V naslednjih letih bo zelo verjetno iz slovenskih bank izpuhtelo 11 milijard

evrov slovenskih varčevalcev.

Kako se lahko danes še pravočasno zaščitite, da ne bo zraven tudi vaš težko

zaslužen in privarčevan denar?

Predstavil vam bom 5 najpogostejših usodnih napak Slovencev pri

dolgoročnem varčevanju.

Čisto na koncu še nekaj besed o Bitcoinu in drugih kriptovalutah.

Da bomo lažje razumeli, kaj se dogaja v ozadju, kako bo to vplivalo na nas navadne smrtnike
in zakaj je sedaj verjetno še zadnja možnost, da pravočasno ukrepamo, moramo dobro
razumeti pojem inflacije, kako pride do nje in kaj dejansko to pomeni za vse nas, ki nimamo
možnosti tiskanja denarja.

Inflacija – najhujši davek, za katerega ni treba sprejeti nobenega zakona

Kaj o inflaciji piše Wikipedija:

Inflácija v gospodarstvu je rast cen izdelkov in storitev v določenem časovnem obdobju. Statistično jo izrazimo v
odstotkih s stopnjo inflacije. Rast cen pomeni, da je z določeno enoto valute mogoče kupiti manj dobrin oziroma
da se kupna moč denarja manjša. Valuta s tem tudi izgubi vrednost (devalvira) v primerjavi z drugimi valutami.
Dr. Ivan Turk inflacijo opredeli kot »zviševanje splošne ravni cen, ki hkrati pomeni zmanjševanje kupne moči
denarja; položaj, ko povečanje celotnega povpraševanja ob manjšem povečanju ponudbe povzroča nastanek
vrzeli v ponudbi ali ko se količina denarja v obtoku povečuje hitreje kot potrebe gospodarstva po denarju.«

Ekonomisti se v splošnem strinjajo[navedi vir], da ima nizka inflacija pozitivne učinke na gospodarstvo, saj v
podjetjih zbuja optimizem, prebivalstvo pa je zaradi uskladitve plač ne občuti. Visoka inflacija pa ima poleg
devalvacije valute še druge negativne učinke, denimo umik vlagateljev v strahu pred nadaljnjim zviševanjem cen
in obubožanje prebivalstva, če dohodki ne sledijo cenam. Iz strahu pred še višjo inflacijo laho pride tudi do
pomanjkanja zalog. Zelo visoko stopnjo inflacije imenujemo hiperinflacija.

Visoka inflacija je praviloma posledica prevelike količine denarja v obtoku, medtem ko nizko inflacijo lahko
povzročijo tudi spremembe v ponudbi in povpraševanju.

Država se proti inflaciji bori običajno tako, da centralna banka (v primeru ZDA Federal Reserve, v državah z
evrom Evropska centralna banka) z dvigom obrestnih mer podraži izposojanje in tako zmanjša količino denarja
v obtoku. Centralna banka del denarja lahko vzame iz obtoka tudi z zahtevo po večjih obveznih rezervah bank.

Z nekaj izjemami, kjer je inflacija še kako v zavesti prebivalstva (glej sliko 1), se ljudje v večini
držav po vsem svetu z inflacijo pravzaprav ne obremenjujemo. To je posledica tega, da že dlje
časa (V ZDA na primer visoke inflacije niso imeli že 40 let, od 70-ih let prejšnjega stoletja)
nismo bili priča visoki inflaciji. Pri nas v Sloveniji že več kot 20 let ni bilo visoke inflacije. Od
leta 2000 do 2020 smo po uradnih podatkih Statističnega urada RS imeli v povprečju »samo«
2,38% letne inflacije, kar pomeni, da se je kupna moč denarja v tem času več kot prepolovila
!!! – zmanjšala se je za 60,1%.

2
Marsikdo se bo še spomnil časa hiperinflacije v 80-ih letih v času nekdanje Jugoslavije, ko smo
plačevali z milijardami dinarjev za špecerijo v trgovinah. Ali po osamosvojitvi, ko smo na
primer v prvih 5-ih letih (julij 1991 do junij 1996; wir: www.stat.si/inflacija) beležili uradno
izmerjeno inflacijo 602,6%, kar je v povprečju 47,68% letno.

Slika 1 – Letna stopnja inflacije v letu 2020; wir: www.statista.com/statistics/268225/countries-with-the-

highest-inflation-rate/

To »mirno« obdobje »nizke« inflacije, ko nam je inflacija »pojedla« več kot 60% prihrankov,
če smo imeli denar doma (brez obresti), nas je uspavalo, da nismo več pozorni na to, kaj se v
resnici dogaja.

In kaj se v resnici dogaja? Od izbruha Globalne finančne krize (GFK) v letu 2008, so države po
vsem svetu, da bi nas »zaščitile« pred posledicami krize, začele z neverjetno vnemo »tiskati«
denar. Centralne banke (ameriški FED, evropska ECB, kitajska PBC, japonksa BOJ, švicarska
SNB, ...) brez vsakega kritja ustvarjajo nov denar in ga vpihujejo v monetarni in ekonomski
sistem. Ameriška centralna banka FED je na primer od septembra leta 2008, ko je količina
denarja v obtoku M2 znašala približno 7.900 milijard $, do februarja 2020 »natisnila« skoraj
še enkrat toliko denarja – 7.500 milijard $. Od izbruha korona krize (v letu in pol!) pa še
dodatnih 5.500 milijard $.

3
Podobno se dogaja praktično po vsem svetu. Spodaj lahko vidite prikaz rasti količine denarja
v obtoku M2 za Evropsko unijo, Kitajsko in Japonsko (stanje oktober 2021, vir:
https://tradingeconomics.com).

Med leti 2008 in 2020 je bila povprečna letna rast količine denarja v obtoku približno 6%. Od
izbruha korona krize dalje pa celo več kot 22%!!!

4
Zakaj je to tako pomembno? Več kot je denarja v obtoku, manj je le-ta vreden. Povsem
logično! Ampak zakaj se v teh letih po GFK to ogromno tiskanje denarja ni odrazilo v povišani
stopnji inflacije?

Razlog tiči na eni strani v načinu izračunavanja inflacije. Nenazadnje je to le statistični

podatek. Saj veste kaj pravijo - obstajajo tri vrste laži: laž, prekleta laž in statistika. Vsak
posameznik ima namreč svojo stopnjo inflacije. Če ne pijete mleka, potem je za vas vseeno,
če se je mleko kaj podražilo oziroma pocenilo. Ali: razlika je, če s svojim jeklenim konjičkom
na leto prevozite 15.000 km in porabite za to 750 litrov neosvinčenega bencina ali pa 50.000
km in porabite 4000 litrov dizla. Kaj v svojem uradnem izračunu upošteva statistični urad?

Ameriški vladni urad, ki objavlja uradne podatke za inflacijo v Ameriki (CPI), že nekaj časa v
izračun sploh ne vključuje hrane in energije. Neverjetno ampak resnično. Vladam po vsem
svetu je namreč v interesu prikazovati čim nižjo stopnjo inflacije, da se prebivalstvo ne bi
pretirano ukvarjalo s tem nevidnim in zelo hudim davkom na varčevanje. Medtem ko je
uradno objavljena stopnja inflacije v ZDA trenutno 5,4%, neodvisne nevladne institucije
izračunavajo, da se le-ta dejansko giblje med 10 in 12%!

Drugi razlog je v tako imenovani hitrosti denarja v obtoku. Zakaj sploh pride do rasti cen blaga
in storitev, če je v obtoku več denarja? Povsem preprosto. Predstavljajte si, da imamo
potrošniki v nekem trenutku na razpolago določeno količino denarja, s katerim kupujemo
določeno količino blaga in storitev. Potem se pri nespremenjeni količini blaga in storitev, ki so
na razpolago, naenkrat v žepih potrošnikov poveča količina denarja za 100%. Torej kar
naenkrat podvojena količina denarja tekmuje za nespremenjeno količino blaga in storitev in
logično je, da bomo za posamezno blago ali storitev morali ponuditi več, sicer bomo ostali
brez.

Če natisnjen denar ne pride do potrošnikov, ali pa pride, vendar ga potrošniki ne namenijo za

potrošnjo, potem je to z vidika vpliva na življenjske stroške irelevantno. Hitrost denarja se
zmanjša, če ga ne uporabljamo. V času med GFK je praktično ves natisnjen denar ostal v
finančnem sektorju. Reševalo se je banke in druge finančne institucije, da ne bi propadle in
da se ne bi sesul celoten ekonomski sistem. Bore malo oziroma praktično nič tega denarja
nismo dobili navadni smrtniki. Zato se je ob močno povečani količini denarja v obtoku hitrost
le-tega ves čas zmanjševala. Novo natisnjen denar so banke in druge finančne institucije, ki so
ga bile deležne, investirale predvsem v nepremičninski sektor in trg vrednostnih papirjev. V
teh dveh naložbenih razredih smo bili priča visokim stopnjam rasti. Zato se danes cene
nepremičnin nahajajo na rekordnih ravneh. Nikoli v zgodovini nepremičnine še niso bile tako
drage. Enako na primer velja za delniški trg.

Inflacija je torej bila, vendar se ni odražala na splošno v rasti življenjskih stroškov, ampak v
rasti cen nepremičnin in vrednostnih papirjev. Kaj se je torej dogajalo? Elite, ki so imele dostop
do tega iz nič narejenega denarja, so ga investirale v nepremičninski trg in trg vrednostnih
papirjev in tako kujejo neverjetne dobičke. Na ta način nesramno bogati postajajo še bolj
bogati. Na ta način je napovedana »vojna« srednjemu razredu. Eno glavnih orožij za dosego
njihovega cilja, ki je še dodatno prerazporediti svetovno premoženje in moč v korist
omenjenih elit, bo inflacija.

5
Z nastopom korona krize se je situacija spremenila. Še dodatno so obremenili tiskarne
denarja. Tako je denarja v obtoku še več! S to razliko, da so ga sedaj v obliki različnih
stimulativnih ukrepov držav po vsem svetu za blažitev posledic ukrepov za zajezitev epidemije
veliko poslali direktno prebivalstvu in gospodarskim subjektom. Sedaj smo ob hkratnim
motnjam dobavnih verig (na voljo je manj blaga in storitev) in povečani količini denarja v žepih
potrošnikov priča visokim rastem cen različnega blaga in storitev.

Določene cene surovin so šle v nebo. To se že odraža na večih področjih. Cena dizla se je v
enem letu (glede na čas pisanja te e-knjige) zvišala za 47,3%. Draži se hrana, elektrika, plin,
gradbeni material, večina storitev... Le uradna inflacija vsega tega še ni zaznala – v Sloveniji je
uraden podatek za letno inflacijo v mesecu novembru 2021 4,6%. Ni čudno, da nekateri
analitiki ugibajo, ali je izbruh epidemije in odziv na njo res slučajen ali je to morda skrbno
načrtovan scenarij, po katerem si bodo elite podjarmile celotno človeštvo v smislu kopičenja
moči, kontrole in premoženja.

Obrestne mere – zelo pomemben dejavnik

Poleg inflacije, ki je resna grožnja predvsem za srednji sloj (konkretne primere, kako bo to
vplivalo na naša življenja, si bomo pogledali v nadaljevanju), smo priča nizkim, ničelnim ali
celo negativnim obrestnim meram. Zakaj je to tako pomembno? Obrestne mere namreč
določajo tako imenovano realno inflacijo. Če je (nominalna) inflacija 3%, mi pa za svoj denar
na primer na banki dobimo 2% obresti, potem je realna inflacija »samo« 1%. Torej se v tem
primeru kupna moč našega denarja v enem letu zmanjša samo za 1%. Usodna pa je lahko
kombinacija visoke inflacije na eni strani in nizkih obrestnih mer na drugi strani. Trenutno
banke v Sloveniji za depozite ponujajo približno ničelne obrestne mere (za zneske nad
100.000€ celo negativne). To pomeni, da je nominalna inflacija hkrati tudi realna. Če se
življenjski stroški v enem letu povišajo za 12%, potem je v enem letu 12% naših prihrankov
izpuhtelo!

Zakaj se napoveduje, da še dolgo časa ne bomo priča resnejšemu dvigovanju obrestnih mer?
Ves ta denar, ki so ga centralne banke v zadnjih letih naredile iz nič, so dejansko v obliki
različnih finančnih instrumentov posodile državam, bankam, različnim finančnim institucijam
in celo korporacijam. Za ta posojila so torej dolžni plačevati obresti. Če so te obresti nizke,
ničelne ali celo negativne, potem ni nobenega problema. Še posebej, če tega posojila v bistvu
ni treba nikoli vrniti (o čemer se vedno bolj odkrito govori v teh krogih).

Zadolženost držav glede na bruto domači produkt (BDP) se je po vsem svetu zavihtela na
zgodovinsko visoke ravni. Na primer v ZDA javni dolg znaša že skoraj 29.000 milijard $, kar je
126% njihovega BDP-ja. Obstaja konsenz med ekonomisti, da je sprejemljiva zadolženost do
90% BDP-ja. Če bi se obrestna mera za ta dolg zvišala na 5%, bi to pomenilo, da bi ZDA morale
(brez dodatnega zadolževanja, ki se ves čas dogaja) v enem letu plačati 1.450 milijard $
obresti, kar znaša več kot 35 % vseh prihodkov države, ki jih zberejo v obliki davkov (4.050
miljard $). To je seveda nevzdržna situacija in garant za to, da se realne obrestne mere še
dolgo ne bodo bistveno zvišale.

6
V naslednjih letih bo zelo verjetno iz slovenskih bank izpuhtelo 11 milijard
evrov slovenskih varčevalcev

Kako smo prišli do tega podatka?

Kot iz definicije inflacije v Wikipediji izhaja, je le-ta posledica tiskanja denarja. Piše tudi, da je
negativna posledica visoke inflacije obubožanje prebivalstva in da se država proti inflaciji bori
z višanjem obrestnih mer. Poglejmo, kakšna je dejanska situacija.

Ugotovili smo, da centralne banke po vsem svetu kot nore tiskajo denar. Inflacijo, ki jo v
določeni meri priznavajo, označujejo kot začasno in mirijo, da jo imajo pod nadzorom. Zadnje
čase ugotavljajo, da morda le ne bo tako začasnega značaja in napovedujejo zategovanje pasu
glede zelo ohlapne politike tiskanja denarja. Vendar napovedano zategovanje pasu zaradi
bojazni pred negativnimi posledicami za postpandemijsko okrevanje gospodarstva ne
predvideva (resnejšega) dvigovanja obrestnih mer in zmanjševanja količine denarja v obtoku,
ampak zaenkrat samo neznatno zmanjševanje hitrosti, s katero se tiska nov denar. Količina
denarja v obtoku se bo še naprej močno povečevala.

Če upoštevamo še to, kaj bi resno zviševanje obrestnih mer, kar bi imelo za posledico dejansko
zmanjševanje količine denarja v obtoku, pomenilo za prezadolžene države po vsem svetu,
potem vemo, da je pred nami daljše obdobje zelo visoke inflacije. Zviševanje obrestnih mer je
namreč bolj ali manj edino resno orožje, ki ga imajo centralne banke v boju zoper inflacijo.
Nekateri svarijo celo pred hiperinflacijo, na primer ustanovitelj in direktor Tweeterja Jack
Dorsey.

To je sicer verjetno še preuranjeno. Hiperinflacija namreč pomeni vsaj 50% mesečne inflacije.
Ne bi pa se čudil, če bomo v naslednjih 5 do 10 letih priča povišanim stopnjam inflacije
dvomestnih številk.

Po podatkih Statističnega urada RS (vir: www.stat.si/StatWeb/News/Index/9917) smo imeli v

letu 2020 Slovenci v obliki gotovine in bančnih vlog za 31 milijard evrov finančnih sredstev.
Kot lahko razberete s spodnjega diagrama, je to skoraj polovica od skupnih 63 milijard evrov.

7
Trenutno imamo približno 24 milijard evrov v obliki vlog na bankah v Sloveniji. Ostalo imamo
na bankah v tujini in v obliki gotovine »v nogavici«. Če v računu upoštevamo, da bo v
naslednjih petih letih povprečna inflacija 12%, potem se bo kupna moč teh 24 milijard evrov,
ki jih imamo na bankah v Sloveniji takole zmanjševala:

- 2021: 24 MRD €
- 2022: 21,12 MRD € (-12%)
- 2023: 18,59 MRD € (-12%)
- 2024: 16,36 MRD € (-12%)
- 2025: 14,39 MRD € (-12%)
- 2026: 12,67 MRD € (-12%)

V petih letih bi izpuhtelo za 11,33 MRD €!!! Da si lažje predstavljamo: če denar pustimo na
banki in če ni nobenih obresti, potem bomo ta denar še vedno imeli na svojem računu (v
primeru, da se Bog ne daj nič hudega ne zgodi z banko), ampak zaradi podražitev bomo s tem
denarjem lahko kupili bistveno manj (skoraj pol manj) kot pred petimi leti.

To ne velja samo za denar, ki ga imamo na slovenskih bankah, ampak za vseh 31 milijard €

finančnih sredstev – torej tudi denar na bankah v tujini in gotovino, ki jo imamo doma. In tudi
za približno 12 milijard €, ki jih imamo v drugih oblikah denarnih vrednosti kot so življenjska
in pokojninska zavarovanja, dolžniški vrednostni papirji in druge terjatve. Temu lahko rečemo
legalna kraja denarja! Brez da nam sežejo v žep, nam kradejo denar. Tako, da sploh ne
opazimo. Za povrhu pa to počnejo celo legalno. Nikogar ne moremo preganjati na sodišču
zaradi tega. Nihče ne bo odgovarjal.

Kar naenkrat bo peščica ljudi še bolj bogata, večina pa še bolj revna. Na žalost bo za večino,
ko bodo ugotovili, kaj se zares dogaja, že prepozno. Če želimo biti med tistimi, ki bomo uspeli
svoje premoženje zaščititi pred velikimi izgubami in ga obenem celo oplemenititi, potem je
zdaj skrajni čas za ukrepanje!

8
Večina Slovencev bo morala delati do smrti

V Sloveniji imamo tristeberni pokojninski sistem. Prvi steber je pokojninska blagajna, kamor
vplačujemo prispevke obveznega pokojninskega zavarovanja in od koder se potem izplačujejo
pokojnine, kot jih poznamo danes – tako imenovana državna pokojnina. Ta steber temelji na
medgeneracijskem sporazumu. Zaposleni od svojih bruto plač vplačujemo prispevke v
pokojninsko blagajno, od koder se ta denar sproti izplačuje upokojencem.

Ker se kot družba staramo, se razmerje med številom upokojencev in številom zaposlenih
stalno zmanjšuje (trenutno je 1 : 1,53) in se nezadržno približuje številu 1. To pomeni, da na
enega upokojenca pride samo eden zaposlen. Sedaj si lahko predstavljate, da bi moral en
zaposlen samo za ZPIZ nameniti 1.000€ prispevkov, če bi želeli enemu upokojencu izplačati
1.000€ pokojnine. To seveda ne gre. Zato se bodo že tako nizke pokojnine v bodoče še bolj
znižale. V letu 2020 je bila po podatkih ZPIZa povprečna starostna pokojnina 693,47€, pri
čemer je treba upoštevati dejstvo, da večina dobi manj, kot je povprečje.

Drugi steber so tako imenovani pokojninski skladi. Kljub pred leti uvedenim skladom
življenjskega cikla, drugi steber še vedno temelji predvsem na zelo konzervativnih skladih, kjer
morajo upravljavci garantirati neki minimalni donos. Posledica tega zakonskega določila je, da
upravljavci ne smejo investirati denarja v volatilne (bolj tvegane) naložbene razrede, ki bi
dolgoročno prinesli bistveno boljše donose. Denar večinoma investirajo v obveznice in bančne
depozite. Temu primerni so potem tudi donosi, ki nikakor ne dosegajo nivoja inflacije.

Tretji steber so vse ostale oblike varčevanja za pokojnino, ki jih država ne opredeljuje
zakonsko, bodo pa očitno najpomembneje prispevale k temu, ali bomo po upokojitvi še vedno
morali delati ali bomo vse skupaj imeli dovolj penzije za dostojno in mirno življenje v tretji fazi
našega življenja.

Zaradi najpogostejših napak, ki jih delamo Slovenci pri dolgoročnem varčevanju, o katerih
bomo govorili v nadaljevanju, bo večina Slovencev na žalost odvisnih od pokojnine iz prvega
stebra, ki čez 20 ali 30 let nikakor ne bo omogočala zasluženega uživanja v pokoju. Nasprotno,
če bodo želeli kolikor toliko normalno živeti, bodo morali delati tudi po upokojitvi. Že danes
je tako, da veliko upokojencev honorarno dela, da si lahko kaj privoščijo, z leti bo samo še
slabše. Kar ni tako hud problem, dokler nam zdravje to omogoča...

5 najpogostejših napak Slovencev pri dolgoročnem varčevanju

Slovenci veljamo za dokaj varčen narod. V letu 2020 je bila po podatkih Statističnega urada
RS pri nas stopnja varčevanja 22,6%. To pomeni, da smo 22,6% naših prihodkov dali na stran.
Leto 2020 je posebno leto, ki ga je zaznamovala korona kriza in ukrepi za zajezitev epidemije.
Možnost trošenja je bila namreč močno omejena, poleg tega smo postali nekoliko bolj
previdni pri trošenju zaradi negotove situacije. V letih od 2008 do 2020 smo imeli v Sloveniji
povprečno stopnjo varčevanja 13,4%. Pri povprečni mesečni plači 1.228,05€ (avgust 2021), to
pomeni, da damo na stran 164,56€.

9
Med najpogostejše motive varčevanja gospodinjstev v državah evrskega območja sodijo po
ugotovitvah Evropske Centralne banke:
- zagotavljanje dohodka ob upokojitvi,
- finančno podporo otrokom ali vnukom,
- zagotavljanje sredstev za večje nakupe (nepremičnine, oprema, vozila,...),
- zagotavljanje sredstev za nepričakovane dogodke (kot npr. izbruh pandemije),
- varčevanje za potovanja, izobraževanja.

Če izločimo kratkoročna varčevanja, potem nam ostanejo predvsem prvi trije motivi z
varčevanjem za dodatno pokojnino na prvem mestu.

Poglejmo katerih je 5 najpogostejših napak, ki jih delamo pri dolgoročnih varčevanjih:

1. sploh ne varčujemo,
2. odlašamo s pričetkom varčevanja,
3. varčujemo premalo,
4. varčujemo v napačnih produktih,
5. predčasno porabimo denar za druge namene.

Sploh ne varčujemo

Razumljivo je, da v kolikor sploh ne varčujemo, nikakor ne moremo doseči cilja varčevanja. Če
ste med tistimi, ki še vedno računate, da bo država poskrbela za vse, potem vas opozarjam,
da se motite in vam želim obilo sreče, saj jo boste potrebovali.

Odlašamo s pričetkom

Če ste med tistimi, ki se globoko v sebi zavedate, da bo treba varčevati tudi za te namene
(dodatna renta ob upokojitvi, izobraževanje otrok, ...), ampak s tem odlašate, ker imate
trenutno pomebnejše prioritete, potem si oglejte učinek obrestno obrestnega računa, ki je
prikazan na spodnji tabeli.

Gre za matematično tabelo, ki prikazuje, kakšen je rezultat dolgoročnega varčevanja, če

mesečno varčujemo 100€ pri različni dobi varčevanja pri različnih stopnjah donosnosti.
Recimo, da ste stari 30 let. Če bi začeli z varčevanjem za dodatno pokojnino danes, potem
imate še 35 let časa (predpostavka je, da bomo delali do 65. leta starosti in da se ta starostna
meja za upokojitev po prvem stebru ne bo podaljševala). Za potrebe tega primera
predpostavimo še, da varčujemo nekje, kjer bo povprečna letna donosnost 8%.

10
Prvi primer:
Doba varčevanja: 35 let
Mesečni znesek: 100€
Letna donosnost: 8%
Vplačano skupaj: 42.000€
Rezultat: 215.635€

Poglejmo, kaj se zgodi, če pri 30-ih rečemo, da smo še mladi, da moramo sedaj kaj doživeti in
si privoščiti, za stara leta bomo poskrbeli kasneje in se odločimo za začetek varčevanja samo
5 let kasneje:

Drugi primer:
Doba varčevanja: 30 let
Mesečni znesek: 100€
Letna donosnost: 8%
Vplačano skupaj: 36.000€
Rezultat: 141.761€

Se pravi, da smo vplačali samo 6.000€ manj kot v prvem primeru, na koncu pa imamo 73.874€
manj! Če odlašamo še dodatnih 5 let in pričnemo z varčevanjem šele pri 40-ih, bomo skupaj
vplačali 12.000€ manj, rezultat pa bo (v tretjem primeru) za 124.151€ slabši!

Tretji primer:
Doba varčevanja: 25 let
Mesečni znesek: 100€
Letna donosnost: 8%
Vplačano skupaj: 30.000€
Rezultat: 91.484€

Kdaj je torej najboljši trenutek za začetek varčevanja? Najboljši trenutek je že bil v preteklosti.
Naslednji najboljši trenutek pa je sedaj!

11
Varčujemo v napačnih produktih

Po podatkih Banke Slovenije imamo Slovenci več kot 70% vseh varčevanj v obliki:
- gotovine in bančnih vlog (49,3%)
- zavarovanj in pokojninskih shem (13,1%)
- dolžniških vrednostnih papirjev, posojil in drugih terjatev (7,8%)

To so mesta, ki so praviloma primerna za kratkoročna varčevanja, za katera se moramo

izogibati volatilnosti (nihanjem vrednosti), v zameno pa smo »nagrajeni« z izjemno nizkimi
donosi, večinoma z negativnimi realnimi donosi (torej ne premagamo niti inflacije).

Poglejmo, kako usodno je lahko, če varčujemo na napačnih mestih. Na eni strani poglejmo,
kaj se zgodi, če varčujemo v gotovini doma (trenutno je enako tudi, če varčujemo na banki,
ker so obresti približno nič). Izbral sem ta primer, ker imamo Slovenci daleč največ
privarčevanih finančnih sredstev ravno v tej obliki. Na drugi strani si izberimo način varčevanja
v naložbenem zlatu. Cena zlata je v zadnjih 15-ih letih rastla s povprečno letno stopnjo donosa
več kot 8%. Enako velja tudi za precej daljše 50-letno obdobje.

Varčevanje v gotovini: Varčevanje v naložbenem zlatu:

Doba varčevanja: 35 let Doba varčevanja: 35 let
Mesečni znesek: 100€ Mesečni znesek: 100€
Letna donosnost: 0% Letna donosnost: 8%
Vplačano skupaj: 42.000€ Vplačano skupaj: 42.000€
Rezultat: 42.000€ Rezultat: 215.635€

Razlika je ogromnih 173.635€. Vedeti moramo še to, da v nobenem primeru nismo upoštevali
inflacije. Torej bi bilo treba oba zneska zmanjšati še za vpliv inflacije v teh 35ih letih. Če bi bila
povprečna inflacija samo 3%, bi morali ta dva zneska deliti s 3, da bi dobili realno kupno moč
privarčevanega denarja.

V vsakem primeru je razlika ogromna in primer prikazuje, da je še kako pomembno, da se

preudarno odločimo, kje bomo varčevali za pomembne dolgoročne cilje.

Varčujemo premalo

Pred nekaj leti je raziskava med potrošniki v Sloveniji pokazala, da je povprečni znesek
varčevanja za pokojnino okrog 30€. To je v večini primerov absolutno premalo! Še posebej,
če to dejstvo kombiniramo v povezavi s prej opisano napako. Če je naš cilj privarčevati toliko,
da si bomo lahko ob upokojitvi dali izplačati 500€ dodatne rente, potem moramo privarčevati
vsaj 75.000€. Kako smo prišli do tega zneska?

Poglejmo na primeru varčevanja v zlatu. Če imamo (na koncu varčevanja) zlata za 75.000€ in
če predpostavimo, da bo tudi v prihodnje cena zlata rastla v povprečju vsaj za 8% letno, potem
bi nam v enem letu vrednost zlata zrastla za 6.000€ (to je 8% od 75.000€). Če si damo rento
izplačevati iz prirasta vrednosti (iz donosa), potem je to ravno 500€ na mesec. Pri tem se nam

12
glavnica vrednostno ohranja in si bomo takšno rento lahko izplačevali do konca življenja, ne
glede na to, koliko časa bomo živeli.

Če imamo privarčevana sredstva v naložbenem razredu, kjer so nižji donosi, potem je treba
privarčevati toliko več, da bi si lahko na enak način izplačali rento v višini 500€ mesečno.

S 30 € na mesec varčevanja nam niti v zlatu pri 8% ne bo uspelo niti v 35 letih varčevanja priti
do takšne glavnice (75.000€), kaj šele pri nižjih donosih ali pa pri krajši dobi varčevanja. Zgoraj
smo videli, kako velik vpliv ima doba varčevanja na končni rezultat. Gre za obrestno obrestni
račun, ki ima eksponentno krivuljo. Torej manj časa kot imamo na razpolago, več moramo
varčevati, da bomo prišli do enakega rezultata.

Poglejmo to na dveh primerih:

Če želimo privarčevati 100.000€, moramo pri 8% letne donosnosti varčevati:

552€ mesečno, če varčujemo 10 let

175€ mesečno, če varčujemo 20 let
71€ mesečno, če varčujemo 30 let
31€ mesečno, če varčujemo 40 let

Če želimo privarčevati 100.000€, moramo pri 0% letne donosnosti varčevati:

833€ mesečno, če varčujemo 10 let

417€ mesečno, če varčujemo 20 let
278€ mesečno, če varčujemo 30 let
208€ mesečno, če varčujemo 40 let

Na žalost je tako, da si ne moremo kar izbrati mesečni znesek za varčevanje glede na naše
želje, ampak moramo upoštevati tudi naše realne zmožnosti. Koliko nam naši prihodki sploh
omogočajo, da damo vsak mesec na stran. Obstaja zlato pravilo, da ne glede na to koliko
zaslužimo, dajmo na stran za namene dolgoročnega varčevanja za tako pomembne cilje, kot
je dodatna renta ob upokojitvi, najmanj 10% naših prihodkov.

Predčasno porabimo denar za druge namene

V svoji skoraj 20 letni karieri svetovanja na področju osebnih financ sem teh primerov videl
že ogromno. Vse smo dobro zastavili. Postavili smo si realne cilje, izbrali prave produkte,
določili primeren znesek glede na prihodke in glede na čas, ki je še na voljo za dosego cilja.
Leta so minevala, držali smo se plana in ravno ko se je začela nabirati že resna vsota denarja,
ko bi lahko začel delovati obrestno obrestni račun, pride do situacije, ko stranka poseže po
tem denarju. Prišel je čas za nov avtomobil. Manjka ravno 12.000€, da si lahko privošči
željenega. Ali pa 10.000€ za renovacijo stanovanja, ali pa 8.000€ za luksuzni oddih, ... In spet
smo morali začeti z nova. Ampak sedaj imamo krajši čas na razpolago, torej bomo morali
varčevati bistveno več za enak cilj. Ali si lahko to privoščimo?

13
Naj vas ne premamijo različne skušnjave v življenju in držite se prvotnega plana za doseganje
tako pomembnega cilja! Ne žrtvujte izjemno pomembnega cilja za nekoliko boljši avto.

Vsaka od teh štirih napak je lahko usodna že sama po sebi. To pomeni, da ne bomo dosegli
željenega cilja. Če je bil naš cilj dodatna renta ob upokojitvi, ki nam bo zagotavljala človeka
dostojno življenje tudi po upokojitvi, potem je to zelo huda napaka, ki se je ne da več popraviti.
Zato je izjemno pomembno, da teh napak ne naredimo. Popravnega izpita kot rečeno ne
bomo imeli.

Ločimo denarne vrednosti od stvarnih vrednosti

Za določitev primerne dolgoročne strategije je zelo pomembno, da znamo ločiti stvarne

vrednosti od denarnih vrednosti. Stvarne vrednosti so namreč dolgoročno odporne proti
inflaciji, ker imajo »stvarno« vrednost. Denarne vrednosti pa seveda niso odporne pred
inflacijo, saj denar ves čas zgublja svojo vrednost. V času, ko nam grozi visoka stopnja inflacije,
je to še toliko bolj pomembno.

Tipični predstavniki stvarnih vrednosti so:

- nepremičnine (objekti, zemlja, gozdovi),
- delnice (solastništvo v gospodarskih družbah),
- zlato in srebro.

Tipični predstavmiki denarnih vrednosti so:

- gotovina,
- devize,
- bančne vloge,
- obveznice,
- drugi dolžniški vrednostni papirji,
- življenjska zavarovanja,
- pokojninski skladi z zajamčenim donosom.

V obdobjih z visoko inflacijo se moramo na veliko izogibati denarnim vrednostim in se

osredotočati predvsem na stvarne vrednosti. V denarnih vrednostih velja imeti samo toliko,
kot potrebujemo za sprotno življenje in nepredvidene izdatke.

Zlato kot odlična zaščita pred inflacijo

Ker prihajam iz podjetja V&D ZLATO, ki se že od leta 2009 v Sloveniji ukvarja s plemenitimi
kovinami in ker je zlato daleč najpomembnejša plemenita kovina, obenem pa odlična zaščita
pred inflacijo, je prav, da vam nekoliko približam naložbeno zlato kot način zaščite premoženja
pred velikimi potencialnimi izgubami, ki nam pretijo v prihodnjih letih.

Človeštvo uporablja zlato že več kot 5.000 let. Uporabljamo ga za nakit, vendar je v zgodovini
imel tudi osrednjo vlogo kot menjalno sredstvo – denar. Zlato je še vedno denar. Centralne
banke po vsem svetu ga imajo v svojih deviznih rezervah. Zlata se ne da tiskati. Obstaja v
omejeni količini. Večji del zlata je že nakopanega iz zemeljske skorje (cca 190.000 ton), manjši

14
del se ga bo še nakopalo v prihodnjih desetletjih. Velja kot zelo konzervativna, varna naložba,
ki nas ščiti pred inflacijo, vojnami, krizami, recesijami in negotovimi časi. Poleg vsega tega je
to še ena od najbolj likvidnih naložb. V vsakem trenutku lahko zlato spet prodamo in ga
zamenjamo za v tistem trenutku veljavno valuto in to po pošteni tržni vrednosti.

6 stvari, ki jih morate vedeti, preden kupite zlato, so:

- tveganja pri investiranju v zlato,
- donosnost zlata,
- vrste zlata,
- cena in deljivost naložbe,
- hramba zlata,
- davki.

Tveganju se izognete, če kupujete samo zlato zaupanja vrednih kovnic. Predlagam, da kupite
samo zlato svetovno priznanih kovnic, ki imajo tako imenovan status Good delivery. Kot je na
primer Argor Heraeus iz Švice.

Pri nakupu fizičnega zlata je pomembno, da ne kupite ponarejenega zlata ali zlata z vprašljivo
čistino. Temu se izognete, če zlato kupite pri zaupanja vrednem trgovcu s plemenitimi
kovinami, ki ima tradicijo in na katerega se lahko v vsakem trenutku obrnete in se nanj
zanesete.

Določeno tveganje predstavlja tudi hramba fizičnega zlata. Močno odsvetujem, da zlato
hranite doma. Če zlato hranite v sefu z visoko varnostno stopnjo in če ste ga še dodatno
zavarovali pri zavarovalnici, potem ste tovrstno tveganje znižali na minimum.

Seveda tveganje predstavlja tudi nihanje cene zlata. Cena zlata se ne giblje izključno navzgor,
ampak tudi navzdol. Tveganje, da bomo zlato prodali ceneje, kot smo ga kupili, je na kratek
rok znatno. Bolj kot daljšamo ročnost naše naložbe, bolj se to tveganje zmanjšuje. Daljše je
obdobje, večja je verjetnost, da bomo z zlatom dosegli naše naložbene cilje. Spodaj lahko
vidite, kako se je cena zlata gibala v zadnjem 15-letnem obdobju.

15
Borzno ceno zlata lahko spremljate na tej povezavi: www.investicijsko-zlato.si/cena-zlata .

Zmotno je prepričanje, da je zlato nedonosna naložba

Od kar je zlato na prostem trgu, ko se cena oblikuje na osnovi ponudbe in povpraševanja, to
je od leta 1971 dalje, je cena zlata v povprečju vsako leto zrastla za več kot 8%. Cena ene
unče zlata je zrastla iz 35$ leta 1971 na preko 1.800$ v letu 2021.
To je donosnost, ki se je ne branijo niti najuspešnejši vlagatelji vseh časov.

Kje je vzrok za takšno rast cene zlata?

V razmerju med ponudbo in povpraševanjem. Na eni strani je ponudba zlata omejena.
Večina zlata je že nakopanega. V zadnjih letih se ga dodatno nakoplje še približno 3.500 ton
na leto. Na drugi strani povpraševanje po zlatu narašča, kar je posledica številnih razlogov
kot npr.:
– stalno povečevanje števila prebivalcev našega planeta,
– rast kupne moči prebivalstva držav v razvoju (kot je Indija, Kitajska, …),
– povečana dostopnost naložbenega zlata med malimi vlagatelji,
– kopičenje zlata v deviznih rezervah centralnih bank in tako naprej.

V zadnjem času pa še dodatno zaradi:

– strahu pred prihajajočo inflacijo,
– nizkih obrestnih mer (nizek oportunitetni strošek),
– strahu pred pokom nepremičninskega, delniškega in obvezniškega balona,
– strahu pred recesijo svetovnega gospodarstva (ali celo depresijo) in
– geopolitičnih napetosti.

Pri omejeni ponudbi in pri naraščajočem povpraševanju cena raste. Tudi v prihodnje bodo ti
dejavniki vplivali na ceno zlata. In ravno zaradi tega so napovedi številnih analitikov tako
optimistične.

16
Pierre Lassonde (starosta iz sfere industrije plemenitih kovin) je na kongresu udeležencev trga
plemenitih kovin na osnovi preučitve dejavnikov ponudbe in povpraševanja napovedal, da
lahko cena zlata zraste v 30 letih na 25.000$ za unčo. Ali pa napoved Jamesa Rickardsa,
uglednega mednarodnega odvetnika in velikega poznavalca svetovne ekonomije in valutnega
trga, ki na osnovi razvoja cene zlata v zadnjih 50 letih trdi, da lahko cena zlata naraste na
14.000$ že do leta 2026. Če smo sedaj pri 1.800$ za unčo, potem so to zelo lepe donosnosti!

Kupite fizično zlato statusa “good delivery”

Za naložbo se uporablja t.i. naložbeno oz. investicijsko zlato. Gre za čisto zlato brez primesi,
t.i. 24 karatno zlato, čistine 999,9. Na trgu so zlate palice ali ploščice različnih velikosti oziroma
različne mase. Od 1 grama do 1 kilograma. Palice, s katerimi se trguje na londonski borzi
LBMA, so tako imenovane 400 unčne palice (tehtajo približno 12,44 kg) in izgledajo kot manjši
zidaki. Ko kupujemo naložbeno zlato, je pomembno, da je palica oz. ploščica izdelana v
svetovno priznani kovnici, ki ima t.i. »good delivery« status. Ta status nam zagotavlja, da
palica res tehta toliko, kot piše na njej, da je čistina res takšna, kot piše na njej in da jo bomo
lahko kadarkoli spet vnovčili za navaden (FIAT) denar po pošteni tržni ceni. Seznam kovnic
najdete tukaj: http://www.lbma.org.uk/good-delivery-list

Zlato je kemični element, kovina s simbolom Au in z atomskim številom 79. Res je, da se zlato
uporablja za različne namene. Največ se ga uporabi za nakit. Najpogosteje se uporablja t.i. 14
karatno in 18 karatno zlato. Če rečemo, da je zlato 14 karatno, to pomeni, da je od vseh 24
delov celotne zmesi 14 delov čistega zlata, 10 delov pa je drugih primesi (na primer bakra).
Kupiti nakit kot naložbo ne bi bila najboljša rešitev, saj je v ceni nakita vrednosti zlata le za
kakšnih 30%. Ostalo je predvsem storitev in delo zlatarja, prodajna marža in DDV.

Obstajajo tudi razne vrste papirnatega zlata. Gre za tako imenovane izvedene finančne
inštrumente. Če niste kratkoročni špekulant z veliko znanja in izkušenj, potem odsvetujem
uporabo teh inštrumentov. Za dolgoročno naložbo je primerno predvsem fizično zlato.

Cena zlata in deljivost naložbe

Zakaj je pomembna? Predstavljajte si, da danes kupite pol kilograma zlata v enem kosu. Za to
odštejete 25.000€. Čez čas bo to zlato vredno na primer 50.000€. Vam se pojavi potreba po
5.000€. Če imate vse zlato v enem kosu, ne morete drugače, kot da ga prodate naenkrat v
celoti. V kolikor bi pri nakupu pazili na deljivost in raje kupili zlato v manjših apoenih (kar bi
pomenilo nekoliko dražji nakup), bi brez težav našli kos za prodajo, ki bi bistveno bolj ustrezal
vašim trenutnim potrebam. Pri nakupu je torej treba najti ustrezno razmerje med ceno in
deljivostjo. Najboljše razmerje med ceno in deljivostjo imajo palice od 10 do 250g.

Cena zlata se oblikuje na osnovi ponudbe in povpraševanja. Valuta, v kateri se opravi večina
globalnega prometa z naložbenim zlatom, je ameriški dolar. Standardna enota za prikaz cene
zlata je ena unča. To je približno 31,1g. Večino svetovnega prometa z zlatom se realizira na
londonski borzi zlata Loco London OTC (LBMA), na kateri se dvakrat dnevno določi globalna
referenčna cena zlata v okviru znamenitega procesa London Fixing. Trguje se s 400 unčnimi
“Good delivery” palicami, torej je enota za trgovanje 12,44 kg težka zlata palica. V času pisanja

17
se cena zlata nahaja blizu 1.800 USD/oz (dolarjev na unčo). Da bi torej fizično zlato lahko kupili
po borzni ceni, bi morali kupiti vsaj eno takšno palico.

Na trgu na drobno lahko kupimo manjše palice oziroma ploščice, cena zlata na gram takih
palic pa vsebuje pribitek na borzno ceno. Manjša je palica, večji je pribitek. Pri enogramskih
ploščicah ta pribitek znaša krepko čez 30%. Če je borzna cena za gram zlata 50€, je cena za
enogramsko ploščico približno 65€ ali več. Pri kilogramski palici je pribitek bistveno nižji, okrog
2%. Ko kovnice odkupujejo zlato nazaj, je vedno izhodišče borzna cena. Zato je smiselno pri
nakupu gledati na ceno in v tem pogledu ni najbolj pametno kupovati najmanjših apoenov (ki
imajo visoke pribitke). Po drugi strani pa ravno z manjšimi apoeni zagotavljamo deljivost
naložbe.

Hramba zlata

Ker marsikdo zlato kupuje tudi zaradi finančne zaščite pred morebitnimi hudimi krizami
(kolaps finančnega sistema) ali vojnami, je smiselno zlato hraniti »na dosegu roke«, torej
absolutno v Sloveniji in ne v kakšnih brezcarinskih conah daleč stran od doma.

Slaba stran fizičnega zlata je to, da ga je treba primerno hraniti. Če ne želimo tvegati, da nam
ga kdo ukrade, je najboljša rešitev sef z visoko varnostno stopnjo. Za vsak slučaj naj bo vsebina
še dodatno zavarovana pri zavarovalnici. Takšna hramba tudi nekaj stane. Pri manjših
vrednostih zlata (na primer do 5.000€) lahko letni strošek ustrezne hrambe predstavlja tudi
nekaj odstotkov od vrednosti zlata, kar seveda zmanjšuje donosnost naložbe. Pri večjih
vrednostih (na primer preko 15.000€) letni strošek ponavadi znaša že manj kot en odstotek
(bistveno bolj sprejemljivo).

Zlato in davki

Ko govorimo o nakupu naložbenega zlata s strani fizične osebe, je treba povedati, da v

Sloveniji pri nakupu ne plačamo DDVja. Ko zlato prodamo, ne plačamo davka na kapitalski
dobiček, ne gre v dohodnino. Skratka, ta naložba je popolnoma neobdavčena. Na tem mestu
je morda še za omeniti, da Slovenija ne vodi nobenega registra lastnikov zlata in da trgovci s
plemenitimi kovinami niso dolžni nikomur poročati podatkov o tem, kdo so kupci oz.
prodajalci.

Zlato in Centralne banke

Kot smo že omenili, imajo centralne banke po vsem svetu med svojimi deviznimi rezervami
tudi zlato. Nekatere gospodarsko najbolj uspešne države na svetu imajo v svojih deviznih
rezervah celo preko 60 % zlata. To pomeni, da držijo manj kot 40 % FIAT valut (dolarjev, evrov,
frankov, ...) v svojih deviznih rezervah. Aktualne podatke o stanju zlata v deviznih rezervah
centralnih bank po vsem svetu lahko najdete na tej povezavi:
www.gold.org/goldhub/data/monthly-central-bank-statistics

Države, ki imajo največ zlata (vir: www.gold.org), so :

18
Leta 2013 je takratni predsednik Evropske Centralne Banke (ECB) Mario Draghi na novinarski
konferenci odgovoril na vprašanje Da Silve iz Univerze Harvard, zakaj centralne banke
kupujejo zlato. Povedal je, da so razlogi v
- zagotovilu varnosti,
- dokaj dobri zaščiti pred nihanji dolarja,
- diverzifikaciji tveganja in
- mnogih drugih razlogih.

Poleg tega je komentiral, da bi bilo nespametno prodajati zlato. In da centralne banke, ki so

se kljub temu v preteklosti odločile za prodajo svojih zlatih rezerv, niso bile smatrane kot
grozno uspešne. (vir: www.youtube.com/watch?v=kpLecIaHBJQ)

To je eden redkih pozitivnih zapisov o naložbenem zlatu s strani kakšnega uglednega

predstavnika kakšne pomembne centralne banke. Na splošno velja to tudi za predstavnike
širšega bančnega sektorja. Kar je logično, saj njim ni v ineteresu, da bi ljudje na splošno bili
finančno močni in neodvisni. Zato od teh ljudi pogosto slišimo, da je zlato nedonosna naložba,
da ne prinaša nobenih obresti ali dividend, da nima nobene uporabne vrednosti in podobno.
Vi pa se sedaj vprašajte, ali so pri tem iskreni, če sami na drugi strani kopičijo zlato.

4 preprosti koraki do zaščite in oplemenitenja težko zasluženega denarja

19
In sedaj še obljubljeni štirje preprosti koraki, s katerimi si boste lahko zagotovili mirno
prihodnost.

Prvi korak. Ugotovite, koliko svojega premoženja imate v stvarnih vrednostih in koliko v
denarnih vrednostih. Pomagajte si s poglavjem »Ločimo denarne vrednosti od stvarnih
vrednosti«

Drugi korak. Opredelite, kolikšen del svojih mesečnih prihodkov lahko namenite za svoje
dolgoročne cilje. Določite znesek, ki ga boste lahko namenili za dolgoročno varčevanje.
Potrudite se, da bo to vsaj 10% vaših prihodkov, če se le da, pa več.

Tretji korak. Tega bom razdelil na dva dela.

- Glede na svoje osebne preference določite svoj optimalen ciljni portfelj stvarnih
vrednosti. Kolikšen del premoženja želite imeti v nepremičninah, koliko v delnicah in
skladih in koliko v plemenitih kovinah. Primer (to ni moj nasvet): 50% v nepremičninah,
30% v zlatu in 20% v delnicah in skladih.
- Odločite se, kam boste investirali mesečni znesek, ki ste ga določili v drugem koraku.
Zelo je pomembno, da bodo tudi to stvarne vrednosti, ki vas bodo zaščitile pred izgubo
vrednosti zaradi inflacije.

Četrti korak. Realizirajte to, kar ste si določili v tretjem koraku. To, kar imate v obliki denarnih
vrednosti in ne potrebujete za sprotno življenje in za v kratkem predvidene in nepredvidene
izdatke, prerazporedite v stvarne vrednosti tako, da se boste čim bolj približali svojemu
optimalnemu portfelju. Ter sklenite varčevanje, ki vam bo omogočalo, da svoj mesečni znesek
za dolgoročne cilje usmerite v v tretjem koraku izbrano stvarno vrednost.

V kolikor si boste v svojem porfelju za v bodoče izbrali tudi plemenite kovine, vam bomo pri
podjetju V&D ZLATO z veseljem pomagali s svetovanjem glede nakupa zlata (in srebra).
Zagotovite si svoj brezplačni 45-minutni posvet in vse kar le-ta ponuja s klikom na povezavo.

Poleg tega predlagam, da se pri podjetju V&D ZLATO pozanimate o produktu V&D ZLATI
ŠPAROVEC. To je namreč prvi slovenski produkt, ki že od leta 2010 mnogim Slovencem
omogoča mesečno varčevanje v zlatu za zneske že od 50€ navzgor. To je način kupovanja zlata
v fizični obliki, kjer je poskrbljeno za vse, kar je pri zlatu pomembno. Poleg tega je produkt
zelo prijazen strankam. Mesečni nakup ni obvezen. Znesek nakupa se lahko kadarkoli
spremeni. Ni nobene vezave. Vse je transparentno in še več.

Kaj pa Bitcoin in druge kriptovalute?

V zadnjem času vse več slišimo tudi o Bitcoinu in drugih kriptovalutah ter o enormnih donosih,
ki so jih ustvarili v preteklih letih. Ali je v portfelju mesto tudi za to vrsto naložbe? Moj osebni
odnos do tega je pozitiven in že nekaj let poglobljeno spremljam razvoj tega novega
naložbenega razreda. Če razmišljate o tem, da bi del sredstev investirali tja, potem vam
svetujem, da se pred tem zelo dobro izobrazite s tega področja, da boste stvari dobro
razumeli. Gre namreč za kompleksno novo tehnologijo, ki se razvija z neverjetno hitrostjo. Kot
takšna nudi možnost velikih zaslužkov, vendar je polna pasti in tudi izjemno tvegana.

20
Nikakor je ne priporočam kot način varčevanja za tako pomembne dolgoročne cilje, kot je na
primer dodatna pokojnina. Pri investiranju v ta segment je treba biti pripravljen na to, da vse
zgubimo. Seveda pa vas ne želim odvrniti od tega, saj po mojem mnenju skriva veliko
priložnosti za v prihodnje. V vsakem primeru bi svetoval, da v kriptovalute ne namenite več
kot nekaj procentov svojega premoženja. Pravzaprav bi bil najboljši nasvet, da investirate
toliko, kot ste pripravljeni izgubiti.

December 2021

Gregor Kovač
V&D ZLATO

Pretekli donosi niso zanesljivo zagotovilo za prihodnje donose. Vsebina e-knjige je namenjena
izključno informiranju in v ničemer ne izraža kakršnegakoli naložbenega nasveta ali priporočila
oziroma ponudbe ali vabila k sestavljanju ponudbe za nakup ali prodajo finančnih
instrumentov. Pogoj za oblikovanje ustrezne investicijske odločitve o naložbah v finančne
instrumente in izbiri vrste storitev je seznanitev z vsemi oblikami tveganja. Informacije v e-
knjigi temeljijo na javno dostopnih podatkih. Gregor Kovač in V&D ZLATO d.o.o. ne
odgovarjata za nobeno vrsto škode, ki bi nastala z uporabo podatkov in informacij, ki so
vsebovani v tej e-knjigi in si pridržujeta pravico do napak.

21