1. Del: Voved (definirawe na problemot i opis na postojnata sostojba vo R.Makedonija) 1.1.

Definirawe na problemot
Vo dosega{noto avtohtono odvivawe na tranzicionite procesi bez dovolna me|usebna koordinacija vo na{ata dr`ava se pojavija socijalni problemi kako {to se: nevrabotenosta, siroma{tijata, nesigurnosta pri rabotata i prihodite, ekonomskata i socijalnata ekskluzija, nemo`nosta za {koluvawe na decata, emigracija na mladite obrazovani lica vo stranstvo i sl. Najakuten e problemot na nevrabotenosta koja pretstavuva i predizvikuva nedovolna iskoristenost na doma{nite resursi doveduva do namaluvawe na dohodite na naselenieto i e voved vo siroma{tijata. Toa e problem {to se provlekuva dve-tri decenii nanazad bidej}i bil prisuten i pred otpo~nuvaweto na procesot na tranzicijata, koja dopolnitelno go prodlabo~i i pothrani problemot na nevrabotenosta. Pri~ini za toa se: strukturnite promeni vo stopanstvoto procesot na privatizacija nefleksibilnosta na pazarot na rabotna sila problemot na necelosna i relativno lo{a stistika netransparentniot kvalitet na obrazovanie neadekvatnoto sproveduvawe na tekovnota makroekonomska politika otsustvoto na privatniot sektor i t.n.

1.2. Opis na postojnata sostojba vo Republika Makedonija

Od po~etokot na tranzicijata stapkata na nevrabotenost se zgolemuva dodeka stapkata na vrabotenost po~na zna~itelno da se namaluva i toa od 49% na 38.1% vo 1997 god. Vo ovoj period nastanuva golemo prestruktuirawe na golemite pretprijatija vo dr`avna sopstvenost, pri {to rabotnicite koi bea vo ste~aj bea otpu{teni, dodeka rabotnicite od prestruktuiranite pretprijatija bea ispra}ani na prinuden odmor i predvremeno penzionirani. Kako rezultat na ovie tranzicioni procesi, stapkata na nevrabotenost zna~itelno se zgolemi od 20.3% vo 1990 god. na 36.2% vo 1997 god.

tebela 1 Njnovite podatoci uka`uvaat deka vo 2003 god. nevrabotenosta postignuva alarmna stapka od 36.7%, {to uka`uva na evidentno poka~uvawe od prethodnata 2002 god. koga taa iznesuva{e 31.9%. Od druga strana stapkata na vrabotenost vo 2003 god e poniska za 3% vo sporedba so prethodnata 2003 god. Vaka realiziranata enormno visoka stapka na nevrabotenost e mnogu daleku od standardite na EU kon koi se stremime t.e odale~uvame, i pretstavuva istovremeno najvisoka stapka na nevrabotenost vo Evropa.

tabela 2. Strukturata na nevrabotenosta voobi~aeno se analizira preku nejzino fokusirawe po odredeni kriteriumi, kako {to se: starosna struktura, obrazovna struktura, polova struktura, godini na ~ekawe (na barawe rabota) i t.n. Vo strukturata na nevrabotenite vo Makedonija, dominantno e u~estvoto na pomladite lica, na nekvalifikuvanite rabotnici i na onie so nedovolno rabotno iskustvo. Spored starosnata struktura najvisoka stapka na nevrabotenost od okolu 65% e kaj mladite na vozrast od 15 - 24 god. koja posebno zagri`uva i e glavnata pri~ina poradi koja mladite go prodol`uvaat svoeto obrazovanie so {to go odlo`uvaat vleguvaweto na pazarot na trudot. Najniska stapka na nevrabotenost e zabele`ana kaj licata na vozrast od 35 -49 god. so 27.1%

tabela 3. Od evidentiranite nevraboteni vo 2003 god. pove}e od 2/3 se na vozrast do 40 god. koga se vo najproduktivni t.e. vo centralnata vozrasna grupa. starosnata struktura na nevrabotenite postojano se menuva poradi golemiot priliv na lica koi bile vraboteni, imaat podolg raboten sta` i se povozrasni. Porealna slika za produktivnosta na rabotnata sila mo`e da se dobie ako se pogledne stapkata na efektivna zavisnost koja ni go poka`uva brojot na lica postari od 15 god. koi se bez rabota vo odnos na onie koi se vraboteni. Ovaa stapka go poka`uva tovarot koj pa|a vrz vrabotenite od nevrabotenite lica, koj ne u~estvuvaat vo finansiraweto na sistemot za socijalno osiguruvawe. Vo 2002 ovaa stapka dostigna 179.1% {to prestavuva zgolemuvawe vo odnos na prethodnite godini. Tekovnite strukturalni promeni kon pazarnata ekonomija i ekspanzijata na privatniot sektor pridonesuvaat na onie koi se bez kvalifikacii ili se nedovolno kvalifikuvani da im bide u{te pote{ko da najdat rabota bidej}i potrebata za takvi rabotnici se namaluva, a potrebata za mladi lica so visoko obrazovanie, rabotno iskustvo i dopolnitelni znaewa i ve{tini se zgolemuva. Vo 2003 odnosot pome| u obu~enite i neobu~enite nevraboteni lica e 53% - 47%. Udelot na obu~eni nevraboteni lica so sredno obrazovanie e 49.6% za razlika od licata so vi{o i visoko obrazovanie so 5.1%. Vo ovie ramki osobeno e zagri`uva~ko postoeweto na nevraboteni lica koi se so magistarski ili doktorski tituli. Stapkata na vrabotenost kaj ma`ite e zna~itelno povisoka 21.3% vo sporedba so `enite 27.7% od {to proizleguva deka vo vkupniot broj na nevraboteni `enite u~estvuvaat so pogolem udel. Vo 2003 god. vo vrska so prose~noto ~ekawe za vrabotuvawe t.e. vremenskiot period vo koj nevrabotenite baraat rabota, poseben problem prestavuva dolgoro~nata nevrabotenost t.e. nevrabotenost na lica koi ~ekaat rabota podolgo od 4 god. bidej}i

ovie lica u~estvuvaat so 3/4 od vkupniot broj na nevraboteni. Znaewata i ve{tinite na ovie lica zastaruvaat i gi gubat rabotnite naviki so {to pove}e se namaluvaat nivnite {ansi za vrabotuvawe na pazarot na koj preovladuva pobaruva~kata na mladi lica so visoka spremnost, novi idei i naviki za rabota. Licata so ponisko obrazovanie se so pogolemi izgledi da bidat dolgoro~no nevraboteni. Okolu 70% od nevrabotenite so osnovno obrazovanie ~ekaat za rabota pove}e od 4 god. Sektorski gledano vo ovoj period primarniot sektor vo stopanstvoto pokriva 22% od vkupniot broj na vraboteni. Vo proizvodstvoto se vraboteni 24.1% a potoa sledat trgovijata, in`enerstvoto i obrazovanieto. [to se odnesuva do sopstveni~kata struktura na pretprijatijata 52.4% se vraboteni vo privatniot sektor. Negovata zgolemena uloga vo sozdavaweto na novi rabotni mesta vodi kon promena na strukturata na vrabotenite spored ekonomskiot status taka brojot i zna~eweto na rabotodava~kite i samovrabotenite se zgolemuva za smetka na u~estvoto na vrabotenite.

Grafikon 1. I pokraj zabele{kite od me|unarodnite organizacii kaj nas sostojbata na vrabotenost (nevrabotenost) vo javniot sektor vo izminatite 5 god. se zgolemuva namesto racionalizacija na javnata administracija {to vo ne taka dale~na idnina bi predizvikalo masovno napu{tawe na vrabotnite vo toj sektor {to dopolnitelno }e ja vlo{i sostojbata vo na{eto stopanstvo.

2 Del: Merki, nasoki i predlozi za zgolemuvawe na vrabotenosta i fleksibilnosta na pazarot na rabotna sila 2.1 Uvod vo tekovnata politika

Imaj}I ja predvid relativno lo{ata sostojba vo koja se nao|a makedonskoto stopanstvo Vladata na R.Makedonija vo sorabotka so socijalnite partneri i me|unarodnite finansiski institucii kreira seriozna odgovorna i kredibilna makroekonomska politika vo koja eden od globalnite stolbovi vrz koj taa celosno se temeli e politikata na vrabotuvawe, koja e naso~ena kon vospostavuvawe na mehanizmi za itno zapirawe na nevrabotenosta i obnovuvawe na naru{enite funkcii na pazarot na rabotna sila. Ovaa politika konkretno se odnesuva na sozdavawe relativni mehanizmi za ohrabruvawe na investiciite i sozdavawe na rabotni mesta, preku serija reformi na pazarot na trudot i preku sozdavawe na pozitivna klima za pogolema fleksibilnost i konkurentnost. Me|u pozna~ajnite merki za zgolemuvawe na vrabotenosta i fleksibolnosta na pazarot na trudot se spomenuvaat: podobruvawe na statistikata za rabotna sila zgolemuvawe na fleksibilnosta na pazarot na trudot (podobruvawe na kvalitetot na obrazovanieto i obukata, promovirawe na merki za obuka, prekvalifikacija i dokvalifikacija, vospostavuvawe na rabotni klubovi i dr) podobruvawe na kvalifikaciite na rabotnata sila i promovirawe na samovrabotuvaweto i pretpriema{tvoto podr{ka na aktivnostite naso~eni kon namaluvawe na stapkata na nevrabotenost kaj najranlivite grupi i nevrabotenite lica podr{ka na prisposoblivosta i konkurentnosta na pretprijatijata vospostavuvawe na biznis inkubatori i pretpriemni~ki zoni i.t.n. 2.2 Tekovni merki na politikata za zgolemuvawe na vrabotenosta i fleksibilnosta na pazarot na rabotna sila 2.2.1 Podobruvawe na statistikata na pazarot na rabotna sila. Navistina e te{ko da se napravi opstojna analiza na pazarot na rabotna sila vo R.Makedonija zaradi problemot na necelosna i relativno lo{a statistika. Zatoa, najprvo se zapo~nuva so re{avawe na problemot na nerealnata statisti~ka osnova koja go predimenzionira problemot na nevrabotenosta i go ote`nuva dijagnostificiraweto na pri~inite za visokata nevrabotenost. Merkite {to Vladata gi prezema za vakvata sostojba se: . a) zajaknuvawe na kontrolata Vo R.Makedonija e golem brojot na vraboteni lica koi ne se registrirani. Iako site, najgolem broj od niv se registriraat vo Zavodot za vrabotuvawe, kako nevraboteni lica zaradi koristewe na odredeni prava od osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost. Vo sekoja

ekonomija pri~inite za nerigistrirawe na nevrabotenite se visokite danoci i pridonesi kako i golemata birokratija i korupcija. Makedonskata vlada pove}e se fokusira kon poednostavuvaweto na postapkite za osnovawe na pretprijatijata i drugite sli~ni proceduri koi go namaluvaat stepenot na birokratiziranost i korupcija. Sproveduvaweto na ovie opredelbi }e rezultira so premin na golem del pretprijatija od sivata vo legalnata ekonomija, osnovawe na novi i podobruvawe na ekonomskite rezultati na postojanite pretprijatija. b) Dosledna primena na zakonskata regulativa za osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost - tesno povrzuvawe na nadomestocite vo slu~aj na nevrabotenost so aktivnosta na nevrabotenoto lice odnosno strog monitoring dali navistina liceto aktivno bara rabota.

2.2.2 Zgolemuvawe na fleksibilnosta na pazarot na rabotna sila

Nefleksibilnosta na pazarot na rabotna sila e edna od osnovnite pri~ini za visokata nevrabotenost, a posebno za visoka zastapenost na dolgoro~nata nevrabotenost vo vkupnata nevrabotenost. Nefleksibilnosta na pazarot ja onevozmo`uva efikasnata alokacija na trudot kako faktor na proizvodstvo t.e. ja ograni~uva mobilnosta na rabotnata sila kon raste~kite sektori vo ekonomijata koja e neophodna tokmu vo ovie godini na prestruktuirawe na makedonskoto stopanstvo. Ovoj problem se re{ava preku: a) Zakonski izmeni kako {to se: zgolemuvaweto na inicijativata me|u nevrabotenite za prifa}awe na ponudenata rabota i zadr`uvawe na rabotnoto mesto modelirawe na fiskalnata politika vo nasoka na nejzino stimulira~ko vlijanie vrz vrabotenosta izmeni vo zakonot za rabotni odnosi izmeni vo zakonot za dr`avni slu`benici b) Institucionalni izmeni vo koi pred se se misli na modernizacija na Agencijata za vrabotuvawe kako najzna~ajna institucija na pazarot na rabotna sila. ^ekor kon postignuvawe na ova e elektronskoto povrzuvawe na agencijata so lokalnite biroa [to ovozmo`uva pogolem i pobrz protok na informacii.

2.2.3. Aktivna politika na pazarot na rabotna sila

Intervencijata na pazarot na rabotna sila vo forma na aktivna politika vlijae vrz ponudata i pobaruva~kata za rabotna sila. Zatoa taa mo`e da pomogne vo nao|awe na nova ramnote`a pome|u fleksibilnosta koja im e potrebna na firmite i sigurnosta koja ja posakuvaat rabotnicite. Pritoa najgolemo vlijanie }e bide posveteno na slednive merki: a) podobruvawe na kvalitetot na obrazovanieto i treningot - ovaa merka vsu{nost se odnesuva na treningot i prakti~nata obuka u{te

vo tekot na {koluvaweto so {to se zgolemuvaat {ansite mladite da najdat rabota vedna{ po zavr{uvaweto na {koluvaweto. b) dr`avna pomo{ na nevrabotenite vo nivnoto usovr{uvawe ili dousovr{uvawe i prekvalifikacija - ovie spa|aat vo pravata koi gi u`ivaat nevrabotenite lica prijaveni vo Agencijata za vrabotuvawe. v) Osnovawe na klubovi za vrabotuvawe - klubovi koi }e go poddr`uvaat kompjuterskoto obrazovanie i u~ewe na stranski jazici, }e gi educiraat i informiraat gra|anite za na~inite za poefikasno barawe na rabota i za poefikasni rabotni mesta, za potrebite na ekonomijata za novi profili na zanimawe odnosno pomo{ za profesionalna orientacija i sl. g) osnovawe na baza na podatoci za rabotosposobnoto naselenie vo dr`avniot Zavod za statistika. Ovaa baza }e pru`i pogolema mo`nost za nadle`nite ministerstva za sledewe na promenite na rabotosposobnoto naselenie.

2.2.4. Pogolem stepen na naso~uvawe na merkite za potiknuvawe na vrabotenosta kon opredeleni socijalni grupi
1) Zgolemuvawe na vrabotenosta kaj centralnata starosna grupa (od 25 - 52 god.) Glavna pri~ina za vlo{uvawe na izgledite za vrabotuvawe na licata od ovaa starosna grupa e toa {to mnogu od niv bea proglaseni za tehnolo{ki vi{ok ili isprateni na prinuden odmor. Za re{avawe na te`ok socijalen problem se ponudija: razni programi za potiknuvawe i pomagawe na samovrabotuvaweto razvivawe na menaxerskite sposobnosti i potiknuvawe na pretpriemni~kata inicijativa preku razni kursevi koi }e gi organizira agencijata za vrabotuvawe i sl. 2) Zgolemuvawe na vrabotenosta i podobruvawe na prespektivite kaj mladata rabotna sila (od 15 - 24 god.). Sevkupnite slu~uvawa na pazarot na rabotna sila vo golema merka zavisi od mestoto na mladite na pazarot na nivnite prespektivi. Mnogu niskata stapka na vrabotenost kaj mladite vo R.Makedonija se dol`i na dva faktori: odlo`eno vrabotuvawe kako posledica na visokiot broj na lica koi se zapi{uvaat na fakultet i te{kotijata da se ostvari prvoto vrabotuvawe. Ovaa stapka ima golema va`nost bidej}i dobro obrazovanata rabotna sila ima pozitivno vlijanie vrz silen i odr`liv ekonomski rast, pa merki za istata se: formirawe na baza na podatoci za studentite koi se nao|aat vo zavr{nata godina od studiite razvivawe na tesni vrski me|u visokoobrazovnite institucii i rabotodavcite preku koi }e se odviva napre~en protok na informacii za ponudata i povaruva~kata na mlada rabotna sila. 3) Namaluvawe na stapkata na nevrabotenost kaj naj~uvstvitelnata grupa na nevraboteni.

Osobeno gor~liv problem za op{testvoto pretstavuva re{avaweto na problemot na nevrabotenite lica so nizok stepen na obrazovanie i kvalifikacii. Zaradi ova vo programite za javni investicii se bara zadol`itelno da bide navedena rabotnata komponenta kako eden od osnovnite kriteriumi za izbor i odobruvawe na predlo`enite proekti. Na toj na~in prednost }e imaat proektite koi ovozmo`uvaat anga`irawe na pogolem broj rabotnici bez potreba na visoko obrazovanie i kvalifikacii.

2.2.5. Potiknuvawe na razvojot na malite i srednite pretprijatija.

Pojavata i razvojot na noviot privaten sektor vo Makedonija be{e nedovolen za da go pokrie namaluvaweto na vrabotenosta vo dr`avnite firmi, predizvikano od nivnoto prestruktuirawe. Iako brojot na registrirani privatni kompanii zna~itelno se zgolemil za vreme na tranzicijata mnogu od niv ne se ekonomski aktivni. Vo taa nasoka se: 1. Kontuiranoto namaluvawe na brojot na mali i sredni pretprijatija koi deluvaat vo sivata ekonomija, preku vodewe na skriena javna kampawa za prednostite koi gi imaat legalnite firmi vo pristapot do komercijalnite kupuva~i, do kreditnite linii, vo mo`nostite za rabotewe na devizniot pazar i sl. 2. Razvivawe na pretpriema~kata svest vo ekonomijata vo R.Makedonija za onie lu|e koi imaat sredstva i idei za biznis no ne se zapoznaeni so procedurite i pravilata. Pa pretpriema~kite centri }e treba da go promoviraat pretpriema{tvoto, da davaat informacii za mo`nostite za vleguvawe vo biznis i potrebite na pazarot, davawe soveti za vodeweto na rabotata, pomo{ za pripremaweto na biznis planovi, organizirawe na formalno dopolnitelno obrazovanie, upatuvawe kon specijalizirani formi na pomo{ i sorabotka so lokalnata samouprava i sl. 3. Osnovawe na pretpriema~ki inkubatori i zoni vo neiskoristenite objekti so koi raspolaga dr`avata i lokalnata samouprava i nivno povrzuvawe so postojanite regionalni centri za podr{ka na malite i srednite pretprijatija i centrite za transfer na tehnologija. zonite pak }e ovozmo`at da se nadmine problemot na lokacijata. Pretprijatijata smesteni vo zonite }e gi u`ivaat prednostite na koristewe na zaedni~kata i prilagodena infrastruktura i povrzuvawe so drugi pretpiema~i od istiot prostor.

2.3.Idni nasoki kon zgolemuvawe na vrabotenosta

Imaj}i gi predvid postojanite problemi kako i procenetite mo`nosti, pretpostavki i ograni~uva~ki faktori prv prioritet na intervenciite i celite na makroekonomskata politika vo godinite koi sledat e da se pottikne otvoraweto na novi rabotni mesta i da se namali stapkata na nevrabotenost. U{te eden mnogu va`en prioritet e borbata protiv siroma{tijata i socijalnata isklu~enost kako i protiv site formi na diskriminacija na pazarot na trudot. R.Makedonija kako potencijalna ~lenka na EU treba vo naredniot period da se naso~i kon sinhronizirawe na odredbite i na~elata na strategijata za vrabotuvawe na EU i mo`nostite na na{ata dr`ava. Celta na novite nasoki za vrabotuvawe e odr`uvawe na su{tinata na strukturnite reformi na pazarot na trudot kako del od strategijata koja }e promovira i upravuva so promenite vo sega{nite i idni zemji ~lenki. Predlo`enite nasoki koi se osnova za razvoj na nacionalnite akcioni planovi za vrabotuvawe treba da pottiknat tri dopolnuva~ki i zaemno poddr`ani celi, a toa se: celosna vrabotenost podobruvawe na kvalitetot i produktivnosta na rabotata jaknewe na socijalnata kohezija i vklu~enost Nasoki na Evropskata unija za vrabotuvawe kon koi }e se stremi na{ata dr`ava se: 1. Aktivni i preventivni merki za nevrabotenite i neaktivnite 2. Otvorawe na novi rabotni mesta i pretpriema{tvo 3. Spravuvawe so promenite i unapreduvawe na prisposoblivosta i mobilnosta na pazarot na trudot 4. Unapreduvawe na razvojot na ~ove~kiot kapital i do`ivotno u~ewe 5. Zgolemuvawe na ponudata na rabotnata sila i promovirawe na aktivnoto stareewe 6. Ednakvost na polovite 7.Promovirawe na inteligencijata i borbata protiv diskriminacijata na lica vo nepovolna polo`ba na pazarot na rabotna sila. 8. Zgolemuvawe na isplatlivosta na rabotata preku pottiknuvawata so koi se zgolemuva atraktivnosta na rabotata 9. Transformacija na neprijavenata rabota vo redovno vrabotuvawe 10. Spravuvawe so regionalnite dispariteli vo vrabotuvaweto

2.3.1. Aktivni i preventivni merki za nevrabotenite i neaktivnite

Razvivaweto i implementacijata na aktivnite i preventivnite merki za nevrabotenite koi se dizajnirani da spre~at preminuvawe vo dolgoro~na nevrabotenost i da promoviraat odr`liva integracija vo vrabotuvaweto na nevrabotenite i neaktivnite lica so cel: a) Da se obezbedi vo ranata faza na periodot na nevrabotenost site onie koi baraat rabota da imaat korist od ranata identifikacija na

nivnite potrebi i od uslugi kakvi {to se sovetuvawe i naso~uvawe, pomo{ pri baraweto rabota i individualni akcioni planovi. b) Da im se ponudi na onie koi baraat rabota pristap kon efektivni i efikasni merki za zgolemuvawe na nivnata sposobnost za vrabotuvawe i mo`nostite za integracija so poseben akcent licata koi se soo~uvaat so najgolemi pote{kotii na pazarot na trudt. v) Modernizirawe i zajaknuvawe na instituciite na pazarot na trud, osobeno slu`bite za vrabotuvawe. g) Da se obezbedi redovna evaluacija na efektivnosta na programite na pazarot na trud i istite soodvetno da se preocenuvaat. Iako na{ata dr`ava dosega napravi mnogu vo ovoj domen vo idnina svoeto vnimanie treba posebno da go svrti kon: zavr{uvawe na rekonstrukcijata i modernizacijata na AVRM. revidirawe i ocenuvawe na modelite za za{tita na nevrabotenite. voveduvawe na kontinuirani programi za obuka na nevrabotenite na regionalno i nacionalno nivo. zgolemuvawe na vrabotuvaweto i podobruvawe na perspektivite na mladata rabotna sila reforma i modernizacija na sistemot na stru~no obrazovanie i obuka.

2.3.2. Sozdavawe na novi rabotni mesta i pretpriema{tvo

Ovaa nasoka e za ohrabruvawe na sozdavaweto na pove}e i podobri rabotni mesta preku promovirawe na pretpriema{tvoto, inovacijata kapacitetot za investirawe i iskoristuvawe na potencijalot za sozdavawe na rabotni mesta na novite pretprijatija vo uslu`niot sektor i vo sektorot za istra`uvawe i razvoj. Celta na ovoj prioritet e: Da se pottikne razvojot na samovrabotuvaweto preku preocenuvawe so cel namaluvawe na bilo kakvi pre~ki koi eventualno postojat pred se na dano~niot sistem i sistemot na socijalno osiguruvawe koi se odlikuvaat na samovrabotuvaweto i na osnovaweto na mali biznisi Namaluvawe na dol`inata na potrebnoto vreme za osnovawe na biznisi Da se zajakne grupata na socijalni i ekonomski subjekti koi mo`at da ostvarat razvoj preku formirawe na lokalni partnerstva i terotorijalni dogovori za vrabotuvawe.

2.3.3. Spravuvawe so promenite i unapreduvawe na prisposoblivosta i mobilnosta na pazarot na trudot

Ovaa nasoka e za olesnuvawe na prisposoblivosta na rabotnicite i na firmite na promenite, zemaj}i ja predvid potrebata od fleksibilnost i od sigurnost i istaknuvaj}i ja klu~nata uloga na

socijalnite partneri. Da se preocenat i revidiraat premnogu restriktivnite elementi vo zakonskata regulativa za vrabotuvawe koi vlijaat vrz dinami~nosta na pazarot na trudot i na vrabotuvaweto na onie grupi koi se soo~uvaat so te{kotii vo pristapot na pazarot na trud da se razviva socijalniot dijalog i da se prezemat drugi merki za unapreduvawe na: postoeweto na razli~ni formi na dogovori i rabotni anga`mani vklu~uvaj}i i dogovarawa za rabotnoto vreme i promovirawe na napreduvawe vo karierata pristap na niskokvalifikuvanite rabotnici do obuka podobri rabotni uslovi za rabota, vklu~uvaj}i zdravje i za{tita pri rabotata dizajnirawe i promovirawe na inovativni formi na organizirawe na rabotata koi davaat podr{ka na produktivnosta na trudot i kvalitetot na rabotata predviduvawe i pozitivno unapreduvwe so ekonomskite promeni i prestrukturiraweto. Pokraj izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za rabotni odnosi koi se napravija vo izminative godini, R.Makedonija treba da napravi seriozni napori za celosno revidirawe na trudovoto zakonodavstvo so {to }e se zgolemi negovata adekvatnost i efikasnost i }e se obezbedi regularno i efektivno funkcionirawe na pazarot na trudot.

2.3.4. Promovirawe na razvojot na ~ove~kiot kapital i do`ivotnoto u~ewe

Ovaa nasoka predviduva strategii za do`ivotno u~ewe vklu~itelno preku podobruvawe na kvalitetot i efikasnosta na sistemite na obrazovanie i obuka za da se steknat site poedinci so novi znaewa potrebni za edna moderna rabotna sila vo op{testvo bazirano na znaewa. Glavni prioriteti spored ovie na~ela se: namaluvawe na nedostatocite vo obrazovnata i stru~na kvalifikacija preku jaknewe na do`ivotnoto obrazovanie i obuka; promovirawe na involviranosta na socijalnite partneri kako osobeno zna~aen element za unapreduvaweto na ~ove~kiot capital; mladite da se steknat so pogolema sposobnost za prilagoduvawe kon tehnolo{kite i ekonomski promeni; jaknewe na mehanizmite koi go podr`uvaat preminot od sistem na obrazovanie i obuka kon rabota i sl. Vo Makedonija vo izminatiot period se otvorija mnogu klubovi koi izvr{uvaa zabrzani kursevi za dokvalifikacija, se usovr{i obrazovniot sistem i toa mnogu, no sepak procesot se odviva mnogu bavno {to go zgolemuva procentot na nevraboteni lica.

2.3.5. Zgolemuvawe na ponudata na rabotna sila i promovirawe na aktivnoto stareewe

Ova zna~i zgolemuvawe na u~estvoto vo pazarot na trudot so iskoristuvawe na potencijalot na site populacioni grupi preku seopfaten pristap koj gi opfa}a raspolo`livosta i atraktivnosta na rabotnite mesta isplatlivosta na rabotata i zgolemuvaweto na ve{tinite. Promovirawe na aktivnoto stareewe so promovirawe na rabotni uslovi koi pridonesuvaat kon zadr`uvawe na rabotnoto mesto. Celta na ovaa opredelba e da se zajakne povtornoto obrazovanie na rabotnicite postari od 45 god. i da se revidiraat relevantnite zakonski odredbi za promovirewe na fleksibilni formi na vrabotuvawe za povozrasnite rabotnici i nevraboteni lica.

2.3.6. Ednakvost na polovite

Zna~i kombinirawe na principot na polova ednakvost i specifi~nite politiki i merki, pottiknuvawe na u~estvoto na `enite vo pazarot na trud i zna~itelno namaluvawe na jazot pome|u polovite vo stapkite na nevrabotenost. Za ova osobeno e va`na ulogata na socijalnite partneri. Osobeno vnimanie }e treba da se posveti na usoglasuvaweto na profesionalniot i privatniot `ivot osobeno preku obezbeduvawe slu`bi za ~uvawe na deca i drugi izdr`uvani lica, potiknuvawe na spodeluvaweto na semejnite i profesionalnite obvrski i olesnuvawe na vra}aweto na rabota posle period na otsustvo. Kaj nas s u{te ne se ~uvstvuva nikakov stimul za podobruvawe t.e. ostvaruvawe na vakvite postavki.

2.3.7. Promovirawe na integracijata i borbata protiv diskriminacija na licata vo nepovolna polo`ba na pazarot na trudot
So ova se misli na pottiknuvawe na integracijata na lica koi se soo~uvaat so posebni pote{kotii na pazarot na trudot kako {to se lica koi predvreme go napu{tile u~ili{teto, nisko kvalifikuvani rabotnici, invalidite, imigranti i etni~ki malcinstva preku razvoj na nivnata vrabotlivost zgolemuvawe na mo`nostite za rabota i spre~uvawe na sekakvi formi na nivna diskriminacija. Celta na ovaa postavka e namaluvawe na predvremenite otka`uvawa od obrazovniot sistem, zgolemuvawe na stepenot na vrabotlivost na lu| eto so pre~ki vo razvojot, namaluvawe na etni~kite razliki vo stapkite na nevrabotenost i sl.

2.3.8. Zgolemuvawe na isplatlivosta na rabotata preku potiknuvawata so koi se zgolemuva atraktivnosta na rabotata
Su{tinata na ovaa nasoka e reformirawe na finansiskite pottiknuvawa so cel da se napravi rabotata poatraktivna i da se

pottiknat ma`ite i `enite da baraat da prifatat da ja zadr`at rabotata. Revidirawe i reformirawe na dano~nite i sistemite na benificii i nivna zaemna interakcija vo nasoka na eliminirawe na nevrabotenosta, siroma{tijata, potiknuvawe na vrabotuvaweto na `enite, nekvalifikuvanite rabotnici, postarite rabotnici, invalidite i onie koi se najdaleku od pazarot na rabotna sila. Ova upatuva na zadr`uvawe na adekvatno nivo na socijalna za{tita, revidirawe na visinata i dol`inata na primawe na beneficiite, efikasno upravuvawe so beneficiite i sli~ni merki. Konkretno politikite treba da imaat za cel do 2010 god da ostvarat zna~itelno namaluvawe na visokite marginalni efektivni dano~ni stapki i namaluvawe na dano~noto optovaruvawe na nisko platenite rabotnici. Vo ovaa nasoka na{ata zemja }e treba da prezeme po radikalni merki za ostvaruvawe na ovie postavki a ne samo nezna~ajni izmeni vo postojnite zakoni, koi ne se po~ituvaat niti davaat pozitivni efekti.

2.3.9.Transformacija na neprijavenata rabota vo redovno vrabotuvawe

Formalno ovaa nasoka opfa}a razvivawe i implementirawe na {iroki aktivnosti i merki za eliminirawe na neprijavenata rabota preku kombinirawe na poednostavuvaweto na biznis klimata, ostranuvawe na pre~kite i obezbeduvawe na soodvetni stimullativni merki vo dano~niot sistem, sistemot na beneficii i pridonesi i sl. celta e da se namali brojot na pretprijatija koi rabotat vo sivata ekonomija. Republika Makedonija iznenaduva so visokiot procent na neprijavena rabota, koja me|u drugoto bi se namalila so restruktuirawe na sistemot na evidentirawe na nevrabotenite vo AVRM, namaluvawe na regulatornite barieri za formalno vrabotuvawe i drugo.

2.3.10. Spravuvawe nevrabotenosta

so

regionalnite

dispariteti

vo

Potencijalot za sozdavawe na rabotni mesta na lokalno nivo vklu~uvaj}i ja i socijalnata ekonomija treba da bide podr`ana kako {to e potrebno da se pottiknuvaat i partnerstvata pome|u site relevantni subjekti. Konkretno ova zna~i: promovirawe na povolni uslovi za funkcionirawe na privatniot sektor i investirawe vo regionite koi zaostanuvaat i javnata podr{ka vo regionite koi zaostanuvaat vo razvojot da e fokusirana na investicii vo ~ove~ki kapital i kapital na znaewe, kako i vo soodvetna infrastruktura.

3. Zaklu~ok
Niskata stapka na vrabotenost vo poslednite 10 godini, zaedno so visokata stapka na nevrabotenost, pretstavuvaat glavna makroekonomska neramnote`a i jasen dokaz za pritisokot na konkurentnost na svetskiot pazar so koj se soo~uva R.Makedonija. Pokraj prioritetot za redefinirawe na statusot na nevrabotenosta i spravuvawe so visokata nevrabotenost, makedonskiot pazar na trud treba da zapo~ne so prilagoduvawe na osnovnite strukturni karakteristiki, kako {to se ekstremno visokiot stepen na dolgoro~na nevrabotenost, visoka stapka nevrabotenost kaj lica so nizok stepen na obrazovanie, visokata nevrabotenost kaj mladite lica, golemite regionalni razliki vo pogled na vrabotenosta, visok stepen na nevrabotenost kaj odredeni etni~ki grupi i drugi socijalno ranlivi grupi, niska stapka na vrabotenost, niskiot stepen na mobilnost na rabotnata sila i otsustvoto na {irok dijapazon na razli~ni formi na fleksibilnoto vrabotuvawe. Poradi toa, jasno e deka e neophoden {irok proces na reformi i sistemski promeni, koi {to posledovatelno }e imaat pozna~ajno vlijanie vrz porastot na vrabotenosta, }e obezbedat poddr{ka na politikata za vrabotuvawe i sevkupnata politika na pazarot na trudot. Takvite sistemski promeni se neohodni za re{avawe na ovoj aktuelen problem koj {to proizleze od nesoodvetna dinamika na razvojot na privatniot sektor. Kaj nas nevrabotenosta ne be{e problem na gubewe na rabotni mesta, tuku problem na izrazena nefleksibilnost na pazarot na rabotna sila . Sistemski promeni se potrebni i vo pogled i na sinhroniziraweto na na{ata makroekonomska politika so odredbite na EU vo pogled na vrabotenosta pri toa treba da se vodi smetka i za toa deka odredbite {to gi nalaga EU za zgolemuvawe na vrabotenosta se naso~eni so golemo vnimanie kon podobruvawe na obrazovanieto i kvalifikaciite na rabotna sila, {to e pogodno za ponizok stepen na nevrabotenost, a nasproti toa kaj nas , vo ovaa

ekstremna sostojba vo koja nevrabotenosta e previsoka, a stopanstvoto nema nikakov razvoj i vladee op{ta beda i siroma{tija, ne bi bilo pogodno vnimanieto da se osnova kon toa, tuku kon drugi merki koi bi doprinele do rapidno otvorawe na novi rabotni mesta. Kako i da e nevrabotenosta e prisutna i pretstavuva zastra{uva~ki problem, ostanuva otvoreno pra{aweto kako kreatorite na makroekonomskata politika }e uspeat da ja namalat ili iskorenat.

Sodr`ina: I Del
1. Voved 1.1. Definirawe na problemot 1.2. Opis na postojnata sostojba vo R.Makedonija

II Del 2. Merki, nasoki i predlozi za zgolemuvawe na vrabotenosta i

fleksibilnosta na pazarot na rabotna sila. 2.1. Uvod vo tekovnata politika 2.2. Tekovni merki na politikata za zgolemuvawe na vrabotenosta i fleksibilnosta na pazarot na rabotna sila 2.2.1 Podobruvawe na pazarot na rabotna sila 2.2.2 Zgolemuvawe na fleksibilnosta na pazarot na rabotna sila 2.2.3 Aktivna politika na pazarot na rabotna sila 2.2.4 Pogolem stepen na naso~uvawe na merkite za pottiknuvawe na vrabotenosta kon opredeleni socijalni grupi 2.2.5 Pottiknuvawe na razvojot na mali i sredni pretprijatija 2.3. 2.3.1 2.3.2 2.3.3 Idni nasoki kon zgolemuvawe na vrabotenosta Aktivni i preventivni merki za nevrabotenite i neaktivnite Sozdavawe na novi rabotni mesta i pretpriema{tvo Spravuvawe so promenite i unapreduvaweto na prisposoblivosta i mobilnosta na pazarot na trudot 2.3.4 Promovirawe na razvojot na ~ovekoviot kapital i do`ivotno u~ewe 2.3.5 Zgolemuvawe na ponudata na rabotna sila i promovirawe na aktivno stareewe 2.3.6 Ednakvost na polovite

2.3.7 Promovirawe diskriminacijata trudot 2.3.8 Zgolemuvawe pottiknuvawata rabotata 2.3.9 Transformacija vrabotuvawe 2.3.10 Spravuvawe nevrabotenosta

na integracijata i borbata protiv na lica vo nepovolna polo`ba na pazarot na na isplatlivosta na rabotata preku so koi se zgolemuva atraktivnosta na na so neprijavenata rabota vo redovno vo

regionalnite

dispariteti

III. Del 3. Zaklu~ok

Koristena literatura:

1. Nacionalna strategija za razvoj na R.Makedonija -- Makedonska

akademija na naukite i umetnostite 2. Politika na polna vrabotenost vo E.U -- Vite Isjanovski 3. 4. Socijalna polo`ba na naselenieto vo R.Makedonija -- Institut za sociolo{ki i politi~ki-pravni istra`uvawa Tehni~ka pomo{ za institucionalna izgradba kako pomo{ na politikata za vrabotuvawe -- Ministerstvo za trud i socijalna politika koordinirano od Evropska agencija za rekonstrukcija Nacionalen akcionen plan za vrabotuvawe za 2004/2005 -Vlada na R.M ponoviot

5.

6. Makro ekonomska politika za 2003- Vlada na R.Makedonija 7. Primeneta ekonomija- Akd. Nikola Uzunov, d-r Angel Georgiev, m-r Pece Nedanovski 8. Ramkovna programa za ekonomski razvoj i reformi - Vlada na R.Makedonija

9. Anketa na rabotnata sila 2003