Verica HAXI-VASILEVA MARKOVSKA

ELEMENTI NA PODOBRUVAWETO NA KONKURENTNOSTA NA MAKEDONSKITE PRETPRIJATIJA I IZVOZOT VO EU

dna od najgolemite ekonomski pridobivki na makedonskoto op{testvo so vlezot vo Evropskata unija bi bila promocijata na industriskata konkurentnost, koja{to bi po~nala da se slu~uva {tom makedonskite ekonomski subjekti bi se na{le vo sostojba slobodno da se natprevaruvaat na najefikasniot interen pazar na re~isi site proizvodi i uslugi vo svetot. Ovaa potencijalna prednost, me|utoa, pretstavuva i predizvik za ne mnogu opitnite ekonomski subjekti koi denes funkcioniraat na makedonskiot pazar i koi na neome|eniot golem pazar bi se sretnale so potencijalna pobaruva~ka, no i so golema konkurencija so koja treba da se natprevaruvaat. Vo taa smisla potrebna e dobra podgotovka na ekonomijata i na oddelnite subjekti vo pred-akcesioniot period. Pritoa potrebno e da se implementiraat merki i na globalno nivo na nivo na zemjata i ekonomskiot ambient vo celina, no i na mikro nivo na nivo na oddelni stopanski subjekti.

M-r Verica HaxiVasileva Markovska

66

Verica Haxi-Vasileva Markovska

Promoviraweto na konkurentnosta vo ekonomijata Vo podgotvitelniot period potrebno e ekonomskata klima vo zemjata {to pove}e da se dobli`i do onaa na Evropskata unija. Osnovno e da se izgradi transparenten pazaren ambient, so potrebnata regulativa koja{to obezbeduva po~ituvawe na opredeleni standardi, koja ja pottiknuva konkurencijata i kreativniot natprevar i ja spre~uva nelojalnata konkurencija. Organizaciite treba da ja sfatat neminovnosta od postojano podobruvawe na nivnata performansa, bidej}i zaostanuvaweto vo ovaa smisla zna~i zaostanuvawe vo ekonomskiot natprevar koj s# pove}e se globalizira. Osnovni politiki {to nacionalnata ekonomija treba da gi primeni kako elementi za podobruvawe na konkurentnosta na stopanskite subjekti bi bile slednive: Postavuvawe pravila na odnesuvawe na stopanskite subjekti Me|u pravilata {to treba da se postavat i nepristrasno da se po~ituvaat, vo prv red spa|aat onie koi go reguliraat odnesuvaweto na ekonomskite subjekti koi treba da funkcioniraat kako odgovorni subjekti vo ekonomskiot `ivot. Tie se odgovorni pred site lica so koi{to sorabotuvaat potro{uva~ite, dobavuva~ite, doveritelite, akcionerite, dr`avata. Tuka se misli na transparentno rabotewe na firmata, obelodenuvawe na site informacii koi se od zna~ewe za javnosta, primena na razbirlivi i prifatlivi smetkovodstveni standardi za prika`uvawe na zdravjeto na soodvetnata firma. Me|utoa, ne od pomalo zna~ewe se i pravilata za za~uvuvaweto na `ivotnata okolina, za{titata na potro{uva~ite, zdravjeto na lu|eto i sl. Podobruvawe na korporativnoto upravuvawe i, osobeno, podobruvawe na kvalitetot na informaciite koi se emitiraat od firmite Podobruvaweto na korporativnoto upravuvawe op{to ja podobruva ekonomskata klima vo zemjata i gi ohrabruva investitorite za vlez vo ekonomija so dobro postaveni sistemi na korporativno upravuvawe. Agenciskiot problem, odnosno problemot na izdvoenosta na sopstvenicite na sredstvata od onie koi so niv upravuvaat, ja nametna potrebata od razvivawe

Elementi na podobruvaweto na konkurentnosta na makedonskite pretprijatija i izvozot vo EU

67

mehanizmi i proceduri za korporativno upravuvawe. Brojnite proceduri za za{tita na akcionerite vo procesot na upravuvaweto se temelat na podobruvawe na informiraweto i izvestuvaweto vo vrska so raboteweto na dru{tvata. Vo taa aktivnost, smetkovodstvenata funkcija i osobeno revizijata imaat centralno mesto. Za da mo`at akcionerite da go sledat raboteweto na pretprijatijata, tie mora da dobivaat relevantni i to~ni informacii za nivnoto operativno i finansisko funkcionirawe. Vo pazarnite ekonomii takvoto informirawe se vr{i glavno preku finansiskite izve{tai, koi se izgotvuvaat za opredelen presmetkoven period godina, polovina godina ili sl. Vakvi finansiski izve{tai kaj nas postojat i toa ne e ni{to novo. Novo e toa {to treba da se zasilat sistemite na standardizacija i verifikacija na izve{taite, za tie da bidat prepoznatlivi, sporedlivi i {to e najva`no - verodostojni. Ulogata na revizijata e tokmu taa. Taa gi proveruva finansiskite izve{tai, vo smisla na toa dali tie se izraboteni soglasno opredeleni standardi, po pravilo me|unarodnite smetkovodstveni standardi, i dali tie obezbeduvaat informacii koi se objektivni, verodostojni, relevantni. Na toj na~in revizijata gi {titi akcionerite, no i site drugi partneri na pretprijatijata doveritelite, investitorite, od nesovesno, nestru~no, nedoma}insko ili duri ne~esno rabotewe na menaxmentot. Osnovniot lost na koj po~iva za{titata na investitorite (vo naj{iroka smisla na zborot) vo pazarnite ekonomii se mnogubrojnite zakoni koi insistiraat na obezbeduvawe to~ni i verodostojni informacii. Iako sistemot na za{tita na informaciite vo razvienite pazarni ekonomii e detaliziran do najsitni mo`ni elementi, vo osnova nekolku se to~kite so koi se obezbeduva toa: tandardiziran i razbirliv sistem na vodewe smetkovodstvo i negovo prezentirawe; standardiziran, profesionalen i doverliv sistem na sproveduvawe na reviziite na finansiskite izve{tai; dobro postavena samoregulira~ka organizacija na smetkovoditelite, ~ija{to uloga e za{tita i promocija na profesijata, profesionalnite standardi i profesionalniot kodeks; dobro postavena berza so dobro postavena regulativa

68

Verica Haxi-Vasileva Markovska

za zadol`itelnost na izvestuvaweto za site relevantni fakti; dobro postavena i efikasna komisija za hartii od vrednost koja }e se gri`i za postojan tek na objektivni i verodostojni informacii; efikasno, nezavisno i objektivno sudstvo koe brzo }e gi re{ava konfliktite i }e gi kaznuva onie koi rabotat sprotivno na propi{anata regulativa. Dodeka ne se stavi red vo ovaa oblast, so nea }e vladee supstandard i supkvalitet, {to mo`e da ima kobni posledici. Ignoriraweto, pak, na ovoj problem mo`e da zna~i svesno dozvoluvawe na fabrikuvani finansiski izve{tai i maskirawe na fakti~kata finansiska performansa. Vo zemja vo koja investitorite imaa pove}e iskustva zaradi lo{ite informacii pri nivnoto investirawe, u{te nekolku skandali vo raboteweto na nekolku pretprijatija, mo`e definitivno da go naru{i kredibilitetot na informaciite koi treba da bidat osnova za nivnite delovni odluki. Povrzano so ova e nepostoeweto na silna samoregulira~ka profesionalna organizacija na smetkovoditelite, koja bi gi obedinuvala smetkovoditelite od dr`avata, bi ja promovirala profesijata, standardite i profesionalnoto odnesuvawe. Vo zemjata postojat obidi da se formiraat nekolku takvi organizacii, no do sega nitu edna ne uspea da se nametne i od dr`avata da go odzeme nepotrebnoto i nepo`elnoto zanimavawe so profesionalnite standardi i ocenata na nivnoto po~ituvawe. Profesionalcite velat deka Makedonskata berza i nejziniot sistem na regulativa i insistirawe na prezentirawe na informacii se relativno dobro postaveni, no problem e deka tie se odnesuvaat samo za onie dru{tva {to kotiraat na berzata, a takvite prakti~no gi nema. Vo sekoja pazarna ekonomija, Komisijata za hartii od vrednost e najkompetentnata i najmo}nata profesionalna za{titni~ka na interesite na investitorite i najglasniot kontrolor za obezbeduvawe kvalitetni informacii. Komisijata vo razvienite zemji e profesionalna, nezavisna i mo}na. Taa mo`e da gi kritikuva (i kaznuva) i pretprijatijata, i instituciite, i vladinite organi i ministerstva koi treba da gi vospostavuvaat regulativnite sistemi. Pritoa taa treba da ima kriti~na distanca i

Elementi na podobruvaweto na konkurentnosta na makedonskite pretprijatija i izvozot vo EU

69

nezavisnost od izvr{nata vlast, bidej}i povremeno taa }e mora nea da ja nadgleduva i, po potreba, da ja kritikuva. Sudstvoto e posledno vo lanecot na potrebnite u~esnici vo podobruvaweto na korporativnoto upravuvawe. S# u{te ne postoi dovolno znaewe, postoi relativno malo iskustvo, i vo ovaa sfera }e ima potreba od golem broj eksperti, a takvite se malku i vo operativniot del, a isto taka i vo kontrolniot. Na{ite ekonomii se so kusa istorija na slobodno deluvawe na pazarot, taka {to i raznovidnite institucii koi postojat vo takvo opkru`uvawe, za nas s# u{te se nepoznati. Nezavisnite profesii smetkovodstveni, pravni, uslugite na rangirawe na hartiite od vrednost i sli~no, se vo povoj ili nepostoe~ki, i seto toa ja dopolnuva slikata na nezaokru`enost na eden od najva`nite elementi na pazarnata ekonomija za{titata na informaciite za investitorite. Vo takvi uslovi na nedovolno poddr`an finansiski sistem, silna e pozicijata na direktorite na pretprijatijata, nasproti nivnite investitori. Ne retko, tie ja zloupotrebuvaat svojata pozicija. ^esto koga vo vakvo pretprijatie }e dojde revizija od zemji so podolgo praktikuvawe na pazarna ekonomija, mo`e da konstatira sosema sprotivna sostojba od onaa {to e prika`ana so finansiskite izve{tai od strana na menaxmentot. Ako na ova se dodade: prvo, mnogu golemiot problem na s# u{te nezaokru`enite reformi vo bankarstvoto, pri {to od bankite bi se o~ekuvalo da bidat vtorite silni inicijatori na dobivawe zdravi i verodostojni informacii od strana na pretprijatijata- klienti1; vtoro, s# u{te nedovolno osposobenata dano~na kontrola za efikasen, brz i politi~ki neutralen dano~en pritisok; treto, slabo razvieniot pazar na kapital, za da bi mo`ele pretprijatijata tamu da se obra}aat za dopolnitelen

Iako pove}eto banki se prete`no privatni, s# u{te golem e brojot na odobruvawe finansiski sredstva ne spored strogite bankarski, tuku spored drugi (li~ni ili politi~ki) kriteriumi, {to ovozmo`uva s# u{te da opstojuva problemot na mekoto buxetsko ograni~uvawe (slaba finansiska disciplina).

70

Verica Haxi-Vasileva Markovska

kapital, a so toa i da se podvrgnuvaat na strogite berzanski pravila, a i za da bi mo`ele investitorite polesno da si gi prodavaat svoite akcii i na toj na~in da go pritiskaat menaxmentot za podobra performansa i ~etvrto, neza`iveanosta na ste~ajot, kako najva`en nadvore{en pritisok na akcionerite za dobro korporativno upravuvawe so pretprijatijata, stanuva jasno deka ima u{te mnogu elementi koi treba da se doizgradat, za da se postigne osnovnata cel na strukturnite reformi efikasnosta na upravuvaweto so pretprijatijata, a so toa i efikasnosta na stopanstvoto voop{to. Vo naporite za podobruvawe na sistemite na finansisko izvestuvawe i menaxment, zna~ajno e slednovo: finansiskite izve{tai treba da se izgotvuvaat vrz osnova na me|unarodnite smetkovodstveni standardi, a reviziite da se vr{at vrz osnova na me|unarodnite revizorski standardi. Zakonite {to ja pokrivaat ovaa materija treba da bidat jasni i da po~ituvaat identi~ni, a ne sprotivstaveni principi i pravila; treba da se sprovede {iroka akcija na promocija i zapoznavawe so ulogata na revizijata i potrebata od dobro informirawe na akcionerite. Akcionerite treba da dobijat osnovna edukacija za da mo`at da go sledat i da go ocenuvaat raboteweto na menaxmentot i da go zgolemat vnatre{niot pritisok vrz niv za uspe{no rabotewe; treba da se sozdadat uslovi za da se oformi kvalitetna, dobro postavena samoregulira~ka organizacija na smetkovoditelite, {to }e gi {titi profesijata, profesionalnite standardi i profesionalniot kodeks. Nezavisnosta na organizacijata }e se postavi na najvisoko ramni{te vo metodite na nejzinoto rabotewe; treba da se pottiknuva razvojot na pazarot na kapital, koj{to }e razviva dopolnitelni merki i proceduri za informirawe na zainteresiranite strani za raboteweto na dru{tvata; treba da se osovremenuva raboteweto na Komisijata za hartii od vrednost, taa da se gri`i za postojan tek na objektivni i verodostojni informacii, za kompletna

Elementi na podobruvaweto na konkurentnosta na makedonskite pretprijatija i izvozot vo EU

71

transparentnost na pazarot na kapital i za izbegnuvawe na sostojbi na konflikti na interes kaj u~esnicite na pazarot. Nezavisnosta na Komisijata }e se postavi na najvisoko ramni{te vo metodite na nejzinoto rabotewe; treba da se pottiknuva nezavisnosta, no i obu~uvaweto na sudskite institucii za tie da mo`at brzo, efikasno i profesionalno da gi re{avaat konfliktite vo ovaa sfera i da gi kaznuvaat onie koi rabotat sprotivno na propi{anata regulativa. Promocija na inovativnosta i transferot na tehnologijata Op{to e poznato deka inovativnosta i transferot na tehnologijata ja pottiknuva konkurentnosta i rastot vo edno op{testvo. Zaradi toa potrebno e da se razbere procesot preku koj se vr{i transferot na znaeweto od naukata vo industrijata, kako i transferot i trguvaweto na znaeweto, tehnologiite od porazvienite vo pomalku razvienite regioni i dr`avi. Mnogu zna~ajno vo ovaa smisla e da se obezbedi aktivna sorabotka na nau~nite i obrazovnite institucii vo zemjata na planot na naukata i tehnologijata so soodvetnite institucii i programi vo Evropskata unija. Na toj na~in ovie institucii i istra`uva~i }e po~nat da se sviknuvaat da ja koristat mre`ata i pogodnostite na EU. Treba da se ovozmo`i i ohrabri funkcioniraweto na inkubatori, tehnolo{ki parkovi, delovni inovativni centri i sli~ni formi na stimulirawe na tehnolo{ki inovativnite delovni inicijativi. Obrazovanie i obuka za pretpriemni~ko op{testvo Obrazovnite vlasti treba da promoviraat programi koi }e go ohrabruvaat pretpriemni{tvoto i pretpriemni~kata kultura preku obrazovniot sistem, no i preku obezbeduvawe soodvetni dano~ni olesnuvawa za stimulirawe na postojano obnovuvawe na znaewata i ve{tinite. Postojniot obrazoven sistem tradicionalno gi u~i mladite da reproduciraat fakti {to treba da gi nau~at i da baraat da se vrabotat. Za pretpriema~ite e va`no tie da gradat sopstveni stavovi i sopstven odnos kon stvarnosta i da razvivaat motivacija,

72

Verica Haxi-Vasileva Markovska

kreativnost, sposobnost za prepoznavawe na delovni mo`nosti, kako i mo} za spravuvawe so sostojba na nesigurnost. Od druga strana, nadvor od formalnoto obrazovanie, esencijalno e postojanoto osve`uvawe na znaewata so permanentni specijalizirani obuki. Vo sostojba na molskavi~en razvoj na tehnologijata, pri {to 80% od tehnologijata zastaruva za 10 godini, formalnoto obrazovanie na vrabotenite mora postojano da se nadograduva. Pristap do finansiski sredstva za pomalite i tehnolo{ki intenzivnite pretprijatija vo poranata faza na nivniot razvoj Iako vo zemjata postojat ve}e nekolku kreditni i mikrokreditni {emi za finansirawe na malite i sredni pretprijatija, vo taa oblast s# u{te postoi prostor za podobruvawe. Dano~noto pottiknuvawe na raznite {emi za garantirawe na kreditite vo malite i propulzivni pretprijatija, na finansiraweto {to ovozmo`uva novi vrabotuvawa, finansiraweto vo istra`uvawe i razvoj, finansiraweto od strana na t.n. delovni angeli i drugi formi na riziko fondovi i sl., se nekoi od mo`nite politiki {to $ stojat na raspolagawe na vladata za pottiknuvawe na finansiraweto na malite i sredni tehnolo{ki intenzivni pretprijatija. Pristap do istra`uvaweto i inovaciite vo malite i srednite pretprijatija (MSP) Vo site ekonomii, MSP se smetaat za najpodvi`niot i najfleksibilniot element na razvojot, i kako takvi, no i kako najfragilni subjekti na pazarot, tie zaslu`uvaat posebno vnimanie. Osobeno e zna~ajno da se ovozmo`i dobra sorabotka i transfer na tehnologijata i istra`uva~kite rezultati od naukata, no i od golemite pretprijatija kon MSP. Povtorno, so merkite na ekonomskata politika mo`e da se stimuliraat sistemite na mre`i na sorabotka, mentorstvoto na MSP od strana na golemite pretprijatija, prodlabo~uvaweto na sovetodavnata funkcija na nacionalnoto patentno biro itn.

Elementi na podobruvaweto na konkurentnosta na makedonskite pretprijatija i izvozot vo EU

73

Podobruvawe na kompetentnosta na javnata administracija Javnata administracija treba da se razviva vo servis na gra|anite i, se razbira, na ekonomskite subjekti i taa treba da izleguva vo presret na nivnite barawa. Kompetentnata javna administracija mo`e da bide najgolem za{titnik na po~ituvaweto na zakonskite i dogovorenite proceduri i na fer konkurencijata na pazarot, odnosno taa mo`e da bide najgolema brana za pojava na koruptivnite praktiki vo vlasta. Potrebno e da se vlo`uva vo osposobuvaweto na javnata administracija, no i vo primenata na Evropskiot kodeks na odnesuvawe na javnite slu`benici. Osnovna cel na podobruvaweto na javnata administracija e da se podobri kvalitetot na uslugata kon biznisot i gra|anite. Javnata administracija treba da bide od korist na korisnicite vo site stadiumi na nivnata sorabotka so administracijata. Poednostavuvaweto na procedurite, zadol`uvaweto na institucii koi }e mo`at da re{at najgolem del od potencijalnite potrebi na gra|anite i biznisite, treba da bide postojan napor na administracijata. Javnite slu`benici vo prv red treba da se gri`at da pomognat i da gi olesnat procedurite. Regulativata e neophodna, no taa ne treba da bide diskriminatorna ili da ovozmo`uva netransparentna favorizacija na edni grupi korisnici na javni uslugi vo odnos na drugi. Kone~no, treba da se vospostavat proceduri za povikuvawe na odgovornost na javnata administracija, dokolku taa ne odgovorila soodvetno na nejzinata postavenost vo op{testvoto. Osnovni elementi za podobruvawe na konkurentnosta na nivo na oddelnite pretprijatija Performansata i konkurentnosta na nivo na firma mo`e da se podobri na pove}e na~ini. Nekoi od niv se slednive: Podobruvawe na kvalitetot na proizvodite i uslugite Podobruvaweto na kvalitetot na proizvodite i uslugite e nesomneno osnovniot fokus na interes na pretprijatijata koi gi nudat niv, bidej}i toa e pri~inata zo{to tie postojat.

74

Verica Haxi-Vasileva Markovska

Kvalitetot na proizvodot, odnosno uslugata e ona {to vo krajna linija na potro{uva~ot najmnogu mu zna~i. Makedonskite proizvoditeli treba da se obiduvaat da gi podobruvaat svoite proizvodi i uslugi {to e mo`no pove}e, za da mo`at uspe{no da se natprevaruvaat so prose~niot proizvoditel, odnosno davatel na uslugi vo Evropa. Me|utoa, samiot kvalitet na proizvodite, odnosno uslugite, ne e dovolen. Potrebno e proizvodot, odnosno uslugata da bide dostapna vo vreme i na mesto koga na potro{uva~ite im se potrebni, potrebno e tie da bidat soodvetno promovirani i potrebno e da imaat konkurentna cena. Od aspekt na samiot kvalitet na proizvodot, potrebno e toj da ima postojani svojstva, da bide standardiziran. Me|utoa, odr`uvaweto na kvalitetot e mnogu te{ka rabota. Toa zavisi od postojanosta na kvalitetot na surovinite, od postojanosta na uslovite vo koi se proizveduva proizvodot, od ispravnosta na ma{inite i nivnata performansa, kone~no i od planiranoto nivo na kvalitet na proizvodot. So cel da se odr`uva kvalitetot na proizvodstvoto, se vr{i kontrola, a dokolku kontrolata na oddelnite fazi od procesot e avtomatizirana, pogolemi se preduslovite za podobar i popostojan standard na proizvodot {to se proizveduva so toj proces. Podobruvawe na uslugata na portro{uva~ite Pri posatoewe na mno{tvo proizvoditeli i ponuduva~i na uslugi, potro{uva~ite se onie {to imaat izbor i {to go imaat definitivniot zbor za toa na koj proizvoditel }e mu ja ponudat svojata doverba. Sekoj proizvoditel treba da se obide da razvie nekoja distinktivna prednost so {to }e bide prepoznatliv kaj potro{uva~ite i da se obiduva da ja podobri uslugata {to im ja nudi na svoite klienti. Potro{uva~ite s pove}e o~ekuvaat blagovremeno odgovarawe na nivnite barawa, {to za proizvoditelite zna~i deka treba da baraat skratuvawe na rokovite na dobavuva~ite na inputi, a od druga strana tie baraat raznovidnost na ponudata koja e prili~no specijalizirana, {to za proizvoditelite zna~i deka treba da insistiraat na fleksibilni proizvodni sistemi, koi mo`at da gi prezemat specifi~nite barawa. Fleksibilnosta e najva`noto barawe na novoto vreme, bidej}i proizvoditelite se prinudeni da proizveduvat specifi~en i distinktiven proizvod vo relativno kus rok, a i da go adaptiraat

Elementi na podobruvaweto na konkurentnosta na makedonskite pretprijatija i izvozot vo EU

75

procesot za eventualno voveduvawe nov proizvod, bez enormno da gi poka~at tro{ocite na proizvodstvo. Postojat sistemi za planirawe na proizvodstvoto koi ovozmo`uvaat efektivno presmetka na toa kakvo vlijanie }e imaat novite nara~ki vrz postojnite sistemi, koi modifikacii treba da se napravat, mo`e da se izvr{i kompletna simulacija na proizvodstveniot proces pri izmena na oddelni parametri itn. Na toj na~in se simulira vlijanieto na planiranite izmeni pred tie da se primenat, so cel da se namali rizikot od prifa}awe na neefektivni skapi proekti. Namaluvawe na tro{ocite Sto`er na zgolemuvaweto na konkurentnosta e namaluvaweto na tro{ocite na proizvodstvoto i na vkupnata ponuda. Naporite za namaluvawe na tro{ocite mora postojano da se pravat, i toa preku namaluvaweto na varijabilnite tro{oci, kako {to e namaluvaweto na upotrebata na direktnite inputi, no i na fiksnite tro{oci, preku zgolemuvaweto na vkupnata efikasnost na proizvodstvoto i pomala potro{uva~ka na fiksni inputi po edinica proizvod. Ona {to e zna~ajno za namaluvaweto na potro{okot na direktnite inputi e procesot na kontrolata vo site fazi na proizvodstveniot proces. Na toj na~in }e se namali brojot na defektni proizvodi {to moraat da se recikliraat ili prodadat so golem popust, }e se namali nepotrebniot otpad preku optimizacija na upotrebata na direktnite materijali, }e se namalat i podobro }e se upravuva so defektite vo samiot proces za da se minimiziraat zastoite vo rabotata. Treba posebno vnimanie da se obrne na za{tedata na energijata, i od aspekt na za{teda na tro{ocite, no i od aspekt na ponuda na ekolo{ki prifatlivo proizvodstvo. Kontrolata na procesot e potrebna i od aspekt na zgolemuvawe na efikasnosta na vkupniot proces. Treba da se optimizira doturot na resursite toga{ koga tie se potrebni, da se optimizira brojot na zastoite na pogonite so cel za redovna popravka ili odr`uvawe, kako i da se predvidat i minimiziraat sostojbite vo koi e potrebno celosno zatvorawe na pogonite.

76

Verica Haxi-Vasileva Markovska

Zgolemuvawe na sigurnosta i za{tita na `ivotnata okolina Zgolemuvaweto na sigurnosta i za{titata na `ivotnata okolina stanuva ne samo reputacisko pra{awe, tuku i potreba na proizvoditelite tie da se usoglasat so s # postrogite pravila za bezbednost na proizvodite i procesite za potro{uva~ite i rabotnicite, kako i za `ivotnata okolina. Kontrolata na emisii vo okolinata, koja se slu~uva bilo vo normalniot proces na raboteweto bilo vo vonredni situacii, stanuva va`en element na vkupnata kontrola vo pretprijatijata.