Lucija Nova vas Piran Portoro Padna Seovlje Strunjan Sveti Peter

Lokalno glasilo Obine Piran - Brezplaen izvod za vsako gospodinjstvo

6. 6.
Zakljuek
Dnevov vrtnic in
wellnessa
Portoro

7. 6.
Dnevnikov
triatlon

DNEVNIKOV
triatlon je IN

Portoro

triatlon
Nedelja, 7. junij 2015,
Marina Portoro

Pridruite se nam!
Vabimo vas k spodbujanju ali tekmovanju, lahko pa
sestavite tudi svojo tafetno ekipo in nastopite na
triatlonu, katerega glavni namen sta zabava in druenje
portnikov razlinih disciplin.
Kategorije: cici akvatlon za najmlaje, super sprint in tafete,
sprint triatlon in tafete, olimpik triatlon in tafete
Ve informacij in prijave:
http://triatlon.dnevnik.si in e-pota triatlon@dnevnik.si
Sponzor:

Partnerji:
LUCIJA
PORTORO-SLOVENIJA

od 25. do 28. 6.

Festival plesa
Piran
Piran

4. 7.
35. Melodije
morja in sonca
Avditorij Portoro

Junij, 2015
t. 36

02

UVODNIK

Spotovane obanke,
cenjeni obani.
Danes se bo s slovesnim odprtjem predora Markovec tudi uradno
zakljuila dolgoletna saga o nartovanju, pritobah, ponovljenih razpisih
in gradnji odseka hitre ceste med Semedelo in Izolo.
al pa brez nepotrebnih zapletov ni lo niti tik pred odprtjem. Iz
Ljubljane so nas namre obvestili,
da nam drava namerava zaraunati uporabo tega odseka in v vinjetni
sistem vkljuiti e obstojeo izolsko
obvoznico, o emer pred tem seveda
nikoli ni bilo nikakrnega dogovora,
ob tem pa e ohraniti staro obalno
cesto kot alternativo plaljivi hitri cesti, kar je bilo izrecno v nasprotju z e
sprejetimi zavezami drave.
Seveda smo se obalne obine
odlono uprle taknemu staliu drave, ki je izkazovalo popolno nepoznavanje prometnih, gospodarskih in
kulturnih tokov v slovenski Istri, kar
je verjetno tudi razlog, da smo po desetletjih razlinih usklajevanj in nartovanj ter porabljenih milijonih evrov
danes v enaki prometni zagati, kot
smo bili, preden smo jo zaeli reevati.

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Z novim odsekom se je prometni zamaek le za nekaj kilometrov priblial obini Piran, kako ga
odmaiti, pa se v Ljubljani oitno
ni sanjalo nikomur. Pa eprav je
bila reitev na dlani in sprejeta e
pred desetletji ter ne nazadnje na
slovenski vladi znova potrjena leta
2004.
Prometne zagate na Obali
povzroa tranzitni promet in ta
promet je treba preusmeriti z obalnega pasu v notranjost, med Koper in Dragonjo. Hitra cesta med
Koprom in Lucijo je bila od vsega
zaetka namenjena hitri in uinkoviti povezavi somestja Koper-Izola-Piran, enostavnemu dostopu obiskovalk in obiskovalcev do
nae turistine infrastrukture ter
razbremenitvi in izboljanju stanja
obalnega pasu.
Prav zato nismo nali nobenega zdravorazumskega razloga, da
bi novi odsek vkljuili v vinjetni
sistem. Na Darsu priznavajo, da z
vkljuitvijo hitre ceste KoperIzola
v ta sistem ne bi zasluili niti enega
samega dodatnega evra. Bi jih pa
Slovenija zelo veliko izgubila. Velik
upad dnevnih gostov iz sosednje
Italije so nai turistini delavci zaznali e ob uvedbi vinjet na koprski
obvoznici in plaljivi novi odsek ne
bi v niemer popravil razmer.
Ko smo svoja stalia predstavili ministru za promet, nas je skual hitro zavrniti s sklicevanjem na
posamezna zakonska doloila, ki
naj ne bi dovoljevala naih zahtev.
Seveda se nismo pustili kar tako
odpraviti. Kot politik, ki skupnost
vodi e drugi mandat, dobro vem,
da je tiste predpise, ki ne odraajo
volje ljudi, mogoe in nujno spremeniti, e zlasti e so v neskladju

z drugimi akti. V Sloveniji namre

velja tudi Zakon o spodbujanju razvoja turizma, ki jasno doloa, da je
to spodbujanje v javnem interesu in
da mora temeljiti na naelu partnerskega sodelovanja, med drugim tudi
z obinami. Slovenija je seveda tudi
lanica mednarodne skupnosti in
mora upotevati niz doloil mednarodnega prava, ki bi jih grobo krila
v primeru, e bi obalno cesto ohranila v delovanju.
Obalne obine smo bile zelo jasne, da se bo drava v primeru zavrnitve naih stali sooila z resnimi
posledicami. Pri tem nismo bili enotni le upani, tudi obanke in obani
ste Ljubljani zaeli odpirati oi in
uesa z gronjo dravljanske nepokorine. Kot je na nedavni okrogli
mizi o prihodnosti obalnega pasu
ugotovil predstavnik Obine Piran,
prof dr. Marko Pavliha, je bilo sicer
zelo lepo, da so vse obalne obine
znova nastopile enotno, ni pa tako
lepo, da nas je zdruil skupni sovranik, in je naravnost grozljivo,
da je ta skupni sovranik naa lastna
drava.
Naa odlonost je spodbudila predsednika vlade, da je pri nas,
v Piranu, sedel za skupno mizo s
predstavniki obalnih obin in prisluhnil naim argumentom. Ugotovil je, da nae nasprotovanje predlagani ureditvi ni pogajanje o tem, ali
bo predor Markovec plaljiv ali ne.
Da nae zahteve niso ne nerazumne,
ne nenavadne, ne nenadne. Da se
borimo za blaginjo nae skupnosti,
za varnost naih obank in obanov, za zaupanje v dravo, ki jo vodi.
Vpraali smo ga, ali si res smemo
privoiti kar tiri kilometre obale
ohranjati za ploevino? Manj kot 47
kilometrov obalnega pasu imamo,

Junij 2015

pri emer je ve kot polovica e degradiranega in gre za morda zadnji

koek, ki ga e lahko reimo na nain, ki bo ljudem in okolju prijazen,
prijeten in zdrav.
Na podlagi tega pogovora smo
bili kmalu povabljeni v Ljubljano k
ministru za promet, ki nam je konno ponudil nekoliko bolj razumno
reitev nastalega zapleta. Tako smo
se med drugim dogovorili, da bo
cestninski le odsek hitre ceste do
sedanje izolske obvoznice, ki bo necestninska tudi v prihodnje. Sklenili
smo, da se obalna cesta e pred odprtjem predora Markovec prenese v
upravljanje obin Koper in Izola, ki
bosta to obmoje namenili za razvoj
trajnostnega turizma.
Najpomembneje pa je, da nam
je konno uspelo postaviti pravo prioriteto, in sicer preusmeritev tranzitnega prometa z obale v notranjost z
izgradnjo hitre ceste KoperDragonja. Minister pa se je ob tem zavezal
tudi k temu, da bo ob izgradnji hitre
ceste JagodjeLucija istoasno stekla
tudi gradnja hitre ceste do mejnega
prehoda Seovlje. Z ministrom sem
se ob tem tudi dogovoril, da se bova
v kratkem, morda e v teh dneh,
skupaj s predstavniki Darsa pogovorila o naih konkretnih zahtevah
in priakovanjih v zvezi s hitro cesto
JagodjeLucija.
Zavedam se, da nismo dosegli
prav vsega, kar smo si eleli, smo pa
dosegli veliko. Dovolj, da slovesno
odprtje predora Markovec ne bo
slavje le za Ljubljano.

Peter Bossman

Lokalno glasilo Obine Piran

Solni cvet - L'Afioreto 36

Kazalo

Izdajatelj:
Obina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran

18

DRUTVA

21

ZGODBE LJUDI

AKTUALNO

Izlo:
V Piranu, junija 2015

Vse nepodpisane fotografije:

Arhiv obine Piran

22

KULTURNA DEDIINA

29

VZGOJA IN IZOBRAEVANJE

Odgovorna urednica:
Slavica Tucakov

Oblikovanje in prelom:
Emigma d.o.o.

33

ITALIJANSKA SKUPNOST / COMUNIT DEGLI ITALIANI

39

SOLINE

Vsa nepodpisana besedila:

Slavica Tucakov in Nina Trampu

Tisk:
Tiskarna Vek

40

OKOLJE

Lektura:
Petra Jordan

Naklada:
8.000 izvodov

44

ZDRAVJE

46

UMETNOST

51

PORT

Junij 2015

SOLNI CVET / L'AFIORETO

AKTUALNO

03

Na kratko

KPSS in obina Piran

bosta zamenjala
dotrajane mize in klopi

Uporabnike kolesarske in sprehajalne poti

Parenzana, pot zdravja in prijateljstva, obveamo, da bo Krajinski park Seoveljske soline v sodelovanju z obino Piran postopoma
zamenjal 19 dotrajanih klopi in 5 miz ter obnovil mostov ob rudnikem bajerju (Korea),
saj jih je e dodobra nael zob asa. Prav tako
bodo zamenjali varovalno ograjo ob kanalu
sv. Jerneja tik ob vhodu v KPSS na Leri. Vse
obiskovalce prosimo za razumevanje.

Gostili veleposlanike
akreditirane na ekem

Na povabilo bive veleposlanice Republike Slovenije na ekem dr. Smiljane Knez

so v petek, 22. maja 2015, Piran obiskali veleposlanice in veleposlaniki Peruja, Brazilije,
Malezije, Japonske, vedske, Luksemburga,
Finske ter Junoafrike Republike, ki slubujejo na ekem. Sprejel jih je upan Peter
Bossman, ki jih je navduil s predstavitvijo
in svojo osebno zgodbo ter jim za spomin na
Piran podaril vreko piranske soli in unikatni keramini izdelek piranske umetnice Dubravke orel. Gostje so obiskali tudi arobni
svet koljk in Pomorski muzej Sergeja Maere
Piran ter obljubili, da se v Piran kmalu vrnejo.

Rekonstrukcija
podpornega zidu na
Vrtni ulici v Piranu

Plaketa obine Piran za

40 let delovanja Zveze
kulturnih drutev Piran
Foto: Jadran Rusjan

V skladu z odlobo, ki jo je 25. novembra

2014 odredil Inpektorat RS za promet, energetiko in prostor na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor RS, mora Obina Piran kot
investitor odstraniti nevaren podporni zid na
Vrtni ulici v Piranu in ga nadomestiti z novim
statino stabilnim armiranobetonskim podpornim zidom, obloenim s kamnito oblogo.
Z deli je Obina Piran zaela v ponedeljek,
1. junija, poseg pa bo zakljuen predvidoma v
prvi polovici julija. Obanke in obane obveamo, da bo del ulice pri objektu Vrtna ulica 7
zaprt. Hvala za razumevanje.

"Bogastvo kulture in zgodovine, na katerega smo v obini Piran tako ponosni, je zaklad
le po zaslugi ljudi, ki jo plemenitite. tevilna
drutva in posamezniki spretno prepletate
zgodovino s sodobnostjo, oivljate mesto in
mu dajete duo. Obujate dediino, ki bi brez
vas ostala nedotaknjena, ohranjate obiaje, ki
jih brez vas nai najmlaji ne bi nikoli poznali,
in svoj as velikoduno podarjate obankam in
obanom ter obiskovalkam in obiskovalcem,"
je na praznovanju 40-letnice Zveze kulturnih
drutev Piran dejal upan Peter Bossman in
predsedniku zveze Danielu Lovinu izroil
plaketo Obine Piran. Na prijetnem druenju v
skladiu soli Monfort so se v nedeljo, 24. maja
2015, predstavila tevilna drutva, ki delujejo
pod okriljem ZKD Piran.

upan Bossman z
mladimi delil izkunje
na temo manjin

tudentje pobratenega
Indianapolisa ponovno
v Piranu

upan Peter Bossman vedno rad sprejme mlade ljudi in se z njimi pogovarja. Sredi
maja so ga obiskali mladi iz panije, Turije,
Makedonije, Italije, Hrvake in Slovenije iz
organizacije Mladiinfo International in upan
je z njimi delil svoje izkunje ter poglede na
temo manjin. Mladi so si za sreanje izbrali
Piran zaradi dvojezinosti in soitja razlinih
kultur. Z upanom so opravili tudi intervju in
bili nad njegovo zgodbo navdueni.

Ko govorimo o obiskovalcih, govorimo o

mednarodnih odnosih. Dovolite mi, da ob
tej prilonosti poudarim tesno sodelovanje, ki
se je razvilo med naima dravama. Vzpostavili smo namre pobratenje med Piranom in
Indianapolisom. Zato z dananjim obiskom
bogatite tudi sodelovanje in stike ne samo
med naima pobratenima mestoma, ampak
tudi med naima dravama, je v obinski palai podupanja Obine Piran Meira Hot nagovorila tudente iz Indianapolisa.

04

AKTUALNO

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2015

Dnevi vrtnic in wellnessa, 30. 5.7. 6. 2015

Pie Lea uligoj, Turistino zdruenje Portoro; foto arhiv TZP

Predsednik Republike Slovenije Borut

Pahor bo posadil vrtnico Portoro
Portoro bo devet dni v
znamenju vrtnic in wellnessa.
Na osrednji prireditvi v soboto, 6. junija, bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor
posadil vrtnico Portoro v gredico slavnih. Letos je bilo prodanih kar 10.000 vrtnic Portoro, e zadnje sadike bodo
naprodaj naslednjo soboto.
e etrto leto zapored bo
Portoro zaivel v znamenju
vrtnic, predstavili pa bodo tudi
bogato ponudbo wellnessa, ki
je eden najmonejih portorokih turistinih produktov.
Kraj se bo tako od 30. maja do
7. junija skozi prefinjen vonj
vrtnic predstavil kot moderna
in elegantna destinacija, kjer
lahko obiskovalci poskrbijo za
svoje zdravje in lepoto. V tem
asu bodo gostinski lokali ponujali posebne menije, sladice
in koktejle z vrtnicami, hoteli
pa bodo pripravili wellness pakete na temo te kraljice med
cvetlicami.
Turistino zdruenje Portoro je leta 2012 registriralo
vrtnico z imenom Portoro.
Njen lahtnitelj je Thomas
Proll iz nemke lahtniteljske
hie Kordes, enega najvejih in
najbolj znanih evropskih podjetij na tem podroju. Vsako
leto naredijo priblino 400.000
poskusov, od katerih nastane
le est ali sedem novih sort vrtnic, primernih za sajenje.
Vrtnica Portoro (KO 000939-10) je pokonno rastoa
floribunda oz. mnogocvetna
vrtnica s cvetovi v opih. Viina rasti, ki jo dosee, je okoli 6080 cm. Je zdrave rasti
s poudarjenim lepim temno
zelenim listjem. Primerna je
za sajenje v skupinah s polnim
cvetenjem ali kot samostojen
grm. Njeni polvrstnati cvetovi

Kot prva je vrtnico Portoro v gredico slavnih posadila priljubljena

pevka Tinkara Kova.

so aree oranne barve, s cvetenjem pa poasi spreminjajo

barvo v rumeno in nato bledo
ronato.
"Lani smo prodali 8.000 sadik vrtnice Portoro, zato smo
letos razmnoili kar 10.000 sadik in tudi te so e razprodane. Vrtnica je na voljo v vseh
evropskih dravah, a najve jih
prodamo v Nemiji, kjer izredno cenijo njeno barvo. Veliko ljudi nas povpraa, od kod
izhaja ime vrtnice, in mi jim z
veseljem razloimo. Na etiketo
smo umestili tudi portoroki

logotip," je povedala Maya Polscher, predstavnica za odnose

z javnostmi v drubi Kordes.
Osrednja prireditev Dnevov vrtnic in wellnessa bo v
soboto, 6. junija, v portorokem ronem vrtu, kjer raste
kar 123 razlinih vrst vrtnic.
Nekatere izmed njih se ponaajo s astitljivo starostjo, saj
so bile vzgojene med letoma
1887 in 1925.
Od 10. ure dalje se bo mogoe sprehoditi mimo stojnic s
ponudbo cvetja, vrtnic, diavnic in izdelkov domae obrti,

okusiti bo mogoe kulinarine

mojstrovine iz vrtnic in se prepustiti izkuenim rokam maserjev. Obiskovalci bodo lahko
kupili e zadnje letonje sadike
vrtnice Portoro in drugo cvetje za ureditev svojih vrtov.
Ob 16. uri se bo zael uradni del programa, ko bo predsednik Republike Slovenije
Borut Pahor v gredico slavnih
zasadil vrtnico Portoro. "Idejo smo prvi uresniili lani.
Zamislili smo si, da bi vsako
leto ena izmed znanih osebnosti zasadila vrtnico z registriranim imenom Portoro. Tako
je v naem ronem vrtu poasi
priela rasti gredica slavnih. V
ast nam je, da se je letos na
povabilo Obine Piran odzval
predsednik republike Borut
Pahor," je povedala Patricija
Grini, v. d. direktorice Turistinega zdruenja Portoro.
Prvo vrtnico je lani v gredico
prispevala primorska pevka in
lanska predstavnica na Evroviziji Tinkara Kova.
Na prireditvi bodo razglasili zmagovalca tekmovanja
za najlepi vrt obine Piran,
nastopila pa bo tudi zmagovalka obalnega ova talentov
2014 Arijana. Dogodek bodo
popestrili lani drutva Rosa
Klementina in razstava del
drutva likovnih umetnikov
Vrtnica.
Organizator:
Turistino
zdruenje Portoro.
Sodelujejo:
slaiarne
Karamela, Mignon, Cacao in
Opera, bara Kapelca in Mainin, restavracije Otarija,
Figarola, Paco 1 in Paco 2, hotel in restavracija Tomi, hotel
Kempinski Palace Portoro,
Bernardin Group, LifeClass
hotels&spa, hotel Marita in
Casinos Portorose.

Junij 2015

SOLNI CVET / L'AFIORETO

AKTUALNO

Dnevnikov triatlon, 7. junij, Marina Portoro

V Marini vsako leto ve triatloncev

V nedeljo, 7. junija, bo
asopisna hia Dnevnik v
Marini Portoro e etrto
leto zapored zdruila profesionalne portnike in tiste,
ki se za triatlon ele navduujejo. Prilonost tekmovati
bodo imeli tudi tisti, ki obvladajo le eno od disciplin, a
lahko sestavijo ekipo.
Tekma bo z manjimi
spremembami potekala po
e lani zartani trasi, v boj
s asom pa se bodo v morje,
ki poasi e postaja topleje,
najprej pognali tekmovalci,
prijavljeni na super sprint
in tafete, sledil bo sprint
triatlon, ob 13.30 pa bomo
v Marini Portoro glasno
spodbujali tekmovalce, ki
se bodo podali na najdaljo
preizkunjo, olimpik triatlon. Na Obali priakujemo
tudi mnoino udelebo najmlajih tekmovalcev, ki se
bodo ob 12.30 pomerili na
cici akvatlonu. Za tiste najmlaje, ki ne bodo tekmovali,
pa bodo poskrbeli animatorji
Fakultete za port z organiziranim varstvom.
Dnevnikov triatlon v Marini Portoro, katerega sponzor je Obina Piran, vsekakor
raste in tako bo letos gostil
tudi dravno prvenstvo v triatlonu za Slovensko vojsko
in policijo. Kot je ob tej prilonosti povedal Jure Velepec, poveljnik portne enote
Slovenske vojske in tudi sam
uspeen triatlonec, zanimanje za vzdrljivostne porte
in triatlon v Slovenski vojski
nenehno raste. Udeleba na
prvenstvih Slovenske vojske,
ki jih organiziramo vsako
leto e od leta 1995, je vse
veja in lani je na prvenstvu
v Bakovcih v sprint triatlonu
nastopilo e 33 posameznikov in 17 tafet. Omeniti ve-

lja, da je kar lepo tevilo pripadnikov Slovenske vojske

vsaj enkrat opravilo z dolgo
razdaljo triatlona ironmanom, je povedal Velepec in
dodal, da je triatlon v Slovenski vojski prisoten e od
90. let. Gre namre za port,
ki zahteva raznovrstne oblike vzdrljivosti, ki morajo
odlikovati tudi vrhunsko
usposobljenega vojaka.
Na startu v morju bo tudi
veteran slovenskega triatlona Miro Kregar, ki je tudi
ambasador
Dnevnikovega
triatlona: Triatlon Portoro je zakon, zato se ga bodo
udeleili vsi lani kluba Trisport Kamnik. Vsekakor bo
tekma zanimiva e zaradi
konkurence, ki bo tudi letos
odlina, veselim pa se tudi
proge. Ta poteka skozi Portoro, kar se pri nas zelo redko zgodi. Zagotovo bo velik
izziv tudi kolesarski klanec
proti kroiu Bernardin,
kjer se bo delala selekcija.
Klanec se namre napada kar
petkrat, in e si moan na
kolesu, lahko tu dobi lepo
prednost.
Ve o trasi in pravilih
tekme najdete na spletni
strani
http://sportniklub.
dnevnik.si.

DNEVNIKOV
triatlon je IN
triatlon
Nedelja, 7. junij 2015,
Marina Portoro

Zapore cest
Na dan dogodka, v nedeljo, 7. junija, bo delna zapora ceste
Obala, od Pote v Luciji do kroia Bernardin, od 10.00 do 10.30;
od 11.00 do 12.15 in od 14.00 do 16.30 bo zaprta (iz Lucije smer
obala kroie Bernardin).

Pridruite se nam!
Vabimo vas k spodbujanju ali tekmovanju, lahko pa
sestavite tudi svojo tafetno ekipo in nastopite na
triatlonu, katerega glavni namen sta zabava in druenje
portnikov razlinih disciplin.
Kategorije: cici akvatlon za najmlaje, super sprint in tafete,
sprint triatlon in tafete, olimpik triatlon in tafete
Ve informacij in prijave:
http://triatlon.dnevnik.si in e-pota triatlon@dnevnik.si
Sponzor:

Partnerji:
LUCIJA
PORTORO-SLOVENIJA

05

06

AKTUALNO

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2015

Na odru amfiteatra se bo predstavilo 14 izvajalcev

Pie Adrijana Krajnc Vasovi ; foto Breda Krajnc

Predstavitev 35. festivala Melodije

morja in sonca in reb tevilk
4. julija ob 20.45 bo v Avditoriju Portoro
potekal 35. festival Melodije morja in sonca.
Na odru amfiteatra se bo predstavilo 14 izvajalcev, vrstni red pa so pevke in pevci izrebali
na novinarski konferenci v Hotelu Marko.
Prva se bo s pesmijo Limonada predstavila Bilbi, tevilko dve je izrebala Ina Shai, ki
bo zapela pesem Iem sonce, Prvi poljub bo
predstavila Skupina Mozaik, etrta se bosta s
pesmijo Malo za hec, malo zares predstavila Klepa in Gustini KinG, turle bodo na
odru s pesmijo Hit poletja, Tulio Furlani bo
prepeval o Bloody Mary. tevilko sedem je
izrebala Polona Furlan s pesmijo Ostani e
malo, za njo bo na odru iga Rustja s pesmijo
Ne sodim sem, Katrinas bodo prepevale Do
neba. Easy bo zapel pesem Nekaj med nama,
Francesco Squarcia Innamorarsi di te, Monika Puelj se bo predstavila s pesmijo V dobrem in slabem, moi sta zdruila Eva Boto in
Gaper Rifelj, prepevala bosta Ljubezen dela
udee, tevilko 14 pa je danes izvlekla Alja
Krui, njena pesem nosi naslov Najin ples.
Festival Melodije morja in sonca sega
v leto 1978. Prva zmagovalka je bila Moni
Kovai s skladbo Nasmeh poletnih dni, 34
MMS-ov pa je v zakladnico slovenske popularne glasbe shranilo nekaj najvejih draguljev, ki ostajajo glasba mladosti in postajajo
melodije spominov.
Smernice in potek 35. festivala Melodije morja in sonca so predstavili Meira Hot,
podupanja Obine Piran, Marko esnik, direktor Avditorija Portoro - Portorose, Mario
Galuni, odgovorni urednik UPE Razvedrilnega programa TV Slovenija, Slavko Ivani,

umetniki vodja festivala MMS, in Lada Tancer, predstojnica Urada za drubene dejavnosti Obine Piran. V dananjih dneh, ko vrata
zapirajo tudi nekateri uveljavljeni festivali, se
morate avtorji e toliko bolj potruditi, da vas
sliimo. In ponosni smo na to, da je festival
Melodije morja in sonca kljub nekaterim nihanjem v zadnjih letih e dvignil raven kakovosti glasbene produkcije. Festivalu smo vrnili ugled, vam, glasbenicam in glasbenikom
ter avtoricam in avtorjem, pa tako dajemo
prilonost, da nemoteno ustvarjate melodije,
ki nas bodo spremljale e leta, je zbrane nagovorila piranska podupanja Meira Hot.
Lanski festival je bil odlino obiskan, v
neposrednem TV-prenosu si ga je ogledalo
rekordno tevilo gledalcev. Vsako leto festival

postree s kakno novostjo, letonja je ta, da

se bodo pred festivalom na radiih predvajali deli tekmovalnih skladb. V ov programu
bodo izbrani zmagovalci festivala z mladimi
pevci zapeli zmagovalne skladbe, v tednu
pred festivalom pa bodo tudi letos v Portorou potekali trije predstavitveni veeri in druenje z izvajalci/glasbeniki, kar bo popestritev
poletnih veerov. Pri Zalobi kaset in plo
RTV Slovenija bo izla zgoenka s tekmovalnimi skladbami.
Lastnik blagovne znamke festivala Melodije morja in sonca je Obina Piran, Avditorij
Portoro - Portorose je njen upravljavec oziroma organizator, soorganizator pa RTV Slovenija. Festival MMS bosta tudi letos vodila
Lorella Flego in Mario Galuni.

Junij 2015

SOLNI CVET / L'AFIORETO

AKTUALNO

Piran bo zopet v znamenju plesa

Pie in foto JSKD OI Piran

11. Festival plesa Piran 2015

Od etrtka 25. junija, do nedelje, 28. junija, bo Piran ponovno v znamenju plesa. Na Tartinijevem trgu bo namre potekal e
11. Festival plesa Piran 2015, ki
ga organizirata Zveza kulturnih
drutev Piran ter Javni sklad RS
za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Drutvom baletnih umetnikov Slovenije.
S pestrim programom izraznih, orientalskih in ustvarjalnih
plesov, jazz, modern in klasinega baleta, flamenka, hiphopa,
twirlinga, street dancea, break
dancea in show dancea se bodo

predstavile tevilne plesne skupine iz Slovenije in Italije.

Festival bomo odprli na dan
dravnega praznika, 25. junija, ko si bodo obiskovalci lahko
ogledali tradicionalni Gala baletni veer pod zvezdami, na katerem bodo nastopili lani Drutva
baletnih umetnikov Slovenije,
Mladi slovenski balet ter profesionalni plesalci SNG Opere
in baleta Ljubljana in Maribor.
Vse predstave se prinejo ob 21.
uri. V primeru slabega vremena
bodo prestavljene v Tartinijevo
gledalie Piran.

Portoroko in piransko pisarno je lani obiskalo ve

kot 86.000 gostov

Prevladovali so tuji gostje, med njim je bilo najve

Italijanov in Avstrijcev

Pie in foto Lea uligoj, Turistino zdruenje Portoro

Pie Lea uligoj, Turistino zdruenje Portoro; foto Ubald Trnkoczy

Med prvomajskimi
Portoro priakuje
turiste s prenovljeno prazniki podobno
informacijsko pisarno tevilo turistov kot lani

Po 15 letih je turistinoinformacijska pisarna Portoro konno zasijala v novi preobleki in je pripravljena na sprejem turistov. Te bo poleg
prijaznih informatorjev priakala
prostorneja in svetleja notranjost
modernejih oblik in materialov.
Portoroka turistinoinformacijska pisarna je ena izmed dveh
tovrstnih pisarn, ki delujeta v okviru Turistinega zdruenja Portoro.
Druga se nahaja na Tartinijevem
trgu v Piranu. Obe pisarni sta v
letu 2014 nudili informacije ve kot
86.000 gostom. Najbolj pestro je seveda v asu poletne sezone. Samo
avgusta lani je piransko pisarno obi-

skalo ve kot 14.000 turistov.

Turistini informatorji nudijo
obiskovalcem vse informacije o turistini ponudbi destinacije Portoro
& Piran, pa tudi ire. Svetujejo jim
glede namestitev, ogledov na destinaciji, monosti izletov v blinjo
okolico, kulinarine ponudbe, monosti za portne aktivnosti in vseh
drugih stvari, o katerih povpraujejo
turisti. V pisarni so na razpolago tudi
turistini katalogi in letaki, zemljevidi in spominki. Obiskovalci lahko
s pomojo raunalnika brezplano
dostopajo do interneta, od maja do
septembra pa je na voljo tudi zelo
ugoden najem koles Piranko.

Od 25. aprila do 2. maja so v

hotelih v piranski obini zabeleili 32.767 noitev, kar je enako kot v
asu prvomajskih praznikov 2014.
Prevladovali so tuji gostje, ustvarili
so 60 % vseh prenoitev, med njim
je bilo najve Italijanov in Avstrijcev.
Hoteli obine Piran so v petek, 1.
maja, povsem zapolnili svoje kapacitete, v primerjavi z lani je bilo na ta
dan za 1 % ve noitev. Dobre rezultate pa so zabeleili tudi na prvi praznini vikend, 26. aprila je bilo tako
kar 33 % ve noitev kot lani.
Odlino je bil obiskan tudi Praznik olja in bledea, ki je med 1. in
3. majem potekal v Padni. V treh
dneh se je tam mudilo okoli 4.000
obiskovalcev, med drugim tudi trije

avtobusi turistov s potnike ladje in

en avtobus slovakih turistov. Sobotnega Bokarinovega pohoda pa se je
udeleilo kar 55 pohodnikov.
Aprila so v hotelih obine Piran
zabeleili 89.611 noitev, kar je 2 %
manj kot aprila 2014. Od tega je bilo
32 % noitev domaih in 68 % noitev tujih gostov. V primerjavi z lani je
bilo domaih prenoitev za 15 % ve,
tujih pa za 9 % manj.
V prvih tirih mesecih leta 2015
so zabeleili 233.932 hotelskih noitev, kar je 3 % ve kot v enakem
obdobju lani. Od tega je bilo 41 %
noitev domaih in 59 % noitev tujih gostov. V primerjavi z lani je bilo
domaih prenoitev za 1 % ve, tujih
pa za 4 % ve.

07

08

AKTUALNO

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2015

Navtika je posel in gospodarska prilonost, a je tudi strast

Pie in foto Janez Mui

Marina Portoro je gostila e

20. Internautico
Navtika seveda je posel
in gospodarska prilonost, a
je tudi strast. Plovilo za tevilne ni zgolj prevozno sredstvo, je ljubezen, zato je tudi
Internautica ve kot le sejem.
Vsi, ki boste Portoro obiskali
letonjo pomlad, boste hitro
zaznali posebno vzduje, ki
pri nas spremlja predstavitve
novosti in zanimivosti iz sveta navtike, je med drugim ob
letonji Internautici poudaril
upan Peter Bossman.
Pomen te najveje navtine prireditve na Jadranu, ki je
bila v portoroki marini od 6.
do 10. maja letos e 20. po vrsti, je s svojo prisotnostjo potrdil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor,
ki je njen astni pokrovitelj in
jo je skupaj s piranskim upanom tudi odprl.
Navkljub teavam, ki e
kar nekaj let pestijo slovensko navtino industrijo in
svetovno navtiko nasploh,
je letonja Internautica v veselje mnogih pokazala, da
je za razstavljavce ponovno
vabljivo zanimiva. Kot kae,
celo pridobiva ugled, saj so
po Evropi podobni sejmi e
kar v krizi in nekatere tudi
ukinjajo. Tega v Portorou
ni bilo utiti. Tam je bilo podobno kot prejnja dobra leta
okoli 150 tujih in domaih
razstavljavcev, ki so predstavili skoraj 100 plovil najvejih domaih ter svetovnih
navtinih znamk. Po podatku
organizatorjev si jih je v petih
dneh ogledalo ve kot 15.000
obiskovalcev.
e prvi dan je razstava
ponudila ogled Zelene avenije s prikazom elektrinih
in hibridnih cestnih vozil ter
plovil. Podrobneje so pred-

stavili tudi ekoloko naravnana projekta MARLISCO in

DeFishGear. Prvi je usmerjen
v analizo problematike morskih odpadkov v evropskih
morjih in v krepitev drubene
ozaveenosti ter soodgovornosti, drugi pa ima za cilj pripravo strategije za zmanjanje
koliine morskih odpadkov v
Jadranskem morju.
Med predstavljenimi plovili je bilo med jadrnicami pa
tudi med motornimi plovili
in vodnimi skuterji, SUPI in
podobnim veliko novih zanimivosti in navtinih premier. Elan je pripravil celovito
predstavitev vseh plovil, ki
se trenutno proizvajajo pod
njihovo blagovno znamko
Impression. Tako je bilo mo-

goe videti in preizkusiti kar

12 njihovih plovil.
Tam so bila e plovila znamk Cranchi, Ferretti,
Pershing, Absolute, Fairline,
Jeanneau, Alfastreet, Itama,
Riva, Zar, Lagoon, Beneteau,
Janneau, Shipman, Lagoon,
Neel, Frauscher.
Med evropskimi premierami omenimo jadrnico
Azuree 33C turkega proizvajalca Sirena Marine, jadransko premiero pa sta doivela
zmagovalec izbora European
Power Boat of the Year 2015,
Cranchi 43 Eco Trawler, in
najnoveja karbonska jadrnica Shipman 59. Obiskovalci so si lahko ogledali nekaj
ekskluzivnih jaht najvijega
cenovnega razreda, kot so

Pershing, Ferretti 960 Fly,

Cranchi, Fairline, Absolute,
Riva in Frauschers 747 MIRAGE AIR.
Drutvo DOVES FEE
Slovenija je predstavilo dobitnike letonjih modrih zastav,
tam pa je bil tudi Zavod za revitalizacijo mediteranske kulture Piran, ki je tako kot lani
pripravil razstavo arobni
svet koljk. Desetlanska irija je izbirala jadranska plovila leta v kar 12 kategorijah.
V okviru portnih dogodkov
Internautice pa velja omeniti
tekmo v deskanju z veslom, ki
je tela za SUP Pokal Slovenije, in tradicionalno sreanje
starodobnih plovil ter avtomobilov, ki je bilo v Piranskem zalivu.

Junij 2015

SOLNI CVET / L'AFIORETO

AKTUALNO

09

Sreanje voditeljev JV Evrope Summit100

Foto Daniel Novakovi/STA

Obisk predsednikov in predsednic

drav Zahodnega Balkana v Piranu
Prvi junijski dan je Piran gostil
visoke goste, saj je v okviru sreanja voditeljev JV Evrope Summit100, ki je bilo 1. in 2. junija v
Grand Hotelu Bernardin v Portorou, potekalo sreanje predsednikov procesa Brdo.
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, hrvaka predsednica Kolinda Grabar-Kitarovi,
rnogorski predsednik Filip Vujanovi, makedonski predsednik
Gjorge Ivanov in predsedujoi
predsedstvu BiH Mladen Ivani
so si v ponedeljek, 1. junija 2015,
ogledali Piran.
Visoke goste je na Tartinijevem trgu v Piranu sprejel upan
obine Piran Peter Bossman. Pozdravili so jih tudi uenci in uenke
O Cirila Kosmaa Piran, otroci

Vrtca Mornarek in uenke in

uenci ole Vincenzo e Diego de
Castro Pirano. Otroci so zapeli in gostom podarili kronike z
motivom piranskih hik, ki so jih
izdelali uenci in uenke O Ciril
Kosma Piran, ter vreke s sivko,
ki so jih naredili v Vrtcu Mornarek Piran.
Visoki gostje so nato obli
ribiki mandra in piransko nabreje do punte, predsednik Pahor
pa je izmenjal nekaj besed tudi z
nakljunimi obiskovalci, turisti in
domaini, ki so v lepem vremenu
e dodobra zapolnili tako plao
kot gostinske lokale.
Pomen obiska predsednikov
v obini je izpostavil upan Peter
Bossman, ki je voditelje sosednjih
drav ob tej prilonosti povabil,

naj Piran v prihodnje obiejo tudi

z druinami. Kot je poudaril, je Piran multikulturna obina, v kateri
ivijo tudi tevilni pripadniki na-

rodov nekdanje Jugoslavije. "Menim, da je prav, da spet razvijamo

te tradicionalne odnose, ki smo jih
vedno imeli," je dodal.

V Padni na prazniku okoli 4000 ljudi

Prvomajske evapie zamenjale

dobrote iz bledea
Od 1. do 3. maja je v Padni
potekal etrti Praznik olja in bledea, ki je predstavil avtohtone sorte
oljnega olja in jedi iz kakovostnih
lokalno pridelanih sestavin. V
ospredju je bila istrska kmeka trnica oljnega olja in domaih proizvodov, med katerimi so kraljevale
kulinarine mojstrovine iz bledea.
Turistino zdruenje Portoro je v
sodelovanju s Krajevno skupnostjo
Padna na praznik privabilo okoli
4000 obiskovalcev, ki so prvomajske piknike zamenjali s sprehodom
po slikoviti vasici.
V srediu Padne in med ozkimi ulicami so jih priakali domaini, ki so ponujali domae jedi iz
olja in bledea, poleg kulinarinih
uitkov pa sta dogajanje popestrila e otroki Ex-tempore pod
strokovnim vodstvom Mire Lien
Krmpoti in gledalika predstava

KD Movra Kunica pa ne. V petek zveer se je v soju bakel in ob

zvokih glasbe avrinskih godcev
razvila romantina istrska atmosfera, v soboto zveer pa je nastopil
Rudi Buar s spremljevalno skupino.

Obina Piran ni le morje in

sonce, kot si jo zapomnijo nekateri nai gostje Na ugledno mesto
najbolj turistine obine v Sloveniji
jo postavljajo tudi tevilne prireditve in dogodki. Med njimi sem e
posebej ponosen na tiste, ki se ro-

jevajo v zaledju, saj naim gostom

na drugaen nain pokaejo pravi
obraz nae trdne skupnosti. Veseli me, da ste pred tirimi leti znali
prepoznati potrebe in elje obiskovalcev, in upam, da boste z enakim
zagonom vztrajali e naprej. Obina Piran vas bo pri tem razvoju
podeelskega turizma podpirala z
veseljem in sredstvi, je ob odprtju
praznika zbrane nagovoril upan
Obine Piran Peter Bossman.
Obiskovalci so izjemne dobrote iz bledea lahko pokurili na
Bokarinovem pohodu, ki jih je v
soboto vodil po starih vakih poteh
od Padne prek Nove vasi do Krkav. Pohod je vkljueval ogled vake galerije Boidarja Jakca, obisk
oljarne z degustacijo ekstra devikega oljnega olja, obisk vinske
kleti z degustacijo vin, istrsko malico in druga majhna preseneenja.

10

AKTUALNO

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2015

Ponovno uspeni pri pridobivanju nepovratnih sredstev

Obina Piran zaela z ureditvijo

ribikega pristania Strunjan

Potem ko je Obina Piran v prvi polovici

maja od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS prejela odlobo o dodelitvi nepovratnih sredstev za ureditev ribikega pristania Strunjan, je upan Peter
Bossman v sredo, 13. maja, podpisal pogodbo z izvajalcem del, podjetjem Adriaing, ki je
e zaelo pripravljalna dela.
Obina bo za ta projekt prejela do 866
tiso evrov nepovratnih sredstev, in sicer
722 tiso iz Evropskega ribikega sklada in
144 tiso evrov iz prorauna Republike Slovenije.
Obina Piran bo z nepovratnimi sredstvi
uredila ribiko pristanie Strunjan oz. neposredni priobalni in morski del ob naravnih vrednotah Laguni Stjua in Strunjanskih
solinah, saj je vodni del obmoja zaradi naplavin, ki se nabirajo e vrsto let, zelo plitek,
neurejen obalni zid pa ne dopua pristajanja plovil.
V okviru tega projekta bo Obina Piran
zagotovila poglobitev vplovitvenega koridorja in ustja kanala Stjua z utrditvijo leve
breine in ureditev obalnega zidu na desnem
bregu ustja kanala Stjua s ploadjo in privezi. Ob vplovitvenem koridorju bo postavljen
zaitni skalomet v dolini 30 metrov, ki bo
prepreeval nanos mulja na plovno pot. Za
zaito pred valovanjem bo postavljen tudi
skalomet vzdol obale severno od ploadi.
V urejenem ribikem pristaniu bo na
voljo 13 privezov za ribika plovila doline
med 6 in 8 metri, za natovarjanje in raztovarjanje plovil doline do 18,5 metra pa bo
zagotovljen e zaasni boni privez.
Izvajalec del bo poskrbel tudi za sanacijo
in protierozijsko utrditev nasutega platoja,
postavil bo tri manje lesene objekte za spravilo ribike opreme in instalacijske omarice
za potrebe oskrbe ribikih plovil z vodo in
elektriko.
Z obnovo ribikega pristania bodo zagotovljeni trajnostna uporaba obmoja ter
bistveno bolji pogoji za delo in varnost ri-

biev. Ker se investicija izvaja v obutljivem

naravnem okolju, je Obina Piran pri pripravi projekta tesno sodelovala z vsemi akterji v
tem prostoru in tudi s iro javnostjo. Projekt
je pridobil naravovarstveno soglasje, soglasje
Krajinskega parka Strunjan, Zavoda za varstvo kulturne dediine Slovenije OE Piran,
vodno soglasje ARSO ter soglasje Uprave RS
za pomorstvo. Predstavili so ga tudi Krajevni
skupnosti Strunjan in turistinemu gospodarstvu na tem obmoju.
Ker mora biti v skladu z razpisnimi pogoji investicija zakljuena najkasneje do konca
letonjega leta in bodo dela morala potekati
tudi v poletni turistini sezoni, so sprejeli
nekatere dodatne ukrepe, ki bodo zagotovili,
da bo gradbie im manj motee za okolico.
Da bi omilili vpliv gradbia na blinjo plao
in ohranili cestno povezavo do restavracije
Lambada za potrebe turizma, gostinstva in
prebivalcev, bo izvajalec del uredil in uporabljal transportne gradbine poti ob Stjui.
Obmoje gradbia bo zavarovano z
ograjo, ki bo obiskovalcem Strunjanske plae omogoala nemoteno uporabo sedanjega gramoznega parkiria in uporabo plae
v dosedanjem obsegu. Ker pa izvajanje del
predvideva tudi raziritev in poglobitev ustja
plovnega kanala, bo med gradnjo zaasno
odstranjena lesena brv, ki pecem omogoa
prehode znotraj krajinskega parka.
Na obmoju predvidenega gradbia je
trenutno nekaj deset nelegalno privezanih
plovil, ki jih bodo morali lastniki odstraniti,
za ribika plovila in plovila z urejenimi privezi pa bo obina v asu gradnje zagotovila
ustrezna privezna mesta. Zato s tem obvestilom pozivamo lastnike nelegalno privezanih
plovil, naj plovila im prej odstranijo.
Iz varnostnih razlogov bodo v asu gradnje uvedene tudi doloene omejitve plovbe
skladno s potekom del.

Zaradi zaasne odstranitve lesene brvi

znotraj Krajinskega parka Strunjan je
spremenjena pepot. Obhod je urejen,
kot je prikazano na skici. Obvestilni
tabli sta tudi na obeh koncih dostopa
do mostu. Hvala vsem prebivalcem
in obiskovalcem za razumevanje in
potrpljenje med potekom del.

Junij 2015

SOLNI CVET / L'AFIORETO

AKTUALNO

11

Praznik artiok v srediu Strunjana

Pie in foto Janez Mui

Ko kraljuje istrska artioka

Strunjan ni le naa prestolnica kakija, ampak tudi artiok. Minuli vikend je mesto
tako e esto leto zapored preivelo v praznovanju te rastline. V vse ve njihovih nasadih
namre raste avtohtona, kulinarino slastna, zdravilna in
po mnenju Strunjananov vse
bolj slovea artioka. Niti domaini ne vedo povedati, kakne sorte je, in ji pravijo kar
istrska ter dodajajo, da ima pri
njih celo daljo tradicijo kot
kaki. Poznajo jo namre e iz
asov pred Beneko republiko.
Raste na sonnih legah, ki jih
v Strunjanu ne manjka, in rada
ima toploto, tako da se njena
sezona zane z majem.
Kot pravi Gianfranco Giassi iz Turistinega drutva Solinar, ki prizadevno organizira
praznik, se istrske artioke po
zaslugi tega dogodka e prijema ime strunjanska artioka.
Od drugih, v glavnem uvoenih, je sicer nekoliko manja,
bolj okrogla in njena zelena
barva potegne na vijolino, a je
vsekakor izrazitejega okusa.
Tako je pri gurmanih cenjena
prav toliko kot na primer divji parglji, katerih sezona se je
ravno konala. Pravijo, da ko
enkrat poskusi strunjanske
artioke, ti druge ne teknejo
ve tako kot prej, zatrjuje Giassi.
S Praznikom artiok elijo v Strunjanu pribliati to
kulinarino rastlino iremu
krogu ljudi. Da jo vse premalo poznamo in da se sila redko
znajde na mizah v notranjosti

drave, je bilo opaziti tudi na

stojnicah, kjer so jo ponujali.
Prodajalci so imeli namre kar
precej dela s tem, da so obiskovalcem pojasnjevali, na kakne
naine jo lahko pripravimo.
Seveda je bil odgovor, da
si jo je najbolje privoiti po
istrsko oziroma strunjansko.
V slani vodi jih kuham kakih dvajset minut in nato dodam malo rnega popra in
jih pokapam z oljnim oljem.
Luim listek za listkom in
pojem meso na njih, dokler
ne pridem do srka. To je krona moje male pojedine, jim
je razlagala Jana Maraspin iz
Strunjana.
Kuharica Daniela Starc je
na stojnici gostia Karjola iz
Marezig pripravljala artioke po enakem receptu. Poleg
tega so jih ponudili v minetri,
dodali so jih omaki iz mletega mesa za fue, spekli so celo
kruh iz artiok in za bolj slad-

reklamne table
dizajn
izrez nalepk
XL - plakati
promocijske reitve

kosnede niso pozabili na krostato iz artiok. Seznam jedi, ki

jih lahko pripravimo iz te sredozemske rastline, je resnino
dolg: lahko jo dodamo v razline solate, omake, k testeninam, picam Priljubljene so
tudi polnjene. Maraspinova
je povedala, da najprej naredi
meanico iz drobtin, nasekljanega peterilja in esna, ki ji
doda e malo drobno narezanega pruta ali mortadele
in obvezno parmezana. Za ta
recept izbere veje artioke,
in ko so kuhane v slani vodi,
razpre listke ter z meanico
zapolni vrzeli med njimi, na
koncu pa artioke e posipa
z ostankom. Nato jih poloi
nazaj v kozico, zalije z vodo, v
kateri so se kuhale, in dodatno
kuha e kakih 5 minut.
A artioka ni le gurmanska
poslastica, saj je sila zdravilna.
Pospeuje prebavo, spodbuja revesno floro, isti jetra,

spodbuja delovanje ola, zniuje holesterol in pospei izloanje vode iz telesa. Vsebuje
same koristne snovi: vitamin
B, C in K, betakaroten, kalcij,
folno kislino, kalij, fosfor, magnezij in natrij.
Artioke slovijo kot hrana
grkih bogov. Znana zgodba
o Zevsu pripoveduje, kako je
lepo nimfo Cynaro spremenil
v artioko, ker ni usliala njegove ljubezni.
al je bilo letos opaziti, da
je Praznik artiok nekoliko
skromneji kot prejnja leta.
Morali so ga tudi preseliti na
parkirie v srediu vasi, saj si
vejega prizoria niso mogli
privoiti. Turistini delavci
na Obali bi morali bolj podpirati na praznik in se nam
pridruiti. Mi sicer artioke
z lahkoto prodamo, a elimo,
da pridejo turisti sem. Okoliki gostilniarji in hotelirji bi
jih lahko pogosteje ponujali.
Vsekakor upamo, da bo na
praznik z leti postal veji in
da nam zaradi slabe podpore
od zunaj ne bo zmanjkalo volje za organizacijo, je kritien
Giassi.
Kljub temu pa nekateri v
strunjanskem prazniku vsekakor vidijo prilonost, saj je
bilo Turistino drutvo Solinar
Strunjan letos deleno pomoi
oziroma sodelovanja s strani
Obine Piran, Okolja Piran,
kmetijske svetovalne slube
Koper, Krajinskega parka Strunjan, kulturno umetnike skupine Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran in e koga.

040 942 932

Obala 114, Lucija

www.dagal.si

12

AKTUALNO

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2015

Solinarska in Tartinijeva druina na EXPO Milano 2015

Regija Istra in Kras v srediu sveta

Od 1. maja do 31. oktobra 2015 v Milanu
poteka svetovna razstava EXPO 2015, na kateri se predstavlja 147 drav, od tega 55 s samostojnim paviljonom, med katerimi je tudi
Slovenija, in sicer kot zelena, aktivna in zdrava deela. Vsebine, ki so predstavljene v slovenskem paviljonu v povezavi z glavno temo
svetovne razstave hrana , so: sol, ebele,
termalne in mineralne vode, zdrav in aktiven
ivljenjski slog ter zelene tehnologije.
Osrednja tema letonjega EXPO je namre hrana, nosilni slogan pa Hrana za
planet, energija za ivljenje. Organizatorji
priakujejo, da bo letonji EXPO obiskalo
ve kot 20 milijonov obiskovalcev, in sicer
160.000 na dan. Slovenski paviljon, ki je postavljen na izjemni lokaciji prav na kriiu dveh glavnih ulic razstavia in v bliini
prizoria, kjer je predvideno osrednje druabno dogajanje svetovne razstave , naj bi
obiskalo milijon ljudi.
Slovenija se na EXPO predstavlja s programom, ki ga sooblikuje z regijami, in kot
prva se je predstavila regija Istra in Kras, za
katero je nastop na EXPO e posebej pomemben zaradi lege ob meji z Italijo. Istra in
Kras sta v boju za im vejo prepoznavnost
zdruili moi. Cilj njunega skupnega nastopa je predvsem privabiti im ve novih obiskovalcev.
EXPO pa ni le prilonost za krepitev e
obstojeih gospodarskih, kulturnih, turistinih, manjinskih in ostalih povezav, temve
tudi za nove odnose in sodelovanje z Italijo
in svetom.
V soboto, 9. maja, je EXPO, slovenski
paviljon in prestavitev regije Istra in Kras
obiskal tudi upan obine Piran Peter Bossman, ki je nad videnim navduen in je preprian, da bo uspena predstavitev Slovenije
na EXPO privabila nove obiskovalce v Istro,
na Kras in v preostale dele Slovenije.
Regija Istra in Kras, ki zajema Obino
Piran, Mestno obino Koper, Obino Izola,
Obino Ankaran, Obino Seana, Obino
Divaa, Obino Komen in Obino Hrpelje Kozina, se je v Milanu predstavila s pestrim
kulturnim, turistinim in kulinarinim programom. Na odprtju EXPO 2015 se je predstavila Solinarska druina, na dnevu regije
Istra in Kras pa Tartinijeva druina, ki je
poela veliko zanimanja in radovednih pogledov. Za vse obiskovalce je naprodaj tudi
istrsko-kraka koarica dobrot, ki vsebuje
zaitene produkte Krasa, Istre in Brkinov.

O Expu
Svetovna razstava poteka vsakih pet let
in je na generalni ravni vodena s strani Generalne skupine BIE (Mednarodni urad za
razstave v Parizu). Prva svetovna razstava je
potekala leta 1851 v Londonu (Crystal Palace, Hyde park). Med najbolj vidnimi gre
omeniti svetovno razstavo v Parizu leta 1889,
ki je za seboj kot mejnik industrijske dobe
pustila veliasten svetovno znani spomenik
Eifflov stolp. Podoben peat so Belgijci kot

gostitelji razstave leta 1958 pustili z Atomiumom, simbolom moderne dobe. Osrednji
namen svetovne razstave je obravnava doloene teme, ki je v svetovnem merilu aktualna
v asu, ko ta poteka. K sodelovanju so povabljene vse drave sveta, ki skozi doloeno
temo izobraujejo javnost, predstavljajo naine, kako dosei potrebe civilizacije, predstavljajo napredek na enem ali ve podrojih
lovekovega udejstvovanja in javnost seznanjajo s smernicami za prihodnost.

Junij 2015

SOLNI CVET / L'AFIORETO

AKTUALNO

13

Scrive Daniela Sorgo

Scoprire Pirano all'Expo 2015 con la CI "Giuseppe Tartini"

La pittoresca Pirano con la
sua storia secolare, le tradizioni e
la cultura, e il paesaggio unico al
mondo sono stati il filo conduttore nei primi fine settimana di
maggio all'Esposizione Universale di Milano. La nostra perla
dell'Adriatico, stata rappresentata da due gruppi in costume
della Giuseppe Tartini che ha
suscitato curiosit, stupore e conoscenza nelle migliaia di visitatori che hanno seguito le sezioni
tematiche all'interno del Padiglione sloveno. Alla Famea dei
salineri spettato l'onore di presentarsi al numeroso pubblico il
primo giorno dell'inaugurazione
ricreando l'atmosfera di una volta: dall'abbigliamento di un tipico
salinaro agli arnesi ormai in disuso come i tradizionali taperini

e il gavero. I componenti dellla

Famea hanno incantato i visitatori e i turisti venuti da tutto il
mondo con i loro racconti sulle
tradizioni legate alle saline, sulla
lavorazione del sale ancora con
metodi antichi, sulla vita dei salinari e l'importanza dell'oro bianco non solo come ingrediente
principe delle tavole, ma sostentamento economico di numerose famiglie del piranese. I giorni
trascorsi all'Esposizione Universale, stata un'esperienza piacevolissima ed unica per i nostri
salineri che con grande senso di
responsabilit hanno interpretato
al meglio i contenuti all'interno
del Padiglione sloveno dal punto
di vista storico, culturale, ambientale, turistico e gastronomico.
Dopo la Famea dei salineri

(Giorgina, Dora, Mario, Rozana,

Bruno, Liljana, Christian) il fine
settimana successivo ancora dedicato alla regione costiero-carsica stato il momento del gruppo
in costume Al tempo di Tartini
che ha incontrato sabato 9 maggio 2015 i sindaci del Litorale e
del Carso. Ammirazione e stupore anche qua, non potevano mancare da parte dei visitatori che
hanno affollato il padiglione e che
attraverso i raffinati costumi del
Settecento piranese della famiglia
Tartini hanno scoperto un'altra
pagina della nostra identit e della nostra cultura. E' stata una vera
e propria festa degli occhi e del
sapere della Comunit Nazionale
Italiana che stata trasmessa con
gli interventi nella presentazione
dell'annunciatore Eugen Ban, e

negli inviti da parte dei figuranti

a visitare Pirano atttraverso i suoi
simboli: dalla Casa natale del celebre virtuoso Giuseppe Tartini
con le sue preziose opere, agli
antichi palazzi dalle diverse epoche artistiche, ai luoghi di culto,
all'ambiente e paesaggio autentici
che riportano sempre il visitatore al legame storico della nobile
famiglia Tartini con le saline di
Strugnano e di Sicciole.
La Famea dei salineri insieme al gruppo Al tempo di Tartini (Dragan, Tamara, Mariella,
Rudi, Christian, Lara, Daniela)
ringraziano tutti per questa bellissima esperienza e l'importante
occasione di farci conoscere al
mondo intero.

V Milanu predstavitev za izbrane novinarje s podroja turizma in wellnessa

Foto Lea uligoj, Turistino zdruenje Portoro

Destinacija Portoro & Piran se

predstavlja na najpomembnejih trgih
V etrtek, 14. maja, je v Milanu potekala predstavitev destinacije Portoro & Piran za izbrane
novinarje s podroja turizma in
wellnessa. Ob prilonosti svetovne razstave EXPO je ekipa Turistinega zdruenja Portoro v
sodelovanju z agencijo AT Comunicazione iz Milana organizirala
promocijski dogodek v srediu
mesta. Glavna tema predstavitve
je bila, tako kot na razstavi EXPO,
kulinarika. Novinarji so lahko
delek bogatih istrskih kulinarinih uitkov tudi okusili, za kar so
poskrbeli Irena Fonda s ponudbo
piranskega brancina, Matej Lisjak
z oljnim oljem slovenske Istre in
Simo Komel iz Kraljestva pruta.
Ponudbo so obogatili s piranskim
solnim cvetom ter refokom in
malvazijo Korenika Mokon. Dogodek v prijetnem ambientu hotela Milano Scala je obiskalo kar 23
novinarjev znanih medijev, kot so
Vogue, Donna Moderna, Vanity

Fair, Dove, Bell'Europa, Confidenze, Intimit, F, Starbene, Il Giornale idr. Zbrane sta nagovorili
podupanja obine Piran Meira
Hot in v. d. direktorice Turistinega zdruenja Portoro Patricija
Grini.
V zadnjem mesecu je v soorganizaciji Turistinega zdruenja
Portoro destinacijo obiskalo veliko turistinih novinarjev. Gostili
so skupine nemkih, madarskih
in izraelskih novinarjev, Portoro
in Piran pa sta obiskala tudi amerika novinarja Simon in Susan
Veness, ki pieta za spletno stran
bbc.com z ve kot dvema milijonoma ogledov meseno. V zaetku maja so na tudijski turi gostili
kar 43 turistinih agentov, ki so se
v Sloveniji mudili zaradi turistine
borze SIW (Slovenian Incoming
Workshop).
Naslednja predstavitev destinacije Portoro & Piran je v petek,
22. maja, potekala na Dunaju. V

sodelovanju z agencijo SPIRIT so

se predstavili v Evrovizijski vasi
pred dunajsko mestno hio. 10. junija pa se bodo ravno tako na Dunaju udeleili ekskluzivnega promocijskega dogodka za avstrijske
novinarje v sodelovanju z agencijo
Stromberger PR.
Turisti iz Avstrije in Italije so
najtevilneji med tujimi gosti destinacije Portoro & Piran. V letu
2014 so Avstrijci ustvarili 209.860,

Italijani pa 202.490 od skupno

1.350.491 noitev.
10. maja se je zakljuil letonji teaj za lokalne turistine vodnike. 14 udeleencev je uspeno
opravilo izpit in bodo obiskovalcem kmalu predstavljali turistine
zanimivosti slovenske Istre. Seznam vseh vodnikov z licenco za
vodenje po treh obalnih obinah
Koper, Izola in Piran najdete na
Turistinem zdruenju Portoro.

14

AKTUALNO

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2015

Nagrada za promocijo slovenske kulturne dediine doma in na tujem

Pie Slovensko muzejsko drutvo; foto Ubald Trnkoczy

Valvasorjev nagelj Poloni Senar

Polona Senar je e vrsto
let kreativna in inovativna vodnica po izbranih kulturnih ter
turistinih poteh stare celine,
najbolj pa je angairana v Piranu, kjer ivi in dela in ki ga
obouje. Njeno kontinuirano
delo za Piran in njegovo kulturno dediino se je zaelo s
promocijo najslavnejega rojaka Giuseppeja Tartinija. V nadaljevanju je z razstavo Sijajni
pop popestrila poletno piransko dogajanje tudi s spremljajoimi pedagokimi programi
in vodstvi. Vrhunec njenega
prispevka pa je lanski projekt
s tremi izjemnimi kiparskimi
deli priznanega akademskega
kiparja Jakova Brdarja. Kipa
Ona in On na piranskem pomolu sta bila postavljena zelo
preudarno, glede na njuno sporoilnost. Prav tako izjemno izbrano mesto je imela ekspresiv-

na figura leeega Krianega v

cerkvi Marije zdravja na Punti.
Tako projekt v celoti kot kiparske stvaritve so al svoje mesto
pridobili le zaasno. Senarjeva je svoj promocijski pohod
nadaljevala z elanom in polna
vere v uspeh e ez dravno
mejo v avstrijskem Gradcu, kjer
je nala sogovornike in podpornike projekta uredili so
zatoie in imenitno dopolnili
renesanno dvorie poslopja
deelne vlade, eprav je tudi tu
projekt dobil le zaasno mesto.
Njene vizije nadaljevanja poti v
kulturna mesta so v dogovorih.
Potovanje tako umetnikih eksponatov kot tudi tevilnih kulturnih popotnikov je bilo pod
vodstvom Polone Senar zaznamovano z vrhunskimi kulturnimi doivetji, spoznanji in
znanjem. Senarjeva se je pokazala za zanesljivo in vrhunsko

promotorko slovenske kulturne

dediine doma in v svetu.
Polona Senar je s svojim
delom vzornica za kulturno
promocijo in kulturni turizem
Slovenije. Vrsto let je orala
ledino na tem podroju in
s svojim vztrajnim delom

oblikovala
nova
merila
kulturnega turizma v Sloveniji.
Kot promotorka umetnikih
del (v preteklih projektih) in
kiparskih del Jakova Brdarja v
lanskem letu pa je odprla nove
poti umetnikega trga.

Sestanek z ministrom za infrastrukturo

Doseen dogovor o ureditvi prometne

problematike na Obali
Na sestanku upanov obin
Piran in Izola, Petra Bossmana in
Igorja Kolenca ter predstavnika
Mestne obine Koper Gaparja
Gaaprja Miia z ministrom za
infrastrukturo dr. Petrom Gaperiem, ki je potekal 26. maja
2015 na Ministrstvu je bil doseen dogovor o reevanju zapletov
v prometu, ki jih skorajnje odprtje odseka hitre ceste Smedela-Izola ne bo reilo, oziroma jih bo
celo zaostrilo.
Tako so se predstavniki Obale
in minister za promet med drugim dogovorili, da bo cestninski
le odsek hitre ceste do sedanje
izolske obvoznice, ki bo nece-

stninska tudi v prihodnje. Sklenili

so tudi, da se obalna cesta e pred
odprtjem predora Markovec prenese v upravljanje obin Koper in
Izola, ki bosta tudi v prihodnje
upravljali cesto prek Markovca.
Sklenili so e, da je prioriteta preusmeritev tranzitnega prometa z
izgradnjo hitre ceste Koper-Dragonja in da je treba ob izgradnji
hitre ceste Jagodje-Lucija istoasno zgraditi tudi hitro cesto do
mejnega prehoda Seovlje.
Vsi navzoi na sestanku pa
so izrekli tudi podporo obalnim
obinam pri razvoju turistine
dejavnosti na obmoju sedanje
obalne ceste.

Junij 2015

SOLNI CVET / L'AFIORETO

AKTUALNO

15

Hia s skrivnostnim hodnikom v novi podobi

Pie Janez Mui; foto Arhiv Zveze kulturnih drutev Piran

MEDIADOM PYRHANI e odprl vrata

kulturnim in glasbenim dogodkom

Komorni pevski zbor Karol Pahor Piran.

Ko so delavci leta 2007 zaeli prenavljati piranski Godbeni dom na Kumarjevi ulici
3, je manji kopa med poglabljanjem tal skoraj padel
v luknjo, ki je nepriakovano
zazijala pred njimi. Vsi so bili
preseneeni, saj tam naj ne bi
bilo nobene kleti ali podobnega. Izkazalo se je, da je spodaj
priblino 10 m dolg podzemni
hodnik, ki se poasi spua
in ima preno postavljenih 6
ni. Zanj ni vedel nihe. Ker
odkritje podzemnega prostora predstavlja izjemno dragoceno najdbo zgodovinskega,
umetnostnozgodovinskega in
arhitekturnega pomena, so se
v Piranu odloili, da ga bodo
ohranili in skupaj s prenovljenim Godbenim domom namenili kulturnemu programu
javnega znaaja v povezavi s
turizmom. Upravljanje objekta je obina zaupala Zvezi kulturnih drutev Piran.
Zgornji prostori z vejo

venamensko dvorano s klavirjem so e v uporabi, in sicer od zaetka maja. Glasbena

ola je pridobila udovit ambient za izvedbo produkcij in
zakljunih nastopov gojencev
glasbene ole, ki so izjemno
dobro obiskani.
21. maja so imeli 11. olski nastop uenci Glasbene
ole Piran, na katerem se je
starem in Pirananom predstavilo okoli 40 mladih glasbenikov.
Ko bo predvidoma v drugi polovici poletja dokonan
in opremljen tudi spodnji del
stavbe s podzemnim hodnikom, bo Mediadom Pyrhani
po napovedih piranske obine lahko obiskovalcem na
enem mestu na multimedijsko
najbolj sodoben in vsebinsko
pester nain predstavil Piran
s filmom, pa tudi sicer bodo
prostori opremljeni z ekrani
na dotik in drugo sodobno
tehnologijo ter efekti. Prika-

zane bodo piranske zgodbe o

Beneanki, sramotilnem stebru, simbolu benekega leva z
zaprto ali odprto knjigo in ne
nazadnje bodo poleg skrivnostnega podzemnega hodnika
na ogled tudi tevilne druge
arheoloke zanimivosti mesta.
Tam naj bi odprli tudi kulturno-tur istinoinfor macijski
center s podatki o vseh prireditvah v obini.

Mediadom Pyrhani bo namenjen tudi razstavam, recitalom,

projekcijam filmov in ne nazadnje
bo sredie veine mestnih festivalov, kot so otroki festival Zrno
soli, Festival plesa, Mediteranski folklorni festival ter Festival
evropskega in mediteranskega filma. Uradna otvoritev bo oktobra
ob obinskem prazniku Obine
Piran.

Junijski dogodki v Mediadomu Pyrhani (bivi Godbeni dom),

Kumarjeva 3, Piran
Mednarodna poletna ola etnologov in antropologov
Od 1. do 10. junija
Organizator: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo na
Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani
Kulturne in glasbene drobtinice
- etrtek, 11. 6., ob 19. uri: Zakljuni nastop uencev kitare
- petek, 12. 6., ob 19. uri: Zakljuni nastop uenk klavirja
- etrtek, 18. 6., ob 19. uri: Zakljuni nastop Jazz banda Glasbene
ole Izola
Organizator: Glasbena ola Koper, podrunica Piran in ZKD Karol
Pahor Piran

16

AKTUALNO

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2015

Obisk pobratene obine na Norvekem

30. obletnica prijateljstva Piran-Bjugn

Obina Piran in obina
Bjugn iz Norveke sta leta 1985
podpisali listino o sklenitvi
medsebojnega
prijateljstva.
Zgodba o prijateljevanju ljudi
iz obeh mest sega v ase druge
svetovne vojne, ko so bili nai
interniranci na Norvekem deleni nesebine pomoi tamkajnjega prebivalstva.
Predlog za vzpostavitev
prijateljstva z Bjugnom je dal
Ljubomir Petkovi, ki je bil kot
otrok deportiran v taborie
na Norveko, od koder je prebegnil in se skril pri lokalnem
prebivalstvu. Njegovo pobudo
je sprejel takratni upan Drago erjal in leta 1985 skupaj
s takratnim upanom Bjugna
Alfom Nebbom podpisal sporazum o prijateljstvu, najprej
v Piranu in naslednje leto v
Bjugnu, in sicer v znak hvalenosti in v spomin na mnoge
Bjugnovce, ki so pomagali netetim beguncem med drugo
svetovno vojno.
Vsa ta leta so se krepili odnosi med obinama. Sodelovanje je potekalo predvsem na
izobraevalnem in kulturnem
podroju, saj se je zvrstilo kar
nekaj izmenjav in obiskov, ob
tem pa se je spletlo veliko osebnih prijateljstev in veliko prebivalcev Bjugna je e obiskalo
Piran, kamor se radi vraajo.
Ob 20. obletnici prijateljstva, leta 2005, je Piran gostili
tevilne glasbenike in pevce iz
Bjugna, medtem ko je domaa
skupina piikuc gostovala v
Bjugnu leto dni kasneje. Obe
obini si prizadevata ohraniti
stike, oiviti spomin na pogumno dejanje norvekega prebivalstva v drugi svetovni vojni in
na mlade prenesti vrednote, na
katerih je zraslo prijateljstvo:
humanitarnost,
filantropijo,
mir in soitje. Tudi v ta namen
obina Piran letos e drugi organizira Dan pobratenih obin,
ki bo potekal na 2. oktobra na
Tartinijevem trgu v Piranu.

Obeleenje 30. obletnice prijateljstva je potekalo v

Bjugnu od 16. do 19. maja
2015, z osrednjo proslavo 17.
maja 2015, na dan, ko Norveani obeleujejo tudi dan
dravnosti. upana Bossmana s spremstvom je v Bjugnu
gostil upan Ogne Undertun.
Kljub razdalji, ki louje nai
obini, je ravno zaradi tesnega sodelovanja tudi nekdanjih
upanov stik med skupnostma
lahko ostal iv. Preprian sem,
da bo ta obisk okrepil nae

medsebojno poznavanje in
utrdil zaupanje in spotovanje
ter prispeval k razvoju prihodnjega sodelovanja. Dovolite
mi, da se vam e enkrat zahvalim za vae prijazno gostoljubje in za dolgoletno prijateljstvo, je ponosno dejal upan
Bossman, ki je bil ganjen nad
gesto gostiteljev, ki so izobesili
slovensko zastavo.
Gostitelji so upanu in
spremljevalcem razkazali izpostavo podjetja Marine Harvest, kjer gojijo losose, Dom

starejih obanov, prostore

obine, portne objekte in
kulturni dom, najvijo toko obine Kopparen s 483 m
nadmorske viine, od koder se
razprostira pogled na celotno
obino z otokom Tarva, ter
zgodovinski muzej.
upanu Undertunu in sodelavcem je upan Bossman
podaril umetnika dela slikarke in restavratorke Mire Lien
Krmpoti iz Pirana ter jih povabil v Piran.

Junij 2015

SOLNI CVET / L'AFIORETO

AKTUALNO

Obini Piran in Bjugn med leti 19852015

1985

upana Drago erjal in Alf Nebb na pobudo Ljubomirja

Petkovia in Drutva jugoslovansko-norvekega prijateljstva
skleneta prijateljstvo. Podpis listine v Piranu.

1986

Podpis Listine prijateljstva v Bjugnu. Prisotna piranska delegacija z Dragom erjalom.

1988/89 Prvi tudentki na izmenjavi: Marina Ogrin in Magni Moen.

1990/91 Druga izmenjava: Svetolik Djurkovi in Siv Thesere Aglen.
1997/98 Tretja izmenjava: Ana (Popovi) Fakin in Froydis Moen.

O OBINI BJUGNU
Obina Bjugn se razprostira na 384 km2 in ima 4.711 prebivalcev.
Lei na zahodni strani polotoka Fosen, v regiji Sr-Trndelag. Na jugu
meji na fjord Trondheim, na zahodu pa na Severno morje. Obino
Bjugn sestavlja sedem manjih krajev, in sicer
Botngrd, ki je administrativno sredie, Hybakken, Jssund,
Lysysundet, Nes, Oksvoll in Vallersund. Obina se ponaa z
lepo pokrajino in je kot nala za dejavnosti na prostem, kot so
pohodnitvo, ribolov, lov itd.
Najblije veliko mesto je Trondheim, ki je od Botngrda oddaljen
dve uri vonje z avtomobilom, vkljuno z dvajsetminutno vonjo s
trajektom RrvikFlak.

2000

Obisk 10. zakljunega razreda O Bjugn v Piranu.

2000

Povratni obisk piranske obinske delegacije v Bjugnu.

Sledijo skoraj vsakoletni obiski upana Bjugna z delegacijo
v Piranu.

2001

Gostovanje skupine naih gimnazijcev v Bjugnu.

2005

Slovesna obeleitev 20-letnice prijateljskih stikov v Piranu z

gostovanjem tevilne delegacije in pevskega zbora iz Bjugna.

2006

Gostovanje skupine piikuc v Bjugnu.

2007
2013

Obasni obiski upana Bjugna s soprogo in manjo delegacijo.

2014

Obisk upana Bjugna z delegacijo kot priprava na 30-letnico

prijateljstva.
Septembra obino Bjugn na prvem dnevu praznika pobratenih obin predstavi Center za korekcijo sluha in govora.

2015

30-letnica prijateljstva: gostovanje upana in delegacije

Obine Piran v Bjugnu.

Uspena gasilska vaja

VABLJENI NA DELAVNICO

Uinkovita rabe energije v

gospodinjstvih
in podjetjih,
Uinkovita rabe
energije v
gospodinjstvih
in podjetjih,
kjer
se boste seznanili z nasveti
za varevanje
VABLJENI NA DELAVNICO

z energijo, glede uporabe obnovljivih virov

energije
ter o seznanili
monostih
financiranja
ukrepov.
kjer
se boste
z nasveti
za varevanje
z energijo, glede uporabe obnovljivih virov
Predstavljeni bodo aktualni razpisi za pridobitev
energije ter o monostih financiranja ukrepov.
namenskih nepovratnih sredstev in ugodnih kreditov s

Preko 70 gasilk in
gasilcev preizkusilo
svojo pripravljenost

strani:
Predstavljeni bodo aktualni razpisi za pridobitev
Eko sklada,
namenskih nepovratnih sredstev in ugodnih kreditov s
SID banke,
strani:
Ministrstva
Eko sklada, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
Ministrstva
SID banke, za infrastrukturo,
velikih
zavezancev
in
Ministrstva
za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano,
drugih
institucij.
Ministrstva
za infrastrukturo,
velikih zavezancev in
KDAJ?
drugih institucij.

v torek, 16. 6. 2015, ob 19. uri

KDAJ?
KJE?
v torek, 16. 6.
2015, ob 19. uri
Krajevna skupnost Lucija
KJE?
Krajevna
skupnost
Organizator delavnice:
Agencija
GOLEA Lucija
v sodelovanju z Obino
Piran

Organizator delavnice: Agencija GOLEA v sodelovanju z Obino

Piran

V nedeljo, 19. aprila 2015, je

potekala gasilska vaja piranske gasilske zveze. Sodelovalo je 70 lanov
in lanic prostovoljnih gasilskih
drutev Obine Piran; PGD Seovlje, PGD Piran, PGD Nova vas
in PGD Korte. Skupaj so uspeno
opravili 14 intervencij. Vajo si je na

terenu v celoti ogledal upan obine Piran Peter Bossman in se znova

preprial o visoki usposobljenosti
gasilk in gasilcev piranske obine.
Zahvalil se jim je za nesebino delo
in poudaril, da vasih celo tvegajo
svoja ivljenja za nas in to ponejo
prostovoljno in portvovalno.

17

18

DRUTVA

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2015

Uspeno delovanje Drutva Faros

Pie in foto Nataa Fajon

15. rojstni dan obeleili z razstavo likovnih del

V avli obinske palae so v
sredo, 27. maja, slavnostno odprli razstavo likovnih izdelkov
Drutva Faros Piran. Razstavljen
je izbor najboljih del, nastalih v
okviru likovne skupine pod mentorskim vodstvom Andrejke Ozebek. Udeleenci so se tudi letos izkazali z zanimivo in pestro paleto
del, ki bodo na ogled do 15. junija,
nato pa bodo posamezniki samostojno razstavljali na Bernardinu.
Drutvo Faros deluje v okviru
Univerze za tretje ivljenjsko obdobje, ki e petnajst let skrbi za
izobraevanje in osebnostno rast
starejih, za razumevanje sebe in
svojega poloaja v drubi, za vejo zaposljivost ali povratek na
trg dela ter za aktivno delovanje v
civilni drubi. Letno se v ve kot
petdeset razlinih delavnic vpie
okrog tristo lanov.
Ob zakljuku olskega leta,
ki ga e tradicionalno obeleijo
z razstavo in nastopom pevskega

zbora, je lane in druge navzoe

pozdravila predsednica Drutva
Faros, Jelka Pear, ki je poudarila,
da drutvo letos praznuje petnajsto obletnico delovanja ter se zahvalila vsem, ki redno obiskujejo
njihove delavnice.
"estitam vsem umetnikom,
ki se skozi vsa ta leta dopolnjujejo
in so, kot vidimo, zelo uspeni," je
pohvalila likovnike.

Branje in znanje sta iz enega grma

Pie in foto Mestna knjinica Piran

V piranski knjinici
proslavili No knjige

e ob 17. uri se je zasvetlikalo

in priigati so se zaele prve zvezdice. Najmoneje pa je svetila Zvezdica Zaspanka v izvedbi dijakov
piranske gimnazije. Tako mono je
svetila, da je bilo nebo ... belo. Tako
belo kot ljubezen. Slednje je namre naslov nove pesnike zbirke
Vinka Mderndorferja, ki nas je s
svojim obiskom poastil ob 18. uri.
Pogovor je vodil pisec spremne besede Milan Vinceti, sodeloval pa
je tudi urednik zalobe Litera Or-

lando Uri. Ob 20. uri pa smo prisostvovali odprtju kolane razstave

Piranana Vaska Vidmarja z naslovom Ljubo doma kdor knjigo
ima. Razstava bo krasila izlobena
okna knjinice na upanievi 4
do 16. maja.
e povzamemo enega od napisov na Vaskovih plakatih: Branje
in znanje sta iz enega grma. Verjamemo, da so nai obiskovalci in
gostje od najmlajih do najstarejih
uivali v obojem!

upan Peter Bossman, ki je

prav tako lan Farosa, je v svojem
govoru poudaril pomen drutva
za celotno obino in mu zagotovil
podporo tudi v prihodnje.
"Ko gledam ustvarjalnost te
generacije, moram priznati, da
prav obudujem njihov talent, ki
ga ni mo spregledati," je dejal.
Mentorica likovne skupine
Andrejka Ozebek je ponosno de-

jala, da je letos imela osemnajst

teajnikov, med katerimi so nekateri obiskovali zaetni, drugi pa
nadaljevalni teaj. Potekal je enkrat tedensko, zasnovan pa je bil
tako, da so najprej predelali teoretina izhodia, nato pa je sledil
likovni izziv, ki so se ga vsi lotili z
veliko vnemo.
"Zelo sem zadovoljna z njimi.
Letos smo vkljuili e grafiko, ki
so jo z veseljem sprejeli. Vsi so
tako zagnani, nikoli jim ne zmanjka energije in elje po novih izzivih," je z nasmehom na obrazu
povedala mentorica.
Teaj traja od oktobra do
maja, letos so ga morali celo podaljati, kar pomeni, da najbr ne
bi imeli ni proti, e bi trajal kar
vse leto.
Otvoritev razstave je popestril
nastop Meanega pevskega zbora
Faros, ki je pod mentorstvom Saa
Fajona prav tako uspeno zakljuil z vajami zborovskega petja.

Sodelujte pri raziskovanju delfinov

v slovenskem morju
Pie Drutvo Morigenos

Drutvo Morigenos
vabi v poletno
raziskovalno olo
Drutvo Morigenos vas
tudi letos vabi k sodelovanju pri raziskovanju delfinov
v slovenskem morju. V letu
2015 se lahko vsi zainteresirani v njihovo delo vkljuite
prek dveh programov: prvi
je Expedition Tracking
Dolphins in the Adriatic Sea,
ki poteka v sodelovanju z intitutom Earthwatch, drugi pa
je poletna raziskovalna ola,
namenjena predvsem udeleencem iz Slovenije in jadranske regije, zasnovana pa je kot
usposabljanje na podroju

morskih sesalcev, znanosti in

varstvene biologije za mlade.
Poletna raziskovalna ola
bo potekala v dveh terminih,
in sicer od 27. julija do 5. avgusta 2015 ter od 10. do 19.
avgusta 2015. Cena 10-dnevnega programa, ki vkljuuje
bivanje in prehrano v raziskovalni bazi drutva, terensko
delo, predavanja, strokovno
vodenje in usposabljanje ter
nezgodno zavarovanje, znaa
400 evrov.
Pohitite s prijavo, saj je tevilo mest omejeno.

Junij 2015

19

SOLNI CVET / L'AFIORETO

DRUTVA

Obisk v Piranu
Pie Nataa Fajon; foto DMMP

Utrjevanje vezi s pobrateno obino

Castel Goffredo
Drutvo meanov mesta Piran, Obmono zdruenje Rdeega kria Piran in Zdruenje
Skupnost Italijanov Giuseppe
Tartini Piran so ob letonjem
solinarskem prazniku gostili prijatelje iz zdruenja AVIS
(Associazione Volontari Italiani
Sangue) iz pobratene obine Castel Goffredo.
Vez med prebivalci obeh
obin se je stkala leta 1971, ko
so se pobratili krvodajalci obeh
krajev in se nato dolga leta obiskovali med seboj. Castel Goffredo lei v italijanski pokrajini
Lombardija, nedale stran od
Mantove in Brescie, v bliini pa
je vsem dobro znano Gardsko
jezero.
Sekretarka piranskega Rdeega kria Valentina Kleme je

povedala, da so se meani Castel Goffreda izjemno dokazali leta 1991, ko je obina Piran

sprejela okrog 1800 beguncev iz

Bosne in Hrvake. S koordinacijo prostovoljcev AVIS-a so na-

mre zbrali in v Piran dostavili

na tone razlinega blaga.
Tega blaga je bilo toliko, da
je nekaj ostalo tudi za domae,
pomoi potrebne prebivalce, se
spominja Klemetova.
Povezanost med krajema je
bila leta 1993 okronana e s pobratenjem obeh obin.
tirilanska delegacija je
obiskala dogodke na razlinih
prizoriih v Piranu. V sproenem ozraju so potekali tudi pogovori o monostih sodelovanja,
ne samo na podroju krvodajalstva, ampak tudi na podroju
razlinih storitvenih dejavnosti
ter pri skupnih projektih EU.
Sreanje bo zagotovo vsem
ostalo v lepem spominu z upanjem, da prijateljstvo med obinama tudi v prihodnje ne zamre.

Prijetno s koristnim
Pie in foto Mirjam Kasteli, predsednica RD Stena

Na tradicionalnem spomladanskem
pohodu RD Stena
Sonce in modro nebo sta
nas na nedeljsko jutro 19.
aprila napolnila z energijo in
optimizmom, ko smo se zbrali
na mejnem prehodu Seovlje,
da krenemo proti Kanegri.
Zbralo se nas je dvaintrideset
pohodnikov razline starosti,
od najstareje pohodnice, ki
teje 84 let, do najmlajega, ki
ima le nekaj mesecev ve kot
dve leti.
Pot nas je vodila ob reki
Dragonji ter se povzpela po
Parenzani nad Seoveljskimi
solinami do Kanegre. Nauili
smo se lepot, ki sta jih ponujala pogled na soline in hoja

med zelenjem, nekatere med

nami pa so premamile tudi
parge. Nabrali so jih ravno
toliko, da so si doma lahko
pripravili slastno manjado.
V Kanegri smo se sprehodili po plai, si malo odpoili
in se nekoliko tejih nog po
isti poti vrnili nazaj v priakovanju jeprenove minetre in
poirka hladne pijae, ki nas
je akala na otrokem igriu
v Dragonji. Na koncu smo se
e posladkali s palainkami in
slaicami lanic RD Stena.
Preiveli smo prijetno nedeljo v naravi ter naredili nekaj koristnega za svoje telo.

Skupina pohodnikov RD Stena

20

DRUTVA

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2015

Od 8. do 15. maja je bil teden Rdeega kria

Pie Janez Mui; foto OZRK Piran

Prenovljeno skladie Rdeega kria v Luciji

Obmono zdruenje Rdeega
kria Piran ima ve kot 55-letno tradicijo in ob nedavnem tednu Rdeega kria se je predsednica OZRK
Piran Duka itko vsem prostovoljkam in prostovoljcem, tevilnim
donatorjem in Obini Piran iskreno
zahvalila za pomo in podporo. Ob
tem e zlasti ne skriva zadovoljstva
nad zadnjo veliko donacijo rabljenih omar in miz iz nekdanjih upravnih prostorov Casinja Portoro v
Luciji, ki je prispevala k njihovemu
e vzorneje urejenemu humanitarnemu skladiu na Liminjanski cesti
117 v Luciji.
Pritline prostore za skladie
so pridobili leta 2011. Zaradi dobre
dostopnosti je delo prostovoljk in
prostovoljcev tam mono olajano, z
lokacijo pa so zadovoljni tudi tisti, ki
najrazlineje potrebine oziroma
dobrine tja dostavljajo ali pa prihajajo ponje.
Kot je povedala itkova, so pri
ureditvi skladinih prostorov v Luciji nesebino pomagali tevilni pro-

Prostovoljke portvovalno skrbijo za preglednost in ponudbo v na novo

urejenem skladiu.
stovoljci. Med njimi sta upokojeni
gradbenik Milo Kriaj, ki je uredil
pregradne zidne stene, in Tuljo av,
ki je uredil stojala in police ter namestil celotno sanitarno opremo.
Dijaki obeh piranskih gimnazij s
slovenskim in italijanskim unim
jezikom so pobarvali ograjo, stojala
za obealnike in podobno. Zvesta
dolgoletna donatorja, mizarja Peter
in Valter Vidovi, sta izdelala nova

vrata in opravila potrebna mizarska

dela, da smo lahko zadostili sanitarno-higienskim standardom, saj
je bilo nujno loiti prostor z ivili
od osrednjega prostora za razline
vrste predmetne pomoi, nateva
itkova.
V tem humanitarnem skladiu
nekaj najbolj portvovalnih prostovoljk tudi trikrat na teden skrbi za
preglednost in izjemen red razlinih

dobrin, ki jih prinaajo obani ali

donatorji oziroma prispejo iz centralnega skladia Rdeega kria.
Vselej prijazno pridobljeno materialno pomo v obliki hrane, oblail, obutve, bele tehnike, pohitva,
olskih potrebin, igra, portne
opreme in e marsiesa sprejemajo
ter razvrstijo po policah, tako da se
urejeno ponuja nekaj manj kot e
600 uporabnikom piranske obine.
itkova tudi sicer poudarja, da z
dobro voljo, prostim asom, razlinimi znanji in veinami Rdeemu
kriu vsa leta daruje na stotine marljivih, zvestih, predanih ter nepogreljivih prostovoljk in prostovoljcev.
Tako je seznam opravljenih del, v
katera se prostovoljke in prostovoljci
vkljuujejo dnevno, tedensko, meseno ali le ob posameznih humanitarnih rednih ali izrednih akcijah in
dogodkih, zelo dolg.
Skladie humanitarne pomoi
OZRK Piran na Liminjanski cesti
117 v Luciji je odprto vsako sredo
med 15. in 17. uro.

Poziv Rdeega kria

Pie in foto OZ RK Piran

Postani prostovoljec ekipe Rdeega kria za

primer naravnih in drugih nesre
Da bi v primeru naravnih
in drugih nesre kar najbolje
pomagali prizadetim, te vabimo, da se nam pridrui v vlogi
prostovoljca/-ke ekipe Rdeega
kria, ki jo elimo ustanoviti s tvojo dragoceno pomojo.
Kaj ti lahko ob tem ponudimo?
V prvi vrsti brezplaen 70-urni
teaj prve pomoi, ki se zakljui
z uspeno opravljenim izpitom.
Mimogrede, razen specialnega
znanja za potrebe vsakdanjega
ivljenja, pridobite tudi formalni
naziv POMONI BOLNIAR,
kar pomeni, da s tem ustrezate
posebnim pogojem za zaposlitev
na delovnem mestu voznika v reevalnem vozilu.
Ob formiranju ekipe bomo
poskrbeli, da boste dobili vedelno oblailo uniformo RK , ki je

predvidena za vse lane tovrstnih

ekip v dravi. Na cilj je tudi, da
bi lani skozi as pridobili medsebojno povezanost in skupinsko
pripadnost. Kot vzor humanosti in
portvovalnosti v svojem okolju
Tako usposobljena ekipa prve
pomoi pri Rdeem kriu bi nudila pomo ob urgentnih akcijah
za potrebe nae obine ali morda
tudi ire, v primeru naravnih in
drugih nesre vejih razsenosti.
e bi elel/-a postati del sedemlanske ekipe prve pomoi
RK in si star/-a od 15 do 40 let,
nas im prej poklii na tel. t. (05)
671 26 40 ali nam pii po e-poti:
piran.ozrk@ozrks.si. Dogovorili
se bomo za termin za osebni razgovor na sedeu organizacije na
upanievi 14 v Piranu.
Poklii in bodi v slubi solidarnosti in humanosti!

Piranska in koprska ekipa prve pomoi po zakljuku tekmovanja

lani v Kopru.

Junij 2015

SOLNI CVET / L'AFIORETO

ZGODBE LJUDI

21

Nick Mania
Pie Ksenija Sobota; foto Martin Bobi

Stopili smo skupaj, ker dobro

delo dobro dene!

Zaetek sezone se pri nas e nikoli ni

zael tako dobro kot letos, pravijo v Kavarni Karamela. Na njihovo pobudo so v
nedeljo, 10. maja, na portoroki plai organizirali dobrodelno prireditev Nick Mania, na kateri so zbrali 5.729,42 .
Nick se je 16. junija 2003, ko je na
portoroki plai praznoval prijateljev
18. rojstni dan, pokodoval pri skoku v
morje. Takrat se je njegova mladostnika
brezskrbnost konala, saj je bil skok zanj
usoden in je od takrat dalje tetraplegik. A
Nick se ne da. Z optimizmom zre v prihodnost in verjame v bolji jutri.
Na prireditvi so se otroci, mladina in
njihovi stari druili na udoviti terasi
Kavarne Karamela. Ob morju in peeni
plai je zaplula gusarska ladja napihljivo
igralo in otroke odpeljala v njihovo bujno domiljijo. Za otroko animacijo je poskrbela vsem dobro znana Irena Dolinek
s pomojo Klavdije M. Belina. Nastopali
so tevilni primorski glasbeniki: Slavko
Ivani, Samuel & Ariana Lucas, Prizma,
Damiano Roi, Polona Furlan, Franco Ceroici, Orange Juice band, Orkester harmonikaev Buar, BAG Blue Angel Gang in
DJ Lovro.

Za pravo poslastico sta poskrbela Marko Gorela (Gostilna ie efa) in Amir Luli (Masterchef Slovenija), ki sta pripravila
odline istrske bobie.
astni gost na prireditvi je bil upan
Obine Piran, gospod Peter Bossman, ki je
ob spustu 500-tih balonov, v znak upanja,
povedal nekaj pozitivnih in spodbujajoih
besed Nicku ter ostalim potrebnim podobne pomoi ter opozoril na nevarnost pri
skokih v morje.
Po slavnostnem upanovem nagovoru je sledila pokuina sladoleda z okusom
pancete, ki sta ga skrbno pripravila Marina
iz Kavarne Karamela in Marko iz Gostilna ie efa. Ker je upan velik mesojedec,
si je za okus sladoleda izbral prav panceto, enega izmed 30 razlinih okusov, ki jih
vsakodnevno svee v Kavarni Karamela
pripravlja Marina Delfar iz Strunjana.
Proti koncu prireditve je goste pozabaval e Damjan Brajko, tekmovalec resninostnega ova BAR, ki je s svojimi spretnimi rokami nameal odline koktajle.
Organizator prireditve, Kavarna Karamela in medijski pokrovitelj, Radio Capris,
so bili izredno zadovoljni z izpeljanim dogodkom ter z zbranimi sredstvi. Iskreno se

zahvaljujejo vsem, ki so prispevali sredstva, darila za sreelov ter dobro voljo in

pozitivno energijo. Zahvaljujejo se tudi
Kseniji Sobota, oli Zdravja, Rdeemu
Kriu, Lions Klubu Portoro Zarja, vsem
prostovoljcem ter Nicku poljarju Dejotu
in njegovima starema, Ireni in Brunu, za
nesebino pomo pri izvedbi dobrodelne
prireditve Nick Mania.
Transakcijski raun Rdeega kria ostaja
odprt, elimo pa si, da bi skupni znesek
zbranih sredstev dosegel 10 tiso
evrov toliko namre stane naprava za
razgibavanje in krepitev miic Easy Stand
Evolv Glider (www.moso-gmbh.de), ki bo
Nicku pomagala pri rehabilitaciji in mu
tako omogoila kvalitetneje ivljenje.
Podatki za donacijo sredstev:
RDEI KRI SLOVENIJE
Obmono zdruenje PIRAN
upanieva ulica 14, 6330 Piran
Namen nakazila Donacija za Nicka
TRR SI56 1010 0003 2621 580,
pri Banki Koper
Sklic: 00 2013

22

ZGODBE LJUDI / KULTURNA DEDIINA

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2015

Razstava Tomosovih izvenkrmnih motorjev, ki so osvojili svet

Pie in foto Janez Mui

Spomin na legendarne
motorje za olne

Stipe Cvitan
JUTRO U SOLINAMA
Iznad solin zora rudi
Kaleb se je probudija.
O solinan pismu piva,
solinara u kuici od kamena
iz sna budi.
U blagon litnon jutru
solinar kaleba i novi dan pozdravja,
solinarku svoju jubi,
na bilon pragu je ostavja.
Ve u jutro sunce ari.
Na kristala njive pune,
poranili solinari.
Vitrenice se vrtu,
kristali se svitlucaju,
solinari sol zgru,
bilon zlatu se raduju.
Solinarka,
bosonoga bila vila,
cvit je solin,
solinaron se ponosi,
cvit iz solin jon u kosi.
Reste jubav,
restu kupi bile soli.
Kud pogledan,
piramide bile soli.

Ob obeleitvi letonjega dneva pomorstva in

marevskem odprtju dopolnjene zbirke Tradicionalno ladjedelnitvo in razvoj vodnih portov,
ki jo Pomorski muzej Sergej Maera Piran od
leta 2010 skrbno neguje v nekdanjih skladiih
soli Monfort v Portorou, je direktor muzeja
Franco Juri napovedal, da bodo prostori gostili
tudi zaasne razstave, delavnice in didaktino-pedagoka sreanja. Tako tam do konca leta e
gostijo razstavo Tomos, izvenkrmni motorji, ki
so osvojili svet. Kustos muzeja Uro Hribar jo
je pripravil v sodelovanju s koprskim drutvom
Tomos in njegovim lanom Stevom Vujiem, ki
je vnet zbiratelj in poznavalec tehnine dediine
Tomosa.
Razstava bo zagotovo pritegnila tevilne, saj
sta na njej predstavljena zgodovina in razvoj navtinega programa tovarne Tomos od leta 1958
naprej. Na enem mestu je zbrana veina modelov njihovih izvenkrmnih motorjev, pri emer
velja poudariti, da je tiste najstareje danes e
teje najti. Obiskovalec lahko ob bogatem fotografskem in drugem gradivu spozna, da gre za
izjemno tehnino dediino, ki pria o pomenu
tovarne Tomos v Jugoslaviji in svetu in ki ostaja v
ponos slovenske Istre ter Slovenije.
Tomos je te motorje izdeloval od leta 1958,
ob njih pa boste spoznali, da je njegova zgodba
predvsem zgodba nekaj tiso tam zaposlenih
vizionarjev, ki so se z izdelki iz lastnega razvoja
uspeno podali v svet. V 80. letih je bil Tomos
najveji evropski proizvajalec motorjev za olne
z mojo 4 konjskih moi.
Vodstvo tovarne je namre e kmalu po usta-

novitvi prepoznalo potrebo prebivalcev vzdol

celotne vzhodne obale Jadranskega morja po
ekonomsko dostopnih izvenkrmnih motorjih,
ki bi bili uporabni za pogon manjih plovil. Pri
tem so eleli zadovoljiti ribie, pa tudi lastnike v
tistem asu vse bolj priljubljenih manjih plovil
za preivljanje prostega asa.
Tako so na osnovi pogonskega sklopa mopeda Tomos-Puch MS50 najprej razvili prvi izvenkrmni motor Lamo 05 K in ga leto zatem zaeli
izdelovati tudi serijsko. Nato je nastal moneji
in robustneji Tomos Lamo 06 K, ki so ga izdelovali vse do leta 1964. Leta 1969 so razvili Lamo
06 N, ki so ga preimenovali v Tomos 4. Ta je bil
v naslednjem desetletju zagotovo eden njihovih
najuspenejih izdelkov. Na osnovi tega modela
so nastale razliice Tomos 4 electronic, laji in
prironeji Tomos 3, Tomos 3,5, Tomos 4,5 in
Tomos 4,8.
Leta 1970 so izdelali prvi prototip motorja z
250 ccm delovne prostornine in nastali so Tomos
10, Tomos 18 in Tomos 20. V letih od 1977 do
1981 so razvijali Tomos 40 s 40 KM. Do njegove
serijske proizvodnje ni nikoli prilo, saj so izvenkrmne motorje nehali izdelovati leta 1998, ko je
podjetje postalo sestavni del korporacije Hidria.
Mnogi, med katerimi so tudi ribii, se zaradi
vzdrljivosti danes e vedno vozijo s Tomosovimi motorji. Tudi sicer bo razstava navduila navtine nostalgike, saj je s Tomosovo legendarno
tirico za tevilne generacije Slovencev morje
konno postalo tudi navtino obarvano. Po nekaterih ocenah je Tomos skupaj izdelal kar okoli
600.000 izvenkrmnih motorjev.

Sunce sije,
Kaleb klike iz visine:
Dobro doli na soline,
po zrno zdravja,
Po zrno soli!
Kaleb soline svoje voli.
Ispod slamnati klobukov
zagorila vedra lica.
Soli, soli, soli ima,
samo fali za kontrabant
Martin Krpan
i njegova kobilica!
(kaleb - galeb)
Pesem je iz Cvitanove 2. zbirke Ne odi nider
(Nikamor ne odhajaj) iz leta 2010.
Stipe Cvitan je ljudski pesnik, ki pie v
dalmatinskem nareju z obmoja Vodic
blizu ibenika. Od leta 1962 ivi v Piranu,
tako kot tevilni dalmatinski pomorci, ki so
bili zaposleni v Sploni plovbi. Vedno in
povsod nosijo morje in Dalmacijo v sebi.
Morje in soline so mu zasidrani v srce, zato
tudi njega zelo boli, ko poslua o teavah
Piranskih solin, od slabih letin, zapiranja
mostu do prodaje podjetja Soline, d.o.o., v
paketu s Telekomom. S svojimi pesmimi eli
opozoriti na lepoto tega udovitega koka
narave in neprecenljive kulturne in tehnine
dediine, ki je ne smemo izgubiti.

Junij 2015

SOLNI CVET / L'AFIORETO

23

KULTURNA DEDIINA

Obiskovalcev obutno ve kot v preteklih letih, z obiskom so bili zadovoljni tudi ponudniki na stojnicah
Foto Nataa Fajon

Solinarski
praznik zdruil
Pirananke in
Piranane
Letonji Solinarski praznik
je zdruil prebivalke in prebivalce mestnega jedra, piranska
drutva in pevske zbore, ki so
letos prvi v zgodovini skupaj
nastopili na odru. O enotnosti letonjega praznika pria
tudi dejstvo, da so sodelovali
tudi piranski gostinci kar 14
restavracij je ponujalo brodet
po enotni ceni 6 evrov, Drutvo meanov mesta Piran pa
je praznik popestrilo z obuditvijo starodavne tombole.
Letonja novost je bila tudi
enotna podoba: vsi sodelujoi
so bili obleeni v bela oblaila,
nosili so solinarske klobuke,
obiskovalce pa so v piranskih
restavracijah pozdravljali v
solinarje obleeni natakarji in
natakarice. Organizatorji so
letos prvi poskrbeli tudi za
otroki program z gledalikimi
predstavami.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste prispevali k tako lepemu dogodku, kot je bil letonji Solinarski praznik ob dnevu svetega Jurija. Povezanost, enotnost in
bela barva, ki so bile rdea nit letonjega praznovanja, so le zaetek uspene zgodbe, ki jo bomo dograjevali v prihodnje. Prav je, da se zavedamo,
koliko lahko naredimo, e zdruimo moi, in prav ta praznik je dokaz, da enotnost prinaa rezultate.

24

KULTURNA DEDIINA

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2015

Pie in foto Nataa Fajon

Na Solinarskem prazniku obudili

piransko tombolo

Letonji solinarski praznik je poleg e

ustaljenih prireditev, ki so vsako leto rdea
nit praznovanja, obiskovalcem ponudil e
posebno doivetje, za katerega je poskrbelo Drutvo meanov mesta Piran, ki je v
sodelovanju s Skupnostjo Italijanov Giuseppe Tartini Piran priredilo piransko tombolo. Po letu 2008, ko jo je v okviru praznika vodila Ondina Lusa, se je ta nekdaj
priljubljena igra ponovno vrnila na Tartinijev trg.
Tombolo so v Piranu prvi priredili e
davnega leta 1886. Veljala je za druinsko
igro, ki so jo igrali ob vejih praznikih, na
katerih se je zbrala celotna druina. V podobnem vzduju je potekala tudi tombola
takratnih meanov, saj je prireditev prebivalce povezala v veliko druino. Piranska druina je v tistem asu po podatkih
iz popisa prebivalstva iz leta 1885 tela kar
6500 lanov.
rebanje tevilk je potekalo na balkonu
obine, izrebane tevilke pa so bile prikazane na tablah, postavljenih tako na balkonu, kot tudi na dananjem Prvomajskem
trgu in Trgu bratstva. V notranjem mandrau je stal oder, ki je bil narejen iz plovil,
vezanih prav za to prilonost, namenjen pa
je bil godbi, ki je spremljala reb. Zbrana
sredstva so namenili delovanju takratnega
doma za onemogle (Pia Casa di Ricovero).
Igranje tombole je v Piranu imelo prav
posebno tradicijo, ki so ji ljudje sledili iz
roda v rod. Ondina Lusa iz piranske italijanske skupnosti se rada spominja svojega

otrotva, ko so ob toplih poletnih veerih

tombolo igrali kar na trgu, v hladnih zimskih veerih pa pri njih doma. Igro je vodila nona, ki je tudi rebala tevilke.
Vsak je s seboj prinesel svojo tablico
s tevilkami, e da prinaajo sreo, in nikoli jih niso zamenjali z nikomer. Izrebane tevilke so oznaevali s fiolki, ki so
se pogosto odkotalili in povzroali veliko
zmedo, je povedala Ondina.
Posebna zanimivost tombole je bila navada, do so tevilke poimenovali s aljivimi
reki in zbadljivkami (motti e frizzi), ki so
med igralci izvali veliko smeha in veselja.
Vsaka druina je imela svoje reke za tevilke, ki so se med seboj razlikovali. tevilka
7 je recimo podobna pipi, zato so ji rekli
upanova pipa, tevilki 11 so rekli par
drogov iz See, ker je nekoga spominjala
na drogova, ki ju je videl v Sei, tevilka
77 je dobila ime enske noge Ondina
e danes ponosno hrani poimenovanja tevilk, ki jih ji je zapustila draga nona.
V Skupnosti Italijanov Piran so redno
prirejali tombolo ob pustu, novem letu, na
razlinih sreanjih aktivistov, kar 25 let pa
je bila osrednji dogodek na vinski feti, ki
so jo organizirali v restavraciji Pavel. Prav
tako so ve kot deset let igrali tombolo na
Univerzi za tretje ivljenjsko obdobje Faros v Luciji, velikokrat pa so jo organizirale tudi krajevne skupnosti ob prazniku
svete Lucije v Luciji in na martinovo v Seovljah.
Dobitki pri tomboli so cinquina (5 tevilk v vrsti), quaderna (4 tevilke v vrsti),
terna (3 tevilke v vrsti), tombola (vse tevilke) ter tolailna dobitka tombolon in
tombolin, pri piranski tomboli pa se nagrada podeli e za dve tevilki v vrsti dobitek se imenuje ambo.
Letonjo tombolo so vodili Zorica
Muini, Duan Mrdakovi in Christian
Poletti. Prodanih je bilo 321 tombolskih
tablic, razdeljenih pa 42 nagrad. Ker se je
za tombolo prijavilo est oseb, je glavnega
dobitnika doloil reb, dva izrebanca pa
sta prejela e tolailni nagradi tombolon in
tombolin.
Celoten nagradni sklad je znaal 2.250
EUR, nagrade pa so prispevali tevilni domai sponzorji. Sredstva od prodaje tombolskih tablic bo Drutvo meanov mesta
Piran vloilo nazaj v lokalno skupnost.

Poimenovanja tevilk v piranskem dialektu, ki

jih je za objavo prijazno posredovala Ondina
Lusa, ki jih hrani e od svoje none.
1 Picio mondn che fa cache e pissn in bucaln
2 Dulo
3 Tripe per Triste tr soldi la porsin
4 La careghta
5 La manna de Puschn
6 Si blo
7 La pipa del podest
8 cio che l vn, vrzeghe la prta che l vaga
9 No vn nissn
10 Trso co l bso
11 I pali de Sssa/I pali de Riva longa
12 Dozna de mussi
13 Prta fortuna/El punto de Giuda
14 Colta mta/Trlisi in carssa
15 Quindisna ai marinri
16 Se dche l me ama
17 Bisi schi
18 Lasta co l subito
19 Prta late
20 Rba zvena
21 Primavra
22 Le d anarte
24 La vizlia de Nadl
25 Nadl co i so bni
26 San Stfano
28 Lla in brdo
29 San Piro
30 El formio xe bn co la polnta
31 Quel che vl le donte
33 I ani de Cristo
36 Mnego trentase
38 La mnega
39 La frca
40 La patta
42 Ti ti me lo squi
44 Caracac
45 Met de novnta
47 El mrto
48 Mrto che parla
50 La corna
51 La persna co l strnso
52 La sbafda
55 Le bissse dei contadni
56 Filumna in gndola
60 Se salta co se bala
66 Spsi novli
69 Un su un z la ple che ghe picolva
70 La mantelna
77 Le ganbe de le donte
80 Nna Lssia
88 Le ble co l fagto
89 I veci bacchi
90 La paura fa novnta/El pi vcio

Junij 2015

25

SOLNI CVET / L'AFIORETO

KULTURNA DEDIINA

37. sreanje starih bark in avtomobilov

Foto Janez Mui; foto Janez Mui in Marko Oblak

Piranu vraajo podobo nekdanjih dni

Po Solinarskem prazniku e
37 let zapovrstjo Piran v zaetku
maja tradicionalno obiejo stare
barke in avtomobili. Tako je letonja regata 40 starih bark iz Slovenje, Italije, Hrvake, Avstrije in
Nemije, ki jim je na piranski pomol prilo delat drubo 24 predvojnih avtomobilov, pritegnila kar
nekaj sto udeleencev ter tevilne
takih dogodkov eljne turiste.
Gre za svojevrsten skupen
shod zanesenjakov za navtino
in avtomobilistino dediino, ki
mu pri nas ni para. Z dvodnevnim dogajanjem, 9. in 10. maja,
se je tako mesto v veselje tevilnih
radovedneev vrnilo v stare ase.
To e zlasti velja za sobotno regato, ko so tudi letos pisana jadra
najrazlinejih oblik in velikosti v
Piranskem zalivu obudila prizore
nekdanjih dni.
Atraktivno piransko dogajanje zadnja leta pripravljajo v okviru Internautice in organizatorji so
veseli za podporo, ki so je deleni
s strani obine ter lokalnega gospodarstva. Kot je povedal predsednik organizacijskega odbora
Milan Ukmar, je po tevilu udeleencev za njihovo regato vsako
leto ve zanimanja. To pripisujejo

dejstvu, da navtiki radi prihajajo v

Piran, pa tudi dobri organizaciji in
prijateljskim stikom, ki jih imajo s

kolegi v omenjenih dravah. Tudi

sicer je regata bolj kot tekmovanju
namenjena veselemu druenju in

prijateljevanju ljubiteljev ohranjanja tovrstne zapuine. Nekateri

radi pridejo celo dan ali dva prej,
saj se po barkah, na turistini ladji
Resnik in na piranskem pomolu
veselo druijo in izmenjujejo navtino-restavratorske izkunje.
Za shod starih avtomobilov je
poskrbel starosta tovrstne scene,
Piranan Roman Fikfak, ki skupaj
s herko Ingrid rad pripravi turistino vedno zanimivo sreanje
v Portorou in Piranu. Lastniki
avtomobilov so prili tudi iz Italije
in Hrvake. Ponosni smo, da nikjer v Sloveniji ni zbranih toliko
samo predvojnih vozil. Ko jih povabimo, vsi pridejo kot prijatelji
in brez oklevanja, ni skrival zadovoljstva Fikfak.
Letos je bil med barkaami
med najstarejimi Stari maek
Janeza abca iz Lucije, ki ima 108
let in je privezan v piranskem
mandrau. Med starodobnimi
predvojnimi balillami, topolinki,
dodgi, fordi in drugimi avtomobili, ki so se prav tako pripeljali tudi
iz Italije in Hrvake, pa je po letih prednjail hupmobil. Je letnik
1921, loi pa ga Simon Romih iz
Ilirske Bistrice.

Prostovoljci na Punti
Pie in foto Nataa Fajon

V cerkvi Marije Zdravja odstranili razpadajoi omet

V soboto, 9. maja, je na Punti
potekala akcija, v kateri je skupina
prostovoljcev odstranila razpadajoi omet v notranjini cerkve Marije Zdravja. Ideja za akcijo je zorela
kar nekaj let, letos pa je upnija Piran le dobila dovoljenje Zavoda za
varstvo kulturne dediine za nartovani poseg.
Po letu 2006, ko so s pomojo
donatorja, ki je daroval les, zamenjali ostreje in cerkev na novo prekrili s korci, so to prva obnovitvena
dela na objektu, ki vidno propada
e vrsto let.
Kot je povedala Mira Lien

Krmpoti, piranska slikarka in restavratorka, so eleli z akcijo pokazati, da ima cerkev nekoga, ki zanjo
skrbi po svojih zmonostih, hkrati
pa njeni notranjosti dati bolj enotno podobo.
Najpomembneji uinek odstranitve ometa je sicer olajano suenje zidov, saj so suhe stene predpogoj za nadaljnjo obnovo.
Cerkev, ki jo zaznamuje izjemna lokacija na skrajnem zahodnem robu Piranskega polotoka,
sedaj aka le e na bolje ase, ki
bodo bolj naklonjeni njeni celoviti
obnovi, kot so bili doslej.

26

KULTURNA DEDIINA

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2015

Premiera filma o heroju Sergeju Maeri

Pie Janez Mui; foto arhiv Pomorski muzej SM

Junatvo slovenskega pomorca

Sergej Maera ni priznal kapitulacije jugoslovanske

kraljeve mornarice.

Ruilec Zagreb je bil leta 1941 ena najsodobnejih ladij kraljeve vojake mornarice.

Ob 70-letnici konca 2. svetovne vojne in

na predveer obletnice smrti narodnega heroja Sergeja Maere (11. 5. 191217. 4. 1941)
sta RTV Slovenija in Pomorski muzej s predpremiero dokumentarnega filma obudila vse
premalo poznano junatvo tega slovenskega
pomorca. Film je posnel scenarist in reiser
Radovan ok, e pred televizijsko premiero
pa so ga Piranani lahko videli 16. aprila v
piranskem Pastoralno kulturnem centru Georgios. Dogodek je Pomorski muzej, ki nosi
Maerovo ime, pospremil s predstavitvijo
prenovljene in posodobljene stalne razstave,
ki predstavlja slovenske pomorake v letih
od 1918 do 1945.
V dokumentarnem filmu je Radovanu
oku s pomojo mnogih prievanj, tudije
njegovega osebnega arhiva, ki ga hranijo v
Pomorskem muzeju, in v sodelovanju z dobro
poznavalko Maerove zgodbe, zgodovinarko
dr. Nadjo Teron, uspelo obuditi tudi njegovo
domoljubno osebnost. Ni maral faizma in je
z najvejo mono mero spotoval mornariko
etiko.
Rodil se je v Gorici, od koder se je po prvi
svetovni vojni zaradi spremenjenih politinih

razmer in jasno izraenega slovenstva oeta ostala le poronika bojne ladje Sergej Maera
Frana druina preselila v Ljubljano. Sergej je in Milan Spasi. V skladu s privzgojeno vojatu konal osnovno olo in realno gimnazi- ko doktrino Maera kapitulacije jugoslovanjo, nato pa se je vpisal na Vojno pomorsko ske mornarice ni priznal. Po odhodu posadke
akademijo v Dubrovniku. Oficirsko kariero sta zato ladjo strokovno minirala, izvrila detonacijo in se skupaj z njo potopila.
je zael leta 1932 kot poronik korvete.
e to, da je film nastal v okviru serije doMarca 1941 je bil Maera iz ruilca Beograd premeen na ruilec Zagreb in je na kumentarcev Pozabljeni Slovenci, pa nakanjem v Boki Kotorski doakal zaetek vojne. zuje, da je Sergej Maera s svojo odloitvijo
Kraljevina Jugoslavija na vojno ni bila pri- morda e vse premalo znan in da je lahko s
pravljena in tudi po tem, ko je italijanska svojim domoljubjem tudi danes za zgled.
Zanimiva je bila tudi predstavitev premornarica napadla nekaj njenih opori,
vlada ni izdala povelja za spopad. Zato so se novljene in posodobljene stalne muzejske
nekateri astniki, med katerimi ima vidneje razstave o slovenskih pomorakih v letih od
SPONZOR
KRIANKE
1918 do 1945, ki dokazuje, da je slovenska
mesto Sergej Maera, iz domoljubja
in ponosa odloili za boj na svoj nain.
dediina, vezana na pomorstvo, tudi v tem
Ruilec Zagreb je v dneh pred 16. apri- obdobju nadvse pestra. Bogdana Marinac je
lom, ko je tab jugoslovanske flote pristal o njej med drugim povedala: V avstro-ogrna zahtevano brezpogojno kapitulacijo in ski mornarici je bilo najmanj 3 % Slovencev,
ukazal posadkam, naj predajo svoje ladje, kar glede na sicernji dele v takratni dravi ni
podmornice in hidroletala prihajajoemu zanemarljivo. V kasneji mornarici Kraljevine
sovraniku, maskiran z oljnimi vejami plul Jugoslavije jih je bilo med oficirskim kadrom
po Tivtskem zalivu. Bil je ena najsodobnej- 27 %, eprav je bil dele Slovencev v kraljevini
ih ladij kraljeve vojake mornarice. Po obja- le 8 %. Tudi v Jugoslaviji je bil dele naih fanvi kapitulacije je posadka na kapitanov ukaz tov precejen, kar na primer e zlasti velja za
v velikem neredu zapustila ladjo. Na njej sta podmorniarje.

Junij 2015

27

SOLNI CVET / L'AFIORETO

KULTURNA DEDIINA

Legenda svetovnega potapljanja v Piranu

Pie Doris Delgiusto, Muzej podvodnih dejavnosti; foto arhiv Muzej podvodnih dejavnosti Piran

Muzej podvodnih dejavnosti je

obiskal Hannes Keller

Hannes Keller se pripravlja na potop.

Hannes Keller z vodjo muzeja arkom Sajiem.

Muzej podvodnih dejavnosti Piran, ki je odprt e

od avgusta 2006, prizadevno
ohranja in promovira bogato
tradicijo slovenskega potapljatva, podmorniarstva in
drugih oblik podvodnih dejavnosti. Doslej ga je obiskalo
e okoli 90.000 radovedneev,
navduuje pa tudi strokovnjake za zgodovino potapljanja
ter druge posameznike, ki jim
morje in e posebej potapljanje predstavljata pomemben
del ivljenja
Med njimi ga je prvega
majskega dne obiskal svetovni rekorder v potopu na 300
metrov na odprtem morju.
Hannes Keller se je davnega
leta 1962 skupaj z britanskim
novinarjem Petrom Smallom
pri Katalinskih otokih (Kalifornija) 3. decembra spustil
na 300 metrov globine in tako
po mnenju mnogih tedaj prisotnih novinarjev z vsega sveta postavil rekord, primerljiv
s prvim korakom Armstronga
na luni. Kellerjeva zgodba se
zane v njegovi rojstni vici,
ko je e kot znanstvenik elel dokazati svojo teorijo, da
lahko potaplja, e vdihava
razline kombinacije plinov
(tj. ne zraka), dosee ekstremne globine. elel je namre
raziriti omejitve potapljanja,
ki jih nalaga fiziologija loveka, in to do tedaj neslutenih
razsenosti. Svojo teorijo je
elel preizkusiti kar na sebi!
Poiskal je e nekaj sodelavcev, ki jih je navduil za svoj
preizkus, in avantura se je
lahko zaela. Celoten potop
je potekal pod pokroviteljstvom amerike mornarice, ki
je bila izjemno zainteresirana
za raziskave lovekovega globokomorskega
potapljanja.

Keller in njegovi sodelavci

so se spustili kar na 300 metrov! Vendar se je potop al
konal tragino. Dva Kellerjeva sodelavca, eden od njiju
je bil tudi njegov tesni prijatelj in novinar Peter Small,
sta se utopila. Hannes Keller
je bil zaradi nesree globoko
prizadet, obutek krivde ga je
spremljal e vrsto let. Vendar
se je potop kljub temu zapisal
v zgodovino, saj je pomembno premaknil mejo doseganja
podvodnih globin.
Hannes Keller se je odloil za obisk Pirana prav zaradi
Muzeja podvodnih dejavnosti
Piran. Kako zanimivo je bilo
opazovati legendo svetovnega potapljanja, kako je v
muzeju obudoval slovenske
potapljake junake! Oseba,
ki je dolga desetletja veljala
za nedvomnega gospodarja
morskih globin, se je zanimala prav za vsako podrobnost
nae bogate zgodovine. e posebej zanimiva se mu je zdela
oprema avstro-ogrske Cesarske in kraljeve vojne mornarice, ki je bila tudi v tedanjem
asu zelo redka in je danes za
zgodovino svetovnega potapljanja unikatna. Navduil se
je tudi nad dogodivinami
mladih nadobudneev z brati Kuer na elu, ki so zaradi
velike elje nad potapljanjem
kar sami izdelovali preprosto potapljako opremo, ki je
prav tako razstavljena v muzeju.
Hannes Keller nedvomno
sodi med velikane svetovnega
potapljanja, zato je bil njegov
obisk v Muzeju podvodnih
dejavnosti Piran velika ast,
za vse prisotne pa svojevrstna
dogodivina.

28

KULTURNA DEDIINA

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2015

Avla obine Piran gostila zanimivo razstavo

Pie in foto Nataa Fajon

Razstava ob 70. obletnici konca

2. svetovne vojne

Ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne je Mestna

knjinica Piran v avli obinske
palae pripravila razstavo z naslovom italnica maj 1945.
Na ogled je bila od 4. do 20.
maja, na njej pa so bile razstavljene nekatere naslovnice asopisja, ki so jih ljudje brali v
maju 1945, nekaj dni pred uradnim koncem vojne ter v viharnem asu po vojni.
Razstavljenih je bilo osem
originalov, ki jih je knjinici
podarila domainka Tonka
ibert, ter 19 kopij naslovnic,
ki so jih knjinici posredovale
Narodna in univerzitetna knjinica Ljubljana, Osrednja knjinica Sreka Vilharja Koper,
Sveuilika knjinica iz Pulja,
Narodna in tudijska knjinica
iz Trsta in zaloba Edit Reke.
Vsak asopis je bil opremljen
z opisom, ki je podajal razlago
o tem, kdaj je izhajal, kdo ga je
urejal in komu je bil namenjen.
9. maja 1945 je bilo v
Evropi uradno konec 2. svetovne vojne. Tiskani mediji so
tedaj imeli odloujoo vlogo
pri informiranju javnosti, saj
je bilo radijskih sprejemnikov
malo, televizija ni bila mnoini medij, o svetovnem spletu e

ni bilo sluha, je o pomenu takratnih asopisov povedala avtorica razstave, Oriana Kouta
Krmac.
Bistvo razstave je prikazati
razlike v pisanju o prelomnem
dogajanju pred vojno in po
njej, ki so jih narekovale razline idejno-politine usmerjenosti posameznega asopisa.
Iz njih lahko namre sklepamo,
da so bile informacije v tistem
asu ljudem zelo teko dosegljive.
Posebna zanimivost razstave je originalna naslovnica
nemkega asopisa Wacht in
Sudosten (Straa na jugovzhodu) z 2. maja, na kateri na veliko pie Voditelj padel v boju.
Avtorica razstave je odkrila,
da gre za vojaki propagandni
asopis, ki je bil namenjen informiranju vojakov na fronti.
Po podatkih kataloga Deutsche
Digitale Bibliothek so asopis
izdajali v Zagrebu, pokrival
pa je jugovzhodni del Evrope.
Vsako okupirano podroje je
imelo svoj propagandni asopis.
Svojstven vpogled v dogajanje smo lahko dobili ob kopijah
amerikih asopisov, ki so jih
izdajali slovenski izseljenci z

razlinih koncev ZDA (na razstavi so bile naslovnice asopisov iz New Yorka, Clevelanda,
Chicaga).
Kapitulacija Nemije je
bila z amerikimi zavezniki
podpisana 7. maja, dan kasneje
z Rusi, uraden konec vojne pa
je 9. maj. Pri podpisu kapitulacije v tabu amerikega generala Dwighta Eisenhowerja, ki jo
je v imenu Hitlerjevega naslednika Karla Doenitza podpisal
nemki general Alfred Jodl, so
bili prisotni tudi novinarji, a so
jim zabiali, da novice ne smejo objaviti. Eden izmed amerikih novinarjev se prepovedi
ni dral, zaradi esar je ostal
brez slube, je pa zato ameriko asopisje prvo objavilo vest
o koncu vojne. Prav tako so e
9. maja o koncu vojne pisali
asopisi slovenskih izseljencev,
medtem ko pri nas s tem e
niso bili seznanjeni, je razloila Oriana Kouta Krmac.
Na razstavi smo lahko izvedeli tudi, da so Slovenci izdajali
svoj asopis celo v taboriu. V
Dachauu je bilo med slovenskimi taboriniki veliko intelektualcev, ki so po osvoboditvi
taboria 28. aprila e 2. maja
izdali prvo tevilko Dahavske-

ga poroevalca, potem ko so
Nemcem zaplenili ciklostil. Izpraznitev taboria je namre
trajala do 6. maja in ravno s
asopisom so internirance obveali o dogajanju v svetu ter
jim posredovali informacije o
odhodu vlakov v domovino.
asopis je urejal Ludvik Mrzel,
slovenski pisatelj in publicist,
ki je bil na Dahavskih procesih leta 1948 krivino obsojen
zaradi sodelovanja z okupatorjem, kasneje pa je bil rehabilitiran. Izdajanje asopisa v
taboriu je bila posebnost, saj
so ga poleg Slovencev izdajali
le e Poljaki.
asopis v taboriu je bil
skoraj unikum v svetu. Slovenci
smo torej za jezik, v najhujih
trenutkih smo tudi pisali, je
vodenje po razstavi zakljuila
direktorica Mestne knjinice
Piran.
Z razstavo so v knjinici
eleli opozoriti tudi na nujnost
digitalizacije tovrstnega gradiva in obiskovalce opomniti, da
lahko do relevantnih digitalnih
virov dostopajo tudi na spletni
strani knjinice.

Junij 2015

29

SOLNI CVET / L'AFIORETO

VZGOJA in IZOBRAEVANJE

Gibanje za otrokov razvoj v predolskem obdobju

Pie vzgojiteljica Sabina Vidic; foto arhiv Vrtec Mornarek Piran

Pohodnitvo v vrtcu Mornarek Piran

V Vrtcu Mornarek Piran se zavedamo,
kako pomembno je gibanje za otrokov razvoj
v predolskem obdobju. Z navajanjem na vsakodnevno gibanje vplivamo na zdrave navade
otrok in s tem na zdrav ivljenjski slog tudi v odrasli dobi. In prav gibanje v naravi je univerzalna
portna dejavnost, ki je dostopna vsem. Tega se
vse bolj zavedajo tudi stari otrok, ki obiskujejo
na vrtec, saj so se pomladnega pohoda udeleili v velikem tevilu. Zbrali smo se na parkiriu
Avtokampa v Luciji in se odpravili po Seki poti,
ki je ena izmed oznaenih piranskih pepoti.
Nekaj udeleencev je bilo e v otrokih vozikih, nekaj otrok je s seboj pripeljalo none, najve
otrok pa sta spremljala kar oba stara. Pot je bila
primerna za vse. Uivali smo v lepih razgledih
na soline, prepoznavali rastline ob poti, se zabavali in prijetno druili. e res, da krata tokrat
nismo sreali, smo pa videli koze z njihovimi
mladiki in konje. Predvsem pa smo se razgibali
in se nauili sveega zraka v naravi.

Vrtec Mornarek Piran in ola zdravja

Pie in foto vzgojiteljica Sabina Vidic

Telovadili smo s lani ole zdravja

Bilo je zgodnje pomladno jutro v aprilu.
Na travi je bila e rosa in sonce se je komaj
prebujalo, ko smo se iz nae Barice odpravili
proti plai hotelov Morje.. S seboj smo vzeli
oranne majice, ki jih v vrtcu hranimo e od
lanskega sodelovanja. Polni energije in dobre
volje smo hiteli proti plai, kjer so nas e akali lani ole zdravja. Kar hitro smo se spoprijateljili, se prijeli za roke in prieli z vajami.
Za konec smo si izmenjali e himni. Seveda
so stareji imeli prednost in nam zapeli prvi,
nato smo zapeli e mi nao Mornarkovo himno ter lanom Zdrave ole podarili unikatno darilce, ki smo ga izdelali sami. Ko smo se
poslovili, smo si obljubili, da se e kdaj dobimo in si na ta nain polepamo jutro, dan ali
pa kar nekaj dni. e res, da je gibalna vzgoja
v nai skupini dnevna rutina, saj vsak dan po
malici telovadimo, vendar pa je bila to isto
posebna telovadba, v isto posebni drubi, ki
se je bomo e dolgo spominjali. Poleg tega pa
se zavedamo, da je bilo to jutro posebno tudi
za lane ole zdravja, saj so nam obljubili, da
nas obiejo v vrtcu. Drali jih bomo za besedo.

30

SOLNI CVET / L'AFIORETO

VZGOJA in IZOBRAEVANJE

Junij 2015

Mednarodno sodelovanje na daljavo

Pie in foto O Cirila Kosmaa Piran

O Cirila Kosmaa Piran prejela

nagrado ZLATI KABEL 2015
Razglasitev nagrajencev in
podelitev nagrad sta potekali
28. 5. 2015 v Kranjski Gori v
sklopu nacionalne konference
eTwinning
in
mednarodne
konference SIRikt 2015.
Nacionalna
nagrada
je
priznanje nai oli, uiteljem
in uencem za kakovostno
opravljeno delo na podroju
mednarodnega sodelovanja na
daljavo, ki se izvaja v okviru
projekta eTwinning.
Zlati
kabel
podeljujejo
projektom,
ki
dosegajo
pomembne rezultate na podroju

pedagokih inovacij, sodelovanja

med olami in za kreativno rabo
IKT-orodij.
Na projekt eTwinning z
naslovom 2. sv. vojna naa
skupna zgodovina je predhodno
dobil znak kakovosti, saj je to
pogoj za nominacijo v ojem
izboru za nagrado zlati kabel.
Mojka Mehora Lavri, ki
je
koordinatorica
projekta,
je v Kranjski Gori prejela to
pomembno priznanje.
V izbor za nagrado zlati kabel
so vkljueni vsi projekti, ki so
pridobili znak kakovosti.

Zgodbe turizma - solinarske torije

Piejo uenci turistinega in podjetnikega kroka O Seovlje; foto arhiv O Seovlje

Turistini in podjetniki kroek na

solinarskem prazniku
Sobota, 25. april 2015, je bila
za mnoge isto navaden dan. A za
nas, ki ivimo ob solinah in iz izroila naih prednikov vemo, kako
so se solinarji pripravljali na letino, je to zelo pomemben dan.
Za uence O Seovlje, ki obiskujemo podjetniki in turistini
kroek, pa je bil resnino podvigov poln dan, saj smo imeli na
Tartinijevem trgu postavljeno svojo stojnico, kjer smo promovirali
nae celoletno delo ter prodajali
diee izdelke, ki smo jih sami izdelali.
Naa stojnica je bila zelo dobro
obiskana in pohvaljena, saj smo
znali uenci prijazno, strokovno in
z nasmehom privabiti goste ter jim
pokazati svojo ponudbo (naravna
in diea mila na linih keraminih podstavkih, lesene tablice za
oznaevanje zeli na gredicah
). Pri prodaji smo menda pokazali pravo podjetniko ilico.
Predstavili smo jim tudi novo
turistino ponudbo: Zgodbe turizma solinarske torije, ki nam

je prinesla izvrsten uspeh na regijskem in dravnem tekmovanju

TPLG (Turizmu pomaga lastna
glava). Z obeh tekmovanj smo se
namre vrnili z zlatim priznanjem;
prvi za najboljo seminarsko nalogo, drugi za najlepi turistini
spominek. Uenci smo odigrali
ske, brali torije in jih pokazali
mimoidoim. Keramini izdelki

(taperini, hike in kroniki) ter

zgodbe in miti so prav zapalili.
Pohvale smo dobivali od vsepovsod.
Veselo in s ponosom smo zapustili prizorie na trgu, saj smo
vedeli, da smo spet naredili nekaj
izjemnega za olo, drutvo in na
kraj. In ker si naega kraja brez solin sploh ne moremo predstavljati,

upamo, da bomo prihodnje leto

vse to predstavili v solinah, saj solinarski praznik brez Seoveljskih
solin in pravih solinarjev ne more
prikazati tistega, kar lahko doivi
le v pristni, neokrnjeni in edinstveni naravi.
Kaj pa narti za naprej?
Prav na Tartinijevem trgu smo
imeli prilonost spoznati profesorje s Turistice. V prihodnosti
bomo sodelovali, saj nam bodo
tudentje prevedli zgodbe v angleino in nemino. Nai osnovnoolci pa jih e prevajajo v italijanino. Tako bo nastala bogata
knjiga z zgodbami v tirih jezikih,
ki bodo opremljene z ilustracijami
uencev nae ole. Veseli bomo, e
bo knjiga ve tudi iri javnosti in
bo bogatila vae knjine police.
Turistino drutvo Taperin
Seovlje vabi na XVI. mednarodni
slikarski Ex-tempore Seovlje, ki
bo v soboto, 13. 6., v Seovljah.
igosanje bo od 6. 6. 2015 dalje v trgovini Unikat v TPC Lucija.
Ve informacij na www.taperin.si.

Junij 2015

31

SOLNI CVET / L'AFIORETO

VZGOJA in IZOBRAEVANJE

O Seovlje
Pie in foto Barbara Abram

Na ekskurziji v Londonu
Med prvomajskimi poitnicami
smo s skupino uencev iz O Seovlje, O OK kofije in O Dekani s
puljskega letalia poleteli ez Rokavski preliv in polni priakovanj
pristali v Londonu. Zaudeno smo
opazovali, kako se lahko Anglei
znajdejo v vonji po levi, z volanom
na napani strani. alo na stran,
morali smo biti presneto pozorni,
da nas na prehodih ne bi povozili,
saj smo navajeni prekati po celinsko. Ogledali smo si veliko znamenitosti: od Buckinghamske palae,
Trafalgarskega trga do zgodovinske
utrdbe Tower of London. Navdueni smo bili nad mostom Tower
Bridge, malo manj pa nad barvo
reke Temze.
Vozili smo se z dvonadstropnim avtobusom in s podzemno
eleznico, nakupovali na slavni ulici
Oxford Street. London je mesto nepredstavljivih razsenosti, povsod je
gnea, ljudje vigajo levo in desno,
vsem se mudi. Razen v parkih. Tam
se ivljenje malce ustavi, ljudje si
vzamejo as za knjigo, igro, sprehod,
rekreacijo. Na pregovorno zeleni
trati si je obvezno treba vzeti as za

sprostitev, pa naj bo to Green Park,

Hyde Park ali kateri drug. Enkratno
doivetje je bila vonja v razglednem kolesu London Eye, ki nam
je omogoila pogled na ves London
tik pred sonnim zahodom.
Bili smo na obisku pri kraljici,
pri upanu Londona, fotografirali
smo se s slavnimi portniki, pevci, igralci, politiki in celo s kraljevo
druino. Seveda v muzeju voenih
lutk Madame Tussauds.
Ogledali smo si Prirodoslovni
muzej, Britanski muzej ter Muzej
znanosti. Preskusili smo potres na

Japonskem, s tekoimi stopnicami

smo se peljali skozi jedro naega
planeta, videli smo najvejo ival na
svetu sinjega kita. V simulatorju
letenja smo obudovali pokrajino
pod seboj in videli Wattov parni
stroj ter komandni modul Apollo
10, ki je 1969 poletel proti luni. Lahko bi natevali e in e.
V observatoriju v Greenwichu
smo stali na nielnem poldnevniku. Ni enostavno stati z eno nogo
na vzhodni, z drugo pa na zahodni
polobli!
Videli smo mogono jadrnico

Cutty Sark, s katero so v devetnajstem stoletju prevaali aj in druge

dobrine z Daljnega vzhoda.
Ugotovili smo, da stereotip glede anglekega vremena ne dri, saj je
malo rosilo le ob pristanku in med
vzletom, sicer pa je bilo vreme kot
naroeno.
Ustavili smo se pred sedeem
nogometnega kluba Chelsea ter se v
vsesplono veselje slikali s celotnim
motvom.
Mnogim uencem bo ekskurzija zagotovo ostala v spominu tudi
zato, ker so se prvi v ivljenju peljali
z letalom. Vsem pa je zastal dih ob
pogledu na zasneene Alpe in na
udovito modrino naega morja.
Doiveli smo toliko lepega, da se bo
marsikdo od uencev z veseljem e
kdaj vrnil in si ogledal e marsikaj
drugega, esar al v nekaj dnevih ni
bilo mogoe raziskati.
Pa e to. Ravno med naim bivanjem na Otoku se je kraljevi druini
rodila princeska Charlotte Elizabeth
Diana. Na dan odhoda smo na letaliu dobili dnevni asopis s sliko
princeske na naslovnici. Najbolj originalen spomin na London.

Projekt HINT-LAB: Pospeevanje podjetnitva v

turizmu na podeelju
Evropska unija prepoznava pomen podjetnitva in turizma na podeelju, zato sta bila razvoj turizma
in podeelja ter razvoj podjetnitva
prednostna ukrepa Operativnega
programa ezmejnega sodelovanja
med Slovenijo in Hrvako OP IPA
SI-HR 20072013. ezmejno obmoje ima zaradi svojih naravnih in
kulturnih virov ter e dobro razvitih
posameznih proizvodnih in storitvenih dejavnosti velik potencial za
gospodarski razvoj. V mnogih delih regije je sektor malih in srednjih
podjetij premalo razvit tudi zaradi
visokih administrativnih zahtev za
ustanovitev podjetja, pomanjkanja
kapitala in pomanjkanja poslovnega
znanja.
Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistine tudije Turisti-

ca je na omenjenem razpisu uspeno

kandidirala s projektom HINT-LAB:
Pospeevanje podjetnitva v turizmu
na podeelju. UP FT Turistica nastopa kot vodilni partner, preostali
projektni partnerji pa so UIP Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske d.o.o., Zavod Novi
turizem, Fakulteta za management
v turizmu in gostinstvu Opatija in
Regionalna razvojna agencija Porin
d.o.o. Hrvaka.
Cilji projekta se nanaajo na
oblikovanje podpornih storitev za
izboljanje ezmejnega poslovnega
sodelovanja in skupnega trenja.
Cilji bodo doseeni s spodbujanjem
mreenja, z izdelavo spletnega portala, ki bo sluil kot orodje za objavo
in izmenjavo idej (www.hint-lab.eu),
spodbud, znanja in novic s podroja

turizma, podeelja in podjetnitva

z obmoja Slovenije in Hrvake.
Dodatno bodo izdelane smernice
za trenje skupnih produktov udeleencev ter oblikovana predloga
vzornega modela simbiotinega
trenja in blagovne znamke.
Z namenom doseganja ciljev
projekta so v mesecu aprilu tako v
Sloveniji kot na Hrvakem potekale delavnice, kjer so se udeleenci
podrobno spoznavali s temami, kot
so poslovno nartovanje in modeliranje, vodenje in motiviranje, upravljanje s asom, financiranje podjetij, druinsko podjetnitvo, uporaba
spletne komunikacije in tehnike naprednega trenja, spoznavanje kupca in povezovanje skupnih produktov destinacije. Na slovenski strani
je bil za izvedbo delavnic zadolen

projektni partner UIP Univerzitetni

razvojni center in inkubator Primorske d.o.o. Na delavnicah so povabljeni strokovnjaki na konkretnih
primerih dobre prakse prikazovali
mona izboljanja in nadgradnje
obstojee turistine ponudbe podeelja.
Dodana vrednost projekta se
kae v spodbujanju samozaposlovanja in podjetnitva v turizmu na
podeelju preko podpornega okolja
(organizacija delavnic, dejavnost inkubatorja, izdaja prironikov, itd.), v
povezavi obstojeih in nastajajoih
malih in srednjih podjetij in turistinih projektov oziroma idej. V
maju in juniju bomo organizirali e
dve delavnici na temo trenja malih
podjetij, vabljeni, da se nam pridruite. Ve na www.hint-lab.eu.

32

SOLNI CVET / L'AFIORETO

VZGOJA in IZOBRAEVANJE

Junij 2015

Drzni si
Pie in foto Janez Mui

Piranski dijaki na odru Gledalia Tartini

Mladi talenti GEP
Gimnazije, elektro in pomorske
ole Piran so tudi letos prijetno
popestrili oder Tartinijevega
gledalia in 17. aprila pripravili
svoj e tradicionalni vsakoletni
gledaliki nastop z naslovom
Drzni si Predstavili so se z vrsto
plesnih, baletnih in glasbenih
tok, ki jih je povezovala paleta
aljivih igranih zgodb s sodia.
Vanje so hudomuno vpletli celo
svoje profesorje. Prireditev je
e vrsto let za tevilnedijake in
dijakinje prva prilonost za javne
umetnike nastope in mnogi iz
starejih generacij se dokazujejo
z uspehi v svetu glasbe, gledalia,
plesa in drugih oblik umetnikega
ustvarjanja. Omenimo na primer
Matijo trasnerja, Tonjo Senar,
igo Rustjo in druge, ki so danes
uspeni v svetu glasbe, gledalia
ali plesa.
Predstavo vsako leto povezuje
doloena tema, ki jo dijaki
posredujejo po svoje in seveda

z mladostnikim in pogosto
kritinim pogledom na dogajanje
okoli sebe. Tako so v preteklosti
potovali okoli sveta, pokukali v
svet filma, drugi v svet televizije
in podobno. Ob letonji predstavi
je dijakinja 3. letnika gimnazije
Veronika Malai, ki je bila e
drugo leto zapored gonilna sila
predstave,
povedala:
Nauk
letonje prireditve je, da vse
ivljenje iemo krivce za nae
neuspehe, namesto da bi se zazrli
vase. To je tudi vodilo naih in
bodoih dijakov za prihodnost
in uspeh v ivljenju. Ne dogaja
se vedno samo krivica, nekatere
stvari so potene, druge spet ne, a
vseeno je treba potrpeti in uivati
v tem, kar imamo.
Ideja za tak gledaliki izziv
se je dijakom prvi porodila
leta 2001, ko so eleli pokazati,
da na piranski gimnaziji vre od
ustvarjalnosti in nadarjenosti, ki
potrebuje prilonost, da plane na
dan in se pokae. V sodelovanju

z Avditorijem Portoro in
Obino Piran so takrat prvi
dobili monost nastopa na odru
piranskega gledalia Tartini.
Predstava se je do leta 2013,
ko se je gimnazija zdruila s
portoroko srednjo pomorsko
olo v GEP, imenovala Drzni
si biti piranski gimnazijec. Ker

od takrat sodelujejo tudi mladi

talenti s portoroke enote, so
jo preimenovali v Drzni si .
Obiajno na njej nastopa med 30 in
50 dijakov, e nekaj pa jih sodeluje
pri pripravi scene, kostumov,
fotografiranju,
snemanju
in
drugih nalogah. Dogajanje e od
zaetka reira Lada Tancer.

ezmejno povezovanje in sodelovanje

Pie in foto Mirela Flego, ravnateljica O Seovlje

Sodelovanje O Seovlje z O Mate Balote Buje

Po dveletnih dogovarjanjih
o tesnejem sodelovanju med
uenci O Seovlje in O Mate
Balote Buje, ki sta sicer sosednji
oli, vendar vsaka v svoji dravi,
nam je letos sodelovanje konno
uspelo. V lanskem olskem letu
smo se sreali na strokovni ekskurziji in se zavezali, da sodelovanje poglobimo. Tako so bili
tirje uenci 8. razreda O Seovlje v aprilu na povabilo bujske
ole vkljueni v njihov projektni
teden z naslovom Sanje. Med ve
kot desetimi ponujenimi delavnicami so bili nai uenci vkljueni
v gledaliko, tehnino, plesno in
novinarsko delavnico, ki so jih
obiskovali tiri dni. Zadnji dan so
se posamezne delavnice predstavile v kulturnem domu v Bujah,
na oli pa so pripravili zanimivo
razstavo. Nai uenci so se po
besedah mentorjev odlino viveli in tako poleg novih znanj in

izkuenj pridobili tudi nova poznanstva. Takole sta zapisala:

Na delavnicah je bilo super.
Spoznal sem veliko novih prijateljev ter se imel z njimi lepo.
Na moji delavnici smo snemali
film, o dogajanju filma vam ne
bom razkril, najbolje, da si film
ogledate. Bilo bi lepo, da bi tudi
mi imeli takne delavnice ter jih
povabili. (Gregor B.)
Neka, Gregor Ale in jaz,
smo obiskali delavnice v Bujah.
Jaz sem obiskala plesno delavnico. Tematika vseh delavnic pa so
bile SANJE. Naslov naega plesa
je bil PREKINITEV TEMANIH
SANJ. Bili so trije deli plesa. Prvi je bilo prikazano, kako deklica
spi in doivlja slabe sanje, potem
kot drugi del se prikae temana energija, katera sem bila tudi
jaz v plesu, temana energija se
je spopadala z deklico potem pa
so na oder pritekle dobre sanje

Skupinska fotografija uencev obeh ol in ravnateljic.

in deklica se je z njimi igrala, podajali so si ogo in se zabavali na
vse mone naine. Koreografijo si
je zamislila naa uiteljica, ki nas
je vodila skozi delavnico, otroci
smo jo pa e dodatno popestrili
z naimi burnimi idejami. Vse
delavnice so se predstavile na zakljuku v petek. Bila je res enkratna izkunja, spoznala sem veliko

novih prijateljev in se zabavala.

(Tejka F.)
S sodelovanjem bomo nadaljevali na ve podrojih: konec
maja bo pri nas gostovala njihova
gledalika skupina s predstavo Iz
dnevnika Ane Frank. Povabili jih
bomo tudi na nae kiparske delavnice.

Junij 2015

SOLNI CVET / L'AFIORETO

COMUNIT DEGLI ITALIANI ITALIJANSKA SKUPNOST

33

Scrive Luciano Monica

Tutto Tartini un concerto a pieni voti e lode

Come oramai tradizione, la
Comunit degli italiani di Pirano in prima fila, ed giusto sia
cos, nel ricordare annualmente
lanniversario della nascita del
nostro pi importante e pi famoso concittadino di cui porta,
con onore, il suo nome. Diverse
sono state le manifestazioni a lui
dedicate nel mese di aprile (in
concomitanza con la sua data di
nascita) delle quali si parla altrove entro questo nostro bel foglio.
Ancor sempre per, e scusatemi
se mi ripeto, vedo poca partecipazione, sia in fase di sostegno
che in fase di presenza fisica, fra
coloro i quali dovrebbero essere i
primi interessati: gli operatori turistici e gli amministratori comunali. Comunque, niente ha potuto
scalfire la serata Tutto Tartini a
lui e alla sua produzione musicale
interamente dedicata anche con
una prima esecuzione delle Canzoncine Sacre e dei Canti Mariani
per ladattamento strumentale del
prof. Bojan Glavina. Una serata
davvero eccezionale alla chiesa
di San Francesco domenica, 12
aprile c.a. alle ore 19. Davanti ad
un folto pubblico che riempiva
ogni ordine di posti a sedere, si
sono esibiti il coro della comunit
Giuseppe Tartini diretto da Milly Squarcia Monica, il baritono

Neven Stipanov, lorganista Davide Circota, il quartetto darchi

Spring Quartet, il clavicembalista Bojan Glavina in un crescendo di musica vocale e strumentale
che ha coinvolto il pubblico in
una attenta e appassionante partecipazione emotiva. E non poteva
essere diversamente dato che tutti
gli esecutori si sono espressi a livelli clamorosi in considerazione
del fatto che i membri del coro
sono amanti del bel canto ma
non sono certo dei professionisti. Sono stati eccezionali e i loro
nomi meritano di essere riportati.
Soprani: Elda Tuljak Sincovich,
Melita Wiersma, Vesna Prini,
Mariucci Vegliach, Nataa Carnelutti, Teresa De Andrea. C.Alti:

Scrive e foto Cristina Pajek

Mini giochi sportivi,

VI edizione, 6 Maggio 2015
Mercoled 6 maggio si sono
riunite le scuole italiane dell'Istria
e di Fiume per partecipare ai
mini giochi sportivi che si tengono ogni anno a Umago. La scuola italiana Vincenzo e Diego de
Castro di Pirano ha partecipato
a questa bella manifestazione con
tanti bravi sportivi che si sono ci-

mentati nella corsa 40 metri, salto

in lungo da fermo, lancio del vortex, tiro in porta e tiro alla fune.
Si distinta Mia Chanel Salomon
vincendo la corsa nella categoria ragazzine, ma anche gli altri
partecipanti si sono impegnati
regalando a noi insegnanti tanti
momenti di gioia.

Mariela Lovri Petri, Majda Ferfolja, Laura Semec, Rita Lisjak.

Tenori: Darko Krasti. Sandro
Sambi, Riccardi Ernestini, Neven
Stipanov. Bassi: Janez Zabukovec,
Mario Argentin, Vjekoslav Galemanovi, Severino Scherlich,
Marko Jezernik. Un riconoscimento particolare a Milly Monica
non solamente per l'impeccabile
direzione dei complessi vocale e strumentale ma anche per
l'adattamento per coro misto dei
brani eseguiti. Non meno bravi i
giovani componenti del quartetto
ad archi Amanda Vidic, violino,
Linda Vidic, violino, Ina Lorbek,
viola e Igor farc, violoncello.
Stipanov, Circota e Glavina li conosciamo oramai e nemmeno

questa volta si sono smentiti. A

condurre la serata concertistica e
a presentare, via, via i brani in esecuzione il duo Miriam Monica in
italiano e Dragan Klarica in sloveno; tutti e due in costumi depoca
a presentare questa offerta insolita
del pi brillante, del pi eccentrico e imprevedibile, oltre che il pi
solido violinista compositore
del XVIII secolo, del quale vengono eseguite regolarmente ed
esclusivamente le sue composizioni strumentali. Un plauso a tutti
coloro che hanno partecipato e
creduto in questo progetto ideato
e realizzato da Milly Monica. Grazie per il concerto e per le emozioni che gli esecutori sono riusciti
a suscitare.

34

ITALIJANSKA SKUPNOST COMUNIT DEGLI ITALIANI

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2015

Scrive Amalia Petronio

Per le donne piranesi voga veneta

con un topo veneziano

Si avete letto bene una dozzina di donne

piranesi si cimenter con la voga in piedi.
Nell'ambito della Comunit autogestita
della nazionalit Italiana di Pirano, si tengono regolarmente degli incontri dedicati
al mare, alla marineria, alla pesca, alla navigazione; usi e costumi che hanno caratterizzato lo sviluppo della nostra cittadina.
Si sono alternati relatori sloveni ed italiani,
che con i loro argomenti hanno suscitato
grande interesse e sensibilizzato tutti noi
sulle tradizioni marinare. Abbiamo affrontato anche il discorso della tutela del mare
e sottelineato la presenza sempre maggiore
nel nostro mare dei motoscafi, sempre pi
invasivi ed inquinanti. Un tempo tutto veniva trasportato a remi ed a vela, e spesso
erano le donne a portare le barche con i
remi. Lo sostiene lo storico Giuseppe Caprin nel suo saggio Marine istriane dove
descrive le donne prianesi come valenti rematrici e tutte marinare.
Un gruppo di donne ha dato il via ad
una iniziativa unica in Slovenia:
"Voga in piedi dele done de Piram".
Consce della lunga tradizione piranese del
remare in piedi e dei benefici che comporta
questa attivit, si deciso di ripristinarla. A
Venezia a Caorle a Grado ed in altre citta-

dine dell'Alto Adriatico il remare in piedi

diventato una disciplina sportiva anche per
le donne, questo a scopo terapeutico oppure agonistico ed anche per partecipare alla
regata storica di Venezia. Noi donne di Pirano lo facciamo per ripristinare un'attivit
ormai persa nel tempo, per avvicinarci al
mare con maggior rispetto e senza essere
invasive.
Discorrendo con il signor Ugo Pizzarello, Veneziano ma di origini capodistriane,
nostro ospite ad uno dei nostri appuntamenti dedicati al mare, abbiamo concluso
che anche a Pirano fino gli anni 80 si remava in piedi alla veneta. Ugo Pizzarello
ci ha parlato delle donne a Venezia che
mantengono la tradizione dei remi e della voga in piedi. Anche a Pirano si potrebbe ripristinare questa disciplina sportiva,
organizzando incontri tra le due sponde
dell'Adriatico. Un gruppo di donne si annuncia per imparare a remare, manca la
barca, che cosa fare, la chiediamo in prestito. Il comune di Venezia tramite il signore
Giorgio Suppiery, presidente dell'Arzana e
responsabile dell'associazione per il mantenimento del patrimonio culturale del veneto, presterebbe al Comune di Pirano un
imbarcazione tradizionale (un topo) co-

struito in compensato marino, con 4 forcole e 4 remi, lungo 8 metri largo 1,45 metri.
Bene il 6 maggio 2015, Ugo Pizzarello
e Luigi Divari, due persone uniche, alle ore
12 arrivano al club Pirat con l'imbarcazione
attrezzata per 4 persone, per remare in piedi o voga alla venete. Donne diamoci da
fare.
Siamo le prime in Slovenia a voler diffondere la disciplina sportiva della voga
alla veneta, un gruppo speciale di donne,
il cui obbiettivo sviluppare l'attivit sportiva, culturale, sociale e ricreativa, nel quadro delle pi schiette tradizioni piranesi,
approfondendo la conoscenza del modo di
vivere delle genti dell'Alto Adriatico.
L'iniziativa viene sostenuta dalla
Comunit autogestita della nazionalit
italiana di Pirano in collaborazione con
l'Associazione "Bracera Brazzera"e la sezione Vela al Terzo. Fino a nuova disposizione dell'azienda "Okolje". l'imbarcazione
attraccata a S.Bortolo. In primo piano
non mettiamo l'attivit agonistica, ma
l'amore per il mare, la ricreazione, lo sfruttamento non invasivo delle risorse marine,
un'iniziativa per rinsaldare un'amicizia tra
Venezia e Pirano, iniziata nei secoli scorsi.

Junij 2015

SOLNI CVET / L'AFIORETO

COMUNIT DEGLI ITALIANI ITALIJANSKA SKUPNOST

35

Dom ebelica (Trebnje - Dolenja vas pri ateu)

Scrive e foto Irene Ciani

Scuola in natura
Ecco alcuni loro pensieri:
Quello che mi piaciuto di pi della scuola in natura stato il tiro con
l'arco, aver visto i coniglietti e poter trascorrere del tempo assieme ai
miei amici. (Kevin)
La scuola in natura mi piaciuta perch ero in stanza assieme ai miei
compagni di classe, abbiamo fatto tante cose interessanti: pescato
i girini, ci siamo arrampicati sulla parete artificiale, giocavamo...Era
tutto molto bello e si mangiava bene. (Michelangelo)
La cosa che mi piaciuta di pi della scuola in natura che ho fatto
nuove amicizie. Mi piaciuto anche perch abbiamo fatto delle
passeggiate nel bosco e ho visto i caprioli. Vorrei ancora andare in
scuola in natura perch ho visto tante cose belle. (Amelie)
Dal 20 al 24 aprile, gli alunni
della III classe della scuola Vincenzo e Diego de castro - sezione
di Lucia assieme ai loro coetanei
della scuola Dante Alighieri di
Isola e della Pier Paolo Vergerio
il Vecchio di Capodistria si sono
recati al COD ebelica dove
stata organizzata la scuola in
natura. Il centro ebelica si trova nella localit di Dolenja Vas
pri ateu nel Comune di Trebnje. Durante la settimana si sono
svolte varie attivit tutte organizzate e guidate dagli insegnanti del
centro.
Durante la settimana gli alun-

ni hanno svolto varie attivit culturali, tecniche, sportive e scientifiche. Hanno conosciuto la vita
nel ruscello e nello stagno, hanno
provato larrampicata su parete e
il tiro con larco
Durante la loro permanenza al centro dovevano tenere in
ordine le stanze che venivano
giornalmente controllate dagli
insegnanti del luogo, inoltre gli
alunni di turno avevano il compito di preparare i tavoli del refettorio prima dei pasti.
E' stata unesperienza interessante e divertente che li ha fatti
crescere e li ha resi pi autonomi.

Mi piaciuto quando siamo andati al ruscello e allo stagno e abbiamo

preso i girini, li abbiamo osservati e poi li abbiamo liberati. Abbiamo
anche visto il ragno d'acqua e la chiocciola. Era proprio bello stare in
natura!!! (Mia Chanel)
La cosa che mi piaciuta di pi della scuola in natura stato il tiro
con l'arco perch non l'avevo mai provato. Mi piaciuta anche tanto
l'ultima sera quando al Dom ebelica ci hanno organizzato una mini
discoteca. Era proprio bello! (Dante Manolo)
Quello che mi piaciuto di pi della scuola in natura stato fare il
tiro con l'arco, ho fatto anche tanti centri. Mi piaceva stare in suola in
natura. (Alex)
Mi sono divertita tanto quando abbiamo fatto il tiro con l'arco e anche
quando mi sono arrampicata sulla parete artificiale. Ma mi piaciuta
anche perch per cinque giorni sono andata via di casa. (Julija)
La scuola in natura mi piaciuta perch ho conosciuto nuovi amici,
i maestri erano simpatici, le attivit erano istruttive. Vorrei tornarci
ancora qualche volta. (Samuel)

Scrive Matteo Udina; foto Manuela Rojec

Ragazzi con il sale in zucca

La Festa dei Salinai una ricorrenza molto sentita a Pirano e
i ragazzi della IX classe della SE
Vincenzo e Diego de Castro hanno voluto partecipare in prima
persona a questo evento.
La conclusione di un ciclo
scolastico cos importante avviene con la cerimonia della Valeta. I
nostri ragazzi, per poter festeggiare adeguatamente hanno pensato di finanziarsi collaborando
alla vendita di oggetti durante la
ricorrenza dedicata ai Salinai.
Per loccasione hanno preparato biscotti, muffin, frozen
yogurt e portato piante, fiori e

conchiglie che poi hanno venduto alla bancarella della Comunit

degli italiani. Assieme ai prodotti
che loro in prima persona hanno preparato o raccolto, hanno
anche aiutato a vendere tutti
quelli messi a disposizione dalla Comunit, fra i quali anche
limmancabile Sale di Pirano nei
suoi sacchettini caratteristici.
I soldi che hanno raccolto
saranno investiti per lacquisto
del necessario per la loro Valeta
perch, lo hanno ribadito pi volte, ci tengono a essere loro a fare
tutto quello che verr offerto alle
famiglie e agli invitati. Una vera

dimostrazione di carattere da
parte dei ragazzi della de Castro
che hanno saputo ritagliarsi un

ruolo da protagonisti allinterno

della Comunit.

36

ITALIJANSKA SKUPNOST COMUNIT DEGLI ITALIANI

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2015

Scrive Daniela Paliaga

Settantanni dopo: la liberazione di Pirano

Parte I
Fra tanti contributi usciti negli ultimi mesi sia sulla stampa
sia su pagine web, c un vuoto :
quello delle testimonianze di chi
ha visto, di chi ha partecipato alla
liberazione della nostra citt fra
aprile e maggio 1945.
Chi vince la guerra ne scrive
la storia, potrebbe sembrare naturale, ma a quasi tre quarti di secolo di distanza si ha diritto alla
memoria il pi obiettiva possibile. Nel nostro caso, la memoria
dei piranesi italiani, che hanno
combattuto contro il fascismo
e contro loccupazione nazista.
Avendo questi pi tardi preso la
via dellesodo ( non certo di spontanea volont) come la maggior
parte degli abitanti di allora, abbandonando patria, casa, lavoro
per ricominciare da unaltra
parte, noi, i rimasti ( o immigrati) viviamo consapevoli di questa
memoria strappata, che ha urgente bisogno di venir ricomposta e
appresa anche dai nuovi abitanti.
Parlano i protagonisti, i gappisti Paolo Sema e Mario Bonifacio
Sotto forma di appunti, ispirandomi ai libri scritti da due di
questi testimoni e protagonisti
ho cercato di illustrare quei momenti. Mario Bonifacio continua
ad aiutarmi e ad integrare le testimonianze per via elettronica, lo
ringrazio di cuore, la sua testimonianza ancora viva e palpitante
importante.
Mario Bonifacio e Paolo
Sema, furono ambedue gappisti (gruppi armati partigiani) del
CLN (Comitato di liberazione nazionale, dipendente dal CLN Alta
Italia). Il primo, nato nel 1928,
vive a Mestre, il secondo, nato nel
1915, morto a Trieste nel 2007.
Il primo nel 1945 aveva 17 anni, il
secondo 30. I loro ricordi si trovano nei seguenti libri:
Paolo Sema : El Mestro de
Piran (1995), Siamo rimasti soli,
i comunisti del PCI nellIstria
Occidentale dal 1943 al 1946
(2003),

Mario Bonifacio La seconda

resistenza del Comitato di Liberazione Nazionale Italiano a Pirano
dIstria nel dopoguerra (19451946), 2003.
Ed ecco il racconto di quei
mesi. Come ha interessato me mi
auguro interesser i miei concittadini.
Verso la liberazione
Alla fine di aprile 1945 non
cerano pi fascisti a Pirano. Se ne
erano gi andati insieme ai loro
comandati locali e provinciali.
I tedeschi non erano molti, per
non si capivano bene le loro intenzioni prima di arrendersi e di
partire. A Portorose le SS avevano sede presso Villa Maria delle
sorelle Morin, da essi sfrattate. La
abbandonarono il 29 aprile diretti
a Trieste.(MB)
A Pazzugo cera un comando
di artiglieria tedesco, che aveva
fatto minare i moli e le rive a Pirano, gi nel 1944 con ben 5 tonnellate di esplosivo. Durante la
trattativa con i membri del CLN
piranese, prezioso il contributo di
Ramiro Grigolon, sfollato da Trieste, che lavorava come interprete
presso lartiglieria : i tedeschi rinunciarono a far saltare lesplosivo
in cambio di una ritirata indistur-

bata della guarnigione.

A Salvore cera un forte distaccamento tedesco di marina,
il cui comandante, di fronte alla
delegazione civile di Pirano con
linterprete, non volle arrendersi ai civili, anzi, fredd sul posto
con un colpo di pistola, il giovane
ufficiale tedesco che si era fatto
portavoce dei soldati che avrebbero voluto tornare a casa. Il comandante voleva consegnarsi agli
alleati, ma non gli riusc, si arrese
ad un battaglione croato dell Armata jugoslava, che era arrivato
dal nord dellIstria. (PS)
Il 30 aprile il CLN
tratt la consegna pacifica
dellamministrazione comunale
da parte del podest Giovanni
Fonda. Laccordo fu firmato in
Municipio la mattina del 1 maggio 1945: il podest consegnava
la citt, la sua amministrazione,
la cassa, e tutti i documenti ai rappresentanti del CLN : Giovanni
Viezzoli e Ramiro Grigolon (Archivio di Pirano, busta 669).
Unica bandiera ammessa quella rossa dei lavoratori
Primo maggio 1945: al porto
e in piazza Tartini lalba chiara
di un giorno di soletutto era
tranquillo ma in citt non si dor-

miva. La notizia circolava da ore.

Sugli alberi dei motovelieri in
porto cerano gi bandiere rosse
e qualche tricolore italiano. Cos
pure alle finestre in riva. Alcuni
gappisti con gli addetti comunali
addobbarono la facciata del Municipio: un lungo striscione rosso
fasciava le colonnine del davanzale del pergolo, ai lati due grandi
bandiere rosse e al centro il tricolore italiano.
Verso le 13 era previsto
larrivo dei partigiani nella citt
che si era liberata da s. Noi eravamo a casa alla Fornase quando
sentimmo la fanfara e vedemmo
sbucare dal giro della fabbrica
un corteo. Era la gente di S. Bortolo, Santa Lucia e Portorose che
riprendeva una vecchia tradizione (proibita durante il fascismo),
quando, vicino alla fabbrica, si
incontravano, per festeggiare il
Primo maggio, i lavoratori dei villaggi con gli operai boemi e tedeschi della vetreria e con un corteo
che veniva da Pirano con la bandiera. in testa il vecchio compagno Rasman di Sicciole con la
bandiera con la falce e martello
del 1921 (tenuta nascosta in una
damigiana, quel giorno ruppe la
damigiana MB), unaltra rossa
la portava la nostra studentessa

Junij 2015

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Slatich, di Santa Lucia(PS). A

Pirano, sulle finestre della case in
riva, sugli alberi delle barche in
porto, in piazza Tartini sventolavano tante, tantissime bandiere
rosse. Quando erano stati tinti
tanti lenzuoli?
Il pi bel giorno della mia vita
Lindimenticabile primo maggio 1945 stato il pi bel giorno
della mia vita, reso esaltante dal
fatto che era sentimento comune
a tutti, una gioia collettiva. La liberazione anzitutto dallincubo
della guerra, la tanto agognata
pace, la certezza di sopravvivere.
Quelli che non esultavano era
proprio il gruppo di partigiani
isolani e muggesani che nel pomeriggio fecero ingresso in citt:
il giorno prima avevano perduto
quattro dei loro compagni a Isola
nello scontro con una colonna tedesca in ritirata da Pola. Un cippo
li ricorda a S. Simon (Mario Bonifacio, mail del 23 aprile 2015).
Indossavano le tute da lavoro
dellAmpelea Arrigoni, tute blu,
ed erano comandati dal pescatore
isolano Gualtiero Degrassi (Darco) fino a qualche giorno prima
comandante dei GAP di Pirano,
Isola, Capodistria, collaboratore dellAlma Vivoda (battaglione
italiano) e poi del gruppo Mornarica - Marina del Comando di
Capodistria. Erano venuti per celebrare insieme il primo maggio,
la prima giornata di indipendenza e liberazione dal fascismo e
dalloccupazione tedesca. (PS)
Il maestro Antonio Sema tenne dal pergolo del Municipio un
discorso breve e commosso alla
folla che riempiva tutta la piazza.
La mattina del 1 maggio
un gruppo di giovani comunisti
occup la sede del Fascio, nellex-Casino dei Signori (oggi Caff
cittadino e Galleria). La ripul di
tutti i manifesti, quadri..e purtroppo bruci quasi tutti i documenti che vi trov (PS). Si decise poi
che il Casino dei nobili sarebbe
diventato la Casa del popolo, inaugurata poi con grande festa il 15
agosto 1945.
Non ancora finita, ancora paura
La mattina del 2 maggio vi
fu grande allarme per larrivo
in porto di due grosse motonavi in legno, armate dai tedeschi

con mitragliere a quattro canne.

Dopo una trattativa con i rappresentanti del CLN, i tedeschi lasciarono il porto per ignota destinazioneIl giorno dopo nuova
paura quando giunse la notizia
di una grossa formazione tedesca, proveniente da Polaspontaneamente si mobilitarono circa
mezzo migliaio di cittadini, che
impugnarono le armi abbandonate dai nazisti e immagazzinate
nella palestra dellex-Casa balilla.
Cesare Desinan, gi ufficiale paracadutisti e partigiano dei GA,
fu nominato comandante della
piazza Fortunatamente i tedeschi proseguirono in direzione di
Trieste MB
Nelle prime due settimane
non venne nessun dirigente o
funzionario sindacale o di partito
dei poteri popolari (nuovo potere
sloveno), che invece si erano gi
insediati a Capodistria.
Gli ultimi fascisti, quelli che
non avevano commesso reati
Cerano ancora fascisti in
citt, di quelli che non avevano
commesso reati. Come punizione li mettemmo in squadra con
lincarico della nettezza urbana
e si sorbirono per qualche settimana lora politica. Altri fascisti
vennero arrestati e catturati dai
partigiani anche fuori Pirano.
Quelli che avevano lavorato come
funzionari e amministratori del
Comune e di alcune banche e di
qualche ufficio furono interrogati
dal CLN, presenti tutti i rappresentanti dei partiti (P Sema
pag. 245 El Mestro de Piran).

COMUNIT DEGLI ITALIANI ITALIJANSKA SKUPNOST

Il sale
Il problema pi grosso era
quello di approvvigionare la citt
dei prodotti pi elementari. Gi il
30 aprile lamministrazione delle
Saline aveva dato disponibilit di
1700 tonnellate di sale da vendere
o scambiare con mezzi di prima
necessit, patate, polenta, grano
e altro che si potevano trovare
nel Veneto e nella bassa Friulana.
Solo la prima consegna, ne seguirono altre, naturalmente, la citt
aveva fame.
I nuovi poteri popolari
Dopo qualche settimana incominciarono le interferenze politiche: fu creata la Difesa popolare
con comandanti sloveni e militi in
genere ex-partigiani e qualche italiano. Il Comitato distrettuale del
Potere Popolare ebbe sede per breve tempo nella Casa Curzolo, ma
in luglio fu trasferito a Capodistria, che era stata scelta come centro politico, militare, amministrativo della zona comprendente i tre
comuni costieri e gli altri comuni
sloveni. Fu fatto lerrore di chiamare alle armi i giovani di leva, subito ritirato, su richiesta dei membri
italiani del Comitato. Cominciarono i contrasti fra i membri del
CLN, comunisti, e i membri del
Comitato distrettuale che sostenevano il Decreto del Plenum supremo dellOF che il 16 settembre
1943 aveva deciso lannessione
dellIstria alla libera Slovenia nella
Jugoslavia democratica (Gaetano
La Perna :Pola,Istria, Fiume 19431945, pag. 69).
I membri del CLN e i comuni-

37

sti piranesi non riconobbero questa dichiarazione ed entrarono

immediatamente in aperto conflitto con lautorit slovena. Paolo
Sema pi tardi fu pure espulso dal
partito comunista (quello italiano
gi non esisteva pi e non era iscritto al nuovo partito comunista
Regione Giulia in mano agli sloveni), la notizia gli fu comunicata
direttamente ad Aidussina proprio da France Bevk, presidente
del Comitato regionale. Venivano
considerati sia lui che suo padre
Antonio i capi dellopposizione ai
poteri popolari sloveni.
Le scuole, obiettivo del CLN piranese
Nellestate del 1945 venne
inaugurata la Casa del Popolo.
Si tenne pure il referendum popolare per decidere lindirizzo di
studio della nuova scuola che si
andava fondando : il ginnasio liceo scientifico di Pirano, che oggi
porta il nome del maestro Antonio Sema. A settembre riaprirono le scuole. Vi avevano lavorato
tutti per ripulire, riparare, trovare
gli arredi e i libri. I programmi
dinsegnamento vennero ripuliti
di tutti gli orpelli di epoca fascista. Si cercarono i libri adatti alle
nuove scuole. Aprirono i battenti
la scuola elementare (nelledifico
dove oggi ha sede il ginnasio sloveno), la scuola media di avviamento commerciale, il ginnasio
inferiore con 3 classi e la prima
liceo scientifico (in unala del Municipio).
Quante speranze per una
nuova vita, per un nuovo futuro!

38

ITALIJANSKA SKUPNOST COMUNIT DEGLI ITALIANI

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2015

La scuola de Castro Vince al concorso del Parlamento Europeo

Scrive e foto Nada Dellore

La scuola de Castro Vince al

concorso del Parlamento Europeo
Nella
ricorrenza
della
Giornata dell'Europa del 9
maggio il Parlamento Europeo,
Ufficio sloveno, ha invitato le
scuole elementari della Slovenia
a partecipare al concorso
artistico, letterario e fotografico
ZDRUENI V MIRU. Gli
alunni della scuola elementare
Vincenzo e Diego de Castro
di Pirano, precisamente la IX
classe di Pirano e gli alunni delle
classi VIII, VI e V della nostra
sezione di Sicciole, hanno
aderito al concorso artistico
rappresentando con sagome
gli stati dell'Italia, della Grecia,
della Spagna e della Francia. La
IX classe ha vinto con la loro
bellissima dea Athena in tutta la
sua bellezza classica, vestita in

tipica tonaca greca, decorata con

i meandri, un rametto d'ulivo,
un vaso antico e la bandiera
greca. Contentissime le alunne

autrici
Alin,Tiara,
Deizy,
Anna e Tina hanno ritirato
il riconoscimento venerd 8
maggio a Lubiana davanti alla

Casa Europea. Alla celebrazione

erano presenti anche cinque
deputati Sloveni al Parlamento
Europeo che di persona hanno
consegnato i riconoscimenti
alle scuole vincitrici nei tre
settori del concorso. La sig.ra
Romana Tomc ci ha conferito
il prestigioso riconoscimento.
Dopo la visita alla mostra di tutti
i lavori presentati al concorso,
e un breve rinfresco offerto
ai partecipanti dall'Ufficio
del Parlamento Europeo della
Slovenia, abbiamo fatto una
passeggiata per la vie della
nostra bella capitale. Orgogliosi
del nostro successo e contenti
della gita a Lubiana siamo
ritornati a Pirano nel tardo
pomeriggio.

Scrive e foto Katja Dellore

Le tradizioni, un passo per

non dimenticare
Continua il progetto "Piccoli passi", nato grazie alla
collaborazione tra la scuola
dell'infanzia La Coccinella e la
scuola elementare Vincenzo e
Diego de Castro. Questa volta
l'incontro ha visto coinvolta la
signora Fiorina, che simpaticamente i nostri bambini hanno soprannominato "Nonna
Rina". Che cosa hanno realizzato i nostri ragazzi? Si sono
dilettati nella preparazione
della tradizionale pasta istriana detta"macaronici". La mano
esperta e paziente di nonna
Rina li ha guidati nella creazione di simpatici, ma soprattutto
molto gustosi vermicelli conditi
con salsa al pomodoro e ovvi-

amente non poteva mancare la

salsa verde alle verdure che ai
bambini piaciuta moltissimo.
Alcuni grossi, altri sottili, certi
storti, altri ancora diritti come
matite. In fondo la forma non

poi molto importante, ci che

conta che i nostri ragazzi si
siano divertiti, impegnati ma
soprattutto che abbiano avuto
modo di conoscere una parte
della nostra cultura, le tradizio-

ni, che per nulla al mondo devono venir dimenticate, sono parte di noi, testimoniano la nostra
presenza sul territorio, arricchiscono la nostra vita e rappresentano l'anello di congiunzione
tra il nostro passato e il nostro
presente. Presenti all'incontro
culinario alcuni genitori che
hanno manifestato in maniera
molto palese la loro soddisfazione nel vedere i piccoli cuochi all'opera. Duplice, dunque,
l'importanza dell'incontro, da
un lato l'esperienza di crescita e autonomia per i ragazzi,
dall'altro insegnanti, educatori e
genitori insieme in un momento di scambio, di condivisione,
di reciproco ascolto e dialogo.

Junij 2015

39

SOLNI CVET / L'AFIORETO

SOLINE

Krajinski park Seoveljske soline

Pie Andrej Sovinc, vodja parka, KPSS; foto Iztok kornik, KPSS

Z zrnom soli
Julij 1765. Seoveljske soline so poleti
morda najveje naselje v piranskem okraju. V
okoli 400 hiah je ivahno. Solinarji in lani
njihovih druin uravnavajo pretok slanice,
pobirajo sol in utrjujejo vsak kamen v nasipih
ob rekah in kanalih, ki ga je razmajala voda.
Julij 1957. V asu SFRJ Piranske soline to
leto e zadnji prenovijo. Kljub tevilni delovni sili in ugodnemu vremenu, ki bi omogoala ekonomski uspeh, saj rekordna letina
obsega kar 40.000 ton soli, je drubeni interes usmerjen v rudnike soli, predvsem v
Tuzli. Morske soline so se ohranile le zaradi
pridobljenih dovoljenj za uvoz morske soli iz
Afrike, ki se jo zapakira in ponudi triu, saj
je ceneja od tradicionalno pridelane soli.
Julij 2015. Dravnega monopola nad prodajo soli, ki je spodbujal proizvodnjo soli v
domaih solinah, e davno ni ve. Na policah
v trgovinah prevladuje sol afrikega porekla
ali evaporirana sol. Njena cena je nija od
tradicionalno, rono pridelane soli iz Seoveljskih in Strunjanskih solin, ki pa se pohvali
z odlino zastopanostjo mineralov. Zaradi velikega naravovarstvenega in kulturnovarstvenega pomena in s ciljem, da se preprei urbanizacija tega obmoja, so Seoveljske soline
e od leta 2001 po uredbi vlade zavarovano
obmoje narave krajinski park.
Na pogovoru o prihodnosti Seoveljskih
solin, ki je potekal pred kratkim v Seovljah,
smo kot e vekrat doslej sliali naslednja
vpraanja: zakaj v solinah ne pridelate ve
soli, zakaj na Fontaniggeah niso vse povrine namenjene pridelavi soli in kako poteka
obnova nasipov? Odgovori so skriti v zgoraj
navedenih primerih iz treh asovnih obdobij.
Izlueni iz zgodovinskega in ekonomskega
okvira se glasijo nekako takole:
Po tradicionalnih postopkih pridelana sol
je edina monost, ki podpira sobivanje loveka in narave v Seoveljskih solinah, hkrati pa
ohranja kljuno prednost, ki jo ima naa sol na
trgu: kakovosten, z minerali bogat in na naraven nain pridelan proizvod. Tak proizvod
se na trgu lahko obdri tudi z nekoliko vijo
prodajno ceno, ki je posledica vejih strokov
rone pridelave. Trg se sicer ravna predvsem
po ceni proizvoda, al pa je dele kupcev, ki
so pripravljeni za kakovosten proizvod plaati
nekoliko ve, e vedno majhen. Razlika med
ceno jedilne soli afrikega porekla ali kakovostne soli iz naih solin, ki jo porabi povprena
druina v enem letu, ne znaa niti toliko kot
kozarec pijae v lokalu! Poasi se prodaja soli
iz Seoveljskih in Strunjanskih solin na trgu
poveuje, a al smo e dale od asov, ko so tu

pridelali in predvsem lahko prodali ve deset

tiso ton soli. No, pridelali bi lahko veliko ve,
a al na trgu zaenkrat e ni dovolj kupcev, ki bi
bili pripravljeni plaati nekoliko ve za povsem naravno pridelano sol.
Kljub temu se pred Muzejem solinarstva
na omejenih povrinah e vedno prideluje sol
po srednjevekih postopkih, kar pritegne tevilne obiskovalce. Drugi bazeni na Fontaniggeah pa ne sluijo pobiranju soli. Ne le zato,
ker so soline medtem postale zavarovano
obmoje, predvsem zato, ker so se v zadnjih
desetletjih spremenili standardi za pridelavo
jedilne soli, ki jih na Fontaniggeah ne moremo dosegati.
Zaradi nekonkurenne cene soli so prejnji upravljavci solin le steka skrbeli za nasipe. Plimovanje, povodnji in veter so poasi

razkrajali mreo nasipov ter zapornic in ni

dosti manjkalo, da bi soline postale morski
zaliv. Ker pa so razline ivali in rastline, ki so
tu nale svoja zadnja zatoia, odvisne prav
od uravnavanja vodnega reima, smo s sredstvi projekta LIFE+ MANSALT in v zadnjih
letih tudi s sredstvi Sanacijskega programa
Republike Slovenije pristopili k celoviti obnovi nasipov, ki zagotavlja ne le ugodne razmere
za ohranitev pestrosti vrst in ivljenjskih okolij v solinah, pa pa tudi prepreuje nadaljnji
propad kulturne dediine, omogoa delo
tevilnim solinarjem na Leri in varuje zaledje
solin pred poplavami. Sredstva projekta LIFE
so torej nadomestila tiso petsto rok lanov
solinarskih druin iz leta 1765, ki so skrbno
utrjevale vsak kamen iz nasipa, ki ga je razmajala plima ali reka.

Projektna sredstva zagotavljata LIFE finanni instrument Evropske skupnosti in Vlada Republike Slovenije.
LIFE+ je finanni instrument EU, ki je namenjen izkljuno varstvu okolja. Podpira
izvajanje okoljske politike EU, vzpodbuja projekte, ki prispevajo k trajnostnemu
razvoju in tiste, ki predstavljajo dodano vrednost v smislu ohranjanja okolja in
narave v dravah EU. Je tudi glavni finanni mehanizem za izvajanje projektov v
obmojih Natura 2000, kamor so uvrene tudi Seoveljske soline.
Natura 2000 je evropsko omreje posebnih varstvenih obmoij, razglaenih v dravah
lanicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost
za bodoe rodove.

40

OKOLJE

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2015

Loevanje odpadkov
Piejo Milica Maslo Bezer, vodja sektorja javnih storitev, JP Okolje Piran; foto arhiv JP Okolje Piran

Obina Piran in JP Okolje Piran skupaj z

obani na poti v drubo z ni odpadkov
Loevanje odpadkov na izvoru, torej tam,
kjer nastajajo, je postalo nuja. Vse ve ivil in
drugih gospodinjskih potrebin je zapakiranih
v embalao, ki jo je treba predelati, saj v naravi
lahko razpada ve sto let in jo onesnauje. Kopii
se v rekah, morjih, oceanih in skozi prehransko
verigo kodljivi delci plastike pridejo v ivali in
ljudi. Nastajajo tudi gospodarska koda zaradi
izgubljenih sekundarnih surovin in visoki stroki zaradi predajanja v obdelavo namesto v reciklao.
V Sloveniji in Evropski skupnosti velja zakonodaja, ki doloa, da moramo embalao zbirati
na izvoru in jo do leta 2020 najmanj 50 % reciklirati.
V Obini Piran smo v letu 2014 na izvoru v
gospodinjstvih loili 46 % odpadkov in jih predali pooblaenim prevzemnikom, ki poskrbijo
za reciklao ali odstranjevanje. Koliina zbranih
meanih komunalnih odpadkov na prebivalca se
je v Obini Piran od leta 2009, ko je znaala 492
kg, do leta 2014 zmanjala za polovico, na 250
kg.
Slovensko povpreje recikliranih odpadkov
v letu 2013 (zadnji statistino obdelani podatki)
je znaalo 42,7 %, povpreje EU pa je bilo 41,8 %.
Lahko bi sklepali, da smo nad povprejem
EU, vendar se dele loeno zbranih in dele recikliranih odpadkov razlikujeta, saj morajo denimo nevarne odpadke predelovalci odstraniti s
seiganjem ali z drugimi metodami. Kljub temu
lahko reemo, da smo sicer nad povprejem.
Ker elimo znievati stroke podjetju in uporabnikom naih storitev, moramo skrbno paziti,
da so odpadki pravilno loeni in da je im manj
meanih odpadkov, za katere moramo plaati
najvijo ceno predaje v nadaljnje ravnanje. V letu
2014 smo za to plaali ve kot 550.000 in bi z
boljim loevanjem ta znesek lahko zmanjali za
polovico. e bi loevali kot leta 2009, bi za to plaali ve kot 1 mio .
JP Okolje Piran gre v akcijo loevali bomo e ve
in e bolje!
23. aprila 2015 je ekipa JP Okolje Piran,
zadolena za pospeevanje loevanja odpadkov, pod vodstvom strokovne sodelavke za komunalne dejavnosti Sandre Martini Loboda
zaela delo za intenzivno poveanje loevanja
odpadkov.
Izvedla je skrbni pregled odpadkov na eni
zbiralnici v Luciji pri vestanovanjskem objektu,
na lokaciji, ki je izpostavljena tudi podtikanju in
tihotapljenju odpadkov iz drugih delov naselja.
Tam so v meanih odpadkih namre nali celo

Loeni biorazgradljivi kuhinjski odpadki v napani vreki; loene steklenice in plastenke; vse veinoma pravilno loeno, a al napano razvreno v meane odpadke. Skupaj moramo odpraviti te male napake.

koko. Aktivnosti smo v maju izvajali tudi na

drugih lokacijah v naselju Lucija. Do zdaj smo
opravili pregled tirih zbiralnic.
Za vse 4 lokacije zbiralnic v blokovskem naselju je znailno, da je povpreno 50 % vsebine
rnega 1100-litrskega zabojnika embalae iz plastike, ploevink in tetrapaka, okoli 20 % pa je papirja, embalae iz papirja in kartona. Kuhinjskih
odpadkov je v povpreju okoli 13 %, okoli 15 %
pa je meanih odpadkov. Veseli smo, da med odpadki ni skoraj ni nevarnih odpadkov, baterij in
elektronske opreme, a e 2 % sta preve.
Vsi delei so v litrih, razmerja v tei pa bi bila
drugana, zato jih ne moremo primerjati z delei
loevanja posameznih frakcij v nai obini.
Bioloko razgradljivi kuhinjski odpadki v rnem zabojniku za meane odpadke so katastrofa. Odpadki iz rnega zabojnika gredo na trak za
sortiranje, na katerem razpadajoe glave sardel
ali kurja reva nimajo kaj iskati. Poleg tega predajanje 1 tone meanih odpadkov stane skoraj
sto odstotkov ve kot predajanje 1 tone bioloko
razgradljivih odpadkov. elimo dosei bolje loevanje vseh frakcij, predvsem pa bioloko razgradljivih kuhinjskih odpadkov, saj so ti, e niso
predelani v kompost ali bioplin, za obdelavo in
okolje najbolj kodljivi.
Nameravamo pregledati e nekaj zbiralnic,
vendar e zdaj lahko reemo, da bi s skrbnim
loevanjem kmalu dosegli drubeni cilj ni
odpadkov (zero waste). V 1100-litrski posodi za
meane odpadke oziroma za ostanek po loevanju koristnih frakcij e v gospodinjstvu je le priblino 150 l meanih odpadkov, ki jih ni mogoe
razvrstiti in predati kot loeno frakcijo.
Iz teh ugotovitev bodo sledili ukrepi izobra-

evanja uporabnikov ter obveanja o napanem

ravnanju z obvestili na posodah. Po prvem obvestilu uporabniku posode oziroma upravniku bloka ob ponovitvi nepravilnosti posode ne
bomo izpraznili, dokler ne bodo v njej le ustrezne frakcije. Prav tako bomo najprej poskusno
nadomestili doloeno tevilo posod za meane
odpadke s posodami za embalao, najve pa za
plastiko, ploevinke in tetrapak. al smo prisiljeni tudi v neugodne ukrepe, sicer nam bo prevzemnik meanih odpadkov zavrnil prevzem
zaradi preve kuhinjskih odpadkov, ki so poleti
pri obdelavi velika teava.
Pregledovanje in prebiranje odpadkov nikomur ni prijetno. Za to smo se odloili, ker se moramo prepriati, kaj tono je v posodah za meane odpadke. Pri tem gre tudi za preventivno
akcijo za obveanje in osveanje uporabnikov,
kakne napake delamo pri loevanju v gospodinjstvih, ter za nartovanje kapacitet namenskih zabojnikov.
Na podlagi analize pregledov odpadkov
bomo postopoma nartovali spremembe v logistiki ter predlagali Obini Piran nov program
oziroma nart zbiranja odpadkov.
V JP Okolje Piran si ves as prizadevamo za
nadzor nad stroki,, saj se bomo le tako izognili
podraitvi storitev ravnanja z odpadki.
Prepriani smo, da bodo obani razumeli
naa prizadevanja in sodelovali pri doseganju
skupnih ciljev, saj ugotavljamo, da je zelo malo
odpadkov, ki jih ni mogoe loiti za reciklao.
Skupaj se odpravljamo na pot v drubo z ni
odpadkov. Skupaj za zdravje ljudi, ivali in naravo, ki bo brez nas preivela, mi pa brez nje ne
moremo.

Junij 2015

41

SOLNI CVET / L'AFIORETO

OKOLJE

DOVES FEE SLOVENIA

Pie Fiorenzo Lupieri, predsednik DOVES FEE SLOVENIA; foto Arhiv DOVES FEE SLOVENIA

20 let okoljske vzgoje po vsej Sloveniji

Ekoola, Modra zastava, Mladi poroevalci o okolju in Zeleni klju so mednarodni programi okoljske vzgoje in upravljanja, ki jih v Sloveniji e 20 let izvaja
portoroko drutvo DOVES FEE SLOVENIA.
Letonje leto je zato drutvo zaznamovalo z vrsto aktivnosti, ki so dopolnile
e tako pestro dogajanje na 20. mednarodnem navtinem sejmu Internautica.
Predsednik fundacije za okoljsko vzgojo FEE Jan Eriksen, predsednik drutva
DOVES FEE SLOVENIA Fiorenzo Lupieri, nacionalni koordinator programa
Ekoola mag. Gregor Cerar in nacionalni koordinator programa Modra zastava
mag. Boris umak so se na Obini Piran
najprej sreali z upanom dr. Petrom Bossmanom, kjer so spregovorili o delovanju
drutva, aktivni podpori Obine Piran pri
izvajanju tega programa ter o mednarodnem delovanju organizacije FEE.
V sodelovanju z javnim podjetjem
Okolje Piran je sledila prav posebna aktivnost v Sonnem parku v Luciji, kjer so
vsi povabljeni z uenci O Grm iz Novega
mesta in otroci Vrtca Morje Lucija posadili DREVO OKOLJSKE VZGOJE. Tako
uenci kot otroci so prireditev zainili s
prijetnim kulturnim programom.
Naslednja aktivnost je potekala v okviru sejma Internautica. Po sveanem odprtju Internautice je sledila podelitev 16
modrih zastav. Drutvo DOVES FEE
SLOVENIA pa je priredilo tudi razstavo,
ki je predstavila delo razlinih programov.
Uenci O Grm so ravno za ta namen likovno ustvarjali na temo pravilnega vedenja na plai ter videza kopali in marin,
e ne bi za seboj pospravljali odpadkov.
Svoje izdelke so na dan odprtja predstavili
tudi na stojnici na osrednjem prireditvenem prostoru.
Po odprtju Internautice in podelitvi
modrih zastav je sledil sveani dvig e 21.
modre zastave v Marini Portoro. To so
tokrat dvignili Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednik svetovne
Fundacije za Okoljsko vzgojo FEE Jan Eriksen in Predsednik drutva DOVES FEE
SLOVENIA Fiorenzo Lupieri
Predsednik drave je namenil tudi nekaj dragocenih minut za pogovor z uenci
O Grm iz Novega Mesta in koordinatorico gospo Lili Vavik.

Zasaditev drevesa v Sonnem parku.

Drutvo DOVES FEE SLOVENIA

(DOVES) je prostovoljna, samostojna in
neprofitna organizacija, ki v Sloveniji
e ve kot 20 let izvaja prepoznavne
mednarodne okoljske programe
za spodbujanje okoljske vzgoje in
trajnostnega razvoja. Je polnopravni
lan Mednarodne fundacije za
okoljsko vzgojo FEE (Foundation for
Environmental Education) s sedeem
na Danskem in edina organizacija
v Sloveniji z ekskluzivno pravico do
izvajanja programov fundacije FEE v
Sloveniji. S tem povezuje Slovenijo v
strateko mednarodno zvezo 68 drav.
Drutvo DOVES FEE SLOVENIA ima
sede v piranski obini.

42

OKOLJE

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2015

22. april, svetovni dan Zemlje

Pieta Milica Maslo Bezer, vodja sektorja javnih storitev, Sandra Martini Loboda, strokovna sodelavka za komunalne dejavnosti; obe JP Okolje Piran

Mi smo na potezi! Vrnimo zemljo Zemlji!

JP Okolje Piran ni samo
istilec in vzdrevalec obinske infrastrukture, ampak smo
tudi prvi, ki se zavzemamo za
isto okolje danes in jutri.
Ekoloka, okoljska vzgoja je
sestavni del naega dela. Izvajamo tevilne izobraevalne in
preventivne dejavnosti v vrtcih, olah in javnosti.
Ob svetovnem dnevu Zemlje pod letonjim geslom It`s
our turn to lead mi smo na
potezi! je Tartinijev trg zaivel v pisanih barvah stotih
otrok, ki so risali, pisali, prepevali in sadili diavnice v ponovno uporabljene plastine
jogurtove lonke. Posadili so
jih v kompost, ki je bil predelan iz bioloko razgradljivih
odpadkov, zbranih tudi v nai
obini, in jih nato podarili mimoidoim. Ti so bili navdueni nad njihovo gesto in celo
preseneeni, da e otroci znajo
skrbeti za okolje. Bravo otroci,
vi ste prvi ambasadorji Zemlje,
ki ste na potezi, da vodite!
Otroci so hkrati tudi najbolji ambasadorji Zemlje, saj
se elijo nauiti kompostirati
ostanke hrane, da bodo vrnili
Zemlji zemljo, novo prst, iz katere bo ponovno zrasla hrana,
ki je ne bomo zavrgli v smeti,
temve iz nje ponovno naredili kompost. To je trajnostni
in kroni pristop k ravnanju z
odpadki vedno znova vraanje zemlje Zemlji. Zato moramo paziti, da ostane zdrava, da
se v njej ne kopiijo kodljive
snovi. Poiskati moramo naravne naine zdravljenja zemlje in
rastlin, kar moramo nauiti e
zelo majhne otroke.
JP Okolje Piran je skupaj z
Obino Piran, osnovnimi olami in vrtci, ki so eleli zaeti
kompostirati, podarilo osem
660-litrskih
kompostnikov.
Tako se bodo otroci z vzgojitelji in uitelji nauili kompostirati bioloko razgradljive

ostanke sadja in zelenjave s

svojih kronikov.
V nadaljevanju izobraevanja za trajnostno ravnanje z bioloko razgradljivimi odpadki
bomo izvedli ve unih delavnic na to temo. Prvo smo e izvedli v Vrtcu Mornarek Piran.
Ob dnevu Zemlje smo v
prostorih obinske palae v
sodelovanju z drutvom Ekologi brez meja in Obino Piran
izvedli tudi delavnico o prepreevanju metanja hrane v

smeti in odgovornem ravnanju

s hrano. Albin Keuc iz drutva
Ekologi brez meja je predstavil
projekt Volk sit, koza cela, ki
obravnava problematiko preve zavrene hrane ter kako
to teavo zajeziti in odpraviti.
Organizatorice in pripravljavke prehrane v naih vrtcih in
olah se zavedajo pomena te
problematike, zato so aktivno
sodelovale na delavnici s svojimi opaanji iz prakse ter predlogi za prepreevanje metanja

hrane v smeti. Udeleence delavnice iz piranskih vrtcev, ol,

Okolja Piran in uprave Obine
Piran je pozdravil tudi upan
Peter Bossman ter izrazil preprianje, da smo na najbolji
poti do cilja ni odpadkov
(zero waste). To pomeni, da
bomo natanno in vestno loevali vse odpadke, e posebej bioloko razgradljive, pri emer
ne gre brez vas, ki loujete odpadke. Skupaj smo na potezi!

Junij 2015

43

SOLNI CVET / L'AFIORETO

OKOLJE

Ob svetovnem dnevu Zemlje

Pie Leonora Drgan, ravnateljica; foto arhiv Vrtca Morje Lucija

Ekovrtec v Vrtcu Morje Lucija

Vse leto skrbimo za vrt, ob
dnevu Zemlje pa smo se mu e
bolj posvetili.
Visoke grede in njivo so otroci
in vzgojiteljice skrbno pripravili
za sajenje in novo zasaditev. Povsod smo dodali kompost oziroma
rodovitni humus, ki smo ga sami
pridelali v kompostniku; ta nadomea uporabo hlevskega gnoja in
mineralnih gnojil.
Okolje Piran nam je podarilo
dva kompostnika, za kar se mu
iskreno zahvaljujemo. Tako imajo
zdaj vse enote prostor za kompostiranje odpadkov.

Otroci in zaposleni vemo, za

kaj se kompostnik uporablja in kaj
spada vanj. Vsak dan nosimo vanj
ostanke hrane, kot so olupki sadja
in zelenjave, obasno pa tudi pokoeno travo, vejice drevja in grmievja, plevel, listje, papir, ostanke volne ter kaknega deevnika,
ki je zael iz vrta.
Na svoje gredice in njivo smo
zelo ponosni. Za vloeni trud smo
vekrat poplaani s sadovi narave, ob tem pa dajemo monost
otrokom, da opazujejo, doivljajo,
okuajo in se ob igri uijo za ivljenje.

Vrtec Mornarek Piran

Pie Renata Novak, ravnateljica; foto arhiv Vrtca Mornarek Piran

Kako smo zaznamovali dan Zemlje, 22. april

Danes skrb za okolje dobiva
vse vejo teo, saj se vedno ve
prebivalcev naega planeta zaveda
pomembnosti istega okolja. Razvijanje odgovornega in spotljivega
odnosa do narave ter spodbujanje
ekoloke osveenosti z vidika loevanja in odgovornega ravnanja
z odpadki, varevanja s pitno vodo
ter varevanja z energijo z izvajanjem ekolokih vsebin navajamo
otroke e v vrtcu.
Z dolgoletnim sodelovanjem z
JP Okolje Piran nartujemo vsebine, s katerimi otroke v vrtcu osveamo za ravnanje z odpadki, kako
ohranjamo nae morje isto ter
kako lahko varujemo z energijo.
Svetovni dan Zemlje 2015 smo

SE de Castro
Scrive e foto Ingrid kerli Persel

Diavnice je z otroki sadila tudi podupanja Meira Hot.

v Vrtcu Mornarek Piran posvetili ravnanju z biorazgradljivimi

odpadki. V ta namen so otroci na
videopredstavitvi spoznali problem tovrstnih odpadkov ter kako
jih zbiramo doma, pa tudi v vrtcu.
V vrtcu bomo biorazgradljive od-

padke zbirali v kompostniku, ki

so nam ga podarili ob zakljuku
prireditve na Tartinijevem trgu v
Piranu. Tam so otroci Pirananom
podarili rastline, ki so jih v vrtcu
s pomojo vzgojiteljic vzgojili v
kompostirani zemlji.

Kako Zemlji vraamo snovi,

pa so spoznali ob sajenju diavnic
in zeli na igriu vrtca. Da bodo
rastline dobro rasle, so uporabili
kompostirano zemljo, ki nastane s
pravilnim zbiranjem biorazgradljivih odpadkov.

Giornata della Terra

Il 22 aprile si celebra la Giornata
mondiale della Terra e anche la nostra scuola ha voluto ricordare questa importante ricorrenza. Gli alunni
hanno avuto modo di approfondire
le loro conoscenze sul riciclo dei rifiuti, attraverso delle lezioni svolte
in classe, che li ha portati a riflettere
sullimportanza di riciclare per risparmiare energia e materie prime,
per diminuire i rifiuti nelle discariche e per ottenere nuovi oggetti
e materiali. Sono stati creati anche

dei cartelloni, esposti nellatrio della

scuola, sui quali gli alunni hanno
scritto i seguenti messaggi: Conoscere e rispettare il tuo pianeta un
passo verso la sua protezione, Io
sono me pi il mio ambiente e se
non preservo questultimo, non preservo me stesso, Credo che avere la
Terra e non rovinarla, sia la pi bella
forma darte che si possa desiderare.
Per loccasione inoltre, si abbellito
con piantine fiorite il balconcino che
si affaccia sul mare.

44

OKOLJE / ZDRAVJE

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2015

Zavod R.U.N.A
Pie T. . Missia; foto Stanko Pocrni

Kulturno-umetniko obeleenje
svetovnega dneva Zemlje
Svetovni dan Zemlje e ve kot
30 let na pobudo civilne drube
praznujemo 22. aprila. Ob tem
prazniku je Zavod R.U.N.A. v
mestu Piran organiziral prireditev, naslovljeno Izraz hvalenosti.
Prireditev je bila kulturno-umetnikega znaaja in je potekala kot
interaktivno sodelovanje umetnikov in obiskovalcev. Ustvarili
smo skupinska likovna dela pred
galerijo Apolonijeva palaa na
upanievi ulici, kjer so obiskovalci lahko tudi glasbeno izrazili
svojo hvalenost planetu Zemlja
na razlinih naravnih rono izdelanih in drugih akustinih glasbilih. Na Tartinijevem trgu je bila
degustacija naravnih kmekih
pridelkov, darov narave, ob spremljavi akustine glasbe in interaktivne gledalike predstave. Bistvo
je bilo poudariti zavedanje, da je
na planet ivo bitje, na katerem
sobivamo.

V sklopu prireditve je v Apolonijevi palai potekala razstava

razlinih avtorjev, drutev in zavodov iz Pirana, iz vse Slovenije in
tudi iz drugih drav. Med drugimi
je svoje fotografije iz knjige Piran fr alle Jahreszeiten (Piran
za vse letne ase) razstavljal koroki umetnik in avtor Christian
Lehner, fotografinja Anja op in
Silvo Levac sta predstavila video
multimedio ter knjige o lepotah
slovenske obale in Seoveljskih
solin, Bojan Klanar pa je predstavil grafike. Za prijetno poutje
so z izvajanjem umetnostnega
programa poskrbeli AAI (Articulacion Artistica Internacional) v
obliki pomladanske maske, ki je
komunicirala z mimoidoimi, k
prijetnemu glasbenemu vzduju
so prispevali skladatelji Dean Semoli, Andrej Grabar s flavtistko
Magdo Klaniar in spremljavo
ter duo Krivicesar, likovno izra-

Skupinsko ustvarjanje slike pred Apolonijevo palao.

anje so vodile slikarke Ina Fakin,

pela Kavnik - Nemec in Lidija
Ulbin, predstavnik Zavoda Gaia

pa je izvedel ples tirih elementov

TaiChi, poimenovan Rojstvo Gaie.

Poziv k sodelovanju
Vabimo vse umetnike, ki bi eleli predstaviti svoje delo v prostorih galerije
Apolonijeva palaa v okviru skupinske razstave Umetniki Pirana, da se
prijavijo prek elektronske pote runa.piran@gmail.com ali ks.piran@siol.net.

Zdravstveni dom Lucija na svetovni dan zdravja

Pie in foto Janez Mui

Skupaj za zdravje
Ob svetovnem dnevu zdravja, ki
ga Svetovna zdravstvena organizacija razglasila 7. aprila, je Zdravstveni
dom Piran 11. aprila e enajsto leto
zapored pripravil prireditev Skupaj
delamo za zdravje. Letonja, ki je
bila prvi v Sonnem parku v Luciji,
je bila posveena varni hrani in zato
prilonost, da se seznanimo s tem,
kaj lahko z zdravim nainom prehranjevanja sami storimo za svoje zdravje in zdravje naih blinjih ter kako
temu prilagodimo ivljenjski slog.
Kot vsako leto je laboratorij ZD
Lucija e zjutraj vabil na meritve
holesterola in krvnega sladkorja,
drutvo Faros in ola zdravja pa sta
organizirala jutranjo telovadbo. Sledil je test hoje na 2 km, ob katerem je
svetoval zdravnik splone medicine.
Zdravstveno osebje je udeleencem
izmerilo krvni pritisk, srni utrip, as
hoje, ITM in fitnes indeks. V zdravstvenem kotiku so strokovni delav-

ci prav tako izmerili krvni pritisk in

seznanjali s preventivnimi programi,
ki jih ponujajo v Centru za promocijo zdravja ZD Piran. Poleg tega so
zunanji sodelavci izvajali orientacijske meritve kostne gostote in meritve
venskega pretoka krvi.
Tudi tokrat so se obiskovalci seznanjali z nordijsko hojo in njeno
opremo ter se lahko vpisali v teaj.
Seveda pa niso pozabili niti na najmlaje, ki so spoznavali zdrav nain
ivljenja na ustvarjalnih delavnicah.
Svojo ponudbo za zdrav nain
ivljenja je na stojnicah predstavilo 24 razstavljavcev hrane. Tako je
bilo mo poskusiti zdravo pridelano
sadje in zelenjavo, napitke, kruh, domai med, marmelado, oljno olje in
e kaj. Na dodatnih 12 stojnicah so
potekale dejavnosti drutev, povezane z zdravim nainom ivljenja, in
predstavitve trgovin ter storitev s tega
podroja.

Kot je povedala koordinatorica

dogajanja iz patronane slube ZD
Piran Nataa Kocjan, ugotavljajo,
da tudi po zaslugi njihove prireditve
marsikdo v piranski obini ivi bolj
zdravo, a dodaja: Zdrav nain ivljenja je al pogojen tudi s finanno
platjo. Kdor eli danes iveti zdravo,
mora na primer kupovati zdravo

hrano, ki pa je draga. Opaamo, da

imajo e zlasti stareji pri tem teave.
eprav se drutva upokojencev, patronane slube in centri za socialno
delo trudijo, se vse bolj sooamo tudi
s problemom osamelosti starejih
ljudi. Mnogi se zaprejo vase, se slabo
prehranjujejo in nekateri so ves dan
na suhi hrani.

Junij 2015

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Strokovnjakinja svetuje
Pie Lea Smrkolj; foto arhiv Kozmetike Kahne

Zaitite se pred nastajanjem

pigmentnih madeev
Poleti se z izpostavljenostjo na
soncu zanejo pojavljati pigmentni madei. V obliki drobnih sonnih peg so lahko nemotei, vendar
pa neenakomerni in temno obarvani koni madei povzroajo
lepotne ter posledino tudi zdravstvene preglavice. Kako se torej
ustrezno zaititi?
Pigmentne spremembe se pojavijo zaradi prekomernega nastajanja
pigmenta melanina. Izzove ga lahko dalja izpostavljenost soncu in
UV-arkom brez zaitnih sredstev, ki pa morajo ustrezati naemu tipu koe.
Pojavljajo se predvsem na obrazu,
dekolteju in zunanji strani rok,
vendar pa lahko koo pred njimi
zaitimo in jih tudi odstranimo.
Bistvena je uporaba izdelkov in
tretmajev s hialuronsko kislino,
ki nase vee ve kot 1000-kratnik
lastne mase vode. Dermalno na-

nesena hialuronska kislina je lahko uinkovita le, e je nizkomolekularna, kar pomeni, da lahko
prehaja v koo. Naa koa mora
biti poleti navlaena in zaitena
pred temperaturnimi spremembami, zato je pred nanosom krem
zelo pomembna uporaba podlag s hialuronsko kislino. Le tako
uinkuje krema proti pigmentnim
madeem, ki ima funkcijo naravne zaite koe in ne vsebuje parabenov in drugih kodljivih snovi. Ob izpolnjenih predpogojih
lahko poskrbimo za zaito pred
UV-arki, prepreimo nastanek
novih pigmentnih madeev in se
znebimo e obstojeih. Pomembna je kakovost zaitnih krem, ki
vsebujejo naravne sestavine in ne
sintetinih zaitnih faktorjev,
svetuje inovatorka z ve kot 28-letnimi izkunjami iz kozmetine
industrije Zdenka Kahne.

Strokovnjakinja svetuje

Prihaja as odprtih evljev in

urejenih stopal
Prihaja poletje, z njim pa tudi as
odprtih evljev. Lepa in urejena
stopala so pomembna z estetskega
vidika, prav tako pa z zdravstvenega. Teave s stopali, podplati ali
nohti na nogah so najbolj opazne
ravno poleti, ko je as, da obujemo
odprte evlje. Da se izognemo nevenostim, ki prepreijo lahek in
zdrav korak, strokovnjaki svetujejo obisk pedikerjev skozi vse leto.
Redna pedikura lahko preprei
marsikatero nevenost. Nemalo
ljudi se spopada s teavami, kot so
vraeni nohti, kurja oesa, prekomerno poroenela koa in glivice.
Izkunje kaejo, da sta potrebna
primerna nega in pravoasno
ukrepanje. Redni obisk pedikerja
lahko preprei tudi obisk zdravni-

ka in zdravstveni poseg.
Veliko lahko naredite sami pri
dnevni negi, in sicer kozmetiarka
in pedikerka Lidija Pove iz Pirana svetuje:
skrbno in do suhega obriite
stopala in medprstne prostore,
redno menjavajte nogavice v
primeru prekomernega potenja,
izberite primerno obutev, v kateri je noga dobro prezraena,
ob obisku bazenov imejte vedno s seboj obutev (natikae),
enako pri skupnih tuih,
pravilno strizite nohte v izogib
vraenim nohtom.
Da bo korak laji, priporoamo
redno strokovno oskrbo usposobljenega pedikerja.

45

ZDRAVJE

46

UMETNOST

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2015

Otroka razstava Vrtca Mornarek Piran

Pie Lavra Bregar, vzgojiteljica; foto arhiv Vrtca Mornarek Piran

Na kraj njegova kulturna in naravna dediina

V predolskem obdobju
otroci potrebujejo nenehen stik
z naravo, saj jo lahko samo z doivljanjem tudi spoznavajo in varujejo. Postopoma odkrivajo, da
je ivljenje ivih bitij odvisno od
drugih bitij in od neive narave.
Z raziskovanjem naravne
dediine naega kraja smo otrokom omogoili osebno izkunjo, povezano z izvorom hrane,
vkljuevanjem zeli v zdravo
hrano in z monostmi ohranjanja zdravja po naravni poti.
Ob raznolikih dejavnostih,
ki so najvekrat potekale na prostem, so spoznavali, da so zelia
pomemben del narave, ki ga moramo ohranjati in zanj skrbeti.
Raziskovanje je temeljilo na
neposredni izkunji utnega za-

znavanja in doivljanja zeli,

kar jih je spodbujalo k opazovanju pojavov okoli sebe ter k soustvarjanju projektnih dejavnosti.
Z vsakoletnim sodelovanjem
z Obalnimi galerijami Piran
otroke popeljemo v svet umetnosti. Tudi v letonjem letu jim
je kustosinja Nives Marvin predstavila dela slikarja Hermana
Pearia. Otroci so interpretirali
slike z motivi oljk kot zdravilnih
rastlin, ki jih je upodobil slikar.
Projekt Stara Lekarna smo
zakljuili z javno predstavitvijo
projekta, ki je bila 28. maja ob
17. uri v Mestni galeriji Piran,
in z otvoritvijo razstave otrokih
izdelkov v galeriji Herman Peari, ki je na ogled do 14. junija
2015.

Grafina ustvarjalnica
Pie Janja Palakovi; foto arhiv Vrtec Morje Lucija

Otroci Vrtca Morje Lucija v Galeriji

Herman Peari

Likovna vzgoja je v vrtcu prisotna vsakodnevno kot spontana

ali kot vodena dejavnost. Strokovne delavke vrtca otroke seznanjajo z razlinimi podroji
in tehnikami likovne vzgoje ter
jim nudijo raznolike materiale.
Pri tem jih spodbujajo, da se z

materiali in pripomoki igrajo,

eksperimentirajo in ustvarjajo.
Obenem jim omogoajo, da se
sreujejo s pravimi likovnimi
umetninami.
V sodelovanju z Obalno galerijo Piran smo otroke starejih
skupin Vrtca Morje Lucija v

aprilu popeljali v svet likovne

umetnosti. Pod vodstvom kustosinje Nives Marvin in akademske slikarke Nine Koelj
so v sproenem vzduju opazovali dela avtorice, ki so bila
razstavljena v Galeriji Herman
Peari. Otroci so spoznali za-

nje isto novo likovno tehniko.

Nina Koelj jih je popeljala
tudi v izdelavo grafike monotipije. V maju smo imeli v
vrtcu otvoritev razstave nastalih otrokih del, ki sedaj krasijo
na hodnik.

Junij 2015

47

SOLNI CVET / L'AFIORETO

UMETNOST

Sreanja pevskih zborov, gledalikih, lutkovnih, folklornih in plesnih skupin

Pie Elizabeta Fiur, vodja OI JSKD Piran; foto arhiv OI JSKD Piran

Pomlad v znamenju obmonih in regijskih revij

Tako kot vsako leto so v marcu, aprilu in
maju potekala tevilna sreanja pevskih zborov, gledalikih, lutkovnih, folklornih in plesnih skupin, ki jih organizira Javni sklad RS
za kulturne dejavnosti. Obmona izpostava
Piran je letos organizirala Obmono revijo
Otrokih in mladinskih pevskih zborov, revijo pevskih zborov Primorska poje, obmono
revijo plesnih skupin, obmono Linhartovo
sreanje in regijsko revijo lutkovnih skupin.
Izbrani selektorji za posamezno podroje so
si revije ogledali, opravili strokovni pogovor
z mentorji, reiserji, koreografi in zborovodji
ter selekcijo najboljih skupin za regijsko oz.
dravno raven.
Od piranskih kulturnih drutev in skupin
so se preglednih obmonih sreanj letos udeleili: Folklorno drutvo Val senior, Gledalika
skupina Cuker teater Portoro, Otroka gledalika skupina Gremo se gledalie portnega in mladinskega centra ter Romana Fiur in
Art dance studio Portoro. Vsi so bili uspeni
in izbrani za udelebo na regijskih revijah. Ko

bodo opravljeni ogledi vseh regijskih revij, ki

v tem obdobju potekajo po Sloveniji, bodo dravni selektorji izbrali najbolje skupine, ki se
bodo predstavile na dravnih sreanjih.
Revija pevskih zborov Primorska poje
2015 ni elektorskega znaaja. Udeleili so se

je skoraj vsi piranski pevski zbori: Portoroki

pevski zbor, enski pevski zbor Roa Portoroa, Meani pevski zbor Georgios, Moki
pevski zbor Pergula Sveti Peter, Pevci ljudskih
pesmi Val Piran, Meani pevski zbor Faros in
Meani pevski zbor Sveta Lucija.

Bo Iluzija tako uspena kot Dej povej?

Pie Janez Mui; foto arhiv Eskobars

Novi videospot Eskobarsov

Piranska skupina Eskobars e naprej prisega na zdrav alternativni rok in postaja vse
bolj uspeno prepoznavna s svojimi komadi.
Tako se bo te dni premierno zavrtel njihov
novi videospot za pesem Iluzija. Gre za animirani videospot, katerega avtor je reiser
Domen Lombergar. Kot je povedal bobnar
skupine Bogdan Soji, se v njem spopada s
tematiko omame, tokrat s stalia individualne izkunje dojemanja lastne notranjosti ter
sveta okoli sebe. Na vizualni nain poskua
predstaviti prehod med enim in drugim stanjem, raziskuje njuno povezavo v kontekstu
sprememb poutja in vedno veje osamljenosti, ki jo odvisnost neizogibno vnese v uporabnikov vsakdan, pravi Soji.
To je drugi animirani glasbeni videospot
Eskobarsov, ki je nastal v sodelovanju z reiserjem Lombergarjem. Spomnimo, da je za
prvega, za njihovo uspenico Dej povej, dobil
Rozmanovo priznanje za najbolje magistrsko
delo. Animirani film je bil temeljni projekt
njegove magistrske naloge z naslovom Estetika slikarstva, fotografije in montae v grotesknem animiranem filmu. Zdruenje ELIA je
spot uvrstilo med 28 najboljih evropskih tudentskih umetnikih projektov in novembra

lani je bil predvajan na festivalu NEU/NOW

v Veliki Britaniji.
Poleg tega je bil videospot Dej povej
uradno izbran za predvajanje e na filmskih
festivalih v Mehiki, Kanadi, ZDA, Griji,
Bolgariji in Indiji. Posebej velja omeniti nje-

govo udelebo na festivalu UMFF aprila v Los

Angelesu. Tja se je uvrstil kot edini slovenski
videospot in je zmagal v kategoriji najbolji
glasbeni videospot. Trenutno se poteguje za
nagrade oziroma predvajanja e na kar 29
drugih festivalih.

48

UMETNOST

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2015

Uspeen nastop piranskih pianistov

Pie in foto David Rupnik

Primorsko tekmovanje mladih pianistov

Zveza primorskih glasbenih ol (ZPG)
je prejnji mesec organizirala tradicionalno
Primorsko tekmovanje mladih pianistov, ki se
odvija le vsako tretje leto, letos pa ga je med
10. in 11. aprilom organizirala glasbena ola
Nova Gorica.
ZPG sestavlja 12 ol: G Koper s podrunicama Piran in Izola, G Nova Gorica, G
Ilirska Bistrica, G Ajdovina, G Vrhnika,
G Cerknica, G Postojna, G Tolmin, G
Idrija, G Emil Komel iz Gorice, G Seana
in Glasbena Matica Trst. V petih starostnih
kategorijah Primorskega tekmovanja pa je v
dveh dneh nastopilo 63 najbolj nadarjenih in
perspektivnih mladih pianistov.
Strokovna irija je ocenjevala muzikalnost in tehnino pripravljenost tekmovalca,
korektnost izvedbe notnega zapisa, tekmovalevo razumevanje glasbe, osebni izraz in
celotni vtis.
Primorska regija velja za eno najuspenejih v Sloveniji na tem podroju. eprav
sem vedel, kam prihajam, me je ponovno presenetil tako visok nivo igranja med mladimi
Primorci. Zato smo tudi podelili najve zlatih priznanj v vseh kategorijah! Res izjemno
zdrueno delo dobrih pedagogov in talentiranih uencev, ki se iz leta v leto stopnjuje je
povedal predsednik irije, pedagog in pianist
mag. Primo Mavri.
Komisija je tokovno ocenila le tri najvije
uvrene tekmovalce v vsaki kategoriji, ostale
pa v okvirih zlatega (nad 90 tok), srebrnega
(8089 tok) in bronastega (7079) odlija. S
taknim nainom ocenjevanja so izpostavljeni
le najbolji udeleenci, ostali pa uvreni brez
tokovanja do zadnjega mesta in na ta nain
stimulirani ter pohvaljeni za vloeni trud in
doseke. S pripravo na tekmovanje namre
vsak otrok napreduje, naredi veliko ve in
veliko bolj poglobljeno natudira snov, kot to
zahteva uni nart. Udeleba na tekmovanju
je velika izkunja in pripomore k nadaljnjemu
razvoju mladega glasbenika, da motivacijo in
marsikateremu otroku odpre pot naprej.

Od leve: Nicole Turk (prva v 2. vrsti), Aurora Lovrei (druga v 2. vrsti), Nina Rupnik (tretja v 2. vrsti).

Med najbolj uspenimi so bili ponovno

pianisti in pianistke iz koprske glasbene ole,
v razlinih kategorijah jih je nastopilo 14, od
tega kar 7 uencev iz piranske obine oz. glasbene ole v Piranu.
Pod vodstvom uiteljice Aleksandre enjevar Glavina je odlino nastopilo 5 tekmovalk, ki so dosegle izjemne rezultate: v 1.b
kategoriji ( letnik 2002/03) je dosegla zlato
priznanje Nina Rupnik in tudi skupno tretje
mesto ob doseenih 97,67/100 toke. Prav
tako sta zlato priznanje v isti kategoriji prejeli Aurora Lovrei (tudi posebno nagrado
za izvedbo skladbe slovenskega skladatelja
Bojan Glavina: Ptice) in Nicole Turk. V kategoriji 1.c, letnik 2000/01, sta odlino nastopili
Rea trukelj Pahovi, ki je dosegla zlato priznanje, in Taa inkovec, ki je prejela srebrno.
V isti kategoriji je nastopila Katarina Peroa iz

T: 05 674 10 30 | M: 041 352 200

info@obala-nepremicnine.si
www.obala-nepremicnine.si

razreda uitelja Denysa Masliuka in dosegla

zlato priznanje ter tretje mesto za doseenih
95/100 tok. Tadej Radman iz razreda uiteljice Sanje ehi je prejel srebrno priznanje v
1.a kategoriji.
Za vsakim tekmovanjem stoji ogromno
vloenega truda, in kot je na podelitvi priznanj povedal predsednik irije: Velikokrat
se skozi okno uilnice ali sobe, v kateri vadite, tako kot danes tukaj, slii veselo rajanje
drugih otrok, ob igri z ogo, sonek pa veselo
sije in vabi na igro Vi pa ste se mu morali
takrat in veliko dni, vikendov v letu upreti in
vaditi. Zato naj vas zdaj greje in v vas e naprej
sije veno sonce glasbe! Nasmehi na fotografiji kaejo, da so se otroci najbolj razveselili
zasluenih medalj, ne glede na njihovo barvo.

Junij 2015

49

SOLNI CVET / L'AFIORETO

UMETNOST

Piran ima Tartinija, Reka pa goslarja dr. Franja Kresnika

Pie in foto Janez Mui

Obletnica rojstva Giuseppeja Tartinija

Duka itko: Tartinija in Kresnika povezuje ljubezen do violine, do glasbe in celo

znaajska podobnost, saj sta bila oba izjemno skromna in srno dobra.

Kresnik je bil sposoben pogledati violino, jo posluati in nato doloiti as ter

delavnico njenega nastanka.

Aprila je minilo 323 let, odkar se je v Piranu rodil veliki violinski virtuoz in skladatelj Giuseppe Tartini. Pomorski muzej
Sergej Maera Piran je skrbnik
spominske sobe v njegovi rojstni
hii in ob letonjem Tartinijevem jubileju so za glasbene sladokusce pripravili posebno preseneenje. 7. aprila je bil v cerkvi
sv. Franika koncert komornega orkestra Camerata medica
pod vodstvom Franca Avseneka
s solistoma, violonelistko Sanjo
Repe in violinistom Andrejem
Gubenkom. Gre za zdravniki
orkester, ki zdruuje ljubiteljske
glasbenike iz vrst zdravnikov,
zdravstvenih delavcev in tudentov medicine.
Kot je povedala kustosinja
Duka itko, ki v Pomorskem
muzeju skrbi za Tartinijevo zapuino, to, da so v Piran povabili orkester Camerata medica,
ni nakljuje. Navezuje se namre na razstavo o hrvakem
zdravniku in slovitem izdelovalcu godal dr. Franju Kresniku
(Dunaj 1869 Reka 1943), ki so
jo naslednji dan v muzeju odprli
v sodelovanju s Pomorskim in
zgodovinskim muzejem hrvakega Primorja z Reke. Kresnika
cenijo v Cremoni, na Dunaju in

in avtorica razstave Tamara Mataija je dodala, da je bil Kresnik

na Reki znan kot dober zdravnik
pediater in kot velik aljivec z
ekstravagantno frizuro. Podnevi je nesebino opravljal zdravniki poklic, ponoi pa igral na
violino in se ukvarjal z raziskovanjem ter izdelovanjem violin.
Rodil se je na Dunaju, a je
od svojega drugega leta ivel na
Reki. Na eljo starev je dotudiral medicino, vendar ga je svet
violin privlail tako mono, da
je pogosto zahajal v Cremono in
tam preueval zapuino Amatija, Stradivarija in Guarnerija, pa
tudi na Dunaj, kjer se je poglabljal v tamkajnjo zbirko Theodorja Hammerleja.
Raziskoval je skrivnosti fizikalnih lastnosti violin in je temeljito preuil veino njihovega izdelovanja. Sasoma je zael
sam izdelovati odline primerke
violin, viol in violonelov. Sprva
so bile to kopije starih cremonskih glasbil, kasneje pa je razvil
lasten tip. Napisal je vrsto strokovnih lankov, njegovo knjigo
pa je izdala Akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu ele
po njegovi smrti. Za svoje delo
je prejel tevilna priznanja na
pomembnih mednarodnih raz-

drugje po svetu, in eprav je vse

ivljenje ivel na Reki, ga doslej
naa ira javnost skorajda ni
poznala.
Piran ima svetovno znanega Giuseppeja Tartinija, Reka pa
goslarja svetovnega slovesa, dr.
Franja Kresnika. Bil je sposoben
natanno prouiti violino, prisluhniti njenemu zvoku, ji doloiti as nastanka ter prepoznati
njenega avtorja oziroma delavnico, v kateri je nastala. To je sila
teko in potrebnega je neizmerno veliko znanja ter izkuenj,
je dejala itkova, ki je zasluna
za to, da lahko spoznavamo tega
svetovno znanega goslarja tudi
pri nas.
Na dr. Franja Kresnika so postali pozorni, ker ima v rekem
Pomorskem in zgodovinskim
muzeju, podobno kot Tartini v
piranskem muzeju, pomembno
mesto. Povezuje ju ljubezen do
violine, glasbe in celo znaajska
podobnost, saj sta bila oba izjemno skromna in srno dobra.
Tudi dr. Franjo Kresnik svojih
zdravnikih storitev revnim pogosto ni zaraunal, kot Giuseppe
Tartini ni zahteval plaila od
nekaterih izjemno nadarjenih
uencev, pravi kustosinja.
Kustosinja rekega muzeja

stavah na Reki, v Cremoni in v

Berlinu.
V Cremoni je bil tudi leta
1937, ko so Piranani tja odnesli na preverjanje originalnosti
Tartinijevo violino, ki jo hrani
Pomorski muzej v svoji zbirki.
Dr. Franju Kresniku so v Italiji
tako zaupali, da so ga pooblastili, da je leta 1938 s Stradivarijevim orodjem odpotoval v
Berlin, kjer je izdelal dve violini.
V Italiji je spodbudil ponovno
zanimanje za slavno cremonsko
goslarsko olo in rojstvo njene
nove razliice, katere stalni dopisni ravnatelj je postal.
Mojster Kresnik je izdelal 52
violin, dve violi, dva violonela
in po naroilu e tiri instrumente za newyorki Holdnov
godalni kvartet. al sta mu druga svetovna vojna in smrt prepreili, da bi na Reki odprl olo
izdelovanja godal. Na odprtju
razstave v Piranu je na eno od
Kresnikovih violin iz leta 1910
zaigral zagrebki solist Krunoslav Mari, na Tartinijevo violino Nicoloja Amatija iz Bologne
pa zavzeti raziskovalcev in na
najbolji poznavalec Tartinijeve
glasbene zapuine, violinist rtomir ikovi.

50

UMETNOST

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2015

Mestna galerija Piran

Pie Nives Marvin, Obalne galerije Piran; foto arhiv OG Piran

Predstavitev publikacije Limina ob

istoimenski razstavi Franka Vecchieta
Skrbno domiljena avtorska multimedijska postavitev Limina v Mestni galeriji Piran
ohranja raznolikost Vecchietovega izpovedovanja v razlinih likovnih zvrsteh (grafike,
slike, skulpture, intalacije ). Sestavljena je
iz ve ciklov: Meje prisotnosti, Temni stolpi
in drugi objekti, Grafike iz cikla Tri ole za
umetnost in Slike iz solin, ki se vsebinsko
osredotoajo na aktualno in angairano problematiko posledic usodnih sprememb, ki so
jih utrpele posamezne nacionalne ali razredne skupnosti zaradi zunanjih dejavnikov, ki
odpirajo vpraanja ne zgolj lokalno opredelje-

nih mednacionalnih, ampak irokih obelovekih, zlasti filozofsko-sociolokih odnosov.

V asu razstave (na ogled do 24. 5. 2015)
smo pripravili trijezino (e ital. in angl.) publikacijo, pri kateri sta svoje zapise prispevala
Nives Marvin (Limina) in Igor Pison (Meje),
oblikovala pa jo je Duka uki. Avtor tretjega zvezka knjige umetnika pa je seveda
Franko Vecchiet, s imer nadaljuje prepoznavno ustvarjanje v tej umetniki zvrsti.
Vsak izvod je unikaten in otevilen.
Posamezne zvezke in publikacijo kot celoto so v Mestni galeriji Piran predstavili avtorji.

Zdruenje obalnih kreativcev vabi ustvarjalne obane k sodelovanju v projektu

Pie Jana Kandare, Zdruenje obalnih kreativcev; foto arhiv Zdruenje OK

3S ART Plakati na portoroki obmorski

promenadi pred Monfortom
V Zdruenju obalnih kreativcev menimo, da
bi moral vsak kraj nameniti vsaj 10 % javnih plakatov predstavljanju lokalne kulture, zato bomo
konec avgusta v dneh pred Portorokimi nomi
na posebnih predstavitvenih panojih namesto
prepogostih komercialnih vsebin predstavljali
lokalne likovne ustvarjalce, ustvarjalne skupine,
drutva, ole, vrtce idr.
Kultura bivanja v nekem kraju se najbolj odraa v vizualni podobi javnega prostora. e iz imena
je razvidno, da javni prostor pripada vsem. Lahko
pustimo, da ga preplavijo brezosebni oglasni panoji ali pa za ta skupni prostor prevzamemo odgovornost in ga napolnimo z vsebinami, ki bodo
odraale resnine vrednote njegovih prebivalcev.
Z razstavo 3S Art Plakati, ki se bo odvijala
avgusta pred Monfortom, nadaljujemo osnovno
poslanstvo Zdruenja obalnih kreativcev predstavljanje lokalnih ustvarjalcev s poudarkom na
tistih, ki jim veje kulturne institucije ne namenjajo dovolj prostora. Pri tem se navezujemo na
sodobne trende javne umetnosti, ki eli umetnost
ponovno pribliati ljudem, tako da jo seli iz hladnih, nedostopnih razstavi v iv javni prostor.
V Zdruenju OK verjamemo, da lahko lokalni likovni ustvarjalci s svojim znanjem in
estetsko obutljivostjo znatno izboljajo vizualno
kakovost kraja ter rabo javnega prostora, projekti
javne umetnosti pa obiskovalcem sporoajo, da
tu ivijo ustvarjalni ljudje, ki imajo kaj povedati.

Na letonji projekt 3S Art Plakati sestavljata

naslednja sklopa:
BREZPLANE PRIPRAVLJALNE LIKOVNE DELAVNICE, na katere ste vabljeni vsi
lokalni ustvarjalci: posamezniki, drutva,
ole in so namenjene izdelavi idejnih
skic ter plakatov 3S Art umetnikih pano-

jev v velikosti 180x120 cm.

RAZSTAVA PLAKATOV 3S ART in drugih
oblik likovnega predstavljanja lokalnih ustvarjalcev, ki bo potekala tri dni v avgustu, pred
Portorokimi nomi, na odlini lokaciji portoroki obmorski promenadi pred Monfortom.

Z avgustovsko razstavo pred Monfortom elimo promovirati delovanje lokalne kulture, zato
vabimo nae likovne ustvarjalce, drutva, ole, vrtce , da se nam pridruijo na brezplanih
delavnicah in izdelajo svoj plakat 3S Art. Sodelujoim bomo brezplano ponudili tudi ves
potrebni slikarski material (barve, opie, podlage ). Sredstva zanje bosta prispevala
Obina Piran in Zdruenje OK, dobrodoli pa so tudi morebitni sponzorji, ki bi eleli podpreti
projekt.
Za vse informacije in prijavo smo vam na voljo preko e-pote: jana.kandare@t-2.net in na
strani Zdruenja OK na Facebooku: https://www.facebook.com/zdruzenjeobalnihkreativcev,
kjer vas bomo sproti obveali o informativnih sreanjih.

Junij 2015

51

SOLNI CVET / L'AFIORETO

PORT

Prva tekma dravnega prvenstva za podvodne ribie

Pie in foto Janez Mui

Predvsem ugorji, drugih rib le za vzorec

Prvega letonjega kroga dravnega prvenstva v podvodnem
ribolovu se je 25. aprila udeleilo
17 tekmovalcev. Tekmovanje se je
zaelo v Izoli in konalo v Piranu,
kjer so ob kamnitih mizah pred
Akvarijem na Ribikem trgu tehtali
in tokovali ulov. Dogajanje je pritegnilo nemalo radovedneev, saj je
bilo zaradi precejnjega tevila velikih ulovljenih ugorjev predvsem za
obiskovalce Pirana zelo atraktivno.
Precej rib je izpod mere in ne
tejejo. e je riba manja od zaitene, je tekmovalec celo diskvalificiran. So se pa zadnji dve leti v naem
morju mono razpasli ugorji. To
so plenilci in njihovo veje tevilo
pomeni, da je manj drugih rib, s
katerimi se prehranjujejo. To se je
pokazalo tudi na tej tekmi, saj je
bilo bolj znanih rib, kot so na primer brancini in orade, le za vzorec,
je povedal Sandi Ramuevi, glavni
sodnik tekme in predsednik RPD

Tehtanje ulovljenih ugorjev na piranskem Ribikem trgu je bilo za mnoge obiskovalce mesta velika atrakcija.

Piran, ki je organiziral prvo letonjo

tekmo.
Tudi ribii ugotavljajo, da se
je ugor ali gruj (Conger conger) v
naem morju v zadnjih letih opazno razmnoil. Toliko jih je e, da
postajajo vse manj atraktivna trofeja. Ugor je roparska riba, ki se

prehranjuje z drugimi vrstami, ki

jih lovi preteno ponoi. Po okusu
za nekatere sodi med prvorazredne
ribe, drugi pa ga e zaradi kaastega telesa in obilo koic ne marajo.
Vsekakor je ugor obvezna sestavina
ribjega brodeta. V Jadranu zrastejo
do 2,3 metra doline in so teki do

48 kilogramov, v Atlantiku pa doseejo do 3 metre v dolino in tudi do

110 kilogramov.
Od 17 tekmovalcev, med katerimi je bila edina enska Lucijanka Nataa Kriman iz Tritona
Portoro, jih je imelo 9 veljaven
ulov. Zmagal je Sao Mokon iz
Poropelle Koper, drugi je bil Robert
Podgorek iz RPD Piran, tretji pa
Duan Krajnik, prav tako iz RPD
Piran. Do konca leta bosta e dve
taki tekmi za dravno prvenstvo.
Sicer pa Ramuevi pravi, da
podvodni ribolov ni olimpijska disciplina, zaradi esar si morajo tekmovalci vse financirati sami. Klubi
pokrijejo le organizacijo tekem in
tudi naa dravna reprezentanca ima
vsako leto teave z udelebo na mednarodnih tekmah, saj mora sama nositi vse stroke. Zato so v RPD Piran,
kjer organizirajo veino tekem, veseli
finanne pomoi, ki jim jo za nekatere namenja Obina Piran.

etveroboj plavalcev iz Slovenije, Hrvake, BiH in Srbije

Pie in foto Plavalni klub Biser Piran

Plavalke in plavalci PK Biser Piran zelo uspeni

11. in 12. aprila je v Sisku na

Hrvakem potekal etveroboj plavalnih reprezentanc Bosne in Hercegovine, Hrvake, Srbije in Slovenije. Iz plavalnega kluba Biser Piran
sta se ga udeleila Patrick Koncilja
in Marcel Primoi. Patrick Koncilja je v disciplini 200 m prsno
dosegel as 2:27,20 in je tako e na
zaetku poletne sezone odplaval
nov osebni rekord. Enako je uspelo
tudi Marcelu Primoiu, ki je 200
m prosto odplaval s asom 1:58,17,

400 m prosto pa s 4:10,90. S tema

dvema dosekoma se je uvrstil v
kadetsko reprezentanco Slovenije.
Na etveroboju sta tekmovalca naega kluba s svojimi odlinimi asi
pripomogla k zmagi reprezentance
Slovenije, pred Hrvako, Srbijo ter
Bosno in Hercegovino.
V soboto in nedeljo, 24. in 25.
aprila, je v Banja Luki potekal mednarodni plavalni miting, ki se ga je
udeleilo 63 plavalnih klubov iz 8
drav. Med njimi je bil tudi plaval-

ni klub Biser Piran, katerega barve

so zastopali Taa Viman, Dina
Vernot, Eli Filipi, Astra Babnik,
Enya Kvarantan, Mateja vonja,
Ura Kveder, Sonia Bajramovi,
Kim Zabukovec, Jaa Beni, Roy
in Enei Krumpak, Teo Zabukovec, Ane Ajlec, Marcel Primoi,
Matic Beni, Marko Lapajne, Patrick Koncilja in Martin Leeen,
torej skupaj 19 plavalk in plavalcev.
Skupaj so imeli 89 startov v predtekmovanjih, v katerih so si izborili

17 finalnih nastopov. Zabeleili so

tudi 10 uvrstitev med 3 najbolje in
si tako priplavali prav toliko kolajn.
Skupaj so postavili kar 76 osebnih
rekordov, kar je izjemen doseek.
Za prikazano na tej tekmi estitamo vsem plavalkam in plavalcem!
Tadej Baeli in Duan Danilovi sta ponovno dokazala, da
sta odlina trenerja, ki znata svoje
plavalke in plavalce zelo dobro pripraviti na tekmo, kljub slabim tehninim pogojem za treninge.

52

PORT

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2015

Podmladek portnih ribiev lovil z obale

Pie Janez Mui

Odprto prvenstvo obine Piran za mlade ribie

Piransko portno ribiko drutvo Oradela je znano po svojem

prizadevnem delu z mladimi. Tako
so tudi letos poskrbeli, da se je 18.
aprila na Fornaah zbralo kar 60
mladih ribiev iz Slovenije, Hrvake in Italije ter se pomerilo na e
23. Odprtem prvenstvu obine Piran v trnkarjenju s palico z zidane
obale U13, U16 in U21. Tekmovali
so v konkurenci ekip in posameznikov, ob tem pa so organizatorji
iz RD Oradele poskrbeli, da so se
tudi veselo druili. To je bilo mono
tudi zaradi podpore, ki jo skupaj z
Obino Piran zagotavljajo tamkajnji gostinci in Hotel Piran. Pokale

in medalje je donirala Skupnost za

portni ribolov Alpe Adria.
Tekmovalci, ki jih je priel pozdravit tudi piranski upan Peter
Bossman, so lahko lovili z eno palico in na navezi so bili lahko najve
trije trnki. Velikost posamezne ujete ribe ni smela biti manja od mer,
ki jih predpisuje zakon glede ribjega zaroda. Vsak gram ujetih rib je
prinesel eno toko. Tekmovalcem
v kategoriji U21 je lahko pomagal
le uradni sodnik, v kategoriji U13
in U16 pa je bila pri natikanju vabe
in snemanju ribe dovoljena pomo
spremljevalcev. V kategorijah U13
in U16 so tekmovali 3 ure, v kate-

goriji U21 pa 4. Lovili so predvsem

priobalne ribe, kot so guati, pirke
in babice, pa tudi ure, pajke, menole in ribone.
V ekipni konkurenci U13 sta
zmagala Jani Krampf in Alen Mami (MRK Menola Izola), pred Iris
Matulja in Angelo Baan (RD Zubatac Lovran 1) ter Leo Lunaek in
Filipom Vladom Lunakom (RK
Jadran Opatija 1). Najtejo ribo
(251 g pirko) je ulovila Lea Lunaek.
V kategoriji U16 sta slavila
zmago Aleks Erjavec in Jan Krajcar
(RD Solinar Strunjan), ki so jima
sledili Filip Burazer in Josip Mar-

kovi (RK Iii Iii) ter Tonko

Pavievi in Luka Hajdaraj (RD
Zubatac Lovran). Najtejo ribo
(167 g ribona) je ulovil Filip Burazer.
Pri starejih mladincih je v ekipni konkurenci tekmovala samo
ekipa RK Iii Iii, v kateri sta
bila Ivan oza in Filip Markovi.
Najteji ribo (100 g ribona) je ulovil Filip Markovi.
V konkurenci posameznikov je
v kategoriji U13 slavila Iris Matulja
(RD Zubatac Lovran 1), v kategoriji U16 Jan Krajcar (RD Solinar
Strunjan), v kategoriji U21 pa Ivan
oza (RK Iii Iii).

Z velikim naskokom do zlata

Pie in foto Jakica Jesih

Tina Mrak in Veronika Macarol na Gardi premoni

za konkurenco
Nai najbolji jadralki v enskem olimpijskem dvosedu 470
Tina Mrak in Veronika Macarol
(JK Pirat) sta nadaljevali regatno
sezono na Gardskem jezeru, kjer se
je med 6. in 10. majem odvijal Garda Trentino Olympic Week, druga
etapa evropskega pokala Eurosaf.
Tina Mrak in Veronika Macarol sta
z odlinim jadranjem skozi ves teden brez teav in z velikim naskokom osvojili zlato.
Tina Mrak in Veronika Macarol sta v konkurenci petnajstih
posadk, med katerimi sicer ni bilo
veine najboljih, z veliko prednostjo povedli e takoj prvi regatni
dan, potem pa z dobrim konstan-

tnim jadranjem le e poveevali

prednost. Skupno zmago sta imeli
v epu e pred verajnjo regato za
odlija, z zmago na zadnji tekmi,
ki se je lahko udelei samo deset
najboljih iz vsakega razreda, pa sta
svoj uspeh le e potrdili.
Dekleta so na Gardi odjadrala
osem regat. Tina in Veronika sta
zbrali konnih 12 tok, za njima
sta se z 29 tokami uvrstili vicarki
Linda Fahrni in Maja Siegenthaler
in na tretje domai jadralki Berta
Elena in Giulia Paolillo s 37 tokami.
Tina Mrak: S konnim rezultatom sva zadovoljni. Konkurenca
ni bila tako mona, kot na regatah

svetovnega pokala, ampak vseeno,

zmaga je zmaga. Predvsem pa je
bila ta regata dober trening pred
naslednjo regato svetovnega pokala, ki bo v Weymouthu od 8. do
14. junija. Tudi zato, ker smo punce

jadrale skupaj z mokimi in je bila

konkurenca na polju vseeno moneja. Vsaka takna regata je za
naju dober trening in zato dobrodola.

Junij 2015

53

SOLNI CVET / L'AFIORETO

PORT

Brin je v letonji sezoni zamenjal posadko

Pie in foto Jakica Jesih

Branko Brin na prvi letonji

regati za Melges 32 peti

V italijanskem Loanu se je 20. aprila zakljuila prva regata letonje serije

Audi tron Sailing Series za Melges 32.
Nastopilo je 18 ekip iz Italije, Monaka,
ZDA, Nemije, Rusije, Japonske, vedske in Turije. V ekipi monake jadrnice G-Spot v letonji sezoni jadra tudi
lan JK Pirat Branko Brin, ki je svojo
ekipo z dobrimi taktinimi odloitvami
pripeljal do skupnega petega mesta.
Serija regat Audi tron je namenjena floti zelo tekmovalnih monotipnih
jadrnic razreda Melges 32, ambiciozne
posadke pa v svoje vrste privabljajo
vsako leto ve vrhunskih profesionalnih jadralcev. V letonji sezoni so med
zveneimi imeni olimpijec Jordi Calafat (Torpyone), jadralec America's Cup
Francesco Bruni (STIG), olimpijec in
udeleenec regate Volvo Ocean Race
John Kostecki (Inga from Sweden 3),
vrhunski imeni iz sveta taktikov Vasco
Vascotto (Robertissima) in Nicola Celon (Wilma), dvakratni svetovni prvak
v jadralskem dvobojevanju Andy Horton (Synergy GT), trikratni zmagovalec

sezone RC44 na Aqui Cameron Appleton (Hedgehog), Jonathan McKee, zlati

in srebrni olimpijec in nekdanji jadralec na Luna Rossi (Delta) in tevilni
drugi. Zato ni udno, da je flota zelo
izenaena, boji za vsak evelj morja pa
neusmiljeni.
Tridnevno regato so jadralci zaeli
v petek, ko jih je priakal lahen in nestabilen veter, v katerem so odjadrali tri
plove. V zahtevnih pogojih se je najbolje znala Margherita, drugi je bil STIG
in tretji Hedgehog, Brinov G-Spot je
bil odlien etrti. Zahtevno polje je bilo
pretrd oreh celo za nekatere najbolje,
Robertissima (Grinover-Vascotto), Inga
From Sweden 3 (Goransson-Kostecki)
in Synergy GT (Zavadnikov-Horton) so
se uvrstile v drugi del lestvice.
Drugi jadralni dan je e nekoliko
premeal trene, saj je Robertissima
pokazala prave barve in po estih plovih je bilo razmerje moi med prvimi
tremi v prid STIG-u, na drugo mesto
se je povzpela Robertissima, Margherita je bila tretja. V nedeljo se je veter

razpihal do tiridesetih vozlov, v sunkih

tudi ez, in flota je ostala na kopnem.
Sobotni rezultati po estih odpeljanih
plovih so tako obveljali kot uradni. Prepriljivo zmago je slavila ekipa STIG
(Alessandro Rombelli-Francesco Bruni, 11 tok), druga je bila Robertissima (Roberto Tomasini Grinover-Vasco
Vascotto, 18 tok) in tretja Margherita
(Roberto Mazzucato-Gabriele Benussi,
27 tok). Na peto mesto se je uvrstila G-Spot (Giangiacomo Serena di Lapigio-Branko Brin, 29 tok).
Branko Brin, ki je lani jadral na
Audi E-Tron F.lli Giacomel, je v letonji sezoni zamenjal posadko in postal
del ekipe G-spot lastnika in krmarja
Giangiacoma Serene di Lapigia. Ta je
na Melgesih 32 zael nekoliko resneje
jadrati ele pred dvema letoma, zato je
peto mesto v prvi letonji regati, e posebej glede na izjemno mono konkurenco, zelo lep doseek in dobra popotnica za uspeno nadaljevanje sezone.
Branko Brin: Letonjo sezono sem
zael z menjavo ekipe, iz posadke Audi
E-Tron sem prestopil v ekipo G-Spot.
To je dokaj nova ekipa, ki je leta 2013
najela jadrnico, lani pa izpeljala svojo
prvo sezono. Letos sva ekipo okrepila
dva nova lana. Pozimi smo opravili nekaj testov in treningov in na prvo
regato prili dobro pripravljeni. Regata
je bila tokrat teka, v petek je bil veter
ibek in je zelo obraal, v soboto so bili
pogoji sicer bolji, imeli smo ugoden
veter moi 1014 vozlov, al pa nam
je nedeljsko jadranje odpadlo zaradi
premonega vetra moi prek 40 vozlov.
Startne linije so bile kratke, zato je bil
dober startni poloaj zelo pomemben,
pa seveda pravilno jadranje v nadaljevanju regate. eprav je ekipa relativno
nova, imamo za letos ambiciozne narte, in eprav bo teko, smo si za cilj
zadali uvrstitev med najboljih pet v
skupnem setevku.

54

PORT

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Predzadnji aprilski vikend minil v znamenju zlatih medalj

Pie in foto Boks klub Portoro

Trije dravni prvaki iz Boks

kluba Portoro
Od petka, 17. aprila, do nedelje, 19. aprila 2015, se je v portni
dvorani Gimnazije Ptuj odvilo 24.
Dravno prvenstvo za posameznike v boksu za leto 2015, na katerem
so vsi trije prijavljeni portoroki
boksarji osvojili naslov dravnega
prvaka v svojih kategorijah. Tilen
Tudija (2001 School Boys) v kategoriji mlajih kadetov do 60 kilogramov, Alex Guzej (1999 Junior)
v kategoriji kadetov do 48 kilogramov ter Igor Pertot (1992 Elite) v
lanski kategoriji do 60 kilogramov
so novi dravni prvaki za leto 2015.
V nedeljski finalni predstavi se
je Tilen Tudija pomeril z Nanijem
Pivcem iz Kluba borilnih vein
Sande Team iz Ru in ga s tehninim knockoutom premagal v zaetku druge runde. Alex Guzej je ostal
brez nasprotnika in avtomatino
dobil naslov dravnega prvaka,
Igor Pertot pa se je pomeril z dobro
poznanim nasprotnikom in branilcem naslova dravnega prvaka Blaem krjancem iz Boks Kluba Ring
Ptuj, ki ga je premagal z rezultatom
2:1.
Za Boks klub Portoro je bil to
prvi nastop na dravnem prvenstvu. Trener kluba Nikola Jureti je
glede na kratek as delovanja kluba
zelo zadovoljen z doseenimi rezultati svojih fantov na dravnem prvenstvu, z osvojenimi tremi zlatimi
medaljami so njegova priakovanja
vsekakor dosegli, morda celo presegli. Pritrdil je, da so se vsakodnevni napori in trdi treningi izplaali,
delo trenerja Juretia pa je po videnem e obrodilo prve sadove.
Poleg nastopa na dravnem prvenstvu se je istoasno, v soboto, 18.
aprila, odvijalo tudi mednarodno
tekmovanje v Trstu, na katerem je
Haris erifoski v lanski kategoriji
do 69 kilogramov v gosteh premagal italijanskega favorita Daniela Colomba iz boksarskega kluba
Pino Culot Trst in tako portorokemu klubu prinesel e eno zmago.

Na 53. mednarodnem turnirju

Beogradski pobednik, ki se
je pod vodstvom Boksarske
zveze Srbije in Boksarske
zveze Beograda od 23. do
26. aprila odvijal v zemunski
dvorani Pinki, je nastopil
Igor Pertot ter v kategoriji
do 56 kg osvojil bronasto
medaljo. Po besedah trenerja
Nikole Juretia je Igor z
nastopom presegel njegova
priakovanja, saj je dokazal, da
lahko s takno pripravljenostjo
nastopa tudi med boksarsko
elito. Zato ga sedaj akajo
e intenzivneje priprave
in strmo osvajanje novih
mednarodnih izkuenj. Pertot
je dodal, da je bila borba na
precej viji ravni, kot je bil
vajen do sedaj, nasprotnikovi
udarci so bili moni, izredno
natanni in premiljeni.

Junij 2015

Junij 2015

55

SOLNI CVET / L'AFIORETO

PORT

Domai akrobati ponovno navduili

Pie in foto K Flip Piran

Flipovci s tevilnimi pokali in medaljami

Flipovci so bili ponovno
uspeni na zadnjih dveh tekmah
v skokih z male prone ponjave in
na veliki proni ponjavi.
Na mali proni ponjavi so bili
med posamezniki najuspeneji:
Tian Krajcar 3. mesto med zaetniki , med tekmovalci pa: Pia
Ban (1.), Ilaria Grion in Andreja Panger (2.), Rebeka Grion in
Alessia Bubni Dilica (3.). Ekipno
so se mladinke in lanice uvrstile
na 1., mladinci, mlaje deklice in
cicibanke pa na 2. mesto.
Rezultati so teli tudi za tekmo v pokalu Slovenije, za katerega so morali najbolji opraviti e
dva skoka. Pri tem so se uvrstili
naslednji Flipovi tekmovalci: Pia
Ban, Rebeka Grion, Andreja
Panger, Ilaria Grion, Ana Janko, Ula Simi, Ela Sabadin, Nea
Simi.
Na veliki proni ponjavi pa
so se do 6. mesta uvrstili: Nea
Simi (2. mesto), Mia Gazi (4.),
Rebeka Grion, Zala erne, pela
Uji (5.), Ela Sabadin, Alja Lavri in Andreja Panger (6.).

Ekipno so bile mladinke prve,

mladinci, stareje deklice in lanice na 2., mlaje deklice pa na 3.
mestu.
Flipovci so dobili pokal prav
v vseh kategorijah, v katerih so
tekmovali.
Sedaj se intenzivno pripravljajo na naslednjo tekmo v skokih na VPP v Ljubljani.

V naslednjih mesecih flipovce akata e veliki Flipov nastop z

naslovom Kam se svet vrti? Flip z minjoni v Tokio, ki bo 13.
6. v Avditoriju Portoro, in tradicionalni Flipov piknik na plai
v Portorou. Konec junija e odhajajo na gimnastini festival v
Grijo, julija pa na portne tabore v Padovo in Savudrijo. Najbolj
se seveda veselijo povabila japonske gimnastine zveze na
festival v Tokio, kamor bodo potovali v novembru kot edina
povabljena gimnastina skupina z vsega sveta.

Tekmovalka in vaditeljica portnega kluba Flip Piran

Pie in foto K Flip Piran

Ilaria Grion portnica Kopra

Tekmovalka in vaditeljica
portnega kluba Flip Piran je bila
na prireditvi v Kopru razglaena
za portnico Kopra 2014.
Ilaria je v letu 2014 dosegla
zavidljive rezultate na vseh podrojih, s katerimi se ukvarja K
Flip.
Postala je dvakratna dravna
prvakinja v partnerskih dvigih
v obeh slovenskih cheerleading
zvezah ter evropska prvakinja v
obeh evropskih zvezah cheerleadinga.
Na svetovnem prvenstvu v
meani navijaki lanski ekipi je z
reprezentanco Slovenije v Orlandu, ZDA, osvojila drugo mesto.

V letu 2014 je Ilaria stala na

stopnikah na DP v Gimnastiki
za vse, skokih z male in na veliki
proni ponjavi ter v akrobatiki in
osvojila 1. mesto v pokalu Slovenije na veliki proni ponjavi.
Gimnastina zveza Slovenije
jo je razglasila za drugo najboljo
tekmovalko na podroju akrobatike v letu 2014. Na Eurogymu na
vedskem je s Flipovo selekcijo
prejela srebrno priznanje. Preko
OKS je postala tudi kategorizirana portnica dravnega razreda.
Na podelitvi portnik leta 2014 v
Piranu je bila nagrajena kot najbolja portnica v neolimpijski
disciplini.

NAGRADNA KRIANKA iz Solnega cveta t. 35

IIzrebani nagrajenci iz 35. tevilke Solnega Cveta so: Otmar Krajnc iz Portoroa, Darja Poganik iz Pirana in Mila ernigoj iz Lucije. Vsakdo od nagrajenih prejme
bon za kemino ienje, torbo za oblaila in par elegantnih nogavic Levante. Obvestilo o nagradi so dobili po poti. estitamo!
Na sponzor MARE Ve kot istilnica, d.o.o., je tudi tokrat pripravil komplete praktinih nagrad za ugankarje. e se elite potegovati za eno od nagrad, poljite
reeno krianko do 25. junija 2015 na naslov: Mare Ve kot istilnica, Liminjanska 78, 6320 Portoro, s pripisom nagradna krianka. Ne pozabite pripisati svojega
imena in priimka ter naslova! Pri rebanju bomo upotevali samo po eno poslano pravilno reeno krianko. V tokratni krianki vas spraujemo po imenu roe na
fotografiji, ki jo bo jutri v Portorou posadil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Obilo ugankarskih uitkov!