GLAVA 1

SMETKOVODSTVO NA NACIONALNIOT DOHOD

EKONOMIJA NA RASTOT I RAZVOJOT

Prof. d-r Dimitar Eftimoski

 SMETKOVODSTVO NA NACIONALNIOT DOHOD

 Smetkovodstvoto na nacionalniot dohod pretstavuva zbir na pravila i

definicii nameneti za merewe na vrednosta na ekonomskata aktivnost na
nivo na celokupnata ekonomija.

 Agregatniot autput e sinonim za {iroko prifatenata i poznata ekonomska

kategorija BDP.

 Bruto doma{niot proizvod ja pretstavuva vkupnata pazarna vrednost na

site proizvedeni finalni dobra i uslugi vo ekonomijata za period od edna
godina.
- vkupna pazarna vrednost - denominator - pazarni ceni - PY
- site proizvedeni finalni dobra i uslugi - bez intermedijarni
- period od edna godina - tekoven koncept

 BDP per capita pretstavuva odnos me|u BDP i brojot na `iteli na

soodvetnata zemja. Toj e merilo na prose~niot `ivoten standard na
naselenieto.
 BDP I BNP
 BDP go meri agregatniot autput proizveden od faktori na proizvodstvo koi
poteknuvaat od soodvetnata ekonomija.

 Faktorski dohod i faktorska cena (plata, kamata, renta, profit).

 Kategorijata BNP se dobiva koga na vrednosta na BDP }e se dodade

vkupniot faktorski dohod ostvaren od na{i gra|ani i firmi vo stranstvo
(faktorski dohod od stranstvo), a }e se odzeme vkupniot faktorski dohod
ostvaren od stranski gra|ani i firmi vo na{ata zemja (faktorski dohod vo
stranstvo).

 Razlikata me|u kategoriite faktorski dohod od stranstvo i faktorski dohod vo

stranstvo, ja dava kategorijata neto faktorski dohod od stranstvo (NFIA).
Spored toa:

GNP = GDP + NFIA

 BNP ima po{irok opfat od BDP za kategorijata neto faktorski dohod od

stranstvo, no toa ne zna~i deka e sekoga{ pogolem od nego!
 PRISTAPI ZA PRESMETKA
NA BRUTO DOMA[NIOT PROIZVOD

- Rashoden pristap (doma}instva, firmi, dr`ava, stranstvo);

- Dohodoven pristap (dohodi od sopstvenost na faktori na p/vo)
- Koncept na dodadena vrednost t.e. proizvoden pristap (p/vo na finalni dobra
i uslugi od firmite).

 Spored principite na smetkovodstvoto na nacionalniot dohod,

proizvodstvoto, dohodot i potro{uva~kata, imaat sekoga{ ista vrednost.
RASHODEN PRISTAP

Tabela: Kategorii autput, sektor koj vr{i kupuvawe na autputot i vid rashodi
(izdatoci) - spored rashodniot pristap

Kat egor i i na aut put S ekt or koj vr { i kupuvawe Vi d na r ashodi

P ot r o{ ni dobr a, t r ajni
dobr a i usl ugi
Kapi t al ni dobr a
Dr ` avni (javni ) dobr a i
usl ugi
Razl i ka me| u i zvezeni t e
i uvezeni t e dobr a i
usl ugi , t .e. net o i zvoz
na aut put ot
Doma}i nst va
F i r mi i doma}i nst va
Dr ` ava
S ekt or - st r anst vo
(ner ezi dent i , st r anc i )
(i zdat oc i )
P ot r o{ uvaka C
I nvest i c i i I
Dr ` avni kupuvawa G
N et o i zvoz X-M

GDP = C + I + G + (X-M)
 Potro{uva~ka, C - Potro{uva~kata e del od BDP koj e kupen od strana na
doma}instvata kako finalni korisnici: 1) potro{ni dobra, odnosno t.n.
netrajni dobra; 2) trajni dobra; i 3) uslugi.

 Investicii, I - Finalni dobra i uslugi kupeni od strana na firmite i

doma}instvata. Ovie finalni dobra i uslugi imaat dolgoro~en karakter i se
narekuvaat kapitalni dobra - dobra koi postojano (odnovno i odnovno) se
koristat vo proizvodstvo na drugi dobra i uslugi (me|u koi i za
proizvodstvo na drugi kapitalni dobra).

- Bruto privatni doma{ni investicii

poprimaat tri formi:
1) investicii vo fiksni sredstva (fizi~ki kapital) na firmite;
2) investicii vo fiksni sredstva (fizi~ki kapital) na doma}instvata;
3) promeni vo vrednosta na stokot na zalihite na firmite (investicii vo zalihi).
Bruto privatnite doma{ni investicii (GPDI) se sostaveni od neto privatni
doma{ni investicii (NPDI) i amortizacija(D):

GPDI = NPDI + D

Neto privatnite doma{ni investicii poka`uvaat promeni vo stokot na

kapitalnite dobra na ekonomijata.

Amortizacijata pretstavuva namaluvawe na vrednosta na kapitalnite dobra,

odnosno tro{ewe na fizi~kiot kapital.
 Dr`avni kupuvawa, G - Finalnite dobra i uslugi kupeni od strana na
dr`avata. Osnoven istrument - centralen buxet.

Dr`avni investicii - izdatocite na dr`avata za kupuvawe na kapitalni dobra.

Bruto privatnite doma{ni investicii i dr`avnite investicii, zaedno, ja ~inat

kategorijata bruto doma{ni investicii, odnosno bruto investicii.

Bruto doma{nite investicii, pak, namaleni za amortizacijata, ja ~inat

kategorijata neto doma{ni investicii, odnosno neto investicii

Transferni pla}awa - vleguvaat vo C.

 Neto izvoz, X-M - Trgovija na zemjata so ostatokot od svetot.

Razlikata me|u pazarnata vrednost na izvezenite dobra i uslugi vo drugi zemji

X i pazarnata vrednost na uvezenite dobra i uslugi vo na{ata zemja M, se
narekuva neto izvoz X-M.

Pozitivniot neto izvoz mu se dodava na BDP, dodeka negativniot neto izvoz

se odzema od nego.

 Drugi merila izvedeni od rashodniot pristap:

NDP = GDP – D
NNP = NDP + NFIA
GNP = GDP + NFIA
 DOHODOVEN PRISTAP

 Zbirot na faktorskite dohodi na doma}instvata, ja dava kategorijata

nacionalen dohod NI:

nacionalen dohod = plati + kamati + renti + profiti

 Nacionalniot dohod gi opfa}a site faktorski dohodi koi se ostvareni od

faktori na proizvodstvo na soodvetnata zemjata, bez razlika dali tie se nao|
aat vo zemjata ili vo stranstvo.

 Kako do BDP po dohodovniot pristap?

NNP = NI + Ti
GNP = NNP + D
GDP = GNP - NFIA
 Drugi merila izvedeni od dohodovniot pristap:

Personalen dohod (PI)

PI = NI + transferni pla}awa
+ dohod od personalni kamati (ne od prihodi od proda`ba)
- pridonesi za socijalno osiguruvawe
- korporaciskiot danok na dobivka (profit)
- neto kamati (od prihodi od proda`ba)
- neraspredeleni korporaciski profiti

Raspolo`liv dohod (Di)

Di = PI - Tp
kade: Tp se personalni danoci

Doma{en dohod (DI)

DI = NI - NFIA
 KONCEPT NA DODADENA VREDNOST (PROIZVODEN
PRISTAP)

I II III IV
F i r mi P azar na vr ednost na P azar na vr ednost Dodadena
i nt er medi jar ni t e pr oi zvod na pr oi zvodi t e vr ednost
F i r ma A * 0 200 200
F i r ma B 200 350** 150
F i r ma C 350 500*** 150
Vkupno 500

 Vrednosta na BDP iznesuva onolku kolku {to iznesuva zbirot na pazarnite

vrednosti na proizvodstvata na firmite A, B i C, minus zbirot na pazarnite
vrednosti na nivnite intermedijarni proizvodi (200 + 350 + 500 - 200 - 350
= 500***)
 BDP mo`e da se presmeta kako zbir na dodadenite vrednosti na site firmi
vo ekonomijata.
 BDP DEFLATOR - IMPLICITEN CENOVEN
DEFLATOR NA BDP

 BDP deflatorot pretstavuva koeficient (odnos) na nominalniot i realniot

BDP.
nominalen GDP
GDP deflator 
realen GDP

 BDP deflatorot go meri tekovnoto nivo na ceni vo odnos na nivoto na ceni

vo baznata godina.

indeks na ceni vo tekovna godina

GDP deflator 
indeks na ceni vo bazna godia

nominalen GDP
realen GDP 
GDP deflator