. Direktorica Inotherma ga. Vera enk se je po razgovoru z naimi uitelji naravoslovnih predmetov odloila, da bo njihovo podjetje sponzoriralo 11 zvezdnih kart, da jih bodo dobile tudi okolike ole, saj te ole obiskujejo otroci njihovih delavcev. Tako smo v Ribnici dobili za vsako olsko stavbo v Ribnici in za obe podrunici po eno zvezdno karto, po eno karto pa e ole: v Lokem Potoku, Sodraici, Velikih Laah, Stari Cerkvi, O ob Rini in O Zbora odposlancev v Koevju. V marcu je prvih 50 ol prejelo to krasno uilo. Okolike ole so bile vesele nae pobude za pridobitev zvezdnih kart v ole in so nam hkrati hvalene. Mi pa se na tem mestu iskreno zahvaljujemo podjetju Inotherm za posluh pri tej akciji. Obljubljamo, da se na kartah ne bo nabiral prah.

ZAhVALA KARTA

MAjDA VALI, pomonica ravnateljice O dr. Franceta Preerna Ribnica

Glasba pomeni osebno rast, s katero si lovek bogati ivljenje.

e v antini Griji so ji priznavali magino mo. Platon je zapisal: Pouevanje glasbe je najmoneji instrument, kjer si ritem in melodija utirata pot v notranje dele due.
V sredo, 10. aprila, smo v Svetovalnem centru na O Ljubo ercer preiveli zanimivo glasbeno obarvano druenje. Uiteljica Erika Remic nam je pripravila glasbene vsebine, ki so privabile kar nekaj malih glasbenih ustvarjalcev in njihovih starev. Najprej nas je prijazno pozdravila ravnateljica O Ljubo ercer, potem smo s pomojo bobenka vsi pripovedovali kaj o sebi. Uiteljica Erika nam je podrobno razloila in prikazala, kako si sami lahko izdelamo bobenek TAM-TAM. Lotili smo se dela. Ob glasbeni spremljavi smo se prelevili v prave izdelovalce bobnov. Na koncu smo se razvedrili in razigrali z glasbenimi igrami v nai novi telovadnici. Popoldne je hitro minilo in as je bil, da se odpravimo domov. S seboj smo odnesli prave bobne in priakovanja na novo sreanje, ki bo v mesecu maju.

DOLENJA VAS 2013

REKREATIVNA TEKAKA LIGA

portno drutvo Lonar letos organizira rekreativno tekako ligo, ki bo potekala po Dolenjevakem polju, s startom in ciljem pri Sv. Marjeti. Tek je rekreativnega znaaja. Proga je dolga 4 kilometre in poteka po komasacijskih poteh. Tekmovanje v ve kategorijah je namenjeno vsem, ki jim je ljube tei v drubi, pa tudi poasnejim in hitrejim tekaem. Ve o tekaki ligi preberite na www.sportno-drustvoloncar.si Vseh tekov je sedem in so ob sredah, ob 18. uri. Prvi je bil 24. aprila, naslednji pa bodo: 8. in 22. maja, 5. in 19. junija, 21. avgusta, 11. septembra.

svetovalki v Svetovalnem centru

JAsmINA POLAjNAR IN MARIjANA ARI,

38

RIBNIKE UENKE ZNOVA V NOGOMETNEM FINALU

Po lanskoletnem velikem uspehu so ribnike uenke letos znova dokazale, da sodijo med najbolje nogometaice v Sloveniji. Drugo leto zapored so se uvrstile v finale dravnega prvenstva v nogometu za stareje deklice. V finale se uvrstijo tiri najbolje ekipe iz tirih polfinalnih skupin. Ribnika Osnovna ola dr. Franceta Preerna je veraj v portnem centru Ribnica gostila polfinalni turnir, ki ga je odprla ravnateljica ole, Andreja Modic. Vse tekme so ribnike uenke igrale zelo zbrano, skoncentrirano in borbeno, prejele niso niti enega zadetka. Zmagale so v vseh treh tekmah, kar jim je na koncu prineslo zaslueno prvo mesto in s tem uvrstitev

OD V RTCA DO OLE

RIBNIKA DEKLETA s PROfEsORjEmA TADEjEm LEVsTKOm IN ALEEm PUGLjEm

na finalni turnir. Poleg domaih uenk so sodelovali e: O Nove Jare, O Podzemelj in O Preserje pri Radomljah. Nove Jare so Ribnianke premagale s 4:0, Podzemelj s 3:0 in Preserje z 1:0. Najbolja strelka turnirja je bila Katja Turk iz O dr. Franceta Preerna Ribnica, s tremi zadetki. Ribniko olo so zastopale naslednje uenke: Katja Turk, Patricija Vintar, Manca agar, ana Rus, Tjaa Lovin, Pia Polovi, Marua Komrlj, Maa Klun, Rebeka Bojc, Laura Hoevar, Iris Kljun, Anja Blatnik in Alja Paali. Njihov mentor je prof. Tadej Levstek.

MARKO MODREj

Inovacijski projekt Vrtca Ribnica: Z lutko se razvijam

Spodbujanje otrokovega razvoja z lutko

Prednostna naloga v Vrtcu Ribnica je: z lutko do komunikacijskega, umetnostnega, socialnega in ustvenega razvoja predolskega otroka, z lutko do zdravega in ekolokega ivljenja v vrtcu - zdravje v vrtcu. Nadgradnja prednostne naloge je inovacijski projekt Z lutko se razvijam, ki ga izvajamo v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za olstvo. Cilj projekta je preko razlinih pristopov pribliati lutko otroku in spodbujati njegov celostni razvoj. V okviru projekta smo za stare marca v vrtcu izvedli delavnico izobraevalnega in ustvarjalnega znaaja. Povabili smo stare otrok iz tirih skupin, v katerih poteka projekt. V vrtcu je lutka otrokom e zelo domaa, saj je dnevno vkljuena v razline dejavnosti. Marsikdaj nam je v pomo pri naem delu, zato smo si eleli k uporabi lutke pritegniti tudi stare in jih pouiti o njej. Starem smo predstavili uporabo lutke v zvezi z govorom, ustvovanjem (strahovi, jeza, alost, neprijetne okoliine ) in pri nekaterih vzgojnih zagatah (pospravljanje, trma in kljubovanje, spodbuda k spanju, umivanju zob ); praktino prikazali razmere, kako lahko stari z lutko spodbudijo otroka; predstavili izkunje vzgojiteljic o vlogi lutke v vrtcu in prikazali, kako lutko oivimo. V zadnjem delu so stari sami izdelali preprosto rono lutko, ki jo bodo uporabljali doma pri razlinih vzgojnih zagatah. Stari so izredno sodelovali in ustvarjali. Upam, da so iz delavnice prenesli svoje vtise domov in s ponosom predstavili svojo novo pomonico pri spodbudni vzgoji otrok in razvoju otrok. Vodja projekta:

DAN DRUINE V VRTCU RIBNICA

V okviru dneva druine vabimo vse stare v vrtec vkljuenih otrok na predavanje:

Kako in zakaj postaviti otroku meje?

- kaj so meje in zakaj jih postavljamo, - iskanje prave mere jasnih, trdnih in pravinih mej, ki se jih mora otrok zavedati, jih poznati in jih upotevati, - kako se lotiti zahtevne naloge- VZGOJE OTROK, najpomembneji in hkrati najteji nalogi starevstva? Izvajalka: Erna Menard Datum: 15. 5. 2013, ob 18. uri Lokacija: Vrtec Ribnica, skupni prostor na orannem vhodu vrtca

BERNARDA OsOjNIK

39

RIBNIKI UENCI SO NOVI OLSKI DRAVNI PRVAKI V TAFETNEM PLAVANJU

V petek, 12. Aprila, je v ribnikem bazenu potekalo olsko dravno prvenstvo v plavanju za kategorizirane in nekategorizirane plavalke in plavalce. Uenci Osnovne ole dr. Franceta Preerna Ribnica so se znova izkazali in tako kot lansko leto tudi letos malce nepriakovano osvojili naslov dravnega prvaka v tafetnem plavanju 8 x 25 metrov. Za nameek je bronasto odlije na 50 m prosto priplaval Uro Rigler, ki je svoj dele dodal e v tafetnem plavanju. Ekipo ribnike ole so sestavljali: Maks Lesar, Katja Turk, Tilen Andoljek, Tjaa Lovin, Uro Rigler, Maa Klun, Matic Knavs in ana Knapi. Odlino so plavali tudi kategorizirani plavalci, med katerimi je odlino 4. mesto osvojil Jot Pavlin, dobro so se odrezali tudi Bla Shonlieb, Maja Gudura, Obe Poje, Robert Lovin in Gaper Hlebec.

PORTNI UTRINKI

RIBNIKI PLAVALCI Z RAVNATELjICO ANDREjO MODIC IN sODNIKOm, LANOm PLAVALNEGA KLUBA INLEs, RIhARDOm PAVLINOm

TADEj LEVsTEK, prof. portne vzgoje

plavanja, ki se jih je zbralo preko petsto. Najuspeneja posameznika tekmovanja, na osnovi najvrednejega rezultata po tokah Fina, sta bila Chad Andoljek s 100 m prosto v moki konkurenci in Lucija Kous s 100 m hrbtno v enski konkurenci. Chad je slavil na 100 m hrbtno in 100 m prosto, Lucija pa na 100 m hrbtno in osvojila 2. mesto na 100 m prosto. V kategoriji lanov je Ane Pavlin osvojil 2. mesto na 200 m meano. Tilen Koevar pa 3. mesto na 100 m delfin in 100 m prosto. V kategoriji kadetov je dvakrat slavil Jot Pavlin na 100 m prsno in 200 m meano. Tim Zobec je osvojil 2. mesto na 100 m hrbtno in 100 m prsno, Nik Obranovi 2. mesto na 100 m delfin. Robert Lovin je med deki osvojil 2. mesto na 50 m delfin. Med najmlajimi plavalkami se je najbolj izkazala Nadja Padar, ki je slavila na 50 m prsno in 50 m hrbtno ter osvojila 2. mesto na 50 m delfin in 50 m prosto. Nadja je bila tudi skupna zmagovalka v kategoriji mlajih deklic v setevku treh rezultatov. Med najmlajimi plavalkami je 3. mesto na 50 m delfin osvojila Ana Kastigar. Da so Ribniani res blesteli, sta potrdili zmagi tafet 4x50 m prosto kadetov v postavi: Andoljek, Zobec, Obranovi, Pavlin, in mlajih deklic v postavi: Padar, Kastigar, Lovin, Ambroi.

RIBNIANI NAVDUILI SARAJEVANE

Ribniki plavalci so se med 5. in 7. aprilom udeleili mednarodnega plavalnega tekmovanja MM SARAJEVU SA LJUBAVLJU 2013.
Tekmovalo je estindvajset plavalcev, tiriindvajset navijaev pa je z navijakimi rekviziti in glasnim navijanjem pripravilo izjemno vzduje v prelepem olimpijskem bazenu sredi Sarajeva. Pozitivno vzduje je vplivalo tudi na nae mlade plavalce, ki so se znova izkazali. Nad navijai in naimi plavalci so bili navdueni tudi domai ljubitelji

RIhARD PAVLIN, za PK Inles PLAVALCI IN NAVIjAI PRED sARAjEVsKO DVORANO

40

Medobinska liga v malem nogometu Obine Ribnica letos pod okriljem D EXTREM
Nova sezona MLMN prinaa kar nekaj sprememb. Tekmovanje bo letos potekalo pod okriljem portnega drutva Extrem, in sicer od sredine aprila pa vse do sredine septembra. Konec oktobra bodo v C Ribnica izvedli tudi zakljuni turnir.
Vsak krog tekmovanja bo na isti dan, na isti lokaciji, kar bo omogoalo obiskovalcem, da si bodo lahko ogledali vse tekme. V prejnjih sezonah je bilo to marsikdaj nemogoe, saj so se pogosto ob istem asu tekme odvijale na razlinih lokacijah, in so morali obiskovalci izbirati, katero tekmo si bodo ogledali, ker ne more biti istoasno na dveh mestih. Predvidevamo, da bo ta novost precej prispevala k e veji popularizaciji tega porta. Ena od novosti je tudi ta, da bosta za red in pravila odslej na vsaki tekmi skrbela kar dva izkuena sodnika. Liga pokriva podroje 5 obin (Ribnica, Sodraica, Loki Potok, Velike Lae in Dobrepolje). V letonji sezoni bo nastopilo 9 ekip (7 jih prihaja iz obine Ribnica, 1 iz obine Sodraica in 1 iz obine Loki Potok). Vse novice, razporede, rezultate, lestvice in obvestila bo mogoe spremljati tudi preko interneta na naslovu mlmn.sd-extrem.si.

PORTNI UTRINKI

REPORTAA Z DRAVNEGA PRVENSTVA V JU-JITSU BORBAH ZA MLADINCE IN OTROKE PETROVE 2013

lani D in K SIBOR INOTHERM so se v soboto, 20. aprila, udeleili dravnega prvenstva za mladince in otroke. Tekmovanje je bilo v dvorani O Petrove. Udeleilo se ga je 11 klubov in 57 tekmovalcev.
Lovro Divjak je med otroki do 52 kg osvojil drugo mesto in tako postal dravni podprvak, Gaper Marolt je v isti kategoriji zmagal in osvojil naslov dravnega prvaka. V kategoriji otrok do 58 kg je zmagala Tina Pelc in osvojila dravni naslov, do 58 kg je zmagal tudi Matic Ilc. Zmage in naslova dravnega prvaka se je med otroki do 40 kg veselil tudi Tim Klun. Med mladinci do 77 kg je Gaper Brezar osvojil sedmo mesto, Lara Jeli pa je med mladinkami do 62 kg zmagala in tako znova postala dravna prvakinja. Najmanja ekipa Siborja letos je dokazala kvalitetnejo predstavo s 5. naslovi dravnih prvakov in podprvakov. To je tudi najbolja uvrstitev na dravnih prvenstvih v jujitsu borbah do sedaj. Prav tako je razveseljiva novica, da se je naa lanica Lara Jeli prvi uvrstila tudi v lansko reprezentanco ju-jitsu v kategoriji lanic do 62 kg. Ta letos junija odpotuje na evropsko prvenstvo v Nemijo. eprav se je Lara odpovedala nastopu na prvenstvu zaradi olskih obveznosti mature, je to nov dokaz dobrega dela. Predsednik SIBOR-INOTHERM

ELVIs PODLOGAR

41

MAJ 2013
Datum: SOBOTA, 4. 5. Kam: na TURNOKOLESARSKO TURO: ORTNEKI GRAD in GRMADA (887 m). Odhod: ob 9. uri z glavne avtobusne postaje pri cerkvi v Ribnici. Nart poti: Ribnica (489 m) Bree (533 m) Zapotok Sinovica (735 m) Preska (686 m) Hudi Konec (704 m) Ortneki grad/V. rnovec (765 m) Hoje (706 m) Ortnek (520 m) Grmada (887 m) pinik Ribnica. Zahtevnosti: III. Trajanje (okvirno): 3 ure, vse skupaj 4 ure. Prijave z akontacijo: do etrtka, 2. 5., na telefon 040 260 700 (Boo Lai). Potrebna oprema: primerna kolesarska oprema tehnino brezhibno kolo s profiliranimi gumami, elada (obvezna), rokavice, vetrovka, orodje, rezervna zranica in prva pomo. Turo je mono prevoziti tudi s treking kolesom z ustreznimi gumami. Vodja: Boo Lai, turnokolesarski vodnik.

Datum: SOBOTA, 11. 5. Kam: na KLEK (1182 m, Hrvaka). Nart poti: Bjelsko (625 m) planinski dom (1000 m) Klek (1182 m) isto nazaj. Zahtevnost: lahka, mestoma zahtevna pot. Trajanje hoje (okvirno): 3 ure. Prijave z akontacijo: v torek pred pohodom, 7. 5. , ob 19. uri, na sedeu PD Ribnica, krabev trg 5, Ribnica. Potrebna oprema: Potrebna je primerna osebna planinska oprema, pohodnike palice, veljavna planinska izkaznica (plaana lanarina PZS), osebni dokument in varen korak. Vodja: Marjan Intihar, vodnik PZS. Datum: SOBOTA, 18. 5. Kam: na IZLET ZA DEURNE v Planinski koi pri Sv. Ani na Mali gori. Datum: SOBOTA, 25. 5. Kam: na SREANJE S TRAANI (Italija). Zahtevnost: lahka pot. Trajanje hoje (okvirno): ca. 4 ure. Prijave z akontacijo: v torek pred pohodom, 21. 5., ob 19. uri, na sedeu PD Ribnica, krabev trg 5, Ribnica. Potrebna oprema: Potrebna je primerna osebna planinska oprema, pohodnike

palice, veljavna planinska izkaznica (plaana lanarina PZS), osebni dokument in varen korak. Vodja: Marjana Rozman. Za vsak pohod oz. izlet bodo izobeeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, potrebna oprema ).

NE SPREGLEJTE

V soboto, 20. aprila 2013, so se planinci PD Ribnica, skupaj 30, podali na otok Krk in po Vaclavovi grebenski poti prehodili juni del otoka Krka. Pod vodstvom Darka Moharja, vodje planinske skupine Kulturno-prosvetnega drutva Bazovica z Reke, so se povzpeli na kar nekaj vrhov, med njimi na Veli vrh (542 m), Brestovico (552 m), na Veliki Hlam (482 m) in vmes tudi na najviji vrh Krka, na Obzovo (568 m). udovit dan v odlini drubi so zakljuili v Jurandvoru z ogledom znamenite Baanske ploe v cerkvi sv. Lucije ter v Baki z eno izmed najlepih pla na tem koncu Jadrana. Zdenka Miheli

med samo vadbo kljunega pomena. Pomembno je, da omogoite svojemu telesu najbolji nivo elektrolitov in ponovno hidracijo. Med vsako aktivnostjo neizbeno nastajajo kodljive molekule, ki jih poznamo pod imenom prosti radikali. Pomembno je, Pie Natan Hoj, ISSA Specialist in Performance Nutrition, da se uniujoe delovanje prostih radikaIntruktor fitnesa FZS lov im prej nevtralizira. Kako? Z vnosom Konno je napoilo pravo pomladno vreme. Sonce nas vabi na plan. Zopet se bomo kvalitetnih antioksidantov. lotili svojih najljubih portnih aktivnosti. li bomo na dalje pohode v hribe ali THE Recovery Drink zmanja nastanek gore, redno bomo tekali v naravi, delali dalje ture s prijatelji na kolesu ali pa igrali nevarnih prostih radikalov do 69 %! Po vsaki naporni vadbi se v telesu sproi svoje najljube porte z ogo. Glavno je, da pri tem uivamo, hkrati pa imamo dober proces obnavljanja pokodovanih miic ter obutek, da ponemo nekaj zelo koristnega za svoje zdravje. Pa je res tako? vraanja telesa v ravnovesje. Pri tem procesu so nepogreljive esencialne aminokisline. Te prepreujejo razgradnjo miinega tkiva in hkrati V trgovini THE Nutrition Ribnica, Obrtna cona Ugar pospeujejo obnovo in rast 29, imamo e nekaj kosov THE Recovery Drink. miinih vlaken. Samo e okus enje. Rok trajanja: do konca maja. THE Recovery Drink bo omogoil, da se boste po svojih aktivnostih bolje poutili in imeli ve energije. Hitreje si boste opoSeveda. portna aktivnost je zelo pomembna za zdravje vsakega posmogli od naporov in iz tedna ameznika, o tem ni dvoma! Vendar pa za aktivnost telo porablja zaloge v teden hitreje napredovali. energije in obremenjuje miice in sklepe. Ko telo obremenimo, tudi e je In kar je najpomembneje: to na zdrav nain, je naa naloga, da mu damo vse hranilne snovi, ki jih zmanjali boste negativne vplive THE RECOVERY DRINK DA intenzivneje in naporneje potrebuje za boljo regeneracijo. ENERGIjO, POsPEUjE vadbe ter hitreje dosegli svojo REGENERACIjO, VsEBU- staro formo.
OGLASNO SPOROILO

TEK, KOLESARJENJE, POHODNITVO SO DOBRI ZA ZDRAVJE, A NE?

AKCIJA 60 %

Akcija traja do porabe zalog.

Osnova zdravega delovanja telesa je optimalna hidracija in primerno stanje elektrolitov v telesu. S primerno hidracijo omogoamo dobro uravnavo telesne temperature ter vzdrevanje srno-ilnega sistema na visoki ravni med samo vadbo. Prekomerno segrevanje telesa lahko resno ogrozi uinkovitost vadbe. Mnoge znanstvene raziskave so pokazale, da je nadomeanje izgubljenih tekoin

jE ANTIOKsIDANTE.

Naroilo na THE Nutrition revijo: e vas zanima tematika fitnesa in prehrane, poljite svoj naslov na: info@the-nutrition.com Obrtna cona Ugar 29 in se naroite na www.the-nutrition.com brezplano revijo. 080 3545

Trgovina s portno prehrano

42

je strast! TOPLOTNE RPALKE ZA OGREVANJE ZRAK-VODA

Na nekaj ljudi, ki so imeli golobe, pa so dvigovali cene v viave.

Tehnologija toplotnih rpalk Leteti z golo

ZRAK-VODA odpira nove monosti Prehod na elektrino energijo, kot vir ogrevanja, je v polnem zagonu. K temu pripomore veja ozaveenost glede lovekovega vpliva na okolje, kot tudi hitro vianje cen fosilnih goriv. Da bi izkoristili ta rastoi trg, nam toplotne rpalke predstavljajo idealno reitev. S pomojo inovativne tehnologije, visoke zanesljivosti v delovanju in enostavne namestitve postavljamo nove standarde. Pridobivanje energije iz zraka Nae okolje je polno energije. Da bi jo lahko uporabili za ogrevalne sisteme nam pri tem pomagajo toplotne rpalke zrak-voda. Naprave neposredno prejemajo energijo iz okolja, ki jo prilagajajo temperaturnemu nivoju, s katerim se lahko izvaja ogrevanje prostorov in priprava sanitarne vode. Pri tem se pridobiva ve energije iz okolja, kot jo enota porabi za delovanje. Velika prednost zraka, kot vira energije, je njegova zmonost shranjevanja velikih koliin energije in to, da je zmeraj in povsod dostopen. Toplotne rpalke zrak-voda to energijo zelo enostavno uporabljajo brez uradnih dovoljenj in brez zahtevnega posega, kot je vrtanje ali polaganje zemeljskih kolektorjev. To predstavlja veliko znianje strokov nalobe, poenostavljeno namestitev in pospeuje amortizacijo. Napredna tehnologija Toplotne rpalke zrak-voda lahko iz 3 kW sonne energije, ki je shranjena v zraku pri uporabi 1 kW elektrine pogonske moi ustvarijo 4 kW ali ve ogrevalne toplote. Sodobna tehnologija kompresorjev zagotavlja sistemu tudi v tekih vremenskih pogojih najbolj uinkovito delovanje. Ta na trgu edinstvena tehnologija omogoa toplotnim rpalkam, da so povsem zanesljiv

ogrevalni vir s skoraj neomejeno uporabo v razlinih aplikacijah tako v novogradnjah kot v adaptacijah. Zagotovljena je preprosta integracija v obstojei ogrevalni sistem in pripravo sanitarne vode zaradi doseganja visoke izstopne temperature vode in kompaktnih notranjih enot. Novi sistemi torej ponujajo popolnoma prepriljiv argument za vsakogar, ki eli trajnostno ogrevanje. Prednosti inverter tehnologije Za uinkovito delovanje toplotne rpalke zrak-voda je potreben natanen nadzor moi pri njihovem delovanju. Sistem mora namre zagotavljati optimalno delovanje v zimskem asu pri visokih obremenitvah toplote in gospodarno pripravo sanitarne vode v poletni sezoni. Da doseganje teh pogojev pri razlinih elektrinih vrednostih ni mono dosei le z neprestanimi vklopi in izklopi celotnega sistema je oitna. Enako temu je poizkus, kot da bi z navadnim stikalom poizkuali dosei nastavljivo sve-

tilnost lui v prostoru. Sodobne toplotne rpalke zrak-voda uporabljajo za delovanje tehnologijo kompresorjev inverter, kar jim omogoa najboljo prilagajanje sistema trenutnim potrebam objekta. Kompresor se pri tem brezstopenjsko prilagaja regulaciji, kar omogoa nadzor porabe delovne energije, po drugi strani pa vodi v nadzorovano krmiljenje celotnega ogrevalnega sistema. Zaradi visoke uinkovitosti, enostavnosti namestitve ter sprejemljivih investicijskih strokov ter varnega delovanja po namestitvi, so sistemi s toplotno rpalko zrak voda tudi najbolj popularni. Njihova priljubljenost je danes zelo visoka tudi zaradi ekolokih subvencij, ki jih drava Slovenija nudi lastnikom toplotnih rpalk prek institucije EKO SKLAD.
Pripravil: Dario Rob

Pridobivanje energije iz zraka



V soboto, 18. maja 2013, ob 20. uri v portni dvorani .

Slovenija, spletna stran www.eventim.si