KAJ SO UVEDLE POGODBE

ESPJ (Pariška) (18.4.1951 / 23.7.1952 za obdobje 50 let)

 Ustanovljene so 4 temeljne institucije ESPJ: najvplivnejša Visoka oblast, nadržavna institucija
z devetimi člani, šibkejši Svet s predstavniki držav članic, povsem posvetovalna Skupščina z
delegati nacionačnih parlamentov in Sodišče s sedmimi sodniki

PEGS (PES, PDEU) in EURATOM (Rimski pogodbi), 25.3.1957 / 1.1.1958

 Začneta veljati 1. 1. 1958
 Postavita (zlasti PGES) gospodarske temelje današnjemu prvemu stebru Unije, usmerjeni v
ustanovitev skupnega trga, uskladitev gospodarski (ter podrejeno fiskalnih in soc) politik ,
ukinitev ovri prosti trgovini, varstvo konkurence ter vzpostavitev carinske unije. Novi
skupnosti si po posebni konvenciji z ESPJ delita Sodišče Evropskih skupnosti in Skupščino,
imata pa lasten Svet ministrov in Komisijo. Drugače od ESPJ je Svet v močnejšem položaju kot
Komisija, Skupščina pa ima še vedno predvsem posvetovalno vlogo

Pogodba o združitvi/Merger Treaty, 8.4.1965 / 1.7.1967

 Začne veljati 1. 7. 1967
 Ustanovi enotno komisijo in enoten Svet Evropskih skupnosti za vse tri skupnosti

Enotni evropski akt/Single European Act, 28.2.1986 / 1.7.1987

 Začne veljati 1.7.1987
 Prinaša pomembne politične, vsebinske in institucionalne spremembe pogodb
 Cilj je oživiti Skupnost in oblikovati notranji trg do konca leta 1992
 Skupnost dovi prisotjnosti na novih področjih
 Na več področjih začnejo institucije zares odločati s kvalificirano večino
 Uveden je nov tip zakonodajnega postopka s sodelovanjem Parlamenta, pa tudi komitologija
z možnostjo prenosa pristojnosti s Sveta na Komisijo.
 Ustanovljeno je Sodišče prve stopnje (SpSEU)

Maastrichtska pogodba ali Pogodba o Evropski Uniji, 7.2.1992 / 1.11.1993

 Začne veljati 1. 11. 1993
 Spreminja obstoječe temeljne pogodbe in vsebuje novo PEU kot korvni politični uniji treh
stebrov: prvega tvorijo dotedanje nadržavne Skupnosti, drugi je skupna zunanja in varnostna
politika, tretji pa do Amsterdamske pogodbe pravosodje in notranje zadeve
 Drugi in tretji steber delujeta po načelu medvladnosti, praviloma s soglasjem dč, pristojnosti
SEU so zelo omejene
 Pogodba uvaja nov tip zakonodajnega postopka s soodločanjem Sveta in Parlamenta in še
razširja odločanje s kvalificirano večino
 Ustanavlja ali krepi politike Unije na monetarnem, socialnem, izobraževalnem in kulturnem
podorčju
 Uvaja tudi državljanstvo Unije in načelo subsidiarnosti

1
Amsterdamska pogodba, 2.10.1997 / 1.5.1999
 Veljati začne 1.5.1999
 Spreminja obsotječe temeljne pogodbe
 Večji del tretjega stebra(npr. migracije, azilna politika, sodlovanje v civilnih zadevah) prenese
v prvi steber, tretji steber je po novem le še policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih
zadevah
 Uvaja možnost okrepljenega sodelovanja le nekaterih dč na posameznih področjih
 Okrepo pomen postopka s soodločanjem in pogostost odločanja s kvalificirano večino

Pogodba v Nici, 26.2.2001 / 1.2.2003

 Začne veljati 1.2.2003
 EP postane privilegirani tožnik v ničnostni tožbi po 263/II PDEU
 Spreminja obsotječe temeljne pogodbe in predvsem dopolnjuje institucionalno reformo
delovanja Unije v pričakovanju nadaljnih širitev ter še naprej povečuje vlogo Parlamenta in
odločanja s kvalificirano večino v zakonodajnih postopkih
 Sočasno je sprejeta tudi Listina EU o temeljnih pravicah, ki pa ne dobi zavezujoče moči

Lizbonska pogodba, 2007/2009

 Začne veljati 1.12.2009 (13.12.2007)
 Odbor regij postane polprivilegirani tožnik v ničnostni tožbi po 263/III PDEU

PRAVNE PODLAGE
Bruseljski akt (1976), Schengenska pogodba (1985/1995), …

PEU
2. člen PEU - Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode,
demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami
pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo
pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.

4. člen PEU - načelo prenosa pristojnosti

4/III PEU - načelo lojalnega sodelovanja

5. člen PEU - načelo prenesenih pristojnosti, sorazmernost, subsidiarnost + Protokol št. 2 o uporabi
načela subsidiarnosti in sorazmernosti

6. člen PEU - Listina EU o temeljnih pravicah ima rang primarnega prava, pravice in svoboščine iz
ustavnih tradicij DČ in EKČP pa status splošnega pravnega načela

7/I PEU: Svet lahko s 4/5 večino po odobritvi EP , na podlagi obrazloženega predloga 1/3 DČ, EP ali EK
ugotovi obstoj tveganja, da bi država članica lahko huje kršila vrednote iz 2. člena. red takšno
ugotovitvijo Svet zasliši zadevno državo članico, in lahko po istem postopku nanjo naslovi priporočil

7/II PEU: Evropski svet lahko na predlog ene tretjine držav članic ali Evropske komisije in po odobritvi
Evropskega parlamenta soglasno ugotovi, da ena od držav članic huje in vztrajno krši vrednote iz
člena 2, potem ko je pozval zadevno državo članico, naj predloži svoje pripombe.

2
7/III PEU: Ob sprejetju ugotovitve po odstavku 2 lahko Svet s kvalificirano večino sklene, da nekatere
pravice, ki izhajajo iz uporabe teh pogodb za zadevno državo članico, mirujejo, vključno z glasovalnimi
pravicami predstavnika vlade te države članice v Svetu. Pri tem Svet upošteva morebitne posledice
takšnega mirovanja na pravice in obveznosti fizičnih in pravnih oseb.

13. člen PEU - splošna določba o institucijah EU (naštete + reference na pravne akte, ki podrobneje
določajo njihove pristojnosti)

14. člen PEU – Evropski parlament

15. člen PEU – Evropski svet

16. člen PEU – Svet EU

17. člen PEU – Evropska komisija

18. člen PEU – Imenovanje in funkcija Visokega predstavnika EU za zunanje zadeve

19. člen PEU - Sodišče EU

PDEU
3. člen PDEU - izključne pristojnosti EU

4. člen PDEU - eksemplifikativno naštete deljene pristojnosti

6. člen PDEU - komplementarne pristojnosti

18. člen PDEU – prepoved diskriminacije

26. člen PDEU – notranji trg

28. člen PDEU – prosti pretok blaga (prepoved carin +skupna carinska tarifa) To, da tukaj in v 29.
členu niso izrecno navedene že količinske omejitve, je napaka PDEU.

30. člen PDEU – prepoved carin in dajatev z enakim učinkom pri uvozu in izvozu in tranzitu znotraj
Unije med dč (notranji vidik carinske unije)

34. člen PDEU – prepoved količinskih omejitev in vseh ukrepov z enakim učinkom pri uvozu

35. člen PDEU – prepoved količinskih omejitev in vseh ukrepov z enakim učinkom pri izvovu

36. člen PDEU – izjeme - opravičljivost količinskih omejitev s strani DČ (5 razlogov)

37. člen PDEU – prilagoditev državnih monopolov tržne narave

45. člen PDEU – prost pretok delavcev (v 3. odstavku so izjeme: javni red, javna varnost, javno
zdravje, v 4. odstavku pa izjema državne uprave)

48. člen PDEU – ukrepi na področju socialne varnosti, ki so potrebni za zagotovitev prostega pretoka
delavcev

49. člen PDEU – pravica do ustanavljanja

51. člen PDEU – izjema glede svobode ustanavljanja: javna oblast

52. člen PDEU – izjema glede javnega reda, javne varnosti in javnega zdravja

3
53. člen PDEU – predvideva sprejem direktiv za vzajemno priznavanje diplom, spričeval in drugih
dokazil o formalnih kvalifikacijah

54. člen PDEU - izenačitev pravnih oseb s fizičnimi

56. člen - svoboda opravljanja storitev

57. člen - opredelitev storitev

58. člen - prevozne, bančne in zavarovalniške storitve

60. člen - DČ si prizadevajo liberalizirati storitve v večji meri, kot to zahtevajo direktive

61. člen - omejitve svobode opravljanja storitev se uporabljajo brez diskriminacije

62. člen - določbe 51-54 se uporabljajo tudi za poglavje o storitvah

63. člen - prepoved omejitev pretoka kapitala med DČ in tretjimi državami

64. člen - (1) podedovane omejitve, (3) Svet ob posvetovanju z EP lahko sprejeme ukrepe, ki
pomenijo nazadovanje liberalizacije pretoka kapitala v tretje države ali iz njih

65. člen - davčno razlikovanje

66. člen - izjemne okoliščine kot možnost sprejetja zaščitnih ukrepov glede tretjih držav

107. člen PDEU – prepoved državnih pomoči

110. člen PDEU - prepoved notranjih davkov na izdelke drugih DČ, ki bi bili višji od davkov na izdelke
te DČ (neposredno uporaben)

256. člen PDEU – o pristojnostih Splošnega sodišča

257. člen PDEU – podlaga za ustanovitev specializiranih sodišč

258. - 260. člen PDEU - tožba o neizpolnjevanju obveznosti

263. člen PDEU - ničnostna tožba. 264. člen daje podlago za razglasitev ničnosti zadevnega akta.

265. člen PDEU - tožba zaradi nedelovanja.

267. člen PDEU – postopek predhodnega odločanja

268. člen v povezavi z 340/II, III - odškodninska tožba zoper institucije, organe, urade in agencije EU

288. člen PDEU – akti sekundarnega prava EU

289. - 291. člen PDEU – zakonodajni in nezakonodajni/delegirani akti. Delegirani vs. Izvedbeni akti.

4
SODNA PRAKSA

322/88 Grimaldi

DEJANSKO STANJE:

Grimaldi je delal na gradbišču in po več letih dela imel težave na rokah. Od belgijskega sklada za
poklicne bolezni je zahteval neko nadomestilo za to poklicno bolezen. Tam so ga zavrnili, da ta
bolezen ni na belgijskem seznamu poklicnih bolezni. Grimaldijev odvetnik se je skliceval na
priporočilo evropske komisije v katerem je komisija državam članicam priporočila sezname poklicnih
bolezni. Belgijsko sodišče ni vedelo kako naj odloči če bi ga ignoriralo. Sodišče ni vedelo kakšna je
pravna narava takega priporočila in prekinilo postopek ter ga poslalo na prehodno vpr. Sodišče je
povedalo, da gre za soft law in ne zavezujoče pravo skupnosti. Priporočilo ne zavezuje. Nima
neposrednih učinkov, posameznik se nanje pred nacionalnim sodiščem ne more sklicevati, ampak
ima lahko določene pravne učinke, še posebej če so države članice kakšno svoje nacionalno pravo
sprejemale po zgledu, priporočilu kakršno je to, pa ta nacionalna zakonodaja ne bi bila dovolj jasna..
V takem primeru ima lahko tudi soft law POSREDNE UČINKE --> če se nacionalno zakonodajo da
razlagati v duhu evropske zakonodaje, je treba dati nacionalni zakonodaji tako vsebino.

T-635/13, Ačimović vs. Slovenia

 "The Court’s powers in the field of non-contractual liability are set out in Article 268 TFEU,
the second and third paragraphs of Article 340 TFEU, and the second paragraph of Article 188
EA. Under those provisions, the General Court has jurisdiction only in actions seeking
compensation for damage caused by the institutions, bodies, offices and agencies of the
European Union or by their servants in the performance of their duties" (6. točka
obrazložitve)
 Sodba se zaradi nepristojnosti Sodišča zavrže kot nedopustna (inadmissible)

Španske jagode

FR v. GB (141/78): ribiški spor

 Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti tipa država vs. Država

 Šele začela se je oblikovati skupna ribiška politika v evropski skupnosti
 Do sprejema skupne ribiške politike naj ne bi sprejemale enostranskih ukrepov na tem
področju, če jih pa bodo, bodo pred njihovim sprejemom obvestile ostale DČ in EK in se
posvetovale z njimi glede teh ukrepov.
 UK tega ni storilo in je sprejelo nacionalni akt na področju ribiške politike
 Fra ladja je lovila v VB vodah in se je nanjo vkrcal britanski inšpektor in pogleda njihove
mreže, ki imajo premajhne luknje - šlo je za kršitev VB nacionalne uredbe, ki je bila sprejeta v
kršitvi prej omenjenih načel
 Sodišče je utemeljevalo, da je kooperacija držav še toliko bolj pomembna, saj gre za
področje, ki ga Unija (takrat Skupnost) ni uspela uskladiti zaradi nasprotnih interesov držav
5
 članic, poleg tega pa gre tu tudi za področje ohranjanja morskih bioloških resursov, kjer so
rezultati lahko doseženi samo ob sodelovanju vseh držav članic. Država članica, ki sprejema
ukrepe na tem področju mora pridobiti soglasje komisije, s katero se mora posvetovati skozi
celoten postopek, in obvestiti ostale države članice. Države članice zato ne bodo sprejemale
nobenih enostranskih aktov. Obveznost posvetovanja na tem področju se razteza tudi na
ukrepe, ki jih država članica sprejme zavoljo skladnosti s svojimi mednarodnimi obveznostmi.
 Sodišče: ZK in Severna Irska nista izpolnila svojih obveznosti iz PEGS
 Dč odgovorna, ker je opustila dolžno ukrepanje oz. ni preprečila obir prostega pretoka blaga,
ki so jo povzročili posamezniki

Belgija v. Španija (B v. E), C-388/95: "Vinski spor"

 Odločba: ni kršitve
 Špa je sprejela zakonodajo, po kateri se je moralo neko vino proizvajati in tudi polniti le na
enem delu špa teritorija.
 Belgijski vinarji in prodajalci so želeli nakupiti vino rioha v špa in ga v sodih odepljati v Beligjo
in ga tam sami polniti, kar je španska zakonodaja prepovedovala
 Belgija je trdila, da Španija s tako zakonodajo krši pravilo o prostem pretoku blaga à
onemogočalo se je kupovati blago v ŠPA in ga prepeljati v Belgijo
 Sodišče se je s Španijo strinjalo, da takšni ukrepi predstavljajo izjemo od temeljne prepovedi
omejevanja pretoka blaga - razlog je bil, da se samo na ta način zagotavlja kakovost tega
vina in da se samo na ta način zagotovi, da je to vino res od tam
 Sodišče: "Nacionalna zakonodaja v zvezi z vini s posebno označbo porekla, ki pogojujejo
uporabo imena območja produkcije z dejanskim stekleničenjem na tem območju,
predstavljajo ukrep z enakim učinkom kot količinske omejitve na izvoz v smislu 29 člena PES
(zdaj 35 člen PDEU), saj imajo učinek specifične restrikcije na izvozne tokove vin z označbo
porekla in posledično ustvarjajo razliko med trgovanjem znotraj države članice in njeno
izvozno trgovino (export trade)"
 "Vseeno je taka omejitev upravičena kot sredstvo za zaščito označbe porekla, saj okrepi
kontrolo nad posebnimi lastnostmi in kvaliteto tega vina. Ukrep lahko uporabljajo vsi
producenti vina na tem območju in je zanje ključnega pomena, zato je ukrep treba razlagati
kot skladnega s Skupnostnim pravom, kljub njegovim restriktivnim učinkom, saj predstavlja
nujen in sorazmeren način doseganja svojega cilja, v smislu, da ni nobenih blažjih
alternativnih sredstev, ki bi ga bila možna doseči."

E v. GB, C-145/04: volitve v EP na Gibraltarju

 Sodba: ni kršitve
 Ko so se leta 2004 izvajale volitve v EP je VB v enega od svojih volilnih okrajev vključilo tudi
Gibraltar in neke osebe, ki nimajo državljanstva EU, ampak tam prebivajo
 Španija je trdila, da je to kršitev prava EU
 Nekaj let pred tem je ESČP obsodilo VB, ker teh oseb ni omogočilo izvrševanje volilne pravice
na volitvah za EP
 "v trenutnem stanju prava Skupnosti je definicija upravičencev do aktivne in pasivne volilne
pravice v pristojnosti posameznih držav članic, ki opredelijo pogoje v skladu s pravom
Skupnosti. Iz nobenega člena pogodb ne izhaja, da je državljanstvo Unije pogoj za volilno
pravico, termin 'peoples', katerih predstavniki so poslanci v EP pa ima lahko različne pomene
v državah članicah in jezikih Unije. V prid temu govori tudi to, da Pogodba vsebuje pravice, ki
6
 niso povezane z državljanstvom Unije in celo ne z državljanstvom držav članic. Posledično DČ
ni prepovedano nakloniti volilne pravice določenim ljudem, ki imajo tesno povezavo, a ne
državljanstva v dotični DČ."

H v. SVK (C-364/10): obisk madžarskega predsednika na Slovaškem

 Sodba: ni kršitve
 Člen 5 Direktive 2004/38 v odstavku 1 določa:
 „Brez vpliva na določbe o potnih listinah, ki se uporabljajo pri nadzorih državne meje,
države članice dovolijo državljanom Unije vstop na njihovo ozemlje z veljavno osebno
izkaznico ali potnim listom ter dovolijo družinskim članom, ki niso državljani države članice,
vstop na njihovo ozemlje z veljavnim potnim listom.
 Od državljanov Unije se ne sme zahtevati nobenega vstopnega vizuma ali enakovrednih
formalnosti.“
 Poglavje VI te direktive nosi naslov: Omejtive pravice do vstopa in pravice do prebivanja
zaradi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja
 Obisk predsednika Madžarske na slovesnost ob odkritju kipa sv. Štefana v mestu Komarno,
21.8.2009 (Jug Slovaške, kjer je največja madžarska narodna manjšina)
 Slovaške oblasti so obisku zelo nenaklonjene, menijo, da je neprimeren zlasti zaradi datuma
(madžarski nacionalni praznik v spomin na sv. Štefana, prvega kralja Madžarske po drugi
strani pa tudi 21. Avgust 1968, ko so oborožene sile Varšavskega pakta vdrle v SR
Češkoslovaško)
 Obvestilo slovaškega ministrstva za zunanje zadeve, na podlagi določb Direktive 2004/38:
zavračajo vstop predsednika Madžarske na ozemlju Slovaške republike
 Srečanje predsednikov vlad na Madžarskem
 Madžarska je naslovila dopis na podpredsednika Komisije EA, v kateri je zaprosila za mnenje
glede morebitnih kršitev prava Unije s strani Slovaške republike
 ODG Komisije: omejitev pravice mora biti v skladu s načelom sorazmerno sti
 Sodišče: "na podlagi pravil mednarodnega občega običajnega prava in pravil večstranskih
konvencij voditelj države v mednarodnih odnosih uživa poseben status, ki zajema zlasti
privilegije in imuniteto. prisotnost voditelja države na ozemlju druge države tej nalaga
obveznost, da osebi, ki opravlja to funkcijo, zagotovi zaščito, in to neodvisno od tega, za
kakšno vrsto prisotnosti na ozemlju gre. Status voditelja države je torej posebnost, ki izhaja
iz dejstva, da je urejen z mednarodnim pravom, zaradi česar njegovo ravnanje na
mednarodni ravni, kot je njegova prisotnost v tujini, spada na področje uporabe tega prava
in zlasti prava diplomatskih odnosov. Takšna posebnost osebo, ki uživa tak status, razlikuje
od vseh drugih državljanov Unije, tako da za vstop te osebe na ozemlje druge države
članice ne veljajo enaki pogoji kot za druge državljane. Iz tega izhaja, da okoliščina, da
državljan Unije opravlja funkcije voditelja države, lahko upraviči omejitev izvrševanja pravice
do gibanja, ki mu jo daje člen 21 PDEU, na podlagi mednarodnega prava. Glede na vse
navedeno je treba ugotoviti, da v okoliščinah tega primera niti člen 21 PDEU niti – a fortiori –
Direktiva 2004/38 Slovaški republiki nista nalagala, da predsedniku Madžarske zagotovi vstop
na njeno ozemlje, zato se prvi očitek zavrne kot neutemeljen."
 "ker je cilj Pogodbe doseči dejansko odpravo neizpolnitev obveznosti držav članic in njihovih
posledic (sodba z dne 12. julija 1973 v zadevi Komisija proti Nemčiji, 70/72, Recueil, str. 813,
točka 13), tožba na podlagi člena 259 PDEU, ki se nanaša na prihodnje ali morebitne
neizpolnitve obveznosti ali ki je omejena na zahtevo po razlagi prava Unije, ni dopustna."
 Nobeden izmed očitkov Madžarske ni bil sprejet, kar pomeni zavrnitev tožbe v celoti
7
C-185/11 Komisija v. Republika Slovenija

 direktiva s področja zavarovalništva in aktuarjev. Ob postopku pred SEU tekel tudi postopek
pred VSRS na to temo. VS je prekinilo postopek in počakalo na odločbo sodišča. Ker je šlo za
postopek po 258. členu je imelo težavo s pravno podlago, na podlagi katere naj prekine
nacionalni postopek (zakon o sodiščih vsebuje podlago samo za prekinitev v primeru
sprožitve postopka predhodnega odločanja). Prekinitev so utemeljili s splošnim načelom
lojalnega sodelovanja.
 Ugotovi se, da Slovenija ni izpolnila obveznosti iz direktive, saj jo je nepopolno in nepravilno
prenesla v nacionalni red

C-402/08 Komisija v. RS

1) Republika Slovenija s tem, da v predpisanem roku ni sprejela zakonov in drugih predpisov,

potrebnih za uskladitev z Direktivo 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila
2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode, ni izpolnila
obveznosti iz te direktive. (direktiva je določala implementacijski rok do 30. aprila 2007)

2) Republiki Sloveniji se naloži plačilo stroškov.

C-365/10 EK v. SLO

EK vloži tožbo proti SLO zaradi neizpolnjevanja obveznosti. SLO naj bi več leta presegala max.
predpisane koncentracije prašnih delcev v zraku (pm10 delci?), ki so posledice industrije, izpuhov…
EK je junija 2008 poslala obvestilo, da namerava začeti s postopkom. Določena ozemlja DČ pa lahko
presegajo to koncentracijo zaradi podnebnih razmer, da pa ne bi bila kaznovana, mora DČ priglasiti ta
področja in tako obvestiti EK. SLO ni poslala pravočasno, EK čakala 3 mesece in nato SLO poslala
uradni opomin. SLO se je izgovarjala na težave pri pripravi potrebne dokumentacija. Do novembra
2009 je EK naslovila obrazloženo mnenje (zadnje orožje pred tožbo) in pozvala SLOnaj sprejme ukrpe
in dala na voljo 2 meseca. SLO je odgovorila (čeprav se na to mnenje ne rabi odgovarjati, po navadi
pa se), da potrebuje več časa - EK da SLO še več kot pol leta, na to pa vloži tožbo. SLO se naloži plačilo
stroškov postopka. SLO ni izpodbijala utemeljenosti tožbe, je pa izpostavila, da je delno izboljšala
situacijo, saj po večini na nekaterih območjih ni bilo več presežene maksimalne vrednosti. EK ni
natančno navedla svojih očitkov - ni navedla v katerih obdobjih Sloveniji očita kršitev prava EU, ker
sodniki ne morejo razširjati predmeta tožbe - zato so se oprli na uradni opomin, v katerem je EK
navajala kršitev med 2005-2007, čeprav je EK želela SLO kaznovati še za leto 2008 (to ni šlo skozi).
Situacija se do danes ni spremenila - še vedno je presežek delcev v zraku. Sodišče je izdalo
ugotovitveno sodbo, ker tega SLO ni odpravila, je aprila 2016 prišel dodaten uraden opomin.

Broekmeulen, C-246/80

 Predlagateljica postopka za predhodno odločanje je bila nizozemska Komisija za reševanje

pritožb v okviru splošne medicine
 Na drugi stopnji odloča v zvezi z zahtevki za opravljanje medicinske prakse na NL, ki jih zavrne
prvostopenjska komisija (Huisarts Registratie Commissie)
8
  Broekmeulen = Nizozemec, diplomiral v Belgiji in je hotel opravljati prakso na NL; njegova
vloga je bila zavrnjena
 Prvo- in drugostopenjski organ je ustanovila Royal Netherlands Society for the Promotion of
Medicine --> četudi je ustanovitelj zasebno združenje, je to posredno priznano v drugih delih
NL-prava, saj ni mogoče opravljati poklicne prakse brez registracije v okviru združenja
 Komisija sicer ni sodišče po NL- pravu, delovala pa je po klasičnih in ustaljenih
postopkovnih pravilih (kontradiktornost, zastopanje)
 Sama Komisija postavi referenčno vprašanje, ali ima lastnost sodišča v smislu 267. člena in
Sodišče razsodi, da je »…Nizozemski Appeals Committee for General Practice tribunal, ker
opravlja kvazi javno jurisdikcijo in lahko vpliva na skupnostne pravice.«
 "IF, UNDER THE LEGAL SYSTEM OF A MEMBER STATE , THE TASK OF IMPLEMENTING
PROVISIONS ADOPTED BY THE INSTITUTIONS OF THE COMMUNITY IS ASSIGNED TO A
PROFESSIONAL BODY ACTING UNDER A DEGREE OF GOVERNMENTAL SUPERVISION, /.../ IT
FOLLOWS THAT IN THE ABSENCE , IN PRACTICE , OF ANY RIGHT OF APPEAL TO THE
ORDINARY COURTS , THE APPEALS COMMITTEE , WHICH OPERATES WITH THE CONSENT OF
THE PUBLIC AUTHORITIES AND WITH THEIR COOPERATION , AND WHICH , AFTER AN
ADVERSARIAL PROCEDURE , DELIVERS DECISIONS WHICH ARE IN FACT RECOGNIZED AS
FINAL , MUST , IN A MATTER INVOLVING THE APPLICATION OF COMMUNITY LAW , BE
CONSIDERED AS A COURT OR TRIBUNAL OF A MEMBER STATE WITHIN THE MEANING OF
ARTICLE 177 OF THE TREATY."

C-61/65, Vaassen-Göbbels: predlagatelj je z zakonom ustanovljen arbitražni tribunal

 Vdovi NL-rudarja po preselitvi v Nemčijo odtegnejo pokojnino po možu

 Vprašanje postavi NL-arbitražni tribunal (Scheidsgerecht), pristojen za reševanje sporov s
področja pokojninskega zavarovanja
 NL-vlada:“…ne gre za »court or tribunal« v smislu 234 PES”
 Sodišče drugače:…je tribunal v smislu 234, ker pristojni minister imenuje člane tribunala,
predsednika in predpiše postopek; tribunal je bil redno telo, pristojno za reševanje sporov, ki
jih določa poseben državni predpis, je dolžan spoštovati postopkovne predpise, ima izključno
pristojnost za reševanje tovrstnih sporov, spor lahko reši le na podlagi zakona

Köbler, C-224/01

 O 45. členu PDEU (prosto gibanje delavcev) in razlage sodb v zadevah Brasserie du Pecheur
and Factortame (Vlahek navaja sodbo Kobler kot tretjo stopnjo v razvoju prakse SEU na
področju odškodninske odgovornosti DČ za kršitev prava EU nasproti posamezniku –
Francovich kot 1. stopnja, Brasserie kot 2. in Kobler kot 3.) ter Dorsch Consult

 Str. 263 – 265 v Verici

 Odškodninska odgovornost države za dejanja njenih sodišč

 Lahko bi skušali doseči enak učinek tudi preko ničnostne tožbe, vendar je problem, da je
sodišče neodvisno od izvršilne veje oblasti, to bi bilo torej v nasprotju s temeljnimi načeli,
učinkovitost takšnega ukrepa je vprašljiva. Poleg tega takšen postopek nikakor ne koristi
oškodovanim strankam.

9
  Kobler zahteval dodatek k plači na podlagi 15 let delovne dobe kot univerzitetni profesor. Te
dobe ni izpolnil na avstrijski univerzi, vendar če bi mu šteli delo na ostali univerzah v Evropi,
bi mel 15 let

 Avstrijsko sodišče najprej na SEU naslovilo predhodno vprašanje, nato ga je umaknilo, ker ga
je tajništvo SEU opozorilo na precedens, na podlagi katerega bi lahko odločili v Koblerjevo
korist, vendar je v nasprotju s to sodno prakso Avstrijsko sodišče zavrnilo njegovo zahtevo,
češ da je dodatek k plači nagrada za zvestobo domovini, ki upravičuje omejitev svobodnega
gibanja delavcev.

 Kobler vložil odškodninsko tožbo in z njo zahteval povrnitev škode

 Drugo avstrijsko sodišče, ki je odločalo o odškodninskem zahtevku, sprožilo postopek pred

SEU: ali se načelo povrnitve škode razteza tudi na sodišča zadnje stopnje in ali mora pravni
red vsake države za te primere določiti sodišče, ki je pristojno za reševanje takih sporov

 Sodišče EU pritrdilo, da se razširi na sodišča, pod pogojem:

 Kršeno pravno pravilo podeljuje posameznikom pravice

 Kršitev je dovolj huda (ali je navedena kršitev očitna?)

 Podana je neposredna vzročna zveza med to kršitvijo in škodo, ki je nastala oškodovancem

 Poleg tega mora pravni red vsake DČ določiti pristojno sodišče za reševanje takšnih sporov

 Dodalo je še, da v primeru Kobler kršitev nima narave očitne kršitve

PREDHODNO ODLOČANJE SLOVENSKI CASI

C-536/09, OMEJC

 Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je z odločbo zavrnila zahtevke Marije Omejc
za podporo v okviru skupne kmetijske politike EU. Razlog za to naj bi bil, da pristojni osebi ni
omogočila celotnega pregleda kmetije na kraju samem. Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano je zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper navedeno odločbo. Pri tem
se je sklicevalo na Uredbo Komisije (ES) št. 796/2004, Zakon o splošnem upravnem postopku
in številne druge uredbe Unije
 Kontrola je bila izvedena ob navedenem času, a nosilke kmetijskega gospodarstva takrat ni
bilo na kmetiji. Kontrolorki je živali dovolil videti tožničin oče, ker pa ta ni imel pooblastila
tožnice, ni bilo mogoče opraviti podrobnega ogleda dokumentacije.
 Marija Omejc je izpodbijala prvostopenjsko odločbo zaradi napačne ugotovitve dejanskega
stanja in nepravilne uporabe materialnega prava in je nasprotovala prvostopenjski ugotovitvi
upravnega organa, da naj bi onemogočila opravo kontrolnega pregleda.
 V zapisniku ponovne kontrole 24.11.2006 ni bilo navedeno, katere nepravilnosti se je
ugotavljalo. Ovce so bile vse na razpolago in kontrolorka je lahko videla, da so bile vse
oštevilčene. Po mnenju tožnice zapisek v zapisniku, da se je kontrolorka dan pred prihodom
najavila, ni ustrezalo dejanskemu stanju, saj se ni najavila na telefonsko številko, ki je bila
navedena v prijavi. Tožnica je navedla tudi, da ni imela možnosti, da bi na zapisnik podala
pripombe.

10
  Tožeča stranka je navedla tudi, da je ravnala kot dober gospodar, saj je v vlogi zapisala svojo
mobilno telefonsko številko. Očeta za pregled ni pooblastila, ker je bil nesposoben opravljati
kakršnokoli dejavnost. Menila je, da je upravni organ sprejel prehudo sankcijo. Predlagala je,
da se odločbi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odpravita, zahtevala pa je
tudi povrnitev stroškov postopka.
 Upravno sodišče Republike Slovenije je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje
predložilo vprašanja:
 Ali je treba [besedno zvezo] ‘prepreči pregled na kraju samem’ razlagati z uporabo
nacionalnega prava, ki pojem preprečitve veže na namerno ravnanje določene osebe oziroma
na njeno malomarnost?
 besedna zveza „prepreči pregled na kraju samem“ samostojen pojem prava Unije, ki ga je
treba v vseh državah članicah obravnavati enako
 Uredba vsebuje le določilo, da se zahtevki za pomoč zavrnejo, če kmet ali njegov zastopnik
“prepreči pregled na kraju samem”.
 Sodišče je zaradi učinkovitosti nadzora skladnosti z določbami shem pomoči dodalo, da je
treba pojem “pregled na kraju samem” razlagati, tako da poleg namernih dejanj zajema tudi
vsako dejanje ali opustitev, ki jo je mogoče pripisati malomarnosti kmeta ali njegovega
zastopnika, če je bilo zaradi tega preprečeno, da bi bil pregled na kraju samem v celoti
opravljen, kadar kmet ali njegov zastopnik ni sprejel vseh ukrepov, ki se lahko od njega
razumno zahtevajo za zagotovitev, da bi se ta pregled v celoti opravil
 Sodišče ugotovilo, da navedeni člen uredbe ne določa nobene obveznosti obvestitve kmeta
ali njegovega zastopnika o pregledu na kraju samem, ampak je sestavina relevantnega stanja
te določbe le preprečitev pregleda
 pojem zastopnik je prav tako treba šteti za samostojen pojem prava Unije, ki ga je treba v
vseh državah članicah razlagati enotno. Pri pregledih na kraju samem zajema vsako
polnoletno poslovno sposobno osebo, ki živi na kmetijskem gospodarstvu in ji je zaupana
vsaj delna skrb za kmetijsko gospodarstvo, če je kmet jasno izrazil svojo voljo dati tej osebi
pooblastilo za njegovo zastopanje in se je torej zavezal, da bo odgovoren za vsa njena dejanja
in opustitve.
 Upravno sodišče je na podlagi odgovora Sodišča, povedalo, da nenavzočnosti tožnice na
pregledu ni mogoče opredeliti kot preprečevanje pregleda, saj ni bila o pregledu obveščena
vnaprej, čeprav bi morala biti, da bi ga bilo mogoče izvesti.
 Iz sodbe Sodišča je upravno sodišče povzelo, da tožnica ni bila dolžna pooblastiti očeta, zato
ker ne živi na kmetijskem gospodarstvu
 Tožnica je že pred spornim pregledom izvedla ukrepe, na podlagi katerih je lahko razumno
pričakovala, da je zadostila zahtevam za učinkovito preverjanje, ali izpolnjuje pogoje za
dodelitev kmetijskih pomoči.
 Potrebno skrbnost je pokazala s tem, da je navedla podatke preko katerih je bila dosegljiva in
s tem omogočila, da se zagotovi njena prisotnost, če bi bilo njeno sodelovanje nujno. Takoj
po tem, ko je izvedela za pregled, je tudi poklicala kontrolorko.
 Upravno sodišče je ugodilo tožbi, odpravilo je odločbo Agencije Republike Slovenije za
kmetijske trge in razvoj podeželja z dne 14. 12. 2006 in zadeva se je vrnila Agenciji v ponovni
postopek.

C-403/09 PPU DETIČEK

 Prvo slovensko vprašanje za predhodno odločanje (str. 261-262 Verica)

11
  Postopkovni koraki:
 pred IT- sodiščem teče postopek razveze ZZ
 IT- sodišče v tem postopku izda začasni ukrep začasne dodelitve in vzgojo otroka očetu in
nastanitve v Rim
 mama in hči odideta v SLO
 Okrožno MB to IT- odločbo razglasi za izvršljivo
 oče gre na Okrajnem Slovenska Bistrica v izvršbo (izročitev otroka v IT in nastanitev v zavod v
Rim v skladu z IT- odločbo)
 mama na Okrožnem MB predlaga začasni ukrep dodelitve otroka njej, za ta čas se izvršba na
Okrajnem SB odloži
 Okrožno MB ji ugodi, oče ugovarja, ugovor zavrnjen
 oče se zoper sklep Okrožnega MB pritoži na VSM
 VSM prekine postopek in pošlje predhodno vprašanje + predlaga za izvedbo nujnega
postopka
 Mama in hčera oditeta v SLO – gre v bistvu za ugrabitev – v Zgornje Poljčane. Na okrožno
sodišče v MB najprej oče vloži predlog za razglasitev te odločbe za izvršljivo v Sloveniji.
Odločba italijanskega sodišča je izvršljiva v SLO, tako gre oče v izvršbo  vsebina izvršbe je
vrnitev hčere k očetu oz. njena začasna namestitev v Rim do dokončanja razveze. Mama pred
okrožnim sodiščem v MB v drugem postopku, predlaga izdajo začasnega ukrepa dodelitve
hčere njej. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici je prikinilo postopek izvršbe do dokončanja
postopka izdaje začasnega ukrepa pred okrožnim sodiščem v MB. Okrožno sodišče v MB
ugodi mami in izda začasni ukrep. Oče v okviru tega postopka zdaj začasnega ukrepa je podal
ugovor, ki je bil zavrnjen. Zato je vložil pritožbo na Višje sodišče v MB. Višje sodišče pa pošlje
predhodno vprašanje na SEU.
 Vprašanji:
 1. Ali je sodišče v Republiki Sloveniji v skladu z določbo člena 20 Uredbe pristojno izdati
ukrepe zavarovanja v primeru, če je sodišče druge države članice, ki je po Uredbi pristojno za
odločanje o glavni stvari, že izdalo ukrep zavarovanja, ki je razglašen za izvršljiv v Republiki
Sloveniji?
 2. V primeru pritrdilnega odgovora sledi vprašanje, ali lahko slovensko sodišče z uporabo
nacionalnega prava (uporabo tega uzakonja člen 20 Uredbe) z izdajo ukrepa zavarovanja po
določbi člena 20 Uredbe spremeni oziroma razveljavi pravnomočen in izvršljiv ukrep
zavarovanja, izdan po sodišču v drugi državi članici, ki je po Uredbi pristojno za odločanje o
glavni stvari?“
 SEU je vprašanji preoblikovalo, ker nista bili zastavljeni dovolj abstraktno (gl. točko 32 sodbe)
 »Treba razlagati tako, da v okoliščinah, kakršne so v zadevi v glavni stvari, sodišču države
članice ne omogoča sprejetja začasnega ukrepa v zvezi s starševsko odgovornostjo, na
podlagi katerega bi se otroka, ki je na območju te države članice, v varstvo in vzgojo dodelilo
enemu od staršev, če je sodišče druge države članice, ki je na podlagi te uredbe pristojno za
odločanje o glavni stvari glede varstva in vzgoje otroka, že izdalo odločbo, s katero je otroka v
začasno varstvo in vzgojo zaupalo drugemu od staršev, in je bila ta odločba razglašena za
izvršljivo na območju prve države članice.«
 Višje sodišče v Mariboru imelo dolžnost zastavitve predhodnega vprašanja, ker je odločalo v
postopku pritožbe zoper začasno odredbo Okrožnega sodišča v Mariboru – ni bilo mogoče
vložiti pravnega sredstva na VS zoper odločbo Višjega sodišča

12
  Področje pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah (pred Lizbonsko so lahko predhodna
vprašanja na tem področju zastavila zgolj nacionalna sodišča, zoper katere ni bilo PS)
 Vprašanje se je zastavilo v postopku za izvršbo italijanske začasne odredbe, s katero je bil
otrok ločenih staršev dodeljen očetu – vprašanje glede razlage Uredbe Sveta 2201/2003
glede izvrševanja sodnih odločb v zakonskih sporih
 Sodišče je odločilo, da ta uredba sodišču ene DČ ne omogoča sprejetja začasnega ukrepa, na
podlagi katerega bi se otrok, ki je na območju te DČ, dodelil v varstvo enemu od staršev, če je
sodišče druge DČ, ki je pristojno za odločanje o glavni stvari glede varstva in vzgoje otroka, že
izdalo odločbo, s katero je otroka v začasno varstvo in vzgojo zaupalo drugemu od staršev, in
je bila ta odločba razglašena za izvršljivo na območju prve države članice (str. 282 Verica)
 VSM odločilo: Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: „Ugovoru
nasprotnega udeleženca se ugodi in se razveljavi sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št.
R 411/2008 z dne 09.12.2008. Zavrne se predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe z
dne 28.11.2008.«
 rezultat na Okrajnem SB (izvršba)? LE to sodišče bi lahko v skladu z uredbo upoštevalo sprem.
okoliščine, Okrožno MB pa NE. Po odločitvi SEU bi naj za to odločalo Okrajno sodišče v
Slovenski bistrici – če se odloči, da Antonelle ne bo vrnilo se naj opre na 11/VI člen Uredbe,
če pa se odloči za vrnitev pa je podlaga 11/VIII člen Uredbe.


C-603/10, Pelati, d. o. o

 predložitveno sodišče je bilo Upravno sodišče

 DS: Pelati d.o.o. vloži vlogo za izdajo dovoljenja za priznanje davčnih ugodnosti pri oddelitvi
dela podjetja in ustanovitvi novega podjetja; FURS jo zavrne, ker je v skladu z ZDavP1
prepozna…Direktiva takega pogoja, ki bi onemogočil vsebinsko presoje vloge, ne ureja; MF
potrdi odločbo FURS
 Družba Pelati je 30.6.2005 sprejela delitveni načrt, s katerim je predvidena oddelitev dela
podjetja in prenos podjetja na novoustanovljeno družbo à vse v Slo, ni čezmejnega elementa
 27.9.2005 vloži predlog za vpis statusnih sprememb pri pristojnem registrskem sodišču
 12.10.2005 vpis statusnih sprememb
 21.10.2005 vloži pri davčnem organu vlogo za priznanje davčnih ugodnosti pri taki statusni
spremembi (delitvi) à težava je bila v tem, da je davčni organ rekel, da so bili prepozni
 UPRAVNI POSTOPEK
 Davčni organ – Davčni urad LJ – ugotovi, da je bila družba preoblikovana ob vpisu statusnih
sprememb v sodni register – 12. 10. 2005
 Davčni organ zavrne vlogo družbe Pelati za priznanje davčnih ugodnosti, ker vloga ni bila
vložena najmanj 30 dni pred predvidenim datumom transakcije (vložena 21. 10. 2005, datum
transakcije je bil 12. 10. 2005)
 Pelati vloži pritožbo zoper zavrnilno odločbo (pri MF)
 Zatrjuje, da davčni organ sploh ni preučil, ali so izpolnjeni vsebinski pogoji za priznanje
davčnih ugodnosti iz ZDDPO-1, kar naj bi bilo v nasprotju z nacionalno in evropsko
zakonodajo
 Pritožba zavrnjena: MF pravi, da je rok jasen, transakcija je opravljena najkasneje ob vpisu
statusne spremembe v SR – priglasitev je pravočasna, če je opravljena pred vpisom v SR – ker
jo je pelati vložil prepozno, je treba vlogo zavreči (ne pa zavrniti kot jo je davčni urad)
 Družba pelati pri Upravnem sodišču RS vloži IZPODBOJNO TOŽBO
13
  Trdi, da je prekluzija kot sankcija za nespoštovanje 30 dnevnega roka v nasprotju z direktivo
 Navaja, da spoštovanje tega roka ni bilo v celoti odvisno od družbe, saj je potek roka odvisen
d vpisa statusne spremembe v SR s strani pristojnega sodišča
 ZDDPO-1 implementira določbe Direktive 90/434 (tudi za notranja razmerja)
 363. člen: izdaja dovoljenja za posamično transakcijo, vložitev vloge za izdajo dovoljenja s
strani prenosne družbe ali družbe prejemnice najmanj 30 dni pred predvidenim datumom
transakcije
 Kdaj se transakcija šteje za izvršeno ta zakon ne določa, organi uporabijo ZGD-1
 Vprašanje, zastavljeno SEU: Ali je treba 11 člen Direktive o skupnem sistemu obdavčitve za
prenose sredstev in kapitalizacije deležev razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, s
katero Republika Slovenija kot država članica, davčno ugodnost za gospodarsko družbo, ki
želi izvesti delitev (oddelitev dela družbe in ustanovitev nove družbe) pogojuje s
pravočasnostjo vloge za izdajo dovoljenja za priznanje davčnih upravičenj, ki oddelitvi ob
izpolnjevanju predpisanih pogojev sledijo, oziroma po kateri davčni zavezanec s potekom
roka davčne ugodnosti po nacionalni zakonodaji avtomatično izgubi
 Verica na strani 283: ali direktiva nasprotuje nacionalni ureditvi, ki davčno ugodnost za
gospodarsko družbo, ki želi izvesti delitev, pogojuje s pravočasnostjo vloge za izdajo
dovoljenja za priznanje davčnih upravičenj oziroma po kateri davčni zavezanec s potekom
roka davčne ugodnosti po nacionalni zakonodaji samodejno izgubi
 Spet neprimerno vprašanje, Sodišče EU ga preoblikuje
 Zanimivo je, da v tem primeru sploh ne gre za postopek iz direktive, ker ni čezmejnega
elementa, a Sodišče sodbo vseeno izda, saj je slovensko pravo za notranje primere povzeto
po direktivi za primere s čezmejnim elementom
 16. točka: »ni sporno, da se spor o glavni stvari nanaša na določbo nacionalnega prava, ki se
uporablja v povsem nacionalnem kontekstu«
 »kot je razvidno iz predložitvene odločbe, se je slo zakonodajalec odločil, ob prenosu
Direktive, da se davčna obravnava iz te direktive uporabi tudi za povsem notranje položaje
tako da velja za nacionalna in čezmejna prestrukturiranja enaka davčna ureditev.«
 »iz prakse Sodišča je razvidno, da kadar se z nacionalno zakonodajo za povsem notranje
položaje sprejmejo enake rešitve, kot jih določa pravo Unije, predvsem zato da se prepreči
diskriminacija državljanov ali morebitno izkrivljanje konkurence, je v interesu Unije, da se
zaradi izognitve prihodnjim različnim razlagam določbe ali pojmi, prevzeti iz prava Unije,
razlagajo enako, ne glede na okoliščine, v katerih se uporabljajo.«
 Direktiva 90/434 ne vsebuje nobene določbe o postopkovnih pravilih, ki jih morajo DČ
spoštovati pri priznavanju davčnih ugodnosti, določenih s to direktivo – ne ureja toreja
predhodnega dovoljenja, ki g določa Slo-zakonodaja
 Zato: postopkovna pravila v skladu z ustaljeno sodno prakso SEU izhajajo iz pravnega reda
vsake DČ po načelu postopkovne avtonomije DČ, a pod pogojem: ne sme iti kršeno načelo
enakovrednosti in načelo učinkovitosti
 načelo enakovrednosti je okej, v obravnavanem primeru ni kršeno, ker veljajo enaka
postopkovna pravila za čezmejne in interne situacije
 načelo učinkovitosti: s pravom EU je združljiva določitev razumnih rokov za vložitev sredstev
zaradi pravne varnosti
 nacionalna ureditev, ki davčne ugodnosti, določene z Direktivo, priznava samo pod pogojem
pravočasne vloge, ne pomeni kršitve načela učinkovitosti

14
  lahko pa kršitev načela povzročijo izvedbene določbe glede tega roka: obdobje, v katerem
teče 30-dnevni rok, ni odvisno od davčnega zavezanca, saj ne more natančno vedeti, kdaj
začne ta rok teči, niti kdaj ta rok poteče
 DČ imajo dolžnost, da določijo dovolj natančen, jasen in predvidljiv sistem rokov, da se
posamezniki lahko seznanijo s svojimi pravicami in dolžnostmi
 Treba je torej razlagati kot da direktiva ne nasprotuje nacionalnemu pravu, vendar mora
predložitveno sodišče ugotoviti, ali so izvedbene določbe glede tega roka, še zlasti določitev
njegovega začetka, dovolj natančne, jasne in predvidljive, da se lahko davčni zavezanci
seznanijo s svojimi pravicami, in se prepričati, da je tem mogoče priznati davčne ugodnosti,
določene s to direktivo
 Upravno sodišče sodbo zavrnilo
 Nato se zgodi revizija na VS, ki je predhodno odločbo uporabilo drugače
 spremeni sodbo upravnega sodišča tako, da se tožbi ugodi in se odpravita odločba Davčne
uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana in odločba Ministrstva za Finance.
Zadeva se vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.

C-541/11, Grilc vs. Slovensko zavarovalniško združenju (SZZ) GIZ

 direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti

 vprašanje zastavilo VS v primeru, ko je oškodovancu nastala škoda kot posledica prometne
nesreče v DČ, ki ni DČ njegovega stalnega prebivališča (Slovaška), in jo je povzročilo vozilo,
zavarovano v tej DČ
 Jožef Grilc je imel prometno nesrečo na Slovaškem. V takih primerih po pravo EU velja prvilo,
da odškodnino poskušaš izterjati od zavarovalnice povzročitelja, če ne uspeš mora biti v vsaki
DČ organ od katerega lahko dobiš povrnitev škode.
 Prometno nesrečo je povzročila oseba, ki je imela vozilo zavarovano pri zavarovalnici ČSOB
Poistovna Slovakia s sedežem v Bratislavi (Slovaška), katere pooblaščenka v Sloveniji je bila
Zavarovalnica Triglav d.d. Poslal odškodninski zahtevek tako zavarovalnici povzročitelja škode
kot tudi pooblaščeni zavarovalnici, vendar nobena od njiju nanj ni odgovorila v roku treh
mesecev
 Obrne se na Slovensko zavarovalno združenje. Gril ga toži.
 vprašanje: ali je treba določbo direktive razlagati tako, da je odškodninski organ v državi
članici stalnega prebivališča oškodovanca pasivno stvarno legitimiran v sodnem postopku, v
katerem oškodovanec, ki mu je nastala škoda kot posledica prometne nesreče v državi
članici, ki ni država članica njegovega stalnega prebivališča, in jo je povzročila uporaba vozila,
ki je zavarovano v državi članici in je običajno v državi članici, zahteva plačilo odškodnine, če v
treh mesecih po tem, ko je oškodovanec naslovil odškodninski zahtevek na zavarovalnico
vozila, ki je povzročilo prometno nesrečo, ali na njenega pooblaščenca za obravnavo
odškodninskih zahtevkov, zavarovalnica ali njen pooblaščenec za obravnavo odškodninskih
zahtevkov nista dala utemeljenega odgovora na odškodninski zahtevek?
 oziroma »ali je v pravdnem postopku za plačilo odškodnine pasivno stvarno legitimiran
odškodninski organ v DČ stalnega prebivališča oškodovanca, če v treh mesecih po tem, ko je
oškodovanec naslovil odškodninski zahtevek na zavarovalnico vozila, ki je povzročilo
prometno nesrečno, ta ni odgovorila na odškodninski zahtevek?«
 SEU skrajša vprašanje, ker je predolgo, sicer dovolj abstraktno zastavljeno
 SEU namerava odločiti z OBRALOŽENIM SKLEPOM, češ da odgovor na zastavljeno vprašanje
NE DOPUŠČA UTEMELJENEGA DVOMA (acte clair)

15
  Obrazloženi sklep = Sodišče izda sklep, kadar meni, da podaja tipičnega predhodnega
vprašanja ni potrebna (99. člen Poslovnika Sodišča)
 Na predlog sodnika poročevalca in po opredelitvi generalnega pravobranilca lahko Sodišče
na vprašanje, ki izpolnjuje pogoje po doktrini acte clair, odgovori z obrazloženim sklepom
 treba razlagati tako, prvič, lahko oškodovanec pod pogoji, določenimi v navedenem členu,
povračilo škode zahteva od odškodninskega organa , in drugič, da da mora biti ta zahtevek
nujno predhodno naslovljen na ta organ, kar pa ne vpliva na možnost oškodovanca, da nato,
če navedeni organ ne ugodi njegovemu zahtevku, po potrebi zadevo predloži krajevno
pristojnemu sodišču
 VS sprejme na podlagi tega sledečo sodbo: Ključna za odločitev v zadevi je ugotovitev, ali je
tožnik pred pravdo na toženo stranko naslovil odškodninski zahtevek. Sodišče Evropske unije
je namreč pojasnilo, da je tožena stranka lahko pasivno legitimirana v pravdi. Tožbeni
zahtevek bi bilo tako v konkretnem primeru (glede na izpolnjenost ostalih pogojev) mogoče
zavrniti le na podlagi ugotovitve, da tožnik predpravdnega zahtevka na toženo stranko ni
vložil.
 Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne temu sodišču v
novo sojenje.

C-162/13 VNUK

 Iz predložitvene odločbe izhaja, da je 13. avgusta 2007 pri spravljanju bal sena na podstrešje
skednja traktor s prikolico pri vzvratni vožnji na dvorišču kmetije z namenom prestavitve
prikolice v ta skedenj zadel lestev, na katero se je bil povzpel D. Vnuk, zaradi česar je ta padel.
D. Vnuk je zoper Zavarovalnico Triglav – zavarovalnico, pri kateri je imel lastnik traktorja
sklenjeno obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – vložil tožbo za plačilo 15.944,10
EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo, skupaj z zamudnimi obrestmi.
 Prvostopenjsko sodišče je ta tožbeni zahtevek zavrnilo. Zoper to odločitev je D. Vnuk vložil
pritožbo, ki jo je pritožbeno sodišče zavrnilo, pri čemer je poudarilo, da je na podlagi police
obveznega avtomobilskega zavarovanja krita škoda, ki nastane pri uporabi traktorja kot
prevoznega sredstva, ne pa škoda, ki nastane pri uporabi traktorja kot delovnega stroja
oziroma pogonskega stroja.
 Predložitveno sodišče je D. Vnuku dopustilo revizijo zoper odločitev pritožbenega sodišča, in
sicer glede vprašanja uporabe traktorja kot „vozila“ v smislu člena 15 ZOZP.
 Pojem promet in uporaba vozila v prometu uporabljajo tudi nekatere direktive EU, zato je
sodišče zastavilo vprašanje: Ali je treba pojem ‚uporaba vozila‘ v smislu določbe člena 3(1)
[Prve direktive] razlagati tako, da ne zajema okoliščin konkretnega primera, ko je
zavarovanec tožene stranke s traktorjem s prikolico pri spravljanju bal sena v prostorih
skednja zbil tožnika na lestvi, ker ni šlo za prometno situacijo?
 Sodišče: Pojem vozila je podrobneje pojasnjen v členu 1, točka 1, navedene direktive, in sicer
v tej direktivi „vozilo“ pomeni „motorno vozilo, ki je namenjeno za potovanje po kopnem in
ga poganja mehanska moč, vendar ne vozi po tirih, in priklopnik, s prikolico ali brez“
 Ugotoviti je treba, da traktor s prikolico ustreza tej opredelitvi. V zvezi s tem je treba
poudariti, da za to opredelitev ni pomembno, za kakšno uporabo zadevnega vozila gre ali bi
lahko šlo. Zato dejstvo, da se traktor, po potrebi s prikolico, v nekaterih okoliščinah lahko
uporablja kot poljedelski delovni stroj, ne vpliva na ugotovitev, da tako vozilo ustreza pojmu
„vozilo“ iz člena 1, točka 1, Prve direktive.

16
  Vendar pa iz tega ne izhaja nujno, da za traktor s prikolico obstaja obveznost zavarovanja
civilne odgovornosti iz člena 3(1) navedene direktive. Mora biti to vozilo običajno na ozemlju
DČ + DČ lahko iz tega pojma izvzame nek seznam vozil, o katerem obvesti EK in ostale DČ
 Glede tega pojma namreč niti člen 1 Prve direktive niti njen člen 3(1), pa tudi nobena druga
določba te direktive ali kakšne druge direktive o obveznem zavarovanju ne napotujejo na
pravo držav članic. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pa tako iz zahtev po enotni
uporabi prava Unije kot iz načela enakosti izhaja, da je treba izraze določbe prava Unije, ki se
za opredelitev svojega smisla in pomena ne sklicuje posebej na pravo držav članic, običajno
razlagati samostojno in enotno v celotni Evropski uniji, in sicer ob upoštevanju ne le izrazov
te določbe, ampak tudi njenega okvira ter ciljev, ki jim sledi ureditev, katere del je ta določba
(glej v tem smislu sodbo Omejc, C-536/09
 Nato sodišče ugotovi, da gre v različnih jezikovnih različicah te določbe izmenično za »vožnji v
prometu«, medtem ko v drugih zgolj za »uporabo vozila«, ali pa zgolj za »vozilo« (prvi smisel
namiguje, da v konkretni zadevi ne nastopi civilna odgovornost, medtem ko druga dva
vlečeta bolj v smer, da civilna odgovornost nastopi tudi v primeru uporabe vozila kot
delovnega objekta)
 Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da povsem dobesedna razlaga ene ali več jezikovnih
različic večjezikovnega besedila prava Unije, ki bi izključevala druge, ne more prevladati, saj
je treba pravne predpise Unije zaradi njihove enotne uporabe razlagati enotno, med
drugim ob upoštevanju različic v vseh jezikih (glej v tem smislu sodbi Jany in drugi, C-268/99,
EU:C:2001:616, točka 47 in navedena sodna praksa, in Komisija/Španija, C-189/11,
EU:C:2013:587, točka 56 in navedena sodna praksa). Če so med jezikovnimi različicami
besedila določbe Unije razlike, je treba zadevno določbo razlagati glede na splošno
sistematiko in namen ureditve, katere del je (glej v tem smislu sodbe ZVK, C-300/05,
EU:C:2006:735, točka 16 in navedena sodna praksa; Haasová, C-22/12, EU:C:2013:692, točka
48, in Drozdovs, C-277/12, EU:C:2013:685, točka 39).
 V zvezi s tem je treba poudariti, da nobena od direktiv o obveznem zavarovanju ne vsebuje
opredelitve pojmov „nesreča“, „škoda“, „promet“ ali „uporaba vozil“ v smislu teh direktiv.
(sistematična razlaga)
 Vendar pa je treba pojme razlagati ob upoštevanju dvojnega cilja varstva oškodovancev
nesreč, ki jih povzroči motorno vozilo, ter liberalizacije gibanja oseb in pretoka blaga z vidika
uresničitve notranjega trga, za kar si prizadevajo te direktive (teleološka razlaga)
 Poleg tega je iz razvoja ureditve Unije na področju obveznega zavarovanja razvidno, da si je
zakonodajalec Unije stalno prizadeval za izpolnitev in krepitev tega cilja varstva
oškodovancev nesreč, ki jih povzročijo vozila. (zgodovinska razlaga)
 Glede na navedeno in zlasti glede na cilj varstva, ki mu sledijo Prva, Druga in Tretja direktiva,
ni mogoče šteti, da je zakonodajalec Unije s področja varstva, ki ga te direktive dajejo, želel
izključiti oškodovance nesreče, ki je povzročena z vozilom ob njegovi uporabi, če je slednja
skladna z običajno funkcijo tega vozila
 člen 3(1) Prve direktive treba razlagati tako, da pojem „uporaba vozil“ iz tega člena zajema
vsakršno uporabo vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila. Tako bi navedeni
pojem lahko zajemal okoliščine, kakršne so v zadevi v glavni stvari, in sicer premik s
traktorjem na dvorišču kmetije za prestavitev prikolice tega traktorja v skedenj, kar pa mora
preveriti predložitveno sodišče.

17
  VS RS je sodbi ugodilo, razveljavilo odločitvi 1. in 2. stopenjskega sodišča in vrnilo zadevo v
odločanje 1. stopenjskemu sodišču, ki naj odloči, ali je šlo za običajno ali neobičajno funkcijo
uporabe vozila

C-207/14, SAVA ROGAŠKA

 Hotel podal vlogo pri ministrstvu za priznanje imena mineralne vode, ki se črpa iz določene
vrtine
 Ministrstvo zavrnilo češ da se iz iste vrtine že črpa voda s priznanim imenom Donat Mg
 Družba sprožila spor pred Upravnim sodiščem, češ da se ne črpa voda iz istega izvira in da je
treba razlikovati med izrazoma »izvir« in »vodonosnik«
 Revizija proti odločbi Upravnega, ker naj bi napačno razlagalo pojem izvir
 VS pojasni, da je vezano na ugotovitve dejanskega stanja na nižjih stopnjah, iz ugotovitev
katerega izhaja, da imata vrtini isti podzemni vodni vir in da je s pojmom „skupni podzemni
vodni vir“ mišljeno „vodno telo istega vodonosnika“
 Predložitveno sodišče ugotavlja, da na tem področju sodna praksa Sodišča še ni oblikovana,
zato sprašuje, kako je treba razlagati izraz „naravna mineralna voda, ki izvira iz istega izvira“ v
smislu člena 8(2) Direktive 2009/54.
 Sodišče: Kot pa je poudaril generalni pravobranilec v točki 48 sklepnih predlogov, je dejstvo,
da ima voda izvor v istem podzemnem viru, nujni, vendar ne zadostni pogoj za to, da bi se
štelo, da ta voda izvira iz istega izvira v smislu člena 8(2) Direktive 2009/54. Treba je namreč
poudariti, da opredelitev narave mineralne vode, na katero je opozorjeno v točki 24 te
sodbe, dopolnjuje drugi pododstavek, ki določa, da „[je mogoče] [n]aravno mineralno vodo
[…] jasno razlikovati od navadne pitne vode […] zaradi njene narave, za katero [so značilni]
vsebnost mineralnih snovi, elementov v sledeh in drugih sestavin in, kjer je to ustrezno,
[določeni učinki,] [ter] zaradi enake čistosti kakor na izvoru, obe značilnosti se ohranjata
zaradi podzemnega izvora takšne vode […]“. Ker so torej naravne mineralne vode
opredeljene tudi glede na svojo sestavo, je treba ugotoviti, da imajo značilnosti naravne
mineralne vode pri prepoznavanju te vode odločilno vlogo.
 Namen celotnega člena 8 Direktive 2009/54 je torej zagotoviti, da ime izvira naravne
mineralne vode ali navedba kraja njegovega izkoriščanja potrošniku vsakokrat omogoči, da
ob nakupu nedvoumno prepozna poreklo zadevne vode in da prek tega imena ali navedbe
neko naravno mineralno vodo razlikuje od vseh drugih.
 predvsem značilnosti naravne mineralne vode so tiste, ki določajo identiteto izvira, iz
katerega izvira. Torej je treba pojem naravne mineralne vode, „ki izvira iz istega izvira“, v
bistvu razlagati tako, da se nanaša na naravno mineralno vodo, ki nima le svojega izvora v
istem podzemnem vodnem viru, temveč ima tudi enake značilnosti.
 Iz zgornjih ugotovitev izhaja, da je treba ob upoštevanju opredelitve naravne mineralne vode
iz Priloge I k Direktivi 2009/54, splošne sistematike te direktive in cilja, ki mu sledi, na
postavljeni vprašanji odgovoriti, da je treba pojem „naravna mineralna voda, ki izvira iz istega
izvira“ iz člena 8(2) te direktive razlagati tako, da označuje naravno mineralno vodo, ki izteka
ali se črpa iz enega ali več naravnih iztokov ali vrtin in ima izvor v istem podzemnem vodnem
viru, če ima ta voda v vseh teh naravnih iztokih ali vrtinah enake lastnosti glede na merila iz
Priloge I k navedeni direktivi, ki so stalne v okviru naravnih nihanj.
 VS RS: Reviziji se ugodi. Sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, IV U
79/2012-8 z dne 2. 10. 2012 se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odpravi odločba
18
 Republike Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 33203-54/2011/14
z dne 26. 2. 2012, ter se zadeva vrne Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v
ponoven postopek.

Primer Prizma, C-331/14

 P. Kezić je od leta 1995 registriran kot samostojni podjetnik, ki svojo dejavnost izvaja kot
fizična oseba pod firmo „Trgovina Prizma“ (firma = ime gospodarske družbe ali s.p. –ja)
 P. Kezić med letoma 1998 in 2002 kupil sedem zemljiških parcel, in sicer ne kot samostojni
podjetnik, temveč kot fizična oseba. Dve od teh parcel je v letih 1998 in 2000 kupil od fizične
osebe, medtem ko je pet drugih kupil v letih 2001 in 2002 od gospodarske družbe. Pri teh
različnih nakupih P. Keziću ni bilo treba plačati DDV. P. Kezić je med letoma 2001 in 2003
pridobil potrebna upravna dovoljenja za gradnjo trgovskega centra na navedenih sedmih
parcelah. Nato je kot samostojni podjetnik maja 2003 začel gradbena dela – na parcelah je
zgradil trgovski center. Del parcel je vknjižil kot sredstva svojega podjetja, del kot svoje
osebno premoženje. Potem je prodal to gospodarskima družbama. Tako je na eni strani del
trgovskega centra in pet parcel, na katerih je bil ta del zgrajen, prodal kot samostojni
podjetnik in pri tem kupcema obračunal izstopni DDV, na drugi strani pa je dve sporni
zemljišči in drugi del trgovskega centra, ki je na teh stal, prodal kot fizična oseba, ne da bi pri
tem obračunal izstopni DDV.
 Pristojni davčni organ, ki je menil, da prodaja spornih zemljišč spada v okvir gospodarske
dejavnosti, ki jo P. Kezić opravlja kot samostojni podjetnik, je z odločbo z dne 26. oktobra
2004 v zvezi s to prodajo od njega zahteval plačilo DDV. Ministrstvo za finance je zavrnilo
njegovo pritožbo zoper to odločbo kot neutemeljeno. Upravno sodišče je to odločbo potrdilo,
poleg tega je Vrhovno sodišče s sodbo z dne 25. maja 2011 revizijo, ki jo je vložil P. Kezić,
zavrnilo. Ustavno sodišče pa je to sodbo razveljavilo in zadevo z odločbo z dne 21. novembra
2013 vrnilo Vrhovnemu sodišču v novo odločanje, ker VS ni pojasnilo stranki, zakaj ne bo
poslalo predhodnega vprašanja, čeprav se je zagovornika Kezića stalno sklicevala na prakso
SEU (tudi to naj bi namreč spadalo v sodno varstvo).
 To je zastavilo vprašanje: "Ali je treba določbe členov 2, točka 1, in 4(1) Šeste direktive
razlagati tako, da je treba šteti, da oseba že zaradi tega, ker zemljišč ne vknjiži med osnovna
sredstva svojega podjetja, teh zemljišč ne vključi v sistem DDV in zato ob njihovi prodaji ni
davčni zavezanec za obračun in plačilo izstopnega DDV?"
 Iz besedila člena 2, točka 1, Šeste direktive izhaja, da mora za to, da je transakcija predmet
DDV, davčni zavezanec „del[ovati] kot tak“. Nasprotno davčni zavezanec, ki opravi zasebno
transakcijo, ne ravna kot davčni zavezanec in ta ni predmet DDV
 v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pojem „davčni zavezanec“ opredeljen v povezavi s
pojmom „gospodarska dejavnost“, ki v skladu s členom 4(2) Šeste direktive obsega vse
dejavnosti proizvajalcev, trgovcev in oseb, ki opravljajo storitve, in zlasti transakcije, ki
zajemajo izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu
doseganju dohodka
 upoštevno merilo za presojo to, da je zadevna oseba dejavno delovala pri prodaji zemljišč s
tem, da je uporabila podobna sredstva kot proizvajalec, trgovec ali oseba, ki opravlja storitve
v smislu člena 4(2) Šeste direktive, kot je zlasti priprava zemljišča ali izvajanje preizkušenih
metod trženja, /.../ tako da se prodaja zemljišča, namenjenega gradnji, v takem primeru ne
more šteti zgolj za izvrševanje lastninske pravice njenega imetnika

19
  [Posledično] zadevna prodaja zemljišč ne pomeni zgolj izvrševanja lastninske pravice P.
Kezića, temveč v resnici spada v okvir njegove podjetniške gospodarske dejavnosti – deloval
je v okviru gospodarske dejavnosti

C-526/14, KOTNIK IN DRUGI vs. RS

 Dejansko stanje: Leta 2007/08 glabalna finančna kriza,

 SLO sprejela interventni zakon, s katerim je bila ustanovljena »slaba banka« – družba za
upravljanje terjatev bank (DUTB)  naloga je bila poskusiti rešiti banke pred propadom.
država je želela dati tudi finančno injekcijo bankam – šlo je za 5 bank  NLB, Faktor Banka, A-
banka Vipa, ProBanka in NKBM. Gorenjska banka ni bila zajeta v ukrepe banke Slovenije.
DUTB naj bi upravljala s slabimi terjatvami bank, tako naj bi se zagotovil finančni priliv.
Potrebna naj bi bila odobritev EK, saj je šlo v bistvu za državno pomoč. Državna pomoč je
načeloma prepovedana. V nekaterih primerih, pa že samo pravo EU pove, kdaj so izjemoma
državne pomoči dovoljene. (Ali gre za državno pomoč je diskutabilno (A Banka je državna
banka, torej je DOLŽNA zagotavljat sredstva, da ta preživi).) EK je zaostrila pogoje za pomoč;
preden daja država pomoč, morajo najprej prispevati lastniki – delničarji banke in imetniki
npr. podrejenih obveznic,…
 EK je sprejela problematično sporočilo, ki je določala pogoje za določitev državne pomoči
bankam. Kasneje je z drugim sporočilom te pogoje še zaostrila  najprej morajo k reševanju
banka prispevati lastniki (delničarji) in tudi imetniki določenih finančnih instrumentov bank
(osebe, ki imajo v lasti podrejene obveznice).
 BAIL IN – reševanje banke s strani lastnikov (BAIL OUT – reševanje banke s pomočjo
davkoplačevalcev). BURDEN SHARING – pravilo delitve bremena; najprej naj brez ostanejo
lastniki, da se reši banka, nato imetniki obveznic, šele potem naj država da finančno injekcijo
banki iz davkoplačevalskega denarja, nato gre iz depozitov oziroma od deponentov (varnih je
samo do 100.000€ - če gre banka v stečaj, ne povrne to država).
 Po krizi je EK sprejela novo sporočilo o bančništvu (avgust 2013), Slovenija pa je septembra
2013 ugotovila primanjkljaje v bankah (opravljeni testi, ki so pokazali, da bo šla banka brez
pomoči v stečaj). Gorenjska banka pravi, da so izračuni drugačni, zato se Banka Slovenije njih
z ukrepi ne dotika, ostale banke pa ja. RS sprejme novelo zakona o bančništvu, ki takih
ukrepov razlastitve,… ni omogočal. Ta novela ZBAN-1 je stopila v veljavo novembra 2013;
našteva vse te drastične ukrepe. Slovenija tudi ves čas v stiku z EK (»kaj moramo narediti, da
bo dovoljena državna pomoč«). V pogajanju z EK dobi Slo signal, da mora porezati lastniški
kapital in določene imetnike finančnih instrumentov. Nekateri trdijo, da je sporočilo o pravu
samo soft-law, zakaj se ni Slo dogovorila za kakšne mehkejše instrumente? Država in Banka
Slo pa trdijo, da če ne narediš točno kar želi EK, nisi mogel dobiti zelene luči za drž pomoč.
 Decembra 2013 izda Slo odločbe tem bankam, da odrežejo, razlastijo cel set imetnikov (izbris
lastnikov) in tudi imetnikov podrejenih obveznic + imetnikov delnic. 18.12.2013, ko je bil
izbris opravljen, da EK zeleno luč državni pomoči.
 Tisti, ki ostanejo brez svojega kapitala se s takim ukrepom ne strinjajo. Gre za zahtevo za
oceno ustavnosti zakona za banke na US. Prav tako dajo Kotnik,… še pobudo.
 Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v
okviru finančne krize od 1 avgusta 2013 dalje --> spodbija se, da to sploh ni zavezujoče pravo,
da gre za soft law
 Novela Zakona o bančništvu

20
  Odločbe Banke Slovenije o uvedbi izrednih ukrepov in prenehanju kvalificiranih obveznosti
ter o povečanju osnovnega kapitala na podlagi vpisa in vplačila novih delnic s strani RS
 Ocena ustavnosti zakona na Ustavnem sodišču (zahteva DS RS in Varuha in pobuda Tadeja
Kotnika).
 Združitev postopkov zaradi skupnega obravnavanja in odločanja
 US postavi predhodna vprašanja glede pravne narave Sporočila Komisije o bančništvu
 1. vprašanje: Ali je treba Sporočilo o bančništvu razlagati kot da ima zavezujoče učinke?
 učinek sprejetja pravil ravnanja, ki so vsebovana v navedenem sporočilu, je omejen na
samoomejitev Komisije pri izvrševanju njene diskrecijske pravice, tako da mora Komisija, če ji
država članica priglasi načrt državne pomoči, ki je v skladu s temi pravili, načeloma ta načrt
odobriti. Na drugi strani, države članice ohranijo možnost, da Komisiji priglasijo načrte
državnih pomoči, ki ne izpolnjujejo meril iz tega sporočila, in v izjemnih okoliščinah lahko
Komisija take načrte odobri.“ (alternativni ukrep bi lahko bil npr. Konverzija kvalificiranih
obveznosti – upniki banke bi postali lastniki delnic banke. Vendar se je RS odločila za 100%
rezanje)
 Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v
okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 dalje (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o
bančništvu) je treba razlagati tako, da za države članice nima zavezujočega učinka
 Sporočilo o bančništvu zavezuje samo tistega, ki ga je izdal, torej EK, DČ bi lahko predlagala
kaj drugega.
 Sodišče torej pravi, da je to zgolj soft law, vendar pa de facto DČ, ki se ne drži tega Sporočila
tvega, da ji EK ne potrdi državne pomoči
 2. vprašanje: je treba člene od 107 PDEU do 109 PDEU razlagati tako, da nasprotujejo točkam
sporočila o bančništvu v delu, v katerem za odobritev državne pomoči določajo pogoj
porazdelitve bremena med delničarji in podrejenimi upniki?
 Uporaba člena 107(3)(b) PDEU kot pravne podlage je še toliko bolj upravičena zaradi
okoliščine, da so v okviru svetovne finančne krize, zaradi katere je bilo sprejeto to sporočilo,
resne motnje prizadele gospodarstvo številnih držav članic:
 ukrepe porazdelitve bremena je mogoče razumeti tako, da so namenjeni preprečitvi uporabe
zgolj državnih pomoči kot instrumenta za odpravo finančnih težav zadevnih bank
 pri nasprotni rešitvi bi obstajalo tveganje povzročitve izkrivljanja konkurence, saj bi banke,
katerih delničarji in podrejeni upniki ne bi prispevali k zmanjšanju kapitalskega primanjkljaja,
dobile višjo državno pomoč od tiste, ki bi zadoščala za odpravo preostalega kapitalskega
primanjkljaja
 3. vprašanje: Ali je treba načelo varstva legitimnih pričakovanj in pravico do zasebne lastnine
razlagati tako, da nasprotujeta točkam Sporočila o bančništvu v delu, v katerem za odobritev
državne pomoči določajo pogoj porazdelitve bremena med delničarji in podrejenimi upniki?
 6. vprašanje: je treba sporočilo o bančništvu razlagati tako, da sta ukrepa pretvorbe ali odpisa
podrejenih instrumentov nujen in zadosten pogoj za to, da je državna pomoč, ki spada na
področje uporabe tega sporočila, razglašena za združljivo z notranjim trgom, ali pa za
odobritev navedene pomoči zadostuje, da se podrejeni instrumenti pretvorijo ali odpišejo v
sorazmernem delu?
 Država članica pred dodelitvijo kakršne koli državne pomoči ni zavezana bankam v težavah
naložiti, da podrejene instrumente pretvorijo v lastniški kapital ali jih odpišejo niti da
zagotovijo, da ti instrumenti v celoti prispevajo h kritju izgub. Vendar v takem primeru ne bo
mogoče šteti, da je bila načrtovana državna pomoč omejena na najmanjšo potrebno, kot

21
 zahteva točka 15 sporočila o bančništvu. Država članica in banke, upravičene do načrtovanih
državnih pomoči, tvegajo, da bo Komisija izdala odločbo, v kateri bo navedene pomoči
razglasila za nezdružljive z notranjim trgom

 Rezultat: Pred US uspejo samo s kršitvijo sodnega varstva – ker ni bilo možne nobene
pritožbe pooblaščencev. Možnost so imele samo banke, ki pa tega niso izkoristile. Imele so
sodno varstvo nasproti Banke Slo samo banke, ki so rezanje izvedle, ne pa tisti, ki so bili s tem
prizadeti. Vse kar je zakon predvidel, je bilo samo odškodninsko varstvo, niso pa mogli
napasti odločb po sodni poti, v upravnem sporu.
 Imetnikom izbrisanih oziroma konvertiranih kvalificiranih pravic na podlagi izpodbijane
ureditve ni bilo omogočeno, da bi lahko v svojem imenu sodno izpodbijali konstitutivno
dokončno odločbo Banke Slovenije, saj jim ZBan-1 ni priznaval aktivne legitimacije v takem
sporu (zgolj odškodninsko sodno varstvo)
 Po drugi strani US ni ugotovilo kršitve pravne varnosti in predvidljivosti (načela jasnosti in
določnosti), retroaktivnosti (ni šlo za pridobljene pravice ali pravno zavarovano pričakovanje),
lastninske pravice (iz ustave ne izhaja dolžnost države, da upniku povrne izgubljene
investicije) in načela enakosti (ni bilo podano neenako obravnavanje upnikov podrejenih
obveznic iz RS in iz drugih DČ, poleg tega pa tudi ni bilo kršitve načela enakosti v razmerju
med imetniki podrejenih obveznic in imetnikov bančnih depozitov, saj različno ureditev
upravičuje v bistvenem drugačen položaj teh dveh kategorij oseb – podrejene obveznice so
bistveno bolj tvegan pravni instrument)
 POSLEDICA ODLOČBE US RS: Predlog novega Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov
kvalificiranih obveznosti bank („ZPSVIK“)
 Ta zakon ureja odškodninsko odgovornosti Banke Slovenije za škodo, ki je nastala
oškodovancem
 Ti imajo še druge podlage, vprašanje pa koliko bi bili uspešni z njimi
 Na podlagi prava EU: odškodninska odgovornost RS, EU ali pa obeh (joint liability)?
 Na podlagi slovenskega prava: odškodninska odgovornost RS, Banke Slovenije, poslovnih
bank, organov vodenja in nadzora bank ter delničarjev bank?

C-256/15, NEMEC

 Zaradi suše si je gasilsko društvo sposojalo cisterno, v katero so dajali vodo od prebivalcev,
ker veliko časa ne vrne, g. Nemec toži na povračilo stroškov z obrestmi.
 Nemec je najemodajalec cisterne, gasilsko društvo najemnik (sklenili so pogodbo leta 1993)
 Srž spora so obresti, saj so mu glavnico že priznali
 Zaplete se glede načela ne ultra alterum tantum (obresti se ustavijo, ko dosežejo višino
glavnice), ki je bilo drugače urejeno v ZOR in OZ, vprašanje ali se aplicira na situacije pred
sprejetjem OZ – OZ imel določbo, ki pravi da samo za razmerja po njegovem sprejetju;
 Težava je nastala, saj je bil vmes sprejet OZ (Obligacijski zakonik), ki je stopil v veljavo
1.1.2002. prej je obligacijska razmerjal urejal ZOR – zakon o obligacijskih razmerjih (zvezni
zakon). OZ je več ali manj enak ZOR-u. Spremenil je le malenkosti – ena od teh malenkosti je
določala Ne ultra alterum tantum – ko obresti dosežejo glavnico, nehajo teči. To so
napačno uvrstili v splošni del, v mislih pa so imeli, da bi se nanašal samo na pogodbene
obresti – napaka. To pravilo naj bi varovalo dolžnike, ki upnikom ne vrnejo denarja.

22
  Nemec zaradi tega ni dobil vseh obresti, ki jih je zahteval. OZ je v prehodnih določbah
določala, da se uporablja za vsa razmerja, ki so nastala od 1.1.2002. tako to pravilo ne more
priti v poštev, saj je spor nastal prej.

 USRS je 2006 razveljavilo ta člen  US je reklo, da te določbe pravila Ne ultra alterum

tantum, veljajo tudi za razmerja, ki so nastala pred 2002. 1 leto po tem, je DZ razveljavil ta
člen za zamudne obresti in je ostal ta člen le za pogodbene obresti, kot je bilo v osnovi
mišljeno, ko je prišlo do napake.

 Zadeva v tej pravdi je bila pravnomočno zaključena – dobil je glavnico in določene obresti.
Po njegovem mnenju je ostal brez ok. 84.000 EUR. Vložil je odškodninsko tožbo proti RS. Trdil
je, da mu je ta škoda v obliki neizplačanih obresti, ker je RS s tem pravilom za zamudne
obresti, kršila tudi določeno Direktivo EU. Pravi, da je zaradi tega RS odškodninsko
odgovorna. Ta direktiva govori o zamudah s plačili, RS jo je implementirala v poseben zakon
glede zamud s plačili. Dir. zelo splošno reče,da obresti pripadajo, dokler ni plačila.

 G. Nemec ostane brez približno 80.000€, ker mu ne povrnejo teh obresti. Vloži odškodninsko
tožbo proti Sloveniji, saj naj bi kršila pravo EU (sodna praksa – doktrina Frankowich). Kršena
naj bi bila direktiva 2000/32, ki govora o zamudah s plačili, Slovenija jo je tudi
implementirala. Ne omenja problematike Ne ultra,… pravipa, da pripadajo obresti, dokler ni
plačila. G. Nemec in odvetnik trdijo, da morajo biti obresti, dokler ni plačila, kar naj bi pravila
ta direktiva. Prvo in drugostopenjsko sodišče trdi, da se ta direktiva ne more uporabljati za
Nemca (mu ne ugodijo). Vrhovno sodišče pa te direktive ni znalo razlagati, zato postavi
vprašanje
 Sodišče EU reče, da se direktiva za Nemca uporabi, AMPAK, da Ne ultra alterum tantum ni v
nasprotju z direktivo. Je pa zelo slabo obrazloženo. Direktiva je bila zelo nejasno napisana. G.
Nemec v zadevi ni uspel, Vrhovno sodišče revizijo zavrne in potrdi odločitev 1. in 2.
stopenjskega sodišča, da Slovenija ni kršila prava EU

C-296/15, MEDISANUS

 Družba Medisanus je izpodbijala zahtevo (v razpisni dokumentaciji javnega naročila

bolnišnice Murska Sobota) po nacionalnem poreklu zdravil iz plazme, in od bolnišnice
zahtevala, naj to zahtevo prekliče in zato spremeni razpisno dokumentacijo. Ker lahko Zavod
RS za transfuzijsko medicino (ZTM) edini zbira kri v Sloveniji, naj bi lahko namreč po definiciji
edini dobavljal zdravila iz plazme, zbrane v Sloveniji, in tako edini izpolnjeval zahtevo po
nacionalnem poreklu plazme, določeno v navedeni dokumentaciji. Taka zahteva pa naj bi bila
v nasprotju s pravom Unije.
 Družba Medisanus je zato zavrnitev svojega zahtevka izpodbijala pred Državno revizijsko
komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil
 Ta komisija je poseben nacionalni organ, urejen z Zakonom o pravnem varstvu v postopkih
javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11), ki ima izključno pristojnost za odločanje o
zakonitosti odločb, ki so jih sprejeli naročniki v okviru postopkov javnega naročanja.

Sodišče EU preuči, ali lahko šteje Državno revizijsko komisijo kot court/tribunal

 Točka 32, 33 in nasl.: »ali ima organ status „sodišča“ v smislu člena 267 PDEU je odvisno od
skupka elementov, kot so zakonska podlaga tega organa, njegova stalnost, obveznost
njegove sodne pristojnosti, kontradiktornost postopka, njegova uporaba pravnih pravil in
njegova neodvisnost«
23
  »Država revizijska komisija ni povezana z javnimi organi, katerih odločbe nadzira. Poleg tega
imajo njeni člani, kar zadeva njihovo imenovanje ter trajanje in razloge za prenehanje
njihovega mandata, zagotovljena vsa jamstva, določena z Zakonom o sodniški službi, tako da
je njihova neodvisnost zagotovljena.«
 Poleg tega je ta komisija določena z Zakonom o pravnem varstvu v postopkih javnega
naročanja, na podlagi katerega je stalna, njena sodna pristojnost pa obvezna.
 uporablja tudi Zakon o pravdnem postopku in svoj poslovnik, ki je bil objavljen
 njene odločbe postanejo pravnomočne, začne odločati na podlagi zahtevka
 postopek pred organom je kontradiktoren
 Iz tega sledi, da Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil
izpolnjuje merila za to, da jo je mogoče šteti za „sodišče države članice“ v smislu člena 267
PDEU, in je vprašanje, ki ga je postavila Sodišču, dopustno.
 Slovenska vlada se je v pisnem stališču in na obravnavi sklicevala na člen 168(7) PDEU za
utemeljitev, da človeška kri in njene komponente pomenijo „vir“ in ne blago v smislu člena 34
PDEU.
 nič ne nasprotuje temu, da so zdravila iz človeške krvi ali plazme zajeta v opredelitvi pojma
„blago“ v smislu določb Pogodbe DEU o prostem pretoku blaga, ob upoštevanju posebej
široke razlage tega pojma v sodni praksi Sodišča zlasti glede zdravil ter krvi in komponent krvi
--> zdravila iz človeške krvi ali plazme so blago v smislu 34. člena PDEU
 poleg tega so zdravila iz postopka v glavni stvari „proizvodi“ v smislu člena 1(2)(a) in (c)
Direktive 2004/18, ki se lahko ocenijo v denarju in ki so lahko predmet poslovnih transakcij.
 Okoliščina, da je predložitveno sodišče vprašanje za predhodno odločanje oblikovalo tako, da
se je sklicevalo na nekatere določbe prava Unije, ni ovira za to, da mu Sodišče predloži vse
elemente razlage, ki so lahko uporabni pri sojenju v zadevi, o kateri odloča, ne glede na to, ali
jih predložitveno sodišče v vprašanjih navaja
 Glede določb prava Unije, za katerih razlago predložitveno sodišče prosi Sodišče, pa je treba
najprej presoditi, ali se za položaj, kakršen je v postopku v glavni stvari, uporabljajo člen 83
Direktive 2001/83, člen 4(2) Direktive 2002/98 in člen 18 PDEU.
 Direktivi se v okoliščinah konkretnega spora ne uporabljata
 18. člen pa predstavlja splošno določbo nediskriminacije, katere specialnejši zakon, ki se
uporablja v konkretnem primeru je določba 34 člena PDEU
 člen 18 PDEU se samostojno uporablja le v položajih, ki jih ureja pravo Unije in za katere
Pogodba ne določa posebnih pravil glede prepovedi diskriminacije
 Člen 34 PDEU pa v povezavi s členom 36 navedene pogodbe med drugim prepoveduje vse
diskriminatorne omejitve prostega pretoka blaga in tako določa posebna pravila glede
prepovedi diskriminacije glede na člen 18 PDEU.
 V zvezi s tem je treba spomniti na ustaljeno sodno prakso Sodišča, v skladu s katero se
prepoved ukrepov z enakim učinkom kot količinske omejitve, določena v členu 34 PDEU,
nanaša na vse ukrepe držav članic, ki bi lahko neposredno ali posredno, dejansko ali
potencialno ovirali uvoz med državami članicami (ponovitev formule Dassonville)
 Področje z direktivami ni izčrpno harmonizirano, zato je treba presojati primer tudi z vidika
primarnega prava, poleg tega relevantne določbe PDEUja za področje zdravstvene politike
odkazujejo na določbe v povezavi s prostim pretokom blaga
 bolnišnica s tem, da po določitvi zahteve po nacionalnem poreklu ni navedla izraza „ali
enakovredno“, ni le odvrnila gospodarskih subjektov, ki imajo podobna zdravila, da bi se
prijavili na javni razpis, ampak je tudi ovirala uvozne tokove v trgovini med državami

24
 članicami, ker je trg z zdravili iz slovenske plazme pridržala le za ZTM. Bolnišnica s takim
ravnanjem ni spoštovala niti člena 2 Direktive 2004/18, niti njenega člena 23(2) in (8), niti
člena 34 PDEU
 ali je lahko ta omejitev, kot sta med drugim navedli slovenska vlada in Komisija, upravičena
zaradi varovanja javnega zdravja (glej po analogiji sodbo z dne 9. decembra 2010,
Humanplasma, C-421/09)
 pri presoji, ali država članica spoštuje načelo sorazmernosti na področju javnega zdravja,
upoštevati dejstvo, da sta zdravje in življenje ljudi najpomembnejša med dobrinami in
interesi, varovanimi s Pogodbo DEU, in da države članice določijo raven, na kateri želijo
zagotoviti varovanje javnega zdravja, in kako naj se ta raven doseže. Ker je ta raven v državah
članicah lahko različna, je treba tem priznati polje proste presoje
 Vendar iz sodne prakse Sodišča izhaja tudi, da je ureditev, ki lahko omejuje temeljno
svoboščino, zagotovljeno s Pogodbo DEU, kakršna je prosti pretok blaga, mogoče veljavno
upravičiti, le če lahko uresniči želeni legitimni cilj in ne presega tega, kar je potrebno za
dosego tega cilja
 Slovenska vlada meni, da naj bi ta zahteva po nacionalnem poreklu spodbujala prostovoljno
neplačano krvodajalstvo na eni strani in zagotavljala spoštovanje načela nacionalne
samozadostnosti na drugi (ta namen, kot pravi Sodišče, izhaja iz same dikcije direktive) à
legitimen cilj je
 Za zagotavljanje cilja javnega zdravja ni nujna omejitev porekla krvi. Ker je na eni strani
motivacija krvodajalcev v drugih državah članicah enaka kot v Sloveniji in ker imajo na drugi
strani vsi krvodajalci držav članic objektivno skladne interese glede proizvodnje in uporabe
proizvodov iz človeške krvi in plazme, ki sta zbrani s tem prostovoljnim neplačanim
krvodajalstvom, ni nobenega razloga, da bi se štelo, kot trdi slovenska vlada, da imajo lahko v
Sloveniji velik vpliv na zbrano količino človeške krvi in komponent krvi ter zato na količino
krvnih izdelkov, ki izhajajo iz tega krvodajalstva, le pogoji, ki temeljijo na povsem
nacionalnem konceptu solidarnosti.
 Ukrep je nesorazmeren, direktiva in 34. člen + 36. člen PDEU nasprotujeta nacionalni ureditvi

C-700/15 LEK v RS

 Upravni postopek za opredelitev tarifne uvrstitve zdravila Linux, Linux Forte (preventivno in
podporno zdravljenje pri driski) – nacionalni carinski organ uvrsti proizvode v tarifno številko
21KN, lek želi uvrstitev v tarifno številko 30 KN, kamor se uvrščajo farmacevtski izdelki (za
uvrstitev v to poglavje ima tožeča stranka interes, ker je blago, ki je uvrščeno vanj, prosto
carinskih dajatev)
 Pride do VSRS, ki predloži 3 vprašanja
 Trije postopki potekajo pred Vrhovnim sodiščem, ki pa se združijo in se postavi predhodno
vprašanje Sodišču. Vrhovno sodišče kot zadnja instanca v upravnem sporu, sporno pa je, ali
se obravnavano blago uvršča med zdravila ali med prehranska dopolnila.
 Vrhovno sodišče: “ Iz prakse Sodišča Evropske unije v zvezi z uvrstitvijo v poglavje 30 KN
namreč izhaja, da je odločilno merilo za uvrstitev v navedeno poglavje to, da ima proizvod
jasno opredeljene terapevtske ali profilaktične značilnosti, katerih učinek je osredotočen na
natančno določene funkcije človeškega organizma“
 Vendar sodišče ni sigurno, da so navedeni kriteriji prava EU acte claire ali acte eclaire.
 Blago namreč vsebuje snovi, ki jih imajo običajno tudi prehranska dopolnila, a je tudi
zdravilno

25
  klasifikacijski uredbi Komisije + Kombinirana nomenklatura Skupne carinske tarife, priložena
k uredbama + direktiva, ki opredeljuje zdravilo
 treba KN razlagati tako, da proizvodi, kakršni so ti iz postopka v glavni stvari, ki imajo splošno
koristne učinke za zdravje in katerih bistvena sestavina je učinkovina, ki jo vsebujejo
prehranska dopolnila, ki so uvrščena v tarifno številko 21 KN, čeprav jih njihov proizvajalec
predstavlja kot zdravila in jih kot taka tudi trži in prodaja, spadajo v to tarifno številko.
 VS revizijo zavrnilo kot neutemeljeno

C-490/16 A. S. v RS

 V tem primeru je že vprašljiva razlaga, kaj predstavlja nezakonit vtop v DČ. Slovenska
zakonodaja namreč govori o nezakonitem vstopu, v uredbi pa je vstop opredeljen kot
“irregular” - nepravilen vstop.
 SEU je reklo, da je tak vstop (čeprav je organiziran in ga državni organi omogočajo)
nepravilen.
 Drugo sklop vprašanj pa se je nanašalo na roke - takojšnja prošnja večja samo za določen čas.
Ko tak rok mine, osebe ni mogoče več predati Hrvaški. Rok je bil 6 mesecev - relativno kratko.
SEU je reklo, da ko tečejo postopki pred nacionalnimi sodišči in SEU, roki ne tečejo.
 Zahteval se je nujni postopek

 zaradi rokov - saj ko bi ti potekli bi odgovornost presoje mednarodne zaščite padla na SLO

 zaradi zdravstvenega stanja osebe

 SEU ima diskrecijo pri odločanju ali bo odločalo po nujnem postopku - nujni postopek mora
biti, če:

o je oseba zaprta,

o je oseba zelo bolna,

o če mu neposredno grozi izgon

 SEU prošnji za nujni postopek ni ugodilo, je pa predsednik SEU določil, da se bo primer

obravnaval prednostno. To pomeni, da postopek ne bo trajal 2 leti.

 A. S. je odločbo MNZ izpodbijal pred Upravnim sodiščem (Slovenija). To sodišče je 4. julija

2016 tožbo zavrnilo, pri tem pa zadržalo izvršitev odločbe Ministrstva za notranje zadeve z
dne 14. junija 2016 do izdaje pravnomočne odločbe v sporu o glavni stvari. A. S. je nato vložil
pritožbo pri predložitvenem sodišču, VS odločilo, US razveljavilo odločbo VS, mu vrnilo v
ponovno odločanje, VS zastavilo vprašanje pri SEU.
 "Ustavno sodišče sicer pritrdi Vrhovnemu sodišču, da v Republiki Hrvaški ne obstajajo
sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi
lahko povzročile nevarnosti nečloveškega in poniževalnega ravnanja, čemur tožniki v ustavni
pritožbi tudi niso nasprotovali. Vendar pa zavzame stališče (14. točka obrazložitve), da to ne
pomeni, da prosilci domnevo o varnosti držav članic EU lahko izpodbijajo zgolj takrat, ko bi
tveganje za nastanek nečloveškega in ponižujočega ravnanja izhajalo iz sistemskih
pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem v odgovorni državi članici."
 V nadaljevanju Ustavno sodišče v zvezi s tem stališčem poudari, da iz njega izhaja obveznost
pristojnih organov in sodišča, da tudi v postopkih po Uredbi Dublin III v primeru prosilčevega
zatrjevanja, da odgovorna država članica EU zanj ni varna država, presodijo vse okoliščine, ki
26
 so pomembne z vidika spoštovanja načela nevračanja. To pomeni, da morajo pristojni organi
in sodišča upoštevati tudi zdravstveno stanje prosilca. Pri tem morajo upoštevati prosilčevo
osebno situacijo v Republiki Sloveniji. Presoditi morajo, ali bi lahko bila že sama predaja
prosilca v nasprotju z zahtevami, ki izhajajo iz načela nevračanja.
 13/I člen Dublinske uredbe - "Kadar se ugotovi, da je prosilec ob prihodu iz tretje države
nezakonito prečkal mejo države članice po kopnem, morju ali zraku, je za obravnavanje
prošnje za mednarodno zaščito odgovorna država članica, v katero je vstopil na ta način."
 Ministrstvo za notranje zadeve (Slovenija) je 14. junija 2016 odločilo, da ne bo obravnavalo
prošnje za mednarodno zaščito, ki jo je vložil A. S., ker ga je treba predati Hrvaški, ki je država
članica, ki je na podlagi merila iz člena 13(1) Uredbe Dublin III odgovorna za obravnavo te
prošnje, saj naj bi A. S. hrvaško mejo iz tretje države prečkal nezakonito.
 Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 27(1) Uredbe
Dublin III razlagati tako, da se lahko prosilec za mednarodno zaščito v okviru pravnega
sredstva zoper odločitev o njegovi predaji sklicuje na napačno uporabo merila o
odgovornosti, ki se nanaša na nezakonit prehod meje države članice in ki je določeno v členu
13(1) navedene uredbe.
 člen 27(1) Uredbe Dublin III v povezavi z uvodno izjavo 19 te uredbe je treba razlagati tako,
da se prosilec za mednarodno zaščito v okviru pravnega sredstva zoper odločitev o njegovi
predaji lahko sklicuje na napačno uporabo merila o odgovornosti, ki se nanaša na nezakonit
prehod meje države članice in ki je določeno v členu 13(1) navedene uredbe.
 člen 13(1) Uredbe Dublin III je poleg tega treba razlagati tako, da je treba šteti, da je državljan
tretje države – čigar vstop so organi prve države članice, ki so bili soočeni s prihodom izjemno
velikega števila državljanov tretjih držav, ki so želeli prečkati to državo članico, da bi v drugi
državi članici vložili prošnjo za mednarodno zaščito, tolerirali, ne da bi izpolnjeval pogoje za
vstop, ki načeloma morajo biti izpolnjeni v tej prvi državi članici – „nezakonito prečkal“ mejo
navedene prve države članice v smislu te določbe.

C-578/16 PPU C. K., A. S., H. F., v. RS

 Diskrecijska klavzula 17/I v Dublinski uredbi

 Čeprav ni bilo izkazano, da so na Hrvaškem sistemske pomanjkljivosti z azilnim postopkom in
pogoji za sprejem prosilcev za azil (in je MNZ celo pridobilo zagotovilo Hrvaških organov, da
so oni pristojni za družino in da bodo poskrbeli za vse potrebno za njih v primeru predaje), je
US razveljavilo odločbo VS.
 Ustavno sodišče menilo, da ker so v obravnavanem primeru tožeče stranke v postopku v
glavni stvari trdile, da bi ponovna selitev C. K. neugodno vplivala na njeno zdravstveno stanje,
v utemeljitev svojih trditev pa so predložile več zdravniških mnenj, Vrhovno sodišče ne bi
smelo – kot je to storilo – upoštevati zdravstvenega stanja C. K. le pri presojanju razmer na
Hrvaškem, temveč bi moralo preveriti tudi, ali bi bila sama predaja v to državo članico v
skladu s členom 3 EKČP. To sodišče naj bi s tem, da ni obravnavalo trditev tožečih strank v
postopku v glavni stvari in dokazov, ki so jih v zvezi s tem predložile, kršilo pravico, ki jim jo
priznava slovenska ustava, da se jim zagotovi „enako varstvo pravic“. Ustavno sodišče je iz
teh razlogov razveljavilo sodbo Vrhovnega sodišča in temu zadevo v glavni stvari vrnilo v
ponovno odločanje v skladu s preudarki, ki jih je navedlo v svoji odločbi.
 Predlog PPU zaradi zdravstvenega stanja C.K.
o Dublinska uredba sprejeta na podlagi členov iz naslova V tretjega dela PDEU v zvezi s
svobodo, varnostjo in pravicami – lahko se uporabi PPU

27
 o Izvršitev sklepa o predaji v nacionalnem postopku ni bila zadržana z nobenim sodnim
ukrepom - V teh okoliščinah je bilo v skladu z odločbo, ki jo je 1. decembra 2016
sprejel peti senat Sodišča na predlog sodnika poročevalca in po opredelitvi
generalnega pravobranilca, predlogu predložitvenega sodišča, naj se ta predlog za
sprejetje predhodne odločbe obravnava po nujnem postopku predhodnega
odločanja, ugodeno
 Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 17(1) Uredbe
Dublin III razlagati tako, da vprašanje uporabe „diskrecijske klavzule“ iz te določbe s strani
države članice spada zgolj v okvir nacionalnega prava in razlage, ki jo v zvezi s tem poda
ustavno sodišče te države članice, ali pa pomeni vprašanje glede razlage prava Unije v smislu
člena 267 PDEU.
 Diskrecijska klavzula, primerljiva s klavzulo suverenosti iz 3/II dublinske uredbe, je
diskrecijska pravica, ki je sestavni del sistema določitve odgovorne države članice. DČ pri
izvajanju uredbe izvaja pravo Unije, tudi kadar uporabi to klavzulo, zato uporaba diskrecijske
klavzule vključuje razlago prava Unije v smislu 267 PDEU
 treba člen 17(1) Uredbe Dublin III razlagati tako, da vprašanje uporabe „diskrecijske klavzule“
iz te določbe s strani države članice ne spada zgolj v okvir nacionalnega prava in razlage, ki jo
v zvezi s tem poda ustavno sodišče te države članice, temveč pomeni vprašanje glede razlage
prava Unije v smislu člena 267 PDEU
 Poleg tega sodišče sprašuje ali je treba 4 člen Listine razlagati tako, da predaja prosilca za azil
s hudimi duševnimi ali fizičnimi boleznimi, ki bi povzročila dejansko in izkazano nevarnost
znatnega in nepopravljivega poslabšanja zdravstvenega stanja osebe, pomeni ponižujoče ali
nečloveško ravnanje v smislu 4 člena Listine?
 4. člen je treba razlagati tako da:
o tudi če ni podana utemeljena domneva o obstoju sistemskih pomanjkljivosti v državi
članici, odgovorni za obravnavo prošnje za azil, je predajo prosilca za azil v okviru
Uredbe Dublin III mogoče opraviti le v okoliščinah, v katerih ta predaja ne more
povzročiti dejanske in izkazane nevarnosti, da bi se z zadevno osebo ravnalo
nečloveško ali ponižujoče v smislu tega člena
o bi v okoliščinah, v katerih bi predaja prosilca za azil s posebej hudo duševno ali
fizično boleznijo povzročila dejansko in izkazano nevarnost za znatno in
nepopravljivo poslabšanje zdravstvenega stanja zadevne osebe, ta predaja
pomenila nečloveško in ponižujoče ravnanje v smislu navedenega člena (2 pogoja,
ko ni treba predati)
o Nacionalni organi morajo opraviti presojo zdravstvenega stanja in če ugotovijo, da ni
mogoče ugotoviti, da predaja ne bi povzročila dejanske nevarnosti za poslabšanje
zdravstvenega stanja, morajo organi zadevne države članice odložiti izvršitev predaje
zadevne osebe za tako dolgo, dokler ji njeno stanje ne bo omogočalo, da bo zmožna
za tako predajo
o Če bi sodišče ugotovilo, da se stanje prosilca ne bo kratkoročno izboljšalo, lahko
uporabi diskrecijsko klavzulo, ne pa 4. člen Listine zavezuje DČ k uporabi tega člena
 VS: niso izkazane okoliščine, ki bi ustrezale pojmu posebej hude duševne bolezni ali ki bi
namigovale na dejansko nevarnost za nepopravljivo poslabšanje take bolezni.
o že iz smisla diskrecijske klavzule ne more izhajati obveznost njene uporabe, še manj
pa pravica prosilca da se na njo sklicuje oziroma zahteva njeno uporabo. Gre za

28
 pravico države, ki temelji na njeni suverenosti (in ne obveznost), da se odloči za
obravnavo prosilca

C-33/17 Čepelnik d.o.o. proti Michael Vavti

 Okrajno sodišče na dvojezičnem območju v Avstriji, ki je vložilo predhodno vprašanje v

slovenščini (vse stranke postopka iz sodnik znajo slovensko)
 Čepelnik = gradbeno podjetje iz Slovenije
 Vavti = človek, ki so mu prenavljali hišo v Avstriji
 Družba ni dobila celotnega plačila za opravljeno delo, ker je moral gospod plačati neko vsoto
avstrijskim oblastem
 Čepelnik zatrjuje, da je to v nasprotju s pravom EU – gre namreč za avstrijsko zakonodajo, ki
predpisuje, da naročnik del da neko varščino avstrijskim organom, če najame slovenskega
izvajalca
 Ali je avstrijska zakonodaja v nasprotju s prostim pretokom storitev

SLOVENIJA IN NIČNOSTNA TOŽBA

420/08 SAZAS v. EK

 CISAC: Mednarodna konfederacija društev avtorjev in skladateljev, katere članica je SAZAS:

Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije.
 Avtorji na kolektivno organizacijo prenesejo pravice v upravljanje
 Kolektivna organizacija izdaja dovoljenja za uporabo glasbenih del
 Člani SAZAS med seboj sprejmejo vzročno pogodbo o vzajemnem zastopanju pri izdajanju
dovoljenj, po kateri dovoljenje izda vsaka organizacija le na svojem ozemlju
 RTL se pritoži pri komisiji, ker članica CISAC ni hotela izdati dovoljenja na ravni EU
 Pritoži se tudi družba Music Choice
 Postopek pred Komisijo na podlagi pravil o konkurenci – dvostranski sporazumi med
organizacijami so prizadeli trgovino med DČ
 EK sprejme odločbo o prepovedi omejevanja konkurence, naslovljena tudi na SAZAS –
zahteva odpravo klavzul o članstvu in izključnosti iz vzorčne pogodbe in prekinitev
usklajenega ravnanja
 20 kolektivnih organizacij, med katerimi je SAZAS vloži ničnostno tožbo proti tej odločbi
 Aktivna legitimacija: SAZAS pravna oseba, neprivilegiran tožnik, odločba Komisije nanjo
naslovljena
 Splošno Sodišče
 Odločba Komisije 16. julij, vložitev tožbe 29. september – ni bil zamujen rok
 Odločba Komisije razglašena nična v delu, v katerem govori o obstoju usklajenega ravnanja,
saj ni priložila zadostnih dokazov
 Akt EK se je sicer nanašal na več podjetji, vendar ker so zgolj nekatera vložila tožbo, se je
ničnost ugotovila zgolj v obsegu, v katerem se nanaša na ta podjetja

T-575/15, kozmetika Afrodita v. UUNT

 Pravna oseba, ki vloži zahtevo za registracijo znamke EU pri EUIPO (European union
intellectual property office – Urad EU za intelektualno lastnino)
 Zakaj je hotela znamko EU – ker z eno registracijo dobiš veljavo znamke v vseh DČ EU + velja
10 let

29
  Španska znamka ugovarja zoper registracijo, oddelek za ugovore ugodi španski znamki zaradi
verjetnosti zmede na španskem trgu
 Kozmetika Afrodita vloži pritožbo na oddelek za pritožbe pri EUIPO
 Pritožbeni organ delno ugodi, večinoma zavrne zaradi verjetnosti zmede (28. 7.)
 28. 9. tožba: odboru za pritožbe Afrodita očita kršitev Uredb Komisije in Sveta in zahteva
razveljavitev odločbe
 Ustanovni akt EUIPO ne vsebuje nobenih posebnih omejitev za tožbe fizičnih ali pravnih oseb
 Splošno Sodišče 28. 9. prejme tožbo
 Uredbo Komisije naj bi odločitev pritožbenega odbora kršila, ker ni vsebovala predpisanega
nujnega elementa »razlogov« oziroma obrazložitve, natančneje, ni vsebovala obrazložitve
glede verjetnosti zmede s špansko figurativno znamko
 Uredba sveta vsebuje razloge zakaj se ob ugovoru imetnika prejšnje blagovne znamke ne
registrira znamka za katero je vložena prijava: če zaradi enakosti ali podobnosti obstaja
verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja blagovna znamka
 Afrodita trdi, da ne obstaja verjetnost zmede in da je odbor ugotavljal zgolj podobnost
besedne ne pa figurativne znamke
 Sodišče: odbor je ugotovil verjetnost zmede z besedno znamko, zato mu ni treba ugotoviti
verjetnosti zmede za figurativno znamko
 Za verjetnost zmede sta potrebni podobnost nasprotujočih se znamk in podobnost
proizvodov ali storitev, ki jih označujeta, oba pogoja je ugotovilo tudi sodišče
 Tožba se zavrne, stroške plača Kozmetika
 Posledično se mora Afrodita registrirati v vsaki državi posebej, ker ji ni uspelo na Uradu za vse
države hkrati

T-118/15 SLO proti EK (sladkor)

 EK z izvedbenim sklepom izključi nekatere odhodke akreditiranih plačilnih agencij držav

članic, prijavljenih v okviru Jamstvenega oddelka EKUJS, EKJS ali EKSRP, iz financiranja EU, ker
niso skladni s predpisi EU
 Sladkor se za Slovenijo izključi iz financiranja EU, ker so silosi še vedno prisotni v prostorih
tovarne sladkorja (gre za kmetijske odhodke, ki niso nastali skladno s predpisi EU)
 24. 12. sklep objavljen v UL EU, 6. 3. slo vloži ničnostno tožbo
 EK z ločenim aktom (Splošno sodišče bo odločalo o ugovoru, ne da bi odločalo o zadevi po
temelju) poda ugovor nedopustnosti na temelju 114. člena Poslovnika
 Pravila za računanje rokov iz Poslovnika SS
o Če se rok računa od trenutka, ko nastopi neko dejstvo ali se opravi neko dejanje, se
ta dan ne všteva v rok
o Kadar začne teči rok za vložitev tožbe proti aktu institucije z dnem objave akta, se rok
za namene člena 101(1)(a) računa po izteku 14. dne po objavi akta v Uradnem listu
Evropske unije.
o Rok se izteče s pretekom zadnjega dneva roka
o 10 dnevno enkratno podaljšanje roka zaradi oddaljenosti
o Roki tečejo tudi v času prostih dnevov, uradnih praznikov, sodnih počitnic in vikendov
o Če je zadnji dan roka dela prost dan, se rok izteče s pretekom prvega naslednjega
delavnika (EK – napaka)
o Seznam praznikov in dela prostih dni sestavi Sodišče in ga objavi v UL EU, velja tudi za
Splošno sodišče
30
  297/II: Uredbe, direktive, ki so naslovljene na vse države članice, pa tudi tisti sklepi, v katerih
ni določeno, na koga so naslovljeni, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije. Veljati
začnejo z dnem, ki je v njih naveden, sicer pa dvajseti dan po objavi.
 O drugih direktivah in sklepih, v katerih je določeno, na koga so naslovljene, se uradno
obvestijo naslovljenci, učinkovati pa začnejo s takšnim obvestilom.
 Za računanje roka v tem primeru odločilno, kdaj je bila država uradno obveščena
 EK: tožba ni dopustna, šteje se, kdaj je bila DČ uradno obveščena; SLO: tožba je dopustna,
šteje se dan objave
 SLO se sklicuje na BP Chemicals vs. Komisija - EK objavlja takšne akte, čeprav ji predpisi EU
tega izrecno ne nalagajo, zato je treba za računanje roka za vložitev tožbe upoštevati datum
te objave. Zadeva BP Chemicals/EK: Sodišče za računanje roka za vložitev tožbe upošteva
datum objave
 Poleg tega zatrjuje, da je 263/VI nejasen, da je v nasprotju s pravno varnostjo, nejasne
določbe pa je treba razlagati v korist upravičencem do sodnega varstva
 Splošno sodišče: rok se računa od uradnega obvestila DČ;
 Glede prakse EK pove:
 EK NIMA obveznosti objaviti tovrstnih sklepov: Sodišče sicer prizna obstoj ustaljene prakse
objave, a to ne pomeni, da za SLO rok v tem primeru začne teči od objave – ker je bila o tem
predhodno uradno obveščena
 BP Chemicals/Komisija: Pred objavo ni bilo uradnega obvestila, zato rok v tem primeru začne
teči od objave – v našem primeru uradno obvestilo JE bilo pred objavo!
 Glede nejasnosti 263/VI pove: Iz besedila določbe, zlasti iz ‘‘glede na posamezni primer‘‘
izhaja, da se začetek teka roka določi bodisi od objave izpodbijanega akta bodisi od uradnega
obvestila o tem aktu – odvisno od tega ali so bili pred objavo uradno obveščeni ali ne
 Slovenija bi lahko na podlagi zgornjega člena in sodne prakse (BP Chemicals/EK) nedvoumno
ugotovila, da se v obravnavanem primeru za začetek roka šteje uradno obvestilo
 Zaradi neobstoja nedvoumnosti se SLO ne more sklicevati na razlago določb v njeno korist
 Tožba se je zavrgla kot nedopustna, RS krije svoje stroške in stroške, priglašene s strani EK
 Do meritornega odločanja o ničnosti tožbi sploh ne pride

ELAN V. KOMISIJA T-27/13 in SLOVENIJA V. KOMISIJA T-507/12

 Sklep EK na podlagi pritožbe nemškega proizvajalca smuči Marker Volkel International o

nedovoljeni državni pomoči RS Elanu v višini 10.000.000eur, ki je nezdružljiva z notranjim
trgom
 Slovenija izpodbija ta sklep in predlaga začasni odlog izvršitve (začasni odlog zavrnjen
 Potem vloži ničnostno tožbo še Elan, ki jo kasneje umakne in izpolni obveznosti iz sklepa EK
 108/III: Komisija mora biti obveščena o vseh načrtih za dodelitev ali spremembo pomoči
dovolj zgodaj, da lahko predloži pripombe. Če meni, da takšen načrt glede na člen 107 ni
združljiv z notranjim trgom, nemudoma sproži postopek iz odstavka 2. (->Če zadevna država
ne upošteva tega sklepa v predpisanem roku, lahko Komisija ali katera koli zainteresirana
država, z odstopanjem od določb členov 258 in 259, zadevo predloži neposredno Sodišču
Evropske unije.)
 Zakaj je bil zavrnjen predlog začasnega odloga: stranka mora dokazati ustrezno stopnjo
nevarnosti nepopravljive škode, finančne pomoči pa se načeloma ne štejejo za nepopravljive,
saj so predmet nadomestila. Poleg tega izpodbijani sklep ne zavezuje stranke k takojšnji
vrnitvi državne pomoči.
31
  Tožbeni razlogi RS: 1) kršitev obveznosti obrazložitve s strani EK; 2) napačna uporaba člena
107/I
 Slovenija zanika navedbe EK, da je šlo v tem primeru za državno pomoč, saj so
dokapitalizacijo izvedla podjetja KAD, DSU in Triglav naložbe.
 Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se ne smejo razlikovati primeri, v katerih pomoč dodeli
neposredno država, in primeri, v katerih jo dodelijo subjekti javnega ali zasebnega prava, ki
jih država ustanovi ali določi za upravljanje pomoči. V pravu Unije namreč ni mogoče dovoliti,
da bi se pravila v zvezi z državnimi pomočmi lahko zaobšla že z ustanavljanjem samostojnih
ustanov, zadolženih za distribucijo pomoči.
 Tako mora biti prednost, da bi jo bilo mogoče opredeliti kot državno pomoč v smislu člena
107(1) PDEU, prvič, neposredno ali posredno podeljena iz državnih sredstev, in drugič,
mogoče pripisati državi
 Na podlagi te sodne prakse, ki ugotavlja, ali je pomoč državi pripisljiva, je nemogoče sklepati
že na podlagi tega, da je pomoč sprejelo javno podjetje
 Tako je treba v skladu s sodno prakso priznati, da se na to, da je ukrep pomoči, ki ga je
sprejelo javno podjetje, pripisljiv državi, lahko sklepa na podlagi celote indicev, ki izvirajo iz
okoliščin zadeve in okvira, v katerem je bil sprejet ta ukrep
 V konkretnem primeru test zasebnega vlagatelja: EK svojo odločitev oprla na dejstvo, da je
večinski lastnih zadevnih zasebnih podjetij država in se zato štejejo za državna podjetja.
 Januarja 2016 Splošno sodišče ničnostno tožbo Slovenije v celoti zavrne in naloži plačilo
stroškov postopka, vključno s stroški postopka za izdajo začasne odredbe.

Elan je umaknil svojo ničnostno tožbo in vrnil 12 milijonov evrov RS. Ministrstvo za finance je preko
proračuna nakazalo denar upravičencem, t.j. podjetjem (KAD, DSU in Triglav naložbe), ki so leta 2008
dokapitalizirala Elan. S tem je RS izpolnila obveznost iz sklepa

121/85 Conegate

 Predhodno vprašanje glede izjeme od omejitev prostega pretoka blaga s sklicevanjem na

javno moralo (36. člen PDEU)
 Carinski organi v ZK prepovejo uvoz napihljivih lutk iz Nemčije: označijo jih za »nespodobne in
obscene«, uvoz takšnega blaga pa nacionalna zakonodaja prepoveduje, zato so jih zaplenili
 Sodišče EU ni sprejelo sklicevanja na javno moralo, ker je bilo v ZK to blago dopustno
proizvajati in prodajati (razlike pri Henn in Darby – trde pornografije v ZK ni dopustno
proizvajati)
 DČ je ravnala arbitrarno in diskriminatorno, če je prepovedala uvoz, proizvodnja in prodaja
pa sta zakoniti
 ZK se torej ne more sklicevati na 36. člen PDEU z utemeljitvijo, da je blago nespodobno in
obsceno, če sta proizvodnja in prodaja znotraj DČ dovoljeni

C-112/00 Schmidberger

 Podjetje Schmidberger (prevoznik) na avstrijskem sodišču zahteva odškodnino, nacionalno

sodišče postavi predhodno vprašanje
 Ali je Avstrija kršila določbe o prostem pretoku blaga, ker ni prepovedala zborovanja, s
katerim je organizacija za varstvo okolja za približno 30 ur zaprla pomembno prometno
povezavo?
32
  Avstrijske oblasti so odobrile protest na podlagi pravice do svobode do mirnega javnega
zbiranja in pravice do svobode izražanja
 Na drugi strani pravica do prostega pretoka blaga - vprašanje se je nanašalo na 34. in 35.
člen PDEU
 Razmerje med temeljnimi svoboščinami in temeljnimi pravicami
 SEU je temeljne pravice in temeljne svoboščine postavilo na hierarhično isto raven in konflikt
med njima rešilo z uporabo načela sorazmernosti
 SEU je ugotovilo, da je sporni ukrep sorazmeren
 Dejstvo, da pristojni organi niso prepovedali zborovanja v danih okoliščinah, tako ni
nezdružljivo z določbami o prostem pretoku blaga
 V argumentaciji SEU poudari, da ima vsaka DČ sicer obveznost, da prepreči ovire za prost
pretok blaga na svojem ozemlju, ki jih povzročijo posamezniki
 Schmidberger je v tožbi zahteval tudi plačilo odškodnine

C-36/02 Omega (str. 403)

 SEU dopusti sklicevanje na izjemo od omejitev prostega pretoka blaga: javni red - 36. PDEU
 Igra, v kateri se strelja – pristojni organi so prepovedali opravljanje te dejavnosti
 Omega pa pravi, da je ta igra narejena na podlagi Softwera iz VB, so že naročili nadaljevanje
te igre iz tam in bi prepoved igre omejevala prost pretok blaga
 Temeljna pravica do človeškega dostojanstva : prost pretok blaga in svoboda opravljanja
storitev
 "Ali je v skladu z določbami 56-62 PDEU in 34-36 PDEU, da nacionalno pravo določa
prepoved določene gospodarske dejavnosti, ker je v nasprotju s temeljnimi vrednotami,
zagotovljenimi z ustavo?"
 SEU: prepoved omejuje svobodo opravljanja storitev (56), ki je zagotovljena tako izvajalcem
kot prejemnikom storitev, in prost pretok blaga (34) - vidik opravljanja storitev prevladuje,
ker je omejevanje uvoza neizogibna posledica posega v svobodo storitev, zato sodišče
presoja samo ta del
 Nemčija se sklicuje na javni red (36), ker dejavnost krši temeljno vrednoto - človeško
dostojanstvo, SEU: na javni red se je mogoče sklicevati le ob resnični in dovolj resni grožnji
temeljnemu interesu družbe
 SEU: temeljne pravice so sestavni del splošnih pravnih načel, katerih spoštovanje zagotavlja
Sodišče
 Ker spoštovanje temeljnih pravic zavezuje Unijo, varstvo teh pravic načeloma upravičuje
omejitev obveznosti, ki jih nalaga pravo Unije, tudi temeljnih svoboščin

C-7/68 Komisija proti Italiji ("Italian Art")

 Ali je davek, ki ga je Italija naložila na izvoz blaga, ki ima umetniško ali zgodovinsko vrednost,
dopusten?
 Namen: Italija je kot območje z bogato umetniško dediščino brez carin obsojena na
prekomeren izvoz umetnin, ampak ukrep se presoja glede na učinek, ne pa namen
 Kršitev 28 PDEU
 Ali se Italija lahko sklicuje na izjemo od omejitev prostega pretoka blaga po 36. členu PDEU
(varstvo nacionalnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo)
 SEU: davek ni dopusten, ker ne gre za ukrep z enakim učinkom kot količinska omejitev pri
izvozu, ampak dajatev z enakim učinkom kot carina
33
Diamantarbeiders: 2,3/69 Social Fonds de Diamanterbeiders v. SA Ch. Brachfield and Sons (sklad za
brusilce dragih kamnov) – 1969

 Tožena je brusilnica iz Belgije

 Gre za postopek med skladom in brusilnico – sodišče pošlje predhodno vprašanje na Sodišče
EGS: odgovor sodišča je, da je belgijski sodišč v nasprotju s pravom Skupnosti
 Tukaj nimamo nobene države, ki bi prekršila prost pretok blaga; STORILEC TAKEGA DEJANJA
PA JE LAHKO SAMO DRŽAVA, NE OSEBA; kje pride torej na vrsto država?
 Zelo cenjen poklic v Belgiji: Vendar po 55 letu sposobnost brušenja diamantov pade, zato je
potrebno za te ljudi poskrbeti – država Belgija hoče zato narediti sklad za te ljudi (carina na
vsak uvožen neobdelan kamen, ki se jih večinoma kupuje iz Niz) - carine med DČ
prepovedane v 30. PDEU/lahko bi šlo tudi za kršitev 28 PDEU, ne najdem sodbe
 Naloga skupnosti je tako SOCIALNA KOT EKONOMSKA!
 Vendar: SODNA ODLOČBA SODIŠČA: NI VAŽEN NAMEN!: ne glede na namen je bistven
učinek, na koncu je diamant dražji

24/68 Commission v. Italy (statistični podatki) – 1968

 Italijani so želeli dobiti statistične podatke, zato s predpisom uvedejo zbiranje statističnih
podatkov pri izvozu in uvozu
 Npr. vlačilec, ki v Torinu naloži šest avtomobilov, ki jih nato pelje v Francijo -> na italijanski
meji tovornjakarja carinar ustavi in zahteva od njega cel kup podatkov -> KJE JE DAJATEV? –
TOVORNJAKAR IZGUBI POL URE PRI IZPOLNJEVANJU OBRAZCA NA MEJI -> zaradi pol ure
izgube bi npr. zaslužil manj (zanemarljivo): EKONOMSKEGA UČINKA NI, GRE PA ZA UKREP, KI
IMA ENAK UČINEK KOT DAJATEV
 Vendar: Sodišče se spet postavi na stališče, da je to ukrep, ki ima enakovreden učinek
dajatvi, jih ne zanima namen (da Italija ni želela podražiti blaga)
 SEU: "kakršnakoli dajatev, tudi najmanjša" … "tudi če ni diskriminatorna ali če nima
protekcionističnega učinka"
 Dajatev prepovedana, ne glede:
 Na to da Italija ni želela podražiti blaga
 Na namen
 Prepoved ukrepov z enakovrednim učinkom dopolnjuje in povečuje učinkovitost
prepovedi carinskega obremenjevanja blaga pri prometu DČ (koncepta obeh
prepovedi sta komplementarna)
 Ni diskriminatorna, protekcionistična
o Rimska pogodba ne dovoljuje nobene izjeme (ni povsem res: SAMO PRI CARINAH, saj
pri količinskih omejitvah dovoljuje določene izjeme)

87/75 Bresciani v. Amministrazione Italiana delle Finanze: obvezni veterinarski pregledi

 Tožnik je uvozil več pošiljk živalskega mesa iz Francije in Senegala (YAOUNDE CONVENTION =
Senegal kot država, ki je pridružena EGS po tej konvenciji)
 Tožnik zavezan k plačilu veterinarskega pregleda in pregleda v interesu zagotavljanja javnega
zdravja
 Določijo enotne tarife za preglede (različne vrste mesa potrebujejo različno količino
pregledov -> nekaterim torej narediš večje stroške kot drugim) – FLAT RATE

34
  Sodišče odloči, da to ni dovoljeno in da gre za dajatev, ki ima enak učinek kot carine, saj
podobni domači proizvodi niso podvrženi isti dolžnosti
 Whatever its designation and mode of application, a pecuniary charge which is imposed
unilaterally on goods imported from another Member State when they cross a frontier
constitutes a charge having an effect equivalent to a customs duty.
 The fact that the domestic production is, through other charges, subjected to a similar
burden matters little unless those charges and the duty in question are applied according to
the same criteria and at the same stage of production, thus making it possible for them to
be regarded as falling within a general system of internal taxation applying systematically
and in the same way to domestic and imported products.

63/74 Cadsky v. Instituto Nazionale peri l Comercio Estero (kontrola zelenjave, izvožene iz Italije)

 Predhodno vprašanje
 Pri zelenjavi uvedejo poseben pregled za zelenjavo, izvoženo iz Italije, da bi se omogočal
ugled italijanske zelenjave v tujini
 Sodišče pravi, da tudi če Italijani zasledujejo visoke cilje, so to slabo uzakonili, utemeljili, ne
more jim ponudit nekega utemeljenega pravnega varstva
 A charge imposed by reason of the crossing of a frontier, relating to a mandatory inspection
of the quality of products for export and resulting in the issue of a certificate and in the
affixing of a national export stamp, constitutes a charge having an effect equivalent to a
customs duty on exports

 Sodišče iz obeh odločb izstavi neko formulo, kdaj nekaj je dopustno in kdaj ne (Cassis
formula – Sodišče Evropskih skupnosti, ribezov sok)
 Če gre za dejansko opravljeno storitev, je ta opravičljiva, vendar morajo biti izpolnjeni
pogoji:
 Dajatev ne sme presegati vrednosti dejansko opravljene storitve – biti mora torej
sorazmerna
 Dajatev mora biti postavljena tako, da je enaka za vse (flat-rated charge)
 Dajatev ne sme biti plačilo za opravljeno individualno storitev
 Storitev mora biti oprijemljiva; nanašati se mora na individualno korist
uvoznika/izvoznika
 To izjemo SEU sicer razlaga zelo ozko, dopustilo jo je na primer kot dajatev za storitev
začasnega shranjevanja blaga v javnem skladišču, ki je bila zaračunana v okviru carinskih
formalnosti

46/76 Bauhuis v. The Netherlands

 Veterinarski pregled za izvoz svinjine

 To dajatev je predvidila Direktiva (v luči zagotavljanja kakovosti, interesov potrošnika)
 Fees charged for veterinary and public health inspections which are prescribed by a
Community provision, which are uniform and are required to be carried out before despatch
within the exporting country, do not constitute charges having an effect equivalent to
customs duties on exports, provided that they do not exceed the actual cost of the
inspection for which they were charged - če pa so pregledi predpisani na lastno iniciativo, gre
za dajatev z enakim učinkom kot carina
35
  Kdaj je dopustno zaračunati stroške za storitev?
 Dejanski stroški se morajo pokrivati
 Pregled mora zahtevati pravo Skupnosti

18/87 Commision v. Germany

 Potrditev sodbe Bauhuis

 Dajatve za izvoz živih živali v Nemčijo
 Lahko je dajatev, vendar ta ne sme biti določena s strani države članice, lahko pa s strani
skupnosti
 Kriteriji:
o Plačilo za storitev ne presega stroškov storitve
o Inšpekcije morajo biti obvezne in uniformirane za vse zadevne proizvode v Skupnosti
o Inšpekcijske preglede je predvidelo pravo Skupnosti in so v interesu Skupnosti
o Inšpekcijski pregledi morajo spodbujati prost pretok blaga z nevtralizacijo ovir, ki bi
se lahko pojavile ob enostranski inšpekcijskih ukrepih

298/81 Rau v. De Smedt

 Raz = proizvajalec margarin, De Smedt = trgovina

 Belgijska odločba, da se lahko margarino prodaja samo v obliki kocke, da bi se preprečila
zamenjava z maslom
 Rau pripelje v skladišče margarine, ki niso v obliki kocke (v prodajni pogodbi je pisalo, dobava
margarine, ki jo je sposobno prodati na belgijskem trgu) De Smedt toži Rau in obratno
 Sodišče EU določi, da gre za omejitev, ki ima enak učinek kot količinska omejitev pri uvozu
(34 PDEU), ker obstajajo načini informiranja potrošnika, ki manj ovirajo prost pretok blaga
 Izpolnitev pogodbe je bila pravilna, ker je belgijski zakon postavil protizakonito omejitev - je
neveljaven z vidika prava skupnosti (pogoja o kockah komercialna pogodba ne more
upoštevati)

249/81 Komisija proti Irski (Buy Irish)

 Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti

 Podjetje Irish Good Council vodi reklamno akcijo Buy Irish – podjetje je bilo sicer
ustanovljeno zunaj javnega sektorja, ampak jo je večinsko financirala Irska, država je imela
tudi prevladujoč vpliv pri imenovanju članov; zato podjetja ni mogoče šteti za zasebno
podjetje
 Gospodarskim subjektom sicer ni prepovedano reklamirati domačih izdelkov, vendar pa tega
ne sme izvajati/financirati DČ
 SEU: takšna reklamna akcija pomeni ukrep, ki ima enak učinek kot količinske omejitve v
smislu 34. člena PDEU
 Tukaj je relevantna tudi kršitev 107. člena PDEU (samo to piše na power pointu)

Apple and pear development council v. Lewis LTD

 Postopek predhodnega odločanja

 Svet za razvoj jabolk in hrušk proti podjetju lewis
 Apple- združenje zasebnega prava (strokovno združenje sadjarjev)

36
  Podjetje Lewis- je njihov član in ni plačal članarine in je dejal da je delovanje appla v
nasprotju s prepovedjo količinske omejitve, ker promovira nekaj kar je prepovedano po
evropski skupnosti
 Zasebnik, brez politične volje, brez prisile, ni države zraven - ne gre za protipravnost
 Zmagal je council ker ugovor ničnosti ni uspel
 Slogan: malo zvit : polish up your english
 Je drugačen kot commission v. Irland
 107.člen: državne pomoči med skupnostmi so prepovedane. Državna pomoč je dana
posredno ali neposredno...

21/84 Komisija proti Franciji

 Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti

 Tožba tako na temelju 107. kot 34. člena (prepoved državnih pomoči in količinske omejitve)
 Ni šlo za predpis, ampak prakso države
 Ali je pošta fra država?
 Francoska pošta je sicer subjekt zasebnega prava, ampak je 100% v lasti Francije - če si 100%
lastnik, lahko s tem kapitalom imenuješ nadzorni svet, preko nadzornega sveta pa upravo.
Sodišče torej reče, da pošta je država.
 Frankirni strojčki so v lasti pošte in jih pošta nabavlja potem jih daje v uporabo svojim
komitentom
 Francoska pošta je pozvala javnost, da jim ponudniki ponudijo strojčke - šlo je za javno
naročilo
 Tuji ponudnik je imel dobre proizvode ampak je vedno izpadel in je zmeraj zmagal francoski
proizvajalec --> zadevo prijavi komisiji
 Komisija trdi da je francoska pošta s kontinuiranim sprejemanjem odločitev, ki se niso
razlikovale v ničemer, vedno izbrala francoskega proizvajalca in izvaja ukrep, ki je enak kot
količinska omejitev
 Dejanje količinskega omejevanja ni samo v aktu, predpisu države, ampak je lahko praksa
državnih organov - zelo široke odločbe o prepovedi količinske omejitve
 Aktivizem sodišča: Gre za podjetje zasebnega prava in njegovi organi, čeprav pod nadzorom
države, morajo delovati v korist podjetja, ne države

50/85 Schloh v. Auto Controle Technique

 Schloh- avtomobilski navdušenec, gre po avto v Nemčijo -> pride nazaj v Belgijo in želi avto
registrirati (začasnost v trajnost) in gre na upravno enoto
 Rabil je potrdilo, da je avto vozen po belgijskih cestah -> toži to pregledniško podjetje, ki na
podlagi zakonodaje izvršuje javno pooblastilo, to pa je ugotavljanje sposobnosti vožnje po
belgijskih cestah
 Schloch trdi, da je avto kupljen zakonito in je zato dan promet in lahko kroži po skupnosti
brez omejitev.
 Belgijsko sodišče postavi predhodno vpr. -> na podlagi tega mora uprava enota S-ju avto
registrirati brez tega, da se preveri ali je avto sposoben voziti po cestah
 a national measure which requires a roadworthiness test for the purpose of registering an
imported vehicle carrying a certificate of its conformity to the vehicle types approved in the
importing Member State constitutes a measure having an effect equivalent to a quantitative
restriction on imports.
37
82/77 Openbaar Ministerie v. Van Tiggele

 Ukrep z enakim učinkom kot količinska omejitev je tudi določitev minimalne prodajne cene
za žgane pijače

178/48 Komisija proti Nemčiji (Biersteueregesetz)

 Nemški predpis je prepovedoval kakršnekoli prodaje piva z aditivi in dovoljeval, da se pivo v

Nemčiji imenuje Bier, le če je bilo zvarjeno iz tradicionalnih sestavin- pivo iz drugih sestavin
dopustno prodajati, a ne kot Bier
 Namen: zagotavljati visoko kakovost tradicionalnih nemških piv
 Pravili ne diskriminirata tujih proizvodov, ampak rok trajanja piv brez aditivov je zelo kratek,
kar gre na roko lokalnim pivovarnam, proizvodi brez oznake bier niso konkurenčni
 Komisija: predpisi o čistosti piva po Cassisu (druga alkoholna pijača v drugem primeru)
pomenijo delitev trgov in oteževanje prometa med DČ zaradi različnih ureditev v DČ
 ECJ: zakonodaje evropske skupnosti o čistosti piva ni
 Ponovi vrsto argumentov iz recitala 8 do 14 v Cassis: »… če ni skupnih pravil o proizvodnji in
prodaji alkohola, DČ samostojno urejajo proizvodnjo in prodajo na svojem območju …" kar
seveda ni sporno, vendar "… oviranje prometa blaga, ki je posledica razlik med zakoni DČ, ki
urejajo prodajo … lahko sprejmemo le, če so potrebni za izpolnjevanje obveznih zahtev
(mandatory requirements), ki se nanašajo na učinkovitost davčnega nadzora, varovanje
javnega zdravja, poštenih trgovskih običajev in varstvo potrošnika"
 Obramba Nemčije: varstvo javnega zdravja in potrošnikov
 Dolgoročno uživanje aditivov še ni raziskano, a je njihova prepoved zaradi velike
porabe piva v Nemčiji utemeljena
 Potrošnik bi bil zaradi prostega prometa blaga in velika števila različnih piv zapeljan v
zmedo glede sestave piva
 Prepoved aditivov preveč splošna in se razteza na additive, ki so dokazano neškodljivi;
nesorazmernost: Nem ni uspela dokazati, da bi bilo treba tudi v primeru dokazanega tveganja
za zdravje uporabiti tako ostre ukrepe; zakonodaja DČ ne sme uporabljati navad potrošnikov,
da utemelji prednost nacionalne industrije
 odločitev potrošnika in pogoji zanjo morajo nastati v zasebni sferi: pivovarne proizvajajo in z
oglaševanjem prepričujejo potrošnike, potrošniki se odločajo, to pa jim omogočajo pravila o
prostem prometu blaga “ …. Skupni trg obstaja tudi zato, da ima potrošnik sam možnost
ugotoviti, kaj je dobro zanj«

120/78 Cassis de Dijon

 Predhodno odločanje
 Sodišče dopusti dodatne izjeme od 34 PDEU
 »nemški merkator« Rewe proti nemški zvezni upravi za žgane pijače (Bundes …)
 Uvoznik Rewe zaprosi za uvoz iz Francije v Nemčijo
 Nemški organ zavrne prošnjo, ker ne ustreza standardom nemške zakonodaje : sadni likerji
imajo stopnjo alkohola vsaj 25 %, likerji, ki ne dosegajo tega praga se ne smejo prodajati na
nemškem trgu kot liker
 Izrek: pojem ukrepi z enakim učinkom kot ga imajo količinske omejitve je treba razumeti
tako, da tudi določitev minimalne vsebnosti alkohola za žgane pijače, namenjene prehrani
38
 ljudi, v zakonodaji države članice sodi v okvir prepovedi iz te odločbe, kadar gre za uvoz
alkoholnih pijač, ki so bile zakonito proizvedene in dane na trg v drugi državi članici
 Če se pijača v državi izvora imenuje žgana pijača v NEM pa ne, pomeni zaradi nemških
predpisov ukrep podoben prepovedi količinskih omejitev.
 Nemčija se je sklicevala na 2 argumenta: varovanje javnega zdravja in varstvo potrošnikov
pred nepoštenim tržnim ravnanjem
 Javno zdravje: pijače z nižjo stopnjo alkohola naj bi prej pripeljale do odvisnosti
 V zvezi z varstvom potrošnikov pred NK Nemčija trdi, da zniževanje % alkohola omogoča
konkurenčno prednost na trgu pred močnejšimi pijačami, ker alkohol zaradi visoke
obdavčitve predstavlja najdražjo sestavino pijače
 SEU je zavrnilo oba argumenta: obvezna zahteva mora biti nenazadnje tudi sorazmerna, kar
bi se dalo doseči, če bi npr. zahtevali, da se pijačo jasno označi in s tem pokaže vsebinskost
alkohola
 ECJ: ZAHTEVE V ZVEZI Z MINIMALNO VSEBNOSTJO ALKOHOLA PO NEMŠKEM PRAVU NE
SLUŽIJO NAMENU, KI JE V SPLOŠNEM INTERESU IN POTEMTAKEM NE MOREJO PREVLADATI
NAD ZAHTEVO, DA NAJ BO PROMET BLAGA PROST
 »... oviranje prometa blaga, ki je posledica razlik med zakoni DČ, ki urejajo prodajo ... lahko
sprejmemo le, če so potrebni za izpolnjevanje obveznih zahtev (mandatory requirements), ki
se nanašajo na učinkovitost davčnega nadzora, varovanje javnega zdravja, poštenih trgovskih
običajev in varstvo potrošnika«.
 V tej sodbi SEU ustvari dodatne izjeme od prepovedi ukrepov z enakim učinkom kot
količinske omejitve pri uvozu, poimenuje jih obvezne zahteve: učinkovitost davčnega
nadzora, varovanje javnega zdravja, poštenost tržnih transakcij, varstvo potrošnikov

45/87 Komisija proti Irski (Dundalk water supply)

 Izvajalec investicije: občina (gre za ukrep države članice)

 Javni razpis: vodovodne cevi morajo ustrezati nacionalnim standardom, posledično so
domači ponudniki promovirani
 Gre za enak ukrep kot količinske omejitve, podoben primer kot Rau
 87. člen PES (107. člen PDEU) – omogočena konkurenčna prednost ponudnikom iz Irske

72/83 Campus Oil (str. 405)

 Sklicevanje na izjemo javne varnosti po 36. členu PDEU

 NATIONAL RULES WHICH REQUIRE ALL IMPORTERS TO PURCHASE A CERTAIN PROPORTION OF THEIR
REQUIREMENTS OF PETROLEUM PRODUCTS FROM A REFINERY SITUATED IN THE NATIONAL TERRITORY
CONSTITUTE A MEASURE HAVING EQUIVALENT EFFECT TO A QUANTITATIVE RESTRICTION ON IMPORTS
 Šlo je za rafinerijo, ki je imela na podlagi irskih predpisov zagotovljenih 40% predelave nafte,
ki se porabi na Irskem
 Komisija ugotovi, da je to v nasprotju s količinskimi omejitvami; Irci se sklicujejo na javno
varnost in javno politiko; 40% naftnih derivatov toliko, kolikor potrebno za opravljanje
vitalnih funkcij države
 SEU jim izjemo prizna, ampak pod pogojem, da količina nafte, ki se tako pridobi, ne presega
minimalnih zalog, brez katerih bi bila ogrožena javna varnost države, ali količin, ki so
potrebne za vzdrževanje rafinerije
 Poleg tega SEU še:
 … mora DČ dokazati, da rafinerija ne bi našla kupca za svojo proizvodnjo po konkurenčnih
cenah, in s tem utemeljiti obveznost zahteve do uvoznikov
39
  … odstotek je lahko le tak (sorazmernost!), ki je potreben za vzdrževanje proizvodnje v
rafineriji
 ECJ v nadaljevanju ponavlja že velikokrat zapisani stavek, da je uporaba teh načel
sorazmernosti in alternativnih sredstev v pristojnosti sodišča DČ v kontekstu reševanja
predhodnih vprašanj

8/74 Dassonville

 Ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve pri uvozu so vsi trgovinski predpisi DČ, ki
lahko neposredno ali posredno, dejansko ali potencialno ovirajo trgovino znotraj Unije
 Belgijska zakonodaja je od uvoznikov zahtevala potrdilo o poreklu blaga, za kršitev so bile
predvidene kazenske sankcije
 Potrdilo je lahko pridobiti v primeru neposrednega uvoza, težko pa v primeru posrednega,
kjer je bilo blago že v prostem prometu in ne v državi porekla
 Spor z uvoznikoma, ki sta škotski viski uvažala iz Francije
 Obveznost predložitve potrdila o izvoru = ukrep z enakim učinkom kot količinske omejitve pri
uvozu, ker je oviral trgovino v Uniji
 Če v Skupnosti ni vzpostavljen sistem, ki bi potrošnikom zagotavljal avtentičnost blaga, in DČ
ukrepa proti nelojalni konkurenci na tem področju, lahko DČ to stori le tako, da je ukrep
primeren in da dokazovanje izvora ne povzroča omejevanja trgovine med DČ in je dosegljivo
vsem državljanom Skupnosti -> RULE OF REASON
 Ukrepi ne smejo biti orodje za arbitrarno diskriminacijo
 Opredelitev ukrepov je zelo široka in merilo v njej ni, da ukrep razlikuje med domačimi ali
tujimi proizvodi, ampak samo da ovira trgovino v Uniji
 Domet forumle Dassonville:
o Odločilen je učinek ukrepa DČ, ne njegova vsebina
o Bistvo ukrepa z enakovrednim učinkom je omejevanje omejevanje trgovanja med DČ
(v skladu z Direktivo 70/50)
o 34. člen PDEU je orodje za onemogočanje nacionalnih pravil
o Do Dassonville se ECJ opira na PES, v sodbi Dassonville pa na 50/70, ki omogoča bolj
gibko interpretacijo količinskih omejitev in ukrepov z enakovrednim učinkom (MEQR)
o Dassonville podlaga za Cassis de Dijon, kjer pa se 28. člen PES uporabi tudi za ukrepe,
ki sami po sebi niso diskriminatorni
o ECJ sporoči tudi: ukrepi, ki so utemeljeni (reasonable), so »čisti« (recital 6 = Rule of
Reason)
o V konkretnem primeru test utemeljenosti sicer ne uspe, ker so bili postopki za
ugotavljanje izvora dostopni le neposrednim uvoznikom whiskyja, ne pa vsem
trgovcem

C-267/91, C-268/91, Keck in Mithouard (izvzetje nekaterih načinov prodaje iz ukrepov z enakim
učinkom količinskim omejitvam pri uvozu)

 Šele 20 let po prejšnjih sodbah

 Zoper Kecka in Mithouarda sprožen kazenskih postopek, ker sta preprodajala izdelke po
cenah, ki so bile nižje od nabavnih cen – preprodaja z izgubo, kar francoska zakonodaja
prepoveduje
 Keck in Mithouard sta se sklicevala na 34. Člen PDEU

40
  SEU je v argumentaciji zožilo opredelitev ukrepov z enakim učinkom kot količinske omejitve
pri uvozu:
 "Uporaba nacionalnih določb za izdelke iz drugih držav članic, ki omejujejo ali
prepovedujejo določene načine prodaje, ne ovira, neposredno ali posredno, dejansko ali
potencialno, trgovine med državami članicami v smislu določbe Dassonville … pod
pogojem, da se uporabljajo za vse zadevne trgovce, ki delujejo na nacionalnem ozemlju in
da vplivajo na enak način, pravno ali dejansko, na trženje domačih izdelkov in tistih, iz
drugih DČ."
 Sama po sebi ne omejuje, če se določbe teh ukrepov nanašajo:
o Na vse trgovce, ki delujejo na ozemlju DČ in
o Na enak način pravno in dejansko vplivajo na trženje domačih proizvodov in
proizvodov iz drugih DČ
 SEU razlikuje med ukrepi, ki omejujejo načine prodaje in ukrepi, ki omejujejo samo blago, kar
zadeva njegovo velikost, obliko, sestavo, označevanje ipd.

Nemške vinjete (2015-16)

 Srž celotne zadeve je, da so Nemci že plačali za uporabo vinjete z davki, tujci pa še niso
plačali, zato morajo dodatno kupit vinjeto (vendar so tujci davek plačali že v domači državi,
torej plačajo dvakratno – diskriminirani!) -> gre za učinke, ki so enaki kot količinske omejitve
 2012: sporočilo Komisije o uporabi pristojbin za nacionalno cestno infrastrukturo, ki se
zaračunavajo za lahka osebna vozila
 2015: Komisija začne postopek proti Nemčiji, ker so Nemci začeli uvajati dajatev za posebna
vozila
 April 2016: nova faza postopka
 September 2016: predsodni postopek proti Nemcem (http://europa.eu/rapid/press-
release_IP-16-3130_en.htm)
 Pristojbina razlikuje med nemškimi vozniki in drugimi uporabniki cest -> Nemcem ni treba
plačati vinjete, ker se kompenzira preko plačanega davka
 Tujec je plačal in v svoji državi in v Nemčiji mora kupiti vinjeto, torej plača dvakrat in je
diskriminiran
 Skupni efekt je količinska omejitev (učinek diskriminatornega plačevanje v korist eni skupini
omejevanje prostega pretoka blaga, delavcev ...)

34/79 Henn in Darby

 Ali prepoved uvoza pornografskega gradiva v ZK pomeni količinsko omejitev pri uvozu?
 SEU: ja, ampak je omejitev mogoče upravičiti na podlagi javne morale (čeprav samo
posedovanje takega materiala samo po sebi v ZK ni bilo kaznivo)
 “vsaka DČ lahko določi zahteve v zvezi z javno moralo v skladu z lestvico vrednot na njenem
območju.”
 prepoved uvoza v konkretnem primeru ni bila absolutna: prepovedovala uvoz, ne pa posesti
ali razpečevanja
 dejstvo: prepoved je razlikovala med tujimi in domačimi proizvajalci, a je vendar njen namen
po mnenju ECJ omejiti proizvodnjo in prodajo pornografije

229/83 Leclerc v. Au Ble Vert

41
  Francoski zakon: če so knjige naprodaj v Franciji, cena na drobno ne sme presegati cene (oz.
ne sme biti višja ali nižja), ki jo določi uvoznik (na hrbtu natisnjena cena)
 Leclerc: nizke cene (meja med supermarkteom in diskontom), eden od tržnih pristopov:
promocijske akcije -> prodaja knjige pod predpisano ceno (spusti ceno)
 Au Ble Vert: majhen knjigotržec, začne s postopkom proti Leclercu zaradi kršitve francoskega
zakona
 Kvalifikacija Leclercevega ravnanja: napad na knjigotržce, ki spoštujejo predpis, zato ti tožijo
 Leclerc: francoski zakon postavlja količinsko omejitev za uvoz tujih knjig (po široki definiciji iz
Dassonville), ne sme biti izjeme javne politike - nekonkurenčnost uvoznika
 Francija: ni public policy, ampak private policy, namen zakona je omogočiti francoskim
knjigotržcem preživetje
 SEU: “ .... člen 36 pomeni izjemo od splošne prepovedi, zato mora biti razložen ozko in ga ni
dopustno širiti na cilje, ki v njem niso izrecno navedeni. Gre za izjemo, ki pa jo je treba ozko
interpretirati.”
 Sodišče v tem primeru ne dopusti izjeme, v Franciji je prosta gospodarska pobuda

7/78 Krugerrand (na str. 402 zadeva Thompson)

 Predhodno odločanje
 Obtožba: UK obtoži svoje državljane izvoza srebrnikov, ki niso več v obtoku
 Obramba: gre za pretok kapitala in plačil, kjer država ne more omejevati, ker ni izjem
 UK uveljavlja izjemo, ker so bili srebrniki namenjeni v Nemčijo v topilnico in niso denar,
ampak blago, za blago pa je izjema možna (javni red)
 SEU: zelo ozko opredeli kapital kot plačilno sredstvo (pazi: glej kako v resnici opredeli kapital
spodaj), zato srebrniki, ki niso več v obtoku, niso več kapital, ampak so postali blago, za
katero ne veljajo določbe o prostem pretoku kapitala, pač pa določbe o prostem pretoku
blaga
 Prepoved uvoza in izvoza novcev v drugo DČ, kjer bi bili pretopljeni in uničeni, je opravičljiv
argument za izjemo javne politike -> če vzameš denar iz obtoka, to vpliva na monetarno
politiko in VB se upravičeno sklicuje na ta argument
 Prepoved izvoza novcev v drugo DČ, kjer bi bili lahko pretopljeni in uničeni, je lahko razlog
javnega reda (politike) po členu 36
 Javni red lahko vključuje monetarno politiko

German Insurance

 Podobno kot zgornji primer, ampak glede opravljanja storitev

 Nemške zavarovalnice v VB po domovih prodajajo življenjska zavarovanja
 UK: to ne omogoča kontrole nad likvidnostjo (finančno ustreznostjo) in legalnostjo
zavarovalnice, saj v UK te nemške zavarovalnice nimajo ne sedeža, niti podružnic
 Pri storitvah ni razloga, da bi veljalo kako drugače, kot je sodišče ugotovilo za blago – npr. v
UHT MILK (zadostuje, da je produkt v DČ legalno dan v promet)
 Sodišče UK ne pritrdi – če trdijo da nimajo kontrole nad nemškimi zavarovalnicami to ne drži,
ni nujno da morajo Angleži kontrolirati delovanje nemških zavarovalnic v Nemčiji, ki preko
agentov prodajajo zavarovanja v VB, ker bi bilo to dvojno breme za NEM zavarovalnice, ki bi
bile podrejene 2 kontroli. -> velja prost pretok storitev

124/81 Komisija proti UK in Severni Irski, UHT Mleko

42
  Primer, ki se nanaša na blago
 Britanci zahtevajo pregled in certifikat tistih mlekarn iz tujine, ki so proizvajale tako (UHT, to
pomeni homogezirano alneki takšnega) mleko
 Uvaja se dvojno breme
 Failure of a MS to fulfil its obligations - Measures having an effect equivalent to quantitative
restrictions
 SEU: “... potem, ko ugotovimo, da so UHT-mleko v različnih DČ izdelovali po podobnih
metodah in na podobnih strojih, in da so bili pri proizvodnji v drugih DČ uvedeni primerni
ukrepi, sklicevanje na 36. člen ni utemeljeno.”

EMI Records (to baje ne pride v poštev)

 Konglomerat EMI Records: diskografska družba: EMI Ltd: družba mati + 3 hčerinske družbe
(Danska, UK, Nemčija)
 Konglomerat CBS Records: družba mati (ZDA) in 3 hčerinske družbe (Danska, UK, Nemčija)
 Vsak od konglomeratov imata registrirano blagovno znamko Columbia
 EMI Ltd. toži UK: ker je UK prepovedala trgovanje z gramofonskimi ploščami z oznako
Columbia
 EMI Ltd. ima registrirano blagovno znamko Columbia v Avstraliji, Afriki …
 CBS: registriral to znamko v drugih državah
 EMI in CBS oba pazita, da ne spuščata na trg plošč Columbia, kjer ima prevlado drugi
 Vseeno se to zgodi (nalepka na plošči, čeprav je predelan ovitek)
 Inšpektor - prepoved trženja
 EMI: gre za ukrep količinska omejitev, saj so storili vse, da bi preprečili to, zato je ukrep
prepovedi trgovanja in uvoza nesorazmeren, povprečni potrošnik ne gleda toliko na blagovno
znamko
 CBS: če pa si da ploščo na gramofon, gleda v ploščo in se mu to vtisne v spomin
 SEU: CONSEQUENTLY THE EXERCISE OF A TRADE-MARK RIGHT IN ORDER TO PREVENT
THE MARKETING OF PRODUCTS COMING FROM A THIRD COUNTRY UNDER AN
IDENTICAL MARK , EVEN IF THIS CONSTITUTES A MEASURE HAVING AN EFFECT
EQUIVALENT TO A QUANTITATIVE RESTRICTION , DOES NOT AFFECT THE FREE
MOVEMENT OF GOODS BETWEEN MEMBER STATES AND THUS DOES NOT COME UNDER
THE PROHIBITIONS SET OUT IN ARTICLE 30 ET SEQ . OF THE TREATY .

Bocksbeutel

 Bocksbeutel: posebej oblikovana steklenica, tradicionalno v uporabi in rezervirana za vinarje

v pokrajinah Franconia in Baden-Franconia
 Posebej oblikovana steklenica – zavarovana oblika in tako obliko uporabil it proizvajalec, nem
želijo preporečiti uvoz vina v “fake” steklenicah, saj so potrošniki navajeni, da ob nakupu take
steklenice dobiš vino iz Franconie – sodišče ponovi širok odnos do tega, da je potrebno
omogočiti prost pretok blaga in ne ugodi Nem
 Gre za ukrep z enakim učinkom kot so količinske omejitve
 SEU: ”... uporaba steklenice za vino »Bocksbeutel« (flute d'Alsace) s strani italijanskega
uvoznika vina v Nemčijo, ni utemeljeni razlog za sklicevanje na razlog javne politike …"
 Prav tako omejitev ne more biti utemeljena z zaščito industrijske ali komercialne lastnine z
razlogom, da so takšne steklenice tradicionalno uporabljene s strani nacionalnih
proizvajalcev, če se identične ali podobne steklenice uporabljajo tudi v drugih DČ

43
Cullet v. Centre Leclerc

 Francoski zakon predpisal minimalne drobnoprodajne cene za bencin

 Leclerc: bencin prodaja po še nižjih cenah
 Cullet (konkurent) očitek: zahteva izdajo začasne odredbe s prepovedjo prodaje
 Leclerc: obramba lastne poslovne prakse: opre jo na navedbo, da minimalne cene ovirajo
trgovanje med DČ
 Francoska vlada: ukrep je potreben zaradi: organizacije francoske naftne industrije in
zagotovitve destribucije
 SEU:
 ... ta razlog ne opravičuje uporabe izjeme javne politike, saj je utemeljitev ekonomska
 ... bližje bi bila navedba, da bi odsotnost predpisov o cenah povzročila cenovno vojno, ki bi
povzročila socialni nemir, kar pomeni tveganje za nastanek neredov, cestnih blokad in nasilja
 ... ti razlogi so v skladu s francoskim pojmovanjem »ordre public«, ki vključuje tudi nerede.”
 SEU sicer priznava potencialne posledice neredov, ne sprejme pa tega, da bi večje ali manjše,
organizirane ali neorganizirane skupine državljanov s protipravnim delovanjem namesto
institucij EU in mimo določb PES določale domet temeljnih ekonomskih svoboščin in silile
svojo državo v njihovo omejevanje
 Zato zavrne Francijo: »… F vlada ni izkazala, da bi zakonska določba pomenila posledice za
pravno ureditev, red (ordre public) in javno varnost ter teh posledic vlada ne bi mogla
odpraviti z ukrepi, ki jih je imela na voljo …«

Cullet v. Centre Leclerc + Komisija proti Franciji oz. dodatni argumenti iz Commission v. France
(blokade uvoza kmetijskih izdelkov s strani F kmetov in napadi na tuje kamione)

 EK toži Francijo: “... niste poskrbeli za odpravo razlogov za kršitev določbe o prepovedi
količinskih omejitev”
 Francoske navedbe: “... odločnejše delovanje države bi privedlo do resnejših kršitev javnega
reda, celo do spopadov ...“
 SEU: »... DČ mora v celoti zagotavljati spoštovanje prava in tudi učinkovanja prava ES.
Francija ni dokazala, da se je znašla v okoliščinah, ki bi vplivale na javni red, pa jih ne bi
mogla odpraviti. Četudi resna grožnja javnemu redu lahko opraviči policijsko neintervencijo,
je ta argument dopusten le v zvezi s konkretnim dogodkom, ne pa na splošno in za vse
potencialne, ne pa nujno dejanske incidente.«

Komisija proti UK – Newcastle Disease (to baje ne pride v poštev)

 Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti

 UK: prepoved uvoza perutnine in jajc iz drugih DČ: potrebno zaradi preprečevanja okužbe z
Newcastle disease
 SEU:
 ugotoviti treba, ali je DČ z ukrepom res varovala ali pa je želela zavarovati javno zdravje
 ukrep je bil uveden v naglici
 obstaja resen sum, da so z njim odgovorili na rast uvoza F puranov, da so UK kmetje že kar
nekaj časa lobirali v podporo ukrepu z utemeljitvijo, da imajo tuji kmetje na voljo velike
državne pomoči
 Objektivno nevarnost ni obstajala
 ukrep je padel v predbožični čas, ko se povpraševanje po puranih zelo poveča

44
  F oblasti so že prej uvedle ukrepe zaradi varstva pred Newcastlesko boleznijo

Sandoz

 Hipervitaminoza. Enake ploščice so v prodaji tudi v nekaterih drugih DČ, vitamini ugodno
vplivajo na zdravje
 Nizozemska prepove uvoz vitaminskih ploščic z razlogom javnega zdravja
 Rec 15: ES je sprejela določene ukrepe, kar kaže na to, da se zaveda pomena dodajanja
aditivov in negotovosti ter morebitne škodljivosti
 Rec 16: Znanstvene raziskave doslej niso pokazale, kdaj je uživanje čezmerno, zlasti če so
vitamini dodani v hrani. Glede na nepopolno urejenost področja v pravu Skupnosti DČ lahko
samostojno uredijo problematiko, upoštevati pa morajo načelo prostega prometa blaga.
 Rec 18: DČ mora upoštevati načelo sorazmernosti in uvede le omejitev, ki je nujno potrebna
za dosego zakonitega namena zavarovanja javnega zdravja (npr. opremiti blago z opozorili)

C-2-90 Komisija proti Belgiji

 (drugi razlogi za izjemo od ukrepov s podobnim učinkom kot količinska omejitev)

 Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti
 varstvo okolja: vrednota, ki pride PES 1987 z Enotnim evropskim aktom
 Valonski regionalni svet sprejme dekret o ravnanju z odpadki:
o dekret izhajal iz načela, ki je uveljavljeno v varstvu okolja in ravnanju z odpadki, da
mora povzročitelj poskrbeti za odlaganje (svojih odpadkov)
o prepove uvoz odpadkov na valonsko območje, ne prepove pa odlaganja odpadkov, ki
so nastali v Valoniji
o posledica: s tem dekret razlikuje med drugimi belgijskimi odpadki oz. odpadki iz DČ
na eni in valonskimi odpadki na drugi strani
o odpadki so blago: njihovo vrednost je mogoče izraziti v denarju; z njimi se trguje
(predelava, sežiganje,...)
o Dekret torej onemogoča uvoz odpadkov npr. v sežigalnico, kar pomeni, da je
prepoved odlaganja = količinska omejitev
 Belgija - zagovarja se s tem, da gre za varstvo okolja (36. člen); razširijo politični razlog, da
gre za okoljsko politiko
 SEU: dekret dovolilo, kar utegne zavesti v postavljeni klasifikacijski dilemi in zapeljati v sklep,
da je varstvo okolja postalo razlog po 36. členu, ampak SEU je reklo, da okoljske problematike
ne bo dvignilo na raven splošnih politik oz. javnega reda
 SEU sicer nima opore v izjemah, ampak tako omejitev postavi za sprejemljivo – pritrdi Belgiji
= pravno sporno, vrednostno pa ne
 dejansko SEU ugotovi, da ukrep zaradi posebne narave zadeve ni diskriminatoren, ker je
pritrdilo načelu o odgovornem odlaganju lastnih odpadkov

Komisija proti Danski (Danish Beer Bottle)

 Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti

 Pravilo, po katerem mora prodajalec na določeno količino prodajane pijače v embalaži
(plastenke, pločevinke, steklo) zagotoviti vračanje embalaže
 Od trgovcev mora zahtevati, da sprejemajo vračljivo embalažo, da se lahko odpadlo
embalažo ponovno uporabi

45
  Ampak: na enoto prodanega produkta ima večji proizvajalec (domačin) manjše stroške
vračanja kot manjši (uvoznik)
 Kdor proizvaja večje količine, ima polnilnice v DČ zaradi dragega prevoza, če pa želi prodajati
manjšo količino, ga prizadenejo stroški vračanja + prepričevanja trgovcev -> to povzroči
nekonkurenčnost proizvajalcev iz drugih DČ
 Danska: predpis je zaradi varstva okolja
 SEU: tožbo Komisije bi moralo zavreči/zavrniti, ker nima razloga zanjo (ni opore v
komunitarni zakonodaji) tožbo, a iz okoljskih – DRUGIH - razlogov podpre Dansko
 Ampak ureditev ni sorazmerna in Danska ni izpolnila svoje obveznosti

Lütticke (57/65):

 (primer direktne diskriminacije – davki)

 Lütticke uvaža mleko v prahu iz Lux v Nemčijo; pri uvozu poleg carine poseben (dodatni!)
prometni davek (danes DDV)
 uvoznik toži - naložitev davka je protipravna, ker je bilo v Nemčiji mleko v prahu že 8 let
neobdavčeno
 sodišče in posebej utemeljevalo in pritrdilo Lutticku
 “ … gre za klasičen primer neposredne diskriminacije proizvoda iz druge DČ, ki je nezdružljiv s
konceptom skupnega trga …”

21/79 Komisija proti Italiji

 Neizpolntev obveznosti
 (primer direktne diskriminacije – davki)
 Italija: nižji davki za predelano (regenerirano) olje kot za navadno sveže olje
 Italijanska obramba: pogojeno z ekološkimi razlogi, vse tuje olje (sveže + regenerirano) je
enako obdavčeno, v količinah uvoženega olja ni mogoče razlikovati med navadnim in
regeneriranim oljem, ker ni mogoče ugotoviti, za katero olje gre
 edina razlika - domače drugače obdavčeno kot tuje sveže in regenerirano; za domače
regenrirano je bila obdavčitev nižja
 SEU: “ … zavrne se ugovor Italije, ker bi bilo mogoče identificirati olje s certifikati, na podlagi
analitskih postopkov in podobno … pravilo tudi ni bilo sorazmerno …” (podobna
argumentacija kot pri vitaminskih ploščicah)

148/77 Hansen v. Hauptzollamt Flensburg

 Predhodno vprašanje
 (primer direktne diskriminacije – davki)
 domače žganje manj obdavčeno kot pijače, uvožene iz DČ; pomoč manjšim kmetijam
 “…. D pravilo, ki uvaja davčne olajšave za alkoholne pijače, pridelane v majhnih obratih in na
kmetijah, a ne velja za alkoholne pijače, ki bi bile izdelane kjerkoli v Skupnosti, pač pa le za D
proizvode …”
 Gre za kršitev 110. člena PDEU

127/75 Bobie v. Hauptzollamt Aachen-Nord

 (primer direktne diskriminacije – davki)

 Nemčija: različne stopnje davkov glede na proizvodnjo pivovarn
 Ratio legis: vzpodbudilo naj bi se majhne obrate
46
  Ustvarja se razlika:
o davek na domača piva: variabilni razpon od 12 - 15 DEM/hl
o davek na uvožena piva: obdavčena enotno s 14,4 DEM/hl
 Pridobile tuje velike pivovarne, ki prodajajo po 0.6 DEM nižji obremenitvi kot domače velike
pivovarne, diskriminirane bile tuje majhne in srednje pivovarne
 SEU: “… nesprejmljiv je zagovor, da je enotna davčna stopnja poenostavila poslovanje in da je
do vseh tujih pivovarjev pravična, saj 110. člen PDEU prepoveduje kakršnokoli diskriminacijo
(kogarkoli)…”

112/84 Humblot v. Directeur des Services Fiscaux

 (primer indirektne diskriminacije – davki)

 letni davek: kriterij moči motornega vozila
 Linearna lestvica: do 16 CV: linearni davki do 2200 FF, od 16 CV: davčna stopnja skoči navzgor
za 100%, skrajni konec progresije: enotnih 5600 FF
 Humbolt kupi avto, ki pade v 36,5 CV in plača 5600 FF
 Humbolt: Sistem krši 90 PES (110 PDEU): plačujem več kot nekdo, ki bolj obremni okolje, gre
za posredno obliko diskriminacije
 SEU: v Franciji nihče ne izdeluje avtov nad 16 CV
 DČ lahko prosto uveljavi sistem progresivnega obdavčenja, ki je utemeljen na določenem
objektivnem kriteriju, tak sistem obdavčevanja je v nasprotju z 110 PES le, če je
diskriminatoren do tujih proizvodov ali ima protekcionistični učinek
 Konkretno uveljavljena dva davka:
o Progresivno do 16 CV
o Enotni od 16 CV
 kljub temu da sistem formalno ne razlikuje med proizvodi domačega in tujega izvora, je
diskriminatoren in protekcionističen, saj je bila enotna obdavčitev uvedena na podlagi
očitnega dejstva, da Francija tako močnih avtomobilov sploh ne proizvaja
 SEU ne uporabi pravila de minimis (omembe vreden vpliva na trgovanje med DČ)
 Enotni davek tudi znižuje konkurenco na francoskem trgu
 Prišlo je do rekonstrukcije francoske davčne zakonodaje (sicer Francija spet stori napako)

140/79 Chemial Farmaceutici v. DAF SpA

 (avtonomija DČ in objektivizacija kriterijev)

 Italijanski predpis: v Italiji etilni alkohol, pridobljen s sintetiziranjem, bolj obdavčen kot enak
alkohol, ki ima enako uporabno vrednost, pridobljen naravno s fermentacijo
 Proizvoda med seboj v praksi zamenljiva (110: "enakovrstni izdelki")
 Ratio predpisa je podan: s predpisom Italija želela vzpodbuditi proizvodnjo etilnega alkohola
iz kmetijskih proizvodov + prihranek (derivati nafte)
 SEU:
o Italija je s predpisom uveljavila legitimno pravico izbire. DČ lahko razlikuje med
proizvodi »… na podlagi objektivnih kriterijev, kot je narava surovin, ki so
uporabljene v proizvodnji«.
o … ta legitimna izbira je v skladu z 110, če uveljavlja cilje gospodarske politike, ki so
združljivi z zahtevami PES in sekundarne zakonodaje, pa ne sme pripeljati do
kakršnekoli diskriminacije

47
 o različna obdavčitev denaturiranega sintetičnega in s fermentacijo pridobljenega
alkohola zadovoljuje gornje zahteve in … ni v nasprotju s pravili ES …
 Predpis ne diskriminira, ker: tudi uvožene fermentirane alkohole obravnava enako kot
alkohole italijanskega izvora in po drugi strani četudi davčna stopnja za sintetični alkohol
pomeni omejevanje uvoza iz drugih DČ, ima na domačem ozemlju prav enak omejevalni
učinek in ovira dobičkonosno proizvodnjo v Italiji
 Grilc: SEU spregleda, da je surovina za proizvodnjo fermentiranega alkohola v Italiji zaradi
močnega kmetijstva na voljo v velikih količinah, v tipični industrijski DČ z manj ugodnimi
klimatskimi danostmi in sestavo pa ne vedno

196/85 Commission v. France (sladka vina v. vinski likerji)

 Francosko davčno pravilo: sladka vina (manj alkohola kot vinski likerji), ki se jih proizvaja na
tradicionalen način so obdavčena nižje kot vinski likerji
 Kriterij za klasifikacijo znotraj nižje davčne stopnje: dostopen je bil vsem proizvajalcem in ni
bilo neposredne diskriminacije glede na izvor (tako za domače in tuje)
 Kar zadeva morebitno posredno diskriminacijo pa je bilo prepuščeno F, da je dokazovala
objektivnost in potrebnost razlikovanja v korist sladkih vin
 Francija: “… sladka vina proizvajajo v regijah, v katerih so možnosti za pridelovanje »… slabše
kot optimalne: malo je padavin, zemlja je revna«.
 SEU: z uveljavitvijo predpisa je F uvedla davčne vzpodbude

COMISSION VS. FRANCE (žgane pjače, vina), COMISSION vs. GB; vino vs. Pivo <- (to dvoje glej
spodaj skupaj s teorijo in poveži z naslednjima dvema)

243/84 John Walker v. Ministerier for Skatter: whisky v. sadni liker

 Ugotavlja se podobnost med viskijem in sadnim vinskim likerjem

 Natančneje se ugotavlja objektivne značilnosti obeh pijač: vsebnost alkohola, način
proizvodnje, navade in izbire potrošnikov
 SEU: ker ne vsebujeta enake količine alkohola, ker se postopka njune pridelave razlikujeta
(fermentacija, distilacija), proizvoda nista podobna (razhod s sodbo Komisija proti Franciji)
 Ampak: wiskey na Danskem proizvajate v zanemarljivih količinah, sadnih likerjev ne – gre za
ščitenje lastne proizvodnje
 ...DOES NOT RESTRICT THE FREEDOM OF EACH MEMBER STATE TO LAY DOWN TAX
ARRANGEMENTS WHICH DIFFERENTIATE BETWEEN CERTAIN PRODUCTS ON THE BASIS OF
OBJECTIVE CRITERIA … AND IF THE DETAILED RULES ARE SUCH AS TO AVOID ANY
FORM OF DISCRIMINATION , DIRECT OR INDIRECT , IN REGARD TO IMPORTS FROM
OTHER MEMBER STATES OR ANY FORM OF PROTECTION OF COMPETING DOMESTIC
PRODUCTS
 A SYSTEM OF TAXATION WHICH DIFFERENTIATES BETWEEN CERTAIN BEVERAGES DOES
NOT UNDULY FAVOUR DOMESTIC PRODUCERS WHERE A SIGNIFICANT PROPORTION OF
DOMESTIC PRODUCTION OF ALCOHOLIC BEVERAGES FALLS WITHIN EACH OF THE
RELEVANT TAX CATEGORIES .

184/85 Commission v. Italy

 Italija je velika proizvajalka jabolk, hrušk, breskev, sliv in pomaranč, ne pa tudi banan, ki jih
uvaža
 Uvede davek na promet z bananami, drugo sadje ni bilo tako obdavčeno

48
  Objektivni kriteriji: organoleptične lastnosti - »banane vsebujejo manjše količine vode kot
drugo sadje, sposobnost za odžejanje manjša, bistveno večja prehrambena vrednost“
 Banane niso podobne drugemu sadju, vendar si medsebojno vsaj deloma konkurirajo
 Ker je podan obstoj določene stopnje konkurence, ima predpis zaščitni učinek - domena
110/2

167/73 Commission v. France (Code Maritime)

 (prepoved diskriminacije na temelju državljanstva)

 Nemški kapitan, ladja pod zastavo francoske mornarice: nemški kapitan je prišel, da bo
prevzel poveljstvo, ker se je tako dogovoril z ladjarjem; pride v Nico in pravi, da bi se vkrcal,
in mu kapetan ladje potegne zakon iz časa Napoleona - na ladji mora biti več kot pol
Francozov in poveljnik mora biti Francoz
 Zgodovinski izvor: Code Maritime 1807, izpodbijani akt: Code du Travail Maritime 1926 et seq
 SEU: zakonik je diskriminatoren in v nasprotju z 18. in 45. Členom PDEU - neposredna
diskriminacija
 Komisija očita Franciji, da izpodbijani akt ni v skladu z uredbo, ki implementira odločbo o
prostem gibanju delavcev, ker je diskriminatoren
 veljavna pomorska zakonodaja določa: Francoski ljudje naj imajo oblast na ladji in tudi
večino; ključne pozicije naj imajo Francozi
 ta zakonodaja je v nasprotju z zakonodajo o prostem pretoku delavcev
 FR: Francozi pravijo, da so dali ustne ukaze, da morajo državljane tujih držav na ladjah
tertirati enako kot francoske. Z ustnim navodilom ne moremo derogirati pisane norme.
 Francozi rečejo, da Komisija ne sme tožit v tem primeru, kajti pomorska politika je posebna
politika v Evropski skupnosti -> lex specialis derogat lex generalis
 absolutna prepoved diskriminacije prevlada
 izrek: Francija ni izpolnila obveznosti
 posledica je sprememba zakona

15/69 Ugliola

 Ugliola si želi (do)kupiti delovno dobo, kar je v Nemčiji mogoče le, če bi služil vojaški rok v
nemški vojski – Ugliola je služil vojaški rok v Italiji
 Neposredna diskriminacija: take diskriminacije ni, ker državljanstvo kot tako ni relevanten
element, ali naj se služenje vojaškega roka upošteva, DČ bi lahko odločila, da se služenje
všteva ali pa ne.
 Nemški zakon je omejitev s posrednim diskriminiranjem v korist nemških državljanov
 Diskriminatorna pa je določba, ki določa kot relevantno le služenje v Nemčiji, saj ta pogoj
izpolnjujejo le nemški državljani
 THE COMMUNITY RULES RELATING TO MATTERS OF SOCIAL SECURITY ARE BASED ON
THE PRINCIPLE THAT THE LAW OF EACH MEMBER STATE MUST ENSURE THAT
NATIONALS OF OTHER MEMBER STATES EMPLOYED WITHIN ITS TERRITORY RECEIVE
ALL THE BENEFITS WHICH IT GRANTS TO ITS OWN NATIONALS .

152/73 Sotgiu

 Delavec (Italijan) na Deutsche Post - za nekaj časa premeščen na dislocirano lokacijo

 Nadomestilo za ločeno življenje: Nemec ga dobi, on pa ne

49
  Nemška uprava: on se je tako ali tako dislociral že ko je šel iz Italije v Nemčijo in se ločil od
družine
 Sotgiu: ampak ravno takoj plačuje tudi najemnino za stanovanje v mestu, kjer živi
 SEU: gre za diskriminacijo

53/81 Levin v. Staatsecretaris van Justitie

 Britanski državljan Levin je živel na Nizozemskem z ženo, ki ni bila državljanka DČ

 Ženi na Nizozemskem zavrnejo izdajo dovoljenja za bivanje, ker v letu pred zavrnitvijo izdaje
ni bila zaposlena
 Nizozemska: ni državljanka DČ, ki bi uživala prednosti, ki izhajajo iz prostega gibanja delavcev,
ker njeni dohodki ne zadostujejo za preživetje
 Levin: imam dovolj sredstev za preživljanje in zaposlena je za polovični delovni čas, kriterij
minimalne plače postavlja državljane drugih DČ v slabši položaj v primerjavi z državljani
države gostiteljice
 SEU:
 pojem delavec ima pomen, ki ga določa pravo Skupnosti - pojem ima univerzalni Skupnostni
pomen, katerega namen je, da prepreči različne interpretacije v DČ
 zato zavrne navedbe intervenientov naj se uporabi nacionalni kriterij minimalne ali
zajamčene plače
 „ … vsi delavci imajo v Skupnosti enake pravice in se lahko po svoji volji gibljejo med DČ ne
glede na to, ali so zaposleni za nedoločen ali določen čas, polni ali skrajšani delovni čas, ali
gre za sezonske delavce
 to je tudi v skladu z Direktivo 68/360, ki zagotavlja pravico bivanja delavcem na podlagi
predložitve dokumentov, na podlagi katerih so vstopili v DČ in potrdila delodajalca. Ne
omejuje pa direktiva te pravice s kakršnimkoli pogojem glede vrste zaposlitve ali višine
dohodka
 zahteva se le, da gre pri delu za izvrševanje učinkovitih in dejanskih aktivnosti, razen
aktivnosti, ki jih lahko označimo kot marginalne.
 motivi, ki delavca privedejo k iskanju zaposlitve v drugi DČ, za definiranje pojma delavca niso
pomembni
 da je delavec zaposlen za krajši delovni čas, ima lahko za posledico, da mu po notranjem
pravu ne pripadajo določene pravice, ki gredo delavcem zaposlenim za polni delovni čas,
nikakor pa to dejstvo ne more odvzeti statusa delavca in pravic, ki izhajajo iz njega po pravu
Skupnosti …“
 ECJ: gre za diskriminacijo; ker je ona članica te družine Levin

C-279/89 Commission, supported by Kingdom of Spain (intervener) v. United Kingdom (Agegate)

 Neizpolnitev obveznosti
 Šlo je za španski delavci, ki so se dogovorili, da so plačani glede na delež ulova. Ulova pa
sploh ni bilo, želeli so nadomestilo. Niso imeli dovolj denarja za preživetja - bili so
diskriminirani, saj je Angležem na isti ladji dalo nadomettilo, španskim pa ne. ECJ pravi, da
če obstaja ekonomska povezava, potem imajo enake pravice kot jih imajo drugi delavci.
 “… tudi ribiči, ki prejmejo plačilo v naravi (izplačani so z deležem ulova) so delavci v smislu
PES in jim gredo pravice po 45. členu “
 španski ribiči - quid pro quo: plačani v deležu od ulova rib

50
  nimajo dovolj sredstev za preživljanje s tem plačilom (ne omogoča jim niti socialnega
minimuma)
 na socialnem centru prosijo za denarno pomoč
 UK: niso delavci, ker niso dobili plačila.
 Ribiči: dobili smo odmeno – remuneration
 SEU: remuneration je treba razumeti široko

Steymann

 Nemški inštalater na Nizozemskem, zavrnjena viza

 Steymann opravlja delo v okviru in v povezavi z neko religiozno skupnostjo, v kateri delo na
lestvici vrednot pomeni veliko, saj se mu člani skupnosti lahko le izjemoma izognejo.
Pomembno je, da v zameno za delo skupnost za člane poskrbi, jim omogoča bivanje,
prehrano, celo žepnino, pri tem pa dajatev skupnosti ni odvisna od narave dela, ki ga opravlja
član
 Article 2 of the EEC Treaty must be interpreted as meaning that activities performed by
members of a community based on religion or another form of philosophy as part of the
commercial activities of that community constitute economic activities in so far as the
services which the community provides to its members may be regarded as the indirect quid
pro quo for genuine and effective work
 Nemški državljan je živel na Nizozemskem, kjer je nekaj čas delal kot vodovodni inštalater.
Nato se je pridružil "Bhagwanski" verski skupnosti, v kateri je živel, za njegovo preživljanje pa
je prispeval s tem, da je v tej verski skupnosti deloval kot vodoinštalater. Ko se sklicuje na to,
da je delavec, mu je prošnja zavrnjena, ker naj ne bi bil zaposlen, ker ni dobil remuneration
(plačila)
 SEU:
 ali je bil učinkovit pri svojem delu in ali je opravljal nekaj, kar lahko opredelimo kot delo?
 zastopa stališče, da je presojanje udeležbe v kakršnikoli verski skupnosti utemeljeno le, če gre
za opravljanje ekonomske aktivnosti
 storitve skupnosti v obliki nastanitve, prehrane in žepnine članom predstavljajo posredno
plačilo za njihovo delo. Iz tega sledi, da je tudi neplačano delo lahko ekonomska aktivnost.
Ker je bil formalno včlanjen in je prispeval skupnosti je delavec po 45

Bettray

 Oseba je opravljala delo v skupnosti v okviru programa za odvajanje odvisnosti od mamil. Ta

oseba, ki je tudi fizično ogromno delala, je prejemala določena denarna sredstva. Cilj
programa je bil ponovno vključiti osebe, ki so začasno nesposobne za delo. Bettray je moral v
drug kraj po metadon, zato je potreboval nadomestilo za potne stroške. Ker je tujec, ga ni
dobil. Trdil je, da je delavec.
 SES je odstopilo od svojega stališča v zadevi Levin (Grilc: nekonsistentna sodna praksa), v
kateri razlog za delo ni bil pomemben. Tu je izhajalo iz vzroka za delo in prišlo do drugačnega
zaključka. Po njegovem mnenju delo po predpisih o socialnem zaposlovanju ne predstavlja
učinkovite in prave ekonomske aktivnosti, a je pretežno sredstvo za rehabilitacijo. Kavza
posla ni zaposlitev, ampak odvajanje, zato se ga ne šteje za delavca.
 Ena redkih odločb, kjer je interpretacija 45. člena restriktivna. Sodba je presenetljiva glede na
sodbe v primeru Steymann in Raulin in tudi zato, ker osebe v programu za odvajanje
produkte, ki jih pridelajo in ne porabijo, prodajo na trgu.
51
  Definicija plačila:
 The essential feature of an employment relationship is that for a certain period of time a
person performs services for and under the direction of another person in return for which
he receives remuneration
 As long as an effective and genuine activity is pursued, the level of productivity, the source of
the funds from which the remuneration is paid and the nature of the legal relationship
between the employee and the employer are of no consequence in regard to whether or not
a person is to be regarded as a worker .
 Activities pursued under national rules intended to provide work for the purpose of
maintaining, re-establishing or developing the capacity for work of persons who, by reason
of circumstances relating to their situation, are unable to take up employment under normal
conditions cannot be regarded as an effective and genuine economic activity if it
constitutes merely a means of rehabilitation or reintegration for the persons concerned.
For that reason, a national of a MS employed in another MS under such a scheme cannot on
that basis alone be regarded as a worker for the purposes of Article 48(1 ) of the Treaty .
 "Posameznika, ki je vključen v program, niso izbrali na podlagi njegovih sposobnosti za
konkretno delovno mesto, pač pa na podlagi potreb programa za odvajanje odvisnosti in
sposobnosti posameznika nasploh. Zato sodelovanje v omenjenem programu ni delo
delavca"

Raulin:

 Francozinja dela na Nizozemskem v restavraciji kot pomožno strežno osebje prek "on-call
contract" – če jo šef rabi, jo pokliče, sicer pa je v pripravljenosti
 v 8 mesecih 60 ur – učinkovito; hotela delati, a ni mogla – dobi malo. Prosi za socialno
pomoč, vendar ji je nizozemski organ ni odobril, češ da ni delavka, ker ne dela učinkovito
 SEU: delala je učinkovito; sodišče DČ mora ugotoviti, ali mora biti oseba, če jo delodajalec
pokliče, na voljo in ali je dejansko bila na voljo
 SEU le interpretira 45. člen, ampak dejansko stanje morajo DČ same presoditi

C-281/06 Hans-Dieter Jundt & Hedwig Jundt proti Finanzamt Offenburg (sklepni predlogi
generalnega pravobranilca Madura)

 Dejansko stanje: tožeča stranka je nemški državljan in odvetnik, ki živi in dela v Nemčiji
 Leta 1991 je 16 ur poučeval na univerzi v Strausbourgu
 Ko je nemški davčni urad za bruto znesek odmeril dohodnino, je tožeča stranka vložila ugovor
in navedla, da ni bil uporabljen paragraf 3(26) zakona o dohodnini - dohodki, ki se izplačajo
kot „nadomestilo za stroške“ za stranske dejavnosti v imenu nacionalne pravne osebe
javnega prava, se ne obdavčijo
 Ali je treba člen 59 Pogodbe ES (zdaj člen 49 ES) razlagati tako, da so v njegovem področju
varstva zajete tudi stranske poklicne dejavnosti učitelja za pravno osebo javnega prava
(univerza) ali v njenem imenu, pri čemer za opravljanje te dejavnosti – kot napol častne –
prejme le nadomestilo za stroške?
 Predlog generalnega pravobranilca: Na področje uporabe člena 49 ES sodi stranska dejavnost
poučevanja za ali v imenu pravne osebe javnega prava, za katero učitelj prejme nadomestilo
za stroške.
 Ampak kar je v bistvu pomembno tukaj; nadomestilo za poslovne stroške kot plačilo

52
  "Sodišče je pri vprašanju, kaj za Pogodbo pomeni „plačilo“, zavzelo širok vidik in se
pri tem osredotočilo na gospodarski značaj zadevne dejavnosti". … "niti v Pogodbi niti
v sodni praksi Sodišča ni ničesar, kar bi kazalo na to, da mora posameznik, če želi
uživati s Pogodbo zagotovljeno svobodo opravljanja storitev, poslovati z dobičkom" …
"dejavnost ne sme biti opravljena brez protidajatve, toda pridobitni namen izvajalca ni
potreben."
 Potem sta še 2 vprašanji, vezani na svobodo opravljanja storitev, tega še ni v zapiskih

Walrave Koch

 Tekmovanje kolesarjev z motornim vodstvom (kolesar se pelje za motoristom)

 Sporno pravilo: kolesar in motorist državljana iste države
 Ratio pravila: onemogočilo, da bi motorist iz druge države s počasnejšo vožnjo, kot jo zmore
kolesar, ki mu sledi, tekmovalcu onemogočil postavitev boljšega časa, ker bi pač morebiti
hotel boljši rezultat tekmovalca iz države, iz katere prihaja motorist
 SEU: „ … the practice of sport is subject to the Community Law only and insofar as it
constitutes an economic activity …“
 „… the prohibition on discrimination based on nationality … does not affect the composition
of sports teams, in particular national teams … which has nothing to do with the economic
activity …“
 Nacionalno sodišče pa mora odločiti, ali sta v tem primeru kolesar in motorist ekipa
 SEU ne moti, da pravil ni postavila oseba javnega prava: “… nihče ni odvezan upoštevanja 45.
člena saj prepoved diskriminacije velja za predpise in dejanja oseb javnega prava in se razteza
tudi na druga pravila, ki na kolektiven način urejajo zaposlovanje in ponujanje storitev …”
 the rule on non-discrimination applies in judging all legal relationships in so far as these
relationships, by reason either of the place where they are entered into or of the place
where they take effect, can be located within the territory of the community .
 the first paragraph of article 59, in any event in so far as it refers to the abolition of any
discrimination based on nationality, creates individual rights which national courts must
protect

Majcen, Meca-Medina

 Prelomna odločitev SEU: vzpostavi prevlado prava EU nad športnimi federacijami

 Meca-Medina & Majcen, daljinska plavalca – pozitivni doping test
 v nasprotju s prostim gibanjem delavcev glede proste konkurence – omejujejo konkurenčnost
dosežkov: delavca športnika – če zmagata dobita sponzorje, pravila pa jima omejujejo
konkurenčno, možnost dopingiranja – s tem lahko zmagata
 protiargument: velja za vse športnike, kar izenačuje konkurenco
 najprej potrebovala status delavca preko statusa delavca: vsi pofesionalni športniki so delavci
 nista v klubu; sta v razmerju z vsakokratnim organizatorjem tekmovanja in s sponzorji
 šprtnik = delavec, če se ukvarja z ekonomsko aktivnostjo
 Meca-Medina in Majcen vložita tožbo za razglasitev ničnosti odločbe Komisije, ki je odločila,
da sporna antidopinška ureditev ne spada v prepoved iz 81 in 82 PES
 Eden izmed tožbenih razlogov je, da naj bi Komisija storila očitno napako pri presoji dejstev in
prava, ko je odločila, da MOK ni podjetje v smislu sodne prakse Skupnosti - sodišče prve
stopnja ga zavrne in tožnika vložita pritožbo

53
  SEU: "Kadar je treba izvajanje te športne dejavnosti presojati glede na določbe Pogodbe o
prostem gibanju delavcev ali o svobodnem opravljanju storitev, je treba preveriti, ali pravila,
ki urejajo navedeno dejavnost, izpolnjujejo pogoje za uporabo členov 39 ES in 49 ES, torej, ali
pomenijo omejitev."
 Pomen: športne federacije so sposobne kršitev prava EU
 .ECJ prizna, da sta vsakokrat v delovnem razmerju s prireditelji tekem, ne prizna pa nasprotja
pravil dopingiranja s konkurenčnim pravom.

Dona Mantero

 SEU prvič pove, da je šport opravljanje dela po 45. Členu

 športniki so profesionalci, zaposleni pri športnem klubu

C-415/93 Bosman

 Vprašanje za predhodno odločanje

 Jean Marc Bosman: belgijski nogometaš, ki igra za nogometni klub, ki je vanj vlagal
 ob transferju igralca v drug klub se pričakuje odškodnina (Bosmanu je pogodba s klubom že
potekla) - ker klub tega zneska ni plačal, je bil Bosmanu prestop onemogočen - te določbe
omejujejo prosto gibanje delavcev, ne glede na to, da se uporabljajo neodvisno od
državljanstva delavcev
 Bosmana kupi F klub, a bi moral večino časa sedeti na klopi zaradi pravila, da lahko na eni
tekmi sodelujejo max. 3 tujci
 Bosman je diskriminiran v primerjavi s Francozi v ekipi
 SEU: Bosmanovo pravilo: trg se odpre brez diskriminacije, ne sme biti nobenih omejitev za
zaposlovanje športnikov iz drugih DČ

267/83 Aissatou Diatta v Land Berlin

 „… the members of a migrant worker ' s family , as defined in article 10 of regulation no

1612/68 , are not necessarily required to live permanently with him in order to qualify for a
right of residence under that provision and article 11 of the same regulation does not
establish a right of residence independent of that provided for in article 10.“

Even:

 Even: francoski delavec v Belgiji

 ob predčasni upokojitvi prejel belgijsko pokojnino
 pokojnina zmanjšana, ni pa bila zmanjšana za belgijske državljane, ki so bili prejemniki
invalidske pokojnine zaradi udeležbe v vojni
 Even: prejemnik vojne pokojnine po francoskem pravu
 SEU: ugodnosti, ki izhajajo iz vojnih pokojnin, so posledica namena, da se državljanom, ki so
pretrpeli nekaj za državo, s strani države omogočijo določene ugodnosti in take ugodnosti
nimajo Skupnostnega značaja (neusklajeno z Ugliolo)

Surinder Singh:

 Indijski državljan, poročen z Britanko, oba delala v VB, nato vrnitev v Nemčijo
 Singh uveljavlja derivativne pravice prek žene
 VB: ženina pravica ponovnega vstopa v državo izhaja iz britanskega prava in ne iz prava ES

54
  SEU: kljub temu, da se državljan iz države, ki ni DČ, sklicuje na skupnostne pravice prek
britanskega državljanstva, preselitev v Nemčijo predstavlja zadostno skupnostno osnovo, da
se primer spremeni v takega, v katerem pravo ES pomaga družinskim članom in države
nečlanice

Echternach in Moritz:

 otroci nemški družin: šolanje na NL, kjer so delali starši

 Starši: vrnitev v D, otroci želijo nadaljevati s študijem na NL, ker njihove izobrazbe v D ne bi
priznali
 SEU: poudari pomen integriranja družinskih članov v družbo v državi gostiteljici. Če tega ne bi
bilo, otroci ne bi imeli po odhodu staršev svobodne izbire kraja šolanja, prav tako pa bi to
zmanjšalo mobilnost staršev
 Nizozemci so morali otrokom dati enake pravice, kot bi jih imeli, če bi starši še živeli tam

Gravier:

 Francoska študentka v Belgiji

 Posebna šolnina, ki je belgijskim študentom ni bilo treba plačevati
 Ne gre za plačevanje storitev, ampak za povprečnino
 ne sklicuje se na derivativne pravice, ki bi jih imela kot družinski član delavca migranta,
ampak na avtentični status študentke
 Gravier trditev: diskriminacija ker bo težje dobila zaposlitev, ker ji je otežen študij, ker mora
plačati več kot Belgijci.
 SEU: ravnanje belgijske univerze je diskriminatorno
 Ne glede na to da izobraževanje ni izrecno omenjeno v PES, poklicno usposabljanje,
pripravništvo in izobraževanje, spadajo v okvir PES

43/75 Gabrielle Defrenne v. Sabena

 diskriminacija na podlagi spola

 belgijska stevardesa dobi za enako delo manjše plačilo kot njen moški kolega
 nacionalno pravo dopušča določeno razlikovanje na podlagi spola - evropsko pravo ne
 letalske družbe spremeniti plačilni sistem; na to se lahko vsi sklicujejo

167/73 Commission v French Republic

 UNDER ARTICLE 3 ( 2 ) OF THE AFOREMENTIONED LAW SUCH PROPORTION OF THE CREW OF

A SHIP AS IS LAID DOWN BY AN ORDER OF THE MINISTER OF THE MERCHANT FLEET MUST BE
OF FRENCH NATIONALITY .
 Francija ni izpolnila obveznosti (potem je še drugi postopek, ampak je samo link do njega in v
zapiskih ni ničesar)

C-292/89 Antonissen

 Delavec je tudi oseba, ki ima namen biti zaposlena

 Antonissen se giblje v drugi DČ z namenom iskanja zaposlitve
 Zajet z drogo in izgnan – ugovarja izgonu, britanski državljan ne bi mogel biti izgnan
 SEU:

55
  osebe, ki niso zaposlene, vendar iščejo delo, uživajo pravice po 39. členu, vendar pa njihove
pravice niso nujno enake kot pravice tistih, ki so že pridobili delo v drugi DČ
 SEU izhaja je iz tega, da 39/3 našteva pravice delavcev le primeroma in ne taksativno in da
pravica prostega gibanja delavcev vsebuje tudi pravico gibanja po območju druge DČ in
pravico bivanja na tem območju z namenom iskanja zaposlitve
 Če potencialni delavec v 6 mesecih ni našel zaposlitve, je lahko od njega zahtevano, da
zapusti območje DČ, razen če delavec dokaže, da nadaljuje z iskanjem zaposlitve in ima za
njeno pridobitev resnične možnosti (obrnjeno dokazno breme)
 Restriktivna razlaga bi izničila namen 45. člena (mobilnost evropskega delavca in posledično
konkurenčnost gospodarstva v celoti) - torej se ne razlaga le kot gibanje ali bivanje z
namenom zaposlitve, ampak tudi gibanje ali bivanje z namenom iskanja zaposlitve

C-209/03 Dany Bidar

 Francoski državljan Bidar vstopi v ZK skupaj s svojo materjo, ki se je morala tam zdraviti, v ZK
stanuje pri svoji stari materi na njene stroške, obiskuje in konča srednjo šolo, stara mati ni
nikoli zaprosila za socialno pomoč
 Bidar nato začne šutudirati ekonomijo, zaprosi za finančno pomoč v obliki študentskega
posojila (in ne štipendije), ki pa mu je zavrnjena, ker ni bil nastanjen v ZK
 Bidar se sklicuje na prepoved diskriminacije po 12 PES
 SEU: Pomoč, ki je bodisi v obliki subvencioniranih posojil bodisi štipendij priznana
študentom, ki zakonito prebivajo v državi članici gostiteljici, in je namenjena kritju njihovih
stroškov za vzdrževanje, spada na področje uporabe PES z namenom prepovedi
diskriminacije 12/1 PES.
 12/1 ES je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki pravico do pomoči za
kritje njihovih stroškov za vzdrževanje podeljuje le študentom, ki so nastanjeni v državi članici
gostiteljici, pri čemer izključuje, da bi državljan druge DČ kot študent pridobil status
nastanjene osebe, četudi ta državljan zakonito prebiva in je opravil znaten del svojega
srednješolskega izobraževanja v DČ gostiteljici ter je posledično vzpostavil dejansko povezavo
z družbo te države.

C-379/87 Groener

 Nizozemka, ki uči umetnost na Dublinskem kolidžu, dela s krajšim delovnim časom od

polnega in kasneje kandidira za službo s polnim delovnim časom
 Predloži vsa zahtevana dokazila in priporočila, ampak ni sprejeta, ker ne opravi ustnega
preizkusa znanja irščine
 Na podlagi uredbe Sveta 1612/68 se določbe zakonov ali drugih predpisov DČ ne uporabljajo:
- kadar omejujejo prijave ali ponudbe za zaposlitev, omejujejo pravico tujih državljanov, da
sprejmejo zaposlitev in se zaposlijo ali to pogojujejo s pogoji, ki ne veljajo za njihove
državljane; - kadar je izključni ali glavni namen ali posledica teh predpisov, tudi če se
uporabljajo ne glede na državljanstvo, odvračanje državljanov drugih držav članic od
ponujenih delovnih mest. Ta določba ne velja za pogoje v zvezi z znanjem jezika, ki ga
zahteva narava prostega delovnega mesta.
 V irski ustavi sta dva uradna jezika, na OŠ se obvezno učijo gaelic, poklicne šole in tudi kolidži
pa pretežno uporabljajo angleščino
 SEU opozori na politiko Irske, da zaščiti svoj jezik
 Takšna zahteva ni v nasprotju s 45 PDEU (39 PES) in Uredbo
56
C-250/06 United Pan-Europe Communications Belgium SA, Coditel Brabant SA, Société
Intercommunale pour la Diffusion de la Télévision (Brutele), Wolu TV ASBL proti Belgiji (to se bo pri
storitvah delalo natančnejše)

 Sklepni predlogi generalnega pravobranilca Madura:

 Člen 49 ES ne prepoveduje nacionalnih ukrepov, ki kabelskim operaterjem v določeni regiji
nalagajo obveznost obveznega prenosa, da se televizijskim gledalcem iz te regije omogoča
spremljanje krajevnih in nacionalnih informacij v njihovem jeziku in programov o njihovi
kulturi, pod pogojem, - da so ti ukrepi sorazmerni z zastavljenim ciljem in - da njihova
uporaba ne vsebuje arbitrarne diskriminacije v škodo ponudnikov storitev s sedežem v
drugih DČ

MUTSCH: glej spodaj skupaj s teorijo! Naslednjo sodbo preberi šele potem

Reina:

 nemški predpis: omogoča namenska brezobrestna posojila, vezana na rojstvo otrok

 Upravičenci so nemški državljani
 ratio predpisa: povezan z demografskimi cilji (povečevanje stopnje rodnosti)
 tak kredit je socialna ugodnost po 7/2 Uredbe
 SEU: …. ker gre za socialno ugodnost nimamo težav pri razsodbi, da je italijanski par v Nemčiji
(eden od zakoncev je imel status delavca po skupnostnih predpisih), upravičen
kreditojemalec …
 Nemčija:
 zavrnitev kredita državljanom iz drugih DČ ne zmanjšuje mobilnosti delavcev v Skupnosti in
 predpis je navdahnjen izključno z demografskimi nameni, kar se uvršča v pristojnost DČ in
politične pravice, ki so povezane z državljanstvom, ne pa z ekonomskimi skupnostnimi
pravicami.
 SEU:
 … ne sprejmemo, saj gre za socialno ugodnost, katere temeljni cilj je izenačevanje finančnih
bremen socialno šibkejših družin (nasploh)…

Van Duyn:

 Str. 439
 Predhodno odločanje
 VB prepove vstop Nizozemki - služba v scientološki cerkvi
 cerkev s strani britanske vlade proglašena kot družbeno škodljiva – a nobenega predpisa o
tem
 Van Duyn se sklicuje na kršitev 45. člena in Direktivo 64/221
 SEU: sodelovanje v neki organizaciji lahko pomeni osebno ravnanje
 vpraša se, ali je ravnanje pritožnice s tem, ko je hotela vstopiti v VB z namenom opravljanja
poklica v scientološki cerkvi, v dovolj veliki meri ogrožalo vrednote, ki jih varujejo izjeme po
45/3
 ugotovi, da VB nasprotuje tej cerkvi, vendar je ne prepoveduje, tako britanski državljan ne bi
bil kaznovan, če bi sprejel delo v njej
 toda: Kljub očitni diskriminaciji je ECJ odloči, da lahko v primerih, ko DČ vidi neko aktivnost
kot družbeno škodljivo in je zato izvedla določene ukrepe, čeprav ni sprejela predpisov, ki
bi to aktivnost omejevali ali prepovedovali, lahko uveljavi razlog javne politike.
57
  Pozneje SEU zoži takšno prakso in določi, da DČ ne more izgnati migranta, če lasten državljan
ni izpostavljen takim sankcijam ali če je mogoče uveljaviti druge učinkovite ukrepe

Bonsignore

 Predhodno odločanje
 Problem z interpretacijo "osebnega vedenja posameznika"
 Bonsignore, Italijan, je prišel v Nemčijo, da bi delal kot kemik
 Njegovo dovoljenje za bivanje je bilo naslednje leto po prihodu podaljšano
 1971 je Bonsignore kupil pištolo, ne da bi imel dovoljenje za nošnjo orožja
 Ko je nekaj delal s pištolo je ponesreči ubil svojega brata Angelota, ne zaprejo ga zaradi
olajševalnih okoliščin, zaradi posedovanja pištole pa se ga odločijo deportirati nazaj v Italijo
 Bonsignore se sklicuje na prosto gibanje delavcev
 Nemčija: Izgon utemeljujemo z interesi generalne prevencije; vzgojno naj bi vplival na
potencialne storilce podobnih dejanj.
 SEU: Pojem osebnega obnašanja: razumeti kot zahtevo, da je izgon dopusten le, če obstoji
nevarnost, da bi storilec sam ogrožal javni red in varnost, torej če bi bil utemeljen na načelu
specialne, ne pa generalne prevencije

Bouchereau

 Francoski državljan v UK obsojen zaradi posesti droge

 Na pravo ES se sklicuje, da bi se izognil deportaciji
 SEU po 267 (predhodno odločanje)
 … glede interpretacije 3. odstavka 39. člena PES ponovi določbo direktive, da prejšnja
kazenska obsodba ni temelj za represivne ukrepe in obsodba je upoštevna le kot dokaz
osebnega ravnanja, ki predstavlja grožnjo javni politiki. Glede na to mora biti podana
utemeljena skrb, da bo dejanje ponovljeno … (ne pa generalna zastrašitev)
 … DČ, ki se sklicuje na 3. odstavek 39. člena, mora pokazati na izvirno in dovolj resno
grožnjo..., ki je uperjena proti javni politiki.
 … taka grožnja mora biti uperjena proti temeljnemu družbenemu interesu, kar pa pomeni,
da mora dejanje posameznika, na katerega želi reagirati z izjemo po 3. odstavku 39. člena,
bistveno resnejše kot gola kršitev zakona

Tehnološki inštitut:

 tehnološki inštitut v Italiji zaposloval le Italijane, ker izvajal tudi projekte, pomembne za
nacionalno varnost
 filter postavljen zelo nizko, saj noben zaposlen ne sme biti tujec, ker bi potencialno lahko
prišel na delovno mesto, kjer bi lahko pridobival informacije
 Sporno, ker ne gre samo za državne upravnike, ker je imela ta instutut v lasti ITA, vendar so
konec koncev tam zaposelni tudi kuharji, čistilke in varnostniki - ne gre za državne upravnike
in bi moralo biti dostopno tudi drugim državljanom.
 SEU: to je kršitev 45/4

Komisija proti Belgiji

 delodajalec zahteva kot pogoj za sklenitev delovnega razmerja B državljanstvo

 razpisovali organi lokalnih oblasti in javna podjetja

58
  državljanstvo pogoj, ne glede na delovno mesto: delo nekvalificiranih želežničarjev,
medicinskih sester, nočnih čuvajev
 Vendar ne gre za državno upravo, ampak v tem primeru za javni sektor. Sklicevali so se na
poznavanje flamskega ali francoskega jezika, kar ni logično - ta jezik se lahko naučijo tudi
tujci in so zaradi tega primerni za zaposlitev.
 SEU:
 “… kot delovna mesta, ki terjajo posebno pripadnost, utemeljeno na državljanstvu,
razumemo delovna mesta, ki …
o … vključujejo sodelovanje pri izvrševanju pooblastil, podeljenih s predpisi javnega
prava, ki
o … vsebujejo obveznosti, ki so nujno potrebne za zagotavljanje splošnih interesov
države
 Oba pogoja morata biti izpolnjena
 … Služba ni javna zgolj zaradi dejstva, da je delodajalec država ali oseba javnega prava

33/74 Van Binsbergen v. Bestuur van de Bedrijfsvereniging voor de Metaalnijverheid

 Predhodno odločanje
 Vprašanje pred nizozemskim sodiščem: ali lahko odvetnik zastopa stranko pred NL sodiščem,
če je svoj sedež med tem preselil iz NL v B?
 NL predpisi: le odvetnik s pisarno na NL opravlja aktivnosti pravnega zastopanja strank na NL
 Van Binsbergenu NL predpisi torej oporekajo pravico zastopanja stranke, zato se sklicuje
neposredno na 49 in 50 PES (56 in 57 PDEU)
 SEU: Določbi 49 in 50/3 se razlagata: “… 49 PES je … sredstvo za opustitev kakršnekoli
diskriminacije proti osebi, ki ponuja storitve, na temelju državljanstva ali zaradi tega, ker
storitve zagotavlja v drugi DČ, kot pa biva, če za te storitve, ki jih opravlja, z nacionalno
zakonodajo niso predpisani posebni pogoji«.
 Po tej sodbi člena 56 in 57 neposredno učinkovita

C-55/94 Gebhard

 Postopek predhodnega odločanja 267

 V tej zadevi SEU razširi možnost utemeljitve na podlagi nujnih razlogov na vse svoboščine
 Nacionalni ukrepi morajo biti: nediskriminatorni, utemeljeni z nujnimi razlogi v splošnem
interesu, primerni in nujni (str. 440)
 Ali lastna odvetniška pisarna že pomeni ustanovitev sedeža?
 Gebhard član odvetniške zbornice v Stuttgartu, deluje kot nemški odvetnik, storitve pa
opravlja v Italiji
 Disciplinski postopek pred milansko zbornico: kot avvocato čeprav dejansko Rechtsanwalt, je
opravljal storitve v Italiji - nevpisan v italijanski imenik odvetnikov
 doktrina passing off se je razvila v ang sodni praksi: prepovedano predstavljati blago kot
nekaj, kar ni (the Jif Lemon case)
 SEU: Ne.
 »… zgolj dejstvo, da se je nekdo opremil s potrebno opremo in infrastrukturo, še ne pomeni,
da opravlja svoje storitve konstantno, trajno …
 … vedno smo (ECJ!!) trdili, da lahko DČ omeji določeno opravljanje storitev tujcem iz etičnih,
organizacijskih in profesionalnih pravil …

59
  … tu pa opredeljujemo natančnejše kriterije: lastna odvetniška pisarna še ne pomeni
ustanovitev sedeža

Daily Mail 81/87

 SEU je še rezervirano pri široki interpretaciji člena 49

 Predlog za sprejetje predhodne odločbe
 Pravo UK: družbe, ki imajo sedež izven UK, so davčne zavezanke le na dohodek, ki nastane v
UK; sedež = kraj, kjer je osrednja uprava, ki kontrolira poslovanje, ki se izvaja v UK
 Daily Mail ima sedež v UK -> prenos sedeža na Nizozemsko (davki) -> družba na Nizozemskem
ustanovi podružnico v UK (da ne bi plačevala davkov, ki so bili vezani na sedež družbe v UK)
 Za to potrebuje dovoljenje UK Treasury:: zahteva Treasury: najprej naj se likvidira precejšnji
del imetja
 Daily Mail izpodbija pred High Court s trditvijo, da “... prenos sedeža na NL predstavlja
prostost ustanavljanja, ki je zaradi zavrnitve kršena - sklic na 43 (se pravi 49 PDEU): pri
prenosu ne sme biti ovir ...”
 SEU:
 Člena 43 ni mogoče razlagati tako, da bi družbam, ki so inkorporirane v pravo ene DČ,
zagotavljali pravico prenosa osrednje uprave in kontrolne uprave v drugo DČ in hkratno
zadržanje statusa družbe, inkorporirane v zakonodajo prve DČ.
 Po drugi strani je treba člen 43 razlagati tako, da tudi matična DČ ne sme ovirati pravne
osebe, da v drugi DČ ustanovi novo pravno osebo, sicer ratio določbe ne bi bil dosežen
 Vendar 43 ne daje pravice pravni osebi, da bi v drugo DČ prenesla samo sedež in upravo,
zadržala pa opravljanje dejavnosti. V takšnem primeru je treba družbo likvidirati in ponovno
ustanoviti v drugi DČ.

C-212/97 Centros

 SEU odstopi od Daily Mail – 49: SEU je popolnoma liberalno

 Predlog za sprejetje predhodne odločbe
 Danca ustanovita družbo Centros Ltd po britanskem Company Law: družba trguje le na
Danskem
 Ustanovitelja izrecno navedeta, da sta jo ustanovila le zaradi nizkega ustanovitvenega
kapitala v VB
 Sedaj britanska družba iz VB želi ustanoviti podružnico na DK
 Danska: “… to je izogibanje, zahtevamo minimalno kapitalizacijo in zavrne se vpis podružnice
Centrosa-UK v DK register …”
 Danska postavi vprašanje: “ … whether is it compatible with freedom of establishment to
refuse registration of a branch of a lawfully founded company that has its registered office in
another member state, but in which the company does not itself carry on any business?”
 SEU: “… dopusten je tudi prenos sedeža, vendar: če gre za obid zakona, lahko DČ, uporabi
pravne možnosti in kaznuje takšno pravno osebo in odgovorne zaradi obida zakona …”
 -> "ne izključuje možnosti, da organi DČ sprejmejo kakršne koli primerne ukrepe, da se
preprečijo ali sankcionirajo prevare"
 (second), a Member State is not authorised to restrict freedom of establishment on the
ground of protecting creditors
 (besides), Member States do have the option of adopting EC harmonising legislation in this
area of company law
60
C-208/00 Uberseering

 Predhodno odločanje
 Še vedno širok domet člena 49
 Überseering, družba nizozemskega prava, lastnika pa sta Nemca in glavni sedež je v Nemčiji,
hoče tožiti družbo NCC zaradi napak pri izvedbi pleskarskih del
 Nemško pravo: sposobnost neke družbe presoja po pravu, ki velja v kraju, kjer je njen
dejanski sedež (teorija sedeža)
 Nemško sodišče je odločilo, da družba nizozemskega prava nima pravne sposobnosti v
Nemčiji, zato tudi nima procesne sposobnosti.
 Če je glavni sedež v Nemčiji in so Nemci ustanovitelji, jim bi bilo lažje, če bi bili obravnavani
pred nemškimi sodišče
 Ali je treba člena 43 ES in 48 ES (49 in 54 PDEU) razlagati tako, da je v nasprotju s svobodo
ustanavljanja družb, da se pravno in poslovno sposobnost neke družbe, zakonito
ustanovljene po pravu DČ, ugotavlja po pravu neke druge DČ, v katero je navedena družba
prenesla svoj dejanski sedež, če iz tega prava izhaja, da v državi ustanovitve ne more več
pravno uveljavljati pravic iz pogodbe?
 ECJ 2002: “V nasprotju z določbo o svobodi ustanavljanja je, če se za družbo, ustanovljeno v
skladu z zakonodajo DČ, na ozemlju katere ima svoj statutarni sedež, po pravu druge DČ
šteje, da je svoj dejanski sedež prenesla v to drugo državo, da ta država navedeni družbi
odreče pravno sposobnost in s tem procesno sposobnost pred njenimi nacionalnimi sodišči.”
 ECJ preseneti vse: “… where a company incorporated in another MS exercises its freedom of
establishment in another MS, that other MS (NEMČIJA) is required to recognise the
company ’ s legal capacity
 Nizozemsko pravo jim da pravno sposobnost – tam kjer so formalno vpisani v sodni register
 Če družba, ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice, v kateri ima svoj
statutarni sedež, izvršuje svobodo ustanavljanja v drugi državi članici, člena 43
ES in 48 ES le-tej nalagata, da upošteva pravno sposobnost in s tem procesno
sposobnost, ki ju ima ta družba po pravu države svoje ustanovitve.
 Po tej odločbi se družba, ki je ustanovljena v DČ, sklicuje na 49. člen, če ji druga DČ ne prizna
pravne sposobnosti za sklepanje poslov ali sodno varstvo

C-167/101 Inspire Art

 SEU nadaljuje s prakso v korist psevdo-tujih družb

 Predhodno vprašanje glede člena 49 PDEU
 Nizozemec ustanovi družbo Inspire Art Ltd po zakonih Anglije in Walesa
 Registrirati hoče podružnico na NL
 NL register: registrirali bomo, toda uporabiti se morajo posebna nizozemska pravila o izvoru
tujih oseb, registriranih na NL
 Ta pravila določajo: Inspire Art mora uporabljati v firmi dostavek, da “… gre tujo družbo z
minimalno kapitalizacijo po NL pravu ”
 ECJ reče, da je ta zahteva nelegitimna. Šlo je za vizualno diskriminiranje (na prvi vtis) – reči,
da je ta družba drugačna, ker prihaja iz tujine.
 “ … a foreign company is not only to be respected as a legal entity having the right to be a
party to legal proceedings, but rather has to be respected as such, that is, as a foreign
company that is subject to the company law of its state of incorporation.
 Any adjustment (torej: dostavek!) to the company law of the host state is, hence, not
compatible with European law.”
61
C-196/04 Cadbury Schweppes

 SEU odstopi od širine v zadevi Centros

 Predhodno vprašanje
 Cadbury Schweppes plc: skupina, ki ima družbo hčerko Cadbury Schweppes Overseas Ltd na
Irskem
 Podjetje izvorno izhaja iz VB
 Ugodnost: preko irske hčerke se nizko obdavči promet celotne skupine
 Odločitev na prvi stopnji: sodišče v VB razsodi: Cadbury Schweppes mora plačati korporacijski
davek
 2. stopnja v VB: obe družbi 21. avgusta 2000 zoper to davčno odločbo vložita tožbo pri
Special Commissioners of Income Tax, London: zatrjujeta, da je zakonodaja UK o tujih
odvisnih družbah v nasprotju s členi 43 ES, 49 ES in 56 ES
 „Ali členi 43, 49 in 56 Pogodbe ES nasprotujejo nacionalni davčni zakonodaji,…., ki v
določenih posebnih okoliščinah predpisuje obdavčitev družbe s sedežem v tej državi članici
zaradi dobičkov hčerinske družbe s sedežem v drugi državi članici, za katero velja nižja raven
obdavčitve?“
 SEU: odstop od Centros
 “… it is necessary to examine the behaviour of a taxpayer who incorporates a company in
another Member State in light of the aim of freedom of establishment in order to assess
whether the behaviour at stake …
o is a mere exercise of freedom of establishment or
o a legal abuse
 Ugotoviti je treba, ali gre za povsem umeten konstrukt - Letterbox – družba poštni nabiralnik
– nič se ne spremeni, samo formalna ustanovitev družbe v tujini, podjetje ima tam samo
nabiralni
 Predložitveno sodišče mora preveriti:
 ali je (tako zatrjuje vlada UK), preizkus vzgibov, kot ga opredeljuje zakonodaja o TOD, mogoče
razlagati tako, da omogoča, da se obdavčitev, ki jo določa ta zakonodaja, uporablja samo za
povsem umetne konstrukte, oziroma nasprotno, ali
 kadar ni mogoče uporabiti nobene izjeme, določene v tej zakonodaji, in kadar je volja, da se
doseže znižanje davka v Združenem kraljestvu, temeljni razlog, zaradi katerega je bila
ustanovljena TOD – merila, na katerih temelji ta preizkus, pomenijo, da se za matično družbo
rezidentko uporablja omenjena zakonodaja, kljub temu da ni objektivnih elementov, ki bi
pokazali, da gre za tak konstrukt.
 V prvem primeru bi bilo treba šteti, da je zakonodaja UK o tujih odvisnih družbah v skladu s
členoma 43 ES in 48 ES.
 “… a restriction of freedom of establishment is therefore possible in cases of a “letterbox”
or “front” subsidiary.

C-210/06 Cartesio

 Svoboda ustanavljanja pokriva tudi preoblikovanje družbe

 Predhodno vprašanje
 Cartesio: madžarska, d.o.o.
 Madžarski register zavrne prenos sedeža iz Madžarske v Italijo (poleg prenosa gre v tem
primeru še za preoblikovanje družbe

62
  Utemeljitev zavrnitve: s tem bi Cartesio prenesel v Italijo le glavno pisarno, še vedno pa bi
deloval po madžarski korporacijski zakonodaji
 Madžarski Trgovski register postavi predhodno vprašanje:
 Ali 43 in 48 državi članici prepovedujeta postaviti prepoved družbi, ki prenaša v drugo DČ de
facto sedež, ni pa likvidirala starega na Madžarskem?
 Prvič: ECJ kljub razvoju v Centros in Uberserring ne povozi Daily Maila, ki dovoli omejitve s
strani DČ
 Drugič: svoboda ustanavljanja pokriva tudi možnost družbe, ki se preoblikuje v družbo po
pravu druge DČ
 Vendar je treba tak primer prenosa sedeža družbe, ustanovljene po pravu DČ, v drugo DČ
(brez menjave prava, ki se uporabi zanjo) razlikovati od primera, ki se nanaša na preselitev
družbe prava ene DČ v drugo DČ z menjavo nacionalnega prava, ki se uporabi zanjo, ker se
družba preoblikuje v družbo, za katero se uporabi nacionalno pravo države članice, v katero
se je preselila.
 V slednjem primeru namreč možnost … ne vključuje nobene izjeme za nacionalne zakonodaje
na področju ustanavljanja in prenehanja družb in še zlasti ne more upravičiti, da DČ, v kateri
je bila družba ustanovljena, z zahtevo po prenehanju in likvidaciji te družbe preprečuje, da se
ta preoblikuje v družbo nacionalnega prava te druge DČ, če je v skladu s tem pravom to
mogoče.
 Taka ovira za dejansko preoblikovanje take družbe, brez predhodnega prenehanja in
likvidacije, v družbo nacionalnega prava države članice, v katero se ta želi preseliti, bi
pomenila omejevanje svobode ustanavljanja zadevne družbe, ki je, razen če je upravičena z
nujnim razlogom splošnega interesa, prepovedana na podlagi člena 43 ES.
 ECJ reče, da svoboda ustanavljanja pokriva tudi možnost družbe, ki se preoblikuje v družbo
po pravu druge DČ.

2/74 Reyners v. Belgium

 NL državljan, rojen v B, šolanje v B, doktorat v B

 ne glede na to: ne sme se vpisati se v belgijski odvetniški imenik kot avocat, ker je bil NL
državljan
 SEU: “… lahko se neposredno sklicuje na 43 in da državljanstvo ne sme biti ovira svoboščini
ustanovitve sedeža…”
 pomembno v kontekstu javne oblasti, ker se Luksemburg kot intervenient pred ECJ sklicuje
na stališče, da je treba iz svoboščin po PES izvzeti celoten odvetniški poklic, ker je »organsko
povezan z izvrševanjem javne službe« pravosodja, ki je inter alia utemeljena tudi na sklopu
ostrih pogojev in discipline in je udeležba odvetnikov v sodnih postopkih pretežno obvezna
 SEU: “ … poklicne aktivnosti, ki zajemajo stike s sodiščem, četudi redne in »organske« ali celo
obvezne, ne pomenijo izvajanja javne oblasti
 Izvajanje teh aktivnosti (odvetnika) nedvomno omogoča diskrecijo (nacionalnim)
pravosodnim organom, da svobodno izvajajo pravosodna upravičenja kot javno oblast
 Izjema ima podobno kot pri (45/4) skupnostno definicijo
 izjema se nedvomno ne nanaša na poklic v celoti, pač pa na posamezne aktivnosti
 tudi če odvetniki na različne načine sodelujejo pri izvrševanju pravosodja, vse dotlej, dokler
njihovo delovanje ne poseže v sodno diskrecijo, ne pomeni neposredne in konkretne zveze z
izvrševanjem javne oblasti ali pooblastil

107/83 Ordre des Avocats v. Klopp

63
  Str. 455
 Nemški odvetnik: zavrnitev pristopa v pariško odvetniško zbornico, ker že ima pisarno v drugi
DČ
 Statut pariške zbornice ni diskriminiral med državljani in nedržavljani Francije, ima pa lahko
odvetnik le en sedež, ki mora biti v okrožju zbornice
 SEU:
 … na podlagi prejšnje prakse (Commission v. Belgium 221/85) po stališču ECJ Francija ni kršila
svoboščine, saj so državljani in nedržavljani v enakem položaju in se edina omejitev nanaša
na sedež v okrožju.
 … vendar: kljub temu, da DČ sama ureja izvrševanje poklica na svojem ozemlju, ne sme
zahtevati od pravnika, ki hoče opravljati poklic na njenem ozemlju, da ima le en sedež na
območju skupnosti. Omogočena je namreč svoboda, da se ustanovi več sedežev v ES.

Vlassopoulou 340/89

 Grška odvetnica se preseli se iz Grčije v Nemčijo. V Grčiji je delala kot odvetnica in potem
tudi v Nemčiji 7 let z nemškim pravom. Prosi za vpis v imenik odvetnikov. Vpis ji zavrnejo, z
utemeljitvijo, da prvega državnega pravniškega izpita, ki ga Nemci opravljajo že v sklopu
študija, nima - imela je le drugi državni pravniški izpit. Drugega je opravljala, na faks pa je
hodila v Grčiji, kjer nimajo ločenih 2 PDI-jev.
 ECJ po 234 vprašano s strani D vrhovnega sodišča ali je dovoljeno zavrniti prošnjo iz
navedenih razlogov?
 ni komunitarne sekundarne zakonodaje o tem
 ECJ: PDEU nalaga obveznost državi članici, da natančno preuči in primerja kvalifikacije
državljana skupnosti, ki želi opravljati poklic v tej državi:
 “…. nacionalne oblasti morajo analizirati vsako (konkretno) izobrazbo in prakso, ki jo ima
določena oseba in je navedena na certifikatu ali v diplomi ter primerjati stopnjo znanja in
usposobljenosti te osebe s tistimi, ki se jih zahteva od domačinov….
 … če je ugotovljeno, da gre za identiteto ali ustrezno podobnost programov in
usposobljenosti, mora država priznati kvalifikacijo.
 … če tega ni, mora država ugotoviti in obrazložiti, ali je mogoče manjko nadomestiti in
pridobiti v državi gostiteljici s študijem ali pridobivanjem izkušenj.

33/74 Van Binsbergen

 "56 PDEU je … sredstvo za opustitev kakršnekoli diskriminacije proti osebi, ki ponuja storitve,
na temelju državljanstva ali zaradi tega, ker storitve zagotavlja v drugi DČ, kot pa biva, če za
te storitve, ki jih opravlja, z nacionalno zakonodajo niso predpisani posebni pogoji«.
 Vprašanje pred nizozemskim sodiščem (druga problematika v glavni stvari): ali lahko odvetnik
zastopa stranko pred NL sodiščem, če je svoj sedež med tem preselil iz NL v B
 Po NL predpisih je lahko samo odvetnik s pisarno na NL opravljal aktivnosti pravnega
zastopanja strank
 Van B., ki so mu oporekali pravico zastopanja stranke, se je skliceval neposredno na 49 50
PES (56, 57 PDEU)
 The first paragraph of Article 59 and the third paragraph of Article 60 of the EEC Treaty must
be interpreted as meaning that the national law of a Member State cannot, by imposing a
requirement as to habitual residence withinthat State, deny persons established in another

64
 Member State the right to provide services, where the provision of services is not subject to
any special condition under the national law applicable
 The first paragraph of Article 59 and the third paragraph of Article 60 (??) have direct effect
and may therefore be relied on before national courts

52/79 Procureur du Roi v Marc J.V.C. Debauve and others (baje ne pride v poštev)

 Predhodno odločanje
 postopek proti belgijskim kabelskim televizijskim postajam zaradi kršitve prepovedi
posredovanja komercialnih oglasov v Belgiji
 … določbi o prostem pretoku storitev državi članici ne onemogočata prepovedovanja prenosa
oglasov po kabelskih TV, če ta pravila niso razlikovalno uporabljena glede izvora (domačega
ali tujega) oglasov, glede državljanstva osebe, ki zagotavlja storitev, ali glede kraja, v katerem
ima ponudnik storitve sedež.
 … pravila DČ, ki omejujejo prenašanje TV-oglasov, ne pomenijo nesorazmernega ukrepa.”
 … v rec. 9 ECJ ponovi znano stališče, da se določba o svobodi opravljanja storitev ne nanaša
na popolnoma notranje razmerje.

15/78 Societe Generale Alsacienne de Banque v. SA Koestler (baje ne pride v poštev)

 francoska banka izpeljala borzna naročila in transakcije prek računov za francoskega

naročnika
 naročnik se po oddanem naročilu, vendar pred izpeljavo transakcije preseli v Nemčijo
 SEU:
 “… nezakonita pogodba je storitev, vendar zgolj dejstvo, da gre za storitev po PES, ne
pomeni, da DČ (D) ne bi smela uvesti ukrepov proti takim pogodbam”
 “… ne gre za notranjepravno storitev in zanjo veljata določbi o prostem pretoku storitev”

186/87 Ian William Cowan v. Trésor public

 Predhodna odločba
 Britanec: napaden & okraden v pariškem metroju
 F pravo: če se povzročitelja ne more najti, se izplača odškodnino iz posebnega fonda
 Odškodninska obveznost države: omejena le na Francoze
 Diskriminiran kot prejemnik metrojske storitve, ker ni državljan.
 SEU: “… F pravo se mora umakniti 49. členu, katerega pravilo o prepovedi diskriminatornega
obravnavanja se uporabi tudi za prejemanje storitev v drugi DČ in ne le za opravljanje
storitev v drugi DČ. Državljan DČ ima namreč pravico do povrnitve škode brez
diskriminatornega obravnavanja.”

118/75 Lynne Watson and Alessandro Belmann

 Predhodno vprašanje
 Britanka v Italiji kot au pair - neprijavljena na policijski postaji kot tujka (to je tudi dolžnost
gostitelja)
 Kazen zaradi neprijave: 80.000 ITL / neplačilo zapor do 3 mesecev- tujci tudi izgon
 SEU:
 … DČ sicer lahko sprejemajo ukrepe, ki ji omogočajo natančen pregled nad gibanjem
prebivalstva.

65
  …. zato prijava na policiji v roku treh dni po prihodu sicer ne omejuje pravice prostega
gibanja delavcev in / ali opravljanja storitev.
 …. vendar pomeni omejitev nesorazmerje ukrepov zaradi kršitve: nesorazmerno je izrazito
kratko obdobje, ki ga ima tujec na voljo za prijavo, v konkretnem primeru pa je več kot očitno
nesorazmerna višina in oblika kazni ter dodatni ukrep izgona, zlasti zato ker podobno ostrih
kazni in ukrepov proti italijanskim državljanom italijansko pravo ne predvideva

Luisi in Carbone (storitve + kapital)

 Izvažala je (Luisi) tujo valuto, in sicer več kot je letno dovoljevalo italijansko pravo, sklicuje se
na to, da je denar izvažala za namene turizma in da je italijanska prepoved v nasprotju s
prostim gibanjem kapitala
 Carbone je pravo tako izvažal preveč denarja, prav tako se sklicuje na namen turizma
 Vse ekonomske svoboščine se niso razvile hkrati, ene so bile razvojno hitrejše. Zagovor:
giblje se storitev oz, kupuje se storitev. Zagovor očitkom, da gibljeta kapital, prost pretok
kapitala, pa še takrat ni bil tako urejen. Hotelska, igralniška storitev.
 AG Mancini: citira Watson = izenačeno opravljanje in prejemanje storitev
 Zraven predloži še:
o analizo dokumenta splošnega programa za odpravo omejitev v zvezi s svobodo
opravljanja storitev,
o direktivo 64/221, ki določa, da se svoboda gibanja za zaposlene ali samozaposlene
osebe nanaša tudi na prejemnike storitev
o direktivo 73/148, ki od DČ zahteva odpravo omejitev v zvezi z gibanjem in bivanjem
državljanov DČ, ki želijo oditi v drugo DČ kot prejemniki storitev
 SEU: “… denar je plačilo za storitve in svoboda opravljanja storitev po PES / PDEU vključuje
tudi svobodo prejemnikov storitev, da gredo z namenom prejeti storitev brez omejitev v
drugo DČ.”
 Transfers in connection with tourism or travel for the purposes of business, education or
medical treatment constitute payments and not movements of capital, even where they are
effected by means of the physical transfer of bank notes

STVARI IZ ZAPISKOV IN POWER POINTOV

Pogodbe, ki spreminjajo ustanovitvene temeljne pogodbe = revizijske pogodbe (npr. Amsterdamska,
Lizbonska)

Primarno pravo EU (zapiski + verica)

 Pogodbe (ustanovitvene, revizijske, pristopne), protokoli in vse priloge k pogodbam

 Nezavezujoči akti (luksemburški kompromis, Laekenska deklaracija)
 Listina EU o temeljnih pravicah
 Temeljna načela EU
 Praksa SEU
 Mednarodne pogodbe, ki jih EU sklepa s tretjimi državami
 Običajno pravo (nezapisan pravni vir, npr. pravilo, da lahko državo članico na zasedanju Sveta
EU poleg ministra zastopa tudi državni sekretar)

66
Delitev sekundarnega prava: zavezujoči in nezavezujoči akti (slednji tudi soft law – mnenja,
priporočila, navodila, zelene in bele knjige). Poleg tega delitev na zakonodajne in nezakonodajne akte
(slednji so imenovani tudi delegirani) - delitev glede na to, ali so sprejeti v zakonodajnem postopku.

Veliki senat SEU tvori 15 sodnikov (in ne 13 kot piše Verica). Odločitve v senatih po 3 ali 5 sodnikov so
sprejte samo če je navzoče liho število sodnikov (3 ali 5). Odločitev velikega senata je veljavna, če je
navzočih 11 sodnikov, občna seja pa če jih je 17. Na Splošnem sodišču je 46 sodnikov (do 2019 naj bi
jih bilo 56, 2 sodnika na državo). Povečano število sodnikov zaradi prevelikega števila zadev.

Generalnih pravobranilcev je bilo pred Lizbonsko pogodbo 8 (5 + 3), po lizbonski pa 11 (6 + 5).

Na Sodišču za uslužbence EU (2005 – 2016) je bilo 7 sodnikov. Odločali so v zasedbah: sodnik

posameznik, senat po 3, 5, ali na občni seji. Ni bilo generalnih pravobranilcev, niti sodnikov, ki bi to
vlogo opravljali ad hoc (kot na splošnem sodišču).

Zoper odločitve Splošnega sodišča je na voljo pritožba na Sodišče v 2 mesecih (glede pravnih
vprašanj)–velja prejemna teorija (v rokih, ki jih določa statut EU morajo priti dokumenti na sodišče—
vložitev – v tem roku mora priti že na sodišče

Posredno ali indirektno varstvo pred sodiščem

l.2016, ko preneha delovati Sodišče EU za uslužbence, ti spori se rešujejo še naprej in se prenesejo

nazaj pod okrilje Splošnega sodišča, ki dobi večje število sodnikov

Sodišče EU je 3. stopnja dokler ne bodo rešeni še vsi primeri, ko je bilo še sodišče za uslužbence

Naš Zakon o predlaganju kandidatov iz RS za sodnike mednarodnih sodišč določa enake pogoje za
sodnika Sodišča, Splošnega sodišča in generalnega pravobranilca (VS/US + eden izmed uradnih
jezikov mednarodnega sodišča).

V velikem senatu odloča sodišče, če to zahteva stranka postopka ali v posebej

kompleksnih/pomembnih primerih, medtem ko na občni seji odloči v primerih, določenih s
pogodbama ali če gre za izredno zahteven primer (npr. razrešitev komisarke, Varuhinje ČP)

Na SEU 68% vseh postopkov predstavlja postopek predhodnega odločanja. 25% pritožbe zoper
odložbe Splošnega sodišča (ponavadi primeri ničnostnih tožb). Na SS 40% sodb predstavljajo
ničnostne tožbe.

Prve odškodninske tožbe so bile vložene zoper EU, ker sodišče EU ni zagotovilo sojenja v razumnem
roku.

SS rešuje:

 Ničnostne tožbe/tožbe zaradi nedelovanja:

o Posameznik v. institucija
o Tožbe DČ v. EK
o Tožbe DČ v. Svet (glede aktov na področju državnih pomoči, dumpinga, prenosa
izvršilnih pooblastil)
o Tožbe zoper odločbe Urada Skupnosti za rastlinske srote in odločbe Evropske
agencije za kemikalije
 Tožbe s področja znamke EU
67
  Tožbe za povrnitev škode, ki so jo povzročile institucije EU ali njihovi uslužbenci
 Postopki zoper odločitve Sodišča za uslužbence (če kakšen še vedno traja), sicer zdaj SS o tem
odloča na prvi stopnji
 Tožbe, ki temeljijo na pogodbah, ki jih je sklenila EU, ki izrecno določajo pristojnost Splošnega
sodišča

Solvit – storitev brezplačne pomoči podjetjem in državljanom v primeru konflikta z javnimi organi
druge DČ (+ države EGP - Lihtenštajn, Norveška, Islandija). To storitev ponuja javna uprava vsake
države EU + EGP. Neformalno razreševanje konfliktov.

Kriteriji: čezmejni element, napačna uporaba prava EU, vpleten javni organ, sodni postopki še niso bili
sproženi. Ne more pomagati glede težav podjetje vs. podjetje, pri težavah potrošnikov, pri
uveljavljanju odškodnine in pri sodnem reševanju zadeve (ne more delovati vzporedno s formalnimi
in pravnimi postopki).

Od monetarne k fiskalni uniji

 EMU: 1) faza liberalizacija kapitala (4. Svoboščina notranjega trga), 2) faza – Evropski
monetarni inštitut (predhodnik ECB), konvergenčni kriteriji/maastrichtski kriteriji; 3) faza –
ustanovitev ECB, 2002 uvedba bankovcev in kovancev € v 12 državah
 Nato nastopi kriza evra – nujnost fiskalne politike zaradi finančne in gospodarske krize
 2 fiskalna načina reševanja evropskega gospodarstva
o Kratkoročno - s kapitalom (finančne injekcije)
o Dolgoročno - s fiskalno unijo
 Evropska bonitetna agencija – ni uspela, skušala oceniti kreditne sposobnosti držav - brez
ustrezne ocene država ne bi mogla dobiti kredita. Slabe ocene, ni bilo dovolj subjektov, ki bi
naročili izdelavo bonitetne ocene.
 Evropski mehanizem stabilnosti – kot ultima ratio bi zagotavljal pomoč DČ, katerih valuta je
evro, ki bi se znašle v finančnih težavah
 Evro-plus pakt - politična zaveza k višji stopnji stabilnosti, posega na področja, ki so primarno
v nacionalni pristojnosti - davčna reforma, povišanje upokojitvene starosti, vezanost plač na
produktivnost
 Pakt za stabilnost in rast - proračunska disciplina DČ, namen eliminirati primanjkljajev v
proračunu prek preventivnih in odvračilnih ukrepov v primeru čezmernih primanjkljajev
 Pogodba o fiskalnem paktu (akt mednarodnega prava, medtem ko je pakt stabilnosti
sekundarno pravo EU) - zlato fiskalno pravilo o srednjeročni uravnoteženosti dohodkov in
izdatkov
 Ustavni zakon v RS o zlatem fiskalnem pravilu + zakon o fiskalnem pravilu

POSTOPKI PRED SODIŠČEM

TOŽBA ZARADI NEIZPOLNITVE OBVEZNOSTI/INFRINGEMENT

 Relevantne pravne podlage: 17 člen PEU (pristojnosti EK – skrb za uporabo prava EU) in 4/III
(načelo lojalnega sodelovanja)
 Lex specialis (glede na 258 PDEU): 108/2, 114/9, 348/2, 271 PDEU
68
  Lex specialis (glede na 259 PDEU): 108/2, 114/9, 348/2 PDEU
 260. člen - Komisija državi članici očita nespoštovanje sodbe, ne pa prava EU, katerega kršitev
ji je očitala v prvi tožbi po 258. členu.
 Tožbe posameznika proti DČ SEU zavrže kot nedopustne – za to so pristojna nacionalna
sodišča (primer sodba T-635/13, Ačimović vs. Slovenia).
 SEU državo “kaznuje” zaradi same kršitve prava EU, pred nacionalnim sodiščem pa je država
tožena zaradi negativnih posledic, ki jih ima taka kršitev na posameznike (glej Francovich)
 Gre za kršitev ali opustitev zakonodajne, izvršilne ali sodne veje oblasti (lokalne, regionalne
ali nacionalne)
 Tipi kršitev prava EU s strani DČ: 1) neprenos direktive 2) nepravilen ali nepopoln prenos
direktive 3) neizvajanje direktive v praksi 4) sprejem zakonodaje v nasprotju s pravom EU 5)
opustitev sprejema ukrepov za pravilno izvajanje prava EU (španske jagode) 6) protipravno
ravnanje lokalnih oblasti.
 Do sedaj le 6 primerov država vs. država, od tega 2 tožbi umaknjeni, 4 odločene
 Napoveduje se še tožba Slo proti Hrv. zaradi nespoštovanja odločitve arbitraže
 Kako EK izve za kršitve prava EU? - vloge pritožnikov preko posebnega obrazca za pritožbo
 EK bo prednostno obravnavala primere, ki pomenijo večji riziko in imajo širši vpliv na
državljane in gospodarstvo EU (prizadevala si bo za rešitev v 12 mesecih od izdaje uradnega
opomina)
 Obrazloženo mnenje EK v postopku po 258. Členu: natančnejša opredelitev in obrazložitev
kršitve ter pravne definicije. V njem je predpisan rok za odpravo kršitve s strani DČ - odvisen
je od nujnosti in seznanjenosti DČ s stališčem EK pred začetkom postopka.
 DČ lahko na posebnem obrazcu in pod posebnimi pogoji prosi za podaljšanje roka.
 Načeloma DČ ne več odgovarja na obrazloženo mnenje - če ne odpravi kršitve, lahko EK vloži
tožbo na SEU.
 EK ima popolno diskrecijo glede vložitve tožbe - ne more biti tožena po 265 ali po 263 členu;
ni določenega roka, kdaj začne s postopkom pred SEU
 Ne sme pa širiti obsega, predstavljenega v OM. Prav tako se ne sme tožba zgolj sklicevati na
OM.
 Trajanje kršitve pri naložitvi kazni se šteje od izreka prve sodbe
 če DČ do izdaje druge (od LP dalje v nekaterih primerih tudi prve) sodbe SEU (= vsaj do
presoje primera s strani SEU) preneha s kršitvijo, SEU ne naloži kazni (lahko le povprečnino -
odvisno od vsebine kršitve)
 EU pilot system – računalniški sistem, ki ga je vzpostavila Komisija; Komisija obvesti DČ prek
računalniškega sistema, da nekaj krši, DČ odgovori, Komisija se nato odloči ali bo odreagirala
--> tega je vedno manj

POSTOPEK PREDHODNEGA ODLOČANJA

 Posredno varstvo, ker sodišče EU ne odloči o sporu, v Luksemburg se ne vlaga tožba
 Poleg tega še: pomoč nacionalnemu sodišču, enotna razlaga in enotna ocena veljavnosti
prava EU, mehanizme, ki omogoča nadvlado prava EU in njegovo neposredno učinkovanje;
zakonodajna in politična vloga SEU
 Trenutna številka predhodnih primerov v Sloveniji: 20
 Pravne podlage: 19/III PEU, 267 PDEU in Sodna praksa SEU (Sodišče preko predhodnega
odločanja razlagalo predhodno odločanje), Statut SEU, Poslovnik Sodišča, Priporočila
nacionalnim sodiščem v zvezi z začetkom postopka predhodnega odločanja

69
  Poleg tega še nacionalna zakonodaja: člen 113a Zakona o sodišči
 Razlaga primarno in sekundarno pravo, odloča o veljavi sekundarnega prava (kot US) - skupaj
z 263. členom tvori sistem kontrole aktov institucij, organov in agencij EU (sodba Foto-Frost,
Gaston-Schul)
 Pred Lizbonsko pogodbo 2 omejitvi pristojnosti SEU:
o 68 PES – področje svobode, varnosti in pravice: Le s strani sodišč, zoper odločitev
katerih po nacionalnem pravu ni bilo pravnega sredstva; razveljavljen
o 35 PEU - policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah: le sodišča DČ, ki
so s posebno izjavo priznala pristojnost SES; razveljavljen (v povezavi s tem tudi
protokol št. 36, ki je predvideval prehodno ureditev po uveljavitvi Lizbonske pogodbe
– do 2014, torej za obdobje 5 let, je ohranjal to izjemo od pristojnosti na področju
policijskega in pravosodnega sodelovanja, kot je veljala pred Lizbonsko)
 Še vedno nekaj izjem, npr. 275/I PDEU: Sodišče Evropske unije ni pristojno za določbe v zvezi
s skupno zunanjo in varnostno politiko in akte, sprejete na njihovi podlagi, razen v omejenih
primerih, naštetih v 2. odstavku istega člena.
 256/III PDEU - Splošno sodišče je pristojno za predhodno obravnavo na posebnih področjih,
določenih s statutom – ta teh področij ne določa.
 Institucionalni vs. funkcionalni pristop pri opredelitvi sodišča: Vsak organ, ki je vključen v
sodni red DČ v. vsak organ, ki v konkretnem primeru izvaja sodno funkcijo, tj. REŠUJE PRAVNI
SPOR
 Primeri, ali nek organ sodišče ali ni
 Pretore di Salo: pretor (JT-PS): »…pretor, kljub temu, da je nekakšen hibrid med javnim
tožilcem in preiskovalnim sodnikom, je tribunal v smislu člena 234, kajti pomembno je le,
da…telo deluje v okviru svoje splošne funkcije, da sodi neodvisno in v skladu s pravom, v
postopkih, za katere je pristojno po predpisu, čeprav nekatere od funkcij, ki jih ima ta organ v
konkretni zadevi, nimajo sodnega značaja«
 Politi: sodnik, ki izdaja začasne odredbe na podlagi enostranskih trditev pritožnika zoper
upravni organ (plačilni nalog), postopek pa postane kontradiktoren šele po ugovoru državne
uprave, je tribunal oziroma sodišče v smislu 234
 Vergabeueberwachungsausschuss des Bundes: nemški organ, ki izvaja nadzor nad postopki
javnih naročil: ja, ker je bil v razmerju do vlade neodvisen
 Oberste Berufungs- und Disziplinarkommission: avstrijska vrhovna pritožbena in disciplinska
komisija za odvetnike – ja
 Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil? JA (glej sodbo
medisanus)

Primeri, ko ni bil organ prepoznan za sodišče:

 Sodni register, zemljiška knjiga

 Francosko ribiško sodišče
 Belgijski nadzorni organ za avdiovizualno področje
 Pariški svet odvetniške zbornice
 Organ za varstvo konkurence

Vprašanje, ali arbitraža velja za court/tribunal

70
  Zakaj ja: arbitrarna odločba ima status pravnomočne odločbe – kar arbiter odloči je
pravnomočno, ni nikakršne pritožbe zoper to; samo v izjemnih primerih se jo lahko izpodbija,
kar je zelo redko; iz vidika uporabe prava EU je to sporno, ker arbiter lahko narobe uporabi
pravo EU in to ne bo mogoče izpodbijati)
 Zakaj ne: ni stalen organ, ni nujen odločevalec v zadevi
 Nordsee: arbiter, ki ga imenuje bremenska GZ, ni tribunal, ker ni subjekt, ki bi bil tesneje
povezan z DČ (Nemčija)
 Vaasen Goebels: z zakonom ustanovljen arbitražni tribunal (glej pod sodno prakso)

Kriteriji za sodišče, kot so bili vzpostavljeni v case-law SEU: El-Yassini, Pardini, Corbiau, Pretore di
Salo, Broekmeullen, Vaassen-Goebbels, Dorsch, Almelo

1. Organ ima pristojnost za reševanje sporov

2. Organ je neodvisen

3. Organ je ustanovljen z zakonom

4. Njegova pristojnost je obvezna in njegova odločba zavezujoča

5. Organ je stalen

6. Postopek je kontradiktoren, poteka med dvema strankama (ni absoluten kriterij)

7. Spor se reši na podlagi zakona

8. Organ je del državnega aparata

9. REŠUJE PRAVNI SPOR: Job Centre, Lutz GmbH, …

Poseben problem prekomorskih ozemelj.

 V zadevi Kaefer Procacci referenčno vprašanje postavil »Tribunal administratif de Papeete«

(Tahiti). Velika Britanija je ugovarjala, da francoska Polinezija ne spada v departments d'outre
mer, ki jih pokriva 2. odstavek 299. člena PES (ex 227/2). SES ni ugodilo ugovoru z
obrazložitvijo, da je pritožbe omenjenega tribunala reševal Cour administratif v Parizu.
 V zadevi DHSS pa je vprašanje postavil »Deputy High Bailiff's Court Douglas« Isle of Man. SES
je postopek izvedlo. Postavil organ iz otoka Mann (otok med Irsko in VB) – ta otok sodi pod
Britansko krono, ni pa del Združenega Kraljestva; vendar ker je pod britansko krono gre za
DČ.

Sodišče mora/lahko zastavi vprašanje, glede na to, ali po nacionalnem pravu obstaja (redno ali
izredno) pravno sredstvo. To potrjuje tudi 113.a Zakona o sodiščih.

Oblika zahteve za predhodno odločanje: (po Priporočilu nacionalnim sodiščem v zvezi z začetkom
postopka predhodnega odločanja) kratek pregled dejstev in opravljenih procesnih dejanj, tožnikov
zahtevek, odgovori in obrambna dejanja tožene stranke, najbolj pomembni argumenti strank glede
DS in prava EU, obrazložitev razlogov, ki so nacionalno sodišče pripeljali do zahteve

Zahteva je vedno abstraktna v smislu, da se nanaša na razlago ali presojo veljavnosti prava EU, ne pa
na razrešitev konkretnega spora pred NS

71
SEU je prilagodljivo, obravnava tudi nepravilno oblikovane zahteve, konkretno zastavljena vprašanja
preoblikuje v abstraktna, itd. samo presodi, katera vprašanja bi morala biti postavljena, in nadaljuje
postopek, kot da bi bila zahteva formulirana pravilno.

Postopek na SEU

 Sodni tajnik sprejme vprašanje

 Vprašanje se prevede v uradne jezike EU in objavi
 Tajnik posreduje vprašanje EK, strankam, državam članicam, ki so lahko intervenienti, ker ima
odločitev v postopku predhodnega vprašanja učinke erga omnes – lahko posredujejo svoja
mnenja in ustne pripombe na obravnavi
 Postopek poteka v jeziku sodišča, ki je poslalo vprašanje
 Glede zastopanja strank veljajo nacionalna pravila

Pri hitrih in nujnih postopkih (Statut + Poslovnik SEU) se lahko za predložitev vlog in pisnih stališč
predvidi krajši rok, lahko se tudi skensla sklepne predloge generalnega pravobranilca. V nujnem
postopku se lahko predvidi tudi omejitev strank in udeležencev postopka, ki lahko predlagajo svoja
stališča, v izjemno nujnih primerih se pisni postopek lahko ne opravi.

Podlaga za nujni postopek od Lizbonske pogodbe v 267/IV PDEU (sicer velja že od 2008 po Statutu
SEU) - v primeru če postopek teče glede osebe, ki ji je odvzeta prostost

Poleg tega 55. člen Poslovnika predvideva še prednostno obravnavanje zadeve – kadar so podane
posebne okoliščine, ki pa ne utemeljujejo hitrega ali nujnega postopka.

Situacije, ko SEU ne da odgovora:

 Fiktiven spor (Foglia v. Novello)

 Predhodno odločanje ni potrebno: CILFIT (the question is irrelevant). Predhodno odločanje je
potrebno samo, če bistveno prispeva za odločitev/razrešitev spora.
 Precedens/acte éclairé: primer Da Costa, kjer sodišče ni podalo odgovora, češ da ga je že
podalo v Van Gend en Loos
o CILFIT nadgradi Da Costo: 1) ni potrebna popolna identičenost dejanskega stanja in
postavljenega vprašanja, dovolj je, da gre za enako pravno vprašanje; 2) v takšnem
primeru odpade obveznost najvišjih sodišč v DČ; 3) + doda doktrino acte clair
 Acte clair: CILFIT ("the correct application of Community law is so obvious as to leave no
scope for a reasonable doubt") - če je sama norma tako jasna, da ne more obstajati noben
dvom, kako se jo razlaga
 Vprašanje ni dovolj jasno artikulirano, SEU ga ne razume
 Dejstva ali pravni okvir ni dovolj jasen

Ne velja zgolj inter partes, temveč erga omnes za nacionalna sodišča / druge nacionalne organe

 Nacionalno sodišče ne sme uporabiti določbe drugače, če se ne strinja z odločitvijo

SEU
 Glej primer C-399/09 Marie Landtová
 Če se je nacionalno sodišče NE DRŽI (te konkretne ali druge, izdane v podobnem
primeru), lahko pride do tožbe proti DČ (EK v. DČ na SEU + odškodninka stranka v. DČ
na NS)
72
  Glej primer C-224/01 Köbler
 Ex tunc (lahko ex nunc oz. od določenega dne dalje – po analogiji z 264/II PDEU)

NIČNOSTNA TOŽBA (263, 264 PDEU)

 Pravna podlaga pred Lizbonsko: na področju 1. stebra (230 in 231 PES), na področju 2. stebra
je ni, na področju 3. stebra 35/5, 6 PEU (uvedeno z amsterdamsko pogodbo)
 Po lizbonski pogodbi:
o 263, 264 PDEU
o 269 PDEU (postopek izključitve DČ po 7 PEU): Sodišče pristojno za odločanje o
zakonitosti ugotovitev ES ali Sveta EU o kršitvah vrednot s strani DČ. To stori na
predlog DČ, ki jo zadeva ugotovitev ES ali Sveta EU. Predlog mora biti vložen v enem
mesecu od dneva take ugotovitve.
o 275 PDEU + 24/I PEU: (pristojnost v bivšem 2. stebru) SEU ni pristojno za določbe v
zvezi s skupno zunanjo in varostno politiko in akte, sprejete na njihovi podlagi, 2
izjemi:
 Pristojno za nadzor spoštovanja člena 40 PEU (izvajanje skupne zunanje in
varnostne politike ne sme vplivati na izvajanje pristojnosti EU)
 tožbe proti omejevalnim ukrepom zoper fizične ali pravne osebe, ki jih je
sprejel Svet
o 276 PDEU (bivši 3. steber), 2 izjemi, kjer nima pristojnosti: glede območja svobode,
varnosti in pravice Sodišče Evropske unije ni pristojno za 1) preverjanje veljavnosti ali
sorazmernosti ukrepov policije ali drugih organov kazenskega pregona države članice
ali za 2) odločanje o izpolnjevanju obveznosti držav članic glede vzdrževanja javnega
reda in varovanja notranje varnosti.
 Privilegirani (PI se domneva, 263/II), polprivilegirani (263/III, ni treba izkazati PI, a tožbo
lahko vložijo samo za varovanje svojih pravic) in neprivilegirani (fizične in pravne osebe,
vključno z osebami javnega prava, če niso javna oblast, npr. lokalne in regionalne oblasti;
pravni interes; 263/IV) aktivni legitimiranci glede na dokazovanje pravnega interesa
 Razvoj statusa EP
o 1988: EP v. Svet (Comitology):
 EP izpodbija odločbo Sveta o postopku izvajanja nalog EK, ki ji jih poveri Svet
 EP ugovarja, da mu je poleg pasivne legitimacije (dobi jo 1986) treba priznati
tudi aktivno legitimacijo
 SES: EP nima statusa, za varstvo njegovih pravic lahko poskrbi EK ali pa
posamezniki
o 1990: EP v. Svet (Tschernobyl)
 EP spodbija uredbo na področju EURATOM, ki določa max dovoljene ravni
radiuaktivnih vsebnosti v živilih in krmilih po nuklearni nesreči (očita
neustrezno podlago)
 SES: EP ima polprivilegiran status (varovanje pristojnosti EP, institucionalno
ravnovesje) - v konkretnem primeru ga EP sicer ne kaže
o 1993: sprememba 173 PES z maastrichtsko pogodbo
o S pogodbo iz Nice postane EP privilegirani tožnik
 Lizbonska pogodba med polprivilegirane tožnike k Računskemu sodišču in ECB doda še Odbor
regij
 Poleg tega omili zahteve glede PI neprivilegiranih tožnikov

73
 o 1) Tožba zoper akt, ki je nanje naslovljen
o 2) Tožba zoper akt, ki ni nanje naslovljen, a se nanje neposredno in posamično
nanaša
o 3) Tožba zoper predpis, ki se nanje neposredno nanaša, a ne potrebuje izvedbenega
ukrepa (self-executing regulatory acts)
 Predpis = nezakonodajni splošni akt (za zakonodajne akte še vedno
Plaumannov test). Gl. Sodba Inuit Tapiriit Kanatami vs. EP in Svet EU – tam
opredeli predpis. Spodbijano uredbo presojalo glede na 2) kategorijo -
posamično nanašanje. Za zakonodajne akte še naprej velja plaumanov test.
 Iti mora torej za nezakonodajni akt, ki ne potrebuje izvedbenega ukrepa. To
pomeni da DČ ne sprejme nobenega nacionalnega ukrepa. Če ga, ima
posameznik na voljo napasti ta ukrep in ne potrebuje ničnostne tožbe, da bi
se napadel unijski ukrep
 3. opcijo doda Lizbonska pogodba, poleg tega pa spremeni "odločbe" v "akte" (pazi! Odločbe
so bile prej samo poseben pravni akt in sicer ustreznica današnjega sklepa)
 263/V! V aktih o ustanovitvi organov, uradov in agencij Unije se lahko določijo posebni
pogoji in podrobnosti glede tožb fizičnih ali pravnih oseb zoper akte teh organov, uradov ali
agencij, ki imajo zanje pravni učinek. (tudi to doda Lizbonska pogodba)

Neposredno nanašanje ali direct concern:

 Akt neposredno posega v tožnikov pravni položaj (zanj ima neposredne pravne posledice,
tožnikov položaj se z aktom spremeni)
 Akt naslovniku akta ne daje naslovniku akta nobene diskrecije pri njegovi izvedbi - izvršitev
akta je povsem avtomatična in izhaja le iz skupnostne ureditve, naslovnik nima manevrskega
prostora za uveljavljanje lastne volje
 NV International Fruit Company and other v. EK
o Uredba o omejitvi uvoza jabolk v ES iz tretjih držav - uvozna dovoljenja
o DČ vsak konec tedna obvestijo EK o št zaprošenih dovoljenj
o na podlagi tega EK odloči o izdaji dovoljenj z uredbami, ki jih naslovi na DČ
o DČ na tej podlagi prosilcem izda uvozna dovoljenja
o V tej zadevi se izpodbija eno od teh uredb
o SES: direct concern je izkazan, saj uredba EK neposredno vpliva na pravni položaj TK,
DČ (naslovniki uredbe) nimajo nobene diskrecije, ampak avtomatično izdajo uvozna
dovoljenja glede na uredbe EK
 Municipiality of Differdange and others v. EK
o EK z odločbo dovoli Luksemburgu, da podeli priglašeno pomoč jeklarskim družbam
pod pogojem, da zmanjšajo proizvodnjo, LUX pa mora o načinu tega obvestiti EK
o Občine trdijo, da se takšna odločba nanje neposredno nanaša
o SES: odločba pušča Luksemburgu diskrecijo – ni neposrednega nanašanja
 Piraiki - Patraiki in drugi v. EK
o 7 grških podjetij izpodbija odločbo EK, s katero je EK Franciji za obdobje od novembra
do januarja dovolila uvedbo kvot na uvoz grške bombažne preje
o Za realizacijo odločbe EK so bili potrebni nacionalni ukrepi, vendar je bilo popolnoma
jasno, da bo FR kvote uvedla (zanje je zaprosila) in da diskrecije glede uvedbe ne bo
uporabila

74
 o Zahteva po neposrednem nanašanju je izpolnjena tudi, če naslovnik izpodbijanega
akta na njegovi podlagi sicer ima diskrecijsko pravico, vendar pa iz njegovega
ravnanja jasno izhaja, da je ne bo izkoristil; možnost izvrševanja proste presoje
ostaja le teoretična, zato izpodbijani akt neposredno posega v pravni položaj
subjektov, ki niso njegovi naslovniki

POSAMIČNO NANAŠANJE (individual concern)

 PLAUMANN v. KOMISIJA 1963 (str. 322 Verica)

o Uvoznik klementin z ničnostno tožbo izpodbija akt Komisije, s katero je ta Nemčiji
zavrnila delno opustitev carin za sveže mandarine in klementine
o Plaumann test: posameznike akt zadeva posamično, če nanj učinkuje zaradi
nekaterih lastnosti, ki so njihova posebnost, ali na podlagi okoliščin, po katerih se
razlikujejo od vseh drugih oseb in so zaradi tega posamično določeni na podoben
način kot tisti, na katere je odločba naslovljena
o Tožbo v Plaumannovem primeru SES zavrže kot nedopustno – uvoznik klementin ni
lastnost, ki bi ga diferencirala od vseh ostalih ljudi, saj lahko kdorkoli kadarkoli
opravlja to dejavnost
o Neposrednosti SES ni presojalo, potem ko je ugotovilo neizpolnjevanje pogoja
posamičnosti
 Plaumannov test npr. Sodišče ponovi v prej omenjeni zadevi Piraiki – Patraiki:
o SES njihove argument na splošno zavrne z obrazložitvijo, da je izvoz preje v Francijo
gosp. dejavnost, ki jo lahko izvaja katerokoli podjetje, tako da izpodbijana odločba
tožnike zadeva enako kot vse druge izvoznike, ki so ali bi potencialno bili v istem
položaju
o Prizna pa aktivno legitimacijo tistim, ki so že sklenili prodajne pogodbe za prejo, ki
naj bi se izvršile med obdobjem veljavnosti kvot --> njim prizna, da so v drugačnem
položaju od vseh drugih izvoznikov bombažne preje v Francijo
 Codorniu v. Svet: crémant (Verica str. 324)
o Cordoniu v Španiji že od 1924 proizvaja peneče vino pod registrirano grafično
blagovno znamko Cremant
o Izpodbijal odločbo Sveta, ki je določila, da smejo to oznako uporabljati le vinarji iz FR
in LUX
o Sodišče: ta okoliščina ga loči od vseh ostalih oseb, zato se nanj nanaša posamično
 Metro-SB-GrossmaerkteGmbH&Co. KG v. EK
o odločba EK bila naslovljena na podjetje SABA, ki ga je Metro prijavil EK
o metro ju SES prizna AL, sklicujoč se na „okoliščine“ (verjetno te, da je Metro lahko
popravu EU uveljavljal kršitev konkurence s strani SABA, pa mu ni bilo ugodeno) in ne
natestPlaumann
 COFAZ SA v. EK
o Odločbo EK o združljivo nizozemske državne pomoči s skupnim trgom izpodbijajo
konkurenti prejemnikov pomoči
 Poskusi spremembe testa, Unión de Pequeños Agricultores/UPA v. Svet (dve odločbi, ena
pred S 1. stopnje, druga pred SES)
o Svet leta 1998 izda uredbo o spremembi skupnega trga olivnega olja
o Špansko združenje za varstvo interesov majhnih kmetov zahteva njeno razveljavitev
75
 o glede AL trdi, da mu sodno varstvo drugače sploh ni zagotovljeno (po španskem
pravu uredbe ne more izpodbijati, uredba pa ne omogoča sprejetja izvedbenih
predpisov)
o Sodišče 1. stopnje zavrže, ni aktivne legitimacije, ne zadeva jih posamično
o Pritožba na Sodišče: zatrjujejo podoben argument kot prej + da lahko uredbo
izpodbijajo samo tako, da jo najprej kršijo, nato pa v postopku zoper njih same
izpodbijajo to uredbo
o AG Jacobs: kritizira obstoječo sodno prakso glede posamičnega zadevanja, pravi, da
je v nasprotju z načelom učinkovitega sodnega varstva. Predlaga alternativen pojem
posamičnega zadevanja: "če pomembno škoduje ali lahko pomembno škoduje
njenim interesom" (the measure has, or is liable to have, a substantial adverse effect
on his interests)
o Sodišče potrdi Plaumannov test, češ da je predhodno odločanje ustrezen
nadomestek za ničnostno tožbo. PES ne omogoča priznanja aktivne legitimacije, DČ
naj spremenijo PES, če želijo spremeniti pogoje za aktivno legitimacijo, saj SES ne
more prekoračiti pooblastil v pogodbi
 Jégo-Quéré v. Komisija (spet dvostopenjska odločitev)
o EK sprejme uredbo, ki vsebuje ukrepe za obnovitev osličev v nekaterih ribolovnih
območjih EU (vključno z ribiškimi conami tožnika)
o Uredba predpisuje minimalno velikost lukenj v mrežah za različna ribolovna območja
o Tožnik = fr. podjetje, ki je zajemalo osliče s preveliko mrežo. V bistvu je lovilo mola s
plovili dolžine nad 30m, njegov ulov mola pa je bil znižan zaradi uporabe določb
izpodbijane uredbe (tudi izven območij, saj na ladjah sploh ni smel imeti različnih
mrež)
o Trdi, da EK ni upoštevala njegove specifike pri pripravi uredbe
o Trdi, da brez ničnostne ostaja brez varstva
o Sodišče 1. stopnje predlaga spremembo sodne prakse, da gre za individualno
zadevanje, ko "akt dokončno in takoj vpliva na njegov pravni položaj, s tem da
omejuje njegove pravice ali mu nalaga obveznosti"
o Obstoj morebitnih drugih oseb (od katerih bi se moral diferencirat) ne spremeni tega
sklepa
o Spremembo utemeljuje s tem, da postopek predhodnega odločanja in odškodninske
tožbe proti ES niso učinkovito pravno sredstvo
o Sodišče razveljavi odločitev, potrdi Plaumannov test, AL ni podan

Načeloma za ničnostne pristojno Sodišče, Splošno sodišče samo za:

 tožbe DČ v. EK
 DČ v. Svet EU (podelitve izjem glede državnih pomoči; dumping in subvencije; akti, s katerimi
Svet prenese pristojnosti za izvajanje/prenos izvršilnih pooblastil)
 Tožbe fizičnih in pravnih oseb
o Razen glede omejevalnih ukrepov po 275/II - to je pristojno Sodišče
 + tožbe zoper odločitve Urada Skupnosti za rastlinske sorte in odločbe Evropske agencije za
kemikalije, vendar ker je to urad lahko predpiše svoja interna pravila za tožbo (263/V PDEU)

ROK

 Objektivna roka: 2 meseca od objave akta ali od uradnega obvestila tožniku

76
  Če ni objave ali uradnega obvestila se šteje subjektivni rok: od dne, ko je tožnik izvedel za akt
(npr. akt, ki je bil naslovljen na drugega in ni bil hkrati poslan tožniku)
 Posebnost glede roka je 269 PDEU: 1 mesec od ugotovitve Sveta EU oziroma ES, potem pa
ima SEU 1 mesec od vložitve predloga, da odloči
 2-mesečni rok se po Poslovniku Sodišča in Poslovnika SS začne šele 14 dni po objavi v UL EU
(če teče 2 mesečni rok od objave akta)
 Možnost podaljšanja zaradi oddaljenosti (spet pravna podlaga v poslovnikih): + dodatnih 10
dni v primeru procesnih rokov
 Pristop DČ k EU ni relevanten, objektivni rok teče od objave akta ne glede na datum pristopa,
četudi je slednji kasnejši (T-257/04 Poljska proti Komisiji)

Na splošno: prejemna teorija (v roku mora priti vloga že na sodišče, ne pa bit šele oddana)

velja pravilo, da mora v rokih procesna dejanja biti opravljena, tako, da so že prejeti dokumenti
-pošiljatelj mora poskrbeti, da bo organ pravočasno dobil dokumente; v predvidenem roku morajo
dokumenti že prispeti; prejemna teorija (mi poznamo oddajno)

 primer: T-118/15; Gašper & Sebastjan

 v primeru višje sile – nepredvidljivih okoliščinah, se lahko tudi rok podaljša

PREDMET IN PASIVNA LEGITIMACIJA

 Zakonodajni akti: EP in Svet skupaj

 Akti Sveta
 Akti EK
 Akti ECB (od Maastrichtske)
 Akti EP (od maastrichtske), ES (od Lizbonske) z učinkom za 3. osebe
 Organi, uradi, agencije Unije (od LP izrecno, prej pasivna legitimacija zgolj v njihovih
ustanovitvenih aktih), če gre za akt s pravnim učinkom za tretje osebe
 + po sodni praksi SEU tudi vsi ostali akti, ne glede na tip in obliko, katerih namen je ustvariti
pravne učinke
o Npr. Bil je izpodbijan dogovor Sveta EU (s strani EK) o tem, kako bodo DČ in
institucije delovale pri sklepanju sporazuma
o SES: ima pravne učinke tako na razmerja med ES in DČ kot na razmerja med
institucijami; omejitev na uredbe, direktive in odločbe bi bila v nasprotju s ciljem
spoštovanja prava pri razlagi in uporabi Pogodbe

Kdaj ne gre za akt?

 Akt, ki je le del postopka (vmesni ukrep) oziroma ki šele vodi do izdaje zaključnega akta, zato
ne bistveno spreminja strankinega pravnega položaja
 Akt, ki potrjuje vsebino prejšnjega akta (odločba EK o potrditvi odločbe EK o državni pomoči -
sodišče pravi, da bi bilo treba izpodbijati prvi akt v predpisanih rokih)
 Interna navodila Komisije

TOŽBENI RAZLOGI

 nepristojnost (bodisi institucije bodisi EU kot take)

 - absolutna: področje ne spada v pristojnost EU
 - relativna: zadeva ne spada v pristojnost institucije
77
  - teritorialna: učinki akta izven območja uporabe prava EU
 bistvena kršitev postopka pri sprejemanju akta

nekdo ni udeležen pri sprejetju akta

ni zagotovljena ustrezna večina

obrazložitev ni zadostna

(pod to ne spada nepravilnost pri objavi (zgolj zadrži tek roka))

 zloraba pooblastil (protipravni cilj ali pa zloraba pooblastil za dosego drugega legitimnega
cilja, ki naj bi se dosegel s temi pooblastili)
 sama vsebina akta, ki krši primarno pravo (temeljna načela, človekove pravice ali določbe
mednarodnega prava)

posledice utemeljenosti ničnostne tožbe: (264 PDEU)

 akt razglašen za ničnega

 možna tudi delna ničnost, če je del vsebinsko ločljiv od akta
 Lahko določi nekatere učinke za dokončne – ex nunc učinek. Npr. v primeru, ko bi ex tunc
odprava akta povzročila protipravno praznino.

POVEZAVA z 267. ČLENOM

 Ko gre za vprašanje o veljavnosti sekundarnega prava EU

 Ravno ta možnost veljavnosti sekundarnega prava preko predhodnega vprašanja, je
velikokrat arhument sodišča pri zavrnitvi aktivne legitimacije pri ničnostnih tožbah, saj bi do
istega rezultata lahko prišli preko predhodnega vprašanja
 To pa ni oblika neposrednega sodnega varstva za posameznika, postavitev predhodnega
vprašanja je v diskreciji sodišča.

TOŽBA ZARADI NEDELOVANJA (265. PDEU)

 Če EP, ES, Svet, EK ali ECB z opustitvijo ukrepanja kršijo Pogodbi, lahko DČ in druge institucije
EU vložijo tožbo za ugotovitev kršitve
 Ta člen se pod enakimi pogoji uporablja tudi za organe, urade in agencije Unije
 2 pogoja: 1) zadevna institucija, organ, urad ali agencija mora biti predhodno pozvana k
ukrepanju; 2) 2 meseca po tem pozivu ne oblikuje svoje sodišča
 Po teh 2 meseci ima aktivni legitimiranec 2 meseca, da vloži tožbo po 265 PDEU
 Fizične ali pravne osebe se lahko pritožijo, da institucija, organ, urad ali agencija Unije nanje
ni naslovila nobenega drugega akta razen priporočila ali mnenja
 Po sodni praksi SEU je AL oseb omejena podobno kot po 263 – potencialni predpis bi zadeval
tožnika neposredno in individualno
 266/I PDEU – organ, urad, agencija ali institucija, katere akt je bil razglašen za ničnega, ali ki
je z opustitvijo ukrepanja kršila pogodbo ima dolžnost, da izvrši sodbo SEU

UGOVOR NEZAKONITOSTI (277 PDEU)

 Ne glede na iztek roka iz 263 (VI) PDEU lahko vsaka stranka v sporu, v katerem gre za pravni
akt, ki se splošno uporablja in ga je sprejela institucija, organ, urad ali agencija Unije, pred
SEU uveljavlja, da se ta akt iz razlogov, navedenih v 263(2), ne uporablja.
 263/II so razlogi za ničnost, navedeni zgoraj (bistvena kršitev, nepristojnost, itd.)
78
  Ni samostojno pravno sredstvo
 Uporabi se v postopku na SEU
 Bistvo je v tem, da se prepreči, da bi bila odločitev/sodba sprejeta na podlagi protipravnega
akta
 "v skladu s 277 členom PDEU lahko tudi po izteku 2-mesečnega roka za ničnostno tožbo
vsaka stranka v sporu, v katerem gre za pravni akt, ki se splošno uporablja in so ga sprejeli
institucija, organ, urad ali agencija Unije, pred sodiščem EU uveljavlja, da se ta akt iz istih
tožbenih razlogov kot v primeru ničnostne tožbe ne uporablja."
 Ugovora nezakonitosti ne more vložiti stranka, ki je bila aktivno legitimirana za vložitev
ničnostne tožbe proti določenemu aktu, vendar tega ni storila ali je zamudila rok
 Primer: EK izda sklep Telekomu Slovenije, ker je ta zlorabil svoj položaj (plenilske cene,
cenovne škarje, vezave) in mu naloži visoko globo. Telekom se s tem sklepom ne strinja in ga
napade z ničnostno tožbo proti EK, ki jo vloži na Splošno sodišče. V postopku na sodišču
Telekom trdi, da je pravna podlaga izdaje sklepa neveljavna (sklep temelji na uredbi
EP/Sveta). Telekom zatrjuje neveljavnost uredbe, ki povzroči tudi neveljavnost sklepa, pri
tem uporabi ugovor nezakonitosti sekundarnega akta, ki ga sicer ni direktno napadel z
ničnostno tožbo. 277 PDEU mu tak ugovor dovoljuje. Če sodišče ugotovi neveljavnost uredbe,
razglasi sklep za neveljavnega. Na SEU torej poteka nek postopek, v katerem se pojavi
vprašanje veljavnosti sekundarnega akta - uporaba ugovora nezakonitosti.
 Relevanten za fizične ali pravne osebe, ki niso legitimirane za ničnostno

ODŠKODNINSKA TOŽBA (POSAMEZNIK V. DČ)

 Odškodninska odgovornost DČ ni nikjer urejena v pogodbah, zgolj odškodninska
odgovornost EU
 Odgovornost je bila razvita v okviru sodne prakse EU – prelomen Francovich
 Ta odgovornost se nanaša samo na kršitve DČ v povezavi z uporabo prava EU. Pri denimo
uporabi nacionalnih predpisov se uporablja nacionalna ureditev
 Oboje pa se vlagajo pred NS
 Temeljne predpostavke OO v civilnem pravu:
 Škoda
 Vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem
 Protipravnost
 Odgovornost v ožjem smislu (krivdna)
 V EU velja skupnosten unijski sklop predpostavk, ki veljajo v vseh DČ.
 v postopku proti DČ se lahko znajde kot tožnik samo v postopku predhodnega vprašanja
 NS uporabljajo pravo EU, ko se spor uvršča na področje prava EU; posameznik lahko na NS
sproža postopke proti DČ ali proti posamezniku
 Načelo primarnosti
 Neposredni učinek
 posredni učinek
 doktrina Francovich
 odškodninska tožba je sekundarni ukrep kar se tiče varstva posameznika
 pravne podlage ni
 340/II – konkretizacija splošnega načela, da je treba za povzročeno škodo odgovarjati
 Sodišče našlo pravno podlago v načelu lojalnega sodelovanja
79
POSTOPEN RAZVOJ

a. Zametki
 Poskusi umestitve koncepta v strukturo pravnih sredstev v pravu skupnosti, iskanje pravne
podlage – nič še o predpostavkah ali vsebini koncepta
 SODNA PRAKSA
 1960 Humblet: DČ mora sama v primeru, ko Sodišče v postopku zaradi neizpolnitve
obveznosti ugotovi, da je kršila skupnostno pravo odpraviti sporen ukrep in zagotoviti
povračilo za vsako nezakonito posledico takega ukrepa. SES dodalo, da mora povrniti tožniku
vse zneske, ki mu jih je nezakonito zaračunala, vključno z obrestmi, če to omogoča
nacionalno pravo.
 1973: EK v. IT (slaughtered cows) – opozori na pomen predhodne ugotovitve kršitve DČ na
SEU
 1976: Russo – predhodna ugotovitev kršitve DČ na SEU ni predpogoj za uspeh z odškodninsko
tožbo zoper DČ na NS
 Predpostavke OO ureja nacionalno pravo, DČ imajo procesno avtonomijo, a odgovarjajo kljub
tej procesni avtonomiji za načelo enakovrednosti in učinkovitosti (ekvivalenca in eficienca),
npr. Simmenthal.
 STALIŠČA SEU, EP, EK:
 1975: SEU (razprava o vladavini prava) – zavzame se za vključitev mehanizma sankcioniranja
DČ na SEU v PEGS. Poudari, da bodo pravice posameznikov zavarovane le v primeru ustreznih
PS, na voljo posameznikom zoper DČ pred NS
 1983: EP – predlaga uveljavitev kombinacije finančnega sankcioniranja DČ in odškodninske
odgovornosti DČ za kršitve prava ES
 1991: EK predlaga več alternativ za primere kršitev prava ES s strani DČ, poudari, da morajo
DČ v svojih zakonodajah predvideti določbe za povračilo škode v primeru kršitev prava ES
 V Maastrichtski pogodbi le nove določbe o sankcioniranju DČ na SES

b. FRANCOVICH IN DRUGI VS. ITALIJA

 V Francovich gre za združeni zadevi dveh različnih italijanskih sodišč, ki sta obravnavali dva
različna spora, v katerih sta prekinili postopek in postavili predhodna vprašanja, ki so vsa
obravnavala OO DČ.
 1989: EK v. Italija – sodba z ugotovitvijo kršitve prava ES  protipravnost ravnanja države
tako ni bila nejasna, Italija je kršila pogodbe, ker ni implementirala direktive, ki je za primere
stečajnih postopkov, kjer ni dovolj denarja za plačilo delavcev, predvidevala ustanovitev
državnih skladov, ki bi lahko te delavce poplačali
 Primer Bonifaci: stečajni postopek, sredstev ni dovolj za plačilo delavcev
 Primer Frankovich: položaj Frankovicha sploh ni padel pod Direktivo oz. ta ni pokrivala
položaja njegovega delodajalca! Frankovich je na NS celo izgubil tožbo!
 Pogoji za neposredno učinkovanje direktive niso bili izpolnjeni, saj organ znotraj DČ ni bil
določen
 »kljub temu da določbe nimajo neposrednega učinka, lahko DČ odškodninsko odgovarja«
 »načelo odškodninske odgovornosti DČ je vsebovano v sistemu Pogodbe« + ima podlago v čl.
5 PEGS (o razmejevanju pristojnosti, načelo subsidiarnosti)

80
  Pogoji odškodninskega odgovornosti so odvisni od narave kršitve, v primeru
neimplementacije direktiv pa
1) cilj, predpisan z direktivo, mora priznavati pravice posameznikom (namen direktive mora
biti podeljevati pravice)

2) mogoče je opredeliti vsebino teh pravic na podlagi določb direktive (jasnost, določnost)

3) med kršitvijo obveznosti DČ in škodo oškodovancev, mora obstajati vzročna zveza

 Ostalo gre po nacionalnem pravu z upoštevanjem enakovrednosti in učinkovitosti

 Rezultat na IT nacionalnem sodišču – tožbeni zahtevek zavrnjen

c. Brasserie du Pêcheur and Factortame v. Germany /93

 Posplošitev, redefiniranje in pojasnitev koncepta iz Francovich
 V obeh primerih gre za predhodni sodbi SEU, ki ugotovita kršitvi
 Nemško sodišče pravi, da po nemškem pravu DČ ne bi bila odgovorna
 SEU: »načelo odškodninske odgovornosti DČ velja za vsak primer kršitve prava EU, ne glede
na to, kateri državni organ je s svojim dejanjem ali opustitvijo povzročil kršitev
 Factortame: angleško sodišče ni bilo prepričano o kriterijih glede odškodnine. Kaj se zgodi v
primeru kršitve prava EU, ki ni direktiva?
 Obstoj neposrednega učinka ni pogoj za odškodninsko odgovornost
 Izoblikuje nove pogoje z navezavo na splošno načelo, da je treba povrniti škodo, nastalo
zaradi nezakonitega ravnanja ali opustitve (340/II)
 1) namen kršenega pravila je, da posameznikom priznava pravice
 2) kršitev mora biti dovolj resna

Dovolj resna kršitev (sufficiently serious breach - SSB) = očitno in resno nespoštovanje
omejitev pristojnosti države

1. Stopnja jasnosti in natančnosti kršenega pravila

2. Obseg diskrecijske pravice, ki jo to pravilo pušča organom DČ
3. Ali je bila kršitev ali škoda storjena ali povzročena namenoma ali nenamenoma (krivda ni
posebna predpostavka odškodninske odgovornosti, temveč zgolj element presoje resnosti
kršitve)
4. Ali je bila zatrjevana napačna uporaba prava opravičljiva
5. Morebitno dejstvo, da je ravnanje institucije Unije lahko pripomoglo k nacionalnim ukrepom,
ki so v nasprotju s pravom EU

+ v vsakem pogledu je kršitev dovolj resna, če se pri njej vztraja kljub: 1) sodbi, v
kateri je ugotovljena očitna neizpolnitev obveznosti, ali 2) sodbi o vprašanju za
predhodno odločanje oziroma ustaljeni sodni praksi Sodišča glede zadevne
problematike, iz katere je razvidno, da obravnavano ravnanje pomeni kršitev

 3) obstajati mora biti neposredna vzročna zveza med kršitvijo obveznosti države in škodo,
povzročeno oškodovancem
 Kdo odločba o izpolnjenosti pogojev? Francovich – ni jasno, ali Sodišče samo ugotovi, da je
pogojem zadoščeno ali pa le abstraktno pove, da imajo posamezniki pravico na NS zahtevati
odškodnino. Brasserie: jasno navede, da Sodišče ne more nadomestiti ugotovitev NS, ki so

81
 izključno pristojna za ugotavljanje dejanskega stanja v postopku v glavni stvari. Sodišče se
lahko navede okoliščine, ki bi jih NS lahko upoštevala. Glede nemškega sodišča implicitno
nakaže, da nemški kršitvi pomenita SSB, pri angleški kršitvi pa pove, v kakšnem primeru bi
pomenila SSB. British Telecommunication 1996: Sodišče zavzame stališče, da je načeloma NS
tisto, ki mora preizkusiti, ali so izpolnjeni pogoji za odš.odg. DČ – takoj zatem pove, da ima v
obravnavani zadevi vseeno na voljo vse informacije, potrebne za presojo, ali gre v
konkretnem primeru za SSB in izrecno pove, da očitanih kršitev ni mogoče šteti za dovolj
resne. Enako v Koebler 2003.
 Vzročna zveza: Brasserie: NS je tisto, ki to presoja (tudi pri Francovich). Fues, Danfoss, Leth
(2010, 2011, 2013) jo presoja Sodišče samo. V drugem kejsu iz 2007 le navede, kaj se Sodišču
glede vzročne zveze zdi.
 Nejasna sodna praksa glede tega, ali v primeru zmanjšane ali ničelne diskrecije države sama
kršitev avtomatično predstavlja podlago za SSB (sufficiently serious breach)
 Glede relevantnosti krivde:
 Francovich: stališče pravobranilca: protipravnost in krivda sta v primeru normativnih
ukrepov DČ zamenljiva pojma, zato tudi takrat, ko pravo DČ protipravnost in krivdo
določata kot 2 ločena pogoja odš. Odgovornosti, ugotovitev protipravnosti pomeni,
da ni treba ugotavljati krivde
 Brasserie 1996: Sodišče pravi, da ima koncept krivde v različnih pravnih sistemih
različen pomen --> krivda je lahko posledično le eden od relevantnih elementov pri
presoji zadostne resnosti kršitve, nikakor pa ne more biti dodatna predpostavka
odgovornosti DČ
 to stališče se ponovi v Haim in Fuss (2010). V slednji Sodišče zapiše, da pravo EU ne
izključuje, da lahko nacionalno pravo za odš. Odg. DČ določi manj stroge
predpostavke, nasprotuje pa temu, da bi nacionalno pravo določilo dodatne
predpostavke.

 Tožbeni zahtevek je zavrnjen (Brasserie). Glede prepovedi oglaševanja je šlo za kršitev prava
EU (tudi sufficiently serious), a NS je ugotovilo, da vzročne zveze med kršitvijo in škodo, ki jo
je utrpelo podjetje, ni bilo. Glede uvoza je tudi šlo za kršitev, a NS je reklo, da kršitev ni dovolj
resna.
 Factortame: UK kršil današnji 49 PDEU o prostem ustanavljanju (lastniki ladij naj bodo
državljani UK). Obe državi sta na NS toženi z OO, tožniki so zahtevali povrnitev škode.
Tožbenemu zahtevku je bilo ugodeno.

d. Post-Brasserie:
 Analiziranje pogojev v različnih konkretnih primerih, zlasti analiza SSB, v nekaterih primerih
tudi vzročne zveze

e. Köbler
 SEU že pred tem večkrat poudarilo, da načelo odgovornosti držav članic velja za vsak primer
kršitve prava EU, ne glede na to, kateri državni organ je s svojim dejanjem ali opustitvijo
povzročil kršitev
82
  Predhodno vprašanje v odškodninski tožbi
 Tudi sodišča so odškodninsko odgovorna
 + pravnemu redu vsake DČ je prepuščeno, da določi pristojno sodišče za odločitev v
odškodninskih sporih s sodišči
 Spet ponovi 3 predpostavke odškodninske odgovornosti
 Ponovno našteje elemente presoje resnosti kršitve. "Those factors include, in particular" (ti
faktorji so zlasti) - ne našteva torej izčrpno:
o Stopnja jasnosti in natančnosti kršenega pravila
o Namernost kršitve
o Opravičljivost pravne zmote
o Stališče, ki ga je v posameznem primeru zavzela institucija Unije
o Neizpolnitev dolžnosti zadevnega nacionalnega sodišča v zvezi s predlogom za
sprejetje predhodne odločbe
o Kršitev prava EU je bila v vsakem primeru dovolj huda, kadar je bila storjena z očitno
kršitvijo sodne prakse SEU

Traghetti del mediterraneo c-173/03

Ferreira da Silva C-160/14

 NS ni želelo postaviti predhodnega vprašanja, ker naj bi šlo za acte claire

Primer Prizma: US je opozorilo Vrhovno sodišče, da razen v izjemnih primerih mora postaviti
predhodno vprašanje.

Ostala vprašanja glede odš. Odg. (oblika in obseg škode, zastaranje, pristojno sodišče, locus standi) se
presojajo po nacionalnem pravu v skladu z načelom učinkovitosti in enakovrednosti)

2. slovenski primer, po doktrini Francovich: Nemec (ali gredo upniku tudi obresti nad višino glavnice)
- Drago Nemec je v končni fazi vložil odškodninsko tožbo proti Sloveniji, ker je ta kršila neko direktivo;
Nemec je izgubil odškodninsko tožbo, saj omejitev ni predstavljala kršitve direktive, ni elementa
protipravnosti.

 Slovenski koncept odškodninske odgovornosti DČ: Ravnanje nosilcev oblasti je protipravno

takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti

ODŠKODNINSKA TOŽBA (POSAMEZNIK V. EU)

 Nepogodbena odškodninska odgovornost EU po 340 PDEU
 268 člen predvideva izključno pristojnost SEU v sporih glede nadomestila škode po 340 členu
 Identičen člen kot 340 tudi v Listini EU --> 41/III
 Pogodbeno odgovornost Unije določa pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo (splošna
pravila o pristojnosti sodišč DČ v pogodbenih razmerjih po splošnih pravilih pogodbenega
prava)
 Nepogodbena odgovornost EU --> pristojno SS, na drugi stopnji pa Sodišče
 Samostojna oblika tožbe, katere specifičen namen v sistemu tožb po PDEU je pridobiti
odškodnino
 Tožbe bo SS preučilo kljub temu da:
o Ni predhodne ničnostne tožbe, tožbe zaradi nedelovanja ali predhodnega vprašanja,
ki bi izkazovali nezakonitost

83
 o Za ničnostno tožbo tožnik ne bi imel aktivne legitimacije
o Je tožnik uspel z ničnostno ali drugo tožbo (266/II PDEU)
 Aktivna legitimacija: vsaka fizična in pravna oseba, ki je utrpela škodo zaradi predpisa ali
dejavnosti institucij EU, njenih uradnikov ali uslužbencev
o Višine škode za potrebe dopustnosti tožbe ni treba natančno določiti, dovolj je izkaz
njenega nastanka tožniku
o Ni pogojev glede tožnikovega državljanstva
 Pasivna legitimacija:
o institucije EU (brez pravne subjektivitete – pravilneje bi bilo tožiti EU; toži se jo, ker je
mogoče nek akt pripisati instituciji)
 Po sodni praksi se razlaga široko (pomanjkljiva opredelitev ne sme voditi k
izogibanju odš.odg) - tudi vsi organi in agencije EU
 Vse institucije, vključno z ES (od Lizbonske naprej), posebej je opredeljena
ECB
o njeni uradniki
o njeni uslužbenci - odš. Odg. Zaradi dejanj med opravljanjem uradnih dolžnosti EU.
Odgovarjajo samo za dejanja, ki so nujna posledica (necessary extension)
odgovornosti posamezne institucije, v kateri uslužbenec dela
o Odgovornost EU, ki sovpada z odgovornostjo DČ. Odškodninska odgovornost DČ in
EU (DČ deluje na podlagi nezakonitega akta EU, skupno nezakonito delovanje)
 alokacija pristojnosti/diskrecije DČ ali EU
 Sledenje DČ mnenju Komisije – odgovornost DČ
 Sledenje DČ zavezujoči odločitvi Komisije – odgovornost Komisije
 Diskrecija DČ (genuine discretion) - odgovornost DČ
 Premoženjska škoda, ki nastane zaradi implementacije nezakonitega
akta EU: kjer se škodo lahko poravna na podlagi postopka pred
nacionalnimi organi, se tožba po 340 PDEU zavrže
 Premoženjska škoda, ki nastane zaradi skupnega delovanja DČ in EU
– odgovorni obe, npr. Če bi šlo za ukrepe zaščite trga DČ
(protekcionizem), ki bi jih EU dovoljevala
 Predpostavke odš. odgovornosti EU (4/69 Lütticke proti Komisiji; C-220/91 Komisija vs
StahlwerkePeine-Salzgitter)
o Dejanska škoda
 Obstoj in obseg škode morata biti dokazana in dovolj gotova
 Škoda v obliki premoženjske škode (damnum emergens) ali izgube dobička
(lucrum cessans)
 Tudi bodoče in nepremoženjske škode
o Vzročna zveza med aktom institucije EU in škodo
 Škoda je neposredna posledica nezakonitega akta EU
 Odločanje v vsakem primeru posebej
 Lahko je prekinjena, če posameznik pripomore k nastali škodi
 Oseba mora izkazati običajno vestnost, sicer EU ni odgovorna ali pa je
odgovorna le za del nastale škode
 Škodo je mogoče pripisati EU, ne pa DČ ali 3. državam
 Če Komisija DČ ne toži po 258 PDEU, to ne sproži odškodninske odgovornosti
EU
84
  Odobravanje nezakonitega ukrepa DČ s strani ES lahko sproži odškodninsko
odgovornost
o Nezakonitost akta/ukrepa (zakonodajnega, upravnega)
 Dovolj resna kršitev prava EU, ki podeljuje pravice posameznikom= institucija
EU z zadostno diskrecijo “očitno in grobo” ne upošteva meja svoje diskrecije
(C-352/98 P BERGARDERM IN GROUPIL/KOMISIJA)
 Institucija EU z zadostno diskrecijo “očitno in grobo” preseže meje svoje
diskrecije = dovolj resna kršitev prava Skupnosti, ki podeljuje pravice
posameznikom
 Kršitev je lahko upravičena:
 Če pomemben splošni interes prevlada nad posamičnim
 Kršitev je posledica nepravilnega, a opravičljivega reševanja odprtega
pravnega vprašanja
 Glede na kompleksnost urejevane materije in težave pri razlagi ali
implementaciji pravnih aktov
 Zastaranje (46 PDEU): 5 let od nastanka kršitve
o Prekine se, če se pri Sodišču vloži tožba, ali če je oškodovanec predhodno naslovil
svojo zahtevo na pristojno institucijo Unije. V tem primeru je treba postopek sprožiti
v dvomesečnem roku, predvidenem v 263 členu PDEU; lahko se uporabljajo tudi
določbe 265/II
o Dogodek, ki povzroči stek petletnega roka, je materializacija škode (T-
28/03Holcin/Komisija), do takrat namreč pogoji za odškodninsko odgovornost niso
izpolnjeni (T-152/97Petrides/Komisija);
o Ni pomembna promulgacija/objava zakonskega akta Skupnosti
o Če oškodovanec ni vedel za škodni akt (vzrok škode), poteka zastaralnega roka ni
mogoče uporabiti proti njemu - običajna skrbnost v primerljivih okoliščinah
o Prekinitev zastaralnega roka zaradi vložitve tožbe pred SEU ali pritožbe pri posamezni
institucije EU
 Posledice sodbe:
o Obsodba EU - plačilo po 340/II
o Sodba je izvršilni naslov - izvršba na podlagi prava DČ!
o Oprostitev: učinek res iudicata, ki ima učinek inter partes – stranki postopka ne
smeta ponovno vložiti tožbe pred SS v istem sporu; tretje osebe pa lahko!

NOTRANJI TRG
Faze ekonomske integracije:

nacionalna država (avtonomno sprejema predpise, s katerimi uravnava gospodarsko politiko in

ekonomske odnose s tujino),

preferenčni carinski sistem (le posamične carinske ugodnosti, ni skupne carinske tarife proti tretjim
državam, ni prostega pretoka produkcijskih faktorjev, ni usklajevanja politik – dumping: diferencirana
prodajna cena na različnih trgih),

območje svobodne trgovine (opuščanje uvozne dajatve med DČ, opuščanje količinskih omejitev med
DČ, notranji promet med DČ je prost)

85
PROST PRETOK BLAGA
Prost pretok blaga: carinska unija, prepoved količinskih omejitev, davčne določbe (prepoved
diskriminatornih davkov)

ECJ razširi pravilo o prepovedi diskriminacije (razlikovanje domače: tuje) na primere, ko se za domače
in tuje blago, sicer uporablja isto pravilo dč, vendar lahko prav zato, ker je bilo uporabljeno brez
razlikovanja, vpliva na prost promet blaga (primer Rau v. Smedt), primer t.i. negativne diskriminacije

CARINSKA UNIJA
Dva vidika carinske unije: notranji (prepoved carin in dajatev z enakim učinkom med DČ pri uvozu,
izvozu +tranzitu, 30 člen PDEU, Van gend en Loos) in zunanji (skupna carinska tarifa v odnosu s
tretjimi državami)

Pri dajatvah z enakim učinkom je bistveno, da jih naloži država

Povzetek carinskih dajatev:

 Ni carin pri izvoz, uvozu, tranzitu

 Storilec država
 Ni izjem (pri količinskih omejitvah pa so)

Dajatve z enakim učinkom kot carine:

 Višina nepomembna (Komisija proti Italiji (statistični podatki))

 Lahko tudi rezultat pogodbe (C-16/94 Edouard Dubois et Fils SA proti Garoner Exploitations
SA)
 Namen je nepomemben (Diamantarbeiders)
 Čas in kraj sta nepomembna (C-485&486/93 Smitzi proti Kos)

PREPOVED KOLIČINSKIH OMEJITEV IN UKREPOV Z ENAKIM UČINKOM MED DČ

Domet 34. člena:

 Uporabi se za ukrepe države članic (ker je namenjen varovanju prostega trgovanja med
državami članicami)
 Lokalna/regionalna oblast – kakorkoli se v pravnem redu DČ imenuje, je podrejena pojmu
države in izdaja ukrepe v smislu 34 (Dundalk Water Supply)
 ... tudi telo, pristojno za vzpostavljanje in izvrševanje standardov v dejavnosti ali poklicu, je
lahko podrejeno 34, če deluje v splošnem interesu + javna pooblastila
 Se ne uporabi za ravnanje oseb zasebnega prava (če recimo sklenejo dogovor o uporabi
določenih standardov, najnižje/najvišje cene, relevantne nabavne ali prodajne trge …) – pri
njih so relevantne določbe o prepovedi kartelov in prepovedi državne pomoči
 Proti osebam zasebnega prava se sproža postopke po 101. In 102. ali po 18. členu PDEU

Direktiva 70/50, 4. člen:

 1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe v zvezi z izdelki, ki jim mora biti v skladu s
Pogodbo omogočeno prosto gibanje, da odpravijo ukrepe, ki imajo enak učinek kot
količinske omejitve pr uvozu in jim zajema ta direktiva.
 2. Države članice Komisijo obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele v skladu s to direktivo.
 Namen te direktive je odpraviti ukrepe, navedene v členih 2 in 3, ki so bili veljavni na dan
začetka veljavnosti Pogodbe o ustanovitvi EGS.

86
  1. člen:
 "Ta direktiva zajema ukrepe, razen ukrepov z enako veljavnostjo za domače in uvožene
izdelke, ki ovirajo uvoz, ki bi se drugače opravil, vključno z ukrepi, zaradi katerih je uvoz
onemogočen, oviran ali dražji kot prodaja izdelkov domače proizvodnje.
 Zajema predvsem ukrepe, ki za uvoz ali prodajo uvoženih izdelkov na kateri koli stopnji
trženja razen formalnosti uveljavljajo še pogoje, ki se zahtevajo samo za uvoženo blago, ali
pogoje, ki so drugačni in zahtevnejši kot pogoji za domače izdelke. Poleg tega zajema
predvsem ukrepe, ki dajejo prednost domačim izdelkom ali zanje odobrijo prednostno
obravnavo, razen pomoči, za katero se lahko določijo posebni pogoji."
 2. člen (povzetek):
 Vrste diskriminatornih ukrepov, ki so ukrep z enakovrednim učinkom, so zlasti:
o Maksimalne oz. minimalne cene za uvoženo blago (van Tiggele)
o Uvajanje manj ugodnih cen s strani države za uvoženo blago
o Določanje stopenj dobička ali drugih sestavin cen za uvoženo blago ali razlikovanje
med domačimi in tujimi proizvodi na ta način (primer: plin - plin v EU v glavnem iz
uvoza; lahko spraviš čez mejo npr. v plinovodih; daljši kot je transport po plinovodu,
dražji je plin -> lahko pa bi država rekla, da se določi ceno plina, s tisto, ki jo ima
domači proizvajalec plina; stopnja dobička, ki jo lahko domačin doseže je npr. 10%, ta
cena ne sme biti podlaga za tujca, ki plin uvaža: ne smeš narediti tujca manj
konkurenčnega)
o Povečevanje cen uvoženega blaga z določanjem dodatnih stroškov in dajatev v zvezi z
uvozom (pregledi - če imamo v državi zapovedano neko pregledovanje proizvodov,
takih proizvodov ni potrebno še enkrat pregledati v drugi državi)
o Določanje cen proizvodov na podlagi kakovosti ali cene stroškov domačega blaga
o Zniževanje vrednosti uvoženega blaga s povečanjem njegovih stroškov (obvezne
zahteve)
o Pogojevanje prodaje določenega blaga s prisotnostjo zastopnika ali predstavnika v
državi uvoza (visoki % provizije)
o Določanje plačilnih pogojev za uvoženo blago - tudi z obveznimi garancijami in
vnaprejšnimi plačili (plačilni roki v ZT predpisih ali predpisih nacionalne banke;
diskriminacijske garancije)
o Prepoved, omejevanje ali zahteva po skladiščnih kapacitetah za tuje blago (US RS -
Agip (DARS postavi pogoj za sklenitev pogodbe, da morajo imeti črpalke skladišče v
Sloveniji in da morajo imeti vsaj tri črpalke v Sloveniji), Campus Oil)
o Pogojevanje uvoza z recipročnim izvozom iz te ali druge DČ (barter, kompenzacijski
posel)
o Zahteva, da mora uvoženo blago v celoti ali deloma ustrezati predpisom v državi
uvoza
 3. člen:
 Ta direktiva zajema tudi ukrepe glede trženja izdelkov, ki zlasti določajo (*) obliko, (*)
velikost, (*) težo, (*) sestavo, (*) obliko ponudbe, (*) označevanja ali (*) priprave blaga na
prodajo in ki se enako uporabljajo za domače in uvožene izdelke, če omejevalni učinek teh
ukrepov na prosto gibanje blaga presega učinke pravil trgovanja.
 To zlasti velja, če: je omejevalni učinek na prosto gibanje blaga (*) nesorazmeren z njihovim
osnovnim namenom; je možno (*) doseči isti cilj z drugimi ukrepi, ki v manjši meri omejujejo
trgovanje.
87
Kaj pokriva 34. člen?

 otipljive fizične ovire trgovanju

 jasno razvidne in neprikrite formalnosti na mejah
 premišljene in prikrite ovir trgovin
 akcije ali kampanje za promocijo blaga domačega izvora
 storitve, opustitve
 tudi če predpis DČ velja enakovredno za domače in tuje blago
 velja za vse blago iz druge DČ ne glede na to, kje je bilo izdelano
 28 in 29 veljata za uvoz, izvoz in tranzit
 delne in popolne količinske omejitve
 ni možnosti za de minimis

Izjeme po členu 36.:

 Morala: Henn in Darby, Conegate

o Ki je v nasprotju z dobrim poslovnim običajem
o Standardi, ki so odvisni od časa in prostora
o Države članice uveljavijo korektiv glede prostega pretoka blaga à to ni v skladu z
našimi vrednotami
 Politika: Leclrec v. Au Ble Vert, Krugerrand, Cullet v. Centre Leclrec
o PAZI: javni red (politika) ni enak public order; razlog javnega reda pomensko ni enak
javnemu redu v nekaterih drugih kontekstih
o v kontekstu 36 PDEU izraža interese DČ, da vzdržuje standard obnašanja, ki ustreza
splošni dobrobiti in javnemu redu
o koncept javne politike zavrača natančnejšo definicijo, ker izraža zakonodajno politiko
in sodno diskrecijo
o izraz javna politika je zato blanketnega, nezaključenega pomena v dikciji 36. člena
 Varnost: Campus Oil
 Zdravje: Sandoz, UHT
 Drugo: Komisija proti Belgiji (odpadki)

"Sekt" ali "Weinbrand"

 ECJ: “... sklicevanje na 36 je dopustno le, če je (#) neobhodno potrebno za varovanje

potrošnika pred nelojalno konkurenco ter je (#) ukrep sorazmeren

Varstvo intelektualne lastnine:

 »… pravice intelektualne lastnine pomenijo enega od vidikov ureditve trgovine« - kasneje

razlikovalo med pravico intelektualne lastnine kot tako in izvrševanjem teh pravic. Pravice kot
take se PES ne dotika, njeno izvrševanje pa je v celoti podrejeno skupnostnemu pravu.
 Meja varovanja pravic intelektualne lastnine je prekoračena, če imetnik pravice lahko
nadzoruje nadaljnje trženje, ker pravica do ponovnega uvoza (re-import) ne predstavlja
bistva pravic industrijske in intelektualne lastnine v členu 30 (ex 36).
 Sodišče ES zagovarja stališče, da izvrševanje pravic, ki jih daje znamka upravičencu, ne
pomeni sredstva, ki bi pomenilo svojevoljno diskriminacijo ali prekriti ukrep oviranja prostega
pretoka blaga in trgovine med državami članicami v smislu 30. člena PES

88
  V zadevi EMI Records so bili leta 1975 kar trije primeri, v katerih so tožbe v Londonu,
Kopenhagnu in Kölnu vložili EMI Records Limited, družbe hčerke EMI-Limited. Vse tožbe so se
reševale s pomočjo postopka predhodnega vprašanja po 177. (sedaj 234.) členu PES. Tožene
stranke v vseh primerih so bile območno različno ustanovljene podružnice CBS Inc. (CBS
United Kingdom Limited, CBS Records ApS, CBS Schallplatten GmbH), družbe s sedežem v
ZDA. Razlogi za vložitev tožb izhajajo iz prava intelektualne lastnine, zaradi česar v določenih
primerih ni potrebno upoštevati kvantitativnih omejitev oz. omejitev, ki bi imele enak učinek
kot kvantitativne omejitve pri prostem pretoku blaga znotraj ES. EMI Records Limited je v
poslovanju v vrsti držav po svetu (države članice ES (razen Francije), Afrike, Azije in Avstralije)
poskrbela tudi za registracijo svojega znaka in pridobila znamko Columbia. Gre za CBS Inc. Je
lastnik enakega znaka, zaščitenega z znamko v drugih državah (ZDA, druge države S in J
Amerike, nekatere druge države).Tožniki in toženci so svoje izdelke pod to blagovno znamko
prodajali na debelo v vseh državah sveta. V državah, kjer niso imeli zaščitenega znaka, so
izdelke prodajali pod drugo znamko. CBS je pazila, da je na območju ES prodajala svoje
izdelke pod znamko CBS, nekaj njenih izdelkov z oznako Columbia pa je vendarle prišlo v
Veliko Britanijo, Dansko in Nemčijo. Označeni so bili z glavno etiketo in na etuijih izdelkov. V
nekaterih primerih je bil znak prelepljen z nalepko, v drugih primerih ne, še posebno pa ni bil
prelepljen izdelek. Takšna prodaja je bila razlog za vložitev vseh treh tožb. Tožene stranke so
trdile, da se morajo določbe PES, ki se nanašajo na prost pretok blaga, interpretirati tako, da
se prepreči EMI Records, da sklicujoč se na svojo znamko, prepove uvoz blaga te znamke v
ES. Stališče tožencev je nesprejemljivo za EMI Records, za sedem držav članic ES, ki so bile
stranke intervenientke v postopku in za Komisijo ES.

PREPOVED DISKRIMINATORNIH DAVČNIH DOLOČIL

Namen 110. člena PDEU:

 Preprečiti direktno diskriminacijo v primeru istovrstnosti, podobnosti

 Preprečiti, da se uvoženemu blagu naloži težje breme kot domačemu, če ni istovrstnosti
 Preprečiti notranjo diskriminacijo blaga iz drugih DČ
 Preprečiti izigravanje namena določb 28-30 PDEU

110. člen pokriva:

 Neposredno in posredno davčno diskriminacijo

 Diskriminatorno vračanje plačanih davkov
 Vrstni red v davčnih postopkih (Commission v. Ireland: irski davek se je sicer nanašal na vse
proizvode ne glede na izvor, vendar pa so domače proizvajalce pri izterjavi davkov
obravnavali drugače kot tuje; lahko tudi državna pomoč po 107. Členu)
 Uvoz iz drugih DČ

110. člen ne pokriva:

 "nasprotne diskriminacije": sklicevanje domačega proizvajalca, da je domače blago bolj

obremenjeno kot blago iz drugih DČ (86/78 Peureux v. Directeur des Services Fiscaux)
 Domače diskriminacije

Razmejitev med davčnimi in nedavčnimi ovirami = postopkovno oviranje; SEU oblikuje pogoje v zvezi
z nalaganjem davčne obveznosti ali izvajanjem davčnega postopka

Postopkovno oviranje: 55/79 Komisija proti Irski:

89
  na prvi pogled ni diskriminacije: davek velja za vse proizvode, ne glede na izvor …
 Ampak:
o Domači proizvajalci so obravnavani bolj fleksibilno
o Do izterjave proti njim je prišlo kasneje
o Medtem pa so morali uvozniki dajatve plačati takoj
 SEU: gre za klasično obliko diskriminacije (SEU presodi, da ker se je odločilo, da gre za
diskriminatorno obdavčitev, ne bo presojalo še, ali gre za količinski ukrep, kar je Komisija
ponudila kot alternativo):
o “… davčne oprostitve ali koncesije, ki se nanašajo le na domače blago, četudi so
odobrene po posebnem postopku, nasprotujejo 110”
o … toda: … domet določbe ni neomejen in absoluten, poleg tega pa je potrebno
razlikovati med
 Davčnimi dajatvami in dajatvami, ki imajo enakovreden učinek po 110 PDEU
 Nedavčnimi omejitvami po 34 PDEU
 IT IS NECESSARY , FOR THE PURPOSES OF THE APPLICATION OF THE PROHIBITION ON DISCRIMINATION
LAID DOWN IN ARTICLE 95 OF THE EEC TREATY , TO TAKE INTO CONSIDERATION , NOT ONLY THE RATE
OF TAX , BUT ALSO THE PROVISIONS RELATING TO THE BASIS OF ASSESSMENT AND THE DETAILED RULES
FOR LEVYING THE VARIOUS DUTIES .
 … EVEN WHERE THE RATE OF TAX IS EQUAL , THE EFFECT OF THAT TAX MAY VARY ACCORDING TO THE
DETAILED RULES FOR THE BASIS OF ASSESSMENT AND LEVYING THEREOF APPLIED TO NATIONAL
PRODUCTION AND IMPORTED PRODUCTS RESPECTIVELY .

Avtonomija DČ in objektivizacija kriterijev: SEU v Humbolt gradi na tem, da DČ lahko avtonomno in

prosto uveljavi sistem progresivnega obdavčenja, ki pa mora biti utemeljen na določenem
objektivnem kriteriju -> Potrebna torej objektivizacija razlikovanja v DČ

Kriterij v predpisu ali praksi DČ ne sme biti: arbitraren, naključen, subjektiviziran, prilagojen
nacionalnim igralcem

Objektivizacija kriterijev: 140/79 Chemial Farmaceutici v. DAF SpA

2. odstavek 110. člena, razlikovanje med podobnimi proizvodi in drugimi (podobnimi) proizvodi

110. člen:

 Nobena DČ ne sme neposredno ali posredno kakorkoli notranje obdavčiti proizvode drugih
DČ več kot so posredno ali neposredno obdavčeni istovrstni domači proizvodi.
 Razen tega nobena DČ ne sme na (katerekoli) proizvode drugih DČ naprtiti kakršnegakoli
notranjega obdavčenja, ki je takšnega značaja, da daje posredno zaščito drugim proizvodom.

I: prepoved diskriminacije istovrstnih produktov – pogoj: DČ če imate objektivni kriterij lahko

diskriminirate
- II: če ni istovrstni produkt dvoljeno diskriminiranje, če imamo objektivni kriterij – če ne gre za
zaščitno učinkovanje
110/I PDEU: istovrstnost
- podobni proizvodi po 110/I: tisti, ki imajo podobne lastnosti z vidika potrošnika zadovoljujejo iste
potrebe
110/II PDEU: podobni proizvodi

90
C. v. F. (l. 78): primerja podobnost in medsebojno zamenljivost

110/1: nanaša se na uvajanje notranjih davkov za blago iz drugih DČ, ki so višji od podobnih domačih
proizvodov

Vendar ni nujno, da bi si bili proizvodi podobni, pa si vendarle konkurirajo med seboj

110/2 velja za različne davčne stopnje in proizvode, ki niso nujno podobni,

Ekonomsko: uporabiti teorijo substitutivnosti izdelkov + navzkrižne elastičnosti, na podlagi katere

povpraševalec ob cenovni razliki preusmeri svoje povpraševanje na cenejše proizvode

ECJ v 168/78 v C v. F primerja podobnost in medsebojno zamenljivost whiskyja, gina, runa in

vodke/konjaka, calvadosa in armagnaca

110/2 je za razliko od natančne primerljivosti, ki jo zahteva 110/1, utemeljen na bistveno bolj

ohlapnem kriteriju - na zaščitnem učinku sistema notranje obdavčitve

Komisija proti Franciji:

 višje žgane pijače, izdelane iz žit (w, g, r, v) – v F proizvedene v zanemarljivih količinah

 nižje žgane pijače iz vina ali sadja (c, a) – velike količine, nacionalni šampioni
 2 koraka, kadar se soočamo z notranjimi davki:
 1. korak: proizvodi so si med seboj podobni -> 110/1
 2. korak: proizvodi si med seboj niso podobni -> 110/2
 SEU: koncept podobnega proizvoda je treba interpretirati dovolj fleksibilno
 Podobni proizvodi po 110/1 so tisti, ki imajo podobne lastnosti in z vidika potrošnika
zadovoljujejo iste potrebe, funkcija 110/2 pa je v tem, da pokrije vse oblike posredne
davčne zaščite, če proizvodi tekmujejo med seboj, vendar ne gre za podobne proizvode v
smislu 1. odstavka
 Kriterij 110/1 pomeni primerjavo davčnih bremen po višini ali po načinu določitve ali kako
drugače
 110/2 je utemeljen na bolj splošnem kriteriju, na zaščitnem učinku narave sistema notranje
obdavčitve
 Definiranje podobnosti v sodbi:
 Komisija: trg žganih pijač je enoten, opredelilni element je stopnja alkohola
 Francija: trg segmentirati v specifične podtrge glede na sestavine pijač, njihove značilnosti,
način in tradicijo uživanja, navade potrošnikov ipd.; pijače izdelane iz različnih materialov
(žito, vino, sadje), po različnih metodah (destilacija, naravno vrenje); uživa na različne načine
in ob različnih priložnostih (aperitiv, samostojno …)
 SEU:
 “… sicer se prizna obstoj F razlikovalnih elementov, vendar si ne glede na to obstajajo skupne
značilnosti, ki so dovolj izražene, tako da si pijače med seboj na določeni ravni te vsaj delno
ali potencialno konkurirajo
 -> uporabi se 110/2, ker je podobnost med različnimi pijačami dvomljiva ali sporna
 “ …. imata obe skupini žganih pijač dovolj skupnih značilnosti, da vsaj v določenih okoliščinah
omogočata potrošniku, da izbere med različnimi pijačami iz ene ali druge skupine: ker so
konkurenčna in substitutivna razmerja med pijačami podana, je sistem obdavčitve, ki v
najnižji davčni razred postavlja pijače iz vina in sadja, diskriminatoren"

91
Komisija proti ZK (pivo v. vino)

 Vino je višje obdavčeno kot pivo

 Različna produkta: pivo ima 2-7%, vino 9-13%
 SEU opravi pregled trga, težka piva do 25%, lahka vina le 5-6%
 z vidika obdavčitve in vpliva stopnje alkohola na organizem je davčna stopnja diskriminatorna
 Posledica sodbe: za lahka vina se uvede davčna stopnja 23%, za težka piva pa enaka kot za
vina, ZK mora odpraviti zaščitni učinek davkov za pivo

PROSTO GIBANJE DELAVCEV

Skupine oseb v sklopu prostega gibanja delavcev:

 Otroci v predšolski dobi in šoloobvezni otroci

 Šolajoči in študirajoči v izobraževalnih programih
 Šolajoči in študirajoči v programih poklicnega usposabljanja in šolanja
 Zaposleni v delovnih razmerjih
 Osebe, ki niso zaposlene (materinstvo/očetovstvo, neprostovoljno nezaposleni, delovno
nezmožni)
 Upokojenci, trajno brezposelni
 Drugi družinski člani
 Druge pridobitno neudeležene skupine

(1945-1948) –delavec = zaposlene osebe in iskalci zaposlitve + družinski člani

45. člen v praksi, pregled primerov:

 Prepoved diskriminacije: Commission v. France (167/73; Code Maritime), Ugliola (15/69),

Sotgiu (152/73), Groener (379/87)
 Izjema od 45. člena: Commission v. Belgium (149/79)
 Koga varuje 45. člen: Levin (53/81), Steymann (196/87), Raulin (1992), Antonissen (292/89),
Donna Mantero (športnik)
 Izobraževanje: Gravier (293/83)
 Delavci in njihove družine: Diatta (267/83)
 Sekundarna zakonodaja: Direktiva 68/360 …

Terminološka problema v 45 PDEU:

 Plačilo
 Državna uprava

Kempf:

 Nemški učitelj glasbe na Nizozemskem

 “… pravi delavec, ki sicer dela krajši čas od polnega delovnega časa in se prijavlja za pomoč iz
javnih virov, ne preneha biti delavec v smislu prava Skupnosti.”
 “… nepomembno je ali dodatna sredstva za preživljanje izhajajo iz lastnine ali iz dela
družinskega člana.”

Lawrie-Blum:

 Str. 444

92
  Vprašanje za predhodno odločanje: ali je pripravništvo zaposlitev v javni upravi v smislu 45/4
PDEU
 Na podlagi nemške zakonodaje je za opravljanje pripravništva potrebno nemško
državljanstvo, razen v primeru izrecne odobritve ministra za notranje zadeve
 Lawri-Blum je britanska državljanka in ji je zavrnjen dostop do pripravništva
 SEU: Ne, gre za delavca v pomenu 45/1, bistvena značilnost delovnega razmerja je, da oseba
določeno obdobje za plačilo opravlja storitve v prid in po navodilih druge osebe
 Tudi poklic učitelja ni državna uprava – ta izjema izključuje le delovna mesta, ki vključujejo
neposredno ali posredno udeležbo pri izvajanju javne oblasti in varovanje splošnih interesov
države ali drugih javnih organov

 Učitelj stažist - le nekaj ur tedensko
 SEU: učitelj stažist, ki opravi le nekaj učnih ur na teden, opravlja učinkovito in dejansko delo
 SEU: je delavec

Iz sodbe Lawrie-Blum povzamemo tridelno definicijo delavca (ki je sporna v povezavi s sodbo
Bettray):

 Določeno obdobje
 Opravljati ga mora pod vodstvom tretje osebe
 v zameno za delo mora prejeti denarno nadomestilo

Ni pomembna storilnost take osebe, kot tudi ne, da je oseba delala le nekaj ur tedensko in to, da je
prejemala nizko plačo

Če združimo sodbi Lawrie-Blum in Bettray:

 Delo mora opravljati (vsaj) določen čas

 Opravljati ga mora pod vodstvom druge osebe
 V zameno mora prejeti nadomestilo

Uredba 1612/68 (- spreminja jo 2004/38/ES):

 Razširja pravice delavcev do prostega gibanja

 Obravnava možnosti za zaposlovanje in enakopravno obravnavo in družine delavcev
 Prvi del uredbe (1 - 6) krepi temeljno pravilo o prepovedi diskriminacije na temelju
državljanstva glede dostopa do zaposlitve.
 Drugi del uredbe (7 - 9) se nanaša na enakopravnost pogojev za zaposlovanje
 Najširša določba (7/2): “… delavec migrant uživa enake socialne in davčne ugodnosti kot
domači delavci ... “

Mutsch:

 Luksemburški državljan v nemško govorečem delu Belgije

 Obtožen povzročanja neredov v pivnici
 Belgijski državljan bi nedvomno upravičen izbrati uporabo nemškega jezika
 Ali je do enakega standarda upravičen tudi delavec migrant?
 SEU:

93
  “… to ni pomembno, saj se 7/2 Uredbe ne nanaša le na ugodnosti domačih delavcev, torej na
status delavca, pač pa tudi na status delavca, ki je posledica dejstva da delavec biva na
ozemlju DČ.”
 “… izbira jezika pred sodiščem pod podobnimi pogoji kot za domače delavce je pomemben
dejavnik integracije migrantov v državi gostiteljici …”

Izjeme po 45:

 omejitve, ki so utemeljene na temelju

o javne politike,
o javne varnosti in
o javnega zdravja

45/3 + POGLAVJE VI Direktive 2004/38 (Omejitve pravice do vstopa in pravice do prebivanja

zaradi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja; člen 27 in nasl.)

 45/4 Določbe tega člena se ne uporabljajo za zaposlitev v državni upravi.

Direktiva 2004/38:

 natančno opredeli naravo javne politike, javne varnosti in javnega zdravja, ki so razlogi za
utesnitev garancij delavcem iz nosilne določbe PDEU
 Bistvo: zahteva ne generalno, pač pa omejitve lahko »... temelje na osebnem obnašanju
posameznika«

Izjeme po 45/3 v sodni praksi (glej zgoraj) Van Duyn, Bonsignore, Bouchereau

45/4 - državna uprava:

 DČ: širitev pristojnosti s poizkusi v smeri širitve dometa pojma javnega sektorja in državne
uprave
 Zato SEU definira kaj je državna uprava, DČ nimajo te pristojnosti, dve temeljni odločbi
 Izjeme le na državno upravo, torej na aktivnosti, ki so vitalnega interesa za državo

Primeri iz sodne prakse: tehnološki inštitut, Komisija proti Belgiji (glej zgoraj)

Člen 48 PDEU

PRAVICA DO USTANAVLJANJA IN PROST PRETOK STORITEV

Širša vpetost obeh določb (49 in 56) o storitvah in sedežu:

 Prepoved diskriminacije: člen 18. Določba se nanaša na:

o samozaposlene osebe, ki želijo začeti gospodarske aktivnosti v drugi DČ pod enakimi
pogoji kot državljani DČ gostiteljice
o posameznike, ki si želijo zagotoviti enak dostop do trga storitev v drugi DČ
o gospodarske subjekte, zlasti gospodarske družbe, ki želijo stalno ali začasno
prisotnost v drugi DČ, kot je DČ, v kateri so nastali
o Primer: diskriminacija na temelju državljanstva: 33/74 (glej zgoraj)
 Neposredna učinkovitost
 Podobnosti in razlike med 49 in 56:

94
 o zaradi istega temelja (18 - ex 12), prirejenosti istim ciljem (integracija trgov DČ,
omogočanje ekonomije obsega, vzpodbujanje konkurence) in podobne dikcije brati
in razumeti skupaj
o obe pravici se nanašata na poslovanje ali poklicno delovanje za »dobiček« ali
»odplačno nadomestilo«
 pravica ustanavljanja: pravica vzpostavitve poslovanja, »ustanovitve«
trgovine v drugi DČ, trajno, poltrajno ali začasno, kot posameznik ali družba, z
namenom opravljanja določene dejavnosti . Primer: 205/84 Re German
Insurance: ECJ: “… podjetje spada v koncept »ustanovitve sedeža«, četudi ni
prisotno v obliki podružnice ali agencije in ga predstavlja le pisarna, v kateri
delujejo uslužbenci tega podjetja ali jih vodi celo neodvisna oseba, ki je
pooblaščena za stalno delovanje”
o 49: ustanovitev = stalnost, 56: storitev = enkratnost (toda: kontinuiranost opravljanja
storitev ni izključena)
 koncept ustanovitve širok in naj »… omogoči državljanom ali pravnim
osebam iz Skupnosti sodelovanje v drugih DČ na stabilnem in stalnem
temelju«
 nanaša se na primere, v katerih oseba kot nosilka dejavnosti obdrži sedež v
svoji DČ, vendar pa dejavnost (storitve) opravlja prek meja te države
o V kateri situaciji?
 Ustanovitev: omogoča pripadnikom vsake DČ pravico, da za opravljanje
gospodarske dejavnosti izberejo in ustanovijo sedež v katerikoli drugi DČ
 3 situacije: zdravnik iz ene DČ potuje iz svoje ordinacije zdraviti pacienta v
drugo DČ; zdravnik iz prve DČ opravi storitev pacientu iz druge DČ, ne da bi
potoval prek meje (diagnoza po pošti, diagnoza po telekonferenci); pacient iz
ene DČ pride na pregled k zdravniku v drugo DČ
o Na kaj je treba paziti pri razmejevanju:
 49 ne meri na edini, glavni sedež dejavnosti
 49 ne pokriva le primerov dokončne preselitve dejavnosti iz ene DČ v drugo
 49 v enaki meri zajema poslovalnice in dislocirane oddelke glavnega obrata
(49/1 - 2. stavek)
 pri isti dejavnosti lahko pride do uporabe 49 ali 56
o Torej različni področji uporabe:
 49 : za situacije, ko želi oseba opravljati storitve povsem v drugi DČ in pride
do njene popolne integracije v DČ gostiteljici
 56: kadar se samo izvaja storitve v drugi DČ, sedeža v njej (npr. d.d., d.o.o.),
pa ne ustanovi
o Primer: GB snema film v F – za kaj gre? "Oba sklopa določb o ustanovitvi in storitvah
razlagati tako, ECJ: … da se zagotovi čim manj ovirano opravljanje ekonomske
aktivnosti, ne glede na stopnjo aktivnosti, ki zasleduje ekonomski cilj." GB ekipa
vstopi v F po storitvah - 56, ker je snemanje kot aktivnost le faza do končne ponudbe
storitve (ogled filma)
o “ECJ: … če gre za storitev, katere trajanje ni omejeno ali predvideno oziroma gre za
permanentno storitev oziroma stalno opravljanje določene dejavnosti, se pravila o
storitvah ne uporabijo, ampak se uporabijo pravici do ustanovitve …”
o Glej primer Gebhard (zgoraj)

95
Širitev dometa pravic po 49 in 56: sekundarna zakonodaja + SEU:

 Direktiva 73/48
 Direktiva 75/34
 Direktiva o storitvah
 77/49/EEC
 SEU (noben od teh primerov baje ne pride v poštev):
o 197/84 Steinhauser v. City of Biaritz: D umetnik, bival v Biaritzu, ugotovi, da lahko le
F državljani najamejo poslovne prostore v mestu, neskladje določbe mestnega akta
določbama 12. in 43. člena PES
o 63/86 Commission v. Italy:
 ITALIJANSKI PREDPIS: le italijanski (domači) državljani kandidirali za dodelitev
javno financiranih stanovanj in posojil z znižano obrestno mero
 KOMISIJA: predpis nasprotuje 43 in 49 (torej 49 in 56 PDEU)
 ITALIJA: ne gre za omejevanje temeljnih ekonomskih svoboščin, ker je učinek
omejitve v omejevanju dostopnosti sredstev, ki le posredno pomagajo
migrantu iz druge DČ
 ECJ: “… svoboda ustanovitve sedeža ali prost promet storitev nedvomno
povezana z nastanitvijo. Migrant ne potrebuje le poslovnih prostorov, pač pa
tudi nastanitev. Dopustno je tovrstno omejevanje migrantov le v primerih, ko
se ti zadržijo v drugi DČ le za kratek čas in ne potrebujejo stalnega bivališča,
toda … migranti bivanje tudi podaljšajo in bi njihova diskriminacija v zvezi z
dostopom do bivališč utegnila pomeniti tudi kršitev 43. in 49. člena, saj bi bila
odločitev o podaljšanju ali proti njemu odvisna od dostopnosti do bivališča…
o 305/87 Commission v. Greece:
 GRŠKI PREDPIS: diskriminatorno veže promet z nepremičninami na
državljanstvo
 ECJ: „… prepoved iz 49 in 56 se ne nanaša le na pravila o poklicu in
dejavnosti, pač pa tudi na predpise, ki pripomorejo oziroma podpirajo pravila
o dostopu do poklica oziroma opravljanja dejavnosti“

Dve omejitvi dometa člena 49:

 49/1: nanaša se na položaj državljanov DČ, ki nimajo državljanstva države, v kateri se opravlja
dejavnost: -> na 49 se ne morejo sklicevati državljani v svoji lastni državi
 49/2: nanaša se na pravico ustanavljanja v DČ pod pogoji, ki veljajo za njene državljana: ->
prepovedana diskriminacija: dokler je oseba, ki izvršuje pravico ustanovitve obravnavana na
enak način kot pripadnik te države, ni razloga za uveljavljanje po 49.

Člen 54: izenačitev pravnih oseb s fizičnimi

3 vidiki ustanavljanja:

1. vzpostavljanje zastopstev, hčerinskih družb in podružnic

2. opravljanje dejavnosti samozaposlenih

3. ustanavljanje družb in/ali firm

Svoboda ustanavljanja v praksi SEU (str. 480):

96
 1. Daily Mail 81/87 - dovoljenje za prenos sedeža: ECJ je rezervirano glede široke interpretacije
SUS
1. Centros C-212/97 - izogibanje previsokemu osnovnemu kapitalu: ECJ odstopi od Daily Mail in
razširi domet SUS – popolna liberalizacija uporabe SUS
1. Überseering C-208/00 - prenos sedeža ne pomeni nove ustanovitve družbe: še vedno širok
domet SUS
1. Inspire Art C-167/02 - Nizozemec ustanovi družbo po zakonih Anglije & Walesa in iz nje hoče
registrirati podružnico na NL: še široka interpretacija SUS – še več: nadaljevanje s prakso v
korist psevdo-tujih družb
1. Cadbury Schweppes C-196/04: izogibanje davkom: odstop od širine v Centros
1. Cartesio C-210/06: spet širitev: SUS se nanaša tudi na preoblikovanje družbe

51 PDEU (izjema javne oblasti) velja tudi za storitve (preko 62 PDEU): enak namen in pomen kot 45/4
(ex 39/4)

Kako razumeti “področja povezana z izvajanjem javne oblasti”?

Reyners 2/74: ali je odvetniški poklic izvrševanje javne oblasti?

Kot javno oblast že v kontekstu 39/4 AG Mayras v Reyners postavi, da je javna oblast tista, ki izhaja
iz suverenosti države

“… for him who exercises it, it implies the power of enjoying the prerogatives outside the general
law, privileges of official power and powers of coercion over citizens…«

Omejitve, ki niso zapisane v PES:

Kot jih je izoblikovalo sodišče - (mandatory requirements): Klopp 107/83, Vlassopoulou 340/89

Domet po Vlassopolou:

• uporabnost in učinek svoboščine se je po zadevi Reyners, ki je utemeljena na goli nediskriminaciji,

zelo povečala

• tudi če ni zakonodaje, ki naj zagotovi usklajevanje kvalifikacij in če imajo države različne sisteme
izobraževanja, bo prišlo do kršitve člena 52:

• če ne pride do natančne preučitve kvalifikacij ali

• če ni odločba natančno obrazložena

• na podlagi Vlassopolou je izdana Direktiva 89/48, ki popolnoma sledi misleni tok Vlassopolou.

STORITVE

Primer sekundarne zakonodaje na področju člena 56 PDEU: Direktiva 2006/123/ES EP in Sveta o

storitvah na notranjem trgu, Direktiva Sveta z dne 22. marca 1977 o učinkovitem uresničevanju
svobode opravljanja storitev odvetnikov (pri nas ju implementirata Zakon o storitvah na notranjem
trgu in 2. člen Zodv)

Izjeme: 51. člen v povezavi z 62. PDEU: izvajanje javne oblasti, 52. v povezavi z 62.: javni red, javna
varnost, javno zdravje + druge določbe po 58. členu (prevoz, zavarovalništvo, kapitalske storitve)

Liberalizacija preko sekundarne zakonodaje: 59, 60 PDEU

97
60 PDEU: Države članice si prizadevajo liberalizirati storitve v večjem obsegu, kakor zahtevajo
direktive, izdane v skladu s členom 59(1), če to dopuščajo njihove gospodarske razmere in stanje
zadevnega gospodarskega sektorja.

61 PDEU: prehodno obdobje

Ratio legis in domet:

 zagotoviti samozaposlenim kategorijam oseb: s pravico do ustanavljanja, kot tudi s prostimi

storitvami, svobodno gibanje na trgu Skupnosti ne glede na to, ali gre za stalno
(kontinuirano) ali samo začasno (ad hoc) delo
 zagotoviti, da bo tudi z vidika produkcijskih faktorjev skupni trg deloval kot en sam trg - cilj
torej: doseganje skupnega trga
 Razmejitev med sedežem in storitvijo v dvomu: SEU: “V primeru storitve, katere trajanje ni
omejeno ali predvideno, oziroma gre za permanentno storitev oziroma stalno opravljanje
določene dejavnosti, se pravila o storitvah ne uporabijo, ampak se uporabijo pravila o
ustanovitvi.”
 Ambicije držav: čim manj prekomejnih storitev, čim več ustanovitev sedežev

Storitve morajo biti podrejene istim pravilom kot veljajo za domače subjekte

Po 56 in 57 PDEU DČ izvajalcem iz druge DČ ne sme pogojevati opravljanja storitev z:

 omejenim gibanjem
 obveznostjo registracije
 obveznostjo pridobitve delovnega dovoljenja …

… ker takšni pogoji diskriminatorno vplivajo na izvajalca storitev v odnosu do konkurenčnih domačih
ponudnikov storitev

Širok koncept pojma storitev s strani SEU:

C-159/90 Society for protection of Unborn Children (Ireland) v. Grogan (predhodno odločanje):

 … storitve so tudi zdravstvene storitve v smislu PES

 … mednje pa spada tudi opravljanje abortusov
 … vendar le, če je to v posamezni DČ zakonito, saj ECJ spoštuje predpise DČ, kjer ES nima
zakonodajne kompetence in ne sili v dekriminalizacijo storitev
 Dejanski stan: Steven Grogan je bil izpostavljen iz vrst irskih študentov, ki so informirali irske
ženske, da je možno splave opravljati preko meja. Irska ima izrazito restriktivne določbe glede
abortusa. Ta society of protection of unborn children nasprotuje obveščanju Irk o opravljanju
splava preko meja.
 Vprašanje: ali prepoved objave informacij v DČ, ki z zakonom prepoveduje abortuse o tem,
da se abortuse opravlja v drugi DČ, pomeni kršitev svobode opravljanja storitev?
 Prej je treba odgovoriti, ali opravljanje abortusov pomeni opravljanje storitev v smislu PES?
 Irska: ne more biti storitev, ker je nemoralen, SEU: storitve so tudi zdravstvene storitve, med
katere spada opravljanje abortusov: splav " is a medical activity which is normally provided
for remuneration and may be carried out as part of a professional activity. "
 SES pravi, da ne more nadomestiti odločanja nacionalnega stališča. Ne glede na to, da je
abortus dovoljen, ni vezano, da Irska ne bi dovolila opravljanje storitev preko meja. Irska
lahko omeji prihod tujih državnikov, da bi opravljali splav na Irskem, sklicuje se lahko na
98
 moralo – izpeljuje na svojem ozemlju. Ne sme pa preprečiti ali otežiti svojim državljanom
odhod na storitve abortusa v VB oz. v drugo DČ. Če bi Grogan vabil angleške zdravnike, bi
vabil h kršitvi irskih določb – takrat pa bi odgovarjal.
 Domet 56, 57, 58 ni samo izvažanje storitev v drugo DČ, ampak tudi to, da gremo v neko
drugo DČ in tam dobimo storitev.

Značilnosti storitev po PDEU:

 Opravljajo se z namenom pridobivanja dobička

 Navadno trgovinskega, industrijskega ali obrtnega značaja, nanašajo pa se tudi na različne
poklice
 Svobodo opravljanja storitev opredelujejo nediskriminatorsnost na temelju državne
pripadnosti
 po 57 PDEU so storitve le tiste, ko se ponudnik storitev giblje v DČ, v kateri ponuja storitev
 57 PDEU se ne nanaša izrecno na osebo, ki se giblje v drugo DČ, da bi storitev prejela, ampak
SEU razširi domet na "prejemati storitev" -> Cowan (metro), Watson Bellman (au pair),
Luisi/Carbone (turistične) (prvi primeri: v zvezi z učenjem tujega jezika v državi, kjer se ta jezik
govori -> kasneje: turizem)

POGOJ: cross-border:

 Storitev se bo presojala po pravu EU, če:

 je podan prisoten meddržavni element (cross-border service). Ta se lahko doseže:
o da izvajalec storitve iz ene države, storitev opravi prejemniku v drugi državi (Van
Binsbergen)
o da prejemnik storitve iz ene države, storitev prejeme v drugi državi (Luisi in Carbone)
o če sta izvajalec in prejemnik vsak v svoji državi (Alpine investment)
 če je storitev ekonomska aktivnost (po 57: industrijsk, gospodarski karakter, obrtniška ali
poklicna storitev)
 člen NI namenjen notranjim razmerjem (52/79 Procureur du Roi v Marc J.V.C. Debauve and
others)

Kaj spada pod "prejemnike storitev"?

 turisti (Cowan)
 osebe, ki prejemajo zdravstveno oskrbo in storitve (Luisi and Carbone)
 osebe, ki potujejo zaradi izobraževanja (Watson and Bellman)
 poslovni potniki (posredno preko Casati (enako kot Luis in Carbone?))

Podobno kot pri prostem gibanju delavcev, kjer je na voljo neposredna določba PES obstaja tudi pri
prostem opravljanju (in prejemanju) storitev pravica vstopiti v drugo DČ in ostati v njej.

Posebej o določenih vrstah storitev v sklopu prejemanja storitev:

 Izobraževalne storitve
 Šolnine
 Štipendije
 Zdravstvene storitve

293/83 Gravier v. City of Liege – minerval

99
  SEU: “… minerval ovira svobodo gibanja in prejemanja storitev”
 ponovitev stališča iz Luisi Carbone
 Prepoved diskriminacije
 AG Slynn: “… pravica dostopa do izobraževanja in poklicnega usposabljanja zagotovljena v
pravu ES in pomeni bistven element v zagotavljanju svobode gibanja oseb.”
 SEU mu sledi in razširi pojem usposabljanja in izobraževanja: »… vse oblike poučevanja, ki
pripravljajo ali neposredno vodijo določenega poklica, menjave ali zaposlitve ali pa zagotavlja
potrebna znanja za poklic, menjavo ali zaploslitev, četudi program vsebuje elemente splošne
izobrazbe«.

24/86 Blaziot v. University of Liege

 ECJ: uporabi razvoj iz Gravier + nadgradnja

 »... univerzitetna izobrazba lahko pomeni poklicno usposabljanje, razen če program ni bolj
namenjen izboljševanju splošnega znanja kot pa pripravi udeležencev za poklic.«
 univerzitetni programi v glavnem izpolnjujejo te zahteve; izjema je morebiti program za
osebe, »… ki želijo izpopolniti raven splošnega znanja, ne pa se usposobiti za poklic«
 vendar pa je v primerih, ko se študij opravi v dveh stopnjah (študij na fakulteti in praksa ali
sekundarij), npr. na področju medicine ali veterine), akademski del že del poklicnega
usposabljanja, saj je potrebno obe fazi opazovati kot dela celote, zato se pravica razširi tudi
na dodiplomski študij

Čezmejne zdravstvene storitve:

Razlika izobraževanje : zdravje:

 Izobraževanje: potencialna obveznost DČ gostiteljice, da zagotovi denar za izobraževanje

oziroma usposabljanje državljanov iz drugih DČ
 Zdravje: storitev opravljena v tujini, državljan pa pri svojih domačih oblasteh ali
zavarovalnicah želi nadomestilo ali povračilo stroškov za tako čezmejno storitev.

C-158/96 Kohll v. Union des Caisses de Maladie

 ECJ: “… zahteva LUX, ki omejuje svobodo pridobiti ortodontsko storitev v tujini z določenimi
formalnostmi pri refundiranju stroškov, je v nasprotju z 49 in je treba pravila LUX predpisov o
socialnem zavarovanju interpretirati z vidika te določbe PES”

C-120/95 Decker v. Caisse de Maladies Employes Prives

 Enako kot Kohll

 Nabava očal +refundiranje nakupa v tujini
 Je storitev ali blago?

Pravni vir: DIREKTIVA 2011/24/EU EP in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri
čezmejnem zdravstvenem varstvu

Dir. 2011 – je aplikacija določbe o prostem pretoku storitev, ki natančneje določa pogoje (po:
· Ali je potrebna predhodna odobritev? Ne, razen za določene storitve (za storitve večje vrednosti).
· Izvajalci: vsi v javni in zasebni mreži. Ne more zavarovalnica v drugi DČ reči, da bodo plačali samo
javni bolnici v drugi DČ, zasebnika pa ne.

100
Kaže domet prostega pretoka storitev, ki je urejeno najprej z uredbo, nato z direktivo in še preneseno v
nacionalno zakonodajo. če bi uveljavili totalno svobodo na področju zdravstvenih storitev, bi
zavarovanci množično vdrli v druge DČ. Povzročili bi lahko globoke sistemske posledice à manj
prometa v domačih bolnišnicah.
Glede protizakonitosti – najboljši argumenti za protipravnost iz Grogan

57 zahteva:

 Storitev med DČ
 Storitev gospodarske narave za nadomestilo

C-275/92 Customs and Excise v. Schindler

 Storitev je načeloma odplačna, ni pa nujno

 prirejanje loterije - davčna uprava v. zastopniki SKL (prirejanje loterije za nemške zvezne
dežele) - zastopniki prodajali & promovirali srečke SKL – Royal Post (UK) prestreže kuverte iz
NL s promocijskim materialom – prijava kršitve
 Schindler – zastopnik - obtožen zaradi kršitve UK predpisov o igrah na srečo
 Sklicuje se na nezdružljivost UK zakonodaje s PES
 5 od 8 DČ v postopku pred ECJ: ne gre za gospodarsko aktivnost, ker je igranje na srečo pri
njih prepovedano ali pa ga prirejajo le javne oblasti v javnem interesu
 SEU: “… storitve za nadomestilo ne izgubijo gospodarske narave zaradi elementa priložnosti
ali aleatornosti ali zaradi njihove rekreacijske ali športne narave.”

Protizakonitost aktivnosti: je taka storitev pokrita s PDEU?

 kakšna je pravna usoda nezakonitih / nemoralnih storitev, ki so pravno nedopustne v eni DČ,
v drugi pa ne?
 ali je storitve na podlagi določb o svobodi opravljanja storitev kljub temu dopustno opravljati
v državi s prepovedjo?
 ECJ se mora vprašati: ali aktivnost sploh predstavlja storitev v smislu 56, 57 (ex 49, 50)?
 Grogan, Koestler, Schindler

C-159/90 Society for protection of Unborn Children (IRL) v. Grogan

 ali prepoved objave informacij v DČ, ki z zakonom prepoveduje abortuse o tem, da se

abortuse opravlja v drugi DČ, pomeni kršitev 49?
 predhodno vprašanje za odgovor na 1: ali opravljanje abortusov pomeni opravljanje storitev
v smislu (tedaj) PES?
 ena stranka v postopku ugovor: abortus ne more biti storitev, ker je nemoralen
 … ne glede na to, da je abortus v kakšni od DČ dovoljen, to ne pomeni, da druga DČ, ki
opravljanje abortusov na svojem ozemlju prepoveduje, ne bi smela omejiti opravljanja
tovrstnih storitev na svojem ozemlju, če te storitve opravljajo subjekti iz druge DČ. Po drugi
strani pa ta DČ ne sme preprečiti ali otežiti svojim državljanom potovanja v DČ, v kateri bi
prejeli sporno storitev.”

15/78 SG Alsacienne de Banque v. Koestler

 izvedena borzna transakcija je bila utemeljena na prepovedani pogodbi

 protizakonita je bila po D pravu / ni bila protizakonita po F pravu

101
  “… vendar dejstvo, da je bila transakcija nezakonita v D, ne prepriča, da bi uporabilo 49…
nezakonita pogodba je storitev, vendar zgolj dejstvo, da gre za storitev po PES, ne pomeni, da
DČ (D) ne bi smela uvesti ukrepov proti takim pogodbam”

Schindler (SKL & promocija nelegalnih storitev v VB)

 ECJ: “… dejansko gre za storitve v smislu PES … prirejanje loterije je podrejeno zelo strogemu
nadzoru in pravni ureditvi v DČ, vendar tovrstne igre na srečo v nobeni DČ niso popolnoma
prepovedane … zato loterije ni mogoče razumeti kot aktivnost, katere škodljiva narava mora
voditi v njeno prepoved v vseh DČ.
 četudi se pri prirejanju iger na srečo postavljajo vprašanja z moralnim nabojem, ECJ s sodbo
ne more nadomestiti ali spremeniti zakonodaj, v katerih so tovrstne dejavnosti dopustne.”

Sklepi iz odločb Grogan, Schindler, Koestler:

 Odplačne aktivnosti pomenijo storitev

 storitve DČ lahko svobodno urejajo (prepovedo, pogojno prepovedo, dopustijo)
 lahko pride do situacije, ko je določena storitev v eni DČ dopustna, v drugi pa ne
 če želi DČ karkoli prepovedati, mora ravnati v celoti:
o Nediskriminatorno
o Nearbitrarno
o Objektivizirano

Plačilo storitve ni kriterij: ECJ: “… ni pomembno, kako oziroma od koga je izvajalec storitev plačan…”
(predvajanje sporeda v drugi DČ je storitev in ni pomembno, kako je izvajalec storitve plačan - z
licenčnino ali od naročnikov oglasov)

IZJEME (omejitve prostega pretoka):

 62 v povezavi z 51 do 54
 Praksa SEU

Izjeme po praksi SEU:

 Prepoved diskriminacije: C-180/89 Tourists Guides Italy, 2/74 Reyners, 71/76 Thieffry
 Nediskriminatorni ukrepi, če dejansko pomenijo diskriminacijo: C-384/93 Alpine Investment
 „… posredna je tista diskriminacija, kjer se določa podvajanje dovoljenj v primerjavi z
osebami, ki so ustanovljene v gostujoči DČ
 … diskriminacijo pomeni zahteva, da ponudnik storitve pridobi ponovno licenco, ki jo je že
pridobil v državi sedeža. DČ mora upoštevati utemeljitev in varnostne mehanizme, ki jih je
zagotovil tožnik pri izvajanju aktivnosti v državi svojega sedeža.”
 ECJ: “poleg izrecnih omejitev iz PDEU je relevanten test opravičljivosti (podobno rule of
reason): določa, kdaj je diskriminatorno obravnavanje mogoče mimo izrecnih dovoljenih
omejitev - Van Binsbergen
 "… DČ lahko odreče pravico prostega opravljanja storitev državljanu druge DČ, če storitve
izvaja le na njenem ozemlju in nima sedeža zato, da bi se izognil kakšnim strokovnim
pravilom, ki so značilne za opravljanje tega poklica (v tem primeru odvetniških pravil)
 … However, taking into account the particular nature of the services to be provided, specific
requirements imposed on the person providing the service cannot be considered

102
 incompatible with the Treaty where they have as their purpose the application of
professional rules justified by the general good
 … in particular rules relating to organization, qualifications, professional ethics, supervision
and liability - which are binding upon any person established in the state in which the service
is provided, where the person providing the service would escape from the ambit of those
rules being established in another Member State.«

Večstopenjski test, SEU v Gebhard (področje ustanavljanja):

 omejitev nacionalnega prava mora zasledovati legitimen javni interes, ki mora biti skladen s
cilji Skupnosti - omejitev ni sprejemljiva, če je podana zaradi dosege ekonomskega interesa
 omejitev se mora uporabiti enako za vse ponudnike storitev v državi in bi se ji lahko izognili,
če bi ponudniki storitev imeli sedež v drugi DČ
 omejitev mora biti objektivno opravičljiva - v praksi je to izpeljava načela sorazmernosti, ki
zajema tri kriterije:
o Ali je potreba po omejitvi neizogibna
o Ali je omejitev sorazmerna glede na zasledovani cilj
o Ali ni mogoče doseči cilja na drug, milejši način

S kakšnimi razlogi DČ ne uspe?

 Ekonomski razlogi (velika nezaposlenost, ugodnejša davčna politika)

 Gre za poklic, ki pripada izvajanju javne oblasti (2/74 Reyners)

VZAJEMNO PRIZNAVANJE POKLICNIH KVALIFIKACIJ

53. člen PDEU

Prva generacija: avtomatično priznavanje poklicnih izkušenj

Sektorske direktive: zobozdravniki, zdravniki, babice, medicinska sestra, farmacevti, veterinarji,

arhitekti

Splošni sistem: Direktiva 89/48/EGS (First Diploma Directive) in Direktiva 92/51/EGS (Second Diploma
Directive)

Direktiva 2005/36 o priznavanju poklicnih kvalifikacij:

 Konsolidacija 15 obstoječih direktiv

 Večja liberalizacija ponujanja storitev
 Poenostavitev obstoječih pravil: fleksibilnost in večja avtomatičnost
 Večje sodelovanje med DČ
 Izboljšano obveščanje državljanov
 DČ ostanejo pristojne za urejanje poklicev na svojem ozemlju, vendar morajo državljanom
drugih DČ dovoliti dostop do poklica, če izpolnjujejo pogoje za opravljanje poklica v drugi DČ
 Samo ko obstajajo znatne razlike med kvalifikacijami obeh DČ, lahko gostujoča DČ zahteva
dodatni test ali prilagoditveno obdobje

Direktiva 98/5 o trajnem opravljanju odvetniških storitev v drugi DČ

 uporabljati naziv iz domače DČ: odvetnik / avvocato / Rechtsanwalt …

 registrirati pri pristojnem organu gostujoče DČ
103
  pravna področja, ki jih sme prakticirati - ni omejitev
 Dve izjemi:
 1. prekvalifikacija za odvetnika gostujoče države - 3 leta prakticira pravo gostujoče DČ
 2. za krajše obdobje - odobritev pristojnega organa gostujoče države

Schmidt:

 g. Schmidt je diplomirala na PF na Dunaju, opravila DPI ter bila registrirana pri

Anwaltskammer na Dunaju za opravljanje odvetniškega poklica
 v zadnjih 4 letih z možem in dvema otrokoma prebiva v Sloveniji, njen prihodek je v celoti
obdavčen v Sloveniji
 g. Schmidt je že pred obdobjem zadnjih 4 let v Sloveniji občasno opravljala svoj poklic
 pred letom dni je v LJ odprla svojo pisarno, v kateri sodeluje s slovenskimi odvetniki, kar g.
Schmidt pojasnjuje s tem, da jih je najela za občasno zastopanje njenih slovenskih klientov
pred slovenskimi sodišči
 Skupina LJ odvetnikov se je pritožila na OZ Slovenije, da je g. Schmidt pred slovenskimi sodišči
začela uporabljati slovenski naziv »Odvetnica« in da svojo pisarno imenuje »Hannelore
Schmidt - odvetnica«. Odvetniška zbornica je zoper njo sprožila disciplinski postopek.

PROST PRETOK KAPITALA

Kdaj je pretok kapitala prost? Ko lahko podjetniki zadovoljijo svoje potrebe po kapitalu in ko lahko
vlagatelji ponujajo svoj razpoložljivi kapital v državi, kjer so za to najugodnejši pogoji

Predpogoji za prost pretok kapitala: stabilen bančni in nadzorni sistem, prosta konkurenca, delujoč
davčni, pravni insolvenčni režim

Razvoj:

 Rimska pogodba 1957: člen 67 EGS – zaveza k postopni odpravi vseh ovir na pretok kapitala –
„v nujnem obsegu“
 Prost pretok kapitala nizka prioriteta, številne klavzule so varovale avtonomijo DČ
 SES je še v 80. letih trdilo, da določba o prostem pretoku kapitala nima neposrednega učinka
(Casati, 203/80)
 V 1960ih je Komisija dosegla sprejem 2 direktiv o pretoku kapitala, a se je do srede 1970ih
spremenila v podpornika kapitalskih kontrol (odziv na špekulativni kapital + prvi naftni šok)
 Evropski kapitalski trg je bil v 1970ih manj integriran kot v 1960ih.
 med 1977-79 sta Nemčija in VB odpravili vse ovire na pretok kapitala
 V zgodnjih 1980ih sta EP in SES (Mabanaft, 36/83) pozvala Komisijo naj ponovno presodi svoj
pristop do PPK
 Bela knjiga (1985) je opredelila popolno liberalizacijo pretoka kapitala kot bistven del
izgradnje notranjega trga
 1988: nova direktiva o pretoku kapitala
 SES je odločilo, da imajo določbe direktive neposredni učinek (Bordessa, C-358/93)
 Prost pretok kapitala znotraj EU: del notranjega trga, del trga, utemeljenega na konkurenci,
del ekonomske in monetarne unije
 Prost pretok kapitala kot temeljna svoboščina notranjega trga EU:
o Najbolj nedavna svoboščina, neposredno uporabna je postala šele z uveljavitvijo
Maastrichtske pogodbe

104
 o Popolna liberalizacija pretoka kapitala je predpogoj za izvrševanje preostalih treh
svoboščin
o Ima najširši obseg med vsemi svoboščinami – edina presega meje notranjega trga, saj
pokriva tudi pretok kapitala med DČ in tretjimi državami

Člen 63 PDEU: splošno načelo o prostem pretoku kapitala

Izjeme: 64, 65, 66, 75, …

Neposredni učinek člena 63 PDEU:

 TRADICIONALNI PRISTOP: PPK je ena od temeljnih svoboščin, a nima neposrednega učinka –

zaradi številnih derogacijskih določb v Pogodbi (Casati, 203/80);
 SODOBNI PRISTOP: načelo PPK ima neposredni učinek, tj. neposredno podeljuje pravice
posameznikom, na katere se lahko sklicujejo pred nacionalnimi sodišči (Sanz de Lera,
C163/94; Skatteverket, C-101/05)
 ENAKO VELJA TUDI ZA TRETJE DRŽAVE: v zvezi s PPK med DČ in tretjimi državami se je
mogoče pred nacionalnimi sodišči sklicevati na člen 63(1) PDEU, v povezavi s členi 64 in 65
PDEU, ter doseči neuporabo nasprotnih nacionalnih pravil, ne glede na kategorijo pretoka
kapital (A, C-101/05)

Pretok kapitala glede na direktivo 88/361 zajema finančne operacije med DČ in med DČ in tretjimi
državami, katerih bistven namen je vlaganje sredstev (za razliko od plačevanja storitev in blaga).

Bistveno pri pretoku blaga, da gre za prenos finančnih sredstev z investicijskim namenom – z
obogatitvenim namenom. So pa s to določbp pokrite tudi takšne transakcije, ko ne gre za obogatitev
(npr. starši nakažejo denar otroku, ki študira v tujini – ne pričakuje se profita; tudi pri dedovanju ne
gre za investicijo).
Kapital pogosto nima fizične lokacije: Če gre za opredmetene oblike npr. nepremičnine pravimo, da je
kapital tam, kjer je nepremičnina oz. Opredmeten kapital. Če gre za neopredmeten kaptal, pa se šteje,
da se nahaja tam, kjer prebiva imetnik (npr. delnica – delnica je tam, kjer prebiva lastnik/imetnik
delnice).

Priloga I Direktive iz 1988 – NOMENKLATURA OBLIK PRETOKA KAPITALA:

 neposredne naložbe: ustanovitve podjetja, podružnice, dolgoročna posojila z namenom

trajnih ekonomskih povezav
 naložbe v nepremičnine
 operacije z VP, s katerimi se normalno trguje na trgu
 finančna posojila in krediti
 poroštva, zastavne pravice
 osebni pretoki kapitala: posojila, darila, volila, poravnave dolga…
 fizični uvoz in izvoz finančnih sredstev
 druge oblike pretoka kapitala: odškodnine, povračila v primeru odpovedi pogodbe,
licenčnine…

Elementi pretoka:

 Finančni transfer
 Investicijska narava – z namenom dobička (pa tudi bolj osebni transferji: – Barbier, C361/01;
Van Hilten, C-513/03)
105
  Čezmejna narava (Zadostuje zgolj oddaljena povezava z gospodarstvom druge države (EK
proti Belgiji, C-478/98))

Ni omejitev glede tega, kdo se lahko sklicuje na to svoboščino

Ni čezmejnega elementa, če državljan DČ A, ki prebiva v DČ B kupi nepremičnino v DČ B

Čezmejni element: rezident DČ A kupi delnice družbe s sedežem v DČ B od rezidenta DČ B

Prepoved diskriminacije – na temelju državljanstva, prebivališča ali kraja, kamor je bil kapital
naložen:

 FORMALNA: npr. prepoved, da bi vlagatelj iz druge DČ pridobil več kot določen delež v
določeni domači gospodarski družbi; omejitve na pridobitev kmetijskih površin in
sekundarnih bivališč
 MATERIALNA (posredna): davčna pravila, ki so bolj obremenjujoča za nerezidente („ za
prodajo enake nepremičnine na Portugalskem so nerezidenti podvrženi višjemu davku, kot
velja za rezidente in so posledično v slabšem položaju od slednjih.“ - Hollman, C-443/06)

Prepoved nediskriminatornih ukrepov – ki omejujejo dostop na trg:

 Npr. posebne pravice British Airways Authority v BA (EK proti UK, C-98/01)
 Člen 63 vključuje splošno prepoved, ki presega golo odpravo neenake obravnave na temelju
državljanstva (EK proti Portugalski, C-367/98)

Tukaj so opredeljeni »special rights« - ki jihimenujemo »zlate delnice = golden share« = gre za
posebne pravice drćave v privatiziranih podjetjih. Npr. država je bila nekoč lastnica podjetja, ga je
privatizirala, ampak si je ohranila nekako besedo, pri oldočanju v tem podjetju – npr. država sploh več
ni lastnica, ali pa je lastnica delnic podjetja, vendar pa so upravljalske pravice države nesorazmerne
lastništvu tega podjetja. V tem primeru države ne zanima dobiček nad tem manjšim lastništvom,
ampak upravljalsek pravice. Po pravu EU gre za nesoramzeren obseg upravljanja, gre za omejitev à v
EU zlate delnice niso dovoljene. Posebne pravice veljajo za oviru prostemu pretoku kapitala – lahko
so formalno diskriminatorne, vendar so po navadi nediskriminatorne.
Od Lizbonske pogodbe so neposredne tuje investicije v izključni pristojnosti EU.

Dvostranske investicijske pogodbe (BITs) med DČ EU pred pridružitvijo EU:

 SEU: ohranitev BIT med DČ po pristopu krši PPK (C-205/06, Komisija proti Avstriji; C-284/16
Slovaška proti Achmea BV – viseča)

Posebnost teh svoboščin je, da niso prepovedane samo omejitve med DČ, ampak tudi med tretjimi
državami. Gibanje delavcev ne velja za tretje države – šele ko postane long term residents pridobijo
svobodo gibanja, ta svoboščina pa zajema tudi tretje države. Nekateri pravijo, da gre za uredniško
napako, drugi pa hvalijo odprtost EU. Ta vidik pa ima tudi največ izjem v pogodbah. Tudi sodišče EU
je odločilo, da se svoboščina prostega pretoka kapitala med DČ ne razlaga na isti način kot pretok med
EU in tretjimi državami. To je potrebno, da EU obdrži pogajalsko moč s tretjimi državami, če bi za
vse veljalo PDEU.

Sodišče EU je (zadeva A, C-101/05) odločilo, da „lahko DČ prikažejo, da je omejitev PPK v in iz tretjih

držav opravičljiva iz določenega razloga, ki v razmerjih med DČ ne bi predstavljal veljavnega opravičila
za omejevanje PPK"

106
Overseas country teritories à npr. Nizozemski antili. Gre za ozemlja, ki so del držav članic EU, so
evropski državljani, vendar ozemlje teh držav ni ozemlje EU. So del ozemlja DČ, niso pa del ozemlja
EU – ne štejejo pa se, da so tretje države. SES pravi, da ne velja za te države prost pretok kapitala –
vendar imajo posebne pristopne sporazume. Tako imajo tretje države boljši položaj od teh.

Izjeme od prostega pretoka kapitala:

Največkrat se opravičuje kar po PDEU, včasih pa se lahko opraviči tudi po Rule of reason
Specifična izjema = izjema, ki se nanaša neposredno na pretok kapitala, najdemo jih v poglavjih o
prostem pretoku kapitala.
Druge izjeme = najdejo se tudi na drugih mestih v pogodbi, pa tudi pomenijo izjeme od prostega
pretoka kapitala.

Specifične izjeme po PDEU:

 Javni red in javna varnost.

o Ospelt, C-452/01: Predhodna upravna odobritev nakupa kmetijskih zemljišč:
o predhodna oblastna odobritev pr. posla kot pogoj za prenos LP na kmetijskem
zemljišču je načeloma v skladu z izjemo javnega reda (predhodni nadzor pristojnega
organa oblasti želi zagotoviti, da prenos kmetijskih parcel ne povzroči prenehanja
njihove kmetijske narave)
o Dopustna, če je: nediskriminatorna, primerna za dosego cilja, sorazmerna
o Razlagalno sporočilo Komisije 2017:
o med upravičenimi omejitvami navaja predhodno oblastno odobritev posla,
predkupne pravice kmetov, sosedov in države ter posege v cene
o kot neupravičene pa šteje prepovedi nakupa kmetijskih zemljišč s strani pravnih oseb
ter zahteve po kmetijskih kvalifikacijah kupca
o Kontrole kapitala:
o ciprske oblasti so marca 2013, po resni bančni krizi, ko je obstajalo tveganje, da bi
množičen odtok kapitala vodil do zloma bančnega sistema, sprejele ukrepe v obliki
upravnih kapitalskih kontrol (omejevanje odtoka depozitov) – EK je zaključila, da so
omejitve opravičljive, pod pogojem postopne odprave
 Davčno razlikovanje:
o 65/1
o PDEU omogoča različno davčno obravnavo nerezidentov in tujih naložb
o Ti ukrepi ne smejo biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja
PPK
o SEU: razlika v obravnavi mora zadevati situacije, ki niso objektivno primerljive, ali biti
opravičljiva iz razlogov splošnega interesa, kot so potreba po zaščiti davčne
kohezije, omejevanje izogibanja plačilu davka in učinkovit davčni nadzor (Bachmann,
C-204/90; Verkooijen, C35/98; Schumacker, C-279/93)
o dediči M. H. Barbiera, C-364/01: Davek na dediščino mora biti odmerjen v skladu z
načelom PPK
 Podedovane omejitve (ang: grandfathered restrictions): člen 64(1) PDEU DČ dovoljuje, da še
naprej uporabljajo omejitve na neposredne naložbe, ki so v razmerju do tretjih držav
obstajale 31.12.1993 (v primeru Bolgarije, Estonije in Madžarske 31.12.1999).
 Previdnostni ukrepi: npr. nadzor nad finančnimi institucijami (harmonizacija na ravni EU!)

107
  Prijavni postopki za namene upravnih in statističnih informacij:
o Nadzor nad gotovino: zaradi boja proti pranju denarja in financiranju terorizma lahko
DČ nadzirajo gotovinske tokove, poleg tega pa tudi velja prag v višini 10.000 eur za
prijavo ob prihodu in odhodu iz EU

C-255/14 Chmielewski

 Potoval iz Srbije na Madžarsko in ni prijavil gotovine v različnih valutah v skupnem znesku

147.492 EUR. Madžarske oblasti so mu naložile denarno kazen v višini ok. €78 000.
 Sodišče EU: kazen v višini 60% gotovine, ki je posameznik ni prijavil ob prečkanju zunanje
meje EU, pomeni kršitev prava EU.
 Kazen ni sorazmerna resnosti kršitve.

Splošne izjeme po PDEU:

 Omejevanje lastninske pravice - člen 345 PDEU: DČ so povsem svobodne pri urejanju
lastnine na svojem ozemlju
o RAZLASTITEV (pristojnost DČ, vendar mora biti nediskriminatorna – Annibaldi, C-
309/96)
o PRIVATIZACIJA IN POSEBNE PRAVICE („zlate delnice“): DČ morajo po privatizaciji
delovati v okvirih PPK (Volkswagen, C-112/05; Fidium Finanz, C-452/04)
 SEU: dolg seznam sodne prakse od leta 2000 dalje; nazadnje: prepoved
privatizacije omejuje PPK (Essent, C105/12)
 Nacionalna varnost in obramba: diskriminacija pri naročanju orožja (člen 346 PDEU;
Direktiva 2009/81 + Sporočilo EU iz 2013)
 Finančne sankcije zoper posameznike in tretje države zaradi boja proti terorizmu in
izvedbeni sklepi s področja SZVP: členi 75 in 215 PDEU
 Na osnovi člena 64(3) PDEU lahko EU sprejme ukrepe, ki pomenijo nazadovanje glede
liberalizacije pretoka kapitala v tretje države ali iz njih (soglasje v Svetu in posvetovanje z
EP)
 Zaščita EMU: na osnovi člena 66 PDEU lahko EU sprejme začasne zaščitne ukrepe v izjemnih
okoliščinah, ko bi pretok kapitala v ali iz tretjih držav lahko povzročil resne težave pri
delovanju ekonomske in monetarne unije

Izjeme po sodni praksi SEU:

 Manj obsežna sodna praksa glede izjem kot pri drugih svoboščinah
 PPK je lahko omejen zaradi prevladujočih zahtev v javnem interesu, če je nacionalna
zakonodaja primerna za dosego zastavljenega cilja in ne presega tistega, kar je nujno za
njegovo dosego, tako da se spoštuje načelo sorazmernosti (C-463/00, EK proti Španiji, §68 in
C-174/04, EK proti Italiji)
 Storitve v splošnem interesu: univerzalne poštne storitve (EK proti NL, C-282/04)

Prost pretok plačil - 63 PDEU: „2. Znotraj določil tega poglavja so prepovedane vse omejitve
plačilnega prometa med državami članicami in med državami članicami in tretjimi državami.“

Razmejitev med kapitalom in plačili:

 SEU: vse, kar ni plačilo, je pretok kapitala (Sanz de Lera, C163/94)

 Razlikovanje vse manj pomembno zaradi liberalizacije kapitala

108
  Še zmeraj pomembno v povezavi s plačili dividend – kjer se uporabljajo dodatne omejitve v
razmerju do tretjih držav

Enotno območje plačil v evrih (SEPA – single euro payments area):

 Pobuda evropskih bank, da se elektronska plačila na evrskem območju izvajajo enako

enostavno kot znotraj DČ
 Projekt podpirata Evropska komisija in ECB
 Polno vzpostavljeno od 1. avgusta 2014
 Pravna podlaga: Direktiva 2007/64/ES o plačilnih storitvah na notranjem trgu
 Uredba (EU) št. 260/2012 o tehničnih vidikih
 Območje SEPA vključuje 28 DČ EU, države EFTA-e, Monako, 9 območij, ki so pod upravo držav
EU ter Mayotte in Saint-Pierre-et-Miquelon

Državljan EU: „banka mi je odklonila odpreti račun, ker nisem rezident tiste države. Je to v skladu s
pravom EU?“ Ne pomeni kršitve. Banka je zasebni subjekt in banka ima lahko sama pogoje za odpretje
računa

Liberalizacija finančnih storitev:

 Vezana na liberalizacijo prostega pretoka kapitala

 Obsežna harmonizacijska zakonodaja EU – bančništvo, zavarovalništvo, TVP…
 2007/2008 finančni šok (zlasti v ZDA, propad več bank)
 2010/11 oslabitev javnih financ (zlasti v Evropi)
 Reforma finančnega trga:
 V obliki finančnih stimulacij (DČ EU so za državne pomoči bankam leta 2009 namenile kar
13% BDP)
 Z regulacijo (prednostni pristop – potrjen na vrhu G20 aprila 2009 v Londonu)
 Glavni cilj ukrepov: finančna stabilnost

Bančna unija:

 Finančna integracija se je povečevala do finančne krize

 Zadnja leta pa smo priča fragmentaciji, zlasti na evrskem območju: nacionalizacija bank,
čezmejni kapitalski tokovi so strmo padli …
 Potrebna za dosego EMU
 Enotni nadzor je predpogoj za uvedbo morebitne neposredne dokapitalizacije bank s strani
EMS

Naloge ECB:

 Pospeševanje varnosti bank

 Pospeševanje stabilnosti bančnega sistema
 Nadzorne naloge za odrivanje tveganj v bančnem sektorju:
o Podeljevanje in odvzem licenc
o Zagotavljanje spoštovanja kapitalskih in likvidnostnih zahtev
o Ukrepi zgodnje intervencije v primerih, ko banke kršijo zahteve
 Ločitev monetarne politike od nadzora bank
 Neodvisna,vendar poročevalske dolžnosti

109
.... glej power pointe če hočeš

Kapitalska unija EU:

 Uradno: unija kapitalskih trgov – Capital markets union (CMU)

 Zelena knjiga EK, februar 2015
 Akcijski načrt, september 2015
 namen: odpraviti ovire, ki preprečujejo čezmejne naložbe v Uniji in podjetjem onemogočajo
dostop do financiranja

DODATEK

C-140/05 Valeško

 nanaša se na skladnost aut zakonodaje s pravom EU. Ta je namreč v predhodnemu obdobju

od pristopa Slovenije k EU (1.5.2004) do 31.12.2007 omejila uvoz cigaret iz Slo v Aut na 25
cigaret
 Amalia Valeško, avstrijska državljanka s prebivališčem v Aut, je julija 2004 prestopila mejo
med Slovenijo in Avstrijo in prijavila 200 cigaret. Avstrijski carinsi orgnai so ji 175 cigaret
obdavčili
 Ga. Valeško je trdila, da je avstrijska zkakonodaja v nasprotju s pravom EU, zato je pred
avstrijskimi sodišči začela sodni postopek, v okviru katerega sta bili predloženi 2 vprašanji za
predhodno odločanje:
o Ali določbe Akta o pristopu 10 novih dč, ki so pristopile k EU leta 2004, dovoljujejo
Avstriji, da kot predhodni ukrep ohrani zakonodajo, ki določa oprostitev trošarin za
cigarete, uvožene po osebni prtljagi potnikov, omejeno na 25 enot, ker je ta
oprostitev veljala že pred pristopom Slo v EU
 SEU: taka avstrijska zakonodaja je dopustna. Argumentacija: namen te
avstrijske zakonodaje je preprečiti tveganje izogibanja davčni politiki
o Ali sporni avstrijsi orgnai nasportujejo 28, 30, 31 PDEU, ki urejajo vprašanja glede
carinske unije in prepovedujejo carine in vse dajatva z enakim učinkom
 SEU: ti členi obravnavani v avstrijski zakonodaji ne nasportujejo

C-176/11 (HIT in HIT LARIX)

 Nanaša se na področje svobode opravljanja storitev v zvezi z igralnicamu

 Družbi Hit in Hit Larix prirejata igre na srečo in imata sedež v Sloveniji. V Aut sta zaporisli za
izdajo dovoljenja za oglaševanje svojih storitev, vendar so avstrijski pristojni organi njuno
vlogo zavrnili. Družbi sta proti tej odlčitvi sprožili pravdni postoepk pred avstrijsimi sodišči , ki
je potekal na več stopnjah
 V zadevi je bil sporen avstrijski predpis, ki dovoljuje oglaševanje tujih igralnic, če so
zakonske določbe glede varovanja igralcev, ki veljajo v dč, v kateri ima igralnica sedeč,
enakovredne zakonskim določbam, ki so v veljavi v Aut. V praksi to pomeni, da aut predpisi za
izdajo dovoljenja za oglaševanje tujih igralnic zahtevjao , da je zakonodaja v Sloveniji enaka
avstrijski

110
  Aut sodišče je v tej zadevi spraševalo, ali določbe PDEU o svobodi opravljanja storitev takemu
predpisu nasprotujejo
 SEU je odločilo, da je treba 56. čl. PDEU razlagati tako, da ne nasprotuje ureditvi državi
članice, ki oglaševnaje igralnic iz druge dč dovoljuje le , če so zakonske določbe o varstvu
igralcev, ki jih je sprejela ta druga država članica, določajo vsebinsko enakovredne varovalke
kot predpisi, ki veljajo.v prvo navedeni dč. SEU je v argumentaciji poudarilo, da lahko dč same
določijo želeno raven varstva v okviru politike na področju iger na srečo in da je avstrijska
ureditev v skladu z načelom sorazmernosti

C-15/79 Groenveld

 področje prepovedi ukrepov z enakim učinkom koločinskim omejitvam pri izvozu

 vprašanje zastavilo nizozemsko sodišče
 gre se za konjsko meso
 SEU opredilo pojem ukrepov z enakim učinkom količinskim omejitvam pri izvozu + določilo da
35. čl. PDEU zajema
o »Ukrepe, katerih namen ali učinek je specifično omejevanje izvoznih tokov in s tem
ustvarjanje razlil v obravnavanju notranje trgovine v državi članici in njenih izvoznih
trgovinskih tokov, tako da se nacionalni proizvodnji ali notranjemu trgu zadevne
države zagotovijo posebne ugodnosti, v škodo prozivodnje ali trgocine iz drugih držav
članic«
 Formula Groenveld (GP kritizirali zaradi njene restriktivnosti)
 Trije kriteriji za obstoj ukrepa z enakim učinkom količinskim omejitvam pri izvozu:
o Specifično omejenvanje izvoznih tokov
o Različno obravavnaje notranje trgovine in izvoza
o Posebne ugodnosti za nacionalno proizvodnjo ali notranji trg države članice izvoznice
v škodo drugih držav članic

C-426/92 Deutches Milch-Kontrol

 Izjema od omejitev prostega pretoka blaga zaradi Javnega reda (public policy) – 36. čl. PDEU
 SEU dovoljuje mejne inšpekcije blaga, namenjenega izvozu z namenom kontrole, pod
pogojem da so takšni pregledi občasni ne pa tudi običajni oziroma redni

C-432/03 Komisija v. Portugalska

 SEU odločilo, da je Portugalska, s tem da je v postopku odobritve določene vrste cevi,

uvoženih iz drugih dč, ni upoštevala certifikatov o odobritvi tipa, izdelanih v drugih dč,
neutemljeno omejila ppb
 »prepoved biti sredstvo za samovoljno diskriminacijo ali prikrito omejevanje trgovine

Wolf (združene zadeve)

 SEU obravnavalo belgijsko zakonodajo, na podlagi katere so bile dolžnosti plačila prispevkov
za socialno varnost izvzete osebe, ki so bile poleg zaposlitve še samozapolsene
111
  Belgija zakonodajo razlagala tako, da so bile iz dolžnosti plačila prispevkov za socialno
varnostv izvzete samo tiste samozaposlene osebe, ki so imele glavno zaposlitev v Belgiji, ne
pa tudi tiste, ki so imele glavno zaposlitev v drugi dč
 SEU je odločilo, da določbe o prostem gibanju delavcev in svobodi ustanavljanja taki praksi
nasportujejo

112