Splošne informacije

• 08.30 – 10.00
• Pavza 10.00 - 10.15
• 10.15 – 11.30
• Literatura:
– P. Weingerl/M. Tratnik, Izbrana poglavja mednarodnega prava, UL Ljubljana
2023
– M. Tratnik/P. Weingerl, Študijsko gradivo pri predmetu Mednarodno javno
pravo
• PPT s predavanj/vaj: se objavljajo sproti
• Obveznosti študentov:
– Pisni izpit
– Opravljene obveznosti iz vaj
– 80% izpit
– 20% vaje
• Neobvezni kolokvij
• Predrok

1
• 1. UVOD
• 1.1. Pojem pomen MP
• Kaj je MP? Kaj ureja?
• MP in globalizacija?
• Aktualni problemi povezani z MP?

2
Kaj menite o tem stališču?
• »Mednarodno pravo je področje, s katerim se
ukvarja zgolj peščica pravnikov in gre v bistvu
za pravno vejo elit, ker gre za področje, na
katerem imajo osrednjo vlogo voditelji držav
in drugi predstavniki držav, kot so razni
funkcionarji in uslužbenci na ministrstvih, ki
se ukvarjajo z zunanjimi zadevami. «
•
3
Razvoj MP
• Kdaj se “začne” MP?
• 1278 Mirovna pogodba med Egiptom in Hetiti
• Antika
• Italijanske mestne države v srednjem veku
(trgovina, transport)
• Pojav nacionalnih držav (VB, F, E, P, NL)
diplomacija

4
Alberico Gentili (1552-1608)
• Prvi teoretik MP
• De Jure Belli (1598)

5
Hugo Grotius (1583-1645)
• Grotius (Hugo de Groot)
17. stol.; “oče” modernega
MP
• Mare Liberum (1609)
• Vojna je nujno zlo.
• De iure belli ac pacis
(1625)

6
Cornelius van Bynkershoek (1673-
1743)

• De Dominio Maris in
(1702)
• Pravilo 3 NM.

7
Westfalski mir (1648)
• Začetek “Modernega” MP
• Konec 30-letne vojne
• Načelo suverenosti
– Cuius regio – eius religio
– Papež izgubi posvetno oblast

8
19. stoletje
• Dunajski kongres 1814-1815
– Ustanovitev “Evropskega koncerta”
• Mednarodne konference, pogodbe
• Rečne konference (Donava 1856)
• Mednarodna telegrafska zveza (1856)
• Stalno arbitražno sodišče (Permanent
Court of Arbitration) 1899

9
Haaške mirovne konference
• 1899:
• Pravila vojnega prava
– Dum Dum naboji
– Strupeni plini
– Bombardiranje iz zrakoplovov (balonov)
1907:
– Pravila glede začetka vojne
– Ravnanje s državljani sovražne države
– Moderna pravila na morju
– Položaj nevtralnih držav

10
Društvo narodov (1919 - 1946)
• Namen?
• Stalno mednarodni sodišče pravice (SMDS)
• Kellog-Briandov pakt 1928

11
Po WW II
• OZN 1945
– Zakaj?
– Cilji?
• International Law Commission
• Kodifikacijske konference
• Prve konvencije v okviru OZN
• Mednarodno gospodarstvo – konvencije
– STO 1996
• Rimski statut MKS (1998/2002)
• Mednarodno pravo okolja
• Mednarodne krize

12
Evropa
• Svet Evrope 1949
• EKČP/ESČP 1950
• Evropske skupnosti (1951, 1957)

13
Terminologija
• Mednarodno (javno) pravo
• International (public) law
• Internationales (öffentliches) Recht
• Ius gentium
• Droit des gens
• Völkerrecht
• Ali je MP meddržavno pravo?

14
Posameznik in MP
• Ali je posameznik subjekt MJP?
• Kaj to pomeni?
• »Ker pravo narodov temelji na skupnem soglasju
posameznih držav, in ne posameznih človeških bitij,
so samo in izključno države subjekti mednarodnega
prava.«
• Humanitarno pravo (vojna) 4 Ženevske konvencije
1949
• MPog: človekove pravice in svoboščine
• Mednarodna kazenska odgovornost posameznika
– Mednarodno kazensko sodišče

15
Tožilec proti Dušku Tadiću, ICTY zadeva IT-94-1-A
(1999)

• »Silovit razvoj in širjenje doktrin človekovih

pravic v mednarodni skupnosti... je prinesel
pomembne spremembe v mednarodnem pravu,
predvsem v pristopu k problemom, ki pestijo
svetovno skupnost, . . . [Tako] je pristop, ki se
osredotoča na državno suverenost, postopoma
izpodrinil pristop, ki je usmerjen v človeka.
Postopoma se je maksima rimskega prava
hominum causa omne jus constitutum est (vse
pravo je ustvarjeno v dobro človeka) trdno
uveljavila tudi v mednarodni skupnosti.«
16
Pravna narava/posebnosti MP
• Notranje pravo deluje v vertikalni smeri, mednarodno
pravo pa v horizontalni.
• Načelo suverenosti, ampak:
• Vse države moprajo spoštovati MP
• Decentraliziranost
– Nastanek pravnih pravil
– Razlaga
– Sankcioniranje kršitev
• Konsenzualnost
– Spoštovanje MP in spoštovanje NP
– Sankcionirranje kršitev MP?
• Subjekti

17
Odnos med MP in notranjim pravom
• Kdaj je pomemben?
– Različni pravili MP in NP
– Učinek novega pravila MP na nacionalne pravne
rede
• Dualistična teorija (pluralistična)
– Podlaga?
– MP zavezuje navzven, nima pa samodejnega
učinka navznoter
• Kaj to pomenu?
• Monistična teorija (Grundnorm: Hans
Kelsen)
– Nac. pravila v nasprotju z MP so nična
• V praksi vmesne variante, prevladuje dualizem
18
Odnos MP do NP
• MP upošteva NP
– Državljanstvo (načelo nacionalne avtonomije)
• Viri
– Dokaz prakse držav (pravila MOP)
– Sodne odločbe kot subsidiarni vir

19
Odnos NP do MP
• Kje je določen? Zakaj?
• Ali/kako MP (Mpog) učinkujejo v NP
• Kakšen je hierarhični položaj MP glede na
NP?
• Večinoma potrebna ratifikacija konvencij
• Posledice na mednrodni in na nacionalni
ravni?
• Ali novejši zakon derogira starejšo
konvencijo?
• Kako je v SLO?

20
URS
• 8. člen
• Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi
načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki
obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne
pogodbe se uporabljajo neposredno.
• 153 člen:
• (1) Zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v
skladu z ustavo.
• (2) Zakoni morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli
mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki
jih je ratificiral državni zbor, podzakonski predpisi in drugi splošni
akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami.
• 160. člen
• Ustavno sodišče odloča:
• …
• - o skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi
mednarodnimi pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega
prava;

21
87. člen ZZZ
• (1) Če so določbe mednarodne pogodbe v
nasprotju z zakonom ali drugim predpisom,
vlada začne postopek za spremembo ali
dopolnitev zakona ali drugega predpisa oziroma
za spremembo ali odpoved mednarodne
pogodbe.
• (2) Do odločitve pristojnega organa se
uporablja mednarodna pogodba.

22
Odnos med MP in pravom EU
• Ali je EU organizacija MP (MO)?
• Van Gend & Loos 1963:
– Rimska pogodba je: »več kot mednarodni sporazum, ki vzpostavlja
zgolj obojestranske obveznosti držav pogodbenic« in da predstavlja
EU »nov pravni red mednarodnega prava, v korist katerega so države
članice omejile, čeprav na omejenih področjih, svoje suverene pravice
in katerega subjekti so ne le države članice, ampak tudi njihovi
državljani.«
• Costa v. ENEL 1964: Načelo primarnosti
• Člen 3(5) PEU:
– »V odnosih s preostalim svetom Unija podpira in spodbuja svoje
vrednote in interese ter prispeva k zaščiti svojih državljanov. Prispeva
k miru, varnosti, trajnostnemu razvoju Zemlje, solidarnosti in
medsebojnemu spoštovanju med narodi, prosti in pravični trgovini,
odpravi revščine in varstvu človekovih pravic, predvsem pravic otrok,
kakor tudi k doslednemu spoštovanju in razvoju mednarodnega prava,
zlasti k spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov.«

23
Omejitev suverenost DČ: 3.a. člen URS
• Slovenija lahko z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira državni zbor z
dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, prenese izvrševanje dela
suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na
spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in
načel pravne države, ter vstopi v obrambno zvezo z državami, ki
temeljijo na spoštovanju teh vrednot.
• …
• Pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij,
na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, se v
Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij.
• V postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev v mednarodnih
organizacijah, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela
suverenih pravic, vlada sproti obvešča državni zbor o predlogih takih
aktov in odločitev ter o svoji dejavnosti. Državni zbor lahko o tem
sprejema stališča, vlada pa jih upošteva pri svojem delovanju.
Razmerja med državnim zborom in vlado iz tega odstavka
podrobneje ureja zakon, ki se sprejme z dvotretjinsko večino glasov
navzočih poslancev.

24
AG Pikamäe v zadevi SLO v. HR:
• »Prvič, Unijo zavezujejo mednarodni sporazumi, ki jih
je ta sklenila na podlagi določb Pogodb in ki so od
začetka svoje veljavnosti sestavni del pravnega reda
Unije.(41) Drugič, Unijo zavezuje mednarodna
konvencija, kadar prevzame pristojnosti, ki so jih prej
na področju uporabe te konvencije izvajale države
članice.(42) Tretjič, Unija mora svoje pristojnosti
izvajati ob spoštovanju običajnega mednarodnega
prava.(43) Iz tega izhaja, da mednarodne konvencije, ki
z zgoraj navedenimi kategorijami niso zajete, niso akti
Unije niti Unije ne zavezujejo. Ker ne gre za pravo
Unije, Sodišče ni pristojno za presojo veljavnosti teh
konvencij in za njihovo razlago.«

25
103 UL OZN:
• Če so obveznosti članic Organizacije
združenih narodov po ustanovni listini v
nasprotju z njihovimi obveznostmi po
drugih mednarodnih sporazumih,
prevladajo obveznosti po ustanovni listini.
• Omejitev SEU: Kadi 2008

26