1.

MERJENJE EKONOMSKE AKTIVNOSTI

1.) Pojasnite kaj je BDP?

Je tržna vrednost končnih proizvodov in storitev, proizvedenih in opravljenih v v določenem
gospodarstvu v enem tekočem letu.

1.1. Kako ga lahko razumemo kot dodano vrednost k vmesnim proizvodom?

 Zajema vsoto dodane vrednosti vseh proizvodnih enot znotraj geografskih
meja drzave
 Zajema novo ustvarjalno oz. Dodano vrednost (ki,jo dobimo tako,da bruto
vrednost proizvodnje zmanjsamo za vmesno porabo)
 Produkcija,output, fizicni produkti se uporabljajo kot sinonim za BDP

Iz BDP izvedena agregata sta bruto in neto nacionalni dohodek.

BNP = BDP Slovenije povečan za dohodke, ustvarjene s slov. prod. Faktorji v tujini, ter
zmanjšan za dohodke ustvarjene s tujimi produkcijskimi faktorji v Sloveniji.

NND = BDP zmanjšan za amortizacijo, to je obrabo osnovnih sredstev kapitala

Amortizacija na nivoju podjetja- strošek
Amortizacija na nivoju države-agregat

1.2. Razlika med nominalnim BDP in realnim BDP.

Nominalni BDP - količina BDP izražena v tekočih cenah

Realni –BDP preračunan na cene baznega leta.
Zakaj računamo realni BDP? Ker nas zanima realna rast nekega gospodarstva v nekem
časovnem obdobju, preračunamo podatke nekega leta na bazno leto. S tem izločimo vpliv
povečanja cen in izračunamo koliko se je povečal realni BDP, tj. fizična proizvodnja blaga in
storitev.
S pomočjo deflatorja , ki je indeks splošnega povečanja cen med baznim letom in letom za
katerega računamo realni BDP
 ( Nominalni BDP ( Y ) * 100
Realni BDP=
Deflator BDP (X, Y)

2. Razlozite kako potrosnja in dohodek krozita med podjetji,gospodinjstvi in

drzavo in kako med mednarodna menjava vpliva na gospodarstvo?

Splosna razvojna znacilnost je,da se z narascanjem gospodarske razvitosti zmanjsuje delez

proizvodnih dejavnosti,povecuje pa delez storitvenih dejavnosti.
Mednarodna menjava omogoca,da kupci kupujejo kakovostne proizvode po nizjih cenah kot
bi jih sicer.Obicajno razmere izvoza,uvoza v posameznih gospodarstvih iz leta v leto
nihajo,odvisno od gospodarskih pogojev v drzavi.
V Sloveniji smo bili l.2003 prica negativnemu prispevku salda mednarodne menjave h
gospodarski rasti. Rast blagovnega izvoza je upocasnilo sibko tuje povprasevanje .Rast
blagovnega izvoza v drzave EU je ob skromni gospodarski rasti teh drzav skromna..

3. Kaj merimo z BDP?

Bdp je merilo uspesnosti gospdarstva
Metode merjenja BDP:
 Izdatkovna metoda
 Proizvodna metoda
 Dohodkovna metoda

4. Kako je dodana vrednost povezana s koncno porabo in z vmesno porabo?

Po metodi dodane vrednosti ( proizvodni metodi ) je BDP izracunan kot vsota dodane
vrednosti, ki jo ustvarijo vsi proizvajalci v narodnem gospodarstvu,povecana za davke na
proizvodne in storitve in zmanjsane za subvencije na proizvode in storitve.

DODANA VREDNOST: je razlika med vrednostjo celotne proizvodnje in vrednostjo

vmesne porabe
VMESNA PORABA: je vrednost proizvodov in storitev,ki se porabio pri proizvodni drugih
proizvodov in storitev ( v nasprotju s koncno porabo)

Razlozitev;
Gradivo str.8 prvi odstavek
Proces proizvodne obleke se pricne s prejo bombaza…..

5.Zakaj je realni BDP boljse merilo sprememb v agregatni proizvodnji v

nekem obdobju kot pa nominalni BDP?

6.Navedite komponente BDP po izdatkovni metodi!

BDP=C+BI+G+NE

Komponente so
 Zasebna potrosnja (C) –ostalo gradivo str.9
 Bruto investicij (BI)
 Drzavno potrosnjo ( G )
 Neto izvoz ( NE )

7. Navedite komponente BDP po dohodkovni metodi!

BDP=(A+ID)+W+SZ+DS+II

Komponente so
 Amortizacija (A)
 Indirektni davki zmanjsani za subvencijo (ID)
 Bruto place (W)
 Socialni prispevki delodajalcev (SZ)
 Dohodki samozaposlenih (DS)
 Profit ( II )

8. Navedite komponente narodnogospodarskega varcevanja!

Varcevanje: predstavlja del nacionalnega raspolozljivega dohodka,ki ni bil porabljen kot
izdatek za koncno potrosnjo
Narodnogospodarsko varcevanje je vsota varcevanj posameznih sektorjev:
 Varcevanje gospodinjstev
 Varcevanje podjetij
 Varcevanje drzave

S=BDP+NFI+NCT-(C+G)=BI+NCROW

Komponente so:
 Neto primarni dohodki s tujino (NFI)
 Neto tekoci transferji s tujino (NCT)
 (NCROW) Saldo tekocih transakcij=NE+NFI+NCT

S=BI+NCROW

2. BREZPOSELNOST
9. Kako bi definirali poslovni cikel in kaj se znotraj poslovnega cikla dogaja
z BDP?

POSLOVNI CIKEL: je izraz,ki opisuje fluktuacije agregatne proizvodnje,ki jih merimo z

vzponi in padci realnega BDP

Gospodarstva se tekom casovnega razdobja znajdejo v razlicnih poslovnih ciklih:

 V recesiji
 Na vrhu gospodarskih aktivnosti
 Na dnu gospodarskih aktivnosti
 V ekspanziji

Vrh gospodarske aktivnosti je najvisja raven realnega BDP v poslovnem ciklu-pomeni,da

gospodarstvo posluje skoraj s polno zmogljivostj in so proizvodni dejavniki skoraj
maksimalno izkorisceni,
Vrhu sledi krcenje gospodarskih aktivnostih, v katerih se realni BDP zmanjsa.V tem obdobju
padejo zasluski,dobicki,zmanjsa se povprasevanje po agregatnih dobrinah.Kadar traja krcenje
gospodarskih aktivnosti dalj casa,takrat govorimo o recesiji.
Dno gospodarskih aktivnosti je najnizja tocka poslovnega cikla.Predstavlja najnizjo raven
BDP v poslovnem ciklu (visoka brezposelnost, ni povprasevanja)
Ekspanzija pomeni preobrat v gospodarskih aktivnostih,ko je gospodarstvo na poti od dna
proti vrhu in realni BDP narasca.Iizboljsanje je zacetna faza ekspanzije.

10.Kaj so stroski brezposelnosti.

Stroski brezposelnosti so:

 Izguba zasluzka
 Izguba samozaupanja
 Mogoce tudi zdrat´vstveni problemi
 Problemi v druzini

11.Kako merimo stopnjo brezposelnosti

Stopnja brezposelnosti oz. stopnja delovne aktivnosti (r) izraza razmerje med zaposlenimi
( L ) in prebivalstvom v starostni skupini 15-64 let ( P )-delovno sposobnost pebivalca ( krat
100):

L (E + U)
r = 100* = 100*
P (E+U+I)

Stopnja brezposelnosti ( u ) izraza razmerje med brezposelnimi in udelezenci v delovni sili

(krat 100)

U
 u = 100*
( E+U )

Stopnjo brezposelnosti merimo po dveh metodah, in sicer kot registrirano brezposelnost na

zavodu za zaposlovanje in anketno brezposelnost po metodi ILO, ki je mednarodno
primerljivo strožje merilo brezposelnosti.
Brezposelni so tisti ki:
 iScejo delo
 so brez zaposlitve oz. opravljajo manj kot dve uri placanega dela v referencnem tednu
 so sposobni in so na raspolago za delo

12.Razlozite zakaj ni brezposelnost enaka nic ,ko je gospodarstvo polno

zaposleno!

Naravna stopnja brezposelnosti je stopnja brezposelnosti,ki prevladuje dolgorocno in je

obicajna za doloceno gospodarstvo.

Gospodarstvo deluje pri polni zaposlenosti,ko je v gospodarstvu stopnja zaposlenosti na ravni

naravne stopnje brezposelnosti.Ce bi gospodarstvo delovalo pri polni zaposlenosti eno leto, bi
proizvedlo potencialni realni BDP.Potencialni BDP ni absolutni-tehnoloski maksimum
proizvodnje.Ce pade brezposelnost pod naravno stopnjo brezposelnosti,lahko gospo.
Proizvaja vec kot potencialni BDP.
V trznih gospo. Naravna stopnja brezposelnosti ni enaka nic.

13.Katere vrste brezposelnosti poznate?

Poznamo tri vrste brezposelnosti:
 Frikcijsko brezposelnost: brezposelne osebe,ki opustijo sluzbo in iscejo novo, iskalci
prve zaposlitve
 Strukturno brezposelnost: brezposelne osebe,ki soizgubile sluzbo zaradi trajnega
zmanjsanja povprasevanja po blagu ali storitvah.Po znanju in vescinah teh delavcev ni
zadostnega povprasevanja.V sloveniji govorimo o tehnoloskih preseskih.
 Ciklicna brezposelnost: brezposelne osebe,ki so brez sluzbe,ker se gospodarstvo
nahaja v recesiji oz. proizvaja pod potencialno ravnijo proizvodnje.

14.Zakaj je v tranziciji prislo do zmanjsanja zaposlenosti, povcanju

brezposelnosti, zmansanja plac?

V zacetku je tranzicija manj prizadela zenske.Zenske so svoj relativni polozaj izboljsale

predvsem zato,ker jih je bila vecina zaposlenih v panogah,ki so dozivele manse krcenje
zaposlenosti kot tipicno moske panoge.Kot kaze se je po l. 1994 njihov relativni polozaj zacel
slabsati,saj je delez zensk med brezposelnimi zacel narascati.
Tranzicija je prizadela tako mlade kot stare delavce.Mladim je bilo vedno tezje najti
zaposlitev ,med tem ko se je veliko starejsih delavcev ,mnogo vec kot obicajno, upokojilo-
mnogi zaradi pritiskov in s strani drzave subvencioniranega programa za predcasno
upokojevanje.
Naslednja skupina delavcev,ki jih je prizadela tranzicija, so neizobrazeni delavci,kateri delez
med zaposlenimi je drasticno upadel.
Posebej opazno je tranzicija vplivala na povecanje brezposelnosti,tako zaradi velikega
povecanja priliva brezposelnosti kot zaradi zmanjsevanja verjetnosti prehoda iz brezposelnosti
med zaposlene.
Glede na tako veliko zmanjsevanje zaposlenosti in porast brezposelnosti je razumljivo,da so
se zaposlitve moznosti za posameznike poslabsale.
Tranzicija je vplivala tudi na zmanjsanje realnih plac.

15.Zmanjsanje plac lahko prepreci zmanjsanje zaposlenosti. Ali je to zazeleno

ali ne?Odgovor utemeljite.

16.Zakaj rast BDP po letu 1993 ne spremlja sorazmerna rast zaposlenosti?

17.Ali je brezposelnost prostovoljna ali neprostovoljna?

Nekateri trdijo da je vsa bresposelnost prostovoljna:Ce brezposelni res zelijo delati,potem bi

se ob dovolj nizki ceni dela,plac-za vsakega brezposelnega naslo prosto delovno mesto.Po tej
razlagi brezposelnost ne more obstajati oz. je vsa brezposelnost prostovolna.
Obstoj neprostovoljne brezposelnosti lahko pojasnimo,ce upostevamo,da so place
nefleksibilne,na primer zaradi institucionalnega poseganja v place s kolektivnimi
pogodbami,zakonskim dolocanjem placilnih lestvic.Tedaj obstaja neprostovoljna
brezposelnost,ker bresposelni ne morejo najti dela pri zasluskih ,ki prevladujejo na trgu.

18.Ali poleg nefleksibilnosti plac obstajajo tudi drugi razlogi za neprostovolno

brezposelnost ? ali bi dovolj veliko znizanje plac resomogocilo,da bi se vsi
bresposelni zapolili?

V zvezi z prostovolnjo in neprostovoljno brezposelnostjo so povezani tui veliki osebni stroski:

 Psihicni str.,se posebej ce so brezpo. Stigmatizirani
 Izgubo clovekovega kapitala
 Poslabsanje zdravstvenega stanja.

Z znizanjem plac nebi omogocili,da bi se vsi brezposelni zaposlili.

19. Kkaj se dogaja s placami in cenami,ce pade brezposelnost pod naravno

stopnjo brezposelnosti?

Naravna stopnja brezposelnosti je stopnja,pri kateri ni pritiska na zvisanje cen in plac.

Ce pade brezposelnost pod naravno stopnjo brezposelnosti,lahko gospodarstvo proizvaja vec
kot potencialni realni BDP.

20.Ali je na naravno stopnjo brezposelnosti mogoce vplivati?

Ja in sicer na to stopnjo vpliva veliko dejavnikov, od ekonomskih do kulurnih.Nedvomno je

eden od odlocilnih dejavnikov politika na trgu dela-na primer politika plac,ki doloca
minimalne zneske razlicni kategorij plac,s cimer so place rigidne-omejene navzdol; prav tako
so pomembni dejavniki stroski dela,ki razen place obsegajo prispevke delavca in prispevke
delodajalca v breme nematerijalnih stroskov kar povzroca manjse povprasevanje po delu.
21.Naravna stopnja bresposelnosti predpostavlja trzni sistem in relativno
stabilnost gospodarskega sisitema .Razlozite zakaj ni smiselno govoriti o
naravno stopnji brezposelnosti za gospodarstva,ki so sele v zacetnih letih
prehoda v trzno gospodarstvo.

3.INFLACIJA

22. Razlozite kako inflacija ucinkuje na gospodarske odlocitve in na

funcioniranje gospodarstva?

Kaj je inflacija? Je splošna rast cen.

Nasprotni pojem od inflcije je deflacija. Deflacija je stopnja znizanja ravni cen za agregat
proizvodov in storitev.
Stopnja inflacije je stopnja rasti splošne ravni cen.

Index cen je merilo ravni cen v nekem odbobju (letu) v primerjavi z ravnijo v baznem
obdobju.
Katere indexe poznamo:
- index maloprodajnih cen
- index življenjskih stroškov
- index cen proizvajalcev

Vrste inflacije: zmerna, galopirajoča, hiperinflacija

ZMERNA .znasa do 10%,tudi do 20%
GALOPIRAJOCA: znasa od nekaj 10% do nekaj 100%
HIPERINFLACIJA: znasa 1000% in vec (Nemcija,Avstrija;Polska po prvi svetovni
vojni)

V gospodarstvu se redko pojavi cista inflacija :to je pogoj ,ki se pojavi ,ko se cene vseh
dobrin dvignejo v enem letu za isti odstotek.

22.1 Kdo dobi in kdo izgubi zaradi inflacije?

Ko preucujemo posledice inflacije je koristnolociti med anticipativno in neanticipativno

inflacijo.
Aniticipirana predvidljiva inflacija- stroški posedobanja gotovine so enaki obrestim, ki se
jim odpovemo, če sredstev nimamo v obliki finančne naložbe, ki prinaša obresti.
Neanticipirana nepredvidljiva inflacija- vpliva na prerazdelitev dohodka in premoženja
kot tudi na zmanjšanje varčevanja in investicij.učinki na zmanjševanje varčevanja in
investicij

23.Opredelite realno obrestno mero!

Realna obrestna mera = nominalna obrestna mera – stopnja inflacije

Realna obrestna mera je nominalna obrestna mera,zmanjsana za stopnjo inflacije ,pri
cemer se obrestna mera in inflacije nanasata na isto obdobje npr. Eno leto.
 V kaksnih pogojih je realna obrestna mera negativna?

Če se cene zvišujejo hitreje, kot je nominalna obrestna mera, je realna obrestna mera
negativna: kupna moč posojilodajalca se bo zmanjšala. Taka obrestna mera ne spodbuja
varčevanja. Zato mora biti nominalna obrestna mera višja od inflacije.

24.Pod kaksnimi pogoji bo inflacija prerazporedila premozenje in dohodke

od upnikov k dolznikom?
Ucinki inflacije na delitev premozenja; v svtu nepopolno predvidljive inflacije lahko
dolzniki pridobijo na racun upnikov. Ceprav upniki prejmejo poleg glavnice se
obresti,lahko inflacija tako zmanjsa vrednost valute ,da dolznisko upnisko razmerje
prinasa porazdelitev premozenja od upnikov k dolznikom.Do tega pride v primeru ko je
realna obrestna mera negativna..

25.Kaksna je razlika med realno in med nominalno obrestno mero?

 
Nominalna obrestna mera je v odstotkih izražena cena za en tolar izposojenega kapitala.
Pomembnejša je realna obrestna mera, ki pove, koliko se bo posojilodajalcu povečala
kupna moč. Če je nominalna obrestna mera višja od stopnje inflacije, je realna obrestna
mera pozitivna – posojilodajalec bo čez eno leto lahko kupil več dobrin kot zdaj.

26.Kako lahko inflacija prizadene delavce in upnike (vkljucno varcevalce)?

Uinki na zmanjsevanje varcevanja in investicij: poleg ucinkov na prerezdeljevanje dohodka

in premozenja ima inflacija negativne ucinke tudi na varcevanje in investicije.

ZMANJSANJE VARCEVANJA: ce se varcevalci bojijo,da bo realna obrestna mera

negativna ,se raje odlocajo za investicije v realne nalozbe-nakup zemlje,razlicne
nepremicnine-in ne v financne nalozbe.Zato je manj prihrankov na voljo za produktivne
nalozbe

ZMANJSANJE INVESTICIJ: Negotovost glede inflacije vpliva na zmanjsanje investicij na

dva nacina:
 manjsi prihranki in vecje nezaupanje v financne trge povzrocata vecjo obrestno
mero,kar negativno vpliva na obseginvesticij.
 Cene odpovejo v funkciji kazipota investitorjem.Le ti ne vedo v kaj se splaca
nalagatiin zato zmanjsajo investicije

Zmanjsanje varcevanja in investicij negativno vpliva na proizvodnjo in zaposlenost.

4 AGREGATNO POVPRASEVANJE IN AGREGATNA

PONUDBA
27. Primerjava krivulje agregatnega povprasevanja s krivulju trznega
povprasevanja – podobnosti in razlikovanja.

Funkcija TRZNE povprasevanja izraza odnos med ceno in kolicino , ki se vzpostavi pri
VSEH povprasevalcih pr ISTI vrsti blaga.
Ce sestejemo vse trzne krivulje povprasevanja v nekem gosp. pa dobimo krivuljo
AGREGATNEGA POVPRASEVANJA .

AGREGATNO POVPRAŠEVANJE (AD) je razmerja med ravnijo cen in

povpraševalno količino izdelkov in storitev
Grafična predstavitev: krivulja (premica) agregatnega povpraševanja na ordinati (Y)
predstavimo raven cen (indeks) na abscisi (x) realni BDP.
Krivulja je padajoca (vpkiv cene).
Krivulja agregatnega povprasevanja

OBSEG AGREGATNEGA POVPRASEVANJA: je kolicina koncnih izdelkov in storitev,ki

jo kupci zelijo kupiti pridoloceni ravni cen.

Sprememba obsega agregatnega povprasevanja

Ko se premaknemo iz ene točke krivulje do drugese spremembi obsega povpraševanja.
Če se raven cen zmanjša se agregatno povpraševanje poveča.
POMNI!!!
Če se obseg agregatnega povpraševanja poveča se pomaknemo po krivulji AD navzdol
Če se obseg agregatnega povpraševanja zmanjša se pomaknemo po AD navzgor.
Ce se raven cen zmanjsa ,se obseg agregatnega povprasevanja poveca

28. Kaj vpliva na zmanjsanje ali povecanje agregatnega povprasevanja?

Sprememba agregatnega povprasevanja

. FAKTORJI SPREMEMBE AGREGATNEGA POVPRAŠEVANJA

Premik krivulje pomeni sprememba agregatnega povpraševanja
FAKTORJI ZA SPREMEMBO:
 SPREMEMBA REALNE OBRESTNE MERE investicije   AD
nakup trajnih dobrin z financiranjem s krediti AD

- SPREMEMBA KOLIČINE DENARJA V OBTOKU

Če se količina denarja v obtoku poveča se poveča povpraševanje po potrošnih investicijskih
dobrinah se AD

- SPREMEMBA TEČAJA TOLARJA

Če tolar oslabi se tuje blago podraži kar zmanjša uvoz, za tujino pa se naše blago poceni kar
poveča izvoz in poveča AD

- SPREMEMBA PREMOŽENJA
Če se vrednost premoženja poveča vzbudi pripravljenost prebivalstva za tekoče trošenje kar
poveča AD

- SPREMEMBA DRŽAVNIH IZDATKOV

Povečanje izdatkov države poveča AD
 PRIČAKOVANJE GLEDE PLAČ IN INFLACIJE
Če se pričakovane plače povečajo se poveča pripravljenost na trošenje in poveča AD

- SPREMEMBA V EKONOMSKI AKTIVNOSTI TUJINE

Če se v tujini pričakuje gospodarska rast se naš izvoz poveča, kar poveča AD

ČE SE AD POVEČA SE KRIVULJA AD PREMAKNE NAVZGOR IN NA DESNO.

ČE SE AD ZMANJŠA SE KRIVULJA AD PREMAKNE NAVZDOL IN NA LEVO

29Kako vpliva povecanje produktivnosti dela na agregatno ponudbo?

30. Razlozite zakaj je krivulja AS narascajoca krivulja? V cem je gospodarski

pomen segmentov krivulje AS?

AGREGATNA PONUDBA ( AS) je razmerje me ravnijo cen in ponujeno količino

končnih izdelkov in storitev
Krivulja agregatne ponudbe temelji na predpostavki konstantnih cen inputov- naprimer cen
materijala ,plac.

Krivulja agregatne ponudbe

Naklon krivilje AS je pozitiven,ker je kratkorocno mogoce proizvesti vec le z vecjimi

povprecnimi stroski.
Obseg agregatne ponudbe je količina končnih produktov in storitev, ki jih prodajalci
ponudijo, pri določeni ravni cen
OBSEG AGREGATNE PONUDBE SE SPREMENI SAMO, ČE SE SPREMENI
RAVEN CEN

Ko se premikamo po krivulji AS se spremeni obseg agregatne ponudb.

POMNI !!!
Če se obseg AS poveča se pomaknemo po krivulji AS navzgor.
Če se obseg AS zmanjša se pomaknemo po krivulji AS navzol.
Velja tudi izrek:
Če se raven cen poveča, se agregatna ponudba poveča
Sprememba obsega agregatne ponudbe

Krivulja AS
- skrajna meja realnega outputa je polna zaposlitev vseh proizvodnih dejavnikov –
potencialni output
- elastičnost agregatne ponudbe se s približevanjem potencialnemu outputu znižuje
- povezanost med ravnijo cene in količine je razumljiva samo na kratek rok. Na dolgi rok
imamo opraviti s procesom gospodarske rasti, kjer pridejo odločilno veljavne tudi druge
povezave, ne le te.

SEGMENTI KRIVULJE agregatne ponudbe:

1. PREKOMERNA BREZPOSELNOST: gospodarstvo ima ciklično brezposelnost in slabo
izkorišča proizvodne zmogljivosti zato se zaradi povečanja proizvodnje raven cen
bistveno ne spremeni.
2. PRIBLIŽEVANJE POLNI ZAPOSELNOSTI gospodarstvo se z večanjem izkoriščanja
proizvodnih zmogljivosti približuje potenc.realnemu BDP, povečevanje pa je mogoče
le ob občutnem povečanju ravni cen.
3. POLNA ZAPOSLENOST( Točka potenc.real.BDP ) vsi produkcijski faktorji so polno
zaposleni. Stopnja brezposelnosti je enaka naravni stopnji.
4. PREGRETO GOSPODARSTVO majhna rast BDP , ki močno povečuje STROŠKE ,raven cen
se posledično dviguje, krivulja že skoraj navpična.
5. TOČKA FIŽIČNE MEJE PROIZVODNJE količina proizvodnje, ki jo je sploh mogoče
fizično proizvesti v enem letu.

Segmenti krivulje agregatne ponudbe

FAKTORJI SPREMEMBE AGREGATNE PONUDBE
1. SPREMEMBA CEN INPUTOV ( material, dela) SLIKA str.28
Če se input i pocenijo (material, plače se znižajo) se zmanjšajo povprečni stroški
proizvodnje , agregatna ponudba se poveča.
POMNI!!!
Potencialni realni BDP in točka fizične meje proizvodnje ostajata nespremenjena.
2. POVEČANJE PRODUKTIVNOSTI ALI RAZPOLOŽLJIVOSTI PRODUKCIJSKIH FAKTORJEV
Povečanje produktivnosti (npr. tehnološki napredek ) zmanjša stroške proizvodnje in
posledično poveča agregatno ponudbo.
Povečanje razpoložljivosti ( rast delovne sile, boljša opremljenost s kapitalom) povečuje
Agregatno ponudbo SLIKA str. 29
POMNI!!!
Povečanje produktivnosti in razpoložljivosti prod.faktorjev se povečata POTENCIALNI REALNI
BDP IN TOČKA FIZ.MEJE PROIZVODNJE - grafično – premik v desno in dol SLIKA str.29
Zmanjšanje produk. In razpolož. prod. Faktorjev zmanjšata POTENCIALNI REALNI BDP IN
TOČKA FIZ.MEJE PROIZVODNJE - grafično – premik v levo in gor SLIKA str.30

Sprememba agregatne ponudbe

31.Navedite pogoje za doseganje makroekonomskega ravnotezja

gospodarstva!
MAKROEKONOMSKO RAVNOTEŽJE
Nastane, ko je obseg agregatnega povpraševanja enak obsegu agregatne ponudbe.
(vsa proizvodnja najde kupca pri prevladujočih cenah.
Pogoji za doseganje:
 Obseg realnega BDPpri katerem pride do makroekonomskega ravnotezja ,imenujemo
ravnotezni realni BDP
 Splosna raven cen pri kateri priden do makroekonomskega ravnotezja ,imenujemo
ravnotezna raven cen
  Makroekonomsko ravnotezje se lahko vspostavi pri poljubni ravni realnega BDP,ne
samo pri potencialnem realnem BDP

32. Kdaj in zakaj nastane recesijska vrzel? Kaj se dogaja z ravnijo cen ?

RECESIJSKA VRZEL: SLIKA razlika med poten.realnim BDP in ravnotežnim real.BDP

Gospodarstvo proizvaja pri manj kot polni zaposlenosti, posledično pride zaradi zmanjšanja
agregatnega povpraševanja.

Zmanjsanje agregatnega povprasevanja

Zmanjšanja AGREGATNEGA POVPRAŠEVANJA ( npr. povečanje obrestne mere,

itd.) Producenti ne morejo prodati svoje proizvodnje in pride do naraščanja zalog. Producenti
prekličejo naročila in s tem realni BDP kot zaposlenost zmanjševati in cene izdelkov upadati.
To povzroči neikoriščenost proizvodnih zmogljivosti in brezposelnost.
Realni BDP (proizvodnja) se zmanjšujeta dokler ne pride do novega makroekonomskega
ravnotezja
Sprememba agregatnega povprasevanja privede do spremembe makroekonomskega
ravnotezja.Bolj kot so proizvodne zmogljivosti izkoriscene,manj bo sprememba agregatnega
povprasevanja vplivala na spremembo realnega BDP oz.proizvodnje in bolj bo vplivala na
raven cen.Velja seveda tudi obratno.

Zmanjsanje agregatne ponudbe

Zmanjšanje agregatne ponudbe (zaradi povečanja plač, itd.) SLIKA str. 36 pride do
zmanjšanja realnega BDP in povečanja ravnotežne ravni cen. Producenti so pripravljeni
proizvesti manjši BDP. Kupci s težavo zaradi visoke ravni cen in producenti zmanjšujejo
zaloge. Producenti tedaj povečajo cene svojih izdelkov in kupci povprašujejo vse manj,
dokler se ne vzpostavi novo makroekonomsko ravnotežje pri višji ravnotežni ravni cen in
manjšem realnem BDP.
INFLACIJA STROŠKOV: (cost push inflation) kadar v gospodarstvu prihaja do vztrajnega
zmanjševanja agregatne ponudbe zaradi večanja stroškov. Eden najpogostejših vzrokov za
inflacijo stroškov je tudi večanje plač.

Zmanjsanje agregatne ponudbe ima posledice npr. Zaradi povecanja plac.Tedaj gospodarstvo
ustvari manjsi ravnotezni realni BDP ob visji ravnotezni ravni cen

33. Kdaj in zakaj nastane inflacijska verzel? Kaj se dogaja z ravnijo cen?

INFLACIJSKA VRZEL: SLIKA razlika med ravnotež.real.BDP in potenc.real.BDP kot posledica

kadar gospodarstvo proizvaja pri več kot polni zaposlenosti ( območje pregretega
gospodarstva) ki, je posledica povečanja agregatnega povpraševanja.

Povečanje AGREGATNEGA POVPRAŠEVANJA (npr.znižanja obrestne mere)

Producentom se zaloge zmanjšujejoin povečujejo obseg proizvodnje in obseg naročil. Realni
BDP in zaposlenost se povečujeta hkrati pa izdelki dražiti. Realni BDP se povečuje dokler ne
pride do novega makroekonomskega ravnotežja pri večjem realnem BDP in višji ravni cen

Povecanje agregatnega povprasevnja

INFLACIJA POVPRAŠEVANJA: Kadar prihaja do vztrajnega večanja agregatnega povpraševanja

krivulja, ki se pomika navzgor povzroča pritisk na večanje splošne ravni cen torej inflacijo.
Povečanje AGREGATNE PONUDBE (zaradi znižanja plač, itd) SLIKA str. 35 pride do
povečanja real.BDP in zmanjšanja ravnotežne ravni cen, torej do najbolj želenih skupnih
učinkov.
Producenti pri nižji ravni cen pripravljeni proizvesti večji BDP in se soočajo s povečanjem
zalog. Producenti nižajo cene izdelkov, kupci pa pri padajoči ravni cenpovprašujejo po vse
večjem obsegu realnega BDP vse dokler se ne vzpostavi novo makroekonomsko ravnotežje
pri večjem BDP in nižji ravni cen.

Povecanje agregatne ponudbe

5. KLASICNI IN KEYNESIANSKI MODEL

MAKROEKONOMSKEGA RAVNOTEZJA