d-r Trajan BENDEVSKI

^LENSTVO VO EVROPSKATA UNIJA Preku dogovori za asocirawe do polnopravno ~lenstvo

storijata na evropskiot kontinent, na narodite {to go naseluvaat, bila neobi~no burna. Po raspadot na Rimskata imperija, bile sozdadeni mnogubrojni dr`avi~ki i kne`evstva me|u koi site nedorazbirawa bile razre{uvani so krvavi vojni. Po sekoja vojna se javuvale mnogubrojni intelektualci, politi~ari, filozofi, crkovni velikodostojnici... so proekti, idei i anga`irawa za obedinuvawe na Evropa kako federacija, konfederacija, sojuz ili monarhija i na toj na~in organite na taka obedinetata Evropa Senatot, Parlamentot, monarhot... }e gi re{avaat site sporovi me|u narodite, nivnite odluki da moraat da bidat po~ituvani i na toj na~in da se stavi kraj na vojnite kako sredstva za re{avawe na nedorazbirawata i sporovite. Del od evropeistite smetale deka na ~elo na vaka obedineta Evropa treba da bide nivniot vladetel ili deka centarot, odnosno sedi{teto treba da bide vo sedi{teto na dr`avata vo koja pripa|aat tie. Napoleon se obidel da go

d-r Trajan Bendovski Nedostasuva bele{ka za avtorot !!!!!!!!!!!!!!!!!!!

24

d-r Trajan Bendevski

obedini evropskiot kontinent so voeno pokoruvawe na evropskite dr`avi i narodi i so stavawe pod negova hegemonija. Istoto go povtori i Hitler optovaren so kompleksot deka arievskata rasa e od Boga opredelena da go gospodari svetot. Za vreme na najkrvavata, Vtorata svetska vojna, liderot na Socijalisti~kata internacionala i povoenen kancelar na Sojuzna Republika Germanija, Vili Brant, be{e predizvikan da napi{e: Jas dojdov do uveruvawe ... deka nacionalnite dr`avi se pojava na minatoto... Najdobroto prirodno re{enie na ovie problemi mo`e da se najde vo ramkite na evropska federacija. Formiranite soedineti evropski dr`avi }e bidat sposobni da im obezbedat ednakvi ustavni prava na site gra|ani nezavisno od nivniot jazik, rasa ili religija. Vo federacijata napolno e vozmo`no da se formiraat zaedni~ki organi {to }e mo`at da gi obezbedat nacionalnite i kulturnite potrebi na razli~nite grupi naselenija. Za vreme na Vtorata svetska vojna isto taka bea odr`ani me|unarodni konferencii, bea objaveni proglasi i publikuvani manifesti vo koi se zastapuvani stavovite deka re{enieto na problemite vo Evropa mo`e da se obezbedi vo ramkite na federacija na narodite od kontinentot. Temelite na realizacijata na ovaa idea bea postaveni nekolku godini po zavr{uvaweto na vojnata, koga vo zapadniot (kapitalisti~kiot) del na podelenata Evropa na kapitalisti~ki i na socijalisti~ki voeno- politi~ki blok, Francija, Sojuzna Republika Germanija, Italija, Belgija, Holandija i Luksemburg gi formiraa: 1. Evropskata zaednica za jaglen i ~elik. 2. Evropskata ekonomska zaednica i 3. Evropskata zaednica za atomska energija, koi so Dogovorot za Evropskata unija se utvrdeni kako prv i osnoven stolb na Unijata. Denes, po pet decenii po postavuvaweto na temelite na integracijata na Evropa, ~lenki na evropskite zaednici i na Evropskata unija se samo 15 dr`avi - site od zapadniot, kapitalisti~kiot del na porano podelenata Evropa. Po napu{taweto na socijalisti~koto ureduvawe vo evropskite dr`avi i po prestanokot na blokovskata podelenost na kontinetot, pretenzii za ~lenstvo vo Evropskata unija pokraj preostanatite dr`avi od Zapadna Evropa istaknaa i dr`avite od Centralna i od Isto~na Evropa, so drugi zborovi re~isi site dr`avi od kontinentot. Se ima vpe~atok deka dr`avite-~lenki na

^lenstvo vo Evropskata unija

25

Evropskata unija bea zateknati nepodgotveni za da gi zadovolat `elbite na okolu 30 dr`avi od kontinentot. Raznite formi na zdru`uvawe se opravdani i logi~ni ako subjektite {to se zdru`uvaat dobivaat pove}e otkolku {to davaat ili ako postoi ekvivalent me|u toa {to se dava i ona {to se dobiva. Bidej}i stanuva zbor za dr`avi so razli~en stepen na ekonomski i op{testven razvoj, nerealno e da se o~ekuva ekvivalentnost me|u davawata i primawata. Razbirlivo e deka dr`avite od Centralna i od Isto~na Evropa, so decenii upravuvani centralno, zaostanuvaat vo sevkupniot razvoj i ne mo`at da bidat ramnopravni partneri vo prosecite na integriraweto. Od druga strana, kako {to ubavo zabele`uva Leon Brittan, tie ne mo`at da bidat zadovolni ako i natamu se tretiraat kako bedni rodnini i zatoa opravdano baraat tretman na ~lenovi na isto semejstvo. Tie ne mo`at da se zadovolat samo so zaedni~koto minato so drugite evropski dr`avi, tuku so pravo insistiraat i na zaedni~ka idnina, t.e. na celosno integrirawe vo semejstvoto na evropskite dr`avi. Sostojbite vo vrska so integriraweto na dr`avite od t.n. Zapaden Balkan u{te pove}e se uslo`nija so eksplozijata na kompleksite za sozdavawe golemi nacionalni dr`avi, ~ija posledica se voenite sudiri i nacionalnite ~istewa od golemi razmeri. I vo ovie sredini se prisutni sfa}awa deka i vakvite dr`avi Evropa treba da gi integrira i niz mehanizmite na upravuvawe na integraciskite procesi da se onevozmo`at nivnite iluzii deka ova }e bide poisplatlivo otkolku anga`irawata za prekinuvawe na voenite sudiri i saniraweto na posledicite od niv. Poradi iznesenoto, nesomneno e deka pra{awata povrzani so priemot na dr`avite vo ~lenstvo na Evropskata zaednica i na Evropskata unija imaat centralno mesto vo site sredini na dr`avite-kandidatki, vo institutite na zaednicite i vo Unijata, kako i vo dr`avite-~lenki. 1. Uslovi i kriteriumi za priem vo ~lenstvo na EZ i na EU Na 18 april 1951 godina ovlasteni pretstavnici na Francija, SR Germanija, Italija, Belgija, Holandija i na Luksemburg vo Pariz go potpi{aa Dogovorot za Evropskata zaednica za jaglen i ~elik, so {to bea postaveni temelite za realizirawe na

26

d-r Trajan Bendevski

mnoguvekovnite streme`i za obedinuvawe na dr`avite i na narodite od evropskiot kontinent. Na 25 mart 1957 godina, istite {est dr`avi vo Rim gi potpi{aa Dogovorite za Evropskata ekonomska zaednica i za Evropskata zaednica za atomska energija. Trite evropski zaednici i dogovorite so koi bea osnovani bea i ostanaa fundament na integraciskite procesi vo Evropa. Po formiraweto na zaednicite, pred nivnite instituti i pred dr`avite-osnova~i se postavija pra{awata: 1. Dali evropskite zaednici formirani vo opredeleni ideolo{ki i politi~ki granici treba da pretstavuvaat nedostapna krepost za drugi dr`avi ili 2. So postepeno {irewe, spored odnapred utvrdeni kriteirumi, da se sozdavaat pretpostavki za opfa}awe na site ili na pove}eto dr`avi od Evropa. Formirani vo uslovi na podelena Evropa na dva voeno-politi~ki bloka, kapitalisti~ki i socijalisti~ki, trite zaednici bea evropski samo po nazivite za{to nivni osnova~i i pretendenti za stapuvawe vo ~lenstvo bea samo zapadnoevropskite, kapitalisti~ki dr`avi. Spored osnova~kite dogovori za trite zaednici, sekoja evropska dr`ava mo`e da pobara priem vo ~lenstvo na zaednicata. Baraweto se podnesuva do Sovetot, koj po pribavenoto mislewe od Komisijata za priemot donesuva ednoglasna odluka. 1 So dogovorot za Evropskata unija, se ukinati citiranite ~lenovi od dogovorite za osnovawe na trite evropski zaednici i e voveden nov ~len O (~len 49 vo pre~isteniot tekst na Dogovorot za Evropskata unija po izvr{enite izmeni so Dogovorot od Amsterdam potpi{an 1997 godina), spored koj sekoja evropska dr`ava {to gi po~ituva principite od ~len 6, to~ka 1 2 mo`e da pobara da bide primena vo ~lenstvo na Unijata.

1. Vidi: ~l. 237 od Dogovorot za Evropskata ekonomska zaednica; ~len 205 od Dogovorot za Evropskata zaednica za atomska energija i ~len 98 od Dogovorot za Evropskata zaednica za jaglen i ~elik. 2. Spored ~lenot 6, to~ka 1, Unijata se zasnovuva vrz principite na sloboda, demokratija, po~ituvawe na ~ovekovite prava i na osnovnite slobodi i vladeeweto na pravoto. Taa upatuva barawe do Sovetot, koj po konsultacija so Komisijata i po dobivawe soglasnost od Evropskiot parlament, ednoglasno donesuva

^lenstvo vo Evropskata unija

27

Od citiranite re{enija vo dogovorite za trite evropski zaednici i za Evropskata unija mo`e da se stekne vpe~atok deka edinstven uslov za priem vo ~lenstvo na Evropskite zaednici i na Evropskata unija e dr`avata {to bara priem da bide evropska. Vakviot vpe~atok bi bil pogre{en. Citiranite odredbi od dogovorite go ureduvaat pravoto na sekoja dr`ava od Evropa da podnese barawe za priem, a dr`avite-~lenki preku nivnite pretstavnici vo Evropskiot parlament, vo Komisijata i vo Sovetot re{avaat za toa dali baraweto }e bide re{eno pozitivno i dali dr`avata {to go podnesla }e bide primena vo ~lenstvo na zaednicata, odnosno na Unijata. Od re{enijata vo osnova~kite dogovori, spored koi odlukata po baraweto za priem vo ~lenstvo Sovetot da ja donesuva ednoglasno, proizleguva deka dr`avata-kandidat }e bide primena vo ~lenstvo ako ocenat site dr`avi-~lenki deka postoi interes baraweto da bide pozitivno re{eno. Ednoglasnata odluka za priem na dr`avata vo ~lenstvo na zaednicite, odnosno na Unijata, oformena kako dogovor, podle`i na u{te edna verifikacija od site dr`avi-~lenki, preku ratifikacijata na dogovorot od organ na sekoja dr`ava-~lenka i na dr`avata-kandidat, nadle`en spored nivnite ustavi. So Amsterdamskiot dogovor za izmeni na dogovorot za Evropskata unija, dogovorite so koi se osnovani evropskite zaednici i niza akti povrzani so niv (Dogovorot od Amsterdam), za prv pat se vnesuva obvrska za dr`avata {to ima namera da podnese barawe za priem vo ~lenstvo na Unijata da ... gi po~ituva principite navedeni vo ~len 6, to~ka 1 . Dosega{nite iskustva od pro{iruvaweto na evropskite zaednici (Evropskata unija) poka`uvaat deka priemot na novi dr`avi e vr{en vo utvrdena postapka i spored opredeleni ekonomski i politi~ki kriteriumi. Priemot vo ~lenstvo na dr`ava so mnogu ponizok stepen na razvoj mo`e da predizvika

odluka. Parlamentot ja donesuva odlukata so apsolutno mnozinstvo od ~lenovite {to go sostavuvaat. Uslovite za priem i promenite {to gi predizvikuva priemot vo dogovorite vrz koi se zasnova Unijata se predmet na spogodba me|u dr`avite-~lenki i dr`avata podnositel na baraweto. Takvata spogodba se podnesuva na ratifikacija od site dr`avi-dogovorni~ki, soglasno so re{enijata od nivnite ustavi.

28

d-r Trajan Bendevski

zabavuvawe na procesite na razvoj na Unijata od edna, a }e bide pogubno za stopanstvoto na dr`avata {to se prima vo ~lenstvo poradi konkurencijata na stopanstvata na dr`avite- ~lenki od druga strana. Poradi ovie pri~ini, vo minatoto na nekoi dr`avi pri priemot im bea uka`uvani preodni pogodnosti zaradi prisposobuvawe kon uslovite {to va`at na zaedni~kiot pazar. Takov be{e slu~ajot so Grcija, [panija i so Portugalija. A. Priemot na dr`avi vo ~lenstvo na evropskite zaednici (EZ) od nivnoto formirawe do denes

So Dogovorot za Evropskata zaednica za jaglen i za ~elik be{e formirana me|unarodna organizacija rakovodena od naddr`aven, vrhoven rakovoden organ vo koj bea skoncentrirani pravosozdava~ki i izvr{ni nadle`nosti vo vrska so proizvodstvoto i koristeweto na jaglenot i ~elikot za da se onevozmo`i ovie osnovni surovini na te{kata, a so toa i na voenata industrija, da se koristat za voeni celi vo idnina. Deka kontrolata na proizvodstvoto i na koristeweto na jaglenot i ~elikot ne be{e krajniot motiv za formirawe na zaednicata, e naglaseno vo Deklaracijata na ministerot za nadvore{ni raboti na Francija, Robert [uman, eden od proektantite na integracijata na Evropa: ... obedinuvaweto na proizvodstvoto na jaglenot i na ~elikot neodlo`no }e ovozmo`i izgradba na zaedni~ka osnova za ekonomski razvoj, kako prva etapa kon evropska federacija . Vo preambulata na Dogovorot vo koja po konstatacijata deka: mirot na zemjata mo`e da se za~uva samo so tvore~ki usilbi srazmerni na opasnostite {to go zagrozuvaat; deka pridonesot na organizirana i `ivotosposobna Evropa vo razvojot na civilizacijata ne mo`e da se zamisli bez opredelbata za miroqubivi odnosi, se proklamira celosnata re{itelnost da se zameni mnoguvekovnoto rivalstvo so usoglasuvawe i spojuvawe na osnovnite zaedni~ki interesi i so formiraweto ekonomska zaednica da se sozdade fundament za mnogu po{iroko i podlaboko obedinuvawe na narodite razdeluvani dolgi vremiwa so krvavi sudiri. I od iznesenoto mo`e da se zaklu~i deka na formiraweto na Evropskata zednica za jaglen i za ~elik se gleda pove}e kako na sredstvo za postignuvawe povisoki celi otkolku kako na kone~na cel. Za toa svedo~i i faktot {to neceli {est godini po potpi{uvaweto na Dogovorot za Evropskata zaednica za jaglen i za ~elik, na 25 mart 1957 godina

^lenstvo vo Evropskata unija

29

vo Rim od dr`avite-potpisni~ki na Dogovorot za EZJ^ bea potpi{ani dva novi dogovora so koi bea formirani: Evropskata ekonomska zaednica (EEZ) i Evropskata zaednica za atomska energija (EVROATOM). I ovie dve zaednici bea formirani po inicijativa na @an Mone, koj be{e nositel na inicijativata za formirawe i na EZJ^, poradi {to so pravo se priznava deka toj e arhitektot na integracijata na Evropa. Vo preambulata na Dogovorot za EEZ, koj se smeta za osnoven konstitutiven dokument na evropskata integracija, se naglasuva deka se postavuvaat sonovi za {to potesna Unija na evropskite narodi... deka so zaedni~ki aktivnosti }e se eliminiraat barierite {to ja razdeluvaat Evropa. Po zapoznavaweto so ambicioznite celi {to si gi postavile osnova~ite na trite zaednici, za~uduva faktot {to prvoto pro{iruvawe na evropskite zaednici be{e izvr{eno dvaeset i edna godina po formiraweto na EZJ^. Na 22 januari 1972 godina vo Brisel be{e potpi{an Dogovorot za priem vo zaednicite na: Velika Britanija, Danska, Irska i Norve{ka. Na referendumot sproveden vo Norve{ka Dogovorot ne be{e ratifikuvan i na toj na~in od 1.1. 1973 g. prvi novi ~lenki na zaednicite stanaa: Velika Britanija, Danska i Irska. Za dolgiot vremenski period do prvoto pro{iruvawe na zaednicite pridonese i Velika Britanija. Vo sredinata na 1955 godina, ohrabreni od uspesite na EZJ^, vo Mesina se sostanale ministrite za nadvore{ni raboti na dr`avite-~lenki za da dadat ... sve` stimulativen impuls za izgradbata na Evropa... za sozdavawe zaedni~ki pazar osloboden od sekakvi carinski dava~ki i odsekakvi politi~ki ograni~uvawa vo ramkite na dr`avite-~lenki3. Po raspravata na sednicata, bil formiran Me|unaroden komitet od pretstavnicite na vladite na {este dr`avi-~lenki na EZJ^ i na Velika Britanija. Pretstavnikot na Velika Britanija bil povle~en od Komitetot poradi koncepciski nesoglasuvawa na negovata vlada so vladite na {este dr`avi, koi bile za formirawe zaedni~ki pazar vo forma na carinska unija, a Velika Britanija be{e za polabava integracija vo forma na zona za slobodna trgovija . Velika Britanija isto

Od Deklaracijata od Mesina

30

d-r Trajan Bendevski

taka insistirala od zaedni~kiot pazar da se isklu~at zemjodelskite proizvodi, a institutite na zaednicata da ne poseduvaat naddr`avni nadle`nosti i odlukite da se donesuvaat so usoglasuvawe na stavovite na dr`avite-~lenki. Vo januari 1960 godina po inicijativa na Velika Britanija be{e potpi{ana Stokholmskata konvencija za formirawe na Evropskata asocijacija za slobodna trgovija (EFTA). Konvencijata be{e potpi{ana i vo ~lenstvo na asocijacijata stapija pokraj Velika Britanija i: Norve{ka, [vajcarija, Island, Lihten{tajn, Avstrija, Portugalija, [vedska, Finska i Danska. Dve godini potoa be{e promenet stavot na Velika Britanija kon evropskata integracija i kako rezultat na toa do Evropskata zaednica be{e prezentirano baraweto za priem vo ~lenstvo na evropskite zaednici. Po baraweto na Velika Britanija, Francija (general De Gol) stavi veto i poradi toa vo januari 1963 godina bea prekinati pregovorite so Velika Britanija. Vo 1967 godina Velika Bitanija, Irska i Danska podnesoa barawe za priem vo zaednicite vo vrska so koe i vo ovaa prigoda be{e staveno veto od Francija. Vo dekemvri 1969 godina vo Hag visoki pretstavnici od dr`avite-~lenki na zaednicite zaklu~uvaat deka treba da se pristapi kon priem na novi ~lenki vo zaednicite, a vo juni 1970 godina zapo~nale pregovorite za priem so Velika Britanija, Irska, Danska i Norve{ka. Dogovorite za priem bea potpi{ani na 22.1.1972 godina, na 1.1.1973 godina po ratifikacijata na dogovorite prvi novi ~lenki na zaednicite stanaa Velika Britanija, Danska i Irska, a na referendumot vo Norve{ka Dogovorot ne be{e ratifikuvan poradi {to Norve{ka nema stapeno vo ~lenstvo na zaednicite. Slednoto pro{iruvawe na evropskite zaednici be{e izvr{eno na 1.1. 1981 godina koga be{e primena vo ~lenstvo Grcija (dogovorot be{e potpi{an na 28 maj 1979 godina). Pet godini po priemot na Grcija, na 1.1. 1986 godina ~lenki na zaednicite stanaa [panija i Portugalija, a dogovorite bea potpi{ani na 12.6. 1985 godina. Treba{e da izminat u{te devet godini za da bidat primeni vo ~lenstvo, sega vo Evropskata unija, i Avstrija, Finska i [vedska, so {to brojot na dr`avite-~lenki na evropskite zaednici i na Evropskata unija od 1 januari 1995 godina e zgolemen na 15.

^lenstvo vo Evropskata unija

31

B.

Dogovori za asocirawe

Vo dogovorite za evropskite zaednici e predvideno so prekumorskite zemji i teritorii da se sklu~uvaat dogovori za nivno pridru`uvawe kon Zaednicata. Stanuva zbor za prekumorski dr`avi i teritorii so koi dr`avite-~lenki na zaednicite imaat posebni odnosi poradi toa {to vo minatoto bile nivni kolonii. So dogovorite za asocirawe im se garantiraat mnogubrojni pogodnosti na asociranite dr`avi i teritorii zaradi unapreduvawe na ekonomskiot i na op{testveniot razvoj na zemjite i teritoriite i zaradi vospostavuvawe bliski ekonomski odnosi me|u niv i zaednicata kako celina. Pokraj najpovlasteniot tretman na ovie zemji pri uvozot na stoki od niv i vo drugite ekonomski odnosi, dr`avite-~lenki i zaednicite u~estvuvaat i so zna~itelni investiciski vlo`uvawa za postepen ekonomski razvitok na tie zemji i teritorii. Odnosite so prekumorskite zemji i teritorii se regulirni i so ~etvrtiot del na Dogovorot za Evropskata unija (~lenovite 182 do 188 od pre~isteniot tekst so Dogovorot od Amsterdam ili porane{nite ~lenovi od 131 do 136-a). Bidej}i stanuva zbor za neevropski zemji, tie trajno ostanuvaat vo asocijativno ~lenstvo na Evropskite zaednici i na Evropskata unija. Dogovori za asocirawe bea sklu~uvani i so dr`avi od Evropa so koi se vospostavuvani povolni odnosi za asociranata dr`ava na koja & se davaa finansiska i drugi vidovi pomo{ za sproveduvawe strukturni reformi zaradi ispolnuvawe na uslovite za priem vo polnopravno ~lenstvo. Taka, so Grcija Dogovorot za asocirawe be{e sklu~en vo juli 1961 godina za po dvaeset godini, na 1.1. 1981 godina, Grcija da bide primena vo postojano ~lenstvo. Dogovorot za asocirawe so Turcija be{e sklu~en pred re~isi 40 godini (vo septemvri 1963 godina), a s# u{te nema najava za sklu~uvawe Dogovor za priem na Turcija vo polnopravno ~lenstvo. B.1.Nov vid dogovori za asocirawe Po prestanokot na blokovskata podelenost na Evropa so napu{taweto na socijalisti~koto op{testveno ureduvawe od dr`avite na Centralna i na Jugoisto~na Evropa, kako i po raspadot na SSSR i na SFRJ i po podelbata na ^ehoslova~ka,

32

d-r Trajan Bendevski

dojde do zna~itelno zgolemuvawe na brojot na suverenite dr`avi vo Evropa. Tie ja izrazija strategiskata opredelba za stapuvawe vo ~lenstvo na Evropskite zaednici i na Evropskata unija. Evropskata zaednica, odnosno Evropskata unija, koja vo izminatiot period ne be{e soo~ena so poseriozni problemi povrzani so barawa za priem vo ~lenstvo, se sudri so barawata na pogolem broj dr`avi od brojot na dr`avite {to ~lenuvaat vo niv. Se o~ekuva podnesuvawe barawa za priem i od preostanatite dr`avi. Problemot e uslo`net i poradi toa {to stanuva zbor za dr`avi {to desetici godini bile centralno upravuvani, so planski stopanstva ~ija produkcija ne odgovara na standardite i kriteriumite {to se formirale i se razvivale vo zemjite-~lenki na zaednicite i na Unijata. Rakovodeni od potrebata da ne se ispu{ti uka`anata mo`nost vo integracijata da se vklu~at re~isi site dr`avi od Evropa, institutite na zaednicata i visokite pretstavnici na dr`avite-~lenki od krajot na devedesettite godini so celosna serioznost zapo~naa da se zanimavaat so nao|awe najpovolni re{enija vo vrska so barawata za priem vo ~lenstvo. Kako rezultat na toa potrebno be{e da bidat izgradeni nova strategija za re{avawe na barawata za priem vo ~lenstvo na ovie dr`avi i poinakva sodr`ina na dogovorite za asocirawe. Po inicijativa na Margaret Ta~er, premierka na Velika Britanija, Evropskiot sovet na zasedanieto odr`ano vo Strazbur kon krajot na 1989 godina vode{e rasprava i usvoi stav za prifa}awe nova politika kon dr`avite od Centralna i od Isto~na Evropa zaradi nivno {to pouspe{no vklu~uvawe vo Evropskata zaednica. 4 Postapuvaj}i po zaklu~ocite od Evropskiot sovet, na 18 april 1990 godina Komisijata prezentira Izve{taj, vo koj me|u drugoto e predlo`ena strukturata na idnite dogovori za asocirawe. Po prifa}aweto na Izve{tajot na Komisijata od Pretsedatelstvoto na Evropskiot sovet na zasedanieto {to be{e odr`ano vo april 1990 godina vo Dablin, zapo~naa brojni podgotvitelni aktivnosti kako vo Evropskata zaednica, taka i

Vidi: Bulletin Europe, 22, 23, I,1990.

^lenstvo vo Evropskata unija

33

vo dr`avite-kandidati za ~lenstvo vo zaednicite. Na 27 avgust 1990 godina Komisijata go prezentira Izve{tajot pod naslov: Dogovori za asocirawe so dr`avite od Centralna i od Isto~na Evropa: op{ta ramka do Sovetot i do Evropskiot parlament. Vo Izve{tajot detalno se analizirani celite i sodr`inata na dogovorite za asocirawe, t.n. Evropski dogovori. Po prifa}aweto od Sovetot na 17.9. 1990 godina, Izve{tajot po~na da se koristi kako ramka za podgotvuvawe na dogovorite za asocirawe so dr`avite od Centralna i od Isto~na Evropa. Vo dekemvri 1990 godina zapo~naa pregovorite za sklu~uvawe dogovori za asocirawe so ^ehoslova~ka, Polska i Ungarija, koi bea potpi{ani vo slednata -1991 godina. Vo narednite godini bea potpi{ani dogovori za asocirawe i so Bugarija, Romanija, Slovenija i so trite balti~ki republiki: Letonija, Estonija i Latvija. B.2 Dogovori za stabilizacija i asocijacija Nepovolnite sostojbi vo Jugoisto~na Evropa pretstavuvaa povod Evropskata unija na 10 juni 1999 godina vo Keln da organizira sostanok na ministrite za nadvore{ni raboti na dr`avite-~lenki na Unijata, Komisijata, ministrite za nadvore{ni raboti na Albanija, Bosna i Hercegovina, Bugarija, Hrvatska, Ungarija, Romanija, Rusija, Slovenija, Makedonija, Turcija, SAD, pretstavnici od OBSE, Sovetot na Evropa, ministrite za nadvore{ni raboti na Kanada i Japonija, pretstavnici na OON, UNHCR, NATO, OECD, ZEU, Me|unarodniot monetaren fond, Svetskata banka i Evropskata banka za obnova i razvoj, na koj be{e prifaten: Pakt za stabilnost na Jugoisto~na Evropa. So Paktot zemjite od Jugoisto~na Evropa se obvrzaa: - da rabotaat vo ramkite na Me|unarodnata zaednica za da razvijat zaedni~ka strategija za stabilnost i raste` na regionot i me|usebno da sorabotuvaat i da sorabotuvaat so najgolemite donatori zaradi sproveduvawe na strategijata za da bidat eliminirani nedostatocite i spornite pra{awa vo funkcija na zabrzuvawe na demokratskiot i ekonomskiot razvoj na regionot (to~ka 2); - da se borat za traen mir, prosperitet i stabilnost na Jugoisto~na Evropa (to~ka 3);

34

d-r Trajan Bendevski

- da gi prodol`at demokratskite i ekonomskite reformi, kako i me|unarodnata bilateralna i regionalna sorabotka so cel da ja unapredat svojata integracija vo evroatlanskite strukturi (to~ka 8). Za ostvaruvaweto na globalnite ponapred spomenati i na drugite celi u~esnicite sve~eno se obvrzaa da sorabotuvaat za: - spre~uvawe i stavawe kraj na napnatostite i krizite kako preduslov za trajna stabilnost; - zapo~nuvawe zreli demokratski politi~ki procesi, zasnovani vrz slobodni i fer izbori, kako i vrz vladeewe na pravoto i celosnoto po~ituvawe na ~ovekovite prava i osnovni slobodi, vklu~itelno i vrz po~ituvawe na pravata na pripadnicite na nacionalnite malcinstva, po~ituvawe na pravoto na slobodni i nezavisni mediumi, so zakonodavni institucii odgovorni pred svoite izbira~i, so nezavisno sudstvo, so borba protiv korupcijata i za prodlabo~uvawe i jaknewe na gra|anskoto op{testvo; - borba protiv organiziraniot kriminal, korupcijata, terorizmot i protiv site kriminalni ilegalni aktivnosti; - spre~uvawe na nasilnoto raseluvawe na populacijata, kako i migracija generirana od siroma{tijata; - obezbeduvawe sigurno i slobodno vra}awe na site begalci i na raselenite lica vo nivnite domovi, kako i mnogubrojni drugi uslovi (to~ka 10). Evropskata unija se obvrza so Paktot za stabilnost aktivno da gi poddr`uva zemjite vo regionot za da im ovozmo`i da gi postignat celite na Paktot zaradi {to }e podgotvi zaedni~ka strategija za Zapadniot Balkan za da go pribli`i regionot kon perspektivata za celosna integracija vo nejzinite strukturi. Ako so dr`ava vo regionot ne e sklu~en dogovor za asocirawe vo Evropskata unija, toa }e se napravi so nov vid dogovorni odnosi ako ima uslovi za sklu~uvawe. Prviot dogovor so koj se vospostavija noviot vid dogovorni odnosi na Evropskata unija e Spogodbata za stabilizacija i asocijacija sklu~ena so Republika Makedonija. Po dolgi pregovori i usoglasuvawa, na 24 noemvri 2000 godina vo Zagreb be{e parafirana Spogodbata, a na vo i potpi{ana. Za `al, od denot na potpi{uvaweto na Spogodbata do denes vo Republika Makedonija se slu~ija mnogu sobitija {to go dovedoa vo pra{awe izvr{uvaweto na obvrskite {to gi prezede Republika Makedonija so Paktot za stabilnost.

^lenstvo vo Evropskata unija

35

V. Postapka za sklu~uvawe dogovori za asocirawe Soglasno so Op{tata ramka za sklu~uvawe dogovori za asocirawe, nivnoto sklu~uvawe minuva niz opredeleni fazi i toa: 1. Razgovori za zapoznavawe. 2. Podgotvuvawe na Proektdirektiva. 3. Re{enija za utvrduvawe na dogovorot, 4. Ratifikacija na dogovorot. 1. Razgovori za zapoznavawe Dr`avata-kandidat na sredbi i razgovori so ~lenovi na Komisijata prezentira dokazi za re{itelnosta da gi po~ituva na~elata vrz ~ija osnova se gradat odnosite vo zaednicite: pravna dr`ava, po~ituvawe na pravata na ~ovekot, politi~ki pluralizam, organizirawe slobodni i demokratski izbori, liberalizirawe na stopanskiot `ivot preku pazarna ekonomija i drugi pra{awa. 2. Podgotvuvawe na Proekt-direktiva Po pozitivnata ocenka na sostojbite vo dr`avata-kanddidat preku razgovorite za zapoznavawe, Komisijata podgotvuva Proekt na direktiva i mu ja dostavuva na odobruvawe na Sovetot. Proekt- direktivata gi sodr`i elementite na idniot dogovor. Po konsultacija so Evropskiot parlament, Sovetot ja prifa}a Proekt-direktivata so re{enie i ja ovlastuva Komisijata da pristapi kon pregovori za sklu~uvawe dogovor za asocirawe (Evropski dogovor) so konkretnata dr`ava. 3. Re{enie za utvrduvawe na dogovorot Komisijata vrz osnova na polnomo{noto od Sovetot, vo pregovori so dr`avata-kandidat go utvrduva tektot na dogovorot i mu go dostavuva na usvojuvawe na Sovetot. Sovetot go usvojuva dogovorot so ednoglasna odluka. 4. Ratifikacija na dogovorot Dogovorot stapuva vo sila po ratifikacijata od nadle`nite organi na dr`avata-kandidat i na dr`avite-~lenki na Zaednicata, odnosno na Unijata. 2. Aktivnosta po sklu~uvaweto na dogovorite za asocirawe

Po sklu~uvawe dogovori za asocirawe so tolkav broj dr`avi kolku {to ~lenuvaat sega vo Unijata i vo o~ekuvawe na novi takvi dogovori, evropskite zaednici i Evropskata unija prezemaat

36

d-r Trajan Bendevski

ogromni aktivnosti. Del od ovie aktivnosti se naso~eni kon sopstveno reformirawe za da se obezbedi efikasno funkcionirawe i po najgolemoto zgolemuvawe na brojot na dr`avite~lenki i toa: strukturata, konstituiraweto, nadle`nostite i rakovodeweto na instituciite; namaluvawe na podra~jata i pra{awata za koi }e se re{ava so konsenzus itn. U{te pozna~itelni aktivnosti od evropskite zaednici i od Evropskata unija se prezemaat za uka`uvawe organizirana, efikasna pomo{ na pridru`nite dr`avi za {to pobrzo da gi ispolnat uslovite za priem vo polnopravno, postojano ~lenstvo. Na zasedanieto na Evropskiot sovet odr`ano vo dekemvri 1992 godina vo Edinburg be{e usvoen Izve{tajot pod naslov: Kon potesno asocirawe na dr`avite od Centralna i od Isto~na Evropa, podgotven od Komisijata. Izve{tajot be{e predmet na rasprava i na zasedanieto na Evropskiot sovet odr`ano na 21 i 22 juni 1993 godina vo Kopenhagen i bea prifateni zaklu~oci za idninata na odnosite so asociranite dr`avi. Me|u drugoto, be{e definiran stavot asociranite dr`avi od Centralna i od Isto~na Evropa da bidat primani vo ~lenstvo {tom }e bidat sposobni da gi izvr{uvaat obvrskite na dr`avi-~lenki i {tom }e gi zadovolat ekonomskite i politi~kite kriteriumi. Za da se ostranat nedorazbirawata, Evropskiot sovet gi precizira kriteriumite za priem i toa: - stabilnost na instituciite {to }e bidat garancija za demokratijata, vladeeweto na pravoto, pravata na ~ovekot i pravata na malcinstvata; - pazarno stopanstvo osposobeno da se nosi so konkurencijata na zaedni~kiot pazar; - podgotvenost na dr`avata da gi prezeme zadol`enijata na ~lenka pridr`uvaj}i se i kon celite na politi~kata, ekonomskata i valutnata unija; - implementirawe na postojnoto primarno i sekundarno pravo na Unijata; - so priemot na novite ~lenki da ne se zagrozi postignatoto nivo na evropskata integracija. Na zasedanijata na Evropskiot sovet odr`ani na Krf i vo Esen vo juni i juli 1994 godina bea pretresuvani dva izve{taja podgotveni od Komisijata, vo koi se sugerira postepena integracija na politi~kite i na ekonomskite sistemi na asociranite dr`avi vo zaedni~kiot pazar preku prifa}awe na acquis

^lenstvo vo Evropskata unija

37

communautaire. Izvr{uvaj}i ja zada~ata od Evropskiot sovet, vo maj 1995 godina Komisijata objavi: Bela kniga za podgotvuvawe na asociranite dr`avi od Centralna i od Isto~na Evropa za integrirawe vo zaedni~kiot pazar na Evropskata unija . Stanuva zbor za nezadol`itelen, no mnogu zna~aen prira~nik {to treba da im pomogne na asociranite dr`avi da go adaptiraat svoeto zakonodavstvo kon pravoto na EU so koe se regulira funkcioniraweto na zaedni~kiot pazar. Na sednicata na Evropskiot sovet odr`ana vo Esen, preku programata PHARE za realizirawe na strukturnite ekonomski reformi i za pribli`uvawe na zakonodavstvata na asociranite dr`avi vo periodot 1995-1999 godina bea predvideni 6 milijardi i 693 milioni eki. Vo vrska so barawata na asociranite dr`avi da bidat primeni vo ~lenstvo, Evropskiot sovet na zasedanieto odr`ano vo dekemvri 1995 godina me|u drugoto konstatira deka pro{iruvaweto e politi~ki neophodno, no vo isto vreme istoriska {ansa na Evropa. Vo juli 1997 godina, Komisijata so Agendata 2000 dade viza za zapo~nuvawe pregovori za priem vo ~lenstvo so: Ungarija, Polska, ^e{ka, Estonija i Slovenija. Istovremeno predlo`i da se zajaknat aktivnostite za podgotvuvawe za priem na site asocirani dr`avi, nezavisno od toa koga zapo~nale pregovorite. Vo izminatiot period po potpi{uvawe na dogovorite za asocirawe, na asociranite dr`avi im se uka`uva stru~na, tehni~ka, finansiska i drugi vidovi pomo{ za sproveduvawe na reformite. Za periodot 2000-2006 godina e predvidena finansiska pomo{ vo iznos od 21 milijarda evra (10,5 milijardi preku programata PHARE) za prisposobuvawe na pravoto i za reformirawe na instituciite; 3,5 milijardi za razvoj na zemjodelstvoto i 7 milijardi za strukturni reformi). Finansiskata i drugite vidovi pomo{ gi davaat posakuvanite rezultati i spored neoficijalnite podatoci vo 2004 godina vo polnopravno ~lenstvo treba da bidat primeni 10 dr`avi so pridru`en status.

38 Rezime

d-r Trajan Bendevski

Priemot na evropskite dr`avi vo polnopravno ~lenstvo na evropskite zaednici s# do krajot na osumdesettite godini na vekot {to izmina be{e vr{en bez pozna~itelni potresi. Toa se dol`i na faktot {to dotoga{ interes za stapuvawe vo ~lenstvo projavuvaa samo dr`avi- pripadni~ki na zapadniot voeno-politi~ki blok na podelenata Evropa (i na Svetot) na dva voeno-politi~ki bloka - Isto~en - socijalisti~ki i Zapaden - kapitalisti~ki. Poradi vakvata sostojba i nema{e potreba vo osnova~kite dogovori da se predviduvaat poprecizno uslovite za priem vo polnopravno ~lenstvo na evropskite zaednici. Od toa vreme se provlekuva nere{eno samo baraweto za priem na Turcija, so koja dogovor za asocirawe be{e sklu~en pred re~isi 40 godini, vo dale~nata 1963 godina. Po napu{taweto na socijalisti~koto op{testveno ureduvawe vo evropskite dr`avi, po raspadot na SSSR i na SFRJ i po podelbata na ^SSR, na politi~kata scena vo Evropa se pojavija mnogu i porane{ni socijalisti~ki dr`avi {to pobaraa priem i vo evropskite zaednici. So toa pra{aweto povrzano so priemot stana edno od najaktuelnite vo odvivaweto na integracionite procesi. Toa e podednakvo zna~ajno za dr`avite-kandidati i za nivnite narodi i za evropskite zaednici i za dr`avite-~lenki. [ansata da se integrira evropskiot kontinent za koja bezbroj evropeisti sonuvaa pove}e od 11 vekovi ne smee{e da se propu{ti. Bea precizirani uslovite i kriteriumite za sklu~uvawe dogovori za asocirawe i za priem vo Evropskite zaednici i vo Evropskata unija, be{e definirana strategijata za priem, se prezedoa merki za reformirawe na Unijata za da mo`e uspe{no da funkcionira vo uslovi na duplirawe na brojot na dr`avite~lenki i na celosna integracija na kontinentot. Vo Unijata bea definirani i formite na stru~na, tehni~ka i finansiska pomo{ na asociranite dr`avi i rezultatite od vakvite merki se na povidok - vo 2004 godina se o~ekuva najgolemoto pro{iruvawe na evropskata integracija, a vo dogledno vreme i integrirawe na site dr`avi od kontinetot. Trudov e inspiriran od nastojuvaweto ovie pra{awa, nivnoto re{avawe da se pribli`i do po{irok krug ~itateli.

^lenstvo vo Evropskata unija

39

Osnovna literatura 1. 2. 3. 4. Brandt W. Inexile: Essays, Reflections and Letters, 1933-1947, London, 1971, Leon Brittan, The Europe We need. Hamich Hamilton London, 1994, Trajan Bendevski, Pravo na Evropska unija, Skopje, 2001 Trajan Bendevski, ^lenstvo vo Evropskata unija Makedonija pome|u `elbite da bide primena i realnostite vo Evropa, Zbornik: Razvitokot na politi~kiot i pravniot sistem na Republika Makedonija , Praven fakultet SkopjeSkopje, 2000. @asmin Popova, Osnovi na pravoto na Evropejski/ sxwz, Otvoreno obqestvo- Sofi/, 1997. B.N. Topornik, Evropskoe pravo - Institutiones, Moskva, 1998, Georgi Penov i Emil Tanu{ev, Evropejsko politi~esko sxtrudni~estvo i integraci/, Sofi/, 2000. Ranko Petkovi}, Ugovor o Evropskoj Uniji (Predgovor), Beograd, 1995.

5. 6. 7. 8.