Novice Občine Rače - Fram - DECEMBER 2015

Potnina plaana pri Poti 2327 Rae
NOVICE
OBÎNE
RAÊ-FRAM
t. 68 - 4/2015; december 2015
Iz vse
bine N
ovic
www.race-fram.si
NOVICE OBINE RAE-FRAM
UPANOV UVODNIK
Spotovane obanke, spotovani obani!
Poasi se konuje leto, ki je bilo izredno pestro na najrazlinejih podrojih.
Zapomnili si ga bomo po marsiem, pa vendar bodo najveji peat v letu 2015
pustili dogodki v Parizu in begunska kriza. Mi v obinah pa si bomo leto 2015
zapomnili tudi po tem, da smo obine skoraj postale dravni sovranik t. 1.
Potem, ko se je dravi uspelo uskladiti in dogovoriti z ostalimi skupinami in
ko bo uskladitev s sindikati stala dravo dodatnih 200 milijonov evrov ve,
se je zataknilo pri financiranju obin. Pogajalski kos pogae z obinami je bil
teak okoli 10 MIO EUR. Za prihodnje leto nam je bil zopet odrezan tanji kos
kruha (manj denarja), eprav smo bili upani e v startu pripravljeni popustiti
veliko, saj bi povprenina (ta predstavlja kar polovico prihodkov prorauna)
za vse naloge, ki jih drava z zakonom nalaga obinam, morala po zakonodaji
znaati 652 EUR na prebivalca (to se zaradi varevanja v praksi e nekaj asa
ne upoteva), upani pa smo zahtevali vsaj 536 EUR na prebivalca. Finanno
ministrstvo je v pogajanjih z obinami ostalo neomajno in nam na koncu - brez
soglasja obin - namenilo 522 EUR na prebivalca, kar je skoraj 20 % manj od
zakonske obveze in blizu 3 % manj od naih e predhodno mono znianih, zato pa sedaj nujnih potreb ter
posledinih zahtev in priakovanj.
Kaj to za prihodnost pomeni v praksi? Dejansko to v prvi vrsti pomeni, da bomo lahko za investicije namenili
e manj sredstev kot prejnja leta. Najbolj bolijo oitki predstavnikov Ministrstva za finance RS, da obinske
investicije ne prinaajo dodane vrednosti oz. dobika in da so predvsem stroek. To 'obrazloitev' razumem v
smislu, da se obani na podeelju ne bi smeli voziti po urejenih in varnih cestah, imeti kanalizacije, vodovoda,
da bi olam in drutvom zadostovale precej manje portne dvorane, da so za lokalno kulturo dovolj stari
zadruni domovi in podobno. Po drugi strani pa razlagajo, da bodo investitorji raje prili v komunalno in tudi
sicer bolje urejeno okolje. A ni to popolnoma narobe svet?!
Pogajanja z vlado so na videz e najbolj spominjala na kakno zares ivahno medsebojno barantanje na
trnici. Tisti, ki odloajo na ravni drave, kot da noejo videti, da so za zahtevami obin tevilni ljudje, obrazi,
ivljenjske usode, ki si zasluijo povsem drugaen, resneji in odgovorneji pristop. Navsezadnje je tudi
predsednik Raunskega sodia RS, Toma Vesel, poudaril, da se o povprenini sploh ne bi smeli pogajati,
ampak bi morala biti (kot v veini evropskih drav) natanno doloena z merili. Dodaja, da so sedanja merila
- dolina cest, starost prebivalstva - e davno preiveta. Obine morajo namre danes dodatno plaevati tudi
osnovno zdravstveno zavarovanje brezposelnim in tistim, ki ivijo od socialne pomoi, zato je tudi s tega
zornega kota zelo pomembno, s kakno socialno sliko se sooa posamezna obina. e ve. Drava financiranje
javnih kuhinj, zaveti za brezdomce, materinskih domov in podobnih slub ter institucij, ki niso zakonsko
obvezne, oznauje za luksuz, sredstva, realizirana za njihovo delovanje, pa za nenamensko potroen denar.
Viek ironije pa je oitek ministrstva za finance, da obine porabimo ve kot 20 MIO EUR za nepotrebne
izdatke - bonitete starem predolskih otrok, namesto katerih veina lokalnih skupnosti v poletnem asu, ko so
otroci zaradi poitnic zaasno odsotni iz vrtca, iz obinskega prorauna dodatno subvencionira znesek razlike
med ceno programov vrtca in obveznostjo plaila oskrbnin starev. e obine to olajavo (pri nas za meseca
julij in/ali avgust, v primeru celomesenih odsotnosti otrok, ta olajava znaa 60 %, kar pomeni, da stari tedaj
plaajo le 40 % sicernje obveze, ki je, glede na finanno in premoenjsko stanje posamezne druine, doloena
z odlobo pristojnega centra za socialno delo) ukinemo, bi to pomenilo nov udarec za e sicer mono finanno
obremenjene epe mnogih mladih druin. Zato jim - ne glede na nerazumevanje in nizke udarce, ki jih zavoljo
takih in podobnih odloitev prejemamo od tistih, ki imajo v rokah karje in platno na dravnem nivoju - ne bi
eleli obrniti hrbta e mi.
Hkrati pa se isti predstavniki drave na drugi strani smehljajo, ko podpisujejo sporazume s sindikalnimi
partnerji o vijih plaah v teh istih vrtcih. Znova: narobe svet!
Ko lovek spremlja ta in podobna dogajanja, dobi obutek, da se naa drava obnaa, kot da ne ivi tukaj na naih tleh, in zdaj - na koncu leta 2015. S svojimi ravnanji in odloitvami ustvarja vtis, kot da ne uporablja
infrastrukture in javnih storitev v naih obinah, ampak s kaknega tujega, oddaljenega planeta gleda na nas,
nam nenehno ukazuje in nas non-stop 'osreuje' z novimi pravili in predpisi
elimo vam prijetno branje!

Ne glede na dogajanja doma in po svetu pa si ne smemo dovoliti odvzeti asa in ara prazninega decembra.
Ta mesec je vedno bil in bo ostal mesec za druabnost. Gre za as, ko smo ljudje v razlinih oblikah druenja
e prijazneji, bolj sproeni in veseli. Zato ne zamudite sreanj, druenj in veselega razpoloenja, ki vam ga
bomo priarali na boino-novoletnih prireditvah in silvestrovanju na grajskem dvoriu.
Tik pred nami so prazniki - dan samostojnosti, torej dravni praznik, na katerega smo kot domoljubi
e posebej ponosni, pa tudi boino-novoletni prazniki, ki jih vsako leto znova z radostjo priakujemo.
V dneh, ki so namenjeni praznikom, praznujte.
Ustavite delo in se veselite.
elim vam, da praznine dni, ki se bliajo, preivite kar se da prijetno in da optimistino odprete vrata
letu 2016, ki naj bo za vse zdravo, sreno in uspeno!
Branko LEDINEK,
upan
Posveti se ljubezni do drugih,

posveti se skupnosti okoli sebe in
posveti se ustvarjanju ne~esa,
kar ti bo dalo smisel in pomen.
Osebni uspeh ni nikoli stati~en.

Obi~ajno pride z majhnimi koraki,
ki vodijo do drugih majhnih korakov,
ti pa do ve~jih dose`kov.
NOVICE OBINE RAE-FRAM; javno glasilo
Letnik XVIII, tevilka 68 - 4/2015; v Raah, decembra 2015
Odgovorna urednica: Simona ANTOLI

Uredniki odbor:
Joe BOBOVNIK, Simona NAPAST, Nataa JAMBROVI MARIN
Jezikovni pregled: Simona ANTOLI
Fotografije:
Nepodpisane fotografije so posneli avtorji lankov.
Izdajatelj:
Obina Rae-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rae
Naslov urednitva: Urednitvo Novic Obine Rae-Fram,

Grajski trg 14, 2327 Rae
tel.: 02 609-60-28, fax: 02 609-60-18
e-mail: urednistvo.novic@gmail.com
spletna stran: www.race-fram.si
Raunalniki prelom: Grafina forma HUTTER, Traka 34, 2000 Maribor
Tisk:

Tiskarna ROJKO d.o.o., Ptujska c. 80, 2327 Rae
Glasilo je tiskano v 2800 izvodih in ga prejmejo vsa gospodinjstva v obini Rae-Fram brezplano.
Prispevke, ki jih poiljate za objavo, opremite z naslovom, navedite avtorja besedila in fotografij.
e piete v imenu skupine ljudi - zavoda, drutva, politine stranke in podobno, opremite dopis z igom in
podpisom odgovorne osebe. Poleg takega prispevka posredujte tudi raunalniki zapis.
Fotografije poljite v posebni priponki po elektronski poti (v JPG formatu) ali jih oddajte
v obliki originala.
Urednitvo si pridruje pravico do krajanja lankov in spremembe naslovov.
Ponatis celote ali posameznih delov glasila je mogo le s predhodnim
pisnim dovoljenjem. Nenaroenih fotografij ne vraamo.
Novice t. 68 - 4/2015; december 2015
POZDRAV IZ NA[EGA UREDNI[TVA

Prisren decembrski pozdrav!
Po letonji vremensko dokaj prijetni pomladi in ekstremno vroem,
pravzaprav dobesedno goem
poletju, je sedaj v zraku konec
koledarske jeseni, obenem pa
na lastni koi utimo tudi e
meteoroloko zimo. Pomladi smo
ob sapicah vetra obudovali neno,
veno valovanje cvetoih travnikov, na poletnih dopustih nekateri za nekaj dni prisluhnili skrivnostnim, vasih tudi bunim valovom morja, sredi globoke jeseni (v zaetku novembra) pa
smo doiveli v bistvu najlepi del zapoznelega poletja, z
neverjetnimi in rekordnimi toplotnimi valovi, ko so se po
mrzlih jutrih dnevne temperature povzpele vse tja do 20
ali celo 25 stopinj Celzija. To bi bilo prav blagodejno in
razveseljivo, e ne bi lo za oitno napoved katastrofalnih
vremenskih sprememb, za katere se je resno bati, da jih na
globalni ravni prav kmalu ne bo ve mogoe uinkovito
(ali vsaj zadovoljivo) obvladovati. Bo prebivalcem
planeta Zemlja, tem v civiliziranih predelih e posebej
visoko umsko in tehnoloko razvitim bitjem, res usodno
ulo iz rok podroje, od katerega smo v bistvu najbolj
odvisni in do katerega so bili bolj spotljivi in so se do
njega pametneje vedli e neandertalci? Poleg tega smo
e nedavno z meanimi obutki spremljali informacije in
zgovorne prizore o zdale najvejih valovih pribenikov
(preteno beguncev, deloma pa tudi migrantov) v sodobni
zgodovini, ki so iz daljne nemirne Sirije in okolikih drav
prihajali v zajetnih poiljkah in, veinoma sicer zgolj
tranzicijsko, mnoino preplavili obmejne kraje nae
dravice, veinoma z namero nadaljevanja poti in lepega
ivljenja v kateri od obljubljenih nemko govoreih deel.
Ti tuji ljudje so, s svojimi nedvomno hudimi stiskami na
eni in ni manj oitnimi specifikami na drugi strani, tudi
pri nas med drugim v ospredje edalje glasneje postavljali
vpraanja in porajali pomisleke v smislu, ali smo - ko
so nekateri sosedje e v startu preprosto pogledali pro,
se tako ali drugae ogradili, dvignili roke in se gladko
povigali na humanitarnost, strpnost in evropsko zavezo
- v Sloveniji res prvenstveno dolni pomagati in zaititi
pribenike, ki jim ni in ni konca, ali je morda nastopil
as, ko moramo v ospredje vendarle nujno postaviti sebe.
e gre verjeti vse ve in vse glasnejim govoricam (tudi
z monimi argumenti podprtim) o dejanskih vzrokih in
napovedim o (monih) alarmantnih posledicah 'selitve
narodov' velikanskih razsenosti, bi lahko nepripravljeno
in neenotno Evropo namre kmalu zajel popolni kaos
in jo dokonno destabiliziral; to naj bi bil tudi skrbno
nartovan in dirigiran 'viji cilj', v interesu katerega
domnevno deluje del sveta. Ko je podatek o pribenikih,
ki so vsaj za kratek as stopili na tla deelice na sonni
strani Alp, sredi novembra e presegel tevilo 200.000, je
tudi naa vlada sproila postopke za nabavo in postavitev
t. i. tehninih ovir, kakor se po novem na prvi pogled
nekoliko prijazneje ree krutim inatim ograjam, s
katerimi si najbr nikoli nismo mogli misliti, da bomo (in

to celo pri e ne 25 letih samostojne drave) kdaj dejansko
fizino loeni od koga izmed geografskih sosedov. A
teko obvladljive, vse bolj zaostrene razmere na nai juni
meji, kjer so migrantski valovi zaeli dosegati e mo
cunamija, so po dolgih tednih solidarnosti in nesebinega
razdajanja tevilnih slub in posameznikov, to nedvomno
brezkompromisno zahtevale. Obenem pa sproile nov val
polemik ter natrosile dodaten epec soli na odprto rano
e vedno nereenih mejnih vpraanj s Hrvako. Begunci
pa e vedno prihajajo... Kam vse to dogajanje vodi?
Za spremembo prioritetne medijske teme je poskrbel
petek, trinajstega (novembra), ko je pokalo. Dobesedno.
Na ve mestih soasno. Tokrat v turistino enem najbolj
obleganih evropskih mest - v veliastnem Parizu. Strah
v kosti Francozov je nagnal krvavi val novodobne
poasti - terorizma. Zaradi nedoumljivih dejanj povezanih posameznikov so znova ugasnila ivljenja mnogih
nedolnih. Po e enem v nizu brutalnih napadov
skrajneev aluje in soustvuje vsa Evropa. Naraajoa
gronja pritiska na sod smodnika. Zlo zaskrbljujoe seje
po stari celini, ki je tudi na kontinent. elimo si miru in
soitja z vsemi narodi!
O tem, kakne valove bi utegnila prinesti zima, ki trka
na vrata, bi bilo sedaj e preuranjeno govoriti. A nekaj je
nesporno res - zdi se mi, da smo komaj prav vstopili v leto
2015, pa ga z eno nogo e zapuamo. Kot da se kolesje
resnino vrti iz leta v leto hitreje, divje in vrtoglavo. So
tudi vam ti obutki postali nekam udno znani, eprav
se vam je v mladosti, ko ste tako sliali govoriti stareje,
to, da 365 dni pri enem, treh, petih ali sedmih kriih na
hrbtu mineva z razlino in s edalje bolj stopnjevano
hitrostjo, zdelo docela nemogoe ali vsaj zelo neverjetno?
Kakorkoli e - hoe noe se moram strinjati, da to oitno
ni povsem 'iz trte izvito'. In lahko mi verjamete, da vem,
kaj govorim, saj imam po novem Abrahamovo drubo
Najbr vsak lovek pri 'maginih' petdesetih vsaj
podzavestno naredi bilanco. Kako je potekalo dosedanje
ivljenje? Ali sem z njim zadovoljna? Kaj sem morda
storila narobe, kaj bi, e bi se e enkrat rodila, ponovila?
Kaj mi je uspelo in kje spodletelo? Kaj imam pokazati
kot rezultat lastnega uma in plod dela svojih rok? Kaj
lepega sem dala, kaj dobrega storila najblijim in drugim,
po em me poznajo, pomnijo? Kakne so moje elje za
prihodnost? So cilji uresniljivi?
Podobne 'bilance' kdaj pa kdaj delamo tudi sicer v
ivljenju, posebej e, ko menjujemo letni koledar. In tudi
v naem urednitvu se v tem asu nekoliko ozremo tudi
nazaj. Letos ob tem ugotavljamo, da z Novicami v vae
domove prihajamo e osemnajsto leto. V tem asu ste v
potnih nabiralnikih (vkljuno s tole) doakali 68 tevilk,
ki so v povpreju izle na prav toliko straneh. Za nae
glasilo smo se vsi sodelujoi po najboljih moeh trudili
in v njem poroali o vseh pomembnejih pridobitvah in
prireditvah v obini, poleg tega pa objavili e tevilne
druge aktualne in/ali zanimive informacije. Veseli nas, da
so bili v tem obdobju, dolgem skorajda celo polnoletnost,
tiskarski krati prizanesljivi z nami; upamo, da bomo
3

s temi nagajivimi in nepredvidljivimi lumpi, ki so nenehno na prei, kje in kako bi jo lahko im bolj zagodli, e
naprej ostali v dobrih odnosih. Seveda pa si, spotovani bralci in bralke, e naprej elimo predvsem vaega zaupanja,
sodelovanja in naklonjenosti. Vse to nam veliko pomeni, zato iskrena hvala!
December je. Podajmo se v objem boinih praznikov in v novo leto z mislijo na vse trenutke, ki so nas osreili,
in bodimo hvaleni zanje. Za vsakega izmed njih, saj gre za prav posebne dragocenosti.
Mamljivo die in im bolj aroben praznini adventni as vam elim, pa zdravo, optimistino, nasmejano,
uspeno prestopno leto 2016 kliem vsakemu posamezno in vsem skupaj - a slednje, e ste vsaj malo vraeverni,
seveda ele potem, ko vam je oz. bo prvi voil - moki!
Simona ANTOLI,
odgovorna urednica
Spotovani obani, spotovane obanke!

Tudi za naslednjo tevilko obinskega glasila, ki bo predvidoma
izla na pragu cvetoe pomladi, vas prijazno vabimo, da v njej
sodelujete s svojimi prispevki.
Slednje, skupaj s fotografijami, posredujte na e-naslov:
urednistvo.novic@gmail.com,
najkasneje do vkljuno ponedeljka, 22. februarja 2016.
Zaradi zaite avtorskih pravic vse avtorje prispevkov prosimo,
da pri posredovanih vsebinah, ki morda niso v celoti njihovi avtorski zapisi
(v primeru povzemanja ali citiranja drugih avtorjev), obvezno navajajo vir in
dejanskega avtorja.
Oglasno sporoilo
Urednitvo
OBVESTILA, VABILA
PROGRAM IZVAJANJA ZIMSKE SLUBE 2015/2016
IZVAJALCI:
1. Cestno podjetje Ptuj
-dravna cesta ikole - Podova - Rae

-dravna cesta Rae (Cesta talcev, Ljubljanska
c.) - Fram - Planica
2. Franc Hvauc s.p., Rae
-LC t. 340070 - Mariborska cesta

-LC Sp. Gorica - Stragonjca
-JP Rae - Sadjarska ulica
-LC Marjeta-Rae
-JP t. 840511 Rae - Pot na gomilo - podvoz
-LC Podova - Brunvik
-LC t.386040 Podova - Brunvik
-LC t.340050 Brezula - Brunvik
-LC t.386050 Rae - Marjeta
-LC t. 340031 Rae zbirni center - Dravski
dvor
-JP t.840580 ul. za Mariborsko cesto Jakopin
-JP t.840590 ul. za Mariborsko cesto Glavar - Benkovi
-JP t.840130 Krina pot - Brezula
-JP t.840020 Sp. Gorica - h.t. 20a
-JP t.840030 Sp. Gorica - h.t. 47
-JP t.840040 Sp. Gorica - h.t. 61
-JP Sp. Gorica - Sagadin - Eker - bogar
-JP t.840050 Sp. Gorica - Zg.Gorica
-JP t.840100 Zg. Gorica - h.t. 31a
-JP t.840110 Zg. Gorica - h.t. 16
-JP t.840120 Zg. Gorica - Podova
-JP t.840130 Podova - ribogojnica Poeg
-JP t.840200 Podova - bogar
-JP t.840201 Podova - Oti - h. t. 27
-JP t.840210 Podova - h. t. 20b
-JP t.840210 Podova - h .t. 58/a
-JP t.840210 Podova - galerija - h.t. 61a
-JP t.840240 Brezula
-JP t.840230 Brezula - Braunsberger - vegl
- N Rae
-JP t.840240 Brezula - Braunsberger - LD
Podova - Klemeni
-JP t.840240 Brezula - elan
-LC Morje - Priolova cesta (kriie RII Dom krajanov Morje)
-LC Morje - Morska cesta
-LC Morje - Fram - Mlinska ulica
-vsi ploniki v KS Fram
-avtobusne postaje na Mariborski cesti
-avtobusne postaje na Ljubljanski, Ptujski
cesti in Grajskem trgu
-avtobusne postaje v Brezuli, Podovi, Sp. in
Zg. Gorici
-vsi ploniki v KS Rae
-posip navedenih ulic, plonikov in krajevnih
poti
3. Duan Predan s.p., Rae
-JP t.840280 Obrtnika ulica

-JP t.840290 Pot k mlinu
-JP t.840300 Vrtna ulica
-JP t.840310 Pred njivami

-JP t.840320 Poljska cesta
-JP t.840330 Ozka ulica
-JP t.840340 Cesta talcev - h. t. 28b
-JP t.840380 Cesta talcev - Anton Novak
-JP t.840341 Sonna ulica
-JP t.840390 Pri kozolcih
-JP t.840400 Lonarska ulica
-JP t.840410 Za vrtovi
-JP t.840500 Ul. Lackove ete - Lobnik
-JP t.840510 Pot na gomilo - Greif - podvoz
-JP t.840550 Grajski trg
-JP t.840610 Nova ulica
-JP t.840620 Glaserjeva ulica
-JP t.840650 Ob potoku
-JP t.840660 Gasilska ulica
-JP t.840670 Drevesnika ulica
-JP t.840680 Kolodvorska ulica
-JP t.840690 Mladinska ulica
-JP t.840700 Ul. Ivana alamuna
-JP t.840730 Gortanova ulica
-JP t.840730 Gortanova ulica - Batagelj
-JP t.840740 Ob eleznici
-JP t.840840 Prena ulica
-JP t.840850 Turnerjeva ulica
-JP t.840860 Delavska ulica
-JP t.840870 Gozdna ulica
-JP t.840880 Mejna ulica
-JP Ul. bratov Turjakov
-JP t.840920 Jeenca - Brodej
-vsa javna parkiria v Raah
-parkirie ob elezniki postaji v Raah
-parkirie bloki Ljubljanska c. (Sortima)
- posip zgoraj navedenih cest in odsekov
4. Anton Kerhe s.p., Rae
-LC Fram - Cesta na Jeenco

-LC Jeenca - gostilna Kostanj
-JP obvozna cesta Jeenca - Rae
-LC t. 340060 Jeenca (Vihar) - Poeg
-JP Poeg - Kelhar (za bivo tiskarno)
-JP t.840910 Jeenca - h.t. 1g
-JP Jeenca - Krajnc
-JP t.840930 Jeenca - Ribi
-JP t.840940 Jeenca - Jelek
-JP t.840950 Jeenca - Marin
-JP t.840960 Poeg - Zori
-JP t.840970 Jeenca - Mom
-JP t.840980 Fram - Potisk
-JP t.840800 Fram - Petrol skladie
-JP t.840810 Fram - Majcen
-JP t.840990 Jeenca - Kolman
-JP t.840770 Ljubljanska - ribniki TAM
-JP Ljubljanska - proti Tekolu
-JP ob Ljubljanski cesti proti Predanu (pri
tabli Fram)
-JP ulice za Ljubljansko cesto
-JP Rae - Opekarnika ulica
-JP Fram - Turnerjeva ul. 10 (S. Fier)
-TP Fram - okolica
-JP Jeenca - Trlep - Partli
5. Darko tern, Kopivnik
-JP t. 841410 Kopivnik - Buar - Kokol

-JP t. 841420 Kopivnik - pindler
-JP Planica - Krle
-JP Kopivnik - Repnik
-JP Kopivnik - Marica tauber
-JP Kopivnik - gozdarska hia
-odcep proti Repniku (mlekarna)
-posip zgoraj navedenih cest in odsekov
6. Anton Majal, Planica
-LC Planica - Gradie - Loka - Zg. Polskava

-JP Planica - Bezovnik
-JP Planica - Vener
-JP Planica - Harbul
-JP Planica - cerkev
-JP Planica - Dominek
-JP Planica - Kovanik - dom Planica
-JP Planica - lovski dom - Roman
-JP Planica - Uranjek
-JP Planica - Capl
-JP Planica - Mom
-JP Bogdan Domadenik - Brai
-JP Vrhovek
-JP lamberger
-odcep Fifer
-mlekarne
-JP Loka vaki dom -Bukovec
-JP Loka - Potonik
-JP Loka - lamberger
-JP Loka - Kokol
-JP Loka - Trglec (Gradie)
-JP Loka - tefan Tome
-JP Loka - Edi Tome
-JP Loka - Karlina Trglec
-JP Loka - Bukovec
-JP Mlekarna Brdnik
-JP tern v Gradiu
-JP Gradinik v Gradiu
-odcep Silvo Juri
-odcep Kapelar
-zbiralnica Ivo Tome
-odcep Slavko Koren
-odcep Rovtet
-JP tefan Tome
7. Miran Potonik s.p., Morje
-LC Morje - Strma ulica

-JP Morje - Na livadi
-JP Morje - Tajna
-LC Morje - Cesta na Bukovec in odcepi do
kriia Sernc
-JP Morje - Med vinogradi
-JP Morje - Vauhnik
-JP Pape - Gril
-JP Morje - Rai
-JP Morje - Majeri
-JP Morje - Miro Sernc
-JP Morje - Detela
-JP Morje - Gobec
-JP Morje - Sonne terase

-LC Morje - Priolova cesta (Dom krajanov do
kroia Kopivnik-Loka)
-JP Morje - Potnik
-JP Morje - Rak
-JP Morje - Ivan Podlesnik
-JP Morje - Stara gora
-JP Morje - Meklav
-JP Morje - Brezovec
-JP Morje - ebelarska ulica
-JP Morje - Jani Klau
-JP Morje - Zelena ulica
-JP Morje - Senna ulica
-JP Morje - Nikoli
8. Botjan Koelj s.p., Fram
-JP Fram - V gaj

-JP Varta - Prejac
-JP Varta-Mikoli-Greif
-JP Varta - Helb l- terase
-JP Varta - Beli dvor - Milan Koelj
-JP Varta - Mom -Kosmain - Lien
-JP Varta -Vlado Poljanec
-JP Varta - Rotko
-JP Varta - Sonna lica
-JP Varta - Sonna ulica (odcep Fuchs)
-JP Varta - grob talcev
-JP Varta - Ulica talcev
-JP Fram - Framska ulica
-JP Fram - za pokopaliem
-LC 340110 - Kopivnika cesta (odsek Strehar
- Jarc) - cesta Lepi vrh - Kotnik
-JP t.841600 Lokmirce
-JP t.841600 Lokmirce - Lunenik mlekarna
-JP t.841590 Lepi vrh
-JP t.841590 Lepi vrh - med njivami Lokmirce
-JP t.841590 Lepi vrh J. Repnik
-JP t.841620 Lokmirce - aga
-JP Fram - uri
-JP Lokmirce - Zvonko Ako
-JP Planica - Lipej
-JP Lepi vrh - Planica
-JP Jug - Ako
-LC 340140 Kopivnik - Loka (do kriia za

Morje in Loko)
-JP Kopivnik - Kuki
-JP Fram - Nad gradom
-odcep proti Jarcu
-odcep Auda - erjav
-posip vseh zgoraj natetih cest
9. Vinko Domadenik, Rane
-LC Fram - Cesta v Rane

-LC Fram - Rane Domadenik - bolnica
-JP estdobje - Robi
-JP estdobje - Repnik
-JP estdobje - Ovnik
-JP Rane - Jug
-JP Rane - Cvirn
-odcep Andi Fale
-odcep Belinek
-JP Rane - dom krajanov - Kolarek
-JP Rane -Repnik
-JP Rane - Milan Megli
-JP Rane - vikendi Bergauer
-JP Rane - vikendi - Krajni - auperl
-JP Rane - vikendi - Petrovi
-JP Rane - ulica pod Borovim gajem
-JP Fram - Kugl
-JP Fram - renjev vrh
-JP Fram - Turnerjeva ulica (odcep Hojnik Pisanec)
-JP Fram - Kratka ulica
-JP Fram - Eberlova ulica
-JP Fram - Pirkmajerjeva ulica
-JP Fram - K ribniku
-JP Fram - Ob sadovnjaku
-JP Fram - Na hribu (odcepa Veber in galin)
-JP Fram - Oljarska ulica
-JP Fram -Oljarska ulica (odcep Tii)
-JP Fram - Cafova ulica
-parkiria nogomet in tenis
-JP Fram - Bregar
-JP Kopivnik - Osterc
-JP Kopivnik - Pliberek
-JP Rane -Rudolf
-JP Fram - Golnik
-posip zgoraj navedenih cest in odsekov
10. KO-BAU, Koren Aleksander s.p.,

Fram
-JP Fram -Koropeva ulica
-JP Morje - Log
-JP Morje Log - odcep Bedenik
-JP Morje - Cvetlina lica
-JP Morje - Pod terasami
-JP Morje - Cestnik - Podbojc
-JP Morje - Kobilica
-JP Fram - Dobrava
-JP Morje - Cestarska pot
-JP Morje - Ob gozdu
-JP Morje - Potr
-JP Morje - Ob potoku
-JP Morje - Juri - Hojnik
-JP Morje - Leskovar
-JP Fram - eri
-JP Fram - odcep Klannik - Satler
-JP Morje - Prisojna ulica
-stara cesta - Ako
-odsek Morje - Zajmi - Bran
-odsek Morje - Domanjko
-odsek Morje - Skrbi - Hafner
-JP Morje-Prisojna ul.
-parkirni prostor pod cerkvijo v Framu
-vse avtobusne postaje v KS Fram
-parkirni prostor ZD Fram
-JP Fram-pokopalie
-parkirni prostor pri mrliki veici Fram
-parkiria nogomet in tenis
-dvorie KS Fram
-parkirni prostor pred DTV Partizan Fram
-parkiria v okolici novega vrtca v Framu
- posip zgoraj navedenih cest, odsekov,
parkiri in javnih povrin
Deponije peska:
- parkirie pri pokopaliu v Framu,

- Hvauc - Mariborska cesta 57,
- Mejal - Planica 29,
- Domadenik - Rane,
- Dom krajanov Morje,
- Potonik - Morje
- Kriie Loka - Lokmirce,
- Loka - Kokol.
Vsi udeleeni v prometu morajo imeti obvezno zimsko opremo.

Pluenje se bo izvajalo po prioriteti in sicer
najprej dravne ter lokalne povezovalne ceste s
ploniki, nato krajevne ceste in na koncu javne
poti. Pluiti se prine, ko zapade 10 cm snega.
Uvoze in dovoze do svojih parcel so lastniki
dolni oistiti sami, prav tako prostore pred
trgovskimi, gostinskimi in drugimi lokali. Vse
tiste obane, ki puajo avtomobile in tudi
posode za smeti pred hiami ob cestah ter tako
ovirajo pluenje, prosimo, da jih umaknejo
in tako omogoijo neovirano in uinkoviteje
izvajanje zimske slube.
OBINA RAE-FRAM
Pripravil: Samo RAJP
6
Oglasno sporoilo

Obvestilo o obratovalnem ~asu Zbirnega centra za
lo~eno zbiranje odpadkov v Ra~ah
V zimskem asu (med 1. novembrom in 15. marcem) bo zbirni center odprt
vsako sredo med 13. in 17. uro ter vsako soboto med 9. in 13. uro. Ob prazninih
dneh bo zbirni center zaprt. Sprememba urnika obratovanja velja do 15. marca
2016, ko bomo znova preli na poletni delovni as zbirnega centra v Raah.
Ponovno moramo poudariti, da zbirni center za loeno zbiranje odpadov ni namenjen pravnim,
temve zgolj fizinim osebam oz. gospodinjstvom v nai obini. Podjetniki si morajo v lastni
reiji zagotoviti loen odvoz odpadkov iz dejavnosti. Prav tako je vsakrno odlaganje odpadkov
in ostalih materialov v bivo SCT jamo strogo prepovedano!
OBINA RAE-FRAM
Pripravil: Samo RAJP
Boi~kovo povabilo
Dragi preseneenj in zabave eljni mladi prijatelji!
Boiek vas tudi tokrat prijazno in dobrohotno vabi v
svojo veselo drubo.
Sreanje s teko priakovanim belobradim moakom v rdeem, ki med
vas ne bo priel sam in tudi ne praznih rok, bo potekalo
v soboto, 19. decembra 2015 ob 10. uri, v portni dvorani Rae.
Prireditev, v sklopu katere bo tudi predstava z naslovom 'Prigode
veselih palkov', je namenjena otrokom iz obine Rae-Fram in sicer
predolskim ter uencem iz prve triade (do vkljuno 3. razreda).
OBINA RAE-FRAM in
va BOIEK
ZA VSE PRIREDITVE JE VSTOP PROST! VLJUDNO VABLJENI!

OBINA RAE-FRAM

Tudi letos bomo silvestrovali na grajskem dvori{~u v Ra~ah
Vse, ki ste na najdaljo no v letu postali e stalni udeleenci obinskih silvestrovanj, pa tudi vse tiste, ki se nam ob
teh prilonostih pridruite obasno ali o tem prvi razmiljate letos, obveamo, da smo se v obinski upravi Obine
Rae-Fram ponovno lotili organiziranja skupnega 'skoka' v novo leto.
Zadnji dan v letu ponuja tevilne razloge, zaradi katerih je vstop v novo leto prijetno priakovati in doakati v drubi
veselih znancev in neznancev, ki se vselej v precejnjem tevilu zberejo na grajskem dvoriu, da bi staro leto skupaj
pospremili v zgodovino ter druno odprli prvo stran novega poglavja ivljenja.
V obdobju, ko je vsakodnevno vse preve hitenja, stresov in skrbi, je e toliko bolj pomembno, da si znamo vzeti as
za sprostitev, veselje in drug za drugega.
Da bi bilo tudi letos tako, bomo skuali poskrbeti s pomojo glasbenih gostov (ansambel 'Okajeni muzikanti') in
ponudnikov gostinskih uslug (Turistino in rekreacijsko drutvo 'Toti lisjak' Rae).
Zaradi rizinosti vremena v tem asu se bomo, kolikor bo v nai moi, tudi 'tam zgoraj' skuali pravoasno dogovoriti
za praznini veer brez prehudega mraza, vetra in padavin, za skorajda vse ostalo pa lahko poskrbimo z lastnim trudom,
dobro voljo in pozitivnimi mislimi ter najboljimi eljami za prihajajoih novih 366 dni, ki jim velja dati monost in
prilonost.
Veselimo se z vami prihajajoega novega leta naj bo radodarno s toplimi, prijaznimi vezmi,
z vsakodnevnimi dobrimi odloitvami,
z uspehi in prilonostmi, predvsem pa z
zdravjem, optimizmom, dobro voljo,
smehom in z mirnim morjem v srcu.
Kresnike bomo spet prigali,
se spomnili preteklih dni,
vse slabo bomo pozabili,
zapomnili vse dobre si stvari.
Zato zdaj sezimo si v roke,
zazrimo si v oi,
zaelimo si sree, zdravja v letu,
ki kmalu se rodi.
Naj se vas v novem letu 2016
oklepajo samo dobri ljudje,
naj vas izdatno razveseljujejo
osreujoi trenutki in dogodki,
naj vas na vseh poteh spremljajo
najprijazneje zgodbe ivljenja!
Toliko na tem mestu, ve o nartovanih dogajanjih na obinskem silvestrovanju pa sledi na prireditvenih informativnih
listih, ki jih meseno prejemate na dom.
Pridruite se nam in 31. decembra 2015 pomagajte odtevati sekunde do leta 2016! Veseli bomo vae drube prijazno vabljeni!
OBINA RAE-FRAM
IZ DELA OBÎNSKE UPRAVE

Ustanovljena nova lokalna akcijska skupina (LAS) Dobro za nas
Evropska sredstva za razvoj podeelja
V zaetku meseca septembra (4. 9. 2015) je bila podpisana Partnerska pogodba o ustanovitvi in o delovanju lokalne
akcijske skupine (LAS) Dobro za nas, za programsko obdobje 2014-2020.
LAS Dobro za nas je nova lokalna akcijska skupina, ki pa vsebinsko nadaljuje delo predhodne Zadruge LAS Dobro
za nas, z.b.o. Razlika je v tem, da LAS Dobro za nas po novem pokriva tudi obmoje obine Rae - Fram, ki se je
partnerstvu prikljuila za e predhodno sodelujoimi na obmoju obin Makole, Poljane in Slovenska Bistrica.
V torek, 6. oktobra 2015, je potekala ustanovno-volilna skupina, ki se je je udeleilo 83 lanov. Po potrditvi pravil
LAS so potekale volitve lanov v upravni in nadzorni odbor. lani upravnega odbora so se po razglasitvi rezultatov na
kratko sestali in izbrali predsednika LAS. Soglasno so za novega predsednika izvolili Branka nidarja, predstavnika
Obine Slovenska Bistrica.
V nadaljevanju skupine so prisotni lani za vodilnega partnerja potrdili Razvojno informacijski center Slovenska
Bistrica, ki je vlogo upravljavca opravljal e v preteklem programskem obdobju 2007-2014.
V novi finanni perspektivi bo za obmoje LAS na voljo priblino milijon in pol evrov, ki jih nudita Evropski kmetijski
sklad za razvoj podeelja in Evropski sklad za regionalni razvoj. Sredstva iz omenjenih skladov bodo dosegljiva na
podlagi izdelane in s strani koordinacijskega odbora CLLD potrjene Strategijo lokalnega razvoja. Strategija lokalnega
razvoja za programsko obdobje 2014-2020, pripravljena s strani vodilnega partnerja LAS, t.j. Razvojno informacijskega
centra Slovenska Bistrica, je bila oddana v potrditev 30. oktobra 2015.
Prvi javni poziv za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev bo objavljen predvidoma spomladi 2016. Prednost bodo
imele nalobe v delovna mesta, razvoj storitev, varstvo okolja in ohranjanje narave ter v vejo vkljuenost ranljivejih
skupin.
Vstop v lanstvo LAS je moen kadarkoli in je odprtega tipa. Podrobneje informacije najdete na spletni strani www.
zadrugalas.si ali na tel. t. 02 620 22 70 - Mirjana Predikaka.
mag. Zorica ZAJC - KVAS
Tanja KOSI
Ob~ina Ra~e-Fram spodbuja (ensko) podjetnost

Izvedena je bila 3. konferenca enske podjetnosti
Rdea nit dogodka, ki je bil regijskega znaaja in se je odvijal v hotelu City v Mariboru, je bilo druenje in izmenjava
medsebojnih izkuenj, ki so si jih sodelujoe nabrale na svoji poslovni poti, z delom bodisi v gospodarskem ali
negospodarskem sektorju.
Konferenca, ki je potekala po principu 'spoznajmo primere dobrih praks uspenih ensk', je udeleenkam omogoala
sejemsko predstavitev ter ponudila monosti mreenja in vzpostavitve neposrednih poslovnih kontaktov.
Mag. Aleksandra Podgornik, direktorica tajerske gospodarske zbornice, ki je bila glavna organizatorka konference,
je izpostavila, da bo namen konference doseen, ko bodo enske zaele medsebojno sodelovati in bodo druga drugi
nudile prilonosti.
Svoje zgodbe so z nami delile nekatere, ki se jim v preteklosti ni bilo strah izpostaviti in vztrajati.
Lastnosti, ki jih lahko pripiemo vsem govornicam, ki so obinstvu javno predstavile svoje izkunje, so ambicioznost
in podjetnost, pozitivna naravnanost ter sledenje svojim ciljem. Obenem vse priznavajo, da so na svoji poti prele
tevilne ovire in da so zbrale pogum ter se borile, ko ni bilo lahko.
al mi je, da te brezplane motivacije, navdiha in energije niso v vejem tevilu okusile podjetnice z obmoja nae
obine, saj jih je bilo prisotnih le za vzorec. Neodzivnost je toliko bolj presenetljiva ob zavedanju, da smo v letonjem
letu polovico sredstev, ki jih je naa obina namenila za pomo pri samozaposlitvah, dodelili enskam.
Monosti, da pridobijo informacije, do katerih je (predvsem tistim brez izkuenj) pot zaprta, po mojem mnenju ne
bi smele zamuditi predvsem zaetnice na samostojni poti. Zgolj podjetnika ideja ter pridobljena obinska sredstva za
samozaposlitev namre - na alost - nikakor ne morejo zadostovati za prodor.
mag. Zorica ZAJC - KVAS,
direktorica obinske uprave
10

Osveena podoba gradu Ra~e
Kot smo napovedali e v predhodni tevilki glasila, je barvito arobnost jeseni v Raah e dodatno obogatila obnovljena
zunanjost gradu.
Izvajalec del, podjetje ZAVOD MATA, ki je z deli priel v poletnih mesecih, je s skrbnostjo svojo obveznost izpolnil
e pred iztekom pogodbenega roka. Nad na objektu izvedenimi deli je, zraven pristojnih iz obinske uprave, bdel tudi
Zavod za varstvo kulturne dediine.
mag. Zorica ZAJC - KVAS
Mateja FREER
11

KOMUNALNO CESTNO GOSPODARSTVO
Tudi letos smo ogromno naredili
V zadnjih novembrskih dneh zakljuujemo z
investicijskimi deli na komunalnem podroju, ki so
bila predvidena v koledarskem letu 2015. V zakljuku
koledarskega leta se obiajno ozremo nazaj in analiziramo, ali smo izpolnili zartane plane.
V drugi polovici letonjega leta smo imeli 'odprtih'
kar nekaj gradbi, vezanih tako na vzdrevalna kot
tudi na investicijska dela. Obseg vzdrevalnih del se iz
leta v leto poveuje, saj kanalizacijsko in vodovodno
omreje (zaradi potreb obanov) vsakoletno irimo,
obenem pa je komunalna infrastruktura na posameznih
odsekih e precej dotrajana. Predvsem v hitro rastoem
Morju je ostalo nekaj obmoij, kjer je potrebna izgradnja
kanalizacijskega omreja za odvajanje odpadnih voda. Po
pridobitvi gradbenega dovoljenja za drugo fazo izvedbe
fekalnega kanalizacijskega omreja v Morju (v zakljuku
leta 2014) smo tam v letu 2015 intenzivno pristopili k
nadaljevanju iritve javnega kanalizacijskega omreja za
odpadne vode. V letu 2015 smo tako zgradili kolektorje
za odpadne fekalne vode ne delu Morske ceste (odsek
Grai - Toplak - Krnjak ter od doma krajanov v Morju
do kriia s Strmo ulico in vse do kriia Lenik), v
delu Strme ulice in Tajne v Morju, pa na Priolovi cesti
od doma krajanov Morje do Stoerja in v Framu (odsek
Klannik - Satler - do Mlinske ulice). V sklopu navedenih
odsekov je bilo zgrajenih tudi pet rpali in nekaj sto
metrov tlanih vodov za odvajanje odpadnih voda. Ker
se investicija nadaljuje tudi v letu 2016, prosimo obane
za posluh in razumevanje med samim nadaljevanjem
gradnje fekalnih kolektorjev, saj bodo zaradi navedenega
na posameznih cestnih odsekih postavljene zaasne delne
ali popolne cestne zapore. Trudimo se, da bi fekalni vodi v
najveji moni meri potekali po javnem zemljiu, vendar
zaradi razgibanosti terena in gravitacijske izvedbe to ni
vedno mogoe. Na obmojih, kjer zaradi razgibanosti
terena, manje poseljenosti in posledino nesorazmernih
strokov izvedbe ne predvidevamo izgradnje javnega
kanalizacijskega omreja za odvajanje odpadnih voda,
bomo, tako kot v preteklih letih, predvidoma tudi
naslednje leto iz obinskega prorauna nudili monost
sofinanciranja izgradnje malih biolokih istilnih naprav
(letos se je na razpis za sofinanciranje malih istilnih
naprav prijavilo 12 investitorjev).
Sanacijska dela na centralni istilni napravi Rae
12
Na cestni infrastrukturi je bilo v jesenskih mesecih

izvedenih precej vzdrevalnih del; predvsem gre za
dotrajana vozia na asfaltnih povrinah, udarne jame z
mreastimi razpokami ter (ob poveanem tevilu tovornih
vozil) za sprotne sanacije obcestnih bankin. Ob cestnih
vzdrevalnih delih smo investirali tudi v novo gradnjo
hodnika za pece (plonika) ob Bistriki cesti v Morju
(odsek Poeg - kriie s Priolovo cesto) in v tem sklopu
obnovili tudi uvoze obeh avtobusnih postajali. Druga
faza izgradnje hodnika za pece od Priolove ceste do
Prisojne ulice ob Bistriki cesti je prav tako v zakljuni
fazi. V Morju je bil hodnik za pece izgrajen tudi ob
Morski cesti (galin - Toplak).
Sanacija in raziritev dela Morske ceste v Morju
Hodnik za pece je e v funkciji tudi v Ulici bratov

Turjakov v Raah in delu Jeence, medtem ko smo v ulici
Ob eleznici v Raah v sklopu asfaltiranja in raziritve
cestia z loilno rto nakazali traso hodnika za pece.
Na razpisu izbrano gradbeno podjetje Pomgrad d.d. je
saniralo ali na novo asfaltiralo est odsekov obinskih
cest v Raah (Ulica bratov Turjakov in odcep Bokovi
na Cesti talcev), Jeenci (odcep Krajnc) in Morju (del
Morske ceste z odcepoma Bran in Domanjko ter del
Strme ulice).
Sanacija dela Strme ulice v Morju po izgradnji fekalne kanalizacije

Vse foto: Gregor Ovnik

Sanacija in novo asfaltiranje cestia sta bila po
izgradnji fekalnih kolektorjev izvedena e v Tajni in delu
ebelarske ulice v Morju.
Nadaljevali smo tudi z zamenjavo dotrajanih salonitnih
cevi v Raah in delu Jeence (v Ulici bratov Turjakov in
Ob eleznici).
Da bi prometno varnost ohranjali na kar se da visokem nivoju, skuamo (v skladu z veljavno prometno
zakonodajo in cestno varnostnimi predpisi) poskrbeti
tudi za ustrezno vertikalno in horizontalno prometno
signalizacijo. Vlaganja v cestno razsvetljavo prav tako
pripomorejo k poveani varnosti udeleenih v prometu.
Omreje javne razsvetljave smo v letu 2015 obnavljali
in irili (nameene LED svetilke, ob poveani varnosti,
vodijo k zadanemu cilju zmanjevanja in racionalizacije
porabe proraunskih sredstev) v sklopu izvedbe optinega
in kanalizacijskega omreja v naseljih Morje in Kopivnik.
V zimskem asu je prometna varnost zaradi neugodnih
vremenskih razmer e posebej odvisna od prizadevnih
lokalnih izvajalcev zimske slube, ki bodo tudi to zimo
sedli na delovne stroje in po najboljih moeh odstranjevali
sneg s cesti in drugih javnih povrin (seznam izvajalcev
objavljamo na straneh 5-6).
Pozabiti ne smemo tudi na podroje ekologije in ravnanja

z odpadki, ki se jih prav v prazninih dneh pojavi najve.
Zbirnega centra za loeno zbiranje odpadov se nekateri
obani pridno posluujejo. Odlaganje loenih odpadkov
je za nae obane - ob predloitvi odrezka Snage d.o.o., ki
dokazuje vkljuenost posameznega gospodinjstva v redni
odvoz gospodinjskih odpadkov - brezplano. Podjetnikom
pa vnovi namenjamo opozorilo, da so dolni odvoz in
odlaganje odpadkov iz dejavnosti organizirati v lastni
reiji, saj odlaganje tovrstnih odpadkov na zbirnem centru
ni predvideno! Ko e tee beseda o loevanju odpadkov,
pa e obvestilo obanom, da bodo decembra 2015 in v
januarju 2016 vsa gospodinjstva, ki so vkljuena v sistem
rednega odvoza gospodinjskih odpadkov, prejela rumene
vree za zbiranje embalae, ki bi naj posameznemu
gospodinjstvu zadostovale do konca koledarskega leta
2016.
Ob bliajoih se praznikih in zakljuku koledarskega
leta elim vsem obilo osebne sree.
Samo RAJP
KMETIJSTVO
Na{a odlo~itev - podpiramo doma~e;

projekt 'Prehranska samooskrba Podravja'
Povezujemo podeelje
Obina Rae - Fram aktivno pristopa k izvajanju aktivnosti za pripravo projektnega predloga 'Samooskrba regije', ki
ga izvaja Mariborska razvojna agencija (v nadaljevanju MRA). S projektnim predlogom bomo, v dogovoru s partnerji,
v prihodnje kandidirali na razpise evropskih sredstev. V projekt je vkljuenih 23 obin Zgornje Podravske regije in
predstavlja aktivnosti za zvianje stopnje lokalne samooskrbe, ki vkljuujejo predvsem podporo razvoju dopolnilnih
dejavnosti na kmetiji, izobraevanje, povezovanje pridelovalcev in potronikov, trenje in promocijo s poudarkom na
lokalnem prebivalstvu. Obina Rae - Fram je 3. septembra gostila 1. sreanje kontaktnih oseb - obinskih koordinatorjev
navedenega projekta, na katerem se je na odmeven, inovativen nain predstavila Turistina kmetija tern iz Planice 9.
Kljunega pomena v projektu je prepoznati in ozavestiti t. i. dodano vrednost lokalnih proizvodov in storitev
ter pozitivne uinke, ki jih okolju prinaa, hkrati pa jih tudi okolje prepozna in sprejme kot zaupanje v domae
pridelovalce ter kot pomemben in dolgoroen razvojni doprinos.
Objavljamo predstavitev koordinatorice projekta MRA:
Mariborska razvojna agencija je v letu 2014 zaela vzpostavljati prehransko platformo za samooskrbo Podravja.
13

Potekala so tevilna sreanja z razlinimi deleniki iz
gospodarskega, javnega in nevladnega sektorja. Sreanja
so se nadaljevala v letonjem letu, ko so k sodelovanju
v projektu aktivno pristopile tudi obine Zg. Podravja in
izvedbo projekta tudi podprle. Aktivnosti v projektu izvaja
za obine ORP SG tudi Razvojna agencija Slovenske
gorice.
Glavni cilj projekta je prepoznati prioritete regije in se
na tej osnovi pripraviti na bodoe razpise za programsko
obdobje 2014-2020. Hkrati prepoznavamo tudi prioritete
posamezne obine, na katerih bo temeljil njen razvoj.
Prioritete se razlikujejo od obine do obine, zato iemo
vsebine, ki jih lahko na ravni lokalnih skupnosti skupaj
poveemo in razvijamo. Pogovori o vsebinah potekajo
s kontaktnimi osebami obin (iz vseh treh sektorjev).
Z njihovo pomojo pridobivamo potrebne podatke za
projekt.
Kljuni partnerji projekta so kmetijski pridelovalci,
zato so v oktobru 2015 potekala sreanja, na katerih
smo pridelovalcem predstavili projekt ter prodajne poti,
ki jih odpiramo in razvijamo za njih. Aktivnosti smo
usmerili v ciljno skupino - javne ustanove. Najprej smo
projekt predstavili ravnateljem/ravnateljicam vrtcev
in osnovnih ol ter dijakih domov. Nato so potekala
sreanja z organizatorji prehrane ustanov, na katerih so se
predstavile organizacije, ki povezujejo male pridelovalce
ter posamezni pridelovalci. Javne ustanove se e sedaj
trudijo otrokom in mladostnikom zagotoviti kvalitetno
hrano, vendar so z izvajanjem javnih naroil velikokrat
primorane naroiti hrano z najnijo ceno, ker drugae
preseejo znesek, ki ga imajo na voljo za te namene.
elimo si, da pri celotnem procesu tvorno sodelujejo
tudi stari otrok in mladostnikov, saj bomo le z njihovo
pomojo in podporo lahko aktivnosti tudi dosledno
izvedli. Prehranjevalne navade so se zelo spremenile,
zato je toliko bolj pomembno, da otroke glede odnosa do
hrane in drugih vrednot vzgajamo e od malih nog.
Nartujemo tudi sreanja s potroniki in jih prosimo,
da so pri nakupu hrane pozorni, od kod prihaja in kaj
vsebuje (deklaracije). Zavedamo se, da predstavlja znesek
za prehrano v proraunu druine velik dele in da si vsi
ne morejo privoiti kakovostne hrane. Prav zato so nae
aktivnosti usmerjene v to, da lokalne pridelovalce im
bolje poveemo, doseemo veje koliine hrane in s tem
ugodneja razmerja v ceni.
CIVILNA ZAÎTA
Gasilstvo v ob~ini Ra~e - Fram
Objavljamo zapis poveljnika obinskega gasilskega
poveljstva, Jake Krajnca, o letonji pripravljenosti in
delovanju sistema za zaito, reevanje in pomo.
Leto se spet blia kraju in prav je, da vam napiemo, kaj
se je dogajalo na gasilskem podroju v nai obini.
Ko nastaja ta zapis, sedim v gasilskem vozilu v entilju,
v NC za begunce, kjer s kolegi iz PGD Rae in PGD
Podova vrimo poarno strao in pomagamo pri logistiki.
Je nedelja, 1. november in smo v dnevni izmeni od 7.00
do 19.00 ure, nakar nas menjajo kolegi iz PGD Fram in
PGD Sp. in Zg. Gorica, ki bodo tukaj v noni izmeni
(od 19.00 do 7.00 ure zjutraj). To deurstvo izvajamo e
drugi v 10 dneh; naslednje nas aka 13. 11. zjutraj in bo
trajalo do 14. 11. 2015 zjutraj.
V nadaljevanju bi rad predstavil e, koliko smo imeli
skupno intervencij v nai obini in tudi, kaj smo pridobili
z vao pomojo in s pomojo obine ter upana.
Na naem podroju smo zabeleili kar 18 poarov - od
dimnikih, stanovanjskih, notranjih, poara kurje farme in
e bi lahko nateval. 10 krat smo imeli izvoz za tehnino
pomo, to je razlitje olja, podrta drevesa, razkrite strehe,
reevanje mak z drevesa itd. Prav tako smo deset krat
posredovali z AED-om pri zastoju srca, kar je vasih
uspeno, vasih pa, al, tudi ne.
Naj omenim e pridobitve na podroju gasilstva v nai
obini. V juniju smo imeli krst dveh vozil pri PGD Sp.
in Zg. Gorica - uradno smo namenu predali novo vozilo
GVM-1 za prevoz motva in prenovljeno vozilo GVC16/25. Tudi mesec avgust je bil v znamenju tovrstnih
pomembnih pridobitev, saj smo krstili vozili v PGD Rae
in sicer novo GVM-1 za prevoz motva ter obnovljeno
PV-1 (poveljniko vozilo) Land Rover, ki pa je predvsem
namenjen 'prvim posredovalcem' z aparaturo AED za
posredovanje ob zastoju srca.
Seveda pa vsega tega ne bi bilo brez vas, krajanov, ki
s svojimi prispevki podpirate gasilce v domaih krajih in
nai obini, ter brez podpore lokalne skupnosti in njenega
prvega moa, upana Branka Ledineka. Hvala vsem za vae
prispevke ter za pomo pri razvoju gasilstva v nai obini.
Predvsem sporoamo: MANJ JE VE in sicer v smislu

kupiti manj hrane ter kupiti bolj kvalitetno hrano. Pri
tem pa se moramo zavedati, da zavrena hrana prav tako
predstavlja stroek, ki ga je potrebno zmanjati.
Kvalitetna hrana in nizka cena ne gresta skupaj.
Kvalitetna hrana je zdrava hrana in kot taka pomeni
investicijo v nae zdravje, ki je najveja vrednota.
Pripravili:
Tanja KOSI,
mag. Danijela KOCUVAN,
koordinatorica projekta Samooskrba Podravja
14
V imenu gasilcev vam elimo vesele boine praznike in

zdravo ter uspeno novo leto 2016!
Jaka KRANJC, poveljnik OGP in
Tanja KOSI

TURIZEM
Zaklju~ek projekta 'Moja deela - lepa in gostoljubna 2015'
Podelitev priznanj za lepo urejeno okolje in prizadevanje za lepi videz nae obine za leto 2015
Danilo s.p., Ljubljanska c. 60, Rae upnija Rae,
Ptujska cesta 6, Rae Prostovoljno gasilsko drutvo
Rae, Ptujska c. 15, Rae.
* Kategorija 'kmeka dvoria'; priznanja so prejeli:
kmetija Freer, Kopivnik 9 kmetija Jarc, Kopivnik
14 kmetija tern Krajnc, Tajna 37, Morje izletnika
ekoloka kmetija Uranjek, Planica 6 kmetija Lenik,
Rane 175 turistina kmetija tern - Kovanik, Planica
9 kmetija Pernat, Zg. Gorica 4.
* Priznanje za dolgoletno sodelovanje v projektu 'Moja
deela - lepa in gostoljubna' je prejel Ronodelski kroek
Metuljek Rae.
Zakljuek projekta 'Moja deela - lepa in gostoljubna
2015' je potekal v soboto, 21. novembra 2015, na slovesni
prireditvi priznanj v Beli dvorani gradu v Raah. upan
Obine Rae-Fram Branko Ledinek in ocenjevalna
komisija so podelili skupno 43 priznanj (od tega eno
najvije) nagrajencem za najlepe urejene stanovanjske
stavbe, poslovne objekte in kmeka dvoria v obini
Rae Fram.
Najvije priznanje v kategoriji 'stanovanjske stavbe'

je prejela druina Gradinik - iek iz Strme ul. 49
v Morju pri Framu (vabimo vas, da si ve fotografij
ogledate na notranji hrbtni strani Novic).
Letonji nagrajenci so:

* Kategorija 'stanovanjske stavbe'; priznanja so
prejeli:
v KS Rae: druina Braunsberger, Ptujska cesta 58,
Rae druina Predikaka, Brezula 59 druina Dolenc,
Delavska ulica 13, Rae druina Kline, Sp. Gorica 18b
Silva Krajnc, Grajski trg 7, Rae druina Firbas Mihurko, Delavska ulica 18, Rae druina Mohorko, Zg.
Gorica 8 druina Mlakar, Podova 23 druina Florjani,
Ul. bratov Turjakov 21, Rae druina Renelj, Ul. bratov
Turjakov 22a, Rae druina Lah, Podova 29 druina
Tomani - Renelj, Ptujska c. 72, Rae druini Riner
in ibila, Cesta talcev 13, Rae Anka in Mladen Roner,
Cesta talcev 9, Rae Vesna Zupe;
v KS Fram: druina Veber, renjev vrh 10, Fram
druina Vogrin - Domadenik, renjev vrh 3, Fram
druina Lenik, Rane 180 druina Lep, Kopivnik 63
Joica Vajngerl, Andrej Kmeti, Kopivnik 12 Milena
tern, Loka pri Framu 24 druina Repnik, Kopivnik 24
b druina pes, Cesta na Bukovec 74, Morje druina
Knafelj, Jeenca 49, 2327 Rae Liljana Hojnik, Jeenca
49 a, 2327 Rae Anica otari, Tajna 4, Morje tefan
Mari, Kopivnik 8 Marija Petek Verdev, Turnerjeva ul.
68, Fram.
* Kategorija 'poslovni drubeni objekti'; priznanja so
prejeli:
Ribogojnica ivko, Kopivnik 58 Gostilna Karla,
Ljubljanska cesta 17, Rae Gostilna Kostanj, Ljubljanska
cesta 78, Rae Mesarija in predelava mesa Skodi
Z glasbenim nastopom so razveseljevali lani

harmonikarskega orkestra Nina Jamnika iz Slovenske
Bistrice.
V preddverju Bele dvorane gradu Rae so lanice

ronodelskega kroka Metuljek Rae tradicionalno na
ogled postavile unikatne izdelke, ki so izpod njihovih
spretnih prstov nastali letos.
15

DRUBENE DEJAVNOSTI
Aktualne informacije
Dekoracija iz pravega cvetja (in zelenjave) ter

udovita rono spletena cvetova
Druabno sreanje se je nadaljevalo z domao kulinarino pogostitvijo, ki jo je pripravilo Drutvo podeelskih ena Klasje Rae.
Vse foto: Luka Kolari
V imenu ocenjevalne komisije podajamo zakljuno

misel, povzeto po Timu Vargi: Vsak se mora nauiti biti
sreen tam, kjer je, in s tistim, kar ima. To ne pomeni, da
si ne zaslui ve ali pa da se vdaja usodi, temve to, da
se osvobodi stresa, povezanega s pomanjkanjem, in zaivi
sproeno in mirno ivljenje - kljub skromnim razmeram.
Dejstvo je, da e se cel as razburja in obremenjuje z
vsem tistim, kar bi lahko bilo bolje, spregleda vse tisto,
kar je resnino dobro in najve vredno v tvojem ivljenju.
Pravijo, da najbolje stvari v ivljenju niso stvari, in to
spozna ele takrat, ko si e veliko dosegel.
Pripravila:
Tanja KOSI
16
Januarja 2016 priakujemo novega (dodatnega)

zobozdravnika v ZP Rae
V predhodni tevilki Novic smo med drugim podali
naslednjo informacijo: Kot smo najavili e v sklopu
prispevka z naslovom 'Poziv zainteresiranim pacientom:
im prej izkoristite prilonost prepisa v ZP Rae!',
objavljenim na strani 28 Novic t. 66-2/2015, smo
se z vodstvom ZD dr. Adolfa Drolca dejansko uspeli
dogovoriti za prenos dodatnega programa zobozdravstva
v nao obino, natanneje v Rae, kjer so (v sklopu
nove zdravstvene postaje) na voljo ustrezni prostori za
opravljaje tovrstne zdravstvene dejavnosti.
Obeta se nam torej, da bomo v obino Rae-Fram e letos
(predvidoma novembra) dobili e tretjega zobozdravnika
(in tako imeli 2 v Raah in 1 v Framu), po katerem je veliko
povpraevanje in ga dejansko nujno potrebujemo. Znano je
tudi e, da se bo koncesionarju Andreju Maleku, dr. dent.
med., ki v sklopu MADENS d.o.o. nudi zobozdravstvene
storitve v Framu, ter koncesionarki mag. sci. Bojani
Lobnik - Gomilek, dr. dent. medicine, ki vodi zasebno
zobozdravstveno ambulanto v Raah, na slednji lokaciji
pridruil Boris Sapa, dr. dent. med., ki je bil doslej kratek
as zaposlen v Ruah, pred tem pa je nekaj asa nadomeal
stanovsko kolegico v Lovrencu na Pohorju. Imenovani
bo deloval v sklopu t. i. javne mree, ki je organizirana v
okviru mariborskega zdravstvenega doma.
Razveseljuje dejstvo, da bomo s prihodom novega
zobozdravstvenega tima dobili tudi zobozdravnika za
otroko in mladinsko populacijo, ki je bila sedaj skrb
za svoje zobe veinoma primorana prepuati tovrstnim
strokovnjakom izven domaega okolja.
Zobozdravnik bo torej v novo odprti zobozdravstveni
ambulanti opravljal tako zobozdravstvene storitve za
odrasle kakor za otroke in mladino, in sicer v razmerju
60 % odrasli (to pomeni 1.020 pacientov) in40 % otroci
in mladina (tj. 450 opredeljenih otrok in mladostnikov).
Ob takni delitvi dela bi zobozdravnik tri dni v tednu
opravljal zobozdravstvene storitve za odrasle, preostala
dva dneva pa za otroke in mladino.
Kot smo od pristojnih v ZD dr. Adolfa Drolca Maribor
izvedeli kasneje, se je terminski plan prihoda novega
zobozdravnika zaradi objektivnih okoliin (javno
naroilo za nakup opreme) nekoliko podaljal in
zamaknil v januar 2016. Da bomo kmalu po novem
letu v ZP Rae dejansko lahko pozdravili in skrb za nae
zobe (velja tako za odraslo kot otroko in mladinsko
populacijo) zaupali Borisu Sapau, dr. dent. med., so
predstavniki mariborskega ZD nazadnje potrdili tik
pred zakljukom zbiranja prispevkov za to tevilko
Novic (sredi novembra).
Ker zainteresirani e dokaj mnoino povpraujete
o monosti prijave - opredelitve za novega zobozdravnika, naj tudi na tem mestu zapiemo, da bo
to (po informaciji ZD) mogoe ele tedaj, ko bo
novi (dodatni) zobozdravnik e fizino prisoten v
ordinaciji ZP Rae.

Zdravstvo - druinska medicina: kako je z zasedenostjo naih ambulant splone medicine?
Na obmoju obine Rae-Fram so nam od sredine
letonjega leta na voljo skupaj trije timi izvajalcev storitev
s podroja splone medicine; dve ambulanti (referenni)
delujeta v prostorih nove ZP Rae (organizacijsko sodita
v sklop ZD dr. Adolfa Drolca Maribor), ena pa, na osnovi
podeljene koncesije, v prostorih ZP Fram.
Kako je z njihovo zasedenostjo?
REFERENNA AMBULANTA RAE:
* Nataa Naskovska - Ilievska, dr. med., spec.: skupno
tevilo vseh opredeljenih pacientov: 1835, od tega iz
obine Rae-Fram: 1204;
* Marija Repolusk, dr. med., spec: skupno tevilo vseh
opredeljenih pacientov: 1966, od tega iz obine RaeFram: 604 (podatek ZD Maribor z dne 14. 10. 2015);
ZASEBNA AMBULANTA SPLONE MEDICINE
FRAM:
* Irena Strojnik, dr. med., spec.: skupno tevilo vseh
opredeljenih pacientov: 2105 (podatek z dne 5. 11.
2015), od tega preko 80 % iz obine Rae-Fram.
Na nai spletni strani www.race-fram.si so objavljeni
ordinacijski asi (delovni asi za paciente) vseh javnih
in zasebnih izvajalcev osnovne zdravstvene, patronane,
zobozdravstvene, fizioterapevtske in lekarnike dejavnosti
v obini Rae-Fram.
Do epnine v olskem letu 2014/15 upravienih
skupno 378 (lani 410, predlani 439) dijakov in
tudentov
V Novicah t. 66-2/2015 in na nai spletni strani smo, na
osnovi v letih 2009 in 2011 sprejetih sklepov Obinskega
sveta Obine Rae-Fram, objavili Javni razpis za dodelitev
epnin dijakom in tudentom za olsko/tudijsko leto
2015/16.
Na podlagi navedenega so do obinske epnine, ki
znaa 30,00 EUR meseno in upraviencem pripada
od 1. septembra tekoega do 30. junija naslednjega leta
(10 mesecev), upravieni nai olajoi se obani, ki
izpolnjujejo naslednje pogoje:
imajo stalno prebivalie na obmoju obine Rae - Fram,
imajo status dijaka, v kolikor:
- v asu vloitve vloge e niso dopolnili 20 let in/
ali niso vpisani v programe samoizobraevanja,
poklicnega teaja in imajo status dijaka od 1. 9. 2015
dalje, v trajanju celotnega olskega leta 2015/16,
imajo status tudenta, v kolikor:
- bodo tudentje 1. letnikov vseh tudijskih programov
do 30. 6. 2016 dopolnili najve 21 let,
- v asu vloitve vloge e niso dopolnili 25 let oz. v
primeru tudija medicine v asu vloitve vloge niso
stareji od 27 let,
- z izobraevanjem pridobivajo strokovne (in ne
znanstvene) nazive (tudentom, ki se izobraujejo
po bolonjskem sistemu, epnina pripada za 1. in
2. bolonjsko stopnjo /3 + 2 ali 4 + 1 statistini
ravni 6 in 7/ in za as statusa absolventa, v kolikor
ustrezajo ostalim pogojem),
so pravoasno vloili vlogo za pridobitev epnine.
tevilo vloenih vlog za obinske epnine se je letos

ustavilo pri tevilu 408 (lani 430, predlani 461). Ugodeno
je bilo 378 (lani 410, predlani 439) vlagateljem (od tega
220 dijakom in 158 tudentom), ostale vloene vloge pa
so bile zaradi neizpolnjevanja katerega izmed razpisanih
pogojev zavrnjene.
Iz teh podatkov izhaja, da bomo v olskem/tudijskem
letu 2015/16 za epnine iz obinskega prorauna namenili
skupno nekaj nad 113.000 evrov. Dodeljevanje epnin na
tak nain in v toliknem obsegu predstavlja edinstveno
pravico, ki je vrstniki dijakov in tudentov iz nae obine
v nobenem drugem lokalnem okolju niso deleni.
Z ozirom na tevilne pozitivne odzive 300 evrov na
posameznika letno iz obinskega prorauna mladim
veinoma oitno veliko pomeni in vsaj nekoliko olaja
finanne skrbi njihovim starem, ki so v dananjem asu
bolj kot kadarkoli primorani gledati dobesedno na vsak
cent.
Vsem dijakom in tudentom elimo uspeno izobraevanje!
Nai novorojenki
Obina Rae-Fram (na osnovi obinskega pravilnika) e
vrsto let dodeljuje tudi prispevek za novorojence. Slednji
za stare, ki povijejo prvega in/ali drugega otroka, znaa
150,00 evrov, za tretjega in morebitne naslednje otroke
pa 300,00 evrov. Prispevek je mogoe uveljaviti v roku 6
mesecev od otrokovega rojstva.
V kolikor so stari pripravljeni novorojencu za nakazilo
obinskega prispevka odpreti t. i. Hrkovo knjiico pri
PBS, je pripadajoa sredstva obine mogoe oplemenititi
e z dodatnimi 30,00 evri, ki jih primakne navedena
banka; v tem primeru je vlogi (oba obrazca sta dostopna
na nai spletni strani: www.race-fram.si) potrebno oddati
v roku 3 mesecev po datumu otrokovega rojstva.
Objavljamo e imena otrok, za katere je bil prispevek
za novorojenca uveljavljen v zadnjih dveh mesecih (od
oktobra do vkljuno novembra 2015): Lana repinko,
Marvin Karmuzel, Helena Toplak, Eva Balaic, Tay
Mesari Sambolec, Ema Umek uteri, Julija Beria,
Miha Pitamic, Ana Vidovi, ana Toplak, iga Krivec.
Kot lahko pretejete, smo v svojo sredo z veseljem sprejeli
11 novih obank in obanov, od tega 7 deklic in 4 deke.
Med njimi je 5 prvorojencev, 6 dojenkov sta po vrnitvi s
porodninice doma e priakala bratec ali sestrica.
Pa e zanimivost: v letu 2013, ki je bilo, kar zadeva
nataliteto, v nai obini povpreno (prav tako veina
preteklih), smo prejeli skupno 68 vlog za denarni
prispevek za novorojenca. Lani je bilo tovrstnih vlog
bistveno ve, za kar 97 novorojenkov, kar je dosedanji
absolutni rekord. Tekoe leto 2015 pa, sode po koliini
doslej vloenih vlog, oitno znova ni tako radodarno z
rojstvi - do konca novembra smo namre prejeli skupno
55 upravienih vlog za prispevek za novorojence in najbr
ni realno priakovati, da bi lahko december to tevilo
obutneje dvignil.
Kakor koli e: vsem malkom in njihovim starem
elimo im ve druinske topline, nenosti in sree, vsem
pa zvrhan ko smeha in zdravja.
17

Javna dela v letu 2016
V asih, ko je stopnja brezposelnosti tudi v naem okolju precej visoka (po zadnjih znanih podatkih 12,6 %), je
aktivna politika zaposlovanja eno izmed pomembnih podroij.
V Obini Rae-Fram si vsako leto znova intenzivno prizadevamo, da bi z zaposlovanjem preko programov javnih del
zadostili im ve potrebam v lokalnem okolju, s tem pa im iremu krogu (dolgotrajnih) iskalcev zaposlitve ponudili
prilonost za delo in s tem za lasten zasluek, ki nudi ne le monost preivetja oz. dostojnejega ivljenja, temve
pomembno vpliva tudi na dvig samopodobe in ohranjanje socialnih stikov posameznika.
V asu priprave tega prispevka (sredi novembra) priakujemo, da bo Zavod Republike Slovenije kmalu objavil javno
povabilo za izbor programov javnih del v RS za leto 2016, na katerega se nameravamo odzvati s prijavo za nas aktualnih
vsebin s komunalnega podroja, ki jih kot pomo zaposlenim v reijskem obratu na ta nain izvajamo e vrsto let.
Tudi letos obstaja realna potreba po vkljuitvi vsaj 10 oseb, ki jih na 'borzi dela' sedaj vodijo v evidenci brezposelnih
in se elijo zaposliti ter za to izpolnjujejo tudi na ravni drave doloene pogoje. Prav tako bomo v mejah mogoega
podprli prizadevanja domaih vzgojno-izobraevalnih in varstvenih zavodov ter razlinih zunanjih izvajalcev, ki bodo
na javnem povabilu kandidirali s svojimi programi, v katere bi lahko vkljuili iskalce zaposlitve iz nae obine. Z
veseljem lahko povemo, da so izkunje, ki jih imamo z izvajanjem javnih del, praviloma dobre oz. celo zelo dobre.
Manj prijetna plat javnih del, ki imajo, kar zadeva asovno monost vkljuenosti posameznikov, omejen rok trajanja
(praviloma leto dni), pa je, da se vsako leto teko poslovimo od udeleencev, ki so vsak zase in kot celota prispevali
pomembne kamenke v na skupen mozaik prizadevanj za im bolje in im lepe urejeno obino Rae-Fram.
Pripravila: Simona ANTOLI
Kako polna sta na{a vrtca?

Zasedenost javnih vrtcev na obmoju obine Rae-Fram v olskem letu 2015/16
Obveanje javnosti, ki jo predmetna tematika e posebej zanima, je za Obino Rae-Fram (predvsem v zadnjih tirih
letih) postala e ustaljena praksa. Tako vam skoraj za vsako tevilko Novic pripravimo kakno informacijo oz. obvestilo
o tevilu vlog in tevilu prostih oz. zasedenih mest v obeh naih vrtcih. S tem prispevkom vam posredujemo trenutno
dejansko stanje na tem podroju - predvsem v Enoti vrtca pri O Rae, saj je Enota vrtca pri O Fram vsa prosta mesta
zapolnila e do 1. septembra 2015 (skupaj 138 otrok, vkljuenih v 7 oddelkov).
Menimo, da je pomemben podatek, da je imela Enota vrtca pri O Rae v mesecu novembru v oddelku I. starostnega
obdobja, kjer so otroci stari od 1 - 2 let (jaslini oddelek), e vedno 4 prosta mesta (v mesecu septembru v dveh jaslinih
oddelkih skupaj celo 7 prostih mest, ko je bilo akajoih na centralnem akalnem seznamu - CS 14 otrok). Vrtcu je 3 mesta
sicer uspelo zapolniti z naknadno prispelimi vlogami, ki jih vrtca vsak zase vodita v posebnem evidennem seznamu (to so
vloge, ki sta jih vrtca po zakljuenem postopku javnega vpisa v mesecu marcu 2015 do sedaj e prejela in vloge, ki jih bosta
e prejemala vse do naslednjega javnega vpisa, ki bo marca 2016). Enota vrtca pri O Rae je tako med 14 evidennimi
vlogami prejela tudi vloge otrok, ki so starostno ustrezali takojnji vkljuitvi na e prosta mesta (v oddelku, kjer so otroci
stari od 2 - 3 let) oz. tistim prostim mestom, ki so se v mesecu septembru oz. oktobru naknadno sprostila zaradi izpisov.
Ob tem je treba povedati, da je bilo to mogoe, ker na CS ni bilo otrok, ki bi prostemu mestu takoj starostno ustrezali oz.
stari/skrbniki otrok, ki so izpolnjevali pogoje za vkljuitev na prosto mesto, po pozivu vrtca pogodbe niso eleli podpisati
in tako e naprej ostajajo na CS, ker je takna zakonska doloba in torej ni mogoe teti, da odstopajo od vloge.
Mesece septembra, oktobra in novembra je strokovna sluba vrtca iz Ra pozivala k podpisu pogodbe stare/skrbnike
otrok iz CS, ki bi se glede na doseeno tevilo tok in ob izpolnitvi zakonskega pogoja, t. j. starost 11 mesecev, lahko
v vrtec vkljuili z mesecem oktobrom, novembrom ali decembrom. Do konca meseca novembra (ko pripravljam ta
prispevek) je tako vrtcu v Raah uspelo podpisati e dodatne 3 pogodbe za vkljuitev in sprejem otrok, ki se bodo
vkljuili oz. bodo sprejeti z mesecem decembrom. Vrtec v Raah ima tako sedaj na voljo samo e eno prosto mesto (pa
tudi to bo morda v asu, ko boste brali ta prispevek, lahko e zasedeno).
Naknadno (med letom) prispelih vlog v obeh vrtcih skupaj je trenutno 19. Od tega ima vrtec v Raah 11 naknadno
prispelih vlog (5 otrok je letnik 2015, 2 otroka sta letnik 2014, 3 so letnik 2012 in 1 otrok je letnik 2010), vrtec v Framu
pa je prejel 8 taknih vlog (2 otroka sta letnik 2014, 1 otrok je letnik 2013, 3 so letnik 2012 in 2 otroka letnik 2011).
V asu priprave prispevka je na CS 11 otrok. Od tega sta bili v Raah oddani vlogi le za dva otroka, za vse ostale
otroke so bile vloge oddane v Framu. Od teh enajstih otrok tirje otroci niso obani obine Rae-Fram (vse 4 vloge so
sprejeli v Framu) in so, glede na tevilo doseenih tok, isto na koncu seznama. Ostali otroci, ki so nai obani, s 1.
septembrom e niso izpolnjevali z zakonom doloene minimalne starosti 11 mesecev, po izpolnitvi pogoja in pozivu
vrtca, da stari/skrbniki podpiejo pogodbo za vkljuitev otroka v vrtec, pa le-tega niso eleli storiti.
Na koncu moramo kljub vsemu ugotoviti, da Enota vrtca pri O Rae sicer poasi, a vztrajno zapolnjuje prosta mesta
in bo torej tudi vrtec v Raah kmalu (ali pa je morda e) polno zaseden (skupaj 171 otrok v 9 oddelkih).
e strnemo podatke izvajalcev predolske vzgoje iz Ra in Frama, vidimo, da sta vrtca na obmoju obine Rae Fram v olskem letu 2015/2016 doslej vkljuila in sprejela e 308 otrok; ko bo zapolnjeno e zadnje mesto v vrtcu v
Raah, jih bo torej skupaj 309.
Pripravila: Nataa JAMBROVI MARIN
18
AKTIVNOSTI NAIH VRTCEV IN OL

O Ra~e VRTEC RAÊ
Babice in dedki v vrtcu
V tednu otroka (5. 10. - 9. 10. 2015), natanneje v
torek, 6. 10. 2015, so nas obiskale babice in dedki. Vsaka
skupina vrtevskih otrok je zanje pripravila prav posebno
preseneenje. Otroci so jih sprejeli z nasmehom na
obrazih in jim hitro stekli v objem.
Otroci iz skupine 'Kometi' so za babice in dedke
pripravili jesenske delavnice. Z razlinimi jesenskimi
plodovi so izdelovali moike. Pomagali so si z zobotrebci,
ki so jih natikali v kostanj in izdelali prav posebne figure.
Babice in dedki so s pomojo svojih malkov dokazali,
da svet domiljije ne pozna meja. Tako so zanimive figure
nastale tudi iz koruznih storev, elodov in orehov. Da
bi dogajanje dodatno popestrili, so otroci stare svojih
starev v zahvalo za obisk nagradili e z jesensko pesmijo
'Jeek teka, teka'. Ker je as prehitro mineval, ga skoraj
ni ostalo dovolj, da bi jim vnuki pokazali njihovo novo
igralnico in vrsto igra, ki jih imajo skrbno pospravljene
v omare.
Malki iz skupine 'Kapljice' so dedke in babice nestrpno

priakali z jesensko deklamacijo 'Jeek'. Nato so se
stisnili k babicam in dedkom, jim razkazali igralnico in
jih povabili k ustvarjanju z nami. Na mizah jih je akal
razlien jesenski material (penica, koruza, sonnina
semena, vejice dreves, padalci, elodove kapice).
Vzgojiteljice smo babicam in dedkom ter njihovim
vnukom pustile povsem odprte roke pri ustvarjanju.
Namignili sva le, da naj uporabijo domiljijo in skupaj z
otroki ustvarijo jesenski izdelek. Nekatere babice in dedki
so bili zelo spretni ter ustvarili ve izdelkov, spet drugi so
hitro naredili nekaj z otroki, nato pa se raje igrali na drug
nain. Otroci so pri vsem tem zelo uivali. V svoji igralnici
so br pokazali celotno paleto igra, ki jo premoremo, ter
hiteli razlagati, kako je potrebno sestaviti to in ono. Nae
skupno dopoldne je zelo hitro minilo, saj smo bili vsi zelo
zaposleni z delom. Nekateri nadobudnei z nasmehom na
licih, drugi pa s solzami v oeh, so se poslovili od babic in
dedkov in nadaljevali z dejavnostmi v svoji skupini.
V skupini 'Mehurki' so otroci z babicami in dedki

obrisovali svoje dlani. Izbrali so si kola papir razlinih
barv, obrisali svojo dlan in dlan dedka ali babice ter ju
izrezali. Babice in dedki imajo velike dlani, njihovi
vnuki pa dokaj majhne. Igrali so se z velikostjo dlani,
jih na koncu skupaj prilepili na en list ter med seboj
primerjali. Za otroke je bila ta dejavnost zelo zanimiva, saj
so nato opisovali prste babic in dedkov ter si ogledovali
svoje majhne in drobne prstke. Ko je bil izdelek gotov,
so se zapodili med igrae. Najbolj aktualne so bile lego
kocke ter majhni in veliki lego gradniki. Otroci so svojim
babicam in dedkom pokazali, kako zelo spretni in hitri
so s svojimi roicami, ki so hitele graditi hike, garae
in stolpe. Ko je bil as za malico, so otroci babicam in
dedkom na lika stisnili sladek poljubek in jim korajno
pomahali v slovo.
Skupina 'Oblaki' je babice in dedke zaposlila malce

drugae. Otroci so se prelevili v kuharske mojstre, oblekli
so si predpasnike, umili roke in nabrusili noe. Njihovi
dedki in babice so ob vstopu v igralnico postali gledalci.
Tako so mali mojstri hitro in veselo zaeli rezati razlino
sadje. Na pladnju ni manjkajo jabolk, hruk, pomaran,
jagod in e esa. Ko je bilo sadje pripravljeno, so babicam
in dedkom postregli z okusno sadno solato, pripravljeno
izpod njihovih spretnih prstkov. Nasmeh na obrazih babic
in dedkov je povedal, da je bila to njihova najbolja sadna
solata do tedaj.
19

OSNOVNA OLA RAÊ
Podjetje Albaugh TKI podarilo
25 tablic Osnovni {oli Ra~e
'Sonki' so se babicam in dedkom pokazali s svojim

znanjem. Skupaj z vzgojiteljicama so poimenovali in
nateli vso sadje in zelenjavo, ki jo najdemo na trnici.
Povedali so, kaj vse ponemo na trnici, kako se
obnaamo, pogovarjamo in nakupujemo. Nato so skupaj z
babicami in dedki v igralnici priarali pravo nakupovanje.
Babice in dedki so morali poteno napeti svoje mogane
ter setevati in odtevati denar, seveda pa tudi im bolj
napolniti vreke s sadjem in zelenjavo. Otroci so vse
izdelke pridno tehtali in se spretno pogajali na trnici.
Nekaj jih je bilo kupcev, nekaj prodajalcev. as je minil
tako hitro, da so si babice in dedki zaeleli e ve taknih
uric v drubi svojih vnukov v vrtcu.
Uenci 7. b so bili tisti, ki so v torek, 3. novembra

2015, prevzeli dragoceno darilo iz rok direktorja podjetja
Albaugh TKI iz Ra. Bili so navdueni. Douglas A. Kaye,
generalni direktor in Vojko Dominc, vodja podjetja za
jugovzhodno Evropo, sta namre osebno prinesla 25 novih
tablic Samsung, ki jih sedaj uenci nae ole uporabljajo
za uenje pri pouku.
Naim sedmoolcem so bile s strani predstavnikov

Albaugh TKI sveano predane tablice, ki nam omogoajo
sodelovanje v inovacijskem projektu in so
tudi sicer ve kot dobrodole
V skupini 'Sneinke' so otroci za njihove drage goste

pripravili lutkovno predstavo. Izdelali so svoje mavrine
ribice ter dedkom in babicam priarali isto pravo
pravljino vzduje. Popeljali so jih nazaj na morje, v as,
ki e ni tako dale. Otroci, skriti za zaveso, so spretno
plavali v morju s svojimi ribicami, se igrali in babicam ter
dedkom pripovedovali zgodbo o isto pravi mavrini ribici
iz istoimenske knjine verzije. Skozi odigrano lutkovno
predstavo so povedali in pokazali, kakni prijatelji so
in kako si med seboj pomagajo ter delijo stvari. Babice
in dedki so bili tako ponosni, da kar niso eleli oditi.
e posebej navdueni so bili nad pogostitvijo s suhim
sadjem. Z zanimanjem so prisluhnili svojim vnukom, ki
so jim povedali, kako so izdelali ribice in kaj vse ponejo
v vrtcu, kadar babic in dedkov ni z njimi.
Natalija BODNER, vzgojiteljica

20
Uenci 7. b med uporabo tablic za utrjevanje

unih vsebin pri angleini
Tablice so zelo kakovostne, zmogljive in vse imajo tudi

pripadajoe zaitne ovitke.
Za nao olo je to ogromna pridobitev, saj nam omogoa
sodobneje delo. Uenci tako (poleg vsebin posameznih
predmetov) usvajajo tudi digitalne veine, ki so e
dandanes nepogreljive za vsakogar, ki ie zaposlitev,
kaj ele v prihodnosti.
Podjetju Albaugh se zato iskreno zahvaljujemo, da so
ugodili nai pronji in podprli projekt, ki ga sicer nikakor
ne bi mogli zaeti, saj potrebnih finannih sredstev ni. Na
nao pronjo sta se sicer, poleg podjetja Albaugh, odzvala
samo e dva naa dobavitelja med mnogimi, in sicer
Avtoprevoznitvo Predan iz Ra in trgovina Mercator.

Obema se najlepe zahvaljujemo. Njuna finanna
prispevka bomo koristno porabili za vzdrevanje tablic.
Tablice zlasti uporabljamo v inovacijskem projektu z
naslovom 'Uporaba tablic in spletnega dnevnika za uenje
v oli'. Inovacijski projekt poteka pod okriljem Zavoda
RS za olstvo in zajema usposabljanje na podroju
formativnega spremljanja napredka uencev. olski
tim, ki skrbi za izvedbo projekta, sestavljamo: Rolando
Lai - ravnatelj O Rae, Ksenija Penik - uiteljica
angleine (vodja), dr. Irena Markovi - uiteljica
zgodovine, Sara Jureko - uiteljica angleine in
nemine ter razredniarka 7. a, ter dr. Borut Batagelj zunanji sodelavec. Projekt poteka pri pouku angleine in
zgodovine ter pri razrednih urah, vkljueni pa so uenci
7. a in 7. b. Uenci e od zaetka olskega leta s pomojo
raunalnikov ter lastnih mobilnih telefonov vodijo spletni
dnevnik svojih aktivnosti, uiteljice v projektu pa jim
nudijo formativno spremljanje njihovega napredka.
Z uvedbo tablic navedene aktivnosti potekajo veliko
laje. Uenci jih lahko uporabljajo v katerikoli uilnici,
medsebojno delijo svoje digitalno znanje in veine
ter ob tem usvajajo vsebine posameznega predmeta. Z
veseljem opaamo, da njihovo znanje ni ve omejeno na
igranje igric in klepet na socialnih omrejih, ampak znajo
uporabljati tevilne programe za iskanje informacij ter
aplikacije za predstavitev svojega znanja.
Tablice pri pouku bodo zaeli uporabljati tudi drugi
uitelji in uenci in sicer pri razlinih unih predmetih.
Izjemno se veselimo, da lahko nai uenci z uporabo tablic
raziskujejo, ustvarjajo, se uijo in uivajo v interaktivnem
pouku. Pravzaprav je teko verjeti, da nam je uspelo
uresniiti tako velik in zahteven nart, kot je nabava
tablic. Nekatere slovenske ole jih uporabljajo e nekaj
let, zato se nam je zdelo nujno, da zanemo s preobrazbo
pouka tudi na nai oli. To nam je, kot e navedeno, s
pomojo podjetja Albaugh TKI tudi uspelo. Veseli nas,
da so v podjetju pokazali tolikno mero posluha za
potrebe posodobitve vzgoje in izobraevanja na nai oli.
Poasi, korak za korakom, vnaamo spremembe v naine
medsebojnega sodelovanja in izobraevanja, kar bo
pripeljalo do novih odnosov in znanj na vseh podrojih.
Uence lahko pohvalimo, saj s tablicami ravnajo v
skladu z naimi dogovori glede uvanja, shranjevanja
in uporabe. Uijo se zelo hitro. Za usvajanje digitalnih
spretnosti so zelo dojemljivi, ob tem pa si veliko bolje
zapomnijo tudi vsebine izhodinega predmeta.
Ve podrobnosti o projektu si lahko ogledate na
spletni strani O Rae www.osrace.si in pod zavihkom
Inovacijski projekt.
Ksenija PENIK, prof.
'Svetloba' v O Ra~e
Leto 2015 je UNESCO proglasil za leto, posveeno
svetlobi in z njo povezano tehnologijo. Zato smo se na
nai oli odloili, da bomo v tednu otroka tokrat izvedli
projekt, namenjen letu svetlobe.
Organizatorica je bila uiteljica fizike in matematike, ki
nas je navduila z idejo in predlagala delavnice, ki smo
jih ponudili uencem. S projektom je dihala vsa ola, od
prvo- do devetoolcev.
Svetloba nas obdaja povsod, zato smo se je lotili z vseh
podroij.
Manji so v delavnicah 'Mali modri' in 'Mali rumeni'
meali barve, posluali pravljice, si ogledali fotografski
muzej v Mariboru, bili so detektivi in iskali zaklad ter si
na koncu ogledali e lutkovno igrico.
Prvoolci v fotografskem muzeju v Mariboru; foto: Tian Strmek
Uenci 4. in 5. razredov so spoznali nastanek mavrice

in njenih barv, nastanek sence, izdelovali so senne lutke
in z njimi uprizarjali prizorke. Obiskali so etnoloko
zbirko v gradu Rae, kjer jim je Nevenka Gril Hamerak
predstavila svetila iz preteklosti. Sami so izdelovali svee,
skavtinje pa so jih na orientacijskem pohodu nauile
zanetiti ogenj. Uenci so v eni izmed delavnic ustvarjali
tudi verze in pesmi na temo svetlobe.
Nikoli ne pozabite, da so
najbolj dragoceni dragulji,
ki jih boste kdaj imeli okoli vratu,
objemajo~e roke va{ih otrok.
etrto- in petoolci pri slikanju mavrice in ustvarjanju sennih lutk

Foto: Neli Veg
21

Starejim uencem (od 5. - 9. razreda) so bile ponujene
raznolike delavnice. Ugotavljali so vpliv sonca na
segrevanje razlinih povrin, merili temperaturo in
ugotavljali razlike med sonnimi in sennimi legami.
Merili so svetlobo prostora, zunanjosti, gorino razdaljo
le, mikroskopirali, ugotavljali so barvila v rastlinah,
izdelali so periskop, plavajoe, peene in ledene svee
ter sonno uro.
V sredo so nas obiskali gostje iz podjetja Planetarium iz

Krkega, ki so (poleg delavnic) postavili tudi Planetarij,
ki je bil uencem nadvse privlaen.
V tednu dni raznolikega, ustvarjalnega, razgibanega,
uporabnega (in e kaknega) dela smo se veliko nauili,
se druili in zabavali, kar pa je v bistvu tudi osnovni cilj
tedna otroka in leta, namenjenega svetlobi. Pronja enega
izmed uencev, ki jo bom zaradi avtentinosti zapisala
fonetino, pove vse: Uitlca, zrihtajte nam e en tak
tedn. Blo je ful kul.
In e vas o opisanem projektu zanima e kaj ve, br
smuknite na nao spletno stran, kjer so lani novinarskega
kroka s pomojo raunalnikarja pridno spremljali nae
delo in opremili stran z besedo in fotografijo o vseh
realiziranih dejavnostih.
Sabina OZMEC
Sedmoolci pri spoznavanju vesolja; foto: Nastasia Keek
Eksperimentirali so z elektriko in spoznali glavni umetni

vir svetlobe. Pri optiki so spoznali razlina svetila, izvedeli,
iz esa je sestavljena sonna svetloba, zakaj vidimo
barve, kako delujejo barvni filtri. Seznanili so se tudi s
pokodbami, povzroenimi s svetlobo, in z nekaterimi
optinimi prevarami. Uenci so se spoznavali s pomenom
svetlobe pri ustvarjalnem delu na likovnem podroju.
Seznanili so se z uporabo svetlobe pri fotografiji in izdelali
svojo svetlobno risbo, fotografijo in kratko animacijo
(pikselacija). Uitelj likovne umetnosti je v kabinetu
ustvaril tudi 'camero obscuro', ki smo si jo ogledali vsi in
bili nad fenomenom obrnjene slike fascinirani.
Uenci so v delavnici 'light sources' iskali besedie za
poimenovanje virov svetlobe. Besedie so slikovno in
besedno prikazali s pomojo dveh aplikacij, v delavnici
'light idioms' pa so spoznavali angleke frazeme, ki se
navezujejo na temo svetlobe. Pouili so se o tem, kaj
frazem je in poiskali tiste najbolj zanimive na tematiko,
ki je bila rdea nit projekta. S pomojo digitalne in
informacijske tehnologije so jih na zanimiv in ustvarjalen
nain upodobili.
Ker pa je svetloba povsod okoli nas, je pomembna tudi
pri portu. V delavnici so uenci skozi igre in poligon
spoznali, da je vid neprecenljiv in ga moramo znati ceniti
in uvati.
Kaj pa nai medsebojni odnosi? Je tudi tukaj pomembna
svetloba? Seveda.
Uitelji so uencem ponudili tudi delavnice, v katerih so
uenci s pomojo pogovora in socialnih iger spoznavali
sebe in mavrico odnosov, druganosti in sprejemanje le-te.
OSNOVNA OLA FRAM

ola ni le redovalnica
Zakljuna ekskurzija framskih devetoolcev
V Framu je ustaljena navada, da se devetoolci e v

mesecu septembru odpravijo na zakljuno ekskurzijo.
Tako so letos 9. septembra uivali v Gardalandu.
Dogodek si bodo (med drugim) gotovo zapomnili po

dolgih vrstah in akanju - najprej na cesti, nato pa v samem
zabavinem parku. akati je bilo potrebno namre tudi
po dve uri, da si se nato lahko za nekaj sekund spustil po
izbrani napravi. Popoldne so obudovali udovit razgled s
Socerba, nato pa podoivljali podzemni svet kocjanskih
jam. Naslednji dan so se odpravili na ogled Pirana in
kopanje v Portoro.
Uenci so bili s svojim vedenjem v ponos svoji oli,
zato sta bili spremljevalki Jelka Bojc in razredniarka
upravieno ponosni nanje. Hvala KO RK in Karitas Fram,
ki sta s svojo donacijo omogoila, da so na ekskurzijo
lahko li vsi uenci, ki so to eleli. Hvala tudi agenciji
Pozejdon turizem iz Ra, s katero so prijetno in varno
potovali.
Male sive celice

Devetoolci na delavnici: Spoznajmo se v 'dobri lui
22
Priljubljena TV oddaja Male sive celice poteka e 21.

sezono. Letos je predtekmovanje za Podravsko regijo

potekalo 23. septembra in sicer na O Toneta ufarja v
Mariboru. Ekipo sestavljajo sedmoolci. Sodelovalo je 56
ekip, le prve tiri pa se uvrstijo na snemanje v Ljubljano.
Letos so to ekipe O Toneta ufarja, Duana Flisa Hoe,
Antona Ingolia Sp. Polskava in Franca Rozmana Staneta
iz Maribora. Framsko olo sta zastopali ekipi sedmoolcev
v sestavi: Filip Ogorevc, Katarina Klau, Brina Osonkar,
Anja Zimet, Tjaa Lenik in Nea Ornik.
enin in stareina se potita
Framski sedmoolci med akanjem na rezultate pisnega dela kviza;

pri oknu stojita avtorja oddaje Marjan kvorc in Darko Hederih
Na pisnem delu kviza so zbrali 44 tok od 50 monih.

Delili so si 20. mesto, kar je vsekakor lep uspeh, saj sta jih
do ustnega dela loila le dva pravilna odgovora. Iskrene
estitke!
Joica RAV
Dedi{~ina - praznovanja:
poroke neko~
Od 25. septembra do 3. oktobra 2015 so po vsej Sloveniji
potekali dnevi evropske kulturne dediine. e etrt
stoletja posamezniki, drutva, vrtci, ole in drugi skrbijo
za ohranjanje in irjenje nae bogate kulturne dediine in
izroila naih prednikov.
Med tevilnimi prijavljenimi v projektu je sodelovala
tudi Osnovna ola Fram, ki je letonjo temo o praznovanjih
popestrila s prikazom porok neko.
V petek, 2. oktobra, je nastopil dan, ko je bilo v nai
oli in izven nje zelo veselo, saj smo na osrednji prireditvi
priarali pravo pravcato ohcet. Goste so pred olo
presenetili 'mautarji', ki so nemoteno kartali, nazdravljali,
a ko je vrag vzel alo, so za nevesto na leseni lopar zapisali
izklicno odkupno ceno: 1,000.000 EUR.
Zaela so se pogajanja, pri katerih je poleg enina
imel glavno besedo tudi njegov stareina, upan Branko
Ledinek.
Neumorno izbijanje cene (za sicer dragoceno,

neprecenljivo nevesto) se je kot ogica pri namiznem
tenisu odbijalo z ene strani 'igria' na drugo stran in
nazadnje sta se obe strani pogodili za 50 EUR, ki so se
stekli v blagajno olskega sklada.
V telovadnici je razgibano prizorie najprej popestrila
projekcija starih obiajev pred poroko, med njo in po
njej, nato pa sta s humorno igro prikaza dvorjenja in
zaroke nadaljevala Brina in Martin. In priprave na skupno
ivljenje so se nadaljevale. Dekleta in fntje na tirih
prizoriih so zaeli neumorno delati, da bosta ta mlada
dva im prej pod skupno streho. Likarice niso mogle
skriti veselja, da ne bosta ve ivela na koruzi, iviljam
so ivanke kar brzele skozi platno, da bo bala im prej
pripravljena, mesarji so v 'pac' in 'zelh' dali meso, kuharice
pekle 'prolenka' in zvijale potico.
Nevestina bala
Prili smo po nevesto
23

se z rednim nadzorom pooblaenih certifikacijskih
organov, pristojnega inpektorata in natanno doloenimi
pravili kmetuje na nain, ki zmanjuje negativne vplive
kmetovanja na okolje in zdravje ljudi.
(Vir: http://www.shemasolskegasadja.si/uploads/datoteke/
Gradivo%20za%20ucitelje_TISK_2.pdf)
ivela enin in nevesta!
Temeljite priprave so svate na koncu pripeljale na

nevestin dom, kjer so po tekih vpraanjih in napanih
nevestah le prijadrali do srenega konca, ko so vsi skupaj
nazdravili na sreo v zakonu ter se ob zvokih porone
koranice odpravili na gostijo.
Simona NAPAST
Uenci so pripravljali namaz iz skute, kisle smetane,

zeli, paprike, zdrave napitke (bananin napitek z
mlekom), stiskali sve pomaranni sok, jedli svee sadje
in poskusili doma kruh.
V jedilnici pa je nekaj lokalnih pridelovalcev pripravilo
zanimivo degustacijo svojih izdelkov (namazi, kruh,
jogurti, sokovi).
Ker zdravje, poleg uravnoteene prehrane, krepi
predvsem redna in pravilna telesna vadba, so se otroci v
telovadnici tudi razgibali in pognali kri po ilah.
Ob koncu dneva so uenci vse doiveto strnili v plakate,
risbe, skulpture in podobne likovne izdelke. Tako je nastal
Zdravko, maskota, sestavljena iz samih (im bolj) zdravih
stvari.
Bodimo osve{~eni in jejmo

lokalno pridelano hrano
V torek, 6. oktobra 2015, smo na Osnovni oli Fram
izvedli naravoslovni dan, katerega glavni namen je bil
spoznati pomen zdrave prehrane in gibanja za zdravje, se
podrobno seznaniti s projektoma Shema olskega sadja in
Tradicionalni slovenski zajtrk, spoznati ivila in pomen
lokalno pridelane hrane, degustirati pridelke in izdelke
lokalnih pridelovalcev sadja ter pripraviti zdrav namaz ali
napitek.
Zdrava prehrana oziroma zdravo prehranjevanje
vkljuuje varno, energijsko in hranilno uravnoteeno in
varovalno hrano, ki ohranja in krepi lovekovo zdravje.
Nain prehranjevanja lahko deluje kot dejavnik tveganja,
ki ogroa zdravje posameznika, ali kot zaitni dejavnik,
ki krepi zdravje in izbolja kvaliteto ivljenja. Dokazano
je, da dejavniki nezdravega ivljenjskega sloga (nezdrava
prehrana, telesna nedejavnost, alkohol, tobak) spadajo
med kljune vzroke za nastanek najpomembnejih
kroninih nenalezljivih bolezni: bolezni srca in oilja,
sladkorne bolezni, nekaterih vrst raka, nekaterih kroninih
pljunih obolenj, debelosti, osteoporoze ter drugih bolezni
miino-skeletnega sistema.
(Vir: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacijedatoteke/
cindi_zdravkroznik_preview.pdf)
Z uenci smo se pogovarjali o izvoru hrane in si ogledali

prehransko piramido oz. kronik, novi prikaz popolnega
razmerja med koliino itaric, sadja, zelenjave, beljakovin
in mlenih izdelkov. Predvsem pa smo izpostavili
pomen lokalno pridelane hrane ter naravi prijazno
integrirano pridelavo, kjer se z uporabo naravnih virov in
mehanizmov, ki zmanjujejo negativne vplive kmetovanja
na okolje in zdravje ljudi, prideluje kakovostna in
zdravju koristna hrana. Integrirana pridelava je naravi
prijazneji nain pridelave od konvencionalnega, kjer
24
estoolci pa so npr. sestavili prehranski kronik in si

ogledali e kratek posnetek o uvajanju zdrave prehrane v
amerike ole in domove s projektom, ki ga v Ameriki vodi
Jamie Oliver (https://www.ted.com/talks/jamie_oliver).
Devetoolec Timi je ob tej prilonosti spesnil e nekaj
misli na temo zdrave prehrane:
Jej hrano iz domae pridelave,
ne pa iz tuje drave.
Sadje in zelenjava!
Jej ju, ker sta zelo zdrava.
Domao zelenjavo jej,
ker vitamini so v njej.
Vitamin B
dober je za ivevje.
Ne jej samo vlaknin,
naj bo zraven e vitamin.
Jej sadje, ki ni z ladje.
Jej lan za dober dan.

Preiveli smo pouen naravoslovni dan, ki je bil
kuharsko, umetnostno in portno obarvan.
Jasna BELAS, vodja olske prehrane
NAI POSLOVNI PARTNERJI ZA VAS

UPRAVNA ENOTA MARIBOR
Obvestilo o ukinitvi treh krajevnih uradov, ki delujejo na obmoju Upravne enote Maribor
Sporoamo vam, da je Upravna enota Maribor prejela soglasje Ministrstva za javno upravo Republike Slovenije za
ukinitev treh krajevnih uradov. Upravna enota je na podlagi prejetega soglasja s sklepi (z dne 11. 11. 2015) ukinila
delovanje Krajevnega urada Fram (sklep t. 200-1/2015-83), Krajevnega urada Malenik (sklep t. 200-1/2015-81)
in Krajevnega urada Orehova vas-Slivnica (sklep t. 200-1/2015-82).
V Upravni enoti Maribor se trudimo, da bi kljub kadrovskim teavam zagotavljali prebivalkam in prebivalcem vaih
obin kakovostne in hitre storitve. Dostopnost upravnih storitev elimo zagotoviti tako, da bo oddaljenost do sedea
upravne enote ali do najblijega krajevnega urada priblino enaka za vse prebivalce obmoja, ki ga pokriva upravna
enota. Vsekakor pa moramo prednostno zagotavljati sprejem in obravnavo strank na sedeu upravne enote.
Vljudno prosimo za vae razumevanje.
Obvestilo o uradnih urah krajevnih uradov na obmoju UE Maribor

KRAJEVNI URAD
NASLOV
KRAJEVNI URAD
DUPLEK
Sp. Duplek
Cesta 4. julija 106
2241 Sp. Duplek
tel.: 681-41-71
KRAJEVNI URAD
FRAM
Turnerjeva ulica 107

2313 Fram
tel.: 601-41-51
S 1. 1. 2016 BO URAD UKINJEN

DO TAKRAT JE URAD ZAPRT
KRAJEVNI URAD
HOE
Sp. Hoe
Pohorska 20
2311 Hoe
tel.: 618-59-23
PONEDELJEK
8.00 12.00 in 13.00 15.00
SREDA
8.00 12.00 in 13.00 17.00
KRAJEVNI URAD
GAJ-KAMNICA
Vrbanska cesta 97
2351 Kamnica
tel.: 623-13-39
VSAK
2. TOREK V MESECU
8.00 12.00
KRAJEVNI URAD
MALENIK
Malenik 51
2229 Malenik
tel.: 473-02-88

KRAJEVNI URAD
MIKLAV NA DRAVSKEM POLJU
Nad izviri 6
2204 Miklav na Dravskem polju
tel.: 629-23-51
TOREK
8.00 12.00 in 13.00 15.00
ETRTEK
8.00 12.00 in 13.00 15.00
KRAJEVNI URAD
OREHOVA VAS SLIVNICA
Orehova cesta 26
2312 Orehova vas
tel.: 605-61-41

KRAJEVNI URAD
RAE
Grajski trg 14
2327 Rae
tel.: 609-60-21
PONEDELJEK
8.00 12.00 in 13.00 15.00
SREDA
8.00 12.00 in 13.00 17.00
KRAJEVNI URAD
STARE
Stare 93
2205 Stare
tel.: 688-10-61
PETEK
8.00 10.00 in od 10.30 13.00
Ul. Heroja Staneta 1

2000 Maribor
PONEDELJEK, TOREK, ETRTEK

8.00 15.00
SREDA
8.00 12.00 in 13.00 18.00
PETEK
8.00 13.00
UPRAVNA ENOTA MARIBOR
URADNE URE
TOREK
8.00 12.00 in 13.00 15.00
mag. Ksenija KLAMPFER,

naelnica
25

KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE,
ZAVOD PTUJ
Ponosni na podeelje
Gonilo interesnega in stanovskega zdruenja, Drutva
podeelske mladine Spodnje Podravje - DPM SP (nekdanji
DPM Ptuj), je poudarjena elja mladih po sodelovanju na
razlinih ravneh in z razlinimi institucijami, predstavniki.
V svoje vrste so pritegnili celo ministra za kmetijstvo,
mag. Dejana idana. irok spekter delovanja tejemo kot
odlino izhodie, ki mlade povezuje v idejah in zamislih,
z eljo le-te dobro izvesti.
Po tem kljuu so se lani DPM SP z veseljem odzvali
vabilu k sodelovanju z RTV Slovenija. V sklopu projekta
'Ponosni na podeelje' so 15. septembra 2015 lahko
predstavili svoje spretnosti v tekmovalnem duhu. V
entrupertu so se s prevezanimi omi pomerili v tafetnem
predajanju koruznega zrnja in v zbijanju kegljev v obliki
lesenih polen z veliko kroglo, ki so jo namestili v traktorski
sprednji naklada. V sklepnem delu so se ob neodloenem
izidu pomerili e v oddaji Slovenski pozdrav, v studiu
Avsenik v Begunjah na Gorenjskem. V odlinem vzduju,
ob prekipevanju od dobre volje in dobre glasbe so se
pomerili z nasprotno ekipo e v hitrostnem sestavljanju
manjega voza 'lojtrnika'. S posebno, premiljeno in
izpiljeno tehniko so premagali konkurente in napredovali
v sklepni del tekmovanja. Opazovati, kako se mladi z
obeh strani dogajanja, z odra in iz obinstva, po dogodku
veselo druijo in sklepajo prijateljstva, da vsej zgodbi e
posebno patino zadovoljstva in dobrih obetov. Oddaja je
bila na sporedu RTV Slovenija in sicer 2. oktobra 2015.
Na naslednji projekt je bil 'Inovativni mladi kmet'

(IMK), kjer je bil s strani strokovne komisije izbran
najbolji kandidat izmed predstavnikov vsake regije nae
drave. Vsak Kmetijsko gozdarski zavod izbere enega
kandidata, z namenom, da je enakovredno zastopana vsa
drava. Dogodek je v domeni DPM SP, ki ima sede na
Ptuju. Lani je naziv IMK pripadel Borisu Uranjeku iz
Kmetije pri Baronu na Planici nad Framom. Prireditev in
podelitev naziva letonjemu zmagovalcu je bila izvedena
na obmoju, od koder prihaja lanskoletni zmagovalec,
torej v obini Rae-Fram (ve o tem na straneh 36-37;
op. ured.).
Joe MURKO, mag.
Pobarvanka za otroke
26
AKTUALNO
Z novim letom nov izvajalec javnih slub ravnanja s
komunalnimi odpadki
Izhajajo iz zakonodaje se trenutno v vsaki izmed slovenskih obin na podroju ravnanja s komunalnimi odpadki
izvajajo tri gospodarske javne slube in sicer: zbiranje doloenih vrst komunalnih odpadkov, obdelava doloenih vrst
komunalnih odpadkov ter odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
V nai obini je trenutni izvajalec navedenih slub podjetje Snaga d.o.o., z novim letom pa se na tem podroju obetajo
spremembe. Predstavniki javnega komunalnega podjetja Komunala Slovenska Bistrica d.o.o. so nam zagotovili, da
bodo s pridobitvijo javnega pooblastila obanom nudili servis enake oz. vije kakovosti.
Objavljamo prispevka sedanjega in bodoega izvajalca javnih slub ravnanja s komunalnimi odpadki.
(Obina Rae-Fram)
Ostajamo zanesljiv poslovni partner
S prehodom v novo leto se Snaga kot podizvajalec slube

ravnanja z odpadki poslavlja iz obine Rae-Fram. Delo
zbiranja odpadkov smo z veseljem in ponosom opravljali
ve kot desetletje, skupaj z vodstvom obine in obani pa
smo se trudili, da bi nam loeno zbiranje odpadkov postalo
nain ivljenja in da bi se zavedali, da ne loujemo zaradi
predpisov, ki nam to narekujejo, ampak zaradi ohranjanja
naravnih virov in zelene prihodnosti naega planeta.
Delo smo opravili dobro, kar potrjujejo tudi rezultati.
V letu 2014 je povpreen oban pridelal 282 kilogramov
odpadkov, od tega jih je ve kot polovico loil (na bioloke
odpadke, papir, embalao, steklo in kosovne odpadke).
Prepriani smo, da bodo rezultati loeno zbranih vrst
odpadkov v naslednjih letih e bolji, delek zaslug pa
si bomo pripisovali tudi sami, saj se zavedamo, da je
grajenje odnosa do naina ravnanja z odpadki proces,
ki terja svoj as in prinaa vidne rezultate skozi dalje
asovno obdobje.
eprav je naa primarna dejavnost povezana z

ravnanjem z odpadki, znamo v Snagi e veliko ve. V
zadnjem letu smo razvili obilico dodatnih storitev, ki
naim uporabnikom ne prihranijo le asa, temve tudi
denar. Pomagamo lahko pri tevilnih hinih in vrtnih
opravilih, zato bomo veseli, e se boste po pomo obrnili
na nas in postali del vse tevilneje druine naih
zadovoljnih strank. Celovite storitve vam nudimo na
naslednjih podrojih:
urejanje okolja (konja trave, ureditev nasadov,
obrezovanje grmovnic ipd.);
rpanje greznic in prediranje kanalizacije;
selitveni servis;
iznos predmetov, ki jih ne potrebujete ve (iz kleti,
podstreij ipd.) in njihov odvoz ter
ienje prostorov vseh velikosti in namembnosti.
tevilne od natetih storitev ponujamo po akcijskih
cenah, zato lahko s sodelovanjem z nami prihranite e
ve. e elite biti obveeni o aktualnih akcijah, vam
svetujemo, da se na nai spletni strani www.snaga-mb.si
prijavite na prejemanje elektronskih novic, ki jih prejmete
enkrat meseno v va elektronski nabiralnik.
Vsak zakljuek pomeni nov zaetek. Zahvaljujemo
se vam za zaupanje, ki ste ga izkazali naemu podjetju,
prepriani pa smo, da ga bomo upraviili tudi v prihodnje.
Cveto ALIK, direktor
Snaga d.o.o.
Z letom 2016 bomo prieli izvajati slubo

ravnanja z odpadki v obini Rae-Fram
Snaga ostaja zanesljiv poslovni partner Obini RaeFram, saj bomo tudi v prihodnje za obane izvajali
oskrbo zapuenih ivali v Zavetiu za ivali Maribor, s
katerim upravljamo. Prav tako smo v desetletju, ki so ga
zaznamovali odlini poslovni odnosi, zgradili pomembno
in trdno vez z lokalno skupnostjo, s katero nas povezuje
tudi ve medijsko odmevnih projektov na podroju
ozaveanja in varovanja okolja.
Obveamo vas, da bomo s 1. januarjem 2016 prieli

v obini Rae-Fram izvajati slubo ravnanja z odpadki.
Zbiranje in odvoz odpadkov bosta potekala enako, kot ste
bili obani vajeni doslej.
Tudi cene ravnanja z odpadki bodo ostale enake. Da
boste imeli nije stroke s plaevanjem, bomo te storitve
zaraunali na skupnem raunu - skupaj z naimi ostalimi
27

storitvami (oskrba s pitno vodo in storitve, povezane z odpadno vodo). e bo torej mogoe, boste za vse nae storitve
skupaj prejeli eno polonico in posledino eno provizijo za plailo.
Zavedamo se, da lahko pri prenosu in usklajevanju podatkov pride do kakne napake ali netonosti. Takne napake
nam nemudoma sporoite in takoj jih bomo ustrezno popravili.
Loeno zbiranje odpadkov je postalo nain ivljenja, zato bomo v bodee strmeli k e uinkovitejemu loevanju
odpadkov. Da bi lahko vkljuili aktivnosti ravnanja z okoljem v vsakodnevno delovanje, bomo nadaljevali z okoljskim
izobraevanjem, upotevali mnenja obanov in se aktivno vkljuevali v okoljevarstvene aktivnosti.
Duan MOKOTEVC
KOMUNALA Slovenska Bistrica d.o.o.
V RAZMISLEK
Gospodarji ali hlapci
Brez dlake na jeziku javna izjava premiera Avstralije
Ve stoletij je dilema
mali narod na morila,
pa je roka takrat sama
tisti pravi - ZA - obkroila.
Pred priblino poldrugim letom je po svetovnem spletu vekrat

zaokroila vsebina, na katero smo se - zaradi sedanje e poveane
tee sprio aktualnih razmer v Evropi - na pobudo nekaj naih
notranjih in zunanjih sodelavcev znova spomnili. Zapis, katerega
avtor je Kevin Rudd, predsednik avstralske vlade, je bil v originalu
(preveden) pospremljen s pomenljivim komentarjem e bi bili vsi
predsedniki tako neposredni, bi na svetu vladal mir! (Urednitvo)
Muslimani, ki bi radi iveli po islamskih zakonih, so naproeni, da
zapustijo Avstralijo. Avstralska vlada poskua prepreiti potencialne
teroristine akcije. Migranti se morajo adaptirati in ne Avstralci!
To je to, pa e vam to odgovarja ali ne. Sit sem tega, da na narod
skrbi, da ne bi morda ualili nekaterih posameznikov ali njihove
kulture. Od teroristinega napada v Baliju do danes opaamo vse
ve patriotizma pri veini Avstralcev. Ta naa kultura je nastala
pred dvesto in ve leti - s tekim delom in trudom in zmagami ve
milijonov ena in mo, z eljo po svobodi. Govorimo preteno
angleko, in ne pansko, libanonsko, arabsko, kitajsko, japonsko ali
kateri drug jezik. To pomeni, da, e elite biti del nae drube, se
nauite na jezik!
Veina Avstralcev veruje v Boga. To ni neka kransko desniarska
smer ali politino vsiljena opcija, to je dejstvo, ker so ta narod, to
se vidi iz dokumentov, osnovali moje in ene kranske vere, po
kranskih principih. Zato so v naih ustanovah in olah kranski
simboli. e je Bog za vas alitev, vam predlagam, da si izberete nek
drug del sveta za va dom, saj je ta Bog del nae kulture. Mi vam
vao vero dovoljujemo in vas ne spraujemo, zakaj verjamete vanjo.
elimo samo, da to sprejmete in da ivimo skupaj v harmoniji, miru
in veselju.
Tukaj je naa domovina, naa deela in na nain ivljenja, kjer vam
omogoamo in dovolimo, da v vsem tem uivate tudi vi. V kolikor
pa se ne elite vkljuiti v ta sistem, se ne prenehate pritoevati,
protestirati in aliti nao zastavo, nao ast, nao vero, na nain
ivljenja, vam iz vsega srca priporoam, da svojo svobodo, ki jo
imamo tukaj v nai dravi, izkoristite in svobodno zapustite nao
dravo. e ste tukaj tako nesreni, pojdite iskat svojo sreo drugam.
Nismo vas prisilili priti sem. Prili ste na svojo eljo. Torej, morali se
boste prilagoditi nam, saj ste to dravo sami izbrali za svojo, mi pa
smo vas sprejeli brez predsodkov.
28
Potlej je v kotlu vrelo,

klokotalo in se grelo,
zagrmelo, prekipelo
in nam hvalabogu - uspelo!
Zdaj dravo svojo imamo.
Sanje prednikov in nas.
Kaliko pa nanjo damo,
bo pokazal kmalu - as!
(Janez Medveek)
estitamo ob dnevu samostojnosti!
Spremembe so te`ke na za~etku,

naporne na sredini in
~udovite na koncu.
LOKALNE MINI IN MAKSI ZANIMIVOSTI

Minister mag. Dejan idan pri Kova~niku na Planici nad Framom
V veliko ast nam je, da smo (na priporoilo Kmetijsko
gozdarskega zavoda Maribor) gostili delegacijo slovenskega in nizozemskega ministrstva za kmetijstvo.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike
Slovenije, mag. Dejan idan, je v sredo, 7. oktobra 2015,
gostil nizozemsko kolegico - ministrico za kmetijstvo,
Sharon Dijksma.
Iz slovenske delegacije so ministra spremljali mag. Tanja
Strnia - dravna sekretarka, Darja Kap - vodja kabineta,
Tadeja Kvas Majer - generalna direktorica Direktorata za
kmetijstvo, mag. Sneana Popovi - vodja SEUMZ, Luka
Koevar - vodja Slube za stike z javnostjo in promocijo
ter Nina Baloh - predstavnica SEUMZ.
Nizozemskega uradnega obiska v Sloveniji so se
udeleili Sharon Dijksma - ministrica za kmetijstvo, Hans
Hoogeveen - generalni direktor, Monique Remmers - vodja
Slube za SKP/ SCA (predstavnica), Bram Wits - politini
svetovalec ministrice, Thierry van Es - predstavnik za
stike z javnostjo, Bart Twaalfhoven - veleposlanik in
Martijn Homan - svetovalec za kmetijstvo.
Visoke goste je ob prihodu pozdravila direktorica
obinske uprave Obine Rae-Fram, mag. Zorica Zajc Kvas.
Minister Dejan idan je ponosno poudaril, da je tudi on
na oban, saj je kot otrok odraal in ivel v gradu Rae.
Razkazali smo jim novi sodobni hlev na prosto rejo,

nad katerim so bili gostje navdueni. Za zaetek smo
jim ponudili pristno pohorsko 'juno' s toplim ajdovim
kruhom, pohorsko bunko, suho salamo, mladi kravji
sirek in na odlien buni namaz s emaem. Manjkali
nista niti domaa pateta in tradicionalna zaseka. Gosti so
degustirali tudi Barbarine slastne marmelade.
Vse foto: Joica Zorec
lani druine tern smo slovensko-nizozemsko delegacijo popeljali po Kovanikovi domaiji.
Diplomatski gostje so se pri Kovaniku zadrali debele 3

ure in pol, zasedali so na uspenem bilateralnem sestanku,
pred odhodom pa smo jim postregli s pristnim pohorskim
kosilom z buno juhico, mlado govedino iz Kovanikove
reje ter babiinim kronikom svee solatke, ki se ga je
minister e posebej razveselil, saj je bil ob tem prijetno
preseneen, da uporabljamo veliko kosov emajlirane
posode slovenske tovarne Emo iz Celja.
Dogodek so promocijsko podprli tudi nai zvesti vinarji:
druina Greif iz Frama in druina Freer iz Ritoznoja. Ob
kosilu smo visokim gostom tako natoili Greifov laki
rizling (s srebrom nagrajenim na Dunaju) in Freerjev
chardonnay, kajti nizozemska ministrica je bojda velika
ljubiteljica chardonnayev.
Barbara in Danilo TERN z druino
Turistina kmetija Pri Kovaniku
29

Do~akali smo novi bibliobus
Otvoritvena vonja novega bibliobusa Mariborske knjinice
V zaetku meseca oktobra, natanneje 2. 10. 2015, se je po cestah, po katerih je zadnjih 20 let vozil sedaj e stari
bibliobus Mariborske knjinice, prvi odpeljal isto nov in sodoben bibliobus.
No, seveda se ni odpeljal isto sam. Vozil ga je izkuen voznik in knjiniar Joe Antoli, lan ene od ekip knjiniarjev,
ki do uporabnikov pripeljejo knjige in (glede na zanimanje in potrebe posameznega uporabnika - bralca) pomagajo pri
njihovi izbiri.
V preko 40-letni tradiciji (od leta 1974) je to e etrti bibliobus Mariborske knjinice. e pred prvo uradno delovno
potjo se nam je predstavil v vsej svoji pisani zunanji podobi (ustvarjeni izpod rok Matica Brezovka in Domna Rupnika),
ki je po besedah direktorice Mariborske knjinice, Dragice Turjak, sodobna in domiselna ter sovpada s postopno prenovo
celostne grafine podobe knjinice.
Novi bibliobus z obeh strani foto: Primo Kocbek
Bibliobus je opremljen z dvigalom za invalide in gibalno ovirane ljudi ter z raunalnikoma (z internetno povezavo do
sistema COBISS-a na vseh postajaliih) za e laje iskanje posameznih knjig. Bibliobus ima sedaj 120 metrov polic
in 3 kilometre led diod, ki osvetljujejo knjine police. V zadnjem delu potujoe knjinice pa je tudi kotiek z udobnimi
blazinicami, ki je namenjen najmlajim za gledanje in predvsem posluanje pravljic.
Novi bibliobus je najnoveja pridobitev Mariborske knjinice, vredna 284.000 evrov. Preko razpisa je 150.000 evrov
prispevalo Ministrstvo za kulturo, preostali del sredstev pa smo zagotovile obine, knjinica in nekaj tudi razlini
sponzorji (posamezna podjetja).
Z novim bibliobusom so se torej na otvoritveno vonjo s kratkimi postanki podali direktorica Mariborske knjinice
in njeni sodelavci - knjiniarji, ki sestavljajo sicer dvolanske ekipe potujoe knjinice (eden v tej ekipi je vedno tudi
voznik). Namen te vonje je bil predvsem, da novo pridobitev ponosno pokaejo vsem obanom in upanom obin,
kjer bibliobus ez leto na svojih postajaliih razveseljuje mlade in malo stareje bralce tistih klasinih, e na papir
natisnjenih knjig, ter se jim tako zahvalijo za podporo in jih navduijo za nadaljnje sodelovanje.
Na obmoju nae obine delujeta dve ekipi knjiniarjev potujoe knjinice. V Podovi (pri gasilskem domu) ter
Spodnji Gorici (prav tako pri gasilskem domu) bralce vsakih 14 dni ob ponedeljkih obieta in s svetovanjem pomagata
Mojca Gomboc, ki je ob tem tudi vodja enote bibliobusa, in Ljudmila Podlesnik, ki je hkrati e voznica. Vsakih 14 dni
ob petkih pa z enako nalogo ter poslanstvom razveseljujeta bralce v Framu (pred dvorano DTV Partizan Fram) in Raah
(parkirie ob tovarni keminih izdelkov) e omenjeni Joe Antoli in njegova sodelavka Ksenija Trs.
30
Predzadnja postaja otvoritvene vonje novega bibliobusa (pred njegovo vrnitvijo v Maribor, kjer je sledila sklepna
slovesnost ob tej pomembni pridobitvi Mariborske knjinice) je bila v nai obini - v Raah. upan Branko Ledinek
in direktorica obinske uprave, mag. Zorica Zajc Kvas, sta direktorici Dragici Turjak in vsem knjiniarjem potujoe
knjinice zaelela nadaljnje uspeno delo, z eljo, da bi bili tudi v prihodnje deleni veliko veselja ob pogledih na
zadovoljne bralce. Direktorica Mariborske knjinice se je v imenu celotnega kolektiva, predvsem pa v imenu prisotnih
sodelavcev in v svojem imenu, zahvalila za vso dosedanjo podporo in lepe elje.
e povzamem besede Dragice Turjak, pride knjinica s pomojo bibliobusa e laje do ljudi, e posebej do tistih,
ki ivijo v oddaljenejih krajih, kjer ni krajevnih knjinic. Bibliobus je v letih svojega poslanstva tako postal tudi
pomemben len v vseivljenjskem izobraevanju in informiranju ter prostor za sreevanja in druenja ljudi.
Na koncu pa e aktualen urnik prihodov bibliobusa na postajalia v nai obini
do konca februarja prihodnjega leta:

vsakih 14 dni ob ponedeljkih (21. december 2015, 4. in 18. januar 2016 ter
1., 15. in 29. februar 2016) - Podova (med 16.15 in 17.15 uro) in Spodnja
Gorica (med 17.30 in 18.30 uro);
vsakih 14 dni ob petkih (18. december 2015, 15. in 29. januar 2016 ter 12.
in 26. februar 2016) - Fram (med 15.00 in 16.30 uro) in Rae (med 17.00
in 18.30 uro).
Vsi zainteresirani bralci - uporabniki potujoe Mariborske knjinice

(bibliobusa) pa lahko do urnika dostopate tudi preko spletne strani knjinice
(http://www.mb.sik.si/vsebina.asp?lang=sl&str=305).
Zanimivo in predvsem prijetno branje vam elim - mrzli in temni dnevi, ki so pred nami, so po mojem mnenju
naravnost idealni za to.
Nataa JAMBROVI MARIN
'Ga-ga' krompir
Oitno se v Raah veliko vsega vrti okrog rak. Celo krompir raste v obliki, ki
mono spominja nanje. No, seveda ne gre za serijo krompirja takega videza, pa
pa za edinstven primerek, ki je presenetil, navduil, nasmejal in vzbudil asociacije
letos.
Kje je zrasla ta naravna zanimivost, se spraujete? Pri Fingutovih v Zgornji
Gorici, kjer se sicer s pridelavo krompirja za trgukvarjajo e ve kot 40 let.
Ob posredovanju fotografije so zapisali, da se je 'ga-ga' krompirja, kot ga je v
svoji otroki domiljiji in iznajdljivosti logino poimenovala, najbolj razveselila
e ne 2-letna Mia, ki se seveda ele spoznava z bogastvom besednega izraanja in
rak e ne zna poklicati s tem nazivom. Je pa menda njihova velika ljubiteljica,
zato ne presenea, da je tudi 'ga-ga' krompir nemudoma uvrstila v dosedanjo
zbirko tovrstnih igra. Ljubko, kajne?
S. A.
31

10 let delovanja ro~nodelskega kroka 'Unikat' iz Frama
V sklopu praznika KS Fram so se organizatorji in
sodelujoi tudi letos izkazali in pripravili ter pokazali
marsikaj zanimivega.
Izmed prireditev so gotovo vselej najbolj fotografsko
zanimive in nazorne razstave razlinih izdelkov pridnih
in kreativno navdihnjenih rok; takne imajo tudi lanice
ronodelskega kroka 'Unikat' iz Frama, ki se druijo in
skupaj ustvarjajo e celo desetletje..
Ni da ni, bi lahko obudujoe rekli.
Sicer pa - presodite sami!
lanice ronodelskega kroka 'Unikat'
Vsem ustvarjalkam elimo e veliko domiljije, izvirnih

zamisli in posledino nastanka venih ter uporabnih
izdelkov, tisti, ki tudi sami premoremo kakno ronodelsko
spretnost in/ali znamo ceniti rezultate slednje, pa dobro
vemo, kako udovit je obutek ob pogledu na tisto, v kar
smo vtkali trud mnogih ur, dni, tednov ali celo mesecev.
S. A.
32
Raznoliki ronodelski izdelki foto: Tanja Kosi

Dahnili so poro~ni 'da'
Mladoporoenca Erika in Ivan Dolniar
V soboto, 6. 6. 2015, sta enin Ivan Dolniar in nevesta Erika
Mally (poroena Dolniar) pred pooblaeno osebo za sklepanje
zakonskih zvez in matiarko, v prisotnosti veselih svatov, v
udoviti Beli dvorani gradu Rae dolgoletno ljubezen potrdila tudi
z usodnim 'da' ter s poronima prstanoma.
Zakonca, ki sta se za sklenitev zakonske zveze odloila po 26-ih
letih skupnega ivljenja, sta stara 22-letnega sina Roka. Druina
ivi na obmoju Pragerskega, na naslovu Vrhloga 71.
e na mnoga srena in nasmejana leta!
Zlata poroka Nade in Franca Hergana
20. 9. 2015 sta zlato poroko praznovala Nada in Franc Hergan iz Podove 51.
Nada je po poklicu tekstilni tehnik. Do upokojitve je bila zaposlena v Mariborski tekstilni tovarni. Franc je inenir
organizacije dela, zaposlen je bil v Avtoobnovi Maribor, danes pa se z vsem srcem ukvarja s ebelarjenjem.
V zakonu sta se jima rodili herki, osreujejo ju tudi tri vnukinje in vnuk.
Zlatoporoenca sta 50 let skupnega ivljenja praznovala v ojem druinskem krogu, na turistini kmetiji Ako na
tatenbergu. Dogodek jima ostaja v lepem spominu.
Ob jubileju jima iskreno estitamo in elimo e obilo zdravih in srenih skupnih let!
S. A.
e tretja razstava slik Rajka Ferka v Beli dvorani gradu Ra~e

Razstavo likovnih del z naslovom 'Nekaj za duo', avtorice Katje Pifko, je 16. oktobra 2015 v Beli dvorani gradu Rae
nasledila otvoritev v tem ambientu e tretje razstave slik Rajka Ferka, ki je v mariborskem in slovenskem prostoru, pa
tudi ire, znan ne le kot slikar, temve tudi kot upravnik galerij, pisec aforizmov in humanist.
Postavitev razstave slik Rajka Ferka, z nazivom 'Grad Rae III'; oktobra 2015
33

Otvoritev razstave slik je popestril tudi izbran, bogat in kakovosten kulturni program, v katerem so bili udeleenci
navdueni nad nastopomgledalikega igralca Bojana Maroevia, zvok gongov (izvedba: Vesna Gong) pa je dodatno
blagodejno vplival na njihovo poutje in globino dojemanja celotnega dogajanja. Prireditev je povezoval znan radijec,
Andrej Okrea.
In kdo je Rajko Ferk?

Gre za slikarja, ki je osnove likovnega izraanja pridobil pri akademskem slikarju
Otonu Polaku, akademskemu kiparju Vojku tuhcu in slikarju Leopoldu Strnadu, njegove
umetnine pa krasijo tevilne hotele, poslovne stavbe ter zasebne stene.
Od vedut v tehniki kolorirane risbe s tuem se je oddaljil, ko je zael eksperimentirati in
razvil svojo prepoznavno tehniko 'odvzemanja' akrilne barve na platnu s pomojo slikarske
lopatice. Tako je ustvaril veplastne, pastozne strukture, ki s plastenjem stopnjujejo globinsko
iluzijo prostora. V svojih slikah svobodno izraa barvne nanose, igra se s prosojnostjo,
svetlobo, gibom in ritmom. Slikarju Rajku Ferku je tako uspelo narediti nekaj neverjetnega
- brez klasinih perspektivinih sredstev je ustvaril abstraktno fantazijsko pokrajino, kjer
se prepletajo vegetabilni, geomorfni, vasih tudi ponavljajoi se vzorci in oblike. Njegove
fantazijske pokrajine so prepletene z geometrijskimi elementi, vanje je vtihotapil tudi
metamorfozno loveko, ivalsko obliko in s tem ustvaril fantastino nadrealistino likovno
celoto. Njegove umetnine piejo zgodbe, gledalce vabijo in jih spodbujajo ter nagovarjajo,
da si lahko vsak sam v njegovih slikah interpretira svojo zgodbo. Rajko Ferk tako ostaja
zvest svojemu likovnemu slogu in je v slovenskem likovnem prostoru edinstven, je med
drugim zapisala umetnostna zgodovinarka Petra Pokos.
Rajko Ferk ima tevilne samostojne razstave (20 - 30 letno, doslej skupno e blizu 200),
rad sodeluje na skupinskih razstavah, kot upravljavec galerij pa skrbi tudi za prisotnost
najbolj eminentnih slikarjev iz domovine in tujine. Organizira likovne kolonije v Sloveniji, tozadevno aktiven pa je tudi
na mednarodni ravni. Poleg vsega navedenega Rajka Ferka odlikujeta odprto srce in humanitarno delo.
Razstava bo na ogled do 6. februarja 2016. Prijazno vabljeni!
S. A.
Toplo sobotno martinovanje

na grajskem dvori{~u
Sezidal sem si vinski hram
tam doli, kjer vinograd mam.
e kdo prijatljev ima as,
naj pride k meni v vas.
Tudi letos je Obina Rae-Fram, skupaj z Drutvom
vinogradnikov Rae-Fram, organizirala sedaj e tradicionalno martinovanje na grajskem dvoriu v Raah.
e je bilo vsa leta doslej e dan ali dva pred nartovanim
martinovanjem vpraljivo, kako se bo vedlo vreme, ki
precej uinkuje na obisk prireditve na prostem, letos tega
34
strahu in dilem ni bilo - e teden dni prej nas je nebo

razvajalo z zlatim soncem in za ta as ve kot prijetno
toplimi temperaturami, prav taka pa je bila tudi napoved
za (pred)Martinovo soboto, 7. novembra 2015.
In res Ljudje so prieli prihajati iz vseh koncev in
krajev, mnogi pe, tisti bolj oddaljeni z avtomobili. Vse
je lepo steklo. Stojnice na grajskem dvoriu so se ibile
od dobrot (tistih za pod zob in onih za poplakniti grlo),
ansambel Pajdai pa je brez teav dodatno ogrel ozraje
in pomagal priarati veselo ter praznino vzduje krsta
mota.

Kakorkoli e - za nami je e eno uspelo martinovanje,
vinogradi poivajo, vinogradniki in ostali 'degustatorji'
pa ugotavljajo, da je letonja lahtna kapljica ve kot
odlina!
Vino - ti si udena zlatnina, v tebi tiso je resnic, ti si

radost, boleina, si najlepi smeh goric. (avtor neznan)
Marjetka KRISTL
Novo v Ra~ah: Street Caffee

Krst mota na humoristien nain
Motu sta do preobrazbe v vino pomagala tudi Branko Ledinek,

upan Obine Rae-Fram in Stanko tern,
predsednik Drutva vinogradnikov Rae-Fram
Bolj je na dolino padal hiter novembrski mrak, bolj se

je na prizoriu trlo ljudi. Kot se za Martina spodobi, so
lahko vsi obiskovalci pokuali najbolja mlada vina, ki so
dozorela v sodih naih vinarjev Letos je resnino potrebno
rei, da ni bilo niti sledu o kaknem razoaranju nad
okrnjenim obiskom (kot se e spominjamo od predlani,
ko nam jo je prav nesramno grdo zagodlo vreme). e ve
- nikomur se ni mudilo domov, zadnji pa so prizorie
zapuali ele debele tri ure po polnoi.
Martinovo 2016 na grajskem dvoriu v Raah
3. oktobra 2015 je na Ljubljanski cesti 43 v Raah svoja

vrata odprla nova kavarna in slaiarna - Street Caffee.
Lastnica Street Caffee-ja Patricija Vrzel, Uro Napast in

njuna stareja herka Ana Katarina so
slovesno prerezali otvoritveni trak nove kavarne
Prijeten ambient so popestrili z raznoliko ponudbo za

vse okuse in generacije.
Za dober zaetek dneva vas ob najbolji Illy kavici med
8. in 11. uro razvajajo e z gratis maslenimi rogljiki. Za
vse sladkosnede imajo izvrstno slaiarsko ponudbo Tete
Fride. Med njenimi sladkimi kreacijami se najde nekaj
za vsak okus, sladice brez glutena in laktoze ali presne
dobrote. Tudi njenemu 100 % naravnemu sladoledu se
niti v zimskem asu zagotovo ne boste mogli odrei.
Svoje najdraje pa lahko razveselite preseneenjem iz
njihove vitrine z darilnim programom; mamijo vas izbrani
okoladni izdelki, krhki pikoti in odline marmelade
Tete Fride. Boansko!
35

Ob mrzlih zimskih dnevih se lahko ob kaminku pogrejete tudi z odlinimi aji, ki prihajajo iz stare parike ajne hie
Dammann Freres, ali s kozarkom vrhunskega vina s posestva Kraner-Plateis.
Kot vsaka prava kavarna imajo tudi v Streetu na voljo dnevne asopise, revije in Wi-Fi povezavo. Medtem ko boste
vi uivali v sproenem klepetu s prijatelji, pa se lahko vai najmlaji igrajo v zunanjem ali notranjem igralnem kotiku.
Ker se v Streetu vedno nekaj dogaja, jih lahko spremljate preko Facebook strani ali pokliete na 051 669 600.
'Streetovci' vas ponujajo monost, da vam posladkajo dan. Veselijo se vaega obiska in se zahvaljujejo za izkazano
zaupanje. Zagotavljajo, da bodo tudi v bodoe poskrbeli, da se boste pri njih odlino poutili ter ujeli im ve trenutkov
zase. Se vidimo!
Simona NAPAST
Pozejdon turizem d.o.o. iz Ra~ ponovno prejel prestino nagrado
V terminu od 9. do 12. 11. 2015 smo bili povabljeni na kriarjenje z MSC Fantasio, ki je ena izmed najbolj elegantnih
in razkonih ladij. MSC Cruises se tudi sicer ponaa z vrsto ekskluzivnih ladij, ki kriarijo po svetovnih vodah.
Ponosni smo, da je MSC Cruises nai turistini agenciji, kjer veliko naih strank vsako leto peljemo prav na udovita
kriarjenja irom po svetu, dodelil nagrado 'Best initiative award' (kot glasi v originalu) in nam s tem izkazal posebno
zaupanje. Za nas to priznanje odlinosti pomeni nov velik korak in dodatno motivacijo.
Letonji
MSC nagrajenci
Nagrada za
Pozejdon turizem d.o.o.
Nagrade so se razveselili vsi v agenciji,

predvsem Matja Tomani, njen direktor foto: S. A.
Prepriani smo, da bomo tudi v bodoe naim dragim in zvestim gostom ponudili ekskluzivnost in da bodo e naprej
uivali na valovih nepozabnih doivetij Pozejdon turizma.
Barbara POTONIK
Inovativni mladi kmet, kmetica

Letonji izbor potekal v Raah,
nagrado zmagovalcu podelil predsednik RS Borut Pahor
Zveza slovenske podeelske mladine in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije vsako leto organizirata izbor
Inovativni mladi kmet, kmetica (IMK). IMK je izbor mladih kmetov z inovativnimi idejami na kmetijskem, gozdarskem
ali ribikem podroju.
Inovativni mladi kmet, ki je lansko leto prejel ta naziv, je Boris Uranjek, ki prihaja iz Planice pri Framu, kjer imajo
Izletniko ekoloko kmetijo Uranjek - Pri Baronu.
Letonji izbor je potekal v petek, 20. 11. 2015, na gradu Rae. Iz obine Rae-Fram prihaja tudi predsednik Zveze
slovenske podeelske mladine, Rok Damijan. S svojim obiskom nas je poastil upan, Branko Ledinek. est kandidatov
z inovativnimi idejami je strokovna komisija na njihovih kmetijah obiskala e v septembru in med njimi izbrala
zmagovalca.
Letonji kandidati so bili: Botjan ulk, Gregor Fras, Janez krjanec, Marko Dolenc, Matja Freer, Primo Homar.
Za najbolj inovativnega med njimi je strokovna komisija izbrala Matjaa Freerja, vinogradnika iz Ritoznoja, ki se
nahaja v obini Slovenka Bistrica.
36

Matja se ukvarja z ekolokim vinogradnitvom. Z
ekolokim nainom pridelave grozdja je poveal kakovost
vin, hkrati pa znial vhodne stroke in se v celoti prilagodil
sodobnemu kupcu, ki spotuje lokalno pridelavo z visoko
kakovostjo. Ponudba je sestavljena iz treh stilov vin in
sicer sveih (ritoznojan, laki rizling, sauvignon, rumeni
mukat in renski rizling), zrelih (sivi pinot, modri pinot)
in posebne polnitve. Z eljo veje prodaje na domu so
pred leti v kletnem delu uredili vinoto, v 300 let stari,
obokani kleti, pa prostor vinske banke, kjer dajejo kupcem
monost shranjevanja in uivanja vina.
Nagrado je Matja Freer, inovativni mladi kmet 2015,
prejel iz rok predsednika Republike Slovenije, Boruta
Pahorja, ki bo podelitev IMK 2016 gostil v Kristalni
dvorani Predsednike palae.
SPOZNAVAMO
DELO DRUTEV
PROSTOVOLJNO GASILSKO
DRUTVO FRAM
Framski gasilci na
strokovni ekskurziji
Tudi letos so framski gasilci pripravili strokovno
ekskurzijo. V soboto, 19. septembra, so se odpeljali proti
Gorenjski. Obiskali so poklicno gasilsko enoto v Kranju.
Foto: Benjamin Fras
Tam so jim pokazali svojo opremo in jih seznanili

z delom poklicnega gasilca. Nato so framski izletniki
ekskurzijo nadaljevali po starem mestnem jedru in si
ogledali zunanjost Preernove hie, gledalia, mestne
hie in predel, ki ga imenujejo Pungert.
IMK Matja Freer foto: Matej Pal
Nagrade ostalim inovatorjem je podelil predsednik

KGZS, Cvetko Zupani. Predsednik ZSPM, Rok
Damijan, pa je podelil nagrado Janezu krjancu, ki so mu
najve glasov namenili obiskovalci spletne strani www.
zspm.si, na kateri si lahko e vedno pogledate predstavitve
vseh idej.
Namen prireditve je spodbuditi promocijo dobitnika
naziva, podpirati inovativnost med mladimi s podroja
kmetijstva, gozdarstva ali ribitva ter spodbuditi
prenaanje znanja.
Petra SIMONIEK
Framski gasilec Herman Razborek pred hio v Kranju, kjer je

zadnja leta preivel France Preeren, deklamira Zdravljico
Seveda je bilo vmes poskrbljeno za okusno malico. Pot

so nadaljevali do Begunj. Z zanimanjem so si ogledali
video o velikanu slovenske narodno-zabavne glasbe,
Slavku Avseniku, v gostilni Pri Joovcu pa pojedli kosilo.
Nekateri so stopili tudi do Avsenikovega groba. Polni
lepih vtisov so se odpravili do term Snovik v Tuhinjski
dolini in nato proti Framu. Pri domaem vinogradniku
Robiju Greifu so v veselem razpoloenju zadovoljni
zakljuili druenje.
Joica RAV
37

DRUTVO KRAJANOV MORJE
V spomin Mariji Jurkovi~
Konec letonjega septembra smo se poslovili od tedanje
predsednice Drutva krajanov Morje, Marije Jurkovi.
Po dolgem in hrabrem boju je bolezen prekinila njeno
ivljenjsko pot.
Marija se je rodila 18.
8. 1944 v Pernici, kjer je
preivela otrotvo, nato pa
je dolga leta ivela v Mariboru.
V Morje je prila e leta
1975, najprej kot 'vikendaica'. Z moem sta si
na dananji Strmi ulici 25
zgradila hio, saj je rada
ivela na vasi, med srnimi
Foto: Slavko Osebik
ljudmi.
lanica naega drutva krajanov je bila 12 let. Zadnje
desetletje je aktivno sodelovala v upravnem odboru,
zadnji dve leti kot predsednica.
Vekrat je dokazala, da je dihala s krajem in imela
krajane Morja zelo rada. Trudila se je, da bi polepala
dom krajanov in ustvarila pogoje, da bi ljudje radi zahajali
vanj. Neutrudna je bila pri organizaciji prireditev, vsi
pa si jo bomo zapomnili po dobri in obilni hrani, ki jo
je pripravila ob raznih dogodkih. Organizirala je razna
sreanja krajanov - od postavljanja majskega drevesa,
trgatve stare vinske trte, peke kostanjev, do novoletnih
sreanj in izletov v okviru drutva, ki so vselej napolnili
avtobus. Izletnike je vedno razveselila s potico oziroma
svee peeno gibanico.
Bila je optimistina, vedrega duha in vesele narave.
Predvsem pa je imela rada ljudi. Za soloveka je vedno
nala as. Znala je pristopiti, poklepetati, razumeti in
objeti. Verjela je, da je, e si dober lovek in ima rad
ljudi, ivljenje bistveno lepe in polneje.
S svojo zagnanostjo in vztrajnostjo je bila dobra
predsednica, ki je krajane Morja zdruevala za njihovo
dobrobit. S tem je v kraju pustila trajne sledi in spomin
nanjo bo tako ivel v srcih ljudi, s katerimi je sodelovala
tako v drutvu kot izven njega.
Milojka DREO
KULTURNO UMETNIKO
DRUTVO DR. PAVEL
TURNER FRAM
Nagrada, veselje in uitek nov oder
Pevci, KUD-ovci dr. Pavel Turner Fram, smo si e zelo
dolgo eleli, da bi imeli monost prepevati v dvorani, kjer
bo petje za pevce nagrada, veselje in uitek. Dolgoletna
elja je bila usliana in uresniena. Najveja zahvala velja
Obini Rae-Fram, ki je finanno podprla in omogoila
to pomembno prenovo.
Sanacija odra DTV Partizan Fram

Foto: Mateja Freer
27. septembra 2015 je v dvorani DTV Partizan Fram

potekala otvoritev prenovljenega akustinega odra, kjer so
se ob zakljuku krajevnega praznika predstavile skupine
iz domae obine in izven.
Nastopile so vse sekcije domaega KUD-a: Etno Zale,
VS Virtus, Antonija Ribi s prijatelji in nosilec prireditve,
MePZ dr. Pavel Turner Fram.
e s samo otvoritvijo odra smo eleli pokazati njegovo
venamensko uporabo. Tako so se zraven MePZ Zg. in Sp.
Gorica (zborovodkinja Katja Lovreni) in KZ krjanek
(zborovodja Tone uraj) predstavili tudi plesalci KUD
Milke Zorec in Simona Napast z vlogo istilke Marije
(gledalika skupina KUD Rae).
Ker smo umrljivi, bodo vsaka nadarjenost,

spretnost, sposobnost, ki jih premoremo,
vsaka misel in ~ustvo, ki ga ob~utimo,
vsak ~udovit prizor, ki ga vidimo,
vsaka materialna dobrina, ki jo imamo,
na koncu izgubljeni - razen, ~e vse to delimo.
Tone Planjek (pobudnik), Milan Rakovnik in avtorica prispevka;
v ozadju MePZ
38

Iz Ritoznoja v Visole
Vokalna skupina Virtus, ki deluje v sklopu KUD dr.
Pavel Turner Fram, je novo pevsko sezono priela s
sodelovanjem na odmevnem dogodku Vinarstva Freer iz
Ritoznoja.
5. septembra 2015 smo punce nastopile na ekskluzivnem
vinsko-glasbeno-kulinarinem dogodku 'WINE FREER
MUSIC', kjer smo v Freerjevi vinski kleti s polurnim
programom navduile goste s slovenskimi napitnicami.
VS Virtus
KZ krjanek
Foto: vir - FB
Za uspeno realiziran projekt - obnovo odra torej e

enkrat hvala Obini Rae-Fram, predvsem upanu Branku
Ledineku, direktorici Zorici Zajc-Kvas in strokovni
sodelavki Mateji Freer.
Zahvala prav tako velja pevcu Tonetu Planjku (za
pobudo in aktivno sodelovanje ez celotno obnovo), KS
Fram, Antonu Trlepu, Milanu Rakovniku, Tonetu uraju,
Ivanu Nemcu (idejni vodja projekta) in izvajalcu Miru
Zadravcu.
Prav tako smo 24. oktobra 2015, z ubrano pesmijo o

lahtni kapljici in vincu, navduile obinstvo v Kosovi
kleti, ki velja za najstarejo klet v Visolah. Zgradili naj bi
jo bili bistriki minoriti nekje v 18. stoletju. Na dogodek z
nazivom 'Po Vonjakovi poti' smo se odzvale na povabilo
Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica.
Patricija SIMRAJH
PROSTOVOLJNO GASILSKO
DRUTVO PODOVA
Uspeva nam s skupnimi mo~mi
Otvoritveni nagovor direktorice OU Obine Rae-Fram,

mag. Zorice Zajc-Kvas; prerez traku
Kudovci smo prepriani, da bo prenovljeni oder

pripomogel k razvoju in irjenju kulturnega dogajanja ter
druenja v Framu, ki si ga vsi elimo. Njegova veliina
bo privabila zbore, gledalike skupine, plesalce in druge
ljubitelje kulturnih dejavnosti iz domaega kraja, pa tudi
od drugod.
Za kraj je to velika pridobitev in lahko smo neizmerno
hvaleni zanjo.
Dora OVALD
Nae drutvo ima e ve kot stoletno tradicijo. Prav leto

2015 je za nas, gasilce PGD Podova, eno od najuspenejih
v zadnjem obdobju.
Zelo uspeno smo delovali tako na operativnem kot
tudi organizacijskem podroju. Cilji, ki so bili postavljeni
na obnem zboru, so doseeni: izvedli smo obni zbor,
pripravili in realizirali pustovanje, uredili dom in okolico,
nabavili in postavili majsko drevo, v sodelovanju z
upnikom Robertom Emeriem pripravili Florjanovo
mao, udeleili smo se tekmovanja GZ Maribor (lani - 3
ekipe, mladina - 1 ekipa in pionirji - 2 ekipi), sodelovali
smo na proslavah sosednjih drutev in na dnevu GZ
Maribor, uredili stolp na domu (nova streha in ograja),
izvedli pouen izlet za lane drutva, uredili geodetske
meje gasilskega zemljia, skrbno pripravili drutvo za
39

ocenjevanje po II. delu GZ Maribor, priskrbeli in prigali sveke na grobovih pokojnih lanic in lanov.
Da pa smo vse nateto lahko dostojno izvedli, je bilo potrebnih veliko prostovoljnih delovnih ur in marljivih lanov,
ki jih v naem drutvu na sreo ne manjka.
e posebej so nas v letu 2015 razveseljevali pionirji in mladina s svojimi doseki na raznih tekmovanjih. Nae drutvo
v svojih vrstah v gasilce vzgaja dve pionirski in eno mladinsko ekipo.
Tudi tekmovanja GZ Maribor smo se udeleili z ekipama pionirjev in ekipo mladincev. Pionirji so dosegli 2. in 5.,
mladinci pa 3. mesto. Zaradi doseenih uvrstitev med prve tri sta si dve ekipi zagotovili nastop na regijskem tekmovanju.
Slednjega smo se udeleili le s pionirji, mladina pa se (zaradi olskih obveznosti) tekmovanja ni udeleila. Pionirji so
dosegli 2. mesto in si tako priborili nastop na dravnem tekmovanju prihodnje leto.
S tem pa uspehov pionirjev e ni konec, kajti tekmovali so e na dveh memorialnih tekmovanjih in sicer v Maleniku
in Miklavu. V Maleniku smo tekmovali z dvema ekipama in osvojili 1. in 5. mesto. Zaradi treh zaporednih zmag smo
dobili v trajno last tudi prehodni pokal. Prav tako smo na memorialnem tekmovanju v Miklavu sodelovali z dvema
ekipama in dosegli 2. in 3. mesto, s tem pa tudi zakljuili uspeen ciklus tekmovanj pionirjev v letu 2015.
Sploni dobri rezultati in uvrstitev pionirjev na dravno tekmovanje je za nas, funkcionarje drutva, zaveza, da za
vadbo in prevoze priskrbimo im bolje pogoje in pravo opremo.
Prav posebej bi se zahvalil starem, ki so nam zaupali otroke, da jih

vzgajamo v duhu gasilstva in tovaritva.
Hvala tudi mentorjem za njihovo skrb, trud in znanje, ki so ga vloili v delo s pionirji. Najveje plailo za njihovo
vztrajno in kakovostno delo so vsekakor uspehi, ki bodo zapisani v kroniko drutva.
Upamo, da smo z uspehi prepriali in pritegnili tudi lokalno skupnost, da nam bo pomagala, ko jih bomo zaprosili za
to, kajti priprave in vse ostalo, kar sodi k dravnemu tekmovanju, ni mali zalogaj.
elimo vam VESEL BOI ter ZDRAVJA in SREE V LETU 2016!
Edino pravo zadovoljstvo izhaja iz tega,

da ves ~as rastemo v svoji notranjosti,
da postajamo bolj iskreni, pravi~ni,
velikodu{ni, preprosti, ènstveni, moàti,
dobrohotni, dejavni, ustvarjalni.
Vse to lahko doseèmo, ~e po svojih
najbolj{ih mo~eh opravimo svoje vsakdanje delo.
40
Boris FUREK, g.. 2 st.,

predsednik PGD Podova
Najve~je in najpomembnej{e teàve

v ìvljenju so v nekem smislu nere{ljive.
Nikoli se jih ne da odpraviti,
le prerastemo jih lahko preprosta na~ina sta ne`nost in prijaznost,
ki nista znamenji slabosti in obupa,
ampak dokaza mo~i in odlo~nosti.

KULTURNO UMETNIKO DRUTVO RAÊ
Svetovna umetni{ka scena v Beli dvorani
Programski kontrast, kakrnega ne pomnimo:
amerika sopranistka Marisol Montalvo,
embalist Jahannes Keller in violinistka Eva
Saladin iz vice navduili
5. abonmajski koncert, ki je bil na sporedu 18. oktobra

2015, je bil gotovo umetniki vrh abonmaja, zraven
tega pa programsko izjemen zaradi asovne razlike od
glasbe 16. ter 21. stoletja. Izjemni izvajalci, ki kotirajo
po svetovnih odrih, so nam izvedli glasbo za violino in
embalo (pri nas redko slianih avtorjev stare glasbe)
A. Pandolfijag: Frescobaldija, T. Merula, G. F. Fontane,
M. Rossija, M. Uccelinija ter P. F. Bddeckerja. Zvezda
veera je bila izjemno muzikalna in temperamentna
amerika sopranistka Marisol Montalvo, ko je izvedla 4
Recitative za sopran in kromatini embalo Vita uraja.
Zvona posebnost te glasbe so mikrosozvoja, saj je bil
embalo uglaen na 22 etrttonov na oktavo, kar daje
posebno, nenavadno zvono obutje. Ta embalo je tudi
edini te vrste v Evropi. Sicer je embalist postavil v
dvorano kar tri embala z razlinimi uglasitvami, saj je
tudi skladba iz 16. stoletja zahtevala instrument, ki je bil
uglaen na 16 razdelkov v oktavi.
Polna dvorana poslualcev je izjemno nagradila
izvajalce, RTV Slovenija je koncert tudi posnela.
Za prijetno druenje publike ter izvajalcev po koncertu
je prispevalo tudi ebelarstvo Hergan.
Po uspenem koncertu; v drubi gostujoih glasbenih izvajalcev

domaina Vito uraj in Tone uraj
Izvajalci koncerta 18. 10. 2015 v Beli dvorani;

desno nasmejana Marisol Montalvo
Vse foto: Eva Mustafa
Vokalna skupina A cappella
VS A cappella je nastopila na 9. Kulturnem dnevu

kulturnih drutev Maribora, 13. novembra 2015, v Unionu
v Mariboru. Prireditev je bila obarvana s korokim
veerom Kluba korokih Slovencev iz Maribora. Zraven
druinskega septeta Breznikova pojoa druina iz Pame
iz Avstrije ter Mariborskega okteta so koroke pesmi pela
tudi naa dekleta.
A cappella v dvorani Union,

na 9. Kulturnem dnevu kulturnih drutev Maribora
Foto: Rade Bakraevi
Vse nastopajoe je polna Unionska dvorana poslualcev

nagradila z bogatim aplavzom. Ob tej prilonosti je
(med drugimi dobitniki regijskih priznanj za gledalike
doseke) priznanje prejel tudi dr. Borut Batagelj iz nae
gledalike skupine.
Vokalna skupina Fantje na vasi na dveh festivalih v Gradcu v Avstriji

Utrinek z druenja po koncertu
Fantje na vasi so 20. septembra 2015 nastopili na

festivalu v Gradcu, ki ima naslov Aufsteirern. S polurnim
programom slovenskih pesmi in skladb so peli na
41

mednarodnem odru, ki je bil postavljen pri graki Operi.
Prireditev je bila odlino obiskana in pevci so prejeli
nedeljen aplavz. Ves spored je posnel avstrijski ORF.
Dan je bil lep, stari del mesta je bil natlaen z razlinimi
odri izvajalcev - glasbenikov, ulinih igralcev, stojnic.
Zanimanje ljudi je bilo ogromno, avstrijski tisk je poroal
o ez 100.000 obiskovalcih festivala.
lani vokalne skupine Fantje na vasi so bili nato
povabljeni na Mednarodni zborovski festival z naslovom
Voices of Spirit, ki je v Gradcu trajal od 20. do 22.
novembra 2015.
na prominentnih svetovnih odrih, sledi na 5. ciklus

Koncertnega abonmaja Grad Rae, v katerem imajo
vejo zastopanost prav tako izjemni slovenski izvajalci,
priznani tudi v tujini (nekateri tam tudi delujejo). V letu
2016 bomo v programih ponovno dali prilonost domai
ustvarjalnosti, saj so nai sodobni skladatelji enakovredni
tujim. Tako ostajamo premortno naravnani v kvaliteto
interpretov, kakor tudi v kakovost programov (kot e v
prejnjih dveh ciklusih).
Druabno komponento po koncertih bodo ponovno
popestrili nai simpatizerji s pripravo zanimivega
lokalnega artikla, ki 'povee telo in duo'.
Poskrbimo za iritev nae koncertne druine!
Program koncertnega abonmaja Grad Rae 2016:
* 1. koncert: Tina erdin, harfa; Vesna Stankovi,
violina; sobota, 2. januar 2016, ob 18. uri
(G. Tartini, J. S. Bach, Z. Cigli, J. Golob, N. Paganini,
C. Salzedo, V. Monti, J. Massenet, A. Piazolla)
Nai pevci so nastopili na koncertu s e tremi drugimi

zbori in sicer s sporedom sedmih slovenskih pesmi (na
otvoritvenem koncertu 20. novembra, v dvorani Orfeum).
S svojim unikatnim sporedom so navduili polno
dvorano poslualcev, kar dokazuje, da ima naa kultura
enakovredno mesto z drugimi.
Najavljamo: boini koncert, 14. tradicionalni

novoletni koncert in Koncertni abonma Grad
Rae 2016
Na tradicionalnem boinem koncertu, ki bo 25.

decembra 2015 ob 18.00 uri v cerkvi Sv. Joefa Delavca
v Raah, bodo za praznino vzduje s petjem slovenskih
boinih pesmi poskrbeli Vokalna skupina Virtus KUD
dr. Pavel Turner Fram, Vokalna skupina Fantje na vasi ter
Komorni zbor krjanek KUD Rae.
14. tradicionalni novoletni koncert v Beli dvorani
gradu Rae, ki bo 2. januarja 2016 ob 18. uri, bo obenem
prvi abonmajski v letu 2016. Nastopili bosta harfistka
Tina erdin in violinistka Vesna Stankovi in sicer s
sporedom glasbe od baroka do romantike.
Izjemnemu letonjemu ciklusu koncertov, ko smo imeli
prilonost uivati ob nekaterih interpretih, ki so 'doma'
* 2. koncert: Caroline Hettler, kljunasta flavta; Vito

uraj, elektronika; nedelja, 21. februar 2016, ob 18. uri
(F. Romitelli, M. Eggert, M. B. Ricercare, E. Casale
in V. uraj)
* 3. koncert: Niko Sajko, violonelo; Vinko Haas,
klavir; nedelja, 17. april 2016, ob 18. uri
(L. v. Beethoven: Sonata za klavir in violonelo v
A-duru, op. 69, Slovensko delo, S. Prokofjev: Sonata
za violonelo in klavir v C-duru, op. 119)
* 4. koncert: Trio Reverie: Tanja in - klavir, Mojca
Jerman - violina, Katarina Leskovar - violonelo ;
nedelja, 16. oktober 2016, ob 18. uri
(F. Mendelssohn: Klavirski trio t. 1 v d - molu, op.
49 J. Brahms: Klavirski trio t. 2 v C - duru, op. 87)
* 5. koncert: Ljoba Jene, vokal; Domen Marini,
viola da gamba; nedelja, 20. november 2016, ob 18. uri
(slovenske ljudske pesmi)
Koncertni abonma podpirajo Ministrstvo za kulturo RS
ter Obina Rae-Fram.
Abonentske vstopnice po ceni 20,00 EUR lahko
prevzamete na novoletnem koncertu 2. januarja ali jih
rezervirate na naslov: danila.zuraj@gmail.com .
Tone URAJ
Na Facebooku smo naleteli na tole

poskakujoo, lahkotno, sproeno,
vedro, prikupno in - skratka - udovito fotografijo pevskih sestavov v
sklopu KUD Rae: VS A cappella
in Fantov na vasi. Tako nam je
ve, da jo moramo deliti e z vami!
(Urednitvo)
42

Linhartovo priznanje za
glavno mo{ko vlogo
eprav se petkov, trinajstega, dri slab sloves, je ta
kombinacija dneva in datuma nao gledaliko skupino
ped nedavnim obogatila s e eno pomembno plaketo
Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti - Linhartovim
priznanjem za glavno moko vlogo. To je letos pripadlo
dr. Borutu Batagelju za doiveto odigrano vlogo pacienta
Francija (Pacienti v akalnici), ki s hudomunostjo in
nabritostjo na odru v smeh spravlja staro in mlado.
Izlet ~lanov KUD-a Ra~e

Iztekajoa se jesen je lane KUD Rae povezala na
zanimivem izletu po avstrijskih in slovenskih griih.
Jutranja kavica nas je prebudila v Lipnici, kjer smo
izvedeli veliko zanimivih stvari o cerkvi sv. Jakoba in z
obzidja mogonega gradu Seggau zrli na moderno Flavio
Solvo. Ko smo zapustili grako kotlino, smo se povzpeli
na vinorodne grie Slovenije ter v Slovenskih goricah
obiskali Sv. Ano, kjer smo si ogledali vinogradniki
in zobozdravstveni muzej, pa Sv. Trojico z mogono
baziliko in nazadnje Komarnico pri Cerkvenjaku, kjer
smo na izletniki kmetiji Breznik degustirali domao
hrano. V izvirni kleti z zidano majoliko in polnimi sodi
smo degustirali tudi izvrstno vino ter se nazadnje dobre
volje odpravili proti domu.
Podelitev priznanja naemu igralcu
Naslednje leto pa spet!
Simona NAPAST
ROKOMETNI KLUB RAÊ

e globoko v sezoni 2015/16
Letonji nagrajenci; v sredini dr. Borut Batagelj,
lan gledalike skupine KUD Rae
Ponosni smo nanj, saj se je nai skupini pridruil ele

v lanski sezoni in s svojim prihodom popestril nae
skupinsko delo tako s pozitivno energijo kot tudi z mehko,
pojoo primorsko govorico.
Vsi skupaj pa si ob takih uspehih elimo e ve podobnih
ustvarjalnih podvigov.
Simona NAPAST
Sladko smejanje je brez~asno,

bogata domi{ljija nima let in
naj~udovitej{e sanje so ve~ne.
Lep (skoraj e povsem zimski) pozdrav od rokometaev

in rokometaic!
V sezono 2015/2016 smo septembra vstopili s tremi
tekmovalnimi ekipami in dvema vadbenima skupinama
mini rokometa, v katerih vadi ve kot 100 otrok. Zdaj
smo e globoko zakorakali v sezono, ki smo jo s treningi
prieli v zaetku avgusta.
Ukvarjanje s portom za mlade pomeni kvalitetno
organiziranje in preivljanje prostega asa, ohranjanje
duevnega in telesnega zdravja, razvijanje socialne mree
in zmanjanje tveganja negativnih vplivov, kot so zloraba
alkohola in drog, nestrpnost, agresivnost, destruktivnost,
odvisnost od interneta, mobitela, televizorja ipd. In prav
to, da im ve mladih kakovostno preivi prosti as, je
tudi elja v naem klubu.
Predstavljamo ekipe, s katerimi tekmujemo letos.
Stareje deklice A (letnik 2001 in mlaje) - po
razpustitvi mladinske ekipe je to naa najstareja deklika
43

skupina. Nastopa v izredno teki skupini vzhod in veina
nae ekipe je letnik 2002. Trenutno stanje je takno, da po
estih tekmah e nimajo zmage. Do konca rednega dela jih
aka e 12 tekem in potem razigravanje, ki je odvisno od
mesta na lestvici. Vadijo pod vodstvom Leje Klemeni.
Mlaje deklice B so letnik 2004 in mlaje ter nastopajo

v skupini vzhod. Do zdaj so odigrale dve tekmi in ju
zakljuile s polovinim uspehom. Tukaj gre za privajanje
na ligaki sistem tekmovanja. Do konca aprila jih aka e
14 tekem. Zraven deklet vadi tudi 6 dekov letnika 2005
in 2006; zanje upamo, da bodo igrali v Mariboru, saj jih
imamo premalo, da bi sestavili ekipo. Dekleta in deki
vadijo pod vodstvom Leje Klemeni.
Stareje deklice A
Stareji deki B (letnik 2002 in mlaji) so e skoraj na

koncu prvega dela dravnega prvenstva v skupini vzhod. V
predtekmovanju so v sedmih krogih dosegli est zmag ter
zabeleili en poraz. To jim je uspelo v drubi rokometnega
pomladka prvoligakih skupin RK Pivovarna Lako Celje,
RK Gorenje Velenje, RK Jeruzalem Ormo in RK Slovenj
Gradec. Tako so si tri kroge pred koncem predtekmovanja
e skoraj dokonno zagotovili uvrstitev v polfinale, kar
prestavlja zelo lep uspeh in tudi potrditev uspenih iger iz
lanskega leta. Uvrstitev v polfinale namre pomeni, da je
ekipa e tretjo leto zapored med najboljimi 16 ekipami
v Sloveniji.
Fantje vedno znova dokazujejo, da se tudi manji klubi
lahko kosajo z veliko tevilnejimi in vejimi klubi. S
svojimi igrami so si pridobili spotovanje rokometnih
delavcev po vsej Sloveniji, seveda pa na kraj uspeno
predstavljali tudi v tujini. Ne pozabimo namre, da je ta
ekipa v mesecu aprilu na velikem mednarodnem turnirju
v Pragi zasedla odlino (skoraj neverjetno) 3. mesto.
elimo si, da bi domae tekme naih fantov spremljalo
e ve ljudi in da bi se mogoe e kdo od sovrstnikov
prikljuili tej skupini nadarjenih rokometaev. Fantje
trenirajo pod vodstvom Andreja Kuharja, obasno mu
pomaga Klemen Hamerak.
Stareji deki A in B
44
Mlaje deklice B
Mlaji deki B
V klubu vadita e ekipi mini rokometaev in rokometaic

letnik 2007 in mlajih, ki so letos zaeli z vadbo. Trenerji
najmlajih vadbenih skupin se zavedamo, da imamo zelo
zahtevno in odgovorno nalogo, saj se otroci med 6. in
10. letom starosti nahajajo v tako imenovanem 'zlatem'
obdobju motorinega razvoja, ko so najbolj dovzetni
za osvajanje novih motorinih elementov, pospeen je
njihov fizioloki razvoj in vedno bolj se oblikujejo njihovi
vrednostni sistemi ter sam odnos do porta.
Mini rokometai O Rae - 1. do 3. razred

Vse podatke o naem klubu in tekmah najdete na nai
spletni strani: www.rokometniklub-race.si , za deke pa e
posebej na spletni strani: rokometni-racek.si . Pridite nas
kaj pogledat, ne bo vam al!
Zahvaljujemo se Obini Rae-Fram za finanno in
vso ostalo podporo pri naem delovanju. Hvala podjetju
SEZAM d.o.o. za donacijo dresov za dekleta ter podjetju
Albaugh TKI za donacijo sredstev za delovanje kluba.
Vsem naim portnikom in njihovim starem, kakor
tudi vsem drugim obankam in obanom, voimo vesel
in prijeten boi v krogu njihovih najdrajih ter sreno in
zdravo 2016. V novem letu si elimo, da se nam uresniijo
elje po zdravju, razumevanju in im vejem tevilu
zadovoljnih otrok v naem klubu.
Velik portni pozdrav!
Alenka RINER - IBILA in
Andrej KUHAR
DRUTVO UPOKOJENCEV
RAÊ
Poletno - jesenske novice
Tako okrepani smo brez teav in dobro razpoloeni

zmogli tudi kolesarski povratek v Rae.
Letovanje na Dolgem otoku v kraju Luka
Ob zakljuku turistine sezone se je 17 lanov in

lanic naega drutva 7. septembra 2015 (preko zasebne
hrvake agencije) odpeljalo na Dolgi otok, natanneje v
kraj Luka, ki ima zanimivo zgodovino. Lei na severni
strani Dolgega otoka, torej v srednjem Jadranu, v mirnem
zalivu, 300 m od naselja. Zaradi neokrnjene narave in
istega morja je kraj Luka privlaen za mirne poitnice.
Kraj zaznamujejo dolga promenada ob morju, borov gozd
ob plai, mir in tiina v naselju, kristalno isto morje in
monost dopustovanja brez gnee.
Dnevi naega letovanja so bili prijetni, popestreni z izleti
in dalmatinskim veerom. Nauili smo se tamburake
glasbe in uivali v pokuini tamkajnje kulinarike.
Obiskali smo ribiko naselje in manje pristanie Sali
(to je najveje mesto na otoku, ime pa je dobilo po
proizvodnji soli), svetilnik Veli Rat (gre za ponos otoka
na njegovi severovzhodni strani), naravni park Telaica
(naravni rezervat s slanim jezerom) in druino ampera
(prideluje kozji sir, olivno olje in travarico).
Nekaj posameznikov se je z ladjico odpeljalo tudi na
enodnevni izlet po Kornatih.
Dnevi naega skupnega druenja so prehitro minili in
priel je as slovesa. Za trajen spomin na nae letovanje
smo se skupinsko fotografirali z naim gostiteljem,
direktorjem hotela Luka.
Kolesarski trim
Za nami je kolesarski trim na Ptujsko Goro, ki smo

ga izvedli v soboto, 22. avgusta 2015, tokrat e sedmo
leto zapovrstjo. Vreme je bilo tudi letos naklonjeno
rekreativnemu kolesarjenju, zato se je ob sonnem in
toplem dnevu na startu pri 'Calimeru' v Raah zbralo 20
udeleencev. Vonja je potekala po ustaljeni vsakoletni
poti, s kratkim enkratnim postankom. Hitrost je bila
primerna naim zmogljivostim, brez velikega napora
in prijetna. Nihe ni omagal, vsi smo sreno prispeli do
naega cilja, kjer sta za prijetneje druenje kolesarjev
poskrbeli Marta Salaj in Veronika Krajnc, ki sta nam
pripravili obilno malico.
Skupinski posnetek
pred hotelom Luka;
skrajno levo zgoraj
Lovre Gaina, direktor
V drubi svetilnika Veli Rat
Skupinski posnetek izpred cerkve na Ptujski Gori
Ob povratku smo se ustavili v mestu Zadar, ki lei na

severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji
in je glavno mesto Zadarske upanije. Sledil je ogled
znamenitih morskih orgel, ki so narejene po projektu
arhitekta Nikole Baia in so nameene v bliini novega
pristania za kriarke. V neposredni bliini morskih
orgel se nahaja (vsaj) e ena zanimivost, vredna ogleda;
imenuje se 'Pozdrav Soncu', kjer smo se prav tako
45

obudujoe zadrali kar nekaj asa.
Nato nas je ofer - turistini vodnik Duan Lubej (po
vmesnih vekratnih postankih) sreno pripeljal v Rae.
Ob slovesu smo si obljubili, da morda nae skupno
druenje ponovimo tudi prihodnje leto.
90 let Marije Godec
Prvi veji postanek je bil v rni vasi, kjer smo se napotili

do cerkve sv. Mihaela; gre za delo slovitega arhitekta
Joeta Plenika. Cerkev je bila zgrajena v obdobju med
letoma 1937 in 1938. Je rimskokatolika in spada pod
upnijo Ljubljana-Barje, zaradi movirnih tal pa stoji na
pilotih. Veina opreme v cerkvi je lesena.
Ko se je poletje zaelo nagibati v sonno jesen, se je

pred 90. leti, natanneje 21. septembra 1925, pri Sv.
Barbari v Halozah rodila naa jubilantka, Marija Godec.
V druini je bilo est otrok, od tega tirje bratje in sestri.
Mariji ivljenje e od rane mladosti ni prizanaalo. Pri
petih letih je izgubila mamo in zgodaj izkusila krutost
borbe za preivetje. Po osnovni oli ni bilo monosti za
nadaljnje uenje, morala je na delo po raznih kmetijah in
si tako sluiti kruh. Poroila se je leta 1983 (v Slivnici) in v
letih zatem povila sinova. Kmalu se je z druino preselila
v Rae, nazadnje, pred 50 leti, v grad Rae, kjer prebiva
skupaj s snaho Zoro Vigec, ki ji nudi prijazen in topel
dom, in njeno herko (Marijino vnukinjo) Aleksandro
Godec. Po potrebi obe poskrbita za Marijine redne obiske
pri zdravniku in za jemanje predpisanih zdravil.
Plenikova cerkev Sv. Mihaela
90 let Marije Godec; slavljenka z vnukinjo Aleksandro Godec in

snaho Zoro Vigec
V teh letih je ovdovela in izgubila oba sinova. Marija

je ponosna babica vnukinji in vnuku ter prababica
pravnukinji in pravnuku. Vedno se razveseli njihovih
obiskov ter ceni vse trenutke, ko so skupaj.
Marija je kljub tekim ivljenjskim izkunjam danes
dobre volje, zadovoljna in nasmejana. Vekrat se spominja
mladosti in srenih trenutkov v drubi svojih vrstnikov,
pa tudi tistih malo manj prijetnih spominov se ne izogiba.
Rada je v drubi svojih najdrajih in e zdaj ivahno
poklepeta s sosedi, kadar se sreajo.
Tako je skromno in zdravo ivljenje Marijo nagradilo
z visokim jubilejem. Sama pravi, da gre za doakanih 90
let ivljenja zasluga zmernemu ivljenju, delu na sveem
zraku in doiveti srei ob druinskih obiskih.
Ob slovesu smo Mariji zaeleli e veliko zdravih in
zadovoljnih let v krogu njenih najdrajih.
Izlet v Ljubljano
17. septembra 2015 smo se odpeljali na kraji izlet v

nao prestolnico. V Ljubljani smo si ogledali Plenikovo
cerkev, se popeljali z ladjico po Ljubljanici in obiskali
ivalski vrt.
46
Po krajem postanku in ogledu notranjosti cerkve smo

pot nadaljevali do Trnovskega pristana, kjer nas je e
akala rena ladjica 'Pirati'. Med prijetno tri urno vonjo
smo iz renega korita obudovali Plenikovo arhitekturo,
trnico in mostove ter rene ptice in druge ivali. Plovba
je potekala v uivakem tempu, v ritmu reke, ki nas je
popeljala v romantino Barje in nazaj, vmes pa nas
razvajala s piknikom.
Sledil je ogled ivalskega vrta, ki je bil ustanovljen
leta 1949. Pred vhodom je postavljen kovinski kip bika,
delo kiparja Janeza Boljke. V ivalskem vrtu so zbrane
ivalske vrste z vseh kontinentov. Lanskega februarja je
bil ljubljanski ivalski vrt zaradi leda mono pokodovan
in nekaj asa zaprt za obiskovalce. led je povzroil
ogromno kode, ki e vedno ni povsem sanirana in je tudi
ob naem obisku ni bilo mogoe spregledati.
Udeleenci izleta pred ivalskim vrtom
Nekoliko utrujeni in suhih grl smo se vrnili do avtobusa,

nato pa se poasi odpeljali proti domu.
Koncert 'Tamburaev za duo'
V mesecu oktobru, natanneje 18. 10. 2015, smo v

naem Domu upokojencev v Raah izvedli prireditev z
naslovom '1. koncert Tamburaev za duo', s povabljenimi

gosti. Nedeljsko popoldne smo eleli popestriti s pesmijo
in glasbo, saj nas ti zdruujeta, razveseljujeta, vasih pa
seveda tudi razalostita - odvisno od prilonosti, ob kateri
se zberemo. Tistega dne nas je pesem razveseljevala, saj
je prihajala iz src vseh, ki so sodelovali v programu.
Kot prvi smo zaigrali in zapeli 'Tamburai za duo' iz
naega drutva, ki glasbeno sodelujemo e dve leti, pod
vodstvom mentorja Draga Ceclja.
Prejem 1. prehodnega pokala ribike sekcije DU Rae
Tamburai za duo
Sledil je MPZ KUD Sp. in Zg. Gorica, ki je bil prav tako

formiran pred dvema letoma in deluje pod strokovnim
vodstvom profesorice glasbe, Katje Lovreni.
V torek, 1. septembra 2015, se je ekipa ribiev DU

Rae - v sestavi: Silvo Koren, Mirko Lenart, Andrej
Vori in Vitko Vidovi - udeleila ekipnega tekmovanja
za 'tajerski pokal' v Ganiku pri Pesnici. V konkurenci
40 tekmovalcev oziroma 10 ekip je zasedla 3. mesto in
prejela pokal.
Veselimo se njihovih uspehov in jim ob tej priliki e
enkrat estitamo, z eljo, da jim tudi v bodoe 'riba dobro
prime'.
Blia se slovo od starega leta
Staro leto 2015 se pribliuje konni toki. Kraji dnevi
in dalje noi nas opozarjajo, da je pred vrati novo leto
2016. Vsi, ki smo bili v tem letu povezani pri naem delu
v drutvu, ugotavljamo, da smo vse bolj izkueni, modri,
zreli in dragoceni, v tem duhu pa se nadejamo tudi prihoda
mladega leta.
Z novim letom se rodijo nove elje - naj se uresniijo
vsem! Svojim blinjim in vsem krajanom in upokojencem
elim obilo sree in zdravja. Naj nas lepota boinega
veera spremlja skozi vse novoletno praznovanje.
MPZ KUD Sp. in Zg. Gorica
Irma KMETI,
predsednica DU Rae
Po bunem aplavzu in vedrih obrazih gledalcev smo

vedeli, da je koncert uspel in da ga velja e kdaj ponoviti.
Ribika sekcija
Na letonjem zboru lanov Drutva upokojencev

Rae smo (na osnovi pisne vloge estih lanov drutva)
ustanovili ribiko sekcijo. Njen vodja je Silvo Koren, ki je
zboru predloil finanni nart, termine tekem in program
dela sekcije za leto 2015.
V petek, 21. 8. 2015, so lani ribike sekcije organizirali
in izvedli tekmovanje za 1. prehodni pokal DU Rae v
portnem ribolovu. Prva ekipa (Mirko Lenart, Andrej
Vori, Drago Turk in Milan Loreni) je v konkurenci 32
tekmovalcev zasedla ekipno 1. mesto. Druga ekipa DU
Rae (Vitko Vidovi, Drago Senekovi, Joe Ritlop in
Zvonko Brodnjak) pa je zasedla ekipno 4. mesto. Pokal
sem ekipi podelila predsednica drutva.
ê ne izkaè{ spo{tovanja do starosti,

je to tako, kot da bi zjutraj poru{il hi{o,
v kateri namerava{ pono~i spati.
Zanimaj se za ìvljenje okoli sebe za ljudi, stvari, literaturo, glasbo.

Svet je tako bogat, da kar kipi
od dragocenih zakladov,
plemenitih zna~ajev in zanimivih ljudi.
47

DRUTVO KRAJANOV LOKA
Otvoritev nadstre{nice
ob brunarici
Lepega jesenskega dne, ko so si okoliki gozdovi e
nadeli udovite barve in nas razveseljevali s svojimi
jesenskimi dobrotami, natanneje 18. oktobra 2015, smo
se v Drutvu krajanov Loka zbrali na otvoritvi nadstrenice
pri e obstojei brunarici, ki stoji nad igriem v Gradiu.
drugih prostoasnih sreanjih, pozimi pa si krajamo

dolge zimske noi s kartanjem, igranjem 'lovek ne jezi
se' in podobnimi druabnimi igrami.
Za izdelavo nadstrenice smo krajani Loke prispevali 32
m3 lesa in opravili priblino 1800 ur prostovoljnega dela.
Zato se v imenu naega drutva krajanov zahvaljujemo:
vsem krajanom, ki so s svojimi prispevki in trdim
delom omogoili izgradnjo nadstrenice;
vsem krajanom sosednjih zaselkov, ki so prispevali
in pomagali pri izgradnji objekta;
vsem mojstrom, ki so delali na objektu, pa za to niso
zahtevali plaila oz. so delo opravili za simbolino
ceno;
Obini Rae - Fram in upanu, saj so imeli veliko
razumevanja za nae narte in so nam nudili
vsestransko pomo pri izgradnji;
lanom druine Juri (lastnikom zemljia, na
katerem stoji objekt), da smo nali skupen jezik in
sklenili dolgorono najemno pogodbo ter tako kot
drutvo postali upravljavec objekta.
Prepriani smo, da bo objekt sluil svojemu namenu in
da bomo krajani dobri ter vestni gospodarji.
Postavitev nadstrenice ob brunarici ter zaita in
barvanje lesa so bila sklepna dejanja vseh gradenj na
igriu, ki so potekala od leta 1999. elimo si, da ta
pridobitev ne bi bila naa zadnja, zato v glavah e sedaj
kujemo narte za nove nadgradnje, dodelave in ureditve,
ki bodo temu objektu dale dodano vrednost. Na projekt
torej e ni konan in e vnaprej se priporoamo za posluh
vseh, ki ste nam pomagali e do sedaj.
Veselimo se prihajajoih zimskih uric in skupnih
druenj. Hvala e enkrat!
Zvonimir STANKO
DRUTVO UPOKOJENCEV
FRAM
Delo na{ega dru{tva
v letu 2015
Foto: Doris Antoli
Po treh letih smo zakljuili dela na objektu, ki ima za

sam kraj, predvsem pa za krajane Loke, izreden pomen.
Nanj smo zelo ponosni (vsaj) zaradi dveh razlogov: prvi,
ker smo objekt zgradili krajani sami s prostovoljnim delom
in prispevki ter delno z nepogreljivimi sredstvi Obine
Rae - Fram, in drugi, ker je to objekt, v katerem se skozi
vse leto dobivamo krajani - poleti na raznih portnih in
48
V Drutvu upokojencev Fram e v zaetku leta doloimo

program vseh sekcij. Vsak na lan dobi zloenko (ob
plailu letne lanarine). Takoj se lahko odloi, kje in
kdaj bo sodeloval. Ko pa pripravimo predavanja, izlete
ali piknike, vsak dobi e pisno povabilo. Letonje leto
smo, kljub nekaterim teavam, uspeli uresniiti celoten
program.
Februarja smo imeli predavanje oz. teaj digitalne
fotografije. Izvedbo teaja je omogoila Zgornjepodravska pokrajinska zveza drutev UP Maribor - komisija
za tehnino kulturo. Spoznali smo, kako z digitalnim
fotoaparatom priti do tehnino dovrene fotografije. Teaj
je bil brezplaen.
V marcu je potekal obni zbor, ki se ga je udeleilo zelo
veliko lanov.

V aprilu smo realizirali predavanje o zeliih in domaih
zaimbah. Predaval je priznani zeliar Borut Cerkveni iz
Maribora. Predavanje je bilo zanimivo, saj je bil poudarek
samo na domaih zdravilnih rastlinah in zaimbah, ki so
avtohtone in so sluile e naim prednikom. Izkunje so
se tako ohranjale iz roda v rod, danes pa je vse zapisano v
knjigah in dostopno na internetu.
V aprilu smo razpisali izlet za splavarjenje po Savi.
Odziva ni bilo; vzrok za to gre pripisati slabemu vremenu
in poplavam.
V zaetku junija smo se podali na avstrijsko Koroko.
Vodil nas je dr. Danijel Grafenauer, zgodovinar z duo.
Ogledali smo si cerkev Gospa Sveta - Marijino svetie,
ki ga je e leta 757 posvetil sv. Modest. Dananjo obliko
je svetie dobilo v 15. stoletju. Pod cerkvijo je vojvodski
prestol. Tam je deelni knez potrjeval fevdalne pravice
in razsojal. V Celovcu smo si ogledali dvorano grbov
in karantanski kneji kamen, na katerem so marca 1414
zadnji ustolievali korokega vojvodo v slovenskem
jeziku. Bili smo tudi v Slomkovem domu Mohorjeve
drube, kjer so nas zelo lepo sprejeli. Tam sta tudi internat
in ola v slovenskem jeziku. Prav tako smo bili gostje na
Generalnem konzulatu Republike Slovenije. Sprejela nas
je generalna konzulka, Dragica Urtelj, in nam poroala o
delu diplomatskega predstavnitva. Sledil je e panoramski
ogled Celovca, v sklopu katerega smo videli tudi rojstno
hio slovenskega fizika in pesnika, Joefa Stefana.
Nazadnje smo se ustavili v Tinju, v katolikem domu
prosvete Sodalitas. Ogledali smo si e prenovljeno kapelo
z mozaiki patra Marka Rupnika. Danijelu Grafenauerju
se iskreno zahvaljujemo za odlino in brezplano vodenje
ter udovito podano zgodovino Koroke.
e v juliju pa smo obudovali lepote Prekmurja. Pot

nas je vodila najprej v Mursko Soboto. Ustavili smo se
v mestnem parku, ki je najlepe ohranjen grajski park v
Sloveniji. Sprehodili smo se po Trubarjevem drevoredu,
kjer je razvrenih 19 kamnitih litopunktur, delo Marka
Poganika. V parku je doprsni kip Primoa Trubarja,
spomenik uiteljem, padlim v 2. svetovni vojni in
spomenik prvim prekmurskim pisateljem.
Park je nadvse lep, z malim jezercem in otrokim

igriem. Pot smo nadaljevali v Bugojino in si ogledali
znamenito Plenikovo cerkev Gospodovega vnebohoda.
V kraju Strehovci smo obiskali vinoto Urisk.
Vse foto: Ivan Juhart
Vinoto lei med vinogradi, na udoviti razgledni toki

nad prekmursko ravnico. Postreeni smo bili s perecami,
sirom in degustirali smo nekaj dobrih vin. Pot nas je nato
vodila v Lendavo, najvzhodneje mesto v Sloveniji, tik
ob meji z Madarsko. Mesto ima veliko znamenitosti, ki
smo si jih panoramsko ogledali, grad pa smo obiskali. Od
1973 deluje v grajskem poslopju Galerija Muzej. Ogledali
smo si razstavo Hommage Picasso, ki prikazuje 42
originalih grafinih del (jedkanice, litografije, lesoreze
in linoreze) Pabla Picassa in 71 originalnih grafinih
del svetovno znanih umetnikov 20. stoletja. V gradu je
razstava metuljev iz celega sveta, zbirke narodnih no,
starega oroja, kipov itd. V Lendavskih goricah, blizu
novega razglednega stolpa, smo bili zelo dobro pogoeni
z bograem, pecivom, vinom itd. Obiskali smo e Hotizo,
49

vas, ki lei na meji s Hrvako. Zelo znan je Halasov Kriev
pot, ki smo ga nekateri, kljub vroini, obhodili pe. 14
postaj je razporejenih ob njivah, kona pa se v gozdu. Ta
Kriev pot je tudi moj, tvoj, torej na. Na vsaki postaji
lahko najde nekaj zase. Spremljali so nas roji komarjev,
ker so v bliini mrtvice reke Mure. Po osveitvi smo se
vraali s prekrasnega izleta. alostni smo gledali od toe
uniene njive.
Septembra zaradi pokodbe in bolezni izlet ni bil
realiziran. Zato smo pohiteli s piknikom v oktobru, ki
smo ga organizirali v gostiu Siva aplja v Trnovski vasi.
Zanimanje je bilo zopet veliko (da kdo od prijavljenih
na koncu ne bi moral ostati doma, je s prijavo potrebno
pohiteti). Cel teden je deevalo, tisti petek pa je sijalo
sonce. Tudi kostanji, ki smo jih prinesli s seboj, so bili
odlini. Ustavili smo se e v ptujskih termah, v hotelu
Primus, kjer so nas prijazno sprejeli in nam predstavili
njihovo bogato ponudbo.
Tudi decembrsko prednovoletno sreanje bo v Trnovski
vasi.
Po predhodnem dogovoru s predsednikom ebelarskega drutva Rae, Francem Herganom, smo se udeleili
strokovnega predavanja o ebelah in ebelarjenju. Ob
tej priliki se imenovanemu, prav tako pa njegovi eni
Nadi, iskreno zahvaljujemo za zanimivo predstavitev
ebelarjenja in ogled ebelarskega muzeja v Podovi.
e posebej pa smo bili navdueni nad predstavitvijo
ebelarskih medenih izdelkov in pija, s katerimi smo bili
poaeni.
V letu 2016 elim v imenu predsednice in upravnega

odbora vsem lanom DU Fram veliko zdravja in dobre
volje. Enake elje gredo tudi vsem ostalim obankam in
obanom obine Rae - Fram.
Skupinski posnetek s Francem Herganom (levo)
Zalika STAUBER
Zaklju~ili s kolesarjenjem
za letos
Kolesarska sekcija DU Fram je v letonjem letu z
aktivnostmi priela e 25. aprila. Na otvoritveni vonji v
novo sezono je sodelovalo kar 22 od skupno 25 aktivnih
lanov. Na prvem sreanju smo si zastavili ambiciozen
program in ga v celoti realizirali.
Vonje smo planirali ob sobotah, s startom pri trgovini
Lipa v Framu. Tam smo se zbrali kolesarji iz Frama ter
se podali proti gostilni Kostanj v Raah, kjer so se nam
pridruili kolesarski kolegi z Jeence, s Poega in iz Ra.
Pot smo nadaljevali do sladolednice v Raah, kjer smo
se malo okrepali. Po dogovoru smo se razdelili v dve
skupini - v prvi so bili kolesarji z vejo fizino kondicijo,
eljo po hitreji vonji in bolj oddaljenim ciljem, v drugi
pa smo ostali ljubitelji poasneje, rekreativne vonje,
ki je potekala po poti krajinskega parka skozi vasi Rae,
Brezula, Podova in do Brunvika v sosednji obini Stare.
Tam smo se oboji zdruili, se okrepali ter zadovoljni
vrnili v domai kraj.
Na najveji kolesarski podvig pa je bil doseen ob
letonjem praznovanju obinskega praznika. V mislih
imam kolesarski trim na Donako goro, kombiniran s
pohodom na vrh (o tej akciji smo v Novicah e obirneje
poroali). elimo si, da bi ta junijska vonja postala
tradicionalna.
Nai kolesarji so sodelovali tudi na prireditvi Polskavsko poletje, kamor so nas povabili lani Turistinega
drutva Polskava.
50
Na povabilo portnega drutva ikole smo se udeleili

kolesarskega trima v dolini cca 20 km, ki je potekal od
ikol do vznoja Haloz - Ptujske Gore - Lovrenca na
Dravskem polju ter nazaj do izhodine toke. Za zakljuek rekreativno bogatega dne smo se tam udeleili e
polevih dirk na starodobnih kolesih in osvojili bronasto
medaljo.
Veliko pomo smo izkazali na vinski trgatvi pri naem
lanu, Ivanu retniku. Za povabilo smo mu zelo hvaleni,
saj se je trgatev (oz. tisto, kar ji obiajno sledi), zavlekla
pozno v no.
V sklopu prireditev v poastitev praznika Krajevne
skupnosti Fram smo organizirali skupno akcijo z
odbojkarsko sekcijo. S kolesi smo prevozili nekaj vasi
v nai KS, se udeleili razstave udovitih izdelkov
ronodelskega kroka Unikat, nato odigrali odbojkarski
turnir ter dan konali v prostorih kegljake sekcije DU
Fram.
Zakljuno vonjo za leto 2015 smo opravili 14.
novembra. Udeleba je bila mnoina - 24 kolesarjev.
Dogodek smo nekoliko proslavili, saj smo nanj povabili
tudi nae funkcionarje in funkcionarje iz nekaterih
drugih drutev, ki so nam pomagali pri naem delovanju.
V prihodnjem letu si elimo e ve aktivnega lanstva, saj
je kolesarjenje - zraven plavanja in teka na smueh - zelo
zdrav in sprejemljiv port za vse generacije.
Zato naj tudi v bodoe velja: Za zdravo telo - vsi na kolo!
Tone PLANJEK,
vodja kolesarske sekcije
Vedeti mora{, v kateri pristan si namenjen,
~e èli{ ujeti pravi veter, ki te bo ponesel tja.
Dober popotnik nima natan~no izdelanih na~rtov in
ni osredoto~en zgolj na to, da nekam pride.

KRAJEVNA ORGANIZACIJA
RDEÊGA KRIA FRAM
Pavlici Rihtari~ v spomin
Na sonno, idilino jutro - v
nedeljo, 8. 9. 2015 - smo prejeli
alostno vest, da 63-letne Pavlice
Rihtari, podpredsednice odbora
RKS KO Fram, ni ve med nami.
Kar verjeti nisem mogla, kako je
to mogoe! e pred nekaj dnevi
sva namre govorili po telefonu in
prav ni nisem slutila, da jo bomo
v tako kratkem asu izgubili za
vedno. To dejstvo se nas je vse,
ki delujemo v KO RK Fram, zelo
dotaknilo. Ob novici o njeni smrti
je tudi na astni predsednik, Karli
Golauek, od alosti ostal brez besed, saj smo skupaj
humanitarno delovali preko tri desetletja in pol. Teko bo
nadomestiti tako pridno in portvovalno odbornico.
Pavlica svoji druini in nam nikoli ni toila nad nobeno
boleino. Prehranjevala se je zdravo, nikoli ni tarnala, da
je kaj narobe, samo strpno je prenaala slutnje o nevarni
bolezni. Svojih najdrajih, here Rosite in sina Danija,
ni elela obremenjevati s svojimi teavami, preve ju je
imela rada. Da je utila, da jo zdravje zapua, so slutili
samo njeni najbliji.
V odboru RKS KO Fram je delovala od leta 1979,
torej celih 36 let, zadnjih 15 let kot podpredsednica.
Nesebino in z dobro voljo je pomagala vsem krajanom
na podroju Jeence, ki so nao pomo potrebovali,
raznaala pakete pomoi, zbirala sredstva za lanarino in
prostovoljne prispevke za koledarje, obiskovala stareje,
jim prisluhnila v pogovoru in marsikdaj kupila iz svojih
sredstev drobnarije, ki so te ljudi zelo osreile. V zadnjih
letih je obiskovala obane nae KS v domovih starejih,
prijazno poklepetala z njimi in jim poklonila paket, ki
smo ga pripravili za ta namen. O vsem je poroala na
sejah naega odbora.
Za njeno izjemno delo pri RKS Fram je prejela mnoga
priznanja RK, tudi srebrno plaketo, za vsestransko
delovanje na podroju humanosti pa leta 2006 priznanje
upana Obine Rae- Fram.
Tudi v vrstah Karitas Fram je bila zelo aktivna; skrbela
je za stareje ljudi in jim posvetila mnogo prostega asa.
Izbrana je bila tudi za vekratno zastopnico Karitas Fram
na plenumu kofijske Karitas, sodelovala in pela pri
framskem cerkvenem zboru in se druila z njegovimi lani
v prostem asu. Pri DU Fram je pomagala pri organizaciji
izletov, pri Planinskem drutvu Fram pa pri organizaciji
obnih zborov.
ivljenje ji ni prizanaalo, a znala se je pobrati in vso
ljubezen posvetiti svojima otrokoma, Rositi in Daniju,
ki ju je imela neizmerno rada, saj sta bila svetli luki
v njenem ivljenju. Pomagala je pri varstvu in vzgoji
vnukov Aljaa in Eneja, pridobljenih bogatih ivljenjskih
izkuenj in spoznanj pa ni skrivala zgolj zase.
Samo teden dni po postavljeni diagnozi o nevarni
bolezni je izgubila boj z ivljenjem, v objemu svojih

najdrajih, here Rosite z druino in sina Danija, ki jo
neizmerno pogreata.
Tudi mi smo jo imeli radi, pogreamo jo in smo hvaleni,
da smo z njo preiveli mnogo lepih in ustvarjalnih let.
Trajno ostaja v naih srcih in spominu.
V imenu odbornikov RKS KO Fram
Sonja TII
80 let Karlija Golau{ka

Pred kratkim, 31. oktobra 2015,
je Karli Golauek praznoval
visok ivljenjski jubilej, 80 let
ustvarjalnega in plodnega ivljenja.
Praznoval je v krogu svojih
najdrajih, ki ga imajo zelo radi in
so zanj pripravljeni narediti vse,
mu z razumevanjem in ljubeznijo
pomagati in s tem premostiti e
tako velike zdravstvene teave.
Dokaz za to so njegova dobra
volja, nova energija in po kratkem
predahu ponovno sodelovanje v
vodstvu naega odbora.
Karli Golauek je za nao organizacijo RK Fram in na
kraj naredil toliko dobrega, da sploh ne vem, kje zaeti.
Gre namre za loveka z velikim srcem, ki pomaga vsem
in sodeluje pri mnogih organizacijah in drutvih. Njegova
priljubljenost med krajani je izjemna, le malokdo ga ne
pozna in z njim na tak ali drugaen nain ne sodeluje.
Naj v nadaljevanju spomnim zgolj na najpomembneje
funkcije, ki jih je opravljal v razlinih organizacijah in
drutvih.
Na elu RKS KO Fram je Karli Golauek e celih
50 let. Prav od njega smo se uili, kako zaeti z delom
v humanitarni organizaciji, ga dopolnjevati in deliti z
drugimi, kako pomagati ljudem v stiski, kako biti human.
Naa tradicionalna akcija 'Drobtinica'; posnetek iz leta 2012
Pod njegovim vodstvom deluje prostovoljno, brezplano in anonimno krvodajalstvo e 61 let, vsako
leto pa poleg zvestih krvodajalcev pridobimo e nekaj
51

novih. Uresniila se je tudi njegova velika elja, saj
smo s pomojo predsednika KS Fram, Antona Trlepa in
upana Obine Rae-Fram, Branka Ledineka, pridobili
in lani predali namenu nae prostore na Turnerjevi ul.
107. Nae delo je tako sedaj bolj dostopno ljudem;
enkrat meseno imamo uradne ure in s skupnimi momi
reujemo stiske posameznikov in druin, ki nao pomo
najbolj potrebujejo. Za svoje dolgoletno, portvovalno
in brezplano delo je Karli prejel mnoga, tudi najvija
priznanja, med njimi zlato plaketo RK in spominsko
plaketo Obine Rae-Fram.
Karli Golauek je vodil tudi nao KS; vekrat je bil lan
sveta KS, pa tudi njen predsednik. V okviru DTV Partizan
Fram (nogometna sekcija) je bil vrsto let predsednik
nogometnega kluba Fram, zadnja leta pa njegov astni
predsednik. Generacije nogometaev ga trajno nosijo v srcu
in spotujejo njegov velik prispevek za uspeno delo kluba.
Tudi pri PGD Fram je Karli Golauek lan e ve kot
50 let.
Drobtinica
V okviru mednarodnega dneva hrane, ki je 16.
oktobra, v Sloveniji poteka akcija 'Drobtinica'. Namen te
dobrodelne prireditve je, da bi zbrali im ve sredstev, s
katerimi bi omogoili plailo olske prehrane (malic ali
kosil) otrokom iz socialno ibkejih okolij.
Tako smo odborniki KO RK Fram organizirali to
dobrodelno akcijo v soboto, 17. 10. 2015. Od donatorjev
iz domaega kraja in okolice smo uspeli pridobiti
pekovske izdelke, veliko moke, iz katere so gospodinje
spekle odlien kruh, ter sadje in ostale domae dobrote.
Vse te izdelke smo nato ponujali na stojnicah, kjer smo v
zameno zanje dobili denarna sredstva.
'Drobtinica' 2015
Poarna akcija 2011 na O Fram; Karli Golauek skrajno desno
Opravljal je razline funkcije - od mladinskega in

pionirskega mentorja, podpoveljnika in poveljnika
drutva, tajnika, lana upravnega odbora in v sedanjem
mandatu lana nadzornega odbora. Za svoje nesebino in
portvovalno delo je prejel drutvena priznanja in zahvale
ter najvija priznanja Gasilske zveze Slovenije - zlato
gasilsko plaketo in plaketo gasilskega veterana, podeljena
pa mu je bila tudi Listina astnega lana drutva.
Njegov osebni jubilej - osem desetletij - smo z njim
praznovali tudi odborniki KO RK Fram. Zaeleli smo
mu zdravja in mnogo lepega, nai druini in voilom
pa so se pridruili tudi Anton Trlep, Branko Ledinek in
Valentina Gselman, mentorica mladim lanom RK na O
Fram. Lepo je bilo. lani celotnega odbora smo uivali
v razgovoru s slavljencem in se v sproenem doivetju
prijetnega veera druili z naim dragim (v zadnjem letu
astnim) predsednikom.
elimo, da bi na dragi Karli svoje bogato znanje s
podroja delovanja RK in humanosti delil z nami e
mnogo let, nam svetoval, pomagal in ostal na prijatelj.
Zelo lepo je biti va sodelavec in prijatelj, dragi na
Karli!
Sonja TII
52
Vreme nam je bilo naklonjeno in prireditev je zelo

lepo uspela. Zbralo se je veliko ljudi, ki so pokazali
svoje soutje in z veseljem prispevali denar za otroke.
Na ta nain smo zbrali 781,82 . Zbrana sredstva smo v
celoti namenili za prehrano otrok na Osnovni oli Fram.
Zadoala bodo za plailo 372 kosil ali 977 malic otrok.
Ob tej priliki se e enkrat zahvaljujemo vsem, ki so
darovali izdelke za nao prireditev, vsem, ki so pomagali
pri organizaciji, predvsem pa vsem vam, ki ste si vzeli as,
obiskali nao stojnico in prispevali denar za nae otroke.
Vabljeni spet oktobra 2016, ko nartujemo naslednjo
tovrstno akcijo.
Darja FRIC
Toliko ljudi okoli nas ìvi

ìvljenje brez pomena.
Zdijo se napol v snu,
pa ~eprav hitijo delati stvari,
ki se jim zdijo pomembne.
To je zato, ker se ènejo
za napa~nimi ideali.

PROSTOVOLJNO
GASILSKO DRUTVO
SP. IN ZG. GORICA
Uspe{no zaklju~ili (prvih)
90 let delovanja
Uspeno zakljuili praznovanje 90-letnice delovanja
Kot smo e obirneje poroali v prejnjih tevilkah

glasila, nae drutvo letos praznuje 90 let delovanja.
Osrednje prireditve so potekale v juniju, pri emer smo bili
(z izjemo vremena) zadovoljni z izvedenimi aktivnostmi.
Hvala vsem, ki ste pri slednjih pomagali ali nas podprli z
udelebo.
strao izvajamo gasilci iz celotne obine, pri emer jo

nae drutvo izvaja skupaj s PGD Fram, v drugi 12-urni
izmeni pa jo skupaj izvajata PGD Podova in PGD Rae.
Zahvala ob zakljuku leta
Ob zakljuku leta bi se radi zahvalili vsem lanom,

vaanom Sp. in Zg. Gorice, Obini Rae-Fram, KS
Rae, donatorjem in podpornikom, 'hinima drutvoma'
ter vsem, ki sta nam pomagali pri delovanju. Hvala vam!
Ve aktualnosti in utripov iz naega delovanja najdete
na nai Facebook strani www.fb.com/pgdgorica.
Vsem bralcem tega glasila elimo mirne in prijetne

praznike ter sreno, zdravo in mirno novo leto 2016!
Peter FINGUT
Prenova gasilskega doma
Ker je bila fasada naega gasilskega doma dotrajana, jo

je bilo potrebno prebarvati in obnoviti. V ta namen smo
angairali zunanjega izvajalca. Tako je na dom v oktobru
2015 dobil novo podobo.
PORTNO DRUTVO
SP. IN ZG. GORICA
Hiter pregled leta
Foto: Natalija Vratini
Prav tako smo, skupaj s KUD Sp. in Zg. Gorica,

obnovili dvorano gasilskega doma, s pomojo lanov in
vaanov pa smo bivi bife preuredili v garao, v kateri
imamo sedaj hranjeno gasilsko prikolico ter stari GVM-1
(gasilski kombi). Ker imamo na prostem veliko opreme,
smo prav tako dogradili nadstreek, pod katerim bomo to
opremo hranili.
Ob koncu praznovanja 90-letnice delovanja smo torej
poskrbeli za novo podobo naega gasilskega doma, ki
nam bo sluila e dolgo asa.
Operativna dejavnost in izvajanje poarne

strae v entilju
Tudi letos smo bili v Spodnji Gorici, v portnem parku

Kr, prie pestremu dogajanju. ez poletje se je odvijala
liga odbojke na mivki, ki se je zakljuila s prireditvijo
'Pomahajmo poletju', ki smo jo tudi letos organizirali prvi
vikend v septembru. Lanskoletna podobna prireditev je
doivela velik uspeh, kar nas je razveselilo in spodbudilo,
da se tovrstne organizacije lotimo tudi letos.
Prireditve so se znova najbolj razveselili otroci, kar je
bilo tudi priakovano, saj je v najveji meri namenjena
prav njim. Tudi letos smo za razigrane najmlaje pripravili
ve napihljivih igral, za njihove elodke pa ponujali
hot-doge, kokice, sok (seveda je bilo poskrbljeno tudi za
ostale). Na relaciji Sp. Gorica - Rae je vozil turistini
vlakec, na konni postaji pa jih je akal odlien sladoled
in - pozor! - vse to brezplano!
Da smo prireditev lahko izvedli, se moramo zahvaliti
Obini Rae-Fram, na pomo pa so nam priskoili e
Mesarija Skodi - Mes Pub, Reklamni atelje Babek iz
ikol, Pekarna Evropa Rae, Sladoled Calimero Rae in
Dejan Klampfer s.p.
Kljub malce slabemu vremenu se je zbrala velika
mnoica otrok in ostalih obiskovalcev.
Tudi letos smo izvajali standardne operativne

aktivnosti, ki so bile bolj intenzivne v oktobru - mesecu
poarne varnosti. Pregledali smo hidrantno omreje, imeli
operativne vaje itd.
Prav tako pa od oktobra 2015 dalje dvakrat meseno
izvajamo poarno strao v begunskem zbirnem centru
v entilju. Za delovanje begunskega zbirnega centra
je namre potrebna 24-urna gasilska poarna straa.
V ta namen so bila angairana vsa gasilska drutva iz
mariborske regije, pri emer je poarno strao do sedaj
v eni 12-urni izmeni izvajalo sedem gasilcev. Poarno
53

Tudi v letu 2015 smo organizirali tradicionalni nogometni turnir - memorial Mirka Robarja. Ker je v naem
e ustaljenem terminu, okrog 25. junija, letos potekalo
veliko praznovanje gasilcev PGD Sp. in Zg. Gorica, je bil
ta turnir izjemoma izveden v septembru. Zmaga je znova
pripadla ekipi M tlak, ki se je suvereno zavihtela na 1.
mesto. Iskrene estitke in se vidimo naslednje leto, takrat
ponovno junija.
Foto: Alen Vuk
Ker se v naem portnem parku vedno nekaj dogaja,

se je pojavila potreba po izgradnji nadstreka, ki ga je
zgradila ekipa naega drutva. Na tem mestu bi se radi
zahvalili vsem lanom in ostalim, ki so s prostovoljnim
delom pomagali pri delovanju drutva.
Istoasno je potekal tudi turnir v odbojki na mivki, kjer

je prvo mesto osvojila ekipa z Jeence. Glede na pozitivne
odzive vas e sedaj vabimo, da se nam pridruite tudi
naslednje leto in sicer prvi vikend v septembru; potrudili
se bomo, da bo prireditev e bolja.
Vsem, ki prebirate te vrstice, elimo mirne in prijetne

praznike ter vse dobro v novem letu 2016!
TURISTI^NO PORTNO
REKREATIVNO DRUTVO
TOTI LISJAK RAÊ
ekipe, je sodnika komisija, pod vodstvom kuharskega

mojstra Mirana Benca, najve tok podelila ekipi 'Stara
postaja - Bar na ovinku'.
Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, ki so nam omogoili
izvedbo prireditve. Pri tem bi posebej omenili Obino
Rae-Fram, KS Rae, Pivovarno Lako, pekarno Hlebek
d.o.o., Poto Slovenije, Zlato Ribico - Matja Ribi s.p.,
Pozejdon turizem d.o.o., Transport Maro Avto d.o.o. ter
podjetji Biromatik NT d.o.o. ter Tiskarno Rojko d.o.o.
Veliko obiskovalcev od blizu in dale nam daje vedeti,
da so ljudje nao prireditev vzeli za svojo, s tem pa nam
dali e dodatno motivacijo za organizacijo naslednjega
Lisjakovega kotla.
S prodajo jedi iz kotlov smo zbrali 1.200 , ki smo jih,
kot vsako leto, namenili pomoi potrebnim. Tako smo
Rdeemu kriu v Raah dostavili razline prehranske
artikle v vrednosti 900 .
Humanitarnost znova v ospredju

Blia se konec leta 2015 in as je za nekakno inventuro
iztekajoega se obdobja.
Ko se ozremo na minule mesece, kar ne vemo, kje bi
zaeli s pregledom opravljenega dela v naem drutvu, pri
katerem so v razlinih akcijah sodelovali ne le skoraj vsi
nai lani, pa pa tudi nai druinski partnerji in otroci.
V mesecu aprilu smo se udeleili istilne akcije v
Raah. lani drutva in nae druine smo se z zbirnega
mesta odpravili po vasi in mimo Rakih ribnikov, nato
pa po gozdu do lovskega doma LD Rae. Veliko smeti
se je nabralo v naih vreah, ki smo jih oddali na za to
doloeno mesto. V kolikor se bo podobna akcija ponovila
tudi v letu 2016, lahko zopet raunate na nas.
V sodelovanju s KS Rae in PGD Rae smo bili aktivni
pri postavitvi majskega drevesa, ki je v ast prazniku
dela pred 1. majem 'zraslo' na zelenici pri gradu Rae.
Ob prijetnih zvokih domaega ansambla ter hrani in pijai
smo se, skupaj z drugimi obani, ob tej prilonosti veselili
dolgo v no.
Sodelovali smo tudi na Flani piskru v Dobrovcah,
Pohorskem piskru na Mariborskem Pohorju, na Buijadi v
Loki ter seveda na tradicionalnem martinovanju v Raah.
V mesecu juniju so se nekateri lani udeleili
krvodajalske akcije v organizaciji KO Rdeega kria
Rae.
Tradicionalni, e VIII. Lisjakov kotel, smo organizirali
drugo soboto v juniju. Letos se je tekmovanja v
kuhanju jedi na lico udeleilo 21 ekip. Neverjetno,
koliko inovativnosti, znanja in tudi poguma so pokazali
tekmovalci! eprav so bile zmagovalke vse sodelujoe
54
Sao ROJS in
Peter FINGUT
Pozabili pa nismo tudi na Alino Braunsberger iz Podove,

ki smo ji za rehabilitacijo podarili 300 in ji s tem vsaj za
trenutek olajali boleino in ji na usta priklicali nasmeek.

BI Bar, Dom Danice Vogrinec - razvoz kosil, Drajof, Fantje
treh vasi, GD Sneka, Hot Chili Boys, Lovska druina
Rae, Nomad, PGD Podova, Pohorski risi, Surovina, D
Raek, D Raek - jadralci, TD Breza, TD Hotinja vas,
TD Miklav, Team Willys, Testing Team Durex, Yacht
Club Atlantic in zmagovalna ekipa Stara postaja - Bar na
ovinku.
V veselem decembru se e veselimo sodelovanja na
boino-novoletnem sejmu v Raah, v tem mesecu
pa nas aka e ena krvodajalska akcija v naem kraju humanitarnost je naa rdea nit.
Alina, vidimo se na IX. Lisjakovem kotlu, ti pa im prej
okrevaj!
Drage bralke in bralci Novic! elimo vam srene, mirne

in naklonjene boine praznike, v novem letu 2016 pa im
ve veselih trenutkov in prijetnih snidenj.
Seveda donacije ne bi mogli izvesti, e sodelujoe

ekipe ne bi skuhale tako dobrih jedi. Posebna zahvala gre
naslednjim ekipam: Balinarsko drutvo Angel Besednjak,
Kristijan GSELMAN in
Tedi PLEVNIK
KRAJEVNA ORGANIZACIJA
RDEÊGA KRIA RAÊ
Zahvala 'Lisjakom'
V obini imamo precej drutev, ki s svojim delovanjem
plemenitijo ivljenje skupnosti. Mirno pa lahko zapiem,
da so lani Turistino rekreativno portnega drutva Toti
lisjak nekaj posebnega, saj s svojo vedro energijo in
znamenito 'kuharijo' popestrijo vsak obinski praznik. So
kreatorji najznameniteje drutvene prireditve v obini
- 'Lisjakov kotel', kjer sodelujejo ljubiteljske kuharske
skupine iz celotne Slovenije. Prireditev je tako pestra in
mnoina, da bo najbr kmalu prerasla nekdaj legendarno
'Rako no'.
Lisjakov pa ne povezuje samo druenje in kuhanje,
ampak tudi humanitarna dejavnost. Njihov izkupiek od
kuhanja vedno namenjajo posameznikom, ki so potrebni
pomoi, ali humanitarnim drutvom. Tako so koncem
novembra obiskali nae skladie Rdeega kria in
ga napolnili z moko, testeninami, zdrobom, pateto in
sladkarijami za otroke. Neizmerno smo jim hvaleni!
Upamo, da bodo e dolgo tako pozitivno delovali in da
jim bo prihodnost im bolj naklonjena ter jim uresniila
elje.
Spotovani obani,
iskreno se vam zahvaljujemo za vae prispevke za
koledarje in za vao podporo pri naem delu. elimo vam
zdravo, uspeno in mirno novo leto.
Olga BOROVNIK,
predsednica
ÊBELARSKO DRUTVO RAÊ

Dru{tvene aktivnosti
ebelarji tudi v jesenskem asu nismo poivali.
Kljub temu, da s ebelami ni bilo toliko dela, kot ga je
v pomladanskem in poletnem asu, nismo sedeli kriem
rok. V nadaljevanju vas seznanjam z naimi aktivnostmi.
Dvolanska ekipa ebelarskega drutva Rae se je

udeleila tekmovanja v kuhanju krompirjevega golaa,
ki ga je organiziralo ebelarsko drutvo Lovrenc na
Pohorju. Med sedmimi tekmovalnimi ekipami sta naa
lana zasedla prvo mesto.
V organizaciji ebelarske zveze drutev Maribor smo
se oktobra, skupaj s ebelarji iz drugih drutev, udeleili
strokovne ekskurzije, ki smo jo zaeli z ogledom zasebne
ebelarske zbirke Franca Hergana v Podovi. Po ogledu
smo pot nadaljevali preko Ptujske Gore v Dravinjsko
dolino, do samostana dominikank v Studenicah, nato
pa e do blinje Kriee vasi, kjer smo si ogledali prvo
slovensko etnoloko vas. Zanimivo je bilo videti itni
55

mlin, ki za svoje delovanje koristi mo vetra, oglarsko
kopo, kozolec, kmeko izbo s kruno pejo, stiskalnico
za sadje in grozdje. V etnoloko vas seveda sodi tudi
tipini slovenski ebelnjak. Zanimiva je lokalna vaka
trnica, kjer enkrat tedensko prodajajo lokalno pridelana
ivila, med katerimi najdemo suhomesnate izdelke, sir,
kis, med, ajne meanice, buno olje in sezonske vrtnine
ter poljine. V kolikor pridelki niso vnaprej naroeni,
je nanje potrebno poakati 15 minut (da jih poberejo).
V dnevih, ko trnica ne obratuje, je mono vse izdelke
kupiti v blinji gostilni, kjer smo si ejo in lakoto (ob
spremljavi domaega ansambla) poteili tudi mi. Od tam
smo odpotovali v Poljane, kjer so nas v vzorno urejenem
ebelarskem domu, ob katerem stoji drutveni ebelnjak,
priakali tamkajnji ebelarji ter nas pogostili z motom
in peenimi kostanji. Popoldan smo ekskurzijo zakljuili
z obiskom pri ebelarjih v Slovenski Bistrici, kjer smo si
ogledali ebelarsko uno pot medovitih rastlin, vzrejalie
matic in drutveni ebelnjak. Prisluhnili smo njihovim
nartom, da zgradijo ebelarski center. Po okrepilu smo
odpotovali proti domu.
ebelarji smo pred leti zaeli z medenim zajtrkom v
olah in vrtcih, katerega pobudnica je bila ebelarska
zveza Slovenije. Sasoma je medeni zajtrk prerasel v
tradicionalni slovenski zajtrk, ki se ga, poleg ebelarjev,
udeleujejo tudi lokalni pridelovalci hrane. Letonjega
zajtrka, ki je bil 20. novembra (na Dan slovenske hrane),
smo se ebelarji ebelarskega drutva Rae udeleili v
vrtcih in olah v Framu, Raah in Marjeti. ebelarji se
vseskozi zavzemamo za uivanje lokalno pridelane
hrane s im krajo transportno potjo od proizvajalca do
potronika. ebelarji od prvega medenega zajtrka dalje
irimo idejo, da je lokalno pridelana hrana bolja izbira
od hrane, ki je prepotovala na stotine ali celo tisoe
kilometrov.
Renata MONIK
delovanja. Smo humanitarna, neprofitna organizacija

kroninih bolnikov. Koronarni klub Maribor je bil
ustanovljen na pobudo Zveze koronarnih drutev in
klubov Slovenije, Drutva za srce in oilje Maribor in
Podravje, Splone bolninice Maribor, Iniciativnega
odbora delavcev kardiolokega oddelka in bolnikov
laikov. Sede kluba je na Partizanski cesti 24 v Mariboru.
V klub je vlanjenih 217 lanov, ki delujejo v trinajstih
vadbenih skupinah - pet jih je v Mariboru, dve v obinah
Hoe-Slivnica in Rae-Fram, po ena pa v obini entilj,
Miklav na Dravskem polju, Rue in Slovenska Bistrica.
Uradne ure kluba so vsako sredo od 9. do 11. ure in sicer
na sedeu kluba. Sicer pa smo dosegljivi na telefonski
tevilki 051 440 551 ali 051 440 552 ter preko e-pote:
koronarni.klub.maribor@siol.net. Najdete nas tudi na
spletni strani www.koronarni-klub-maribor.si.
V program vseivljenjske rehabilitacije se zdruujejo
bolniki z naslednjimi teavami: s stabilno angino pektoris,
po srno miinem infarktu, s srnim popuanjem
(stabilno obdobje), z vstavljenimi umetnimi zaklopkami
ali srnim spodbujevalnikom, s prisotnimi dejavniki
tveganja (povian krvni tlak, sladkor, maobe). lani
kluba so lahko tudi svojci in prijatelji bolnikov.
Z eljo zagotoviti im ve koronarnim bolnikom
skupinsko rehabilitacijsko vadbo v krajih njihovega
bivanja, smo v obini Rae-Fram v letu 2007 ustanovili
dve vadbeni skupini:
vadbena skupina 'Rake' deluje v telovadnih prostorih
O Rae. Vadbo obiskuje 22 lanov, ki vadijo vsak
torek od 17.30 do 19.00 ure. Rehabilitacijsko vadbo
izvaja tudent medicine Alen Pavlec;
KORONARNI KLUB MARIBOR

Vadbeni skupini Ra~e in Fram
Koronarno drutvo in klubi, zdrueni v zvezi, so s
svojim delovanjem po vsej Sloveniji in s programom
vseivljenjske rehabilitacije koronarnih bolnikov postali
pomemben len pri varovanju zdravja srnih bolnikov.
Z rehabilitacijo odpravljamo dejavnik tveganja, ustrezno
zdravimo ter izboljujemo telesno, duevno in socialno
poutje bolnikov. Na ta nain podaljujemo ivljenja in kar je e pomembneje - dokazano je, da ga izboljujemo.
Ozaveen in zadovoljen bolnik je naa nenehna skrb.
Dejavnosti koronarnih klubov so: skupinska
rehabilitacijska vadba in druge fizine aktivnosti
(nordijska hoja, vadba v naravi in strokovno vodene
vadbe v bazenu v zdraviliu Radenci), zdravstveno
izobraevanje, organizirano druenje, izleti.
Koronarni klub Maribor letos praznuje 10 let svojega
56
vadbena skupina 'Zlati studenec' deluje v telovadnih

prostorih O Fram. Vadbo obiskuje 12 lanov, vadijo
pa vsak etrtek od 17.00 do 18.30 ure. Rahabilitacijsko
vadbo izvaja dipl. med.sestra Nataa Ulamec.
Skupina lahko sprejme e nekaj novih lanov, zato

prijazno vabljeni!

Pred zaetkom vadbe si izmerimo krvni tlak, nato se
lotimo vaj s poudarkom na pravilnem dihanju (to ugodno
vpliva na delovanje srca), sledijo pa aerobne vaje za
krepitev miic telesa in srca (trajajo 30-45 minut) ter 15
minut sproanja. Ob koncu vadbe si ponovno izmerimo
krvni tlak, izmerjene vrednosti pred in po vadbi pa
vpiemo v karton vadeega, ki vaditelju vadbe pomaga
pri doloitvi teavnosti vadbe.
Vsako vadbeno skupino obie po letnem planu kluba
tudi kardiolog, ki opravi informativno motivacijsko
predavanje o dejavnikih tveganja, zdravljenju koronarnih
bolezni, pomenu v RKB, zlasti uinku redne telesne
aktivnosti in zdrave prehrane. Pregleda tudi vrednosti
krvnega tlaka in enkrat letno odita vrednost srnega
utripa; to uslugo nam prostovoljno opravi na strokovni
vodja Koronarnega kluba Maribor, primarij Mirko
Bombek, dr. med., spec. internist.
Meseca julij in avgust sta tudi za nas poitnika.
Cena mesene vadbe je 12 evrov, letna lanarina pa
znaa 17 evrov. Za ta znesek nudimo naim lanom

skupinsko vadbo, zdravstveno izobraevanje ter dva
krat letno brezplano kopanje v zdraviliu Radenci.
Enkrat letno organiziramo izlet in ga glede na finanno
situacijo tudi sofinanciramo. Organiziramo tudi 7-dnevno
obnovitveno rehabilitacijo v Strunjanu, marjekih
toplicah in Radencih in dva pohoda s piknikom.
Sofinanciramo tudi izobraevanje novih vaditeljev
skupin in delovanje kluba.
Cilj vadbe in drugih aktivnosti, ki jih izvaja Koronarni
klub Maribor, je izboljanje telesne kondicije, zdravje
lanov in prepreitev ponovitve bolezni.
Koronarni klub Maribor se zahvaljuje Obini RaeFram za sodelovanje in pomo pri delovanju vadbenih
skupin.
Vabljeni v na klub! Naredite nekaj zase in ostanite
zdravi!
Darinka PEOVNIK,
predsednica
Kako pravilno pripraviti prispevke za Novice?

Znova vas naproamo, da pri pripravi in posredovanju prispevkov za objavo v naem glasilu dosledno upotevate
naslednje usmeritve:
prispevki naj bodo vsebinsko ire aktualni;
zaelene so predvsem vsebine, ki se nanaajo na aktivnosti, doseke, dogajanja in zanimivosti, neposredno
povezane z nao obino in obani;
vsebine, ki jih posredujete z namenom objave, naj bodo napisane kratko in jedrnato (optimalna dolina
posameznega lanka je pol strani A4 formata, v primerih veje pomembnosti oz. aktualnosti za irok
krog obanov pa je omejena na eno stran (do maksimalno stran in pol) formata A4; morebitno dodatno
poveanje obsega je mogoe le izjemoma in sicer po predhodni in pravoasni uskladitvi avtorja z odgovorno
osebo urednitva);
prispevke posredujte v pisavi New Times Roman, velikost pisave 12, razmah med vrsticami oznake 1,
brez centriranja in vsakrnih drugih vrst oblikovanja tekstov (brez okvirjev, tabel, senenja ipd.),
e-prispevkom priloite od 1 do maksimalno 3 fotografije (in sicer obvezno kot priponko v formatu
.jpg, nikakor pa vstavljenih med wordow tekst!), ki naj bodo pospremljene s kratkimi komentarji in
navedbami avtorjev;
med tekstom oznaite - navedite, kam kateri slikovni posnetek, ki ga prilagate kot posebno priponko,
po vsebini sodi;
tekstov ali dela tekstov ne piite z velikimi tiskanimi rkami;
prispevke za objavo poljite im prej, po monosti takoj tedaj, ko se nek dogodek zgodi in e lahko o njem
pripravite ustrezen, e 'sve' zapis (ne akajte do zadnjega trenutka!);
prispevkov ne poiljajte po datumu, ki je v vsakem predhodnem glasilu naveden kot skrajni rok;
v primeru prevelikega obsega Novic bomo po potrebi ukinili ali vsaj skrili nekatere rubrike;
v primeru predhodne (pred iztekom roka za oddajo lankov) zapolnitve razpololjivega (zmanjanega)
prostora v Novicah bodo pri objavi imele prednost vsebine, ki bodo prispele prej.
V primerih morebitnega nespotovanja navedenih proenj bomo primorani lanke zavrniti oz. jih ne bomo objavili.
Hvala za razumevanje!
Urednitvo
57
PISALI STE NAM

Odbojkarska pravljica v Mehiki
Zakorakali smo v mesec december. Mesec, ko dii po
cimetu, kandiranem sadju. Mesec, ko ljudje ivno tekajo
po trgovinah, nakupujejo darila ter v glavi sestavljajo
silvestrske jedilnike z natanno preraunano koliino
bifteka, ki ga je lani zmanjkalo e ob osmih zveer. Za
mnoge je to as, ko si obljubijo, da v novem letu ne bodo
ve kadili, da bodo privarevali kak cent, kupili nov avto,
mogoe odli na potovanje in vsak dan pojedli kakno
jabolko. Na radijskih postajah predvajajo popularne hite
preteklega leta, po televiziji pa nas spominjajo na aktualne
dogodke doma in po svetu, na plano vleejo najbolj
spektakularne inserte posnetkov z nae politine scene in
secirajo podatke o tem, s katero tematiko s(m)o se ukvarjali najdlje. Ob tem pa nas seveda ne pozabijo prosvetliti
tudi z informacijami v stilu, koliko bo za silvestrsko obleko
odtela kembrika princesa. Skratka, za vsakega nekaj,
raznovrstne iz sivega povpreja izstopajoe zadeve, ki naj
bi - kakor na koga, pa - naredile moan vtis in dokazale,
da zapuamo e eno legendarno in spektakularno leto, ko
se je dogajalo na polno...
Odbojkarske navduence pa nas v tem prazninem,
skorajda e povsem zimskem asu, e vedno prijetno
grejejo spomini na navijako leto 2015 ter vroo Mehiko.
Tja smo na svetovno prvenstvo, po zaslugi nae rdeelase
odbojkarske etice v sestavi Jernej Vrhunc, Urban Drvari,
Jure Okrogli, Sergej Drobni, Matej Kk, iga Donik,
Sao talekar, Jan Kozamernik, Primo Vidmar, Tonek
tern, Jakob Rojnik in Matev Ledinek, odpotovali v
mesecu septembru.
tekoem traku osvajali mehika srca nenejega spola.

Kljub utrujenosti po tekmah so se rade volje podpisovali
na oge, odbojkarske broure in majice, nikakor pa ne
dvomim tudi, da e danes prenekateri ohranjevalnik
zaslona na raunalnikih mehikih deklet krasi selfie z
naimi odlinimi, simpatinimi, neukrotljivimi rdeelasci.
Ves as prvenstva so fantje stopnjevali tempo igre in
vzduje v dvorani, ki je svoj vrhunec doseglo na tekmi s
Francijo. Z neporavnanimi rauni z evropskega prvenstva
v Brnu, kjer so prav Francozi slovenskim fantom za eno
mesto speljali kolajno, so se z izbrano vrsto Francije
nai junaki sooili na tekmi, ki je vodila v osmino finala.
Varovanci selektorja Iztoka Kele so po udarnih prvih
dveh dobljenih nizih nekoliko popustili, tako da je po
tirih nizih na semaforju z rdeo utripal rezultat 2:2.
Kako napeta neodloenost! Kljub uvodnemu vodstvu
naih fantov v petem nizu sem pri rezultatu 11:14, ko je
nasprotnike do zmage loila samo e ena samcata toka,
klonila brutalnemu pritisku in se v navalu adrenalina
spotljivo, obenem pa krevito ovila v slovensko trobojnico
- preko glave, da nisem videla niesar. V domnevno
izgubljenem poloaju sem pod zastavo - ob divjem bitju
srca, belih lenkih od monega stiskanja pesti in duljivem
zadrevanju dihanja - kot v nekaknem unikatnem
bunkerju preivela zame neskonno dolge minute, vse do
rezultata 16:15 za nae, ko so z nekaj odlinimi servisi
ter monim blokom in obrambo povedli. Do konnega
rezultata 20:18, ki je rdee bojevnike popeljal v osmino
finala, sem nato izmenino pokukala izza zastave le, ko
je v moji neposredni bliini strano zavrealo, saj je to
oznanjalo doseeno toko za nae. Taknega preobrata
tekme resnino ni priakoval nihe! Infarkten peti niz s
Francozi je nae odbojkarske heroje popeljal med osem
najboljih reprezentanc na svetu, navduene navijae
pa skoraj prisilil k nakupu srnih spodbujevalnikov. e
sodim po sebi, moram namre priznati, da je taka koliina
portnega adrenalina za navijae na tribuni pravi ok za
organizem.
Vsi nai
Ideja o isti barvi las se je fantom porodila e po lanskem

uspehu v Brnu, kjer so na evropskem prvenstvu konali na
etrtem mestu. e pred odhodom v Mehiko so se tako fantje
zedinili in se vsi skupaj pobarvali na rdee. Prav zaradi
edinstvenih frizur in seveda tudi odlinih iger, s katerimi
so razvajali svoje ne prav mnogotevilne, zato pa toliko
glasneje in zveste navijae, so fantje na prizoriu tekem
v Mexicaliju okirali ostalo obinstvo, obenem pa kot po
58

Mehiki mediji so nas naslednje jutro z mastnim tiskom na naslovnici 'Slovenska rdea armada vstala od mrtvih'
znova izdatno spomnili na sladko zmago prejnjega dne, emocionalno izraanje veselja in nepojmljiv uspeh fantov pa
uvrstili na prvo stran celotnega dnevnega asopisja, ob bok tenisaa Noleta.
Seveda niso pozabili omeniti tudi nas, zvestih navijaev,
ki smo ves as prvenstva dihali z naimi fanti in si v
navijako podporo prinovaili tudi gledalce s Kitajske ter
drugih narodnosti, ki so nam pomagali pri spodbujanju.
Po prvem (ve kot uspenem) delu tekmovanja smo
zapustili vro in puavski Mexicali ter se (tako igralci
kot navijai) preselili v blinje mesto Tijuana, kjer se je v
nadaljevanju prvenstva odvijal boj za najvija mesta. Prost
dan smo oboji izkoristili za oglede; fantje so se odpravili
na plao Rosarito, navijai pa smo se odloili za 'skok'
preko meje ter si z navduenjem ogledali San Diego.
Po nekaj tekih dvobojih v nadaljevanju tekmovanja je
na rdeelasi ponos, z zmago nad reprezentanco Kanade,
svetovno prvenstvo zakljuil na pravljinem sedmem
mestu, kar je v svetovnem merilu do sedaj najbolja
uvrstitev slovenskih odbojkarjev. Da je leto 2015 v
Trenutek zgodovinske zmage in nepopisno veselje naih odbojkarjev
portnem svetu res leto odbojke, je dober mesec po
prihodu iz Mehike potrdila tudi lanska reprezentanca, ki
se je na evropskem prvenstvu v Bolgariji, skupaj z mladincem Janom Kozamernikom, zavihtela na drugo mesto.
Da so nai fantje v Mehiki podirali vse rekorde, je pokazala tudi statistika, saj so se Tonek tern, Jan Kozamernik
in iga Donik uvrstili med najboljo dvajseterico prvenstva, od tega Tonek tern na prvo mesto po tevilu osvojenih
tok. Prav tako smo mi, 'obinski' navijai, ves as prvenstva prekipevali od ponosa
nad odlinimi sprejemi in portvovalno igro naega Mateva Ledineka iz Morja, ki
se je v svoji kategoriji uvrstil v sam vrh med sprejemalci.
In e si na tem mestu sposodim misel enega izmed tekmovalcev, da mo ekipe
ni le v posameznikih, temve mora za konni uspeh isto vsak dodati svoj delek,
seveda nikakor ne gre spregledati, da so k mozaiku uspeha - med drugim s trdno
moralno podporo ter koristnimi nasveti - izdatno pripomogli tudi predstavniki
strokovnega taba. Kapo dol torej pred selektorjem Iztokom Kelo, pomonikom
Zoranom Kedaiem, fizioterapevtom Juretom Ivartnikom (slednji je vestno
odpravljal pokodbe nae izbrane vrste) in Aleem Andloviem (poskrbel je, da je
tudi statistika 'timala').
Polna vtisov in prijetnih doivetij po tem, ko so slovenski odbojkarji 12 dni skoraj
dobesedno puali srce na igriu, navijai pa na tribunah, se je naa navijakoigralska odbojkarska druinica vrnila z mehikega popotovanja. Igralci (sedaj
orannolasci, saj je po Mehiki sledilo e kar nekaj pranj glav) si s svojimi klubi v
Na Matev Ledinek
sklopu dravnega prvenstva e stojijo na nasprotnih straneh mree, navijai pa e
naprej pridno spremljamo tekme, glasno navijamo in tudi ostale vabimo, da ob kakni od naslednjih prilonosti navijaki
utrip doivite na lastni koi. Nepozabno je!
Petra PLEIVNIK
elimo vam
lepe decembrske praznine dni in
da bi v novem letu tudi ivljenje
bilo im vekrat praznik.
Sreno, zdravo in uspeno 2016!
KS Rae in KS Fram
59

Slavil je Pav~ev Franci s Planice
13. maja letos je minilo 70 let, odkar se je na ernejevem rodil Pavev Franci.
V ivljenje se je pogumno napotil na Buarjevem, na domu oeta, kjer je preivel rosna leta.
Najraje je pasel ivino, nikakor pa mu niso bili tuji tudi okopavanje, etev, domai mlin in kolo na agi, a najbolj ljuba
mu je zmeraj bila kosa.
K sorodnikom Pavevim ga je pot zanesla po vojski.
Franci ima rad vsa dela, v posebno veselje pa mu je konja. V gozdu ima vedno urejeno kot v parku! Za ivino ima
veliko skrb in pazi, da so jasli vedno polne.
Franci rad pomaga vsem sosedom. Na drevju nam poree ves 'lim' (omelo), 'peklic' za kruno pe pa nam nikdar ne
zmanjka! V konji skrbno oisti vse nabreine.
Zadnja leta Franci preivlja z Gelico in Mirkom. Zelo pogrea Slavico.
eprav leta kaejo svoje, njegova mladost e zmeraj ni minila. Franciju elimo, da bi bil e naprej tako zdrav, vesel,
kreposten in mladosten!
Dragi Franci, prisrno se ti zahvaljujemo, da smo se lahko v lovskem domu na Planici poveselili v tvoji drubi.
V imenu sosedov zapisala
Barbara TERN
Pozor: gradbeno dovoljenje ni enako

vpisu stavbe v kataster stavb
V Zgornji Gorici e nekaj asa deluje projektivni biro IPN Goran Koroec s.p. Preteno se ukvarjamo z izdelavo
gradbene dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja novih gradenj ter nelegalnih gradenj. Izvajamo tudi
strokovne gradbene nadzore nad gradnjo.
Opaamo, da je veliko strank v nai obini zmotno preprianih, da je vpis stavbe v kataster, ki so ga opravili pred
asom, enakovreden gradbenemu dovoljenju.
Postopki pridobitve gradbenega dovoljenja pred osamosvojitvijo Slovenije so bili dolgotrajni (obiajno so trajali ve
let), zato so investitorji po dolgoletnem boju z birokratskimi mlini omagali in hio preprosto zgradili brez gradbenega
dovoljenja. To so nekatera geodetska podjetja s pridom izkoristila in vpisovala objekte v kataster stavb - nekako
zavajajoe, da je s tem uradno vse urejeno. Ljudje so po vpisu stavbe v kataster bili prepriani, da so s tem ugodno
uredili gradbeno dovoljenje za njihovo hio.
Vpis stavbe v kataster stavb je sicer prav tako zakonsko obvezen in se izvede po konani gradnji objekta, na primer
hie. Postopek vpisa stavbe v kataster stavb vam uredi geodetsko podjetje ali projektant. Podjetje izmeri dokonno
zgrajeno hio, notranje prostore, zabelei bistvene lastnosti objekta in na osnovi tega izdela elaborat za vpis stavbe
v kataster stavb. Elaborat se vloi na Geodetsko upravo, ki tako objekt evidentira v katastru stavb. Pomembno pa
je poudariti, da s tem vpisom objekt ne pridobi gradbenega dovoljenja in je v primeru nelegalne gradnje e vedno
nelegalno grajen. Seveda ni ni narobe, e je vpis stavbe v kataster e opravljen, vendar se tako potrebi po pridobitvi
gradbenega dovoljenja ne izognemo.
Da bi se stanje, ki je specifino za Slovenijo, uredilo, je dovoljeno pridobiti gradbeno dovoljenje za e obstojee
objekte, ki so grajeni nelegalno. Po domae to imenujemo legalizacija rnogradnje.
Gradbeno dovoljenje je dokument, ki ga je potrebno pridobiti pred prietkom gradnje objekta. Izda se v obliki
60

odlobe s strani upravne enote, na osnovi dokumentacije
za pridobitev gradbenega dovoljenja. Dokumentacijo za
pridobitev gradbenega dovoljenja izdela projektant in
vsebuje z zakonom in pravilniki obvezne narte, soglasja
ter elaborate.
Odloba za gradbeno dovoljenje je obiajno na A4
formatu enega ali ve listov in vsebuje ig upravne enote,
kjer je navedena tevilka gradbenega dovoljenja, kraj in
datum izdaje ter podpis uradne osebe. V veini primerov
je odloba vezana na gradbeno dokumentacijo kot priloga
z navedbo tevilke gradbene dokumentacije na igu in v
besedilu odlobe.
V kolikor niste prepriani, ali va objekt e ima gradbeno
dovoljenje, elite dodatne informacije in brezplano
svetovanje, smo vam na voljo na info@ipn.si ali na gsm
041 327 313, od 9. do 16. ure (ali po dogovoru). Ve
informacij lahko najdete tudi na spletni strani www.ipn.si .
Goran KOROEC,
univ. dipl. gosp. in.
kjerkoli se je ponudila prilonost za to, med drugim tudi

na letaliu Joeta Punika na Brniku. Po dobrih osmih
urah in prevoenih 153 km sva, precej utrujena, z boleimi
koleni in ahilovo tetivo ter z odrgnjenimi 'sedalnimi' deli
telesa, prispela v Radovljico.
Drugi dan sva pot nadaljevala proti Kranjski Gori. Od
Jesenic do cilja naju je vodila krasno urejena kolesarska pot
D-2, ki je skoraj v celoti speljana loeno od avtomobilske
ceste. V Kranjski Gori sva si privoila malo razvajanja polpenzion v hotelu s tirimi zvezdicami, ki je vkljueval
tudi kopanje v hotelskem bazenu. Torej le nisva potovala
isto partansko. Dva dni sva raziskovala lepote Kranjske
Gore, obiskala Planico in Belopeka jezera, se osveila
v jezeru Jasna, predvsem pa dobro jedla in malce ve
poivala kot kolesarila.
Tretji dan naju je akal vzpon ez Vri (1611 m. n.
v.), ki so ga spremljale meglice nad vrhovi Julijcev in
vremenska napoved, ki je obljubljala nevihte. In res, ena
manja naju je ujela v 35. ovinku pri spustu proti Trenti,
naslednja - tokrat taka res konkretna, s too - pa naju je
brez usmiljenja nagnala pod streho v kraju Soa.
Kolesarski dopust 2015

Lansko zimo je v naju zorela elja po dopustu s kolesi,
brez avtomobila in strenega kovka - zamislite si: samo
nekaj najnujnejih oblail, skromna toaletna torbica,
bicikla in midva. Z razmiljanjem se je tudi cilj vse
jasneje izrisoval: Gorenjska, Posoje, Gorika Brda do
slovenske obale. Vedela sva, da to pomeni prekolesariti
priblino 400 km v tednu dni, spati v hostlih, jesti 'hitro
hrano' ob poti
In tako sva v nedeljo, 5. julija 2015, kmalu po sonnem
vzhodu, otovorjena s prtljanima torbama in manjima
nahrbtnikoma, polna priakovanj iz Frama odkolesarila
v smer Celja, po Tuhinjski dolini, skozi Kamnik in proti
Radovljici, kjer je bil najin cilj za prvi dan in prenoie
za prvo popotniko no.
e dopoldne naju je mono zdelovala vroina, pripekalo

je poletno sonce. Tako je bil najbolj zaelen produkt
krema za sonenje, najljuba pijaa pa voda, ki pa se je
segrevala hitreje, kot sva jo lahko pila. Natakala sva jo,
V naslednjih dneh naju je 'siva pot' vodila v Bovec, kjer

sva prvi poskusila bovke krafe, pa v Kobarid, Tolmin,
Most na Soi in vse do Kanala, kjer sva se prvi skopala
v prijetno hladni Soi. Od Plav sva se vzpela do Gorikih
Brd, kjer sva si v Gonjaah najprej ogledala slikovita
Brda z razglednega stolpa, nato pa sva jih prevozila e
s kolesom. Najin cilj sta bila vas Ceglo in znameniti
Gredi, kjer se dogaja priljubljena nadaljevanka 'Ena
lahtna torija'; no, pravzaprav so tam snemali le zunanje
prizore, notranjost pa je bila posneta v studiu. Ista torija
pa je tudi z gostilno in trgovino - na proelje hie v Biljani
so za potrebe snemanja pritrdili tablo z napisom, zato v
tisti gostilni nisva dobila pijae in v trgovini nisva mogla
kupiti sendviev. Sva pa zato rade volje poklepetala s
prijaznimi domaini, ki jim pozornost, ki so je deleni
zaradi omenjene nadaljevanke, ni prav ni odve.
Ko sva zapustila Gorika Brda, naju je pot vodila do
Solkana in Nove Gorice, ez Kras, mimo tanjela do
Dutovelj in Pliskovice. Ko nama je Slovenija postala
premajhna, sva prevozila e koek Italije - od mejnega
prehoda Col sva kolesarila skozi Bazovico, Opine in
avlje, kjer sva se spet prikljuila na nama tako drago
in deloma e poznano kolesarsko traso Parenzano (in jo
tako sedaj prevozila v celoti). Le-ta naju je vodila skozi
kofije in Bertoke do eleznike postaje Koper, kjer sva
najino potovanje, s krepko 'petko' in irokim nasmehom,
tudi slovesno zakljuila.
61

V sedmih dneh sva tako prevozila dobrih 450 km. Seveda sva se v Kopru e malce prepustila morskim uitkom, dobri
hrani, predvsem pa sva se veselila, da konno spet objameva najina otroka, ki sta naju doma e nestrpno priakovala.
Po vrnitvi domov sva od drugih pogosto sliala: Pa kaj sta vidva nora, mi na dopustu uivamo, ne pa trpimo! In
midva odgovarjava: Tudi midva sva uivala. Uivala sva v vsakem prevoenem kilometru, uivala v ponosu, ki sva
ga utila, ko sva dosegala zastavljene cilje. Predvsem pa sva uivala v lepotah nae deele, ki jih iz brzeega avtomobila
in/ali na avtocestah ne more opaziti. Tako sem letos imela dve motivacijski pesmi: 'ista jeba' (MI2) in Avsenikovo
'Slovenija, od kod lepote tvoje'. e zdruimo obe, v praksi nastane dobitna kombinacija!

Nataa in Emir MAEK
Krajinski park Ra~e: ponos krajanov - ali res?

Kot biva krajanka obine Rae-Fram se seveda rada
vrnem domov, da obiem druino. Pot pa me skoraj
tedensko odnese tudi v tamkajnji krajinski park, oazo
miru in nepopisne lepote. V park, na katerega bi morali
biti domaini e kako ponosni, a se ob blijem pogledu
zdi, da vsi niso.
Na to obmoje sem zahajala e kot isto majhna deklica
in sicer z druino in mamo, ki so se ji ribniki sredi gozda
vedno zdeli arobni. Kot osnovnoolka pa sem tesno
prijateljevala s udovito deklico, ki je ivela na obronkih
sedanjega krajinskega parka. Spomnim se, da sem e
takrat imela sreo opazovati marsikateri sonni zahod z
njihove terase. Sonce je zahajalo za velikim ribnikom in
gozdom in zdelo se mi je, da ni vejega trenutka lepote.
Takrat je imel ta koek narave e veliko bolj divjo
podobo, brez urejenih poti za sprehajalce. Skozi leta so
ribniki z gozdovi postali urejen krajinski park, ki je zdaj
prepleten s potmi za ljubitelje narave in tiste, ki iejo
mir in sprostitev, ter za druine z otroki. Krajinski park
privablja tudi tevilne fotografe, saj nudi obilje monosti
za odlino fotografijo - vasih se ti tam zdi, kot bi bil del
oddaje na kanalu National Geographic, tako lepo je.
Treba je pohvaliti obino, ki si resnino prizadeva za
urejenost krajinskega parka. Postavljajo informativne
table, koe za smeti, postavili so celo razgledni stolp.
Nova in nadvse pomembna pridobitev pa je una pot na
obmoju Turnovih ribnikov, ki je naravnost krasna in
zares pouna. Priporoam vsem druinam!
Potrebno pa bi se bilo zavedati, da krajinski park
vendarle v prvi vrsti ni za nas: niti za sprehajalce, niti za
fotografe, temve je v prvi vrsti pribealie za tevilne
ptice, uelke, dvoivke in druge ivali ter seveda habitat
za nekatere ogroene rastlinske vrste. Vsak krajinski park
predstavlja veliko ekoloko in biotsko vrednost.
loveku, ki krajinski park obiskuje redno, se hitro
zazdi, da se nekateri krajani teh dejstev resnino ne
zavedajo. Ob zadnjem nedeljskem obisku v septembru
2015 sem (ponovno!) na svojo veliko alost ugotovila,
da oitno tevilni domaini jemljejo krajinski park kot
monost za odlaganje svojih odpadkov in tako sredi
krajinskega parka vznikajo mikro-deponije. Ljudje tam
odmetavajo vse mogoe stvari - od gradbenega materiala
in opeke, ostankov keraminih ploic, poliuretanske
pene, raznovrstnih plastinih vrek in cvetlinih lonkov
ter 'biolokih' odpadkov, med katerimi je vedno znova
62
mo zaslediti ploevinke, plastine vrvice in druge

'zanimivosti', ki uniujejo in kodijo okolju.
Spraujem se, kdo so onesnaevalci in unievalci tega
udovitega koka narave? Druina, ki je v jesenskem asu
doma likala koruzo, pri tem spila par ploevink razlinih
pija in se potem odloila odpeljati vso svojo svinjarijo
po gozdni poti v globine krajinskega parka? Druga
druina, ki se je z dvoria elela znebiti stare opeke?
Zakaj neki bi jo odpeljali do lepo urejenega zbirnega centra
v Raah, e pa je morebiti lokacija krajinskega parka za
njih blija? Je to morda storila gospa, ki je presajala in
gnojila roe za svoj preudoviti vrt in potem ni marala iti
na 'predolgo' pot do zabojnika za plastiko s preostalimi
lonki (ali pa se ji sploh ne zdi vredno loevati)? Gospod,
ki je porezal svoje ciprese, po delu popil par piv, zvezal
nekaj nerazpoznavnega z modro plastino vreko in
nato vse skupaj odpeljal v gozd, za nameek pa na vrh
ni pozabil naloiti e vse gnile paprike in paradinika s
svojega vrta? Zakaj bi vendar doma polnil svojo kanto za
bioloke odpadke?
Ne vem. Res ne vem. Nimam natannih odgovorov,
kdo so ljudje, ki bi poeli oz. dejansko ponejo te stvari.
To lahko samo ugibam. Zanima pa me, ali onesnaevalci
vedo, da se plastika v povpreju razkraja v naravi 450
let, nekatera pa celo do 1000 let? In da ploevinke za to
potrebujejo od 50 do 500 let? In e to morda celo vedo, ali
jim je za vse skupaj sploh kaj mar?
Poleg ljudi, ki ustvarjajo ta mini-odlagalia v
zavarovanem(!) krajinskem parku, se najdejo tudi
hudobci, ki uniujejo koe za smeti. e ve - oitno si
prisvajajo informativne table, saj le-te nenadoma kar
izginejo. Ob tem imamo, oprostite izrazu, opravka tudi s
lovekimi izmeki, ki hodijo npr. po uni poti in sproti
odmetavajo vse odpadke, ki jih pa tisti trenutek najdejo
bodisi v svojih epih ali pa jih na novo 'proizvedejo'.
Tudi ploevink pri tem seveda ponovno ne manjka. Ni
mi jasno, kdo, za vraga, gre na pivo v krajinski park? Pa
tudi, e ima lovek piknik v krajinskem parku, naj, za
bojo voljo, odnese smeti s seboj in jih odvre tja, kamor
v civiliziranem svetu sodijo! Poleg tega na tej relativno
novi uni poti manjkajo e nekatere oznaevalne tablice.
Skratka, ni, da bi lovek govoril
Od silne jeze in stranega razoaranja nad ljudmi sem se
odloila, da napiem ta lanek. Na sprehodu sem posnela
tudi fotografije, ki si jih lahko ogledate.

Ra~ki tek 2015
Ljubitelji teka e nismo pozabili rekreacijskih tekov
v okviru KS Rae in Obine Rae - Fram. Kolikor se
spomnim, jih je bilo devet - zadnji okoli leta 2000. Bilo
je vsako leto bolj mnoino in zelo zanimivo. al se je
potem vse to konalo. Pri nekaj posameznikih pa je dolga
leta tlela elja po organiziranem rekreacijskem teku v
Raah.
Tako smo po nekaj letih govorjenja v decembru 2014
sklenili, da naslednje leto tek v Raah bo. Neformalna
skupina Mladi upi in KS Rae, predvsem njen predsednik
Sebastijan Sorak, smo zdruili svoje moi in organizirali
tek. Mladi upi smo poskrbeli za oznaitev prog, KS
Rae je poskrbela za majice, malico in organizacijo.
Skupina Mladi upi v majicah Raki tek 2015
Posameznike, ki z navedenim dokazujejo svoje

primitivno vedenje brez vsakrne ekoloke osveenosti,
pozivam, naj nehajo s tem zmotnim, nizkotnim in
kodljivim poetjem! Obina Rae-Fram ima vzorno
urejen zbirni center, kamor lahko odlagate svoje smeti.
Pa tudi za bioloke smeti ima vsako gospodinjstvo kanto
za bio-odpadke - to so tiste rjave, e kdo morda tega e
ne ve. Tiste, ki pa ne vedo, kaj poeti sami s seboj in se
odpravijo v krajinski park iz dolgoasja, kodoeljnosti in
ne iz ljubezni do narave, pa vljudno naproam (verjamem,
da tudi v imenu mnogih drugih), da si omislijo kak drug
hobi kot odmetavanje ploevink in cigaretnih ogorkov v
gozdovih Krajinskega parka Raki ribniki - Poeg.
Preden zakljuim, pa le e namig obini: morda bi lahko
cesto od lovskega doma do veglovih skozi park zaprli
s stebrikom ali zapornico? Ne vidim namre niti enega
zares tehtnega razloga, zakaj bi moral kdorkoli skozi
krajinski park z avtom. Pa e otroci bi se v tem primeru v
naravi (parku) gibali bolj sproeno. Stanovalcem, ki jih
je na tistem obmoju zares malo, pa bi lahko priskrbeli
dovolilnice. Na ta nain bi tudi obina pomagala prepreiti, da se domaini s traktorji in avtomobili, naloenimi
s kodljivimi odpadki za ta ranljivi in preudoviti koek
narave, ne bi mogli voziti do svojih mikro-deponij. Rae
imajo e brez tega sramotno toko - tovarno keminih
izdelkov - sredi kraja, nasproti ole. Naj ne postane
sramota tudi krajinski park!
Kristina KOAN
iz Maribora
Prvi postavljen datum je bil 24. maj, vendar nam je tedaj

zagodlo obilno deevje, saj je bilo pol proge poplavljene.
Zato smo tek prestavili na september.
V zelo lepem vremenu, v nedeljo, 13. septembra 2015,
pa je lo zares. Zbrali smo se pri Lovskem domu Rae
in tekli na dveh razdaljah: 3,2 km in 8,5 km, po naem
lepem krajinskem parku. asa nismo merili, prav tako ni
bilo starostnih kategorij; tekli smo za duo in v ospredju
je bilo druenje.
Start na Rakem teku 2015
Zbralo se je priblino 60 tekaev in tekaic in e kar

nekaj spremljevalcev. V udovito sonnem vremenu
smo vsi uivali lepote krajinskega parka, obenem pa
premagovali kilometer za kilometrom. Po teku smo se vsi
zbrali pri lovskem domu, pomalicali, se e malo pomenili
in razli z obljubo, da se vidimo spet naslednje leto in to
e v vejem tevilu.
63

Hvala KS Rae, predvsem e omenjenemu predsedniku,
za vso finanno in organizacijsko podporo. Hvala skupini
Mladi upi in njihovim druinskim lanom, ki so pridno
tekli in pomagali pri organizaciji. Predvsem pa hvala
vsem, ki ste se udeleili teka in nam s tem dali potrditev,
da smo na pravi poti. Upam, da se res vidimo septembra
naslednje leto - na Rakem teku 2016.
e ne morete leteti, tecite. e ne morete tei, hodite.
e ne morete hoditi, se plazite. Karkolie ponete, pojdite
dalje. (Martin Luther King, borec za lovekove pravice)
Tek in krasna kulisa krajinskega parka
Vse foto: Karin Fale
Alenka RINER - IBILA
Intenzivne pevske priprave

etno skupine Zala
Vsako leto se zale pevke etno skupine Zala odpravimo v eno od
slovenskih zdravili, kjer zdruimo prijetno s koristnim.
V treh dneh se zvrstijo tako pevska razdajanja kot raznovrstna
razvajanja; pripravimo celoletni repertoar, ga izpilimo in sproeno
zajadramo v novo pevsko sezono. Letos smo jo otvorile s tremi
nastopi: na turistinih kmetijah Uranjek in tern ter v DTV Partizan
ob otvoritvi novega odra.
Simona NAPAST
Zale Zale na letonjih intenzivnih pevskih pripravah
Mozaik dobrot, Zavod za zaposlovanje invalidnih oseb Fram

Stara modrost pravi: Naj bo hrana vae zdravilo in zdravilo vaa hrana.
Naa osnovna naloga je omogoiti ljudem zdravo in kakovostno ivljenje. Uresniujemo jo z bogato paleto izdelkov
ekoloke in konvencionalne pridelave. e vrsto let se v sklopu dopolnilne dejavnosti na kmetiji ukvarjamo z ekolokim
poljedelstvom, sadjarstvom, ivinorejo ter peko kruha in drobnega peciva.
Proizvode, ki jih ponujamo, prepoznate po bogatem in tradicionalnem okusu. Ker zelo dobro poznamo zahteve lokalnih
potronikov glede okusov in naina priprave hrane, v svoje recepture vnaamo tradicionalne okuse in postopke, kar
bogati pestrost ponudbe naih izdelkov.
V letu 2015 smo na program nadgradili - ustanovili smo Mozaik dobrot, Zavod za zaposlovanje invalidnih oseb Fram.
Zaposlujemo ranljive skupine ljudi (invalide). Naa elja je pokazati, da so ranljive skupine (invalidi) lahko koristen del
nae drube, da lahko s svojimi znanji in izkunjami, ki jih neposredno vnaajo v delovni proces in se reflektirajo skozi
izdelke, pripomorejo k izboljanju kvalitete ivljenja in zdravja tevilnih posameznikov ter druin.
Trenutno imamo zaposlenih pet oseb s statusom invalida in strokovni delavki. Zelo dobro sodelujemo z izvajalci
zaposlitvene rehabilitacije (Univerzitetni rehabilitacijski intitut Republike Slovenije in Ozara d.o.o.) ter Zavodom
Republike Slovenije za zaposlovanje. Osebam v postopku zaposlitvene rehabilitacije namre omogoamo monost
usposabljanja v naem delovnem okolju. Dobro sodelujemo tudi s tevilnimi drugimi organizacijami, drutvi, zavodi,
podjetji ter zasebnimi in javnimi ustanovami.
Kaj ponujamo? Sezonsko sadje in zelenjavo ekoloke pridelave, konzervirano sadje in zelenjavo, orehe, suhi fiol, sokove
ekoloke pridelave, jabolni kis, suhomesnate izdelke, zaseko, ocvirke, jajca, drobno pecivo (orehove in vanilijeve rogljike,
pirine pikote, pikote brez glutena, marmeladne epke, polnozrnate pikote, linke oi, janeeve upognjence), testenine,
rezance in iroke rezance, gibanice, potice ter ostalo pecivo po naroilu, kruh (reni, meani in pirin) iz krune pei.
64

Nari{imo nasmeh
s skupnimi mo~mi
Obvestilo o dobrodelni akciji podjetnikov in
podjetnic obine Rae-Fram
Ponovno je tu december - mesec, ki ponazarja praznini

as, as pozornosti, obdarovanj, voil in dobrih elja za
prihodnost. Hkrati pa je december tudi mesec solidarnosti,
as, ko se spomnimo tistih manj srenih, tistih, ki jim
ivljenje ne prizanaa in vseh tistih, ki nam niso nujno
najbliji, pa vendar e kako potrebujejo nao pomo.
S to mislijo se spominjamo leta 2012, ko nam je skupaj
uspelo na obraz tirinajstih druin v obini Rae-Fram vsaj
za trenutek narisati nasmeh. Z donacijami 31 podjetnikov
nam je tedaj, kot mnogi najbr e veste, uspelo zbrati
6.100 , s katerimi smo opravili nakup osnovnih ivil,
peletov ipd., preostanek pa razdelili socialno ogroenim
in s tem pomagali plaati prenekatero polonico ter vsaj
malo razbremenili finanno najibkeje v nai sredini.
In prav to nas je navdihnilo za organizacijo in izvedbo
vnovine dobrodelne geste, zato smo sredi novembra
podjetnike in podjetnice iz obine Rae-Fram povabili,
da znova zdruimo moi v akciji, ki sedaj nosi tudi ime:
'Nariimo nasmeh.
Poleg tega, da je akcija dobila ime, je novo tudi to,
da smo nao pobudo vkljuili v sklop prizadevanj
Humanitarnega zdruenja viga; zanj ste morda
e sliali preko medijev, saj ne le, da so v navedenem
zdruenju izjemno uspeni pri opravljanju humanitarne
dejavnosti, temve tudi zelo glasni pri opozarjanju na
socialne razlike v nai dravi. Obenem to pomeni, da
lahko podjetniki za donirana sredstva prejmejo tudi
donatorsko pogodbo, vsi prilivi in odlivi pa potekajo
preko transakcijskega rauna Humanitarnega zdruenja
viga.
Izberite zase in za svoje najblije le najbolje prehranske

proizvode. Nai tovrstni izdelki pa so prav tako odlina
izbira za zasebna ali poslovna darila.
Najdete nas vsako soboto na trnici Rae-Fram, vsak
petek in soboto pa tudi na razstavno-prodajni stojnici v
trgovskem centru Leclerc. Prav tako bomo veseli vaega
obiska na nai lokaciji Tajna 26 (Morje) ali klica na tel.
t.: 041 711 657. Po dogovoru nae kakovostne in okusne
kulinarine dobrote dostavimo tudi na dom. Ob nakupu
naih izdelkov nad 50 vam nudimo 5 % popust.
Vabimo vas, da se prepriate o pestrosti nae ponudbe
in ugodnih cenah.
Petra IVKO
Upamo in verjamemo, da smo v prvi akciji upraviili

zaupanje, zato smo se na podjetnike in podjetnice z vsemi
ustreznimi podatki, potrebnimi za realizacijo nakazil,
znova obrnili z eljo, da se irokih src ozremo naokoli in
ne pozabimo na tiste v nai sredini, ki potrebujejo nao
pomo, in s tem vsaj malo pripomoremo k njihovemu
lepemu jutrinjemu dnevu, k prijaznejim praznikom
zanje ter izboljanju drubeno-socialnih razmer posameznikov v nai lokalni skupnosti.
Za morebitna dodatna vpraanja in pojasnila o
akciji sem vsakomur kadarkoli na voljo na telefonski
tevilki: 041-339-839 (Goran Cigler) ali po e-poti na:
gorancigler@hotmail.com .
Skupaj s prejemniki pomoi se e vnaprej zahvaljujemo
za pomo ter solidarnost, o rezultatih akcije pa bomo z
veseljem poroali v naslednji tevilki Novic.
Na{a glavna potreba v ìvljenju

je nekdo, ki nas bo pripravil do tega,
da naredimo, kar zmoremo.
V boinem asu in skozi vse leto 2016 vam elimo im

ve razlogov za nasmehe! Sreno!
Goran CIGLER
65

Nasveti za na{e hi{ne
ljubljen~ke v zimskem ~asu
Zima je skorajda e tukaj, z njo pa tudi mrzli dnevi
ter prijeten, praznien as. Skupaj z naimi hinimi
ljubljenki lahko uivamo v zimskih radostih, vendar
moramo poskrbeti tudi, da jih primerno zaitimo pred
mrazom in ostalimi nevenostmi, ki jih zanje prinaa ta
as.
Na mraz so najbolj obutljive notranje ivali, ki najve
asa preivijo z nami v stanovanju, ter mladiki in stareje
ivali. Razlika je tudi med velikimi in dolgodlakimi psi,
ki bolje prenaajo mraz, ter manjimi, kratkodlakimi psi
in makami, ki se lahko hitreje podhladijo.
Ekipa Primavet vam z veseljem svetuje, kako hinim
ljubljenkom pomagati med mrzlimi zimskimi dnevi.
DLAKA
ivali se e same deloma pripravijo na hladneje
zimske dni z menjavo dlake. Pri tem jim lahko pomagamo
z dodatkom omega 3 in omega 6 maobnih kislin ter
vitamini k prehrani, s katerimi pospeimo rast dlake.
Omega 3 in omega 6 maobne kisline, ki jih lahko
dobimo v ribjem olju, pomagajo tudi pri bolj suhi koi
in dlaki, ki sta posledici centralnega ogrevanja (predvsem
pri notranjih ivalih) in suhega zimskega zraka. Bolj
kvalitetna hrana e vsebuje vse potrebne vitamine in
maobne kisline. Prav tako pa na suho koo in dlako
blagodejno deluje tudi hrana, ki vsebuje ovje meso, saj
je bogata z lanolini, ki mastijo suho koo.
Za dolgodlake pse in make je e posebno neprijeten
sneg, saj se jim na dlaki na trebuhu in med prsti naredijo
snene kepice, ki so nadlene in lahko povzroajo
boleino. Priporoljivo je, da jih e med sprehodom sproti
odstranjujemo.
OBUTLJIVE TAKE
Med zimo so zelo izpostavljene tudi take. Na mrzlih
tleh nista le vlaga in sneg, ampak tudi sol, pred katero
je potrebno take zaititi. Po sprehodu moramo lastniki
psov take dobro splakniti z vodo, dodatno jih lahko
zaitimo z zaitnimi kremami. Za take je zelo nevaren
tudi led, ki lahko rani obutljive blazinice in kremplje. e
opazimo, da si je pes na ledu porezal blazinice na takah,
ga je potrebno peljati k veterinarju, ki mu rane oskrbi in
po potrebi zaije.
66
HRANA
Pozimi svetujemo, da predvsem zunanji psi dobijo vejo
koliino bolj kalorine hrane. Najbolj primerna hrana
so briketi, saj druga hrana, e je pes ne poje takoj, hitro
zmrzne. Prav tako tudi voda pri nizkih temperaturah hitro
zmrzne, zato jo moramo lastniki zunanjih psov zamenjati
vekrat na dan.
Notranje ivali se po navadi ne gibljejo toliko kot
zunanje, prav tako jim ni potrebno porabljati energije za
ohranjanje telesne temperature, zato jim ne damo veje
koliine hrane, saj se lahko zredijo.
TEMPERATURNA RAZLIKA
Tako kot nas tudi ivali zebe, ko pridejo iz toplega
stanovanja ali ute na sve zimski zrak. Pri tem jim
najbolj pomagamo s kakno igro, npr. metanjem ogice
ali palice, da se pes med tekom hitreje ogreje. Majhnim
in kratkodlakim pasmam pomagamo s plakom, ki
prepreuje izgubljanje telesne temperature.
Notranje ivali so pri tem bolj obutljive, hitreje lahko
pride do slabega poutja in padca odpornosti, ki lahko
privede tudi do bolezni. Lastniki moramo biti pozorni, e
pri psu ali maki opazimo nelagodje zaradi mraza. e se
ival ne pouti dobro, bo postala nestrpna, cvilila bo in
drgetala. Zunanje ivali so bolj prilagojene na mraz, saj
temperaturne razlike zanje niso tako velike in tudi njihova
dlaka je gosteja.
UTA ZA ZUNANJE PSE
Zelo pomembno je, da zimskemu asu primerno
uredimo tudi uto za zunanje pse. Uta naj bo primerno
velika in izolirana, da toplota ostane v njej. Priporoamo,
da je uta dvignjena od tal, saj tako vlaga ne more vanjo.
Uta naj ima predprostor in vhod ute naj bo prekrit z
zaitno zaveso; to bo zadralo veter, toplota pa bo ostala
v uti. Psu ponudimo tudi toplo in mehko leie in odejo.
Pes se bo potem sam odloil, ali odejo potrebuje ali ne.
ZUNANJE MUCE
Zunanje muce so mrazu izpostavljene bolj kot notranje,
zato vsak vir toplote izkoristijo za toplo zavetje (med
drugim imajo zelo rade topel avtomobilski motor). Pozimi
moramo biti zaradi tega e posebno previdni. Preden
se usedemo v avto in prigemo motor, preverimo, e se
kakna muca ne skriva pod pokrovom motorja.
PIROTEHNINA SREDSTVA
Med boinimi in novoletnimi prazniki so na alost
ivali zelo priljubljena tudi pirotehnina sredstva. Psi, na
primer, sliijo kar trikrat bolje kot lovek in lahko sliijo
tudi visoke frekvence, ki jih loveko uho ne zazna.
Zato so pokanje in svetlobni uinki za ivali e posebno
neprijetni, saj ne vedo, kaj se dogaja, in postanejo
preplaene in zbegane. Med pokanjem moramo biti
lastniki pozorni na znake nelagodja, ki so med drugim
skrivanje ali beganje po stanovanju, lajanje, cviljenje in
tuljenje, iskanje tolabe pri lastniku, pretirano slinjenje,
elja po begu in nekontrolirano lulanje. Zelo pomembno
je, da ival med pokanjem ni sama. Notranje ivali
zamotimo z igro v sobi, kjer se pokanje slii najmanj, in
prigemo radio. Zunanje ivali premestimo v hio, kjer je

pokanje manj slino. Predvsem pa moramo ostati mirni, saj bo le tako ostala mirna tudi ival.
Za kuke, za katere veste, da so v velikem stresu zaradi pokanja pirotehninih sredstev, imamo v ambulanti na voljo
pomirjevalne tablete ali gele, ki jim v taknih primerih lahko pomagajo.
Zimski praznini as je as, ko se ivljenje nekoliko umiri. Vzemimo si as tudi za nae hine ljubljenke in skupaj z
njimi uivajmo v zimskih radostih.
Ekipa Primavet vam eli prijetne boine praznike v drubi vaih hinih ljubljenkov, druine in prijateljev ter sreno
in uspeno novo leto 2016!
Primo UTERI
Uspe{no izvedli dobrodelni akciji

Jesenska trnica
Od zaetka novega olskega leta do konca novembra

2015 smo 'skladovci' O Fram organizirali uspeni
dobrodelni akciji.
Jesenska trnica je (v soorganizaciji s skladom vrtca
Fram) potekala 12. oktobra 2015 ob igriu DTV
Partizan, kjer smo ponujali domae dobrote za ozimnico.
Mize so se ibile od vabljivih marmelad, vloene okisane
zelenjave, sokov, kompotov, medu, ajev in drugih dobrot.
Potekala pa je tudi tiha draba oblail znanih portnikov
(Filip Flisar, Erazem Lorbek, Tim Gajser) ter portnih
ekip (NK Maribor, slovenska nogometna ter koarkarska
reprezentanca). Dale naokoli je dialo po hrustljavih
peenih kostanjih, ki jih je sproti zmanjkovalo.
Ob prijetnem vzduju je popoldne hitro minilo, s

pomojo starev, starih starev, vzgojiteljev, uiteljev,
drugih udeleencev in seveda naih donatorjev (Aurora
s.p., Foto eri, sadjarstvo Greif, turistina kmetija tern
- Pri Kovaniku) pa smo zbrali kar lepo finanno vsoto, ki
bo namenjena za potrebe otrok vrtca in ole Fram.
Gledalika igra 'Pacienti v akalnici'
12. novembra 2015 zveer je lepo prenovljena dvorana

DTV Partizan v Framu gostila odmevno komedijo z
naslovom Pacienti v akalnici, v izvedbi gledalike
skupine KUD Rae.
Smeha ni manjkalo, vse goste pa smo v martinovem

duhu pogostili z dobrotami izletnike kmetije in
vinogradnitva Pape. Vsem nastopajoim, obiskovalcem
ter druini Pape gre posebna zahvala za lepo preivet
veer ter zbrane prispevke za otroke.
Tukaj pa se nae delo e ne kona. V mesecu decembru
nas namre aka izdelava koledarjev, v novem letu pa e
veliko raznovrstnih dogodkov in akcij. Da se bomo spet
izdatno razvedrili in nasmejali, bo poskrbela naa domaa
stand up komedijantka Meta Kova. Obljubljamo, da ne
bo manjkalo niti aranja, petja in e esa.
Da pa boste vedno prvi izvedeli vse informacije, pa nas
redno spremljajte na nai facebook strani Sklad ole in
vrtca Fram.
Hvala in vse dobro!
Nina LIEN GORIAN,
predsednica olskega sklada O Fram
67
Ko boi in novo leto trkata na vrata, s seboj nosita mnogo elja;

naj vam prineseta zvrhan ko zdravja, sree, uspehov in
za vse stketa nevidne ipke iz najlepih trenutkov tega sveta.
OBINA RAE-FRAM
Moja deela lepa in gostoljubna 2015

(grad Rae - Bela dvorana,
21. 11. 2015)
Najvija nagrada v kategoriji 'stanovanjske stavbe': druina Gradinik - iek, Strma ul. 49, Morje pri Framu
Foto: Luka Kolari
Lep adventni as, mirne in radostne boine praznike ter

zdravo, zadovoljno in uspeno novo leto 2016!
upan, obinski svet, obinska uprava Obine Rae-Fram in
Urednitvo Novic
Po To
4
Sr e Pe So Ne
Po To
Sr e Pe So Ne
9 10
9 10 11 12 13 14
11 12 13 14 15 16 17
15 16 17 18 19 20 21
18 19 20 21 22 23 24
22 23 24 25 26 27 28
25 26 27 28 29 30 31
29
Po To
Po To
Sr e Pe So Ne
9 10 11 12 13
Sr e Pe So Ne
6
4
9 10
14 15 16 17 18 19 20
11 12 13 14 15 16 17
21 22 23 24 25 26 27
18 19 20 21 22 23 24
28 29 30 31
25 26 27 28 29 30
Po To
Sr e Pe So Ne
Po To
1
2
Sr e Pe So Ne
1
9 10 11 12
9 10 11 12 13 14 15
13 14 15 16 17 18 19
16 17 18 19 20 21 22
20 21 22 23 24 25 26
23 24 25 26 27 28 29
27 28 29 30
30 31
Po To
4
Sr e Pe So Ne
6
Po To
Sr e Pe So Ne
9 10
9 10 11 12 13 14
11 12 13 14 15 16 17
15 16 17 18 19 20 21
18 19 20 21 22 23 24
22 23 24 25 26 27 28
25 26 27 28 29 30 31
29 30 31
Po To
Po To
Sr e Pe So Ne
7
9 10 11
Sr e Pe So Ne
4
3
12 13 14 15 16 17 18
10 11 12 13 14 15 16
19 20 21 22 23 24 25
17 18 19 20 21 22 23
26 27 28 29 30
24 25 26 27 28 29 30
31
Po To
7
Sr e Pe So Ne
9 10 11 12 13
Po To
Sr e Pe So Ne
14 15 16 17 18 19 20
9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
21 22 23 24 25 26 27
19 20 21 22 23 24 25
28 29 30
26 27 28 29 30 31
6
1
0
2

Novice Občine Rače - Fram - DECEMBER 2015

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Novice Občine Rače - Fram - DECEMBER 2015

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Potnina plaana pri Poti 2327 Rae

NOVICE OBINE RAE-FRAM

NOVICE OBINE RAE-FRAM

Posveti se ljubezni do drugih,

Osebni uspeh ni nikoli stati~en.

NOVICE OBINE RAE-FRAM; javno glasilo

Letnik XVIII, tevilka 68 - 4/2015; v Raah, decembra 2015

Odgovorna urednica: Simona ANTOLI

Novice t. 68 - 4/2015; december 2015

NOVICE OBINE RAE-FRAM

POZDRAV IZ NA[EGA UREDNI[TVA

katerimi si najbr nikoli nismo mogli misliti, da bomo (in

NOVICE OBINE RAE-FRAM

Spotovani obani, spotovane obanke!

Novice t. 68 - 4/2015; december 2015

NOVICE OBINE RAE-FRAM

-dravna cesta ikole - Podova - Rae

2. Franc Hvauc s.p., Rae

-LC t. 340070 - Mariborska cesta

3. Duan Predan s.p., Rae

-JP t.840280 Obrtnika ulica

elimo vam prijetno branje!

-JP t.840310 Pred njivami

4. Anton Kerhe s.p., Rae

-LC Fram - Cesta na Jeenco

5. Darko tern, Kopivnik

-JP t. 841410 Kopivnik - Buar - Kokol

6. Anton Majal, Planica

-LC Planica - Gradie - Loka - Zg. Polskava

7. Miran Potonik s.p., Morje

-LC Morje - Strma ulica

NOVICE OBINE RAE-FRAM

8. Botjan Koelj s.p., Fram

-JP Fram - V gaj

-LC 340140 Kopivnik - Loka (do kriia za

9. Vinko Domadenik, Rane

-LC Fram - Cesta v Rane

10. KO-BAU, Koren Aleksander s.p.,

- parkirie pri pokopaliu v Framu,

Vsi udeleeni v prometu morajo imeti obvezno zimsko opremo.

Novice t. 68 - 4/2015; december 2015

NOVICE OBINE RAE-FRAM

elimo vam prijetno branje!

NOVICE OBINE RAE-FRAM

ZA VSE PRIREDITVE JE VSTOP PROST! VLJUDNO VABLJENI!

Novice t. 68 - 4/2015; december 2015

NOVICE OBINE RAE-FRAM

NOVICE OBINE RAE-FRAM

IZ DELA OB^INSKE UPRAVE

Ob~ina Ra~e-Fram spodbuja (ensko) podjetnost

Novice t. 68 - 4/2015; december 2015

NOVICE OBINE RAE-FRAM

NOVICE OBINE RAE-FRAM

Sanacijska dela na centralni istilni napravi Rae

Na cestni infrastrukturi je bilo v jesenskih mesecih

Sanacija in raziritev dela Morske ceste v Morju

Hodnik za pece je e v funkciji tudi v Ulici bratov

Sanacija dela Strme ulice v Morju po izgradnji fekalne kanalizacije

Novice t. 68 - 4/2015; december 2015

NOVICE OBINE RAE-FRAM

Pozabiti ne smemo tudi na podroje ekologije in ravnanja

Na{a odlo~itev - podpiramo doma~e;

NOVICE OBINE RAE-FRAM