Sultanija BOJ^EVA - TERZIJAN Ana MITRESKA

CENOVNA KONVERGENCIJA PREDIZVIK NA PATOT KON EU

1.

Voved

rocesot na evropska integracija nametnuva potreba i od ekonomska konvergencija, koja mo`e da se identifikuva preku dva osnovni punkta, ostvaruvawe na realna konvergencija (odnosno konvergencija vo nivoto na dohod i strukturnite reformi) i nominalna konvergencija (odnosno konvergencija vo domenot na inflacijata, politikata na devizen kurs i javnite finansii). Ispolnuvaweto na kriteriumite na nominalna konvergencija pretstavuva eden od klu~nite preduslovi za monetarna integracija, odnosno za vlez vo EMU. Od druga strana, procesot na pribli`uvawe na nivoto na dohodot kon nivoto na EU mo`e da implicira akceleracija na inflacijata, odnosno konflikt pome|u potrebata za realna i nominalna konvergencija.

Sultanija Boj~evaTerzijan e magister po ekonomija na Univerzitetot vo Island, Rakovoditel na Otsekot za ekonomsko modelirawe, Direkcija za istra`uvawe vo NBRM Ana Mitreska e magister po ekonomija, zamenik direktor na Direkcijata za istra`uvawe vo NBRM

82

Sultanija BOJ^EVA-TERZIJAN - Ana MITRESKA

Pra{aweto za cenovnite dispariteti, odnosno za razlikite vo nivoata na ceni vo monetarnite unii se razgleduva u{te mnogu odamna. Denes ova pra{awe se pove}e dobiva na te`ina vo ramkite na EU. Imeno, istra`uvawata poka`uvaat zna~itelno ponisko cenovno nivo vo pomalku razvienite zemji vo EU, kako i vo zemjite koi go gradat patot kon EU sporedeno so prosekot vo Unijata. Taka na primer, cenovnoto nivo vo Bugarija i vo Slovenija vo 2005 godina iznesuva 35,8% odnosno 71,9% od prose~noto nivo na ceni vo EU-25.1 (Eurostat). Od druga strana, zabele`ano e i postepeno stesnuvawe na cenovnite dispariteti, pri istovremen porast na BDP po glava `itel, {to indicira me|usebna povrzanost na procesot na realna konvergencija i namaluvaweto na cenovnata disperzija. Edna od konvenciite vo ovaa oblast e tezata za cenite na uslugite kako glaven izvor na cenovnite dispariteti, vo uslovi koga cenite na stokite treba da se izedna~uvaat soglasno konceptot na paritetot na kupovna mo}. Pritoa, identifikuvani se nekolku izvori na vakvite dispariteti vo cenite na uslugite: Balassa-Samuleson efekt, odnosno koncept koj pretpostavuva postoewe na dva sektora vo ekonomijata, sektor na razmenlivi i sektor na nerazmenlivi dobra. Pritoa, ovoj koncept pretpostavuva postoewe na paritet na kupovna mo} vo sektorot na razmenlivi dobra, povrzanost na naemninite so produktivnosta vo ovoj sektor i izedna~uvawe na naemninite pome|u sektorite. Taka, vo zemjite na ponisko nivo na razvoj, sektorot na razmenlivi dobra mo`e da se karakterizira so niska produktivnost, {to implicira i poniski naemnini vo ovoj sektor. Izedna~uvaweto na naemninite pome|u sektorite implicira i poniski naemnini i ceni vo sektorot na nerazmenlivi dobra, a so toa i ponisko op{to nivo na ceni; Reguliranite ceni na oddelni uslugi i dobra se pod silno vlijanie na dr`avnata intervencija, so {to vo oddelni zemji tie s u{te ne se formiraat na pazarna osnova, odnosno se potceneti. Ovie uslugi vo potesna smisla se odnesuvaat na: sobirawe na otpad, otpadni vodi, medicinski i paramedicinski uslugi, stomatolo{ki
1

Se odnesuva na disparitet ocenet vrz osnova na BDP deflatorot.

Cenovna konvergencija - predizvik na patot kon EU

83

uslugi, bolni~ki uslugi, patni~ki i `elezni~ki transport, po{tenski uslugi, obrazovanie, socijalna za{tita (ECB, 2003). Ovaa lista mo`e da se pro{iri so rentite (Lunneman and Matha, 2005), a naj{irokata definicija gi opfa}a i elektri~nata energija, gasot, te~nite i cvrsti goriva, toplinskata energija (Egert, 2006). Sepak, konsolidacijata na javnite finansii i pravilata na konkurencija na EU sigurno }e rezultiraat so porast na ovie ceni. Vo ovaa nasoka se o~ekuva da deluvaat i investiciite za zamena na istro{eniot kapital, koi vo otsustvo na dr`avni subvencii ja zgolemuvaat cenata na uslugite; Konvergencija kaj rentite, cenite na delovnite uslugi, finansiskite uslugi, distributivniot sistem; Procesot na postepeno pribli`uvawe na nivoto na dohod kon ona na Unijata (catching up process) se o~ekuva da dovede do pomestuvawe na potro{uva~kata kon pokvalitetni proizvodi, {to dokolku ne se inkorporira vo mereweto na inflacijata }e rezultira so povisoko nivo na ceni; Proizvodstvo na brend proizvodi vo zemjata, {to }e zna~i i nivna povisoka cena. Ottuka, site ovie faktori mo`at da se definiraat kako potencijalni izvori na inflaciski pritisoci. Imeno, aktiviraweto na ovie mehanizmi se o~ekuva da bide propraten element na razvojniot proces na ekonomiite i nivnoto pribli`uvawe kon nivoto na razvienost na EU. Pritoa, tie impliciraat prenosni efekti vo nasoka na stesnuvawe na cenovnite dispariteti, a so toa i potencijalno zagrozuvawe na ispolnuvaweto na nominalnata konvergencija.

2.

Makedonija

Integracijata na Republika Makedonija vo EU pretstavuva nejzina strate{ka opredelba, a naporite za reformirawe i konvergencija kon Unijata rezultiraa so kandidatski status vo dekemvri 2005 godina. Ottuka, iskustvoto na zemjite ~lenki vo EU, a osobeno na novite zemji ~lenki (2004 godina, 2007 godina), kako i istra`uvawata za potencijalnite efekti od procesot na integracija vrz nivnite nacionalni ekonomii e od golemo

84

Sultanija BOJ^EVA-TERZIJAN - Ana MITRESKA

zna~ewe za kreirawe o~ekuvawa za makedonskata ekonomija na sreden rok, kako i za identifikuvawe na potencijalnite rizici. Od vovedniot del, jasno mo`at da se izoliraat klu~nite elementi na ovaa analiza: a) cenovnoto nivo vo novite zemji ~lenki na EU, kako i vo pomalku razvienite stari ~lenki e pod prosekot na Unijata (i pod prosekot na evro-zonata); b) ovie cenovni dispariteti, glavno poteknuvaat od cenite na uslugite i v) procesot na realna konvergencija, preku nekolku izvori se o~ekuva da bide glaven faktor za stesnuvawe na cenovnite dispariteti. Ottuka, potrebno e sledewe na makedonskata ekonomija niz site ovie to~ki, so {to bi se dobila pretstava dali Makedonija vo ovoj domen e sli~na so novite zemji ~lenki, odnosno dali mo`e da se o~ekuvaat istite potencijalni rizici. Makedonskata ekonomija ima isklu~itelno dobri inflaciski performansi, {to delumno se dol`i na politikata na fiksen devizen kurs koja uspe{no gi usidruva inflaciskite o~ekuvawa i ovozmo`uva ostvaruvawe na niska inflacija. Imeno, po~nuvaj}i od 1995 godina inflacijata se dvi`i vo zonata na ednocifreni stapki, a od 2002 godina (so isklu~ok na 2006 godina, koga vrz inflacijata dominanten efekt imaa faktori so ednokraten karakter), stapkata na inflacija ne nadminuva 2%. Grafikon 1

Izvor: Dr`aven zavod za statistika (DZS)

Analizata na strukturnite komponenti na inflacijata uka`uva na mo`nost za identifikuvawe na nekolku karakteristi~ni periodi: 1) periodot vo 2000 godina i po~etokot na 2001 godina,

Cenovna konvergencija - predizvik na patot kon EU

85

koga cenite na domuvaweto i cenite na komunikaciite se dominantni determinanti na inflacijata. Imaj}i predvid deka golem procent od cenite vo ovie kategorii vo ovoj period se odnesuvaat na energija, po{tenski uslugi, telefonski impulsi, vakvite dvi`ewa vo golema merka se rezultat na eksterni faktori (svetskata cena na naftata) i promeni vo reguliranite ceni. Od druga strana, cenite na ishranata, kako dominatna kategorija vo indeksot so koj se meri inflacijata (prose~no u~estvo od 42%, vo periodot 1995-2006 godina), vo princip pominuvaat niz dve fazi: faza na zna~itelen porast (2001-2003 godina) zaradi deregulacija na oddelni ceni i bezbednosnata kriza i faza na zna~itelno namaluvawe (2003-2005 godina) zaradi namaluvaweto na carinskite stapki vo soglasnost so vlezot vo STO, {to rezultira so poniski uvozni ceni i pritisok kaj doma{nite proizvoditeli za cenovno namaluvawe. Sporedbata na makedonskata inflacija so harmoniziraniot indeks na potro{uva~ki ceni na evro zonata (HICP) dava prva indikacija za identi~nost na trendovite vo ovoj domen vo Makedonija i vo novite zemji ~lenki na EU. Taka, vo periodot 20022005 godina, nacionalniot indeks na inflacija postojano e pod inflacijata na evrozonata, dodeka 2006 godina otstapuva od ovoj trend, no pred s zaradi ednokratniot porast na cenite na cigarite. Grafikon 2

Izvor: Dr`aven zavod za statistika (DZS) i Eurostat.

86

Sultanija BOJ^EVA-TERZIJAN - Ana MITRESKA

Sepak, vo uslovi koga za Makedonija ne se kompilira harmoniziran indeks, sporedbata na inflaciskiot diferencijal e isklu~itelno te{ka. Ova proizleguva od razli~niot na~in na kompilirawe na indeksite, a osobeno od razli~nata ponderaciska struktura. Imeno, vo makedonskata inflacija dominantno u~estvo imat stokite (okolu 83%), nasproti u~estvoto na uslugite (17%)2, koe e zna~itelno ponisko od ona vo evro zonata. Pritoa, vo strukturata na makedonskiot indeks dominantno mesto ima ishranata, {to vo osnova e i o~ekuvano imaj}i go predvid nivoto na razvienost na makedonskata ekonomija. Tabelata {to sledi poka`uva deka ponderaciskata struktura na makedonskiot inflaciski indeks, vo pogolema merka sli~i na onaa vo novite zemji ~lenki, a sporedeno so ovie zemji sepak e podaleku vo odnos na evro zonata (bez Slovenija). Tabela 1. Ponderi na indeksot za 2005 godina

Izvor: Eurostat, za Makedonija izvedeno od COICOP soop{tenie za tro{oci na `ivot na DZS.

Rastot na ekonomijata, zgolemuvaweto na nejzinata konkurentnost, nejzinoto prestruktuirawe, porastot na produktivnosta i so toa zabrzuvaweto na procesot na realna konvergencija, se o~ekuva da rezultira so povisoko nivo na dohod i so toa promena na potro{uva~kite preferenci na makedonskite potro{uva~i. Vakviot trend }e zna~i i promena na strukturata na inflaciskiot indeks, odnosno negovo pribli`uvawe kon onoj na evro zonata, {to vo princip }e zna~i i porast na u~estvoto na uslugite (delumno ovoj proces e po~nat so postepenoto namaluvawe na u~estvoto na cenite za ishrana). Vakvoto pomestuvawe, vo uslovi koga se o~ekuva rast na cenite na uslugite }e zna~i inflaciski pritisok.
2

Podatocite se odnesuvaat na 2006 godina.

Cenovna konvergencija - predizvik na patot kon EU

87

Grafikon 3

Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija, DZS i Eurostat

Edna isklu~itelno ednostavna simulacija, koja zna~i reponderirawe na doma{niot indeks na inflacija so ponderite na harmoniziraniot indeks na pet zemji ~lenki na EU (Germanija, Grcija, Francija, Italija i Holandija), poka`uva efekt na porast na inflacijata, so {to vaka simuliraniot indeks go stesnuva jazot pome|u doma{nata i stranskata inflacija (odnosno inflacijata vo ovie pet zemji). Vistinskata slika za cenovnata konvergencija, sepak mo`e da ja dade sporedbata na cenovnite nivoa. Podatocite na EUROSTAT koi se odnesuvaat na BDP deflatorot, poka`uvaat deka nivoto na ceni vo Makedonija e samo edna tretina od nivoto na ceni vo EU-25, {to vo golema merka korespondira so nivoto na realna konvergencija koe e nisko i iznesuva okolu 29% od nivoto na EU-253. Pritoa, oddelni analizi poka`uvaat deka cenovnoto nivo kaj uslugite e ponisko sporedeno so cenite na stokite.
3

Presmetki vrz osnova na bazata na podatoci na WEO, IMF.

88

Sultanija BOJ^EVA-TERZIJAN - Ana MITRESKA

Tabela 2. Cenovni nivoa spored BDP deflator, EU-25=100

Izvor: Eurostat.

Niskata inflacija, zna~itelniot cenoven disparitet (osobeno vo domenot na uslugite), niskata realna konvergencija vo uslovi na sigurno gradewe na patot za vlez vo EU, poka`uvaat deka makedonskata ekonomija se vklopuva vo prikaznata za cenovnata konvergencija na novite zemji ~lenki, {to definitivno pretstavuva iden predizvik za monetarnata vlast i za procesot na nominalna konvergencija. Voedno, va`na komponenta vo ovie ramki e analizata na potencijalnite rizici, odnosno izvori na inflaciski pritisoci. 1.1. Potencijalni izvori za zgolemuvawe na cenite vo makedonskata ekonomija Vo empiriskite istra`uvawa, osobeno za novite zemji ~lenki na EU ve}e se identifikuvani izvorite koi se o~ekuva da deluvaat vo nasoka na zgolemuvawe na cenovnoto nivo vo makedonskata ekonomija. Toa se: efektot na Balasa i Samuelson, ili zgolemuvawe na cenite od strana na ponudata; usoglasuvawe na reguliranite ceni; faktori koi gi zgolemuvaat tro{ocite (cost-push factors) od sektorot na uslugite, kako {to se distributivniot sektor, sektorot na biznis uslugite, renti i dr.; povisok kvalitet i reputacija na doma{no proizvedenite proizvodi i dr. Empiriskiot fenomen koj go objasnuva pritisokot za zgolemuvawe na cenovnoto nivo od strana na ponudata e t.n. efekt na Balasa i Samuelson. Spored modelot na Balasa i Samuelson pri nepromenet devizen kurs, relativno povisokiot rast na produktivnosta vo razmenliviot sektor vo zemjite vo razvoj }e rezultira so povisoka stapka na inflacija. Spored ovie avtori pomalku razvienite zemji imaat poniska produktivnost

Cenovna konvergencija - predizvik na patot kon EU

89

vo razmenliviot sektor (sektorot stoki) od produktivnosta vo istiot sektor na porazvienata zemja. Poniskata produktivnost rezultira so poniski plati vo sektorot na razmenlivi i na nerazmenlivi dobra i sledstveno so ponisko cenovno nivo vo pomalku razvienata ekonomija. Paralelno so procesot na ekonomski rast i dostignuvawe na povisoko nivo na dohod (realna konvergencija) produktivnosta vo razmenliviot sektor }e se zgolemi pove}e vo odnos na produktivnosta vo nerazmenliviot sektor (sektor koj spored pretpostavkite na modelot ne e pod udar# na svetskata konkurencija) i }e rezultira so porast na platite vo ovoj sektor. Dokolku vrabotenite so isti kvalifikacii se ednakvo plateni vo dvata sektori vrabotenite vo nerazmenliviot sektor isto taka }e ostvarat povisoki plati, nezavisno od nivnata produktivnost. Povisokite tro{oci vo ovoj sektor (povisoki ceni) }e predizvikaat porast na op{toto cenovno nivo i apresijacija na realniot devizen kurs. Efektot na Balasa i Samuelson e osobeno zna~aen za zemjite vo tranzicija, kade liberalizacijata i dvi`ewata na relativnite ceni dovedoa do restruktuirawe i realokacija na resursite kon poproduktivni i izvozno orientirani sektori i apresijacija na devizniot kurs. Postoi li efektot na Balasa i Samuelson vo makedonskata ekonomija i do koja merka produktivnosta gi determinira i }e gi determinira cenovnite performansi vo idnina se klu~nite pra{awa na koi vo ovoj trud }e se obideme da dademe odgovor. Analizata na sektorskata produktivnost vo Makedonija poka`uva golema senzitivnost na rezultatite zavisno od definicijata na sektorite kako razmenlivi i nerazmenlivi. Imeno, dokolku industrijata e ekvivalent na sektorot razmenlivi dobra, a site ostanati granki se sektor na nerazmenlivi (definicija 1) produktivnosta vo razmenliviot sektor e poniska od nerazmenliviot, so relativno izedna~eni stapki na porast. Pri~inata za ovie ostvaruvawa e relativno sporiot proces na privatizacija vo makedonskata ekonomija, kako i otsustvoto na golemi izvozno orientirani me|unarodni kompanii koi }e proizveduvaat proizvodi so visoka dodadena vrednost. Dosega{nite stranski direktni investicii glavno se skoncentrirani vo sektorot na uslugi (telekomunikacii i finansisko posreduvawe) - fakt koj isto taka odi vo prilog na povisokata produktivnost vo nerazmenliviot sektor.

90

Sultanija BOJ^EVA-TERZIJAN - Ana MITRESKA

Analizata poka`uva deka trendot na porast na produktivnosta vo razmenliviot vo odnos na nerazmenliviot sektor e povisoka edinstveno dokolku vo razmenlivi pokraj industrijata se vklu~at i zemjodelieto, transportot, turizmot i trgovijata (ostanatite granki se vo nerazmenliviot sektor), definicija 24. Grafikon 4

Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija i Dr`aven zavod za statistika (DZS).

Ednostavnata analiza na produktivnosta poka`uva deka postoeweto na efektot na Balasa i Samuelson e vo zavisnost od klasifikacijata na sektorite. Taka, soglasno so prvata definicija, kako najtipi~na vo ekonomskite analizi vo analiziraniot period (1997-2005 godina) toj ne postoi vo makedonskata ekonomija, sprotivno na vtorata definicija spored koja ima indikacii za negovo postoewe. Za kone~en zaklu~ok neophodno e da se utvrdi postoeweto na vrskata me|u platite vo ekonomijata vo dvata sektori, kako i soodvetnata reakcija na cenite na razmenlivite i nerazmenlivite dobra.

Sektorskata klasifikacija na dejnostite vo ramki na sektorot na razmenlivi i na nerazmenlivi dobra e spored definiciite od Balazs Egert, Equlibrium Exchange Rates in Southeastern Europe, Russia, Ukraine and Turkey, Healthy or (Dutch) Diseased?, Austrian Central Bank, 2005.

Grafikon 6

Cenovna konvergencija - predizvik na patot kon EU

91

Grafikon 5
Prose~ni bruto plati, vo denari

Grafikon 6
Dvi`ewe na cenite na razmenlivite (R) i nerazmenlivite (NR) dobra

Izvor: Dr`aven zavod za statistika (DZS) i Narodna banka na Republika Makedonija.

Vo Makedonija platite vo sektorot na nerazmenlivi dobra se povisoki vo odnos na platite vo razmenliviot sektor. Sepak, ona {to e zna~ajno e deka mehanizmot na prilagoduvawe na platite postoi, odnosno tie paralelno se zgolemuvaat. Nivniot porast se reflektira preku povisoko cenovno nivo na razmenlivite, a od 2000 godina osobeno kaj cenite na nerazmenlivite dobra. Prethodnite dva fakti uka`uvaat na postoewe na mehanizam na prilagoduvawe na platite i cenite i indikacii za postoewe na Balasa i Samuelson efektot vo makedonskata ekonomija. Sepak, ovie zaklu~oci treba da se relativiziraat i toa poradi dve glavni pri~ini: 1) pridonesot na cenite na nerazmenlivite e relativno nizok vo utvrduvaweto na op{toto cenovno nivo, kako odraz na niskiot ponder na uslugite vo vkupniot cenoven indeks. Toa najdobro se gleda na grafikonot 3 kade i pokraj porastot na cenite na nerazmenlivite od 35% vo odnos na 2000 godina, porastot na tro{ocite na `ivot, kako indikator za cenovnoto nivo vo makedonskata ekonomija e zgolemen za okolu 4%. Ottuka mo`e da se zaklu~i deka povisokite ceni na nerazmenlivite imaat limitiran pritisok vrz vkupnoto cenovno nivo i vrz realniot devizen kurs na denarot i 2) ostvaruvawata kaj cenite ne go otslikuvaat efektot na Balasa i Samuelson, bidej}i toj ne e rezultat na povisokata produktivnost vo sektorot razmenlivi dobra, tuku re~isi vo celost se dol`i na deregulacijata na cenite na strujata, telekomunikciskite i po{tenski uslugi, proces zapo~nat vo 2000 godina.

92

Sultanija BOJ^EVA-TERZIJAN - Ana MITRESKA

Ottuka, zaklu~okot e deka do sega vo makedonskata ekonomija ne e prisuten efektot na Balasa i Samuelson. Sepak, o~ekuvawata se deka vo naredniot period porastot na produktivnosta vo makedonskata ekonomija }e se intenzivira, kako del od prirodniot proces na realna konvergencija kon zemjite ~lenki na EU. Za taa cel, napravena e scenario analiza za ocenka na goleminata na efektot na ovoj ekonomski fenomen vrz stapkata na inflacija vo makedonskata ekonomija. Pod pretpostavka deka Republika Makedonija e na nivo na razvoj na ostanatite EU zemji ~lenki gi koristime ponderite na stokite i uslugite od harmoniziraniot indeks na potro{uva~ki ceni (HICP) na makedonskiot indeks na tro{oci na `ivot. Na toj na~in go zgolemuvame u~estvoto na cenite na nerazmenlivite dobra od 17% (kolku {to iznesuva vo Makedonija vo 2006 godina) na okolu 40% vo evrozonata. Simulacijata poka`uva deka povisokiot ponder na uslugite, ili povisokiot razvoj na ekonomijata (povisoko nivo na dohod pretpostavuva i pogolem del od dohodot koj `itelite go tro{at na nerazmenlivi stoki) poka`uva deka tekovnoto cenovno nivo bi bilo povisoko za okolu tri procentni poeni (grafikon 3), {to ne e za zanemaruvawe. Reguliranite ceni isto taka pretstavuvaat potencijalen izvor za idno zgolemuvawe na cenovnoto nivo vo makedonskata ekonomija. Imeno, obratno od cenite na stokite koi bea liberalizirani u{te na po~etokot na procesot na tranzicija, iskustvoto poka`uva deka cenite na uslugite vo zemjite vo tranzicija ostanaa nepromeneti podolg vremenski period. I pokraj deregulacijata i liberalizacijata na ovie ceni tie se u{te se poniski od nivnite realni tro{oci. Vakvata sostojba se odr`uva po pat na direktni ili indirektni merki na dr`avata koi vo idnina moraat da se napu{tat. Imeno, soglasno evropskite strogi pravila za konkurencija ovie merki }e bidat eliminirani {to neminovno }e rezultira vo zna~ajno povisoki ceni. Pritisok za povisoki ceni se o~ekuva i poradi sostojbata na kapitalot. Taka, vo nekoi od sektorite, na primer vo `elezni~kiot transport ili vo javniot prevoz kapitalot e amortiziran i e potrebno negovo obnovuvawe zaradi obezbeduvawe ist kvalitet na uslugite kako i vo evropskite zemji. Vo otsustvo na subvencii od dr`avata toa }e dovede do potreba za golemi investicii i zgolemuvawe na cenite (Egert 2006).

Cenovna konvergencija - predizvik na patot kon EU

93

Goleminata na efektot e vo zavisnost od u~estvoto na reguliranite ceni vo cenovnite indeksi. Ova u~estvo vo novite zemji ~lenki na EU se dvi`i vo interval od 14-25% od vkupniot indeks na potro{uva~ki ceni (tabela 3). Tabela 3

Izvor: Lommatzsch, Wozniak.

Republika Makedonija so 14,7% e vo redot na zemjite so relativno nisko u~estvo na reguliranite ceni. Spored toa, mo`e da se zaklu~i deka vlijanieto vrz inflaciskite performansi bi bilo relativno poslabo vo odnos na del od novite zemji ~lenki so povisoko u~estvo na regulirani ceni vo cenovniot indeks. Vo odnos na tekovnata sostojba, vo Makedonija se primenuvaat dva tipa na kontrola na cenite: re`im na t.n. regulirani ceni od strana na regulatorni tela (Regulatorna komisija za energetika, Agencija za elektronski komunikacii) i re`im na soglasnost, kade cenite se formiraat od strana na javnite pretprijatija, a se odobruvaat od nivnite osnova~i. Cenite od oblasta na energetikata (nafteni derivati, priroden gas, elektri~na i toplinska energija) i telekomunikaciite (samo fiksniot soobra}aj) se ceni koi se regulirani od strana na regulatorni tela i toa od strana na Regulatornata komisija za energetika, odnosno Agencijata za elektronski komunikacii. Pritoa, u~estvoto na energetikata i telekomunikaciite vo strukturata na inflaciskiot indeks iznesuvaat okolu 10,5% i 2,7% vo 2006 godina, soodvetno. Samo okolu 1,5% od strukturata na inflaciskot indeks vo 2006 godina se odnesuva na administrirani ceni pod re`im na soglasnost vo koi spa|aat cenite za proizvodstvo i isporaka na surova voda, proizvodstvo i distribucija na voda za piewe, pro~istuvawe na otpadni vodi, odr`uvawe na ~istota vo gradovi i naselbi, pogrebalni uslugi i po{tenski uslugi, prevoz so `eleznica i aerodromski uslugi. Od druga strana, mora da se istakne faktot deka deregulacijata vo sektorite telekomunikacii i energetika koi se vo soglasnost so zakonite na Evropskata unija, vo Republika Makedonija mo`e da dovedat i do namaluvawe na cenite na del od uslugite. Najeklatanten primer za toa e fiksnata telefonija,

94

Sultanija BOJ^EVA-TERZIJAN - Ana MITRESKA

kade so zgolemuvawe na konkurencijata o~ekuvan e pad na cenite, koi vo momentov se edni od najvisokite vo regionot5. Faktorite od sektorot na uslugite koi gi zgolemuvaat tro{ocite, kako {to se distributivniot sektor, sektorot na biznis uslugite, renti i dr. pretstavuvaat zna~aen inflaciski faktor vo ekonomiite na zemjite pristapni~ki vo EU. Imeno, zgolemenoto koristewe na biznis uslugite gi zgolemuva cenite na proizvodite - trend o~ekuvan i vo makedonskata ekonomija, kade vo poslednite godini ve}e se zabele`uva porast na biznis uslugite, osobeno finansiskite. Sepak, faktor koj vo novite zemji ~lenki zna~ajno deluva{e vo nasoka na zgolemuvawe na cenite e rentata. Iskustvoto na novite zemji ~lenki poka`uva visok porast na cenite na nedvi`nostite koi vo odredeni zemji (Bugarija, Estonija i Litvanija) vo odredeni periodi nadminaa i 60% stapka na porast na godi{na osnova (Egert 2006). Ovie ostvaruvawa dovedoa do drasti~no zgolemuvawe na rentite, koi dopolnitelno bea zgolemeni zaradi povisokite tro{oci za izgradba na novi objekti. Krajniot efekt vrz cenovnoto nivo e sepak vo zavisnost od u~estvoto na rentite vo strukturata na inflaciskiot indeks, koja vo zemjite so visok procent na sopstvenost vrz stanovite (ownership occupancy ratio), kako {to se Bugarija (92,2%), Litvanija (91,1%) i drugi delumno se relativizira. Republika Makedonija isto taka spa|a vo redot na zemji so visok procent na sopstvenost vrz stanovite. Potvrda za toa e niskoto u~estvo na tro{ocite za renti vo strukturata na inflaciskiot indeks od 0,6%, {to voedno implicira i relativno mal prenosen efekt vrz vkupnata inflacija. Cenite na doma{nite proizvodi na svetskite pazari ~estopati se potceneti poradi slabata reputacija ili plasman na proizvodi so nizok stepen na obrabotka. Naporite koi vo ovoj domen se vlo`uvaat za promocija na doma{nite proizvodi, organiziran zaedni~ki nastap na svetskite pazari, inicijativite za sozdavawe na distributivni centri, vlezot na stranski direktni investicii vo proizvodstvoto se o~ekuva da pridonesat za producirawe na visokokvalitetni proizvodi, kako i prepoznatlivi (brend) proizvodi, {to vo krajna linija }e dovede do povisoki ceni na makedonskite proizvodi.
5

Third South East Europe Telecommunication Report, Europes Information Society Information Portal,dostapno nawww.ec.europa.eu.

Cenovna konvergencija - predizvik na patot kon EU

95

3. Zaklu~ok Makroekonomskite analizi vo zemjite koi go gradat svojot pat kon EU mnogu ~esto se pravat niz perspektiva na makroekonomskite efekti od procesot na evrointegracija. Edno od va`nite podra~ja e pra{aweto na me|usebnata interakcija na procesot na realna i cenovna konvergencija. Reformiraweto na ekonomiite pred i po vlezot vo EU, se o~ekuva da generira porast na produktivnosta vo ramkite na t.n. catching up process, porast na nivoto na dohodot i so toa cenoven pritisok. Imeno, za pogolem del od zemjite vo EU so ponisko nivo na razvienost i za zemjite koi se na pat kon EU e karakteristi~en t.n. cenoven disparitet, odnosno ponisko cenovno nivo vo odnos na porazvienite ekonomii. Ottuka, nivnata realna konvergencija se o~ekuva da go stesnuva ovoj disparitet, {to pretstavuva potencijalen rizik za ispolnuvawe na inflaciskiot kriterium vo ramkite na nominalnata konvergencija. Istra`uvawata poka`uvaat deka glaven izvor na cenovnite dispariteti se cenite na uslugite, pri {to se identifikuvani nekolku izvori koi bi dovele do stesnuvawe na vakvite dispariteti: Balassa-Samuleson efekt; Reguliranite ceni na oddelni uslugi i dobra; Konvergencija kaj rentite, cenite na delovnite uslugi, finansiskite uslugi, distributivniot sistem; Procesot na postepeno pribli`uvawe na nivoto na dohod kon ona na Unijata (catching up process) se o~ekuva da dovede do pomestuvawe na potro{uva~kata kon pokvalitetni proizvodi, {to dokolku ne se inkorporira vo mereweto na inflacijata }e rezultira so povisoko nivo na ceni; Proizvodstvo na brand proizvodi vo zemjata, {to }e zna~i i nivna povisoka cena. Kusata analiza poka`a deka vo ovie ramki makedonskata ekonomija e mnogu sli~na na novite zemji ~lenki. Imeno, inflacijata e poniska od onaa vo evrozonata, a cenovnoto nivo e samo okolu edna tretina od prosekot na EU-25. Voedno, sledej}i go iskustvoto na novite zemji ~lenki na EU, o~ekuvaniot rast na ekonomijata i postepenoto zabrzuvawe na procesot na realna

96

Sultanija BOJ^EVA-TERZIJAN - Ana MITRESKA

konvergencija kon EU (vo 2005 godina makedonskiot BDP per capita, PPS iznesuva okolu 29% od EU-256) se o~ekuva da implicira i porast na nivoto na cenite (proces na cenovna konvergencija). Ova na sreden rok i dava u{te pogolemo zna~ewe na potrebata za odr`uvawe na relativno nisko pojdovno nivo na inflacija, koe i pokraj toa {to bi bilo nadopolneto so o~ekuvanoto cenovno konvergirawe ne bi go zagrozilo postignuvaweto na mastri{kiot kriterium za inflacijata. Analizata na potencijalnite izvori na cenovni pritisoci poka`uva deka do sega vo makedonskata ekonomija ne e prisuten efektot na Balasa i Samuelson. Sepak, o~ekuvawata se deka vo naredniot period porastot na produktivnosta vo makedonskata ekonomija }e se intenzivira, pri {to napravena e scenario analiza za ocenka na goleminata na efektot na ovoj ekonomski fenomen vrz stapkata na inflacija vo makedonskata ekonomija. Za taa cel izvr{eno e reponderirawe na nacionalniot indeks na inflacija so ponderite na stokite i uslugite od harmoniziraniot indeks na potro{uva~ki ceni (HICP), {to go zgolemuva u~estvoto na cenite na nerazmenlivite dobra. Simulacijata poka`uva deka povisokiot ponder na uslugite, so zadr`uvawe na fiksna pretpostavka za promenata na nivnite ceni, rezultira so porast na tekovnoto cenovno nivo za okolu tri procentni poeni. Od aspekt na ostanatite faktori, se smeta deka site tie mo`e da imaat inflatorno dejstvo, no sepak nekoi so pomal intenzitet sporedeno so drugite zemji, a kaj drugi intenzitetot te{ko mo`e da se proceni. Ednostavnata analiza poka`uva deka makedonskata ekonomija vo domenot na cenovnata i realnata konvergencija se vklopuva vo prikaznata na novite zemji ~lenki na EU, so {to na sreden rok mo`e da se o~ekuvaat inflaciski pritisoci. Ottuka, cenovnata konvergencija mo`e da pretstavuva zna~aen predizvik na patot kon EU i nametnuva potreba od vodeweto na disciplinirani politiki koi }e uspeat da gi neutraliziraat ovie efekti i da ovozmo`at uspe{na nominalna konvergencija.

Presmetki vrz osnova na bazata na podatoci naWEO, IMF.

Cenovna konvergencija - predizvik na patot kon EU

97

Rezime Cenovnata konvergencija vo novite zemji ~lenki na EU pretstavuva predizvik na nivniot pat kon EU. Strate{kata opredelba na Republika Makedonija za polnopravno ~lenstvo vo Unijata rezultira so intenzivirawe na procesot na reformirawe i konvergencija. Ottuka iskustvata na zemjite ~lenki vo EU, a osobeno na novite zemji ~lenki se od golemo zna~ewe za o~ekuvawata za makedonskata ekonomija na sreden rok, kako i za identifikacija na potencijalnite rizici. Avtorite na trudot gi razgleduvaat izvorite koi se o~ekuva da deluvaat vo nasoka na zgolemuvawe na cenovnoto nivo vo makedonskata ekonomija. Spored niv, identifikuvanite faktori vo najgolem del impliciraat pojava na inflaciski pritisoci na sreden rok. Ottuka, cenovnata konvergencija mo`e da pretstavuva zna~aen predizvik na patot kon EU i nametnuva potreba od vodewe disciplinirani politiki koi }e uspeat da gi neutraliziraat ovie efekti i da ovozmo`at uspe{na nominalna konvergencija na makedonskata ekonomija.

Sultanija BOJCEVA - TERZIJAN Ana MITRESKA PRICE CONVERGENCE EU ACCESSION CHALLENGE Abstract Price convergence is a challenge for the new member states on their way to the European Union. The strategic orientation of Republic of Macedonia for full EU membership intensied the reforms and the process of convergence as in the other member states. Thus, the experience of the EU member states, and especially of the new member states is of great importance for the medium term expectations for the Macedonian economy, as well as for identication of the potential risks. The authors of the article are analyzing the potential sources of upward ination pressures for this group of countries. According to them, most of the identied factors imply higher price level in the Macedonian economy on the medium term. Thus, the price convergence can be a major challenge for Macedonian economy on the way to the EU. This creates need for conduct of disciplined economic policies that will neutralize these effects and enable successful nominal convergence of Macedonian economy.

98 Literatura:

Sultanija BOJ^EVA-TERZIJAN - Ana MITRESKA

1. gert, B, Equlibrium Exchange Rates in Southeastern Europe, Russia, Ukraine and Turkey, Healthy or (Dutch) Diseased?, Austrian Central Bank, 2005. 2. gert, B. Real Convergence, Price Level Convergence and Ination Differentials in Europe, Austrian Central Bank, 2006. 3. gert, Halpern and Macdonald Equilibrium Exchange Rates in Transition Economies: Taking Stock of the Issues, CEPR Discussion Paper No. 4809, 2006. 4. gert B., Lahrche-Rvil A. and Lommatzsch, K. The Stock-Flow Approach to the Real Exchange Rate of Transition Economies, CEPII Working Paper 15. 5. Lommatzsch, K. and Wozniak, P. Price Level Convergence and Ination in the EU-8, Background paper to the EFN-Euroframe report on Convergence and integration of the new member states to the euro area, dostapno na http://www.euroframe.org/ 6. Lnneman, P. and Matha, T. Regulated and services prices and ination persistance, ECB Working paper No.466. 7. Third South East Europe Telecommunication Report, Europes Information Society Information Portal, dostapno na www. ec.europa.eu. 8. Godi{ni izve{tai na Narodna banka na Republika Makedonija.