Goce GALEV

KOMPATIBILNOSTA NA POSTAPKITE OD KONKURENTNOTO PRAVO NA EZ SO KONVENCIJATA ZA ^OVEKOVI PRAVA

Voved

a konkurentnoto pravo na Evropskata zaednica mu pretstoi radikalna reforma. Evropskata komisija, vo april 1999 godina, so Belata kniga (White Paper )1 za modernizacija na konkurentnoto pravo, predlo`i promena na postoe~kata pravna ramka za implementacija na ~lenovite 81 i 82 od Prviot rimski dogovor. Novata pravna ramka vo vid na Predlog-pravilnik 2 koj treba da go zameni
1

Commission of the European Communities, White Paper on Modernisation of the Rules Implementing Articles 85 and 86 of the EC Treaty, [1999] O.J. C132/1. So vleguvaweto vo sila na Dogovorot od Amsterdam od 1 maj, 1999, ~lenovite 85 i 86 bea numeri~ki promeneti vo 81 i 82. Vo ovoj konsolidiran Dogovor ~lenot 87 be{e promenet vo ~len 83. Proposal for Council regulation on the implementation of the rules on competion laid down in articles 81 and 82 of the Treaty and amending Regulations (EEC) No. 1017/

M-r Goce Galev e vraboten vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, Sektor za me|unarodno pravo.

92

Goce Galev

postoe~kiot Pravilnik 17/623, Evropskata komisija, vo septemvri 2000, soglasno ~lenot 83 od Prviot rimski dogovor, go predlo`i do Sovetot na ministri. Centralnoto mesto vo Predlog-pravilnikot za modernizacija na konkurentnoto pravo na Evropskata zaednica go zazemaat ideite za: decentralizacija vo implementacijata na glavnite instrumenti vo konkurentnoto pravo - ~lenovite 81 i 82 4 i pro{iruvawe na ovlastuvawata na Evropskata komisija za prebaruvawe i inspekcija na dokumenti od inkriminiranite lica i pretprijatija, potrebni za vodewe na istra`nite postapki za otkrivawe na dejstvija koi kako svoja cel ili posledica imaat ili pretstavuvaat spre~uvawe, ograni~uvawe ili naru{uvawe na konkurencijata na pazarot vo Evropskata zaednica. Vo evropskite akademski i institucionalni kuloari namerata na Komisijata za reforma na postoe~kata institucionalna i pravna ramka za implementacija na ovie pravila e generalno dobrodojdena, pred s #, poradi o~ekuvanoto pro{iruvawe na Zaednicata, globalizaciskite ekonomski trendovi, o~ekuvawata za poefektivna implementacija na pravilata od konkurentnoto pravo, poednostavuvawe na proceduralnite pravila i namaluvawe na gabaritnata Briselska ma{inerija vo Direktoratot za konkurencija ( DGIV). Sepak, debatata prodol`uva okolu promislenosta na odredeni zakonski re{enija i toa e, sekako, za o~ekuvawe ako se zeme predvid oficijalniot stav na Komisijata za toa dali predlo`enite odredbi i zadadenite nasoki od Belata kniga se dovolno kompletni i adekvatni za ostvaruvawe na zamislite: Vo nekolku to~ki zakonskite re{enija ne se precizirani dovolno. Nie sme

68, (EEC) No 2988/74, (EEC) No 4056/86 and (EEC) No 3975/87 (Regulation implementing Articles 81 and 82 of the Treaty). Brussels, September 27, 2000, COM (2000) 582 final. Predlog-pravilnikot e dostapen i na: http://europa.eu. int/comm/competition/antitrust. 3 Council Regulation No. 17 of 6 Feb. 1962 (First Regulation implementing Articles 81 and 82 of the Treaty). O.J. Sp. Ed. 1962, No.204/62, p.87. 4 Aspektot za decentralizacija na implementacijata na ~lenovite 81 i 82 e nadvor od opsegot na ovoj trud. Za modernizacijata na konkurentnoto pravo, vidi Elhermann, The modernization of EC antitrust policy: A legal and cultural revolution, CMLR, str. 537.

Kompatibilnosta na postapkite od konkurentno pravo na EZ ...

93

celosno svesni za toa. () Nekoi od kritikite {to ni se upatuvaat se mnogu korisni, bidej}i nie ne sme vrzani samo za edna idea. Nie sakame da gi doznaeme najdobrite i najubeditelni zabele{ki i alternativi na ona {to go napravivme 5. Vo taa nasoka, vo ovoj trud }e se obideme da otvorime i odgovorime odredeni pra{awa, koi{to zaslu`uvaat vnimanie, pritoa nezadr`uvaj}i se samo na predlo`enite re{enija od Belata kniga i Predlog-pravilnikot, tuku i na mo`nite institucionalni reformi vo ramkite na Zaednicata, koi, po na{e mislewe, realno se nametnuvaat. Konkretno, }e zboruvame za toa dali Evropskata komisija mo`e da se smeta za nezavisen i nepristrasen sud vo smisol na ~lenot6, stav 1 od Konvencijata i pravoto na `alba pred prvostepeniot sud na Zaednicata i Evropskiot sud na pravdata vo smisol na istiot ~len. Vo natamo{niot del od tekstot }e stane zbor za kompatibilnosta na pro{irenite ovlastuvawa na Komisijata za prebaruvawe i inspekcii na inkriminirani dokumenti so ~len 6, stav 16 od Evropskata konvencija za ~ovekovi prava i slobodi7, pritoa imaj}i predvid deka prvo, ovie ovlastuvawa za prebaruvawe na dokumenti se pro{iruvaat na, pokraj slu`benite prostorii na pretprijatijata, privatnite `iveali{ta vo slu~aj da postoi osnovano somnenie deka nekoi dokumenti se ~uvaat tamu, vtoro, slu`benicite se ovlasteni da mo`at da im postavuvaat pra{awa na pravnite pretstavnici na pretprijatijata i vrabotenite za site informacii povrzani so predmetnata inspekcija.

Modernization of EC Competition Law-Roundtable, pp.313-345 at 342, B. Hawk (ed.), Annual Proceedings of the Fordham Corporate Law Institute1999 (New York,2000). len 6, stav 1 od Konvencijata glasi: Sekoj ima pravo pravi~no i javno, vo razumen rok, pred nezavisen i nepristrasten so zakon vospostaven sud da bidat razgledani i utvrdeni negovite gra|anski prava i obvrski ili osnovanosta na kakvi i da bilo krivi~ni obvinenija protiv nego. Presudata se izrekuva javno, a novinarite i publikata mo`at da bidat isklu~eni za vreme na celata ili na del od postapkata vo interes na moralot, javniot red ili nacionalnata bezbednost vo edno demokratsko op{testvo, koga toa go nalo`uvaat interesite na maloletnik ili za{tita na privatniot `ivot na skaranite vo sporot ili koga toa sudot go smeta za neophodno bi mo`el da im nanese {teta na interesite na pravdata. Convention for the Protection of Human Rights and Fundamental Freedoms, Nov. 4, 1950, 1955 U.N.T.S. 220 (effective Sept. 3, 1953), vo ponatamo{niot tekst Konvencijata .

94

Goce Galev

Kako i da e, pred da se osvrneme na ovie pra{awa }e se zadr`ime na proceduralniot sistem vo Evropskata zaednica od sferata na konkurentnoto pravo i negovata kompatibilnost so ~lenot 6 od Konvencijata, a za site ovie celi }e se poslu`ime naporedno so jurisprudencijata na, od edna strana, Komisijata8 i Sudot za ~ovekovi prava i od druga strana, Evropskiot Sud na Pravdata. Odnosot na Evropskata konvenicija za Za{tita na ~ovekovite prava i slobodi so konkurentnoto pravo na EZ Poznato e deka instituciite na Evropskata zaednica ne se ~lenki na Konvencijata. Ottuka, vo sudskiot slu~aj "CFDT v. European Commission"9 Komisijata za ~ovekovi prava ja otfrli aplikacijata na CFDT kako neosnovana po osnova na ratione personae Zaednicata ne e ~lenka na Konvencijata. Podocna ovaa presuda be{e potvrdena i vo sudskiot slu~aj "M. & Co. v. Federal Republic of Germany"10 kade {to na poplaka od M. & Co , Komisijata za ~ovekovi prava so svojata odluka ja otfrli aplikacijata - vo soglasnost so postoe~koto case law - so obrazlo`enie deka nema jurisdikcija ratione personea da odlu~uva po odnos na odluki ili presudi doneseni od Evropskite zaednici. Vo prodol`enie na odlukata Komisijata za ~ovekovi prava ja odbi zabele{kata deka site zemji-~lenki na Konvencijata mo`e zaedni~ki ili posebno da bidat odgovorni za prezemeni dejstvija od strana na Zaednicata, pritoa istaknuvaj}i deka prefrlaweto na ovlastuvawata od dr`avite-~lenki na Konvencijata na me|unarodni organizacii ne e nekompatibilno so Konvencijata, ako vo ramkite na taa organizacija se obezbeduva ekvivalentna za{tita na osnovnite ~ovekovi prava so za{titata koja bi bila osigurana vo ramkite na nacionalnite pravni sistemi koi gi prefrlile ovie ovlastuvawa.

10

Evropskata komisija za ~ovekovi prava so vleguvaweto vo sila na Protokolot br. 11 na Evropskata konvencija za Za{tita na ~ovekovite prava i slobodi od 1 noemvri 1998 prestana da postoi. Nejzinite funkcii gi prezede postojaniot sud za ~ovekovi prava. Case CFDT v. European Communities and their Member States, App. No 8030/77, 13 European Commission of Human Rights, Dec.& Rep. 231. Case YECH (1990) 46

Kompatibilnosta na postapkite od konkurentno pravo na EZ ...

95

Od druga strana, Evropskiot sud na pravdata konzistentno se izjasnuva deka go osiguruva po~ituvaweto na fundamentalnite prava kako integralen del od op{tite na~ela na pravoto. Vo toj kontekst, Sudot vo sudskiot slu~aj "Nold"11 se proiznese deka: me|unarodnite konvencii za za{tita na ~ovekovite prava, ~ii potpisni~ki se zemjite na Zaednicata, obezbeduvaat nasoki koi treba da se sledat vo ramkite na pravoto na Zaednicata. Vo sli~en duh i advokat General Vesterdorf vo sudskiot slu~aj "Rhone-Poulenc SA"12 se proiznese deka e od vitalna va`nost Sudot da napravi s# {to e vo negova nadle`nost da ne dozvoli donesuvawe presudi koi ne so vo solasnost so Konvencijata, a pak, na koi vo golema mera so pravo im se upatuva kritika vo slu~aj na sprotivnoto. Sepak, spomenatite kritiki se odnesuvaat i na ne{to drugo. Ovie kritiki se baziraat na dve osnovni premisi. Prvata se odnesuva na pra{aweto dali Evropskata komisija mo`e da se smeta za nezavisen i nepristrasten, so zakon, vospostaven sud vo koj sekoj ima pravo pravi~no i javno da bide soslu{an vo smisol na ~lenot 6 od Konvencijata, dodeka pak, vtorata se odnesuva na pra{aweto dali pretprijatijata koi se pod istraga za prekr{uvawe na ~lenovite 81 i 82 od Prviot rimski dogovor se soo~uvaat so kriminalni obvinenija vo smisol na istiot ~len od Konvencijata. 1. Prvoto pra{awe dobiva na svoja te`ina ako se znae deka golem broj na `albi do Evropskiot sud na pravdata, se odnesuvaat na ulogata na Evropskata Komisija koja, spored podnesuva~ite na `albite, gi soedinuva ulogite na policaec, obvinitel i sudija vo postapkite od domenot na konkurentnoto pravo. Ottuka, klu~noto pra{awe e dali ovie praktiki se vo kolizija so ~lenot 6 od Konvencijata. Sepak, Evropskiot sud na pravdata po ova pra{awe zazema poinakvo stanovi{te. Po odnos na ova Sudot na pravdata vo pove}e priliki se ima izjasneto deka Evropskata komisija e dol`na da gi po~ituva proceduralnite pravila od pravoto na Zaednicata, no deka taa voop{to ne mo`e da se smeta za sud vo

11 12

Case 4/73, Nold v. Commission [1974] ECR 491, para. 13. Opinion of Advocate General Vesterdorf, Case T-1/89, Rhone-Poulenc SA v. Commission [1991] ECR II-867, 881, para.19.

96

Goce Galev

smisol na ~len 6 od Konvencijata13. Rezonot na Evropskiot sud na pravdata e jasen: primenata na ~len 6 od Konvencijata zavisi od prirodata na institucijata koja direktno donesuva odluki. Vo ista linija na razmisluvawe advokat General Ser Gordon Slin, vo sudskiot slu~aj "Pioneer"14 potencira{e deka postapkata pred Evropskata komisija e administrativna, a ne sudska. Konsekventno, sledej}i ja ovaa logika, izli{no e utvrduvaweto na kompatibilnosta na postapkite pred Evropskata komisija so ~lenot 6 od Konvencijata. Od druga strana, odredeni pravni komentatori signaliziraat deka krucijalnoto pra{awe po odnos na primenata na ~len 6 vo postapkite od konkurentnoto pravo zavisi, pred s #, od prirodata na donesenite odluki vo ovie postapki, a ne od prirodata na institucijata koja direktno donesuva odluki15. Ottuka, spored niv, odlukite vo sudskite slu~ai "Pioneer" i "Fedetab"16 se neubedlivi. Identi~no na ova e i gledaweto na Evropskiot sud za ~ovekovi prava. Imeno, toj re{avaj}i vo sudskiot slu~aj "Tre Traktorer"17 zazema stav deka osnovnoto pra{awe okolu razre{uvaweto na dilemeta okolu primenata na ~lenot 6 e dali vo sudskiot slu~aj se razgleduvaat i utvrduvaat gra|anski prava i obvrski ili osnovanosta na kakvi i da bilo krivi~ni obvinenija vo postapkata.

13

14

15

16 17

Cases 209-215 and 218/78 Heintz van Landewyck Sarl and Others v. Commission [1980] ECR 3125, para. 81. vo ponatamo{niot tekst: Fedetab . Vo ovoj sudski slu~aj belgiskata grupacija na tutunski proizvoditeli -Fedetab pobara da se poni{ti odlukata na Evropskata komisija so koja na ovie prozvoditeli im be{e naredeno da se vozdr`at od implementacijata na odredeni dogovori koi vlijaat na belgiskiot pazar na tutunski proizvodi. Vo svoeto barawe Fedetab se povika na odredbite na ~len 6, stav 1 od Konvencijata poradi navodna povreda vo postapkata pri donesuvaweto na odlukata od strana na Komisijata pri {to se utvrduvale nivnite gra|anski prava. Fedetab , ponatamu ja obvini Komisijata deka deluvala kako obvinitel i sudija i deka ne bi mo`ela da se smeta za nezavisen i nepristrasten so zakon vospostaven sud. Opinion of Advocate General Sir Gordon Slynn, Case 100-103/80 Musique de diffusion francaise v. Commission [1983] ECR 1920. Za ova podetalno kaj I. Forrester, Modernization od EC Competition Law, Fordham International Law Journal, Vol. 23:1028, 2000, str. 1073. Supra note 13 Case Tre Traktorer AB A/159 [1989], para. 35.

Kompatibilnosta na postapkite od konkurentno pravo na EZ ...

97

2. Vo sudskiot slu~aj "Ozturk"18 Evropskiot sud za ~ovekovi prava go definira{e konceptot za kriminalni obvinenija . Imeno, Sudot potencira{e deka iako odredeno delo ne e klasificirano vo grupata na krivi~ni dela, toa sepak }e bide smetano za krivi~no delo ako kazneniot i preventivniot aspekt sodr`ani vo presudata doneseni po nego go karakteriziraat kako takvo. So drugi zborovi, Sudot go potencira avtonomnoto zna~ewe na terminot kriminalni obvinenija vo smisol na ~len 6, stav 1 od Konvencijata - pravilata }e se smetaat za pravila od krivi~noto pravo nezavisno od toa {to se poinaku karakterizirani i grupirani vo razli~nite nacionalni zakonodavstva. Prirodata na prekr{okot i strogosta na mo`nata kazna, poprvo bi rekle, se poverodostojni pokazateli vo odreduvawe na karakterot na deloto 19. Od druga strana, ona {to e za nas interesno e dali vo postapkite vo ramkite na konkurentnoto pravo se utvrduva osnovanosta na kakvi i da bilo krivi~ni obvinenija . Po odnos na ova pra{awe, advokat General Darmon vo svoeto mislewe vo sudskiot

18

19

Case Ozturk v. Federal Republic of Germany, A73 European Court of Human Rights (ser. A) [1984]. Istorijatot na ovoj izvonredno zna~aen sudski slu~aj za definirawe na terminot kriminalni obvininenija, no i za ovoj trud, e vo slednoto: g-din Ozturk, inaku tur~in po nacionalnost, pred germanskiot Sud be{e kaznet za voza~ki prekr{ok i mu be{e naredeno od Sudot da plati 60 germanski marki za uslugite na preveduva~ot vo postapkata. Vo soglasnost so germanskiot zakon pove}eto od soobra}ajnite prekr{oci se klasificirani kako regulativni prekr{oci (regulatory offences ), bidej}i so toga{niot nov zakon tie bile prefrleni od oblasta na krivi~noto pravo vo administrativnoto pravo. Pra{aweto dobi na zna~ewe so faktot dali g-din Ozturk mo`e da se nadeva na povreda na ~lenot 6, stav 3 e) od Konvencijata koj glasi : Sekoj obvinet gi ima slednite minimalni prava: da koristi besplatna pomo{ od preveduva~, dokolku ne go razbira ili ne go zboruva jazikot na koj se odviva sudeweto. Iako se rabote{e za naizgled sme{na suma na para (60dm), vo ovoj slu~aj primarnoto pra{awe be{e dali procesot na dekriminalizacija na soobra}ajnite prekr{oci t.e. reklasifikacijata od dela tretirani so krivi~no pravo vo dela tretirani od administrativno pravo mo`e da rezultira so gubewe na pravoto na za{tita sodr`ano vo ~lenot 6, stav 1 od Konvencijata, bidej}i ovaa odredba ne obezbeduva za{tita na obvinetite vo administrativni ili upravni postapki. Za ova podetalno vidi Case Engel and Others v. Netherlands, A22 Eur. Ct. H.R. (ser. A) at 81-82 (1976).

98

Goce Galev

slu~aj "Orkem"20 pred Evropskiot sud na pravdata elaborira{e deka postapkite {to gi vodi Komisijata protiv pretprijatijata za prekr{uvawe na pravilata od konkurentnoto pravo se, vo osnova, uredeni so poinakvi pravila (ne krivi~ni, tuku administrativni). Pritoa, toj ja otfrli definicijata na terminot kriminalni obvinenija na Evropskiot sud za ~ovekovi prava od sudskiot slu~aj "Ozturk" kako neprifatliva i premnogu {iroka vo odreduvaweto na prirodata na prekr{okot vo ovie postapki, koj, spored nego, e sepak administrativen, a ne krivi~en. Ponatamu, advokat General Vesterdorf po istoto pra{awe vo sudskiot slu~aj "Rhone-Poulenc S.A. v. Commission"21 iako, vsu{nost, istakna deka izre~enite kazni kon pretprijatijata za prekr{uvawe na slobodnata konkurencija na pazarot vo Zaednicata se krivi~ni sankcii, toa ne be{e dovolno Sudot da zaklu~i deka ~lenot 6 od Konvencijata bi bil primenliv vo slu~ajot. S# na s #, treba da se podvle~e deka Evropskiot sud na pravdata i Prvostepeniot sud na zaednicata nikoga{ eksplicitno ne odlu~ile deka postapkite od konkurentnoto pravo se pokrieni i obvrzani so odredbite na ~lenot 6 od Konvencijata. Ovoj negativen stav na sudovite od Zaednicata po odnos na primenata ~lenot 6 i utvrduvaweto na kompatibilnosta na postapkite od konkurentnoto pravo pred nego i pred Evropskata komisija e vo jasna diskrepanca so gledi{tata na Sudot za ~ovekovi prava po odnos na istive pra{awa. Imeno, slednite dva sudski slu~ai pred ovoj Sud jasno go poka`uvaat toa. Vo sudskiot slu~aj "Stenuit"22 na francuskoto pretprijatie "Socit Stenuit" mu be{e izre~ena sankcija od 50 000 francuski franci od strana na Ministerot za ekonomija i finansii poradi povreda na zakonska odredba od francuskiot zakon za za{tita na slobodnata konkurencija. Po neuspe{nite `albi do Ministerstvoto za ekonomija i finansii i do Sudot (Counseil d' Etat), "Socit Stenuit" podnese aplikacija do Komisijata za ~ovekovi prava za povreda na ~len 6 od Konvencijata, argumentiraj}i go pritoa svojot stav so tvrdewe deka mu e povredeno pravoto za razgleduvawe

20 21 22

Case 374/87, Orkem v. Commission [1989] ECR 3283. Supra note 12. Case Socit Stenuit v. France, 232-A European Court of Human Rights (ser. A) (1992).

Kompatibilnosta na postapkite od konkurentno pravo na EZ ...

99

i utvrduvawe na negovite prava pred nezavisen i nepristrasten, so zakon, vospostaven sud. Od druga strana, francuskata vlada gi odbiva{e vakvite tvrdewa so stav deka izre~enata kazna e od administrativna priroda koja e donesena vo upravna postapka. Kako i da e, Komisijata za ~ovekovi prava, vrz osnova na "Ozturk", zaklu~i deka izre~enata sankcija bila donesena so cel da ima preventiven efekt (deterrent effect) vrz "Stenuit" vo postapka vo koja se utvrduva osnovanosta na krivi~nite obvinenija - jasen argument vo prilog na povreda na ~lenot 6 od Konvencijata, pritoa imaj}i predvid deka `albite za povreda na pravata na "Stenuit" pred francuskiot sud ne mu bile prifateni. Vo prodol`enie na svojata odluka Komisijata predo~i na faktot deka zakonot vrz osnova na koja bilo donesena sankcijata e, pred s #, normativen akt, so koj se za{tituva op{tiot interes vo op{testvoto, {to naj~esto se pravi preku odredbi od krivi~nite zakonici. Sledstveno, ovaa odredba bi go izgubila svoeto prakti~no zna~ewe kako brana od povredi na pravata na strankite vo odredeni sporovi ako im se dozvoli na dr`avite-potpisni~ki na Konvencijata da mo`at da u`ivaat {iroka diskrecija vo klasifikacijata na prekr{ocite kako administrativni ili krivi~ni. Sli~nata logika Evropskiot sud za ~ovekovi prava ja praktikuva i vo sudskiot slu~aj "Bendenoun v. France"23. Tamu Sudot zazema stav deka visoko izre~enite finansiski sankcii od strana na francuskite administrativni vlasti kon Bendenun za dano~no izbegnuvawe nemaat za svoja cel pari~na kompenzacija od eventualno nanesenata {teta, tuku nosat so sebe visoka kazna od krivi~na priroda koja ima preventivna cel za odvra}awe od povtoren prekr{ok. Stavaj}i go akcentot na su{tinata na problemot, potencirame deka naodite na Sudot i Komisijata za ~ovekovi prava, spored na{e mislewe, mo`e da se primenat mutatis mutandis i vo postapkite od konkurentnoto pravo pred Evropskata komisija poradi slednive pri~ini. Prvo, neizbe`en e vpe~atokot deka izre~enite sankcii od domenot na konkurentnoto pravo, propi{ani so zakonskite i podzakonskite akti, se od krivi~na priroda imaj}i go predvid avtonomnoto tolkuvawe na terminot kriminalni obvinenija od Sudot vo Strazbur. Imeno, propi{anite sankcii

23

Case Bendenoun v. France, 284 European Court of Human Rights (ser. A) (1994).

100

Goce Galev

predvideni vo Pravilnikot 176224, kako i vo predlo`eniot nov Pravilnik, kvalitativno ne slu`at samo za restitucija na pretrpenata {teta od naru{enata konkurencija na pazarot vo EZ. Imaj}i ja predvid odlukata na Evropskata komisija 25, od 1998 godina, so koja germanskiot proizvoditel na avtomobili Folksvagen be{e kaznet so pari~na kazna od sto milioni eki, neizbe`na e konstatacijata za odreduvawe na vakov tip na sankcii kako krivi~ni sankcii, - iako spored klasifikacija vo pravoto na EZ se smesteni vo grupata na administrativni sankcii - tie kako krivi~ni sankcii, prvenstveno, se nameneti da deluvaat preventivno kon storitelot za odvra}awe od povtoren prekr{ok (posebna prevencija), a potoa i kon drugite mo`ni storiteli na vakvi povredi na pravoto (op{ta prevencija). Vtoro, vo najmala raka, diskutabilna e klasifikacijata na sankciite od domenot na konkurentnoto pravo kako administrativni koga znaeme deka so normativnite akti so koi{to se regulira slobodnata konkurencija i, voedno, se propi{uvaat sankcii za eventualni povredi na pravoto i koi se odnesuvaat na site pretprijatija vo EZ se za{tituva op{tiot interes (Stenuit)26 i se potencira nivnata generalna primena 27 (Bendenoun)28 : karakteristiki svojstveni za normativni akti so koi se propi{uvaat krivi~ni sankcii. Kompatibilnosta na ovlastuvawata na Evropskata komisija so ~len 6 od Konvencijata Odgovorot na pra{aweto dali ovlastuvawata na Evropskata komisija da bara od pretprijatijata odgovor na pra{awa koi bi

24

25 26 27

28

Soglasno ~len 15, stav 2 od Pravilnikot 17/62 Evropskata komisija donesuva podzakonski akti vo forma na preporaki so koi se utvrduva visinata na sankciite vo slu~aj na prekr{uvawe na pravoto na slobodna konkurncija vo EZ. Volkswagen decision. O. J. L 124/60 (1998). Supra note 22. Vo kontekst na generalnata primena na Pravilnikot 17 i Predlogpravilnikot, istaknuvame deka: Primenlivosta na pravilnicite se odnesuva na objektivno odredeni situacii i nivnite pravni posledici se odnesuvaat na kategorii na lica sfateni vo generalno i apstraktno poimawe na istite, Za ova podetalno vidi, Case 6/68 Zuckerfabrik Watenstedt v. Council [1968] E.C.R. 409 at 415. Supra note 23.

Kompatibilnosta na postapkite od konkurentno pravo na EZ ...

101

$ gi obezbedile neophodnite informacii za otkrivawe na dejstvija koi kako svoja cel ili posledica imaat ili pretstavuvaat spre~uvawe, ograni~uvawe ili naru{uvawe na konkurencijata na pazarot vo Evropskata zaednica se kompatibilni so odredbite od ~lenot 6 od Konvencijata e vo, najmala raka, kontroverzen. Instrumentite koi ja ovlastuvaat Evropskata komisija da pobara informacija od koe bilo pretprijatie za vodewe na istra`na postapka se vgradeni vo ~len 11, stav 5 od Pravilnikot 17. Odbivaweto da se dade potrebnata informacija povlekuva pari~na sankcija. Noviot Predlog-pravilnik ja regulira istata materija na identi~en na~in. Ona {to e za nas interesno e da se utvrdi dali vo istra`nite postapki od konkurentnoto pravo vo Zaednicata im se dava privilegija na pretprijatijata da odbijat da prilo`at informacija so koja direktno bi se kompromitirale samite sebe ( nemo tenetur se ipsum accusare). So drugi zborovi - iako se raboti za razli~en princip - dali obvinetite vo ovie postapki imaat pravo da se branat so mol~ewe. Po odnos na ova pra{awe Evropskiot sud na pravdata se proiznese vo suskiot slu~aj "Orkem"29, eksplicitno istaknuvaj}i deka vo ~lenot 6 od Konvencijata ne e sodr`ano pravoto na mol~ewe. Vo prodol`enie, sepak, toj istakna deka: Komisijata ne smee da gi prisiluva pretprijatijata da prilo`uvaat informacii koi bi vklu~ile vo sebe priznanie za storen prekr{ok, tuku toa e na tovar na samata Komisija da go utvrdi30. Ova, prakti~no, zna~i deka za{titata od postavuvawe na odredeni pra{awa {to pretprijatijata ili licata koi gi zastapuvaat pretprijatijata bi ja u`ivale se odnesuva samo vo slu~ai koga nivnoto priznanie bi vodelo do kazna ili administrativna sankcija izre~ena od javen organ (~itaj: Evropskata komisija)31. Vakvata formulacija na Sudot be{e donekade dobro prifatena vo pravnata literatura,

29 30 31

Supra note 20. Supra note 20. Walter B. J van Overbeek sledej}i go ovoj metodolo{ki pristap na Sudot od Luksemburg ja pravi slednata klasifikacija po odnos na pra{awata koi mo`at da bidat postaveni vo tekot na istra`nite postapki od strana na Evropskata komisija: pra{awa koi se odnesuvaat na fakti~kite informacii, t.e. koga se odvivale odredeni sostanoci me|u pretprijatija obvineti za naru{uvawe na konkurencijata, koi lica bile prisutni na tie sostanoci,

102

Goce Galev

no taa vo ni{to ne pridonese za jasno razgrani~uvawe okolu toa na kakva pravna za{tita mo`e da se nadevaat obvinetite vo ovie postapki32. Ottuka, nesporno, mo`eme da konstatirame za{to ovaa presuda be{e vo golema mera kritikuvana od onie najzasegnatite pretprijatijata i nivnite pravni zastapnici. Ovie kritiki dobija na svoja silina, osobeno, po donesuvaweto na presudata na Evropskiot sud za ~ovekovi prava vo sudskiot slu~aj "Funke v. France".33 Imeno, obvinetiot, inaku germanski dr`avjanin koj `ivee vo Francija, be{e obvinet od francuskite dano~ni vlasti za neprijavuvawe imot nadvor od Francija. Za taa cel, francuskite vlasti sprovedoa istraga da gi dobijat potrebnite informacii i dokumenti od obvinetiot. Primarniot problem be{e vo toa {to odbivaweto od strana na obvinetiot da gi prilo`i baranite dokumenti povlekuva{e pari~na i zatvorska kazna. Od druga strana, prilo`uvaweto na baranite dokumenti bi zna~elo, voedno, i priznanie za storen prekr{ok, soglasno francuskiot zakon koj, isto taka, predviduva{e kazna. Slu~ajot ja dobi svojata pravna razvrska pred Sudot za ~ovekovi prava vo Strazbur. Vo svojot naod Sudot istakna deka postoela povreda na ~lenot 6, stav 1, od Konvencijata pritoa istaknuvaj}i deka: specifi~nite karakteristi na dano~noto pravo ne mo`at i ne smeat da pretstavuvaat opravduvawe za vaka nanesenata povreda vo sporovi vo koi se utvrduva osnovanosta na kakvi i da bilo krivi~ni obvineninija na licata vo postapka vo smisol na avtonomnoto tolkuvawe na ~lenot 6, stav 1, a so toa i privilegija da odbijat da prilo`at informacija so koja direktno bi se kompromitirale samite sebe, vklu~itelno i pravoto na odbrana so mol~ewe.34

32 33 34

za kakvo zgolemuvawe ili namaluvawe na cenite na proizvodite se zboruvalo se dozvoleni vo ovie postapki; od druga strana direktni pra{awa koi se odnesuvaat na u~estvoto na pretprijatijata vo zabraneti dejstvija ili vo sklu~uvawe na zabraneti dogovori (celta na odredeni dejstvija, ostvareni celi kako rezultat na prezemeni dejstvija ne mo`at da bidat postavuvani. Za ova vidi, The Right to Remain Silent in Competition Cases, 1994, 3 ECLR, p. 127-128. Za ova detalno kaj, C. S. Kerse, EEC Antitrust Procedure, 1998, 112-113. Case Funke v. France, 256-A European Court of Human Rights (ser. A) (1993). Ovaa presuda ne be{e donesena ednoglasno - sudijata Tor Vilhjalmson vo svoeto izdvoeno mislewe istakna deka vakvite finansisko-istra`ni postapki se od ~ustvitelna priroda i mnogu vlijaat na ekonomskata politika na zemjite, koja vklu~uva i za{tita na nacionalniot buxet i javnite smetki.

Kompatibilnosta na postapkite od konkurentno pravo na EZ ...

103

Zna~eweto na ovaa odluka se ogleduva vo faktot {to Sudot za ~ovekovi prava vostanovi pravilo so koe potvrduva deka pravoto na odbrana so mol~ewe e sodr`ano i pokrieno so odredbite od ~lenot 6 ne samo vo krivi~nite postapki, tuku i vo administrativnite - kakvi {to, vpro~em, Sudot od Luksemburg gi smeta postapkite pred Evropskata komisija od domenot na konkurentoto pravo. Vo prilog na ova, realno ni se nametnuva potrebata da napravime sporedba so naodite na Sudot na pravdata od sudskiot slu~aj "Orkem". Obvinetiot vo sudskiot slu~aj "Funke" be{e staven vo ista polo`ba kako onoj od "Orkem" - i vo obata slu~ai se rabote{e za naredba za dostava na dokumenti. Rezultatot e jasen: pri identi~na fakti~ka sostojba, po odnos na privilegijata koja dozvoluva odbivawe da se prilo`i informacija so koja strankata direktno bi se kompromitirala i po odnos na pravoto na odbrana so mol~ewe, dvata Suda donesuvaat odluki koi se vo sprotivnost. Po mislewe na odredeni pravni komentatori, konzistentnata primena na vostanovenite na~ela od sudskiot slu~aj "Orkem" vo praksata na Sudot od Luksemburg, imaj}i ja predvid presudata od sudskiot slu~aj "Funke", implicira prifa}awe na pravni posledici {to ne se vo soglasnost so po~ituvaweto na ~ovekovite prava, sodr`ani i priznati vo Evropskata konvencija za ~ovekovi prava, a vostanoveni od praksata na Sudot za ~ovekovi prava. 35 Kako i da e, vo periodot po donesuvaweto na presudata vo slu~ajot "Funke" Prvostepeniot sud na zaednicata ima{e {ansa da gi revidira svoite stavovi vo sudskiot slu~aj "PVC"36. Sepak, Prvostepeniot sud vo svojata presuda istakna deka: priznavawe na apsolutno pravo na odbrana so mol~ewe bi pretstavuvalo nepotreben is~ekor od vostanovenata sudska praksa za za{tita na pravata na pretprijatijata, a vo isto vreme toa bi zna~elo direktno spre~uvawe na Komisijata vo izvr{uvaweto na svoite zada~i.

35

36

Walter B. J van Overbeek, The Right to Remain Silent in Competition Cases, 1994, 3 ECLR, str. 132 . Cases T-305-7/94, 313-16/94, 318/94, Limburgse Vinyl Maatschappij NV and Others v. Commission, (Court of First Instance Apr. 20, 1999).

104

Goce Galev

Ottuka, logi~no se nametnuva konstatacijata deka ovaa sudska presuda vo celost ja sledi vostanovenata doktrina od "Orkem", {to pak, vo nikoj slu~aj teoretski, a u{te pomalu prakti~no, ne e vo soglasnost so viduvawata i naodite na Strazbur{kiot sud. Me|utoa, ne treba da se potcenuva zna~eweto na presudata od slu~ajot "Funke". Taa }e ima osobeno golemo vlijanie vo onie zemji kade {to strankite vo svojstvo na tu`iteli vo postapkite }e mo`at da se povikaat na odredbite od ~lenot 6 37. Isto taka, toa na pretprijatijata }e im ovozmo`i da se povikuvaat na ovaa odluka vis a vis nacionalnite organi zadol`eni za pra{awa od sferata na slobodnata konkurencija. Na evropsko nivo, prifa}aweto na vostanovenata doktrina od slu~ajot "Funke", neizbe`no, bi zna~elo namaluvawe na ovlastuvawata {to Komisijata gi ima vo istra`nite postapki. S# na s#, vidlivo e deka pravniot ambient vo Evropskiot praven prostor po odnos na gorespomenatite na~ela e dirigiran od pove}e arbitri. Ona {to za edniot pretstavuva pravo, za drugiot e anomalija. Imaj}i go ova na um, vo Belata kniga 38 se predlo`eni nekolku opcii za zajaknuvawe na ponudenite garancii za za{tita na pretprijatijata pod istraga. Prvata opcija se sveduva na zalo`bata da se reduciraat `albenite postapki, vo smisla tie da se ostvaruvaat samo pred eden od sudovite vo Zaednicata, {to prakti~no zna~i i porigorozna kontrola vrz donesenite odluki od Komisijata. Vtorata e daleku pokompleksna i vklu~uva harmonizirawe i poednostavuvawe na procesnite prava vo zemjite-~lenki, {to pak, e usloveno od dalekuse`ni promeni vo nacionalnite sudski postapki.39 Pravoto na `alba vo Zaednicata kako rezultat na odluki vo postapkite od konkurentnoto pravo i ^lenot 6 od Konvencijata Edno od korpusot esencijalni pra{awa za utvrduvawe na kompatibilnosta na postapkite od domenot na konkurentnoto
37

38 39

Supra note 36, Vo Holandija Konvencijata ima primat nad nacionalnoto zakonodavstvo, vo Belgija, Francija, Grcija, Portugalija, [panija i Luksemburg Konvencijata ima supranacionalen efekt, vo Danska, Germanija i Italija e na isto nivo so drugite zakoni. Supra note 1. Supra note 1, para. 111.

Kompatibilnosta na postapkite od konkurentno pravo na EZ ...

105

pravo so ~lenot 6 od Konvencijata e sekako pra{aweto za `albenata postapka pred eden od sudovite vo Zaednicata. Sudot za ~ovekovi prava, op{to re~eno, po odnos na `albenite postapki i nivnata kompatibilnost so ~lenot 6 se proiznese vo sudskiot slu~aj "Albert and Le Compte v. Belgium". Sudot vo osnova potencira{e deka Konvencijata bara da bidat ispolneti slednite uslovi: administrativnite tela koi donesuvaat odluki treba da bidat vo soglasnost so ~lenot 6; vo slu~aj administrativnoto telo da ne gi ispolnuva kriteriumite sodr`ani vo ~lenot 6 potrebna e posledovatelna kontrola nad donesenite odluki od sudsko telo koe ima celosna (neograni~ena) jurisdikcija po odnos na pra{awata od donesenata odluka i celosno ispolnuvawe na kriteriumite od ~lenot 6. Kako {to e poznato, a i istaknato od Evropskiot sud na pravdata, Evropskata komisija ne mo`e da se smeta za nezavisen i so zakon vospostaven sud vo smisol na ~len 6 od Konvencijata. Ottuka, vo soglasnost so ~len 229 i ~len 230 od Prviot rimski dogovor, zasegnatite strani vo postapkite mo`at da se `alat po odlukite na Komisijata pred eden od sudovite na Zaednicata. Prvostepeniot sud i Sudot na pravdata, nesomneno, se nezavisni i nepristrasni, so zakon, vospostaveni sudovi. Sepak, spored jurisprudencijata na Sudot za ~ovekovi prava, klu~noto pra{awe za ispolnuvawe na kriteriumite koi obezbeduvaat kompatibilnost so ~lenot 6 e dali ovie sudovi imaat celosna jurisdikcija. Vo pravnata doktina se sre}avaat dve gledi{ta vo pogled na definiraweto na celosnata jurisdikcija 40. Prvoto gledi{te se sveduva na nadle`nostite na Sudot da odat do nivo na celosno procenka na odlukata, a toa prakti~no zna~i istata da ja procenuva od formalno-praven aspekt (proceduralen aspekt) i materijalnopraven aspekt (primena na materijalno pravo) i vrz taa osnova da mo`e celosno da ja preina~i. Za razlika od ova, vtoroto gledi{te e porestriktivno, odnosno akcentot go stava samo na zakonitoto donesuvawe na odlukata. Toa prakti~no zna~i deka istata ja procenuva od proceduralno praven aspekt. Nasproti iznesenite

40

Za ova podetalno kaj, D. Waelbroack , D. Fosselard, Should the Decision Making Power in EC Antitrust Procedures be Left to an Independent Judge?, (1996) 14 Y.E.L. 111-150.

106

Goce Galev

gledi{ta vo pravnata doktrina, vo jurisprudencijata, pomalku ili pove}e, sre}avame poinakov pristap vo pogled na istoto pra{awe. Imeno, vo svoeto mislewe advokat General Lagranx vo sudskiot slu~aj "Niederrheinische Bergwerks AG v. High Authority" ja definira celosnata jurisdikcija kako odredena od dva faktora. Prviot se odnesuva na ovlastuvaweto na Sudot da mo`e ne samo da ja poni{ti odlukata, tuku i da ja dopolni i vo odredeni slu~ai da izre~e pari~na kazna. Vtoriot pak se odnesuva na toa, vo postapkite pred Sudot da ne se preispituva samo op{tata zakonitost na administrativnata merka, tuku i da se odreduvaat subjektivni prava na zasegnatite stranki od sporot.41 Priklonuvaj}i se kon ovaa definicija sfatena vo {iroka smisla, ni se nametnuva slednoto pra{awe. Vo sudskite postapki vo konkurentnoto pravo Sudovite na zaednicata prakti~no ispituvaat dali proceduralnite pravila bile po~ituvani, dali postoela notorna gre{ka vo naodite na Komisijata, pritoa nenavleguvaj}i vo detalna ocena na prilo`enite dokazi. Imaj}i predvid deka vo postapkite od konkurentnoto pravo se donesuvaat strogi i visoki kazni, za {to i vpro~em govorevme, koi se baziraat na odluki so koi se utvrduva osnovanosta za krivi~ni obvineninija, direktnoto pra{awe koe bara odgovor e: dali Sudovite na zaednicata mo`e da se smetaat za sudski tela koi poseduvaat celosna jurisdikcija koja obezbeduva kompatibilnost so odredebite od ~lenot 6, stav 1 od Konvencijata? Zaklu~ok Poa|aj}i od tretiranite sudski slu~ai naso~eni sme da go iska`eme na{eto krajno gledi{te vo pogled na dve otvoreni pra{awa proizlezeni od jurisprudencijata na Evropskiot sud na pravdata i Evropskiot sud za ~ovekovi prava. Prvoto pra{awe {to se ispre~uva pred nas se odnesuva na ulogata na Komisijata i Sudot na pravdata vo postapkite od konkurentnoto pravo. Kriti~kite zborovi {to gi upativme kon goreopi{anata konstelacija na odnosi me|u ovie dve institucii na

41

Opinion of Advocate General Lagrange in Joined Cases 2 and 3/60 Niederrheinische Bergwerks AG v. High Authority [1961] ECR 133, para. 152.

Kompatibilnosta na postapkite od konkurentno pravo na EZ ...

107

Zaednicata svoeto upori{te evidentno go nao|aat vo jurisprudencijata na Sudot za ~ovekovi prava. Sepak, funkcionalnata ramnote`a vo ovoj odnos e, vo golema merka, odredena od nivnata institucionalna postavenost. Ottuka, upatenite kritiki na smetka na Evropskata komisija se odnesuvaat na onoj del vo postapkite {to Sudot ne e vo mo`nost da gi sprovede. Toa se, pred s#, istragite i donesuvaweto odluki vrz osnova na ekonomski parametri koi baraat mnogu golema stru~nost. Ottamu, nenavleguvaweto na Sudot vo ocenka na prilo`enite dokazi vo `albenite postapki, ne se dol`i tolku na negovoto doktrinarno ubeduvawe deka se raboti za administrativna postapka, pa sledstveno se ispituva samo formalno-pravniot aspekt na odlukata na Komisijata, tuku toa pretstavuva i racionalna posledica na nedovolnata obu~enost na sudiite da go storat toa 42. Od druga strana, ova ostava prostor za kriticizam na {to i najve}e se osvrnavme. Ponatamu, otkako jasno poka`avme deka vo postapkite od konkurentnoto pravo se utvrduva osnovanosta na krivi~ni obvinenija protiv pretprijatijata, a pritoa, imaj}i predvid deka jurisdikcijata na Sudovite vo zaednicata e necelosna t.e. ograni~ena, ona {to se nametnuva kako imperativ, a {to voedno bi zna~elo i zadovoluvawe na kriteriumite od ~lenot 6 e podelba na ovlastuvawata na Komisijata me|u dve tela. Vakviot pristap ne e nov. Belgiskoto konkurentno pravo dava inspiracija za toa. Imeno, edno administrativno telo e zadol`eno za istra`nite dejstvija (Service de la Concurrence), a drugoto e sudsko i e zadol`eno za donesuvawe odluki ( Conseil de la Concurrence), kade {to ne postoi nikakva organska povrzanost me|u niv, pri {to mo`nosta za me|usebno vlijanie e isklu~ena. Vtoroto pra{awe koe otvora dilema se odnesuva na razli~nata interpretacija od Sudot vo Strazbur i Luksemburg po odnos na toa dali pravoto na odbrana so mol~ewe e sodr`ano vo odredbite od ~lenot 6, stav 1 od Konvencijata. Pra{aweto dobiva na aktuelnost vo smisol na neekvivalentna za{tita na ova pravo

42

Kako potvrda na ova vidi gi sudskite slu~ai Joined Cases T-68/89, T-77/89 and T-78/89 SIV v. Commission [1992] ECR II-1407, at para 320 kade {to Prvostepeniot sud se izjasni deka ne e vo mo`nost da vr{i ocenka vrz osnova na prilo`enite dokazi i sledstveno da izvlekuva zaklu~oci.

108

Goce Galev

od ovie sudski instanci, pri izvr{uvawe na sudska presuda na Sudot na pravdata od strana na nacionalen organ na zemja-~lenka na Konvencijata. Pri pretpostavka deka e povredeno ova pravo na strankite vo postapkite pred Komisijata, Evropskiot sud na pravdata, imaj}i go predvid postoe~koto case law , }e presudi deka nemalo povreda na ova pravo. Problemot e vo toa {to zasegnatata stranka ne }e mo`e da aplicira pred Sudot vo Strazbur za utvrduvawe na povreda na ~len 6, stav 1 od Konvencijata od pri~ina {to Sudot za ~ovekovi prava nema jurisdikcija ratione personae da rasprava po odluki doneseni od Zaednicata od prosta pri~ina {to taa ne e ~lenka na Konvencijata, iako ova pravo, za {to stana zbor pogore, e sodr`ano vo odredbite od ~lenot 6, stav 1 od Konvencijata. Ottuka, znaej}i deka prenosot na ovlastuvawata od zemja-~lenka na Konvencijata na me|unarodna organizacija, kakva {to vpro~em e i Zaednicata, ne e nekompatibilen so odredbite od Konvencijata ako vo ramkite na taa organizacija se obezbeduva ekvivalentna za{tita na osnovnite ~ovekovi prava so za{titata koja bi bila osigurena vo ramkite na nacionalniot praven sistem na istata taa zemja-~lenka na Konvencijata, ostanuva otvoreno pra{aweto dali ovie zemji mo`e da se smetaat za odgovorni za dejstvija i povredi na odredbite od Konvencijata napraveni od strana na nacionalnite organi nezavisno od toa dali ovie povredi i dejstvija se posledica na doma{noto zakonodavstvo ili od potrebata za zadovoluvawe na odredeni me|unarodni obvrski? Nepretendiraj}i vrz kogo treba da padne odgovornosta vo slu~aj na povreda na pravo za{titeno so Konvencijata smetame deka treba da se obezbedi za{tita na toa pravo, vo sprotivno vo golem broj slu~ai, kako {to imame navedeno primer i pogore, }e dojde do izigruvawe, a i vo nekoja mera suspendirawe na pravata predvideni i za{titeni so Konvencijata, {to sekako ne bilo cel na donesitelot. Ottuka sledi da se traga po re{enija koi ovde bi go apsolvirale otvoreniot problem.

Kompatibilnosta na postapkite od konkurentno pravo na EZ ...

109

Rezime Avtorot vo ovoj trud ja istra`uva kompatibilnosta na postapkite od konkurentnoto pravo na Evropskata zaednica so ~lenot 6 od Konvecijata za ~ovekovi prava. Od izvr{enata analiza i komparacija na jurisprudencijata na Evropskiot sud na pravdata i Sudot za ~ovekovi prava po odnos na za{titata na pravata sodr`ani vo ~lenot 6 od Konvencijata na povr{ina izleguvaat dve pra{awa. Prvoto se odnesuva na nekompatibilnosta na postapkite pred Sudot na pravdata i Evropskata komisija so ~lenot 6 od Konvencijata, dodeka pak, vtoroto se odnesuva na neekvivalentnata za{tita po odnos na pravoto za odbrana so mol~ewe vo nacionalnite pravni sistemi na zemjite-~lenki na Konvencijata so onaa za{tita koja bi trebalo da bide obezbedena pred Evropskiot sud na pravdata.

Goce GALEV COMPATIBILITY OF E.C. ANTITRUST PROCEDURES WITH THE CONVENTION OF HUMAN RIGHTS Abstract The author of this paper deals with the compatibility of the antitrust procedures of the European Community, with the article 6 of the Convention of Human Rights. The analysis and the comparison of the jurisprudence of the European Court of Justice and the Court of Human Rights that have been done in regard to the protection of the rights provided by the article 6 of the Convention, have resulted in two questions. The first is concerned with the incompatibility of the procedures of the Court of Justice and the European Commission with the article 6 of the Convention. The second is related to the non-equivalence of the protection in regard to the right of defense by silence within the national legal systems of the member states of the Convention, with the protection that has to be provided by the European Court of Justice.