Doživimo okusimo

Slovenijo
&
POSEBNA IZDAJA OKTOBER 2021

Nova doživetja in strategije

za razvoj trajnostnega
turizma na podeželju
 UVODNIK

Trajnost in dodana
vrednost
K
o smo septembra lani pri uredništvih portalov Agro-
biznis in O vinu izpeljali konferenco o povezovanju
turizma in kmetijstva, smo se razšli z dobrim občut-
kom. Turistične kmetije, hoteli in drugi ponudniki
so si oddahnili, poleti so bili polno zasedeni, turistični boni so
jim pripeljali domače goste, po rezervacijah jim je dobro kaza-
lo tudi za jesen. A so se stvari hitro obrnile. Oktobra z drugim
lockdownom, ki nas je do sredine pomladi prikoval na dom,
razen za nekaj dni med novoletnimi prazniki.

Petra Šubic, Aprila letos smo znova pripravili – tokrat spletno – konferen-
urednica priloge co, na kateri smo preverili razpoloženje pred poletno sezono.
Optimizma, po katerem se spominjam jesenske konference, ni
bilo. Prevladale so previdnost, zagrizenost za borbo in močna
želja po vnovičnem zagonu turizma in gostinstva. Bodrili so
drug drugega in sami sebe. Spet jih je potolažila dobra poletna
sezona. Goste bodo imeli do konca leta, ko bodo še zadnji unov-
čevali turistične bone.

Kako naprej? Že zimska sezona je vprašljiva, veliko je odvisno

od snega. Veliko pa tudi od nas samih – ponudnikov, države kot
usmerjevalke razvoja turizma in gostov. Po čedalje lepši stati-
stiki o turističnem obisku smo se s korono zbudili v popolnoma
neznanih razmerah. V poslu in življenju ne gre brez takih šokov.
Vsak se prilagodi.

Nekaj rešitev nakazujejo tudi štirje primeri z Gorenjskega, ki

smo jih pred kratkim spoznali na webinarju o povezovanju
turizma s podeželjem. Spodbujajo večjo kmetijsko pridelavo,
večjo uporabo pridelkov z okoliških njiv v gostilnah, nova
gastronomska doživetja in nove strategije za razvoj trajnostnega
turizma. Ta je precej odvisen tudi od kmetijstva, zato ponekod
že pripravljajo skupno strategijo za turizem in kmetijstvo.

Po drugi strani primanjkuje sob in apartmajev višje kakovosti,

pa tudi zelenih doživetij in boljše javne turistične infrastrukture.
Za preobrazbo v nadstandard, ki dosega višjo ceno, pa v prvi
vrsti potrebujemo zagnane in dovolj usposobljene kadre.

Doživimo in okusimo Slovenijo

je priloga časnika Finance. Urednica priloge: Oblikovanje in prelom: Finance
Petra Šubic Lektoriranje: Finance
petra.subic@finance.si Naslovnica: Shutterstock
Izid: őktober 2021

Doživimo in okusimo Slovenijo 3

 Te razpise na
gospodarskem ministrstvu
pripravljajo za turizem
Že novembra bo objavljen 50-milijonski razpis za gorske centre
in nastanitve višje kakovosti, še več denarja za takšne nastanitve
pa bodo razpisali v prvem četrtletju prihodnjega leta

T
Petra Šubic urizem je že dobil milijardo evrov pomo-
petra.subic@finance.si či za okrevanje po koroni, na gospodar-
skem ministrstvu pa napovedujejo, da
bodo tej panogi namenili dodatnih 200
milijonov. Katere naložbe v turizem bodo podprli
in kdaj, je Ksenija Flegar, v. d. generalne direkto-
rice direktorata za turizem na gospodarskem mi-
nistrstvu, povedala na webinarju o povezovanju

shutterstock
turizma s podeželjem.

Cilj so vse leto obiskani gorski centri

Prvi tak razpis že pripravljajo, financiran bo iz po-
bude REACT EU, ki je eden največjih programov no-
vega instrumenta Evropske unije za okrevanje po
pandemiji COVID-19, imenovanega Next Generation
EU. Razpisali bodo 50 milijonov evrov nepovratnih
sredstev za naložbe na dveh področjih turizma.
Tako bodo z 20 milijoni evrov podprli nastanitve
višje kakovosti, ki imajo od tri do pet zvezdic, s 30
milijoni pa prestrukturiranje gorskih centrov v celo-
letna gorska središča za aktiven oddih.
Pri nastanitvah višje kakovosti bodo financirali
naložbe v trajnostno in kakovostno preoblikovanje
hotelov, motelov, gostišč, penzionov in kampov, ki
bodo prinesle dvig kakovosti in dodane vrednosti.
»Na ta razpis se turistične kmetije ne bodo mogle
prijaviti,« opozarja Ksenija Flegar. Sofinancirali
bodo novogradnje in tudi obnove s poudarkom na
butičnosti, avtentičnosti, lokalni identiteti in perso-
naliziranih doživetjih. Pri prestrukturiranju gorskih
centrov pa bodo podprli tudi investicije v žičniško
in spremljajočo infrastrukturo. Nepovratna sred-
stva za ta razpis bodo izplačana do konca leta 2023.
Kje turizem šepa, v kaj
je dobro vlagati
""Zmanjšuje se delež namestitev z višjo
dodano vrednostjo v hotelih, motelih, penzionih
in tudi gostiščih ter na turističnih kmetijah s
sobami.
""Slovenija je postala eno veliko apartmajsko
naselje, zelo se je povečal delež enostavnejših
turističnih namestitev.
""Turizem je izrazito sezonski, skrajšuje se
doba bivanja gostov pri nas, leta 2015 je gost
povprečno ostal v Sloveniji pet dni, leta 2019 le
še 2,5 dneva.
""Slovenski turizem ima nizke cene in nizko
kakovost nastanitev. Prihodi in prenočitve tujih
gostov rastejo bistveno bolj kot prilivi iz izvoza
potovanj.

V pol leta dva razpisa za nastanitve ""Čisti prihodki iz poslovanja na prenočitev so

višje kakovosti
V drugi polovici leta 2022 bo objavljenih še več raz-
pisov za turizem, zanje bo iz sklada za okrevanje in
odpornost NOO skupaj na voljo 80 milijonov evrov
nepovratnih sredstev, zadnja izplačila teh sredstev
pa bodo v letu 2026. »Največ, 69 milijonov evrov,
bomo spet razpisali za nastanitve višje kakovosti.
Na ta razpis se bodo lahko prijavile tudi turistične
kmetije, ki se ne morejo prijaviti na prej omenje-
nem razpisu iz pobude REACT EU. Za javno turistič-
Tukaj si lahko no infrastrukturo bomo namenili deset milijonov
ogledate posnetek evrov, nekaj denarja pa tudi za nadgradnjo Zelene
webinarja Povezo- sheme slovenskega turizma,« je še povedala Kseni-
vanje turizma in
podeželja. ja Flegar. Spomnimo, z Zeleno shemo slovenskega
bili leta 2019 15 odstotkov manjši kot leta 2015.
""Imamo nekonkurenčno javno infrastrukturo
v večini turističnih destinacij.
""Primanjkuje usposobljenih kadrov za prehod
v višjo kakovost storitev.
""Obljubljamo zeleni turizem, turistična
ponudba pa je v resnici premalo zelena.
turizma spodbujajo razvoj trajnostnih destinacij,
namestitev, naravnih parkov, turističnih agencij,
atrakcij, restavracij in celo plaž. Prepoznate jih po
znaku Slovenia Green, ki ga ima 157 ponudnikov in
destinacij.

4 Doživimo in okusimo Slovenijo

Nasvet: Kako se uspešno
prijaviti na razpis
Uspešna prijava na razpis in odobrena nepovratna sredstva za
naložbo so dobra novica, vendar vam jih bodo izplačali šele po
izpeljani naložbi in nič prej
N
a razpisih ponujajo sofi-
nanciranje naložb s po-
sojilom ali nepovratnimi
sredstvi. Pogledali smo
glavne korake za uspešno prijavo na
razpis in izvedbo naložbe s čim manj
zapleti. Pišemo, kaj sledi po odobri-
tvi sofinanciranja projekta, kje in
zakaj se pri projektnem poročanju
največkrat zatakne in kakšne so lah-
ko posledice.
Nekaj morate že imeti na
zalogi
Četudi se prijavljate na razpis za ne-
Arhiv podjetja Tiko Pro
povratna sredstva, se je treba zaveda-
ti, da naložbe nikoli niso krite v celoti,
saj lahko sofinanciranje znaša 30 od-
stotkov, 45 odstotkov ali 75 odstotkov
od celotne vrednosti naložbe oziro-
ma do določenega zneska za vsako
posamezno naložbo. Poleg tega boste
nepovratna sredstva lahko črpali šele
po končani naložbi ali delu naložbe,
ko boste oddali ustrezna dokazila.
To torej pomeni, da morate za kritje
naložbe do njenega zaključka imeti
lastna sredstva. Zato je zelo pomemb-
Država sofinancira no, da imate: realen poslovni načrt,
samo tista podjetja realen finančni načrt, realne cilje in
kazalnike, skrbno izbrane ponudbe
oziroma nosilce
izvajalcev različnih del.
dejavnosti, ki so
zdravi. Podjetja Samo zdravi so upravičeni
v težavah do do denarja
sofinanciranja niso Da se boste lahko na razpis uspešno
prijavili, je seveda glavnega pomena,
upravičena.
da je projekt skladen z namenom raz-
Ana Kovačič, vodja trženja in pisa in da ustrezate vsem osnovnim
prodaje v podjetju Tiko Pro pogojem. Zato bodite natančni pri
preverjanju ustreznosti razpisa za na-
ložbo, ki jo želite izpeljati. Država so-
financira samo tista podjetja oziroma
nosilce dejavnosti, ki so zdrava. Dru-
gače povedano: podjetja v težavah do
sofinanciranja niso upravičena.
Kaj prinaša točke na razpisu
Poglejmo, kaj se pri razpisu točkuje.
Doživimo in okusimo Slovenijo 5
Pomembna je lokacija naložbe, v katero
občino oziroma regijo sodi, kako veli-
ko je podjetje in koliko ljudi zaposluje,
koliko prihodkov je bilo ustvarjenih v
preteklem letu, pa tudi bonitetna ocena
podjetja. Ob oddaji prijave in tudi med
celotnim trajanjem projekta morate
imeti plačane vse davke in prispevke.
Pozor: točkovnik je pri vsakem raz-
pisu drugačen, zato bodite pozorni tudi
na to. V nekaterih primerih se zgodi, da
je prijavitelj na razpisu uspešen samo,
če pridobi vsaj 90 odstotkov vseh točk.
Natančno je treba spremljati
navodila in dokumentacijo
Ko ste bili izbrani in ste prejeli sklep o
odobritvi vloge ter ste s skrbnikom raz-
pisa podpisali pogodbo, je treba zares
dosledno upoštevati navodila iz razpisa
in spremljati vso dokumentacijo ter ve-
stno izpeljati projekt, kot ste navedli v
prijavi na razpis. Če je med izvajanjem
naložbe prišlo do sprememb glede na
prijavo, je treba vse spremembe sproti
sporočiti skrbniku razpisa.
Sredstva boste dobili šele po odo-
brenem zahtevku – uspešno končanem
projektu ali delu projekta oziroma po
oddaji vse dokumentacije, ki jo je skrb-
nik ocenil za ustrezno. Po končanem
projektu in izplačanih sredstvih ste za-
vezani k poročanju o kazalnikih še več
let. In ne pozabite – dokumentacijo mo-
rate hraniti deset let!
Kje in kako poiskati denar za
naložbe v turizem, si lahko
ogledate tudi na posnetku
z webinarja Povezovanje
turizma s podeželjem.
 PrijavLJANJE na razpis
je pametno prepustiti
strokovnjakom
Če nimate zares dobrih izkušenj z razpisi, boste na njih težko
uspešni brez pomoči agencije, ki vas vodi skozi postopek.
Vlado Kadunec
finance@finance.si
Č
Če nimate izkušenj s pridobi-
vanjem sredstev na razpisih,
je bolje, da vam pri pripra-
vi in oddaji vloge na razpis,
poročanju in vlaganju zahtevkov za
izplačilo pomaga specializirana agen-
cija,« pravi Nataša Gerič Pal iz podje-
tja Evitel, ki je v Križevcih sredi kra-
jinskega parka Goričko investiralo v
manjše turistično naselje Goričke iže.
Najprej so z naravnimi materiali,
kot so les za konstrukcijo, ilovnati
ometi in trstika za streho, obnovili
staro domačijo in hlev ter ju preure-
dili v moderni počitniški hiški. Dodali
so bazen z ogrevano vodo, savno in
masažni bazen. Zraven so zgradili hi-
ško iz industrijske konoplje, kjer so
konopljin beton uporabili za stene,
streho in izolacijo. Tako sredi narave
ponujajo prijetno bivanje, odklop in
sprostitev, najem električnih koles,
lokalni zajtrk s kmetij, po novem tudi
masaže … Od predlanskega te hiške
dajejo v najem, ob navdušenju gostov
nad konopljino hiško pa so se odločili Hiška iz konoplje, Goričke iže
za gradnjo še enega apartmaja iz ko-
noplje. »Za ta apartma smo že prej pridobili grad-
beno dovoljenje in druge dokumente, vključno s
ponudbami različnih izvajalcev del. Ker z razpisi
nimamo izkušenj, smo za prijavo najeli usposoblje-
no agencijo,« dodaja Nataša Gerič Pal.
Veliko usklajevanja med investitorjem,
gradbincem in agencijo
Agencija jim je priporočila razpis gospodarskega
ministrstva, na katerem so podprli naložbe v tu-
rizem na degradiranih območjih. Agencijo so po-
vezali z gradbenim podjetjem, ki vodi projekt in
usklajuje izvajalce drugih del. Proučili so razpisne
pogoje, sledila sta zbiranje dokumentacije in pripra-
va prijave na razpis. »To nam je vzelo največ časa.
Prvi mesec smo z agencijo in gradbincem komuni-
cirali po dve do tri ure na dan. Večinoma po telefo-
nu, nekajkrat tudi na terenu. Zaradi lažje predstave
smo si lokacijo projekta večkrat ogledali,« razlaga
sogovornica. Usklajevali so se tudi s pripravljavcem
6 Doživimo in okusimo Slovenijo
dokumentacije za vodovodne in ele-
ktroinštalacije.
»Dobro se je vse natančno dogo-
voriti in zapisati. Tak pristop se nam
je obrestoval, saj je bila potrebna
le ena drobna dopolnitev vloge za
razpis. Po približno treh mesecih so
nam odobrili 50-odstotno financira-
nje projekta. Nepovratna sredstva
bomo dobili šele po končani gradnji
in po pridobitvi uporabnega dovolje-
nja,« dodaja Nataša Gerič Pal.
Težko realno oceniš stroške
in prihodke
Po njenih besedah je v prijavi težko
realno oceniti vse stroške novogra-
dnje, še težje pa predvideti prihod-
ke, ki jih bo prinašala naložba. »Po
dveh letih ukvarjanja s turizmom
pa smo brez težav ocenili prihodke,
ki jih pričakujemo od dodatnega
apartmaja,« pojasnjuje.
Na podlagi ponudb različnih iz-
vajalcev so ocenili še stroške projek-
Tomaž Györek
ta. A dejanski stroški bodo za okoli
30 odstotkov višji, saj so se letos
podražili gradbeni in drugi materi-
ali ter gradnja oziroma napeljava.
Višje stroške nosi investitor, znesek
nepovratnih sredstev ne bo višji, ampak tak, kot
ga je ministrstvo odobrilo konec leta 2020.
Konopljina hiša bo pod streho do konca leta,
notranja dela pa naj bi po načrtu končali do marca
2022. Investitor še naprej skrbno spremlja potek
del. Glavni izvajalec vodi natančno dokumentaci-
jo o delih in zbira račune za material, da bo po
koncu del lahko poročilu dodal obračun stroškov,
ki bo osnova za zahtevek za izplačilo nepovratnih
sredstev.
Brez izkušenj na razpisu ne uspeš
»Imamo dobro izkušnjo s tem razpisom. Če nimate
zares veliko izkušenj z razpisi, boste na njih težko
uspešni brez pomoči agencije, ki vas bo vodila skozi
Nasvete za uspešno
prijavo na razpis in postopek. Splača se najeti in plačati agencijo,« meni
izkušnje Goričkih iž Nataša Gerič Pal. Strošek za agencijo je sestavljen iz
s takšnim finan- fiksnega in variabilnega dela. Fiksni strošek plačate,
ciranjem si lahko
ogledate na tem tudi če prijava na razpis ne uspe, variabilni del pa je
videu. odvisen od zneska sofinanciranja.
 Na Pohorje vabi
kulinarična transverzala
V transverzalo je povezanih 15 planinskih koč, hotelov in gostiln s
Pohorja, vsak ponuja svojo pohorsko jed in za vsako dobite žig, na
koncu pa nagrado – sladico.
Petra Šubic
petra.subic@finance.si

D
obrih restavracij, gostiln in turi-
stičnih kmetij na Štajerskem ne
manjka. So tudi na Pohorju in tja
vabijo goste z unikatnim dožive-
tjem – Pohorsko kulinarično transverzalo,
pri kateri zbirate žige za okušanje tipične
pohorske kulinarike.

»Kulinarične transverzale smo se spomni-

li v Turističnem društvu gostincev Pohorja v
želji, da bi na Pohorje privabili ljudi za dlje
časa. Osem gostincev nas je leta 2019 začelo,
letos smo izpopolnili kartončke in povečali

Bojan Puhek
transverzalo na 15 ponudnikov iz petih občin
od Ruš do Slovenske Bistrice,« pravi Robert
Jeršič iz hotela Tisa na Hočkem Pohorju in
predsednik Turističnega društva gostincev
Pohorska omleta iz hotela Tisa na Hočkem Pohorju je ena od 15 točk Pohorske
Pohorja.
kulinarične transverzale.

Od pohorske omlete do zorjene

govedine v pohorski ponvici S kolesarji cveti tudi turizem v
Hotel Tisa v kulinarični transverzali sodelu-
je z znano pohorsko omleto. Drugi pa s po-
Dravski dolini
horskim piskrom, Jurčkovim kapučinom, Od Dravograda do Središča
domačim narezkom, vročo ocvirkovko, bo- ob Dravi nastaja skoraj
rovničevim zavitkom, pohorskim sendvičem, 150-kilometrska dravska
govedino v solati po pohorsko, zorjeno gove- kolesarska pot, ki jo gradi
dino v pohorski ponvici ... Jedi so iz lokalnih

sestavin in povezane s Pohorjem. Pri teh po-
nudnikih, v turističnoinformacijskih centrih,
pri pohorski vzpenjači, v Hiši Stare trte v
Mariboru je na voljo zloženka, ki jo izpolnite
in podobno kot pri planinski transverzali zbi-
rate žige. Ko zberete vse žige, na zadnji točki
prejmete sladico zastonj.
Turistično društvo gostincev Pohorja so
ustanovili pohorski hotelirji, planinske koče,
turistične kmetije in gostinci, saj so ugotovili,
da lahko turizem na vzhodnem delu Pohor-
ju premaknejo le s povezovanjem. S poletno
sezono so zadovoljni, imeli so tuje in doma-
če goste. Želijo si več označevalnih tabel, ki
bi obiskovalce vodile po točkah kulinarične
transverzale. Poleti so pripravili vodene izle-
te po poteh kulinarične transverzale z ogledi
znamenitosti in kolesarske izlete, pohodnike
in kolesarje pa je na Pohorje vozil tudi brez-
plačni avtobus. Več gostov se nadejajo tudi,
ko bo zaživela izposoja e-koles.
Jernej Zadravec
18 občin skupaj s tremi
razvojnimi agencijami. Letos
so z varno stezo, umaknjeno
od prometa, povezali Maribor
in Ruše, nov je tudi odsek
med Muto in vodnim parkom v Radljah ob Dravi.
Kaj pa, ko kolesarje zagrabi lakota ali jih ujame tema? »Na
informacijskih tablah z odseki kolesarske poti najdejo naslove
bližnjih turističnih kmetij, gostiln in ponudnike prenočitev.
Navedene so tudi kmetije, ki ponujajo meso, mleko in druge
pridelke,« pravi Karmen Razlag, vodja sektorja za turizem v
Regionalni razvojni agenciji Podravje, ki vodi projekt kolesarske poti
Drava bike.
Prednost dajejo tistim kmetijam in gostilnam, ki pripravljajo jedi
iz lokalnih sestavin, kot so Gostilna Vernik z Bezene pri Rušah,
Kovačija pri Kovaču na Janževskem Vrhu pri Podvelki, turistična
kmetija Valentan iz okolice Maribora … Pri njih v okviru projekta
Drava bike nameščajo tudi e-polnilnice za električna kolesa.

Doživimo in okusimo Slovenijo 7

 Vrhunska
kulinarika
in trajnost z
roko v roki
Slovenski kulinarični voz kljub
pandemiji rine naprej tudi na
mednarodnem parketu, slovenski
gostinci pa so – tako kot njihovi
najboljši kolegi v tujini – vse bolj
zavezani trajnostnim načelom in
samooskrbi.
Vanja Alič
vanja.alic@finance.si

S
lovenski gostinci se med koronakrizo niso
vdali, temveč so se spopadli z novimi iz-
zivi, kar ne nazadnje dokazujejo tudi na-
grade in uvrstitve na takšnih in drugačnih
(svetovnih) lestvicah.

Dolgo pričakovani in napovedovani Michelinov

vodnik oziroma rdeča biblija, kot tudi imenujejo
ta najstarejši in najvplivnejši vodnik po restavra-
cijah in hotelih po svetu, je po eni strani ironično
prijadral v Slovenijo ravno v prvem koronaletu, a
po drugi strani je bil čas ravno pravšnji, saj je dal
gostincem prepotrebno spodbudo.

Roševa še vedno dosega rekorde

Medtem ko so južni sosedje pred petimi leti ob
prihodu Michelina v »lepo njihovo« začeli zelo
sramežljivo, z eno zvezdico, smo pod Alpami
ustrelili z vsemi topovi – s kar sedmimi zvezdica-
mi. Vihanje nosu nekaterih po letošnji prireditvi,
ko smo dobili »le eno« novo Michelinovo zvezdi-
co (Luka Košir, Gostišče Grič), je bilo neupraviče-
no, a razumljivo, saj pričakovanja slehernika po
nepričakovanem uspehu vselej simptomatično
zrastejo.
»Sedem zvezdic v premierni sezoni je izjemen
uspeh. Hrvati so nas komaj letos, po petih letih,
prehiteli. Zdaj jih imajo deset. Zato so bila letos
Rok Dezelak

pričakovanja morda res nekoliko previsoka,« je

prepričan tudi Tomaž Kavčič iz Gostilne pri Lojze-
tu, ki je ohranil lani pridobljeno zvezdico.
Čeprav nam projekta Slovenija – Evropska ga-
stronomska regija 2021 niti približno ni uspelo Ana Roš iz Hiše Franko nadaljuje svoj pohod proti vrhu po tujih kulinaričnih
izpeljati, kot bi ga lahko, če ne bi bilo pandemije, lestvicah.

8 Doživimo in okusimo Slovenijo


slovenski kulinarični voz rine naprej tudi na med­
narodnem parketu. Ana Roš iz Hiše Franko, ki je
obdržala dve michelinki, je še pred domačim gur­
marskim izborom spet zablestela v tujini.
Najboljšo kuharico na svetu po izboru angleške
revije Restaurant za leto 2017 so najprej v Amster­
damu na izboru Best Chef Awards postavili na
sedmo mesto med najboljšimi stotimi kuharji na
svetu, s čimer je bila Roševa seveda tudi najvišje
uvrščena ženska na tej prestižni lestvici, za seboj
pa je pustila imena, kot so Massimo Bottura, He­
ston Blumenthal, Mauro Colagreco, Virgilio Mar­
tinez ...
Le tri tedne za tem so v Antwerpnu, na priredi­
tvi, ki velja za kulinarične oskarje, Hišo Franko po­
stavili na 21. mesto med 50 najboljšimi restavracija­
mi na svetu (World‘s 50 Best Restaurants), s tem pa
je institucija iz Starega sela pri Kobaridu pridobila
17 mest glede na seznam pred dvema letoma (lani je
prireditev zaradi pandemije odpadla).
Vsi letošnji
Tudi Michelin nagrajuje trajnostne slovenski dobitniki
prakse prestižnih
V Antwerpnu je zmagala restavracija Noma Reneja Michelinovih
Redzepija. Kuhar vseh kuharjev iz Köbenhavna je bil zvezdic
vselej zvest lokalnim surovinam, sezonskosti, nabi­
ralništvu, filozofiji kuhanja s čim manj odpadki (zero
waste), vselej je sodeloval z vinarji, kmeti, čebelar­
ji ... Pred leti je v novi različici Nome ustanovil tudi
tako imenovano urbano farmo.
Danes temu – z dodatkom zmanjševanja količine
odpadkov ter neuporabe plastike in drugih neraz­
gradljivih materialov – pravimo trajnostna gastro­
nomija, ki ima svoj dan tudi v okviru Organizacije
združenih narodov, in ta vdira v vse pore vrhunske
kulinarike.
Michelin je letos že drugič podelil tudi šest zele­
nih zvezdic (Michelin Green Star), s katerimi resta­
vracije nagrajuje za njihove trajnostne prakse. Tako
kot lani sta jih prejela tudi Gostišče Grič in Hiša Fran­
ko. Luka Košir, chef Gostišča Grič iz Šentjošta nad
Doživimo in okusimo Slovenijo 9
 Luka Košir iz
Gostišča Grič ima
Imetnik Michelinove zvezdice Jorg Zupan iz lju-
ekološko kmetijo bljanske restavracije Atelje je prav tako vse bolj za-
z racami in več vezan trajnostnemu pristopu in samooskrbi, čeprav
njiv, kjer tako rekoč Michelinovi »zeleni« inšpektorji letos tega še niso za-
vso zelenjavo znali. Spomladi je namreč vzel v najem 1.200 kvadra-
pridelajo sami. tnih metrov zemlje pod Golovcem in uredil svoj vrt.
Druge surovine »Imamo izvirsko vodo z Golovca, ki sicer – ob suši –
mu zagotavljajo
lahko tudi presahne, zato imamo še cisterne za vodo.
okoliški kmetje. Na
fotografiji s svojo Namakalni sistem deluje na sončne celice, ker tam ni
dobaviteljico Ireno elektrike. Tako lahko John, naš vrtnar – Američan, poro-
Orešnik (Sirarstvo in čen s Slovenko – sam vse skupaj upravlja,« pove Zupan.
Nino Verdnik

kozjereja Orešnik). Zelenjavo goji po konceptu brez prekopavanja.

»Gnojimo s pet let starim konjskim gnojem, ki ga do-
bimo iz jahalnega društva v Tomačevem. Nič se ne
prekopava, z gnojem namreč zadušiš tudi plevel. Z
Chef Jorg Zupan zastirkami plevel ne dobi svetlobe, kar mu posledično
iz ljubljanske onemogoča rast. Edina težava je bršljan, ki pride čez
restavracije Atelje
vse, zato ga je treba ročno izruvati. A namesto stotih
si je omislil svoj vrt
pod Golovcem. težav imamo le eno,« pojasni chef Ateljeja.
Zupan pravi, da na vrtu ne sadijo, na primer,
krompirja in čebule, saj sta poceni in hkrati vzame-
ta preveč prostora. »Imamo pa veliko zelišč, kumare,
paradižnik, bob, fižol, vse živo. Računamo, da bomo
prihodnje leto 90-odstotno samooskrbni,« se nadeja.
Ekonomsko gledano, je vrt donosen, poudarja, saj
ne porabijo nič več, kot so prej, ko so zelenjavo ku-
Nino Verdnik

povali. »A imamo domačo, ekološko zelenjavo, ki je

Horjulom, tudi aktualni chef prihodnosti po izboru
vodnika Gault & Millau, ima svojo ekološko kmetijo z
racami in več njiv, kjer tako rekoč vso zelenjavo pri-
delajo sami.
»Če imaš zasajeno eno kulturo, je veliko bolj pre-
prosto, kot če gojiš sto kultur, kot jih imamo trenu-
tno. To vse zaplete, saj ima vsaka svoje zahteve. Če
ne uporabljaš umetnih škropiv, ampak ekološke pri-
jeme, je vse skupaj komplikacija na potenco. Če ne bi
bilo našega ata, ki večinoma vse ‘rihta‘, bi zelo težko
kaj naredili. Imamo dve večji njivi in dve gozdni njivi,
kjer rastejo topinambur, divji por, šitake, ostrigarji in
podobno,« pove Košir, ki mu preostale surovine za-
gotavljajo okoliški kmetje in ribiči z Jadrana. V skladu
z »nordijsko filozofijo« in tudi slovensko tradicijo je
naklonjen tudi konzerviranju živil, kar omogoča nji-
hovo uporabo skozi vse leto.
Zupanov ekološki vrt pod Golovcem
Tudi Hiša Franko se povezuje z lokalnimi kmeti –
pravzaprav se bolj ne bi mogla. »Ko smo začeli pred
16 leti bolj resno delati, nismo imeli nobenih doba-
viteljev. Če smo hoteli kaj skuhati, smo se morali po-
vezati z lokalnim okoljem. Sprva je bilo težko, ker
so bili to mali kmetje, brez papirjev in veterinarskih
pregledov. Dolgo smo jih morali prepričevati, da se
splača vse to urediti. Danes je v našo prehransko
verigo vključenih vsaj sto kmetov. Skoraj vsa zele-
njava, ki jo uporabljamo, prihaja s kmetije na Kolo-
vratu, na slovenski strani, kjer jo po biodinamičnih
načelih pridelujeta mlada hipsterja, Kanadčanka in
Italijan. Tukaj so še lovci, planšarji, nabiralci, ribi-
ške družine in drugi,« pojasni Ana Roš.
kakovostnejša, in tudi zgodba za goste je odlična. Nav-
dušeni so, ko jim povemo, da pripravljamo zelenjavo
z domačega vrta. Najpomembnejše pa je, da je čim
krajša kratka pot od vrta do krožnika. S tem surovina
ne izgubi okusa. Jasno je, da, na primer, korenje po
dveh tednih skladiščenja nima več enakega okusa. Če
pa ga vzameš iz zemlje, očistiš in še isti dan položiš na
krožnik, je precej drugače.«
Michelinovi nagrajenci za leto 2021
Dve zvezdici (odlična kulinarika, za katero je vredno narediti
ovinek): Hiša Franko (chefinja Ana Roš, Staro selo pri Kobaridu).
Ena zvezdica (visokokakovostna kulinarika, vredna postanka):
Restavracija Atelje (chef Jorg Zupan, Ljubljana), Restavracija
Dam (chef Uroš Fakuč, Kromberk pri Novi Gorici), Gostilna pri
Lojzetu (chef Tomaž Kavčič, Zemono nad Vipavo), Hiša Denk (chef
Gregor Vračko, Zgornja Kungota), Vila Podvin (chef Uroš Štefelin,
Radovljica), Gostišče Grič (chef Luka Košir, Šentjošt nad Horjulom).
Bib Gourmand (dobro razmerje med ceno in kakovostjo): Gostilna
na Gradu (Ljubljana), Gostilna Repovž (Šentjanž), Gostilna Mahorčič
(Rodik), Gostilna Rajh (Murska Sobota), Hotel Jožef (Idrija),
Gostilnica Ruj (Dol pri Vogljah), TaBar (Ljubljana).
Michelin Green Star (posebno priznanje za trajnost): Gostilna za
Gradom (Koper), Gostilna Krištof (Predoslje), Gostilna Mahorčič
(Rodik), Gostišče Grič (Šentjošt nad Horjulom), Hiša Franko (Staro
selo pri Kobaridu), Vila Podvin (Radovljica).
Slovenskim restavracijam oziroma gostilnam je bilo podeljenih tudi
39 priznanj Michelinov krožnik (Michelin Plate), ki nagrajujejo
sveže surovine, skrbno pripravljen in dober obrok ter pomenijo
velik potencial za destinacijo. Celoten seznam si lahko ogledate na:
Slovenia MICHELIN Restaurants – the MICHELIN Guide Slovenia.

10 Doživimo in okusimo Slovenijo

OKUSITI SLOVENIJO

GASTRONOMSKA
AVANTURA NA
MOJ NAČIN.
#ifeelsLOVEnia
#tasteslovenia
#myway

www.slovenia.info
www.tasteslovenia.si
Če na Bohinjskem
ne BODO povečaLI
kmetijske pridelave,
bo to slabo za turizem
V Radovljici oblikujejo skupno strategijo za razvoj turizma in
kmetijstva, organizirajo gastronomska doživetja na kmetijah, za
prenos znanja imajo celo kmetijski inkubator; na Škofjeloškem
se pripravljajo na prvi kulinarični festival Okusi Škofjeloškega,
za katerega se zanima 15 gostincev, obvezni pa bodo jedilniki
iz lokalnih sestavin; v Kranju bodo imeli nova kulinarično-
gastronomska doživetja, povezujejo gostince s kmetijami in
razvijajo destinacijsko znamko za trženje lokalne hrane.

V zadnjih desetih letih se je število prenočitev v Bohinju skoraj

podvojilo, število kmetij pa skoraj prepolovilo. To je resna težava,
saj kmetijstvo ohranja obdelano kulturno krajino, brez te pa ni
turizma. Na bohinjskih planinah se poleti pasejo krave in iz mleka
delajo sir, taki prizori privabljajo turiste. Zato na Bohinjskem krepijo
Mitja Sodja

povezovanje kmetijstva s turizmom, v zavodu Turizem Bohinj so

celo zaposlili nekoga, ki bo spodbujal večjo kmetijsko pridelavo.

12 Doživimo in okusimo Slovenijo

Petra Šubic
petra.subic@finance.si

G
orenjska je ena izmed turistično najbolj
razvitih regij pri nas. Pogledali smo, kako
bodo v Bohinju, Radovljici, Škofji Loki in
Kranju razvijali trajnostni turizem in vanj
še bolj vključevali kmetije. Več o njihovih načrtih
boste izvedeli na posnetku z webinarja Povezova-
nje turizma s podeželjem.

Poleti je bil Bohinj polno zaseden, tuji gosti se vra-

čajo, letošnje avgustovske številke o obisku so celo
večje kot avgusta 2019. Zimski turizem pa ostaja ve-
lik izziv, saj v zgolj štirih mesecih ustvarijo večino
letnega prihodka iz turizma, zato želijo turistično
sezono raztegniti na vse leto. V zadnjih desetih letih
se je število prenočitev v Bohinju skoraj podvojilo,

Mitja Sodja
število kmetij pa skoraj prepolovilo in to je resna
težava. Kmetijstvo ohranja obdelano kulturno kraji-
no, na bohinjskih planinah se poleti pasejo krave in
iz mleka delajo sir, taki prizori pa privabljajo turiste. Bohnjski siri, lokalni posebnež mohant, mesnine in drugi domači izdelki
Kako se bo kulturna krajina spremenila, če kmetij- nastopajo pod skupno znamko Bohinjsko (na sliki). Ponudbo te znamke želijo
stva ne bo več, so se vprašali v Turizmu Bohinj. še povečati, kar bo mogoče, ko bodo kmetije pridelale več.

V Bohinju spodbujajo kmete, da

pridelajo več

7,9
»Pred letom in pol smo se vključili v pripravo strate- Prodajo pa za slabega

pol
gije o razvoju kmetijstva v Bohinju. Odločili smo se,
da bomo krepili povezovanje kmetijstva s turizmom,
saj turizem porablja kmetijske pridelke in uporablja Za
kulturno krajino. V Turizmu Bohinj smo celo zaposli-
li nekoga, ki bo spodbujal večjo kmetijsko pridelavo.
Eden težjih izzivov bo spremeniti razmišljanje, da
milijona evrov kmetijskih
pridelkov porabijo v Bohinju
na leto.
milijona
evrov pridelkov iz Bohinja,
se turizem splača bolj kot kmetovanje. Ocenjujemo, torej lokalno pridelanih.
da v Bohinju porabimo za 7,9 milijona evrov kmetij-
skih pridelkov, za slabega pol milijona pa prodamo
pridelkov iz Bohinja. To pomeni, da je veliko prosto-
ra za povečanje pridelave, za to spodbujamo zlasti
mlade kmete. Potem bodo lahko tudi povečali nabor
izdelkov pod skupno znamko Bohinjsko, ki jo nosijo
znani bohinjski siri, lokalni posebnež mohant, me-
snine in drugi domači izdelki,« je na webinarju pove-
dal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj.

Gostince in kmete bodo povezali z

digitalno platformo
»To želimo doseči tudi z digitalno platformo, s ka-
tero bomo najprej povezali 15 do 20 kmetij in osem
gostincev, optimizirali nabavo in najprej kar v Tu-
rizmu Bohinj poskrbeli za distribucijo, potem pa ra-
čunamo, da nas bo zamenjala zadruga. Na platfor-
mi bomo predstavili tudi ponudnike iz Bohinja, ki
pridelke tržijo pod kolektivno destinacijsko znamko
Bohinjsko. S platformo začenjamo povezovati kme-
tije in gostince na Bohinjskem, nato pa bomo po-
vezali tudi kmetije in gostince v vseh 12 občinah na
Tina Bernik

območju Julijskih Alp,« je nadaljeval. Po vzoru istr-

skega zajtrk so letos prvič ponudili bohinjski zajtrk
iz dobrot s tamkajšnjih kmetij, ponujajo mesnega,
vegetarijanskega in ribjega ter dostavo v apartma in
sobo. V prvi sezoni so po Langusovih besedah pro-
odali lepo število bohinjskih zajtrkov.
Sredi Radovljice že od leta 1822 deluje gostilna Lectar. Zadnjih 11 let
radovljiški gostinci sodelujejo z lokalnimi dobavitelji živil in ponujajo jedi iz
čim več kakovostnih slovenskih sestavin.

Doživimo in okusimo Slovenijo 13

 Ekološka kmetija
Vegerila na pol
Radovljica s posebno strategijo za
hektarja pridela
razvoj kmetijstva in turizma
več kot 150 vrst V Radovljici so se pred 11 leti odločili, da bodo turi-
zelenjave in zelišč zem gradili na naravi, obrteh in kulinariki, ki sloni
na leto, povezuje na 200-letni tradiciji gostiln. Gostinci so na pobu-
se z drugimi do chefa Uroša Štefelina in Marcele Klofutar posta-
kmetijami na li partnerji, skupaj gradijo mrežo lokalnih dobavi-
območju Radovljice, teljev in dogodke, kot je novembrski kulinarični
da skupaj lažje
festival Okusi Radol‘ce, na katerem devet gostincev
oskrbujejo gostilne.
Gospodar Tilen pripravi degustacijski meni iz lokalnih sestavin.
Praprotnik svoje Ker se izteka strategija za razvoj turizma, v občini
znanje in izkušnje Radovljica pripravljajo nov razvojni načrt. O poten-
v kmetijskem cialih v turizmu, kulturi in kmetijstvu so razpravljali
inkubatorju deli z na eni izmed delavnic in se odločili, da pripravijo
drugimi mladimi skupno strategijo za razvoj kmetijstva in turizma.
kmeti. 
Mladi kmet Tilen Praprotnik, ki vodi majhno, a

uspešno ekološko zelenjadarsko kmetijo Vegerila,
se že povezuje z drugimi kmetijami, da lahko sku-
paj oskrbujejo več gostiln. Veliko možnosti je tudi
za razvoj turizma na kmetijah.
Nova doživetja na kmetiji
»Načrtujemo nova doživetja, kot je Kmetova miza
(Farmer‘s Table), kjer bi na kmetiji postavili mizo in
postregli jedi, ki bi jih kuharski chef pripravil iz tam
pridelanih svežih sestavin. Z biodinamično kmetijo
Brinšek, ki je na našem koncu edina pridobila cer-
tifikat Demeter, se dogovarjamo, da bi gostom po-
nudili ogled kmetije s pokušnjo njihovih izdelkov,«
je povedala Nataša Mikelj, direktorica Turizma Ra-
dovljica. Imajo celo kmetijski inkubator, kjer Tilen
Praprotnik s svojimi izkušnjami o pridelavi več kot
150 različnih rastin na slabega pol hektarja in upo-
rabi digitalnega orodja za načrtovanje posevkov in
opravil navdušuje druge kmete.
Video:
Primere dobrih praks Januarja prvi kulinarični festival Okusi
regionalnega in Škofjeloškega
lokalnega »S korono je zraslo povpraševanje po lokalnih pri-
povezovanja na
Gorenjskem si lahko delkih in hrani, ki jo kmetije na Škofjeloškem že
ogledate na tem 20 let tržijo tudi pod kolektivno znamko Babica in
videu. dedek. Ta znamka obsega 485 izdelkov 40 lokal-
Nace Zavrl
Gostišče Tolc iz Spodnje Sorice si želi čim več mesa,
zelenjave in drugih lokalnih sestavin kupovati od
zadruge. Nekaj sestavin pridelajo na svoji kmetij, druge
kupijo pri drugih kmetih. Iz slike se vidi, da kuhajo
»sorško domače malo drugače«. 
nih ponudnikov. V prihodnje želimo vanjo vklju-
čiti nove ponudnike, kar pri več kot 800 dopolnil-
nih dejavnostih na naših kmetijah verjetno ne bo
težko. Poleg tega bomo povečali promocijo, pro-
dajo in prepoznavnost te kolektivne znamke,« je
povedal Gašper Kleč, direktor Razvojne agencije
Sora, lastnice znamke Babica in dedek. Kako čim
več lokalne hrane spraviti v gostilne in turizem, je
zanj velik izziv. Tudi druge gostince želijo spodbu-
diti, da bi podobno kot Gostišče Tolc iz Spodnje
Sorice ter Gostilna in vinoteka Danilo iz Reteč tudi
sami zgradili mrežo lokalnih dobaviteljev.
In kaj načrtujejo v strategiji trajnostnega razvoja
turizma Škofjeloško 2027? Na prvem mestu je roj-
stvo nove kolektivne znamke Okusi Škofjeloškega,
ki bo sinonim za najboljšo oziroma premijsko po-
nudbo. Navezovanje gostincev na lokalne kmetije
želijo še utrditi, tudi s prvim kulinaričnim festiva-

14 Doživimo in okusimo Slovenijo

lom Okusi Škofjeloškega, ki ga bodo s 15 gostinci
prvič izpeljali januarja prihodnje leto, ustvarjajo ga
po vzoru Radovljice. V Škofji Loki bodo odprli degu-
stacijsko-prodajni center, pospeševali bodo kratke
nabavne verige v turizmu in razvijali nova kulina-
rična doživetja.
Prihodnje leto načrtujejo tudi dan
slovenskih dobrot
Konec avgusta so skupaj z Regionalno razvojno
agencijo BSC Kranj pripravili Dan gorenjskih do-
brot na Brdu pri Kranju, kjer je svojo ponudbo
predstavilo 40 kmetij iz vse regije, jedi iz gorenj-
skih sestavin pa sta pripravila in postregla kuhar-
ska chefa Uroš Štefelin in Tomaž Kavčič. Zaradi
navdušenja nad štiri tisoč obiskovalci bodo priho-
dnje leto pripravili dva takšna gastronomska do-
godka – vseslovenski dan domačih dobrot konec
maja in dan gorenjskih dobrot avgusta. Že kmalu,
21. novembra, pa Gašper Kleč na Brdu pri Kranju
napoveduje adventni sejem na Gorenjskem, na ka-
terem se bodo predstavili rokodelci in ponudniki
lokalne hrane.
Gastronomski turizem se prebuja tudi
v Kranju
V Kranju in okolici deluje precej gostiln. »Spodbu-
jali jih bomo, da se navežejo na dobavitelje lokalne
hrane. Zgledujejo se lahko po Gostilni Krištof iz Pre-
doselj pri Kranju in ekološki kmetiji odprtih vrat Pr‘
Končovc iz okolice Kranja, saj obe uporabljata 70
odstotkov lokalno pridelanih sestavin,« pravi Kle-
Po uspešni premieri gurmanske večerje Kranjska dolga miza, za katero je sedem kuharskih chefov sestavilo degustacijski meni iz
stoodstotno lokalnih sestavin, jedi pa so nastajale pred očmi stotih gostov, razmišljajo že o ponovitvi. Morda celo o festivalu dolgih miz,
ki bi jih izpeljali v več mestih. 
men Malovrh, direktor zavoda za turizem in kultu-
ro Visit Kranj.
Pred dnevi je občina Kranj sprejela novo strate-
gijo za razvoj. »Največji preboj bi radi v Kranju na-
redili prav na področju gastronomskega turizma.
Zato pripravljamo nova kulinarično-gastronomska
doživetja, novo brošuro za kranjske gostince s kme-
tijami, da bodo lahko vzpostavili kratke lokalne do-
bavne poti,« poudarja Malovrh. Kmetijam v okolici
Kranja želijo olajšati trženje pridelkov in izdelkov,
ki jih bodo lahko dali na trg pod novo destinacijsko
znamko.
Festival dolgih miz
Skupaj z gostinci pa so v začetku septembra pripra-
vili doživetje za gurmane Kranjska dolga miza, ka-
kršne v tujini že poznajo, pri nas pa še ne. »Sedem
kuharskih chefov je sestavilo jedilnik iz stoodstotno
lokalnih sestavin, skupaj so pripravili degustacij-
ski meni, jedi so nastajale pred očmi gostov. Tudi
pri postrežbi je sodelovalo deset natakarjev iz so-
delujočih gostiln. Vseh sto sedežev smo hitro raz-
prodali. Dogodek je bil zelen, brez odpadkov, med
dogodkom smo izračunavali ogljični odtis, in sicer
prihoda gostov, priprave hrane in porabe energije,«
opisuje Klemen Malovrh. Dogodek je stal 22 tisoč
evrov, s tem da so 2.700 evrov porabili iz občinske-
ga proračuna, 20 tisoč evrov pa so zaslužili s pro-
dajo vstopnic. »Razmišljamo, kako bi nadaljevali
ta dogodek. Morda bo dolg miza prerasla v festival
dolgih miz, ki bi jih izpeljali v več mestih,« še pravi
Klemen Malovrh.
Luka Kotnik
Doživimo in okusimo Slovenijo 15
 Inovativno povezovanje
v vinskem svetu:
vinski vlak
po Vipavski dolini
Na vinskem vlaku, ki bo
vozil med Novo Gorico in
Ajdovščino,
bo namesto sprevodnika,
ki preverja vozovnice,
potnike sprejel vinar, ki bo
točil vino.
Vanja Alič
vanja.alic@finance.si

W
inestronaut je zgodba o dveh turi-
stičnih zanesenjakih, Matjažu Zgo-
niku in Vitu Semiču, ki sta pred

Nejc Bole
dobrimi osmimi leti začela ponujati
nevsakdanje vinske ture po Vipavski dolini. Njuna
misija je še danes, da gostom pričarata pristno do-
živetje lokalnega okolja in vinske kulture.

»Goste peljemo k vinarjem tako, da doživijo čim

bolj osebno izkušnjo. Peljemo jih tudi na osmice, tu-
ristične kmetije, trgatve. Skratka, približati jim želi-
mo vinsko kulturo. Gremo do vinarja, se usedemo,
natočimo kozarec vina in si vzamemo čas. Samo če
nam vinar razloži zgodbo, bomo razumeli, kaj je v
vinu,« je prepričan Zgonik.
Vinskima astronavtoma, ki goste prevažata v
»space shuttlu«, kot imenujeta svoj kombi, se je v
zadnjem času priključilo še nekaj pomagačev, med-
tem ko sta svoje udejstvovanje formalizirala v ajdo-
vski turistični agenciji Burjatik.

Prva vožnja bo na miklavževo

Z letošnjo jesenjo pa so vinski astronavti postali tudi
trajnostno mobilni. S Slovenskimi železnicami so se
namreč dogovorili, da na opuščeni železniški pove-
zavi Nova Gorica–Ajdovščina, ki že vrsto let čaka na
posodobitev infrastrukture, znova požene vlak za
potrebe vinskega turizma.
»Koncept je zastavljen tako, da smo osebna sre-
Nejc Bole

čanja z vinarji in okušanje vin ter kulinarike presta-

vili v potniške vagone. Startamo v Novi Gorici, kjer
se nam na vlaku pridruži vinar. Med vožnjo do Ajdo-
vščine imamo degustacijo s prigrizki, vmes predsta- Ekipa Winestronaut

16 Doživimo in okusimo Slovenijo

vimo našo prekrasno Vipavsko dolino. V Ajdovščini
goste popeljemo na voden ogled mesta, nato pa
spet sedemo na vlak in se ob vnovični degustaciji
peljemo do Dornberka. Tam izstopimo in se peš od-
pravimo na domačijo Baša, kjer nas pričakajo člani
Konzorcija vinarjev Vipavske doline. Sledi večerja
s pokušnjo njihovih vin,« je turo, ki traja približno
šest ur, na kratko predstavil Zgonik.
Vinski vlak Vipavske doline, ki naj bi kot turistič-
ni produkt še tesneje povezal destinacijo in ponu-
dnike v njej, je poskusno zasopihal že poleti, okto-

Arhiv Edija Simčiča

bra pa je vnovič pognal na tako imenovani študijski
turi, kjer so snovalci projekta s sodelujočimi vinarji
opravljali še zadnje korekture.
Prva redna vožnja, tako imenovana Miklavževa
tura, bo 11. decembra, v prihodnjem letu pa za zdaj Na posestvu Edi Simčič gostijo tudi kazahstansko kulturno ambasado.
načrtujejo pet terminov, ki jih bodo javno objavili.
»Za zaključene skupine, razne team buildinge pod-
jetij in podobno, če se nabere vsaj 50 ali 60 ljudi,
pa se lahko dogovorimo kadarkoli,« je jasen Zgonik.

Prispevek k odgovornemu turizmu

Martina Alma:
Vinski vlak je že po prvi testni vožnji pritegnil veliko
zanimanje, pojavile pa so tudi pobude, da bi vlak
vozil tudi do Štanjela ali še dlje. Tudi v Slovenskih
Povezovanje je
eno od
železnicah, ki so ključni partner projekta, si želijo,
da bi novi turistični produkt vključili v celostno po-
nudbo Bohinjske proge, saj ima ta izjemen turistični

temeljnih
potencial.
»Urnik smo nastavili tako, da se lahko turisti z
Gorenjskega z rednim vlakom pripeljejo do Nove
Gorice, kjer prestopijo na naš vinski vlak. Po kon-
čani turi pa se z redno linijo spet vrnejo na Gorenj-
sko,« je pojasnil Zgonik.
»To, da oživljamo opuščeno železniško progo,
načel dobrega
odpiramo nove možnosti za promocijo lokalnih
vinarjev in hkrati našim gostom omogočamo brez-
skrbno okušanje vina na zasebni vožnji z vlakom,
in uspešnega
poslovanja
je naš prispevek k odgovornemu turizmu,« pa je
poudaril direktor agencije Burjatik Jani Peljhan.
Agencija je letos kot prva v Vipavski dolini pridobila
mednarodni trajnostni znak Travelife in s tem znak
Slovenia Green Travel Agency.
V vinski kleti Edi Simčič v Kozani
v Goriških brdih orjejo ledino na
mnogih področjih, tudi pri inovacijah
v povezovanju z lokalno skupnostjo in
umetnostjo.
Vanja Alič
vanja.alic@finance.si

I
deja o povezovanju z umetnostjo in kulturo
se rodi iz potrebe po obogatitvi ponudbe, ki
ni zgolj vinska, ampak ima še neko širšo vre-
Nejc Bole

dnost in daje prispevek nekemu prostoru,«

pravi Martina Alma, ki na družinskem posestvu
Matjaž Zgonik iz ekipe Winestronaut, ki je v Simčičevih skrbi za turistični del, prodajo, biro-
okviru turistične agencije Burjatik v sodelovanju kracijo in vsa manj vidna dela, medtem ko Aleks
s Slovenskimi železnicami in podporo občine ter njuna sinova Jakob in Jure peljejo naprej vinski
Ajdovščina razvila idejo vinskega vlaka. del zgodbe.

Doživimo in okusimo Slovenijo 17

 Hiša Alma v Medani
je galerija sodobne
umetnosti.
Njihovi gostje še zdaleč niso povprečni, ampak
imajo po besedah sogovornice tako na ožjem vin-
skem kot tudi širšem turističnem segmentu širo-
ko paleto znanja, interesov in izkušenj. »K nam
prihajajo gostje z vsega sveta, zato je še toliko
pomembneje, da jim našo regijo kot tudi celotno
Slovenijo predstavimo skozi raznovrstne vidike.
Sodelujemo z različnimi avtorji, oblikovalci, ar-
hitekti, umetniki, tudi tujimi. Pri komunikaciji iz-
rabimo ves naš diapazon, ki presega zgolj vinski
svet,« pojasnjuje Alma.
Na vprašanje, kaj jim prinaša tovrstno sodelo-
vanje, odvrne, da je prav povezovanje eno od te-
meljnih načel dobrega in uspešnega poslovanja.
»Samo skupaj smo lahko močni in prepoznavni.
Tako Slovenija kot Goriška brda doživljata v za-
dnjih 20 letih razcvet tudi zaradi premikanja mej
v glavah in navadah ljudi. Prav ljudje nas vedno
doživljajo celostno, zato k temu prav gotovo pri-
pomore tudi vse, kar nas obkroža. Na ta način ko-
municiramo, kdo smo, kaj nas zanima, vnašamo
v prostore dodatno toplino in vsebino.«
Martina Alma pravi, da se zaradi tega postopo-
ma spreminja tudi sestava njihovih gostov, čeprav
so tovrstni podatki težko merljivi. »Če izhajam iz
sebe, vem, da nekam, kjer se ne počutim skladno
s prostorom in ljudmi v njem, ne zahajam. Če bi
morala opisati našega gosta, bi rekla, da je doje-
mljiv za lepo, vedoželjen, ceni dobro, pripravljen
je prestopati prag znanega in je pogumen.«
Od Kroga umetnosti do Hiše Alma v
Medani
Na posestvu Edi Simčič so tudi člani projekta
Art circle/Krog umetnosti. Festival vizualnih
umetnosti letos zaznamuje desetletnico delova-
nja, čeprav zametki segajo že v devetdeseta leta
prejšnjega stoletja. V okviru projekta so se začele
po vinskih kleteh in pri kulinarično-turističnih
ponudnikih vzpostavljati kulturno-umetniške
ambasade po Goriških brdih in Vipavski dolini.
Trenutno jih je 17, sami gostijo ambasado Kaza-
hstana.
Umetniki tako pridejo enkrat na leto na ume-
tniške ambasade ustvarjat likovne, kiparske,
grafične in dizajnerske stvaritve, zlite z vinom,
vinsko kulturo, poslikavami steklenic, etiket in
sodov. Sklepno dejanje je razstava v Vili Vipolže,
kjer so dela na ogled širši javnosti.
»Nekako postajamo humus multikulturnega
ozaveščanja in delovanja, saj pridružene države
skozi vse leto širijo vedenje o sebi in svoji kulturi.
Projekt je na prelomnici svojega delovanja zrel za
nove korake, nadgradnjo tako na kvalitativni kot
tudi kvantitativni ravni, za kar skrbita umetniška
18 Doživimo in okusimo Slovenijo
David Verlič
direktorja festivala, akademska slikarja Klemen
Brun in Etko Tutta,« je prepričana sogovornica,
ki se z umetnostjo povezuje tudi v Hiši Alma, roj-
stni hiši svoje mame v Medani.
Tamkaj je nastala galerija sodobne umetnosti.
»Njen cilj je promocija umetnosti, ozaveščanje
ljudi o njenem pomenu in pomembnosti sobiva-
nja z njo, povezovanje ustvarjalcev z vsega sveta
in njihovo mreženje. Tako se organizirajo razsta-
ve, art rezidence, literarni večeri. Svojo dejavnost
skušamo širiti tudi na film, glasbo in gledališče.
Gre za urbano v ruralnem, ki s svojo miniatur-
no zgodbo tke pomembne vezi s skupnostjo in
ustvarjalci.«
Fuzija soli in vina
Na posestvu pa sodelujejo tudi pri kulinaričnih
inovacijah. Tako so si skupaj z Davorjem Podbev-
škom, ki prideluje aromatične soli pod blagovno
znamko Barba, omislili fuzijo prvovrstnega sol-
nega cveta in vina. »Postopek je edinstven in ga
Davor ne razkriva. Je pa plod njegovega znanja,
raziskovanja, domišljije in ljubezni do te dragoce-
ne surovine, ki jo jemljemo kot zelo samoumev-
no, a nikakor ni samoumevna. Ustvarili smo dve
soli – prvo z rdečo zvrstjo duet lex in drugo kot
dimljeno sol iz dog sodov, v katerem je to vino
odležalo štiri leta,« razlaga Alma.
Dejavna sta tudi njena sinova Jure in Jakob, ki
sta ločeno od vin znamke Edi Simčič pripravila
projekt I Can‘t Stop, v katerem sta na svoj način
združila vizijo ter znanje in izkušnje, pridobljene
od nonota in očeta.
»Gre za projektno vino, ki za zdaj obsega tri
etikete – tokaj/sauvignonasse, rebulo in refošk.
Vina fermentirajo z lastnimi kvasovkami, ma-
ceracija pa pri belih sortah traja štiri dni. To je
njuna iskrena zgodba od zasaditve trte do stekle-
nice, ki jo gost popije v restavraciji. Vino sama
pridelata in ga sama tudi tržita. Etikete pa je na
podlagi njunih predlogov ustvaril nemški vizu-
alni umetnik Bodo Korsig,« je zadovoljna njuna
mati.
 PodPorniki Projekta:

w w w. o v i n u. s i
 TRŽNICA NA BORJAČU MED
NAJBOLJŠIMI TRAJNOSTNIMI
ZGODBAMI NA SVETU
Čeprav ta spletna tržnica deluje manj kot leto dni, jo je
organizacija Green Destinations uvrstila na seznam top sto
trajnostnih zgodb (Top 100 Destination Sustainability Stories).

Vlado Kadunec te aktivnosti le še pospešile, pravijo na Regijski

finance@finance.si
razvojni agenciji ROD Ajdovščina, ki je februarja
vzpostavila spletno stran trznicanaborjacu.si in

I
deja o spletni tržnici, ki bi porabnikom po-
nudila dostop do lokalno pridelane hrane
kar »iz domače dnevne sobe«, kmetom pa
brezplačno pomagala neposredno tržiti pri-
delke mimo klasičnih trgovsko-logističnih verig,
je med nami zorela že kar nekaj časa. O njej smo
se veliko pogovarjali na občinskih ravneh sever-
noprimorske regije in tudi s ponudniki prehran-
skih izdelkov. Epidemija in lanske omejitve so
jo tudi upravlja.
Kupujem lokalno, podpiram domače
kmetijstvo
Tržnica je lep primer medobčinskega sodelova-
nja Nove Gorice, Ajdovščine in Renč - Vogrskega.
Te občine so se odločile vložiti v razvoj spletnega
orodja za trženje lokalno pridelane hrane. S tem
ponujajo nove priložnosti za povezovanje in lažji
dostop do lokalno pridelane in predelane hrane.

18 DOŽIVIMO IN OKUSIMO SLOVENIJO

 Tržnica na borjaču po spletu že slabo leto povezuje kmetije iz Vipavske doline
s kupci. Spomladi jo bodo promovirali tudi v analognem okolju, na pravi
tržnici v Ajdovščini – in tam v živo povezali kmetije s kupci.
Kot so še povedali na razvojni agenciji, so kmeti-
je v severnoprimorski regiji razmeroma majhne,
družinske, zelo so izpostavljene živahnim vre-
menskim razmeram, veliko pridelovalcev pa ima
pri trženju težave.
Tržnica na borjaču najbolj koristi predvsem ti-
stim ponudnikom, ki nimajo svoje spletne strani
za promocijo. Trenutno je na spletni strani tržni-
ce več kot 200 oglasov različnih ponudnikov, več
kot 90 jih redno prodaja svoje pridelke in izdel-
ke, redno registriranih kupcev pa je okoli 80. Na
tržnici izbirajo med lokalno pridelano zelenjavo,
sadjem, vinom, mlekom in mlečnimi izdelki, me-
som, ribami in jajci, žiti, pekovskimi izdelki, me-
dom in čebelarskimi izdelki, olji, pa tudi pivi.
Kar so naročili po spletu, lahko kupci sami
prevzamejo pri ponudniku ali pa jim ta naroče-
no blago pripelje na dom. »Ko kupujemo pridelke
lokalnih pridelovalcev, jih podpiramo ter s tem
dajemo možnost tudi mlajšim generacijam, da
bodo družinsko kmetijo še razvijale. Ponudba lo-
kalne hrane in njeno trženje pomenita tudi velik
potencial za razvoj in širšo prepoznavnost sever-
noprimorskega območja. Navsezadnje gre tudi za
korak naprej na poti trajnostnega razvoja,« je še
poudarila Tanja Krapež iz Regijske razvojne agen-
cije ROD Ajdovščina.
Tržnica je nadomestila izpad prodaje
zaradi epidemije
»Tržnica na borjaču nam je nadoknadila izpad
prodaje zaradi nekaj časa zaprte trgovine med
ARHIV RA ROD AJDOVŠČINA
epidemijo. Imamo več klicev, naročil in
200
dostav vse do Ljubljane, prodajo smo
povečali za okoli 15 odstotkov,« so za-
dovoljni na kmetiji Cigoj iz Črnič, kjer je
glavna dejavnost izdelava suhomesnatih
izdelkov. S tržnico na borjaču pridejo različnih ponudnikov
do novih kupcev, ki jih še ne poznajo, nastopa na tržnici na
pa pravijo na ekološki kmetiji Ipavec v borjaču.
Šmarjah.
90
Pozeba upočasnila rast števila
ponudnikov na tržnici
»Letošnja pozeba je uničila domala ves
pridelek tudi v Vipavski dolini. Zato ni- in več ponudnikov redno
smo dosegli načrtovane rasti ponudni- prodaja svoje pridelke in
kov in uporabnikov spletne strani, saj izdelke.
večina kmetovalcev ni imela veliko po-
nuditi,« dodaja Tanja Krapež.
80
Z različnimi aktivnostmi poskušajo
povečati zanimanje za spletno nakupo-
vanje na tržnici. Tako med novicami ob-
javljajo koristne informacije, novosti in
recepte. Registriranim kupcem in ponu- rednih kupcev je
dnikom pošiljajo novičnik z aktualnimi registriranih na tržnici na
razpisi in različno strokovno podporo. borjaču.
Spomladi bodo s promocijskimi aktiv-
nostmi nadgrajevali ponudbo tudi na
fizični tržnici v Ajdovščini ter tako »v
živo« povezali ponudnike in kupce. »Neposreden
stik zgradi tesnejši odnos in zaupanje med ponu-
dniki in kupci ter poveča prodajo lokalnih živil,
kar je tudi naš cilj,« še pravi Tanja Krapež.
Spletno tržnico
na borjaču so
uvrstili med top
sto trajnostnih
zgodb (Top 100
Destination
Sustainability
Stories).
DOŽIVIMO IN OKUSIMO SLOVENIJO 19
 NA KOSILU V DRUŽBI
Z UMETNOSTJO
Projekt Kulkul trenutek, s katerim so pri Turizmu Ljubljana
povezali kulinarično in kulturno ponudbo, je Ljubljano znova
popeljal med sto najbolj trajnostnih destinacij na svetu.
Vlado Kadunec
finance@finance.si

S
lovenska prestolnica se je že sedmič za-
pored uvrstila na lestvico sto najbolj traj-
nostnih destinacij na svetu (Global Top
100 Sustainable Destinations), ki jo obja-
vlja organizacija Green Destinations. Tokrat ji je
to uspelo s projektom Kulkul trenutek, s katerim
so pri Turizmu Ljubljana povezali kulinarično in
kulturno ponudbo. S tem se Ljubljana uvršča v vrh
največkrat nagrajenih destinacij za dosežke na po-

MANKICA KRANJEC/NEA CULPA

dročju trajnostnega turizma.

Z Ivano Kobilca na kavi

Če vam v soboto zjutraj zadiši velika skodelica kave
z mlekom, se po Jakopičevem sprehajališču, ki ga
je uredil Jože Plečnik, sprehodite do Tivolskega gra-
du, kjer domuje Mednarodni grafični likovni center
z zbirko grafičnih del od 20. stoletja. Do 21. novem-
bra je v njem postavitev 34. Grafičnega bienala Lju-
bljana, ki je slovensko likovno umetnost umestil v
svetovni prostor. Pred ogledom bienala si lahko v
njihovi kavarni privoščite »umetniški zajtrk«, ki vam
ga postrežejo na terasi nad sprehajališčem. S prije-
tnim okusom dobre kave v ustih se lahko nato ob
vrnitvi v središče mesta ustavite v Narodni galeriji
in si med drugim ogledate še znano sliko Kofetarica
naše slikarke Ivane Kobilca.
Raj za kulinarične avanturiste
To je le ena izmed zgodb projekta Kulkul. Podobne
najdemo na vseh koncih mesta. V slaščičarskem ate-
ljeju Dobnik so na primer navdih za suhe fige, oblite s
kremo in čokolado, dobili v zgodbi o pesniku France-
tu Prešernu, ki je otrokom rad delil fige, zaradi česar
so za njim vpili: »Doktor Fig, fig!« Na Ljubljanskem
gradu postrežejo torto Stolp, biskvit s cimetovo kre-
mo z dodatkom dolenjskega sadjevca, ki se prijetno
spaja z jabolki iz ljubljanskih sadovnjakov.
V renesančnem Fužinskem gradu domuje Muzej
za arhitekturo in oblikovanje (MAO), eden najstarejših
muzejev arhitekture in oblikovanja v Evropi. V njem
lahko uživate v aromatični kavi, čaju, sladkih ter sla-
nih prigrizkih. Kavarna MAO je tudi oblikovno dožive-
tje – ohranjene grajske freske na stenah dopolnjujejo
dosežki slovenskega oblikovanja, stoli in mize, ki so
bili v 20. stoletju zasnovani ali izdelani v Sloveniji.
Obisk v Slovenskem etnografskem muzeju lahko
oplemenitimo s pehtranovo potico, na sprehodu po
hiši arhitekta Jožeta Plečnika pa nas bo predramil
dišeči zeliščni čaj po receptu Plečnikove gospodi-
Eno od doživetij
Kulkul trenutka
nje. »Zaradi teh zgodb si želite obiskati Ljubljano!«
se dogaja tudi na je zapisal eden od ocenjevalcev organizacije Green
Nebotičniku, ob Destinations.
potici in lepem
razgledu. Med najbolj inovativnimi na svetu
Ob svetovnem dnevu turizma, 27. septembra, so Tu-
rizem Ljubljana uvrstili med 75 najbolj inovativnih
turističnih organizacij na svetu. Prislužili so si še več
drugih mednarodnih priznanj. Njihovo kampanjo za
promocijo pozitivnih učinkov turizma so v začetku
oktobra izbrali za finalista natečaja City Nation Place
Awards 2021, projekt Zelene nabavne verige je zmagal
na prvi stopnji izbora za nagrado Energy Globe Awards
2021, kulinarično doživetje »Dobimo se na plac« pa je
prejelo znak Edinstvena doživetja Slovenije.
Mesto Ljubljana si je pridobilo tudi priznanje za
odličnost na področju poslovnega turizma, uvrščeno
je bilo med deset najboljših kongresnih destinacij,
med najbolj varne božične destinacije v Evropi, je
finalist za evropsko prestolnico pametnega turizma
2022, najbolj sveža pa je razglasitev za najbolj zeleno
mesto v Evropi, ki ga je Ljubljani podelila organizacija
European Best Destinations.
November v znamenju kulinaričnega
festivala
November bo sicer v Ljubljani minil v znamenju
kulinaričnega festivala November Gourmet, ki bo
ves mesec zapolnil z raznovrstnimi gurmanskimi
dogodki, na katerih se bodo predstavili slovenski
vinarji, pivovarji, priznani chefi, hotelirji, pridelo-
valci hrane in drugi ponudniki.

20 DOŽIVIMO IN OKUSIMO SLOVENIJO

 DOŽIVETJA, DOBROTE IN
OKUSI PRLEKIJE SO ZDRUŽENI
POD ENO STREHO
Povezuje in promovira jih Turistična zadruga Prlekija, vanjo pa je
trenutno včlanjenih 34 ponudnikov turizma in lokalne hrane.
Vlado Kadunec
finance@finance.si

L
ani ustanovljena Turistična zadruga Prle-
kija, za katero je Občina Ljutomer pridobi-
la 70-odstotno sofinanciranje iz Evropske-
ga kmetijskega sklada za razvoj podeželja,

ARHIV TURISTIČNE ZADRUGE PRLEKIJA

želi pod eno streho povezati ponudnike turističnih
storitev in lokalne hrane.

V zadrugo je danes vključenih 34 članov, od lokal-

nih ponudnikov turističnih nastanitev do vinarjev,
pridelovalcev in obrtnikov, ki se povezujejo med se-
boj in s svojimi gosti. Predstavljajo se na svoji sple-
tni strani visit-prlekija.eu in družbenih omrežjih,
kjer promovirajo tudi kulturno tradicijo, zgodovin-
sko izročilo in doživetja.
To je Center za
Na spletni strani zadruge deluje še spletna trgovi-
lokalno oskrbo,
Turistični paket za vsakogar
na z ekološkimi izdelki izključno lokalnih ponudni- domača trgovina
Turistična zadruga Prlekija ponuja tudi turistične
kov. »Kakovostne domače izdelke iz Prlekije želimo lokalne hrane in pakete, ki združujejo več lokalnih ponudnikov. Raz-
spraviti v slovenske domove, to nam z lokalno in drugih izdelkov, ličnim željam in okusu gostov se poskušajo to jesen
spletno trgovino lepo uspeva,« trdijo v Turistični ki jo je Turistična približati s kulinaričnim paketom, senior paketom,
zadrugi Prlekija. zadruga Prlekija kasaškim in vinskim paketom. »Ponudbo bomo še
spomladi odprla razvijali, tudi s slovenskimi kulinaričnimi hišami bi
Domača trgovina in vinsko-glasbeni kar v ljutomerski se radi povezali. Prav tako bomo okrepili prodajo,
mestni hiši. V atrij
dogodki v mestni hiši mestne hiše pa
trženje in organizacijo zanimivih dogodkov,« napo-
Raven lokalnega turizma od spomladi dvigujejo z so poleti vabili na vedujejo v Turistični zadrugi Prlekija.
domačo trgovino, imenovano Center za lokalno glasbene dogodke,
oskrbo, ki ga je zadruga odprla kar v ljutomerski na katerih so Prleška atraktivna doživetja
mestni hiši. Zraven njega bo kmalu zaživel tudi pre- predstavljali tudi Gostoljubni, šegavi in dobrosrčni ljudje, nepregledna
novljen občinski turističnoinformacijski center. lokalne vinarje. žitna polja in vinogradi so zagotovilo za lepo dožive-
Turistična zadruga Prlekija je poleti v atriju me- tje Prlekije. Občina Ljutomer je zibelka konjereje. Tu
stne hiše začela prirejati vinsko obarvane glasbene so se odvile prve konjske dirke na Slovenskem, ki so
dogodke s predstavitvami lokalnih vinarjev. To že- še zdaj nedeljska tradicija. Občina je bogata s termal-
lijo nadaljevati in lokalnemu prebivalstvu približati nimi vrelci, naravnimi lepotami, klopotci, štorkljami
nove oblike druženja in zabave. in bogatim kulturnim izročilom. Tu je ohranjena ena
redkih tradicionalnih lončarskih obrti, saj že peta ge-
V Prlekiji ima neracija družine Žuman koplje glino in ročno izdelu-
lončarstvo dolgo je tradicionalne glinene izdelke.
ARHIV TURISTIČNE ZADRUGE PRLEKIJA

tradicijo. Že peta
Jeruzalem je najbolj prepoznaven simbol širšega
generacija družine
Žuman koplje glino prleškega vinskega območja in domače kulinarike.
in ročno izdeluje Med terasastimi vinogradi je pred nedavnim spet
glinene izdelke. odprl svoja vrata Dvorec Jeruzalem, ki ponuja pre-
nočitve, jedi in vinske degustacije.
Ljubitelje grozljivk vabijo julija na edinstveni
mednarodni Grossmanov festival fantastičnega fil-
ma in vina. Na svoj račun bodo v Prlekiji prišli tudi
ljubitelji kolesarjenja, na voljo jim je 135 kilometrov
urejenih kolesarskih poti.

DOŽIVIMO IN OKUSIMO SLOVENIJO 21

S KOLESOM
ČEZ HRIBE,
DOLINE IN
PODZEMLJE
KOROŠKE
Gorski kolesarji bodo v
Jamnici pri Prevaljah
lahko preizkusili sedem
kilometrov novih lažjih
trailov, pa tudi nove
kolesarske povezave s
Pliberkom in Peco v bližnji
Avstriji. Koroška bo junija
2022 znova gostila ki je s svojo blagovno znamko in spletno stranjo
dirko za svetovno
bikenomad.com gotovo najbolj zagnana oseba pri
prvenstvo v
enduro gorskem razvoju kolesarstva v regiji.
Vlado Kadunec
kolesarjenju Enduro
finance@finance.si
World Series. Okolica Pece je idealna za kolesarjenje
Medtem ko so pred epidemijo na več kot tisoč kilo-
metrih označenih ali v vodnikih opisanih gozdnih

O
dločitev, da na Koroškem razvijajo gor-
skokolesarski turizem, je bila pravilna.
To se je pokazalo tudi v zadnjih dveh
»koronaletih«, ko se kljub kriznim ukre-
pom turistični utrip tu ni ustavil.
»Koroška je postala svetovno znana gorskoko-
lesarska destinacija leta 2018, ko smo prvič orga-
nizirali dirko za svetovno prvenstvo v enduro gor-
skem kolesarjenju Enduro World Series, ki se ga je
udeležilo 400 najboljših tekmovalcev z vsega sve-
ta. Med korono so to dirko sicer odpovedali, ju-
nija prihodnje leto pa jo bomo znova pripravili,«
pravi Dušan Štrucl - Dixi, kolesarski navdušenec,
cest in kolovozov ter gorskih poti na slovenski in
avstrijski strani pokrajine okoli gore Pece pedale
vrteli večinoma gostje iz tujine, so zaradi omejitve
potovanj v zadnjih dveh letih ta kos naše države
začeli odkrivati tudi Slovenci. Ko je poletna umiri-
tev korone znova sprostila mejne prehode, pa so
začeli na koroške kolesarske steze zopet prihajati
gorski in treking kolesarji predvsem iz sosednje
Avstrije, Nemčije in Švice.
Zakaj so nekatere pokrajine, recimo Koroška,
za kolesarjenje boljše od drugih? »Odgovor naj-
dete v Geoparku Karavanke, kjer so zaradi pestre
geološke zgradbe in raznovrstnih kamenin odlič-
ni tereni za kolesarjenje. Za naravo Geoparka, ki
se razteza okoli gore Pece, je značilna izjemna

22 DOŽIVIMO IN OKUSIMO SLOVENIJO

 ne ture. Ob tem je hotel tudi informacijsko sredi-
šče za kolesarje in druge obiskovalce. Tu vas zalo-
žijo s širokim spektrom (kolesarske) ponudbe, ki
je na voljo v širši okolici, pa tudi z informacijami
o možnostih pohodništva. Usmerili vas bodo še
v druge hiše z lokalno hrano in vam namignili na
nekaj adrenalinskih izletov. Recimo spoznavanje
podzemlja Pece iz kajaka ali kolesarjenje po rovih
nekdanjega mežiškega rudnika 500 metrov pod
zemljo.

Kolesarjenje, odmaknjeno od prometa

V vročih dneh je poseben užitek 12-kilometrski
spust skozi gozdove in planjave. Spoznavanje na-
rave in kulturnih posebnosti svojevrstno povezu-
jeta nezahtevna treking Dravska kolesarska pot,
speljana po manj prometnih cestah ali pa zgolj po
kolesarskih, kjer ni avtomobilov, in Štrekna – ko-
lesarska pot po trasi nekdanje železniške proge.
Tudi skozi Mislinjsko dolino lahko kolesarimo po
urejeni kolesarski stezi, asfaltirani in odmaknjeni
od preostalega prometa, idealni za družinski ko-
lesarski izlet ali bolj ležerno kolesarjenje v dvoje.
Kljub obilni kolesarski ponudbi Dušan Štrucl
- Dixi ne miruje. Potem ko je letos poleti popol-
noma prenovil Ekohotel Koroš, se pripravlja na
izvedbo svetovnega prvenstva prihodnje leto. Po-
UROŠ GRABNER

leg tega bo uredil sedem kilometrov novih »lažjih

trailov« v Jamnici, načrtuje tudi kolesarske pove-
zave s Pliberkom in Peco v streljaj oddaljeni Av-
striji.

biotska pestrost. Geološki prelomi in narivi ter

številni hudourniški potoki in reke so tu obliko-
vali razgibano pokrajino in ustvarili raznolike
slikovite panorame, ki vas bodo spremljale na
vseh kolesarskih turah. Koroška je prepredena z
gosto mrežo manj prometnih cest, gozdnih poti
in novih kolesarskih stez. Vse to omogoča brez-
mejno kombiniranje tur med gorami, po ravnini,
na gore, okoli njih ali kar skoznje ter doživljanje
edinstvene krajine med Alpami in reko Dravo,«
razloži Dixi.

S kolesom po rudniku
ARHIV EKOHOTELA KOROŠ

Središče oziroma najprimernejša izhodna točka

(gorskega) kolesarjenja je Jamnica pri Prevaljah,
ki leži na stičišču treh kolesarskih omrežij. Tu
leži tudi kmetija Koroš, ki jo je Dixi spremenil v
Ekohotel Koroš, kjer kolesarji dobijo najvišji stan-
dard. Poleg prenočitev in domače koroške kuhi-
nje imajo na voljo servis in pralnico koles, po-
Ekohotel Koroš v Jamnici pri Prevaljah, ki leži na stičišču treh kolesarskih
nujajo jim šolo terenskega kolesarjenja, izposojo omrežij, so poleti popolnoma prenovili. 
koles, uporabo svojega »trail parka« in tudi vode-

DOŽIVIMO IN OKUSIMO SLOVENIJO 23

 S Kozjim izzivom spoznate
koprsko podeželje prek
mitov in legend
Podeželje slovenske Istre boste spoznali v naravi in s skoraj
pozabljenimi ljudskimi zgodbami ter vražami
Petra Šubic
petra.subic@finance.si
K
atarina Valentinčič se ukvarja
s trženjem v turizmu, uvelja-
vlja pa se tudi kot ustvarjal-
ka prav posebnega doživetja
Kozji izziv. To je namenjeno družinam
z otroki in kolesarjem, popelje jih po
zaledju Kopra na istrsko podeželje, kjer
igrivo spoznavajo naravo, stare običaje,
mite in legende, rešujejo naloge, dobijo
tudi istrsko marendo oziroma malico iz
lokalnih jedi.
Za družine z otroki in
kolesarje
»Razvijam igriva doživetja Playful Istria,
s katerimi gostje drugače spoznajo
slovensko Istro. Prvo takšno unikatno
doživetje pa je Kozji izziv, ki poteka po
dveh poteh, krajša je za družinski spre-
hod, daljša pa za kolesarje. Koncept je
pri obeh enak – spoznavanje lokalne
kulturne dediščine zabavno in igrivo,
brez poseganja v naravo. Po poti jih
26 Doživimo in okusimo Slovenijo
vodijo le lesene table,« razlaga Katarina
Valentinčič.
Gostje na spletu rezervirajo dožive-
tje, dobijo navodila in na začetku poti
tudi zgodbo na papirju, ki jo vzamejo
na Kozji izziv. »Podobno doživetje sem
pogrešala, ko sem svojega otroka pelja-
la na izlete. Za vsako pot sem poiskala
vsebine, ki so zanimive otrokom in jim
približajo naravo, a ne suhoparno z
zgodovinskimi dejstvi, ki jih preprosto
najdeš na spletu. Zgodbe o kulturni
dediščini in starih verovanjih sem že-
lela predstaviti tako zanimivo, da bodo
otroci in najstniki šli z veseljem na pot.
Staroverci so verjeli, da duhovi bivajo v
drevesih, iz tega lahko nastane zani-
miva zgodba, ki otroke pritegne, kaj
novega pa nauči tudi odrasle. Kozji izziv
sloni na mitih in legendah, saj dopu-
ščajo več domišljije pri interpretaciji,«
dodaja Katarina Valentinčič.
Spoznajo lahko tudi domačine
Udeleženci Kozjega izziva morajo najti
šest točk, na vsaki dobijo namig, ki jih
Hiške slovenske Istre
pripelje do končne rešitve. Med potjo se
lahko kolesarji odločijo za postanek pri
vinarju, oljkarju ali pri Hiškah slovenske
Istre v Truškah, kjer lahko pokusijo vino
in oljčno olje, kaj prigriznejo, spoznajo
domačine in njihovo delo, postopek
pridelave … To dodatno vsebino gostje
izberejo ob rezervaciji doživetja.
»Letos smo Kozji izziv prvič preiz-
kusili, s povpraševanjem in odzivi smo
zadovoljni. Usmerili smo se v domače
goste, pričakujem pa, da bo kolesarski
izziv v prihodnje zanimiv predvsem za
tuje goste, ki radi spoznavajo kulturo
in slog življenja v krajih, ki jih obiščejo,
ne zanimajo pa jih le glavne znamenito-
sti,« pravi sogovornica.
Kozji izziv za družine je po njenih
besedah zanimiv od pomladi do jeseni,
za kolesarje pa je primeren vse leto,
razen ob dneh, ko piha burja. Prvi cilj
Katarine Valentinčič je, da Kozji izziv še
izpopolni in izboljša. Razmišlja pa že,
da bi razvila še kakšno zanimivo dožive-
tje za spoznavanje podeželja slovenske
Istre.