EU

- 27 drav
- pravni red EU je postal del slovenskega prava in s tem prenos suverenosti.
- lanica od 1.5 2004
- euro 1.1. 2007
- 9.5. dan evrope

Delovanje, pristojnosti EU
Do leta 2009 delovala na treh stebrih, decembra 2009 pa jo je zamenjala Lizbonska
pogodba, ki uvaja 3 stopnje pristojnosti:
1. izkljuna pravna pristojnosti na doloenih podrojih (trgovinska politika)
2. deljena pravna pristojnost (okolje, varstvo potronikov)
3. podporna pristojnost, kjer dopolnjuje ukrepe lanic (izobraevanje, mladina)

Naelo prenosa pristojnosti:

- drava s pogodbo prenese doloene pristojnosti

Izvajanje pristojnosti - 2 naeli:

- subsidarnosti : ukrepanje v podrojih, ki niso v njeni pristojnosti samo takrat, ko drava
ne more dosei osnovnih potreb - podroja skupne politike.
- sorazmernosti : EU vsebinsko in formalno me sme presegati tistega, kar je navedeno v
pogodbah.

Izobraevanje
- eden temeljnih ciljev
- programi: Erasmus, Comenius, Leonardo da Vinci, Gruntvig
- EU se po naelu subsidarnosti ne vpleta
- diplome niso priznane povsod, ker EU nima skupnih doloil za to. Vsaka lanica to ureja
po svoji zakonodaji in na podlagi dvostranskih sporazumov.

II Institucije in organi EU
1. Svet EU, svet ministrov, "svet"
- opravlja zakonodajno in proraunsko funkcijo
- interes lanice zastopa predstavnik na ministrski ravni

- vsaka drava predseduje svetu ministrov vsakih 6 mesecev

- seje v Bruslju in Luxemburgu

Naloge:
- sprejemanje EU zakonodaje,
- potrjevanje prorauna EU,
- usklajevanje (gospodarskih) politik lanic,
- sklepanje mednarodnih sporazumov,
- razvoj skupne zunanje in varnostne politike.

2. Evropski svet
- je postal institucija z Lizbonsko pogodbo,
- sestavljajo voditelji drav oz. vlad, predsednik EU sveta in komisije,
- predsednik ni lan, mandat 2 leti in pol,
- ES sprejema splone politine usmeritve in prednostne cilje EU,
- ne opravlja zakonodajne funkcije,
- dobijo se 2x na leto v dravi, ki predseduje.

3. Evropska komisija
- izvriilni organ EU, kot nekakna vlada
- 27 komisarjev, v Brluslju, 5 let mandat.

Naloge EK:
- predlaga zakone, - nadzor, - izvrilna oblast

4. Evropski parlament
- predstavlja dravljane EU
- sprejema zakone, - nadzira, - skupaj s Svetom sprejema proraun,
- sede v Luksemburgu, 5 let mandat.

5. Sodie EU
- razlaga, upotevanja prava Pogodb,
- iz vsake lanice po en sodnik, 8 generalnih pravobranilcev,
- uradni jezik francoina, Luxemburg

6. Evropsko raunsko sodie

- zunanja in neodvisna instutucija v Luksemburgu,
- potrjuje svet, mandat 6 let,
- neodvisno reviditiranje zbiranja in porabe sredsev

7. Druge institucije in organi

7a) Evropski varuh lovekovih pravic
7b) Evropska cenralna banka (ECB)
- vzdruje mo in stabilnost evra

7c) Evropska investicijska banka (EIB)

- posoja denar za projekte v evropskem interesu

7d) Evropski eko-socialni odbor

- posvetovalni organ, ureja to politiko

7e) Odbor regij

- neposredno zastopanje lokalnih in regionalnih oblasti v procesih odloanja

7f) EU nadzornik za varstvo osebnih podatkov

III Pravni sistem EU

1. Razmerje prava med EU in lanico
S podpisom ustanovitvenih listin in akta o pristopu se drava lanica zavee spotovati
pravni red EU, in ta ima primat.
3 temeljna naela:
a) avtonomnost prava EU - prevlada nad dravnim in zahteva prilagoditev
b) primarnost prava EU - veljavno ponvsod in ima prednost pred pravom lanic
c) neposrednost uporabe prava EU - se lahko uveljavi brez dodatnih aktov drav lanic
Pravo skupnosti je neodvisen pravni sistem, ki prevlada nad nacionalnim. Deluje na
temeljnih naelih, kot so: varstvo lovekovih pravic, naelo sorazmernosti, naelo
legitimnega priakovanja, nedikriminatornosti, transparentnosti.

2. Pravni viri EU
a. Primarna zakonodaja
Ustanovitvene pogodbe
- pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (1951)
- Rimski pogodbi: Pogodba o ustanovitvi EU gospodarske skupnosti in skupnosti za
atomsko energijo,

Dopolnitve ustanovitvenih pogodb

- Enotni evropski akt (1986)
- Pogodba o Evropski uniji (1992)
- Amsterdamska pogodba (1997)
- Pogodba iz Nice (2001)

- LIZBONSKA POGODBA (2009)

- uinkovitost delovanja EU in njene vloge v svetu
- stalni predsednik evropskega sveta in zunanjega ministra, osebo za podpisovanje
mednarodnih sporazumov,
- poenostavili postopek odloanja, od soglasja vseh lanic do soglasja veine,
- omogoilo iritev EU, kjer uvaja institucionalne reforme.

b. Primarna zakonodaja
Temelji na primarni zakonodaji, sprejemajo jo institucije skupnosti. Viri:
- Uredbe: neposredna uporaba v vseh dravah lanicah brez posredovanja lokalne
oblasti, e obstaja zakon proti temu, dri avtonomnost prava EU
- Direktiva: zavezuje lanico glede cilja, ki ga je treba dosei v doloenem asu, izbira
metode prosta po izbiri. Treba jo je sprevesti v nacionalno pravo, potem velja.
- Odloba ali sklep: v celoti zavezujo akt, ki ne potrebuje prevedbe v nacionalni pravni
red.
- Priporoila: predlaga usmeritev, ki ni pravno zavezujoa, ima pa politino teo.
- Mnenje: doloa stalie institucije, ki ni pravno zavezujoe.

c. Mednarodni sporazumi
Doloajo razvijanje gospodarskih, drubenih in politinih odnosov med subjekti
mednarodnega prava.
- mednarodne pogodbe s tretjimi dravami ali mednarodnimi organizacijami
- sporazumi in konvencije med dravami lanicami

d. Sodna praksa
Sodna praksa sodia EU - skupaj s pogodbani, uredbami, direktivami in odlobani
predstavlja pomemben del pravnega reda EU.

VIR:
www.europa.gov.si