Metodija KANEV^EV

IZBIRA^KO PRAVO

o sovremenite sistemi na parlamentarna demokratija izbira~koto pravo se smeta za edno od fundamentalnite politi~ki prava na gra|anite, bidej}i preku nego tie masovno i organizirano u~estvuvaat vo procesot na politi~ko odlu~uvawe svrzan so konstituiraweto na vlasta i vospostavuvaweto na nejziniot legalitet i legitimitet. Osnovnata sodr`ina na izbira~koto pravo ja so~inuvaat dve negovi (ednakvo zna~ajni) dimenzii: a) pravoto na gra|anite da izbiraat svoi pretstavnici vo pretstavni~kite tela (aktivno izbira~ko pravo, pravo na glas) i b) nivnoto pravo da mo`at da bidat izbirani za ~lenovi na tie tela (pasivno izbira~ko pravo). Sostaven del od sodr`inata na ova pravo e i pravoto na gra|anite da u~estvuvaat vo izborite za drugi javni funkcii (na primer, na pretsedatelskite izbori), kako i pravoto da u~estvuvaat vo glasaweto za pra{awa za koi se odlu~uva po pat na referendum.

d-r Metodija Kanev~ev e profesor na Institutot po krivi~no pravo na Pravniot fakultet Justinijan Prvi vo Skopje

128

Metodija Kanev~ev

1. Pojava i razvitok na izbira~koto pravo Izbira~koto pravo e edno od najstarite prava na ~ovekot, {to se vbrojuva vo redot na t. n. prva generacija prava i slobodi. Prvite nikulci na ova pravo, kako i prvite rudimentarni oblici na negovoto ostvaruvawe vo praktikata, datiraat u{te od anti~ko vreme, koga toa zapo~na da se primenuva kako sredstvo za obrazuvawe na pretstavni~kite organi vo toga{nite gradovi-dr`avi. Podocna, izbira~koto pravo se praktikuva{e vo crkovnite i drugi organizacii, kako pat i na~in za vostanovuvawe na organite koi po~ivaa vrz soglasnosta na pripadnicite na ovie organizacii. Vo 1215 godina be{e konstituirano prvoto pretstavni~ko telo ( The great and model Parliament) vo Vestminster, Anglija. Eden vek podocna, ova pretstavni~ko telo go dobi dene{niot oblik, taka {to se podeli na dva dela: Goren dom (Dom na lordovite) i Dolen dom (Dom na komunite).1 Procesot na oblikuvaweto na izbira~koto pravo prodol`i vo periodot na nastanuvaweto na sovremenata dr`ava i nejziniot pretstavni~ki politi~ki mehanizam, a osobeno se intenzivira{e so pojavata na gra|anskiot parlamentarizam i politi~kite partii. Toj proces ja dostigna svojata kulminacija vo periodot me|u triesettite godini na 19-ot i pedesettite godini na 20-ot vek. Sovremenite oblici i sodr`ina na izbira~koto pravo se rezultat od dolgotrajnata i uporna borba na progresivnite sili (me|u koi osobeno predni~ea liberalnata bur`oazija i rabotni~kata klasa) za nivna emancipacija i za demokratizacija na op{testveniot `ivot voop{to. Edna od najeksploatiranite paroli na liberalnata bur`oazija vo borbata protiv feudalnoto op{testvo i kralskiot apsolutizam za ostvaruvawe na principot na narodniot suverenitet , be{e tokmu baraweto za vostanovuvawe na izbira~koto pravo i negovo pro{iruvawe vrz {to pogolem del od narodot. Me|utoa, po osvojuvaweto na vlasta bur`oazijata be{e taa {to so redica ograni~uvawa go onevozmo`uva{e pro{iruvaweto na izbira~koto pravo. Taa opredeluva{e mo{ne strogi kvalifikacii i limiti za steknuvawe na izbira~koto pravo, taka {to
1

Pavle Nikoli}: Ustavno pravo, Belgrad, 1991, str. 207.

Izbira~ko pravo

129

vo prvite decenii od nejzinoto vladeewe ova pravo go u`iva{e samo nezna~itelen del od polnoletnite gra|ani. Podocna, na istoriskata scena se pojavi nova op{testvena sila rabotni~kata klasa, koja ja prezede re~isi istata uloga {to ja ima{e liberalnata bur`uazija vo vremeto na kralskiot apsolutizam. I rabotni~kata klasa ne go dobi izbira~koto pravo na podarok od bur`oazijata, tuku se izbori za nego so uporna borba za politi~ka emancipacija. Najzna~ajna uloga vo taa borba odigra poznatoto ^artisti~ko dvi`ewe od vtorata polovina na 19 vek. Vo poznatata povelba od 1852 godina, bea sodr`ani redica principi koi se sostaven del od sovremenite izborni sistemi: op{to pravo na glas, tajno glasawe itn. Oktomvriskata revolucija i op{testvenite i socijalnite reformi po Vtorata svetska vojna bea dva mo{ne zna~ajni istoriski nastani koi izvr{ija re{ava~ko vlijanie vrz procesot na dooblikuvaweto na izbira~koto pravo. Vo 1948 godina izbira~koto pravo do`ivea svoevidna me|unarodna promocija, koga be{e inkorporirano vo eden od najva`nite me|unarodni dokumenti na 20-ot vek - Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot. Vo ~len 21 od Deklaracijata izre~no e statuirano deka voljata na narodot e osnova na dr`avnata vlast. Taa volja se izrazuva so slobodni izbori, preku op{to i ednakvo pravo na glas, so tajno glasawe i spored soodvetna postapka, so koja se obezbeduva slobodata na opredeluvaweto na glasa~ite. Ovie opredelbi za izbira~koto pravo podocna bea reafirmirani vo redica drugi me|unarodni dokumenti: Evropskata konvencija za pravata na ~ovekot od 1950 godina (~l. 3 od Protokolot br. 1), Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava od 1966 godina (~l. 25), vo Dokumentot od Konferencijata za ~ove~kata dimenzija na KEBS donesen vo Kopenhagen 1990 (str. 8) itn. 2. Karakter (priroda) na izbira~koto pravo Vo klasi~nata politi~ka i ustavno-pravna teorija postoeja vo osnova dve (dijametralno sprotivstaveni) sfa}awa za prirodata i karakterot na izbira~koto pravo. Tie se potpiraa vrz dve razli~ni filizofsko-ideolo{ki doktrini za op{testvoto, dr`avata, vlasta i za polo`bata na ~ovekot vo niv. a) Liberalnata politi~ka i ustavno-pravna teorija, inspirirana od ideite na prirodnopravnata filozofija i osobeno od

130

Metodija Kanev~ev

Rusoovoto u~ewe za prirodnite prava, za op{testveniot dogovor i za narodniot suverenitet, izbira~koto pravo go tretira{e kako vrodeno li~no pravo, {to mu pripa|a na sekoj poedinec kako ~len na op{testvenata zaednica. Taa smeta{e deka li~nata sloboda e prirodno pravo na ~ovekot, a izbira~koto pravo (kako eden od najsu{testvenite uslovi za taa sloboda) - negovo prirodno i neotu|ivo pravo . Bez ova pravo toj ne e sloboden gra|anin, tuku rob na vlasta. So ogled na toa {to narodot, kako origineren nositel na suverenitetot i na vlasta e sostaven od poedinci, sekoj od niv poseduva del od toj suverenitet, {to go ostvaruva preku vr{ewe na izbira~koto pravo. Zatoa, ova pravo ne mo`e da se odzema ili ograni~uva so zakon, za{to i ne e vostanoveno so zakon. Izbira~koto pravo e originerno pravo, toa mu prethodi na zakonot, ta zatoa zakonodavecot so zakon samo go sankcionira, im go priznava ova pravo na gra|anite. Izbira~koto pravo, isto taka, e op{to (univerzalno), za{to im pripa|a na site gra|ani, bez isklu~ok. Koristeweto na ova pravo e pretpostavka isklu~ivo na voljata na gra|anite. Nikoj ne mo`e i ne smee da vr{i presija vrz niv za da go vr{at ili da ne go vr{at ova svoe pravo. b) Vtoroto sfa}awe, inspirirano od u~eweto na Hegel i na nekoi drugi germanski ustavno-pravni teoreti~ari i negovi sledbenici (Laband, Jelinek i dr.), vo objasnuvaweto na karakterot i prirodata na izbira~koto pravo poa|a{e od metafizi~koto sfa}awe na dr`avata kako ve~na i univerzalna kategorija, od koja izviraat site prava, pa i izbira~koto. Spored ova sfa}awe izbira~koto pravo e izvedeno i kreirano od dr`avata, koja e suverena pri vostanovuvaweto, ograni~uvaweto ili odzemaweto na toa pravo. Izbira~ite se tretiraat kako dr`avni organi (za{to gi sozdavaat najvisokite organi na vlast), a izbira~kata funkcija kako javna funkcija odnosno javna slu`ba . Izbira~koto pravo kako funkcija se sfa}a{e i vo del od francuskata ustavno-pravna teorija, koja poa|a{e od ideja {to be{e dijametralno sprotivna od idejata za narodniot suverenitet. Spored privrzenicite na ova sfa}awe suverenitetot na narodot e nedelliv. Toj pripa|a na nacijata kako celina, a ne na poedincite {to ja so~inuvaat. Zatoa, tie ne samo {to ne poseduvaat del od toj suverenitet, tuku nemaat ni pravo da u~estvuvaat vo vr{eweto na politi~kata vlast. Zakonodavecot e suveren vo odlu~uvaweto za toa koi gra|ani }e dobijat izbira~ko pravo, {to e vo funkcija na izrazuvawe na nacionalnata volja.2

Izbira~ko pravo

131

Vo predvoenata jugoslovenska ustavno-pravna teorija ova sfa}awe za karakterot i prirodata na izbira~koto pravo go zastapuva{e Slobodan Jovanovi}, koj smeta{e deka izbira~ite treba da se tretiraat kako dr`avni organi koi rabotat vrz sozdavaweto na organite na javnata vlast, a izbira~kata funkcija kako javna slu`ba , nadle`nost, kako {to se sudeweto, administriraweto i re{avaweto za zakonite. Zatoa, ne treba da se govori za izbira~ko pravo tuku za izbira~ka dol`nost , odnosno za izbira~ka slu`ba.3 Vakvoto sfa}awe za karakterot i prirodata na izbira~koto pravo be{e osnova za vospostavuvawe redica uslovi (cenzusi) so koi se ograni~uva{e izbira~koto pravo na ogromen broj polnoletni gra|ani. Toa ednovremeno be{e osnova za voveduvawe pravna obvrska za koristeweto na ova pravo, ~ie{to nepo~ituvawe naj~esto povlekuva{e pari~na kazna. Taka, vo tekot na 19 i po~etokot na 20 vek obligatornoto pravo na glas be{e predvideno vo izbornite sistemi na redica evropski i drugi dr`avi: Belgija, [panija, Avstro-Ungarija, vo nekoi {vajcarski kantoni, kako i vo golem broj ju`noamerikanski dr`avi. Zadol`itelnoto pravo na glas go predviduvaa i Ustavot na Italija od 1948 godina, kako i Ustavot na Grcija od 1968 godina. Poa|aj}i od karakterot na demokratijata, od karakterot na pravata i slobodite na ~ovekot i gra|aninot, kako i od nivnata uloga vo politi~kiot `ivot na modernite dr`avi, sovremenata ustavno-pravna teorija se opredeli za prvoto sfa}awe za prirodata na izbira~koto pravo. Vrz taa osnova, vo re~isi site sovremeni ustavni i izborni sistemi izbira~koto pravo se tretira kako neotu|ivo li~no pravo na gra|anite. Toa im pripa|a na site polnoletni gra|ani, bez re~isi nikakvi drugi isklu~oci. Ograni~uvaweto na izbira~koto pravo na delovno nesposobnite lica, kako i na onie {to go zloupotrebile ova pravo, se isklu~oci koi go potvrduvaat praviloto za op{tiot (univerzalen) karakter na izbira~koto pravo.

Za site ovie sfa}awa vidi podetalno kaj: J. \or|evi}: Novi ustavni sistem, Savremena administracija, Belgrad 1989, str. 747-748; D. Prodanovi}: Izbori za centralna pretstavni~ka tela, Instutut dru{tvenih nauka, Belgrad 1968, str. 22-24; P. Nikoli}, op. cit., str. 214-216. Slobodan Jovanovi}: Dr`ava II, Belgrad, 1936, str.78.

132

Metodija Kanev~ev

Isto taka, vo re~isi site sovremeni ustavni i izborni sistemi predvideno e deka izbira~koto pravo e fakultativno, vo smisla na toa deka negovoto vr{ewe se prepu{ta na slobodnata volja na negovite nositeli. Dr`avite {to predviduvaa pravna obvrska za negovo koristewe, ja ukinaa ovaa obvrska, taka {to sega ni formalno ne postoi mo`nost za izrekuvawe kakvi i da e sankcii za gra|anite koi }e se opredelat da ne go koristat svoeto pravo na glas. 4 I ne samo toa! Re~isi site pravni sistemi vo svetot predviduvaat razli~ni oblici za za{tita na slobodata na izbira~ite pri odlu~uvaweto za toa dali i kako }e go vr{at svoeto izbira~ko pravo. 3. Principi vrz koi se temeli izbira~koto pravo Vo dolgotrajnata borba na progresivnite sili za demokratizacija na politi~kiot `ivot, {to trae{e pove}e od eden vek, iskristaliziraa slednive principi vrz koi po~iva izbira~koto pravo: op{to, ednakvo, neposredno izbira~ko pravo, {to se vr{i so tajno glasawe. Toa e minimumot atributi {to treba da gi sodr`i sekoj sovremen izboren sistem koj ima ambicii da go stekne epitetot demokratski. 3.1. Op{to i ograni~eno izbira~ko pravo U{te od samiot po~etok na vostanovuvaweto na izborite kako pat i na~in za konstituirawe na organite na javnata vlast, kako edno od najva`nite se postavi pra{aweto: komu treba da mu se priznae pravoto so davawe na svojot glas da u~estvuva vo izborot na ~lenovite na pretstavni~kite tela (aktivno izbira~ko pravo), odnosno komu treba da mu se ovozmo`i preku izbori da stane ~len na pretstavni~koto telo ili nositel na nekoja od javnite funkcii na koja se doa|a preku izbori (pasivno izbira~ko pravo). Izrazot op{to izbira~ko pravo na prv pogled sugerira zaklu~ok deka toa pravo treba da go imaat site ~lenovi na edna

Pove}e kako kuriozitet }e spomeneme deka vo nekoi dr`avi (Grcija, Turcija, Belgija) i denes formalno postoi mo`nost za izrekuvawe sankcii za gra|anite {to }e se opredelat da ne glasaat. Me|utoa, vo praktikata ovaa mo`nost voop{to ne se koristi.

Izbira~ko pravo

133

op{testvena zaednica, site gra|ani, bez isklu~ok. No, toa ne e taka! Imeno, ova pravo mo`at da go steknat gra|anite {to imaat opredeleni li~ni kvalifikacii. Op{toto izbira~ko pravo naj~esto se vrzuva za ona {to vo gra|anskoto pravo se narekuva delovna sposobnost. Denes e op{to prifaten stavot deka osnova za razumno ograni~uvawe 5 na izbira~koto pravo se fizi~koto i mentalnoto zdravje, kako i t.n. nedostojnost. Toa, prakti~no, zna~i, deka postoeweto na op{toto izbira~ko pravo pretpostavuva otsustvo na sekakva diskriminacija vrz osnova na socijalni, a ne vrz osnova na li~ni kriteriumi. 6 Me|utoa, vo slu~aite koga nekoi kategorii gra|ani, {to spored svoite li~ni kvaliteti bi trebalo da go u`ivaat izbira~koto pravo, se onevozmo`eni vo toa - zboruvame za ograni~eno izbira~ko pravo. Vo evolucijata na izbira~koto pravo od ograni~eno kon op{to poznati se redica uslovi (cenzusi) {to gi opredeluva{e grupata na vlast, za da na toj na~in diskfalifikuva zna~itelen del od izbira~koto telo vo participirawe vo politi~kite procesi. Od ovie uslovi gi poso~uvame osobeno slednive: imotnata sostojba, polovata i rasnata pripadnost, vozrasta i prestojuvali{teto (domicilot). a) Cenzus - imotna sostojba Imotnata sostojba e eden od najstarite, najra{irenite i najdolgo primenuvanite uslovi so ~ija{to primena se ograni~uva{e izbira~koto pravo na ogromen del od vozrasnite gra|ani. Steknuvaweto na izbira~koto pravo se uslovuva{e so poseduvawe imot od opredelena vrednost ili so pla}awe opredelen iznos na godi{en danok (so {to na posreden na~in se doka`uva{e imotnata sostojba na gra|anite). Vrzuvaweto na izbira~koto pravo so ovoj uslov se opravduva{e, me|u drugoto, i so stavot deka samo gra|anite koi poseduvaat imot od opredelena vrednost se dostatno sploteni so op{testvoto, za

I me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava, utvrduvaj}i go op{toto izbira~ko pravo, predupreduva na nerazumni ograni~uvawa na ova pravo (~l. 25 od Paktot). Vo ovaa smisla i Jovan \or|evi}: op. cit., str. 666 i Slobodan Jovanovi}, op. cit., str. 78.

134

Metodija Kanev~ev

da im se doveri odgovornosta {to proizleguva od vr{eweto na izbira~koto pravo. 7 Vo Anglija , pred reformata na izborniot sistem od 1832 godina, bea propi{ani isklu~itelno visoki imotni cenzusi kako uslov za steknuvawe na izbira~koto pravo. Tokmu zatoa, ova pravo go u`iva{e nezna~itelen del od polnoletnite gra|ani. Izbira~koto telo vo toa vreme be{e tolku malubrojno, {to bogatite lordovi i ministri lesno mo`ea da go potkupat mnozinstvoto od gra|anite so izbira~ko pravo. Na toj na~in tie ostvaruvaa celosna kontrola vrz Domot na Komunite. No, so reformite na izborniot sistem od 1832, 1867 i 1884/5 godina, imotniot cenzus postojano se namaluva{e, a so toa se zgolemuva{e brojot na gra|anite so izbira~ko pravo. So zgolemuvaweto na izbira~koto telo, izbornite korupcii ve}e ne mo`ea da im ja obezbedat prevlasta na lordovite i ministrite vo Dolniot dom. Toa be{e edna od osnovnite pri~ini {to tie, poleka, no sigurno, ja gubea svojata dominacija vo ovoj dom od angliskiot Parlament. Vo 1918 godina imotniot cenzus be{e drasti~no namalen, taka {to brojot na gra|anite koi po ovaa osnova bea li{eni od izbira~koto pravo stana simboli~en. 8 VoFrancija i po Revolucijata od 1789 godina postoe{e ograni~uvawe na izbira~koto pravo vrz osnova na imotnata sostojba. Od izbira~koto pravo bea li{eni site gra|ani {to ne pla}aa godi{en danok od opredelen iznos, kako i site lica {to imaa status na slugi. So reformata na izborniot sistem od 1792 godina imotniot (dano~en) cenzus be{e ukinat, no od izbira~koto pravo i natamu od bea li{eni licata so status na slugi. So Ustavnata povelba od 1814 godina dano~niot cenzus be{e povtorno vospostaven, taka {to se bara{e pla}awe godi{en danok od 300 franci, a so Zakonot za izborite vo Domot na pratenicite od 1831 godina, toj dano~en cenzus be{e namalen na 200 franci. Konsekvencija od postoeweto na dano~niot cenzus be{e {to vo periodot za koj zboruvame (toga{ Francija ima{e me|u 25 i 30 milioni `iteli), izbira~koto telo be{e drasti~no namaleno. Taka, vo 1817 godina izbira~koto telo go so~inuvaa 110 iljadi izbira~i, a vo 1831

7 8

R. Lane: Political Life, Glencoe Illinois, 1965, str. 34. Jovan Stefanovi}: Ustavno pravo FNRJ i komparativno, kwiga I, Zagreb, 1950, str. 421.

Izbira~ko pravo

135

godina samo 88 iljadi. Duri so reformite na izborniot sistem od 1848 godina, vo Francija be{e vospostaveno op{to izbira~ko pravo bez imotni ili drugi ograni~uvawa.9 Vo SAD, za vreme na kolonijalniot period, eden od najva`nite cenzusi za ograni~uvawe na izbira~koto pravo be{e zemji{nata sopstvenost. Podocna, ovoj uslov e modificiran, taka {to se bara{e pla}awe godi{en danok od opredelen iznos, a so tekot na vremeto se ubla`uva{e, taka {to po gra|anskata vojna se zadr`a samo vo ~etiri federalni dr`avi na SAD. Kone~no, namesto zemji{na sopstvenost i pla}awe danok, se bara{e pla}awe na t.n. izborna taksa, {to pretstavuva{e svoeviden relikt na dvata spomenati oblici na imoten cenzus vo nekoi federalni dr`avi. Ovoj uslov postoi i denes, no negovoto zna~ewe pove}e e simboli~no. 10 b) Cenzus - pol Edna od osnovite za ograni~uvawe na izbira~koto pravo, poznati vo istorijata, be{e i polovata pripadnost. Vrz ovaa osnova `enskiot del od populacijata vo nekoi zemji be{e li{en od izbira~koto pravo re~isi do sredinata na 20-ot vek. Toa prakti~no zna~i deka dobra polovina od polnoletnite gra|ani dolgo vreme nema{e nikakvo vlijanie vrz procesot na politi~koto odlu~uvawe svrzan so obrazuvaweto na vlasta, pa i vo politi~kiot `ivot voop{to. Me|u argumentite {to se istaknuvaa protiv politi~kata emancipacija na `enata dominiraa osobeno slednive: deka `enata bila tradicionalno vrzana za semejstvoto i za doma{nite raboti, poradi {to ne steknala sposobnost za vr{ewe na dr`avnite raboti; deka taa bila mnogu poemotivna od ma`ot, {to bil nejzin hendikep za u~estvo vo politi~kiot `ivot i za vr{eweto na dr`avnite raboti, za{to za niv se bara objektivnost i racionalnost; deka `enite ne mo`ele da bidat vojnici, pa spored toa ne mo`ele da bidat izbira~i; deka opasnosta od eventualnata suprematija na ma`ite se eliminirala so faktot

Nikoli}: op. cit., str. 216 i Voislav Grol: Evolucija izbornog prava u Francuskoj, Belgrad, 1938. 10 Lane: op. cit., str. 9; R. White: American Governement, New Jork, 1961, str. 445.

136

Metodija Kanev~ev

{to me|u ma`ot i `enata postoi solidarnost vo socijalna smisla; deka odlukite {to bi gi donesuvale `enite (koga bi bile vo pozicija toa da go pravat), ne bi imale avtoritet, poradi vkorenetata nedoverba na ma`ite vo politi~kata sposobnost na `enite itn. 11 Vakvata politi~ka neednakvost na `enite be{e logi~na posledica od nivnata op{testvena i ekonomska neednakvost. Me|utoa, kon krajot na 19 i po~etokot na 20 vek se javija silni dvi`ewa za emancipacija na `enata vo site sferi od op{testveniot `ivot, pa i vo sferata na politikata. Pod silno vlijanie na ovie dvi`ewa t.n. `ensko pravo na glas be{e za prv pat poseriozno postaveno vo angliskiot parlament vo 1867 godina, na inicijativa na Xon Stjuart Mil. No, Anglija ne be{e prvata zemja {to im go prizna izbira~koto pravo na `enite. Toa be{e [vedska. Imeno, istata godina vo ovaa zemja na `enite za prv pat im be{e ovozmo`eno da glasaat na izborite za lokalnite organi na vlast. Primerot na [vedska potoa go sledea site drugi skandinavski zemji. Taka, ova pravo na `enite prvo im go prizna Finska (1906), a potoa Norve{ka (1907) i Danska (1915). Po Oktomvriskata revolucija vo Rusija `enata za prv pat se stekna so ova pravo pod istite uslovi kako i ma`ot. Ovoj istoriski nastan ima{e silno vlijanie vrz pro{iruvaweto na krugot na zemjite {to go vovedoa izbira~koto pravo na `enite. Me|u dvete svetski vojni vakvo re{enie prifatija redica zemji vo Evropa i vo svetot: SAD, Anglija, Avstrija, [panija, Germanija, balti~kite zemji (Litvanija, Estonija, Letonija), Holandija, Polska, ^ehoslova~ka, a po Vtorata svetska vojna re~isi site drugi evropski zemji: Italija, [vajcarija,Grcija, Albanija, Jugoslavija, Francija itn. 12 Posledni bea najmalite evropski dr`avi: Andora (1971), San Marino (1974) i Luksemburg (1984).

11 12

Lane: op. cit., str. 34. i Jovanovi}, op. cit., str. 298. Interesno e da se odbele`i deka Francija, zemja so najdolga demokratska tradicija, be{e me|u poslednite {to gi izedna~i `enite i ma`ite vo pogled na izbira~koto pravo. Imeno, taa ova pravo na `enite im go prizna duri vo 1944 godina!

Izbira~ko pravo

137

v) Cenzus - rasna pripadnost Rasnata pripadnost kako uslov za steknuvawe i koristewe na izbira~koto pravo be{e konsekvencija od sfa}aweto za neednakvost na rasite odnosno za suprematija na belata rasa.13 Ograni~uvaweto na izbira~koto pravo vrz ovaa osnova vo minatiot vek osobeno be{e izrazena vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi. No, so 15 Amandman na Ustavot na SAD od 1870 godina, izre~no se zabranuva ograni~uvaweto na izbira~koto pravo vrz osnova na rasna pripadnost. Spored ovoj amandman, imeno: ... pravoto na glas na gra|anite na Soedinetite dr`avi ne smee da bide prikrateno ili ograni~eno nitu od strana na Soedinetite dr`avi, nitu pak od koja i da e federalna dr`ava, poradi bojata na ko`ata, rasata ili poradi porane{nata ropska polo`ba.14 Me|utoa, so ogled na toa {to Ustavot ne gi propi{uva{e uslovite za steknuvawe na izbira~koto pravo, tuku toa im go prepu{ta{e na federalnite edinici, nekoi od niv ja izigruvaa ovaa ustavna opredelba, taka {to propi{uvaa posebni uslovi, za koi se pretpostavuva{e deka nema da mo`at da gi ispolnat samo onie gra|ani koi ne bea pripadnici na belata rasa.Taka, vo pove}e amerikanski dr`avi kako uslov za steknuvawe izbira~ko pravo se predviduva{e t.n. test na pismenost . Ovoj test go polo`uvaa samo onie gra|ani {to }e doka`ea deka znaat da ~itaat i pi{uvaat, deka go razbiraat Ustavot i deka mo`at da go tolkuvaat. No, se poka`a deka testot ne mo`ea da go minat ni golem broj pripadnici na belata rasa. Zatoa, vo nekoi federalni dr`avi be{e vovedena t.n. dedovska klauzula, spored koja testot ne se primenuva{e vrz gra|anite koi imale izbira~ko pravo zaklu~no so 1 januari 1867 godina, t.e. do ukinuvaweto na ropstvoto i osloboduvaweto na crncite.15 Diskriminacijata na crne~koto naselenie vo pogled na izbira~koto pravo (i pokraj ustavnite garancii) prodol`i i vo tekot na ovoj vek! Taka, na primer, na izborite vo 1964 godina, vo

M. Grant: The passing of the Great Race, New Jork, 1922, str. 167. Ustav SAD iz 1867 godine - Institut za uporedno pravo, Belgrad, 1966. 15 Stefanovi}: op. cit., str. 428.
13 14

138

Metodija Kanev~ev

nekoi ju`ni dr`avi od ova pravo bile li{eni nekolku milioni crnci. 16 Zatoa, vo 1965 godina, e donesen t.n. Voting Rights Act, so koj na federalnite dr`avi im se zabranuva sekakvo negirawe i ograni~uvawe na izbira~koto pravo na gra|anite poradi nivnata rasa i boja na ko`ata. Ottoga{, vo izbornata praktika na SAD ne se zabele`ani nekoi pozna~ajni ekcesi svrzani so koristewe na izbira~koto pravo od strana na crne~koto naselenie. Ovaa najbrutalna osnova za ograni~uvawe na izbira~koto pravo so vekovi se primenuva{e i vo Ju`noafrikanskata republika, vo koja postoe{e najizrazena rasna diskriminacija i politika na aparthejd. Spored Ustavot na JAR od 1961 godina, izbira~ko pravo u`iva{e samo beloto malcinstvo. Me|utoa, pred desetina godini dojde do drasti~en presvrt. Vo 1992 godina be{e odr`an referendum na koj gra|anite na JAR pozitivno se izjasnija po pra{aweto za ukinuvawe na rasnata diskriminacija, a vo april 1994 godina bea oddr`ani pove}erasni (ili poto~no: nerasni) izbori. Na ovie izbori pobedi blokot od partii na ~ie{to ~elo be{e Nelson Mandela, koj stana prviot crne~ki pretsedatel vo istorijata na ovaa dr`ava. g) Cenzus - vozrast (starosen cenzus) So starosniot cenzus, steknuvaweto na izbira~koto pravo se uslovuva so navr{uvawe opredelena vozrast, {to naj~esto se poklopuva so brojot na godinite potrebni za steknuvawe polnoletstvo. Postoeweto na ovoj uslov e konsekvencija od sfa}aweto deka vo politi~kiot `ivot mo`at da u~estvuvaat samo gra|anite {to imaat opredeleno (pogolemo) `ivotno iskustvo odnosno deka gra|anite {to nemaat navr{eno opredelen broj godini od `ivotot ne se vo sostojba pravilno da go sfatat i da go koristat izbira~koto pravo. Vozrasta {to denes se bara za steknuvawe na izbira~koto pravo varira od dr`ava do dr`ava, no naj~esto vo granicite me|u 18 i 25 godini. Me|utoa, vo nekoi dr`avi starosniot cenzus za steknuvawe pasivno izbira~ko pravo bil (a vo nekoi i denes e)

16

P. H. Odegard: American Governement, New Jork, 1966, str. 88.

Izbira~ko pravo

139

zna~itelno povisok od onoj {to e potreben za steknuvawe na aktivnoto izbira~ko pravo. Povisokiot starosen cenzus e osobeno izrazen vo dr`avite ~ij{to parlament ima dvodomna struktura. Pritoa, pogolema vozrast se bara za izbor na pretstavnicite vo vtoriot dom na parlamentot, koj naj~esto e poznat pod imeto Senat. Spored Ustavot na Francija od 1848 godina, aktivno izbira~ko pravo u`ivaa site gra|ani {to imaa navr{eno 21 godina od `ivotot, a pasivno izbira~ko pravo steknuvaa gra|anite so navr{eni 25 godini od `ivotot. Italijanskiot Ustav od 1948 godina, pak, aktivnoto izbira~ko pravo go vrzuva{e za 25-godi{na vozrast, a za izbor vo Senatot se bara{e navr{uvawe najmalku 40 godini od `ivotot. Ustavot na SAD od 1787 za izbor vo Pretstavni~kiot dom predviduva{e minimum od 25-godi{na vozrast na gra|anite, a za izbor vo senatot 30-godi{na vozrast.17 I izborniot sistem na predvoena Jugoslavija prave{e jasna distinkcija vo pogled na steknuvaweto na aktivnoto i pasivnoto izbira~ko pravo. Taka, spored Izborniot zakon od 1922 godina, aktivnoto izbira~ko pravo se steknuva{e so navr{eni 21 godina od `ivotot, a pasivnoto so navr{eni 30 godini. Spored Ustavot od 1931 godina pak be{e vostanoveno dvodomno Sobranie, pri {to za izbor na pratenik vo Narodnoto sobranie be{e potrebno kandidatot da ima najmalku 30 godini, a za senator mo`e{e da bide imenuvan (od Kralot) ili izbran gra|anin koj ima{e navr{eno 40 godini. Po vojnata, vo Jugoslavija granicata za dobivawe izbira~ko pravo (aktivno i pasivno) be{e simnata na 18 godini. Ineresno e da se odbele`i deka so izbornoto zakonodavstvo doneseno neposredno po zavr{uvaweto na vojnata, postoe{e mo`nost so izbira~ko pravo da se zdobijat i lica pomladi od 18 godini. Uslov be{e tie da bile u~esnici vo NOB, odnosno da bile borci vo sostavot na Narodnoosloboditelnata vojska i partizanskite odredi. Podocna, vakva mo`nost predviduva{e i Ustavot na SFRJ od 1974 godina, so koj be{e voveden delegatskiot izboren sistem. Spored ovoj Ustav imeno, site rabotnici vo OZT (i vo site drugi

17

Pove}e za ova vidi kaj Nikoli}: op. cit., str. 218.

140

Metodija Kanev~ev

oblici na zdru`uvawe na trudot i sredstvata) imaa pravo da izbiraat i da bidat izbirani vo delegaciite za sobranijata na op{testveno-politi~kite zaednici i vo organite na upravuvawe vo OZT, bez ogled na nivnata vozrast, {to zna~i - iako nemaa navr{eno 18 godini od `ivotot. Ustavot na Republika Makedonija od 1991 godina steknuvaweto na aktivnoto i pasivnoto izbira~ko pravo go vrzuva za granicata od 18 godini (~l. 22, st. 1). Edinstven isklu~ok e pasivnoto izbira~ko pravo za izbor na Pretsedatel na Republikata, koe se steknuva so navr{uvawe 40 godini od `ivotot (~l. 80, st. 3 od Ustavot). d) Cenzus - prestojuvali{te (domicil) Ovoj cenzus izbira~koto pravo na gra|anite go uslovuva so nivno prestojuvali{te na teritorijata na dr`avata, odnosno na teritorijata na izbornata edinica vo koja go ostvaruvaat toa pravo. Ograni~uvaweto na izbira~koto pravo po ovaa osnova zapo~na da se primenuva vedna{ po voveduvaweto na op{toto pravo na glas. Celta be{e da se amortizira efektot od negovoto dosledno ostvaruvawe - drasti~no zgolemuvawe na brojot na gra|anite {to go so~inuvaat izbira~koto telo. Taka, na primer, vo Francija po reformata na izborniot sistem od 1848 godina (koga be{e proklamirano op{toto izbira~ko pravo), izbira~koto telo od 300 iljadi, vedna{ se zgolemi na, za toa vreme, fantasti~ni 2 milioni izbira~i. Bur`oazijata ispla{ena od brzoto {irewe na socijalisti~kite idei, treskavi~no nastojuva{e da iznajde na~in da go namali ovoj ogromen broj gra|ani so izbira~ko pravo. Taa ne smee{e da giba vo ustavnata proklamacija za op{tiot karakter na izbira~koto pravo. No, taa be{e elegantno zaobikolena so izborniot zakon od 1850 godina, koga be{e propi{an poseben uslov za koristewe na izbira~koto pravo - pretstojuvali{te na gra|anite na teritorijata na izbornata edinica vo traewe od najmalku 3 godini. 18 Rezidencijalniot uslov za steknuvawe i koristewe na izbira~koto pravo go predviduvaa i Ustavot na Belgija od 1830 godina, kako i Izborniot zakon na Anglija od 1918 godina, koi

18

Nikoli}: op. cit., str. 218

Izbira~ko pravo

141

baraa domicil od najmalku {est meseci vo ista op{tina, odnosno izborna edinica. Najdrasti~en vo ovoj pogled be{e Ustavot na Republika Irska od 1944 godina, koj bara{e od gra|anite da imaat domicil vo ista izborna edinica vo traewe od najmalku 5 godini. Ustavot na SAD ne go predviduva prestojuvali{teto me|u uslovite za steknuvawe ili koristewe na izbira~koto pravo. No, zatoa pak, ustavite na pogolemiot broj od nejzinite federalni edinici izbira~koto pravo go uslovuvaat ne samo so domicil vo izbornata edinica, tuku i vo dr`avata. Taka, na primer, ustavite na Luizijana i Severna Karolina predviduvaat domicil vo traewe od najmalku dve godini. Vo drugite dr`avi toj iznesuva {est meseci ili edna godina. Isto taka, vo najgolemiot del od federalnite edinici vo SAD se bara prestojuvali{te vo soodvetnata izborna edinica vo vremetraewe {to (od dr`ava do dr`ava) varira me|u 40 dena i edna godina.19 Inaku, ovoj cenzus mnogu pati be{e zloupotrebuvan vo izbornata praktika na SAD, za da na toj na~in bidat li{eni od izbira~koto pravo rabotnicite i drugite siroma{ni sloevi, koi vo potraga po zarabotuva~ka ~esto go menuvaa svoeto prestojuvali{te. Taka, na primer, na izborite vo 1960 godina od izbira~koto pravo bile li{eni okolu 8 milioni izbira~i, samo zatoa {to preminale od edna vo druga dr`ava, ili od eden vo drug gradski reon. 20 Izbornite sistemi na predvoena Jugoslavija predviduvaa ograni~uvawe na pasivnoto izbira~ko pravo po osnov na prestojuvali{te, no samo na opredelena kategorija gra|ani. Taka, Izborniot zakon od 1922 godina (donesen vrz osnova na Vidovdenskiot ustav od 1921 godina) i Zakonot za izbira~kite spisoci (donesen po stapuvaweto vo sila na t.n. Oktroiran ustav od 1931 godina), pasivnoto izbira~ko pravo na gra|anite {to steknale dr`avjanstvo preku naturalizacija (a koi ne bea Srbi, Hrvati ili Slovenci) go uslovuvaa so prestojuvali{te vo dr`avata vo traewe od najmalku deset godini. 21
19 20 21

C. E. Smith: Voting and Election Law, New Jork, 1960, str. 15-16 Navedeno spored G. Altman : Politi~ko grupisawe u SAD, Zagreb, 1964, str. 105. Olivera Vu~i}: Izborni sistemi po Vidovdanskom ustavu od 1921 i septembarskom ustavu od 1931 godine (Izbori u uslovima vi{estrana~kog sistema, Belgrad, 1990, str. 53 i 59.).

142

Metodija Kanev~ev

Ustavot na Republika Makedonija od 17 noemvri 1991 godina ne go predviduva domicilot me|u op{tite uslovi za steknuvawe na izbira~koto pravo. Edinstveno, pasivnoto izbira~ko pravo za izbor na Pretsedatel na Republikata go uslovuva so `itelstvo na Republika Makedonija vo traewe od najmalku deset godini vo poslednite 15 godini (~l. 80, st. 5 od Ustavot). 3.2. Ednakvo i neednakvo izbira~ko pravo Principot na ednakvo izbira~ko pravo zna~i deka sekoj izbira~ ima ednakov broj glasovi na izborite za opredelen organ ili telo, kako i toa deka glasot na sekoj izbira~ ima ednakva vrednost, nezavisno od negovata op{testvena polo`ba, stepen na obrazovanie, nacionalna, rasna ili kakva i da e druga pripadnost. Vo minatoto, op{toto izbira~ko pravo ne sekoga{ se poklopuva{e so ednakvoto izbira~ko pravo i obratno. Pri~ina za toa be{e nastojuvaweto na vladeja~kite sloevi na op{testvoto da si obezbedat pogolema izbira~ka sila na izborite i so toa da go obezvrednat principot na op{to izbira~ko pravo. Tokmu zatoa, vo istorijata sre}avame pove}e oblici na neednakvo izbira~ko pravo. Najpoznat i naj{iroko primenuvan oblik na neednakvo izbira~ko pravo be{e sistemot na t.n. pluralen votum ili pomno`en glas. Su{tinata na ovoj sistem se sostoe{e vo mo`nosta opredelena kategorija na gra|ani da se zdobijat so pove}e od eden glas. Pravoto na dopolnitelni glasovi se steknuva{e vrz slednive osnovi: poseduvawe imot od opredelena vrednost, obrazovanie od opredelen stepen ili vrz osnova na nekoja druga priznata polo`ba (status) vo op{testvoto. Taka, na primer, sistemot na pluralen votum se primenuva{e vo Belgija vo periodot od 1893 do 1919 godina. Vo toa vreme gra|anite na ovaa dr`ava mo`ea da imaat pove}e od eden glas ako ispolnuvaa nekoj od slednive uslovi: ako imaa imot od opredelena vrednost (nedvi`nosti vo vrednost od 200 franci, renta od najmalku 100 franci ili ako pla}aa danok od najmalku 5 franci), ako imaa diploma na nekoj od univerzitetite ili vi{ite {koli, ako bea na vozrast od najmalku 35 godini, ako bea `eneti i ako imaa zakonito potomstvo. Po ovie osnovi, pokraj osnovniot, mo`e{e da se dobijat najmnogu u{te dva (ekstra) glasa, {to }e

Izbira~ko pravo

143

re~e - vkupno tri glasa.3 o Vo Francija spored zakonot od 1920 godina, gra|anite {to pla}aa godi{en danok od najmalku 300 franci godi{no, imaa pravo da glasaat dva pati na edni isti izbori: edna{ koga se izbiraa pretstavnici od arondismanite i vtorpat, koga se glasa{e za pretstavnici od departmanite. Ovoj sistem se primenuva{e do reformata na izborniot sistem od 1930 godina, koga be{e ukinat. Ottoga{ vo Francija ne postoi nikakva mo`nost za zdobivawe so pove}e od eden glas, po koja i da e osnova. Vo Anglija, do donesuvaweto na Izborniot zakon od 1918 godina, gra|anite mo`ea da glasaat vo site izborni edinici vo koi poseduvaa imot od opredelena vrednost. Toa, prakti~no, zna~e{e deka bogatite gra|ani imaa tolku glasovi (na edni isti izbori), vo kolku {to izborni edinici poseduvaa imot. Tie imaa mo`nost da gi iskoristat site glasovi, za{to izborite vo toa vreme ne se odr`uvaa vo tekot na eden den, tuku traeja so nedeli. So reformite na izborniot sistem od 1918 godina, ova be{e modificirano, taka {to sega bogatite gra|ani mo`ea da glasaat samo vo dve izborni edinici, vo koi go ispolnuvaa imotniot cenzus. Od druga strana, sega tie mo`ea da glasaat samo na denot {to be{e opredelen za odr`uvawe na izborite vo celata zemja. Sistemot na pluralen votum vo Anglija ima{e u{te eden oblik. Imeno, site gra|ani so diplomi na nekoj od elitnite univerziteti, mo`ea da glasaat dva pati. So reformata na izborniot sistem od 1948/49 godina bea ukinati obata oblika na pluralen votum.3 1 Svoeviden oblik na pluralen votum postoe{e vo delegatskiot izboren sistem spored Ustavot na porane{na SFRJ od 1974 godina: gra|anite {to bea vo raboten odnos, a ednovremeno ~lenuvaa vo nekoja od op{testveno-politi~kite organizacii, imaa tri glasa: za soborite na zdru`en trud, za op{testvenopoliti~kite sobori i za soborite {to se izbiraa vrz teritorijalen princip (soborite na mesnite zaednici odnosno soborite na op{tinite). Vrabotenite gra|ani {to ne bea ~lenovi na

3o

31

Vo 1910 godina vo Belgija imalo vkupno 1.694. 619 izbira~i.Od toa 950.070 imale eden glas, 395. 866 imale dva glasa i 308. 683 tri glasa.(Navedeno spored Jovanovi}. op cit., str. 304). Stefanovi}. op. cit., str. 438 - 439; Prodanovi}, op. cit., str. 35.

144

Metodija Kanev~ev

op{testveno-politi~kite organizacii, imaa dva glasa, a nevrabotenite gra|ani {to ne ~lenuvaa vo spomenatite organizacii samo eden glas (za soborite {to se izbiraa vrz teritorijalen princip). Denes sistemot na pomno`en glas e napu{ten vo re~isi site sovremeni sistemi. No toa ne zna~i deka principot na ednakvo izbira~ko pravo se po~ituva vo celost i nasekade. Imeno, poznati se slu~ai na fakti~ka neednakvost na izbira~koto pravo kako posledica od nepravilno konstruirawe na izbornite edinici ili kako posledica od primena na opredelen model za podelba na mandatite. 3. 3. Neposredno i posredno izbira~ko pravo Neposrednoto izbira~ko pravo zna~i mo`nost za gra|anite {to imaat aktivno izbira~ko pravo so li~no vr{ewe na toa pravo, bez kakvo i da e posreduvawe, direktno, da gi izbiraat pretstavnicite vo centralnite i lokalnite pretstavni~ki tela, ili nositelite na drugi javni funkcii. Pandan na neposrednoto izbira~ko pravo e posrednoto izbira~ko pravo. Toa postoi toga{ koga izbira~ite izbiraat posrednici, koi vo nivno ime go vr{at izborot na ~lenovite vo pretstavni~kite tela ili nositelite na drugi javni funkcii na koi se doa|a preku izbori. Vo dosega{nata izborna praktika poznati se pove}e oblici na posredno izbira~ko pravo odnosno na posredni izbori. Eden od niv e koga izbira~ite izbiraat t.n. izbornici, koi namesto niv go vr{at izborot. Vtor oblik e koga izbira~ite izbiraat postojani ili ad hoc izborni tela (izborni kolegiumi), koi vo nivno ime go vr{at izborot. Posredno izbirawe postoi i koga izborot na povisokite pretstavni~ki tela go vr{at poniskite pretstavni~ki tela (lokalnite soveti) ili koga izbira~koto telo go so~inuvaat izbrani ili kvalifikuvani poedinci. 3 2 Vo sovremenite izborni sistemi dominiraat neposrednite izbori, za koi se smeta deka se podemokratski, za{to, me|u drugoto, ovozmo`uvaat da se ostvari mnogu potesna vrska me|u

32

Podetalno za ova vidi osobeno kaj: \or|evi}, op. cit., str. 721-722 i Stefanovi}, op. cit., str. 457- 458.

Izbira~ko pravo

145

{irokite narodni masi i vr{eweto na javnite funkcii. Od druga strana, za posrednite izbori se veli deka drasti~no go namaluvaat interesot na gra|anite za u~estvo na izborite, kako i za vr{eweto na javnite raboti voop{to. Vo povoena Jugoslavija se primenuvaa obata oblika na izbira~ko pravo. Neposrednoto izbira~ko pravo postoe{e do 1952 godina, koga be{e zameneto so posredno izbira~ko pravo. I delegatskiot izboren sistem, inauguriran so Ustavot na porane{na SFRJ od 1974 godina, zna~e{e vsu{nost poredno izbirawe. Noviot izboren sistem na Republika Makedonija predviduva neposredni izbori kako za lokalnite, taka i za centralnoto pretstavni~ko telo. 3.4. Javno i tajno glasawe Edno od najkontroverznite pra{awa svrzani so tehnikata na vr{ewe na izbira~koto pravo vo minatoto be{e - dali toa treba da bide so javno ili so tajno glasawe. Javnoto glasawe se vr{i usno, taka {to sekoj izbira~ izjavuva za kogo ili kako glasal, a izbira~kiot odbor taa negova volja na soodveten na~in ja notira vo izbira~kiot spisok. Za razlika od javnoto, tajnoto glaswe se vr{i pismeno. Izbira~ot dobiva otpe~ateno glasa~ko liv~e na koe se ozna~eni imiwata na predlo`enite kandidati ili kandidatski listi. Potoa, toj vleguva vo posebno ograden prostor, kade {to na propi{an na~in (so zaokru`uvawe, podvlekuvawe, stavawe krst ili nekoj drug znak), go ozna~uva imeto na kandidatot ili kandidatskata lista za koi go dava svojot glas. Na krajot, izbira~ot go svitkuva glasa~koto liv~e i go ufrla vo edna od glasa~kite kutii. Poznat e u{te eden na~in na koj se vr{i tajnoto glasawe so gumeni top~iwa. Toa se vr{i taka {to izbira~ot dobiva gumeno top~e, a potoa svojata raka edno po drugo ja stava vo site postaveni izbira~ki kutii. Ovie se napraveni taka {to da ne mo`e da se vidi vo koja od niv izbira~ot ja otvoril {akata, nitu pak da se ~ue {um od pa|aweto na top~eto. 3 3
33

Glasaweto so gumeni top~iwa se primenuva{e vo predvoena (stara) Jugoslavija.Poradi golemiot broj nepismeni izbira~i toa najde svoja primena i vo povoena Jugoslavija s do 1952 godina.

146

Metodija Kanev~ev

Dvata opi{ani na~ina na glasawe imaa svoi privrzanici i protivnici. Privrzanicite na javnoto glasawe ({to, patem re~eno, istoriski mu prethodi na tajnoto glasawe) tvrdea deka toa e podemokratsko, za{to ja pottiknuvala gra|anskata hrabrost na izbira~ite i nivnata gotovnost da snosat moralna odgovornost za izrazenata volja pri glasaweto. Spored niv, isto taka, vakviot na~in na glasawe pridonesuval izborite navistina da bidat iskreni i ~esni. Golemiot Monteskje, soglasuvaj}i se so konstatacijata na Ciceron deka zakonite {to predvidoa tajno glasawe bea edna od glavnite pri~ini za propa|awe na Rimskata Republika, i samiot se zalaga{e za sistem na javno glasawe. Spored nego toa bi trebalo da pretstavuva osnoven zakon na demokratijata.3 4 Protivnicite na javnoto glasawe, pak, smetaa deka ovoj na~in na glasawe ima redica slabosti i nedostatoci {to mo`at sosema da gi iskrivokol~at izbornite rezultati. Od niv tie gi poso~uvaa osobeno slednive: deka vakviot na~in na glasawe dopu{ta mo`nost za vr{ewe vlijanija i pritisoci vrz izbira~ite, deka drasti~no go zgolemuva brojot na apstinentite, deka ovozmo`uva izborna korupcija itn. Za volja na vistinata treba da se ka`e deka nekoi od nedostatocite za koi zboruvaa protivnicite na javnoto glasawe bea zabele`ani vo izbornata praktika. Taka, na primer, vo Anglija, kade {to javnoto glasawe se primenuva{e do reformata na izborniot sistem od 1892, godina mnogupati ima{e pojavi na korumpirawe na izbira~ite. Imeno, so ogled na toa {to vo ovoj period izborite traeja so nedeli, nekoi izbira~i gi ~ekaa poslednite denovi, za da mo`at {to poskapo da gi prodadat svoite glasovi. Na izborite {to se odr`aa 1903 godina vo Prusija, pak, na javnoto glasawe za toga{niot Landtag izlegle samo 23,6% od izbira~ite, a na tajnoto glasawe za Rajhstagot - 75%. Dilemata javno ili tajno glasawe be{e re{ena vo polza na tajnoto glasawe. Denes, toa e dominantniot na~in na koj se vr{i glasaweto vo svetot.

34

Navedeno spored Stefanovi}, op. cit., str. 456.

Izbira~ko pravo

147

Rezime Avtorot na statijava se zanimava so izbira~koto pravo, kako edno od najzna~ajnite politi~ki prava na gra|anite, preku koe tie masovno i organizirano participiraat vo procesot na politi~koto odlu~uvawe svrzan so konstituiraweto na vlasta i vospostavuvaweto na nejziniot legalitet i legitimitet. Otkako prvin sosema sumarno se osvrnuva vrz sodr`inata i funkciite na izbira~koto pravo, avtorot dava kratok istoriski prikaz za pojavata i razvitokot na izbira~koto pravo, a potoa podetalno se fokusira vrz pra{awata svrzani so karakterot (prirodata) na ova pravo, kako i vrz negovite osnovnite principi, {to kako minimum atriubuti treba da gi sodr`i sekoj izboren sistem {to ima ambicii da go stekne epitetot demokratski.

148 Literatura 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13.

Metodija Kanev~ev

14. 15. 16.

P. Nikoli}: Ustavno pravo, Beograd, 1991 D. Prodanovi}: Izbori za centralna pretstavni~ka tela, Instutut dru{tvenih nauka, Belgrad 1968. S. Jovanovi}: Dr`ava II, Belgrad, 1936. R. Lane: Political Life, Glencoe Illinois, 1965. J. \or|evi}: Ustavno pravo, Savremena administracija, Belgrad 1989. J. Stefanovi}: Ustavno pravo FNRJ i komparativno, kwiga I, Zagreb, 1950. V. Grol: Evolucija izbornog prava u Francuskoj, Belgrad 1938. R. White: American Governement, New Jork, 1961. M. Grant: The passing of the Great Race, New Jork, 1922. P. H. Odegard: American Governement, New Jork, 1966. C. E. Smith: Voting and Election Law, New Jork, 1960. G. Altman: Politi~ko grupisawe u SAD, Zagreb, 1964. O. Vu~i}: Izborni sistemi po Vidovdanskom ustavu od 1921 i septembarskom ustavu od 1931 godine (Izbori u uslovima vi{estrana~kog sistema, Belgrad, 1990). H. ^emeriki}: Obavezno glasawe, Pravna misao, br. 3-4/37, Belgrad. E. Kleppner i dr.: The evolution of American Electoral Sistems,Westport,Connecticut 1981. W. Mackenzie, Free Elections, London 1958.