Solni Cvet (April 2015)

Lucija Nova vas Piran Portoro Padna Seovlje Strunjan Sveti Peter
Lokalno glasilo Obine Piran - Brezplaen izvod za vsako gospodinjstvo
od 24. do 26. 4.
13. Solinarski
praznik ob
prazniku Sv. Jurija
Piran
od 1. do 3. 5.
Praznik olja in
bledea
Padna
od 6. do 10. 5.
Internautica
Marina Portoro
od 30. 5. do 7. 6.
Dnevi vrtnic in
wellnessa
Portoro
April, 2015
t. 35
02
UVODNIK
SOLNI CVET / L'AFIORETO
Spotovane obanke, cenjeni obani.

Ni skrivnost, da odnos med obinami in
dravo ni taken, kot bi si ga obani in dravljani
eleli. Obine imamo obutek, da nam drava
nagaja, drava pa z obinami pogosto ne ravna
kot s partnerji, temve kot z nasprotniki, ki
oblast ogroajo, ne pa jo izvajajo.
Dejstvo je, da naa drava mono omejuje
razvojne ambicije lokalnih skupnosti. V obini
Piran tako recimo e ve kot desetletje akamo
na zeleno lu za izgradnjo igria za golf in
podaljanje letalike steze. Za ta projekta, ki
ju turistina in prometna strategija postavlja
v nacionalni interes, je obina pripravila vse
in e ve od tistega, kar zakonodaja od nje
zahteva, k sodelovanju pritegnila tudi zasebne
investitorje, od Ljubljane pa e vedno nismo
dobili niesar, razen izgovorov.
V zadnjem asu pa nas je e posebej zbodel
odnos drave do svoje naravne in kulturne
dediine. Najprej se je dravna gradbena
inpekcija zaradi domnevno neustreznega
stanja dravnega mostu ez Jernejev kanal
odloila, da zapre dostop do naih solin.

Zavedamo se, da ni niesar bolj pomembnega
od lovekih ivljenj in da so ukrepi za
odpravo taknih nevarnosti izjemno
pomembni. Dejstvo pa je, da most dokazano
ni v tako slabem stanju, da bi bilo Solinam
treba onemogoiti izvedbo poletne solne
sezone, ki je zanje kljunega pomena, saj jim
je lani vreme pobralo vso sol.
Potem ko je drava na krajinski park
dobesedno odrezala od sveta, so se na
okoljskem ministrstvu e odloili, da v
nasprotju z dogovorom, ki so ga sklenili s
Pomorskim muzejem Sergej Maera Piran,
ne izplaajo denarja, ki ga muzej potrebuje za
delovanje enote na solinah eprav je prav to
ministrstvo muzeju pred tem odvzelo sredstva
od vstopnin in pridelovanja ter trenja svoje
soli, s katerimi si je sam financiral izvajanje
dejavnosti v Solinah.
Zavedamo se, da moramo v asu
gospodarskega okrevanja vsi zategniti pasove
in stisniti zobe, zato smo obine tudi privolile
v bistveno nianje sredstev obinam iz
naslova povprenin, ki so najveji prihodek
proraunov lokalnih skupnosti, in zaradi
esar smo morali letos temeljito oklestiti
izdatke in nalobe.
Primer muzeja pa me kot upana
sili v razmislek, koliko je sploh vreden
dogovor z dravo, e je ta pripravljena
svojo verodostojnost prodati za 19.800
evrov, kolikor jih je bila dolna nameniti za
delovanje solinarskega muzeja.
Oitno je, da drava ne razume, da
sta naravna in kulturna dediina tudi
pomemben del turistine ponudbe in da je
turizem zanjo neka obstranska gospodarska
dejavnost, s katero se zanemo ukvarjati, ko
vse ostalo odpove. Zato nas na alost niti ne
presenea zavrnitev pobude obalnih upanov,
da bi celoten odsek hitre ceste med kofijami
in Semedelo ter kasneje tudi do Lucije izvzeli
iz vinjetnega cestninskega sistema.
April 2015
Na cilj je, da gostom omogoimo hiter

in enostaven dostop do nae turistine
infrastrukture, s tem sistemom cestninjenja,
ki bo po odprtju tunela Markovec na
obinske in lokalne ceste preusmeril velik
del tranzitnega prometa, pa bistveno
zmanjujemo privlanost nae turistine
destinacije.
Ocenjujemo, da z vsakim evrom, ki ga
Slovenija na naem odseku hitre ceste pobere
s cestninami in kaznimi, skozi okno mee
nekajkrat ve denarja, ki bi ga lahko pridelali
zaposleni v turizmu. Kot se je pred asom
slikovito izrazila naa podupanja Meira Hot,
naih gostov ne bi smeli napadati kot obcestni
banditi iz srednjega veka.
e ve je primerov, ko nesporazumi
med obinami in dravo dobivajo epiloge
na sodiu. Kot lovek, ki verjame v mo
konsenza in zaupa v dogovor, vsak tak primer
iskreno obalujem. Vendar ne sprejemam
zgolj navidezne avtonomnosti lokalne
samouprave. Zadnji dogodki potrjujejo,
da s centralizirano dravo izgubljamo vsi
dravljani in dravljanke. Uinkovite lokalne
skupnosti so kljuen pogoj za enakomeren in
skladen razvoj Slovenije. Tega pa nam ne bo
uspelo zagotoviti, vse dokler obine ne bomo
mogle samostojno sprejemati odloitev ali
vsaj sodelovati pri odloanju o projektih
in dejavnostih, ki so za nas ivljenjskega
pomena.
Peter Bossman
Lokalno glasilo Obine Piran

Solni cvet - L'Afioreto 35
Kazalo
Izdajatelj:
Obina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran
17
ZGODBE LJUDI
19
DRUTVA
Izlo:
V Piranu, aprila 2015
Vse nepodpisane fotografije:

Arhiv obine Piran
25
VZGOJA IN IZOBRAEVANJE
33
ITALIJANSKA SKUPNOST / COMUNIT DEGLI ITALIANI
Odgovorna urednica:
Slavica Tucakov
Oblikovanje in prelom:
Emigma d.o.o.
36
KULTURNA DEDIINA
38
SOLINE
Vsa nepodpisana besedila:

Slavica Tucakov in Nina Trampu
Tisk:
Tiskarna Vek
40
OKOLJE
Lektura:
Petra Jordan
Naklada:
8.000 izvodov
41
ZDRAVJE
44
UMETNOST
54
PORT
AKTUALNO
April 2015
AKTUALNO
Prvi trije meseci leta 2015 napovedujejo dobro sezono

Foto Julia Wesely
Velika no Portorou in Piranu

prinesla za etrtino ve gostov
Sanjsko motvo iz ozadja, ki za goste ustvarja arobno dopustniko vzduje.
Velikononi prazniki so napolnili portoroke hotele. Gostje

so ustvarili za etrtino ve noitev v primerjavi z lani. Tudi prvi
trije meseci leta 2015 s 6-odstotno rastjo tevila obiskov napovedujejo dobro sezono.
V piranski obini so za velikonone praznike, od sobote
do ponedeljka, zabeleili 15.149

hotelskih noitev, kar je 25 %
ve kot v asu lanske velike noi.
Prevladovali so tuji gostje, ki so
ustvarili kar 90 % vseh noitev,
med njimi je bilo najve nemko
in italijansko govoreih turistov.
Opaziti je bilo tudi precej dnevnih obiskovalcev iz Slovenije.
Veliko hotelov je bilo polnih, v

povpreju pa so bili 90-odstotno
zasedeni.
Na destinaciji Portoro &
Piran beleijo dobre rezultate e
od decembra lani, ko je turistini barometer pokazal kar 17-odstotno rast noitev v primerjavi
z decembrom 2013.
V prvi etrtini letonjega

leta so zabeleili 144.206 hotelskih noitev oziroma 6 %
ve kot v enakem obdobju lani.
Pozitivni rezultati so posledica
poveanja tevila tujih gostov.
V treh mesecih so ti ustvarili za
kar 17 % ve prenoitev v primerjavi z lani.
Za izboljanje kakovosti ivljenja in boljo izkunjo naih gostov

Foto Ubald Trnkoczy
upan pozval k urejenosti kraja

Pred velikononimi prazniki,
ki so v na kraj pripeljali mnoico
obiskovalk in obiskovalcev iz Slovenije in tujine, je upan Obine
Piran Peter Bossman obanke in
obane pozval k urejenosti kraja.
V zadnjem asu prejemam vrsto
pritob o tem, kako posamezne zasebne povrine s svojim zunanjim
videzom ne odraajo nae skupne
skrbi za isto okolje. Tudi sam
opaam, da privlanost nekaterih
najbolj atraktivnih lokacij v obini
kazijo neurejeni vrtovi in lokali.
Zavedam se, da sta sodoben tempo ivljenja in gospodarska kriza
mono okrnila na prosti as, a nas
to ne odvezuje odgovornosti za svoj

kraj.
V Odloku o ienju in urejanju
ter posebni rabi javnih povrin v
Obini Piran je doloeno, da morajo lastniki redno vzdrevati okolico
zgradb, ki mejijo na javne prometne in druge urejene javne povrine
tako, da se ohrani primeren videz,
preprei onesnaevanje in zagotovi normalna raba javnih povrin.
Zagroena kazen za neupotevanje
tega doloila znaa od 200 do 800
evrov, zato upan lastnike, ki nezadovoljivo skrbijo za svoja zemljia
in objekte, e naprej poziva, da poskrbijo za primerno urejenost.
03
04
AKTUALNO
April 2015
Priprave na tridnevni praznik potekajo ves mesec

Foto Nataa Fajon
V Piran prihaja Solinarski praznik
Ob godu svetega Jurija, zavetnika mesta Piran, se v Piranu vsako leto odvija Solinarski
praznik. Ob koncu aprila praznino vzduje zajame vse Pirananke in Piranane, priprave pa se zanejo e pred samim
dogodkom. Vse osnovne ole v
piranski obini, Drutvo Anbot in Drutvo Faros bodo ves
april izdelovali opke in okrasje
iz brljana (girlande), s katerimi bodo dan pred Solinarskim
praznikom okrasili mesto.
Solinarski praznik bo letos
potekal od 24. do 26. aprila,
poleg pestrega programa, v katerem bo v ospredju solinarska
druina, pa bo posebna pozornost namenjena tudi piranskim
gostincem. Ti bodo v asu praznika po ugodni enotni ceni
ponujali solinarsko malico
piranski brodet.
V soboto in nedeljo bodo
obiskovalci lahko pospremili
povorko, v kateri se bodo solinarska druina in ostala piranska drutva sprehodili od Punte do Tartinijevega trga, godba
in folklorni plesalci pa bodo
poskrbeli za dobro vzduje.

Pria boste tudi starodavnim
druabnim igram, turnir v
mori giapponese in brikuli se
bo odvijal na glavnem pomolu,
kjer bo ves as dialo po ribah
in brodetu, pravo doivetje pa
bo skupinski nastop vseh pevskih zborov piranske obine, ki
bodo na Tartinijevem trgu pod
vodstvom Slavka Ivania zapeli dve solinarski pesmi.
Solinarski praznik se bo tokrat izjemoma oba dneva odvijal na Tartinijevem trgu, a tudi
pogled v soline bo mogo. V
soboto se boste lahko pridruili
vodenemu ogledu Strunjanskih
solin, v nedeljo ob 12.30 pa vas
bo solinarska druina akala na
piranskem pomolu, da jim boste lahko pomahali v slovo.
Bodite del Solinarskega
praznika tudi vi. Vabimo vas,
da se pridruite uencem piranskih ol in drutvoma Anbot ter Faros pri okraevanju
mesta, v soboto in nedeljo pa
nikar ne zamudite pestrega
kulturno-zabavnega dogajanja
s trnico lokalnih dobrot.
V asu Solinarskega praznika bo Drutvo meanov mesta

Piran obudilo starodavno tombolo. Sodelovali boste lahko s
tablico, ki bo na voljo za simbolino ceno dva evra, nagradni
sklad pa je vreden 2000 evrov. Ob tomboli bo potekal e
program za otroke, na Tartinijevem trgu bo gostovala
predstava Martin Krpan.
Izdelava ulinega okrasja

Pie Natalija Planinc, drutvo Anbot Piran
Bodite del priprav na praznovanje

Solinarskega praznika ob prazniku Sv. Jurija
V preteklih letih smo razvili zelo uspeno sodelovanje ob pripravah
na praznovanje Solinarskega praznika ob prazniku sv. Jurija. Izkazalo
se je, da je skupno delo tudi odlina prilonost za medgeneracijsko
druenje, in vzgojo za prostovoljstvo.
Delavnice ulinega okrasja na osnovnih olah - izdelava girland iz
brljanovega listja in opkov iz romarina, lovorja, oljnih vejic, brljana... bodo potekale pod vodenjem prostovoljcev drutva Anbot in
Faros na posameznih olah, in sicer na Osnovni oli Cirila Kosmaa
Piran, Osnovni oli Seovlje, Scuola elementare Vincenzo e Diego de
Castro Piran in Osnovni oli Lucija.
Dijaki Gimnazije, elektro in pomorske ole Piran in Ginnasio A. Sema
ter tudente Turistice prosimo, da se odzovejo povabilu in pomagajo v petek 24. aprila 2014 ob 8.00.uri kot prostovoljci pri obeanju
girland na Tartinijevem trgu in na ta nain poskrbijo za praznino
okrasitev naega mesta.
Girlande se bodo izdelovale tudi 21., 22. In 23. aprila v popoldanskem asu od 17. do 19. ure pred prostori drutva Anbot na Tartinijevem trgu.
Vabljeni someani in prostovoljci drugih drutev.
April 2015
AKTUALNO
PIRAN PIRANO
24.26.
13.
SOLINARSKI PRAZNIK
APRIL APRILE
2015
ob prazniku sv. Jurija
19.00
24. APRIL PETEK
Skupinski nastop vseh pevskih zborov

piranske obine z interpretacijo dveh
solinarskih pesmi, vodi Slavko Ivani
TARTINIJEV TRG IN PIRANSKE ULICE
20.00
V dopoldanskih urah bo Drutvo Anbot z

uenci vseh osnovnih ol Obine Piran in dijaki
GEP okrasilo staro mestno jedro.
GLAVNI POMOL
APOLLONIJEVA PALAA V
UPANIEVI ULICI
18.00
Projekcija in predavanje o koljkah in polih

naega morja
18.30
Kratki film
19.00
Spomin Pirana (fotofilm o razvoju Pirana od

18:80 do 19:80)
20.30
Odprtje fotografske razstave Solinarski festival

Pogovor z avtorji filmov in prispevkov ter
fotografij
25. APRIL SOBOTA

TARTINIJEV TRG
11.0022.00
Stojnice z lokalnimi pridelki in izdelki,

povezanimi s soljo
Koncert skupine Istranbul
Celodnevna ponudba rib in brodeta
11.00
15.00
Povorka vseh udeleencev (od svetilnika na

Punti do Tartinijevega trga)
16.00
Predstavitev solinarske druine
9.00
Kulturni program
10.00
Turnir v mori giapponese
14.00
Pedoi po solinarsko
15.30
Turnir v brikuli
18.30
Vleenje vrvi
Procesija proti cerkvi sv. Jurija

Sveta maa v cerkvi sv. Jurija (sodelujeta MePZ
Georgios in MePZ Giuseppe Tartini)
10.0012.00
Ustvarjalne delavnice za otroke
12.30
Odhod solinarske druine v soline
13.0015.30
STRUNJANSKE SOLINE
Kulturno-zabavni program s posebnima

gostoma (Bruno in Giordano)
11.0017.00
15.0015.30
Ogled razstave o Krajinskem parku Strunjan v

Solinarski hiki
12.00 in 14.00
Vodeni ogled po Strunjanskih solinah

Zbirno mesto: Solinarska hika
PASTORALNO-KULTURNI CENTER
12.0015.00
Iskanje solnega zaklada
Stojnice z lokalnimi pridelki in izdelki,

povezanimi s soljo
13.00
Pripovedovanje zgodb otrokom o sv. Juriju
14.30
9.0015.30
9.30
11.00
Ustvarjalne delavnice za otroke
TARTINIJEV TRG
Razstava solinarskega orodja in postavitev

ribike etno scene
GEORGIOS
Odprtje Solinarskega praznika
26. APRIL NEDELJA
13.0014.00
CERKEV SV. PETRA IN KRSTILNICA SV.

JANEZA KRSTNIKA
9.0019.00
Razstava slik Podobe sv. Jurija skozi oi

domaih ustvarjalcev
UPANIEVA ULICA
9.0017.00
Sejem starin Drutva Anbot
otroka igrica Gusar Berto in morska deklica,

Studio anima Sten Vila
CERKEV SV. PETRA IN KRSTILNICA SV.

JANEZA KRSTNIKA
9.0019.00
Razstava slik Podobe sv. Jurija skozi oi

domaih ustvarjalcev
UGODNOSTI V ASU PRAZNIKA

UGODNO
SOLINARSKA MALICA
MUZEJ PODVODNIH DEJAVNOSTI PIRAN
Vstopnina / Ingresso / Entrance fee: 3
OGLED MUZEJA AROBNI SVET KOLJK 50%
OGLED AKVARIJA PIRAN 50%
BREZPLANO
OGLED MUZEJA SERGEJA MAERE, PIRAN
OGLED PIRANSKEGA SVETILNIKA
OGLED GALERIJE H. PEARI
MESTNA GALERIJA PIRAN
Pri 13. Solinarskem prazniku sodelujejo:

Alla 13a Festa dei salinai partecipano / Collaborators at the 13th Saltpans Feast: Obina Piran, Avditorij Portoro - Portorose, Turistino zdruenje Portoro, g. i. z., Skupnost Italijanov
Giuseppe Tartini Piran, Solinarska druina, upnija Piran, Drutvo Anbot, ZKD Karol Pahor Piran, uenci vseh osnovnih ol v piranski obini, dijaki GEP in Ginnasio Antonia Sema,
tudenti UP FT Turistice, PGD Piran, Drutvo Faros Piran, Cuker Teater, Epicenter Piran, Drutvo prijateljev mladine Piran, TD Taperin Seovlje, Fotoklub Portoro, Zavod Mediteranum,
Akvarij Piran, Krajinski park Strunjan, Mladinski pihalni orkester Piran, Vokalna skupina Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran, Drutvo Portoroki zbor, Komorni pevski zbor Karol
Pahor Piran, Pevsko drutvo Pergula Sv. Peter, Meani pevski zbor Sv. Lucija, upnijski meani pevski zbor Georgios, Drutvo Prijatelji zakladov svetega Jurija, Folklorno drutvo VAL Piran,
Pomorski muzej Sergej Maera Piran, Obalne galerije Piran, Muzej podvodnih dejavnosti Piran, Klapa Solinar, Krajevna skupnost Piran, piranski ribii, piranski gostinci.
Program praznika povezujeta / Il programma della festa moderato da / The Feast is coordinated by:
Zora Muini in Duan Mrdakovi.
ve na www.piran.si
05
06
AKTUALNO
April 2015
Na kratko
Fotografska razstava upan Bossman

Zgodba o violini
rad poklepeta z
obiskovalci
V poastitev rojstva maestra Giuseppeja

Tartinija (8. april 1692 v Piranu) je v
Tartinijevi hii v Piranu na ogled fotografska
razstava Foto kluba Portoro, poimenovana
Zgodba o violini. Motiv je zgodba o nastanku
najbolj znane skladbe skladatelja in violinista
Tartinija Vraji trilek. Med pripravami so
prili do zakljuka, da za tako dovreno delo
ni dovolj en sam hudi z violino, temve so
potrebne vsaj tri vraike. Razstava je na
ogled do 7. maja. Vabljeni!
S plesno predstavo
obeleili dan ena
Mednarodni dan ena smo v obini Piran

obeleili s posebno prireditvijo. Plesna skupina
Metulj Piran je vsem zbranim v portorokem
Avditoriju prikazala plesno predstavo Deklica
z vigalicami. upan Bossman se je za lepo
predstavo zahvalil mentorici Lidiji Pogaar in
koreografinji Natai Pogaar ter jima podaril
cvetje.
Velikokrat se zgodi, da obiskovalci

Pirana med ogledom znamenitosti sreajo
upana Petra Bossmana. Tako je bila na
sonen aprilski dan druina iz Hamburga
navduena, ko je lahko na Tartinijevem
trgu nepriakovano poklepetala z njim. Nad
Piranom so bili navdueni in pravijo, da se
e vrnejo. Predvsem so pohvalili prijaznost
ljudi in istoo mesta.
Obnovljen leseni
mostiek v zaledju
Na pepoti Padnamarje so delavci

JP Okolje Piran obnovili lesen mostiek
ez hudournik. Vabljeni na sprehod po
udovitem zaledju slovenske Obale!
Istrske koare
Kipi Jakova Brdarja iz

Pirana v Gradec
Ona in On, ki sta dobrega pol leta

izzivalno zrla drug v drugega ob piranskem
pomolu, ter Kriani v cerkvi na Punti, so
nedvomno pustili velik peat mestu, ki se je
izkazalo kot odlien gostitelj umetnin Jakova
Brdarja. Nekateri jih po selitvi v Avstrijo
pogreamo bolj, drugi manj, vsekakor pa so
kipi dokazali, da Piran ostaja mesto umetnosti
in da je v njem dovolj prostora za vse, ki se
znajo prepustiti domiljiji.
V Drutvu Anbot Piran skozi vse leto

potekajo tevilne zanimive delavnice. Od
sredine februarja je pod vodstvom Sergija
Benia, ki e vrsto let predano prenaa svoje
znanje na vse, ki jih veseli ohranjanje kulturne
dediine, potekal tudijski kroek pletenja
istrskih koar. Po zakljuku so udeleenci
svoje rono izdelane koare postavili na
ogled v prostorih Anbota na Tartinijevem
trgu. Svojo prvo istrsko koaro je na delavnici
spletel tudi priljubljeni varnostnik piranske
obinske palae Matja Ljubojevi in jo
napolnil z domaimi izdelki. estitke vsem
udeleencem in vabljeni, da se tudi sami
udeleite katere izmed delavnic Anbota.
April 2015
AKTUALNO
Akademija za prihodnost in Seaside Bar Solutions sta zdruila moi
V Luciji prostor za kreativne ideje

Konec februarja so v Obrtni coni Lucija vrata odprli prvi
coworking prostori v Obini
Piran. Pri tem sta zdruila moi
Akademija za prihodnost in Seaside Bar Solutions, ki zainteresirani javnosti, obankam in obanom nudita prostore za timsko
delo in odprto podjetniko kulturo. Coworking je odlina reitev
za mlada podjetja in ambiciozne
posameznike, ki si obasno ali
stalno delijo delovni prostor z
drugimi ustvarjalci iz svoje ali
sorodnih panog. To monost
imajo po novem tudi kreativne in
inovativne osebe, podjetniki, dizajnerji in iskalci idej iz piranske
obine.
V prostorih Coworkinga Lucija je na voljo pet miz za meseni
najem, esta pa je na razpolago za
dnevni. Prostor je na voljo tudi
za enkratni najem za delavnice,
razstave in razna praznovanja.
Snovalci ideje Coworking Lucija
bodo redno organizirali sreanja, predavanja, seminarje, predstavitve uspenih podjetnikov,
delavnice, filmske in kavarnike
veere, izobraevalne ekskurzije
in portne dogodke. Vsi dogodki
se bodo dotikali podjetnitva, retorike in javnega nastopanja, odnosov z javnostmi, motiviranja,

vodenja projektov, intelektualne
lastnine, monosti financiranja,
pridobivanja nepovratnih sredstev, turizma, oblikovanja, informatike, porta ...
Coworking Lucija je plod
ideje dveh projektov, podprtih
s strani Obine Piran, in sicer
Akademije za prihodnost ter projekta Seaside Bar Solutions. Cilj
akademije je mreenje, predvsem
ustvarjalnih in zagnanih mladih,
ki jim nudi izobraevanje in pogoje za zaetek uspene kariere.
Seaside Bar Solutions pa je prva
barmanska akademija v Sloveniji, ki eli kakovostno izobraevati
kader v gostinskih in barmanskih
vodah.
S 1. aprilom zael veljati poletni vozni red

mestnega avtobusa
upan Peter Bossman poziva

upravljalce dravnih cest
Spremenjene cene za
parkirne abonmaje
Zagotovite pretonost
prometa na cesti
StrunjanValetaSeovlje
1. aprila je zael veljati dopolnjen Sklep o doloitvi tarif za parkirnine. S tem so se

spremenile cene za parkirne
abonmaje, in sicer za veliko
parkirie Fornae, kjer meseni abonma po novem znaa
13 evrov. Nova mesena tarifa
parkiranja na obmoju ojega
dela mesta Piran za obane s
stalnim prebivaliem na tem
obmoju znaa 13 evrov, za
Ker se vsa gradbena dela na

odseku hitre ceste KoperIzola s
predorom Markovec poasi zakljuujejo in bodo predvidoma konana e do prietka nove turistine
sezone, je upan Obine Piran Peter
Bossman DARS in DRSC znova
opozoril, da bo odprtje tega odseka
povealo prometno obremenitev
drugih dravnih cest, ki se prikljuijo na hitro cesto.
Upravieno priakujemo, da se
vstopno-izstopno kartico pa
5 evrov. Spremenjene so tudi
cene parkiranja na obmoju
Fiese zelena cona II, na obmoju Strunjana (Krka) in
kvera pri Jernejevem kanalu.
S 1. aprilom je zael veljati
tudi poletni vozni red avtobusov mestnega prometa. Vse
spremembe so dostopne na
obinski spletni strani www.
piran.si.
bo z odprtjem odseka HC Koper

Izola obutno poveala obremenitev dravne ceste G2111 StrunjanValetaSeovlje, ki poteka na
obmoju obine Piran. Prosimo vas,
da sprejmete vse potrebne ukrepe
za zagotovitev ustrezne pretonosti
in varnosti prometa na tem odseku,
predvsem na obmoju montanega
kroia v Strunjanu in montanega
kroia na Valeti, je v pozivu zapisal upan Bossman.
07
08
AKTUALNO
Uspeno zakljuen festival, posveen malvaziji

Foto Nik Mahni in Niko Sardo
V Portorou 120 vrst malvazije in

veliki kuharski mojstri
Letonji, e 17. Festival Malvazija se je zael s sobotnim kulinarinim uvodom, na katerem
so domai kuharji iz LifeClass
Hotels & Spa v vlogi ambasadorjev lokalnih dobrot iz prvinskih
sestavin pripravili tradicionalne
jedi tega okolia. Festival je odprl vrata v nedeljo, ko se je vinski
kraljici slovenske Istre Sari Pfeifer Pelicon pridruilo e sedem
vinskih kraljic iz ostalih vinorodnih deel, odprtja pa so se udeleili tudi vinski vitezi iz slovenskega in evropskega reda vitezov
ter sommelierji.
60 vinarjev iz slovenske in
hrvake Istre, Brd, Krasa, Vipavske doline in Italije je dva dni
ponujalo 120 vzorcev malvazij, ki
jih je degustiralo priblino 2000
obiskovalcev. Ob degustacijah
se je odvijalo e pet delavnic in
seminar Malvazija v hrani in ob
njej, ki ga je organizirala Fakulteta za turistine tudije Turistica.
Seminar je v Portoro pripeljal tri
velike kuharske mojstre Uroa
tefelina iz Vile Podvin, Tea Ferneticha iz Gourmet restauranta
San Rocco in Filipa Matjaa iz
Gostilne Otarija, ki so skupaj s
sommelierjem Gregorjem Kocjaniem predstavljali povezave
med hrano in malvazijo.
Festival je bil pomemben tudi
zaradi ponedeljkovega simpozija,
na katerem so razglasili rezultate
mednarodnega evropskega projekta Malvazija TourIstra Po
poteh istrske malvazije. Poreki
Intitut za kmetijstvo in turizem
in Kmetijski intitut Slovenije sta
zadnji dve leti prouevala sorte
malvazije, vzgojene na slovenskih
in hrvakih tleh. Istra ima tri razline tipe zemlje, na katerih raste
ta trta, intituta pa sta analizirala
aromatike, iskala razlike v vzorcih in primerjala tehnologije.
Med vsemi vrstami malvazije,
ki so jih vinarji predstavljali v teh
dneh, je bilo tudi est zmagovalnih. e pred zaetkom festivala

je namre potekalo ocenjevanje
Izbor sommelier Slovenije. Komisija je izbirala med 43 malvazijami, ki so bile razdeljene v pet
kategorij, in sicer penee, svee,
zrele, macerirane in s preostankom sladkorja. Naziv sommelier Slovenije je med peninami
osvojila Malvazija Campo 2013
iz hrvake kleti Fiore vina, med
sveimi malvazija 2014 iz Vinske
kleti Robi in Dorjano Korenika,
med zrelimi je komisijo najbolj
prepriala Malvazija Classic 2013
iz kleti Ekoloko vinogradnitvo
Rodica, med maceriranimi je
slavila zmago malvazija 2012
Kmetije Cigoj, med malvazijami
s preostankom sladkorja pa sta si
prvo mesto delili malvazija 2011
Kmetije Cigoj in malvazija pozna
trgatev 2009 iz kleti Vinakoper.
Po ivih so pokale tudi vse delavnice; enolog Tilen Praprotnik
je predstavil vzorce malvazije, ki
so sodelovali na ocenjevanju Izbor sommelier Slovenije, za kulinarino delavnico, na kateri so
se z malvazijo prepletali parglji,
sta poskrbela kuharski mojster iz
restavracije Rizibizi Toma Bevi in enolog Vinakoper Botjan
Zidar, glasbo pa je z malvazijo
povezala priznana sommelierka
Liliana Savioli. Wine academy
Vinakoper je predstavila malvazijo in njene sestre, moderneji
pristop pa je ubrala ekipa Seaside Bar Solutions, ki je pripravila
Cocktail delavnico z vinom.
Festival Malvazija, lahtni
okus Mediterana je za eno leto
zaprl svoja vrata, naslednje leto
pa bo po zagotovilih organizatorjev med prebivalce in obiskovalce nae lepe Obale stopil
e bogateji in s e bolj pestro
ponudbo vin ter spremljajoih
dogodkov.
April 2015
April 2015
AKTUALNO
09
Portoro je imel letalske potnike povezave e pred 90 leti

Pie in foto Janez Mui
Film o zgodovini letalstva na Obali
Na letaliu Portoro je 8. julija 1961

prvi, pa eprav zasilno, pristal kapitan JAT-a in Adrie Drago Gabrieli.
Ob zbiranju gradiva o zgodovini letalstva na Obali je Aerodrom Portoro priel do spoznanja, da tako dolge preteklosti
letalskih potnikih prevozov, kot
jo ima Portoro, v Sloveniji ni.
Vsekakor je Portoro edino mesto pri nas, ki je imelo letalie
oziroma pristanie za hidroletala. Njegovo rojstvo je tesno
povezano z zgodnjim portorokim razvojem turizma in sega
skoraj stoletje nazaj, v davno leto
1921. Da spomin na to ne bi el
v pozabo, so skupaj z Andrejem
Boiem in Markom igonom iz
zavoda Nomed pripravili dalji
dokumentarni film z naslovom
V zraku nad morjem, ki so ga
v kongresnem centru Bernardin
premierno pokazali sredi marca.
Bil je deleen velikega zanimanja
in med prvimi si ga je ogledal
tudi upan Peter Bossman. Ta v
svoji izjavi v filmu med drugim
poudarja nujnost podaljanja sedanje steze letalia za turistini
razvoj, kar pa se zaradi birokratskih postopkov e vse predolgo
zatika.
Vse se je zaelo, ko so omenjenega leta 1921 industrialci iz
Trsta, bratje Cosulich, ki so bili v
asu italijanske oblasti v Istri tudi
lastniki luksuznega portorokega
hotela Palace, kupili hidroletalo
in si zagotovili prostor zanj pri
skladiih soli na Bernardinu.
Petineem so poleg panoramskih letov nad Portoroem nudili tudi hitre

prevoze do Trsta, Pulja, Benetk, Torina.
Podaljanje steze letalia za 200 m bi omogoilo pristajanje letala z do 100

turisti. (Foto Aerodrom Portoro)
Kmalu so ustanovili podjetje za

letalske storitve SISA in petineem poleg panoramskih letov
ponujali tudi hitre prevoze do
Trsta, Pulja, Benetk, Torina ...
Temu so dodali olo za civilne in
vojake pilote in v svoji tovarni v
italijanskem Triu so celo zaeli
izdelovati letala. Pred drugo svetovno vojno, ko so navadna letala
zaela izpodrivati hidroletala, je
dejavnost letalia v Portorou
usahnila. Obudila se je v zaetku
60. let z izgradnjo Aerodroma
Portoro.
Pomemben osebni prispevek
k filmu je dodal 85-letni kapitan
JATA in Adrie Drago Gabrieli
iz Aerokluba Postojna. Svojega
prvega, pa eprav zasilnega pristanka na e ne zgrajeni stezi na-
stajajoega portnega letalia v

Portorou se je spominjal tudi na
premieri filma. Kar dve leti pred
njegovo gradnjo je kot izkuen
letalec tam meril vetrove, opazoval vreme, pripravil prvo skico
obmoja letalia in sodeloval pri
nartovanju letalike steze. Tako
je dobro poznal teren, kar se mu
je 8. julija 1961 obrestovalo. Z
letalom je vlekel reklamno mreo za aeromiting, ki so ga imeli
v Postojni. Nad Piranom me je
burja skoraj potlaila v morje,
tako da sem se e videl med olni. A na sreo je bilo letalo PO-2
dvokrilec z monim motorjem in
s polnim plinom sem se izvlekel
do mesta nartovanega letalia
v solinah ter tam zasilno pristal,
je pripovedoval.
Letalie so uradno registrirali jeseni 1962 in ob njegovem

odprtju pripravili velik letalski
miting. Tudi tokrat je na 400 m
dolgi in e ne asfaltirani stezi prvi
pristal Gabrieli. V naslednjih letih so se na letaliu vrstila tekmovanja v padalstvu in druge
letalske prireditve, organizirali
so panoramske lete Tudi za
kasneje podaljanje steze je interes, skupaj s sredstvi, priel iz turizma. Prispevala jih je igralnica
Casino Portoro, katere direktor
Nino Spinelli je bil s tevilnimi
drugimi investicijami v portoroki turizem vizionarski pobudnik
njegovega razvoja.
Letalie so z leti nadgrajevali, tako da je danes tretje mednarodno letalie v Republiki
Sloveniji. Uporabljajo ga enomotorna in dvomotorna, batna
ter turbopropelerska letala splonega letalstva s kapacitetami do
10 sedeev, obasno tudi nekaj
vejih dvomotornih turbopropelerskih letal s kapacitetami do 60
sedeev in manja poslovna dvomotorna reaktivna letala. Danes
ima letalie ambiciozne narte,
saj poleg podaljanja steze nartujejo tudi nove hangarje in poveanje letalike ploadi.
A zrani promet gre naglo
naprej in direktor letalia Robert Krajnc pravi: Ko bomo
trenutno 1.200 m dolgo stezo
lahko podaljali za 200 m, bodo
pristajala letala z do okoli 100
sedeev. To bo pomemben prispevek k portorokemu turizmu,
saj se bodo ob tem zniale cene
letalskih kart do nas. al pa se
drava kljub naim stalnim naprezanjem in podajanju reitev
glede tega, kako stezo im prej
podaljati brez dolgih birokratskih postopkov, obnaa zelo
maehovsko. Dodaja, da 1.400
m nove avtoceste pripelje samo
1.400 m dale. Podaljanje portoroke pristajalne steze za 200
m pa lahko potnike prepelje po
vsej Evropi.
10
AKTUALNO
April 2015
e dvajseta mednarodna razstava navtike Internautica 2015

Pie in foto Internautica
Od 6. do 10. maja se obeta

navtini spektakel
Mesec maj je as, ko prijazna toplota sonca konno

ogreje tudi nae kraje in morsko obzorje postane smer, v
katero si zaeli marsikdo od
nas. Da bo letonje preivljanje prostega asa na morju res
prijetno in da se bomo lahko
pravoasno opremili z vsem
potrebnim za navtine pustolovine, bo e dvajseto leto
zapovrstjo poskrbela mednarodna razstava navtike Internautica 2015. V dneh od 6. do
10. maja bo v prijetnem okolju
portoroke marine organiziran
pravi navtini spektakel, ki bo
postregel z zanimivimi razstavnimi programi, predstavitvami plovil in raznolikimi
portnimi dogodki.
Letos organizatorji evropskih navtinih sejmov beleijo
zelo optimistine rezultate in
pred seboj imamo tudi spodbudne podatke o gospodarskih
gibanjih v navtini industriji
za prvo etrtletje leta 2015. To
dejstvo organizatorje Internautice 2015 navdaja s precejnjim
optimizmom glede uspenosti
jubilejne sejemske prireditve,
e posebej glede na podatek,
da je bilo letos zanimanje med
razstavljavci veliko veje kot
preteklih letih.
Med razstavljenimi plovili
prijavljenih razstavljavcev bo
veliko novih zanimivosti in
navtinih premier, tako med
jadrnicami kot med motorni-
mi plovili, kar bo nedvomno

razveselilo mnoge ljubitelje
navtike, ki nameravajo obiskati Internautico v prvih majskih
dneh.
Jubilejna, dvajseta Internautica bo vsebinsko naravnana
tudi k predstavitvi inovativnih
tehnologij prihodnosti, ki dvigujejo posameznikovo ekoloko ozaveenost in ga spodbujajo k uporabi energije iz
obnovljivih virov ali hibridnih
sistemov z zmanjano porabo goriva in emisij. V okviru
projekta Zelena Avenija 2015
bodo predstavljena zanimiva
elektrina in hibridna vozila
ter seveda v prvi vrsti plovila
ter navtina oprema te vrste.

Letos bo v okviru Internautice prvi organizirana tud
tekma v supanju, Internautica
SUP Challenge 2015, ki teje za
sup pokal Slovenije. Tekmovanja, ki bodo potekala v soboto,
9. maja, ez ves dan, bodo organizirana v kategorijah Internautica Cup za tekmovalce ter
Internautica Starboard sprint
za rekreativce in najmlaje.
Omeniti moramo e tradicionalno sreanje starodobnih
plovil in vozil, ki bo potekalo
od 8. do 10. maja v Piranskem
zalivu ter mnoico razlinih
aktivnosti, posveenih celovitemu ohranjanju naega okolja.
Obeta se pestra ponudba navtine opreme, portnih

oblail in pripomokov za
preivljanje prostega asa na
morju ter tevilni vznemirljivi
druabni dogodki.
Znane so tudi e nominacije plovil, ki bodo nagrajena na
izboru za naziv Jadransko plovilo leta 2015. Nagrade bodo
podeljene v petek, 8. maja, na
tradicionalni veerni prireditvi.
Najnoveje informacije o
razstavnih programih in prireditvah poiite na spletni strani www.internautica.net, kjer si
lahko v predprodaji zagotovite
tudi cenejo vstopnico.
April 2015
AKTUALNO
11
Novi direktor Okolja bo v svojem mandatu zmanjal zadolenost drube
Piranski svetniki potrdili proraun in

na elo Okolja postavili Radojkovia
5. redna seja Obinskega
sveta Obine Piran je prinesla
ve pomembnih odloitev. 25
svetnikov je v drugem branju
sprejelo proraun Obine Piran
za leto 2015, za direktorja Javnega podjetja Okolje Piran pa
so potrdili Alena Radojkovia.
V drugem branju je proraun viji za 59.626 evrov in znaa 27.052.467,21 evra, svetniki
pa so ga sprejeli soglasno. V
proraunu je sicer predvidenih
kar nekaj vejih nalob. Pod
pogojem, da bo Agencija za
kmetijske trge in razvoj podeelja Ministrstva za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano pravoasno obravnavala vlogo in
odobrila sredstva, bo najveja
investicija ureditev ribikega
pristania v Strunjanu. Zanjo
so svetnice in svetniki namenili
1.108.281 evrov. Slaba dva milijona so namenili cestnemu prometu in infrastrukturi, gradnji
obinskih cest pa pol milijona
evrov. V tem mandatu bo Obina Piran zgradila tudi Dom
vodnih portov na Bernardinu. Tako bo v letonjem letu
210.000 evrov namenila za dokumentacijo, ki je potrebna za
prijavo na razpise. Poleti pa bo
odprl vrata Mediadom Pyrhani,
ki bo od piranske obine prejel
443.427 evrov.
Na obsenem dnevnem
redu je bila tudi seznanitev z
aktivnostmi v zvezi s hitro cesto JagodjeLucija in izloitev
nepreminin na obmoju dravnega lokacijskega narta za
to cesto ter prikljuno cesto

za Piran iz statusa javno dobro. Vodja projekta Ivo Jereb z
DARS-a je predstavil terminski
plan gradnje. V letonjem letu
nart vkljuuje projektiranje
in pridobivanje zemlji, doslej
so prejeli 52 % zemlji, naslednje leto bo as za pridobivanje
gradbenega dovoljenja, gradnjo
pa bodo predvidoma zaeli konec leta 2016. Priblino 5 kilometrov doline cest, ki jih predvideva dravni lokacijski nart,
bo povezanih z dvema viaduktoma in predoroma Lucan ter
Valeta, gradnja pa bo stala 135
milijonov evrov. Svetnice in
svetniki so se seznanili s pripombami, zahtevami in stalii,
ki jih je v dopisu DARS-u 9.
marca podal upan Peter Bossman.
Svetniki so v nadaljevanju
prisluhnili obrazloitvi in utemeljitvi predloga odloka o obinskem podrobnem prostorskem nartu Marika in odlok
potrdili v prvem branju.
Svetnice in svetniki so na
seji odloali tudi o maksimalni
tarifi taksi prevozov na obmoju piranske obine. Urad za
gospodarstvo in turizem je predlagal, da bi viina maksimalne
tartnine po novem znaala 3
evre, maksimalna tarifa na prevoeni kilometer 1,50, akalne
ure 20 evrov, noni dodatek pa
najve 30 odstotkov.
Obinski svet se je spoprijel
tudi z zahtevnim vpraanjem
ureditve gostinskih teras na
Preernovem nabreju in piranski Punti, ki niso urejene v

skladu s smernicami in predpisi. Zato bo Obina Piran do
konca letonjega leta pripravila
predlog narta postopne ureditve tega obmoja. Predlog, ki so
ga svetnice in svetniki potrdili,
doloa, da bodo morali gostinci terase uskladiti z nartom
v roku dveh let od njegovega
sprejetja.
Pristojne slube so predstavile poroilo o izvajanju Lokalnega energetskega koncepta
Obine Piran v letu 2014 in
plan dela za leto 2015, predlog
pravilnika o spremembah in
dopolnitvah Pravilnika o dodelitvi socialnih pomoi obanom
v obini Piran, predlog pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa
porta v obini Piran in pre-
T: 05 674 10 30 | M: 041 352 200

info@obala-nepremicnine.si
www.obala-nepremicnine.si
dlog letnega programa porta v

obini Piran za leto 2015. Vse
predloge so svetnice in svetniki
sprejeli.
V toki, namenjeni kadrovskim zadevam, so svetnice
in svetniki s 16 glasovi za in
sedmimi proti potrdili Alena
Radojkovia za direktorja Javnega podjetja Okolje Piran. V
predstavitvi je izpostavil, da
bo v svojem mandatu zmanjal zadolenost drube, prodal
prazni objekt na Fornaah, uvedel prijazneji nain plaevanja
parkirnine, prebivalcem Lucije
omogoil novo pokopalie in
naredil vse, da bodo dokonno
zaprli deponijo v Dragonji. Ob
koncu seje je piranski obinski
svet na tajnem glasovanju potrdil e, da se zane postopek za
razreitev ravnateljice Obalnih
galerij Piran Lilijane Stepani.
12
AKTUALNO
April 2015
Festival je tokrat potekal v znamenju slabe letine
Na Zlati oljni vejici slavil Franc Morgan

Drutvo oljkarjev slovenske
Istre je konec marca organiziralo e tradicionalni festival Zlata
oljna vejica, ki je tokrat potekal v znamenju slabe letine. Sodelovalo je tako le 33 oljkarjev,
medtem ko so v preteklih letih
ocenjevali vzorce ve kot stotih
tekmovalcev.
V Avditoriju Portoro je
ampionski naslov Zlata oljna
vejica pripadel Francu Morganu, ki je prejel priznanje tudi za
sortno oljno olje istrske belice.
Viceampionska prvaka sta postala Marko Marancin s areda
in Silvano Tanger iz Medulina,
priznanje za najbolj veno oljno olje po izboru novinarjev in
gostincev pa je prejel Janko Boaj iz Truk. Priznanje v osnovnoolskem tekmovanju Oljka,
ali te poznam je lo v roke ekipi
iz O Marezige, Maticu Turku,
Evi Starc, Katarini Plahuta in
mentorju Damjanu Pobegi.
Festivala se je udeleila tudi
podupanja Obine Piran Meira Hot. Vsi vemo, da ni medi-
teranske kuhinje brez oljnega

olja in da darila morja nimajo
pravega leska, e jih ne poboa
tekoe zlato. Vemo tudi to, kar
znanstveniki s sodobno tehnologijo odkrivajo ele sedaj, in
sicer, da oljno olje podalja in
tudi reuje ivljenja. Bolj kot je
olje kakovostno, bolj odporni
smo na bolezni moderne dobe.

Zato e toliko bolj cenim prizadevnost in zavzetost vseh vas
oljkarjev, tudi tistih, ki se vam
bodo letos najvija priznanja
morda izmuznila, je povedala
v nagovoru oljkarjem.
Oljkarji so se lani spopadali
s hudimi teavami; neobiajne
temperature in celoletna visoka

vlaga so botrovale mnoinemu
pojavu oljne muhe, pridelovalce olja pa skrbi, da bo zaradi lanskih vremenskih razmer
predvsem v nijih legah slovenske Istre tudi letos nekoliko
manj pridelka, zlasti pri sorti
istrska belica.
Zdrueni turistini ponudniki na celotni destinaciji

Pie Lea uligoj, TZP
Enoten spletni rezervacijski sistem

Pred kratkim je zael delovati enoten spletni rezervacijski sistem destinacije
Portoro & Piran. Turistino
zdruenje Portoro se je po
zgledu hrvake Istre, ki tak
sistem e ima, odloilo za
programsko opremo Phobs.
Tudi v Sloveniji nekateri posamezni ponudniki oziroma
hoteli ta sistem e uporabljajo, Turistino zdruenje
Portoro pa je prvo, ki bo v
rezervacijski sistem zdruilo
turistine ponudnike na ce-
lotni destinaciji. V sistem se

lahko vkljuijo hoteli, penzioni, avtokampi, zasebne sobe
in apartmaji oziroma vsi ponudniki turistinih namestitev na podroju obine Piran
in ire.
Uporabniki lahko v sistem
dostopajo prek spletne strani
www.portoroz.si in tako na
enem mestu dobijo vse informacije o destinaciji, pa tudi
o namestitvenih objektih z
opisi in slikami, razpololjivostjo, turistinimi paketi ter
cenami. Rezervacijski sistem

deluje kot vedno aktualen,
virtualen katalog, saj lahko
ponudniki namestitev sami
sproti spreminjajo in dodajajo svoje podatke v sistemu.
Za ponudnike je sodelovanje v sistemu brezplano,
stroek predstavlja le od 2- do
5-odstotna provizija v primeru realizirane noitve. Sistem
je zelo enostaven za uporabo,
turistino zdruenje pa po
potrebi nudi tudi tehnino
pomo.
Portoroki portal www.

portoroz.si je med najbolj
obiskanimi turistinimi portali v Sloveniji, zato lahko
vsem ponudnikom predstavlja pomemben dodaten trni
kanal. V povpreju dnevno na
portalu dosegajo 6.000 obiskov, v poletnih mesecih pa
tudi do 11.000. Skupno pa so
leta 2014 zabeleili 1 milijon
obiskov (od tega kar 644.180
unikatnih obiskovalcev).
April 2015
AKTUALNO
13
Na EXPO v Milanu se bosta Istra in Kras predstavila skupaj

Izobraevanje za turistine informatorje

V okviru priprav na predstavitev Slovenije na svetovni razstavi EXPO Milano 2015, ki bo
od 1. maja do 31. oktobra, sta
regiji Istra in Kras zdruili moi
ter skupaj pripravili izobraevanje za turistine informatorje. To
tudi sicer sovpada s pripravami
na glavno turistino sezono. Izobraevanje je bilo brezplano in
po prvem 4. marca v Lipici so ga
teden kasneje izpeljali e v Portorou.
V Lipici se je zbralo dobrih
30 udeleencev, v Grand Hotelu
Bernardin v Portoro, kjer je istoasno potekal tudi posvet zadrunikov s predstavitvami njihove
ponudbe, pa 70. Izobraevanje je
potekalo v dveh delih. Najprej so
predstavniki lokalnih turistinih
organizacij predstavili turistino
ponudbo Istre in Krasa, v drugem
delu pa je mag. Marijana Sikoek
ob komunikacijskem treningu
govorila o tehnikah nastopanja in
veinah, ki so nujne za uspeen

nastop na sejmih in drugih promocijskih dogodkih.
Kot je povedala pomonica
koordinatorja predstavitev Ylenia
Loredan, so na izobraevanje povabili informatorje v turistino-informativnih centrih, receptorje nastanitvenih obratov,
zaposlene v lokalnih turistinih organizacijah, turistine vodnike in druge turistine delavce.
Svetovna razstava Expo se z
namenom predstavljanja dosekov posameznih drav mednarodni javnosti odvija vsako leto.
Letos na njej v Milanu priakujejo razstavljavce iz 144 drav in
po ocenah kar 20 milijonov obiskovalcev. To je dnevno priblino
160.000 ljudi, kar je tudi dobra
prilonost za turistino promocijo.
Letonja tema razstave je hrana in trajnostni razvoj. Slovenija
se bo zato predstavila s soljo, e-
belami in medom, pohodnitvom

in kolesarstvom, termalnimi in
mineralnimi vodami ter merjenjem ogljikovega dioksida. Istra
in Kras se bosta med ostalimi slovenskimi regijami v Milanu predstavila prva, od 1. do 15. maja. Po
napovedih bodo obiskovalci med
drugim lahko spoznali naa vina

in poskusili kraki prut ter zainek, frtaljo s parglji, fue s tartufi
in oljnim oljem, pedoe, minetro z bobii, joto ter polento s
teranovim toem. Pripravljajo
pa tudi skupni katalog ponudbe
regije.
Do konca aprila as za prijavo

Foto FPA
Objavljen javni razpis za sodelovanje na

35. festivalu Melodije morja in sonca 2015
4. julija 2015 bo v Amfiteatru

Avditorija Portoro najlepa glasbena prireditev v Sloveniji 35. festival Melodije morja in sonca. Priprave so e v polnem teku. Razpis
za udelebo je objavljen na spletnih
straneh Avditorija Portoro, Obine Piran in RTV Slovenija.

35. festival Melodije morja in
sonca bo v soboto, 4. julija 2015, ob
21. uri v Amfiteatru Avditorija Portoro - Portorose in bo neposredno
predvajan na radiu in televiziji Slovenija. Predstavljenih bo 14 skladb,
od tega sedem ali ve izbranih z
razpisa (izbirala bo strokovna komisija) in sedem vabljenih avtorjev
ali izvajalcev, ki jih izbere Organizacijski odbor festivala.
Upotevane bodo vse popolne
prijave, ki bodo na naslov Avditorij
Portoro - Portorose, Senna pot
10, 6320 Portoro, s pripisom Za
Javni razpis 35. festival MMS prispele do 28. aprila 2015.
Na lanskem festivalu Melodij morja in sonca so slavili Rudi Buar in Frafele s

skladbo Sen znala jes.
14
AKTUALNO
April 2015
Slavnostni govornik dr. Milan Brglez, predsednik Dravnega zbora RS

Foto Ariana Buzleta
V Strunjanu zbrani v spomin na

otroka ivljenja
V spomin na tragini dogodek iz leta 1921, ko so strunjanski otroci postali prve

nedolne rtve faizma, je v
petek, 20. marca, pred spomenikom rtvam faistinega
nasilja v Strunjanu potekala
spominska slovesnost. Dogodka se je kot slavnostni govornik udeleil tudi dr. Milan
Brglez, predsednik Dravnega zbora Republike Slovenije.
Prav letos, ko praznujemo
70-letnico najveje svetovne
morije, se moramo spomniti
vseh tistih, ki so pred in med
to vojno in po njej dali svoje
ivljenje za to, da imamo danes v nai dravi svobodo, demokracijo ter da smemo govoriti v jeziku, v katerem smo
bili vzgajani, in smemo razvijati kulturo, ki se je v naih
krajih razvijala e stoletja, je
zbrane nagovoril Brglez.
Na dogodku, ki ga je piranska obina organizirala
skupaj s tamkajnjo krajevno

skupnostjo in Zdruenjem
borcev za vrednote NOB, je
zbrane nagovoril tudi upan
Peter Bossman: Danes je
sonce vzlo z dvema obrazoma. Podarilo nam je dan
upanja in dan obalovanja,
dan temne sence preteklosti
in svetlobe svobode. Trenutek, ko iskreno verjamemo v
dobro, ker globoko utimo
boleino zla.
Spominska slovesnost je
potekala pred spomenikom,
ki so ga postavili otrokom,
ki veljajo za prve rtve faizma iz asa, preden je ta
sploh priel na oblast. Faisti
so namre 19. marca 1921 z
vlaka streljali na strunjanske
otroke. Pri tem so dva ubili,
dva sta postala invalida, trije
otroci pa so bili ranjeni.
Spominske vence so poloile delegacije otrok in mladine Strunjana, Obine Piran,
reklamne table
dizajn
izrez nalepk
XL - plakati
promocijske reitve
KS Strunjan, Zveze borcev za

vrednote NOB Obine Piran,
Zveze borcev Koper, Zdruenja protifaistov, borcev za
vrednote NOB in veteranov
Koper, zdruenj borcev Ajdovina in Vipava, Drutva
TIGR Postojna, drutva Tito
iz Izole, Udruga antifaista,
drutva Josip Broz Tito Gronjan - Oprtalj, Udruge antifaistikih boraca Hrvake iz
Bujtine in politinih strank
Socialni demokrati, Stranka
modernega centra, Slovenija
za vedno, Desus in Piran je
na.
V kulturnem programu so
nastopili Mladinski pihalni
orkester Piran pod vodstvom
dirigenta Iztoka Babnika,
Valentina estanj in Minka
Lavri iz Gledalike skupine
Flip, ki sta ob spremljavi Alea Lavria zapeli pesmi Na
oknu glej obrazek bled in ivala je deklica zvezdo. Nasto-
pila sta tudi uenca Centra za

usposabljanje Elvire Vatovec
iz Strunjana Mojca Novak
in an Zornada sta recitirala
pesem Otona upania Tiho
prihaja mrak, uenki Osnovne ole Seovlje Mojca Vodopivec in Julija Kenda pa sta
recitirali pesem Ivana Minattija Nekoga mora imeti rad.
Uenci O Lucija, podrunice
Strunjan, Juri tule, an op
Skonnik in Nina Klobas so
nastopili z glasbeno toko
Aladin, Pesmijo Josipa Murna in doivljajskim sporoilom Moj Strunjan. Uenka
O Cirila Kosmaa Piran je
recitirala Zakaj, tovari pesnika Karla Destovnika Kajuha, otroki pevski zbor pa je
zapel pesmi Kaj je domovina
in Otrok in domovina. Pevski zbor Osnovne ole Piran
je zapel pesem Mi smo otroci
enega sveta.
040 942 932
Obala 114, Lucija

www.dagal.si
April 2015
AKTUALNO
15
Javni poziv Ministrstvu za okolje in prostor

Foto Iztok kornik
Nemudoma zagotovite dogovorjena

sredstva za delovanje Muzeja solinarstva!
Obina Piran z ogorenjem sprejema odloitev Ministrstva za kulturo in Ministrstva za okolje in prostor,
ki sta odstopila od dogovora
s Pomorskim muzejem Sergej
Maera Piran, v okviru katerega sta nase prevzela stroke
delovanja Muzeja solinarstva.
Pred sklenitvijo tega dogovora je muzej denar za delovanje pridobival od vstopnin
in pridelovanja ter trenja
soli, a mu je po letu 2011
drava odvzela ta dohodek.
Vstopnina za krajinski park
gre sedaj v celoti upravljavcu,
drubi Soline, muzej pa brez
koncesije ne sme ve pridelovati in triti soli. V zameno je
vlada muzeju zagotovila, da
bo del izgubljenega dohodka
nadomestila s sredstvi iz dravnega prorauna.
Kljub dogovoru pa drava
svojih obveznosti tokrat ni
poravnala, zato je Muzej solinarstva na svoj prvi delovni
dan ostal zaprt.
Gre e za drugi primer v

zadnjih treh mesecih, ko je
drava z oviranjem delovanja
Krajinskega parka Seoveljske
soline izkazala povsem neprimeren odnos do naravne, kulturne, zgodovinske dediine
in razvoja turizma v nai obini. Ministrico za okolje in
prostor Ireno Majcen pozivamo, naj ministrstvo nemudoma zagotovi dogovorjena
sredstva za delovanje Muzeja
solinarstva, saj ta varuje in
neguje neprecenljiv del nae
dediine in hkrati pomembno dopolnjuje turistino ponudbo destinacije.
Delovanje solin je drava
skoraj povsem onemogoila
e z zaprtjem mostu do parka, zdaj pa oitno eli z zaprtjem muzeja turistom odvzeti
e razlog za obisk krajinskega
parka.
Ker je muzej glavna atrakcija ob ogledu solin, je drava
Krajinskemu parku Seoveljske soline in Pomorskemu
muzeju Sergej Maera Piran,

ki upravlja z Muzejem solinarstva, zadala hud udarec.
tevilo obiskovalcev, ki si
ogledajo soline, pridelavo soli
in muzej, prav zaradi ovir, ki
jih postavlja MOP, strmo upada.
Zato priakujemo in zahtevamo, da bo Ministrstvo
za okolje in prostor svojo
neivljenjsko in nerazumno
Interventna sanacija
Na Monfortu sanirajo venec

Zaradi nevarnosti odpadanja ometa se je v teh dneh zaela interventna sanacija najbolj
ogroenih predelov skladia soli
Monfort v Portorou.
Gradbeni izvajalec je dela
zael takoj po velikononih praznikih, zakljuena pa bodo do 30.
aprila. Potekala bodo na zunanjosti objekta, in sicer bodo delavci
odstranili omet, fugirali obstojei
kamniti in delno openi venec,
izdelali pric ter grobi in fini sanirni omet, vkljuno z vsemi po-
trebnimi pomonimi deli.

Sanacija pa ne bodo motila
razstav in dogodkov, ki se bodo
v tem asu odvijali v skladiih
soli. 24. aprila bo namre Pomorski muzej v Monfortu odprl
razstavo Od Jadrana do oceanov
Tomos, izvenkrmni motorji, ki
so osvojili svet, ki so jo pripravili v sodelovanju z zbirateljem in
poznavalcem tehnine dediine
Tomosa Stevom Vujiem. Dela na
obmoju vhoda v ta del Monforta
bodo do takrat e konana.
odloitev takoj spremenilo

oziroma predlagalo taken
dogovor, ki bo olajal delovanje Krajinskega parka Seoveljske soline in ga znova
priblial obiskovalkam in obiskovalcem.
Javni poziv je bil objavljen
2. aprila 2015 in do zakljuka
redakcije Solnega cveta sredstva e vedno niso bila zagotovljena.
16
AKTUALNO
April 2015
Brezdomstvo je odraz revine in se lahko zgodi vsakomur med nami

Za e odloneje spopadanje z brezdomstvom

Sredi marca je drutvo Brezdomni do kljua v Piranu pripravilo Brezdomski kongres, ki je
zdruil strokovnjake za to problematiko iz vse Slovenije. Na njem
smo izvedeli, da je bilo konec lanskega leta v dravi zaznanih 4015
brezdomcev. Med njimi so cele
druine, pritejemo pa jim lahko
e kakih 2700 oseb, ki nimajo zakonite prijave stalnega bivalia
in so tako prikriti brezdomci.
Statistike kaejo, da je v Istri in na
Krasu e skoraj 400 brezdomcev.
O tem, kako vse bolj perea je
ta problematika, je na kongresu
spregovorila tudi njegova astna
pokroviteljica, varuhinja lovekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je
e zlasti poudarila, da si bo s sodelavci in skupaj s strokovnjaki z
razlinih ministrstev v prihodnje
prizadevala iskati reitve za ljudi,
ki jim je krena pravica do dela
in nimajo bivalia. Spomnila je,
da so med brezdomci tudi ljudje,
ki so neko iveli lepo ivljenje.
Vasih so bili premoni, a so najprej izgubili podjetja, potem e
dom in ostalo. Opozarjajo nas,
da se lahko brezdomstvo zgodi
vsakomur med nami. Najbolj pa
me skrbi za deloirane druine z

majhnimi otroki, je med drugim
dejala.
Udeleenci so iskali poti iz
te problematike in ob tem ugotavljali, da bi druba morala veliko ve vlagati v preventivne dejavnosti, ki bi posameznikom in
druinam pomagale, da sploh ne
bi prilo do brezdomstva. Izguba
doma namre ne pomeni le izgube strehe nad glavo, ampak je pogojena tudi z izgubo zaposlitve,
kar prinaa izgubo zdravstvenega zavarovanja, skrhane odnose,
razpad zakonske zveze, odvzem
otrok, ibko socialno mreo, pomanjkanje informacij, zapuenost in podobno.
Med udeleenci kongresa je
bila tudi podupanja Meira Hot,
ki je ocenila, da se z leti poasi
otepamo stereotipnih predstav o
brezdomcih kot klateih in razcapancih, ki so izbrali ivljenje na
ulici. Zavedamo se, da brezdomec ni le skoraj prozorna senca,
ki jo komajda ujamemo s kotikom oesa na poti v slubo, ampak
lovek, ki ima ime in priimek, le
svojega doma nima, je dejala.
Ob tem je poudarila, da smo
se v obini Piran s problematiko

brezdomnih oseb spopadli zelo
odlono, in povedala: V preteklem mandatu smo uspeno
vpeljali program celovite skrbi za
brezdomne Kaun. Program vsebuje sprejemalie in zavetie za
brezdomne, dnevni center in informacijsko-svetovalno pisarno
za brezdomne ter delo na terenu,
sprejme pa do 14 oseb. Zelo uspeen je tudi projekt Eko vrt Kaun,
v okviru katerega uporabniki
programa Kaun in prostovoljci
pridelujejo sezonske vrtnine ter
poljine za potrebe Kauna.
Temu je dodala, da se zave-
damo, da ne moremo pomagati brezdomnim pri ponovnem

vkljuevanju v drubo zgolj z materialno pomojo in da jim zato
s posebnimi programi odpiramo
prilonosti za temeljno preoblikovanje ustvenih in vedenjskih
vzorcev, ki so posameznike pripeljali na obrobje drube. Vsakdo izmed nas lahko v ivljenju
naleti na previsoko oviro. Naloga
skupnosti je, da v tistem trenutku
posamezniku priskoi na pomo.
Vsak, ki na svoji ivljenjski poti
zdrsne, mora dobiti prilonost,
da se spet postavi na noge, je
poudarila.
Obvestilo
Pie Turistino zdruenje Portoro
Teaj za lokalne turistine vodnike 2015

Vabimo vas, da se udeleite strokovnega teaja za lokalne turistine vodnike, ki ga v
skladu z Odlokom treh obalnih
obin organizira Turistino
zdruenje Portoro, g. i. z., 23.,
24. in 26. aprila 2015. Uspeno
opravljen teaj bo osnova za
pridobitev licence lokalnega turistinega vodnika na obmoju
treh obalnih obin Koper, Izola in Piran ter za vpis v register
turistinih vodnikov slovenske
Istre.
Teaj bo potekal na sedeu

Krajevne skupnosti Portoro
ter bo vseboval teoretini in
praktini del. Prvi del bo zajemal predavanja, nateta v predmetniku, praktini del pa vaje
v nastopanju. Pri izvedbi teaja
sodelujejo pomembne strokovne institucije in predstavniki
zasebnega turistinega sektorja.
Izpit bo v nedeljo, 10. maja 2015.
Vsi udeleenci teaja bodo prejeli CD Slovenska Istra/Obala in
CD Slovenska Istra/Zaledje ter
gradivo predavateljev, ob uspeno zakljuenem izobraevanju

pa bodo prejeli izkaznico lokalnega turistinega vodnika.
Stroke teaja (predavatelji),
organizacije (najem prostora,
najem avtobusa, izdelava izkaznic) in gradiv bo veinoma
pokrilo Turistino zdruenje
Portoro, g. i. z.
Kotizacija za udeleence
znaa 190,00 evrov.
Na teaj se prijavite tako, da
izpolnjeno prijavnico do vklju-
no 20. aprila 2015 poljete po

poti, po e-poti ali osebno dostavite na Turistino zdruenje
Portoro, g. i. z., Obala 16, 6320
Portoro, hkrati z dokazilom o
vplaani kotizaciji. Kotizacijo
lahko vplaate na TRR 101000032634190, odprt pri Banki
Koper PE Lucija.
Informacije o vsebini in prijavi na teaj pridobite na telefonski tevilki 05/674 82 60 ali
na elektronskem naslovu info@
portoroz.si.
April 2015
ZGODBE LJUDI
17
Prijatelji so se poslovili od zgodovinarja, poznavalca istrske dediine in umetnika
Spominski veer v ast

Albertu Pucerju
upan obine Piran Peter Bossman je svojcem

izroil alno knjigo.
Kulturni dom Boidarja Jakca je bil premajhen za vse udeleence spominskega veera.
20. marca nas je zapustil piranski

zgodovinar, poznavalec istrske dediine in umetnik Alberto Pucer, ki je leta
2012 prejel najvije obinsko priznanje
zlati grb Obine Piran za svoj doprinos
k popularizaciji Pirana in njegovega
zaledja ter iri prepoznavnosti obine
in Istre nasploh. Z raziskovanjem, negovanjem in posredovanjem arhivskega
gradiva iri javnosti, obujanjem starih
obiajev, navad in jedi je pomembno

prispeval tudi k razvoju turizma in promociji Pirana doma in v tujini.
Albertovi prijatelji so v sodelovanju
z Obino Piran v etrtek, 9. aprila 2015,
ob 19. uri v Kulturnem domu Boidarja
Jakca v Padni pripravili spominski veer. Ob 60-letnici rojstva Alberta Pucerja so s prilonostno razstavo in pogovorom o njegovem delu na tevilnih
Pie in foto Rok Dolniar
Mir v barvitem svetu ali zdrs

v psihiatrino bolninico
Priznam, da nisem po standardu. e
dolgo let mi ne uspe najti miru v barvitem svetu kljub raznolikemu prizadevanju. Predvidevam, da ga nikoli ne bom
nael. Vedno me je zanimal lovek, kot
posameznik in druba, v kateri ivim in
katere del sem. Naivnost? A v nai drubi se barve hitro spreminjajo e leta in
njihova sprememba zane motiti tako
posameznika kot iro drubo. Meni je
zdrsnilo v psihiatrino bolninico. V e

bolj barvit svet, kjer se trudim po svojih
skritih moeh priti nazaj. Odkrito povem
in upam, da s tem pripomorem k zmanjanju stigme druganosti, ki velja v nai
drubi. Vekrat se zalotim, ko gledam v
modro nebo in razmiljam, kam nas pelje
ta lepa irina in kako univerzalno je vse
skupaj. Pa naj bo ta fotografija utrinek za
vse nas, ki smo najprej ljudje
podrojih sestavili mozaik, ki bo osvetlil njegov lik z razlinih perspektiv.

Na sreanju, ki ga je povezovala
Ines Cergol, so se poznavalca istrske
dediine spominjali Alferija Bran, Jasna ebron, Tanja Jakomin Kocjani,
Roana Kotial, Mira Lien Krmpoti,
Marjan Roac, Robert Titan in Jadranka
Vrh Jermani.
18
ZGODBE LJUDI
April 2015
Diamantna poroka
Joica in Joe Primoi obeleila

60-letnico poroke
Natanko est desetletij je minilo, odkar sta si Lucijana Joica

in Joe Primoi obljubila veno
zvestobo. Diamantna poroka je
okronala leta mone obojestranske ljubezni, eprav zakoncema
ni bilo vedno s cvetjem postlano. Zakonsko zvezo sta sklenila
9. aprila leta 1955 v Mariboru,
obred biserne poroke, ki je v dvorani Domenica Tintoretta v stavbi Obine Piran potekal v soboto,
11. aprila, pa jima je pripravila
hi Mirjana Sivi.
e leto po poroki sta se zakonca iz Maribora preselila najprej v Hrvatine, nato v Lucijo,
na zaetku skupne poti pa sta pri
svojih rosnih letih uspeno kljubovala vsem stiskam in teavam,

ki jim ni bilo videti konca.
Po 60 letih skupnega ivljenja, medsebojnega spotovanja in
ljubezni se s ponosom ozirata na
prehojeno pot, ki sta jo okronala
s herko Mirjano, druina pa je
bogateja e za vnuka Elvirja ter
pravnuka Tadeja in Leonarda.

eprav nisva imela materialnega bogastva, sva bila nadvse presrena nad svojim ivljenjem, je
povedala Joica Primoi in dodala, da s komunikacijo, pravo
iskreno ljubeznijo in zdravo pametjo vsakdo lahko pogasi kakren koli poar.
Od leta 1963 piejo tradicijo
Najstareja
slaiarna v Piranu
Med parkom pri Pomorskem muzeju Sergeja Maere
Piran in vstopom na Tartinijev trg, na Cankarjevem
nabreju 1, e od leta 1963
obratuje slaiarna Piran, ki
jo vodi druina Imeri. Priljubljeno zbiralie starejih domainov obratuje 11 mesecev
na leto e ve kot 50 let. Gre
za najstarejo slaiarno v
Piranu, ki izdeluje slaice po
tradicionalnem receptu. e
moj oe je vodil slaiarno,
zdaj pa se tradicija prenaa iz
roda v rod, zadovoljno pove

lastnik Imer Imeri. Pravi, da
najve sladoleda prodajo v
najbolj vroih dneh leta, v juliju in avgustu. Najve gostov
je domainov, kar nas posebej
veseli, saj obratujemo skoraj
vse leto. Od tujih gostov pa
prevladujejo Italijani, razloi
Imer. Za Piran pravi, da je biser, ne samo na Obali, temve
tudi ire. Treba je nekaj dati,
da bi dobil, odgovori vsem, ki
tarnajo, da je bilo vasih bolje.
In zakljui: Delati je treba!
Slaiarno Piran je odprl Imerjev oe e daljnega leta 1963 in njegovi potomci

nadaljujejo tradicijo.
April 2015
19
DRUTVA
Dobrodelne lanice Lions kluba Portoro Zarja

Z veerjo 2250 evrov za malo Auroro

Lions klub Portoro Zarja
podrunica Lions kluba Zarja
Maribor deluje ele leto in pol, a so
lanice izjemno aktivne. Da prisluhnejo potrebam ljudi iz svojega
okolja, so dokazale z dobrodelno
veerjo, ki so jo sredi marca pripravile v Restavraciji Mediteran v
Grand Hotelu Portoro. Izkupiek
veerje in sreelova, ki je popestril
veerno dogajanje, so namenile
sedemletni Aurori iz Izole, ki so ji
zdravniki diagnosticirali globalni
razvojni zaostanek, diskinetino-hipotonini sindrom, zmerno zaznavo in prevodno naglunost. Z
Auroro nas drui ime in morda ni
nakljuje, da smo ravno zarje prisluhnile njeni zgodbi. Aurora je v
rimski mitologiji boginja jutranje
zarje za nas pa je Aurora boginja
novega miljenja, bolje in lepe
prihodnosti ter zavedanja, da nikoli nisi sam, je na veerji zbrane
nagovorila predsednica portorokih zarij Meira Hot.
82 ljudi velikega srca se je odzvalo povabilu na veerjo, skupaj

pa so zbrali 2250 evrov. A dobrodelnosti s tem e ni konec. Dekleta
so prostovoljne prispevke zbirala
tudi na velikononi trnici; skupaj
z otroki iz LifeClassa Portoro so
zbrale 420 evrov. Akcija pa se je
razirila. Lionkam se je pridruilo
Drutvo izolskih veterank in veteranov, ki so na rokometni tekmi
zbrali 800 evrov, Radio Capris je
s pomojo Kavarne Triglav in lokala Costadoro Caff zbral 800
evrov s prodajo dobrodelnih kavic. Sredstva za Auroro so zbirali
tudi na dveh portnih prireditvah
Bike Festu in Urbanem gladiatorju, kjer so zbrali 375 evrov.
Zarje po tem uspenem dogodku ne bodo zaspale, obljublja
predsednica Hotova: Misel naega kluba bo ob vsaki jutranji
zarji in vse do noi usmerjena k
ljudem, ki potrebujejo pomo. e
naprej bomo organizirale stojnice,
portni vikend Portoro je potekal v humanitarnem duhu. Organizatorji,

portno drutvo Slovenc, so 375 evrov namenili Lions klubu Portoro
Zarja; ta bo sredstva predal starem deklice Aurore, ki ima hude zdravstvene teave.
kjer bomo zbirale sredstva za ljudi,
s katerimi si delimo to okolje, se
prikljuevale akcijam drugih lions
klubov in se lotevale organizacije
dogodkov. To je nae poslanstvo,

nae ivljenje in na nain, da v ivljenje slehernika usmerimo arek
upanja.
Volje in veselja za pridobivanje novega znanja ne manjka

Pie in foto Dragan Milkovi
Nemina, ena izmed jezikovnih

dejavnosti drutva Faros Piran
Sluatelje teaja nemkega
jezika e tretje leto uspeno vodi
gospa Marija Mojca Tavar, univ.
dipl. profesorica. Tako kot drugi
nai vrstniki se tudi mi v tovrstnih krokih sreujemo z doloenimi teavami pri uenju in
pomnjenju nove snovi.
Zanimiv je podatek, da si zapomnimo 10 % une snovi, e jo
samo beremo, 20 %, kar sliimo,
30 %, kar vidimo, 50 %, kar sliimo in vidimo, 70 %, kar sami
reemo, in 90 % une snovi, e jo
sami naredimo (npr. prosti spis).
Naa profesorica je ena redkih mentoric v Farosu, ki se je
udeleila pedagoko-andragokega izobraevanja, namenjenega
mentorjem starejih v univerzah
za tretje ivljenjsko obdobje, ki
ga je vodila dr. Ana Krajnc. Poudarek je bil na uenju a ne

na represivnem, temve na bogatenju loveka z novimi idejami, znanjem in zadovoljstvom,
s spodbujanjem intelektualne in
socialne rasti ter povezovanjem
ljudi. Naa mentorica s precejnjo
mero potrpeljivosti in uvidevnosti uspeno uporablja navedene metode pri praktinem pouku
in nam dviga tudi samozavest ter
voljo do uenja nemine.
Soolec dr. are Guzej nam je
zadnjo olsko uro popestril z opisom v nemini in s fotografijami
svoje 8200 km dolge zanimive
krone poti s kolesom, obasno
kombinirane s trajektom. Pot ga
je vodila od Lubecka prek Nemije, Poljske in baltskih drav do
Udeleenci kroka nadaljevalne nemine

daljnega Nordkapa, vedske, Finske in nazaj do Danske ter Berlina. Pogumen in zavidanja vreden
telesni in seveda tudi jezikovni
doseek!
V jeseni bomo zaeli zahtevnejo konverzacijo v nemini.
Volje ter veselja za pridobivanje novega znanja nam ne bo
zmanjkalo! Ne smemo pozabiti, da ravno uenje tujih jezikov

priporoajo starejim za krepitev
spominskih sposobnosti in obnavljanja moganskih celic, da ne
omenjamo dejstva, da ivimo v
turistinem kraju in na mejnem
podroju, kjer nam znanje jezikov e kako pride prav.
20
DRUTVA
April 2015
Pomo druini na domu in Dnevni center koljka

Za druabno in zadovoljno starost

Center za socialno delo Piran
si prizadeva, da bi obani e bolje
spoznali njihovo storitev pomo
na domu in dejavnost Dnevnega
centra koljka. Pomo na domu
lahko koristijo stari ljudje, invalidi in druge odrasle osebe, ki so
se znale v stiski in se ne morejo
oskrbovati same, njihovi svojci
pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanjo nimajo monosti.
Pomo na domu kot socialno
oskrbo izvajajo socialne oskrbovalke, zaposlene na Centru za
socialno delo Piran.
Dnevni center koljka, ki
je v prijetno urejenih pritlinih
prostorih Zdravstvenega doma
Piran na Cankarjevem nabreju 9/a, pa je kot oblika dnevnega varstva mona reitev za vse
tiste stareje obane Pirana, ki
potrebujejo doloeno pomo ali
pa samo druabnost in aktivno
preivljanje asa. Pri tem jim v
nasprotju z domovi za stareje
obane ni treba zapustiti doma
oziroma svojcev, s katerimi ivijo.

Kot je povedala animatorka
v centru Vanda Golob, so veseli
vsakega novega varovanca, saj
je v nai drubi okoli take oblike skrbi za stareje e vse preve
predsodkov. Po njihovih izkunjah se starostnik vklopi v nov
ritem in drubo po dveh do treh
dneh. Do vsakega imajo individualen pristop, delajo z njim,
skrbijo za druabnost, a pustijo, da ima zasebnost in im ve
medsebojnih stikov.
Varovanci so lahko v centru
ves dan ali pa po elji, vendar ne
manj kot dve uri. e se tako odloijo, jim postreejo dopoldansko malico, kosilo in popoldansko malico oziroma kar od tega
potrebujejo. V storitev je vkljuena tudi nega, pomo pri njej in
celo kopanje.
Ura bivanja v centru stane
1 evro, kosilo je 5 evrov, dopoldanska malica 1,5 evra, popol-
danska malica pa 1 evro. koljka

deluje pet dni na teden od 8. do
16. ure, enkrat meseno pa tudi
ob sobotah. Vse starostnike, ki
elijo preiveti v centru le kaki
dve uri, vabijo ob etrtkih od
9.00 do 11.30 na brezplane delavnice.
koljko je ustanovila Obina
Piran, ki tudi sicer sofinancira
njeno dejavnost. eprav deluje
e dobri dve desetletji, ugotavljajo, da jih v okolju e vse premalo
poznajo, zato vabijo stareje in
njihove svojce, da jih obiejo,

bolje spoznajo in se jim, e elijo, pridruijo. Center trenutno
vsak dan obiskuje 7 zadovoljnih
starejih Pirananov, in ko smo
jih obiskali, so se ravno pripravljali na praznovanje rojstnega dneva kar dveh varovancev.
Matilda Sivka jih je napolnila
84, Joe Belec pa 57. V kuhinji
centra so jima spekli torto, prigali so sveke na njej in jima ob
taktih harmonike Sae Mehore
veselo nazdravili.
Krajevni odbor Rdeega kria Lucija

Pie Vida Grio; foto Arhiv KO RK Lucija
Novo vodstvo in novi prostovoljci

Dosedanja
predsednica
Krajevnega odbora Rdeega
kria Lucija, Zlata Zorec, je
24. marca letos na sestanku
s preostalimi lanicami na
svoje mesto predlagala Livijo Sikur Zorman. Kot se je v
uvodu sama poalila, je novo
predsednico nala kar v
svoji najbliji soseini, le
nekaj hi od svojega doma.
Seveda bo Zlata v odboru kot
prostovoljka vztrajala e naprej, saj pravi, da ko se enkrat
okui, ostane za vedno
ta pravi rdeekriar. Zlato
so krajani lahko spoznali in
spoznavali vsako prvo sredo
v mesecu na sedeu Krajevne
skupnosti Lucija, kjer je skupaj s prijateljico, prav tako
prostovoljko, Tatjano Dettoni
na postaji Rdeega kria kra-
janom prizadevno merila krvne vrednosti (krvni sladkor,

holesterol in pritisk).
Na omenjenem sestanku
so lanice KO RK zartale
smernice nadaljnjega dela ter
medse sprejele nove prostovoljke in predsednico Livijo.
Mnogi Livijo poznajo prav kot
nekdanjo tajnico KS Portoro
in zagnano novinarko v asu
dolgoletnega izhajanja lokalnega asopisa Portoroan.
Prostovoljke KO RK Lucija naproajo krajane, naj jih
osebno ali v asu delovanja
Postaje RK (vsako prvo sredo
v mesecu med 8.00 in 9.30 na
sedeu KS Lucija) seznanjajo
s primeri posameznikov ali
njihovih druin, ki bi potrebovali pomo Rdeega kria,
pa je ne znajo poiskati ali je
Od leve proti desni: Ines Fonda, Terezija av - Cvetka, Livija Sikur Zorman, Zlata Zorec, Darja Kranjec, Milena Plavi, Tatjana Dettoni in Marija Markoi - Marjana. Na sliki manjkata Ketty Dettoni in Vida Grion.
ne poiejo iz drugih razlogov. S tem bodo pokazali, da
jim ni vseeno za soljudi v svojem okolju ali pa bodo pri sebi
odkrili tevilne monosti, da

ponudijo vedno dragoceno
sosedsko pomo.
April 2015
21
DRUTVA
Redni letni obni zbor

Foto Ariana Buzleta
Gasilci vrednote prenaajo na mlaje rodove
Da delo z mladimi poteka na visoki ravni, se je prepriala tudi podupanja Obine Piran Meira
Hot, ki je pohvalila mentorje mladih gasilcev in se zahvalila mladim, da svoj as namenjajo tako
plemeniti dejavnosti.
V zaetku marca sta tudi preostali dve
prostovoljni gasilski drutvi, ki delujeta v piranski obini, izvedli redni letni obni zbor.
PGD Nova vas nad Dragonjo je sreanje lanov izpeljala v petek, 6. marca, PGD Seovlje
pa v soboto, 7. marca.
Obeh se je udeleil upan Obine Piran
Peter Bossman. Navzoim se je iskreno zahvalil za njihov prispevek k blaginji obank
in obanov. Vasih celo svoja ivljenja tve-
gate za nas, in to ponete prostovoljno, nesebino in portvovalno. Hvala vam, je bil

iskren upan. Ob tem je poudaril, da ga veseli, da te vrednote prenaajo na mlaje rodove.
lani so za novega predsednika izvolili Mitja Udovia
PGD Piran v intervencije z novim

poveljnikim vozilom
lani Prostovoljnega gasilskega drutva
Piran so se februarja dobili na rednem letnem obnem zboru. Med pomembnejimi
tokami dnevnega reda je bila razreitev in
volitev organov drutva. Po sedmih letih
je s funkcije predsednika drutva odstopil
Duan Koir, za novega predsednika pa so
lani izvolili Mitja Udovia.
Obnega zbora se je udeleil tudi upan
Obine Piran Peter Bossman. Uvodoma se
je lanom PGD Piran zahvalil za dosedanje
delo in izpostavil, da skupnost brez gasilcev
ne more bivati. Nikoli ni mogoe predvideti nepredvidljivega in se pripraviti na
intervencijo, oitno pa je, da vedno lahko
raunamo na portvovalnost in solidarnost
gasilcev, je bil ponosen piranski upan.
Kot je dodal, ga veseli, da gasilci PGD skrbijo tudi za podmladek v drutvu imajo
27 otrok in najmlaje lane uijo odgovornosti. Zahvalo je zakljuil z gasilskim poz-
dravom na pomo!
Gasilci so sicer vajeni preseneenj, a
obiajno ne tako lepih, kot so ga doiveli
tokrat, ko jih je priakalo novo poveljniko
vozilo. V prvi vrsti se bo vozilo uporabljalo za prevoz opreme za poveljstvo pri vejih
intervencijah, za prevoz dodatnega motva
intervencije in prevoz najmlajih lanov, ki
jih po zakonu ne smemo prevaati v vozilu,
starejem od deset let, je v nagovoru pojasnil poveljnik PGD Piran Peter Ventin.
Ker pred gasilskim domom ni prostora, kjer
bi otroci lahko imeli vaje, jih vsak etrtek
vozijo v Fieso in na druge primerne lokacije. Sredstva za nakup poveljnikega vozila so prejeli prek razpisa za sofinanciranje
gasilskih vozil Gasilske zveze Slovenije in
Ministrstva za obrambo RS; iz tega naslova
so dobili 26.000 evrov, preostala sredstva pa
so prispevali sponzorji in donatorji.
upan Peter Bossman z novim predsednikom

PGD Piran Mitjem Udoviem.
22
DRUTVA
April 2015
Novice iz sveta delfinov

Pie in foto Tilen Genov, Morigenos
Delfin ujet v
ribiko mreo
V zaetku aprila nas je ribi
iz Pirana obvestil o mrtvem
delfinu, ki se je ujel v njegovo
stojeo mreo, ter ival tudi
pripeljal v pristan. Ob pregledu
ivali smo ugotovili, da je lo
za mlado samico, ki smo jo
zelo dobro poznali. Stara je bila
okoli 3 leta, kar pomeni, da je
bila e mladi, nazadnje pa
smo njo in njeno mamo sreali
marca. ez no se je zapletla
v ribiko mreo in posledino
utonila.
To ni bilo njeno prvo
sreanje z mreo, saj se je v letu
2014 e delno zapletla v podobno
mreo, o emer smo poroali
tudi na mednarodni konferenci
o morskih sesalcih. Takrat se
ji je uspelo reiti, vendar pa
se je del mree zapletel okoli
njenih plavuti in obtial na njej.
eprav marsikdo hitro pomisli
na razne reevalne akcije, je al
v taknih situacijah delfinom
nemogoe pomagati, morebitni
poskusi intervencije pa pogosto
zadeve le poslabajo. Zato smo
samico delfina in njeno mamo
v tem asu redno spremljali ter
opazovali njeno stanje. Kljub
ostankom mree na telesu ter

zunanjim pokodbam, ki jih je
mrea povzroila, je bila samica
v dobrem telesnem stanju,
njeno vedenje pa je bilo prav
tako normalno. al se je tokrat
znova zapletla v drugo mreo,
iz katere pa se ji ni uspelo reiti.
Ve informacij bo znanih po
opravljeni obdukciji.
Delfini se v ribike mree
zapletajo iz razlinih razlogov.
Vasih v njih iejo ribe, drugi
sluajno zaplavajo vanje, pri
mladiih (tudi tistih, ki se e
ne hranijo z ribami, temve
le z mlekom) pa sta vzroka za
to pogosto zgolj igrivost in
radovednost. eprav so takni
dogodki alostni in neprijetni,
smo vseeno hvaleni, da so
nas ribii tudi tokrat poklicali.
Pomembno je namre, da se
iz taknih primerov im ve
nauimo. Vsak tak primer
nam posreduje pomembne
informacije, ki lahko (vsaj
tako
upamo)
dolgorono
izboljajo varstvo delfinov
in nam morebiti pomagajo,
da se tovrstnim primerom v
prihodnosti izognemo.
Analiza DNK pokazala,

da so slovenski
delfini posebni
Raziskovalci
drutva
Morigenos so sodelovali v doslej
najpodrobneji raziskavi genetske
strukture delfinov v Sredozemlju.
Kae, da se delfini iz slovenskega
morja, ki jih e 13 let preuuje
Morigenos slovensko drutvo za
morske sesalce, genetsko najbolj
razlikujejo od vseh preostalih
delfinov v Jadranskem morju.
Raziskava, v kateri so
poleg slovenskih sodelovali e
znanstveniki iz Italije, Hrvake,
Grije, Izraela in Velike Britanije,
je bila februarja letos objavljena
v vplivni znanstveni reviji
Evolutionary Biology (Evolucijska
biologija). Genetiki in biologi so
z uporabo molekularnih metod
ugotavljali sorodstvene povezave
med populacijami velikih pliskavk
v Sredozemlju ter dejavnike in
procese, ki vplivajo na njihovo
genetsko strukturo in geografsko
razirjenost. V analizo DNK je
bilo vkljuenih 194 vzorcev tkiv
velikih pliskavk, zbranih med
letoma 1992 in 2011 v Jadranskem,
Tirenskem, Jonskem, Egejskem in
Levantskem morju, med drugim
tudi tistih iz Slovenije. Gre za
doslej najobsenejo in podrobno
raziskavo te vrste v Sredozemlju
pod vodstvom znanstvenikov
Univerze v Firencah (Italija)
in Univerze Lincoln (Velika
Britanija).
Rezultati so pokazali, da
so velike pliskavke obmoje
Sredozemlja naselile po zadnji
ledeni dobi, pred priblino 18.000
leti. Znanstveniki so namre z
analizo genetskega materiala lahko
doloili priblino evolucijsko
asovnico. Omenjena raziskava
je prav tako prvi pokazala, da je
v Sredozemlju poleg obalnega
prisoten tudi pelaki ali
odprtomorski
tip
velike
pliskavke, kar doslej ni bilo znano.
Poleg tega, da je raziskava
pomembna
za
razumevanje
evolucije in dananje razporeditve
delfinov v Sredozemlju, so
podatki o genetski populacijski
strukturi
kljunega
pomena
tudi za uinkovito varstvo vrst.
Za Slovenijo so najzanimiveji
izsledki, ki kaejo, da so delfini iz
slovenskega morja in Trakega
zaliva edinstveni v primerjavi s
preostalimi lokalnimi populacijami
v Jadranskem morju; prav te
vzorce pa je prispevalo drutvo
Morigenos. e s tega vidika je
populacijo ob slovenski obali
izjemno pomembno ohranjati.
O raziskavi so obseno
poroali tuji mediji, med drugim
Science Daily, Discovery News,
Nature World News, Fox News,
Live Science in drugi.
lanek najdete na nai spletni
strani www.morigenos.org.
April 2015
23
DRUTVA
Pie Ana Hace, Morigenos
V drutvu Morigenos dokumentirali

strmoglavca, redko vrsto morske ptice
V drutvu Morigenos smo
se poglobili v morsko ornitologijo. V znanstveni ornitoloki
reviji Acrocephalus, ki jo izdaja
Drutvo za opazovanje in prouevanje ptic Slovenije (DOPPS),
je namre izel kratek znanstveni
lanek, ki sta ga pripravila Tilen
Genov in Alja Malek iz drutva
Morigenos. Gre za nove in edinstvene podatke o pojavljanju
strmoglavca (Morus bassanus),

izjemno izstopajoe in zanimive
morske ptice, ki pa je v Sloveniji
zelo redka. Doslej je bila tu opaena le trikrat, vendar opaanja
do zdaj niso bila zanesljivo podkrepljena s fotografijami. V drutvu Morigenos smo v poletju
2014 to vrsto opazili dvakrat in
jo prvi v Sloveniji tudi ustrezno
fotografirali.
Strmoglavec je razirjen v Severnem Atlantiku in Severnem

morju, predvsem pozimi pa del
populacije vstopa tudi v zahodno Sredozemlje. V vzhodnem
Sredozemlju je obutno redkeji,
njegov status v Jadranskem morju pa ni povsem razjasnjen. Nai
novi podatki imajo za Slovenijo
velik pomen, saj gre ele za etrto in peto opaanje te vrste pri
nas ter za prvi opaanji, dokumentirani s kakovostnimi fotografijami. Prav tako je pri nas to
prvi primer opaanja ve osebkov in odraslih strmoglavcev.
Strmoglavci so znani predvsem
po svoji udoviti obarvanosti
in znailnem strmoglavljanju v
morje med lovom.
lanek najdete na spletni
strani www.morigenos.org.
Tradicionalen dogodek
Pohod za dan ena

Piranski portni ribii iz
RD Oradela tudi ob letonjem
8. marcu niso pozabili na svoje
ene in jih e enajsti zapored
povabili na tradicionalni pohod
od Tartinijevega trga do kmekega turizma Deluk v dolini
Dragonje. Vabilu se je odzvalo
24 ena, ki jih je, e preden so se
podale na 19 km dolgo pot, v piranski akoli z roicami obdaril
Gorazd Britovek. Na cilju jih je

akalo obilo dobre volje in seveda domaa hrana: bobii, njoki,
fui in vlivanci s kokojo ali divjaino, palainke ter ne nazadnje
seveda tudi domai refok in
malvazija. V RD Oradela so veseli, da se jim zadnja leta pridruuje vse ve pohodnikov. Letos
so tako prili tudi iz Slovenske
Bistrice, Ljubljane in Domal.
Piran obiskal Sujit Brahmochary

Obisk velikega humanitarca iz Indije

Piran je 8. marca na povabilo
piranskega upnika Zorka Bajca
in po zaslugi vse bolj piranskega
avstrijskega pravljiarja Folkeja
Tegetthoffa ter njegove herke, ki
je bila kot prostovoljka v Indiji,
obiskal zdravnik Sujit Brahmochary. Je eden najvejih humanitarcev sodobnega asa in nekdanji
tesni sodelavec Matere Terezije. Po
njegovi zaslugi je nastala organizacija IIMC Institute for Indian Mother & Child, ki zagotavlja
brezplano osnovno zdravstveno
nego, olanje in podporo za prebivalce Zahodne Bengalije, ki nimajo
dostopa do zdravstvenih ustanov.

V dvorani sv. Peregrina v Pastoralno kulturnem centru Georgios je predstavil to organizacijo, ki se
financira iz donacij iz vsega sveta in
dokazuje, da se lahko proti revini, lakoti, boleznim in socialnim
krivicam borimo tudi brez kapitala. Deluje tudi po principu posvojitve otroka na daljavo. Kot je povedal Zorko Bajc, se je po predstavitvi
Brahmocharyjevih prizadevanj kar
sedem Pirananov odloilo, da bo
preko IIMC posvojilo na daljavo
indijskega otroka. Vsak od njih bo
z donacijo 20 evrov na mesec, kar
je za Evropejca cena srednje dragega kosila v restavraciji, ob hrani,

olskih potrebinah in obleki imel
plaan e mesec olanja. Ve o posvojitvah lahko najdete na www.

projectforpeople.org.
24
DRUTVA
April 2015
Pomen zaite in reevanja ob naravnih in drugih nesreah

Pie Darja Kranjec; foto Terezija av - Cvetka
Priznanja civilne zaite

4. marca letos je Uprava
RS za zaito in reevanje
Izpostava Koper tako kot vsako
leto doslej ob dnevu civilne
zaite 1. marca najzaslunejim
posameznikom in organizacijam
podelila posebna priznanja in
znake. Sveana podelitev je
potekala v najnoveji slovenski
obini v Ankaranu. Slovesnosti
je prisostvoval po stau najmlaji
slovenski
upan
Gregor
Strmnik. Ker je bilo leto 2014
v znamenju obsenih naravnih
in drugih nesre tako doma kot
v blinji soseini (predvsem
leda, poplav in plazov), je bilo
tudi priznanj nekoliko ve kot
obiajno.
S
sedea
nacionalnega
drutva Rdeega kria Slovenije
Zveze zdruenj so za dolgoletno
uspeno delovanje na podroju
civilne
zaite
predlagali
piranskega
prostovoljca
in
krvodajalca Denisa Fakina iz
Parecaga, ki je prejel bronasti
znak. Fakin je bil poveljnik civilne
zaite obine Piran od leta 2007
Stojnica Rdeega kria za zbiranje prostovoljnih prispevkov za pomo prizadetim ob poplavah. Sicer pa ima
ta najveja in najstareja humanitarna organizacija na svetu tevilna z zakonom doloena javna pooblastila,
ki so e zlasti pomembna ob izrednih razmerah. (www.piran.ozrk.si)
pa vse do zaetka letonjega leta,
ko ga je nadomestil Egon tibilj
iz See. Preostali prejemniki
priznanj civilne zaite iz piranske
obine so e: Albert Suban, Jan
Pucer, Amadeo igon, Claudio
Del Gusto, Ivan Grzeti in PGD
Piran.
Obinski tab civilne zaite

sestavljajo naslednji lani in
lanice:
Egon tibilj poveljnik
civilne zaite obine Piran
Vasko Koljesnikov in Edi
Pekica namestnika poveljnika
civilne zaite obine Piran
Preostali lani in lanice:

Valentina Kleme, Aleksander
Jeleni, David Primc, Ariana
Buzleta, Robert Kriman, Miro
Grion in Ale Stupar.
Petje zdruuje in razveseljuje

Pie Mirjam Kasteli, predsednica RD Stena; foto Franko Gergori
Odmevni koncert zborovskega petja v Dragonji

Na predveer mednarodnega
praznika, dneva ena, so se na
povabilo RD Stena v Dragonji
zbrale pevske skupine razlinih
zvrsti, krajani, lani drutva in
prijatelji od vsepovsod. Udeleba
je bila nad priakovanji, 51 nastopajoih in dvakrat toliko poslualcev.
Prisluhnili smo istrskim,
dalmatinskim, cerkvenim, slovenskim in hrvakim narodnim
pesmim ter venim uspenicam,
ki so jih izvajali klapa Castrum
Veneris iz Katela, moki pevski
zbor Pergula iz Sv. Petra, enska
kompanija Fritule iz Dekanov,
cerkveni zbor upnije svetega
Sabe iz Katela in vokalna skupina Istravaganti iz Umaga.
Uro in pol prijetnih melodij
ter glasovno ubranih skupin je na

svojevrsten nain povezoval Aljoa Pucer. Njegovo hudomuno
rajanje v pristnem istrskem
nareju je navzoe nasmejalo ter
stopnjevalo toplino veera.
Fritule in Pergula so po uradnem delu nastopa zapele nekaj
pesmic tudi personalu, kot smo
poimenovali tiste lane drutva,
ki zaradi pogostitve udeleencev niso mogli v miru spremljati
koncerta. Resnino lepa gesta, ki
je personal zelo razveselila. Preseneene pa so bile tudi vse enske,
ki so pred odhodom z dogodka
prejele rdei nagelj.
udovit koncertni veer!
so govorili udeleenci, glas o tem
dogodku pa se je iril tudi v naslednjih dneh.
Nastop Pergule, posveen personalu
April 2015
25
VZGOJA in IZOBRAEVANJE
Vrtec Mornarek Piran

Pie in foto kolektiv Vrtca Mornarek Piran
Medgeneracijsko soitje
Medgeneracijsko soitje
in solidarnost sta med najbolj pogostimi pojmi, ki jih
danes sreujemo v razpravah
o skrbi za stareje obane.
Medgeneracijske odnose in
solidarnost otrokom privzgajamo in krepimo e v
zgodnjem otrotvu.
V Vrtcu Mornarek Piran
otroci skozi razline dejav-
nosti spoznavajo pomembnost sobivanja in prostovoljnega druenja s starejimi

obani. V letonjem letu so
ob 8. marcu obiskali dnevni
center koljka v Piranu, kjer
so za varovance centra pripravili kraji nastop ter jih
obdarili z darilci, ki so jih
sami izdelali.
Raziskovanje umetnosti
V umetnosti otrok raziskuje, ustvarja in izumlja. Umetnost otroku omogoa udejanjanje ustvarjalnih potencialov.
Z umetnostjo se otrok tudi
izraa in z njo komunicira. V
predolskem obdobju je izredno pomembno, da odrasli, ki
sodelujejo pri vzgojnem delu

v vrtcu, upotevajo znailnosti
posameznega otroka, ki se odraajo na individualen nain.
V vrtcu oblikujemo bogato in
raznoliko umetniko okolje;
glasbeno, likovno, plesno, jezikovno in druga. Pri tem spod-
bujamo tudi sodelovanje z razlinimi kulturnimi ustanovami

(galerija, knjinica, glasbena
ola) ter vkljuevanje umetnikov razlinih umetnikih zvrsti
v programe dela vrtca.
V marcu in aprilu so otroci
Vrtca Mornarek Piran ustvar-
jali z znanim umetnikom, kiparjem Iztokom Marohom,

spoznavali delo nagrajene
ilustratorke otrokih slikanic
Nine Mrenovi ter posluali
koncert, ki so ga odigrali profesorji glasbene ole Piran.
Delavnice kitajske kulturne zakladnice

V sodelovanju z Univerzo
na Primorskem, ki eli z dejavnostmi pribliati kitajsko kulturo in jezik svojemu okolju,
smo tudi v Vrtcu Mornarek
Piran pristopili k izvedbi pro-
grama Konfucijeve uilnice.

Enkrat tedensko kitajski uiteljici Xu Xuepei in Gong Yue
izvajata delavnice za otroke v
starosti 56 let v enoti Mornarek in Barica. Kitajsko kulturo
otrokom predstavita s kratkimi

pesmicami, plesi in igrami.
Seznanjanje z drugimi kulturami in tradicijami ter spoznavanje drugih jezikov sta
tudi dva izmed ciljev Kurikula
za vrtce. Z upotevanjem naela multikulturalizma otrokom

omogoamo pridobivanje izkuenj in spoznavanje razlinosti sveta; stvari, ljudi, kulture
in jezika.
26
April 2015
Rompii
Piejo in foto Strokovne delavke Vrtca Morje Lucija enota Jeek
Prvi na pustni povorki z vrtcem
V vrtcu se pusta vedno

veselimo, a letos je bilo
priakovanje v Jeku (enoti
Vrtca Morje Lucija) e posebej
veliko, saj smo se pripravljali na
udelebo na 5. pustni povorki v
Portorou. Pobuda je nastala e v
lanskem olskem letu, ker pa smo
imeli premalo asa za izpeljavo
tako velikega projekta, smo se z
otroki dogovorili, da se je bomo
udeleili v naslednjem olskem
letu. Tako je priel trenutek, ko
smo morali stopiti skupaj in se
dogovoriti, kako bo vse potekalo.
Na podlagi rdee niti
letonjega olskega leta glasbe
smo skupaj z otroki prili
do ideje, da bi se preoblekli v
orkester. Bodimo Orkester
Rompii! je nekdo rekel. Da
bomo tako mono rompali in
kriali, da bo zima zbeala.
Tako se je vse zaelo. Ves Jeek
je preueval orkester. Posluali
smo orkestralno glasbo, si
ogledali posnetek koncerta,
preuevali sestavo orkestra in
vlogo dirigenta. Ugotovili smo,
da se moramo preoblei v note,
instrumente in violinske kljue
in da potrebujemo tudi dirigenta.
Tako smo povabili stare na
sestanek, da smo vse dorekli in
si razdelili vloge. Interes starev
je bil izreden, saj so se povezali

med seboj, prinaali materiale,
ustvarjali
v
popoldanskih
delavnicah in se predvsem imeli
lepo. V vrtcu smo strokovne
delavke izdelale kostume za
otroke. Na podlagi skic, ki so
jih izrisali otroci, smo skupaj s
tremi mamami, ki so se ponudile
kot ivilje, opremile bele haljice
s rnimi notami, ki so jih
pomagali izdelovati otroci. Za na
glavo smo skupaj izdelali notno
rtovje z noto. Vzgojiteljice smo
se naemile v violinske kljue,
da bi pazile na note. Ker pa
smo vedeli, da zima ne bo kar
tako sama odla, smo sestavili
e pesem, ki je postala himna
Rompiev. Poleg tega pa smo
se nauili e ljudsko pesem Jaz
sem muzikant. Sestavili smo e
koreografijo in vse je bilo nared.
A nekaj je e manjkalo. Manjkal
nam je okraen pustni voz. Dva
stara sta se prijazno ponudila
in nam posodila prikolico
in kombi, ki smo ju okrasili.
Konno je prila pustna nedelja.
Rompii smo se zbrali skupaj
z drugimi makarami in akali
na zaetek povorke. Potem pa je
lo zares. Vodil nas je dirigent,
igrala je glasba, mi pa smo veselo
poplesovali. V prvi vrsti so hodili
bobnarji in nam udarjali ritem,

za njimi pa so korakale notice
pod okriljem violinskih kljuev,
zadnje v koloni pa so bile violine,
kitare, kontrabasi, bas, triangli,
bobni, ksilofoni, tamburini,
harmonike, trobenta, tuba, rog,
flavte Vsi skupaj za en cilj, da
odenemo zimo in prikliemo
pomlad v nae kraje.
Bo e dralo, da je bil projekt
obseen in je bilo treba kar dobro
stisniti zobe. A uspelo nam je.
Rompii so zaiveli, in kar je
najpomembneje, ob tem smo
se vsi zabavali. Zahvaljujemo
se prav vsakemu, ki je dal svoj
prispevek tako starem kot
otrokom. Zmagali morda res

nismo, a kot pravijo: Pot je
vasih pomembneja od cilja.
Skozi celoten projekt smo se
veliko nauili in razvijali vrline,
kot so prijateljstvo, enotnost in
sodelovanje. V pomo pa sta tudi
prijaznost in pripadnost naemu
vrtcu.
Kaj pa zima? Mislimo, da se
poasi poslavlja, saj je skozi okno
e sliati ptije petje, ki pa bo
mogoe navdih za nov projekt.
Kostumi in preostali material,
ki so nastali v okviru projekta,
bodo na ogled v venamenskem
prostoru Vrtca Morje Lucija ob
Dnevu druenja treh generacij.
HIMNA ROMPIEV:
ROMPII SMO MI VSI
ROMPII SMO MI VSI
V MAKARE SMO ZDAJ PRILI.
NA NOTE MI IGRAMO
IN SE FAJN IMAMO.
TU SE VSI ZABAVAMO
IN NA GLAS PREPEVAMO.
ROMPII SMO FACE VSI,
PRIDI V ORKESTER TUDI TI.
April 2015
27
Promocija gibalne portne aktivnosti

Pie Tanja Mozgan Imperl, Vrtec Seovlje
Vrtec Seovlje v mednarodnem projektu FIT 4 KID

ivimo v tretjem tisoletju,
dobi multimedije, tehnologije in
informatike. Primarno se je zmanjala gibalna portna aktivnost, kar
se kae tako na fizinem kot duevnem zdravju, v medsebojnih
odnosih in ne nazadnje usvojenem
znanju, ki ga lovek potrebuje za
ivljenje in preivetje. Gibanje je
osnovna lovekova potreba. V
predolskem obdobju otroci z igro
pridobivajo raznovrstne gibalne
izkunje. Zavedamo se, kako pomemben je vrtec, ki otrokom vsakodnevno omogoa spoznavanje
in razvijanje gibalnih sposobnosti
in jih spodbuja k telesni aktivnosti.
e bomo predolske otroke redno
in dovolj spodbujali h gibanju,
bodo aktiven ivljenjski slog najverjetneje prenesli tudi v odraslo
dobo.
V naem vrtcu smo e tretje
leto vkljueni v mednarodni projekt FIT Slovenija. To je projekt
promocije gibalne portne aktivnosti za zdravje otrok in mladostnikov ter izobraevalni program za
strokovni kader vrtcev in osnovnih
ol, ki ga vodi Barbara Konda, univ.
dipl. fiziologinja, direktorica Mednarodnega projekta FIT Slovenija.

Temelj pedagogike FIT je razvijati in ustvarjati uenje skozi
gibanje in gibanje skozi igro. Ko
se otroci skozi igro uijo gibati, se
z gibanjem uijo. S tem rastejo v
sposobneje osebe, izzivajo svojo
ustvarjalnost in se pri iskanju reitev uijo razmiljati.
Gibalne vsebine njenega projekta integriramo v redni program
dejavnosti s podroja gibanja (vadbene ure, izleti, sprehodi, gibalne
urice ...). Pomembno je, da pri
vadbenih dejavnostih upotevamo
naela FIT (naela dobrega pouevanja): od naela igre kot osnovne
metode dela, naela kakovosti,
gibanja, postopnosti, zaporedja,
zmernosti do nael pestrosti, zabave, timskega dela ... Vse to je osnova, da se otroci razvijejo v zdrave,
samostojne in pozitivno naravnane
osebnosti.
Telesna aktivnost otrokovo ivljenje zelo obogati, koristi zdravju
in izbolja njegovo splono poutje.
e k temu dodamo e izboljanje
otrokove samopodobe, pridobiva-
nje samozavesti, nabiranje gibalnih, ustvenih in socialnih izkuenj, utrjevanje ter irjenje kroga
prijateljev in ne nazadnje zabavo,
so koristi oitne.
Vse se zane v druini
Gibanje otrok je pomembno
za otrokovo zdravje in stari smo
prvi, ki imamo pri vzpostavljanju
otrokovega odnosa do gibanja odloilno vlogo. Prav je, da s skrbjo
zanemo e ob otrokovem rojstvu.
Otroci se morajo gibati tudi na prostem v vseh vremenskih razmerah,
le da pri tem prilagodimo as in
nain gibanja. Tako otroci ne bodo
iskali izgovorov, da bi v neprijetnih

vremenskih pogojih, kot so de,
burja , ostali v prostoru pri raunalniku ipd. Najprej pa moramo
tako zaeti razmiljati tudi odrasli
in biti otrokom za vzgled. Namesto
da nergamo in se pritoujemo nad
vremenskimi razmerami, z malimi
nadobudnei izkoristimo de za
prijeten sprehod v kornjih, s pisanimi deniki v rokah. Tudi v manj
ugodnih vremenskih razmerah
lahko prijetno preivljamo prosti
as v okviru druine in se tako e
bolj zbliamo, sprostimo in uivamo.
Prva skupna krvodajalska akcija

Pie in foto Leonora Drgan, ravnateljica vrtca Morje Lucija
Zaposleni in stari vrtca morje Lucija

smo stopili skupaj
Petek, 13., je bil za zaposlene in
stare Vrtca Morje Lucija prav poseben dan. Izvedli smo prvo skupno krvodajalsko akcijo. Bili smo zelo uspeni, veliko se nas je zbralo in nekaj
zaposlenih je zaradi organizacije dela
darovalo kri e ez nekaj dni. Transfuzijska postaja je pokala po ivih, a
kljub temu smo bili sproeni, v priakovanju, osebje pa kot zmeraj prijazno, hitro, dobre volje in ustreljivo.
Ve starev in zaposlenih je sodelovalo prvi, nekateri niso darovali e
dlje asa in prav akcija je bila motivacija za to, da nekaj naredimo za druge,
darujemo kri za tiste, ki jo potrebujejo.
Potrebnega je nekaj poguma,
dobre volje in seveda dobro zdravje

za plemenito dejanje darovati kri za
nekoga, ki jo potrebuje ali jo e bo. Krvodajalstvo je prostovoljno, brezplano in anonimno. Zanj se vsak odloi
zato, ker eli pomagati.
Tudi nae otroke vzgajamo v
duhu prostovoljstva. Rdea vila, Irena Dolinek, navduuje otroke za krvodajalstvo in prostovoljstvo s svojo
predstavo Rdea kapljica je doma v
Piranu. Obie otroke in jim skozi
zgodbo priblia to podroje. Morda
bodo tako tudi sami nekega dne naredili nekaj za druge.
Obutek in zavedanje, da si za nekoga naredil nekaj tako plemenitega,
je res enkratno. To se je utilo med

stari in zaposlenimi vrtca. Dobra volja, darovanje krvi, okrepitev, prijeten
klepet in humano dejanje so zaznamovali uspeen dan, ki ga bomo prav

gotovo ponovili.
28
April 2015
Otroci dobrodelni za velikonone praznike

Pie in foto pela Pahor
Igrica Na svet navduila obiskovalce

Letonje velikonone praznike
smo v piranski upniji zakljuili
z igrico Na svet, ki so si jo sami
zamislili in jo zaigrali verouenci
4. in 5. razreda Robi, Ivan, Denis,
Lea, Melita, Melani in njena
sestrica Ana, ki sicer obiskuje 1.
razred. Zgodba pripoveduje o treh
dekih, ki imajo bogate stare in si
lahko marsikaj privoijo: drage
trenirke in teniske, poitnice s
prijatelji, jadranje, kriarjenje,
smuanje, veliko hrane. Ko bodo
odrasli, si elijo e bolj obogateti:
eden bi bil politik, drugi bankir,
tretji pa bi denar zasluil kar z
igrami na sreo. elijo si potovati,
imeti jadrnico in dober avto.
tiri sestrice pa morajo delati na
zemlji nekega bogatega kmeta, da
kaj zasluijo in s tem pomagajo
druini. Ko si ogledujejo bogate
izlobe, si elijo nove evlje,
novo obleko in rogljike, saj so
vekrat lane. Pogovarjajo se,
kaj bi rade postale, ko odrastejo:
zdravnica, ki bo pomagala bolnim

ljudem, medicinska sestra na
otrokem oddelku, pravnica,
ki se bo zavzemala za pravice
reveev, ekologinja, ki bo skrbela
za zdravje rastlin in ivali. Ena od
njih pa si eli postati kruh, ker
kruh ni nikoli laen in kruh imajo
vsi radi. Ko nekega dne deklice
pojejo na ulici in ena izmed njih
igra na violino, deki pristopijo k
njim in prisluhnejo glasbi. Potem
se zanejo otroci pogovarjati.
Fantje spraujejo deklice, zakaj
igrajo na ulici, ko pa je tak mraz, in
one pojasnijo, da tako pomagajo
druini, da preivi. Njihov
odgovor deke tako gane, da bi
jih radi povabili na palainke, a
deklice morajo najprej vpraati
mamo. Ko vsi odidejo z odra, se
na platnu pokae napis: ez eno
leto. Otroci se skupaj vraajo iz
ole. Deki bi radi li na stadion
igrat nogomet in vpraajo deklice,
ali bi se jim pridruile. One pa
morajo na delo, da kaj zasluijo.

Takrat vsi fantje reejo: Mi
vam gremo pomagat, saj ste nae
prijateljice! Vsi skupaj zakliejo:
Vse stvari so veliko lepe, e jih
delimo s prijatelji!
Otroci so pripravili tudi
dobrodelno stojnico s knjiicami
in igrakami. Ves dohodek so
namenili pomoi otrokom v
Bosni, ki ivijo v tejih razmerah.
Tako so se na svoj nain odzvali na
postno akcijo Plamen upanja, ki jo

je spodbudila slovenska Karitas.
Zahvaljujemo
se
Sabini
Kravos za odlino projekcijo v
ozadju in za vodenje gledalikih
vaj, upniku Zorku Bajcu, ki nam
je prijazno odstopil dvorano, Zori
Muini za uvodne in sklepne
besede ter vsem obiskovalcem, ki
so si prili igrico ogledat. In seveda
vsem nastopajoim za srnost in
vztrajnost pri vajah.
Otroci spoznavajo oljkarstvo

Pie in foto Lorena Lovrei, O Cirila Kosmaa Piran
Oljka, ali te poznam?
V
sklopu
interesne
dejavnosti Oljka, ali te poznam
smo na olo povabili gospoda
Bruna Stania. Povedal nam je
ogromno zanimivosti s podroja
oljkarstva. Za njegov trud smo
mu vsi skupaj zelo hvalani.

Lea: Na predavanju smo
izvedeli veliko novih stvari in
je bilo lepo. Izvedela sem veliko
o zgodovini oljke. Imela sem se
super.
Lin: Na predavanju sem se

imela lepo. Izvedela sem veliko
novega. Bilo je zanimivo.
Lana:
Hvalena
sem
gospodu Brunu, da nam je
priel predavat. Starema sem
povedala, kar je gospod Bruno

povedal nam, in z odprtimi usti
sta me posluala. Na kratko
povedano, bilo mi je super.
April 2015
29
Ginnasio Antonio Sema Pirano

Scrivono Gli alunni di prima e seconda
Weekend sulla neve a Forni di Sopra

Dopo ripetuti rinvii causa
maltempo, sabato 7 febbraio
siamo finalmente partiti per il
weekend sulla neve organizzato dalla nostra scuola per trascorrere tre giorni dedicati agli
sport invernali. Le Dolomiti
Friulane ci hanno accolto con
uno splendido sole in uno dei
scenari pi belli della regione.
Ci hanno accompagnato gli insegnanti di sport e geografia,
che hanno preparato il programma delle attivit in modo
da accontentare tutti. Ci siamo
divisi in due gruppi, in base alle
competenze sciistiche e abbiamo subito raggiunto le piste da
sci. I pi esperti hanno affrontato le piste del Varmost, i pi
cauti hanno fatto prima un po
di allenamento sui campi scuola
del Davost. Nel pomeriggio avevamo a disposizione le piste di
pattinaggio, la palestra e la pi-
scina e ci siamo divertiti molto.

Abbiamo trascorso le serate tutti insieme in allegria.
stata unesperienza nuova
che ci piaciuta molto. stato
bello trascorrere delle giornate
insieme svolgendo attivit sportive a scelta. Abbiamo imparato
a conoscerci meglio e ad apprezzare i nostri insegnanti sotto

un altro punto di vista. Abbiamo anche migliorato le nostre
abilit negli sport invernali.
Luned mattina ci hanno raggiunto tutti gli altri allievi con
altri insegnanti che sono venuti
a trascorrere la giornata sportiva.

Avremmo voluto essere ancora pi numerosi, per il prossimo anno proponiamo di allungare il weekend a una settimana
bianca con la partecipazione di
tutti!
Ginnasio Antonio Sema Pirano
Piccoli scienziati allopera

Una ventina di bambini
della Scuola dell'infanzia "La
coccinella" di Lucia stata
protagonista della "Giornata scientifica per piccoli scienziati" tenutasi al Ginnasio
Antonio Sema il 17 marzo
2015. I bambini hanno portato nel nostro laboratorio una
ventata di entusiasmo e di
allegria. Guidati dalle nostre
insegnanti e aiutati dai nostri
allievi, hanno assistito e collaborato a diversi esperimenti di chimica con alcuni gas
che compongono latmosfera,
come lossigeno, lazoto e
lanidride carbonica. Un altro
laboratorio era incentrato sugli insetti e sulle conchiglie. I
giovani ospiti hanno imparato a riconoscere diversi tipi di
insetti e hanno potuto osser-
varli anche al microscopio.

La collaborazione con la
Scuola dellinfanzia La coccinella di Lucia iniziata
tre anni fa grazie alliniziativa
di un nostro ex alunno, ora
educatore
presso
lasilo.
Lobiettivo della collaborazione di offrire ai bambini dei
contenuti didattici alternativi, di presentare dei contenuti
scientifici in modo adeguato
e accattivante in modo da stimolare la curiosit dei bambini e sviluppare linteresse

per gli argomenti scientifici.
Daltro canto, la preparazione
e lo svolgimento dei laboratori da parte dei nostri allievi
in collaborazione con gli insegnanti, utile ed istruttiva
e offre lopportunit di elaborare gli argomenti appresi in
modo divertente e alternativo.
La divulgazione di contenuti scientifici diventata oramai tradizionale e gli
appuntamenti con le giornate scientifiche per le scuole elementari e la scuola
dellinfanzia continueranno
certamente anche in futuro.
30
April 2015
Gimnazijci so podirali stereotip, da se mladim ni ne da

li so se romantike
Dijaki drugih letnikov

Gimnazije Piran so v zaetku
marca nekaj dni spoznavali
obdobje
romantike
v
prostovoljno
izbranih
delavnicah. Na njih so
dojemali duh romantike,
tako da so plesali, peli, igrali
na glasbene instrumente, se
li gledalie, fotografirali,
snemali video, slikali in
ne nazadnje celo kuhali.
Ob
zakljuku
projektno
zasnovanega pouka so svoje
romantine
ustvarjalne
doseke prikazali v Gledaliu
Tartini s prireditvijo, ki so
jo poimenovali Romantika
na prvo ogo. Pokazali
so navduenje nad takim
pristopom do pouka in
priznali, da so v tednu
delavnic
skoraj
izgubili
obutek, da so v oli, pa
eprav so kar naprej nekaj
poeli in prebili v oli celo ve
ur kot sicer.
V gledaliu so predstavili
svoje dojemanje romantike in
jo vsestransko, mladostniko
zabavno,
pronicljivo,
ivahno ter predvsem na svoj
izviren nain pribliali tudi
svojim starem, soolcem
in someanom. Obinstvo
ob aplavzih ni skrivalo
navduenja nad domiljijo in
sposobnostmi dijakov. Ti so
prikazali projekcijo fotografij
s fotografske delavnice in
izraali romantina ustva

skozi ples, gledaliko igro,
prebiranje literature, glasbo,
videoparodijo na film Titanik
in ne nazadnje tudi skozi
vloke muzikala. Domiljija
obdobja romantike jih je
spremljala
tudi
na kuharski
SPONZOR
KRIANKE
in slaiarski delavnici.
Na
koncu
prireditve
so
se
dijaki
zahvalili
svojim uiteljem, dijakom
vijih letnikov, starem in
tevilnim drugim za pomo
pri spoznavanju obdobja
romantike na poseben nain.
Bilo jih je namre kar precej,
ki so jim na delavnicah radi
pomagali s svojim znanjem in
izkunjami.
Dijake pa je pohvalila
tudi mentorica, profesorica
Marjeta Stegel, ki je povedala:
Namen
dejavnosti
po
delavnicah je bil spodbujati
ustvarjalno
razmiljanje,
ki sicer prevekrat izpade
iz olskega programa, in
razvijati veselje do uenja.
Uspelo nam je, saj so
bili dijaki nadpovpreno
motivirani. Sami so se eleli
vkljuiti v ve delavnic, na oli
so ostajali samoiniciativno
cele popoldneve in bili so
kreativni.
Ob
podiranju
stereotipa, da se mladim
ni ne da, so se pokazali v
najbolji lui.
April 2015
31
Kakovost pouka elektrotehnike na GEP

Uspeh Elektro in pomorske ole Portoro

Dijaka drugega letnika Elektro in
pomorske ole Portoro Luka Levac in
Aleksander Hrasti sta se na 23. dravnem tekmovanju iz elektrotehnike in
raunalnitva, ki ga je 18. marca organiziral olski center Celje, uvrstila na
drugo mesto. Tako sta pod mentorstvom
profesorja Andreja Florjania ponovila
lanski uspeh ole, ki potrjuje kakovost in
kompetentnost njihovega pouka elektrotehnike oziroma njegovo enakovrednost
z mnogo vejimi tovrstnimi olami v
Sloveniji.
Na uspeh so v oli upravieno ponosni. estitke si zasluijo tudi zato, ker je
na tekmovanju sodelovalo 13 elektrotehnikih ol iz vse Slovenije in so morali
dijaki na osnovi teoretinega ter praktinega dela pokazati veliko strokovnega
znanja in spretnosti.
ivahen drugi semester

Pie Mariana Rodela; foto Iva Emeri
Mednarodno dogajanje na Turistici
Drugi semester je na Fakulteti za

turistine tudije Turistici mednarodno
obarvan. Od 14. do 17. 4. 2015 se je
na
Turistici
odvijala
mednarodna
konferenca z naslovom Hospitality and
Service Innovation, ki jo je Turistica
organizirala v sodelovanju s fundacijo
FH (La fondation pour la formation

htelire) iz vice, ki se ukvarja s
promocijo in spodbujanjem izobraevanja
in usposabljanja na podroju turizma.
Na partnerski konferenci je sodelovalo
40 predstavnikov turistinih, gostinskih
in izobraevalnih institucij s podroja
Vzhodne in Centralne Evrope. Tematika

je pokrivala podroje raziskovanja in
izobraevanja inovativnosti v turistini
industriji, kar v zadnjih letih razvijamo
na UP FT Turistici. Udeleenci so v asu
konference spoznali tudi are Portoroa in
Pirana ter okusili dobrote slovenske Istre.
Poleg konference je Turistica v okviru
projekta UP IN SVET: Mednarodna
vpetost Univerze na Primorskem
gostila e dva priznana tuja gostujoa
predavatelja. V etrtek, 16. 4. 2015, je
na doktorskem programu Inovativni
turizem predavala dr. Sara Dolniar iz
Univerze v Queenslandu (Avstralija),
raziskovalka turizma in podpredsednica
najuglednejega
mednarodnega
zdruenja za turistine tudije IAST
(International Academy for the Study of
Tourism). V istem tednu pa je imel ve
predavanj tudi dr. William C. Gartner iz
Univerze v Minnesoti (ZDA), profesor za
uporabno ekonomijo, ki je bil tudi sam
podpredsednik in predsednik elitnega
zdruenja IAST. V maju bomo na Turistici
gostili e ve priznanih strokovnjakov s
podroja turizma.
32
April 2015
Gostili uglednega predavatelja z Nove Zelandije dr. Davida Mitchella

Pie in foto Ksenija Funa, CKSG Portoro
Kaj resnino deluje v

inkluzivnem izobraevanju?
Univerza na Primorskem, Pedagoka
fakulteta, je skupaj s Centrom za
korekcijo sluha in govora Portoro v
petek, 20. 3. 2015, gostila uglednega
predavatelja s canterburyjske univerze
z Nove Zelandije. Dr. David Mitchell
je gostoval tudi na izobraevalnih
dnevih specialnih in rehabilitacijskih
pedagogov Slovenije.
Ko Mitchell govori o strategijah
pouevanja, ki temeljijo na nekih
dokazih, misli na jasno doloene
strategije pouevanja, ki so se v
kontroliranih
situacijah
izkazale
za uinkovite (prinesle so dobre
rezultate) pri neki omejeni populaciji
uencev. Te strategije so: kooperativno
skupinsko uenje, vrstniko pouevanje,
vkljuevanje in podpora starev,
navodila za kognitivne strategije in
spominske strategije. Uspenost vsake
strategije je podprl z rezultati razlinih
raziskav.
Kooperativno skupinsko uenje
pomaga uencem, da se uijo
drug od drugega. Pri tem delajo v
majhnih skupinah ter si pomagajo pri
individualnih in skupinskih dejavnostih.
Uitelj
ima
pri
kooperativnem
skupinskem uenju ve nalog. Pripraviti
mora primerne skupinske aktivnosti
z namenom, da lahko sodeluje tudi
otrok s posebnimi potrebami (PP).
Otroke mora nauiti spretnosti, ki
so potrebne za delo v skupini, kajti
nekateri so individualisti, dominantni
in teko delajo z drugimi. Uitelj se
mora tudi spopasti s teavami, e te
nastopijo. Opaziti mora na primer zelo
planega ali zelo dominantnega otroka.
Budno ju mora spremljati in voditi.
Pri kooperativnih skupinskih oblikah
uenja se uitelj ne izkljui, tudi sam
prispeva na svoj nain.
O vrstnikem pouevanju govorimo,
ko en uenec (tutor) pomaga drugemu
uencu pri neki nalogi. S takim
nainom pouevanja pridobijo prav
vsi udeleenci unega procesa: tutor,
uenec, ki mu tutor pomaga, in uitelj.

Pri vrstnikem pouevanju mora uitelj
otroke previdno izbrati. Nekateri pa
ne morejo sodelovati drug z drugim
in to je treba upotevati. Taka oblika
pouevanja je tudi asovno omejena,
saj ne sme trajati predolgo. Uporabiti
jo je treba za vajo, ne za uenje novih
snovi. In ne nazadnje, otroke-tutorje je
treba te oblike dela nauiti. V pomo
jim ponudimo strategijo PPP (pause,
prompt, praise) oziroma PSP (postoj,
malo poakaj, da uenec sam razmisli
o odgovoru, spodbujaj, daj namig in
pohvali uenca za pravilen odgovor).
Podpora
starem
in
njihovo
vkljuevanje je tretja kljuna strategija
za
kakovostneje
pouevanje.
Stari igrajo pomembno vlogo v
izobraevanju in podpori uencem s
PP. Imajo pomembno vlogo pri pripravi
individualiziranega programa za otroka,
pa tudi pomembno besedo pri tem,
kje se bo otrok olal. Nekateri stari
potrebujejo pomo v obliki svetovanja.
Navodila za kognitivne strategije
nauijo otroke, kako in kaj se uiti. Te
strategije so: vizualizacija, nartovanje,

samoregulacija, zapomnitev, analiza,
napovedovanje, razmiljanje o svojem
miljenju.
Spominske
strategije
pomagajo
uencem, da si zapomnijo pomembno
informacijo.
Sem
pritevamo:
mnemoniko (barve mavrice si lahko
zapomnimo s pomojo zaetnic vsake
barve: RORZMIV rdea, oranna,
rumena,
zelena,
modra,
indigo,
vijolina), delitev na pomembne korake
(npr. kaj je bistvo zgodbe ali nekega
eksperimenta), ponavljanje, notranje
predstave (risanje zgodb, diagramov,
da se vidi, kako so stvari povezane),
lenjenje (npr. telefonsko tevilko si
lahko zapomnim, e tevila grupiram v
manje skupine).
Mitchell je zakljuil z besedami,
da lahko uitelji veliko naredijo, da
izboljajo svoje pouevanje, s tem pa
izboljajo kvaliteto ivljenja otrok s PP.
Lahko si pomagajo s strategijami, ki
temeljijo na dokazih.
April 2015
COMUNIT DEGLI ITALIANI ITALIJANSKA SKUPNOST
33
Comunit degli Italiani ''Giuseppe Tartini''

Scrive Daniela Sorgo; foto Archivio CI
Dedicato a Tartini 2015

Nell'ambito del programma
culturale della CAN di Pirano,
la tradizionale manifestazione
DEDICATO A TARTINI 2015
della Comunit degli Italiani ''Giuseppe Tartini'', ha organizzato
una serie di eventi culturali al
grande violinista con una settimana ricca di concerti e mostre,
in collaborazione con il Museo
del mare ''Sergej Maera'' di Pirano. La prima giornata celebrativa
in Casa Tartini stata dedicata
all'inaugurazione della mostra
La storia del violino raccontata nelle immagini dal Club fotografico di Portorose. Con l'ospite,
il poeta dalmata Stipe Cvitan,
seguito il recital de A Tartini,
per l'occasione tradotto in italiano da Adriana Cah e lettura di
Mirko Orli. La serata proseguita nella Chiesa di San Francesco
con il concerto dell'orchestra ad
archi Camerata Medica di Lubiana. Nel giorno della nascita del
Maestro delle Nazioni, l'8 aprile,

sempre in Casa Tartini stato ricordato il dottor Franjo Kresnik,
violinista e liutaio, e presentata
successivamente la mostra Tra
arte e maestria al Museo del
mare in collaborazione con il
Museo della marineria e storico del litorale croato di Fiume.
Nella casa natia abbiamo avuto
il piacere di assistere al concerto
di Krunoslav Mari al violino di
Kresnik e rtomir ikovi al violino di Tartini. In collaborazione con la SEI Vincenzo e Diego
de Castro di Pirano sono stati
organizzati dei laboratori creativi
per i bambini del primo triennio,
rivolti alla conoscenza del la figura e dell' opera di Giuseppe Tartini. Sabato sera in Casa Tartini si
sono esibiti gli allievi dell'Atelje
Tartini di Lubiana in occasione
del XXVesimo anniversario della scuola di musica. Abbiamo
concluso la settimana in bellezza
Gruppo in costume al tempo di tartini.
con il concerto Tutto Tartini nella

Chiesa di San Francesco. Grande
successo come sempre, e grandi apprezzamenti dal pubblico
presente per il Coro ''Giuseppe
Tartini'' diretto da Milly Squarcia
Monica con artisti solisti: Bojan
Glavina, Davide Circota ed il
quartetto ad archi ''Spring Quartet''. Le serate dedicate a Tartini

sono state allietate dalla presenza
del gruppo in costume ''Al tempo
di Tartini'' che in Casa ha riportato un'atmosfera tipica del Settecento veneziano.
Scrive e foto Romina Kriman
Premiazione dei nostri alunni
Eravamo
rimasti
con
lavvisarvi che i nostri alunni della SE Vincenzo e Diego de Castro
hanno partecipato al concorso
Tutela, valorizzazione e promozione del patrimonio linguistico
e culturale veneto promosso dal
Comitato Pro Loco UNPLI Vene-
to in collaborazione con la Regione Veneto, con il filmato Ciacole

in piassa. Scorcio storico su una
piazza piranese", come pubblicato nel precedente numero di
questo periodico. Questa volta
abbiamo il piacere dinformarvi
che il nostro lavoro stato premi-
ato! Con grande sorpresa infatti,

ci giunta la notizia che il nostro
filmato, inerente limportanza del
mantenimento dei beni storici e
della tutela del dialetto locale,
stato scelto dalla commissione
degli enti promotori. Una nostra
delegazione stata invitata a Ve-
nezia, in occasione della Festa

del Popolo Veneto del 25 marzo
(giorno della fondazione di Venezia) per la premiazione e la presentazione degli estratti di alcuni
elaborati. Con la vincita in denaro i nostri alunni partecipanti si
faranno una bella gita.
34
ITALIJANSKA SKUPNOST COMUNIT DEGLI ITALIANI
April 2015
Scrive e foto Nada Dellore
Escursione didattica a Lubiana

Kulturni bazar 2015
Bella e soleggiata la nostra capitale, il giorno 18 marzo, quando Iabbiamo visitata!

Kulturni bazar un avvenimento culturale
e didattico organizzato presso il Cankarjev
dom per tutti quelli che amano la cultura e
sono curiosi di sapere e imparare qualcosa di
nuovo e anche noi della SE Vincenzo e Diego
de Castro Pirano vi abbiamo partecipato. Ci
siamo divertiti ad assistere alla rappresentazione teatrale VELIKI POK, che ci ha portato
ai tempi di Nikola Tesla, Albert Einstein, Marie Curie, Galileo Galilei, Isaac Newton, alle
loro scoperte, e ci ha fatto ridere e conoscere
aspetti inediti dei personaggi. Essendo questo

lanno internazionale della luce, ci ha ricordato delle scoperte e delle leggi della natura sul
nostro pianeta. La nostra scuola fa parte della
rete UNESCO Asp e non potevamo lasciare
il bazar senza aver visitato la ricca offerta di
stand e laboratori e aver partecipato ad un
quiz alla bancarella della UNESCO PIATTAFORMA.
Poi con la funicolare siamo saliti sulla
collina al famoso castello di Lubiana. Una
visita guidata ci ha portato indietro nel tempo, nella storia del castello e della citt, che
ai tempi dellantica Roma si chiamava Emona.

Dalla torre abbiamo ammirato Lubiana, questa citt mitteleuropea, in tutta la sua bellezza.
Dallalto abbiamo osservato il quartiere del
centro storico, le piazze, il grattacielo, la biblioteca universitaria NUK progettata dal famoso Joe Plenik, il fiume Ljubljanica con i suoi
ponti, la piazza del mercato, i quartieri moderni, in lontananza le bellisime montagne
Siamo tornati nel pomeriggio tardi un po
stanchi ma contenti e arricchiti di nuove nozioni ed emozioni
Scrive Fulvia Poletti, mentore del gruppo Volontariato
Mercatino della bont a Pirano

La scuola elementare Vincenzo e Diego de
Castro, sabato 28 marzo 2015, ha organizzato la Giornata del cambiamento. All'azione
umanitaria hanno partecipato con entusiasmo alunni e lavoratori volontari. Il ricavato
della vendita verr devoluto per coprire le
spese della scuola in natura agli alunni che
vivono in famiglie economicamente svantaggiate. Educhiamo a rispettare il principio
di uguaglianza, perch tutti gli alunni hanno
il diritto di partecipare alla scuola in natura.
Nel mese di marzo abbiamo raccolto abbigliamento per bambini, giocattoli, libri e fumetti; il nostro slogan era: Riordina, recupera,
dona, aiuta, utilizza e salvaguarda la natura!
Molti genitori hanno offerto il loro aiuto, in
particolare si dimostrata sensibile la famiglia Memi. Ringraziamo tutti coloro che ci
hanno offerto il loro contributo tra cui anche

la fioreria Vrun, la ditta della produzione del
sale, la panetteria Spar, la parrucchiera Katja,
la fioreria Sova e le cartolerie Hartis e Skat.

Il nostro desiderio di rafforzare il valore
della solidariet e partecipazione nei giovani.
April 2015
COMUNIT DEGLI ITALIANI ITALIJANSKA SKUPNOST
35
Scrive Marina Dessardo
Escursione di studio al parco della fantasia Gianni

Rodari a Omegna (Lago dOrta) dal 25 al 27 marzo 2015
Per il secondo anno consecutivo

lUniversit Popolare di Trieste ha
organizzato lescursione di studio, riservata agli studenti meritevoli delle
scuole elementari italiane dellIstria
e di Fiume, al Parco della fantasia
Gianni Rodari a Omegna sul lago
dOrta, citt natale dello scrittore.
Il Parco della Fantasia un Parco letterario e didattico per bambini: ha lo scopo di promuovere,
divulgare e far conoscere Gianni
Rodari e il suo Metodo della fantasia. Il parco letterario a lui dedicato
propone attivit legate alla Grammatica della Fantasia in forma ludica ed esperienziale. Giocando si
impara lo slogan da cui traggono
ispirazione atelier creativi, proposte
di teatro interattivo ed emotivo per
concludere con la proposta di laboratori allaria aperta nei luoghi e negli ambienti che hanno ispirato le favole di Rodari e caratterizzato i suoi
personaggi. Grazie alle sue diverse
strutture, offre una vasta gamma di
attivit che coinvolgono attivamente
i bambini dai quattro ai quattordici
anni. Allinterno del parco i bambini possono giocare in libert oppure
seguire percorsi strutturati. Nella ludoteca interna al parco sono offerti
invece numerosi laboratori didattici
che hanno lo scopo di stimolare la
creativit linguistica e manuale dei
bambini secondo le tecniche rodariane, attraverso unestemporanea
interpretazione di alcune pietre
miliari dello scrittore, quali, tra gli

altri, Favole al telefono, i Laboratori
dei Perch e La grammatica della
fantasia. Rodari ne La Grammatica
della Fantasia si rivolto a tutti coloro che credono nella necessit che
limmaginazione abbia il suo posto
nelleducazione, a chi ha fiducia nella
creativit infantile.
Nel corso dei tre giorni gli alunni hanno potuto conoscere la citt
di Omegna e i luoghi che ricordano
Gianni Rodari. Hanno conosciuto lo
scrittore nel suo ruolo di insegnante,
giornalista e scrittore. Inoltre, sotto
la guida di validissimi animatori,
sono stati inclusi nei laboratori della
grammatica della fantasia, di spettacoli teatrali interattivi e nelluscita
sullisola di S. Giulio con animazione alla ricerca della villa del Barone
Lamberto, il protagonista del racconto di Gianni Rodari Cera due
volte il barone Lamberto.
Senza ombra di dubbio
lescursione unesperienza molto
interessante per gli alunni che vi
partecipano, che oltre a collaborare attivamente alle attivit offerte,
hanno modo di conoscere i coetanei
delle altre scuole e instaurare nuove
amicizie. Questanno, a vivere questa indimenticabile esperienza, sono
stati gli alunni dellottava classe della
SE Vincenzo e Diego de Castro di
Pirano, sezione periferica di Sicciole.
Ecco come ce la raccontano Hana e
Sara.
Dal 25 al 27 marzo noi, alunni dell'ottava classe della scuola di Sicciole, abbiamo fatto un'escursione nella citt natale di Gianni Rodari,
ovvero Omegna.
Siamo partiti al mattino presto e siamo arrivati nel pomeriggio. Per
prima cosa abbiamo fatto il giro della citt, quindi due guide ci hanno
presentato le attivit dei due giorni successivi.
GIOVEDI'- Siamo andati nella Ludoteca dove abbiamo fatto tanti
bei laboratori dedicati alla fantasia. Ci siamo divisi in pi gruppi e abbiamo inventato tante parole nuove. Il mio gruppo si chiamava Athinasa.
Nel pomeriggio abbiamo assistito alla recita teatrale de "IL BARONE LAMBERTO". I personaggi eravamo noi e dovevamo improvvisare
tantissimo. Mi piaciuto molto.
VENERDI'- Al mattino siamo saliti sul battello e siamo andati
sull'isola di San Giulio, dove abbiamo cercato la casa del barone Lamberto. E L'ABBIAMO TROVATA!
Finito il giro dell'isola, siamo risaliti sul battello che ci ha portato a
Orta, una citt vicino ad Omegna; abbiamo fatto un giro, ci siamo presi
un bel gelato e poi siamo andati a pranzo.
Alle due siamo saliti sull'autobus che ci ha riportati fino a casa. Il
viaggio stato lunghissimo ma divertente. Abbiamo conosciuto nuovi
amici e abbiamo passato tre giorni bellissimi.
Hana Susman
VIII classe, Sicciole
Ho aspettato cos tanto di partire per Omegna, che mi sono alzata
alle sei di mattina. La mamma ha portato me e mio cugino Daniel alla
stazione dellautobus di Lucia dove ci aspettavano linsegnante Marina
Dessardo, Matteo, Etian e infine arrivata anche Hana. Siamo partiti
alle otto. Sullautobus ci siamo fatti molti amici.
Gioved, subito dopo colazione, siamo andati al Parco della fantasia a fare giornalismo. Cerano tre stanze il mio gruppo stato sistemato
nella prima. Ci siamo suddivisi in tre gruppi. Io stavo con la mia classe
e con Annadea di Cittanova e Liam di Capodistria. Ci siamo divertiti tantissimo. Tutto consisteva nellaver fantasia. Abbiamo inventato
un nome, disegnato e scritto un tema fantastico. Dopo siamo andati
a pranzo e subito dopo siamo ritornati al parco. L un animatore-attore ha scelto tra di noi alcuni volontari che desideravano fare teatro.
Hanno recitato Cera due volte il barone Lamberto. Mi sono divertita
tantissimo in quanto tutti erano molto ridicoli. Dopo siamo ritornati in
albergo e potevamo fare quello che volevamo. Siamo rimasti in albergo
e assieme ai ragazzi ci siamo divertiti un mondo. Dopo cena, assieme ad
Annadea, ci siamo divertite a fare conoscenza con i ragazzi delle altre
scuole. Il coprifuoco, cio lora in cui bisognava essere nelle proprie
stanze, era alle dieci e mezzo.
Venerd, sfortunatamente lultimo giorno, siamo andati a visitare
lisola di San Giulio che si trova circa a met del lago dOrta. Sullisola
dovevamo cercare la casa del barone Lamberto con le indicazioni che
ci dava lanimatrice. Dopo averla trovata, con i battelli abbiamo fatto
un giro e siamo ritornati al bus. Subito dopo il pranzo siamo partiti per
tornare a casa. Il viaggio verso casa mi sembrato molto corto anche
se durato circa otto ore. Non ero contenta di tornare a casa, mi sono
divertita troppo. Avrei voluto rimanere almeno ancora qualche giorno,
ma sono veramente felice di aver vissuto questa esperienza a Omegna.
Sara Vesnaver
VIII classe, Sicciole
36
KULTURNA DEDIINA
April 2015
V Monfortu se zbirka zadnji hip reevane ladijske dediine lepo vea

Oivljanje batan, bracer, trabakol,

maon, gajet
Dan pomorstva, ki smo ga

obeleili 7. marca, je tudi letos
predvsem na Obali spremljalo
nemalo dogodkov, ob katerih
smo lahko posluali o krizi pomorskega tovornega prometa,
izobraevanju pomorakov,
o teavah z njihovim zaposlovanjem, pomenu Luke Koper,
gradnji novega tira do nje in
podobno. Za prav lepo in predvsem konkretno preseneenje
pa so poskrbeli v Pomorskem
muzeju Sergej Maera Piran.
Ta je ob svoji 60-letnici v Monfortu pripravil predstavitev
obnovljene zbirke tradicionalnega ladjedelnitva in razvoja
vodnih portov pri nas.
e zlasti ljubitelji pomorske
dediine e vrsto let kritino
ugotavljajo, da medtem ko lesenjae zaradi maehovskega odnosa do njih in do druge z njimi povezane dediine jemlje
vrag, izgubljamo pomemben
del nae pomorske preteklosti.
Tega je na sreo sedaj konec,
saj pomorski muzej v Monfortu e od leta 2010 sistematino zbira, strokovno muzejsko
obdeluje in daje na ogled vse,
kar se e zadnji hip najde. Muzejska zbirka je v enem od im-
pozantnih prostorov lani delno

obnovljenega nekdanjega skladia soli. Predvsem je dovolj
velik, da je muzej tam dobil
prilonost za pridobivanje,
hranjenje in muzeoloki prikaz
plovil ter drugih zgodovinskih
navtinih predmetov.
Nad naglo rastoo zbirko
kar kakih 1000 eksponatov bdi
kustos Uro Hribar, pri njeni
zadnji dopolnitvi pa je velik
del iz svoje zbirke dodal tudi
piranski raziskovalec zgodovine naega ribitva ter navtike
Vinko Oblak. Na ogled so stara
lesena tradicionalna ribika in
tovorna plovila severnega Jadrana razlinih tipologij, stara originalna jadra, predmeti
in orodja starega ladjedelstva,
navtina in ribika oprema,
stareje portne jadrnice, veslaki olni in lesene vodne
smui ter drugi predmeti, ki
so tako ali drugae povezani
z morjem. Obiskovalce vodijo
po zbirki tudi videoposnetki in
projekcije. Ob njih lahko spoznate podrobnosti nekdaj zelo
cenjene in razirjene ladjedelnike obrti slovenske Istre.
Med drugim izstopa zapuina
Davideja Filipasa, Luke Kleve,
Franka Pearja, Robija Kluna,

Maria Kluna in e mnogih drugih.
Od ostalih plovil in drugih
predmetov ladijske dediine,
ki so jih podarili jadralna kluba Pirat in Ljubljana, Veslaki
klub Piran ter zasebniki, so
tam jadrnica nacionalnega tekmovalnega razreda L-5, jadrnice mednarodnega tekmovalnega razreda Letei Holandec,
Finn, Optimist in kar nekaj
tekmovalnih veslakih olnov.
Ta plovila dokazujejo, da imata
portno in tekmovalno veslanje ter jadranje na slovenski
obali dolgo tradicijo, in so poleg tega sama po sebi tehnini
doseki svojega asa. Obenem
spominjajo na obdobje, ko so
slovenski jadralci in veslai dosegali pomembne rezultate na
najodmevnejih mednarodnih
tekmovanjih.
Od opaznejih starih lesenja omenimo dotrajana, a
konstrukcijsko celostno ohranjena primerka ribikih plovil
tipa istrski topo in guc ter
plovili tipa pasara. e vas
torej te pomladne dni zanese
mimo Monforta, velja pokukati
v ta noveji muzej v skladiih
soli in si ogledati, kaj e ostaja

od nae bogate ladijske dediine. Z njo nadvse konkretno
dokazujemo, da smo od nekdaj
tudi pomorski narod. Muzejski
prostori v Monfortu bodo gostili tudi zaasne razstave, delavnice in didaktino-pedagoka sreanja. Tako za 24. april
napovedujejo gostovanje razstave Od Jadrana do oceanov
Tomos, izvenkrmni motorji,
ki so osvojili svet. Pripravljajo
jo v sodelovanju z zbirateljem
in poznavalcem tehnine dediine Tomosa Stevom Vujiem.
Vinko Oblak, ki je ob Dnevu pomorstva dal iniciativo, da
se spodbudi projekt za izdajo
sodobnega slovenskega pomorskega slovarja, ki ga mnogi
e vrsto let mono pogreajo,
pravi: Podpreti je treba delo
pomorskega muzeja, Morske
bioloke postaje, pomorskih
izobraevalnih ustanov, piranskega Akvarija, piranskega Muzeja polev in koljk,
portnih drutev in podobnih
institucij, skozi katere se Slovenci lahko identificiramo in
dokazujemo, da smo pomorski
narod.
April 2015
37
KULTURNA DEDIINA
Obina Piran s projektom Adrifort med nagrajenci

Foto Barbara Koar
Med dobitniki mednarodnih

priznanj ponovno Studio Kernel
Najveje
mednarodno
zdruenje komunikatorjev
IABC je letos s prestinimi
priznanji zlato pero osemkrat nagradilo slovenske projekte. Dve zlati peresi prejme
koprski Studio Kernel, obe za
digitalne reitve.
Ob nagradi za projekt
spletnega mesta in videa, ki
ga je razvil skupaj z Zavarovalnico Triglav, je nagrajen
tudi za reitve za Obino Piran in mednarodni projekt
Adrifort, ki promovira obzidja jadranskih mest. Ekipa,
ki so jo sestavljali Vita Kernel, Saa Islamovi, Marko
Jug in Leo Bizjak, je uinko-
vito nadgradila predpisane

projektne okvire tudi z vkljuitvijo druabnega omreja
Facebook.
Veseli smo, da je Obina
Piran s koordinatorico projekta Adrifort Jasno Softi
imela posluh in smo klasine ter nove medije povezali
v celoto, vse brez dodatnih
izdatkov. Tako povezovanje
in iskanje reitev nam je e
v poseben uitek, ko gre za
kulturno in naravno dediino ter turizem, dodajajo v
Studiu Kernel.
Podelitev letonjih priznanj bo 16. junija v San
Franciscu.
Nagrajena fotografija piranskega obzidja avtorice Barbare Koar, zmagovalke

lanskega spletnega fotografskega nateaja Adrifort.
Glinene arheoloke najdbe z dna naega morja

Ko e ni bilo plastenk
Pomorski muzej Sergej Maera
Piran s prilonostnimi razstavami
v Vitrini meseca vsake toliko asa
preseneti s kako novo vznemirljivo pridobitvijo v svojih sila pestrih
zbirkah. Od konca februarja je tako
tam na ogled nekaj glinenih arheolokih najdb z dna naega morja, ki
popeljejo v zgodovino steklenienja
mineralne vode. Med njimi so predmeti iz zbirke pokojnega potapljaa
in raziskovalca naega morja, Koprana Alfreda Zajia - Cica (1952
2013), ki je bil nadvse aktiven lan
raziskovalne sekcije Potapljakega
kluba Luke Koper in neumoren raziskovalec slovenskega podmorja.
Predmete, ki jih je odkril ob
raziskavah morskega dna, je njegova druina podarila muzeju in med
njimi sta tudi dve keramini steklenici iz 19. stoletja. Z njuno pomojo
in s e nekaj fragmenti podobnih
steklenic, ki jih hrani muzej, arheologinja in muzejska svetovalka v Pomorskem muzeju Snjeana Karinja
skupaj s sodelavci popelje v zaetke
danes povsem obiajnega steklenienja mineralne vode, ko so z njo
polnili e keramine steklenice.
eprav gre za steklenice, ki za
koga morda niti niso zelo stare, glede na vtisnjene napise ni nobenega
dvoma, da gre za prve steklenice, ki
so se mnoineje uporabljale za steklenienje mineralne vode. Danes,
ko je voda v plastenkah del naega
vsakdana, si teko predstavljamo, da
je bilo neko drugae. Prvo steklenienje mineralne vode v keramine steklenice je postalo obiajneje
v 19. stoletju, nato je keramino
zamenjala steklena embalaa, ele
pred kakimi 20 leti pa smo zaeli
uporabljati plastenke, pravi Snjeana Karinja.
38
SOLINE
April 2015
Strunjanski polotok vabi

Pie Samanta Makovac, Javni zavod Krajinski park Strunja; foto arhiv JZ KP Strunjan
Po poteh krajinskega parka Strunjan
Strunjanski polotok zdruuje veliko naravnih bogastev in lepot fline

obalne pokrajine, zato ne presenea,
da se vsako leto za vodeni ogled po
krajinskem parku odloi vedno ve
obiskovalcev. Vodniki Javnega zavoda Krajinski park Strunjan so v
zadnjih nekaj letih pospremili po unih poteh pomembno tevilo predvsem uencev, dijakov, predolskih
otrok, pa tudi posameznih skupin
odraslih in druin.
Poti vodijo skozi glavne znamenitosti obmoja, od solin in morske
lagune do klifa in morskega obreja.
Marljive roke solinarjev vsako leto
skrbijo za pridelavo morske soli v
Strunjanskih solinah. Morska laguna Stjua je prava restavracija za
ptice, saj jim je obilica hrane vedno
na dosegu kljuna. Na severni strani
polotoka se iz morja dviguje visok
strm klif, katerega zgodovina nastanka je zelo bogata in e dandanes
so ivi naravni procesi, ki ga spreminjajo. Skok v morje pa nedvomno
razkrije e preostale, s kopnega nevidne skrivnosti ivljenja podvodnega
sveta.
Kaken je travnik pod vodo?
Kako odkriti sledi fosilov? Katere rastline imajo potni list? Kdo je ambasador slovenskega morja? Zakaj so
soline dom slanoljubnim rastlinam?
Odgovore na vsa vpraanja najdete,
e se z vodniki odpravite na katero
od unih poti po Krajinskem parku Strunjan. Po njih lahko gremo v
kateremkoli mesecu ob suhem vremenu, z ustrezno obutvijo in poleti z
zaito pred soncem.
Obiskovalci lahko ob predhodni
rezervaciji izbirajo med vodenimi
ogledi, ki trajajo eno ali dve uri. Posamezne poti, dolge 2 ali 4 kilometre,
so utrjene, zavarovane z ograjami in
niso fizino zahtevne. Sprehod po

poteh prekinjajo postanki z razlago
na posamezni postaji, ki jo lahko
nadgradimo z izpolnjevanjem delovnih listov in uporabo unih pripomokov, kot sta kompas in lupa,
pa tudi daljnogled in teleskop. Odvisno od izbrane tematike in doline
poti znaa cena od 3 do 6 na osebo.
Lani je zaivela tudi prva slovenska
podvodna una pot, ki je namenjena
tako zaetnikom kot izkuenim potapljaem z avtonomno opremo, pa
tudi vsem drugim obiskovalcem, ki
bi radi pot preplavali z masko in plavutkami. Morska pot je opremljena s
tirimi podvodnimi tablami, ki opisujejo znailnosti morskega okolja in
organizme, ki tukaj ivijo.
Nedvomno pomembna pridobitev za vse, ki odkrivajo krajinski
park na lastno pest, je center za obiskovalce v prenovljeni Solinarski
hii v Strunjanskih solinah, ki je
vrata odprl lansko leto in v katerem
je urejena razstava Park morja. Na
panojih, maketi in filmu so v treh
jezikih prikazane vse pomembneje
znailnosti krajinskega parka in njihova neloljiva povezanost z morjem.
Vsi vedoeljni in radovedni ne
zamudite prilonosti, da se odpravite v enega izmed Naravnih parkov Slovenije, in sicer v nedeljo, 24.
maja 2015, ko pripravljamo Dan
slovenskih in Dan evropskih parkov.
Nedeljske ure v Krajinskem parku
Strunjan boste lahko preiveli v nai
drubi z dnevom odprtih vrat Solinarske hie in na vodenem ogledu
botanine poti po parku, ki bo ta
dan brezplaen. Ve o dogodku si
lahko v kratkem preberete na spletni
strani http://www.parkislovenije.si/.
Vabljeni!
Vtisi obiskovalcev:
Za nas, ki organiziramo
delo na terenu, je zelo pomembno, da ste prilagodljivi glede na
nae elje in priakovanja, da se
drite dogovorov, in kar je zame
osebno najbolj pomembno, da
so vodenja s strani vaih sodelavcev strokovno korektna in
na primernem nivoju glede na
starost obiskovalcev, v naem
primeru so bili to obakrat dijaki
drugega letnika.
Sonja Arta, Gimnazija Vi
Lansko olsko leto smo z uenci 8. in 9. razreda prvi obiskali

Krajinski park Strunjan pod vaim
vodenjem. Vsi smo bili nad lepoto
parka in pa strokovnim vodenjem
vodia navdueni. Uencem je bil
najbolj ve vzpon do kria ter pogled na Strunjanski klif. Zelo zanimiva pa sta se jim zdela ogled solin
ter pridobivanje soli, saj niso vedeli,
da se v Strunjanskih solinah e danes
pridobiva sol. V prihodnjih letih se
zagotovo spet vrnemo, z drugo skupino uencev.
Vesna Mari, O Istrskega
odreda Graie
April 2015
39
SOLINE
Krajinski park Seoveljske soline

Pie Andrej Sovinc, vodja parka, KPSS; foto Iztok kornik, KPSS
Soline v harmoniji med naravo in ljudmi

Evropska unija je sprejela razline strategije in smernice, s katerimi eli zaustaviti
upadanje raznovrstnosti rastlinskih in ivalskih vrst ter njihovih ivljenjskih okolij. Za
ohranjanje biotske raznovrstnosti na ravni
Unije sta najpomembneji Ptija direktiva iz
leta 1979 in Habitatna direktiva iz leta 1992,
ki tvorita omreje obmoij Natura 2000. V
Habitatni direktivi je izrecno zapisana zahteva, po kateri so lanice Evropske unije na
svojem ozemlju dolne ustanoviti obmoja
Natura 2000, in sicer po natanno doloenih
znanstveno utemeljenih in numerinih merilih ter v zadostnem obsegu ozemlja, da bo
zagotovljen obstoj najbolj ogroenih vrst in
ivljenjskih okolij v asu, ko so pritiski ljudi
na prostor vse veji.
S sprejemom Ptije in Habitatne direktive
je varstvo biodiverzitete prvi od ustanovitve
Evropske unije postalo enakovredno drugim
sektorjem, kot so kmetijstvo, industrija, turizem, promet in drugi; v praksi to pomeni,
da je varovanje rastlinskih in ivalskih vrst
ter njihovih prebivali v obmojih Natura
povsem enakovredno zahtevam po pridelavi
hrane ali gradnji naselij in prometnic.
Habitatna direktiva od drave lanice
EU poleg ohranjanja razmer za obstoj vrst
in ivljenjskih okolij zahteva, da ukrepi varstva zagotavljajo izpolnjevanje ekonomskih,
drubenih in kulturnih zahtev ter regijskih in
lokalnih znailnosti obmoja Natura. Upravljanje obmoja Natura 2000 ne pomeni nujno, da bi bile na teh obmojih vse lovekove
aktivnosti prepovedane. eprav za celovito
varstvo e vedno za najbolj ogroene in obutljive vrste potrebujemo strogo varovana obmoja, je veliko ve taknih obmoij, v katerih
lovek in narava lahko sobivata v harmoniji.
Eno taknih obmoij Natura 2000 so Seoveljske soline.
Namen omreja Natura 2000 torej ni zaustaviti ekonomske aktivnosti, pa pa doloiti
dopustni obseg in velikost lovekovega vpliva,
pri katerem se lovekove aktivnosti lahko izvajajo, ne da bi ob tem ogrozili obstoj vrst in
njihovih prebivali. V zameno za ohranjanje
vrst in ivljenjskih okolij na obmojih Natura 2000 ponuja EU monost rpanja sredstev
prek razlinih finannih instrumentov. V Seoveljskih solinah se poasi zakljuuje projekt
LIFE MANSALT, vreden 7 milijonov evrov.
Osnovni cilj projekta je zagotoviti razmere za obstoj znailnih solinskih vrst in slana
ivljenjska okolja. Velike koristi od projekta
ima tudi lokalna skupnost, saj bo z obnovo
nasipov zmanjana nevarnost poplavljanja
solin, njihove narave, kulturne dediine in

zaledja z naselji. Projekt je omogoil tudi ve
deset zaposlitev.
Iz zadnjega poroila o izvajanju projekta
povzemamo, da je bilo v sklopu projekta LIFE
MANSALT v Seoveljskih solinah obnovljeno
skoraj 3.500 metrov kamnitih in zemeljskih
nasipov, ki so utrjeni s skalometom, izkopanih okoli 5.500 metrov jarkov za bolji pretok
vode in urejeno okoli 2.000 m2 vodnih povrin sladkovodnega movirja ob nekdanjem
rudniku v Seovljah.
Po skoraj petih letih od zaetka izvajanja
projekta LIFE MANSALT lahko izpostavimo
najveje probleme pri njegovi izvedbi. Morda
bi kdo pomislil, da je med njimi izjemna zahtevnost obnovitvenih del na nasipih, ki so postavljeni v slabo nosilna tla in so pod vplivom
plimovanja. Te dni je treba vsa obnovitvena
dela in celo dela pri pripravi solnih polj prilagoditi dolivanju svee vode, ki bo zalila nekoliko dvignjeno dno bazenov, s imer bodo ob
pripravah na solinarsko sezono hkrati nastale
tudi primerne razmere za gnezdenje znail-
nih solinskih ptic. Mirno pa lahko zapiemo,

da je najve naporov potrebnih za ozaveanje
javnosti o potrebi in pomenu ohranjanja narave, ne le zaradi preivetja vrst, pa pa tudi
s tem povezanih prilonosti za razvoj kraja.
Nenehno je treba pojasnjevati, kolikna sta
dopustni obseg in velikost lovekovega vpliva, pri katerem se lovekove aktivnosti lahko
izvajajo, ne da bi ob tem ogrozili obstoj vrst in
njihovih prebivali. Ljudje najlaje razumemo takna pojasnila, e so ilustrirana s tevilkami. Soline letno obie okoli 40.000 obiskovalcev, vsaj nekaj deset tiso ve jih zavije na
Pot zdravja in prijateljstva Parenzana. Kakna
je korist blagodejnih mikroklimatskih uinkov solin ter potenciala za doivljanje narave
in pasivno rekreacijo, e ni bilo ovrednoteno,
zagotovo pa ne gre za majhne vrednosti. Ob
tem ne gre prezreti, da so soline eno redkih
obmoij, kjer tevilnost ogroenih vrst ne
upada. Umetnost upravljanja z obmoji Natura 2000 je torej v prepoznavanju dopustnega
vpliva na naravo ob hkratnih razvojnih monostih za lokalno skupnost.
Projektna sredstva zagotavljata LIFE finanni instrument Evropske skupnosti in Vlada Republike Slovenije.
LIFE+ je finanni instrument EU, ki je namenjen izkljuno varstvu okolja. Podpira
izvajanje okoljske politike EU, vzpodbuja projekte, ki prispevajo k trajnostnemu
razvoju in tiste, ki predstavljajo dodano vrednost v smislu ohranjanja okolja in
narave v dravah EU. Je tudi glavni finanni mehanizem za izvajanje projektov v
obmojih Natura 2000, kamor so uvrene tudi Seoveljske soline.
Natura 2000 je evropsko omreje posebnih varstvenih obmoij, razglaenih v dravah
lanicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost
za bodoe rodove.
40
OKOLJE
April 2015
Akcija intenzivnega ozaveanja

Piejo Milica Maslo Bezer, Sandra Martini Loboda in Dean Matkovi, JP Okolje Piran
Loeno zbiranje odpadnega jedilnega

olja in masti iz gospodinjstev
Javno podjetje Okolje Piran v aprilu 2015

zaenja akcijo intenzivnega ozaveanja uporabnikov storitev ravnanja z odpadki o pomenu loenega zbiranja odpadnega jedilnega
olja in masti iz gospodinjstva ter pravilnega
ravnanja z njima.
Ne glede na vsa opozorila o kodljivosti
mastne hrane, je cvrtje eden izmed bolj priljubljenih nainov priprave hrane pri nas.
Pri tem nastajajo velike koliine odpadnega
olja, ki ga ne smemo uporabiti prevekrat, saj
lahko koduje zdravju. Ugotavljamo, da nam
obani oddajo bistveno premalo olja, letno le
okoli 1000 kg. Na drugi strani pa ugotavljamo, da je kanalizacija, s katero upravljamo,
zamaena, saj e vedno preve ljudi zliva odpadno olje od cvrtja kar v stranino koljko
ali kuhinjsko pomivalno korito. Dogaja se, da
najdemo olje kar v ulinih kanalizacijskih sifonih ali v meteorni kanalizaciji, od koder gre
naravnost v morje. Ljudje e pomislijo ne, da
s tem hranijo podgane, ki se rade zatekajo v
kanalizacijo.
Odloili smo se pristopiti k obanom s
e bolj aktivnim spodbujanjem predajanja
odpadnega olja nam, ki bomo zanj pravilno
poskrbeli.
Na razpisu za javna dela v letu 2015, ki
jih financirata Zavod Republike Slovenije za
zaposlovanje in Obina Piran, smo pridobili
financiranje programov urejanja okolja, urejanja in vzdrevanja javnih povrin ter obinskih cest, kulturne krajine, gozdov in vasi, v
katerih dela 15 delavcev, ter programa varstva
okolja, v katerem dela 1 delavec.
Program varstva okolja zajema: pomo
pri zbiranju odpadnega olja v gospodinjstvih;
pomo in spremstvo nadzornikov in inpektorjev na terenu pri inpekcijskih pregledih
pravilnosti ravnanja z odpadki; opozarjanje
lastnikov psov in nadzor nad vzdrevanjem
istoe javnih povrin.
Z 2. aprilom smo zaeli ozaveevalne
aktivnosti, ki bodo potekale 6 mesecev (april,
maj, junij, september, oktober, november).
Poleg obiajnih lokacij, na katerih Okolje e
izvaja programe zbiranja odpadkov, bomo
vsak prvi in tretji torek v mesecu pred vhodom v stavbo Krajevne skupnosti Lucija postavili stojnico, na kateri bomo zbirali odpadna kuhinjska olja. V centru Portoroa bomo
vsak drugi in etrti torek v navedenih mesecih pred Mercatorjevo trgovino. Obani lahko prinesejo olje v plastenkah, saj ga ne bomo
pretakali, le zbirali in odpeljali na zbirni center v Dragonji ter nato predali pooblaenim
zbiralcem. Podjetju Mercator in vsem lastnikom objekta na naslovu Obala 105 in 107,
Lucija, se zahvaljujemo, da so nam omogoili
izvajanje projekta na njihovih povrinah.
Na stojnici bomo tudi delili zgibanke z
informacijami o zbirnih mestih in urnikih
prevzema odpadnega jedilnega olja in masti
iz gospodinjstva.
Poleg aktivnosti na stojnici in v naih poslovalnicah bomo aktivno izobraevali tudi
predolske in olske otroke, saj bomo organizirali une delavnice za zainteresirane vrtce in
ole v obini Piran.
Priakujemo, da bomo s svojimi aktivnostmi poveali koliino zbranega odpadnega
jedilnega olja iz gospodinjstev za vsaj 50 %.
Kam in kdaj predati odpadno jedilno olje in
mast iz gospodinjstev?
Na premini zbiralnici nevarnih odpadkov
2-krat letno po programu v vseh naseljih na
zbirnih mestih (koledar prejmete aprila in
septembra). Aprilska akcija se prienja v torek, 7. 4., in traja do 10. 4. 2015.
Piran: v poslovalnici Javnega podjetja Okolje na Savudrijski ulici 13 v starem mestnem
jedru. Delovnik: od 7. do 13. ure, v sredo
tudi od 16. do 17. ure, sobota od 8. do 12.
ure (odmor od 10.00 do 10.30).
Portoro: na zbirnem mestu pred trgovino
Mercator ob avtobusni postaji vsak drugi in
etrti torek v aprilu, maju, juniju, septembru, oktobru ter novembru od 7. do 12. ure.
Lucija: na zbirnem mestu pred Krajevno
skupnostjo Lucija vsak prvi in tretji torek v
aprilu, maju, juniju, septembru, oktobru ter
novembru od 7. do 12. ure.
V zbirnem centru Dragonja: od 6. do 17.
ure, v soboto od 7. do 12. ure.
V juliju in avgustu vsako soboto ob organiziranem prevzemanju zelenega vrtnega
odpada na gramoznem parkiriu pred
marino v Luciji od 7. do 12. ure.
Vsak petek ob zbiranju kosovnih odpadkov
(razen julija in avgusta), na lokacijah po koledarju, ki so ga prejela vsa gospodinjstva.
Koledar zbiranja odpadnega olja in masti iz gospodinjstev po programu javnih del

varstva okolja, v aprilu 2015:
Datum
Kraj
Zbirno mesto
Urnik
21. april
Lucija
pred Krajevno skupnostjo Lucija
od 7.00 do 12.00
28. april
Portoro
pred trgovino Mercator ob glavni

avtobusni postaji
od 7.00 do 12.00
Zahvaljujemo se vsem, ki se bodo odzvali naemu povabilu in oddali odpadno jedilno olje
in mast na pravi nain, ob pravem asu, na pravem mestu.
Za vsa vpraanja smo dosegljivi na nai zeleni tevilki 080 8815.
April 2015
41
Napaka, ki jo dela e vedno preve gospodinjstev

Veliko ljudi odlije odpadno olje, ki ostane po cvrtju, v kanalizacijske
odtoke ali v stranino koljko. Odpadno olje je prepovedano
meati z drugimi odpadki, prepovedano pa ga je tudi odlivati v
kanalizacijo, greznice ali neposredno v povrinske vode ali kuriti v
peeh.
e odpadno olje odvremo na te naine, lahko pride do zamaitve
odtonih cevi, pojavijo pa se tudi glodavci, predvsem podgane, ki
so dobre plezalke in tako lahko skozi stranino koljko pridejo v
stanovanje.
Do teav pride tudi na istilnih napravah, saj se za odvajanje
odpadnega olja iejo reitve za zmanjanje kopienja maobe,
ki lahko zamai cevi. Kanalizacijski sistem lahko stane tudi nekaj
milijonov evrov.
Olje, zavreno v meteorno kanalizacijo, se izteka naravnost v morje,
se razlije po povrju kot masten made in obenem ogroa tudi
morske ivali, rastline in plovila.
Kaj storiti z oljem, ki ostane po cvrtju?
Po cvrtju poakamo, da se olje ohladi, nato ga zlijemo v prazno
plastenko od kupljenega olja, vode ali mehalca. Ko plastenko
napolnimo, jo pripeljemo na zbirno mesto.
Tam delavec prevzame odpadno olje ali prelije vsebino v namensko
posodo za zbiranje in skladienje odpadnega olja. e elite, vam
prazno plastenko vrne za ponovno uporabo za zbiranje olja.
OKOLJE / ZDRAVJE
Zakaj je koristno loeno zbirati odpadno jedilno olje?

Zbrano odpadno jedilno olje se predela v ekoloko gorivo biodizel;
iz enega litra odpadnega olja dobimo 90 % biodizla. Ta bistveno
manj onesnauje okolje kakor druga goriva.
e ste se kdaj peljali v koloni vozil in vam v avto pridii po ocvrtem
krompirku ali krofih, je verjetno, da vozilo pred vami uporablja
biodizel.
Zakaj sta odpadno olje in mast kodljiva za okolje?
Odpadno olje in mast vplivata na kakovost pitne vode ter zemlje
in zraka.
Zaradi zlivanja odpadnega olja v stranino koljko ali kanalizacijske
odtoke lahko to skozi razpoke v kanalizacijskih ceveh prodre v
podtalnico in onesnai zajetja pitne vode.
Po nekaterih podatkih lahko liter odpadnega olja onesnai do
milijon litrov pitne vode, kar predstavlja dnevno porabo v 4.000
gospodinjstvih v Sloveniji ali porabo v eni uri za 200.000 ljudi!
Onesnauje tudi vodotoke, jezera, morje in ogroa ivljenje v njih
ter uniuje mikroorganizme, ki po naravni poti razgrajujejo ostale
odpadke. Zaradi nepravilnega izgorevanja pa onesnauje tudi zrak,
ki ga dihamo!
Enako velja za vse nevarne odpadke, zato ne zlivajmo v
kanalizacijo ostankov kropiv, barv, kemikalij, maob
Promocija zdravega naina ivljenja

V parku Sonce skupaj delali za zdravje

Zdravstveni dom Piran je ob
svetovnem dnevu zdravja v soboto
e enajsto leto zapored v Sonnem
parku za Zdravstvenim domom
Lucija pripravil prireditev Skupaj
delamo za zdravje. Z njo si prizadevajo za promocijo zdravega naina
ivljenja in na njej se poleg prikaza
dejavnosti zdravstvenega doma na
tem podroju predstavljajo tudi nevladne organizacije, civilna zdruenja bolnikov in ponudniki izdelkov
za zdravo ivljenje ter storitev, povezanih z ohranjanjem zdravja.
Kot je povedala koordinatorica
dogajanja iz patronane slube ZD
Piran Nataa Kocjan, ugotavljajo,
da tudi po zaslugi njihove prireditve marsikdo v piranski obini
ivi bolj zdravo, a dodaja: Zdrav
nain ivljenja je al pogojen tudi
s finanno platjo. Kdor eli danes
iveti zdravo, mora na primer kupovati zdravo hrano, ki pa je draga.
Opaamo, da imajo e zlasti stareji
pri tem teave. eprav se drutva
upokojencev, patronane slube in
centri za socialno delo trudijo, se
vse bolj sooamo tudi s problemom

osamelosti starejih ljudi. Mnogi se
zaprejo vase, se slabo prehranjujejo
in nekateri so ves dan na suhi hrani.
Svetovna zdravstvena organizacija je 7. april razglasila za svetovni
dan zdravja. Letonji je bil posveen varni hrani in dal prilonost,
da se seznanimo s tem, kaj lahko z
zdravim nainom prehranjevanja
storimo za svoje zdravje in zdravje
svojih blinjih ter temu prilagodimo ivljenjski slog, ki neposredno

vpliva na nas.
Svojo ponudbo za zdrav nain
ivljenja je na stojnicah predstavilo
24 razstavljavcev s hrano. Tako je
bilo mogoe pokusiti zdravo pridelano sadje in zelenjavo, napitke,
kruh, domai med, marmelade,
oljna olja in e kaj. Na dodatnih
12 stojnicah so potekale dejavnosti drutev, povezane z zdravim
nainom ivljenja, in predstavitve

ponudbe trgovin ter storitev s tega
podroja.
Laboratorij ZD Lucija je e zjutraj vabil na meritve holesterola in
krvnega sladkorja, drutvo Faros
in ola zdravja pa sta organizirala jutranjo telovadbo. Sledil je test
hoje na 2 km, ob katerem je svetoval zdravnik splone medicine.
Zdravstveno osebje je udeleencem
izmerilo krvni pritisk, srni utrip,
as hoje, ITM in fitnes indeks. V
zdravstvenem kotiku so strokovni delavci prav tako izmerili krvni
pritisk in seznanjali s preventivnimi
programi, ki jih ponujajo v Centru
za promocijo zdravja ZD Piran. Poleg tega so zunanji sodelavci izvajali
orientacijske meritve kostne gostote
in meritve venskega pretoka krvi.
Kot vsako leto so tudi tokrat seznanjali z opremo in izvedbo rekreacije z nordijsko hojo in vpisovali v
teaj nordijske hoje. Seveda pa niso
pozabili niti na najmlaje, ki so spoznavali zdrav nain ivljenja na kar
nekaj ustvarjalnih delavnicah.
42
ZDRAVJE
April 2015
Nemotena in varna oskrba z vodo

Pie Sara Milenkovski, Rianski vodovod Koper
RVK oskrbuje s pitno vodo kar 87.000 Istranov

Oddana voda po virih v 2014 (v %)
Rianski vodovod Koper

(RVK), ki na obmoju slovenske
Istre oskrbuje s pitno vodo kar
87.000 Istranov, je v letu 2014
zagotavljal nemoteno in varno
oskrbo z vodo na celotnem vodovodnem sistemu, tudi v poletnih
mesecih, ko je bila poraba najvija in so dnevne konice v porabi
segale tudi nad 30.000 m3. S padavinami relativno bogato leto je
pustilo sledi v zmanjani porabi
vode, kljub temu pa je po vodovodnih ceveh RVK preteklo skupno
7.919.129 m3 vode. Iz sistema Istr-
skega vodovoda Buzet (IVB) smo

uvozili 317.802 m3 vode (4,01
%), iz Krakega vodovoda Seana (KVS) smo prevzeli 504.449
m3 (6,37 %), iz ponovno usposobljenih virov Gabrijeli in Buini
472.740 m3 (5,97 %), iz lastnega
vira reke Riane pa 6.624.138 m3,
kar je 83,65 % celotnih oddanih
koliin vode.
V letu 2014 je po vodovodnem sistemu RVK preteklo
7.919.129 m3 pitne vode. S to
koliino bi napolnili 3167 olimpijskih bazenov.
Skrb za zdravo pitno vodo

vsak dan
sistemu oskrbe z vodo in pri konnih porabnikih na njihovih internih pipah (to so javni objekti: ole,
vrtci, bolninice, zavodi, domovi).
Vzorenje pitne vode izvaja RVK,
laboratorijske preiskave pa izvaja po
pogodbi Nacionalni laboratorij za
zdravje, okolje in hrano, enota Koper. Nart vzorenja zajema tudi pitno vodo iz Krakega vodovoda Seana in iz Istrskega vodovoda Buzet.
Distribuirana pitna voda je bila
v letu 2014 v 98,12 % skladna s Pravilnikom o pitni vodi, saj je bilo kar
679 vzorcev vode od vseh 692 preiskanih vzorcev na letnem nivoju
skladnih z doloili Pravilnika o pitni vodi.
Pitno vodo pripravljamo s postopkom ultrafiltracije, ki iz neobdelane izvirske vode odstrani motnost,
organske makromolekule in vse mikroorganizme, brez uporabe keminih sredstev. Tako preieni pitni
vodi dodamo pred iztekom v sistem
distribucije e klor dioksid, da jo
ohranimo varno vzdol skoraj 1000
km dolgega vodovodnega omreja.
Veletna laboratorijska preskuanja
dokazujejo visoko raven kakovosti
pitne vode RVK.
Zdravstveno ustreznost pitne
vode zagotavljamo z notranjim nadzorom po naelih sistema HACCP
(sistem varnih ivil/pitne vode), ki
temelji na izvajanju preventivnih higienskih programov.
Redni pregled skladnosti pitne
vode po planu RVK:
Zdravstveno ustreznost pitne
vode ugotavljamo z laboratorijskimi
preiskavami po doloilih Pravilnika
o pitni vodi (Ur. l. RS, t. 19/04 in
dopolnitve), ki doloa mikrobioloke, kemijske ter indikatorske parametre in njihove mejne vrednosti.
Za ta namen smo izdelali letni nart vzorenja pitne vode in v njem
natanno doloili mesta vzorenja,
vrsto preiskav in najmanjo frekvenco vzorenja tako, da zajamemo reprezentativno vzorenje v javnem
4,01 %
Istrski vodovod Buzet (IVB)
6,37 %
Kraki vodovod Seana
(KVS)
5,97 %
ponovno usposobljeni viri
Gabrijeli in Buini
83,65 %
lastni vir reke Riane
Dravni monitoring pitne

vode:
Poleg internega nadzora RVK
nadzoruje pitne vode tudi Nacionalni intitut za javno zdravje. Za ta
namen je bilo leta 2014 izkljuno pri
konnih uporabnikih odvzetih skupno 64 vzorcev za mikrobioloke in
fizikalno-kemijske preiskave. Od
vseh preiskanih vzorcev pitne vode
je bilo 8 vzorcev neskladnih z doloili Pravilnika o pitni vodi.
Tem odjemalcem smo posredovali navodila za vzdrevanje interne
vodovodne napeljave in opravili
kontrolne preizkuse vode, potem
ko so odjemalci izvedli sanacijske
ukrepe. Vsi kontrolni vzorci so bili
ocenjeni kot skladni.
Na javnem vodovodnem sistemu je bila voda v 98,20 % skladna

z zahtevami Pravilnika o pitni vodi,
saj je bilo 491 vzorcev od 500 skladnih.
Skladnost vode na pipah internih uporabnikov je bila doseena v
97,92 %, saj so bili le 4 vzorci od skupno 192 neskladni. Uporabnikom
smo posredovali navodila o vzdrevanju interne vodovodne napeljave
in opravili kontrolni preizkus skladnosti vode na pipi. Vsi kontrolni
vzorci so bili ocenjeni kot skladni.
Ne glede na del oskrbe z vodo
(rianski, kraki, hrvaki) je voda po
vsem obmoju, ki ga oskrbuje RVK,
varna in pitna neposredno iz vodovodne pipe.
Pregled rezultatov opravljenih preiskav pitne vode v letu 2014

MIKROBIOLOKI (MB)
PARAMETRI
RVK
Nadzor skladnosti
vode po planu 2014
PITNA
VODA SISTEM
RVK vsi
vodni
viri
tevilo
vseh
vzorcev
%
Neskladni
skladnih
vzorci
vzorcev
FIZIKALNO-KEMIJSKI (FI-KE)
PARAMETRI
tevilo
vseh
vzorcev
%
Neskladni
skladnih
vzorci
vzorcev
MB IN FI-KE PARAMETRI
SKUPAJ
tevilo
vseh
vzorcev
%
Neskladni
skladnih
vzorci
vzorcev
Javni
sistem
251
96,81
249
99,60
500
98,20
Interna
napeljava
192
97,92
192
97,92
VSI
VZORCI
SKUPAJ:
443
12
97,29
249
99,60
692
13
98,12
April 2015
43
Interna vodovodna napeljava

potencialni vzrok za neskladno
pitno vodo
Interna (hina) vodovodna napeljava je omreje, ki zajema cevovod, opremo in naprave, vgrajene
med prikljukom na javni sistem za
oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe pitne vode (hine vodovodne
pipe). Interna vodovodna napeljava
mora biti redno in pravilno vzdr-
Pri spomladanskem urejanju

okolice objektov pokukajte
tudi v vodomerni jaek! Naj bo
zdrava pitna voda skupni cilj.
ZDRAVJE
evana, kar je obveznost odjemalca

oziroma lastnika objekta, da se zagotovi in ohrani zdravstveno ustrezna pitna voda na vsaki pipi. Slabo
vzdrevanje lahko hitro omogoi
ugodne pogoje za razvoj bakterij.
Najbolj pogoste okoliine in stanja
v hini napeljavi, ki slabajo kakovost vode na pipi, so zagotovo slabo
pretoni kraki ali t. i. slepi rokavi,
kjer voda zastaja, pregrevanje vode,
pomanjkljivo ienje in menjava
mreic in drugih nastavkov (tudi
raznih filtrov) ter obloge vodnega
kamna. Pri tem naj spomnimo, da
so pomembne tudi pipe v kleti, kurilnici, na dvoriu, v garai vse so
del interne vodovodne napeljave in
potrebne rednega vzdrevanja.
Nacionalni intitut za javno
zdravje je pripravil priporoila za
vzdrevanje hine vodovodne napeljave:
voda naj na vsaki pipi pred prvo
uporabo tega dne tee vsaj 2 minuti (curek naj bo enakomeren,
srednje jakosti, debelosti svinnika) oziroma toliko asa, da se
temperatura vode na pipi ustali;
Dobro vzdrevan vodomerni jaek

(Vir: RVK).
vsaj enkrat na 14 dni je treba na

vseh pipah sneti in oistiti mreice in druge nastavke ienje
pomeni spiranje z vodo in po
potrebi odstranjevanje vodnega
kamna;
na mestih, kjer voda v omreju
zastaja, naj se izvaja tedensko
izpiranje do stabilizacije temperature vode;
evidentirati je treba slepe rokave in jih odstraniti do takrat
je treba enkrat na teden spirati
Slabo vzdrevan (zalit) vodomerni

jaek (Vir: RVK).
vodo iz slepih rokavov.

Odjemalec/lastnik objekta je po
obinskem Odloku o oskrbi s pitno
vodo dolan vzdrevati tudi vodomerni jaek, v katerem so nameeni vodomeri. Slabo vzdrevani
vodomerni jaki (zaliti, zasuti, nedostopni, pokodovani), s kakrnimi se dnevno sreujemo na RVK,
oteujejo delo monterjem in oditovalcem, predvsem pa predstavljajo
potencialno tveganje za pitno vodo
v asu menjave vodomera.
Skrb za zdravje
Pie iva erjal, NIJZ OE Koper
Program Svit reuje ivljenja
Med najpogosteje vzroke smrti v Sloveniji

tejemo bolezni srca in oilja ter rakava obolenja.
Tako kot za prvo skupino bolezni tudi za rakava obolenja velja, da je njihov nastanek v veliki
meri povezan tudi z nezdravim nainom ivljenja; s kajenjem, nezdravim prehranjevanjem,
ezmerno telesno teo, pitjem alkoholnih pija,
premajhno telesno dejavnostjo in s ezmernim
sonenjem. Poleg zdravega naina ivljenja pa
priporoamo tudi udelebo v presejalnih programih (Svit, Zora in Dora), saj za veino vrst
raka velja, da so zgodnje oblike laje ozdravljive
kot rak v napredovani fazi.
Ena izmed najpogostejih oblik raka v Sloveniji je rak na debelem revesu in danki, za katerega je znailno, da se dolgo asa razvija brez
oitnih bolezenskih znakov. Veinoma se razvije
iz predrakavih sprememb na steni revesja, ki
jih imenujemo polipi. Zato je zelo pomembno,
da polipe zgodaj odkrijemo in pravoasno odstranimo ter tako prepreimo razvoj bolezni.
Pomembno je tudi, da e razvito bolezen odkrijemo v zaetnih fazah, saj je le tako lahko zdravljenje uspeno.
Ker se resne zdravstvene teave pri tej obliki
raka pojavijo zelo pozno, bolniki pogosto pridejo k zdravniku takrat, ko so monosti za uinkovito zdravljenje e zelo majhne. Program Svit
omogoa odkrivanje predrakavih sprememb in
raka prav pri ljudeh, ki e nimajo oitnih zdravstvenih teav, saj v blatu odkriva krvavitve, ki s
prostim oesom niso vidne.
Za to vrsto raka pogosteje zbolevajo moki in enske, stari ve kot 50 let, in prav tem
je namenjen Program Svit dravni program
presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih
sprememb in raka na debelem revesu in danki. Do sedaj so vabilo v program vsaki dve leti
prejeli stari med 50 in 69 let, v prihodnje pa bo v
program vkljuena populacija do 74 let.
Tudi e se poutite popolnoma zdravi, ne
odlaajte in opravite test na prikrito krvavitev v
blatu. Program Svit reuje ivljenja lahko ga
rei tudi vam!
Za dodatne informacije in pojasnila o programu Svit lahko obiete spletno stran www.
program-svit.si, pokliete na telefonsko tevilko
Centra Svit 01/620 45 21 ali piete po elektronski poti na naslov info@program-svit.si. Informacije lahko dobite tudi pri svojem osebnem
zdravniku ali pa v Svitovi kontaktni toki v Zdravstvenem domu Piran v Zdravstveno vzgojnem
centru.
Kontaktna oseba: Tadeja Bizjak
Termin: torek od 12.00 do 14.00
Kontakt: 05 620 72 00 in 041 634 480 ali tadeja.bizjak@zd-piran.si
Vir: NIJZ, Center za upravljanje programov
preventive in krepitve zdravja
44
UMETNOST
April 2015
Lanski mladi zmagovalci razstavljajo v Galeriji Herman Peari

Ex-tempore Piran bo letos dopolnil

petdeset let
Ene od vidnejih nagrad vsakoletnega piranskega ex-tempora so nagrade v obliki osebne ali
skupinske razstave za najbolja
dela avtorjev, starih do 35 let.
Razstava je po pravilu v piranski
Galeriji Herman Peari, podeljujejo pa jo Obalne galerije
Piran. Na podroju slikarstva je
mednarodna strokovna irija lani
zanjo izbrala Nino Koelj, na podroju keramike pa Kristino Rutar in Josipo elikovi. Razstavo
njihovih del so odprli 27. marca.
Na pot jo je ob predstavitvi umetnic pospremil nastop glasbene
skupine Kontrabant, med gosti
pa je bil tudi nekdanji predsednik
drave Danilo Trk s soprogo.
Piranski mednarodni ex-tempore je e desetletja opazneji
tradicionalni slovenski kulturni
dogodek. V zaetku septembra
se bo tako v obliki slikarskega
ustvarjanja letos odvil e petdeseti, v obliki keraminega pa
estnajsti. Spomin na lanskega
in prvi vonj po letonjem te dni v
piranski Galeriji Herman Peari

obuja skupna razstava omenjenih
treh mlajih lanskih nagrajenk,
ki so jo poimenovali Ex-tempore
Piran 2014, 2 + 1 = keramika +
slike.
Keramiarki Josipo elikovi
in Kristino Rutar je na odprtju
predstavila kustosinja Tatjana
Sirk. Kristina Rutar prihaja iz
empetra pri Novi Gorici in je e
nekajkrat sodelovala na Ex-temporu Piran. Raziskuje monosti,
ki jih kot pripomoek za likovno
ustvarjanje ponuja vreteno, e veji izziv pa ji je odkrivanje netetih monosti, ki jih pri likovnem
izraanju omogoa glina. Rdea
nit njenih del je sestavljanje posameznih vrtenin v likovno funkcionalno celoto oziroma unikatni
kiparski objekt. Taka je na primer
tudi instalacija Visei vrt, ki te
dni vzbuja domiljijo na razstavi.
Hrvaka umetnica Josipa elikovi pa prihaja iz hrvakega
Slavonskega Broda. Na piranskem ex-temporu je lani sodelo-
vala prvi, njeno delo z naslovom

Kapsule pa je po mnenju irije izstopalo s sveino, domiselnostjo
in estetiko minimalizma. Tokrat
se predstavlja z instalacijo Visei
vrt, v kateri je danes vse preve
odtujenega loveka zamenjala z
iz naravnega okolja iztrganimi
rastlinami, ki gledalcu ustvarjajo
iluzijo vraanja k naravi.
Mlada perspektivna slikarka
Nina Koelj, ki je diplomantka
pedagoke fakultete in prihaja iz
Ljubljane, pa se s samostojno raz-
Piranan Cesare Dell'Acqua je slikal za dunajski in belgijski dvor

Materinsko pouevanje
V Skupnosti Italijanov Giuseppe
Tartini Piran so konec februarja
predstavili platno v Piranu rojenega slikarja Cesareja Dell'Acque (22.
julij 182116. februar 1905). Je svetovno priznan, a nam e vse premalo znan umetnik, ki smo ga lahko malo bolje spoznali leta 2011,
ko je bila ob 190-letnici njegovega
rojstva v piranski Galeriji Herman
Peari na ogled razstava njegovih
grafinih tudij in akvarelnih risb.
Piran do zdaj ni imel nobene njegove slike, eprav je mestu ob
200-letnici Tartinijevega rojstva
in odprtju spomenika svojemu
someanu na Tartinijevem trgu
leta 1892 podaril eno, ki pa se je
izgubila. Tako ima Piran spet vsaj
eno njegovo platno, sliko Mate-
rinsko pouevanje (Insegnamento

materno), ki je nastala leta 1898.
Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran jo je daroval njen lastnik
Ginfranco Pertoldi.
Cesare Dell'Acqua je znan po delih,
s katerimi je ovekoveil pomembne zgodovinske dogodke. Poleg
tega je ustvarjal za meanske in
plemike druine ter za rodbinske
lane belgijskega dvora. Ustvarjal
je v Trstu, na Dunaju, v Mnchnu
in Parizu ter se nazadnje ustalil v
Bruslju, kjer je naredil tevilne ilustracije za knjige. Tudi po preselitvi
v Bruselj je vekrat obiskal rodne
kraje in Trst. Precej njegovih najpomembnejih del je razstavljenih
v dvorcu Miramar pri Trstu.
stavo na Primorskem predstavlja

prvi. Na odprtju je njeno delo
predstavila kustosinja Nives Marvin, ki je ob tem napovedala, da
bo slikarka v tej galeriji posredovala svoje znanje otrokom lucijskega vrtca. Tokrat razstavlja svoj
najnoveji ciklus slik z imenom
Zverine, na katerih so na preprost
nain upodobljene ivali, kot so
make, psi in lisice, ki gledalca
popeljejo v poigravanje z lastno
domiljijo in v razline asociativne interpretacije.
April 2015
45
UMETNOST
Mladi umetniki vse pogosteje razstavljajo v Apollonijevi palai

Gostili smo drugi ArtDOWNUP

Taki projekti so za Piran dobrodoli
in upam, da bo ta ostal tradicionalen,
je bil na odprtju drugega humanitarnega
projekta ArtDOWNUP v Mestni galeriji
Piran 2. marca vesel upan Peter Bossman. Ob tem je poudaril pomen naega
zavedanja, da so otroci s posebnimi potrebami nadarjeni in da imajo prilonost
pokazati, kaj ustvarjajo.
Po lanskem prvem in dobro sprejetem dogajanju na ArtDOWNUP-u sta
Mestna galerija Piran in Galerija Hermana Pearia drugi gostili to pestro
dogajanje, ki je namenjeno spodbujanju
kreativnosti otrok in odraslih z Downovim sindromom in z druganimi potrebami, e zlasti pa preseganju predsodkov
do druganosti. Ob tudi sicer drugem
pestrem druabnem dogajanju sta potekali celodnevni likovni ustvarjalnici.
Mentorica slikarske je bila akademska
slikarka Mira Lien Krmpoti, keramine pa Apolonija Krejai. Na delavnicah
so ustvarjale osebe s posebnimi potrebami razlinih starostnih skupin iz vse Slovenije in zamejstva. To je namre nadvse
odprto, ivahno in s pozitivno energijo
nabito dogajanje, ki so se ga letos udeleili tevilni iz centrov za usposabljanje, varstveno-vzgojnih centrov, ol in
drugih institucij iz marij, Kopra, Izole, Drage, Strunjana, Portoroa in e od
kod. Nadvse spodbudno je, da so se jim
letos pri ustvarjanju prvi pridruili tudi
piranski gimnazijci iz GEP.
V imenu glavnega organizatorja Centra za korekcijo sluha in govora Portoro je udeleence na odprtju pozdravil
Marko Sterle. Poudaril je veliko podporo
projektu, ki mu jo dajejo tevilne ustanove, med katerimi je tudi Obina Piran.
Ob tej prilonosti je ta center predstavil
drugo knjigo iz svoje zalonike dejavnosti, slikanico O kljuku, ki je premagal
strah in reil prijatelje. Slikanica skozi
zgodbo predstavlja komunikacijsko motnjo jecljanja in opisuje ustrezne naine
ravnanja, s katerimi sogovornik olaja
stisko osebi z jecljanjem. Napisala jo je
Mateja Ganik, ilustracije zanjo pa so
delo Lidije Krinar.
Humanitarni projekt ArtDOWNUP
organizirajo Center za korekcijo sluha in
govora Portoro, Obalne galerije Piran,

Pomorski muzej Sergej Maera Piran,
prvi slovenski razvojno-raziskovalni
center za mladino z Downovim sindromom v Kotaboni Planet 47 in Sklad
Mitje uka z Opin pri Trstu. Tako sta
veselje ob sodelovanju v projektu izrazila
tudi direktor Pomorskega muzeja Sergej
Maera Piran, Franco Juri in direktorica

Obalnih galerij Piran Lilijana Stepani.
Ustvarjene slike in keramina dela so
16. marca predstavili na razstavi v Pomorskem muzeju Sergej Maera Piran,
potovala pa bo tudi v Galerijo Sklada M.
uka na Opinah pri Trstu in verjetno e
po drugih krajih v Sloveniji.
46
UMETNOST
April 2015
Pestro kulturno dogajanje v Piranu

Pie in foto T. . Missia
Svarog in
Staroselke
Svileni most v preddverju

Obine Piran
V Apolonijevi palai sta bili v zadnjem

obdobju na ogled postavljeni dve razstavi,
ki so ju obiskovalci zelo pohvalili. Od 28.
februarja do 23. marca sta skupaj razstavljala dva slovenska umetnika, Barbara
Zupanc in Franjo Funkelj. Naslovno temo
razstave sta poimenovala Svarog in Staroselke, kar se navezuje na dediino naih
prednikov, ki se v nas pojavlja kot delno
pozabljen spomin na zgodbo o ivljenju
v soitju z naravo. Vsako platno je uitek, novo sooenje z bogastvom nenadnih
oblik, spletenih v skrivnostno zgodbo o
obilju, rodnosti, o iluziji izgubljene ali
najdene ljubezni, o davnih svetovih, mitih in legendah, pravi Barbara. Podobno
razmilja tudi Franjo, ki svoje skulpture
izdeluje iz e narejenih izdelkov in polizdelkov. Matja malc je o njegovem delovanju zapisal: Vsebino posameznega
kipa gradi skozi detajle in prav skozi njih
poudarja zgodbo svoje stvaritve. Zanima
ga material, iz katerega ustvarja, v tem
primeru elezo. Tega ne dojema zgolj kot
materijo, temve ie njegovo vsebino in
prav s to intonira zgodbo svojih likov.
Na mednarodni razstavi Svileni most,

ki je bila marca postavljena na ogled v
preddverju Obine Piran, sta se predstavila dva umetnika, mojstra keramike Khaled Sirag iz Egipta in Anita
Toth iz Madarske. Nena keramika se
je pridruila masivnim kamnitim kipom, ki so stalno razstavljeni v obinskem preddverju, in ponudila monost
vpogleda v drugane naine oblikova-
Prihajajoe razstave v Apolonijevi

palai:
21.23. april Dan Zemlje (kulturna
prireditev)
24. 29. april Fotoklub Portoro
(fotografija)
30. april14. maj Lado Jaka
(multivizija)
15.30. maj Altre Visioni (slike
mednarodna razstava)
nja, kot so zdruevanje razlinih materialov, denimo papirja in keramike,

pri Aniti ter doseganje zlatih tonov v
glazurah Khaleda. Mednarodna razstava pomeni tudi irjenje stikov, saj
se je ime Piran prek promocijskega
materiala preneslo v druge drave. Ob
tej prilonosti se zahvaljujemo Obini
Piran in Ministrstvu za kulturo Egipt
za sodelovanje.
Poziv k sodelovanju
Vabimo vse umetnike, ki bi eleli predstaviti svoje delo v prostorih galerije Apolonijeva palaa v okviru skupinske razstave,
da se prijavijo prek elektronske pote runa.
piran@gmail.com ali ks.piran@siol.net.
Ob svetovnem prazniku dneva Zemlje, 22.
aprila, bo zavod R.U.N.A. organiziral prireditev, ki se bo odvijala v prostorih Apolonijeve palae in na Tartinijevem trgu.
April 2015
47
UMETNOST
Izpostavljeni soncu
Bodoi oblikovalci so se predstavili v

Apolonijevi palai
Ponosen sem, ko vidim, kaken navdih imate ter kaj in kako

ponete v oli. e posebej pa sem
vesel, da to pokaete v Piranu, je
bil upan Peter Bossman v Apolonijevi palai navduen nad razstavo
dijakov ljubljanske srednje ole za
oblikovanje in fotografijo. Bodoi
mladi likovni, fotografski, arhitekturni, modni in e kakni ustvarjalci

so tam ob sodelovanju z Razzakom
Jubayerjem in Tanjo piler Misija
pripravili predstavitev svojih prvih,
a pogumnih korakov v svet ustvarjalnosti svojih bodoih poklicev.
Ker je bila to njihova prva predsta-
vitev v Piranu, so jo domiselno poimenovali Izpostavljeni soncu.

Glede na mladost nekaj deset
razstavljavcev gre brez dvoma za sila
hvalevredno razstavo, saj jim daje
prvo, a na alost vse preredko prilonost, da se izkaejo in opozorijo
nase. To je poudaril tudi direktor
ole Gregor Markelj, ki je ob zahvali

Obini Piran, da je razstavo omogoila, dejal: Za dijake je ta galerijski
prostor izjemnega pomena, saj jim
daje prve reference na podroju likovnega ustvarjanja in pomaga pri
oblikovanju njihove samopodobe
ter prepoznavnosti.
Delo srbske keramiarke,

mag. Jelene Mileti
Skulptura Sea
anemone krasi
predsedniki
salon
Srbska keramiarka, mag. Jelena Mileti, je piranski obini podarila skulpturo Sea anemone. Skulptura je bila leta
2012 razstavljena v Galeriji Meduza 2
kot delo sezone. Skulptura je zdaj postavljena v predsednikem salonu in je del
bogate umetnike zbirke v obinski palai na Tartinijevem trgu.
upan Peter Bossman se je umetnici
zahvalil za velikoduno gesto: Piran je
bogat tudi zaradi ljudi, kot ste vi, ki se
zaljubite v nae mesto, se vraate vanj in
mu dodajate vrednost, je dejal. Umetnica se je e dvakrat udeleila prireditve Ex-tempore Piran. Od leta 2008, ko
se ga je udeleila prvi, se v mesto redno
vraa.
O avtorici:
Mag. Jelena Mileti je magistrirala na
Oddelku za keramiko Fakultete uporabnih
umetnosti v Beogradu pri profesorju Velimirju
Vukieviu. Imela je e vrsto mednarodnih samostojnih in skupinskih razstav.
Njeno delo iro Rjuu San je bilo februarja

vitrina meseca v Narodnem muzeju Slovenije v
Ljubljani kot napoved razstave mednarodnega
trienala keramike UNICUM, ki bo na ogled od
15. maja 2015.
48
UMETNOST
April 2015
V Mestni kavarni Piran obeleili svetovni dan poezije

Pie in foto Nataa Fajon
Verz kot plailo za kavo
Toma Mili, Vesna Milek, Marko Sosi, Tibor Hrs Pandur.
Poezija in kava.
Mestna kavarna Piran se

je v soboto, 21. marca 2015, v
ast svetovnega dneva poezije
pustila zapeljati v asovnem
stroju, ki ji je nadel nostalgini pridih nekdanjih kavarn,
kjer so se zbirali poeti in pisatelji ter ob srkanju diee
kave razpravljali o umetnosti,
iz druenja v intimnem okolju pa se je rodila marsikatera
ideja za nov roman ali pesniko zbirko.
Za krmilom asovnega
stroja je sedela druba Julius Meinl, dunajska praarna
kave in globalni ambasador
kulture dunajskih kavarn, ki
je vsak ustvarjen verz, pesem
ali haiku obdarila s kavo. Poezija je tako za en dan postala
nova plailna valuta.
Sode po sklonjenih glavah nad kokom papirja,
svinnikih v kotikih ust in
dvignjenih pogledih v iskanju
navdiha so se v vlogo umetnikov prelevili vsi obiskovalci,
od najmlajih do najstarejih.
Oitno ni nikoli ne prezgodaj
ne prepozno za odkrivanje
svojega notranjega sveta ter
prelivanje obutkov, misli in
predstavila Katja ulc, ki je

izvajala uglasbeno poezijo
Mile Kai, na kitari pa jo je
spremljal Robert Juki.
Piko na i dogajanju je dal
pogovor o nevidni, a mono
zasidrani vezi med poezijo
in kavo, v katerega je navzoe popeljala novinarka, publicistka in pisateljica Vesna
Milek s svojima sogovornikoma, uveljavljenim trakim
pisateljem in reiserjem Markom Sosiem ter pesnikom in
dramatikom, predstavnikom
mlaje generacije slovenskih
ustvarjalcev, Tiborjem Hrsom Pandurjem.
Oba sta izrazila navduenje nad akcijo spodbujanja
ustvarjalnosti.
Takne akcije imajo zelo
globok pomen. Kava in kavarna sta bili v trakem prostoru bistvenega pomena za
ves literarni svet, ki je to mesto obiskoval, od Joyca, Tomizze pa do Pahorja in vseh
nas, ki e vedno verjamemo,
da je kavarna izjemno intimen prostor, kjer lahko s solovekom reflektira o sebi in
drugih ter se poglobi vase,
ustev na papir. Zasluek za

pogum in vztrajnost pri sestavljanju besed v verze je bila
skodelica kave po lastnem
okusu.
Mednarodno gibanje, ki
je hkrati potekalo na 1200
lokacijah, v 127 dravah in
na vseh celinah, je predstavil
Toma Mili, direktor slovenske podrunice drube Julius
Meinl, katere slogan se glasi
Navdihujemo poete od leta
1862.
To je mednarodni projekt, ki smo ga zaeli na Dunaju, in sicer da za trenutek
zaustavimo ta hiter tempo ivljenja, se posvetimo ustvom
in jih prelevimo v poezijo, je
opisal namen akcije.
isto vsi verzi, napisani
v kavarnah po vsem svetu,
bodo odpotovali na Dunaj,
kjer naj bi izbrali najbolje in
pripravili mednarodno pesniko zbirko.
Da bi bila podoba kavarne, prepletene z navdihom in
vonjem kave, e popolneja,
ustvarjanje novih talentov pa
laje, je na pomo priskoila
e glasba. S svojo toko se je
je dejal Marko Sosi.

Ideja spreminjanja verza
v valuto je zanimiva, saj lahko
kae na produkcijo vrednosti,
ki jo lovek ustvarja. Neka
konfiguracija besed ustvari
neko vrednost, pa je svoje
razmiljanje o njej strnil Tibor Hrs Pandur.
Ker so se v starih asih
zbirali tudi zato, da so posluali poezijo drug drugega, je
nekaj obiskovalcev premagalo
zadrego in prebralo svoje verze. Svoj pravkar napisani haiku je predstavil tudi nekdanji
novinar Branko Maksimovi,
ki je priznal, da so ga opogumile besede Vesne Milek, ko
je, preseneena nad tevilom
ljudi, ki so se odzvali povabilu, dejala, da se kaj taknega v
Ljubljani zagotovo ne bi zgodilo. Tudi drugod po Sloveniji se oitno ni, saj so ravno v
Mestni kavarni Piran zbrali
rekordno tevilo verzov. Nateli so jih kar 323. Morda pa
obstaja skrivnostna vez tudi
med poezijo in Piranom.
April 2015
49
UMETNOST
Poleti, kalebe
Pie in foto Nataa Fajon
etrta pesnika zbirka Stipeta Cvitana

Lucijski pesnik Stipe Cvitan
je 14. marca 2015 v Mestni kavarni Piran predstavil svojo etrto pesniko zbirko Poleti, kalebe. S pesnikom se je pogovarjala
Milica Bezer Maslo, Zora Muini in Mirko Orli sta prebirala
njegove pesmi, veer pa je popestril nastop Meanega pevskega
zbora Georgios. Predstavitev, ki
jo je organiziralo Drutvo meanov mesta Piran, je v kavarno
privabila tevilne ljubitelje Cvitanove poezije.
Stipe se je rodil 8. decembra
1928 v Tribunju pri ibeniku, v
Piran pa je priel leta 1962 in se
zaposlil v Sploni plovbi. Upokojeni pomorak, ki od leta
1972 ivi v Luciji, je leta 2014
prejel Tartinijevo priznanje, ki
ga Obina Piran podeljuje za
izjemne doseke na podroju
kulture. V obrazloitvi so zapisali, da je s svojim pesnikim
ustvarjanjem v maternem jeziku
sodobni prievalec soitja razlinih kultur v slovenski Istri.
Cvitan namre pie v dalmatinskem nareju oziroma govorici
rodnega Tribunja.
Avtorja je k pisanju spodbudil prijatelj Vlado Stani, ki ga
je dolgo nazaj dobesedno prosil,
naj svoje pesmi zapie, saj bi bila
velika koda, e bi le v pozabo.

Za objavo jih je zaela zapisovati
ena tefanija in leta 2007 je izla prva zbirka Maslina u ledini,
ki sta ji sledili e dve, leta 2010
Ne odi nider in 2012 Babin pas.
V novi pesniki zbirki so tako
kot v prejnjih znova v ospredju
nostalgija po domai Dalmaciji
in rojstnem kraju, spomini na
otrotvo in pomembne ljudi,
ki so zaznamovali njegovo ivljenje, ter ljubezen do Istre in
morja, ki mu je ostala zapisana
od malih nog pa vse do danes.
Pesnik se tokrat dotakne e neizogibne moi asa, ki je prinesel
kar nekaj negativnih sprememb,
od izginjajoih tradicij in zapu-
enih domov do recesije in selitve mladih v tujino. Ne glede na

tematiko, ki jo avtor obravnava,
pa v pesmih prevladuje optimizem, kot da vse ivljenjske preizkunje sprejema z lahkoto, e
ve s hvalenostjo.
Vedno si elim, da bi bila
pesem tudi neko sporoilo, noem le opevati lepot kraja, in v
tej zbirki je taknih pesmi kar
nekaj, je avtor na kratko opisal
novo knjigo.
Osrednje sporoilo zbirke
lahko strnemo v eljo po druenju, doivljanju sebe in okolice
s povabilom, da svoje obutke
delimo z drugimi.
Za laje razumevanje pri
prebiranju pesmi je v pomo

slovarek besed na koncu knjige, a kljub navideznim teavam
zaradi nepoznavanja nareja
lahko vsak razbere bistvo ter zauti pesnikovo mehkobo in toplino, ki ju ohranja tudi takrat,
ko eli biti oster. Pri pesmih, v
katerih pripoveduje o ljudeh, ki
so se znali v nenavadnih situacijah, ponekod uporabi nekoliko
aljiv ton, s katerim bralcu priblia svojo rahloutnost pri opazovanju dogajanja okoli sebe.
Knjiga je izla v samozalobi
ob podpori Hrvakega kulturnega drutva Maribor. Uredila
jo je Zora Muini, Mirko Orli
pa je napisal uvodno besedo in
poskrbel za lekturo. Zbirko je s
svojimi ilustracijami popestrila
akademska slikarka Fulvia Zudi, svojevrsten peat pa ji daje
avtorjeva biografija, v kateri pride do izraza njegova duhovitost.
Stipe ima pri svoji astitljivi
starosti za seboj ogromno izjemnih ivljenjskih izkuenj, a o
njih zelo nerad govori. Vedno
je zelo skromen, tako pri razkrivanju sebe kot pri sprejemanju
priznanj. Morda pa z besedami
varuje ravno zato, da jih potem
preplete v verze in z njimi najve
pove o svojih obutkih.
Vstop v prostor in as, ki je kot simbol zapuine prve svetovne vojne povezal mesti Trst in Piran
Skozi Citizen Gate smo gledali na

Trg Cavana v Trstu
Nevladna organizacija IoDeposito in Obina Piran sta v
soboto, 28. marca, podrla meje
z instalacijsko relacijsko umetnostjo Citizen Gate. Skozi
umetniko instalacijo relacijske
umetnosti Citizen Gate, ki jo
je pripravil Joshua Cesa, so uporabniki na Tartinijevem trgu v
Piranu in na Trgu Cavana v Trstu v soboto, 28., in v nedeljo, 29.
marca, pogledali drug k drugemu.

Odprtja se je ob 18. uri na
Tartinijevem trgu v Piranu udeleil podupan Obine Piran
Bruno Fonda. Ko so nai predniki vstavljali prve kamne v mozaik, ki sestavlja dananji Piran,
si verjetno niso upali sanjati, da
bomo neko njihovi nasledniki
sredi domaega Tartinijevega
trga pozdravljali prijatelje v sosednjo dravo, tako kot bomo to

storili danes, je uvodoma povedal Fonda.
Projekt Citizen Gate so
nekakna vrata, skozi katera
vstopajo meani, in sicer v elji,
da bi raziskali to, kar je mejno,
ter s tem presegli primarni geografski pogled. Delo je sinteza
bliine v najirem smislu, saj
poenoti obe mesti, ki sta sicer

loeni v prostoru in asu. Uporabnik dobi na razpolago portal,
kjer lahko interaktivno in v realnem asu stopi v neposredni
stik z mestom na drugi strani ter
doivi obutek biti meja, mejiti.
Z vztrajanjem na tej nevidni in
nezaznavni rti doivlja nov pogled na tisto, kar je drugano, na
tisto, kar je na drugi strani.
50
UMETNOST
April 2015
Piran je tudi mesto za pesnike

Vitezi poezije
V zadnjih mesecih je Piran s

kar nekaj dogodki opozoril, da je
tudi mesto poezije. Spomnimo,
da je letonje Tartinijevo priznanje za izjemne doseke na podroju kulture v piranski obini 7.
februarja na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku prejel
upokojeni pomorak in pesnik
Lucijan Stipe Cvitan. Sredi mar-
ca je Drutvo meanov mesta

Piran v Mestni kavarni na Tartinijevem trgu povabilo na njegov
literarni veer. Tam so ljubitelji
poezije prili na svoj raun v njegovi drubi z Milico Maslo Bezer,
Zoro Muini in MePZ Georgios.
Pred tem je Knjinica Lucija
26. februarja povabila na pesniki veer z Nuo Ilovar iz alca,
e zlasti pa je pritegnil dokaj nevsakdanji polfinalne letonjega

Pesnika turnirja, ki se je 27.
marca odvijal v Mestni knjinici
Piran. Tam se je namre kar 12
pesnikov potegovalo za mesta
estih polfinalistov tega slovenskega turnirja. tiri je razglasila
strokovna irija v sestavi Irena
Novak Popov, Borut Gomba in
Urka P. erne, dva pa obiskovalci z glasovanjem.
Turnir pripravlja Zaloba Pivec, del njegovega dogajanja pa
so prvi pripeljali tudi v Piran.
Nanj se je skupaj s svojimi e ne
objavljenimi pesmimi prijavilo
136 pesnikov, med katerimi jih
je strokovna irija v oji izbor
izbrala 24. Polovica od njih se je
v prvem polfinalu pomerila 25.
marca v knjinici Frana Ksaverja
Meka v Ormou, druga polovica
pa v mestni knjinici v Piranu.
V Piranu sta prireditev, ki sta
jo popestrila glasbena gosta Bilbi
in Gregor Stremecki, povezovala
Del izkupika od prodaje bo namenjen Obalnemu zavetiu za ivali

Foto arhiv CKGS Portoro
Otroci so spoznavali pasji svet

Center za korekcijo sluha in govora Portoro, Obalne galerije Piran, portal Pes, moj prijatelj, drutvo Take pomagake in smuti bar
SuperSok so zdruili moi in pripravili dobrodelni projekt S tako v roki. Namen projekta je
vkljuevanje terapevtskih psov v delo z otroki s
posebnimi potrebami.
Prostor za sodobno umetnost Monfort
Portoro so v soboto zasedli uenci Centra za
korekcijo sluha in govora Portoro, ki so ustvarjali v likovni delavnici in delavnici ustvarjalnega
pisanja. Uporabniki centra so z napisano besedo ali narisano risbo pokazali, kako sami vidijo
pasji svet, kaj so s kosmatinci doiveli in kaken
je njihov odnos do tirinocev.
Likovne in pisne izdelke bodo organizatorji
objavili v slikanici, ki jo bodo izdali in prodajali.
Del izkupika od prodaje, vrednost prodanih
100 izvodov slikanic, bo namenjen Obalnemu
zavetiu za ivali.
pobudnica turnirja Zora A. Juri

in urednik pri Zalobi Pivec Nino
Flisar. Svoje verze so v polnem
prireditvenem prostoru knjinice
interpretirali Alja Adam, Cvetka
Bevc, Sandra Cajzar, Andrejka
Jereb, Majda Koar, Milena Miklavi, Marko Skok Mezpotamsky, Vesna are, Marjeta Tivan,
Katjua Trampu, Karmen Vidmar in Milan nideri.
Strokovna irija je za finale turnirja izbrala Aljo Adam,
Cvetko Bevc, Katjuo Trampu
in Mileno Miklavi, obinstvo
pa Andrejko Jereb in Milana nideria. Veliki finale bo 18. aprila
v Art kavarni hotela Piramida v
Mariboru. Strokovna komisija bo
izbrala viteza oziroma vitezinjo,
ki bo prejel(a) diplomo, knjigo
in denarno nagrado v viini 500
evrov. Svojega nagrajenca bo izbralo tudi obinstvo. Vseh 12
finalnih pesmi bo objavljenih v
zborniku.
April 2015
51
UMETNOST
Drutvo prijateljev zakladov sv. Jurija in 15. Kriev pot

Kristusovo trpljenje v
piranskih cerkvah
gim osvetlil njegovo izroilo
za dananjega loveka. Kot je
med drugim dejal, je sporoilo
predvsem v tem, da se z njim
lovek privadi na teke in tudi
alostne trenutke svojega ivljenja.
Da slike tokratnega piranskega krievega pota na svojevrsten nain vodijo gledalca
v obutenje medlovekih odnosov, boleino posameznika
in trpljenja, je poudaril tudi
likovni kritik Dejan Mehmedovi in e zlasti izpostavil
znamenje kria na slikah akademskega slikarja rtomirja
Freliha. Kri je simbol, ki iz
znaka ponianja in smrti preGlede na svojo velikost,
tevilo cerkva, njihovo bogato
kulturno in sakralno dediino ter zgodbe, ki jih skrivajo,
Piran gotovo prednjai v Sloveniji in ire. Tako ima tudi
na podroju verskega turizma
e veliko neizkorienih monosti. Na eno od njih je ob
letonji veliki noi ponovno
opozorila 15. razstava Kriev
pot po piranskih cerkvah. Posebnost razstave je v tem, da
so slike razstavljene kar v tevilnih piranskih cerkvah, tako
da je to umetniko in versko
obeleevanje krievega pota ob
sprehodu po mestu edinstveno.
Kriev pot po piranskih
cerkvah organizira Drutvo
prijateljev zakladov sv. Jurija,
njegov namen pa je spoznavanje z izjemno bogato sakralno
dediino Pirana, ki jo je letos
spremljalo razstavljanje upodobitev postaj krievega pota
po osmih mestnih cerkvah. V
njih so bila na ogled dela akademskega slikarja rtomirja
Freliha, katerega 14 slik krievega pota predstavlja Kristusovo trpljenje od trenutka, ko ga
je Poncij Pilat obsodil na smrt,

do trenutka, ko ga mrtvega poloijo v grob.
Ogled razstave pritegne tevilne obiskovalce mesta. Letos
je na primer e na njeno odprtje, ki je bilo 28. marca, prila
celo skupina romarjev iz ljubljanskih upnij. K njeni popularizaciji pomembno prispeva
tudi zloenka, ki jo vsako leto
pripravi drutvo Prijatelji sv.
Jurija. Letonja je obiskovalce
z zemljevidom in razlago popeljala od Krstilnice sv. Janeza
Krstnika v cerkve Marije Tolanice, Marije Snene in sv.
Franika, v pinakoteko Minoritskega samostana, nekdanjo
cerkev sv. Katarine, cerkvi sv.
Petra in sv. tefana do upnijske cerkve sv. Jurija, kjer se je
njen ogled zakljuil.
Odprtja in prvega ogleda
razstave od cerkve do cerkve,
ki so ga verniki pospremili z
molitvami pod vodstvom piranskega upnika Zorka Bajca, se je udeleil tudi kof Jurij
Bizjak. Ta je v svojem nagovoru poudaril versko sporoilo
krievega pota in med dru-
vzame pomen vstajenja in vere.

V opredeljeni in doloeni ikonografiji krievega pota nas
avtorjeva umetnika gesta z
veliko mero obutenja in znanja sooi z resnico: rtvovanje
je udejanjeno, vendar tu ni
utiti stanja obupa. Avtorski
izrek je namenjen opozorilu,
a hkrati upanju, je povedal o
slikah rtomirja Freliha, ki so
z izjemo zadnje vse v rno-beli
tehniki.
Odprtje razstave je pospremil nastop Meanega pevskega
zbora Giuseppe Tartini, ob zakljuku njenega prvega ogleda
pa je sledilo e druenje v dvorani sv. Peregrina.
52
UMETNOST
April 2015
Utrinki v objemu klasike

Pie Branka Kljun, Radio Koper
Krstna izvedba skladbe skladatelja

Bojana Glavine
V dvorani sv. Franika
Asikega v Kopru je 29. marca nastopil Simfonini orkester Cantabile iz Logatca. V
programu, ki so ga izvajalci
poimenovali Utrinki v objemu klasike, je bilo tudi novo
delo primorskega avtorja Bojana Glavine.
Uvertura k operi arobna pial W. A. Mozarta, Serenada B. Ipavca, Simfonija
t. 8 v h-molu F. Schuberta,
Utrinki za godala Bojana Glavine, Gomezova Ave
Maria in Arija iz Leharjeve
Juditte je bil program koncerta Simfoninega orkestra
Cantabile, enega redkih slovenskih simfoninih amaterskih orkestrov. Dvorano sv.
Franika Asikega je napolnil zvok mladosti in ubrane
ivahnosti. Orkester kar poka
od mladostne zagnanosti, ki
je kot pove njegov dirigent
in ustanovitelj Marjan Grdadolnik nastal pred petimi
leti, v svojih vrstah pa zdruuje mlade glasbenike z vseh
vetrov.
Dirigent Marjan Grdadolnik: V orkestru nas je ez
estdeset, veji dele glasbenikov je iz Logatca, drugae
pa prihajajo iz vse Slovenije,
tudi s Primorske. Orkester
sestavljajo perspektivni mladi
glasbeniki; nekateri so e profesorji glasbe, drugi pa e tudirajo. Ustanovitev orkestra
leta 2010 je bila moja elja in
na zaetku si nisem niti predstavljal, kaj bo ta orkester
pomenil, kam nas bo peljala
pot, in moram rei, da sem
nad tem, kar se zdaj dogaja,
vekrat res navduen. Schubertova 'Nedokonana simfo-
nija' je prva velika partitura,

ki smo se je lotili. Naa prioriteta je originalna klasina
glasba, posegamo pa tudi po
drugih anrih. Tako smo sodelovali z odlinim glasbenikom Galom Gjurinom, s katerim smo koncertirali po vsej
Sloveniji, tudi v Cankarjevem
domu v Ljubljani, kar je bila
med drugim za nas zelo lepa
izkunja. Redno sodelujemo
s sopranistko Mojco Bitenc,
odlino pevko, ki vedno znova navdui obinstvo tako
doma kot v tujini. Lani smo
uspeno gostovali na festivalu v Saint-Tropezu ter takoj
po koncertu dobili vabilo organizatorjev e za leto 2016,
eden glavnih razlogov pa je
bil temperamenten nastop
nae sopranistke. Skladba
'Utrinki' za godala, ki jo je
napisal Bojan Glavina, je tudi
razlog, da smo izvedli koncert na Primorskem v Kopru. eleli smo jo predstaviti
v okolju, kjer skladatelj ivi in
deluje. Obinstvo je bilo navdueno, aplavz se kar ni konal, tako da sem vesel, da nam
je izvedba uspela.
Skladatelj Bojan Glavina:
To je skladba, ki je nastala
pred osmimi leti, namenjena
pa je mladinskim godalnim
orkestrom. Napisana je v petih krajih stavkih, je neke
vrste suita. Uvodni stavek je
'Promenada', po njem pa se
zvrstijo e stavki 'Spomin',
ki je lirien, zasanjan, sentimentalen in romantien,
'Igra v deju', ki ga godala
izvajajo preteno z nainom
pizzicato (igranje brez loka,
trzanje strun s prsti), 'Ples ob
ognju', ki je najhitreji in naj-
bolj temperamenten, cikel pa

zakljuuje 'Jutranja zvezda',
lirina in eterina skladba, ki
nas s svojimi impresionistinimi harmonijami 'ponese v
nebo'. Krstna izvedba se je po
spletu taknih in druganih
okoliin zgodila komaj zdaj,
po osmih letih od nastanka
skladbe. K pisanju skladbe so
me takrat nagovorili nekateri
kolegi iz glasbene ole; a nekateri potem recimo v svojem
orkestru niso imeli dovolj
viol, drugim se je skladba
zdela prezahtevna za njihov
orkester Moj nekdanji ravnatelj G Koper, g. Borut Logar, tudi nekdanji dolgoletni
dirigent Obalnega orkestra,
mi je ob tej izvedbi dejal, da je
celo dobro in prav, da skladbo
prvi izvajajo zreli glasbeniki,
ker so 'Utrinki' z izvajalskega,
predvsem izraznega vidika

kar zahtevni ter zahtevajo res
zrelo in poglobljeno izvajanje.
Zanimivo je, kako je moja
skladba prila do logakih
glasbenikov. V tem orkestru
igra violino tudi g. Damijan
Bogataj, ki je obenem direktor Zalobe Bogataj iz Idrije.
Z njim kot zalonikom sodelujem e vrsto let vse od
leta 2000, ko je bila v njegovi
zalobi natisnjena moja klavirska skladba 'Idrijska suita'
ter kasneje e vrsta drugih
skladb. Leta 2009 so pri njem
izli tudi 'Utrinki', ki jih je
zdaj ponudil tudi temu orkestru. V ast mi je, da se je
orkester posvetil moji skladbi
in jo v Kopru tudi res izvrstno
izvedel.
Komentar avtorja k skladbi

Utrinki za godala so nastali leta 2008 z namenom, da obogatijo
literaturo za mladinske godalne orkestre. Tovrstnih slovenskih
skladb ni veliko, zato sem se takrat na pobudo nekaterih kolegov
v glasbeni oli odloil, da napiem pet kratkih skladb, ki bi bile
tako vsebinsko kot tudi tehnino-izvajalsko primerne za mlade
glasbenike. Tem petim miniaturam sem dal opisne naslove ter jih
zdruil v cikel z naslovom 'Utrinki'.
'Promenada' predstavlja uvod, preludij v ta cikel, in vsebuje
tudi nekatere nezavedne reminiscence na Promenado M.
Musorgskega iz njegovih 'Slik z razstave'. Zaetno temo in tudi
pomembnejo vlogo v njej imajo viole. 'Spomin' je nostalgino
obarvan utrinek s trenutki zamiljenosti. 'Igra v deju' je tridelna
ter se zane in kona s pizzicatom v vseh godalih, kratek srednji
del pa samo za nekaj trenutkov pomiri prenje deevnih kapljic,
ki ponovno nadaljujejo svojo igro.
'Ples ob ognju' je edini stavek v res hitrem tempu.
Sedemosminski takt s fortissimom aktivira celoten ansambel,
tako da je v skladbi prisoten moan energetski naboj. Cikel
'Utrinkov' se zakljui z 'Jutranjo zvezdo', nenim, prosojno
eterinim stavkom, v katerem po zvezdnati noi zavibrirajo in
zazvenijo pastelne barve prebujajoega se dneva.
April 2015
53
UMETNOST
Portoro je bil tri dni svetovna prestolnica frajtonarice

Imamo svetovnega prvaka
Eden od dveh slovenskih lanov mednarodne irije je

bil priznani harmonikar, Piranan Marsell Marinek.
Svetovni prvak Nejc Panik vlee meh e od petega leta naprej.
V Sloveniji je frajtonarica oziroma

diatonina harmonika eno od najbolj
priljubljenih glasbil in zdaj imamo med
harmonikarji konno tudi prvi svetovnega prvaka. To je postal 24-letni Nejc
Panik iz kal pri Velenju, uspeh pa je
toliko lepi, ker ga je dosegel na svetovnem prvenstvu, ki ga je Slovenija gostila
prvi, in sicer v Portorou.
Svetovno prvenstvo v igranju na diatonino harmoniko poteka od leta 1999.
Je uradno svetovno prvenstvo, za katerega ima avstrijska harmonikarska zveza
licenco in ga priznava tudi Unesco. Do
letos je bilo tekmovanje vedno samo v
Avstriji ali Nemiji, tokrat pa se je kot
najprestineje tovrstno tekmovanje prvi preselilo v slovensko Istro, kjer so ga
gostili v portorokem hotelu Slovenija.
Za to je e zlasti zasluen priznani zamejski glasbenik Denis Novata iz Doline, ki je v avstrijski harmonikarski zvezi
predstavnik za Slovenijo in Italijo ter je
prevzel njegovo organizacijo. Pogum, ki
ga je zbral za to, je bil toliko veji, saj
je najbolje harmonikarje prvi iz alpskih okolij, kjer se po pravilu podobne
prireditve dogajajo med hribi, pripeljal
k morju.
Ne nazadnje ima frajtonarica svojo zgodovino tudi na obali. Predsednik

nedavno ustanovljene Zveze diatonine harmonike Slovenije Jernej Brilej je
povedal, da se domovina teh harmonik
zane prav v Istri in se nato prek Hrvake, Slovenije, Avstrije, Italije, vice
in Nemije razteza tja do Nizozemske.
Drugje je praktino ne poznajo oziroma
je ne gojijo tako kot v teh dravah. Poleg
tega je Slovenija v svetu frajtonaric znana po mnogih slavnih glasbenikih, pa
tudi po dolgi tradiciji izdelave svetovno
priznanih kakovostnih harmonik.
eprav organizatorji med tekmovalci
ne delajo posebne selekcije, se je v tekmovalni del prijavilo 38 udeleencev iz
Slovenije, Italije, Avstrije, Nemije in
Hrvake. Pred osemlansko mednarodno irijo, v kateri sta bila po dva Slovenca, se je vsak predstavil z najve petimi skladbami, za kar je imel na voljo od
20 minut do pol ure.
Res je, da je harmonika vezana predvsem na narodno-zabavno glasbo, vendar so v iriji eleli e kaj izven tega konteksta: da njen zvok na primer dii tudi
po klasiki, tangu, jazzu ali kaki drugi
zvrsti. Kot je povedal na priznani har-
monikar in lan irije, Piranan Marsell

Marinek, ki ta instrument rad igra tudi
v slogu jazza, popa, funka in e kake
glasbene zvrsti, niso imeli lahkega dela.
Ocenjevanje glasbe ni enostavno. Upotevali smo kriterij zahtevnosti skladb,
uporabljenih tehnik igranja, interpretacije, istosti oziroma artikulacije tonov
in dinamike igranja, to, kako je skladba
harmonsko zasnovana ter ne nazadnje
tudi iskanje novega oziroma tistega, po
emer se je vsak izvajalec razlikoval od
drugih. Slabih glasbenikov na svetovno prvenstvo ni in vsak se je trudil, da
je ponudil kaj ve od drugih, je opisal
delo irije.
Svetovno prvenstvo so v Portorou za obinstvo obogatili z veernimi
koncerti, pripravili pa so tudi razstavo
proizvajalcev diatoninih harmonik. Ob
zakljuku organizatorji in e zlasti tuji
udeleenci niso skoparili s pohvalami na
raun gostoljubnosti in dobrih pogojev
za potek prvenstva, ki so jim jih zagotovili v hotelih LifeClass. Tja je iz Bavarske
in Avstrije prilo kar precej avtobusov s
poslualci oziroma ljubitelji tonov frajtonaric.
54
PORT
April 2015
2. Istrski maraton
3500 tekaev je povezalo obalne obine
Minuli konec tedna je bila

Obala povsem v znamenju tekaev, ki so se udeleili 2. Istrskega
maratona. Ve kot 3500 jih je teklo
na maratonu, polmaratonu, 10-kilometrskem rekreativnem teku
in otrokih tekih, ki so potekali v
soboto.
350 maratoncev je proga vodila iz Izole do Kopra, nato proti
Piranu in nazaj v Izolo. Na 42-kilometrski preizkunji je slavil Robert
Radojkovi, ki je v cilj pritekel v
dveh urah, 39 minutah in 42 se-
kundah, med enskami pa je bila

najhitreja Nea Mravlje s asom
2:52:46. Precej ve tekaev, okoli
1600, se je udeleilo polmaratona,
na katerem je z uro, 12 minutami in 16 sekundami slavil Pierre
Christian Fournier, z eno uro, 27
minutami in 40 sekundami pa
je bila med enskami najhitreja
Ana Radivo. Tekai so tekli tudi
na rekreativnem 10-kilometrskem
teku iz Kort do Izole; najhitreji je
bil Peter Kastelic, ki je do cilja potreboval 33 minut in 16 sekund.
Med enskami je slavila Katja Kosmatin, ki je v cilj pritekla po 38

minutah in tirih sekundah. Na
2. Istrskem maratonu je tekel tudi
predsednik drave Borut Pahor s
polmaratonom je opravil v eni uri,
47 minutah in 20 sekundah.
Tekae je na startu v Izoli pozdravila piranska podupanja Meira Hot: Veseli me, ko spremljam
tekake iniciative, ki so v preteklih
mesecih zdruile enako mislee
ljudi. Nastale so ekipe, ki so se skupaj pripravljale na dananji dan, si
nudile fizino in psihino oporo

ter si ure teka krajale s tekakimi
anekdotami. Ta maraton ni le tek
vzdrljivosti, je tudi tek zdruevanja organizatorjev in tekaev iz
sosednjih obalnih obin in ire.
Naj se ta skupinski duh nadaljuje
tudi na drugih podrojih, kjer potrebujemo konsenz.
Letonji maraton je organizirala Obina Izola, tafetno palico
pa je predala Obini Piran, v kateri se bo 10. aprila 2016 odvijal e 3.
Istrski maraton.
Nastopilo je 62 posadk, med njimi tudi vse najbolje

Pie Jakica Jesih, JK Pirat
Na Trofeju princese Sofije posadka Mrak Macarol

konala na enajstem mestu
4. aprila se je pri panskem otoku Mallorca z regato za medalje zakljuil tradicionalni 46. Trofej princese Sofije. V enskem olimpijskem
dvosedu 470 sta nastopili tudi nai
najbolji jadralki tega razreda, Tina
Mrak in Veronika Macarol (JK Pirat), in konali na 11. mestu.
V enskem 470 je nastopilo 62
posadk, med njimi tudi vse najbolje. Nai Tina Mrak in Veronika
Macarol, ki sta trenutno uvreni na peto mesto svetovne jakostne lestvice, imata s tem nastop
v Hyresu e zagotovljen, a konkurenca v Palmi jima je ponudila
odline pogoje za nekaj dodatnega
merjenja z najboljimi jadralkami
sveta. al sta dekleti zaeli nekoli-
ko slabe, nekaj zaetnih slabih rezultatov pa je pomenilo tri boj za

nastop v sobotni regati za odlija.
27. mesto v prvem petkovem plovu
je dokonno pokopalo monosti za
nastop med najboljo deseterico, ki
sta ga zgreili zgolj za las, zakljuili
sta namre na skupnem 11. mestu
(102 toki).
Tina Mrak in Veronika Macarol: Ves teden smo imeli zelo dobre jadralne pogoje. Na Palmo sva
prili s staro barko, ki je prila z zabojnikom iz Miamija. e prvi dan
se nama je zaradi iztroene opreme v monem vetru pokodoval
jambor. Zadovoljni sva s starti regat, ampak sva nato naredili nekaj
preve taktinih napak, kar naju je
uvrstilo na skupno enajsto mesto.

Zmagala je novozelandska
posadka, Jo Aleh in Polly Powrie
(30 tok), druga je bila francoska
posadka, Camille Lecointre in
Helene Defrance (33 tok), tretja pa posadka iz Velike Britanije,
Hannah Mills in Saskia Clark (45
tok).
Regata v Palmi, ki je e v lanski

sezoni tela za eno od regat ISAF
svetovnega pokala, je po letonjih
spremembah ISAF-ovega koledarja
izgubila status regate ISAF svetovnega pokala in sedaj teje kot regata
Eurosaf ter kot kriterijska regata za
nastop na regati svetovnega pokala
v Hyresu od 20. do 26. aprila.
April 2015
55
Pokal Frater
PORT
Projekt 15za15
Patri so se pomerili v ribolovu Dobrodelnega maratonca Tonija

Med bolj zagretimi piranskimi
portnimi ribii je tudi pater Marjan
Vogrin iz Minoritskega samostana
sv. Franika. Tako je v sodelovanju s piranskim ribikim drutvom
Oradela sredi februarja povabil svoje
redovnike brate iz samostanov na
Ptujski gori, Ptuju in v Ljubljani, da
se v okviru rekreativnega dne pomerijo na drugi portni ribiki tekmi redovnikov pri nas. Lani so jo namre
izpeljali prvi in jo domiselno poimenovali tekma za Pokal frater ter
seveda nanjo povabili tudi vse druge
portne ribie iz Slovenije.
Vabilu so se al odzvali le tirje
redovniki, a se jim je na 15 olnih
pridruilo kar 40 ribiev iz Pirana,
Strunjana, Izole, Kranja, Ljubljane in
eden celo iz Mnchna. Tekmo so zaeli z jutranjo mao v cerkvi sv. Fran-
ika, na kateri je bil dan blagoslov za

varno plovbo in ribolov ribiev. Nato
je kuharica Minoritskega samostana
Ivanka ob kavici poskrbela za zajtrk,
ki je bil na zibajoem morju od 8. pa
do 13. ure, kolikor je trajal ribolov, e
kako dobrodoel. Fratri so se ta dan
dobro skrili, saj niso ujeli nobenega. So pa zato zelo dobro prijemale
predvsem menole, ki so jih skupaj s
e nekaj riboni, iglami, pa tudi iraki
nalovili kar za 173 kg.
V konkurenci patrov minoritov
je slavil domain Marjan Vogrin.
Ujel je 6 kg rib in tako svojemu piranskemu samostanu e drugo leto
po vrsti priboril pokal. Drugi je bil
s 2,5 kg jezuit in draveljski upnik
Miran vanut, tretji pa provincial
slovenskih minoritov, pater Milan
Kos iz samostana na Ptuju.
Peruia v Piranu priakala

podupanja Meira Hot
Belokranjski rekreativni maratonec Toni Perui je 28. marca zael projekt 15za15. S 15-dnevnim
1100-kilometrskim dobrodelnim
tekom ob mejah Slovenije je spodbujal zbiranje denarja, ki ga Zveza
drutev za cerebralno paralizo Sonek namenja za poitnice otrok.
V torek, 31. marca, je pretekel
etrto etapo, in sicer od Lucije do
Divae. Na Tartinijevem trgu v Pi-
ranu je Tonija in spremljevalne tekae zjutraj priakala podupanja

Obine Piran Meira Hot.
Podupanja, ki ji je dobrodelnost zelo blizu, se je tekau zahvalila in estitala, da se je lotil tako plemenitega in zahtevnega projekta,
saj z njim zbira sredstva za inkluzivne poitnice otrok s posebnimi
potrebami ter ne nazadnje osvea
ljudi.
Uenje plavanja za vse od 3. leta dalje
Plavalna ola Tinka Tonka vabi k vpisu
Plavanje je ena izmed najboljih oblik vadbe, saj aktivira prav

vse telesne miice. Strokovnjaki
ga priporoajo tudi zato, ker pripomore h gibljivosti in kardio
vzdrljivosti, krepi sklepe, odlien
pa je tudi za pridobivanje moi.
Pri doloenih vrstah rehabilitacije

ga priporoajo tudi fizioterapevti,
saj minimalno obremenjuje sklepe in pomaga pri krepitvi sklepnih miic.
Veino otrok plavanja nauijo
stari, nekateri pa se pravilnih tehnik nauijo v plavalni oli. Zaradi bliine morja imamo ogromno
monosti za brezplano vadbo, a
za prave uinke moramo usvojiti
pravilno tehniko plavanja in dihanja med plavanjem, pravi uitelj
in ustanovitelj Plavalne ole Tinka
Tonka Piran Roman Starin. Skupaj z vaditelji Robertom Markeiem, Janoem Hacetom, Klavdijo
Belina in Tomaem Slapernikom
uijo plavati predolske otroke od
3. leta starosti dalje, osnovnoolce

in dijake, v plavalno olo pa vabijo vse, ki bi zamahe v morju radi
delali pravilno.
Vadba poteka na Bernardinu,
kjer je ob ponedeljkih in sredah
tudi vodena rekreacija za odrasle, ob torkih in etrtih pa vadba
v vodi za seniorje. V zaetni plavalni oli I in II najmlaje nauijo
prilagajanja na vodo in osnov plavanja, nadaljujejo pa z uenjem
osnov tehnik plavanja prsno in
hrbtno. V nadaljevalni plavalni
oli se bodo vai otroci pod budnim oesom plavalnih uiteljev
nauili tehnike plavanja kravla,
hrbtno in prsno, otrokom pa sta
namenjeni tudi otroka in mla-
dinska rekreacija, kjer rekreativno

plavajo in izpopolnjujejo tehniko.
V Plavalni oli Tinka Tonka
se lahko udeleite tekmovalne
plavalne ole, kjer mladi izpopolnjujejo tehniko tirih plavalnih
slogov kravl, delfin, hrbtno in
prsno, izpilijo tartni skok, za to
usposobljeni plavalni uitelji pa
jih pripravijo na tekmovanja. Med
posebnosti Plavalne ole Tinka
Tonka sodi tudi plavalna ola za
osebe z motnjami v duevnem
razvoju.
Za vse informacije in prijavo
so vam na voljo na elektronskem
naslovu
info@tinkatonka.com
in telefonski tevilki 040 751 909
(Roman).
56
PORT
April 2015
Slavil mladi, komaj desetletni Maltean Richard Schultheis

Pie in foto Jakica Jesih, JK Pirat
455 mladih optimistov zakljuilo Velikonono regato
V nedeljo se je v Portorou
v organizaciji JK Pirat konala
tridnevna tradicionalna, letos e
23. Velikonona regata za razred
optimist. Gre za najpomembnejo regato za optimiste v tem delu
Evrope ter za najtevilnejo regato v Sloveniji, na kateri je tokrat
zajadralo kar 455 mladih jadralcev
iz Slovenije in tujine. Najbolji slovenski jadralec, Janez Zabukovec
iz JK Jadro Koper, se je uvrstil na
odlino drugo mesto. Na podelitvi
so navzoe pozdravili tudi podpredsednica Mednarodne zveze
razreda optimist Carla Stanley,
predsednik Jadralne zveze Slovenije Aljoa Toma in upan piranske obine Peter Bossman.
V 23 letih se je portoroka
Velikonona regata uveljavila kot
najpomembneja regata za razred
optimist v tem delu Evrope in
kot ena od treh najpomembnejih v Evropi, e vrsto let pa slovi
tudi kot najtevilneja regata v
Sloveniji. Vsako leto se je udelei
veliko tevilo mladih tekmovalcev
v starosti od 7 do 15 let. Letos jih
je prilo kar 455 iz enajstih drav,
najve iz Nemije in Avstrije, saj
je za ti dve dravi Velikonona
regata izbirna za reprezentanco.
Jadralci so prili tudi iz sosednje
Italije, Hrvake in Madarske, pa
iz Slovake, Poljske, eke, vice,
Malte in seveda Slovenije. Ker
tekma teje tudi kot izbirna regata za slovensko reprezentanco, je
bilo tudi tokrat dogajanje na morju zelo zanimivo.
Regata se je v lepem, sonnem vremenu zaela v petek, ko
so mladi jadralci v treh skupinah

po priblino 150 jadralcev odjadrali tiri regate. Po nekaj akanja
zaradi zelo spremenljivega vetra,
tako po moi kot po smeri, se je
ta popoldne stabiliziral in okrepil na okoli 18 vozlov ter mladim
tekmovalcem ponudil odline
jadralne pogoje. V soboto je bilo
deevno in hladneje, pa tudi vetra je bilo manj, zato so odjadrali
le en plov. Regata je bila sicer veljavna e po prvih treh petkovih
odpeljanih plovih, a vseeno si je
regatni odbor elel izpeljati im

ve zastavljenega programa, torej
tudi e vsaj kakno regato danes,
na zadnji regatni dan. al pa je
bila burja v Piranskem zalivu za
mlade jadralce premona, zato se
je vodja regatnega odbora Miroslav arman odloil, da dananje
jadranje odpove iz varnostnih
razlogov. Zadovoljen sem, da
smo izpeljali pet plovov in da smo
imeli dobre razmere za jadranje.
Danes je bil premoan veter za
prisotno sestavo, imeli smo na-
mre 250 zelo mladih jadralcev,

zato smo gledali predvsem na njihovo varnost. Vesel sem, da smo
konali uspeno in brez zapletov.
Po odlinem jadranju je slavil
mladi, komaj desetletni Maltean Richard Schultheis, na drugo mesto absolutno se je z zgolj
toko zaostanka uvrstil najvije
uvreni slovenski jadralec, Janez
Zabukovec iz JK Jadro Koper, in
na tretje Italijan Federico Andrei.
e na etrtem mestu absolutno
je bila prva deklica, prav tako jadralka malteke zastave Victoria
Schultheis, na peto mesto pa se
je uvrstil e en slovenski jadralec,
Klemen Semelbauer (JK Portoro). Odlien nastop slovenskih
jadralcev so z uvrstitvami v prvo
dvajseterico dopolnili Rok Verderber (12. mesto, JK Portoro),
Daniel Cante (14. mesto, JK Izola)
in Peter Milivojevi (16. mesto, JK
Jadro Koper). Najbolja slovenska
deklica je bila Lana Semelbauer
(JK Portoro) na skupnem 29.
mestu.
Jadralni klub Pirat je mladim
jadralcem za popestritev regatnih
dni tudi letos po vrnitvi na obalo pripravil spremljajoe dejavnosti v petek in soboto sta jih
priakali zgodnji veerji, zabava
z risanjem in ustvarjanjem v otoru, pa tudi vsako leto najteje
priakovano sobotno nagradno
rebanje zanimivih in uporabnih
nagrad. Glavna nagrada, jadrnica
optimist proizvajalca Devoti, je
srenega dobitnika, italijanskega
jadralca Alessandra Veninija, dobila na rebu ob slavnostni razgla-
April 2015
57
sitvi rezultatov. Poleg optimista je

mlade jadralce priakala e vrsta
drugih dragocenih nagrad, med
njimi novo jadro One Sails, razlina jadralska oprema in podobno.
lani JK Pirat so poaeni,
da jih je letos prvi obiskala Carla Stanley, podpredsednica IODE
(International Optimist Dinghy
Association), mednarodne zveze
razreda optimist. Gospa Stanley
je sodelovala tudi na podelitvi
priznanj in ob koncu povedala:
Vse je bilo fantastino, otroci so
uivali. Regate se je udeleil irok
segment jadralcev, za nekatere od
njih je portoroka regata predstavljala izbirno regato za uvrstitev
v reprezentanco za evropsko in
svetovno prvenstvo, za druge je
bilo tokrat prvi, da so jadrali na
tako velikem dogodku in proti jadralcem iz toliko razlinih drav.

al danes niso jadrali, ampak tudi
to je del procesa, da se nauijo, da
vasih pogoji pa ne omogoajo
jadranja.
Carla Stanley je spregovorila tudi na razglasitvi rezultatov,
prav tako kot predsednik Jadralne
zveze Slovenije Aljoa Toma in
upan piranske obine Peter Bossman. Oba sta lepo pozdravila vse
navzoe jadralce, njihove stare
in trenerje ter izrazila veliko veselje nad tako tevilno udelebo
in dobro izpeljano regato.
Zadovoljna je tudi Vera Maraspin arman, vodja organizacijskega odbora: Danes smo
zakljuili nao tradicionalno 23.
Velikonono regato. Izjemno smo
PORT
zadovoljni z njenim potekom in z

rezultati. Sploen vtis je, da so bili
tudi udeleenci zelo zadovoljni,
saj so nam ob odhodu estitali in
se e priporoali za obisk prihodnje leto.
Velikonona regata je velik
zalogaj za portoroki jadralni
klub, zato jim pomo vsako leto
ponudijo tudi sponzorji. Glavni sponzor letonje Velikonone
regate je Zhik, ostali sponzorji
pa Obina Piran, Hoteli Bernardin, Krajevna skupnost Portoro,
Turistino zdruenje Portoro,
Sailing Point, One Sails Slovenia,
Fonda, Interexpo, Devoti sailing,
Rooster, Bulb, Sandiline, Vigrad,
Skiper, OMV in Bigg-r. lani JK
Pirat se vsem sponzorjem in podpornikom iskreno zahvaljujejo za
pomo pri organizaciji regate.

Velikonona regata pa ni le
pomemben portni dogodek,
temve v prazninih velikononih dneh predstavlja tudi prijetno
turistino popestritev dogajanja v
Portorou, za turistine delavce,
ki skoraj 500 mladim, njihovim
starem in trenerjem nudijo namestitev in gostinske usluge, pa
pomeni tudi lep zaetek nove sezone.
V celotno organizacijo tako
tevilne regate, katere priprava
se zane e nekaj mesecev prej, je
vkljuenih okrog 50 prizadevnih
lanov JK Pirat. V treh dneh regate poskrbijo za nemoten potek
dogajanja v zadovoljstvo jadralcev
in njihovih starev, trenerjev ter
drugih spremljevalcev.
Ljubezen do porta, narave in druenja

Pie Lea Sorgo, VK Piran; foto arhiv VK Piran
Veslaki klub Piran se predstavi

Info:
www.vk-piran.si
Vesl-klub-piran@siol.net
041 883 611
KDO SMO?
Veslaki klub Piran zajema
mlade veslae in veslaice, izkuene nekdanje tekmovalce, odraajoe portnike in portnice,
ki jih zdruuje ljubezen do veslakega porta, narave in prijetnega
druenja. Obenem jih preveva
elja po ohranjanju tradicije, ki
jo nedvomno nosi Veslaki klub
Piran s svojo astitljivo starostjo
(leto ustanovitve 1887).
ZAKAJ VESLANJE?
Zavedamo se, da je telesna
aktivnost zelo pomemben dejavnik pri razvoju otrok in mladih.
Z gibanjem otroci razvijajo in
krepijo svoje telo ter usklajujejo
motoriko. Z veslakimi treningi
razvijajo tudi zelo pomembne
vrline, kot so delavnost, odgovor-
OBVESTILO
Veslaki klub Piran tudi letos
organizira 23. tradicionalno
mednarodno veslako regato
Portoro 2015. Potekala
bo v nedeljo, 3. maja 2015,
v Portorokem zalivu, z
osrednjim dogajanjem v
Bernardinu. Tekmovanja se
bodo priela ob 7.30 ter se
zakljuila predvidoma okoli
12.00. Vljudno vabljeni!
nost, vztrajnost, disciplina in red.
Z veslanjem otroci razvijajo tako
mo, vzdrljivost in gibnost
telesa kot tudi smisel za skupinsko delo ter hkrati individualno
vztrajnost. Nauijo se skrbeti za
opremo in ne nazadnje imeti pozitiven odnos do narave.
TRENINGI
Veslaki klub Piran ima sede v udovitem okolju Krajinskega parka Seoveljske soline.
Treningi na vodi potekajo na
mirni gladini kanala Grande, z
monostjo izhoda v Portoroki

zaliv. V primeru slabega vremena nam odlino sluijo nai telovadni prostori za fitnes vadbo in
veslaki simulatorji. Vse to poteka pod nadzorom strokovnega
kadra z veletnimi veslakimi
(tekmovalnimi in trenerskimi)
izkunjami. Ker pa se zavedamo,
da imata v portu velik pomen
tudi pozitivno vzduje in prijetno druenje, si treninge popestrimo z obasnimi pohodi na
blinje hribe, s kolesarjenjem,
plavanjem
NA CILJ
eprav smo portno drutvo, ki
goji in razvija tekmovalno veslanje,
nam rezultat vsekakor ni prvotni
cilj. elimo si namre, da bi veslanje
kot vsestransko zdrav in pozitiven
port spoznalo im ve mladih ter
se v njem tudi preizkusilo. e leta
uspeno sodelujemo z lokalnimi
osnovnimi olami, prisotni smo na
druabnih prireditvah in redno organiziramo tradicionalno mednarodno veslako regato Portoro,
ki poteka v asu prvomajskih praznikov v Portorokem zalivu.
58
PORT
April 2015
Razburljiv boksarski veer v Luciji

Pie in foto Boks klub Portoro
Boks Klub Portoro uspeno organiziral dvoboj

med Slovenijo in Italijo
V soboto, 14. 3. 2015, se je pred tiristoglavo
mnoico v portni dvorani Lucija odvil razburljiv
boksarski veer med slovensko in italijansko ekipo
v organizaciji Boks Kluba Portoro.
Za slovensko ekipo v rdeem kotu so se borili
tekmovalci Boks kluba Portoro, Boks kluba Koper,
boksarskega kluba Ring Ptuj ter ljubljanskega kluba
Golden Gloves. V nasprotnem modrem kotu pa so
italijanske barve zastopali traka kluba Pino Culot
in Porto Trieste, klub Boxe Nicotera iz Bolzana ter
boksarski klub Pordenone.
S predborbo sta zagrela Haris erifoski (BK
Portoro) in Luka tolekar (BK Ring Ptuj) v kategoriji do 69 kg. V treh rundah je domain erifoski
pokazal dobro borbenost in z enoglasno sodniko
odloitvijo premagal Ptujana.
Otvoritveno borbo rednega dela veernega
programa je imel Piranan Tilen Tudija (BK Portoro) v kategoriji mlajih dekov do 59 kg in z
rezultatom 2:1 premagal Alijo Fatbarda iz kluba
Boxe Nicotera iz Bolzana. V lanski kategoriji do
69 kg je Kopran David iljak (BK Koper) izgubil
z enoglasno sodniko odloitvijo proti Allesandru
de Iacovu (Pino Culot), Ljubljanan Bojan Stoilov
(Golden Gloves Ljubljana) pa je z rezultatom 1:2
izgubil v borbi s Francescom Zillijem (Puglistica
Pordenone).
Ptujan Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) je stopil v
ring z izkuenim borcem Borislavom Simeonovom

(Boxe Nicotera) in v dinamini borbi pokazal odlino predstavo ter z rezultatom 2:1 premagal Italijana.
V potrditev njegove borbene predstave je bil izbran
tudi za tekmovalca veera in nagrajen s pokalom.
V kategoriji do 91 kg se je Miha Vindi (Ring
Ptuj) v ringu pokazal kot bolji boksar in z rezultatom 3:0 porazil Ervina Masla (Pino Culot), do 75
kg pa je Marko Makovec (Ring Ptuj) z enoglasno
odloitvijo izgubil v borbi s Fabianom Thiko (Boxe
Nicotera).
V zadnjem delu veera sta za dober zakljuek
poskrbela Denis Lazar (Ring Ptuj), ki je s 3:0 premagal Rudyja Kustrima (Pugilistica Porto Trieste) v kategoriji do 81 kg, ter Igor Pertot (BK Portoro) z zakljuno borbo veera v kategoriji do 56 kg. Pertot je
s svojo aktivno borbo v vseh treh rundah preprial
publiko, jo dvignil na noge in prejel buen aplavz.
Dobra borbenost mladega domaina pa za sodnike
ni bila dovolj in s spornim rezultatom 1:2 so dodelili
zmago nasprotniku Pirasu Satuhanu Pepitu Joshui
(Boxe Nicotera).
V skupnih tokah je pokal mednarodnega boksarskega tekmovanja: Boxing Slovenija Italija
2015 pripadel ekipi Slovenije. Predsednik Boksarske zveze Slovenije Aleksander Puko ga je podelil
trenerju Boks Kluba Portoro Nikoli Juretiu in Ivanu Puku, trenerju Boks Kluba Ring Ptuj.
Starboard S-adventure izziv

Foto Niko Mally
Spomladanski veslaki dogodek na morju

Morje nam ponuja razline oblike rekreacije; od plavanja do potapljanja, srfanja, jadranja
in kajakatva, zadnje ase pa je priljubljeno tudi
supanje. Prav kajakatvu in supanju bo namenjen
konec tedna, ko bo v Piranskem zalivu potekal
spomladanski veslaki dogodek Starboard S-adventure izziv.
Dogodek se bo odvijal v soboto, 18. aprila,
trasa pa bo potekala ob obali med Portoroem
in Piranom ter Seoveljskimi solinami. Letos bo
prireditev prvi razdeljena na tekmovalni in rekreativni del; ob 11.00 bodo startno rto prekali
tekmovalci na prvi tekmi sup pokala Slovenije, takoj za tem pa e kajakai v junior tekmi. Po njihovem prihodu na cilj se bodo v supanju med seboj
pomerili e juniorji. Temu bo sledilo rekreativno
veslanje v kategorijah kajak in sup, in sicer na treh
razlinih dolinah 4, 8 ali 16 km. Medtem ko bo
pri tekmovalcih o zmagovalcu odloala toparica,
bo najbolji med rekreativci tisti, ki bo najhitreje
veslal, s prihodom na dogodek pustil najmanji

ogljini odtis in uspeno sledil navodilom na t. i.
kontrolnih tokah.
Starboard S-adventure izziv bo tudi letos potekal pod okriljem projekta Kajakake zveze Slovenije (KZS) Voda za vedno, katerega namen je
navduiti ljudi nad vodnimi porti, jih osvestiti o
pomenu portnega udejstvovanja in preivljanja
prostega asa v naravi ter opozarjati na pomembnost ohranjanja istih voda.
Umestitev dogodka na plao v srediu Portoroa je kot nala za irjenje navduenja nad ve-
slanjem in aktivnostmi na vodi. Obalna promenada bo za en dan postala velika tribuna, s katere
bo mono spremljati veslae, dodatne naloge pa
bodo naredile veslanje e zanimiveje. Partnerji
in sponzorji bodo na prireditvenem prostoru izvajali tevilne aktivnosti, kot so kotiek za otroke,
predstavitev veslanja in predavanje o morskih sesalcih, s tem pa bodo dogodek naredili zanimiv
tudi na kopnem. Cilj dogodka je tudi poudariti
pomembnost upotevanja trajnostnih nael, in
sicer pri sami organizaciji in na splono, ter predstaviti Portoro kot zanimivo veslako destinacijo.
April 2015
59
PORT
Urbani gladiator in Bike festival

Foto D Slovenc
portni vikend v Portorou nad priakovanji

Zadnji vikend v marcu je Portoro gostil
dva izjemna rekreativna dogodka. Sobotno
dopoldne se je odvilo v znamenju 3. Bike festivala, ki se ga je udeleilo rekordnih 300 ljudi.
Kolesarje so trase vodile ez mejo Seovlje na
Hrvako, najvztrajneji so se popeljali vse do
Viinade in nazaj. Zaetek poti je z udeleenci prekolesaril tudi upan Obine Piran Peter
Bossman, ki je bil tudi astni pokrovitelj portnega vikenda Portoro.
V nedeljo pa so vso pozornost od Pirana
do Lucije prevzeli urbani gladiatorji. Dogodek,
ki je predvsem druabne, ne tekmovalne narave, je ve kot uspel, saj se ga je udeleilo preko
700 pogumneev, ki so premagovali najbolj
atraktivne ovire, ki si jih lahko predstavljate.
Da, tudi v morju so se okopali.
portni vikend Portoro je potekal v humanitarnem duhu. Organizator, portno drutvo Slovenc, je 375 evrov namenil Lions klubu
Portoro Zarja, ki bo sredstva predal starem
deklice Aurore, ki ima hude zdravstvene teave. elijo si, da dogodek postane tradicionalen
in privabi ljudi vseh generacij. Tako bodo e
laje ponudili roko pomoi potrebnim.
Poastitev dneva ena

Pie in foto Zdravko Takar, BK Antena Portoro
Mednarodni enski balinarski turnir

Balinarski klub Antena Portoro ob mednarodnem prazniku dneva ena e vrsto let organizira enski balinarski turnir. Tudi letos so,
z manjim zamikom, 14. 3. 2015 pripravili ta
tradicionalni mednarodni turnir.
Udeleilo se ga je osem ekip: iz Italije ekipa
Trsta, iz Hrvake ekipa Plamen Babii in iz Slovenije ekipe Pobegov, 4. julij Koper, Jadran Izola,
Loka dolina in dve ekipi domaink Antena 1 in
2. Ob otvoritvi je prisotne pozdravil podpredsednik kluba, jim estital za njihov praznik in jim
zaelel prijetno prijateljsko druenje s tekmovalnim nabojem.
Tekmovalke so se drale njegovega priporoila, kar so pokazale z dramatinim finalom, v
katerem sta se pomerili ekipa Antena 2 in Trst.
Domainke so se po zaostanku 2:6 prebudile in
z zadnjo kroglo zmagale z rezultatom 7:6.
V malem finalu je ekipa Antena 1 premagala
Pobege z 9:4. Peto mesto je osvojila ekipa 4. julij
Koper, esto Loka dolina, sedmo Plamen Babii
in osmo Jadran Izola.
V igri blianja k balinu je zmagala najbolja
igralka na turnirju, mlada Francesca iz Trsta.
Za zmagovalno ekipo Antena 2 so nastopale
Elda Hvala, Majda Kovai, Giaconda Domio,
Marija Hrovat Fiur in Silva Maraspin.
Pokale in medalje sta podelila podpredsednik in blagajnik kluba. Podeljen je bil tudi
unikatni umetniko izdelan prehodni pokal, ki ga je izdelal Fabio Sorgo in bo za leto
dni krasil vitrino domaega kluba.
Za izpeljavo lepega turnirja, temeljeega na zgodovinskem spominu na priborjene
pravice ensk, so zasluni mueniki BK
Antena, Zdravko, Vojko, Enco, Marijo, Matja, Fabijo in marljive enske roke Silve in
ostalih lanic kluba.
Podelitvi je sledila e kraja zabava, pesem v vseh treh jezikih in obljuba domaih
organizatorjev, da se snidejo na enakem ali
e lepem turnirju ob poastitvi dneva ena
v letu 2016.
NAGRADNA KRIANKA iz Solnega cveta t. 34

Izrebani nagrajenci iz 34. tevilke Solnega Cveta so: Bazilika Banovac iz Seovelj, Zvonko Tomai iz Pirana in Pavel Kriman iz Portoroa. Vsaka od nagrajenih
prejme: Bon za kemino ienje, torbo za oblaila in par elegantnih nogavic Levante. Obvestilo o nagradi so dobili po poti. estitamo!
Na sponzor MARE Ve kot istilnica d.o.o., je tudi tokrat pripravil komplete praktinih nagrad za ugankarje. e se elite potegovati za eno od nagrad poljite
reeno krianko do 25. aprila 2015 na naslov: Mare Ve kot istilnica, Liminjanska 78, 6320 Portoro, s pripisom nagradna krianka. Ne pozabite pripisati svojega
imena in priimka ter naslov! Pri rebanju bomo upotevali samo po eno poslano pravilno reeno krianko! V tokratni krianki vas spraujemo po imenu tridnevnega
dogodka v Piranu posveenega soli, ki bo potekal od 24. do 26. aprila 2015 v Piranu. Obilo ugankarskih uitkov!

Solni Cvet (April 2015)

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Solni Cvet (April 2015)

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Lucija Nova vas Piran Portoro Padna Seovlje Strunjan Sveti Peter

Lokalno glasilo Obine Piran - Brezplaen izvod za vsako gospodinjstvo

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Spotovane obanke, cenjeni obani.

odloila, da zapre dostop do naih solin.

Na cilj je, da gostom omogoimo hiter

Lokalno glasilo Obine Piran

Vse nepodpisane fotografije:

ITALIJANSKA SKUPNOST / COMUNIT DEGLI ITALIANI

Vsa nepodpisana besedila:

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Prvi trije meseci leta 2015 napovedujejo dobro sezono

Velika no Portorou in Piranu

Sanjsko motvo iz ozadja, ki za goste ustvarja arobno dopustniko vzduje.

Velikononi prazniki so napolnili portoroke hotele. Gostje

do ponedeljka, zabeleili 15.149

Veliko hotelov je bilo polnih, v

V prvi etrtini letonjega

Za izboljanje kakovosti ivljenja in boljo izkunjo naih gostov

upan pozval k urejenosti kraja

to ne odvezuje odgovornosti za svoj

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Priprave na tridnevni praznik potekajo ves mesec

V Piran prihaja Solinarski praznik

poskrbeli za dobro vzduje.

V asu Solinarskega praznika bo Drutvo meanov mesta

Izdelava ulinega okrasja

Bodite del priprav na praznovanje

SOLNI CVET / L'AFIORETO

ob prazniku sv. Jurija

24. APRIL PETEK

Skupinski nastop vseh pevskih zborov

TARTINIJEV TRG IN PIRANSKE ULICE

V dopoldanskih urah bo Drutvo Anbot z

Projekcija in predavanje o koljkah in polih

Spomin Pirana (fotofilm o razvoju Pirana od

Odprtje fotografske razstave Solinarski festival

25. APRIL SOBOTA

Stojnice z lokalnimi pridelki in izdelki,

Koncert skupine Istranbul

Celodnevna ponudba rib in brodeta

Povorka vseh udeleencev (od svetilnika na

Predstavitev solinarske druine

Turnir v mori giapponese

Procesija proti cerkvi sv. Jurija

Ustvarjalne delavnice za otroke

Odhod solinarske druine v soline

Kulturno-zabavni program s posebnima

Ogled razstave o Krajinskem parku Strunjan v

Vodeni ogled po Strunjanskih solinah

Iskanje solnega zaklada

Stojnice z lokalnimi pridelki in izdelki,

Pripovedovanje zgodb otrokom o sv. Juriju

Ustvarjalne delavnice za otroke

Razstava solinarskega orodja in postavitev

Odprtje Solinarskega praznika

26. APRIL NEDELJA

CERKEV SV. PETRA IN KRSTILNICA SV.

Razstava slik Podobe sv. Jurija skozi oi

Sejem starin Drutva Anbot

otroka igrica Gusar Berto in morska deklica,

CERKEV SV. PETRA IN KRSTILNICA SV.

Razstava slik Podobe sv. Jurija skozi oi

UGODNOSTI V ASU PRAZNIKA