Evropsko ustavno pravo

2016/2017

1
2
Zgodovina EU
 Ideja Evrope in "evropskega naroda" že od Rimljanov dalje
 V 18. stoletju ideja o evropskem parlamentu
 Emmanuel Joseph Sieyès
 Victor Hugo
 Briand --> Društvo narodov 1929 dal idejo o nekem nadnacionalnem sistemu reševanja sporov
med evropskimi državami
 supranacionalizem
 ekonomska kriza 1930-ih, ideje padle v vodo, skupaj s francosko-prusko vojno ter 1. in 2.
svetovno vojno --> treba je narediti korak naprej
 1945 - Churchill na Univerzi v Zürichu govoril o 'united states of Europe' (sicer nič zavezujočega)

Schumanova deklaracija 9. maj 1950

o ustvariti Evropo kot politično skupnost
o cilj vsega združevanja je mir v Evropi
o ustvariti evropsko federacijo narodov
o ustvariti protimonopolno visoko oblast
o ustvariti skupni trg
o sproti se bo odločalo, kako se bo integracija poglabljala

 protiutež komunizmu (strah pred SZ)

 mir
 Ruhr, Rheinland -> premogovniki, jeklarne (francoska kolonija) - 1949-1952 na tem območju
mednarodna oblast, potem kar francoska

 ZDA iniciator združevanja

 Marshallov načrt - ZDA v interesu enotna Evropa, ne pa odvzemanje ozemlja, ekonomsko
izčrpavanje in poniževanje (1. sv. vojna)

Jean Monnet
o bankir iz dežele Cognac, njegov oče proizvajalec konjaka
o prvi častni državljan Evrope
o ogromno v Washingotnu in Londonu zaradi očetovega podjetja, sodeloval s Francijo in
Nemčijo
o The Federalist papers, Democracy in America
o pokopan v Panthéonu v Parizu
o tedanja Francija:
 gaulisti = obnovitev francoske dominacije, močna Francija, menili, da je bil Monnet
podaljšana roka ZDA (kar je bil - a je bilo načrtno?)
 supranacionalisti
 Evropska skupnost za premog in jeklo 1952 -------------------> EU (nelinearen razvoj, po sektorjih,
postopno prevzemanje pristojnosti)

 Leta 1952 je bila ustanovljena Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) – Pariška pogodba.
Jeklo in premog sta bili najpomembnejši surovini, kar je bilo poudarjeno v Schumanovi
deklaraciji. Pogodba je predvidela tudi oblikovanje avtonomnih organov: Visoka oblast,
Skupščina, Svet in Sodišče.

3
 Uspešno delovanje ESPJ je sprožilo nadaljnje procese sodelovanja, zato sta bili leta 1957 v Rimu
ustanovljeni še dve skupnosti: Evropska gospodarska skupnost (EGS) in Evropska skupnost za
jedrsko energijo (EURATOM).
 Pogodbi o njuni ustanovitvi se imenujeta Rimski pogodbi, podpisani sta bili 25. marca 1957.
Med temi skupnostmi je najpomembnejša EGS, saj se je z njo vzpostavil skupni ekonomski trg.
Vse tri skupnosti so tesno sodelovale in imele celo nekatere skupne organe. Z rimsko pogodbo
EGS ustvarijo samostojne organe - notranja volja, odločajo sami ne glede na želje 6 držav članic,
niso samo mednarodni organi!
 Članstvo skupnosti se je širilo, izboljšali so se politični odnosi med državami članicami. Leta
1960 so VB, Norveška, Švedska, Danska, Avstrija, Portugalska in Švica ustanovile Evropsko
združenje za prosto trgovino (EFTA).

 Leta 1965 je Pogodba o združitvi institucij (Merger Treaty) združila temeljne institucije treh
skupnosti (poenostavitev), ne pa tudi samih skupnosti, kar je okrepilo učinkovitost delovanja
skupnosti. Prišlo je do oblikovanja ene Komisije in enega Sveta za vse tri skupnosti, Parlament
in Sodišče pa sta bila že enotna.

high authority (visoka oblast) Evropska komisija

Parlamentarna skupščina (common assembly) Evropski parlament

 poslanci nacionalnih parlamentov

Svet ministrov (council of ministers) Svet EU

 longa manus držav, niso neposredno voljeni poslanci

sodišče EGS Sodišče EU

ESPJ (Pariz 1952-

2002)

EURATOM (-||-)

EGS (Rim 1957-) ES (Maastricht 1992) + dva EU (2009)

stebra

Poglabljanje
o sektorska širitev: premog in jeklo -> ostali ekonomski faktorji
o širitev članstva (6->28)
 prvotno 6 članic: Francija, Nemčija, Italija, Belgija, Luksemburg in Nizozemska,
 l. 1973: Danska, Irska, VB,
 l. 1981: Grčija,
 l. 1986: Portugalska in Španija,
 l. 1995: Avstrija, Finska, Švedska,
 l. 2004: Češka, Poljska, Slovaška, Madžarska, Litva, Latvija, Estonija, Slovenija, Malta,
Ciper,
 l. 2007: Bolgarija, Romunija,
 l. 2013: Hrvaška.

Konflikti

4
 o večinsko odločanje DA/NE?
o francoska kmetijska politika, se skregajo, ne hodijo več na seje Sveta
o Luksemburški sporazum
 upočasnitev poglabljanja - nacionalni veto, če gre za vitalne interese države (Francija
se vrne v Svet)
o Uvedba Evropskega sveta, kjer se redno srečujejo šefi vlad ali držav.
o 1975 parlament dobi večjo vlogo pri proračunu

 Načelo EFFET UTILE (metapravilo)

 1986 Single European Act okrepi pristojnosti EGS.

Maastricht 1992 (Pogodba o Evropski uniji)

 Integrirane vse tri skupnosti, ki delujejo še naprej (2002 preneha ESPJ).
 Jacques Delors, predsednik EK, se zavzema za skupni trg - 1992: prost pretok kapitala, storitev,
blaga, delavcev.
 Ne več zgolj ekonomsko, temveč tudi močnejše politično povezovanje.
 Povečala se je vloga EP v zakonodajnih postopkih s t.im. postopkom soodločanja (parlament
dobi pravico enakopravnega soodločanja s Svetom v določenih zadevah) in razširile so se
pristojnosti EP. Uvedeno je bilo evropsko državljanstvo, na novo sta bila uvedena dva organa:
evropski varuh ČP in Odbor regij.
 pogosto v EU: najprej politično --> pravno (primer EKČP)
 ES postane pravna oseba!
 three pillars:
1. Evropska skupnost (pravna osebnost) - Maastricht - tudi preglasovanje (federalno)!
2. Skupna zunanja in varnostna politika
3. ustice and home affairs (pravosodje)
o 2 in 3 medvladna - klasični primeri mednarodnega prava: ne moreš biti preglasovan proti
svoji volji -> na tem področju SEU še vedno izključeno od sodnega nadzora!
o Maastrichtska pogodba je pomemben mejnik razvoja EU, saj je bistveno povečala
pristojnosti EU in okrepila večinsko odločanje. Države članice so z vstopom v EU del
suverenih pravic prenesle na Unijo, kar je sprožilo val ustavnih sprememb.

 V tem času je prišlo tudi do oblikovanja ekonomske in monetarne politike s končnim ciljem
uvedbe skupne valute ter skupne migracijske politike in politike na mejah držav članic
(Schengenski sporazum).

 Proces izgradnje EU je nadaljevala tudi Amsterdamska pogodba (1997), s katero se je

nadaljeval proces političnega združevanja. Namenjena je bila odpravljanju pomanjkljivosti pri
izvajanju Maastrichtske pogodbe.

 Pogodba iz Nice (sprejeta 2001, uveljavljena 2003) je nadaljevala proces Maastrichtske

pogodbe. Soočala se je z veliko širitvijo članstva EU, zato je bilo treba v ta namen predvideti
ustrezno ponderiranje glasov pri odločanju v Svetu, prerazdeliti število sedežev v EP in določiti
omejeno sestavo EK. Pogodba je nadaljevala proces krepitve EP in Sodišča prve stopnje.

 Listina o temeljnih pravicah EU (2000) je bila sprejeta kot politična deklaracija.

 Evro kot knjižni denar 1999, v obtok prišel 2002.

5
  Razmerje med naddržavno oblastjo EU in njeno nezmožnostjo vzpostaviti mehanizme
demokratične kontrole je leta 2001 pripeljalo do sprejema Laekenske deklaracije z naslovom
Prihodnost EU. Postavila je zahtevo po sprejemu evropske ustave in vprašanja o nadaljnjem
razvoju EU.
o Na podlagi te deklaracije je bila oblikovana Konvencija o prihodnosti Evrope z nalogo
pripraviti evropsko ustavo.
 Konvencija je v razpravi pripravila osnutek Pogodbe o ustavi za Evropo (2003); sestavljena je iz
štirih delov:
o (1.) institucionalni okvir EU,
o (2.) Listina o temeljnih pravicah EU,
o (3.) politika in delovanje EU,
o (4.) splošne in končne določbe.
 S sprejemom Evropske ustave se je obetalo, da EU dobi tudi pravni akti, ki ustreza ustavi v
formalnem pomenu. Pogodba o Ustavi za Evropo = ustavna pogodba = Evropska ustava je bila
9. oktobra 2004 sprejeta v Rimu in bi morala biti še ratificirana v članicah.
 Slovenija jo je ratificirala 1. 2. 2005, vendar ni začela veljati, ker je bila zavrnjena na
referendumih (Nizozemska in Francija). Čeprav ustava ni bila sprejeta, je pomenila velik korak
naprej v razvoju EU, te težnje pa so se v prihodnosti še okrepile. Prišlo je do več zamisli, najbolj
realistična je bila, da se odreče ustavnim zamislim in se vsebinsko spremeni in dopolni
dotedanje pogodbe.

Pogodba o reformi (Lizbonska pogodba)

 reducirana Ustava za Evropo
 Leta 2007 je bila sprejeta Pogodba o reformi (Lizbonska pogodba), ki je odstopila od ideje o
ustavi, spremenila pa je že obstoječe pogodbe: Pogodbo o EU in Pogodbo o ustanovitvi
Evropskih skupnosti.
o Vsebinsko sledi ustavni pogodbi, od katere se razlikuje v tem, da se ne imenuje »ustava«,
ampak le pogodba. Veljati naj bi začela, ko bi jo potrdile vse članice.
o Njene novosti so:
 bolj demokratična, pregledna in učinkovita EU;
 EU dobi lastnost pravne osebe (prej imela le ES!);
 Skupnosti prenehajo obstajati, v celoti jih nadomesti EU;
 odpravljena je tristebrna zgradba;
 na novo je določen način izstopa članice iz EU;
 okrepljen je večinski način odločanja in vloga EP, zakonodajni postopek je
poenostavljen;
 ES postane institucija EU;
 uvedeni sta funkciji predsednika EU in visokega predstavnika EU za zunanje zadeve
in varnostno politiko;
 Sodišče Evropskih skupnosti se preimenuje v Sodišče EU, Sodišče prve stopnje pa v
Splošno sodišče. Skupno ime obeh sodišč je Sodišče EU;
 Listina o temeljnih pravicah dobi pravno veljavo.
 Slovenija je ratificirala Lizbonsko pogodbo januarja 2008, zapletlo se je na Irskem (referendum).
 Veljati je začela 1. decembra 2009 in odtlej ureditev in delovanje EU temeljita na tej pogodbi, ki
jo tvorita dve pogodbi: Pogodba o EU in Pogodba o delovanju EU.

6
7
8
Pravo EU kot pravni vir
V pravu EU je ustaljeno razlikovanje med:
 primarnimi viri (neposredni na podlagi volje držav članic - mednarodne pogodbe)
o ustanovne pogodbe
o njihove spremembe in dopolnitve
o pristopne pogodbe
o nekateri drugi sporazumi (proračunske pogodbe itd.)

 sekundarnimi viri
o pomembnejši od primarnih
o gre za pravne akte, ki jih sprejemajo organi EU
o najpomembnejše med njimi sprejemata Parlament in Svet EU ("zakonodajne akte")
o države članice nad nimajo neposrednega vpliva nanje
o Parlament: osebe, ki jih v državah članicah izvolijo njihovi prebivalci
o Svet EU je organ, kjer so po paritetnem načelu zastopane vse države članice: vsaka ima
po 1 glas

Pogodba o delovanju EU pozna naslednje pravne akte (sekundarni):

 uredbe (regulation)
o podobno kot zakon pri nas;
o z njim pristojni organi na splošen in splošno obvezujoč način urejajo vprašanja v svoji
pristojnosti;
o s svojim sprejetjem neposredno ustvarja posledice v državah članicah, ureja pravice in
dolžnosti;
o najpogostejše
 direktive (directive)
o cilj, ki ga morajo doseči DČ, vendar jim pri doseganju puščajo proste roke (sprejem
zakona, v okviru sodne prakse …)
o načeloma nujen prenos v zakonodajo DČ v nekem določenem roku (če se izteče, lahko
dobi učinek uredbe; sodišče EU lahko reče, da se direktivo uporablja neposredno)
o trend v smeri zmanjševanja avtonomije DČ
 sklepe (decision)
o lahko splošni, lahko na ožji krog DČ
o določeno ožje vprašanje
 priporočila (recommendation) ter mnenja (opinion)
o niso zavezujoča ("mehko pravo")

Lizbonska pogodba uvede razlikovanje med zakonodajnimi in nezakonodajnimi akti. (#289)

 Merilo razločevanja je vsebina ("dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente
zakonodajnega akta") -> kaj je "nebistveno"?
o teran - ali sme Komisija kot nebistven element zakonodajnega akta spremeniti tudi to, za
katero državo velja katero ime
 Nezakonodajni akti so lahko:
o delegirani - parlament in Svet preneseta svojo zakonodajno pristojnost na 'izvršilno' vejo
- Komisijo (da s sekundarnim pravnim aktom ureja zakonodajno materijo)
o izvedbeni - Komisija tvarino natančneje uredi (detajli, podrobnosti na tehnični ravni)
o Podzakonski akti ne smejo urejati pravic in dolžnosti državljanov - ta pogled velja v
srednjeevropskih državah - v drugih državah določene materije določa že ustava ali pa
uvaja takoimenovano delegirano zakonodajo. Zakonodajni organ pooblasti izvršilno vejo

9
 oblasti, da za določen čas izvršuje zakonodajno pristojnost. Parlament del svoje oblasti
prenese nanjo. Pogosto v Italiji, Španiji in VB.)
o Različno poimenovanje: "izvedbena uredba", "delegirana uredba", "izvedbeni sklep".
o Uradni list EU.

Razmerje med pravom EU in pravom držav članic

 Čeprav to vprašanje v primarnih virih ni natančneje urejeno, je Sodišče Evropske unije (Court of
Justice of the EU) izoblikovalo dve poglavitni načeli, ki določata to razmerje:
o načelo neposrednega učinkovanja prava EU (ko je nek sek. pravni vir sprejet, ima
neposreden učinek v pravnem redu katerekoli DČ) in
o načelo primarnosti prava EU (v morebitnem konfliktu med pravom DČ in pravom EU ima
vedno prednost pravo EU).
 V tem je unikatno.
 Mednarodno pravo: mednarodne pogodbe zavezujejo države, zato to nima nikakršnega
neposrednega učinka na osebe znotraj teh držav. Torej nimajo učinka na notranji pravni red
držav. Če pride do konflikta med mednarodnim pravom in pravom DČ, bo imelo prednost pravo
DČ (ustava prednost pred mednarodno pogodbo - predhodna kontrola ustavnosti mednarodne
pogodbe pred ratifikacijo).
 Pravo EU se od klasičnega mednarodnega prava razlikuje po:
1. tem, da država ne more nadzirati in vplivati na vsebino prava, ki ga sprejmejo organi EU
in na to, ali bo to pravo veljalo v določeni državi (neposredni učinek) ter
i. Prvič v zgodovini se države odpovejo možnosti vsebinske kontrole nad pravom, ki
velja znotraj države.
2. tem, da ima pravo EU samodejno prednost pred notranjim pravom države (vsekakor
zakonskim, po mnenju nekaterih celo ustavnim pravom) (primarnost prava EU)
i. Ali naš zakon izgubi pravno veljavo? Ne proti tretjim osebam. Primer: Uredba EU
ukine carine za uvoz grozdja. Pri nas določeno 10%. Če pride nekdo iz DČ, ne
carinski organ sme računati carine, ker ima uredba prednost. Če pride oseba iz
Alžirije, bo to zakonsko normo smel uporabiti.

Primarnost prava EU
 Jasnih določb o prednosti prava EU nad notranjim pravom DČ v ustanovitvenih pogodbah ni.
 Načelo v celoti izhaja iz sodne prakse SEU (ECJ):
o zadeva Costa proti ENEL (1964);
o načelo naj bi utemeljevalo celo prednost prava EU nad ustavnimi normami držav članic
(zadeva Simmenthal, l. 1976)

Ureditev v slovenskem pravnem redu

 3a/III URS

Res primarnost prava EU v vseh primerih?

 Opisana razlaga bi pomenila, da je pravo EU tudi nadrejeno ustavam DČ.
 Obstajajo resni teoretični pomisleki, ki jim pritrjuje tudi sodna praksa najvišjih sodnih organov
nekaterih DČ.

10
Pravni red Evropske unije
Hierarhija pravnih aktov
 supremacija ustave
 mednarodne pogodbe pod ustavo
1. postopek sklepanja, pogajanja o MP - MP mora biti skladna z ustavo (predhodni postopek
presoje ustavnosti MP)
2. podpis
3. veljavnost - Kaj če ugotovimo, da je pogodba v neskladju z ustavo? Ne moremo
enostransko odstopiti od mednarodnih veljavnih pogodb! (pacta sunt servanda) Dilema.
Optimalne rešitve ni - ali spremeniš ustavo, da ustreza MP, ali pa začneš postopek
odpovedi MP. Zato nujno, da se predhodno preveri ustavnost MP.

Mednarodne pogodbe, ki so jih sprejele DČ --> primarna zakonodaja (pravo)

 PEU, PDEU,
 pristopne pogodbe,
 listina EU o temeljnih pravicah

Akti organov EU --> sekundarna zakonodaja

 uredbe
o neke vrste zakon, ima splošno veljavo, horizontalni in vertikalni učinki, zavezuje vse DČ
o 2004 predlog ustave za Evropo, kjer je bilo spremenjeno tudi poimenovanje: uredbe ->
zakoni
o akt unifikacije, ni izjem, velja za vse
 direktive
o "Rahmengesetzgebung" okvirni zakoni, značilni za federacije (Nemčija)
o splošni pravni akti, ki zavezujejo naslovljene države članice, da sprejmejo svoje notranje,
nacionalne predpise v določenem roku, vsebovanem v direktivi
o v njej se določijo cilji, ki jih mora DČ upoštevati
o način uresničitve prepuščen DČ
o smisel: upošteva se nacionalna identiteta, suverenost DČ, njihova avtonomnost, določi le
cilje in roke, to izvajajo same
o akti harmonizacije, vzpostavljanje minimalnih standardov v DČ
o uredboizacija = vedno bolj spominjajo na uredbe, vedno bolj natančne, povečuje se moč
evropskih organov
 sklep
o individualni pravni akti - na točno določeno osebo, krog oseb, lahko tudi splošne narave
o zavezujoči
 okvirni sklep = izdajali so ga v času treh stebrov (1992-2009) (framework/joint decision),
podobno direktivi, a na področju kazenskih zadev
o European arrest warrant (EAW) = še zdaj pomembna podlaga za vrsto sodnih odločb
(primer Meloni)
 priporočila, mnenja = nezavezujoči pravni akti
 instrument federalizacije Evropske unije
 mehko pravo (soft law)
o "sporočilo Komisije" - ni zavezujoče!!!

Mednarodne pogodbe, ki jih sprejme EU

 npr. CETA
 neposredni pogajalec je Unija, DČ pa posredno uveljavljajo svoje interese
a. tipični mednarodnopravni akti, kjer ima EU izključno pristojnost

11
 b. mixed agreement - mešajo se pristojnosti DČ in EU
 Slovenija se sama ne more pogajati z velikimi državami, zato je EU nepogrešljiva.

Splošna pravna načela (general principles of law)

 Slovenska US tega ne pozna, le kot del ustave (načelo pravne države, sorazmernosti …)
 so konstrukt, sodno oblikovana načela v praksi SEU, ki so zavezujoča splošno; niso pravila, le
načela, a vendar jih upoštevamo
 bližje teleološki razlagi (DČ tekstovna), kaj je namen predpisa
 najprej jih je oblikovalo, potem pa se nanje sklicevalo
 ta načela so zdaj zapisana v pogodbe (varstvo ČP v 6. čl. PEU, sorazmernost 5. čl. PEU)

Sodna praksa SEU

 zapolnjuje vrzeli pri razlagi zapisov sekundarnega prava
 opredeljuje vsebino splošnih pravnih načel
 ustavnosodna funkcija - skladnost sekundarnega s primarnim pravom!
 EU ima ustavo, ki pa ni ne formalna ne kodificirana (tri temeljni viri), temveč je materialna,
vpostavljena je hierarhičnost in mehanizem za njeno vzpostavljanje

Postopek za izstop
 Izstop iz EU je bil vselej urejen. Z lizbonsko pogodbo (2009) pa smo dobili jasno opredeljen
postopek znotraj primarnih pravnih virov. Prej je bil že urejen, ker je to urejeno že v
mednarodnem pravu - če gre za pogodbo za nedoločen čas in nima v sami pogodbi
opredeljenega postopka prenehanja veljavnosti za eno od strank, lahko država v skladu z
mednarodnim pravom preneha biti podpisnica pogodbe, če se s tem strinjajo vse ostale
podpisnice.
 Voice & exit - več kot je članic, manjši je glas, več si jih želi izstopiti. Moč DČ se krči že
zaradi povečevanja števila članic in pristojnosti DČ se zmanjšujejo. Zato se zmanjšuje voice.
 Zaradi tega so države zahtevale, da se določi postopek že v primarnem viru (in se ne
uporablja subsidiarni postopek mednarodnega prava) in da gre za enostransko odločitev,
kateri podpisnice ne morejo več kontrirati. S tem se moč exita poveča.

12
Avtonomnost pravnega reda EU
Kaj je EU
1. organizacija
2. nadnacionalna
3. svoje institucije
4. demokratično
5. ekonomsko
6. razmerje pred organizacijo (EU) in državami (elementi neke množice)

 v čem je razlika med EU in OZN?

a. mednarodnopravno gledano gre za poglobljeno pogodbeno sodelovanje na načelih
mednarodnega prava, še vedno bistvo v mednarodnem pravu
b. ustavno gledano EU deluje kot enotna tvorba v okviru obstoječih pristojnosti, kjer je
jasno vzpostavljeno načelo primarnosti in neposrednosti EU prava, ki reflektira nemško
ustavno ureditev
c. supranacionalizem združi oboje, a v praksi zmrzne pri vprašanju, če se stvar zaostri do
konca, kakšna pravila bomo imeli (umaknjena od mednarodnega prava, a hkrati ne
federalna tvorba)

 kaj je tisto zadnje meta-pravilo razmerja med EU in DČ - kdo ima prav?

a. zadnjo besedo pri razumevanju prava EU ima sodišče EU
b. nemško US: Kompetenz Kompetenz (pristojnost o pristojnostih) imajo DČ, ker so se one
odločile, da bodo del suverenosti prenesle na EU
o Zagorc: dokler bo EU dobro delovala, bo SEU imelo zadnjo besedo, če pride do težav, pa
imajo DČ vse mehanizme
o naš 3a. člen - lahko prenesemo izvrševanje dela svojih suverenih pravic na EU ali NATO;
argumentum a contrario: lahko jih tudi vzamemo nazaj; vsebinski kriteriji: organizacija
mora spoštovati ČP;

 Člen 267 PDEU (prejšnji 234 PES, še prej 177 PES)

o Sodišče je pristojno za predhodno odločanje o vprašanjih [preliminary rulings] glede:
 razlage Pogodb; (primarno pravo)
 veljavnosti in razlage aktov institucij, organov, uradov ali agencij Unije.
(sekundarno pravo)

SEU -> Nacionalna sodišča

 Pravice iz EU prava lahko uveljavljaš le pred nacionalnimi sodišči (instančnost), pred SEU prideš
le redko.
 Če se NS vpraša o veljavnosti in interpretaciji predpisa EU, prekine postopek in sproži postopek
pred SEU.
 V primerih, ko gre za dvome na najvišjih sodiščih DČ, morajo prekiniti postopek in vprašati SEU
po pravilni razlagi tega predpisa. Nižja sodišča pa imajo možnost, in ne dolžnost postaviti
vprašanje, če je na voljo več razlag.
 SEU vrhovni razlagalec prava EU, načelo EFFET UTILE - predpisi EU se morajo uresničevati. Če
SEU ne bi imelo zadnje besede o uporabi prava EU, ne bi bilo enovito in praktično v uporabi.

Načelo avtonomnosti
 differentia specifica, posebna lastnost organov EU, da sami sprejemajo predpise, ki neposredno
zavezujejo DČ, čeprav ga sprejel organ mednarodne organizacije, ne pa nacionalni organ DČ

13
Primer Van Gend en Loos
 firma iz Nemčije uvaža na Nizozemsko
 problem carina
 tranzicijsko obdobje takoj po oblikovanju EGS in skupnega trga
 12. člen pogodbe o EGS (PEGS): DČ ne smejo po podpisu te pogodbe več dvigovati carinskih
stopenj na katerikoli produkt -> države lahko ohranijo ali znižajo
 niso neposredno dvignili dajatve, ampak prekvalificirali izdelek v drugo skupino z višjo stopnjo
 za uvozno podjetje to predstavlja oviro, so manj konkurenčni

 Nizozemsko sodišče je tu prekinilo postopek in postavilo predhodno vprašanje SEU.

 Podjetje se je sklicevalo na evropsko pravo, nizozemska vlada na nacionalno pravo (carina je
bila sprejeta po predpisanem postopku znotraj nizozemskega pravnega reda).
 V mednarodnem pravu posameznik načeloma nima nobenih pravic: te mu dajejo samo države.
 Člen 12 - države med sabo, si ne bodo več nagajale (mednarodnopravna) - če ta firma meni, da
je to nepošteno, naj se obrne na Nemčijo, ki naj sproži postopek zoper Nizozemsko, ker krši ta
sporazum (lol, nobena država ne bi realno šla v postopek zaradi enega mini podjetja) -
črkobralsko, jezikovna analiza
 Kaj je res namen člena 12?
1. Ali se 12. člen PEGS neposredno uporablja na ozemlju DČ? Ali lahko državljani te države
na podlagi tega člena uveljavljajo individualne pravice, ki jih morajo sodišča varovati?
2. Če da, ali je opisana odmera uvozne dajatve v nasprotju s tem členom?

 Metode pravne razlage evropskega prava

 Dunajska konvencija o pravu pogodb (čl. 31)
o "MP se razlaga v dobri veri v skladu z običajnim pomenom [jezikovna razlaga] izrazov v
mednarodni pogodbi v njihovem kontekstu ter glede na njen predmet in namen."
 Čeprav je bila evropska skupnost ustanovljena z mednarodno pogodbo, je razlaga evropskega
prava primerljiva tudi razlagi nacionalnih pravnih aktov.
o "12. člen Pogodbe je treba glede na namen, sistematiko in besedilo razlagati tako …"
 Minirevolucija v mednarodnem pravu
o posameznik ima pravice
o mi (sodniki) razlagamo mednarodno pogodbo, ne pa države članice - oziroma one že
lahko, mi pa bomo imeli pri tem zadnjo besedo
 Pravna narava Evropske skupnosti (sedaj EU)
o "Iz tega izhaja, da Skupnost predstavlja nov pravni red mednarodnega prava, v korist
katerega so države, četudi v omejenem okviru, omejile svoje suverene pravice in
katerega subjekti niso samo države članice, ampak tudi njihovi državljani."

Načelo neposrednega učinka določb ustanovnih pogodb

 Kriteriji SEU
o jasna in nepogojna obveznost [clear and unambiguous obligation]
o z ustanovno pogodbo ni predviden pridržek
o obveznost ne zahteva zakonodajnega posega države članice
 Učinkovitost sodnega varstva pri uporabi evropskega prava
o dejansko zavarovanje pravic posameznika, ki jih ima po evropskem pravu
o pravice so dolžna zagotavljati tudi nacionalna sodišča
o SEU pa ima Kompetenz-Kompetenz (pristojnost o pristojnostih - mi odločamo o tem)

14
Načelo neposredne uporabljivosti prava EU
[direct applicability]
 Ali se predpis EU kot celota uporablja pred organi DČ neposredno, brez dodatnih normativnih
aktivnosti DČ? - Uredba da.
 Nekateri predpisi niso neposredno uporabljivi

Neposredna veljavnost Neposredni učinek

MP //// (načeloma) DA (pod določenimi pogoji - 3)

Uredba DA DA

Direktiva //// ??? - prepovedano prenesti neposredno

C-93/71 Orsolina Leonesio

Načelo primarnosti
 supremacija, vrhovnost, primarnost - !?
 določa razmerje med pravnim pravilom v pravu EU in v nacionalnem pravu, če se po vsebini
izključujeta, sta v konfliktu

Costa v. ENEL
 Italijanski sodnik postavi vprašanje, ali italijanski nacionalni predpisi ne kršijo prava Evropske
skupnosti. Italijanska vlada temu oporoka.
o Od kdaj ima SEU pristojnost, da odloča o tem?
o Sodniki SEU pograbili vprašanje.
 SEU nikoli ne odloča o glavni stvari, temveč o razlagi in veljavnosti prava EU! Pojasni zgornjo
premiso.
 Pogodba EGS vzpostavila lasten pravni red.
 DČ ne more enostransko izničiti učinkov prava Skupnosti z zakonodajnim ukrepom.
 V primeru vsebinskega nasprotovanja naknadnost ne more prevladati nad primarnostjo
(izključitev načela lex posterior). Sodnik mora upoštevati pravo EU, sicer bi bilo ogroženo
njegovo praktično uresničevanje (effet util).
 Ne gre za supremacijo - v tem primeru bi morali razveljaviti nacionalni predpis (federalna
logika).
 He/has has a duty to disapply (neuporaba) / ne pa anull. Predpis velja še naprej, v obsegu, kot
se lahko.
 Supremacijo ima pri nas samo ustavno sodišče ali organ, ki je sprejel ta predpis.

15
vaje 1
 van gend en loos toži nizozemsko vlado
 costa tožil ENEL, ker ni hotel plačati položnice, ker je hotel spraviti vprašanje pred SEU, ali
je dovoljeno nacionaliziranje; toži pred giudice conciliatore, ki je najnižje lokalno sodišče
 nacionalni sodnik se obrne na SEU z vprašanjem o razlagi pogodbe
 predhodno vprašanje - pred končno odločitvijo nacionalnega sodišča
 van gend en loos - dve vprašanji:
o ali PEU neposredno učinkuje v DČ, ali se posamezniki lahko neposredno sklicujejo na
te določbe
o ali je za to potrebno sprejetje nekega pravnega akta, na katerega se posameznik
sklicuje? ne.
o gospodarski interes, da dvigne carine, vendar mora spoštovati neposredno
učinkujoče pravo eu, s čimer se moč prenese na posameznika
 costa vs. enel - supremacija eu
 8. člen naše ustave - ni velike revolucije "se uporablja neposredno" - katerekoli
mednarodne pogodbe (tudi s Senegalom)
 mednarodne pogodbe - med državami
 vsaka država se sama odloči, ali bo imela sistem, kjer je za neposredno veljavnost MP (rec
na sodišču) potrebno sprejetje zakona ali pa se uporablja neposredno
o če sta sistema ločena (učinkovanje samo z aktom parlamenta) = dualistične države
o če že z ratifikacijo MP začne učinkovati in se uporabljati neposredno = monistične
države
 odslej so v odnosu do EU države monistične - nov pravni red mednarodnega prava
 naš 3a/III (potrdili van gend en loos) - abstrakten
Pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija
prenese izvrševanje dela suverenih pravic, se v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno
ureditvijo teh organizacij.
 argumenti SEU, da gre za več kot MP:
o 'ever-closer union',
o gre za pogodbo med narodi ("peoples"), ne le vladami
o cilj PEU je vzpostavitev skupnega trga, neposredno zadeva subjekte
o skupne institucije, v katerih sodelujejo državljani (v 60ih se EP ni volil neposredno,
bil je posvetovalno telo, phony argument)
 SEU - sprejeli ste pogodbo, več kot pogodbo, novo mednarodno pravo. Dogovorile ste se,
da boste ustanovile sodišče, ki bo lahko odločalo o predhodnih vprašanjih v konkretnih
sporih o razlagi prava EU pred sodiščem DČ. - Kako drugače bi sploh prišlo do takega spora,
če se vaši državljani ne bi imeli pravice sklicevati neposredno na pravo EU pred vašimi
sodišči? 267
 Argument DČ pa sta bila člena 258 in 259, da DČ lahko toži drugo DČ, če meni, da ni
izpolnila neke obveznosti iz Pogodbe - ni posameznika - ni potrebe po pravni revoluciji
 po tej sodbi ima posameznik pravice, na katere se lahko neposredno sklicuje, pravo EU gre
v smer monizma, pravice pravice, s tem, ko ima pravice, se zagotavlja upoštevanje prava
EU
 posameznik postane legal vigilante (zasebni, nedržavni vzdrževalec reda)

16
vaje 1&2
Zakaj sodba Van gend en loos?
 Ni še vprašanje hierarhije, ampak položaj prava EU v pravu DČ - ima direkten učinek.
a. Ni treba, da DČ sprejme nek implementacijski pravni akt.
b. Državljani pravice iz prava EU uveljavljajo direktno na nacionalnih sodiščih. --> legal
vigilante: posamezniki dobimo pravice, po drugi strani pa se pravo EU s tem okrepi, ker
dobi zainteresirane privatne šerife, ki pazijo, ali se na nivoju držav članic izvršujejo
določbe prava EU.
 Po 8. členu naše ustave neposredni učinek deluje enako - random pogodba s Senegalom in
Armenijo deluje na enak način kot PEU. Tega vprašanja iz te sodbe pri nas sploh ne bi bilo:
potem ko jo DZ ratificira, je ni treba še "prelivati" v domače pravo. Bila je za dualistične države
(VB …)
o vsaka država se sama odloči, ali bo imela sistem, kjer je za neposredno veljavnost MP (rec
na sodišču) potrebno sprejetje zakona ali pa se uporablja neposredno:
o če sta sistema ločena (učinkovanje samo z aktom parlamenta) = dualistične države
o če že z ratifikacijo MP začne učinkovati in se uporabljati neposredno = monistične
države
 Zdaj ni več članica EU tista, ki se odloča, ali in kako bo del prava EU veljal zanjo. Zdaj to določa
sámo pravo EU. In enako velja v vseh DČ. Ker ta ideja tako zelo odstopa od ustaljene prakse,
sodišče reče, da gre za "nov pravni red mednarodnega prava". In PDEU je "več kot pogodba".
 Argumenti sodišča:
o 'ever-closer union';
o že v Preambuli: gre za pogodbo med narodi ("peoples"), ne le vladami;
o cilj PEU je vzpostavitev velikanskega skupnega trga, neposredno zadeva subjekte, ki bodo
lahko v drugih DČ trgovali, torej razmišljate ne le o državah, temveč o državljanih (tudi
drugih držav);
o skupne institucije, v katerih sodelujejo predstavniki iz DČ, torej ima posameznik politično
funkcijo (v 60ih se EP ni volil neposredno, bil je posvetovalno telo, phony argument)
o kronski argument: v PDEU obstaja posebni postopek pred SEU - predhodno odločanje, v
primeru, da pride do vprašanja o razlagi prava EU v DČ, nacionalno sodišče zaprosi
razlago prava EU
Poleg tega vloga Sodišča v okviru 177. člena, katerega cilj je zagotoviti, da nacionalna
sodišča Pogodbo razlagajo enotno, potrjuje, da so države pravu Skupnosti priznale moč,
na podlagi katere se lahko državljani pred nacionalnimi sodišči sklicujejo na pravo
Skupnosti.
Sprejele ste pogodbo, s katero ste ustanovile tudi sodišče, ki ste mu dale pristojnost, da
odloča o razlagi pogodbe, ki pride v obliki predhodnega vprašanja z nacionalnih sodišč -
postopek, v katerem se dva posameznika v Italiji pred italijanskim sodiščem ne strinjata
o razlagi prava EU in italijansko sodišče postavi vprašanje sodišču EU. Zakaj je to potem
notri, če niste imeli namena ustvariti neposrednega učinka prava EU?
Postopek pred SEU (čl. 258, 259 PDEU), kjer DČ ali EK lahko toži DČ, če meni, da ni
izpolnila neke obveznosti iz Pogodbe. To je bil argument nizozemske vlade. Tako gre to
tudi v mednarodnem pravu, kjer ni posameznika. Ni potrebe po pravni revoluciji.

Zakaj sodba Costa v. Enel?

 Načelo primarnosti, supremacije, nadrejenosti prava EU.
 Flaminio je bil jezen, ker je Italija z zakonom nacionalizirala Enel, kar je bilo v nasprotju s PEU.
Vprašanje je torej, ali lahko DČ po podpisu PEU veljavno sprejme nacionalni zakon, ki
nasprotuje tej pogodbi. Giudice conciliatore (vrsta okrožnega sodnika) je predhodno vprašanje
postavil ne le SEU, ampak tudi italijanskemu ustavnemu sodišču. Od SEU zahteva vprašanje, ali
17
 je to v skladu s pravom EU, isto pa vpraša tudi US. Italija ni imela člena, da morajo biti zakoni v
skladu z MP, ratificiranimi v DZ, kot imamo mi. Le člen, da se določene MP (tudi ta o EGS)
ratificirajo z zakonom.
 US: Ne presojamo medsebojne skladnosti zakonov, to urejajo pravila (lex posterior specialis
derogat legi priori generali), torej zakon o nacionalizaciji povozi PDEU. SEU je bilo takrat še
obskurno, pet predhodnih vprašanj na leto, ni bilo interneta, evropska sodna praksa težko
dostopna, mogoče italijanski ustavni sodniki za van gend en loos niti niso vedeli, četudi bi, bi
jim bilo smešno, kaj neko malo sodišče sanja.
 Problematično z vidika prava EU, ker PDEU ne velja enako v vseh DČ, države se še vedno lahko
tožijo na mednarodnopravni ravni. DČ bi se morale na mednarodni ravni usklajevati, zelo
neučinkovito.
 FR ustava: MP bodo hierarhično nad zakoni fr. parlamenta, pod pogoji, da jih druga stranka
uporablja, aplicira. Torej, če bi Italiji uspelo uveljaviti drugačen režim, imajo Francozi v ustavi
proviso, da se bodo PDEU držali le, če se je tudi druge države!
 Italijani MP ne priznavajo hierarhične višje vrednosti (nivo zakona), Francozi jim priznavajo
veljavo, a zahtevajo reciprociteto.
 SEU - Za vse DČ velja enako razmerje med nacionalnim in evropskim pravom. Gre za nov pravni
red mednarodnega prava, ki je domačemu pravu nadrejeno. ("duh pogodbe")
 Argumenti:
o v pogodbi ste napisali, da na določenih področjih DČ ne bodo diskriminirale drugih, kar je
ogroženo, če ne uvedemo supremacije evropskega prava (nekje neka pravica bo
razveljavljena, drugje pa ne)
o če v pogodbi izrecno piše, kdaj DČ lahko sprejme kasnejši enostranski ukrep,
argumentum a contrario velja, da sicer ne sme tega delati
o 189. (249.) člen PEGS - niste napisali, da je pravo EU primarno, napisali pa ste, da bodo
akti evropskih institucij splošno in neposredno uporabljivi v DČ, ergo so primarni, če naj
bi se splošno uporabljali
o del suverenih pravic so DČ prenesle na novo tvorbo, zato pravo EU prevlada nad pravom
DČ
 Kaj pomeni ta primarnost? Hierarhija pravnih aktov - ustava je nad zakonom. Podzakonski akt
je pod zakonom. Konkretno pravno razmerje mora imeti evropskopravni element, da bi se
lahko uveljavilo pravo EU (kot primarno). Primer: Biersteuergesetz - posebni nemški standardi
za čistost piva - na SEU padlo, ker je v Nemčiji veljalo nad PEU - pravica fr. proizvajalca je
prevladala nad nemškim zakonom, ki določa vse sestavine piva, da se lahko imenuje pivo v
Nemčiji. To ne pomeni, da nemški zakon ne velja več. Še vedno velja v Nemčiji, spoštujejo ga vsi
nemški proizvajalci za prodajo piva v Nemčiji z imenom 'pivo'. Dve hierarhiji - ena pri ustavnem
pravu (ustava nad zakoni itd. - razveljavitev na US velja erga omnes); če nacionalni zakon pride
v konflikt s pravom EU, se da nemški zakon o pivu na stran in uporabi pravo EU. Pravo EU ne
odstrani problematičnega pravnega akta iz pravnega sistema, je samo navodilo nacionalnemu
sodniku, da v primeru konflikta s pravom EU ne sme uporabljati domačega predpisa, ampak da
prednost evropskemu.
 Inländerdiskriminierung = notranja diskriminacija (domačih)
"Pa razveljavite ta trapasti zakon, če vam ne ugaja." Mi (SEU) ščitimo Francoze, ki nimajo vpliva
na to, kako Nemci regulirajo trg piva v Nemčiji, ker nimajo volilne pravice v Nemčiji. Tisti, ki so
prizadeti zaradi te diskriminacije, lobirajo za spremembe zakona.
Če bi prepovedali inländerdiskriminierung, bi posegli v pravo DČ še bolj. Če domači sodnik
spregleda domače pravo, je zadržano samo na tiste primere, kjer je to nujno potrebno.
 3a/II "Pravo EU je nad ustavo države članice." Po DČ je obseg te doktrine totalne primarnosti
nad ustavo različen. 3a/I "Lahko, če spoštujejo ČP&S, pravno državo, demokracijo."
 primarnost brez neposrednega učinka - pravo EU prevlada nad pravom DČ, težje enostransko
spreminjati dogovore iz PEGS, posameznik ne bi mogel priti do te primarnosti z neposrednim
uveljavljanjem prava EU pred sodišči

18
 neposredni učinek brez primarnosti - možnosti uveljavljanja bi imel pred sodišči, a to bi veljalo,
dokler DČ ne bi sprejela poznejšega akta in druge rešitve
 Sodišče EU primarnost razume tako, da ima pravo EU prednost tudi pred nacionalnim ustavnim
pravom. Na US različnih držav to sprejmejo z različnim entuziazmom. Naš 3a člen to sprejema,
vendar v 1. od. pravi, da to velja samo za tiste organizacije, ki spoštujejo ČPTS, demokracijo,
pravno državo … V tistem primeru bi teoretično lahko rekli, da ne upoštevamo prava EU, ker ne
izpolnjuje naših zahtev za spoštovanje ČP.

19
Neposredni učinek, lojalna razlaga in odgovornost
države članice
NEPOSREDNI UČINEK
 Kaj je že to?
 Kakšno je bilo izhodišče pred van Duyn?
 Kdo je že dolžan zagotavljati pravice, ki pripadajo posameznikom po pravu EU?

C- 41/74, Van Duyn

 Okoliščine primera: prepoved vstopa v ZK po nacionalnih predpisih, ki ne ustrezajo pogodbi o
ES (PDEU) in evropski direktivi.

 Kakšna je razlika med van Gend en Loos in van Duyn glede neposrednega učinka pogodbenih
določb?
 Ali se lahko posameznica neposredno sklicuje na direktivo?

C- 184/78, Tullio Ratti

 Država članica, ki direktive ne prenese v notranji pravni red, se ne more sklicevati na direktivo v
škodo posameznika.
 Tudi posameznik se ne more sklicevati na direktivo, če še ni potekel čas za transpozicijo
direktive.

Horizontalni neposredni učinek direktiv: da ali ne?

 C-152/84, Marshall: Določba direktive ne more sama po sebi naložiti obveznosti posamezniku.
 C- 91/92, Faccini Dori: Če direktiva ni prenesena, posameznik zoper drugega posameznika ne
more uveljaviti pravic iz direktive, četudi so brezpogojne in dovolj natančno opredeljene.
 C-194/94, CIA Security: Posameznik (v sporu z drugim posameznikom) se sme sklicevati na člen
direktive pred nacionalnim sodiščem, ki mora zavrniti uporabo ti. tehnične uredbe države
članice, ki ni bila pravilno notificirana v skladu z direktivo.

C- 144/04, Mangold
 Ne samo določbe nekaterih pravnih aktov Evropske unije, temveč tudi splošna pravna načela
Evropske unije lahko imajo horizontalni neposredni učinek

 Sporna odločitev!

NAČELO LOJALNE RAZLAGE

 Posredni učinek predpisov EU

 Kaj je lahko cilj te „akrobacije“ Sodišča?

C- 14/83, Von Colson

 Kateri organi so dolžni spoštovati načelo lojalne razlage?
o Organi držav članic, tudi sodišča

20
 o Organi EU – do držav članic in med seboj
 Vprašanje: “ali je v skladu z Direktivo v primeru diskriminacije poleg pravice do sklenitve
pogodbe o zaposlitvi možna še kakšna druga sankcija?”

 Sankcije morajo dejansko doseči namen predpisa, da odvračajo od kršitve

 Bistvo : razlaga nacionalnega predpisa v luči besedila in namena evropskega predpisa, da bi
slednji dosegel cilj

C-106/89, Marleasing
 Bistvo: vsa nacionalna zakonodaja se mora razlagati v luči prava EU, tako tista sprejeta pred
predpisom EU kot tudi tista po njem.

C-144/04, Mangold
 Bistvo: Obveznost lojalne razlage velja še pred iztekom roka za prenos direktive v nacionalni
pravni red. Država članica se mora že pred iztekom roka za prenos direktive vzdržati ukrepov, ki
bi resno ogrozile dosego ciljev direktive.

C-212/04, Adeneler
 Ali imajo sodišča držav članic kakšne obveznosti, če ne pride do prenosa direktive v roku, pri
čemer tudi ni neposrednega učinka določb direktive?
 „[…]od izteka roka za prenos naprej dolžna notranje pravo razlagati kar se da v luči besedila in
namena zadevne direktive, da bi se dosegli cilji, ki jih ta direktiva zasleduje, pri čemer ima
prednost razlaga nacionalnih pravil, ki je najbolj skladna s tem namenom, da bi se tako prišlo
do rešitve v skladu z določbami navedene direktive.
 Načelo sodelovanja v dobri veri (4. člen PEU)

 Unija in države članice se na podlagi načela lojalnega sodelovanja medsebojno spoštujejo in si

pomagajo pri izpolnjevanju nalog, ki izhajajo iz Pogodb.

 Odsev vzajemne solidarnosti med EU in državami članicami

 Povzeto po federalnih ureditvah
 Refleksija na obdobje pred razpadom Jugoslavije
 Načelo sodelovanja v dobri veri (4. člen PEU)

 Države članice sprejemajo vse splošne ali posebne ukrepe, potrebne za zagotovitev
izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz Pogodb ali aktov institucij Unije. ( → pozitivna
obveznost)

 Države članice […] se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili uresničevanje ciljev Unije.
(→ negativna obveznost)
 Načelo sodelovanja v dobri veri
 Kdaj pride v poštev načelo lojalnega sodelovanja?

→ presoja se od primera do primera

→ mora iti za izvrševanje pristojnosti EU
→ državi članici poverjena dolžnost (tudi, če načela supremacije ni mogoče uporabiti)
→ cilj : effet utile evropskega prava

 C-105/03 - Pupino
o Vprašanje: “ali je treba razlagati predpis EU tako, da mora nacionalno sodišče imeti
možnost dovoliti dejanja, ki jih nacionalni predpis ne predvideva?”

21
  Posebnost glede bivšega III. stebra EU
 Drugačna narava okvirnega sklepa v primerjavi z uredbo ali direktivo
“Nacionalno sodišče mora upoštevati vsa pravila nacionalnega prava in jih, kolikor je to
mogoče, razlagati glede na besedilo in namen navedenega okvirnega sklepa.” (61. odst.)
Načela skladne razlage se ne sme uporabiti kot temelj za razlago nacionalnega
prava contra legem. (47. odst.)

 Lizbonska pogodba in odprava stebrov

ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DRŽAVE

 Kakšno zvezo ima z načelom učinkovanja pravic?
 Kdaj pride v poštev?

C-6/90 in 9/90 – Francovich in drugi

 Vprašanje:
“ali ima posameznik v vsakem primeru pravico zahtevati odškodnino za škodo, ki mu je
bila povzročena glede na določbe, na katere se ta pravica ne nanaša?“
 Določba direktive nima neposrednega učinka
 Vseeno, nepogodbena odškodninska odgovornost države članice, 3 pogoji :
→ namen Direktive podeliti pravice posameznikom
→ pravice jasno opredeljive
→ vzročna zveza med ravnanjem in nastalo škodo
 Če ni drugače določeno, pogoje preverja nacionalno sodišče
 Načelo ekvivalenčnosti (equivalence)
 Načelo učinkovitosti uveljavljanja pravic (effectiveness)

C-46/93 in C-48/93 – Brasserie du Pêcheur in Factortame

 Vprašanje: “ali se načelo, da je država članica dolžna povrniti škodo, povzročeno
posameznikom s kršitvami prava Skupnosti, za katere je odgovorna, lahko uporablja, ko je bil za
zadevno kršitev odgovoren nacionalni zakonodajalec.”

 Kaj pa, če je določba Direktive neposredno učinkovita?

 V kolikšni meri je pomembno, kateri organ države članice je bil dolžan prenesti predpis EU?

C-46/93 in C-48/93 – Brasserie du Pêcheur in Factortame

 Ekvivalenčnost
 Opredelitev dejavnikov resnosti kršitve prava EU:
→ jasnost in natančnost predpisa EU
→ obseg diskrecijske pravice
→ namerna ali malomarna kršitev ali škoda
→ opravičljiva uporaba prava
→ prispevek organov EU
 Nepogodbena odgovornost države članice
 Izhodišče:
Načelo nepogodbene odgovornosti Skupnosti, ki je izrecno določeno v 215. (sedaj 340.)
členu Pogodbe, je samo odraz splošnega načela, ki je sprejeto v pravnih redih držav
članic, in sicer da je škodo zaradi nezakonitega dejanja ali opustitve treba povrniti.

22
  Cilj: effet utile (dejanska in pravilna implementacija predpisov EU) ter enotna in učinkovita
uporaba evropskega prava na celotnem ozemlju

 Rezultat odločb Sodišča

 Nenehno vztrajanje na enakosti in načelu enakega obravnavanja (glede sankcij, pretoka
produkcijskih faktorjev, ekvivalenčnost, itd.)

 Pričakovani rezultat: meritorni sistem, nagrajevanje po trudu, iznajdljivosti, uspešnosti

Evropa več hitrosti, razmejitev pristojnosti med DČ in EU

Bela knjiga
 Evropa več hitrosti (francosko-nemški vlak) [multi-speed Europe]
 EU ni enovito urejena - tudi različni pravni sistemi znotraj nje (sektorska področja - nadzor
meja, monetarna politika…)
 Evropa več hitrosti že obstaja
1. Primarno pravo
 vprašanje monetarne politike: 3 nivoji sodelovanja - evro le v državah, ki so ga
sprejele (EMU)
 okrepljeno sodelovanje [enhanced cooperation]: pravila, ki dajejo podlago tistim
državam, ki hočejo poglobiti sodelovanje - države ga ne smejo zmanjševati, lahko
ga pa povečujejo - že v Maastrichtski pogodbi
 opt-out, opt-in klavzule: ko so države sprejemale Lizbonsko, so države rekle, da se
na določenih področjih ne bodo pridružile izdajanju sekundarne zakonodaje (VB -
izbirajo, h katerim direktivam bodo pristopili na določenem področju - 2. generacija
direktiv)
 prekomorska ozemlja: bivši imperiji so se z lokalnimi oblastmi dogovorili, v
kakšnem obsegu velja evropsko pravo (evro, carine …) (glej otok San Martin)
 Guadaloupe - je del Francije, a ima veliko lokalno avtonomijo
2. Direktive
 DČ se same odločajo, kako bodo uresničile cilje, ki jih zahteva direktiva
 okrepljeno sodelovanje (prenos več pristojnosti na EU)
o tiste, ki si želijo in so pripravljeni
o tistim, ki jim je vseeno, če druge DČ dodatno sodelujejo
o tiste, ki nasprotujejo temu - bili bi zraven, pa jih ne pustijo, ker niso trusted partner,
občutek, da si na periferiji, da si cordon sanitaire, Nutela na Češkem
 dilema za ali proti EU je lažna dilema

Ponovitev:
Odškodninska odgovornost države - kdaj lahko krši EU?
 ko ne prenese direktiv, ko je ne prenese dovolj (ne uresniči vseh ciljev - ti niso neka načela,
ampak precej jasne pravne norme > uredboizacija direktiv, prenašajo z enakim besedilom)
 če prenese uredbo, je kaznovana - ker je ne sme
 pri izvrševanju in sprejemanju sodnih odločitev, če so v nasprotju s pravom EU

Posledice, če nacionalni organi kršijo pravo EU

 EK začne tožbo pred SEU, denarna kazen
 posameznik toži državo, odškodnina

23
Razmejitve pristojnosti med DČ in EU
Uvod
 Dve ravni: (1) DČ in (2) EU. V bistvu je še več nivojev oblasti. Federalne, unitarne države. Država
in lokalna samouprava.
 Gledamo vprašanje zakonodajnega urejanja, zato nacionalni in EU nivo. Zato samouprava v tem
primeru ni relevantna, ker skorja nima zakonodajnih pristojnosti. Pri federalnih pa je vprašanje
nacionalne ureditve lahko pomembno tudi za delovanje EU. Npr. belgijska federalna enota je
zavrnila Ceto.

Koncepti iz zveznih držav

 Zakonodajno urejanje pripada tako zvezni kot ravni federalnih enot.
 Starejša teorija: prisojnosti zveze in federalnih enot (ne pa pristojnosti organov)
 Pristojnosti določiti enumerativno, z naštevanjem
 Kdo je tisti, ki ima originalno pristojnost? V korist koga je domneva pristojnosti? Kdo je
elementarno suveren?
 Najpogostejši - sistem domneve pristojnosti v korist DČ, federalnih enot, medtem ko imajo
zveze le tiste pristojnosti, ki so izrecno navedene (rešitev v ZDA, EU …)

Evropska unija
 zelo dolgo nobenega sistema, pristojnosti zavite v celofan, pristojnost, ki je deljena ali pripada
samo EU?
 sama narava pristojnosti ni bila jasna
 pristojnosti EU niso enovite, imamo več tipov:
o izključne:
 zgolj EU lahko zakonodajno (in izvršuje) ureja to področje; DČ lahko to sama ureja
na podlagi izrecnega pooblastila, ki ga organi EU podelijo DČ; zelo redko, da EU
čisto sama to ureja
 carinska unija: carine so izven dometa DČ, na podlagi carinskega zakonika EU jih
pobirajo nacionalni cariniki
 monetarna politika evroskupine: beri varufakisa
 pomorska politika: varovanje morskih organizmov
 konkurenčno pravo: skupna trgovinska politika, izvršujejo pa ga državni organi
 pristojnost sklepanja mednarodnih pogodb: na področjih, kjer ima EU že sicer
izključno pristojnost (ni potrebna ratifikacija v DČ)
 mixed agreements (delno DČ, delno EU - potrebna ratifikacija, vsaka država
lahko blokira sprejem): vprašanje pri Ceti, ali gre zgolj za skupno trgovinsko
politiko ali še kaj, kar ni v pristojnosti EU (varstvo okolja ipd.)
o deljene
 [shared competences] Ne daje dokončnega odgovora. Vendar pa ne smejo obstajati
dvojni predpisi na istem področju. Če so, veljajo pravila primarno.
 Področja:
 notranji trg
 okolje
 varstvo potrošnikov
 kmetijstvo in ribištvo (razen ohranjanja morskih virov)
 ekonomska, socialna, teritorialna kohezija
 promet
 energija
 vseevropska omrežja
 ipd.

24
  Domneva v korist pristojnosti DČ: čeprav pristojnosti EU niso izrecno navedene,
velja domneva v korist DČ
 Načelo subsidiarnosti: nasprotje načela primarnosti, je načelo podrednosti. Kaj naj
se zgodi, če plan A ne deluje.
 Primarno imajo pristojnost DČ, lahko pa reagira EU in začne zakonodajno urejati to
področje, če DČ niso sposobne zadostno zagotoviti ciljev EU ali pa bi lahko na ravni
EU bolj učinkovito uredili cilje. O tem pa odloča EU! Tveganje, da bodo organi EU še
želeli razširiti deljene pristojnosti.
 Protokol za varstvo načel subsidiarnosti. Nacionalni parlamenti zahtevajo
obrazložitev od EK (politična faza), zakaj meni, v skrajnem primeru se obrnejo na
SEU (sodni nadzor).
 Načelo sorazmernosti: v primerih in obsegu, kot to zahtevajo cilji učinkovitosti in
enotnosti.
 Organi EU morajo tudi pri izvrševanju pristojnosti EU spoštovati, upoštevati vidik
nacionalnih ustavnih identitet. Obveznost prizadevanja.
 Dilema med identiteto in učinkovitostjo.
 Posebni vidik paralelnih, koordiniranih pristojnosti.
o podporne
 [supportive competences] komplementarne pristojnosti. Tukaj EU nima
zakonodajnih pristojnosti, v osnovi jih imajo DČ. Tudi ni sodnega nadzora.
 EU lahko na tem področju postavi sisteme koordinacije, izmenjave stališč, skupno
dogovarjanje. Ukrepi za podporo delovanju držav, podjetij na teh področjih.
Ustanavlja sklade, programe, ki se razdeljujejo na razpisih
 Tipičen primer izobraževanje (Erasmus)
 Področja:
 varovanje in izboljšanje človekovega zdravja
 industrija
 kultura
 turizem
 izobraževanje, poklicno usposabljanje, mladina in šport
 civilna zaščita
 upravno sodelovanje

vaje 3
Van gend en loos 2/B - nima vse neposrednega učinka -> kdaj ga ima lahko?
 če neka norma v pogodbah EU ni jasna in brezpogojna, če je ne spremlja pridržek DČ ali pa
izhaja, da mora DČ sprejeti nek implementacijski akt (npr. "in DČ bodo to uvedle v svojo
zakonodajo" - kakor jim ustreza)
 če nalaga, da se "zavzemajo za trajnostni razvoj …" bla bla programske norme - diskrecijski
prostor DČ (davčna politika, kaznovalna politika, finančne spodbude … same izbirajo ukrepe za
doseganje teh ciljev) -- ne moreš se neposredno sklicevati na to
 ključno je, da se da na to sklicevati brez implementacijskega akta
 jasna in brezpogojna norma, brez zakonodajnih posegov, ni pridržkov (ah za mene to velja šele
čez 20 let ipd)

Tudi če imamo neposredni učinek, ne pomeni, da lahko vsako PP EU neposredno učinkuje v

domačem pravu.

25
Pravo EU
Primarno
s sklepanjem MP med DČ (DČ so gospodarice pogodb - guardians of the tretay)
 PEU
 PDEU
in vse drugo, kar sklenejo DČ med sabo, tudi
 Protokoli,
 Pristopne pogodbe,
 Listina ČP
(SEU) + splošna načela prava EU: ČP

imamo tudi MP, ki niso primarno pravo EU: [Ersatzunionsrecht] Evropski mehanizem stabilnosti,
Fiskalni pakt, Schengen

Sekundarno
 sprejemajo jih institucije EU s pristojnostmi, ki so jim jih dale DČ s primarnimi pravnimi akti
 EU nima Kompetenz Kompetenz, DČ odločajo, za kaj bo pristojna EU
 Čl. 288 PDEU (že pri Costi člen 189)
 Direktive
 Uredbe
 Sklepi - kazen Microsoftu, ratifikacija MP, ki jo sprejme EU …
 Priporočila
 Mnenja

Uredbe (regulations)
 splošno veljavne
 DČ jih ne prenašajo - to je celo prepovedano (za SEU nezaželeno, ker se s tem zakrije evropski
značaj)
 Struktura
o imajo dolgo ime, navajamo jih po številkah št. 44/2001
o v oklepaju (ES - trije stebri) ali (EGS - z rimsko), danes EU, ni več treh stebrov
o prvi del je legal basis - uvod, ki pove, na čem ta uredba temelji (vedno, ko hoče EU
ravnati, mora najti člen, ki ji daje moč)
o uvodna pojasnila, nekakšna preambula [recitals] whereas (ob upoštevanju tega) -
utemeljitev, pripomoček za razlago
o normativni del
 EU je funkcionalno omejena, ima pravice urejati samo določena področja (gre za področje
kazenskega, civilnega prava?)
Primer:
 Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) v. Uredba št. 44/2001
 ZMZPP je zahteval vzajemnost - da dosežeš izvršitev italijanske sodne odločbe, moraš
pokazati, da tudi italijanska sodišča izvršujejo slovenske sodne odločbe
 ZMZPP še vedno velja - če bi prišel recimo kdo s sodno odločbo iz tretje države (ZDA) - le v
situaciji, kjer gre za evropsko pravno razmerje, se umakne uredbi

Direktive
 veljajo za vsako DČ, na katero je naslovljena
 DČ jo prenese sama v domače pravo
 vsebuje rok, do katerega mora biti prenesena v domače pravo

26
  pred potekom implementacijskega roka je učinek direktive zgolj v tem, da DČ ne sme
sprejemati ukrepov, ki bi nasprotovali ciljem, za katere se D zavzema [Frustrationsverbot - ne
smeš frustrirati EU, ki želi doseči nek cilj]
Primer:
 navajanje, na kateri člen pogodbe se zakondajalec EU sklicuje
 harmonizacija - enotenje pravil
 1. člen direktive: CILJ
 naslovljena na države članice (lahko tudi samo na Slovenijo) - ne moreš se na to direktno
sklicevati
 na koncu je ROK + DČ morajo notificirati EK (da so spremenile svojo zakonodajo)

vaje 4
Van Duyn in Marshall

vaje 5
Zadnjič: zadeva Marshall
Neposredni učinki direktiv
 Ali se lahko sklicujemo na direktivo?
 Praviloma naslavljajo države članice (cilji). Za to, da bi jo nekdo lahko uporabil pred sodiščem,
nas zanima, ali je kljub prejšnjemu možno, da sodnik odloča na podlagi le-te.
 Moramo ugotoviti, ali ima direktiva neposredni učinek - kvaliteto, na katero se lahko
sklicujemo.
 Ne učinkuje vse pravo EU neposredno - treba je pogledati konkretno, razlike med pravnimi akti.
 Vprašanje, ali ima neka norma (ne cel akt, lahko odstavek, člen) kvaliteto (jasna, brezpogojna).
Samo z abstraktnim priznavanjem pravu EU neposredni učinek ne moremo rešiti problema, če
je nekaj tako ohlapno, da se posameznik ne more sklicevati na to pred sodiščem. Več kot je
državi na voljo manevrskega prostora, s kakšnimi metodami bo zasledovala cilj, določen v pravu
EU, težje se bo sklicevati neposredno na pravo EU.
 Če pa je določba prava EU brezpogojna in jasna, zakonodajalec nima veliko drugih možnosti
(van gend en loos - 'ne bodo dvigovale carin'). Lažje priznati neposredni učinek. Van Duyn -
veliko diskrecijskega prostora ('osebno vedenje') zakonodajalec nima.
 Vrsta akta:
o norme iz Pogodbe
o norme iz uredbe (neposredno uporabljiva, splošno zavezujoča, ni problema z
neposrednim učinkovanjem)
o norme iz direktive (ni enoznačnega odgovora)
 Direktiva - nujno je, kdo so udeleženci pravnega razmerja, na katerega ima neposredni učinek.
 Kdaj se upošteva? Ali je potekel rok za prenos v notranjo zakonodajo (implementacija). -->
Direktiva o paketnem potovanju
 Vertikalno razmerje: van gend en loos proti finančni upravi (posameznik proti javni oblasti)
 Horizontalno razmerje: marshall proti zasebnemu podjetju (posameznik proti posamezniku)

47. To mnenje temelji na tem, da bi bilo nezdružljivo z zavezujočo naravo, ki jo

189. člen daje direktivi, če bi kot načelo sprejeli, da se na obveznost, ki jo
direktiva nalaga, ne morejo sklicevati tisti, na katere se nanaša. Iz tega je
Sodišče izpeljalo, da država članica, ki v predpisanem roku ni sprejela z direktivo
predpisanih izvedbenih ukrepov, ne more zoper posameznike uveljavljati
neizpolnitve obveznosti, ki jih nalaga direktiva.

27
 48. Glede argumenta, da se na direktivo ne morejo sklicevati posamezniki, je treba
poudariti, da, skladno s 189. členom Pogodbe EGS, zavezujoča narava direktive,
ki pomeni temelj možnosti, da se je na direktivo mogoče sklicevati pred
nacionalnim sodiščem, obstaja le glede »vsake države članice, na katero je
naslovljena«. Iz tega sledi, da direktiva sama po sebi ne more nalagati obveznosti
posamezniku in da se na določbo direktive zoper takšnega posameznika ni mogoče
sklicevati. V obravnavani zadevi je torej treba preučiti, ali je treba šteti, da je
tožena stranka delovala kot posameznik.

49. V tem smislu je treba poudariti, da če se oseba v pravnem postopku lahko

sklicuje na direktivo proti državi, to lahko stori, ne glede na položaj, v katerem je
slednja, torej ne glede na to, ali je delodajalec ali javni organ. V vsakem primeru je
treba preprečiti, da bi država izkoristila prednost, ki izhaja iz njene
neizpolnitve obveznosti, da bi delovala v skladu s pravom Skupnosti.

 Obstaja obveznost DČ, da implementirajo direktive. DČ ne sme izkoristiti tega, da ne prenese

direktive v notranje pravo. VB ni prenesla direktive v roku. Po preteku roka se ji lahko očita, da
ni izpolnila obveznosti, zato bi bilo nemoralno, če bi iz lastnega nespoštovanja obveznosti bila
država v boljšem položaju.
 estoppel = (non) venire contra factum proprium
o argument v navpičnem razmerju - država se ne bo mogla sklicevati na svoj 'zakon', ki ni
pravilno implementiral direktive (s stališča SEU) --> na stališču
o ker ste v prekršku, uporabljate zakon proti nekomu
o država se ne more sklicevati na nasprotni vertikalni učinek: si v postopku za prekršek,
sicer po zakonu ne odgovarjaš za prekršek, a direktivo bi morali prenesti lani, zato ti
bomo vseeno sodili zanj
 Posameznik ne more iti 'proti svojemu ravnanju' (ni odgovoren za neizpolnjevanje obveznosti
svoje države). Samo država lahko trpi te posledice.
 Ali gre v Marshallu za horizontalno ali vertikalno razmerje? Država kot delodajalec. Ni država v
ožjem smislu (je UKC država?), saj ni neposredno podrejena vladi, torej horizontalni? Kdor je
zaposlen pri državi, je v vertikalnem, kdor ne, v horizontalnem razmerju, kar ni pošteno!
 SEU državo razume široko.

50. Nacionalno sodišče mora uporabiti te preudarke v skladu z okoliščinami

posameznega primera. Kakor koli, predložitveno sodišče je v predložitvenem
sklepu navedlo, da je tožena stranka Southampton and South-West Hampshire
Area Health Authority (Teaching) javni organ.

51. Argument, ki ga je predložila britanska vlada, da bi možnost, da se sklicuje na

določbe direktive zoper toženo stranko kot državni organ, pomenila samovoljno in
nepravično razlikovanje med pravicami tistih, ki jih zaposluje država, in tistih, ki
jih zaposlujejo zasebni delodajalci, ne utemeljuje nobenega drugega zaključka.
Takšnemu razlikovanju bi se lahko preprosto izognili, če bi zadevna država članica
direktivo pravilno prenesla v nacionalno pravo.

 Mangold, Kücükdeverci
o direktiva prepovedovala diskriminacijo glede na starost, bila je neimplementirana, zato
se posameznik nanjo ni mogel sklicevati + horizontalni učinek (SPN)
o vendar je šlo za splošno načelo evropskega prava, ki prepoveduje diskriminacijo, zato so
jim ga priznali

28
Von Colson in Kamann
 BGB določa, da lahko dobita le povrnitev potnih stroškov kot sankcijo za diskriminacijo pri
zaposlovanju
 "dejansko in učinkovito sodno varstvo, v svarilo delodajalcu"
 Direktiva: DČ naj sprejmejo ukrepe, ki bodo vsem žrtvam diskriminacijam omogočile iskanje
pravice po sodni poti, učinkovite ipd.
 Ali je bila direktiva prenesena? Očitno so se tudi nemška sodišča to spraševala. Opirala so se na
611. člen BGB, ne vemo pa, ali je bil sprejet zaradi implementacije. Eno je tisto, kar reče
zakonodajalec, drugo, ali je bila ustrezno in popolno prenesena. Lahko se tudi zlaže.
 Od van gend en loos se lahko sklicujemo na pravo EU, a to še ni vse.
 Kaj moramo preveriti, da bi vedeli, ali se res lahko sklicujemo na pravo EU:
o vrsta akta: direktiva
 rok
o pravno razmerje
o "primernost", "kvaliteta"
 Dejansko stanje:
o Tožnici tožita deželo Severno Porenje - vertikalno razmerje. Ali je država še država, zaradi
Marshalla vemo, da ja. Vemo pa tudi, ker je tožena stranka federalna enota. Vprašanje
pravne osebnosti. Če te povozi tank SV, tožiš RS.
o Rok je potekel.
o Direktiva ne vključuje brezpogojnih obveznosti glede sankcije.
 "učinkovito sodno varstvo" ni ohlapno, a preveč za neposredni učinek: SEU ponudi različne
metode, da se doseže cilj, a direktiva ne predpisuje nobenega od njih
 Tretja pot, kadar nimamo neposrednega učinka.
 SEU pravi nacionalnemu sodniku: če nima neposrednega učinka, še ne pomeni, da nima
nobenega učinka.
 Direktiva ima lahko posredni učinek.
 Pri neposrednem učinku je norma direktive zgornja premisa.
 Pri posrednem učinku pa ni, da sodnik da na stran nacionalni zakon ali ga zamenja s pravno
normo. Še vedno odloči na podlagi nacionalnega zakona, ki ga interpretira tako, da je z njim
možno doseči namen direktive.
3. točka izreka:
Čeprav Direktiva št. 75/207/EGS prepušča državam članicam več rešitev pri izbiri
sankcij za kršitev prepovedi diskriminacije, potrebnih za doseganje njenega cilja,
vseeno zahteva, naj država članica, ko se odloči za sankcioniranje kršitve z
odškodnino, zagotovi, da bo sankcija učinkovita in bo imela svarilni učinek, tako
da mora biti odškodnina v skladu s povzročeno škodo in večja od zgolj simbolične
odškodnine, kakršna je na primer povračilo stroškov v zvezi s kandidaturo za
delovno mesto. Nacionalno sodišče mora zakonodajo, sprejeto za izvajanje
Direktive, razložiti in uporabiti glede na zahteve prava Skupnosti, če ima za to
pooblastila na podlagi nacionalne zakonodaje.

 Prisoditi moramo vračilo odškodnine. Kakšna škoda je nastala? Nobena, vrnemo stroške za
razgovor. Tako bi se interpretiralo nemško normo v BGB. EU pa pravi, da ima posredni učinek.
Sodniku pravi, da mora to normo interpretirati tako, da bo učinkovita in v svarilo
zakonodajalcu. Zaradi posrednega učinka drugače razlaga BGB, torej več kot povračilo potnih
stroškov!
 V Nemčiji bilo kar sporno. Amerika - funkcija odškodninskega prava tudi kaznovalna (13
dolarjev za kužka in 5 milijonov, ker si zloben). V kontinentalni Evropi pa čimbolj natančna
povrnitev škode, vrnitev v prejšnje stanje. V ZDA se kaznuje krivca, v Evropi odškoduje žrtev. S
tem je od EU prišlo drugačno razmišljanje, da mora biti v svarilo.

29
Primer VSRS sklep II Ips 61/2015
 Ali velja OZ ali direktiva
 Skrbnost dobrega gospodarstvenika pri izbiri podizvajalcev (le če ni dovolj skrben, odgovarja za
škodo strankam)
 tožnica - v OZ-u piše to, ampak v direktivi izrecno pišejo razlogi, iz katerih se lahko organizator
ekskulpira (višja sila …). Razlogi, iz katerih se lahko ponudnik potovanja izvije, so tu veliko ožji.
 Tožnici v korist direktiva, tožencu OZ.
 Zakonodajalec lahko določi višje standarde varstva potrošnikov. A ni storil tega - določil je širši
nabor možnosti za ekskulpacijo (manj možnosti potrošnika, da toži) -> nižji standard.
 Ali se lahko neposredno sklicuje?
o rok potekel
o ampak ni ustrezno implementiral --> posredni učinek
o horizontalno razmerje
 V tem primeru je VS še vedno uporabilo člen OZ in ZVPot in reklo, da bo interpretiralo na tak
način, da bo zasledoval cilje direktive.
 Razlika med neposrednim in posrednim učinkom zabrisana.

DIREKTIVA

rok potekel potekel potekel ni potekel

razmerje vertikalno (široka horizontalno vertikalno

razlaga)

implementacija neustrezna ali neustrezna ali neustrezna ali

neobstoječa neobstoječa neobstoječa

obveznosti v brezpogojne brezpogojne ni brezpogojnih

direktivi obveznosti

učinek DIREKTNI UČINEK POSREDNI POSREDNI Frustrationsverbot

30
vaje 6
Sodna veja v EU
Institucionalni okvir
 Sodišče EU, ESČP: nadnacionalna sodišča, ki ne spadajo v nacionalni pravni sistem.
 Subjekt lahko nima sodnega varstva na teh sodiščih - pristojnosti teh sodišč določijo DČ, zaradi
pripada zadev sodišča razvijejo 'filtre', zato ne more vsak priti nanja.

SEU ESČP

organ EU organ Sveta Evrope, ki je mednarodna organizacija

pravo EU uporablja EKČP

Listina EU o temeljnih pravicah

(Svet EU, Evropski svet)

EU ni podpisnica EKČP. Primarno pravo EU naj bi bilo 'navdihnjeno' z njo, ker pravo EU tudi
varuje ČP. Ampak EKČP strogo pravno ni zavezujoča za EU in ni del prava EU.

 Sodišče EU
1. Sodišče
2. Splošno sodišče
3. Specializirano sodišče
i. Za zdaj le eno: Sodišče za uslužbence (ukinjeno 2016)
 pred 2009:
o Sodišče Evropskih skupnosti (ECJ - European court of justice)
o Sodišče prve stopnje (Court of first instance)

 Na prvi stopnji gredo stvari na splošno sodišče. V takem primeru je možna pritožba na Sodišče.
Določene stvari pa so pridržane Sodišču.
 Kdo sestavlja sodišče? Vlade DČ odločajo, kdo bo sodnik, v medsebojnem soglasju. Problem, da
pride do politizacije. Omehča jo novost iz Lizbonske pogodbe po 255. členu, Odbor, ki poda
strokovno mnenje o tem, ali je kandidat usposobljen. Odločitev še vedno prepuščena vladam,
ampak je neka kontrola. Poleg tega lahko vsaka država sama določi postopek izbire kandidata
(pri nas gre za sodelovanje med PRS, Vlado, Ministrstvom za pravosodje, DZ)
o Sodišče: 1 sodnik iz vsake države članice + 11 generalnih pravobranilcev (v Pogodbi 8,
lahko se njihovo število poveča)
 generalni pravobranilec: ni nekdo, ki mora zastopati eno od strank (kot je to pri
nas); on pripravi že pred izrekom sodbe nepristransko in neodvisno mnenje o
predlogih, ki je javno na voljo - torej v postopku dobimo dve sodbi --> podobno
ločenemu mnenju - javnosti se ponudi vrednotenje drugih argumentov, Sodišče
izpostavljeno večji kritiki, večji pritisk na Sodišče, da bolje argumentira
 11 = 6 stalnih (Nemčija, Francija, Italija, Španija, VB, Poljska) + 5, ki se rotirajo (iz
preostalih držav članic))
 približno v 2/3 sodb Sodišče sledi generalnim pravobranilcem
o Splošno sodišče: vsaj 1 sodnik iz vsake države članice

31
O čem sploh odloča?
1. Predhodno odločanje [preliminary ruling]
o (najpomembnejši postopek, najpogostejši, v tem postopku je sodišče EU razvijalo
ustavna načela prava EU) - člen 267 PDEU
o razlaga primarnega prava
 DČ so masters of the treaty - le one lahko spreminjajo in razveljavljajo Pogodbe)
o razlaga in veljavnost sekundarnega prava
 sekundarno pravo, ki ni v skladu s primarnim, lahko SEU razveljavi tudi v postopku
predhodnega odločanja!!
 torej ne samo dialog med nacionalnim in sodiščem EU, ampak lahko nacionalno
tudi pozove, da se nekaj razveljavi
o Sodišča, ki postavijo predhodno vprašanje
 Court or tribunal
 je avtonomen pojem prava EU - ni DČ tista, ki določa, katera njena sodišča
lahko postavijo vprašanje. Lahko imamo v Sloveniji organ, ki mu ne rečemo
sodišče, a lahko postavi vprašanje (npr. Državna revizijska komisija) ali
obratno (Računsko sodišče)!
o kdo lahko ali mora postavi predhodno vprašanje - sodišča ali tribunail
o avtonomni pojem, ki ga določa SEU - če država nekaj poimenuje sodišče, to
ni nujno sodišče in obratno
o 4 pogoji iz prakse SEU
o ustanovljeno z zakonom
o mora odločati o sporu
o neodvisno in nepristransko
o ali gre za obvezno uporabo
 (torej arbitraža izključena - je to dobro ali slabo? dobra arbitraža
nadomesti sodno odločbo, če je narejena na podlagi napačne
razlage evropskega prava, je to slabo.)
 katerokoli nacionalno sodišče ima pravico postaviti vprašanje
 če gre za sodišče, zoper odločitev katerega ni več pravnega sredstva, ima dolžnost
vprašati (tu ne gre za izčrpanje pravnih sredstev)

o Koliko so naši sodniki v dialogu s SEU? Koliko predhodnih vprašanj postavijo?

 do 2009 ni bilo nobenega postavljenega vprašanja (5 let)
 mogoče pač ni bilo potrebe, čeprav so sodniki poznali to možnost!
 mogoče stranke niso poznale evropskega prava in niso uveljavljale svojega
razumevanja
 mogoče bi to upočasnilo postopke in jim oslabilo normo
 strateško odločanje - čeprav je bila možnost, ga niso hoteli postaviti
 če ni vprašanja, še ne pomeni, da se pravo Eu ne uporablja
 tudi VS jih ni postavljalo?

o Ga lahko postavi US?

 SNP so tudi naša notranja ustavnopravna načela. 3a člen.
 Pri ustavni pritožbi se lahko pojavi vprašanje o razlagi ali veljavnosti prava EU, US
mora prekiniti postopek in postaviti vprašanje.
 Primer Kotnik in ostali.

 Abdeli & Melki

 nobeno nacionalno procesno pravilo ne sme omejiti pravice sodišča, da
postavi predhodno vprašanje (ali pa ustavno vprašanje)

32
  nesimetrična komunikacija - nacionalnih sodišč je malo morje, oni pa dobijo le
1800 zadev letno - ali je vertikalna oblika dialoga zadostna (in pravočasna!)?
a. lahko bi vzpostavili strukturo - dvonivojsko varstvo - "regijska sodišča" -
pristop ZDA
b. horizontalni dialog - med nacionalnimi sodišči, lahko je hitrejše, bolj
neformalno - "neformalni precedensi" - NS lahko to delajo v dobri veri, da
pospešijo postopke, lahko pa hočejo s tem izključiti SEU! - najbolj všeč VB - a
ni vse slabo pri tem pristopu

o Kaj se zgodi, če sodišče ne postavi vprašanja, pa bi ga moralo

 primer Köbler
 vrhovno sodišče umaknilo vprašanje, ko je SEU odločilo o podobni zadevi, in odločilo
drugače!
 kaj lahko naredi Köbler?
 Lahko gre na ESČP: 6. čl. EKČP - pravica do sodnega varstva, ker se ni upošteval
argument pritožnika - če sodišče arbitrarno ni upoštevalo prakse SEU, je kršilo ta
člen
 Tožba EK proti Avstriji? ustavna pritožba?
 izpolnitvenega zahtevka več nima - res iudicata
 odškodninski zahtevek proti državi! - ultima ratio - ker je kršila pravo EU

2. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti [infringement procedure]

o čl. 258-260 PDEU
o Evropska komisija toži državo članico.
o Država članica toži državo članico. (izjemno redko (10 primerov), to izvaja praviloma EK)
o Zato je Komisija guardian of the treaty, ker lahko nastopa proti DČ, ki ne spoštuje
obveznosti iz Pogodb.
o Komisija nikoli ne toži iz nič, temveč najprej poda mnenje, DČ vloži pripombe itd. Zakaj?
Ker EK ni v interesu tožiti države, ampak zgolj, da se pravo EU upošteva in izvršuje.
Politični vidik, ker nacionalni politiki lahko najdejo grešnega kozla v Bruslju.
o Če Sodišče ugotovi, da se obveznost ne izvršuje, mora ta država sprejeti ukrepe, da to
popravi. (ugotovitvena sodba)
o Če država ne spoštuje sodbe SEU, ji naloži pavšalni znesek ali denarno kazen (SEU to
razlaga kot in: Slovenija mora plačati 10 milijonov evrov in 50 000 evrov na dan).
o Kaj če država ne plača?
 1993 Maastricht - uvedena možnost naložitve kazni - EU dobila učinkovito orožje -
vse to deluje le, ko je vsem državam v interesu, da EU deluje (druge države bi
pritisnile na neplačnico, država ve, da bi vsaka država plačala)
 ko pa neka politična volja odpade, EU nima fizičnega monopola, kot ga ima država
 vse deluje, dokler vsi verjamemo, da je to dober sistem

33
3. Ničnostna tožba [annulment action]
o čl. 263, 264
o nadzor nad Institucijami EU
o tožniki

privilegirani polprivilegirani neprivilegirani

država članica, Svet, Parlament, ECB, Računsko sodišče, fizične in pravne

Komisija Odbor regij osebe
 varujejo svoj institucionalni
položaj

o Lahko primerjamo s pobudo in zahtevo za oceno ustavnosti.

o Fizične in pravne:
 Fizične ali pravne osebe lahko pod pogoji iz prvega in drugega odstavka vložijo tožbe
zoper nanje
naslovljene akte ali zoper akte, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo, in
zoper predpise, ki
se nanje neposredno nanašajo, a ne potrebujejo izvedbenih ukrepov.
 Naslovljen nate? Skoraj nikoli. Neposredno prizadevanje, diši po pravnem interesu,
a te mora prizadevati posamično - torej samo tebe. Možnosti za pobudo, kot jo
imamo v Sloveniji, na SEU praktično ni.
o Kako lahko državljan po sodni poti doseže razveljavitev uredbe? Le pred nacionalnim
sodiščem, svojega sodnika moraš 'prisiliti' (odvisno od sodnika, kakšen odnos ima do
prava EU …), da pošlje predhodno vprašanje o veljavnosti uredbe. --> te sili v postopek
predhodnega odločanja
o Red prioritete predhodnih vprašanj. Če gre za acte clair ali acte eclairé, ni treba poslati
vprašanja.

34
Splošna pravna načela v Evropski uniji
Načelo in pravilo
 Kaj predstavlja pojem “načelo”?
 Razlika med načelom in pravilom
o S pravilom odgovarjamo na vprašanje „Kako?“, z načelom pojasnimo „Zakaj?“
 Kako se oblikuje načelo?
o Indukcija in/ali dedukcija
 Pomen načel v pravnem sistemu
o Pravni vir
o Pomoč pri razlagi
o Podlaga za sodno varstvo
o Kršitev SPN in posledična odškodninska odgovornost

Pravna podlaga
 Prvi odstavek 38. člena statuta Meddržavnega sodišča v Haagu:
1. Sodišče […] naj uporablja:
c. obča pravna načela, ki jih pripoznavajo civilizirani narodi
 Česa takšnega v Pogodbah ni
 Nepisana načela?
 Ne gre za na novo oziroma izključno sodno oblikovana načela
 Oblikovanje načel
“Načelo nepogodbene odgovornosti Skupnosti, ki je izrecno določeno v 215. členu
Pogodbe, je samo odraz splošnega načela, ki je sprejeto v pravnih redih držav članic, in
sicer da je škodo zaradi nezakonitega dejanja ali opustitve treba povrniti. Ta določba
odraža tudi obveznost javnih organov, da povrnejo škodo, ki jo povzročijo pri opravljanju
svojih dolžnosti.”, C-46/93,48/93 (Brasserie du Pêcheur, Factortame)

 Vir za oblikovanje pravnih načel

19. čl. PEU: “[SEU] zagotavlja upoštevanje prava pri razlagi in uporabi Pogodb .”
263. čl. PDEU: “[…] kršitve Pogodb ali katerega koli pravnega pravila, ki se nanaša na
njeno uporabo […].”

 Pomen pravnih načel za razvoj EU

o Objektivizacija (usmerjenost k cilju integracije)
o Zagotavljanje primarnosti
o Substitucija (v primeru pravne praznine)
o Fleksibilnost in dinamično prilagajanje

Splošno o vplivu SPL

 Anticipacija morebitnih sodnih sporov – usmeritev za normodajalca, da sorazmerno upošteva
pravice in interese vseh strani
 Načela kot sodnikov najboljši prijatelj :
 “ … to cloak the nakedness of judicial law-making”, (Hartley, 2003: 133)

Vrste splošnih načel

 2 vrsti splošnih načel:
o tista, ki urejajo razmerje med pravom EU in pravom držav članic (načelo avtonomije,
primarnosti, subsidiarnosti, neposrednega učinka, itd.)

35
 o tista, ki urejajo delo institucij Evropske unije, še posebej sodišč, v razmerju do
posameznika (tim. splošna pravna načela)

 EU neposredno ureja civilnopravna razmerja v zelo omejenem obsegu

Seznam splošnih pravnih načel (I)

 Seznam teh načel ni dokončen
 Odvisna je pogleda razlagalca (Lenaerts, Hartley, Tridimas, Groussot, Craig, Ilešič, …)
 Izjemoma pravna podlaga za razsojanje
 Imajo učinek erga omnes

Seznam SPN (II)

 Človekove pravice in temeljne svoboščine
 Enakost / Nediskriminacija
 Sorazmernost
 Pravna varnost
 Legitimna pričakovanja
 Preglednost delovanja
 Dobro upravljanje
 …

ČPTS
 Do Lizbonske pogodbe niso bile izrecno del Pogodb
 Sodišče: postopen odmik od začetnega rigidnega stališča
o C-1/58 (Stork), C-36/59 (Geitling), C-40-64 (Sgarlata)
o C-29/69 (Stauder), 11/70 (Int. Handelsgesselschaft)
o C-4/73 (Nold), 44/79 (Hauer)

 Ocena dejavnosti držav članic z vidika standardov ČPTS? Kdo določa standarde spoštovanja
ČPTS?

 Obsežna politična dejavnost na področju človekovih pravic v EU

 Lizbonska pogodba in Listina o temeljnih pravicah EU : 6. člen PEU

 ČPTS imajo status primarnega prava

 Vira ČPTS kot splošnega pravnega načela EU sta:
o EKČP
o Ustavno izročilo, skupno državam članicam

 Preko Listine se ne smejo širiti pristojnosti EU !!

 Razlaga Listine (dokaj) natančno opredeljena
 Pristop EU k EKČP

 C-402/05 P in C-415/05 P Kadi and Al Barakaat, sodba ESČP Nada (št. 10593/08)
o Razmerje med pravom EU, pravom držav članic in mednarodnim pravom -> ogrožen
mednarodni pravni red?
 Sodbi ESČP Bosphorus (št. 45036/98) in Michaud (št. 12323/11)
o ESČP najvišji varuh varstva ČPTS na evropskih tleh
o Domneva enakovrednosti pravnega varstva ČPTS

36
 o Za domnevo pomembno, (1) ali je bilo pravno varstvo znotraj EU izčrpano in (2) v kolikšni
meri ima država možnost politične diskrecije (razlika med direktivami in uredbami EU)
o Domneva neupoštevna, če je ukrep EU očitno pomanjkljiv (manifestly deficient)

 51(1) čl. Listine: "Določbe te listine se uporabljajo za institucije […] Unije ob spoštovanju načela
subsidiarnosti, za države članice pa samo, ko izvajajo pravo Unije.“
 C-399/11 Melloni
o Primarnost prava Listine nad ustavo države članice
 C-617/10 Åkerberg Fransson
o Dolžnost spoštovanja Listine za nacionalne organe
o Kdaj ti organi izvajajo pravo EU?

 Sistemske kršitve človekovih pravic

o Mirovanje pravic (7. člen PEU)? Kakšna druga možnost, recimo sistemska tožba?

Pristop EU k EKČP
 Zaveza EU v primarni zakonodaji

 Dolgotrajna pogajanja
 Sodišče EU, mnenje 2/13
 Ne dovoli sklenitve, ker draft ogroža effet utile prava EU

 Kako naprej?

Sorazmernost
 Primernost (suitability), potrebnost (necessity), nesorazmernost v ožjem pomenu besede (non-
excessivity)
 3 nivoji razsojanja:
o Stroga presoja: C-353/99 (Hautala)
o Normalna presoja: C-181/84 (Man)
o Blaga presoja: C-331/88 (Fedesa)

 5. člen PEU: “V skladu z načelom sorazmernosti ukrepi Unije vsebinsko in formalno ne

presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodb.”

Pravna varnost
 Prepoved retroaktivnih učinkov
 Predvidljivost
 Prava in neprava retroaktivnost
o C-98/78 (Racke)

 Toda C-108/81 (Amylum) – legitimna pričakovanja naslovnikov predpisa EU z retroaktivno

veljavo so spoštovana, saj je bil predpis ponovno sprejet v enaki vsebini, sedaj po pravilnem
postopku in število naslovnikov ni bilo veliko
 Zakonsko preurejanje statusov ali stanj, ki trajajo
 Kriterij legitimnih pričakovanj

37
  3-nivojski test: razumno pričakovanje oziroma skrbnost (C-78/77 Lührs), normalno delovanje
oziroma nešpekulativnost (C-2/75 Mackprang), zaupanje v predpis EU in nastala škoda zaradi
zaupanja (C-74/74 CNTA)
 Dvo-nivojski test: opredelitev razlik in opredelitev razumnih razlogov za razlikovanje

 Mednarodni dokumenti (npr. o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, OZN)

 Listina EU o temeljnih pravicah (20. in 21. člen)
 Ogromno sekundarne zakonodaje, ki predvideva dejavnost Evropske unije v boju zoper
diskriminacijo
 Vrste diskriminacije: neposredna, posredna, nadlegovanje (harassment)
 Intersektorska diskriminacija: poseben problem
 Državljanstvo kot osnova za diskriminacijo
 19. čl. PDEU: „Svet po posebnem zakonodajnem postopku in po odobritvi Evropskega
parlamenta soglasno sprejme ustrezne ukrepe za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase
ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.“
 157. čl. PDEU: enako plačilo!
 Relativno na novo oblikovano načelo
 Navdahnjeno s prakso severnih držav članic
 Vgrajeno predvsem v poslovnike institucij
 Vzpodbuja, a ne zagotavlja, odgovornost nosilcev oblasti
o Priprava jasnih in nedvoumnih pravnih aktov
o Dolžnost navajanja razlogov in utemeljitev
o Dostop do informacij in dokumentacije

Dobro upravljanje
 41. čl. Listine o temeljnih pravicah: „Vsakdo ima pravico, da institucije, organi, uradi in agencije
Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku.“
 Procesno varstvo, predvsem pred upravnimi organi
o Dolžnost skrbne obravnave (due dilligence)
o Pravica biti slišan
o Pravica do obrazložene odločbe („obveznost uprave, da svoje odločitve obrazloži“)
o Odškodninska odgovornost
 Jezik -> odgovor institucij v istem jeziku
 Ali je to pravica posameznika ali zgolj standard ravnanja?

Pomen za slovenski pravni red

 Smiselno 3.a čl. Ustave: „Pravni akti in odločitve EU se v Sloveniji obravnavajo v skladu s pravno
ureditvijo EU.“
 Odločba US U-I-155/11: „Temeljna načela prava EU, ki so zapisana v Pogodbah ali jih je v sodni
praksi razvilo SEU, so notranja ustavnopravna načela, ki zavezujejo z močjo Ustave. Zavezujejo
torej tudi Ustavno sodišče pri izvrševanju njegovih pristojnosti v okviru pravnih razmerij, ki
zadevajo pravo EU.“

Rekapitulacija
 Avtonomno razlaganje splošnih pravnih načel EU in njihovih omejitev
 Effet utile evropskega prava
o Praktično učinkovanje
o Namenjeno predvsem nacionalnim oblastem
o Dolžnost lojalnega sodelovanja
o Enakovrednost
o Trk z nacionalno oziroma ustavno identiteto držav članic

38
Sklepno
 Top-down ali bottom-up oblikovanje?
 Razlike v pristopu med državami članicami
 Situacija v Sloveniji
o Vsebinska (ne)usklajenost splošnih pravnih načel
o Položaj v pravnem redu Republike Slovenije
o Sklicevanje na SPL

 Vodilna knjiga o splošnih pravnih načelih EU:

o Takis Tridimas, General Principles of EU Law. Oxford University Press, Oxford 2007.

vaje 7
Sodba Cilfit - nacionalno sodišče lahko v določenih primerih odstopi od obveznosti
pošiljanja predhodnega vprašanja glede razlage določb prava EU
 Sodišče zadnje instance, 3. odstavek 267. člena PDEU - mora postaviti vprašanje, če se postavi
vprašanje razlage evropskega prava.
 Kaj pa če je vprašanje tako očitno, da se z uveljavljenimi metodami razlage dá to razumeti na
samo en način?
 Vedno mora biti vprašanje razlage prava EU v sporu pred nacionalnim sodiščem bistveno, da bi
to poslali na sodišče EU.
 Kaj pa če je bistveno, pa zaradi drugih razlogov ne potrebujemo sodišča EU?
 Poleg tega ni treba, če:
1. je sodišče o enakem vprašanju že odločalo;
2. je sodišče že odločalo o podobnem vprašanju, čeprav pravno vprašanje ni bilo identično;
3. je pravilna uporaba prava Skupnosti tako očitna, da ne dopušča nobenega prostora za
kakršen koli upravičen dvom o načinu reševanja postavljenega vprašanja.
 V prvih dveh je Sodišče že odgovorilo na podobno vprašanje, pri tretji možnosti pa vprašanja ni
treba postaviti kljub dolžnosti iz 267/III, čeprav Sodišče o tem še ni odločalo, pa gre za očitno
rešitev.
 Problem "očitnosti" - različne pravne tradicije, pravni sistemi, jeziki pravnih aktov --> prava EU
se ne bi več razlagalo enotno v celotni EU
 Glavna logika za predhodnim vprašanjem je zagotavljanje enake razlage določbe prava EU v
vseh DČ.

Sodba Foto-Frost - nacionalna sodišča ne smejo razveljavljati aktov EU

 Ali lahko nacionalno sodišče, ki odloča o nemški odločbi, izdani na podlagi odločbe EK, odloča o
veljavnosti odločbe EK?
 Če se NS postavi vprašanje, ali je akt EU v postopku veljaven (skladen s hierarhično višjimi
normami), lahko odloča o tem, vendar le pozitivno.
 NS ne sme akta EU razglasiti za neveljavnega.
o Ker bi razlike med sodišči članic glede priznavanja veljavnosti aktov Skupnosti lahko
ogrozile enotnost pravnega reda Skupnosti in negativno vplivale na temeljno zahtevo
o Da lahko institucije EU nastopajo v postopku s svojimi pravnimi stališči.
o Ker so Pogodbe vzpostavile celovit sistem pravnega varstva na ravni EU. Akte se
razveljavi z ničnostno tožbo, ki je zelo restriktivna, zato lahko sodišče o veljavnosti
sekundarnega prava postavi predhodno vprašanje!
 Začasni ukrepi, ki ne prejudicirajo odločitve sodišča - sme "ignorirati" pravo EU.

39
Gaston Schul
 presek Cilfit in Foto-Frost
o v Cilfitu ni treba vprašanja, če je bilo o podobnem vprašanju že odločeno: tukaj imamo
dve uredbi, ki imata skoraj enaki rešitvi - če je sodišče za eno že reklo, da je neveljavno,
lahko rečemo, da je tudi druga
o v Foto-Frost: nacionalna sodišča ne smejo sama razveljavljati aktov EU
 najvišje sodišče mora SEU predložiti predhodno vprašanje o veljavnosti uredbe, tudi če je že
odločalo o veljavnosti primerljive uredbe

Praktikum:

C-518/07
 Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti, ker je toženka država članica
 Toži lahko EK ali pa DČ.
 Merilo presoje: direktiva
 Izrek: ugotovitev - ne pride do razveljavitve nemške zakonodaje - kaj je torej predmet presoje?
Nemčija lahko tudi ne bi sprejela nobene zakonodaje.
 Pred tožbo je vedno treba izpeljati predhodni postopek. Takšna tožba je politično neugodna
tako za DČ kot EK. Najprej se pošlje opomin, potem odgovor DČ, potem EK pošlje obrazloženo
mnenje članici, DČ spet lahko odgovori, če še po tem DČ ne uskladi zakonodaje, gre EK na
Sodišče.

C-562/07
 Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti, toženka spet država članica.
 Merilo presoje: PES (PDEU) - primarno pravo

C-133/06
 Ničnostna tožba: toženka je EU (institucije EU med seboj), morala bi sprejeti nek akt, a ga ni, ali
pa ga je, pa ga ne bi smela.
 Merilo presoje: pogodba o ES
 Predmet: direktiva Sveta
 Skladnost sekundarnega prava s primarnim.
 Izrek: pravna posledica - razveljavitev (samo aktov institucij EU)

C-511/08
 vložilo nacionalno sodišče, stranke v postopku sta dve pravni osebi, ki sta bili v postopku pred
nemškim sodiščem
 predhodno vprašanje: razlaga prava EU ali pa veljavnost prava EU
 sodišče nima pristojnosti, da v postopku predhodnega odločanja odloča o tem, ali je nacionalno
pravo v skladu s pravom EU --> lahko pa pove, ali se določeno pravilo prava EU razlaga tako, da
nasprotuje neki hipotetični nacionalni ureditvi, v kateri je to urejeno
 izrek: kot odgovor na vprašanje je SEU podalo razlago prava EU, namignilo pa na neskladje
nacionalne (katerekoli pač, se pač ujema z nemško) ureditve s pravo EU

40
Dodatno gradivo
Odločba Upravnega sodišča
 Predhodno vprašanje: če te skrbi, da je slovenski zakonodajalec, ne smeš vprašati, ali smo prav
prenesli direktivo / ali je slovensko pravo v neskladju z evropskim, temveč ali je treba določbo
prava EU razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi (DČ ni važna!) …
 Na US vprašamo, ali je zakon skladen z ustavo, ne pa ali ustavo razlagamo tako, da ji nasprotuje
ureditev, ki …
 Pravo EU - potreben je čezmejni element --> če pa država isto ureditev vpelje za čezmejne
situacije in tudi domače zadeve, mora tudi v domačih zadevah slediti razlagi SEU
 Odgovor SEU: je v skladu s pravom EU ("pravo EU se razlaga tako, da ne nasprotuje nacionalni
ureditvi, ki …")

Predavanje: Saša Sever

Postopek predhodnega vprašanja
 Sedež sodišča v Luksemburgu, odmaknjen od politične prestolnice Bruslja
 2000 zaposlenih, pol pravnikov lingvistov
 Vloge prihajajo v vseh uradnih jezikih DČ
 Predhodno vprašanje pride v izvirnem jeziku, najprej se napiše mnenje (bistvena vprašanja,
sodna praksa SEU, ali naj se zavrže ali sprejme - ali naj se Sodišča sploh vsebinsko spušča v
zadevo)
 S sklepom se odloča, če je odgovor jasen, NS ga dobi zelo hitro
 Po prvem mnenju gre zadeva k predsedniku sodišča, on dodeli zadevo sodnikom. Pred tem ta
predlog za predhodno odločanje (15-20 strani: kratek povzetek DS, slovensko pravo v zadevi,
pravo EU v zadevi, zakaj potrebuje odgovor) prevedejo.
 Prevajalska služba prevede ta predlog v vse uradne jezike (22), ker se vprašanja objavijo v UL
EU. Od trenutka objave začne teči 2-mesečni rok, v katerem lahko DČ podajo svoja stališča o
teh vprašanjih: predlog odgovora na vprašanje.
 Hkrati pa sodišče prevod tega predloga pošlje vsaki državi članici.
 Približno 1000 pravnikov lingvistov. Ljudje 10-15 jezikov znajo, 10 strani sodb na dan. Slovencev
je 25-30. Vsaka jezikovna sekcija svoj oddelek.
 Vsaj jezik ima za sabo enega od velikih. Slovenski predlog najprej v italijanščino. Vsi drugi pa
prevajajo iz italijanščine.
 Ko je prevod na voljo, predsednik sodišča to določi sodniku poročevalcu (izbere enega). Kaj on
dela: piše osnutek sodne odločbe, pri temu mu pomaga 3+1 pravnih svetovalcev (kabinet
sodnika). Vse, kar je pisanega, pišejo oni. Sodniki ne pišejo. Hodijo na obravnave, upravne seje,
debatirajo …
 Generalni pravobranilci - tega v Sloveniji nimamo, tudi v veliko DČ ne. Koncept iz Francije. To so
neodvisni pravni svetovalci. Tudi oni imajo 4 svetovalce v kabinetu. Podajo pisno mnenje, ki je
objavljeno poleg sodbe. Če gre za novo pravno vprašanje (pa tudi pomembno, pravijo sami).
Obrazloženi sklepni predlogi.
 11 pravobranilcev. Za brexit jih bo 10 (ker ima VB stalnega).
 Nima ga vsaka država, ker ni niti toliko zadev, poleg tega je to zelo drago. Velike DČ so to
zahtevale. Sicer pa so povsem neodvisni. Mandat 6 let, iz velikih DČ ponovljiv.
 Po lizbonski pogodbi Vlade predlagajo kandidate za sodnike ali generalne pravobranilce. Veliko
političnih interesov, čeprav gre za strokovne funkcije.
 Pravobranilec si gradi ime s kvaliteto, zato si s političnimi mnenji ustvari slabo ime, da
klečeplazi pred nacionalnimi vladami. GP lahko zapiše, kar želi, nihče ga ne ovira. Ima svoj

41
 kabinet. Mnenje GP je indikator, kako naj se zadeva razsodi. Sodišče se je dolžno opredeliti do
mnenja.
 GP je prvi, ki nakaže rešitev zadeve.
 Po določitvi poročevalca teče pisni postopek, zbirajo se stališča strank in evropske komisije, ki v
vsaki zadevi poda mnenje (amicus curiae)!
 Senati:
o 3 sodnikov, enostavne zadeve, ki ne odpirajo pomembnih pravnih vprašanj, postopek
praviloma pisen, običajno ni obravnave
o 5 sodnikov, večina zadev, relativno pomembne, a ne odpirajo načelnih vprašanj prava EU.
Slovenska zadeva CK šla v ta senat. Ustna obravnava. Odločene s sodbo.
o Véliki senat (15): zelo pomembne zadeve. Sodnik poročevalec poda predlog in ga pošlje
vsem sodnikom (27), vsak teden enkrat se dobijo na upravni seji, kjer preverijo predloge
sodnika poročevalca, kar se tiče senata (argumenti: ta zadeva je preveč pomembna za
mali senat). SP tudi predlaga, ali naj GP napiše mnenje.
 Tolmačenje - edino sodišče na svetu, ki deluje s 23 uradnimi jeziki, navznoter pa v francoščini.
 Na obravnavi se tolmači. C.K.: zastopnik RS govoril slovensko, 5 sodnikov vsak v svojem jeziku.
Tolmači se preko enega velikega jezika. Tolmači niso pravniki! Vendar se naučijo pravne izraze.
 Mehko pravo - soft law - droit souple
 Pri obravnavi se lahko postavljajo vprašanja, lahko tudi ne. Različni pravni sistemi, kulture,
tradicije. Sodbe SEU skupni imenovalec. Težko napisane, da jih je lažje prevajati.
 Vsaka sodba se napiše v francoščini in se potem prevaja. Če je dvom v francoskem tekstu, se v
zadevi CK štelo, da je izvirnik v slovenščini - ki je prevod francoskega - zaradi jezika postopka.
 Po obravnavi začne GP pisati mnenja, ima rok. Potem se to mnenje prevede v ostale jezike.
 Ko je mnenje razglašeno, se začne odločanje sodišča. Drugačno od slovenskega pred US ali VS.
 Ko SP pripravi osnutek odločbe, ga razpošlje kolegom in predno se fizično dobijo na ustnem
odločanju, si dopisujejo. Eden reče, da se strinja z večino sodbe, predlaga spremembe …
Spremembe pred fizičnim srečanjem usklajujejo pravni svetovalci sodnika, se med sabo
pogovarjajo, pripravljajo tekst odločbe, ko je spremenjena verzija pripravljena, se dobijo. Na
odločanju potrdijo spremenjeni tekst ali ga naprej spreminjajo.
 Pri nas besedilo SP sodniki največkrat kar sprejmejo. Na SEU pa od točke do točke.
 Ni ločenih mnenj! Sodnik, ki hoče kaj spremeniti v sodbi, jo mora vnesti v besedilo sodbe.
Včasih vidiš, da so vrinjene misli, tekst ni tekoč - ker je treba vse zapakirati v en tekst.
 Lahko pa SP pride z osnutkom, oni pa rečejo, hočemo nasprotno rešitev. Pet tednov pripravljaš,
potem pa moraš ravno nasprotno argumentirati. Lahko je 3:2.
 V velikem senatu se lahko 3x sestanejo! Lahko dvakrat podprejo osnutek, potem ga pa
zavržejo!
 Ni garancije, da bo predlog odločbe sprejet, do konca vse odprto.
 Enkrat bila napaka v prevodu, dva dni pred razglasitvijo so morali spremeniti odločitev.
 Vsak sodnik bi rad dal doprinos k odločbi. Aktivni in pasivni sodniki.

 Postopki normalno trajajo 18-19 mesecev. Večino časa vzamejo prevodi. Najprej prevesti
predlog za predhodno odločanje, vloge strank v FR, če je obravnava, še to, sklepni predlogi,
pred razglasitvijo odločbe jo je treba še prevesti.

Nujni postopek
 V slovenski zadevi C.K. nujni postopek (svoboda, varnost, pravice - lizbonska pogodba). Ali je
začasna odredba izdana? Prosilci za azil, ki jih na podlagi sklepa MNZ, da jih je treba predati
Hrvaški. Pred UprS so ti prosilci uspeli s predlogom začasne odredbe. V sklepu UprS je pisalo, da
ta odredba, da lahko ostanejo v SLO, velja do izdaje pravnomočne odločbe pred VS. Zadeva je
šla na VS, ki je izdalo svojo pravnomočno odločbo, začasna odredba prenehala veljati. Prosilci
vložili ustavno pritožbo, US je izdalo začasno odredbo in razveljavilo odločbo VS. Vprašanje -

42
 "začasna odredba velja do pravnomočne odločbe VS" - vendar je ni več, ker jo je VS
razveljavilo!?!? VS pravi, da to velja do izdaje prve odločbe. Tukaj je izdalo še eno, drugo
odločbo. Pomembno: če bi bila izdana začasna odločba pred VS, ne bi SEU odločalo po nujnem
postopku, ker ima garancijo, da prosilci ne bodo predani Hrvaški. Čim so predani, postopek
nima več smisla. SEU ni moglo razbrati, ali velja začasna odredba ali ne. VS-ju je poslalo
vprašanje za razjasnitev, ali velja začasna odredb ali ne. V primeru da ne velja, bomo
obravnavali po nujnem postopku - 2 meseca (kljub obravnavi, mnenju GP, prevodom je možno
pred SEU odločiti tako hitro). VS takoj odgovorilo, da začasne odredbe ni. Ministrstvo tega
sklepa ni izvršilo in je počakalo, da je SEU prej odločilo in VS. SEU odločalo po nujnem: predlog
VS pride konec novembra. Pisni postopek decembra in prva polovica januarja, 23. 1. obravnava,
GP svoje mnenje kmalu zatem. Sodba že februarja. VS odločilo marca. SEU zapisalo, da se sme
odkloniti predajo prosilcev samo v primeru, da bi predaja povzročila znatno duševno ali fizično
poslabšanje zdravja. VS reklo, da bolezen (izvedenec: poporodna depresija, negotovost glede
prihodnosti, težave s spanjem, samomorilne misli) ni dovolj hud razlog. Uredba - če bi bilo
ogroženo tvoje življenje ali zdravje. Iz navedb Vlade pa izhaja, da na Hrvaškem obstaja
zdravstveni center, kjer je nudena vsa zdravstvena oskrba, reden dostop do zdravnika. Ali jo je
mogoče fizično premestiti.

Državno pravobranilstvo in zastopanje pred SEU

 novi zakon o državnem pravobranilstvu - pred vsemi mednarodnimi sodišči in arbitražami bo
zastopalo Slovenijo - nova delovna mesta, sistem pripravnikov
 pred sodiščem zastopajo zastopniki inštitucij (EK - predstavnik pravne službe, DČ -
pravobranilec in lahko tudi odvetniki) - v postopkih predhodnega odločanja lahko zastopa
stranko tudi profesor prava - se ravna po nacionalnih pravilih (če lahko pred NS zastopa
stranko, lahko tudi pred SEU)
 SEU:
o splošno (1. inštanca - kot upravno) - več kot 1/2 sporov s področja intelektualne lastnine
- moraš biti odvetnik (v Slo pred upravnim sodiščem zoper odločbe urada za
intelektualno lastnino si lahko patentni zastopnik) - pred spl. s. EU te mora zastopati
odvetnik - če nisi pravilno zastopan pred sodiščem, te čaka sklep
o sodišče

 Kako bi izboljšali delo slovenskega pravobranilstva - da bi sproti preverjali tekoče zadeve in

dejansko pogledali, kjer imamo interes intervenirati.
 Imamo jih premalo (10), po 2 prideta na obravnavo, kar je dobro, dobro bi bilo še imeti
predstavnika ministrstva. Pravobranilci poznajo postopek, predstavniki ministrstva pa vsebino.
 Da bi se pravobranilstvo povezalo s študenti, ki bi lahko pomagali pri pisanju mnenj. Preveč
zaprt sistem trenutno. Študenti bi lahko iskali vsaj sodno prakso. Sestavljali argumente.
 V starem zakonu so imeli pravobranilci status višjih sodnikov (tudi plačo), zato so se branili pred
spremembami. Državno pravobranilstvo je bilo doslej relativno samostojno, zdaj bo
organizirano znotraj Ministrstva za pravosodje.

43
 Court of Justice rejects draft
agreement of EU accession to ECHR
By Georgi Gotev | EURACTIV.com
Dec 19, 2014 (updated: Jan 14, 2015)

The Court of Justice of the European Union has ruled that the draft agreement on
the accession of the European Union to the European Convention on Human Rights
(ECHR) is not compatible with EU law. The ruling deals a blow to efforts to make the
Union accede to the ECHR as the Lisbon Treaty requires.
The ruling was announced yesterday (18 December) by the Luxembourg-based Court
of Justice of the European Union (CJEU). Asked to comment, the Commission said it would
first need to study its legal arguments.
All 28 members of the European Union (EU) are also members of the 47-nation Council
of Europe (CoE) and as such are bound by the CoE’s European Convention on Human Rights
The Lisbon Treaty committed the EU as a whole to signing up to the convention,
alongside its 28 member states and 19 other European countries – including Russia, Turkey and
Ukraine, for example – which are not members of the EU
Currently, individuals cannot challenge EU laws and practices at the European Court of
Human Rights in the same way that they can challenge national laws and practices
However, individual EU member states can be – and have been – held accountable in
Strasbourg for putting into practice decisions agreed at the EU level
The Lisbon Treaty also provided the EU with its own Charter of Fundamental Rights,
overseen by the CJEU, which is now dealing with a growing number of cases relating to
fundamental rights in EU countries
The EU’s accession to the ECHR is expected to address these issues, creating a single,
comprehensive and coherent legal framework for protecting human rights across the continent.
Following almost three years of technical discussions, a draft agreement was finalised
by negotiators from the 47 Council of Europe countries and the EU Commission in April 2013.
In July 2013, the European Commission asked the CJEU for an opinion as to whether
the draft agreement is compatible with the EU treaties.
Following a hearing in May 2014, this opinion was delivered yesterday.
The Court observes that first of all that, as a result of accession of the EU to the ECHR,
the latter, like any other international agreement concluded by the EU, would be binding upon
the institutions of the EU and on its member states, and would therefore form an integral part
of EU law.
External control
In that case, the EU would be subject to external control to ensure the observance of the
rights and freedoms provided for by the ECHR. The EU and its institutions would thus be
subject to the control mechanisms provided for by the ECHR and, in particular, to the decisions
and judgments of the European Court of Human Rights (‘the ECtHR’, which is not a European
Union institution).

44
 The Court notes that it is admittedly inherent in the very concept of external control that,
on the one hand, the interpretation of the ECHR provided by the ECtHR would be binding on
the EU and all its institutions and that, on the other, the interpretation by the Court of Justice of
a right recognised by the ECHR would not be binding on the ECtHR.
However, it states that that cannot be the case as regards the interpretation of EU law, including
the Charter, provided by the Court itself.
Convention should be coordinated with Charter
The Court also points out in particular that, in so far as the ECHR gives the Contracting
Parties the power to lay down higher standards of protection than those guaranteed by the
ECHR, the ECHR should be coordinated with the Charter.
Where the rights recognised by the Charter correspond to those guaranteed by the
ECHR, the power granted to Member States by the ECHR must be limited to that which is
necessary to ensure that the level of protection provided for by the Charter and the primacy,
unity and effectiveness of EU law are not compromised. The Court finds that there is no
provision in the draft agreement to ensure such coordination.
Undermining autonomy of EU law
The Court also considers that the approach adopted in the draft agreement, which is to
treat the EU as a State and to give it a role identical in every respect to that of any other
Contracting Party, specifically disregards the intrinsic nature of the EU.
The ECHR would therefore require each member state to check that the other member states
had observed fundamental rights, even though EU law imposes an obligation of mutual trust
between those member states. In those circumstances, accession is liable to upset the underlying
balance of the EU and undermine the autonomy of EU law. However, the agreement envisaged
contains no provision to prevent such a development, the Court states.
Affecting the autonomy of the preliminary ruling procedure
The Court notes that Protocol No 16 to the ECHR, signed on 2 October 2013, permits
the highest courts and tribunals of the member states to request the ECtHR to give advisory
opinions on questions relating to the interpretation or application of the rights and freedoms
guaranteed by the ECHR. Given that, in the event of accession, the ECHR would form an
integral part of EU law, the mechanism established by that protocol could affect the autonomy
and effectiveness of the preliminary ruling procedure provided for by the FEU Treaty, notably
where rights guaranteed by the Charter correspond to rights secured by the ECHR, the judges
ruled.
The delay of the accession of the EU to ECHR is seen as good news in London, where
the Conservative Party of David Cameron is doing its utmost so that UK will be exempt from
judgments of the ECtHR.

45
Institucije
Evropski parlament
 Predsednik: Antonio Tajani.
 Izraz demokratične legitimnost
organizacije in delovanja EU

Zgodovina
 1952 v sklopu ESPJ, 1958 skupna
Skupščina
 do leta 1979 so bili evropski poslanci
delegati nacionalnih parlamentov, 1976
uvedli neposredne volitve
 1970 in 1975 dobil pristojnosti skupaj s Svetom glede proračuna
 Maastricht 1992: investitura EK z glasovanjem o zaupnici, imenovanje evropskega varuha ČP
 Amsterdam 1997: postopek soodločanja, postopek imenovanja predsednika EK
 Ustava in Lizbonska 2007: zakonodajna, proračunska, nadzorstvena, posvetovalna funkcija
Parlamenta

Funkcije
Zakonodajna funkcija Posvetovalna Nadzorstvena funkcija Volilna funkcija
funkcija

 EP nima zakonodajne iniciative,  Izraža  Izvaja parlamentarne  Voli evropskega

ima jo le EK. mnenja. preiskave glede varuha ČP
 Z večino svojih članov lahko EP  Sprejema in domnevnih kršitev in  Potrdi
zahteva od Komisije obravnava nepravilnosti pri izvajanju kandidata za
predložitev ustreznih peticije prava EU. predsednika
predlogov glede vprašanj, za državljanov.  Na zahtevo 1/4 poslancev Komisije in
katera meni, da je treba ustanovi začasni Komisijo kot
sprejeti akt EU za izvajanje preiskovalni odbor. celoto
Pogodb.  Postavlja poslanska  Daje soglasje k
 Daje soglasje k mednarodnim vprašanja Svetu in sprejemu nove
sporazumom. Komisiji. članice v EU
 Skupaj s Svetom sprejme  Lahko izglasuje
proračun, lahko zavrne nezaupnico Komisiji, ki jo
celotnega, ima zadnjo besedo. predlaga 1/10 poslancev,
 Potrdi, amandmira ali zavrne nezaupnica se izglasuje z
zakonodajne osnutke EK z 2/3 večino, ki mora biti
izjemami: več kot 50% glasov
 izjeme v notranjem trgu Parlamenta.
 konkurenčno pravo
 skupna zunanja tarifa
 trgovinski sporazumi v sklopu
Skupne trgovske politike
(exclusive competence)
 …

Delovanje
 plenarne seje, parlamentarni odbori, politične skupine
 redna letna zasedanja
o prva seja vsak drugi torek v marcu

46
  Parlament zaseda 1x mesečno v Strasbourgu, odbori v Bruslju, generalni sekretariat v
Luksemburgu.
 Komisija ima pravico prisostvovati njihovim sejam.
 Sklepčen, če je navzoča 1/3 poslancev, odločitve sprejema z navadno večino, če ni drugače
določeno.
 Seje vodi predsednik EP, ki ga poslanci izvolijo za 2 leti in pol.
 EP vodi Predsedstvo (Predsednik + 14 podpredsednikov), tudi za 2 leti in pol.
 Administracija lux, 3 tedne plenarni v Bruslju, 4. teden v Strasbourgu.

Sestava
 Lizbonska: največ 750 poslancev, najmanj 6 in največ 96 na državo. (danes 751)
 Svet skupaj z EP uredi splošne neposredne volitve po enotnem postopku v vseh DČ - ta akt je
tako pomemben, da o njem Svet odloča soglasno na pobudo in s soglasjem EP.
 Zastopanje je proporcionalno degresivno: kombinacija načela paritete in načela sorazmernosti,
saj so manjše države nadproporcionalno, večje pa podproporcionalno zastopane.
o Poslanec z Malte zastopa 70.000 ljudi, nemški pa 800.000.

Poslanci
 Njihov položaj delno urejen s pravom EU, delno nacionalno.
 Mandat traja 5 let, možnost ponovne izvolitve.
 Konča se, ko se izteče mandat EP. Predhodne prekinitev zaradi: odstopa, smrti, odvzema
mandata.
 Poslanci niso vezani na nobena navodila, ne iz svojih držav ne iz poslanske skupine, čeprav ta
seveda vpliva.

Pravice
 Lahko dajejo zakonodajne pobude Parlamentu.
 Poslanska vprašanja Komisiji ali Svetu ali vodstvu Parlamenta.
 Amandmaji, točke dnevnega reda
 32 poslancev lahko vloži amandma na plenarnem zasedanju, predlaga kandidate za
predsednika ipd.

Nezdružljivost
 ne smejo biti:
o člani vlade države
o člani Komisije
o Evropskega sodišča
o Računskega sodišča
o zaposleni v EU in specializiranih institucijah, povezanih z EU
o poslanci v nacionalnem parlamentu (Bruseljski akt 2002)

Imuniteta

Poklicna (materialna)
 ne sme se začeti preiskava, ne sme biti priprt, ne sme se začeti sodni postopek zoper poslanca
zaradi mnenja, i ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti

Nepoklicna (procesna)
 med zasedanjem EP poslanci uživajo na ozemlju svoje DČ enake imunitete kot nacionalni
poslanci
 na ozemlju drugih DČ ne smejo biti priprti ali v sodnem postopku

47
Volitve
 Proporcionalni sistem, možnost preferenčnega glasovanja.
 Z uvedbo evropskega državljanstva z Maastrichtsko pogodbo je prišlo do opustitve načela
državljanstva in uvedbe načela prebivališča. Državljan Italije lahko voli evropskega poslanca na
Poljskem, če tam prebiva.
 Načelo enkratnega glasovanja in enkratnega kandidiranja - ne več kot v eni državi.
 Aktivna z 18 leti, pasivna različno.
 Nizka volilna udeležba zaradi demokratičnega deficita delovanja institucij EU.

Svet Evropske unije

 Opravlja zakonodajno in proračunsko
funkcijo skupaj z EP, izvršilno z EK.
 Je predstavniško telo članic EU in
zastopa predvsem nacionalne interese,
najbolj mednarodnopraven organ. 28
ministrov. 10 različnih sestav
(poljedelstvo in ribištvo, etc.), področja se prekrivajo z nacionalnimi (isti minister je lahko v več
odborih).
 Sestavljajo ga predstavniki posamezne članice na ministrski ravni, ki so pooblaščeni za
prevzemanje obveznosti v imenu svoje vlade. Člani se menjajo glede na predmet obravnave in
tudi glede na nacionalne volitve.
 Lahko pooblasti EK za sprejemanje nadaljnjih predpisov, s katerimi se izvršujejo njegovi
predpisi (delegirana zakonodaja).
 Imel je pomembne pristojnosti v 2. in 3. stebru.
 Sestavljen iz:
o Svet za zunanje zadeve
 predseduje mu Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve
o Svet za splošne zadeve
 predsedujejo mu predstavniki DČ po načelu enakopravne rotacije
 Soodločanje s Parlamentom, razen na področjih, kjer Svet odloča soglasno, tam potrditev EP ni
potrebna.
 Parlament lahko pri proračunu ustavi, tudi če je Svet potrdil.

Glasovanje
 Soglasno
o skupna zunanja in varnostna politika, državljanstvo EU, potrjevanje novih DČ ipd.
o DČ se lahko vzdrži glasovanja
o ker so ta področja najbolj posegajo v državno suverenost
 S kvalificirano večino
o 55% DČ, ki predstavljajo 65% prebivalstva EU
o 4 DČ s 35% prebivalstva EU lahko preprečijo takšno odločitev
 Z navadno večino

Podporne institucije:
Generalni sekretariat COREPER (Comité des représentants
 pripravlja sestanke, poročila permanents)
 uslužbenci EU  nacionalni diplomati in uslužbenci
 pripravljajo delo ministrov, delajo tudi s
parlamentom, kjer je potrebno

48
Evropska komisija

 Predsednik: Jean-Claude Juncker

 23.000 zaposlenih
 Predsednik, 7 podpredsednikov (eden
je 'prvi'), 20 ostalih komisarjev =
Komisija > 28
 Najbolj podobna Vladi.
 Guardian of the treaty

Postopek oblikovanja
 Evropski svet predlaga predsednika EK parlamentu. Če ga ta potrdi, se začne proces izbiranja 27
komisarjev. Vsaka država predlaga enega, predsednik EK pa jim dodeli področje glede na
njihove sposobnosti. Parlament vsakega ločeno zasliši in nato glasuje o EK kot celoti.
 Komisarji so neodvisni in ne predstavljajo svojih držav.

Delovanje
 Komisija se sestaja enkrat tedensko, navadno ob sredah v Bruslju. O aktualnih zadevah,
odločitve s konsenzom, sicer navadna večina, vsi imajo en glas, lahko preglasujejo Predsednika.
 Niso javna zasedanja.
 Predsednik določa usmeritev in komisarjem dá portfelj z nalogami in cilji.

Funkcije
 Zakonodajna iniciativa
o edina lahko predlaga zakonodajo
o Svet in EP sprejemata njene predloge
o Navadni zakonodajni postopek (co-decision)
 Komisija nadzoruje izvrševanje prava EU.
o Če ga DČ krši (npr. prenese uredbo) ali ne izvršuje pravilno (slabo prenese direktivo),
odpre infringement procedure, v katerem DČ obvesti o kršitvi, potem se pogovarjajo, če
še vedno ni rezultata, lahko začne ta postopek pred SEU.
 Predsednik EK zastavlja cilje in prioritete v programu dela, DČ sodelujejo pri tem
o študije ekonomskih, socialnih, okoljskih posledic novih
o vpraša druge stranke in organe za mnenje
 Vodenje EU, administrativno delo, agencije EK za vodenje programov EU
 Predstavniška funkcija EU v vseh DČ in po svetu

49
Evropski svet
 Predsednik: Donald Tusk.
 Formalno ne spada med organe EU.
 Najvišje politično telo EU, ki razpravlja o temeljnih političnih vprašanjih EU.
 Meddržavni organ, zato vse odločitve sprejema s soglasjem, DČ imajo pravico veta na
odločitve Evropskega sveta.
o Sestavljajo ga predsedniki vlad ali držav.
 Uveden s Single European Actom 1987. Pomemben je v 2. in 3. stebru EU, ki sta najbolj
mednarodnopravna.
 Zagotavlja spodbude za razvoj evropske integracije, njegovi akti imajo samo politično veljavo.
 Ne odloča, ampak ima vrhovno politično avtoriteto v EU.
 Predsednika izvoli ES za 2 leti in pol s kvalificirano večino, možnost enkratne ponovne izvolitve,
sklicuje in vodi seje.
 Opravlja funkcijo šefa države, predstavlja EU v zadevah, ki se nanašajo na skupno zunanjo in
varnostno politiko, nima nacionalnega mandata.
 Pri delu sodeluje tudi Visoki predstavnik EU za zunanje zadeve, ki je član Komisije.

50
Redni zakonodajni postopek
1. Zakonodajna iniciativa
 uradno ima jo le Komisija
 izjeme - vedno Komisija odloči, ali bo sprejela predlog
o večina poslancev EP lahko vpraša Komisijo, da sestavi osnutek
 Komisija sprejme ali zavrne z obrazložitvijo
o Svet prosi, da razišče, ali bi bila potrebna nova zakonodaja
 če je okej, sestavijo
 na določenih področjih
o 25% DČ
o ECJ
o EIB, ECB
 državljani
o 1.000.000 podpisov iz 7 držav
o peticija EP-ju

2. Consultation process
Green paper
o povabi relevantne stranke, da sodelujejo pri pripravi osnutka prava EU

White paper
o ima namen vzbuditi diskusijo z javnostjo, EP ali Svetom, da najde konsenz glede
predlaganega akta EU

3. EK sprejme predlog
4. Pošlje ga EP, Svetu in parlamentu.
PRVA OBRAVNAVA
a. EP in Svet ga lahko sprejmeta, kot sta ga prejela.
b. Lahko EP poda mnenje in ga pošlje Svetu.
a. Svet ga lahko sprejme s kvalificirano večino, če se strinja z EP.
b. Ali pa tudi Svet poda svoje mnenje in ga pošlje EP.
i. EP ga lahko sprejme, če soglaša ali se ne izreče, v obliki, kot jo je poslal Svet.
ii. EP lahko z večino članov zavrne stališče Sveta, akt ni sprejet, postopek je končan.

DRUGA OBRAVNAVA
iii. Če EP delno soglaša, lahko sprejme amandmaje in pošlje osnutek Svetu.
1. Če ga Svet ne sprejme, se oblikuje poseben odbor predstavnikov obeh
organov.

USKLAJEVALNI (SPRAVNI) POSTOPEK

a. Če ni kompromisa v 6 tednih, je postopek končan.

TRETJA OBRAVNAVA
i. Če je, oba lahko samo potrdita ali zavrneta.

 Nacionalni parlamenti lahko samo zaustavijo proces sprejemanja, če menijo, da krši načelo
subsidiarnosti.
 Vsaka DČ ima dva glasova (za dva domova parlamenta).
 Če 1/3 nacionalnih parlamentov nasprotuje osnutku, dobi predlog yellow card.

51
 o EK ga mora popraviti. Lahko ga popravi ali umakne. Če ga popravi, se nadaljuje.
 Če več kot 1/2 nasprotuje, dobi orange card.
o EK mora razložiti svoje stališče, če hoče nadaljevati postopek brez spreminjanja predloga.
o EP in Svet se morata odločiti, ali bosta podprla nacionalne parlamente ali Komisijo.
o Če se 1/2 poslancev bodisi EP bodisi Sveta strinja z nasprotujočimi parlamenti, se proces
konča.

Sklepanje mednarodnih pogodb

 EU lahko sklene sporazum z eno ali več tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami,
kadar je tako določeno v Pogodbah.
 Sporazumi, ki jih sklene EU, so zavezujoči za njene institucije in članice.
 Sklep o začetku pogajanj sprejme Svet, ki tudi sklene sporazum.
 Pri najpomembnejših sporazumih lahko Svet sklene sporazum le s soglasjem EP, pri drugih
pa da EP le mnenje.
 Sporazum sklepa Svet s kvalificirano večino in le izjemoma s soglasjem.
 Država članica, EP, Svet ali EK lahko od Sodišča pridobijo mnenje, ali je predvideni
sporazum v skladu s Pogodbama. Pri tem gre le za predhodno mnenje Sodišča, ki pa je
obvezno.

Sprejemanje proračuna EU
Proračun EU obsega sredstva, s katerimi razpolaga EU in ki se določijo vsako leto. Tu veljajo načelo
integralnosti, univerzalnosti, uravnoteženega proračuna in specifikacije. Temeljno proračunsko
načelo pa je, da morajo biti vsi prihodki in odhodki uravnoteženi. Podlaga proračuna je večletni
finančni okvir, ki se sprejme za dobo 5 let. Okvir se določi z uredbo, vendar potem, ko jo z večino
članov potrdi EP.
 Proračunsko leto v EU traja od 1. 1. do 31. 12.
 Postopek sprejemanja proračuna se začne s predlogom proračuna, ki ga pripravi EK in ga
predloži Svetu najpozneje do 1. 9. tekočega leta za prihodnje leto.
 Predlog sprejme Svet s kvalificirano večino in ga predloži EP najpozneje do 5. 10.
 Od tu dalje teče postopek v dveh fazah v EP.
o V prvi obravnavi ima EP pravico, da z večino vseh poslancev glede neobveznih dohodkov
sprejme amandmaje k predlogu proračuna oz. predlaga dopolnitve Svetu.
 Za svojo odločitev ima EP na voljo 45 dni. Dopolnitve lahko Svet sprejme ali zavrne.
o V drugi obravnavi lahko EP le vzame na znanje, kaj je Svet storil v zvezi z njegovimi
dopolnitvami, v 15 dneh pa lahko ponovno spremeni ali zavrne spremembe, ki jih je
sprejel Svet z večino članov.
o Predsednik EP po končanem postopku razglasi dokončen sprejem proračuna. Če
proračun do začetka proračunskega leta ni sprejet, velja sistem začasnega financiranja.
Vsak mesec se lahko porabi 1/12 sredstev prejšnjega proračunskega leta.
 Proračun EU izvršuje EK, pri čemer mora upoštevati načela dobrega finančnega poslovodenja.
EP vsako leto po pregledu letnega poročila EK izglasuje razrešnico, s čimer naknadno odobri
njeno delo. Izvrševanje proračuna nadzoruje tudi Računsko sodišče.

52
Pravo Sveta Evrope
Uvod
 Ustanovljen z Londonsko pogodbo maja
1949. Prizadeva si za usklajevanje
nacionalnih zakonodaj na temelju
skupnih načel, kot so demokracija,
pravna država in človekove pravice.
 Svet Evrope v primerjavi z EU v štartu
nima vgrajenega ustavnega mehanizma.
Ni nadnacionalni kvaziustavni subjekt.
 Njegov način delovanja je izrazito
mednarodnopravno usmerjen. To se
razbere iz odločanja Sveta Evrope,
njegova Parlamentarna skupščina ni enakovredna kot EP do SvEU, nima zakonodajne funkcije,
volijo sodnike.
 Ni neposrednega učinka ipd. Akti, ki jih sprejemajo, so tipično mednarodnopravni: konvencije,
priporočila.
 Kako SE obravnava posameznika in ga opolnomoči? Ključno je ESČP in EKČP. Posameznik ima
pravni in procesni mehanizem, da toži državo in izsili odločitev v njeno škodo.
o Nekateri k temu prištevajo tudi evropskega ombudsmana znotraj SE. Vendar je
neformalen: prepričevanje, pobude …
 Beneška komisija (posebno telo znotraj SE), ki se ukvarja z razvojem ustavnega prava in varstva
ČP v DČ (medijska svoboda, ustreznost ustavnih sprememb, volilnih sistemov …). Ni ustavnega
elementa, ker posameznik nima nobene moči - lahko daje pobude, vendar je to to. BK se
ukvarja s sistemskimi vprašanji (npr. ali so zakoni v skladu z evropskimi standardi), ne odloča o
individualnih zadevah.
 ESČP je edini organ, kjer posameznik pokaže svojo pravno identiteto in zahtevo zaščito svojih
pravic v evropskem prostoru.

ESČP in EKČP
 Konvencija je eden od aktov SE, ena od konvencij. A ima poseben status:
1. v osnovi je zaveza, da spoštuješ Konvencijo, predpogoj, da postaneš član SE
2. je mednarodna pogodba, s katero je bilo ustanovljeno ESČP (ni ustanovni organ SE)
 1953 - 1959 začela delovati
 sploh ni bilo mišljeno, da bo toliko tožb proti državam
o na začetku ni imela pravega mehanizma za uveljavljanje pravic - vsebinska pravičnost ne
obstaja
o šele v 1970-ih ESČP postane
 s širjenjem SE se je širilo tudi ESČP - po en sodnik iz vsake države - nova država, novi primeri
 obdobja:
1. formativna faza - oblikovanje sodišča, malo primerov (do 1970)
2. ključna faza - oblikovanje ključnih precedensov, temeljna napotila, kako razumeti sodno
prakso in EKČP, kako se razlaga (v jeziku, kot je sprejeta, ali tudi teleološka razlaga?) -
living instrument
3. faza institucionalne utrditve - ko 1998 postane stalno sodišče (permanent court)
 do takrat je bila tudi EK za ČP + sodišče, od takrat naprej samo EČSP
 pristop ogromno novih držav po 1990
 EKČP gre na Vzhod, kjer je bila želja po varstvu posameznikovih pravic zelo močna -
vzhodnoevropske države imajo nadpovprečno število zadev na ESČP

53
  propad držav, kjer niso ravno spoštovali ČP in ni bilo pravih pravnih sredstev
 sodniki teh držav zaradi socialistične zgodovine so bolj črkobralci, ne varujejo
bolj materialne pravičnosti - sodniki so bili vedno postavljeni na stran (ne pri
civilnih zadevah, ampak tam, kjer se je mešal javni in zasebni interes,
upravnega sodstva ni bilo, ustavne pritožbe tudi ne) in niso bili pripravljeni
na nove izzive po 1990
4. faza racionalizacije - povečanje učinkovitosti
 hrepenenje ljudi po pravičnosti; žrtve lastne uspešnosti - sam imaš zaostanek in
obsojaš države zaradi zaostankov
5. faza - odprtih zadev 40.000

Primer ostalih konvencij

 Konvencija o varstvu ČP in dostojanstva človekovega bitja v zvezi z uporabo biologije in
medicine 1997

Institucionalna zgradba
 47 sodnikov
 Strasbourg
 vrhunski pravni strokovnjaki: ali je starost, spol, izkušenost pomembna, njegovo področje?
 filtriranje - odloča
 Parlamentarna skupščina
o sestavlja jo 324 delegatov iz nacionalnih parlamentov
o voli sodnike ESČP (večfazni postopek: najprej v DČ DZ izvoli 3 predstavnike, potem jih
zasliši poseben odbor SE, ki poda mnenje Parlamentarni skupščini, ki jih izvoli)
 Svet ministrov – zunanji ministri iz vseh držav podpisnic
 Generalni sekretar

Spremljanje uresničevanja obveznosti

 Skupščina si izbere državo in pod drobnogled vzame splošne razmere v tej državi.
 Odbor ministrov si izbere področje in ugotavlja, kako na njem obveznosti izpolnjujejo vse
države članice
o deset področij:
1. svoboda izražanja in obveščenosti
2. delovanje in zaščita demokratičnih institucij
3. delovanje pravosodnega sistema
4. lokalna demokracija
5. smrtna kazen
6. policijske in varnostne sile
7. učinkovitost pravnih sredstev
8. nediskriminacija s poudarkom na boju proti nestrpnosti in rasizmu
9. svoboda vesti in veroizpovedi
10. enakopravnost žensk in moških

54