m-r Karolina RISTOVA - ASTERUD

DEMOKRATSKIOT KARAKTER NA EVROPSKATA UNIJA

Voved

a me|unarodno nivo, a osobeno za dr`avite od centralna i od isto~na Evropa, Evropskata unija (EU) i nejzinite dr`avi-~lenki pretstavuvaat sinonim za demokratijata1. Me|utoa, ako se proanalizira podetalno odnosot na EU kon demokratskoto praktikuvawe na politi~kata mo}, od nejzinite po~etoci do denes, vakviot demokratski imix stanuva problemati~en. Imeno, od po~etokot gradeweto na demokratskiot identitet na EU pretstavuva evolutivna kategorija, pridru`ena so mnogu protivre~nosti i otvoreni pra{awa. Ako se zeme predvid deka
1

Politi~kata teorija izobiluva so re~isi neograni~en broj sfa}awa i definicii na poimot demokratija. Za potrebite na ovoj trud }e se ograni~ime na sfa}aweto na demokratijata kako pravo na gra|anite da u~estvuvaat vo praktikuvaweto na politi~kata mo} niz instituciite na daden politi~ki sistem.

m-r Karolina Ristova Asterud e pomlad asistent na Pravniot fakultet - Skopje, Univerzitet Sv. kiril i Metodij

66

m-r Karolina Ristova - Asterud

demokratijata vleguva vo t.n. politi~ki kriteriumi za za~lenuvawe vo Unijata za dr`avite-aspiranti, kako {to e, na primer, Makedonija, toga{ potemelnoto razbirawe na odnosot EU demokratija na politi~ki i na nau~en plan stanuva mo{ne relevantno pra{awe za ovie dr`avi. Vo ovaa smisla, vo ovoj trud }e se osvrneme na evolucijata na odnosot EU - demokratija, }e gi proanalizirame sferite na manifestirawe na (ne)demokratskiot karakter na EU i, kone~no, }e se osvrneme na perspektivite na demokratijata vo ramkite na Unijata vo idnina. Demokratskata preobrazba na Evropskata unija Dogovorite so koi bea osnovani trite evropski zaednici (Dogovorot za osnovawe na Evropskata zaednica za jaglen i ~elik od 1951 godina 2 , Dogovorot za osnovawe na Evropskata ekonomska zaednica od 1957 godina 3 i Dogovorot za osnovawe na Evropskata zaednica za atomska energija 4 ) i so koi se udrija temelite na dene{nata EU voop{to ne ja spomenuvaa demokratijata. Ovie tri osnova~ki dogovori vo svoite preambuli koi nemaa pravnoobvrzuva~ko dejstvo samo ja artikuliraa opredelenosta na dr`avite-~lenki na sekoja od zaednicite za za~uvuvawe na mirot i slobodata bez eksplicitno da ja spomenat demokratijata. Za vakviot odnos kon demokratijata vo osnova~kite dogovori postojat dve dominantni objasnuvawa. Prvoto objasnuvawe trgnuva od logikata deka dr`avite-osnova~i trgnuvale od pretpostavkata deka demokratskiot karakter na Zaednicite e impliciten, so ogled na demokratskiot karakter na nivnite politi~kite sistemi5 . Vtoroto objasnuvawe trgnuva od mo`nosta deka dr`aviteosnova~i go primenile t.n. funkcionalen metod na integracija: ostvaruvawe na politi~ki celi so ekonomski sredstva (Verhoeven, str. 218). Imeno, dr`avite-osnova~i trgnale od postulatot deka so postepenoto obedinuvawe na industriite na vojnata (jaglenot i ~elikot), na atomskata energija i na drugite formi na ekonomska aktivnost }e se obezbedi postepeno nadminuvawe
2 3 4 5

261 U.N. T.S. 143 298 U.N.T.S.11 298 U. N. T.S. 169 Dr`avi-osnova~i na site tri Evropski zaednici se: Belgija, Germanija, Italija, Luksemburg, Francija i Holandija.

Demokratskiot karakter na Evropskata unija

67

na tesnogradite interesi na evropskite dr`avi i }e dojde do sozdavawe na s# pobliska unija me|u narodite na Evropa ne samo na ekonomski, tuku i na politi~ki plan, se razbira, vo forma na eden demokratski supranacionalen re`im. So drugi zborovi, na (demokratskoto) politi~ko obedinuvawe se gledalo kako na proces {to trebalo da dobie zamav duri po posu{tinskoto ekonomsko obedinuvawe, a ne kako na normativno oktroiran re`im. Deka sozdavaweto na s# pobliska unija me|u narodite na Evropa pretstavuvalo proekt na postepena demokratizacija, mo`e da se ilustrira so pove}e primeri za koi zaedni~ki imenitel e faktot deka evropskata integracija vo po~etokot bila re~isi ekskluzivno pole na me|udr`avni pregovori, dogovori i politi~ki odluki vo koi dr`avite, a ne i nejzinite gra|ani, se javuvaat kako edinstven relevanten subjekt na politi~kata mo} i na re{avaweto, {to vpro~em (s# u{te) pretstavuva karakteristika na klasi~nite me|unarodni odnosi. Taka, na primer, za nedemokratskata postavenost na evropskite zaednici vo fazata na nivnoto osnovawe e vospostavuvaweto, na~inot na re{avaweto i nadle`nostite na najzna~ajnite institucii na Evropskite zaednici, imeno na Sovetot na ministrite, Komisijata ( Visokata uprava vo slu~ajot na Evropskata zaednica za jaglen i ~elik) i Sobranieto 6 . Spored osnova~kite dogovori, politi~koto re{avawe i legislativnata dejnost bile dominirani od Sovetot na ministrite dodeka Komisijata gi dominirala legislativnata inicijativa i izvr{nata funkcija, a imala i odredeni poslabi legislativni nadle`nosti. Sobranieto (podocna, Evropski parlament), koe spored osnova~kite dogovori e identifikuvano kako pretstavni~ki organ na gra|anite na dr`avite-~lenki, vo

Vsu{nost, pravno gledano, ovie organi bile posebno predvideni za sekoja od Evropskite zaednici, no politi~ki gledano tie funkcionirale kako zaedni~ki organi. Institucionalnata ramka na Zaednicite }e bide poednostavena so Konvencijata za zaedni~ki institucii na Evropskite zaednici (Convention on certain institutions common to the European Communities) od 1957 g., so koja se predviduva{e vospostavuvawe na edinstveno Sobranie za site tri zaednici, i so t.n. Obedinuva~ki dogovor (Merger Treaty) od 1965 g., so koj se predviduva vospostavuvawe zaedni~ki Sovet na ministrite i zaedni~ka Komisija na Evropskite zaednici (1967, O.J. No. L 152).

68

m-r Karolina Ristova - Asterud

legislativniot proces imalo edinstveno konsultativna uloga, kako i odredena nadzorna funkcija vo odnos na rabotata na drugite institucii na Zaednicite, pred s # na Komisijata. Samoto konstituirawe na ovie institucii, isto taka, te{ko mo`e da se kvalifikuva kako demokratsko. Sovetot na ministrite bil sostaven od ministrite vo vladite na dr`avite-~lenki i negovite ~lenovi direktno gi zastapuvale stavovite i interesite na nacionalnite vladi. Iako zamislena kako supranacionalen organ nezavisen od nacionalnite vladi, Komisijata vo svojot personalen sostav, bila vo direktna zavisnost od nacionalnite vladi. ^lenovite na Sobranieto ne bile izbirani na neposredni izbori od gra|anite vo dr`avite-~lenki, tuku bile delegirani od sostavot na nacionalnite parlamenti spored odnapred utvrdeni distributivni kvoti na prateni~ki mesta za dr`avite-~lenki7 . Prviot is~ekor kon ubla`uvawe na vakviot demokratski deficit i nedostatok na demokratski legitimitet na instituciite na Evropskite zaednici e napraven vo 1976 g., koga dr`avite-~lenki, vo ramkite na Sovetot, se soglasuvaat za potrebata od donesuvawe na Aktot za izbor na pretstavnicite vo Sobranieto na neposredni i op{ti izbori8 . Po ratifikuvaweto od nacionalnite parlamenti, ovoj dogovor pretstavuva{e osnova za odr`uvawe na prvite neposredni izbori za Sobranieto vo 1979 g. na koi gra|anite neposredno gi izbrale svoite pretstavnici. No zgolemeniot demokratski legitimitet na Sobranieto ne ode{e raka pod raka so zgolemuvaweto na nadle`nostite i politi~kata mo} na ovaa institucija. Dr`avite-~lenki i ponatamu poka`uvaa golem otpor kon politi~koto obedinuvawe vrz demokratska osnova, pred s #, zatoa {to toa implicira prenesuvawe suvereni prava na dr`avite vrz Zaednicite vo politi~kata sfera stricto sensu i, se razbira, prenesuvawe na zna~itelna politi~ka mo} ( Borchardt, 11-14). Sepak, demokratskiot deficit na Evropskite zaednici vo nivnata vnatre{na struktura i funkcionirawe ne gi spre~i istovremeno da ja instrumentaliziraat demokratijata vo svojata nadvore{na ekonomska i politi~ka agenda. Evropskite zaednici

7 8

^len 138 od Dogovorot za EEZ i ~len 108 od Dogovorot za EZAE; Act concerning the Election of the Representatives of the Assembly by Direct Universal Suffrage, (1976) O.J. No. L 278/1;

Demokratskiot karakter na Evropskata unija

69

postojano poka`uvale vozdr`anost vo sorabotkata so dr`avi so nedemokratski re`imi, pred s#, vo pogled na sklu~uvaweto na dogovorite za sorabotka vo koi postojano se insistiralo na demokratskite principi , a na nivnata povreda se gledalo kako na materijalna povreda na dogovorot vo smisla na Vienskata konvencija za pravoto na dogovorite 9 . Dopolnitelno soo~eni so t.n. ju`no pro{iruvawe, odnosno so pristapuvaweto na Grcija, [panija i na Portugalija vo Evropskite zaednici, za {to postoe{e politi~ka poddr{ka me|u dr`avite-~lenki, a poradi problemati~niot odnos na spomenatite dr`avi-kandidati so gradeweto demokratski politi~ki re`im10 , Evropskite Zaednici bea pod pritisok eksplicitno da go artikuliraat pretpostaveniot demokratski karakter na politi~kiot re`im na dr`avite-~lenki, a voedno i da ja utvrdat demokratijata kako uslov za pristapuvawe kon Zaednicite. Toa e storeno so Kopenhagenskata deklaracija za demokratijata donesena od Evropskiot sovet vo 1978 g., vo koja se naveduva deka po~ituvaweto i odr`uvaweto na pretstavni~kata demokratija i na ~ovekovite prava vo sekoja dr`ava-~lenka pretstavuvat su{testveni elementi na ~lenstvoto vo Evropskite zaednici 11 . Sepak, ovaa deklaracija be{e samo politi~ka deklaracija, bez pravni posledici, {to }e bide pri~ina od 1979 g. Evropskiot parlament da po~ne s # pointenzivno da bara vklu~uvawe na demokratskiot kriterium vo konstitutivnite dogovori na Evropskite zaednici, so {to toj bi dobil formalno-praven karakter i pravno obvrzuva~ko dejstvo. Vakvite napori na Parlamentot bea pri~inata {to vo Predlogdogovorot za EU od 14 fevruari 1984 g. be{e predvidena posebna sankcija vo slu~aj na seriozni i postojani povredi na demokratskite principi od
9

10

11

Za podetalno, vidi: Communication from the Commission, On the inclusion of respect of democracy and human rights in agreements between the Community and third countries, Bull. EU Supp. 3/95 (1995); Site tri dr`avi-kandidatki bea pod diktatorski re`imi vo tekot na 70te godini na 20-ot vek, {to ima{e direktni posledici vo odnosite na ovie dr`avi so Evropskite zaednici. Na primer, kako posledica na dr`avniot udar vo Grcija od 21.04. 1967 g., po {to se vovede voen re`im vo dr`avata, Dogovorot za asocijacija me|u EEZ i Grcija be{e prakti~no zamrznat vo periodot me|u 1967-1974 godina. Odnosite na [panija i na Portugalija so zaednicata bea svedeni samo na dogovori za trgovska sorabotka, a ne i na dogovori za asocijacija. Copenhagen Declaration on Democracy, Bull.E.C. 3/78 (1978);

70

m-r Karolina Ristova - Asterud

dr`ava-~lenka. Me|utoa, so ogled na toa {to ovoj predlog-dogovor do`ivea fijasko i nikoga{ ne be{e prifaten od dr`avite~lenki, nastojuvawata na Evropskiot parlament vo ovoj pravec do`iveaja neuspeh. Sepak, kako bledo eho demokratijata be{e spomenata vo preambulata na Edinstveniot evropski akt12 . Vistinskata i intenzivna demokratskata preobrazba na EU zapo~na vo devedesettite godini na 20-ot vek, koga pove}e krupni slu~uvawa na evropskiot kontinent gi nateraa dr`avite-~lenki da razmisluvaat za (ne) demokratskiot karakter i demokratskata idnina na Evropskite zaednici: pa|aweto na Berlinskiot yid vo 1989 g., po~etocite na demokratskata tranzicija vo Isto~na Evropa, recesijata i antidemokratskite tendencii vo nekoi dr`avi~lenki, kako na primer, vklu~uvaweto na neofa{istite vo vlasta vo Italija vo 1994 g. Novite razmisluvawa za demokratijata kako imperativ za uspe{nosta na proektot za evropska integracija najdoa svoj izraz ne samo vo preambulata, tuku i vo normativniot del na Dogovorot za EU od 1993 g., popoznat u{te kako Mastrihtski dogovor13 . Vo ~lenot F(1) od Dogovorot za EU be{e utvrdeno deka Unijata }e gi po~ituva nacionalnite identiteti na dr`avite-~lenki ~ii sistemi se zasnovani vrz principite na demokratijata. Ponatamu, ~lenot J(1) od ovoj dogovor ja utvrduva demokratijata kako cel na zaedni~kata bezbednosna i nadvore{na politika14 , so {to samo pravno se sankcionira dolgogodi{nata praktika na nadvore{no-politi~koto dejstvuvawe na Evropskite zaednici. So ovie odredbi Dogovorot za EU prvpat mu dava pravno-obvrzuva~ko dejstvo na demokratskiot kriterium. Isto taka, prvpat po Mastrihtskite reformi

12

13 14

Vo preambulata na Edinstveniot evropski akt se naglaseni: re{enosta na dr`avite-~lenki da dejstvuvaat zaedno za promovirawe na demokratijata i uveruvaweto deka Evropskiot parlament, koj e izbran so op{to pravo na glas, pretstavuva neizbe`no sredstvo za izrazuvawe na `elbite na demokratskite narodi na Evropa. Vidi, Single European Act, (1987) O.J. No. L 169; Treaty on European Union, (1992) O.J. No. C 191; So Dogovorot za EU od 1993 g. zaedni~kata bezbednosna i nadvore{na politika pretstavuva eden od trite stolba na EU. Trite osnova~ki zaednici go pretstavuvaat prviot stolb (Evropskata zaednica), a sorabotkata vo oblasta na pravosudstvoto i na vnatre{nite raboti go pretstavuvaat tretiot stolb. Prviot stolb ima zaedni~ki institucii dodeka drugite dva stolba, vo princip, s# u{te se upravuvani soglasno so principite na me|uvladinata me|unarodna sorabotka na dr`avite-~lenki na EU.

Demokratskiot karakter na Evropskata unija

71

konstitutivnite dogovori sodr`at odredba vo odnos na ulogata na politi~kite partii na nivo na Unijata. Pokonkretno, so ~lenot 191 od Dogovorot za EZ eksplicitno se naveduva deka Politi~kite partii na evropsko nivo pretstavuvaat faktor na integracijata vo ramkite na Unijata. Partiite pridonesuvaat za formirawe na evropskata svest i za izrazuvawe na politi~kata volja na gra|anite na Unijata 15 . Sepak, demokratijata stanuva top-tema na evropskiot proekt po efektot Mastriht {to se slu~uva so referendumskoto odbivawe na Mastrihtskiot dogovor od gra|anite na Danska na 2 juni 1992 g. 16 Dopolnitelno, Dogovorot dobiva tesno mnozinstvo na referendumot vo Francija odr`an na 20 septemvri 1992 g. Iako ratifikacijata na Dogovorot ne be{e tolku problemati~na vo drugite dr`avi-~lenki, golemi kritiki bea iska`ani za donesuvaweto na odlukata za sozdavawe na EU zad zatvorena vrata ( Borchardt, 14). Iako Mastrihtskiot dogovor sodr`i niza re{enija so koi se demokratizira EU, osobeno so zgolemuvaweto na kompetenciite na Evropskiot parlament ({to mo`e da bide tema na poseben trud), o~igledno demokratskiot deficit vo procesot na evropskata integracija kone~no po~nuva da gi iritira gra|anite na Evropa17 . Ottuka, nizata amandmani {to bea napraveni na Dogovorot na EU vo 1997 g. so t.n. Amsterdamski dogovor18 bea naso~eni tokmu kon s# pogolema demokratizacija na EU. Ovde }e gi spomeneme trite najzna~ajni novini. Prvo, so ~lenot 6, so koj se izmeni ~lenot F od Dogovorot za EU, demokratijata se definira kako eden od principite vrz koi e zasnovana EU. Vtoro, so ~lenot

15 16

17

18

Vidi, Treaty establishing the European Community O.J. No. C 340 (1997); Danska sepak }e go ratifikuva Mastrihtskiot dogovor na vtoriot referendum za ratifikacija odr`an na 18 maj 1993 g. So Dogovorot za EU od 1993 g. izrazot gra|ani na Evropa pokraj politi~koto, dobiva i noramtivno zna~ewe. Evropskoto gra|anstvo na dr`avjanite na dr`avite-~lenki im dava odredeni prava: pravo na postojano `iveali{te vo sekoja dr`ava-~lenka, pravo na glas i kandidirawe na lokalnite izbori i na izborite za Evropskiot parlament vo sekoja dr`ava-~lenka, pravo na diplomatsko-konzularna za{tita od diplomatskite prestavni{tva na sekoja dr`ava-~lenka i dr. Vidi ~len 1719 od Treaty establishing the European Community, (1997) O.J. No. C 340; Treaty of Amsterdam amending the Treaty on European Union, the treaties establishing the European Communities and certain related acts, (1997) O.J. C 191;

72

m-r Karolina Ristova - Asterud

7, so koj se izmeni ~lenot F 1 od Dogovorot za EU se voveduva sankciski mehanizam za za{tita na demokratskiot princip preku koj Sovetot mo`e da suspendira odredeni prava na dr`ava~lenka na Unijata, vklu~itelno i glasa~ki prava ako se utvrdi deka dr`avata gi povreduva demokratskite principi. Treto, so ~lenot 49, so koj se zameni ~lenot O od Dogovorot za EU, demokratijata stana formalno-praven kriterium za pristapuvawe na dr`avite-aspiranti vo EU. Iako ovie novini od Dogovorot od Amsterdam se posledniot zbor na EU vo odnos na sopstvenata demokratizacija, sepak tie ne mu stavaat kraj na demokratskiot deficit vo ramkite na EU. Demokratskata ramka na Evropskata unija po Amsterdam Ostvareniot stepen na demokratizacija vo ramkite na EU po stapuvaweto vo sila na konsolidiranata verzija na Dogovorot za EU vo 1999 godina se manifestira i mo`e da se analizira kako vnatre{nopoliti~ki i nadvore{nopoliti~ki EU- fenomen . Vnatre{nopoliti~ki demokratijata dobiva svoj maksimalen izraz preku pozicijata i nadle`nostite na Evropskiot parlament i preku proglasuvaweto i za{titata na demokratijata kako princip vrz koj se zasnova Unijata. Iako od voveduvaweto na neposrednite izbori za EP vo 1976 g. do Amsterdamskiot dogovor od 1997 g. sekoja promena vo konstitutivnite dogovori zna~e{e i promena i zajaknuvawe na nadle`nosite na EP, pred s #, vo pravec na pomestuvawe od konsultativna uloga vo uloga na vistinski faktor vo legislativniot proces, EP s# u{te ne pretstavuva glaven stolb na legislativnata dejnost na Unijata. Legislativnata dejnost i po Amsterdam EP ja deli so Sovetot na ministrite, pri {to najgolemoto vlijanie go ostvaruva vo t.n. procedura na zaedni~ko re{avawe19 . Isto taka, u~estvoto na EP vo legislativnata dejnost s # u{te se sveduva samo na pra{awa od sferata

19

Vo soglasnost so trite osnova~ki dogovori i Dogovorot za EU, EP, u~estvuva vo legislativniot proces preku tri proceduri: a.) konsultativna procedura EP e konsultiran za odreden legislativen akt {to go donesuva Sovetot na ministri, pri {to negovoto mislewe ima samo sovetodaven karakter; b.) kooperativna procedura slo`ena procedura vo koja EP ima pravo na dve ~itawa na predlo`eniot legislativen akt (edna{ vo fazata na predlog od Komisijata, edna{ po

Demokratskiot karakter na Evropskata unija

73

na prviot stolb na EU (Evropskata zaednica), a ne i na pra{awa vo sferata na vtoriot i tretiot stolb na EU ( zaedni~kata nadovre{na i bezbednosna politika i sorabotkata vo oblasta na pravosudstvoto i na vnatre{nite raboti). I pokraj toa {to ima golemo vlijanie vrz `ivotite i ostvaruvaweto na pravata na gra|anite na dr`avite-~lenki, legislativnata dejnost vo ramkite na vtorite dva stolba s# u{te se ostvaruva vrz principite na me|unarodnata me|uvladina sorabotka bez u~estvo na onoj organ na EU {to e edinstveno izbran od gra|anite EP, koj edinstveno se informira ili se konsultira za legislativniot proekt. Sekako, od aspekt na demokratijata, mo{ne e zna~ajna ulogata na EP vo postapkata na donesuvaweto na buxetot na Evropskata zaednica 20 , kako i ovlastuvaweto na EP da $ izglasa nedoverba na Evropskata komisija 21 . Vo praktikata, zgolemuvaweto na nadle`nostite i novosteknata pozicija na igra~ na EP, pred s#, vo ramkite na legislativnite aktivnosti na Unijata, se manifestira preku novosteknatata i s # poo~igledna pozicija na EP kako cel na razni lobi- grupi ~ija cel e da gi ubedat evropskite parlamentarci da usvojat vakov ili onakov legislativen

20

21

usvojuvawe na zaedni~ka pozicija od strana na Sovetot na ministri po predlo`enata legislativa), koja mu dava pogolemo u~estvo na EP vo legislativniot proces, no povtorno bez odlu~uva~ki ovlastuvawa; v.) procedura na ko-odlu~uvawe Legislativniot akt se donesuva zaedno od strana na Sovetot na ministri i EP, pri {to EP ima pravo na svoevidno veto vo pogled na donesuvaweto na legislativniot fakt. Vo princip, ovaa procedura se odnesuva samo na pra{awa za koi vo konstitutivnite dogovori e predvideno dvotretinsko mnozistvo za donesuvawe na legislativniot akt od strana na Sovetot na ministri. Evropskiot Parlament mo`e da go odobri ili odbie predlog- buxetot {to go podgotvila Komisijata i prifatil Sovetot na ministri, po {to buxetskata procedura se vra}a na po~etok. Vidi, ~len 272 od Dogovorot za vospostavuvawe na Evropskata Zaednica (Treaty establishing the European Community), (1997) O.J. No. C 340.; Dosega, EP go ima odbieno predlogbuxetot ~etiri pati: vo 1980, 1982, 1986 i 1988 godina (Macleod, str.10) Vrz osnova na ~len 214 (2) od Dogovorot za EZ, ~len 127(2) od Dogovorot za EZAE i ~len 10 od Dogovorot za EZJ^, EP go odobruva sostavot na sekoja nova Evropska komisija, a ako & izglasa nedoverba na Komisijata, taa mora da podnese kolektivna ostavka. Toa se slu~i vo 1999 g., koga Komisijata na @ak Santer mora{e da podnese ostavka zaradi korupciski skandali.

74

m-r Karolina Ristova - Asterud

proekt22 . Me|utoa, jakneweto na pozicijata na ovaa institucija na EU, so dlaboko simboli~no zna~ewe za demokratskiot razvoj i za karakterot na Unijata, kako da ne gi impresionira i zadovoluva evropskite gra|ani. Na izborite za EP vo 1999 godina samo 49 % od glasa~koto telo na site dr`avi-~lenki na EU izlegoa na glasawe, {to vo kontinuitet go prodol`uva trendot na izborna apstinencija 23 . Vakvata izborna apatija se objasnuva, pred s #, so nedoverbata na glasa~ite vo demokratskata mo} na EP i, voop{to, so nivnata razo~aranost od bavnoto demokratizirawe na EU. Evroglasa~ite veruvaat deka EP s# u{te pretstavuva institucija bez zabi i deka sopstvenite interesi najefikasno mo`at da gi ostvarat na nacionalno nivo, {to vo krajna linija pretstavuva golem neuspeh na EU, koja se samopromovira kako ~uvar i promotor na demokratijata na evropskiot kontinent i vo svetot. Kako {to ve}e be{e spomenato, Amsterdamskiot dogovor od 1997 godina ja identifikuva demokratijata kako eden od principite vrz koi se zasnova EU, a tie principi se zaedni~ki za dr`avite-~lenki, 24 , no, u{te pozna~ajno, voveduva sankciski mehanizam za za{tita na vakvata eksplicitna posvetenost na Unijata i na nejzinite dr`avi-~lenki na demokratijata. [to zna~i vsu{nost ovoj sankciski mehanizam, kakvi se negovite potencijali za unapreduvawe na demokratijta vo ramkite na EU i, kone~no, kako i dali istiot profunkcioniral po Amsterdam?

22

23

24

Vakvata novosteknata pozicija na EP mo`e da se ilustrira so anegdota. Imeno, vo periodot od januari-fevruari 2001 g., EP trebalo da re{ava za odredena direktiva od sferata na avtorskoto pravo predlo`ena od Komisijata. Lobirawata na razni muzi~ki kompanii za menuvawe na odredeni re{enija vo predlo`enata direktiva bile tolku golemi {to eden evroparlamentarec im se po`alil na mediumite: Nema da vi se veruva kolku `enski pop-yvezdi sum zapoznal ovoj mesec!!! (Vidi, For Europes Parliament: power without love, Economist, February 24, 2001, www.economist.com/library/focus/display (poseten na: 01.04.2001); Za ilustracija, odyivot na evroglasa~ite na prvite izbori za EP bil 63 %, a ve}e na izborite vo 1994 g. bil 57 %. Izbor na podatocite: Euro apathy, Economist, June 19, 1999, www.economist.com/library/focus/display (poseten na 01.04.2001); Stanuva zbor za ~lenot 6(1) od Amsterdamskiot dogovor, koj glasi: Unijata e zasnovana vrz principite na sloboda, demokratija, po~ituvawe na ~ovekovite prava i osnovni slobodi i vrz vladeeweto na pravoto, principi {to se zaedni~ki za dr`avite-~lenki.

Demokratskiot karakter na Evropskata unija

75

Spored ~lenot 7 od Amsterdamskiot dogovor, Sovetot sostaven od {efovite na dr`avite ili na vladite mo`e ednoglasno, a po predlog na edna tretina na dr`avi-~lenki ili po predlog na Komisijata, kako i po dobivawe soglasnost so dvotretinsko mnozinstvo na Evropskiot parlament, da utvrdi postoewe seriozni i postojani povredi na principot na demokratijata, me|u drugite principi vrz koi se zasnova EU. Vo takov slu~aj, so dvotretinsko mnozinstvo, Sovetot mo`e da suspendira odredeni prava na dr`avata-~lenka {to proizleguvaat od Dogovorot za EU, vklu~itelno i pravata na glas vo Sovetot25 . Zasega vakviot sankciski mehanizam za za{tita na demokratijata ne e primenet vo praktikata, no donekade mo`e da se predvidi negovata funkcionalnost i efikasnost. Imeno, so ogled na toa deka se raboti za sankciski mehanizam {to re~isi direktno zavisi od voljata na dr`avite i so ogled na faktot deka se bara ednoglasnost za utvrduvawe na sostojbata na povreda na demokratskiot princip, ne e te{ko da se predvidi deka vo praktikata }e bide te{ko da se nateraat dr`avite-~lenki da se sankcioniraat me|usebno, odnosno lesno mo`e da se najde barem edna dr`ava-~lenka {to }e se solidarizira, od razli~ni motivi, so dr`avata-~lenka ~ija demokratska praktika ili promeni vo politi~kiot sistem }e bidat staveni na tapet. Povtorno, ulogata na Evropskiot parlament e ograni~ena na blokirawe na eventualnata primena na sankciskiot mehanizam so odzemawe na pravoto na sekakva inicijativa vo odnos na negovata primena. Isto taka, vakviot sankciski mehanizam e svrten isklu~ivo kon dr`avite-~lenki, a ne i kon instituciite na EU iako principite {to se {titat i se zasiluvaat so ovoj mehanizam se principi vrz koi se temeli i Unijata. Ponatamu, ostanuva nejasno zo{to e ostaveno demokratskiot princip da bide {titen samo od Sovetot, a ne i od edna druga institucija na EU - Evropskiot sud na pravdata - institucija koja kako

25

Me|utoa, isto taka, spored ~len 7(2) od Dogovorot, vo donesuvaweto na odlukata za suspenzija na pravata na dr`avata-~lenka, Sovetot treba da gi ima predvid mo`nite posledici od suspenzijata vrz pravata i obvrskite na fizi~kite i pravnite lica vo dr`avata-~lenka odnosno suspenzijata ne smee da gi povreduva pravata na poedincite ili pravnite lica vo dr`avata-~lenka pod suspenzija. Se razbira, ostanuva otvoreno pra{aweto dali vo praktikata }e bide mo`no da se napravi takvo razgrani~uvawe.

76

m-r Karolina Ristova - Asterud

nezavisna od dnevnata politika bi bila najpogodna da go {titi ovoj princip ~ija sila e tolku mnogu zavisna od politi~kite raspolo`enija 26 . Kone~no, primerot so Avstrija identifikuva i prakti~en problem za primenata na ovoj sankciski mehanizam: {to so slu~aite na navodna povreda na demokratskiot princip (i na principot na po~ituvawe na ~ovekovite prava) ako takvata navodna povreda ja vr{i ili bi ja vr{ela demokratski izbrana Vlada ili politi~ki subjekt. Vo slu~ajot na Avstrija stanuva{e zbor za vklu~uvaweto na Partijata na slobodata na Jorg Hajder (Joerg Haider ), poznata po svojata antiimigrantska i ksenofobi~na retorika (ne ba{ kvalifikuvana kako demokratska), vo vladeja~kata vladina koalicija otkoga osvoi 27 % od glasovite na federalnite parlamentarni izbori vo Avstrija odr`ani vo oktomvri 1999 g. Vo kontekst na ~lenovite 6 i 7 od Dogovorot za EU se otvori pra{aweto dali sankciskiot mehanizam predviden vo ~lenot 7 e naso~en kon povreda na demokratskiot princip samo vo slu~ai na sistemska i su{tinska povreda na demokratskiot politi~ki sistem ili pak e dovolno da stanuva zbor za gola antidemokratska (barem spored vkusot na EU) retorika? Vo konkretniot slu~aj, inicijalnata energi~na reakcija na instituciite na EU27 podocna se svede na mol~alivo i neformalno politi~ko manevrirawe ~ij zaklu~ok be{e deka ne stanuva zbor za slu~aj vo koj treba da se primeni sankciskiot mehanizam vo ~len 7. Slu~ajot Avstrija pomina so kratok period na zaladuvawe na bilateralnite diplomatski odnosi me|u dr`avite-~lenki na

26

27

Sudot mo`e da vr{i sudska kontrola vrz samata odluka za suspenzija na pravata na dr`avite-~lenki, no ne i vrz odlukata da se izvr{i suspenzija na pravata. Sepak, spored nekoi avtori (Verhoeven, 225), Sudot sepak mo`e da vr{i sudska kontrola vrz primena na ovoj sankcionen mehanizam preku primenata na generalnite principi na pravoto, koi prestavuvaat del od sudskiot acquis communautaire na EU. Na 31.01. 2000g. portugalskoto pretsedatelstvo na EU vo imeto na 14-te dr`avi-~lenki na EU objavi zaedni~ka reakcija vo koja bea izrazeni negovata zagri`enost i protiveweto za mo`noto vleguvawe na Partijata na slobodata vo vladeja~kata koalicija. Na 01.02. 2000 g. Evropskata komisija objavi izjava deka e ~uvar na dogovorite i na vrednostite sodr`ani vo niv, vklu~itelno i na principot na demokratijata, soglasno so ~lenovite 6 i 7 od Dogovorot za EU i istakna deka }e postapi soodvetno ako se javi potreba za toa. Vidi, Commission statement on Austria, Bull. EU 1/2 (2000).

Demokratskiot karakter na Evropskata unija

77

EU i Avstrija, bez direktno vme{uvawe na EU. Od seto ova, se ~ini deka vlijanieto na ovoj mehanizam spa|a vo sferata na simbolikata i pove}e ima cel da gi zamol~i kriti~arite na (ne) demokratskiot karakter na EU otkolku navistina da obezbedi za{tita na demokratijata, osven, mo`ebi, vo ekstremnite slu~ai na povredi na ovoj princip. Pottikot za pogolema demokratizacija na EU nikoga{ ne bil ~isto vnatre{nopoliti~ki fenomen. Naprotiv. Kolku {to e demokratizacijata proces kataliziran od postojanoto i raste~ko nezadovolstvo od otsustvoto na demokratski legitimitet na prodlabo~uvaweto na Unijata i od negovite rezultati vo pogled na institucionalnite re{enija, u{te pove}e, demokratizacijata na EU e nadvore{nopoliti~ki fenomen {to dobival na zna~ewe re~isi so sekoja runda na priem na novi dr`avi-~lenki. Ve}e be{e spomenato deka prvoto poseriozno preispituvawe na odnosot EUdemokratija se svrzuva so procesot na priem na Grcija, [panija i Portugalija vo ~lenstvo vo Evropskite zaednici za denes demokratskiot karakter na politi~kiot sistem na dr`avata-aspirant za ~lenstvo da bide eden od najglavnite kriteriumi za priem vo ~lenstvo. EU, soo~ena so pritisokot (i strategijata) za pro{iruvawe so dr`avi od Isto~na Evropa, reagira so formulirawe na t.n. Kopenhagenski kriteriumi usvoeni od Evropskiot sovet vo 1993 g., vo koi demokratijata e identifikuvana kako kriterium za pristapuvawe vo ~lenstvo vo Unijata28 . No s # do Amsterdamskiot dogovor od 1997 g., vaka utvrdeniot kriterium ima{e karakter pove}e na politi~ka deklaracija i patokaz otkolku na vistinski, pravnoobvrzuva~ki kriterium za za~lenuvawe vo Unijata. Demokratskiot princip, kako kriterum za za~lenuvawe vo Unijata, zaedno so vladeeweto na pravoto i po~ituvaweto na ~ovekovite prava, se ima pridvi`eno od politi~kata vo pravnata sfera so ~lenot 49 od Amsterdamskiot dogovor (Konsolidirana verzija na Dogovorot za EU), vo koj se utvrduva deka sekoja evropska dr`ava {to gi po~ituva principite utvrdeni vo ~len 6(1)29 mo`e da aplicira za ~lenstvo vo Unijata 30 . So ~lenot 49 se zamenuva ~lenot O od Dogovorot za EU od 1993 g., spored koj sekoja

28 29 30

Vidi, Conclusions of the Copenhagen European Council, Bull. EC. 6/93(1993); Vidi fusnota 24; (1997) O.J. No. C 340;

78

m-r Karolina Ristova - Asterud

evropska dr`ava mo`e da aplicira za ~lenstvo vo Unijata 31 ,koj pak ja prezema vakvata formulacija od trite osnova~ki dogovori32 . Vakvoto pravno precizirawe na insistiraweto ne samo na evropskiot karakter, tuku i na demokratskiot karakter na dr`avata-aplikant se dol`i tokmu na perspektivnot proces na pro{iruvaweto na Unijata kon dr`avi od Isto~na Evropa, koi do po~etokot na 90-te godini od 20-ot vek imaa nedemokratski politi~ki sistemi. Od po~etocite na evropskata integracija Evropskite zaednici, podocna EU, bea zamisleni kako regionalna supranacionalna struktura so striktno evropski identitet, koj ne be{e precizno definiran od osnova~kite dogovori ili od nekoj drug podocne`en izvor na pravoto na EU nitu politi~ki nitu geografski. Edinstveno, vo ramkite na prvoto pro{iruvawe na EU33 {efovite na dr`avite i na vladite na toga{nite ~lenki na Evropskite zaednici, na svojot samit na 14 dekemvri 1973 g., ja objavija Deklaracijata za evropskiot identitet, vo koja kako osnovni elementi na evropskiot identitet gi naveduvaat principite na pretstavni~ka demokratija, vladeeweto na pravoto, socijalnata pravda koja e krajna cel na ekonomskiot progres i po~ituvaweto na ~ovekovite prava 34 . Ovaa deklaracija ima{e politi~ki karakter, bez nikakov praven efekt. Vo periodot na Studenata vojna evropskiot identitet be{e jasno naso~en kon dr`avite na zapadnoevropskite demokratii, a ne i kon Evropa zad `eleznata zavesa . Po padot na komunisti~kite re`imi vo centralna i vo isto~na Evropa, vo ranite 1990-ti godini se javi potreba da se precizira (pravno) sodr`inata na evropskiot identitet. ^lenot 49 e refleksija tokmu na vakvata potreba, {to pretstavuva voedno izvonredno zna~aen iako ne sosema dovolen, ~ekor kon ponatamo{na demokratizacija na EU.

31 32

33

34

(1992) O.J. No C 191; Stanuva zbor za ~lenot 98 od Dogovorot za EZJ^, za ~lenot 237 od Dogovorot za EEZ i za ~lenot 205 od Dogovorot za EZAE; Prvoto pro{iruvawe se odnesuva na pristapuvaweto na Danska, Velika Britanija i Irska vo ~lenstvo vo Evropskite zaednici vo 1973 godina (Norve{ka, koja isto taka u~estvuva{e vo procesot na pristapuvawe vo ~lenstvo, ne go ratifikuva Aktot na pristapuvawe zaradi neuspe{niot (sovetodaven) referendum za negova ratifikacija; Vidi, Declaration on European Identity, Bull. EC 12 (1973);

Demokratskiot karakter na Evropskata unija

79

Zna~ewe i prespektiva na demokratijata vo ramkite na EU Od prethodno prika`aniot proces na demokratizacija na EU vo izminatiot period mo`e da se zaklu~i deka pra{aweto na demokratijata otsekoga{ bilo prisutno i aktuelno vo agendata na razvojot na Unijata. Voop{to ne e slu~ajna traektorijata na demokratijata od pra{awe na nadvore{nopoliti~kata platforma na Evropskite zaednici vo pra{awe na vnatre{noto ustrojstvo na EU. Situacijta vo koja EU }e insistira na demokratski me|unaroden poredok bez formalno-pravni garancii za sopstvenata vnatre{na demokratska postavenost ednostavno ne be{e odr`liva. Ponatamu, vnatre{nata demokratizacija, isto taka, najprvo zapo~na kako nadvore{nopoliti~ka kategorija preku insistirawe na demokratskiot karakter na politi~kiot sistem na dr`avite-aspiranti za ~lenstvo vo Unijata. No i toa be{e nedovolno. Ne postoeja pravni garancii za odr`uvawe na demokratskiot karakter na dr`avite-~lenki po vleguvaweto vo Unijata, so {to direktno be{e zasegnata i pretpostavenata demokratska supstancija na EU, najmnogu poradi faktot {to dr`avite-~lenki zaedno so EU formiraat edna organska celina {to funkcionira kako sistem na pove}e me|usebno zavisni stepeni na vlast. So drugi zborovi, dejstvuva efektot na ogledalo: potrebata dr`avata-~lenka da funkcionira kako demokratska postojano ja stimulira potrebata za pogolema demokratizacija na EU, a so cel da ne se naru{uva povratno tokmu demokratskoto funkcionirawe na dr`avata-~lenka. Mastrihtskiot i Amsterdamskiot dogovor napravija golemi ~ekori napred vo obezbeduvaweto na spomenatite pravni garancii. Stepenot na demokratija vo ramkite na EU, isto taka, ima isklu~itelno va`na uloga vo procesot na natamo{nata evropska integracija. Dali ponatamo{noto pro{iruvawe i prodlabo~uvawe na EU }e bide uspe{no najmnogu }e zavisi od demokratskiot legitimitet na ovoj proces. Izminatiot period na razvoj na Unijata jasno poka`uva deka ambiciozniot evropski proekt ne mo`e da se realizira samo so pridobivawe na politi~kite eliti na dr`avite-~lenki, tuku neophodno e da se pridobie evropskoto gra|anstvo , osobeno po stapuvaweto vo sila na Dogovorot za EU, koj na statusot evropski gra|anin mu dava vistinski `ivot. Ottuka, natamo{nite reformi za nadminuvawe na demokratskiot deficit vo ramkite na EU pretstavuvaat imperativ za uspe{nata

80

m-r Karolina Ristova - Asterud

perspektiva na EU. Toa vpro~em najdobro go ilustrira Dogovorot od Nica35 , usvoen od Evropskiot sovet na samitot oddr`an vo Nica od 7-11 dekemvri 2000 godina36 . Koga }e stapi vo sila37 , ovoj dogovor treba da obezbedi podobra institucionalna podgotvenost na Unijata za priem na novi dr`avi-~lenki, kako i da obezbedi podemokratska ramka za funkcionirawe na EU vo perspektiva. Vo kontekst na ovoj trud, }e gi nabele`ime novinite {to nesomneno }e pridonesat za natamo{nata demokratizacija na EU. Prvo, prodol`i trendot vospostaven so Mastrihtskiot dogovor so koj se vr{i zgolemuvawe na ulogata na Evropskiot parlament vo legislativniot proces so pro{iruvawe na krugot pra{awa za koi legislativata }e se donesuva vo procedura na zaedni~ko re{avawe 38 . Vtoro, ~lenot 7 od Dogovorot za EU osven so mehanizam za sankcionirawe na ve}e storeni povredi od dr`avite-~lenki se dopolnuva so vklu~uvawe mehanizam so koj treba preventivno da se dejstvuva za da se spre~at povredi na principite sodr`ani vo ~lenot 6 od Dogovorot za EU i toa vo forma na davawe preporaki od Sovetot na zasegnatata dr`ava-~lenka39 . Treto, na ~lenot 191 od Dogovorot za EZ mu se dodava nov stav so

35

36

37

38

39

Vidi, Treaty of Nice amending the Treaty on EU, the treaties establishing the European Communities and certain related acts, O.J. No. C 80 (2001); Podgotovkite za Dogovorot od Nica bea izvr{eni od Me|uvladinata konferencija na dr`avite-~lenki na EU, koja be{e otvorena na 14 fevruari 2000 godina i zavr{i so sostanokot na Evropskiotsovet vo Nica. Posledovatelno, Dogovorot be{e potpi{an od {efovite na dr`avite ili na vladite na 26 fevruari, 2001 godina. Kako i site prethodni konstitutivni dogovori za EU, i ovoj dogovor e dogovor me|u dr`avite-~lenki i kako takov e podlo`en na predvidenite proceduri za ratifikacija vo ramkite na ustavno predvidenite re{enija za ratifikacija od dr`avite-~lenki (ratifikacija od parlament ili so referendum). Postapkata za ratifikacija e zapo~nata vo pove}eto dr`avi-~lenki, no s# u{te niedna ne go ima ratifikuvano. Za situacijata vo vrska so ratifikacijata, vidi na: www.europa.eu.int; Za koi pra{awa stanuva zbor, vidi podetalno: www.europa.eu.int/comm/ archives/igc2000; Noviot stav 1 od ~lenot 7 na Dogovorot za EU sega glasi: Vrz osnova na obrazlo`en predlog od edna tretina dr`avi-~lenki, Evropskiot Parlament, ili Komisijata, Sovetot so 4/5 mnozinstvo, a po dobivawe soglasnost od Evropskiot parlament, mo`e da utvrdi postoewe jasen rizik od seriozna povreda na principite sodr`ani vo ~len 6(1) od dr`ava-~lenka i da & upati soodvetni preporaki na taa dr`ava-~lenka.

Demokratskiot karakter na Evropskata unija

81

koj se sozdava pravna osnova za donesuvawe podetalna pravna regulativa na nivo na EU za funkcionirawe na politi~kite partii vo ramkite na Unijata, osobeno vo odnos na nivnoto finansirawe40 , so {to razvojot na demokratijata bi dobil u{te eden pottik. Site ovie novini, pretstavuvaat seriozen is~ekor vo natamo{nata demokratizacija na EU. Sepak, se postavuva pra{aweto dali ovie promeni kone~no vospostavuvaat demokratska ramka na EU vo mera {to egzistira na nivo na dr`avite-~lenki i vo mera {to EU ja bara od dr`avite-aspiranti za ~lenstvo vo Unijata i od dr`avite so koi EU razviva ekonomska i druga sorabotka? Odgovorot na ova pra{awe go dava Me|uvladinata konferencija za podogotvka na Dogovorot od Nica vo Deklaracijata za idninata na EU, koja vo forma na aneks mu e dodadena na Dogovorot od Nica. Imeno, vo to~kata 6 od ovaa deklaracija Konferencijata ja izrazuva svojata ubedenost deka postoi potreba za podobruvawe i sledewe na demokratskiot legitimitet na Unijata i na nejzinite institucii, so cel istite da im se pribli`at na gra|anite na dr`avite-~lenki 41 . Vo to~kata 7 od Deklaracijata se naveduva deka natamo{nite reformi vo ovoj pravec }e bidat napraveni so svikuvawe nova me|uvladina konferencija na dr`avite-~lenki za reformi na konstitutivnite dogovori na EU zaka`ana za 2004. Iako e te{ko so to~nost da se previdi sodr`inata na slednite reformi, mo`e da se pretpostavi deka akcentot i natamu }e bide staven vrz zajaknuvaweto na pozicijata na Evropskiot parlament, kako i na natamo{niot razvoj na partiskiot sistem na evropsko nivo. Dotoga{ i ponatamu }e mo`e da se zboruva samo za demokratizacija na EU, no ne i za demokratija vo EU.

40

41

Pred donesuvaweto na takvata odluka, Sovetot }e & dade mo`nost na zasegnatata dr`ava da se izjasni i mo`e da povika, po istata procedura, nezavisni li~nosti da podnesat, vo razumen rok, izve{taj za situacijata vo zasegnatata dr`ava-~lenka . So Dogovorot od Nica, ~lenot 191 od Dogovorot za Evropskata zaednica se dopolnuva so nov stav koj glasi: Sovetot, vrz osnova na procedurata od ~len 251, }e donese regulativa za dejstvuvawe na politi~kite partii na evropsko nivo, osobeno vo odnos na nivnoto finansirawe, vidi: Treaty of Nice, O.J. No. C 80 (2001); Declaration on future of the Union, Ibidem ;

82 Koristena literatura Objaveni trudovi:

m-r Karolina Ristova - Asterud

Borchardt, Klaus-Dieter, European Integration: the origins and growth of the European Union, (fourth edition), Official Publications of the European Communities, Luxembourg, 1995; Macleod I., Hendry I.D. , and Hylett Stephen, The External relations of the European Communities, Clarendon Press, Oxford, 1996; Mathijsen P.S. R.F, A Guide to European Union Law, Sweet and Maxwell, London, 1999; Nugent Neill, The Government and Politics of the European Union, Duke University Press, Durham, North Carolina, 1994; - Verhoeven, Amaryllis, How Democratic need European Union members be? Some thoughts after Amesterdam, European Law Review, Volume 23, No. 3:217-234 (1998); Pravni izvori i drugi dokumenti: Treaty between the Federal Republic of Germany, The Kingdom of Belgium, The French Republic, The Italian Republic, The Grand Duchy of Luxembourg and the Kingdom of Netherlands instituting the European Coal and Steel Community, 261 United Nations Treaties Series 143; Treaty establishing the European Economic Community, 298 United Nations Treaties Series 11; Treaty establishing the European Atomic Energy Community (EUROATOM), 298 United Nations Treaties Series 169; Act concerning the Election of the Representatives of the Assembly by Direct Universal Suffrage, Official Journal of the European Communities, No. L 278 (1976); Single European Act, Official Journal of the European Communities, No. L 169 (1987); Treaty on the European Union, Official Journal of the European Communities, No. C 191 (1992); Treaty of Amsterdam amending the Treaty on European Union, the treaties establishing the European Communities and certain related acts, Official Journal of the European Communities No. 340 (1997); Treaty of Nice amending the Treaty on EU, the treaties establishing the European Communities and certain related acts, Official Journal of European Union No. C 80 (2001); Declaration on European Identity, Bulletin of the European Communities

Demokratskiot karakter na Evropskata unija

83

12 (1973); Copenhagen Declaration on Democracy, Bulletin of the European Communities 3/78 (1978); Conclusions of the Copenhagen European Council, Bulletin of the European Communities 6/93 (1993); Communication from the Commission, On the inclusion of respect of democracy and human rights in agreements between the Community and third countries, Bulletin of the European Union Supplement 3/95 (1995); Commission Statement on Austria, Bulletin of the European Union 1/2 (2000); Internet: For Europes Parliament: Power withouth love, The Economist, February 24,2001, www.economist.com/library/focus/display ( posetena na 01.04.2001); Euro-apathy, The Economist, June 19, 1999, www.economist.com/library/ focus/display (posetena na 01.04.2001); European Union On-line, www.europa.eu.int; REZIME Avtorkata na trudot se osvrnuva na odnosot na EU i na demokratijata sfatena kako pravo na gra|anite da u~estvuvaat vo praktikuvaweto na politi~kata mo} niz instituciite na daden politi~ki sistem i istaknuva deka demokratskiot imix na EU na me|unarodno nivo e problemati~en. Spored avtorkata, istoriskiot razvoj na EU po~nuvaj}i od osnova~kite dogovori od 1951 i od 1957 g. do Dogovorot od Nica vo 2000 g., uka`uva deka odnosot EU - demokratija e odnos na postepeno i postojano demokratizirawe na EU, a ne na normativno oktroiran demokratski politi~ki sistem. Posebno e analizirana demokratijata vo ramkite na EU po stapuvaweto vo sila na Amsterdamskiot dogovor od 1997 g. i toa kako vnatre{nopoliti~ki i nadvore{nopoliti~ki fenomen. Vo ovaa smisla, posebno se analizirani pozicijata i nadle`nostite na Evropskiot parlament, demokratskiot princip kako fundamentalen princip vrz koj se zasnova Unijata i demokratskiot princip kako kriterium za priem na novi dr`avi~lenki vo EU, vklu~en vo t.n. Kopenhagenski kriteriumi i ~lenot 49 od Dogovorot za EU. Kone~no, trudot gi analizira zna~e-

84

m-r Karolina Ristova - Asterud

weto i perspektivata na demokratijata vo EU, pri {to se uka`uva deka procesite na prodlabo~uvawe i pro{iruvawe na Unijata ne mo`e da odat paralelno so natamo{noto egzistirawe na demokratskiot deficit {to gi potkopuva legitimitetot i uspe{nosta na ovie procesi. Perspektivata se gleda vo promeni od tipot na onie vklu~eni vo Dogovorot od Nica od 2000 g. SUMMARY The author of this paper addresses the issue of democracy in the EU, understood as a right of the citizens to participate in practicing of political power through the institutions of a given political system. In this respect, it is argued that the European Unions democratic image on the international stage is problematic. According to the author, the history of the EU, starting with the founding treaties of 1951 and 1957 to the Treaty of Nice of 2000, show that the EU-democracy relationship is a relationship of gradual and constant democratization of EU, not of a normatively imposed democratic political system. Special analysis is made of the state of democracy in the EU framework after the Treaty of Amsterdam of 1997 entered into force and both as a internal and external political phenomenon. In this respect, the analysis is focused on the position and the competences of the European Parliament, the relevance of the democratic principle as fundamental principle of EU, and the relevance of the democratic principle as membership criterion, included in the so-called Cophenhagen criteria and Article 49 of the Treaty of EU. Finally, the paper addresses the meaning and the perspective of democracy in the EU. It is pointed out that the processes of deepening and widening of the EU can not co-exist with further existance of the democratic deficit, which undermines their success and legitimacy. The perspective is seen in changes such as the ones included in the Treaty of Nice of 2000.