Pla}awe na trudot

. -

: !"#$

$: : !$%. -! &$' ($!)*+,* +*+ : -! + -"!$+,* $ .!# $ :+$/* ,$$*' 0&$ /*:$+,* $! 1 $!# + "# #,+ 2!:343

Pla}awe na trudot

PLA]AWE NA TRUDOT

Pla}aweto na trudot spa|a vo redot na najzna~ajnite, no vo isto vreme i najslo`enite ekonomsko socijalni problemi vo pretprijatieto. Toa e taka zato {to rabotnicite i nivnite semejstva preku platite ja osiguruvaat i svojata egzistencija, a isto taka preku osnovite i merilata za nivnoto utvrduvawe na se mani estiraat raspredelba osnovnite na obele`ja i karakteristiki sistemot na novosozdadenata

vrednost vo sekoe op{testvo i vo samoto pretprijatie. !o ovaa smisla, ovoj problem zaslu`uva vnimanie i soodvetna razrabotka. "aspredelbata dejstvuvaweto kako na aza na op{testvenata zakonitosti, reprodukcija, opredeluva preku se ekonomskite kako

raspredeluva novosozdadenata vrednost na nejzinite sozdava~i i drugite subjekti. "aspredelbata na novosozdadenata vrednost mo`e da se nab#uduva od mikro i od makro aspect. Mikroraspredelbata pretstavuva raspredelba na novosozdadenata vrednost, t.e. na nacionalniot do$od vo ramkite na celoto stopanstvo vo edna zemja. %o nea, se opredeluvaat, pokraj drugoto i delot od novosozdadenata vrednost koj, preku raznite metodi i sistemi na pla}awe na trudot go dobivaat vrabotenite vo pretprijatieto i koj slu`i za nivna li~na potro{uva~ka. Toj del na novosozdadenata vrednost zavisi od ekonomskite potencijali i mo`nosti na zemjata, kako i od nejzinata konkretna politika vo oblasta na paspredelbata na nacionalniot do$od i vo raspredelbata na platite na vrabotenite. Mikroraspredelbata pretstavuva raspredelba na dobivkata i platite vo samoto pretprijatie. Taa se odviva pod vlijanie na ekonomskite zakonitosti i merkite na dr`avata, a se regulira so interni propisi na pretprijatieto. !o pogled na platite, mikroraspredelbata ja opredeluva konkretnata visina na platite na rabotnicite vo pretprijatieto. !o

Pla}awe na trudot

zavisnost od oblikot na sopstvenost na pretprijatieto se menuva u~estvoto na rabotnicite vo raspredelbata na dobivkata i nivnoto vlijanie vo taa raspredelba. !o pravnite pretprijatija za raspredelbata na novosozdadenata vrednost odlu~uvaat sopstvenicite. %epak, tie kako rabotodava~i, pregvaraat so rabotnite sindikati i sklu~uvaat kolektivni dogovori i spogodbi za platite. !o dr`avnite pretprijatija za visinata na platite na rabotnicite odlu~uva dr`avata i nejzinite organi. &aj pretprijatijata vo me{ovite i op{testvena sopstvenost vo odlu~uvaweto od ovoj domen soodvetno u~estvo imaat i rabotnicite. TEORII ZA PLA]AWE NA TRUDOT !o sredniot vek, vo vremeto na eudalnoto op{testvo, edno od

ekonomskite pra{awa koe privlekuvalo osoben interes bilo pra{aweto za pla}awe na trudot. 'ajzna~ajniot pretstavnik na ekonomskata misla od toa vreme Toma (kvinski se zalagal za t.n. ) pravedna naemnina ) koja mu ovozmo`uva na rabotnikot normalno da `ivee i koja gi vklu~uva vo sebe tro{ocite na `ivotot. !o klasi~nata {kola na ekonomskata misla, Adam Smit, razrabotuvaj}i ja teorijata na raspredelbata, smeta deka do$odot vo kapitalizmot se deli na tri dela* naemnina, po it i renta. Toa se, vsu{nost, do$odite na trite osnovni klasi na toga{noto op{testvo* rabotnicite, industrijalcite i zemjosopstvenicite. %mit naemninata ja nab#uduva od dva aspekta* od edna strana, toj smeta deka taa pretstavuva del od proizvodot na trudot koj gi op a}a potrebnite sredstva za `ivot na rabotnikot i negovoto semejstvo. +d druga strana, naemninata pretstavuva del od tro{ocite na proizvodstvoto i se javuva kako nagrada ,cena na trudot-. %o toa, toj ja izedna~uva naemninata so drugite dva do$oda . pro itot i rentata. %mit, pravi razlika pome|u prirodnata i pazarnata cena na

Pla}awe na trudot

trudot. Prirodnata cena ja opredeluvaat sredstvata za `ivot na rabotnikot in a ~lenovite na negovoto semejstvo, a pazarnata cena natrudot e determinirana od ponudata i pobaruva~kata na trudot. /denti~ni s a}awa za naemninata se sretnuvaat i kaj eden drug pretstavnik na klasi~nata ekonomska misla, Dejvid Rikardo. %pored nego, konkretnata visina na naemninata zavisi od dvi`eweto na naselenieto. !isokite naemnini stimuliraat porast na naselenieto i zgolemuvawe na ponudata na trudot, poradi {to doa|a do namaluvawe na naemninite i obratno. !akvata pojava, od svoja strana, zavisi od dejstvuvaweto na zakonot na ponuda i pobaruva~ka na rabotna sila, odnosno od me|usebnata konkurencija na kapitalistite i rabotnicite. Xon Stjuart Mil, slino kako i pogolemiot broj misliteli od toa vreme, smeta deka do$odot se deli na naemnina, pro it i renta, kako do$odi na trite toga{ni klasi. %pored nego, visinata na naemninata zavisi od ponudata i pobaruva~kata na trudot. Ponudata zavisi od naselenieto, a pobaruva~kata od onoj del na kapitalot {to e namenet zap la}awe na naemninite, odnosno od ondot na naemninite. +d po~etokot na 00 vek se javuvaat novi idei, gledawa i s a}awa za raspredelbata i platite koi se zasnovaat na novi, dotoga{ nepoznati elementi. Taka, Sen Simon smeta deka raspredelbata vo novoto op{testvo }e se vr{i vrz osnova na dva principa* spored trudot is pored kapitalot. Toa novo op{testvo %en %imon go narekuva nau~no . industriski sistem is meta deka von ego glavniot zbor }e go imaat nau~nicite i industrijalcite. [arl urije smeta deka sekoj rabotnik treba da bide nagraden kako ~len na op{testvoto i toa vrz osnova na tri kriteriumi* trudot, kapitalot i talentot. Toj duri gi odreduva i soodnosite pome|u ovie kriteriumi vo raspredelbata na do$odot* pet dvanaesetini za trudot, ~etiri dvanaesetini za kapitalot i tri dvanaesetini za talentot.

Pla}awe na trudot

Prvite

socijalisti~ki

koncepcii

za

nagraduvaweto,

odnosno

pla}aweto na trudot gi postavija

erdinand "a#al i $arl Mark#. 1asal

uka`uva na ) `elezniot zakon na naemninata2, spored koj naemninata ne mo`e da se spu{ti pod nivoto potrebno za odr`uvawe na izi~kata egzistencija na rabotnikot. Toj isto taka smeta deka na rabotnicite treba da im pripadne ) nena~nat prinos na trudot ). +vaa negova postavka argumentno ja pobiva 3arks vo ) &ritika na gotskata programa ) kade doka`uva deka od kolektivniot prinos na trudot nu`no mora najprvo da se nadomestat potro{enite sredstva za proizvodstvo, dodatniot del za pro{irenata reprodukcija i delot za rezervi, {to pretstavuva ekonomska nu`nost i da se izdvoi del za zaedni~kite potrebi na op{testvoto ,{kolstvo, zdravstvo i sl.- {to pretstavuva op{testvena nu`nost. 3arks vo svoeto delo ) 'aemniot trud i kapitalot ) go iznesuva svoeto mislewe deka vo socijalisti~koto op{testvo sekoj poedinec dava pridones kon op{testvenoto bogatstvo spored svoite sposobnosti, a vo raspredelbata na do$odot u~estvuva spored vlo`eniot trud, odnosno spored ostvareniot pridones vo negovoto sozdavawe. 4na~i spored 3arks, vo socijalizmot nu`no e posposobniot i poproduktiven rabotnik podobro da bide platen. 5a go spomeneme u{te i Xon $ejn# i negovata teorija za kupovnata mo} na naemninata, spored koja dr`avata treba da se anga`ira vo osiguruvawe na polna vrabotenost i vo zgolemuvawe na platite na vrabotenite. 'a toj na~in, spored nego, se osiguruva pogolema potro{uva~ka, so {to se stimulira proizvodstvoto i se izbegnuva krizata na $iperprodukcija. (ko vrz osnova na razli~nite gledawa za pla}awata na trudot se obideme da napravime rezime, toga{ nedvosmisleno se nametnuva konstatacijta deka vo sovremeniot svet postojat dve koncepcii na raspredelba i pla}awe na trudot* bur`oaska koncepcija na raspredelba,

Pla}awe na trudot

koja se potvrdi i a irmira vo sovremenoto pazarno stopanstvo i socijalisti~ka koncepcija na raspredelba koja se primenuva{e vo porane{nite socijalisti~ki zemji i koja se poka`a kako neuspe{na. "azlikite pome|u niv se sostojat vo razli~nite gledawa na toa koi se izvorite na nacionalniot do$od i koi se u~esnicite vo negovata raspredelba. %pored bur`oaskata koncepcija izvori na nacionalen do$od se trudot, kapitalot i pretpriemni{tvoto. %o raspredelabat na nacionalniot do$od na sopstvenicite na ovie izvori im se osiguruva soodveten del od nacionalniot do$od* na rabotnikot . naemninata, na sopstvenikot na zemja . rentata, na sopstvenikot na kapital . kamata, na pretpriema~ot . pro it. Preku dobrovolno izdvojuvawe na del od voie do$odi se osiguruvaat sredstva za pro{irena reprodukcija, a so odano~uvawe na ostvarente do$odi se zadovoluvaat op{tite i zaedni~kite potrebi. %pored socijalisti~kata koncepcija izvori na nacionalniot do$od se trudot i prirodata, a so negovata raspredelba se obezbeduvaat sredstva za zadovoluvawe na potrebite na rabotnicite, na pro{irenata reprodukcija i na op{tata i zaedni~kata potro{uva~ka. +d ova mo`e da se zaklu~i deka bur`oaskata koncepcija na raspredelba i pla}awe e konzistentna i stimulativna. &onzistentna e zatoa {to na sekoj u~esnik vo sozdavaweto na novosozdadenata vrednost mu priznava soodveten del pri nejzinata raspredelba. %timulativna e, pak, zatoa {to osiguruva ekonomska zainteresiranost na site sozdava~i na novosozdadenata vrednost za uspe{no rabotewe na pretprijatieto. 4a razlika od toa, socijalisti~kata koncepcija na raspredelba i pla}awe ne e potpolna i ne e stimulativna. Taa ne e potpolna ,celosnabidej}i vo raspredelbata na novosozdadenata vrednost gi isklu~uva sopstvenicite na zemjata na kapitalot. !o isto vreme, taa ne e

Pla}awe na trudot

&

stimulativna, bidej}i platite na rabotnicite gi zasnova pove}e na socijalni otkolku na ekonomski merila i kriteriumi. PRAKSA NA PLA]AWE NA TRUDOT 5osega{nata praksa na pla}awe na trudot vo razni zemji, vo osnova izdi erencirala tri sistemi, vrz osnova na koi se utvrduva platata na rabotnikot* 6. sistem na pla}awe po vreme 7. sistem na pla}awe po par~e 8. sistem na pla}awe spored na~eloto ) sekomu ista plata ) ,uravnilovka ili egalitarizam-. %ekoj od navedenite sistemi na pla}awe ima te$ni~ki, ekonomski i socijalni implikacii koi treba kriti~ki da se razgledaat. 'ab#uduvani od te'ni(ki a#)ekt, site sistemi na pla}awe se pri atlivi, osobeno ako se ednostavni za primena i razbirlivi za rabotnicite. !o toj poled najpogodna e uravnilovkata, a ne{to zad nea zaostanuva sistemot za pla}awe po vreme i po par~e. %istemite na pla}awe nab#uduvani od ekonom#ki a#)ekt mo`at da se si erenciraat spored nivnata stimulativnost. !o toj pogled, na prvo mesto doa|a sistemot na pla}awe po par~e. !o negovata primena rabotnikot sekoga{ e zainteresiran da proizvede, da sozdade pove}e par~iwa od nekoj proizvod i taka da dobie pogolema plata. 'a vtoro mesto doa|a sistemot za pla}awe po vreme, dodeka sistemot na pla}awe spored principot )sekomu ista plata2 e potpolno nestimulativen. So*ijalnite im)lika*ii na oddelnite sistemi za pla}awe se razli~ni. &aj sistemot na pla}awe po vreme rabotodava~ot nastojuva d rabotnikot da izvle~e {to pove}e, dodeka rabotnikot nastojuva da dade {to pomalku. %epak, od op{testvena gledna to~ka neizbe`no se postavuva pra{aweto* dali e op{testveno pri atlivo dvajca rabotnici,

Pla}awe na trudot

koi rabotat ista rabota, no koi ostvaruvaat razli~ni u~inoci za isto vreme treba da zemat ista plata9 &aj sistemot na pla}awe po par~e, na prv pogled se ~ini deka socijalnite e ekti se pri atlivi i za rabotnikot i za rabotodava~ot, no vo su{tina ne etaka. /meno, dodeka rabotnikot za pvojno pogolema plata treba da ostvari dvojno pogolem u~inok, rabotodava~ot, ostvaruva dvojno pogolem pro it prakti~no bez nikakov napor, bidej}i tro{ocite na proizvodstvoto za zgolemenata koli~ina u~inoci mu se vra}aat na proda`nata cena. +sven toa, toj gi koristi i e ektite na degresija na iksnite tro{oci koi proizleguvaat od zgolemenata koli~ina u~inoci. &oga e vo pra{awe sistemot na uravnilovkata, isto taka, na prv pogled, se steknuva vpe~atok deka toj sistem e op{testveno opravdan i pri atliv. 'o, vo su{tina ne e taka bidej}i dodeluvaweto isti plati za razli~ni u~inoci ovozmo`uva eksploatacija i iskoristuvawe na polo}ite, pomalku produktivnite rabotnici. &aj site ovie sistemi, pokraj nepovolnite socijalni e ekti karakteristi~no e {to se zapostavuva te`inata na rabotata pri opredeluvaweto na platata vo smisla {to ne se vodi smetka za barawata {to rabotata gi postavuva pred rabotnikot. 4atoa, prika`anite sistemi na pla}awe so tekot na vremeto se modi iciraat i dopolnuvaat so voveduvawe normi na raboteweto, normative na materijalot, razn elementi na premirawe na rabotata i so se posilno di erencirawe na rabotite spored nivnata slo`enost, odgovornost i uslovite vo koi se izvr{uvaat. !o zemjite so pazarno stopanstvo zna~aen instrument vo reguliraweto na platite pretstvuvaat kolektivnite dogovori kako pismeno zaklu~eni spogodbi pome|u rabotodava~ite i rabotni~kite sindikati. Postojat op{ti i granski kolektivni dogovori. 5odeka op{tite klektivni dogovori se odnesuvaat za stopanstvoto na zemjata vo celina, granskite kolektivni dogovori se sklu~uvaat na nivo na oddelni

Pla}awe na trudot

stopnaski

granki.

&olektivnite

dogovori

naj~esto

gi

odreduvaat

minimalnite plati, uslovite za vrabotuvawe vo pretprijatijata od oddelnite stopanski granki i sl. !o platite na ovie li~nosti sodr`ani se elementi na ~ista ekonomska renta. %e postavuva pra{aweto dali toa e opravdano9 +pravdano e ako nivnite pri$odi ne poteknuvaat od dr`avni dotacii koi se obezbeduvaat so zakonski nametnati inansiski obvrski na gra|anite. /li pokonkretno* na enormno vsokite zarabotuva~ki ne mo`e da im se stavi nikakva zabele{ka dokolku tie proizleguvaat od cenata {to #ubitelite na nivniot nastap ili delo ja pla}aat dobrovolno za da bidat zaedno so svoite idoli i #ubimci. !o pazarnite ekonomii razlikite vo primawata pome|u oddelni grupi na rabotnici e normalna pojava no, koga tie razliki ne proizleguvaat od razlikite vo sposobnostite, znaewata, rabotnoto iskustvo i drugi realni akti, tuku se rezultat na drugi, sporedni karakteristiki na rabotnicite . pol, rasa, religiozna pripadnost i drugi sociolo{ki obele`ja, stanuva zbor za diskriminacija na pazarot na trudot. !o ramkite na po{irokata praksa na pla}awe na trudot vleguvaat i golemite zarabotuva~ki na isklu~itelno sposobnite i istaknati poedinci i raznite diskriminacii vo pla}aweto na trudot vo zavisnost od rasata, polot i drug sociolo{ki obele`ja. -normno vi#oki )lati zarabotuvaat vonredno talentiranite i slavni li~nosti* vrvnite umetnici, avtorite na najpoznatite literaturni dela, najpoznatite pretstavnici na muzi~kata estrada, poznatite sportisti i drugi istaknati li~nosti na javniot `ivot. %ite tie, blagodarenie na svoeto ime, li~nost i nastap go privlekuvaat interesot na svoite obo`avateli i vrz osnova na toa zarabotuvaat ekstremno visoki plati.

Pla}awe na trudot

1.

NORMIRAWE NA RABOTATA :dna od pova`nite komponenti za vrednuvawe na trudot vo pretprijatieto e normiraweto, odnosno odmeruvaweto na rabotniot u~inok na sekoj poedinec i sekja grupa rabotnici vo pretprijatieto. %o drugi zborovi, normiraweto ovozmo`uva jasna pretstava za sekoe rabotno mesto, odnosno za sekoj rabotnik. 'ormiraweto natrudot ima i druga unkcija. Toa e i aktor za stimulirawe na trudot i postignuvawe pogolemi e ekti. Pod poimot rabotna norma se podrazbira rabotniot u~inok ,e ekt- izrazen vo opredelena koli~ina i kvalitet {to treba da go postigne eden ili pove}e rabotnici so racionalna upotrba na sredstvata za proizvodstvo i vo opredeleno vreme. %ekoja norma treba da bide realna, odnosno da ja predvidi realnata koli~ina i kvalitet na proizvodot {to mo`e da se ostvari vo opredeleno vreme i so prose~no rabotewe. /ska`uvaweto na normite mo`e da bide izvr{eno na pove}e na~ini. Taka, razlikuvame* 1. spored edine~nata merka: norma vreme i norma izrabotka; 2. spored brojot na rabotnicite i postrojkite na rabotnoto mesto: individualni (poedine~ni) i grupni (kolektivni) normi i slo eni normi; !. spored na~inot na nivno utvrduva"e: empiriski (iskustveni# statisti~ki) i te$ni~ki normi. 4a razlika od rabotna norma pod normative na trudot se podrazbira opredeleniot potro{ok na materijali i vreme po edinica proizvod i usluga. Te$ni~kiot normative ja opredeluva onaa minimalna koli~ina materijali i rabotna sila koja{to e neop$odna za da se proizvede

Pla}awe na trudot

11

dadena edinica proizvod ili izvr{i nekoja edinica na usluga vo postojani organizacioni te$ni~ki uslovi. 'ormativite se iska`uvaat vo naturalni i pari~ni edinici. Tie se osnova na plansko i racionalno proizvodstvo.

1.1

Rabotni normi spor !

!ini"a m r#a

%pored edine~nata merka ve}e vidovme deka rabotnite normi mo`at da se poselat na norma;vreme i norma;izrabotka. 'ormata vreme pretstavuva takva rabotna norma {to vodi smetka za vremeto {to e potrenbo eden rabotnik da izvr{i edna postavena rabotna zada~a, pri {to treba da postigne opredelen kvalitet vo opredeleni organizaciono;te$ni~ki uslovi. 'ormata izrabotka se zasnova na koli~inata proizvodi {to eden rabotnik treba da ja proizvede vo opredelena edinica vreme, opredeleni organizaciono te$ni~ki uslovi i baran kvalitet. / dvete normi se komplementarni, taka {to vo opredlen slu~aj i dvete se identi~ni.

1.$

Rabotni

normi

spor ! m sta

bro%ot

na

rabotni"it

postro%#it

na rabotnit

!o zavisnost od toa dali se opredeluva na eden rabotnik ili na pove}e rabotnici normite se delat na* 6. individualni ,poedine~ni- {to se utvrduvaat za rabotniot u~inok na eden rabotnik i ~ie izvr{uvawe zavisi isklu~ivo od zalagaweto i ve{tinata na individuata 7. grupni ,kolektivni- normi koi se utvrduvaat za rabotniot u~inok na dvajca ili pove}e rabotnici. <rupnite normi se utvrduvaat za

Pla}awe na trudot

12

onie

slu~ai

koga

te$nolo{kiot

process

na

ovozmo`uva

poedine~no merewe na rezultatite na trudot i koga postoi mo`nost da se izmeri poedine~niot u~inok, no zaradi me| uzavisnosta na pooddelnite rabotni mesta toa e necelis$odno ,nekorisno-. /spolnuvawata na ovie normi ne zavisi samo od brzite i ve{tite rabotnici, tuku i od bavnite, od pomalku ve{tite rabotnici vo grupata, bidej}i tie go determiniraat tempoto na rabotata. +d aspect na postrojkite na rabotnite mesta se de iniraat i takanare~eni slo eni normi. &aj ovie normi rabotnikot izvr{uva edna ili pove}e rabotni operacii na pove}e aparati ili ma{ini, pa zatoa negoviot u~inok treba da se opredeli za sekoja ma{ina. %e smeta deka so vakov na~in na rabota se postignuva golemo podobruvawe na produktivnosta na trudot, se razbira ako za toa se izvr{eni site pret$odni podgotovki, osobeno vo odnos na sin$ronizacijata na site operacii {to rabotnikot gi vr{i pri opslu`uvawe na postrojkite, ma{inite. =tvrduvaweto na slo`enite normi e kompleksna zada~a {to bara znaewe, napori i pret$odni podkotovki od strana na onie koi ja utvrduvaat slo`enata norma, osobeno vo smisla na edna pocelosna sin$ronizacija i $armonizacija na manuelnata i ma{inskata rabota, so cel da se postignat pogolemi e ekti, odnosno da se podigne produktivnosta na trudot i e ikasnosta vo raboteweto.

1.&. Normi spor ! na'inot na ni(noto )t(r!)(a* 'ormite spored na~inot na nivnoto utvrduvawe se delat na dva vida* em)iri#ki /i#ku#tveni0 te'ni(ki normi.

Pla}awe na trudot

13

:mpiriskite normi se utvrduvaat so pomo{ na izvesni statisti~ki podatoci za potro{eniot trud za proizvodstvo na nekoj proizvod ili pak vrz osnova na iskustvoito na nekoj postar rabotnik ,normiec- koj mo`e da predvidi kolku vreme e potrebno za izrabotka na nekoj proizvod. :mpiriskite normi ~esto se upotrebuvaat vo praktikata i tie imaat svoi dobri i lo{i osobini. 5obrite strani na ovie normi se odnesuvaat na toa {to* tie se voveduvaat toga{ koga po pat na merewe na vremeto, potrebno za proizvodstvo na nekoj proizvod, se dobiva mnogu visoko vreme. Toa se javuva koga pri mereweto na vremeto na nekoi rabotnici ne go vnesuvaat celiot svoj intenzitet vo raboteweto, rabotat pobavno i pridinesuvaat da se iska`e povisoko vreme za proizvodstvo na proizvodot. koga ne postoi mo`nost preciznoi da se utvrdat dopolnitelnite kalkulativni vremiwa koga vo praktika ~esto se menuvaat normativite i potrebnoto vreme se iska`uva nerealno ma drugi na~ini. 3e|utoa empiriskite normi imaat i svoi nedostatoci a tie naj~esto se mani estiraat preku subjektivniot moment pri nivnoto utvrduvawe. &aj statisti~kiot na~in na utvrduvawe na rabotnite normi goleminata na gre{kite zavisi od brzinata so koja se menuvaat uslovite za rabota. Pri nivnoto utvrduvawe ne se zemaat predvid promenite {to nastanale vo uslovite za rabota, tuku samo vremeto na traewe na opredelena operacija vo minatoto, kako potrebno vreme za istata da se izvr{i vo idnina. 4aradi gre{kite {to se javuvaat kaj ovie dva na~ina na utvrduvawe na normite, se smeta deka vaka utvrdenite rabotni normi mo`ar da poslu`at samo kako gruba aproksimacija za ostvaruvawe na rabotnite u~inoci.

Pla}awe na trudot

14

!o ovoj pogled sekako deka te$ni~kite normi pretstavuvaat napredok i pogolema objektivnost, bidej}i se zasnovaat na sovremeni nau~ni metodi na odmeruvawe na trudot. Pod te$ni~ki normi se podrazbiraat normite {to se utvrduvaat po nau~en pat i so primena na nau~ni metodi, odnosno koga vremeto za proizvodstvo na eden proizvod se meri so instrumenti, $ronometri, ~asovnici i dr. Pri utvrduvawe na te$ni~kite normi proizvodniot proces moi`e da se podeli na rabotni operacii i sekoja operacija da se snima za da se utvrdi kolku vreme i e potrebno. 3e|utoa pred analiziraweto na proizvodnite operacii mora da se podgotvi studija na za dvi`eweto i manipulacijata na rabotnicite za da se utvrdi so koi dvi`ewa mo`e da se racionalizira proizvodniot proces i da se opredeli najniskoto potrebno vreme. %o studijata na dvi`ewe se vr{i ras~lenuvawe na procesot na rabota na negovite sostavni delovi a posle toa se pristapuva kon snimawe na ovie sostavni elementi na sekoja rabotna zada~a koja se normira. !rz baza na vakvite snimawa nse otstranuvaat nepotrebnite a se usovr{uvaat potrebnite operacii, za ati i dvi`ewa. Potoa se pristapuva kon studija na vremeto, t.e. kon merwe na vremeto potrebno za izvr{uvawe na rabotata, pri {to se snima vremetraeweto na elementite na procesot na rabota. Potro{okot na vremeto {to vleguva vo normata pretstavuva zbir od pove}e razli~ni vremiwa, odnosno te$ni~kata norma vo sebe gi inkorporira slednive vremiwa* podgotvitelno . zavr{no vreme te$nolo{ko vreme pomo{no vreme dopolnitelno vreme

Pla}awe na trudot

1!

Po!+ot(it ,noto - .a(r/no (r m rabotnata zada~a go podgotvuva otpo~nuvaweto na rbotniot proces.

e ona vo koe izvr{itelot na rabotno mesto pred

svoeto

&ako podgotvitelno . zavr{no vreme se smeta vremeto vo koe {to, na primer, rabotnikot go sreduva potesniot rtaboten prostor, prima nalozi za rabota, vr{i izbor na alatot, predava poluproizvodi i gotovi proizvodi vo magacinot i sl. +va vreme e uslov za uspe{no da se odviva podocna te$nolo{kiot proces. T 0no,o/#o (r m . go op a}a vremeto vo koe rabotnikot direktno vlijae vrz predmetite na trudot, preobrazuvaj}i gi vo poluproizvod ili gotov proizvod. Toa e direktno korisno vreme, pa zatoa treba da se nastojuva negovoto u~estvo vo vkupnata struktura na rabotnata norma da se zgolemi. Pomo/no (r m predmetot na ma{inite . go op a}a vremeto za manipulacija so za obrabotka, aktivirawe na ma{inite, predmetot na trudot, kako {to e, na primer, postavuvaweto na simnuvawe na izrabotenite delovi od ma{inite i sl. Dopo,nit ,no (r m . e vremeto vo koe {to rabotnikot, zaradi razni objektivni i subjektivni pri~ini, go prekinuva procesot na rabota. /meno, vo tekot na rabotniot den ~ovekot treba da zadovoli nekoi iziolo{ki potrebi pa zatoa pravi nekolku pauzi. %trukturata na komponentnite vremiwa na te$ni~kata norma e prika`ana na slikata 6* 1e'ni(ka vremen#ka norma

Pod2otvitelno 3avr4no vreme

5reme na i3ra6o

Pomo4n o vreme

Dodatno vreme

ma{insko vreme

ma{insko ra~no vreme

ra~no vreme

Pla}awe na trudot

1%

Slika 1 7 Struktura na te'ni(ka vremen#ka norma

EKONOMSKO ZNA1EWE NA NORMIRAWETO NA TRUDOT 'ormiraweto na trudot ima golemo ekonomsko zna~ewe za pretprijatieto i preku nego se re{avaat dosta vitalni pra{awa. /meno* 6. Toa slu`i kako 6a3a 3a na2raduvawe na ra6otni*ite . >idej}i nagraduvaweto na trudot, spored ispolnuvaweto na rabotnite normi, gi stimulira rabotnicite na postignuvawe {to pogolem u~inok, a na toj na~in tie ostvaruvaat i pogolemi plati. 4a da bidat stimulativni normite treba realno da se utvrdeni, za{to ako nisko se utvrdeni rabotnicite lesno }e gi postignuvaat i nadminuvaat bez soodvetno zalagawe i napregawe, {to se odrazuva vrz pomaliot porast na produktivnosta na trudot i vrz porastot na tro{ocite na raboteweto, a seto toa }e se odrazuva i vrz e ikasnosta vo raboteweto na pretprijatieto. !o slu~aj rabotnite normi da se previsoki, tie negativno vlijaat na rabotnicite, a toa ima i negativni posledici vrz produktivnosta na trudot i tro{ocite vo raboteweto, a sekako toa se odrazuva i vrz e ikasnosta na raboteweto. 4a taa cel rabotnite normi treba da ja izvr{at svojata zada~a t.e. stimulativno da vlijaat na rabotnicite i da bidat postojani, a ne ~esto da se menuvaat osven vo nekoi opravdani slu~ai. Taka, koga se raboti za te$ni~ki normi tie mo`at da se menuvaat vo slu~aite koga se vr{i* promena na te$nolo{kiot proces, promena na uslovite na rabota, promena vo organizacijata na trudot i sl. 5odeka pak, kaj iskustvenite ili statisti~&ite normi, promenite mo`at da se izvr{at dokolku se utvrdi

Pla}awe na trudot

1&

deka normite bile nerealno postaveni. /sto taka, treba da se vodi smetka tie da bidat {to postabilni, bidej}i nivnoto ~esto menuvawe vnesuva nesigurnost i nedoverba kaj rabotnicite. 7. 8ormiraweto na trudot ima i po{iroko zna~ewe od stimuliraweto na rabotnicite, zatoa {to onie koi rabotat na norma vr{at izvesen pritisok i na ostanatite ~lenovi na kolektivot, za pogolemo nivno anga`irawe pri izvr{uvaweto na zada~ite {to se posredno povrzani so izvr{uvaweto na normite. 8. 'ormite ja ra3vivaat ini*ijativata kaj ra6otnite lu9e i gi teraat kon usovr{uvawe i steknuvawe na povisoki kvali ikacii se so cel tie da mo`at da odgovorat na novite uslovi na rabota i stopanisuvawe, a so toa i da dobivaat i izvr{uvaat poslo`eni rabotni zada~i. ?. 'ormiraweto na trudot )ret#tavuva o#nova 3a i3ra6otka na realnata )roi3vodna )ro2rama, {to zna~i deka taa }e mu ovozmo`uva na pretprijatieto planski, sistematski i racionalno da go izvr{uva procesot na proizvodstvo. @. Preku normiraweto na trudot pretprijatieto e vo mo`nost da gi izraboti* )lan#kata, :akti(kata i #tandardnata kalkula*ija 3a *enata na (inewe na )roi3vodite i u#lu2ite. A. 'ormiraweto na trudot ovozmo`uva da se izvr{i ekonomija na ;iviot trud, a toa ima pozitivno vlijanie i vrz ekonomijata na opredmeteniot trud, odnosno vrz optimalnoto koristewe na kapacitetite i vremenski pokusoto trans ormirawe na predmetite na trudot vo poluproizvodi t.e. gotovi proizvodi. +stvarenata ekonomija na vkupniot trud ovozmo`uva i zgolemuvawe na obemot na proizvodstvo, na pazarot. zgolemuvaweto na produktivnosta na trudot, e ikasnosta vo raboteweto i podobruvaweto na konkurentskata mo}

Pla}awe na trudot

1+

B. 'ormiraweto na trudot pridonesuva za )odo6ruvawe na ra6otnata di#*i)lina, koja {to pretstavuva biten preduslov za sozdavawe dobri me|u~ove~ki odnosi vo pretprijatieto. 4na~i normiraweto pretstavuva solidna komponenta vo izgraduvaweto adekvatna osnova za vrednuvawe na trudot, a toa podrazbira i adekvatno u~estvo vo sistemot na raspredelba na ostvarenata dobivka vo pretprijatieto. 'ormiraweto na trudot zna~i opredeluvawe na rabotite i rabotnite zada~i {to sekoj poedinec gi ima vo ramkite na pretprijatieto, a so toa i opredeluvawe na e ektite {to treba da gi ostvari sekoj rabotnik. 3o`e da se ka`e deka vo pretprijatijata denes se pove}e se prisutni nau~nite metodi na organizacija, odnosno se pove}{e se koristat najsovremenite metodi na normirawe na trudot so pret$odni snimawa i utvrduvawa na normite. SISTEMI NA PLA]AWE NA TRUDOT !o teorijata i praksata se sre}avaat razli~ni sistemi na pla}awe na rabotnicite. &aj site niv karakteristi~no e {to platite se odreduvaat vrz osnova na dva elementa* vrednosta na rabotata {to se izvr{uva na oddelni rabotni mesta i rezultatite {to gi ostvaruvaat rabotnicite rabotej}i na svoite rabotni mesta. %o koristewe na prviot element;vrednosta na rabotata, kako {to vidovme, se opredeluva cenata na oddelni vidovi raboti, no ne i konkretniot iznos na platata {to treba dam u se isplati na rabotnikot. !isinata na platata zavisi i od e%ektite (rezultatite) na izvr{enata rabota. !o zavisnost od na~inot na merewe na rezultatite na rabotata, se razlikuvaat slednive sistemi na pla}awe na rabotnicite* ;sistem na pla}awe spored vremeC

Pla}awe na trudot

1,

;sistem na pla}awe spored u~inokC i ;premiski sistem na pla}awe na trudot. 5enes, nieden od ovie sistemi ne se primenuba vo ~ista orma, tuku tie se kombiniraat me|usebe so cel {to pove}e da se stimulira rabotnik zaradi zgolemuvawe na proizvodstvoto i rabotniot u~inok.

Sist m na p,a2a*

po (r m

pominato na rabota

%u{tinata na sistemot za pla}awe po vreme e takov {to na rabotnikot mu se pla}a trudot spored izminatoto vreme na rabota, bez razlika na u~inokot. Pla}aweto se vr{i za edna oddelna edinica vreme, kako {to e* pla}awe od ~as, den, nedela, mesec, a nekoga{ kaj nas bilo poznato i pla}aweto od Dur|ovden do 3itrovden i pretstavuvalo sitem na pla}awe po vreme, bidejki rabotnikot se nagraduval sprema pominatoto vreme na rabota. &istemot na pla'a"e po vreme, obi~no se primenuva tamu kade {to ne e mo`no da se vovede rabota na norma ,osobeno vo administrativnite raboti-. 3e|utoa, ima slu~ai i vo neposrednoto materijalno proizvodstvo, vo industrijata da se pla}a po vreme, glavno, onamu kade {to e potrebna pogolema preciznost i kvaliteten trud, ili ako rabotata e povrzana so izvesna opasnost, na primer kade {to se raboti so otrovi, gasovi, eksplozivi, oru`je i sl., i kade {to brzinata na nekoj na~in bi bila opasna bilo za proizvoditelot ili preku proizvodot za potro{uva~ite. +snovna karakteristika na ovoj sistem e toa {to kako edinstven element za utvrduvawe na nagradata se zema izminatoto vreme na rabota, a se zapostavuvaat rezultatite od trudot. Toa, sekako, pretstavuva negativna strana, bidejki na vakov na~in ne se stimuliraat

Pla}awe na trudot

2.

rabotnicite za pogolema inicijativnost i zgolemuvawe na rabotniot u~inok, odnosno ne se motiviraat za zgolemuvawe na obemot na proizvodstvo. +voj sistem e dobar, bidejki e ednostaven i pristapen na personalot, no primenliv e, glavno, tamu kade {to postoi visoka svest i zalagawe.

(sobenostite na ovoj sistem se slednive: a- %istemot ne gi zema predvid rezultatite od trudot, pa so toa ne se vnesuva nikakva inicijativa za zgolemuvawe na rabotniot u~inok, odnosno za zgolemuvawe na obemot na proizvodstvo. b- "abotniot na trudot u~inok i svesta ne na zavisi od materijanata t.e. nivnata zainteresiranost na izvr{itelite, tuku od organizacijata rabotnicite, odgovornost pred zaednicata i kolektivot. v- Toj ne ja stimulira intenzi ikacijata na trudot, pa spored toa iskoristuvaweto na rabotniot potencijal na rabotnicite mo`e da se dvi`i od organizacijata na trudot. %tevan &ukole~a veli deka* )sistemot po pravilo, ne go doveduva vo pra{awe kvalitetot na trudot, bidejki rabotnikot koj{to e platen na vakov na~in, ako ne e izlo`en na pritisok od strana na rakovoditelite, samiot }e obrne vnimanie na kvalitetot negovata zada~a.2 3e|utoa, toj naj~esto se primenuva vo praktikata, bidejki e ednostaven i brzo se presmetuva visinata na nagradata za vlo`eniot trud. na svojata rabota, a toa pretstavuva edinstvena osnova na kontrola na izvr{uvaweto na

Pla}awe na trudot

21

4a negovata primena mo{ne va`no e da postoi sovest kaj rabotnicite, za{to od niv se bara da ostvarat u~inok po opredelena norma i sovesno da gi izvr{uvaat rabotnite zada~i na rabotnoto mesto. !o dene{nite uslovi na unkcionirawe na pretprijatijata sistemot na pla}awe spored vreme dobiva na zna~ewe. +va poradi ednostavnata pri~ina {to tendenciite za pogolema specijalizacija na rabotite na rabotnicite, koi mo`at da se kontroliraat, a so toa i da se pla}aat spored vremenski sistem se se poo~igledni. /sto taka, procesite na avtomatizacija na proizvodstvenite i rabotnite procesi predizvikuvaat selewe na `ivata rabotna sila i nejzino anga`irawe na podra~jata na istra`uvawe, planirawe i kontrolirawe na rabotnite procesi. Toa se aktivnosti za koi voop{to ne e ednostavno da se utvrdat e ektite vo rabotata, taka {to pla}aweto spored vreme vo ovie slu~ai e sosema opravdano i pravilno. %eto ova uka`uva deka sistemot na pla}awe spored vreme ima svoja perspektiva.

Sist m na p,a2a*

spor ! )'ino#

%istemot na pla}awe spored u~inok pretstavuva takov sistem na pla}awe kaj koj visinata na platata zavisi od ostvareniot u~inok . !o zavisnost od na~inot na koj se meri ostvareniot u~inok, postojat tri osnovni oblici na pla}awe po u~inok* a- %istem na pla}awe spor ! normaC b- %istem na pla}awe spor ! a#or!C i v- %istem na pla}awe spor ! !ini"a proi.(o!.

Pla}awe na trudot

22

a- &aj sistemot na p,a2a*

spor ! norma, se utvrduva

normalniot u~inok ,e ekt- koj treba da go ostvari rabotnikot so normalno zalagawe i prose~ni znaewa i sposobnosti i brz osnova na takviot u~inok, se vr{i presmetuvawe na platata. %o pomo{ na normata se meri ostvareniot u~inok, odnosno normata poka`uva kolku vreme e potrebno da se potro{i za proizvodstvo na edinica proizvod , 6 metar {tov, ~i t ~evli i sl.- ili kolu proizvodi se proizveduvaat za edinica vreme. Prednostite na pla}awe na rabotnicite spored norma se golemi. Pred se, takviot na~in na pla}awe gi stimulira rabotnicite za zgolemuvawe na proizvodstvoto bidejki so ostvaruvawe na pogolemi u~inoci, tie ostvaruvaat i povisoki plati. Toj, isto taka, ja razviva inicijativata i gi pottiknuva rabotnicite za steknuvawe na podobra, povisoka stru~na podgotovka i relativno lesno i ednostavno ja utvrduva platata na rabotnikot. 'o, ako normata ne e dobro utvrdena, ako e nerealna, previsoko ili prenisko postavena, toga{ ne vlijae stimulativno i ne pridonesuva za pogolemo rabotno anga`irawe na rabotnikot. Taka, ako rabotnite normi se nisko postaveni, rabotnicite lesno }e gi ostvaruvaat i nat rluvaat normite, bez potrebni napori i zalagawa, {to od svoja strana, }e vlijae na nezadovolitelniot porast na produktivnosta i na zgolemuvaweto na tro{ocite na raboteweto. 5okolku, pak, normite se visoko postaveni, demoralizatorski }e vlijaat na rabotnicite i tei nema, vo dovolna merka da se zalagaat i da vlo`uvaat napori za nivnoto ispolnuvawe, so {to isto taka negativno }e se vlijae na produktivnosta i na tro{ocite na pretprijatieto. 4atoa, realnosta na normite pretstavuva prv i najva`en uslov za nivnata stimulativnost. b) P,a2a* to spor ! a#or! e eden od najstarite oblici na

sistemot na pla}awe po u~inok. 4boro akord ,accord- poteknuva od

Pla}awe na trudot

23

rancuskoit jazik / zna~/ soglasnost, dogovor, spogodba. &aj ovoj sistem na pla}awe vo osnova postoi dogovor pome|u rabotodava~ot ,pretprijatieto- i rabotoprima~ot ,rabotnikot- za cenata na edna edinica proizvod ili za izvr{enata rabota. 'a toj na~in platata zavisi od koli~inata na proizvedenoto proizvodstvo ili od obemot na izvr{enata rabota, pri {to zarabotuva~kata ,platata- za edinica proizvod, odnosno za izvr{enata rabota odnapred e poznata. Pritoa, ne e va`no za kolku vreme rabotnikot }e ja izvr{i rabotata i dali }e raboti so ili bez pre}in. 'a primer, vo proizvodstvoto na ~evli platata odnapred e opredelena za ~i t ~evli, vo proizvodstvoto na tkaenini za 6 metar {to , vo proizvodstvoto na {e}er za 6 kg. {e}er itn. (kordnata rabotnikot za plata, na ovoj na na~in opredelena, u~inok. go stimulira pati ostvaruvawe pogolem Eesto

stimulativnosta e prisutna vo tolkava mera {to rabotata silno se intenzivira {to gi nadminuva izi~kite i umstvenite mo`nosti i sposobnosti na rabotnikot, taka {to negativno se odrazuva na zamorot i zdravjeto na rabotnikot. !o odredeni slu~ai akordniot sistem na pla}awe mo`e da predizivika namaluvawe na ekonomi~nosta poradi zgolemuvawe na otpadocite, {kartot, rasipuvawata na postojanite sredstva, vlo{uvawe na kvalitetot na u~inocite i sl. Poradi ovie slabosti akordniot sistem trpi seriozna kritika. =bla`uvawe na negovite nedostatoci se postignuva so primena na odredeni vidovi premii. !o sovremenata praktika na pla}awe na rabotnicite se primenuvaat dva oblika na sistemot na akord* ;prost ,~ist-C i ;progresiven ,slo`en- akord. Ka% prostiot a#or! zarabotkata za edinica proizvod ,par~eutvrdena vrz osnova na postignatiot dogovor, sekoga{ e ista, bez ogled na proizvedenata koli~ina proizvodi, odnosno par~iwa.

Pla}awe na trudot

24

Pro+r si(niot a#or! se odlikuva so toa {to zarabotuva~kata na rabotnikot raste progresivno, a se presmetuva vrz osnova na opredeleni koe icienti. %istemot ma pla}awe spored akord naj~esto se primenuva vo izvr{uvawe na raboti koi te{ko se kontroliraat, a kaj koi edinicite proizvod lesno mo`e da se merat. Takvi uslovi postojat, na primer vo grade`ni{tvoto i {umarstvoto, kade {to oddelnite proizvodstveni procesi se prostorno oddale~eni. !o takvi slu~ai, rabotnikot sam si ja rasporeduva rabotata i ja izvr{uva vo odredeni vremenski periodi bez neposredna kontrola od menaFmentot na pretprijatieto. v3 P,a2a* po !ini"a proi.(o! pretstavuva tret oblik na

sistemot na pla}awe po u~inok. %o primena na ovoj sistem se vr{i pla}awe na rabotata na grupa rabotnici koja raboti na eden zaedni~ki proizvod, a platata na sekoj rabotnik se odreduva spored brojot na edinicite proizvod koj se ostvaruva so zaedni~kata rabota. Takvi edinici proizvod mo`at da bidat na primer, izrabotena garnitura mebel ili monta`a na paren kotel, avtomobil, televizor i sl. 'ajgolem problem koj se javuva kaj sistemot na pla}awe po edinica proizvod e raspredelbata na zaedni~kata zarabotuva~ka na oddelnite rabotnici. 'ajednostaven e slu~ajot koga rabotnicite vo grupata se so pribli`no ista kvali ikuvanost i koga intenzitetot na rabotata e ednakov. Toga{, zaedni~kata zarabotuva~ka se deli ramnomerno na site ~lenovi na grupata ili, ako rabotata na sekoj rabotnik traela razli~no, spored vremeto {to go tro{i sekoj poedinec. 3e|utoa,dokolku kvali ikuvanosta, sposobnostite, vidot na rabotata, vlo`enite izi~ki i umstveni raboti i drugite aktori na rabotata se razlikuvaat, obi~no se odreduva nekoe merilo, spored koe se raspredeluva zaedni~kata zarabotuva~ka. 'aj~esto za taa cel se

Pla}awe na trudot

2!

upotrebuva me|usebniot odnos na vrednosta na rabotite {to gi izvr{uva sekoj rabtnik;~len na grupata. !o primenata na ovoj sistem na pla}awe na postoi i mo`nost pretprijatieto zarabotuva~ka da na ja prepu{ti samite raspredelbata Pritoa, na se masata trgnuva na od rabotnici.

pretpostavkata deka grupata znae kakvi se pridonesite na oddelnite nejzini ~lenovi vo sozdadenite edinici proizvod. Trite oblici na pla}awe na rabotnicite spored u~inok ne se bez slabosti. / normata i akordot i edinicata proizvod, kako osnova za odreduvawe na platata, go pottiknuvaat rabotnikot za ostvaruvawe na pogolemi koli~inski e ekti, za zgolemuvawe na produktivnosta na rabotata, no ne vodat dovolno smetka za kvalitetot na proizvodite i tro{ocite, odnosno za ekonomi~nosta na raboteweto. "abotnikot edinstveno e zainteresiran da postigne minimalen kvalitet na proizvodot, bidej}i vo sprotivno proizvodot }e dobie tretman na {kart. "abotnikot isto taka, ja zanemaruva ekonomi~nosta na raboteweto na koja toj, po pravilo, mo`e najmnogu da vlijae. &aj ovie sistemi na pla}awe ne e vospostavena neposredna vrska pome|u visinata na platata na rabotnikot i postignatata ekonomi~nost na rabotnite procesi. +va mo`e da pridonese pretprijatieto i pokraj postignatata visoka produktivnost da ima zna~itelno povisoki tro{oci, a so toa i lo{ ekonomski uspe$ na raboteweto. +vie sistemi na pla}awe, ponatamu se poka`uvaat kako lo{i i poradi toa {to pri odreduvaweto na platata ne vodat smetka za dali proizvedenoto proizvodstvo e prodadeno na pazarot i dali e naplateno. Toa zna~i deka kaj sistemite na pla}awe po u~inok ne e obezbedena celosna povrzanost na interesite na rabotnikot i pretprijatieto. "abotnikot koj }e se najde vo vakov sistem na pla}awe ima interes da proizvede {to pove}e, a interesot na pretprijatieto e po{irok. Toa se trudi proizvodstvoto da bide so {to podobar kvalitet, so {to poniski

Pla}awe na trudot

2%

tro{oci i so siguren plasman na pazarot. 'astojuvawata za ubla`uvawe na slabostite i nedostatocite na sistemite po vreme i u~inok doveduvaat do pla}awe na razni vidovi premii, kako posebni dodatoci na platite na rabotnicite. Pr mis#i sist mi na p,a2a* na rabotni"it

)remiskite sistemi se takvi sistemi na pla'a"e na koi*to se sostojat vo pla'a"e na odredeni premii i nagradi na rabotnicite (podobar za ostvaruva"e na na posebni ekonomski na e%ekti i kvalitet proizvodite# za*tedi materijali

surovini# podobro iskoristuva"e na sredstvata za rabota# uspe*no rakovode"e i sl.) koi pozitivno vlijaat na rezultatite na rabote"eto na pretprijatieto. Premiskite sistemi pretstavuvaat dopolnitelni sistemi na pla}awe na rabotnicite. Toa zna~i deka tie ne se upotrebuvaat samostojno, tuku samo vo kombinacija so nekoj od osnovnite sistemi na pla}awe ,pla}awe po vreme / u~inok-. &arakteristi~no e da se istakne deka kaj site premiski sistemi postoi podelba na popstignatiot ekonomski e ekt ,na primer, ostvarenata za{teda na surovini i matreijali- pome|u rabotnikot i pretprijatieto. =~estvoto vo raspredelbata e razli~no* naj~esto vrz osnova na principot @G*@G, no i taka {to na rabotnikot mu se pla}a i pogolem iznos od ostvarenata za{teda. 'e se retki slu~aite vo raspredelbata na ekonomski e ekti da se vklu~uvaat i menaFerite na pretprijatieto. /naku, premiite mo`eme da gi nab#uduvame od razli~ni aspekti, vo zavisnost od celite {to sakame da gi postigneme so davawe na odredeni vidovi premii. 'aj~esto, premiite se razlikuvaat spored slednite kriteriumi*

Pla}awe na trudot

2&

a- spor ! ,i"ata na #oi/to im s b- spor ! r .),tatit m staC /to s

!o! ,)(aatC ost(ar)(aat na rabotnit

v- spor ! osno(ata .a pr mira* C i g- !r)+i (i!o(i pr mii. aPremiite mo`at da bidat poedine~ni (individualni) i

grupni (kolektivni)# vo zavisnost od toa dali ekonomskite e ekti vrz osnova na koi se vr{i premiraweto, se utvrduvaat poedine~no za sekoj rabotnik ili grupa rabotnici. !o sekoj slu~aj, prednost treba d aim se dade na poedine~nite premii koi se postimulativni i koi davaat pogolema garancija za pravilno odmeruvawe na rabotata na sekoj rabotnik oddelno. 'o, na nekoi rabotni mesta edinstveno mo`e da se primeni grupna premija. Takov e slu~ajot koga u~inokot ne mo`e da se presmeta poedine~no, tuku za grupa rabotni mesta ,na primer, rabotnicite koi se gri`at za odr`uvawe na postojnite sredstva-. Treba da se ima predvid deka kaj grupnite normi raspredelbata na premijata na oddelni rabotnici;~lenovi na grupata se vr{i so primena na odredeni merila. 4a taa cel mo`at da se poslu`at strtnite osnovi na platite, odnosno brojot na bodovite na sekoj rabotnik dobien vo vrednuvaweto na rabotata, brojot na denovite pominati na rabota, itn. b- Premiite isto taka se delat na neposredni (direkni) i posredni (indirekni). 5okolku rezultatite na rabotnikot mo`at da se merat neposredno na rabotnoto mesto, kako na primer, potro{okot na surovini i materijali za sekoe rabotno mesto oddelno, toga{ takvite premii se vikaat neposredni premii. (ko,pak, premijata {to im pripa|a

Pla}awe na trudot

2+
na

oddelni

menaFeri,

se

povrzuva

so

u~inokot

na

oddelen

organizaciski del ,oddelenie, sektor, slu`ba i sl.-, a ne so u~inokot na nivnoto rabotno mesto, toga{ takvite premii se vikaat posredni premii ,premija za stepenot na iskoristuvawe na kapacitetot-. c%pored osnovata za premira"e, odnosno spored toa {to

se saka da se stimulira so premiraweto, se razlikuvaat slednite vidovi premii* premija za stimulirawe na racionalna upotreba na sredstvata za rabota, premija za za{teda na surovini i materijali, premija za stimulirawe na podobar kvalitet na rabotata, premija za zgolemuvawe na realizacijata na proizvodstvoto, premija za racionalizacija na i inovatorstvo i drugi vidovi premii. )remija za stimulira"e na racionalna upotreba na sredstvata za rabota. 4a rabotnite mesta koi se opremeni so skapi ma{ini i alat od osobena va`nost e vnimatelna i sovesna upotreba na sredstvata za rabota od strana na rabotnikot. %protivniot pristap mo`e da predizvika golema {teta. 4atoa, na takvite rabotni mesta e potrebno materijalno da se zainteresiraat rabotnicite za vnimatelno postpuvawe dobro odr`uvawe na ma{inite. 4a taa cel na rabotnicite im se pla}aat oddelni premii za podolga upotreba na ma{inata bez rasipuvawe, sl. %li~na unkcija ima i premijata za za*tedi na materijali i surovini. 'a onie rabotni mesta kade se tro{i pogolema koli~ina materijali mo`at da se ostvarat pozna~ajni za{tedi dokolku rabotnicite materijalno se zainteresirani za toa. Premijata za za{tedi se odreduva vo odreden procent od vrednosta na za{tedeniot material. i ovoj vid premija mo`e da poslu`i kako dobra korekcija na sistemot na pla}awe za podolgo vozewe na transportnite sredstva bez rasipuvawe, za podolga upotreba na alatot vo odnos na normativniot i

Pla}awe na trudot

2,

po norma ili akord, za da ne se slu~i rabotnikot, stimuliran so normata ili akordot, neekonomi~no da go potro{i materijalot. 'o, vo primenata na ovaa premija treba da se vnimava za{tedata na materijalot da ne predizvika vlo{uvawe na kvalitetot na proizvodot. Ponekoga{ e korisno premiraweto da se voveduva samo za potro{uva~kata na oddelni materijali koi se od osobena va`nost za pretprijatieto. )remija za stimulira"e na podobar kvalitet na rabota. 'a onie rabotni mesta na koi ~esto se pojavuva {kart ili kvalitetot na proizvodite e slab, korisno e da se vovede premirawe za podobruvawe na kvalitetot, odnosno za namaluvawe na {kartot. %ekoj rabotnik koj } e uspee da postigne natprose~en kvalitet na proizvodite {to gi proizveduva, }e dobie premija za podobar kvalitet na izvr{enata rabota. )remija za zgolemuva"e na realizacijata na proizvodstvoto ima za cel da gi stimulira vrabotenite vo proda`nata unkcija za ostvaruvawe na {to pogolema proda`ba. )remija za racionalizacija i inovatorstvo. "abotnicite za razni pronajdoci, te$ni~ki usovr{uvawa, unapreduvawa na metodite na rabota i organizacija i za drugi oblici na tvore{tvo i inovacii dobivaat premii ~ija visina zavisi od visinata na e ektite {to pritoa se postignuvaat. &aj ovie vidovi premii e va`no na soodveten na~in da se zapoznaat rabotnicite so mo`nostite za nivno dobivawe. /skustvata poka`uvaat deka na podra~jeto na racionalizacijata i inovatorstvoto vo pretprijatijata postojat golemi vnatre{ni resursi koi ne se dovolno iskoristeni. 'ivnoto aktivirawe, vo golema mera, zavisi od toa kakva e postapkata za razgleduvawe na podnesenite predlozi, kakva e polzata {to pretprijatieto mo`e da ja ima od dadeniot predlog i kolkava e visinata na premijata na rabotnikot.

Pla}awe na trudot

3.

g-

!o drugi vidovi premii spa|aat premiite za a`urnost i

skratuvawe na rokovite za izvr{uvawe na zada~ite. /ako a`urnosta vo rabotata pretstavuva obrska za sekoj rabotnik, sepak za onie rabotni zada~i na koi postojanata a`urnost mo`e osobeno da pridonese za podobruvawe na rabotata ,na primer vo smetkovodstvoto- korisno e da se vovedat i isplatuvaat premii za a urnost. !akvi premii osobeno se potrebni za onie rabotni mesta na koi ne e mo`no da se vovede pla}awe po norma ili akord, taka {to rabotnicite ne se dovolno stimulirani za postignuvawe na podobri e ekti vo rabotata. %li~no kako i a`urnosta, na nekoi rabotnio mesta skratuvaweto na rokovite za izvr{uvawe na zada~ite pretstavuva va`en moment. 4atoa, pla}aweto na premii za skratuva"e na vremeto za izvr{uvawe na rabotite, naj~esto, dava neo~ekuvano dobri rezultati.

!a`na

karakteristika

na

raznite

vidovi

premii

pretstavuva

nastojuvaweto so niv da se op ati {to pogolem broj rabotnici na pretprijatieto. 'a toj na~in se postignuva edinstvo na interesite na site vraboteni, se namaluva mo`noto nezadovolstvo i otpor i se ostvaruva pogolema stimulativnost na sistemot na pla}awe.