1.

POJASNI POJEM USTAVE Z GEOGRAFSKIM POREKLOM

2. PREVENTIVA V SLO SISTEMU SODNE PRESOJE USTAVNOSTI (zgled

Francoski sistem)

PRISTOJNOSTI USTAVNEGA SODIŠČA

Slovenski sistem sodne presoje ustavnosti sledi tistim ureditvam ustavnega
sodstva, ki so prevzele tako imenovani evropski model ekstenzivne
ustavnosodne presoje, ki jo izvaja ena sama za to izključno pristojna institucija.
1. Ustavnosodna presoja
1.1. Preventivna presoja
Preventivna ustavnosodna presoja po francoskem vzorcu je bila vpeljana le v
postopku ratifikacije mednarodnih pogodb, kjer izreka Ustavno sodišče mnenja
o skladnosti mednarodnih pogodb z Ustavo. Državni zbor je vezan na takšno
mnenje Ustavnega sodišča (2. odst. 160. čl. Ustave, 2. odst. 21. člena in 70. člen
Zakona o Ustavnem sodišču).

3. MODELI SODNE PRESOJE USTAVNOSTI

SODOBNI MODELI SODNE PRESOJE USTAVNOSTI

"Ameriški" - judicial review model izvira iz zadeve Vrhovnega sodišča ZDA

Marbury iz leta 1803. Ustavne zadeve presojajo vsa sodišča splošne pristojnosti
(decentralizirana ali difuzna ustavnosodna presoja) v povsem rednem postopku
(incidenter). Odločitve praviloma učinkujejo le inter partes. Odločitev sodišča o
neustavnosti zakona je praviloma retroaktivna, tj. ex tunc (ima posledice pro
praeterito).

Novi Commonwealth model ni mogoče uvrstiti niti v ameriški niti v evropski

model. Njegova značilnost je ustavnosodna presoja v izključni pristojnosti
vrhovnega sodišča, ki ga sestavljajo redni sodniki brez politične nominacije.
Praviloma gre za preventivno presojo in je funkcija vrhovnega sodišča
svetovalne narave, čeprav je možna tudi represivna presoja. Odločitve imajo
učinek erga omnes.

"Avstrijski" (kontinentalni, evropski - constitutional review) model izvira iz

Kelsnovega modela iz leta 1920. Njegova podlaga je načelo prvenstva ustave z
načelom prvenstva parlamenta. Ustavne zadeve presojajo posebna ustavna
sodišča s posebej kvalificiranimi sodniki ali vrhovna sodišča splošne
pristojnosti oziroma njihovi posebni oddelki. Gre za koncentrirano
ustavnosodno presojo v posebnem postopku (principaliter). Odločitve imajo
praviloma učinek erga omnes. Organi ustavnosodne presoje imajo lahko
različne nazive.

Mešani (ameriško kontinentalni) model z elementi difuznega in koncentriranega

sistema; kljub pristojnosti centralnega ustavnega ali vrhovnega sodišča (ali
njegovega posebnega oddelka) za ustavnosodno presojo imajo vsa sodišča v
konkretni državi pravico, da ne uporabijo zakonov, ki jih štejejo za protiustavne.

"Francoski" (kontinentalni) model (temelji na modelu francoskega ustavnega

sveta - conseil constitutionnel - iz leta 1958), kjer ustavnopravne zadeve
presojajo posebni organi ustavnosodne presoje (predvsem ustavni svet) ali
posebni oddelki vrhovnih sodišč splošne pristojnosti (koncentrirana
 ustavnosodna presoja) v posebnem postopku (principaliter), s tem da je
presoja ustavnosti v glavnem preventivne (posvetovalne) narave.

Drugi organi ustavnosodne presoje, ko funkcijo presoje ustavnosti opravlja v

skladu z načelom samokontrole določeno delovno telo zakonodajalca, npr,
državni svet, največkrat parlament itd.).

Sistemi brez ustavnosodne presoje so:

v Evropi: Velika Britanija (čeprav imajo pristojnosti House of Lords nekatere
elemente preventivne presoje ustavnosti), Nizozemska (z izjemami, saj je zlasti
integracija v evropske institucije vplivala na prelom s temeljnim načelom
nizozemskega pravnega sistema o prepovedi ustavnosodne presoje);
v Afriki: Lesoto, Liberija, Libija.

Mednarodne sodne institucije s posameznimi funkcijami ustavnosodne presoje:

ESČP Strasbourg (evropska pritožba); sodišče Evropskih skupnosti
Luksemburg (tožba za razveljavitev akta, tožba zaradi opustitve dejanj zoper
ministrski svet ali komisijo Skupnosti, reševanje predhodnih vprašanj v smislu
konkretne presoje na zahtevo sodišča države članice); Sodišče EFTA Ženeva
(reševanje sporov med državami članicami EFTA, konkretna presoja na zahtevo
sodišča države članice EFTA);

4. REPRESIVNA IN PREVENTIVNA USTAVOSODNA PRESOJA

PRISTOJNOSTI USTAVNEGA SODIŠČA

Slovenski sistem sodne presoje ustavnosti sledi ureditvam ustavnega sodstva,
ki so prevzele tako imenovani evropski model ekstenzivne ustavnosodne
presoje, ki jo izvaja ena sama za to izključno pristojna institucija.
Ustavnosodna presoja: Preventivna in represivna (abstraktna in konkretna
presoja)

1. PREVENTIVNA PRESOJA

Preventivna ustavnosodna presoja po francoskem vzorcu je bila vpeljana le v

postopku ratifikacije mednarodnih pogodb, kjer izreka Ustavno sodišče mnenja
o skladnosti mednarodnih pogodb z Ustavo. Državni zbor je vezan na takšno
mnenje Ustavnega sodišča (2. odst. 160. čl. Ustave, 2. odst. 21. člena in 70. člen
Zakona o Ustavnem sodišču).

2. REPRESIVNA PRESOJA zajema: (ABSTRAKTNO in KONKRETNO)

● Abstraktno presojo
(1. odst. 160. čl. Ustave in 22. do 49. čl. Zakona o Ustavnem sodišču), pri čemer
Ustavno sodišče odloča o:
skladnosti zakonov z Ustavo; skladnosti zakonov in drugih predpisov z
ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splošnim načeli mednarodnega
prava; skladnosti podzakonskih predpisov z Ustavo in zakoni; skladnosti
predpisov lokalnih skupnosti z Ustavo in zakoni; skladnosti splošnih aktov,
izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z Ustavo, zakoni, podzakonskimi
predpisi in ratificiranimi mednarodnimi pogodbami ter splošnimi načeli
mednarodnega prava.
V navedenih primerih odloča Ustavno sodišče tudi o ustavnosti in zakonitosti
postopkov, v katerih so bili ti akti sprejeti (3. odst. 21. čl. Zakona o Ustavnem
sodišču).
 Po 30. čl. Zakona o Ustavnem sodišču Ustavno sodišče ni vezano na predlog iz
zahteve oziroma pobude, temveč lahko ocenjuje tudi ustavnost in zakonitost
drugih določb istega ali drugega predpisa, če so te določbe v medsebojni zvezi
ali če je to nujno za rešitev zadeve. Če Ustavno sodišče pri odločanju o ustavni
pritožbi ugotovi tudi protiustavnost predpisa ali splošnega akta, ga lahko
odpravi (ex nunc) ali razveljavi (ex tunc) (2. odst. 161. čl. Ustave, 2. odst. 59. čl.
Zakona o Ustavnem sodišču). V zvezi s spori glede pristojnosti Ustavno
sodišče z določbo ugotovi, kateri organ je pristojen, lahko pa tudi razveljavi
oziroma odpravi predpis, oziroma splošni akt, izdan za izvrševanje javnih
pooblastil, katerega protiustavnost ali nezakonitost je pri tem ugotovilo (4. odst.
61. člena Zakona o Ustavnem sodišču).

● konkretno presojo
Ustavno sodišče izvaja konkretno presojo norm na podlagi zahtev sodišča,
Državnega tožilstva, Banke Slovenije in Računskega sodišča. V skladu s 1.
odst. 156. čl. Ustave in 5. al. 1. odst. 23. čl. Zakona o Ustavnem sodišču vložijo
ti organi zahtevo, če nastane vprašanje ustavnosti in zakonitosti v zvezi s
postopki, ki jih vodijo. Zahtevo v zvezi s posamično zadevo, ki jo obravnava,
vloži lahko tudi Varuh človekovih pravic (6. al. 1. odst. 23. čl. Zakona o
Ustavnem sodišču).

5. POJEM KONSTITUCIONALIZMA

Konstitucionalizem – politični boj za omejevanje absolutne oblasti in

ustanovitev osnovnih človekovih pravic, ki bi veljale za vse.

Ideja konstitucionalizma: Konstitucionalizem združuje tako načelo supremacije

ustave kot tudi načelo, da morajo biti akti parlamenta v skladu z ustavnimi
določbami. Elementi konstitucionalizma so: omejena in nearbitrarna oblast,
pravno uresničljive pravice in prevlada prava. Med klasične sisteme
konstitucionalizma spadajo: Velika Britanija, ZDA, Francija. Neoklasični sistemi
konstitucionalizma pa so: Nemčija, leta 1949 (uvedla je pojem ustavne države,
ki je postal temelj sodobnega konstitucionalizma, pri oblikovanju ustave so
sodelovale tri države predstavnice klasičnega konstitucionalizma – Velika
Britanija, ZDA in Francija), Kanada 1982 (iz sistema supremacije britanskega
parlamenta preobrazba v sistem supremacije ustave; kanadsko vrhovno
sodišče tako postane vpliven organ konstitucionalizma). Po letu 1990 je
značilna rast konstitucionalizma v novo nastalih državah nove demokracije (ki
so prevzele takoimenovani kristalizirani konstitucionalizem evropskega, zlasti
nemškega tipa). Klasični konstitucionalizem se tako razvija v standard
ustavnega dobra.

6. ELEMENTI KONSTITUCIONALIZMA

Elementi konstitucionalizma so:

Omejena in nearbitrarna oblast, pravno uresničevanje pravic (glede iztožljivosti,
razlika med državljanskimi in političnimi pravicami ter med ekonomskimi in
socialnimi pravicami) in prevlada prava.
Pravna uresničljivost pravic: www.iconnectblog.com

7. POSEBNOSTI JAPONSKE USTAVE ZGODOVINE ( Shotoku, Meiji, vsiljena

ustava)
Japonska ustavna zgodovina: Shotoku 6. stoletje (leto 604), Meiji 1889, ustava
1946

-Shotoku: Japonska ustava sedemnajstih členov, ki naj bi jo leta 604 napisal

princ Shotoku. Je primer zgodnje azijske ustave. Pod vplivom budističnih
naukov se dokument bolj osredotoča na vprašanja družbene morale kot na
same državne institucije.

-Tokugawa (17. stoletje)Včasu šogunata Tokugawa se je okrepila struktura

japonskega prava, ki je gradila na načelu razrednih razlik in v kateri ni bilo
prostora za človekove pravice. Da bi izključili evropske vplive, so razglasili
konfucianizem za uradni nauk, Japonsko pa izolirali od zunanjega sveta. Uvedli
so politiko strogega nadzora in ovajanja z oblikovanjem 5-članskih nadzornih
skupin (goningumi), ki so povsod po državi vzdrževale javni red, obveščale
policijo, posegale v družinsko življenje državljanov, dajale na razpolago
svetovalce in priče ter nadzorovale obdelovanje tal. Družbeni red je temeljil na
strogi delitvi socialnih razredov (vojščaki -samuraji-, trgovci, rokodelci in
kmetje). Družbeno življenje se je usmerjalo po razredni pripadnosti, od česar je
bilo odvisno, v kakšnem tipu hiše so živeli prebivalci, kakšne barve so bila
njihova oblačila in kako so se prehranjevali. Šogun v Tokiu je imel v rokah
dejansko absolutno oblast, o pravnih sporih pa je odločal le redko. Šele v 18.
stoletju je razvil svojo sodno prakso. Sodne oblasti tudi niso razlikovali od
drugih javnih nalog. Bilo ni nobenih pravnih šol, sodnikov, tožilcev, odvetnikov
ali notarjev.

Zaradi vsega tega je nastala odsotnost ideje prava. Ljudstvo, ki so ga

sistematično držali v nevednosti, ni imelo nobenega varstva pred samovoljo.
Kot na Kitajskem, so imeli tudi na Japonskem odpor do ideje prava. Pravo so
nadomestila vedenjska pravila, imenovana giri, ki so urejala družbene odnose v
skoraj vseh možnih razmerjih. Obstajali so giriji očeta in sina, moža in žene,
bratov med seboj ter zunaj družine: giriji lastnika in najemnika, delodajalca in
uslužbenca,… Giri je nadomestil pravo in po mnenju marsikaterega Japonca
tudi moralni red; ubogali so ga prostovoljno, saj bi izgubili svoj ugled, če se mu
ne bi pokorili. Zaradi girija je bilo poseganje prava odvečno, kar do neke mere
velja še zdaj. Ta vedenjska pravila se upoštevajo še danes.

-Meiji: Japonske je iz stoletja dolge izoliranosti stopila z prihodom cesarja

Meijija na oblast. Začela je oblikovati svojo prvo ustavo. Poudariti so želeli dva
cilja: vzdrževanje socialnega reda in stabilnost-ohranitev edinstvenega
karakterja japonskega naroda in nacionalne politike. Niso želeli zgolj posnemati
tujih ustav, pač pa so domačo ideologijo združili s tujimi, predvsem nemškimi
elementi. Ustava je bila sprejeta 11.2.1889, njeno objavo je spremljala posebna
cesarjeva deklaracija, v kateri je prišlo do izraza nepretrgana cesarska in
božanska oblast. Imela je 7 poglavij, ki so obravnavala cesarja, pravice in
dolžnosti ljudstva, cesarski parlament, državne ministre in zasebni svet,
sodstvo, finance ter dodatna pravila (skupaj 76. členov). Bila je zmerno
napredna pri priznavanju pravic posameznika. Vključevala je enake možnosti za
delo v javnih uradih, prepoved aretacije, kaznovanja in sojenja v primerih, ki jih
določa zakon, pavico do privatne lastnine, svobodo gibanja in možnost izbire
prebivališča. Zajamčene so bile svoboda govora, pisanja in tiska, svoboda
shajanja in združevanja, svoboda veroizpovedi (delna). Pod skoraj absolutno
oblastjo cesarja in trdno upravo birokracije pa te pravice niso mogle biti ne
zagotovljene niti zavarovane.
Osnovno načelo ustave Meiji je bil monarhizem, oblika vladavine pa ustavna
monarhija. Cesar je imel po ustavi politično, administrativno , zakonodajno,
 sodno ter duhovno avtoriteto. (nebeški kralj). Bil je vodja budizma z direktnim
poveljstvom nad vojaškimi silami. De jure je bil najvišji predstavnik izvršilne
oblasti, de facto pa bolj pasivna marioneta. Cesar je imenoval premiera v
kabinet na priporočilo starejših državljanov. Kabinet bi naj bil po ustavi
posvetovalni organ, de facto pa je bil center oblasti. Najvišje posvetovalno telo
je bil zasebni svet (predsednik, podpredsednik in 24 svetovalcev). Obstajal je
državni svet, v katerem so reševali spore med državo in privatnimi osebami.
Zakonodajno vejo oblasti je poleg cesarja predstavljal prvi japonski parlament
(cesarski parlament) sestavljen iz dveh domov (dom plemstva in predstavniški
dom). Ustanovili so sodni sistem, sodno oblast v imenu cesarja izvajajo
sodišča. Ustava je dala državi videz, da je postala demokratična, dejansko pa je
ohranila avtoritarno vlogo cesarja in tako prebivalstvu ni omogočila, da bi imeli
besedo pri vladanju.
-1946 Vsiljena ustava. Leto 1945 po kapitulaciji glavne zaveznice Nemčije in po
podpisu Potsdamske deklaracije, ki je zahtevala strinjanje Japoncev z
brezpogojno kapitulacijo prejme Japonska 1946 novo ustavo. Glavni cilj
vsiljene ustave je bil preprečiti državi, da bi ponovno postala vojaška država
(ogrožanje svetovnega miru). Ustava je začela veljati 3.5.1947 in ima 103 člene.
V primerjavi z staro ustavo je pomembna značilnost natančno in temeljito
naštevanje pravic in dolžnosti ljudstva. S sprejetjem Potsdamske deklaracije je
Japonska privolila v razorožitev in popolno demilitarizacijo. Japonska ustava
prepoveduje kakršno koli vojno in iz tega razloga nima klavzule o obstoju
vojaških sil. V obdobju hladne vojne in ob izbruhu korejske vojne 1950, je bila
Japonski priznana pravica do samoobrambe.

8. JAPONSKA USTAVNA ZGODOVINA

Japonska zgodovinsko seže do prvih stoletij našega štetja. Ni komunicirala s

tujci,
je bila popolnoma zaprta do vladarske družine Melji, ki je vplivala tudi na
sprejetje
ustave. Leta 1946 sprejmejo novo ustavo, ki so jo diktirala ameriške sile – t.i.
vsiljena
ustava. ZDA so zahtevale, da cesarju vzamejo predznak Boga. Preambula se
začne
z »mi ljudstvo«, voljeni predstavniki, Tokijski procesi po 2.sv.v., blagoslov
svobode,
suvereno moč ima ljudstvo, vladavina je zaupanje ljudstva, borba proti
suženjstvu,
netoleranci. Izvršna oblast je na 1. mestu – cesar, suveren predstavnik države,
gre
za monarhijo, dinastija. Za cesarja velja tudi načelo pravne države,
spoštovati ustavo, cesar ima predstavniško funkcijo, imenuje predsednika
vlade v soglasju s parlamentom, predsedujoči sodnik Vrhovnega sodišča,
odlikovanja, pomilostitev, ratifikacija (podobno našemu predsedniku). Na
2. mestu je obračun z vojnimi dogodki, nato pravice in dolžnosti
državljanov, ki so omejene na vse ljudi (all the people). Parlament, vlada,
pravosodje: Vrhovno sodišče ima vrhovno oblast se ukvarja tudi s
ustavnostjo in zakonitostjo, je hkrati pristojno za ustavno sodno presojo in
pritožbene pravice. Finance, lokalna samouprava, sprememba ustave,
načela pravne države, neodtujlive pravice.

9. KAJ JE AKT O NOSTRIFIKACIJI (akt o nasledstvu) ?

 Akt o nosrtifikaciji pomeni prevzem pogodb, ki so bile sklenjene v okviru SFRJ.

Je akt, ki obdrži v veljavi podpisane sporazume dveh držav, ko se ena od njiju

npr. osamosvoji. Slovenija je po osamosvojitvi podpisala takšne akte z Poljsko,
Belgijo, Romunijo, Japonsko, Kitajsko, Dansko, Švedsko, Nizozemsko,
Nemčijo, Madžarsko, Ciprom, Grčijo, Francijo.

PRIMER

AKT
O NASLEDSTVU SPORAZUMOV NEKDANJE JUGOSLAVIJE Z REPUBLIKO
FRANCIJO, KI NAJ VELJAJO MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO
FRANCIJO
Na podlagi 3. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o
samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije v zvezi z določbami 1. člena
Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije Državni zbor
Republike Slovenije odloča, da se notificira nasledstvo Republike Slovenije
naslednjih mednarodnih pogodb, ki jih je z Republiko Francijo sklenila
nekdanja Jugoslavija in naj veljajo med Republiko Slovenijo in Republiko
Francijo:
1. Splošna konvencija o socialnem zavarovanju med Francijo in Jugoslavijo,
2. Sporazum med Francijo in Jugoslavijo o blažji uporabi Haaške konvencije o
civilnem postopku
3. Konvencija med Jugoslavijo in Francijo o izdajanju potrdil o osebnem stanju
in oprostitvi legalizacije;
4. Konvencija med Jugoslavijo in Francijo o vzajemni pravni pomoči v
kazenskih zadevah;
5. Konvencija o izročitvi med vladama Jugoslavije in Francije;
6. Sporazum med vladama Jugoslavije in Francije o vzajemni administrativni
pomoči pri odkrivanju, preprečevanju in zatiranju carinskih prekrškov:
7. Konvencija o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in
trgovinskih zadevah;
8. Konvencija o pristojnosti in zakonu, ki se uporabljajo na področju osebnega
in družinskega prava;
9. Sporazum med SFR Jugoslavijo in Republiko Francijo o preprečevanju
dvojnega obdavčenja na področju, davka na dohodek s Protokolom;
10. Konvencija med vlado SFRJ in Vlado Republike Francije o zavarovanju
investicij;

Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije
– Mednarodne pogodbe.
Št. 700-01/94-35/1
Ljubljana, dne 24. maja 1994.

10. VSILJENA USTAVA – OKTORIRANA

Po klasifikacijskem sistemu spada med zastarele klasifikacije. Oktorirana

ustava je vsiljena, podeljena od vladarja in praviloma ne vključuje postopka,
kako naj bi bila spremenjena. Gre za prehod od absolutne oblasti v ustavno
monarhijo. (L. 1931 kralj Aleksander odobri jugoslovansko ustavo.)

11. POJASNI POJEM ZAČASNE USTAVE NA KONKRETNEM PRIMERU

12. POJASNI POJEM ZAČASNE USTAVE
 Začasna ustava je sprejeta za določen čas, velja dokler ne bo sprejeta nova
ustava, do takrat pa velja akt ustavnosti. Imajo jo Libija, Eritreja, Tibet

ustave začasnega karakterja veljajo dokler ne bo sprejeta nova ustava, do

takrat
pa velja ta akt ustavnosti.
Libija
Palestina
Tunizija prej je bila po francoskem sistemu, kakšna pa bo sedaj pa se ne ve –
najbrž
bo vpliv Evrope.
Tibet je uradno del Kitajske in živi kot država v izgnanstvu – Dalajlama.
Imajo začasno ustavo in vlado v izgnanstvu.V preambuli poimenujejo
Dalajlamo kot njegovo svetost, je verski poglavar, on je ponudil demokratičen
sistem zato, ker je hotel obdržati Tibetansko zgodovino in vrednote. Sprejeli so
Listino Tibetancev v izgnanstvu, ki je bila sprejeta ilegalno s strani
zakonodajalca in v soglasju z Dalajlamo. Ustava opozarja na možne razlike
med uradnim jezikom in prevodom.
Eritreja ima osnutek ustave iz leta 1996, je že bolj konkretna, »mi eritrejsko
ljudstvo«
- vpliv Amerike; izhajajo iz svoje revolucije borcev za samostojno državo,
patriotizem.
Ta osnutek ustave še ne velja in je pripravljen za vnaprej. Pravice, zakonodajna
oblast, izvršilna, predsednik, vrhovno sodišče (Amerika) je zadnja instanca in
se že
malo ukvarja s presojo ustavnosti.
Čečenija iz leta 2003, preambula: multinacionalno ljudstvo, republika,
imajo
zgodovinsko odgovornost, da oblikujejo civilni mir, sprejeta načela –
splošna o enakosti pravic, udeležbi ljudstev za preteklost, sedanjost in za
bodočnost. Potrjujejo tudi zgodovinsko skupnost z Rusko federacijo (= ruska
republika). Teritorij je enoten in neodvisen, a je del Ruske federacije. Delitev
oblasti, odnos med ustavo in drugimi predpisi, varstvo okolja, uradni jezik je
ruski in čečenski, pravno pa se uporablja le ruski jezik. Je moderni ustavni akt.
Turčija iz leta 2010 ima najbolj svež dokument, je pod pritiskom EU zaradi
vstopa
naj bi spremenili ustavo oz. sprejeli Turške ustavne amandmaje; moški in
ženske
imajo enake pravice, prepovedana uporaba rut (burk) na univerzah; pravice
otroka;
parlament, izvršilna oblast, pravosodje – Ustavno sodišče so umestili
pod
pravosodje, imajo Ustavno pritožbo (Up) in pobudo (U); samo 13. čl. EKČP je v
igri
pri uporabi Up-jev

13. ZNAČILNOSTI USTAVNIH SISTEMOV AZIJE

Pravo medsebojnega odpuščanja, če storiš nekomu krivico, se moraš najprej z

njim poravnati, šele nato sledi sodna pot.
Na ustavne sisteme azijskih držav so vplivali različni tuji pravni sistemi.
Sovjetski model je vplival na Kitajsko, Severno Korejo in Vietnam. V drugih so
vidni vplivi ameriškega sistema (Japonska, Indija). V posameznih ureditvah
zasledimo elemente nemškega, švicarskega in francoskega sistema (Japonska,
 Tajvan, Tajska, J Koreja, Kambodža), nizozemski sistem pa v Indoneziji in Šri
Lanki. Največji prispevek ameriškega sistema k razvoju azijskih ustavnih
ureditev pa pomeni sprejetje načela neodvisnosti sodstva v povezavi z
ustavosodno presojo zakonov in drugih predpisov. Ustavosodna presoja je
najbolj razvita v Indiji, Japonski, Filipinih in J Koreji

14. PREKLUZIVNI ROK: PROCESNI IN INSTRUKCIJSKI: po koncu procesnega

prekluzivnega roka določenega procesnega dejanja ni več mogoče opraviti na
učinkovit način

Prekluzivni rok določa čas, v katerem mora biti opravljeno procesno dejanje. Če
je rok iztekel, dejanje pa ni opravljeno, nastopi zamuda (prekluzija). Prekluzivni
rok imenujemo tudi zamudni rok. Po koncu procesnega prekluzivnega roka
določenega dejanja ni več mogoče opraviti na učinkovit način.
Instrukcijski rok predstavlja navodilo organu, da naj v določenem času opravi
procesno dejanje (npr. izdaja odločbe). Instrukcijski rok se razlikuje od
prekluzivnega v tem, da veže organ, vendar po izteku roka organ ne izgubi
procesne pravice opraviti procesnega dejanja.(nima neposrednih zakonskih
posledic) Pri zamudi instrukcijskih rokov lahko predpis določi posledice, če rok
ni spoštovan. ZUP tako določa, da iztek instrukcijskega roka za izdajo odločbe
povzroči molk organa, ta pa se šteje kot fiktivna negativna odločba. To
omogoča stranki, da vloži pritožbo, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen

15. KODIFICIRANA IN NEKODIFICIRANA USTAVA

Kodificirana-unidokumentarna ali enovita ustava je sestavljena iz enega

pisanega akta, v katerem so najpomembnejša ustavna pravila (ime ustava,
izjemoma temeljni zakon, ustavni zakon).
Nekodificirana-multidokumentarna ustava ima več ustavnih dokumentov, toda
pod skupnim naslovom (Velika Britanija, Kanada, Izrael, Nova Zelandija…).

16. AFRIŠKI USTAVNI SISTEM

17. ZNAČILNOSTI AFRIŠKIH USTAVNIH UREDITEV

Za afriški kontinent je značilna pestrost ustavnih sistemov. So štirje sistemi:

1.anglofonski(Velika Britanija oz. ZDA, sledi starega britanskega sistema se čuti
v vzhodni Afriki: Kenija, Tanzanija, Uganda, Ruanda, Gana. V teh državah velja
EKČP, ker jo je sprejela Velika Britanija)
2. frankofonski (vpliv Francije)
3. luzofonski (vpliv Portugalske, ki se čuti v Angoli, Mozambiku)
4. hispanofonski (vpliv Špancev).
Govorimo o paradoksu glede afriškega konstitucionalizma, saj afriške politične
elite pristajajo na vse tisto kar spremlja idejo ustave, hkrati pa iste elite
zavračajo vse klasično. Afriške ustave so organizirana oblast. Pri nastanku
ustavnega sistema so se te države (npr. anglofonska Afrika) odmaknile od
svojega kolonialnega Westminster modela in prevzele več elementov
evropskega in francoskega modela s pisano ustavo, listami človekovih pravic.
Značilno za rekonstruirane afriške sisteme je prevlada oblike imperialnega
predsedniškega sistema, (npr. Gabon, Slonokoščena obala), slabitev politične
scene, prevlada diskrecije na podlagi zlorab ustavne oblasti, prisegajo na
ustavo celo ob vojaških udarih.
 Temeljne značilnosti dosedanjega pravnega razvoja v neodvisnih afriških
državah so:
● v vseh afriških državah je bil vzpostavljen predsedniški sistem, ki pogosto
pomeni diktaturo in strahovlado in izključuje vsako udeležbo državljanu pri
izvajanju oblasti;
● kolonialno "moderno" pravo ostaja v veljavi – nihče namreč ni zahteval
odprave tega prava (ni prišlo do "reafrikanizacije" prava). Neodvisnost pa
pripelje na oblast nove ljudi in afriški voditelji na novo neodvisnih držav so
pred nalogo (v veliko večji meri kot njihovi evropski predhodniki), da obnovijo
svoje države in se hkrati oprejo na tradicionalne vrednote svojih dežel. Gre za
močno reformno gibanje, ki zajame javno in zasebno pravo;
● vračanje k tradicionalnim vrednotam – pravni običaji naj bi postali temelj za
novo ureditev zasebnega prava med Afričani;
● raziskovanje, zapisovanje in kodificiranje običajnega prava. To nima le
pozitivnega, ampak tudi negativni vpliv, saj zapisano običajno pravo neha živeti
in počasi odmre, saj postane mrtva črka na papirju in ni več prilagodljivo glede
na življenjske situacije, predrugačijo pa ga tudi sodniki, ki ga uporabljajo, še
posebej, če so šolani v common law;
● reforma ureditve sodstva - v kolonialnih časih je obstajalo kolonialno in
običajnopravno sodstvo, z reformo pa naj bi sodstvo postalo enotno.

V Južni Afriki celo nalagajo izvajalcem oziroma razlagalcem ustave (na primer,
sodišča) neposredno obveznost, da pri interpretaciji ustavnih določb
upoštevajo določbe javnega mednarodnega prava, ki se uporabljajo za varstvo
pravic in lahko upoštevajo primerljivo tujo sodno prakso. Takšno prakso je na
primer južnoafriško ustavno sodišče uporabilo pri presoji zadeve o smrtni
kazni.

18. PARADOKS AFRIŠKEGA KONSTITUCIONALIZMA

Je v sočasnem obstoju pristajanja Afriških elit na vse, kar spremlja idejo

ustave, vendar hkrati tudi zavračanje klasičnega in vseh stopenj liberalnega
demokratičnega pojmovanja konstitucionalizma. Afriške ustave so organizirana
oblast. Pri zavračanju klasičnega naj bi šlo za iskanje avtohtonosti, vendar pod
to firmo najpogostejše za namen ohraniti vpeljano politiko brez bojazni pred
kontrolo ustavnosti. Pri nastanku ustavnega sistema so se te težave (primer
anglofonska Afrika) odmaknile od svojega kolonialnega Westminster modela.
Prevzele so več elementov evropskega in francoskega modela s pisano ustavo,
listmi človekovih pravic. Razen tega poskušajo Afriške elite politizirati ustavo
na ta način, da razglašajo svojo načelno odgovornost nasproti njej, da pa jo
hkrati spreminjajo v sredstvo za svoje politično orožje. Značilnost
rekonstruiranih afriških sistemov je tudi prevlada oblike imperialnega
predsedniškega sistema (npr. Gabon, Slonokoščena obala), slabitev politične
scene in njeno osiromačenje, prevlada diskrecije na podlagi »ustavne« oblasti.
Zanimivo je, da je priseganje na ustavo prisotno celo ob vojaških udarih, kajti
novi vojaški režimi takoj poskrbijo za kreacijo nove ustave po izvršenem
državnem udaru.

19. VELJAVNOST EKČP V AFRIKI

sledi starega britanskega sistema se čuti v vzhodni Afriki: Kenija, Tanzanija,

Uganda, Ruanda, Gana. V teh državah velja EKČP
 Kenija (anglofonski sistem – vzhod) ima zelo dolgo ustavo, ki ima 244 členov. V
preambuli začne z »mi kenijsko ljudstvo« (ameriški vpliv); sklicevanje na božje
izročilo (nemški vpliv); herojska borba za pravičnost; etična, verska in kulturna
raznolikost; da bi živeli v miru; varstvo okolja (t.j. značilno za moderne nove
ustave); dediščina in dobrina za bodoče generacije; blagostanje; plemenske
skupnosti; vladavina človekovih pravic; suverenost ljudstva; obramba (vsaka
oseba, ki se nahaja v Keniji – posebnost); republika; nacionalne vrednote;
lokalni jezik oz. jezik nacije je kishvahili, uradni jezik pa je angleški jezik, pisani
jezik, bralna pisava slepih in slabovidnih; ni državne vere; državni prazniki;
državljanstvo; razlaga posameznih ustavnih pojmov in na koncu Bog blagoslovi
Kenijo.

Ruanda (vzhod) , 1991 dobi novo ustavo. V preambuli ima božje izročilo;
republika kot oblika vladavine, ki je bila sprejeta na referendumu (odpravili so
monarhijo, ki se ne more ponovno vzpostaviti); splošna deklaracija OZN o
človekovih pravicah; Afriška listina; svoboda; enakost in bratstvo (vpliv
Francije); prosperiteta in svoboda za vsakega posameznika; ima več motov:
moto 1 »vladavina ljudstva in za ljudstvo«,moto 2 »svoboda, sodelovanje in
napredek«. Nacionalni jezik je kinyarwanda in francoski jezik; ima veliko pravic;
izvršilna oblast je na 1. mestu, nato šele zakonodajna oblast. Moto je značilen
za afriške države.

20. STARE DEMOKRACIJE V AFRIKI

Dve najstarejši ustavi z vidika ustavnega razvoja samostojnosti sta:

ETIOPIJA najstarejša država v Afriki, eno izmed najstarejših cesarstev, ustava

že v 1. stoletju n.š. Imajo svojo cerkev – vera je podobna pravoslavni.

LIBIJA država, ki je uspela s podporo Američanov v sredini 19. stoletja izraziti

svojo neodvisnost
LIBIJSKA USTAVA
1. ustava – razglas o ustavi, 1969/1992
2. Deklaracija o suverenosti ljudstva, 1977
Ustava ima 37. členov. Sloni na nacionalnem komiteju. Ima preambulo. Vsak
lojalni
državljan in pravico do blagostanja in prosperitete, arabska enotnost od zaliva
do
oceana (Atlantika). Suverenost ima ljudstvo. Cilje je celovita arabska enotnost.
So del afriškega kontinenta. Je libijska arabska republika. Državna vera je
islam. Ščiti versko svobodo v skladu z običaji. Solidarnost, družina, delo (ki je
tudi dolžnost, čast in ne samo pravica), enakost, socializem, varovanje
gospodarstva pred tujimi vplivi, državna lastnina, planiranje, vsi plemiški nazivi
so prepovedani, svoboda izražanja je omejena v javnem interesu,
izobraževanje, zdravje, obramba (ki je sveta dolžnost in častna funkcija),
nobenega davka ni mogoče uvesti brez zakona, sistem vladavina – komandni
svet, predsednik, parlament, vlada, sodstvo (neodvisni sodniki), vsak ima
dostop do sodišč. Martial law – čas izrednega stanja. Deklaracija o suverenosti
ljudstva ima preambulo. Sveti Koran je ustava socialistične republike Libije.
Državni organi so kongresi. Je še zmeraj začasno besedilo.

21. LAIČNOST DRŽAVE V USTAVNIH SISTEMIH

22. POJEM LAIČNE DRŽAVE

Laična država je tista, ki ima vero ločeno od države – cerkev ločena od države.
Nima nobenih uradnih vezi s katerimi koli religijskimi gibanji. Po tej definiciji
npr. Velika Britanija in skandinavske države niso sekularne, saj v teh državah
obstajajo uradne cerkve ( angleška cerkev in luteranske cerkve) status
luteranskih duhovnikov pa je zelo podoben statusu državnih uslužbencev.
Kljub temu omenjene države veljajo za sekularne, saj se izraz v praksi nanaša
na to, v kolikšni meri so vladajoče stranke dejansko odvisne od političnih
gibanj.

Država in verske skupnosti so ločene (7. člen Ustave RS)

23. LUSTRACIJA

V Evropi se v obdobju post-komunizma pojem uporablja za preverjanje in

umikanje oseb, ki so bile povezane s preteklim komunističnim sistemom, iz
javnega političnega življenja. Danes- Če se za nekoga naknadno ugotovi, da je
sodeloval s komunizmom, še posebej s tajno komunistično policijo, in se s tem
okoristil, se mu odvzame vse javne funkcije in pravica do nastopa v javnosti.
Prvenstveno gre za način, s katerim se take ljudi označi za nedostojne ter
neverodostojne za javno delo.
V državah bivšega Vzhodnega bloka kot so Češka, Slovaška, bivša Vzhodna
Nemčija, Poljska, Madžarska, Bolgarija, Makedonija in Albanija pojem lustracija
opisuje preverjanje državnih uradnikov in drugih javnih oseb, še posebej
politikov, na osnovi tajnih arhivov, ki opisujejo njihovo sodelovanje s
totalitarnim režimom preko tajnih služb politične policije, SDV in KOS. Zakon se
ne izvaja v vseh državah enako, niti z enako močjo. Zakon je leta 2003 sprejela
tudi Srbija, ker pa ni bil nikoli izvajan, so ga leta 2013 odpravili.

Včasih je videti režim, ki je bil nadomeščen na podlagi ustavne tranzicije, kot

nelegitimen in vsebujoč krivice. Osrednji problem, ki ga ni tako lahko rešiti s
spremenjeno interpretacijo prejšnje zakonodaje je, kako razvijati prevzem
konstitucionalizma in pravne države. Kajti omenjene pretekle krivice so bile
lahko »zakonite« na podlagi predpisov prejšnjega režima. Take izkušnje je
imela ZDA po razglasitvi neodvisnosti zaradi pristašev prejšnje ureditve in po
državljanski vojni zaradi odnosov do secesionistov (secesionizem-odcepitev,
ločitev zlasti dela države od celote).

Problem se ponovno pojavi v državah nove demokracije v devetdesetih letih.

PRIMER
- nemško zvezno ustavno sodišče - streljanje na berlinskem zidu
- madžarsko ustavno sodišče - zakon Zetenyi.
Madžarsko ustavno sodišče je lustracijski zakon Zetenyi ocenilo kot
protiustaven, iz razloga, da se je treba ravnati v skladu z novo ustavo po načelu
pravne države in zakonitosti. Nemško ustavno sodišče pa je, nasprotno potrdilo
odgovornost stražarjev, ki so streljali. Nemško ustavno sodišče je razvilo
razlago v korist prevlade načela materialne resnice nad gotovostjo prava v
danih okoliščinah. Tukaj je mogoče citirati odločbo USRS (Grgič), odločbo US
Češke o nezakonitosti komunističnega režima z dne 21/12-1993. Češka in
Nemčija sta podprli proces lustracije, da se identificira in odstrani s
pomembnih oblastvenih funkcij podpornike starega režima. Vendar lustracija
povzroča težave, težko je namreč presojati ljudi z uporabo današnjih
standardov za preteklost. Težave povzročajo tudi denacionalizacija, merila za
ugotavljanje tega, kdo je odvzel komu in potencialna bremena kompenzacije
 glede na finančno integriteto države. V Južno Afriki in Latinski Ameriki so
podobni lustracijski organi, kjer jih imenujejo komisije.

24. RAZLOŽI POJEM TRANZICIJE

Tranzicija pomeni prehod iz enega družbenega in gospodarskega sistema v

drugega. Tranzicijske države težijo k cilju pravne države zaradi varstva družbe
in človekovih pravic nasproti dominaciji države in partije ter k promociji tržne
ekonomije. Vendar so te dominantne ideje večkrat le zanikanje prejšnjega
sistema, pri čemer se ideja trga na splošno uporablja za tržno usmerjeno
preobrazbo. Odsotnost ustavne tranzicije je upoštevanja vreden dejavnik v
sedanjem pravnem in ustavnem procesu preobrazbe. Eden od glavnih
problemov novega režima je, da so bili člani politične elite in sodstvo vzgojeni v
prejšnjem režimu.
Človekove pravice so lahko dobro varovane le v demokratični pravni državi.
Tranzicija je pot do take države. Ko govorimo o tranziciji, se moramo torej
zavedati, da cilja še nismo dosegli. Prehod zahteva spremembo (modernizacijo)
zakonodaje, struktur in prakse, kar pa ni izvedljivo brez temeljite spremembe
miselnosti odločujočih.

25. TRANZICIJA

*PRAVNI ELEMENTI TRANZICIJE:

- Ustave: na prvi stopnji socialne in politične transformacije je šlo za
spremembe komunističnih držav
- Zakonodaja se še vedno pojmuje kot varstvo javnega interesa s posledico, da
so javnim oblastvenim organom dodeljene široke diskriminatorne pristojnosti
- Juridifikacija zlasti začetek dela ustavnih sodišč, uvedba sodne presoje
ustavnosti
- Aktivizem
- Politično sodstvo, preganjanje članov prejšnjega režima
- Sodna presoja in sodišča, težave pri zagonu, ker so bili sodniki vzgojeni v
prejšnjem režimu.

26. USTAVE NOVIH DEMOKRACIJ

USTAVNE UREDITVE NOVIH DEMOKRACIJ

Gre za dogajanje ustavnih sprememb po letu 1990 v Evropi. Države vzhodne

Evrope, ki so v 90. letih dobile nove ustave in se osamosvojile večinoma od SZ
ali Jugoslavije (se rešile socializma/komunizma). Poljska, Romunija, Litvija,
Latvija, Estonija, Madžarska, Češka, Slovaška, Albanija, Hrvaška, Slovenija.
Uvedle so sodno presojo ustavnosti, ki je prej ni bilo (razen v Jugoslaviji).
Uvedle so tudi delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno, medtem, ko
so imele prej enotno oblast. Prevzele so evropski model, razen Estonije, ki ima
ameriškega. Ta proces je povezan z njihovo osamosvojitvijo. Inkorporirale so
idejo o človekovih pravicah, ki jih v načelu država ne more preklicati, lahko pa
jih omeji ali razširi iz praktičnih razlogov.
Po letu 1990 je bilo v Evropi najbistvenejše dogajanje prevzem demokratičnega
sistema s strani socialističnih in komunističnih držav. Pomemben proces pri
tem je lustracija – odstranitev starega, nedemokratičnega sistema

Glavne značilnosti ustavnih ureditev novih demokracij so prevlada izvršilne

oblasti in pravice tretje generacije npr. varstvo okolja
27. ARMENSKA ZGODOVINA USTAVNEGA REFERENDUMA (Kanoni iz Aghvena, 5.
stol. N. š.)

Armenija ima zelo bogato zgodovino, ki sega že v 6. stoletje, v 3. stoletju že

imajo
svojo pisavo, vera je krščanstvo. Preambula se začne z »mi armensko
ljudstvo«,
armenski državni simboli (gora Ararat nad Erevanom, ki je v Turčiji in jo lahko
le
gledajo od daleč). Blaginja, harmonija domovine tudi za bodoče generacije,
univerzalne vrednote, suverena demokratična država; supremacija prava =
ustava je na samem vrhu, vsi zakoni morajo biti v skladu z ustavo; pravica do
zasebne lastnine, zunanja politika, varstvo okolja, varstvo kulturne dediščine,
uradni
jezik je armenščina. Grb vključuje goro Ararat. Pravice in svoboščine,
predsednik
države je na 1. mestu, nato sledi izvršilna oblast, zakonodajna oblast,
pravosodna
oblast, Ustavno sodišče – ustavni sodniki so imenovani dosmrtno – t.j.
posebnost.
Ustavno sodišče se ne ukvarja s pravicami državljanov, nimajo ustavne
pritožbe; je
bolj posvetovalni organ, ki se ukvarja bolj z akademskimi pravicami.

Bil je v Armeniji. V gorskem Karabaku – tudi nepriznana država. Prva ustava v

5. stoletju pr.n.št. Tekst je bil dan v vid vsem prebivalcem.

28. PREPOVED SUŽENJSTVA V USTAVAH (13. amandma k ameriški ustavi –

Lincolnov amandma, preambule in posebne določbe predvsem v ustavah
afriških držav…)
29. PREPOVED SUŽENJSTVA KOT USTAVNA KATEGORIJA
Po večletnih protestih so nasprotniki suženjstva 1807 dosegli, da je Velika
Britanija prepovedala trgovino z sužnji iz Afrike. Zakon iz leta 1811 pa je za
kršilce zakona predpisal visoke kazni, kljub temu je suženjstvo nasploh
prepovedala šele leta 1833. Trgovina se je sicer nadaljevala še leta po
prepovedi z ladjami, ki so plule pod tujimi zastavami. Sužnji so se začeli upirati,
človekove pravice so počasi, a vztrajno začele prodirati v vse sfere človeškega
življenja in ena za drugo so suženjstvo prepovedale, obsodile in ukinile vse
svetovne države. Na severu ZDA so trgovino s sužnji prepovedali leta 1808,
sledile so še Nizozemska, ki je suženjstvo prepovedala leta 1814, ter španija in
Portugalska.

13. amandma k ameriški ustavi – Lincolnov amandma

Med vojno Lincoln odpravil suženjstvo
Leta 1861 se je začela ameriška državljanska vojna, kjer sta se spopadla Sever
in Jug. Leta 1863 je takratni predsednik Abraham Lincoln podpisal odpravo
suženjstva in osvobodil vse afriške sužnje, leta 1865 pa so kot zadnjo državo
suženjstva osvobodili še zvezno državo Teksas. Takrat se je končala
državljanska vojna, Abrahama Lincolna so umorili, a so odpravo suženjstva
vključili kot 13. amandma k ameriški ustavi. Tri leta pozneje je 14. amandma k
ameriški ustavi vsem Afroameričanom zagotovil ameriško državljanstvo, leta
1870 pa so temnopolti moški dobili volilno pravico.
30. PRIMER NAJSTAREJŠE USTAVE

Ideja konstitucionalizma je starejša kakor obstoj pisanih ustav, ki imajo poreklo

že v starem atenskem pravu. Vse do ameriške ustave nihče ni oblikoval ustave
le v enem dokumentu kot simbola varstva individualne svobode ali izraza
suverenosti ljudstva (ZDA: »We the people«). Prve pisane ustave so izrazile dve
vplivni politični teoriji: socialno pogodbo in naravno pravo.
Ustavna analogija se začne z naslednjimi ustavami:
● temeljne listine Connecticuta 1638-1639 (v uporabi do 1818
● virginijska ustava iz l. 1776 (temelji na ideji Lockeana, naravne pravice, prva
vključi deklaracijo človekovih pravic)
● pennsylvanijska ustava iz l. 1776 (avtor Benjamin Franklin)
● ustava Massachusettsa 1780 (avtor John Adams)
● ustava ZDA 1787 (svojo ustavo propagirajo kot prvo na svetu)
● poljska ustava 1791
● prva francoska ustava1791(vključijo deklaracijo o pravicah človeka in
državljana)
● španska ustava iz Cadiza 1812 (vpliv na poznejše latinskoameriške ustave)
● bolivijska ustava 1826 (njen avtor Simon Bolivar)
● belgijska ustava 1831
●švicarska ustava 1848 (prototip federalistične ustave)
● nemška ustava 1848 (vpliv revolucionarnih idej)
● japonska ustava 1889 (pomeni konec fevdalnega sistema)
● zadnja ruska cesarska ustava 1906 (zgodovinska napaka, zato pomembna
kot mejnik)
● kitajska ustava 1911
● mehiška ustava 1917 (pustila je velik vpliv v Latinski Ameriki)
● sovjetska leninska ustava 1918 (prvi marksistični ustavni model)
● nemška Weimarska ustava 1919 (v tem času odraz najvišje vojne stopnje
liberalnega demokratičnega mišljenja)
● estonska ustava 1920 (ena najpomembnejših demokratičnih ustav vseh
časov, vključujoč novo klasifikacijo človekovih pravic- skupinske pravice)

Ustava Združenih držav Amerike je vrhovni zakon Združenih držav. Sprejet je bil
na ustavni konvenciji v pensilvanijski Philadelphiji 17. septembra 1787 in
ratificiran na konvencijah v posameznih zveznih državah. Ustava je sprva
vsebovala sedem točk, kasneje pa je pridobila 17 amandmajev, izmed katerih jih
deset sestavlja listino Bill of Rights. Ima osrednji pomen v politični kulturi
in zakonodajnihpostopkih v Združenih državah, po nekaterih virih pa je
najstarejša veljavna državna ustava na svetu. Dokument ima skupno 4.543
besed. Ročno spisana originalna različica je shranjena v nacionalnem arhivu
v Washingtonu D.C

31. PRVI USTAVNI REFERENDUM V ZGODOVINI

Bil je v Armeniji. V gorskem Karabaku – tudi nepriznana država. Prva ustava v

5. stoletju pr.n.št. Tekst je bil dan v vid vsem prebivalcem.

32. VARSTVO NACIONALNE IN KULTURNE DEDIŠČINE V USTAVAH

Varstvo nacionalne in kulturne dediščine v ustavah ni tako izrazito v Evropi.

Bolj izrazito je v Afriki in Južni Ameriki.
 Paragvaj je edina J Ameriška država, ki ima uradni jezik domorodcev, ščiti
lastnino plemenskih skupnosti v pragozdu (edina J Ameriška država, ki ima za
uradni jezik, jezik domorodcev)

Bolivija ima ustavo, ki izhaja iz varstva naravne in kulturne dediščine. Izraža

pripadnost domovini (ustava pisana s strani prvotnih prebivalcev – plemena-
izraža pripadnost, spoštovanje..). Sprejeta je po iniciativi predsednika Maroka.
(8.člen) načela, ki izhajajo iz domorodcev. 5. člen Urani jezik države so kastijski
in vsi jeziki narodov in domorodnih ljudstev.

33. POJEM USTAVNE UREDITVE NEPRIZNANE DRŽAVE

To so države, ki jih priznava samo ena ali par držav, druge pa ne. To so:
Abhazija, J Osetija, Krim.

Abhazija - (spada pod Gruzijo, ni priznana, priznana le od Rusije)

Južna Osetija - Čeprav je po razpadu Sovjetske zveze razglasila neodvisnost in
jo izborila v vojni z Gruzijo, je uradno ne priznava nobena država članica NATA
in EU. Priznavajo jo edino Rusija, Nikaragva, Venezuela, Republika Abhazija in
Transnistrija. Gruzija Severni Osetiji odreka ozemeljsko celovitost.
Krim - Trenutno je predmet ozemeljskega spora med Ukrajino in Rusijo, ki
upravlja z njim kot enim svojih zveznih okrožij. Krim je parlamentarna republika
s svojo ustavo, ki je usklajena z ukrajinsko zakonodajo.

34. AMERIŠKA USTAVNA ZGODOVINA

Najprej so gradili na angleškem pravnem izročilu. Zadeva se je razvijala v

smislu ustavnosti sprejetja ustave. Angleško obdobje, kolonialno obdobje,
sprejemanje ustav vsake države posebej (13 držav). Konec 18. stoletja
Ameriška ustava  27 amandmajev od sprejetja ustave.

Šibkost tako zvezne kot državnih vlad je botrovala potrebi po reformaciji

sistema ter sklicu ustavne konvencije leta 1787 v Philadelphiji. Že leto pred tem
so se dobili t.i.kozmopolitanci in dorekli svojo idejo vladanja na zvezni in ne
toliko na državni ravni, a so se ob tem zavedali, da bo ustavo potrebno potrditi
s strani ljudstva, ki je zagovarjalo čim manj vladne oblasti in še slednjo do
največje mere na lokalni ravni. Ravno zato je imela kasnejša
ustava revolucionarne in konservativne elemente.
Pogovori so pokazali velik razmak med malimi in velikimi državami zveze:
slednje so podpirale virginijski načrt, ki je predvideval dvodomni parlament, v
njem pa predstavnike glede na število ljudi v posamezni državi, medtem ko so
si prve prizadevale za ustanovitev enodomnega parlamenta z enim glasom iz
vsake države. Nastali kompromis je bil dvodomni parlament, v katerega
zgornjem domu so bili deleži posameznih delegatov določeni po številu
prebivalstva, spodnji dom pa je imel deleže po želji manjših držav. Pri
razpravljanju, ali naj bodo sužnji všteti med prebivalce, so se zedinili pri ideji,
da bi vsak suženj štel tri petine svobodne osebe. Konvencija je dorekla tudi, da
bo predsednika volil kongres, ta pa bo imel pomembne moči, kot je poveljstvo
nad vojsko ter izbiranje svojega kabineta. Končni sklep je bilo tudi oblikovanje
treh vej oblasti, ki naj bi bile močne, a nikoli tiranske. Zatem se je pričela bitka
med dvema interesnima skupinama za oziroma proti ratificiranju ustave na
državnih ravneh. Na eni strani so se kozmopolitanski federalisti zavzemali za
ratifikacijo s širjenjem svojega prepričanja s pamfleti in po časopisju, tako so
do januarja 1788 do ratifikacije pripravili odbore iz Delawarea, Pensilvanije, New
Jerseya, Georgie in Connecticuta. Drugo stran pa so predstavljali
 antifederalisti, ki so bili bolj lokalnega značaja in so bili mnenja, da bo vlada
izobražencev in bogatašev vladala državi daleč od njenih ljudi, poleg tega pa
tudi, da nova ustava ne bo upoštevala listine Bill of Rights, kar bi lahko vodilo
do skrunjenja z vojno priborjenih državljanskih pravic. Pri tekmovanju za ali
proti ratifikaciji so bili izidi tesni, a je navadno po obljubi, da bo ustava
upoštevala Bill of Rights, julija 1788 tudi preostanek 11 držav ratificiral ustavno
pogodbo.

35. DEDIŠČINA AMERIŠKE USTAVE

Supremacija ustave, impeachment obtožba državnega poglavarja.

Zadeva Mercuri.
Prepoved suženjstva, sodniška plača se ne sme znižat med mandatom.

36. LINCOLNOVO NAČELO DEMOKRATIČNOSTI

Na Jugu so delovale organizacije proti temnopoltim prebivalcem. Plačal je z

življenjem, da je odpravil suženjstvo. Njegov najbolj znan izrek: Vladavina
ljudstva, za ljudstvo in s strani ljudstva

37. GESLO ALI MOTTO V USTAVAH

Uveljavilo se je v državah, ki so prevzele francoski sistem ustav. Francoska

ustava prva prinese geslo (svoboda, enakost, bratstvo). Frankofonska (enakost,
komplementarnost in solidarnost), Gabon (doječa mati), Kuba: Geslo: »želim si,
da bi ustava prispevala k dostojanstvu Kubancev«.

38. SOCIALISTIČNA USTAVA

Parlament sam skrbi za ustavnosti in zakonitost. Socialistična ustava propagira

vodstvo ene komunistične stranke (plansko gospodarstvo). Stare socialistične
ustave: Leninska in Stalinska ustava. Nova socialistična ustava: Turkmenistan,
Kuba, S Koreja, Vietnam, Laos, Libija, Indija, Portugalska.

Severna Koreja je socialistična država. Preambula nam tako pove, kdo je

gospodar v državi – kult oblasti (pokojni Kim Il Sung). Ustava je bila sprejeta
leta 2009. Nosilci oblasti so delavci, kmetje, delovni ljudje; imajo sistem
enotnosti oblasti; gospodarstvo; kultura – gre bolj za programsko ustavo, kot bi
brali neko pogodbo; ljudska obramba; pravice in dolžnosti. Moto »vsi za enega,
eden za vse« - v demokratični Koreji so pravice in dolžnosti državljanov, ki
temeljijo na kolektivističnem načelu. Državljani morajo zavestno, politično in
ideološko enotnost braniti. Parlament, ki je vrhovna ljudska skupščina je
najvišji organ zakonodajne oblasti. Lokalna samouprava; komiteji; tožilci so na
prvem mestu, nato so šele sodišča. Državni simboli so na koncu, pri nas so na
začetku.

Kuba je leta 1976 sprejela novo ustavo. Izvira iz Fidela Castra. Je ustava
socializma, čeprav se začne po ameriško »mi državljani Kube«, žrtvujejo se za
svojo svobodo(Chegevara). Leta 1868 so se ločili od Špancev, borba proti
Yanke-je – ameriškiimperizalizem. Borijo se delavci, študentje, intelektualci.
Temelji na izročilu Marksizma in Leninizma. Socialistične politične ideje Marxa,
Engelsa in Lenina. Sodelovanje z ljudmi po svetu, Latinsko Ameriko in Karibi.
Komunistična partija. Geslo: »želim si, da bi ustava prispevala k dostojanstvu
 Kubancev«. Temeljna načela: socialistična država delavcev, uradni jezik je
španščina, komunistična stranka Kube je vodilna stranka, priznavajo svobodo
religije, odnosi s tujino so zelo podrobno opisani, pravice, zakonodajna oblast
je na 1. mestu, sodišča so podrejena ljudski skupščini, v kateri ima oblast
ljudstvo.

39. ANTIVOJNI USTAVNI ČLEN

Ima ga Japonska. Ker so spustili bombo na Hirošimo in Nagasaki.

Primer je Japonska ustava ; 9. člen

Japonska s sprejetjem pogojev Potsdamske deklaracije privoli v splošno
razorožitev in popolno demilitarizacijo. To je zapisano v spornem 9. členu, ki
nima precedensa v zgodovini ustavnega prava. Nekatere države imajo ustavno
prepoved vojskovanja, a le v primeru izvajanja agresije nad drugo državo,
medtem ko je dovoljena vojna v primeru obrambe države. Japonska ustava je
naredila korak naprej, saj prepoveduje kakršno koli vojno in iz tega razloga
sploh nima klavzule o obstoju vojaških sil.
9. člen vsebuje dva odstavka: prvi izjavlja, da se japonsko ljudstvo za vedno
odpoveduje vojni kot suvereni pravici naroda, in zavrača grožnje ali uporabo
sile kot sredstvo za reševanje mednarodnih sporov. V drugem bolj spornem
odstavku pa je zapisano, da tako kopenske, morske in zračne sile , kot tudi
drugi vojni potenciali ne bodo nikoli obnovljeni.

40. PRENOS MEDNARODNIH PRAVNIH AKTOV V DOMAČE PRAVO

EKČP  podpis ratifickacijaobjava

Če je mednarodna pogodba v rangu podzakonskega akta jo ratificira vlada, če
je v rangu zakona pa jo ratificira državni zbor, objavi se v uradnem glasilu.

41. FEDERALIZEM V USTAVAH

Federacija je državna ureditev, ki združuje dve ali več enakopravnih in relativno

samostojnih državnih enot - zvezne države. Njena pravna narava je sporna, ker
ustavnopravna teorija šteje državno suverenost za nedeljivo. Federacija je v
tem smislu prehodna stopnja med konfederacijo, kjer imajo državno suverenost
države članice, in decentraliziranounitarno državo, kjer si državno suverenost
lasti Zveza, federalne enote pa imajo večjo ali manjšo stopnjo upravne, lahko pa
tudi zakonodajne avtonomije. Danes se večinoma federacijo šteje za unitarno
državo z izrazito stopnjo decentralizacije, vendar je vnaprej za razmejitev med
obema skoraj nemogoče spisati enotno formulo.
Značilnost federacije je posebna oblika zakonodajnega organa, ki je praviloma
sestavljen iz dveh enakopravnih domov, pri čemer spodnji zastopa interese
celokupnega ljudstva federacije ter je oblikovan proporcionalno, zgornji pa
interese federalnih enot in je oblikovan paritetno.

FEDERACIJE:
Ruska federacija ima 21 republik in je največja federacija. Ruska ustava iz leta
1993, je podobna sodobnim ustavam, spoštujejo se pravice, zgodovinska
enotnost, je del svetovne skupnosti. Tudi federacija ima določene pristojnosti
napram enotam. Ključno je tudi Ustavno sodišče, ki presoja tudi ustavnost in
ustave posameznih članic.
Argentina sestavljajo jo province.
 Bivša Jugoslavija
Bosna in Hercegovina ima večplastno ustavno ureditev, Daytonski dokumenti.

42. POMEN IROKEŠKE »USTAVE«

Irokezi so živeli na območju, kjer je sedaj New York, imeli so svojo ustavo, ki se
je prenašala iz roda v rod (ustavna izročila). V ameriški ustavi je tudi Irokeška
ustava. Američani so uporabili tudi Likiško ustavo in Jefferson je imel za
inspiracijo naš obred koroškega ustoličevanja kralja.

43. NASTANEK MEHIŠKE ZVEZNE USTAVE

Leta 1810 se začne boj za osvoboditev Mehike izpod španske krone. Leta 1821
razglasijo neodvisnost, leta 1824 se država preoblikuje v republiko(sprejmejo
zvezno ustavo). V naslednjih letih je sledilo več državljanskih vojn. Leta 1861 v
Mehiko poseže Napoleon III in na mesto cesarja postavi Maksimiljana I. Zaradi
pritiska ZDA se iz Mehike umakne. 1867 sprejmejo novo ustavo, uvedejo civilno
poroko in prepovejo udeležbo duhovnikov v političnem življenju (ločitev cerkve
in države). Nezadovoljstvo z nedemokratičnim režimom, ki ga je vodil Porfirio
Diaz, je leta 1910 vodilo do mehiške revolucije. Mehika dobi 1917 novo ustavo,
postane predsedniška zvezna republika. Vsaka od 31 držav in zvezno okrožje je
suvereno v notranjih zadevah in je prostovoljno združeno v federacijo. Volilno
pravico imajo vsi državljani starejši od 18 let in poročeni starejši od 16 let.
Predsednik republike je voljen za 6 let in ima en mandat, je predsednik vlade,
imenuje ministre, sodnike vrhovnih sodišč in vrhovnega tožilca. Zvezni kongres
je dvodomen (predstavniški dom in senat). Zvezne države imajo lastne ustave
in parlament, vodijo jih guvernerji, ki so voljeni za 6 let.

Jukatan  prva država z ustavo v Mehiki.

Amparo.

44. ZNAČILNOSTI USTAVNIH PREAMBUL

Preambule na splošno: Preambule so poseben uvodni del, ki se težko prevede.

Je svečani uvod v ustavo, besedni slog je tu vzvišen, včasih patetičen. V njej
piše zakaj je ta akt sprejet. Vsebina mora biti preverljiva, ni pa del ustavnih
zakonov. (Navedena je npr. zgodovina naroda.). izjemoma ji v nekaterih državah
priznavajo pravni značaj.
Skandinavske ustave nimajo preambul. Nekatere imajo daljše preambule, ki
opisujejo zgodovino, nekatere se celo sklicujejo na božje izročilo (na Boga).
Zelo dolgo preambulo ima npr. Afganistan, ki je urejena po točkah. Ekstremno
dolgo preambulo ima Bahrajn – v imenu Boga, blagoslova, oče, ki je šejk in je
vrhovni poglavar. Sklicevanje na Boga, na božje izročilo ima npr. Nemčija, ki je
leta 1949 dobila vsiljeno ustavo s strani zaveznikov (američanov). Nemčija je
federacija, ki jo sestavljajo dežele – lander, ki so se na podlagi samoodločbe
odločile za federacijo.

45. POJASNI USTAVNI PROJEKT NA KONKRETNEM PRIMERU

Ustavni projekt Tibeta, Škotska. Ustava v zametku, ki bo veljala v primeru

osamosvojitve države
46. ŠERIATSKO PRAVO

Šeriatsko pravo - Sharia: Koran, Suma, Gijas, Idžma

Islamska religija v celoti določa islamsko pravo. Islam trdi, da s 114 božjimi
razodetji, ki jih vsebuje Koran (sure - poglavja) ureja vse življenje vernikov.
Nauk o dolžnostih obsega verske in obredne predpise ter pravna in družbena
pravila. V manjšem delu so izrečena v Koranu, v večjem delu pa jih je v sistem
Šeriat razvila pravna veda. Šeriat pomeni pravo pot, ki jo je ukazal bog, oddaljiti
se od nje pa je greh. Bog je edini zakonodajalec, ki mu mora biti človek pokoren
Temeljni viri islamskega prava, ki jih priznavajo vse pravne šole, so:
Koran – sveta knjiga muslimanov ureja najpomembnejša vprašanja družinskega
in dednega prava, v obligacijskem pravu prepoveduje obresti (ribat), določa
osnovna kazniva dejanja (npr. prešuštvo) z jasnimi sankcijami in nekatere
splošne klavzule (npr. držite se pogodb). Je temelj pravnega sistema in prvi
pravni vir, na podlagi katerega se usmerjata teorija in praksa.
Suna – prerokovo izročilo o njegovem delovanju, ki je zapisano kot Haditi.
Posamezne Hadite so pozneje zbrali, vsebinsko uredili in jih povezali v zbirke
izročil, ki se še danes upoštevajo pri oblikovanju sodb. Odločilen korak pri
razširitvi pravnega temelja je bila legalizacija teh pravnih zbirk kot priznanega
pravnega vira. Suna je najprimernejši vir za zapolnjevanje vrzeli pravne
ureditve.
Gijas – analogija. Če niti Koran niti suna ne dajeta odgovora na določeno
pravno situacijo, je treba sklepati po analogiji. Sodbe po analogiji niso priznane
za enakovredne drugim virom, ker so rezultat človeškega mišljenja, ki je
zmotljivo, če pa proti sodbi po analogiji ni načelnih pomislekov, se jo prizna.
Idžma – soglasna mnenja učenih islamskih pravnikov (consensus ecclesiae).
Soglasje mora biti dokazano, v nauku in mnenju morajo soglašati vsakokratni
priznani učenjaki in strokovnjaki za fikh, ki živijo v določenem časovnem
obdobju. Idžma se nanaša na sprejemanje splošnih pravil, v čemer se razlikuje
z analogijo (gijas). Idžma pomeni nasprotje gijasa. Z idžmo se je sistemu, ki je
sam po sebi zaprt in usmerjen v preteklost, odprla možnost za nadaljnji razvoj
prava, vendar pa le-ta zaradi omejitve možnosti iniciative ni prišel do pravega
izraza. Sčasoma je idžma s svojo legalizirajočo močjo nekako prevzela funkcijo
naknadnega zakonodajalca.

Po odhodu evropskih kolonialnih sil in samostojnem oblikovanju pravnega

reda, je večina muslimanskih držav v svojo ustavo ali temeljni red zapisala
islam kot državno vero. V posameznih državah pa označujejo šeriat skoraj kot
temeljno pravo, kot pravni vir. V Egiptu je bil šeriat s spremembo ustave
označen kot pravni vir.

Najbolj pomemben vir je Koran. Če rešitve na vprašanje ni možno najti v

Koranu, je treba pogledati suno. Če tudi suna ne reši primera, je treba uporabiti
gijas in sklepati po analogiji, pri čemer se najprej izpeljuje analogija iz Korana,
šele nato iz sune. Če nič od tega ne more razrešiti primera, potem je treba
upoštevati idžmo.

Uveljavile in ohranile so se 4 pravne šole. To ni v nasprotju z islamom, po

katerem je v različnosti pogledov treba videti Alahovo milost (teološko
upravičenje):

hanafitska šola ; malikitska šola , šafiitska šola : hanbalitska šola

 Sodbe so izrečene po eni izmed teh šol, priznavajo pa jih tudi predstavniki
drugih šol.

Islamsko pravo-šeriat je načeloma obvezen samo za muslimane, saj velja

personalno načelo. Drugoverci, ki prebivajo v islamski srenji (umi) še naprej
živijo po svojih verskih pravih in jim ostanejo podvrženi, razen če temu
nasprotujejo muslimanski interesi.

Pripadniki avtohtonih verskih skupnosti imajo posebej zavarovan status in

lastno omejeno sodno pristojnost. Za ta status so morali v preteklosti plačevati
glavarino kot poseben davek. Islamsko sodišče pa je bilo pristojno v vseh
sporih med muslimani in neverniki.

Tujci so imeli posebne pravice na podlagi zaščitnih pisem islamskih vladarjev,

v t.i. Kapitulacijah pa so podrobneje zapisali pristojnosti vsakega evropskega
konzula za odločanje o sporih, ki so se tikali njegovih rojakov. V posameznih
velemestih so nastala mešana sodišča, ki so morala odločati o sporih med
muslimani in tujci po evropskem pravu.

Javni red neke države, v kateri živijo večinoma muslimani, se šteje kot pravilen,
če je v skladu z islamom. Islam je izhodišče za poenotenje prava islamskih
držav, ki se čedalje bolj združujejo in povezujejo (Arabska liga, Islamska liga).
Rastoči gospodarski pomen islamskega prostora za celotno svetovno
gospodarstvo (nafta) ni pomembno okrepil le politične zavesti, temveč tudi
kulturno in pravno zavest. Čeprav je bilo združevanje v prvi vrsti usmerjeno
politično, so iz nadaljnjih določil v zvezi s tesnejšim gospodarskim in kulturnim
sodelovanjem sledile tudi zahteve po poenotenju na pomembnih življenjskih
področjih, med drugim tudi v pravu

47. PRAVO INDIJSKE PODCELINE

To je Ameriški sistem, v osnovi so hindujske vere. Hindujsko pravo sloni na

Drahmi (če si ti pravičen, bodo tudi drugi do tebe). Hindujsko pravo je
kombinirano z ameriškim.
Dharma in hindujski nauk ne priznava niti zakonodaje niti stalne sodne prakse
kot pravnih virov. Vladar sicer lahko izdaja zakone.

posebnosti indijskega ustavnega prava

Že samo dejstvo obstoja ustavne listine razlikuje indijsko ustavno pravo od
angleškega in ga približa ustavni ureditvi ZDA. Vendar pa je med ureditvijo v
ZDA in v Indiji nekaj temeljnih razlik.

Posebnosti indijskega ustavnega prava so:

- federalnost
-obstaja 15 uradnih jezikov, ki so razvrščeni v 4 jezikovne skupine - v ZDA je le
en jezik, ki je povezovalen; v tem je Indija bolj podobna Evropi kot ZDA;
-pristojnost zveze je pravilo, pristojnost federalnih enot pa izjema - obratno kot
v ZDA;
-v sili zvezni organi lahko uporabijo težke posege za vzdrževanje miru in reda v
federalnih enotah - v ZDA tega ne poznajo;
-ustava vsebuje tudi klavzulo o začasni razveljavitvi temeljnih pravic pri
nevarnostih za varnost in red.

48. NAČELO MEDSEBOJNEGA ODPUŠČANJA

 Azija: Pravo medsebojnega odpuščanja, če storiš nekomu krivico se moraš z
njim najprej poravnati, šele nato sledi sodna pot (Havaji)

49. IDEOLOGIJA DRŽAVNEGA POGLAVARJA V USTAVAH

Ideje in cilji poglavarja so navedene v ustavah (ustavnost in prihodnost države)

Severna Koreja, Libija (Gadafi – zelena knjiga), Turkmekistan - Turkmenbaši
( Ruhmana -roza zeleno vezana), Mao Ce-tung (rdeča knjižica)

50. MODELI ZA OBLIKOVANJE USTAVNEGA BESEDILA

Poznamo več modelov:

FIZIČNI MODEL: členi so kot bloki, ki so vloženi v bokse
KONCEPTUALNI: replika originalnega ali poenostavljenega modela
NAMENSKI: pisano besedilo v istem jeziku
AMANDMAJSKI so modeli ustavnih sprememb
RIBRIČNI temeljijo na internem sistemu rubrik………

51. POMEN RUSKE CESARSKE USTAVE

Rusko cesarstvo je propadlo z Rusko revolucijo. Poraz v rusko- japonski vojni

je poleg slabih letin in industrijske krize eden izmed povodov za revolucijo leta
1905. silovite demonstracije v Petrogradu so carja prisilile, da konča vojno in
podpiše premirje.
Na »krvavo nedeljo« 1905so cesarske čete ubile množico neoboroženih
demonstrantov, ki so hoteli opozoriti na svoj beden položaj. Nemirom, ki so se
razširili po celi državi, se pridružijo mali kmetje in vojaki. Car je bil prisiljen
obljubiti več demokratičnih svoboščin, med drugim SKLIC DUME. Oktobrski
manifest pa je Rusiji prinesel ustavo. Nato je sledila vstaja v Moskvi. 1906-1917
je bilo obdobje navideznega konstitucionalizma.

52. POJEM SODNEGA AKTIVIZMA

Ofenziven sodnik s svojimi odločitvami. Pojavlja se v tranzicijskih državah

(odločba Madžarskega US  da so se upali postaviti po robu sodni oblasti).

53. POSLEDICE ARABSKE POMLADI V USTAVNIH UREDITVAH ARABSKIH DRŽAV

Največji vpliv Arabske pomladi lahko zaznamo v Maroku (2011), Jordaniji (2011)
in Tuniziji (2014). Politični veljaki so reagirali na željo prebivalstva in spremenili
ustavni sistem. Enakopravnost žensk, šeriadsko pravo ni več pravo po katerem
se ravnamo…

MAROKO: Referendum o ustavnih reformah, nova ustava vključuje pomembne

ukrepe na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin,vključno z
načelom primarnosti mednarodnega prava, ki prevlada nad nacionalnim
pravom, priznavanje državljanskih pravic žensk in enakosti spolov.
JORDANIJA: Leta 2011 po demonstracijah, na katerih je bilo pozvano k
političnim in gospodarskim reformam in odpravi korupcije, kot odgovor kralj
Abdulah ustanovi Odbor za nacionalni dialog in Kraljevi odbor za spremembo
ustave . parlament je 2011 sprejel 41 ustavnih sprememb. Reforme vključujejo
 ustanovitev ustavnega sodišča in neodvisne komisije za nadzor in upravljanje
volitev ter prepoved mučenja.
TUNIZIJA: Odstop predsednika vlade, razpustitev politične policije. Izpustijo
politične zapornike. Izvedejo volitve v ustavodajno skupščino. Sprejmejo novo
ustavo, postanejo parlamentarna republika.
EGIPT: Odstavijo predsednika in zrušijo vlado
LIBIJA: Gadafi ubit v državljanski vojni, zrušenje vlade
JEMEN: Odstavijo predsednika
KUVAJT, LIBANON, OMAN: Vladne spremembe, ki se izvajajo kot odziv na
protest

54. USTAVNA UREDITEV PALESTINE

Palestina ima svojo ustavo v obliki osnutka – začasna ustava. Projekt, ki v

praksi ni uveljavljen, ker država nima skupnega (lastnega) ozemlja. Ustava je
bila napisana leta 2003, a je ne more uveljavit, ker nima enotnega ozemlja, saj
leži na ozemlju Izraela. V ustavi navajajo, da pripadajo Arabskemu narodu, da je
državna vera Islam in glavno mesto Jeruzalem, ki je tudi glavno mesto Izraela.

55. PREDSEDNIŠKA REPUBLIKA

Za predsedniški sistem je predvsem značilno, da izvršilno vejo oblasti vodi šef

države kot individualni državni organ. Izvršilna oblast je enoglava, njen nosilec
je predsednik sam, izvaja pa jo s pomočjo obsežne državne uprave. Temeljna
značilnost tega sistema je, da šefa države izvoli ljudstvo, da ni politično
odgovoren parlamentu in da neposredno vodi izvršilno oblast, kar pomeni
predvsem državno upravo. Predsednik ima samostojen položaj nasproti
parlamentu, ki ga zato ne more zamenjati med mandatom, temveč ga lahko
samo obtoži (impeachment) in obsodi. Predsednik pa ne more razpustiti
parlamenta. V tem smislu je predsednik hkrati šef države in vrhovni šef izvršilne
oblasti, ki mu je podrejen celotni upravni aparat države. Ministri (v ZDA državni
sekretarji) so predsednikovi uslužbenci, odgovorni so samo njemu in so od
njega povsem odvisni.
Predsednik imenuje uslužbence, ki zasedajo najvišja mesta v upravi. Tako so
praviloma najvišji državni birokrati zamenjajo, ko pride na oblast novi
predsednik. Formalno so mu odgovorni vsi državni uslužbenci.
Delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno je zato v tem sistemu
postavljeno zelo jasno in dosledno. V tem sistemu je torej vzpostavljeno
približno enakomerno ravnotežje, medsebojno nadzorstvo in tudi sodelovanje
med vsemi 3 vejami oblasti. Značilni predstavnik je ustavna ureditev ZDA, kjer
je bil predsedniški sistem tudi prvič uveden z ustavo 1787.
Upravna oblast tu ne uživa statusa posebne oblasti, je le »prispevek« izvršilne
oblasti. Ustava ZDA upravi ne posveča posebnih členov, v takšnem smislu,
kakor v primeru ostalih treh vej oblasti.
Prva naloga predsednika ZDA, ko prevzame oblast je, da konstituira svojo
administracijo, torej bolj ali manj integrirano telo državnih uslužbencev, naloga
katerih je, da izvršujejo in pripravljajo zakone. Državna administracija se torej
menja po vsakih volitvah in ne predstavlja neke administrativne stabilnosti in
konstantnosti.

56. KAJ JE COMMONWEALTH?

SKUPNOST NARODOV ALI COMMONWEALTH OF NATIONS

Anglija je svojim kolonijam vladala različno, nekaterim neposredno po
guvernerju, druge so pridobile stopnjo samouprave. Najvišjo stopnjo
samouprave so uživali dominioni (Kanada, Avstralija, Južna Afrika). Imele so
samoupravo z lastnim parlamentom in njemu odgovorno vlado, lastno sodstvo,
kljub temu so morali priznati vrhovno oblast britanske krone in parlamenta.
Večina dominionov po 2. svetovni vojni sprejme svoje ustave in z tem odstrani
vrhovnost angleškega parlamenta. Z matično državo ostanejo povezani preko
Britanske skupnosti narodov, ki se je po osamosvojitvi Indije preimenovala v
Skupnost narodov, ki jih na simbolični ravni veže britanska krona. Pogoj za
članstvo v Commonwealthu je priznavanje britanske kraljice kot poglavarja
skupnosti. V nekaterih državah (Avstraliji) je kraljica še vedno simbolični
poglavar, v teh državah jo predstavlja guverner, katerega funkcije so
popolnoma odvisne od ustavne ureditve posamezne države.
Položaj monarha: je predstavnik države in naroda ter simbol Commonwealtha,
znotraj 12 držav je tudi simbolični šef države. V njegovem imenu se izvršujejo
pooblastila parlamenta, vlade in sodišč. Monarh je nedotakljiv, pravno in
politično neodgovoren, neodstavljiv, položaj je deden in dosmrten. Imenuje
veleposlanike, daje pomilostitve, vodi oborožene sile, v njegovem imenu se
sklepajo mednarodne pogodbe. Dejanska oblast je v rokah parlamenta in vlade
zato govorimo o parlamentarni monarhiji (monarh kraljuje ne pa vlada) kljub
temu brez monarhove potrditve nobena veja oblasti ne more delovati. Monarh je
nad političnimi strankami in je neodvisen od njih. Tradicionalno je na čelu
anglikanske cerkve, čeprav je ta sicer samoupravna. Država financira izvajanje
njegove funkcije (Civil List) o tem odloča parlament.
Parlament (2 domova + krona) »kraljica v parlamentu« - Queen of Parliament,
pripada mu najvišja oblast. Oba domova sta bila enakopravna, danes je
nepopolna dvodomnost, zgornji dom ima šibkejši položaj. Oba imata pravice, ki
temeljijo na običajnem pravu. Parlamentarni privilegij je varovanje pravic
Spodnjega doma, za nemoteno opravljanje dela.
zgornji dom, dom lordov, Lordska zbornica – House of Lords
Je naslednik prvih posvetovalnih skupščin, ki so jih sklicevali anglosaški kralji.
Dedni lordi – prvorojenci lordskih družin, lordi po položaju – nadškofi, škofi ;
lordi po imenovanju kraljice. Sodni lordi so imenovani za opravljanje sodne
funkcije Doma lordov, ki je najvišje sodišče, odloča samo o zelo pomembnih
zadevah.
Domu predseduje Lord kancler, odločajo kot celota.
Dom lordov sodeluje pri sprejemanju zakonov – vlaganje odložilnega veta,
nadzira delo vlade, je najvišje pritožbeno sodišče za civilne in kazenske zadeve.
Dom lordov ni reprezentativen (ne predstavlja ljudstva), članstvo bi moralo
predstavljati vsa politična stališča, zato je Blair izvedel reformo oblikovanja
doma lordov. Člani so imenovani, ne več dedni.
spodnji dom – House of Commons
Predstavniki ljudstva, sodobno demokratično telo. Parlament je izvoljen na
neposrednih tajnih volitvah (splošna in enaka volilna pravica) voli se po
sistemu relativne večine. Mandatna doba je največ 5 let. Poslanci imajo samo
poklicno poslansko imuniteto, imajo nižje plače, biti poslanec je čast. Poslanci
spodnjega doma imajo reprezentativen mandat, ne odgovarjajo volivcem in ne
morejo biti odpoklicani.
Parlament ima letna zasedanja, ki jih odpira kraljica z prestolnim govorom,
političnim programom vlade. V domu je navzočih več strank, odločilno vlogo
imata samo dve, ki se izmenjujeta na oblasti (konservativna in laburistična).
Organiziran je tudi sistem odborov. Procedura v parlamentu je urejena z zakoni,
pravili doma in parlamentarnimi precedensi. Zakone sprejema samo spodnji
dom, zgornji ima možnost odložilnega veta. Zakonodajni postopek je večfazni.
 Zakon se predstavi parlamentu, zakon se obravnava na parlamentarni seji
doma, zakon se sprejme ali zavrne.
Vlada – The Cabinet Cabinet je danes jedro vlade , ki ga sestavljajo
najpomembnejši ministri. Oblikovanje vlade poteka na način, da kraljica podeli
mandat za sestavo vlade šefu stranke, ki ima večino v parlamentu
PRAVOSODJE – SODNA VEJA OBLASTI
Anglija veliko prispeva k ustavnosti na področju sodstva. Velja načelo
neodvisnosti sodstva, Common Law – obče pravo, ni zapisano, ohranjeno
preko izrekov in v zavesti sodnikov, poenotena različica običajnega
germanskega prava, angleško pravo temelji na RP, sodniki so sodili po
Common Law ne po kraljevem pravu, s tem so se upirali kralju. Common Law
se je začel približevati Civil Law. V začetku stoletja pride do nasprotja med
sodniki, z izreki pravo postane zapisano, viri prava so sodbe sodišč, vir sojenja
pa equity, pravičnost. (precedenčno pravo). Sodstvo se v osnovi deli na civilno
in kazensko, ne poznajo upravnega niti ustavnega sodstva, odklanjajo
ustavosodno kontrolo.
Sodstvo je organizirano na več stopnjah:
* magistratna sodišča (manj pomembna kazniva dejanja; skoraj vsi kazenski
postopki se začnejo tu)
* kronska sodišča in grofijska sodišča
* višje sodišče
* pritožbeno sodišče
* Dom lordov
(najnižja so magistratna sodišča, najvišje pritožbeno sodišče tako za
kazenske kot tudi za civilne zadeve, je dom lordov)
Vodja angleškega sodstva je Lord Kancler, večinoma uporabljajo porotni
sistem, posebnost sistema so tribunali, kot posebni pravosodni organi. Višji
sodniki so imenovani na predlog Prime Ministra, nižji na predlog Lord
Kanclerja.

57. USTAVE EVROPSKIH NORDIJSKIH DRŽAV

Nordijske države (Danska, Norveška, Finska, Nizozemska) so kopirale ameriški

sistem – ameriški vpliv, imajo tudi ameriški ustavni sistem, samokontrolo
parlamenta, ki je nekaj posebnega.

PRIMER:
Norveška je kraljevina iz leta 1814 in je zelo stara, ima zgodovino in v osnovni
verziji še vedno velja. Je zelo stabilen sistem. Nima preambule, ima relativno
kratko ustavo,kopirala je Ameriko in jo prilagodila sebi. Je kraljestvo,
monarhija. Kralj ima reprezentativno funkcijo. So protestanti in v tej veri morajo
vzgajati tudi svoje otroke. Izvršilna oblast je na 1. mestu – kralj in kraljica, ki
ima enake pravice kot kralj. Kraljeva oseba je sveta. Vladavina se prenaša na
potomce, potrebna določena starost, da postaneš kralj; prisega; rezidenca.
Državni svet kateremu odgovarja kralj; pravice in dolžnosti dokaj preprosto:
davki; državna lastnina; pomilostitve izreka kralj; imenuje in razrešuje državne
uradnike; kralj podeljuje plemiške nazive; zakonodajno oblast ima dvodomni
parlament »odelsting«; država se deli na vojvodine; parlament se ukvarja s
predpisi sam, lahko pa pridobi tudi mnenje Vrhovnega sodišča, ki se sprašuje
ali je zakon skladen z ustavo; posebna sodišča za obsodbe državnih
funkcionarjev; sodna oblast; pravice t.i. sami ljudstva (manjšinske pravice –
imajo svoj jezik, kulturo); varstvo okolja; človekove pravice; državni simboli so
na koncu, spremembe in postopek spremembe ustave.
58. USTAVA KATERE DRŽAVE IMA ENEGA OD NAJOBSEŽNEJŠIH KATALOGOV
ČLOVEKOVIH PRAVIC IN PRAVNIH SREDSTEV ZA NJIHOVO VARSTVO,
NAVEDI PRIMERE

Brazilska ustava ima najbogatejši katalog človekovih pravic (amparo že v19.

stoletju). Leta 1988 dobi novo ustavo, se čuti portugalski vpliv. Preambula se
začne s »mi brazilsko ljudstvo«, demokratična država, blagostanje, enakost,
bratstvo, socialna harmonija, božje izročilo. Temeljna načela: državljanstvo,
suverenost, spoštovanje človekove osebnosti, svobodna gospodarska
pobuda,ogromno pravic: habeas corpus, habeas data, pravica do dela, stavke,
politične pravice, državljanstvo. Vsak sodnik lahko obračuna s predpisom, če ni
v skladu z ustavo. Pravosodje: federacije sodišč. Prestolnica je Brazilija, ne Rio
de Janiero.

59. EU V USTAVAH

3.a člen »Tako imenovani evropski člen slovenske ustave«

(dodan leta 2003, Ur.l. RS, št. 24/03)
Slovenija lahko z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira državni zbor z
dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, prenese izvrševanje dela
suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju
človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države,
ter vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh
vrednot.
Pred ratifikacijo mednarodne pogodbe iz prejšnjega odstavka lahko državni
zbor razpiše referendum. Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje
večina volivcev, ki so veljavno glasovali. Državni zbor je vezan na izid
referenduma. Če je bil referendum izveden, glede zakona o ratifikaciji take
mednarodne pogodbe referenduma ni dopustno razpisati.
Pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere
Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, se v Sloveniji uporabljajo
v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij.
V postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev v mednarodnih
organizacijah, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic,
vlada sproti obvešča državni zbor o predlogih takih aktov in odločitev ter o
svoji dejavnosti. Državni zbor lahko o tem sprejema stališča, vlada pa jih
upošteva pri svojem delovanju. Razmerja med državnim zborom in vlado iz tega
odstavka podrobneje ureja zakon, ki se sprejme z dvotretjinsko večino glasov
navzočih poslancev.

60. KULT OSEBNOSTI V USTAVAH

Edini pozitivni ata turk, ostali negativni. Tito je bil blag kult. Danes si ga gradi
Janša, ker si podreja ustavno sodišče
Nekdo, ki se ga slavi kot očeta naroda, s tem je začel bivši
predsednik SZ Hruščev. S.Koreja, Kuba, Vietnam, Mao Ce-tung, Turkmenistan
(Turkenbaši),prepovedan pa na
Haitiju.

61. USTAVNA UREDITEV ENKLAV

Enklava je ozemlje kake države, ki je z vseh strani obdano z ozemljem tuje

države
Ambasade so dejansko eksklave/enklave, saj se ne prištevajo k ozemlju
države »gostiteljice«, v njih pa veljajo zakoni matične države.
 Primer je Brunej z enklavo Temburong v Maleziji. Položaj Temboronga je urejen
z ustavo Bruneja.

62. POMEN STATUTOV IRSKE IN KVARNERSKEGA ZALIVA

S Irska – nikoli ni bila samostojna država, imela je kulturno tradicijo – zaradi

duhovnikov. Angleži so si Irsko podredili z ekonomsko premočjo, upore so
kmalu zatrli. Zaradi velike lakote se je veliko Ircev odselilo v ZDA, Anglija jim
takrat ni nudila nikakršne pomoči. Imeli so lastnem parlament, ki so ga ob
nekem uporu priključili k angleškemu. Med 2. svetovno vojno se Irci bojujejo za
samostojnosti, priznajo jih status dominiona. Po 2. svetovni vojni hočejo Irci
svojo državo, Angleži delno popustijo, S del priključijo Združenemu Kraljestvu.
S Irska ima veliko avtonomijo, zaradi verskih in kulturnih problemov
zamrznjena, položaj močne federalne enot. Irska je danes samostojna država, ki
je priključena EU

63. BOŽJE IZROČILO V USTAVAH

Nemčija ima v preambuli božje izročilo: Zavedajoč se svoje odgovornosti pred

Bogom in ljudmi….Bolivija Izpolnjujoč poslanstvo naših ljudi, moč naše
Pachamame in zahvaljujoč se Bogu, utemeljujemo Bolivijo.

64. FEDERALNA UREDITEV BIVŠE JUGOSLAVIJE

65. SODNA PRESOJA USTAVNOSTI V DRŽAVAH BIVŠIH JUGOSLOVANSKIH
REPUBLIKAH
Posebnost ustavna presoja, ostale države šele po letu 1990
Temeljne listine Socialistične federativne republike Jugoslavije in njene
predhodnice, Federativne ljudske republike Jugoslavije:
Ustava FLRJ 1946, Ustavni zakon FLRJ 1953, Ustava SFRJ 1963, Ustava
SFRJ 1974

Organi federacije po ustavi iz leta 1974 so bili:

Zvezna skupščina SFRJ, Zvezno predsedstvo SFRJ,Zvezni izvršni svet SFRJ,
Zvezni upravni organi in organizacije SFRJ,Zvezni sveti SFRJ, Zvezno sodišče
SFR
Zvezno javno tožilstvo SFRJ,Zvezni družbeni pravobranilec samoupravljanja
SFRJ
Ustavno sodišče SFRJ

Notranje je bila nekdanja zvezna država razdeljena na šest socialističnih

republik in dve socialistični avtonomni pokrajini. Glavno mesto celotne države
je bil Beograd.

Zadnjo Ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije je Zbor narodov

Zvezne skupščine SFRJ z ustavnim odlokom razglasil na seji 1974. Razdeljena
je bila v uvodni del s temeljnimi načeli in šest delov s skupaj 406 členi.
Ustava SFRJ iz leta 1974 je nasledila ustavo iz leta 1963, z dvema dopolnitvama
leta 1981 in 1988 pa je veljala do razpada skupne jugoslovanske države
leta 1991.

Bivši jugoslovanski sistem presoje ustavnosti pred 1963 je temeljil na presoji

ustavnosti in zakonitosti predpisov po načelu samokontrole v okviru
parlamentarnega sistema. V praksi ti zakonodajni in izvršilni organi največkrat
niso bili sposobni presojati ustavnosti in zakonitosti objektivno in kritično, ker
so bili njihovi avtorji. Tako so zvezna ustava 1963 in ustave takratnih republik
 uvedle sodno presojo ustavnosti na zvezni ravni in na ravni republik. Slovenska
ustava iz 1963 je ustanovila prvo republiško ustavno sodišče. Bila so nove
inštitucije za varstvo ustavnosti in zakonitosti, ki v bivšem sistemu ni obstajala.
Poleg tedanjega zveznega ustavnega sodišča pristojnega za varstvo zvezne
ustavnosti so bila ustanovljena ustavna sodišča republik, za varstvo republiške
ustavnosti. Zvezno ustavno sodišče ni imelo instančne funkcije nad
republiškimi. Po letu 1974 je pristojnost ustavnih sodišč še vedno temeljila na
delitvi pristojnosti med federacijo in republikami, ter avtonomnima
pokrajinama. Pristojno je bilo za odločanje v sporih glede pristojnosti med
ustavnimi sodišči republik. Postopki so potekali na podlagi zakonov o ustavnih
sodiščih in poslovnikih.

66. NACIONALNI JEZIK NA RAVNI URADNEGA JEZIKA V USTAVNIH UREDITVAH

(Paragvaj, Fidži, Nepal, Kenija itd.)

PARAGVAJ: Uradna jezika sta španščina in gvaranščina, ki je danes eden

najbolj govorjenih avtohtonih jezikov v Južni Ameriki
FIDŽI: Uradni jeziki so angleščina, fidžijščina in hindustanščina (hindi/urdu)
NEPAL: Uradni jezik je nepalščina, ki je indoarijski jezik. Približno polovica
prebivalcev v Nepalu govori nepalščino, drugi pa ga govorijo kot drugi jezik.
Govorci nepalščine se imenujejo kašura
KENIJA: Uradna jezika sta angleščina in svahili, je jezik iz skupine bantujskih
jezikov, ki je razširjen od severne Kenije do severnega Mozambika, vključno
s Komori. Le okoli 5–10 milijonov ljudi ga govori kot svojo materinščino, vendar
je uradni/državni jezik treh držav: Tanzanije, Kenije in Demokratične republike
Kongo.
BOLIVIJA: 5. člen
Uradni jeziki države so kastiljski (španščina) in vsi jeziki narodov in
domorodnih ljudstev. V večnacionalnih vladnih organih morajo uporabljati vsaj
dva uradna jezika. Eden od njiju mora biti kastiljski, glede drugega pa se bo
odločalo ob upoštevanju uporabe, primernosti, okoliščin, potrebe in želje
prebivalstva v celoti na ustreznem ozemlju. Druge avtonomne oblasti morajo
uporabljati jezike na njihovem ozemlju in eden od njih mora biti kastiljščini.

67. VARSTVO PREBIVALCEV PRED PRETIRANIM OBDAVČEVANJEM (Majorka,

Kozaška ustava, Španska ustava-Cadiz, Shotoku itd.)

KOZAŠKA v začetku 20. stoletja je v carski Rusiji živel 12 registriranih skupin

Kozakov. Te registrirane skupnosti so imele privilegiran status, saj so bile
oproščene plačevanja davkov, v zameno pa so morali moški služiti 20 let v
Vojski carske Rusije. 5 let v posebnih enotah, preostala leta pa so bili v rezervni
sestavi.
ŠPANSKA ustava Cadit 1812, davčna reforma. Prebivalci plačujejo davke glede
na svoje prihodke
SHOTOKU ljudje plačujejo davek enkrat, v območju ne moreta biti hkrati dva
gospodarje, ki bi hkrati pobirala davke

68. DRŽAVNE MEJE V USTAVAH (Čad-km2, Libanon, Sejšeli, Južni Sudan, Haiti,
Somalija, Indonzija itd.)

Ureditev mej v ustavah ni običajna, od tega odstopajo le redke države. To so

Čad, Libanon, Sejšeli, Južni Sudan, Haiti, Somalija, Indonezija
 ČAD: 2. Člen ustave določa območje Čada na (1 284 000) km2
LIBANON: 1. Člen ustave opredeljuje meje na severu, jugu, vzhodu in zahodu

69. USTAVA INDONEZIJE

Po ureditvi je predsedniška ustavna republika. Je soustanoviteljica Zveze držav

Jugovzhodne Azije in članica skupine G20 . Indonezija ima nizozemski sistem,
nima ustavno sodne presoje. Ustava Indonezije je bila napisana leta 1945, ko je
Indonezija prišla izpod oblasti Japoncev v II svetovni vojni. Odpravljena je bila z
zvezno ustavo iz leta 1949 in z začasno ustavo iz leta 1950, vendar obnovljena
leta 1959. Ustava predvideva omejeno ločitev izvršilne, zakonodajne in
pravosodne veje oblasti. Vladni sistem je opisan kot predsedniški s
parlamentarnimi lastnostmi

70. NAMEN IN RAZVOJ PRIMERJALNEGA USTAVNEGA PRAVA

V novejšem času se uporablja pojem primerjalno ustavno pravo z namenom

opredelitve primerjalnega študija na področju ustavnega prava. Nekateri
predlagajo, da bi uporabo primerjalne podlage znanja ustavnega prava v
različnih sistemih raje poimenovali ustavna primerjava. Primerjalno ustavno
pravo je znanstvena pravna panoga, katere namen je klasifikacija sistemov v
svetu v nekaj velikih družin. Namen primerjalnega ustavnega prava je:
promocija znanstvenega znanja, izboljšanje zakonodaje, pomoč pri sodni
interpretaciji, razvoj mednarodnega in supranacionalnega prava, razumevanje
in promocija varstva človekovih pravic.
Primerjalni študij ustavnega prava je postal zanimiv zlasti po drugi svetovni
vojni. Omogoča pomemben vpogled v izkušnje drugih demokracij, vključno z
nezahodno kulturo. V pomoč je lahko v prizadevanjih za javno dobro in pravo
politično ureditev. Gre za iskanje načel pravičnosti in politične zaveze, ki
presega kulturne nazore in konvencije določene politične skupnosti in za
odkrivanje vzrokov za podobnosti in razlike v ustavnih ureditvah. Primerjalna
perspektiva lahko obogati študij primerjalne politike in študij domačega
ustavnega prava. Pri opazovanju ustavnih institutov z vidika tuje ustavo sodne
prakse lahko spoznavamo vire tradicij, vpogledov in vrednot, ki prevevajo
domači pravni red

71. BISTVENE ZNAČILNOSTI POSAMEZNIH USTAVNIH SISTEMOV:

Maroko
je muslimanska suverena država; uradni jezik je arabščina; so pripadniki
posebne Arabske zveze; uresničuje cilje afriške unije. V preambuli, ki je
kratka,precej kopirana po francoski ustavi. Je socialna monarhija; ima
večstrankarski sistem; zakon nima retroaktivne veljavnosti; islam je državna
vera, ki zagotavlja izražanje verskih čustev. Moto »Bog, domovina in kralj.«Po
arabski pomladi- Moški in ženske uživajo enake politične pravice; pravica do
stavke; zasebna lastnina; dolžnosti: obramba,davki in solidarnost; izvršilna
oblast je na 1. mestu – kralj; dedovanje plemiškega statusa; kralj podpisuje in
ratificira pogodbe; predseduje Sodnemu svetu; promovira nacio; zakonodajna
oblast; ustavno sodišče oz. svet je pristojno za volilne spore; pred razglasitvijo
je treba zakon oceniti (pri nas ne moreš napasti osnutka zakona, lahko šele
potem, ko je že sprejet); neodvisnost pravosodja; sodniki imajo trajni mandat;
sodbe se sprejemajo v imenu kralja; vrhovno sodišče.
Sistem sodne presoje ustavnosti: Francoski model. Presoja je predvsem
preventivna, posvetovalna
Jordanija
Leta 2011 po demonstracijah, na katerih je bilo pozvano k političnim in
gospodarskim reformam in odpravi korupcije, kot odgovor kralj Abdulah
ustanovi Odbor za nacionalni dialog in Kraljevi odbor za spremembo ustave.
Parlament je 2011 sprejel 41 ustavnih sprememb. Reforme vključujejo
ustanovitev ustavnega sodišča in neodvisne komisije za nadzor in upravljanje
volitev ter prepoved mučenja. – moderniziran ustavni model

Tunizija
Arabska pomlad - Odstop predsednika vlade, razpustitev politične policije.
Izpustijo politične zapornike. Izvedejo volitve v ustavodajno skupščino.
Sprejmejo novo ustavo, postanejo parlamentarna republika.

Bolivija
Bolivijska ustava nastane že v 19. stoletju, nova 2009. Ustava izhaja iz varstva
naravne in kulturne dediščine. Izraža pripadnost domovini (ustava pisana s
strani prvotnih prebivalcev – plemena- izraža pripadnost, spoštovanje..).
Sprejeta je po iniciativi predsednika Maroka. (8.člen) načela, ki izhajajo iz
domorodcev. 5. člen Uradni jezik države so kastijski in vsi jeziki narodov in
domorodnih ljudstev. V preambuli na poetičen način opišejo svojo Bolivijo:
gore Andi (nad 4000m letališče La Pas), jezera, Amazonija – pragozd, sv. mati
zemlja, niso več kolonija, so postali republika, predsednik je Morales,
enakopravnost žensk in moških, ki sprejme to ustavo, oblast izvira iz ljudstva,
enotnost in integriteta držav. Sistem sodne presoje ustavnosti je Ameriški –
judical review, ustavne zadeve presojajo vsa sodišča splošne pristojnosti, v
rednem postopku incidenter. Odločitve učinkujejo praviloma inter partes.
Odločitev sodišča o neustavnosti je retroaktivna – ex tunc

Paragvaj
Španci so se spoprijateljili s prebivalci, kasneje so postavili neodvisni od
Španije in 1967 je bila sprejeta ustava. Imel je tudi eno obliko diktature, leta
1992 je bila reforma, modernizirali so državo, ki živi še danes od trgovine. V
preambuli, ki se začne z »mi ljudstvo Paragvaja« se sklicuje na božje izročilo,
imajo katoliško vero – vpliv Špancev – jezuitov (misijoni), ki so izobraževali
praprebivalce – Indijance, pripadnike plemen. Gvarani je uradni jezik. (edina J
Ameriška država, ki ima za uradni jezik, jezik domorodcev), ščiti lastnino
plemenskih skupnosti v pragozdu
Temeljna načela, volilna pravica, delitev oblasti na zakonodajno, izvršno;
varstvo okolja, materialno procesno kazenskopravo, veliko pravic (tudi pravice
starejših oseb), etnične skupine, identiteta, plemenske skupnosti in njihova
plemenska lastnina, pouk v domačem jeziku(gvarani), imajo dva uradna jezika:
gvarani in španski jezik. Dolžnosti, Vrhovno sodišče, ki ima obe pristojnosti,
habeas corpus – splošna pravica varstva človeka; amparo – vsakdo ga lahko
vloži (izhaja iz Mehike), habeas data – varstvo osebnih podatkov, mednarodne
pogodbe, državljanstvo, občine, oborožene sile, ekonomija, finance. Ima
relativno zelo dolgo ustavo, 291 členov. To je značilno za države latinske
Amerike.
Sistem sodne presoje ustavnosti: Avstrijski kontinentalni – constitutional
review. V tem modelu stavne zadeve presojajo posebna ustavne sodišča s
posebej kvalificiranimi sodniki. Odločitve imajo praviloma učinek erga omnes.
Organ presoje je Vrhovno sodišče oz. njen posebni oddelek

Nemčija
Ima relativno kratko ustavo, je poenostavljena in ima malo ameriškega vpliva.
(vsiljena ustava) ima evropski Avstrijsko- nemški sistem. Ustava se sklicuje na
božje izročilo, prevladuje protestantska vera. V preambuli so naštete federalne
strukture, samoodločba, človekove pravice, vse pravice pa niso varovane s
pravnimi sredstvi; parlament, predsednik republike,ureditev odnosov z
deželami.

Savdova Arabija
islamska absolutistična monarhija, avtokratska država, islam, velja Šeriadsko
pravo

Turčija
Spremenjena pred nekaj leti, najbolj svež dokument je iz leta 2010. Je pod
pritiskom EU zaradi vstopanja in bi spremenili ustavo oz. sprejeli Turške
ustavne amandmaje; moški in ženske imajo enake pravice, prepovedana
uporaba rut (burk) na univerzah; pravice otroka; parlament, izvršilna oblast,
pravosodje – Ustavno sodišče so umestili pod pravosodje. Uvedli so ustavno
pritožbo (Up) in pobudo (U); samo 13. čl. EKČP je v igri pri uporabi Up-
jev(nespoštovanje ČP) Sistem sodne presoje ustavnosti: Avstrijski
kontinentalni – constitutional review. V tem modelu stavne zadeve presojajo
posebna ustavne sodišča s posebej kvalificiranimi sodniki. Odločitve imajo
praviloma učinek erga omnes. Organ presoje je Ustavno sodišče

Kuba
je leta 1976 sprejela novo ustavo. Izvira iz Fidela Castra. Je ustava socializma,
čeprav se začne po ameriško »mi državljani Kube«, žrtvujejo se za svojo
svobodo(Chegevara). Leta 1868 so se ločili od Špancev, borba proti Yanke-je –
ameriški imperizalizem. Borijo se delavci, študentje, intelektualci. Temelji na
izročilu Marksizma in Leninizma. Socialistične politične ideje Marxa, Engelsa in
Lenina. Sodelovanje z ljudmi po svetu, Latinsko Ameriko in Karibi.
Komunistična partija. Geslo: »želim si, da bi ustava prispevala k dostojanstvu
Kubancev«. Temeljna načela: socialistična država delavcev, uradni jezik je
španščina, komunistična stranka Kube je vodilna stranka, priznavajo svobodo
religije, odnosi s tujino so zelo podrobno opisani, pravice, zakonodajna oblast
je na 1. mestu, sodišča so podrejena ljudski skupščini, v kateri ima oblast
ljudstvo.

Indija
hindujsko pravo kombinirano z angleškim, socializem v ustavi, najdaljša
ustava, pravica do dobrega spanja (hinduizem, socializem v ustavi, ekonomske
pravice)

USTAVNI RAZVOJ
Indija je rasno, nacionalno, jezikovni in versko zelo raznolika država. Življenjska
raven je na različnih stopnjah razvoja, nekateri živijo celo v praskupnostih, te
značilnosti so razlog da Indija nikoli ni bila združena pod enotno oblastjo. Indija
je bila pod nadoblastjo Anglije. Ko so si Angleži popolnoma podredili Indijo, so
Indijci ustanovili kongresno stranko, ki se je borila proti Angležem, imeli so
čedalje več izobražencev, ki so se šolali v tujini. Skoraj so postali država, imeli
so visoko stopnjo avtonomije. Predlagali so federativno ureditev, vendar do
tega ni prišlo, ker je izbruhnila 2. svetovna vojna. V tej vojni se uniči mit o
angleški nepremagljivosti, zato Indija zahteva popolno neodvisnost. 1947 se
izda zakon o neodvisnosti Indije in Pakistana. Indija sprejme ustavo, ki prične
veljati 1950. Prevzamejo parlamentarni tip demokracije po evropskem vzoru
USTAVA - je najdaljša ustava na svetu
DRŽAVNA UREDITEV
oblika državne ureditve – je kvazifederacija – federalne enote imajo šibak
položaj nasproti centralni oblasti. Imajo parlamentarni sistem, predsednik ima
veliko moč oblika vladavine – je republika, uveljavljeno je načelo delitve oblasti
PARLAMENT
je dvodomen – nepopolna dvodomnosti, spodnji dom – ljudska zbornica,
izvoljena je neposredno, je predstavnik ljudstva kot celote,zgornji dom – svet
držav, je posredno izvoljen, mandatna doba 6 let, zastopa federalne enote
VLADA
odgovorna je samo ljudski zbornici, ministri se imenujejo na predlog
mandatarja, predsednik se sam odloči, ali bo razpustil parlament
PREDSEDNIK
ima veliko moč, voli ga posebno volilno telo – sestavljeno iz članov zveznega
parlamenta in zakonodajnih teles, mandatna doba 5 let, je politično
neodgovoren ,v razmerju do parlamenta ima velika pooblastila – ima absolutni
veto, čeprav ga ne uporablja, v času izrednih razmer uredbe z zakonsko močjo
razglasi sam in suspendira lokalno oblast v državno – dejansko lahko ukine
federacijo.
SODSTVO imajo enoten sistem sodstva, najvišje je vrhovno sodišče, ki ima
pravico do ocenjevanja ustavnosti

Japonska
Shotoku ustava, Meiji ustava 1889, sodobna ustava; antivojni člen v ustavi (3.
Ustavem antivojni člen)

zgodovinsko seže do prvih stoletij našega štetja. Ni komunicirala s tujci, je bila

popolnoma zaprta do vladarske družine Meji, ki je vplivala tudi na sprejetje
ustave. Leta 1946 sprejmejo novo ustavo, ki so jo diktirala ameriške sile – t.i.
vsiljena ustava. ZDA so zahtevale, da cesarju vzamejo predznak Boga.
Preambula se začne z »mi ljudstvo«, voljeni predstavniki, Tokijski procesi po
2.sv.v., blagoslov svobode, suvereno moč ima ljudstvo, vladavina je zaupanje
ljudstva, borba proti suženjstvu, netoleranci. Izvršna oblast je na 1. mestu –
cesar, suveren predstavnik države, gre za monarhijo, dinastija. Za cesarja velja
tudi načelo pravne države, spoštovati ustavo, cesar ima predstavniško funkcijo,
imenuje predsednika vlade v soglasju s parlamentom, predsedujoči sodnik
Vrhovnega sodišča, odlikovanja, pomilostitev,ratifikacija (podobno našemu
predsedniku). Na 2. mestu je obračun z vojnimi dogodki, nato pravice in
dolžnosti državljanov, ki so omejene na vse ljudi (all the people). Parlament,
vlada, pravosodje: Vrhovno sodišče ima vrhovno oblast se ukvarja tudi s
ustavnostjo in zakonitostjo, je hkrati pristojno za ustavno sodno presojo in
pritožbene pravice. Finance, lokalna samouprava, sprememba ustave, načela
pravne države, neodtujljive pravice.

Južna Koreja
edina država, ki ima Evropski sistem v Aziji (ustavna pritožba, čisti evropski
sistem)

Južna Koreja v preambuli začne »mi korejsko ljudstvo« - vpliv Američanov,

njihovo osamosvajanje, demokracija, splošna načela, vojna, obramba,
pogodbe, tujci,funkcionarji morajo služiti ljudem in biti njim odgovorni, dobra
uprava in morajo biti politično neopredeljeni (tega mi nimamo zapisanega v
ustavi). Pravice in dolžnosti, prizadevanje za srečo, enakost pred zakonom,
osebna svoboda, lastninska pravica,volilna pravica, peticija, odgovornost
države za odškodnino, socialne pravice. Parlament je na 1. mestu –
zakonodajna oblast, izvršilna oblast – predsednik države, vlada; sodišča:
splošna, ustavno sodišče – zelo podobno našemu Ustavnem sodišču,razen da
so sodniki direktno izvoljeni od predsednika države. Konča se čl. 130, čisto na
koncu so določbe o izvedbi ustave (pri nas imamo to v ustavnem zakonu).

Severna Koreja
socializem, ideja Juche (socializem, Juche, najhujša socialistična država)
Severna Koreja je socialistična država. Preambula nam tako pove, kdo je
gospodar v državi – kult oblasti (pokojni Kim Il Sung). Ustava je bila sprejeta
leta 2009. Nosilci oblasti so delavci, kmetje, delovni ljudje; imajo sistem
enotnosti oblasti; gospodarstvo; kultura – gre bolj za programsko ustavo, kot bi
brali neko pogodbo; ljudska obramba; pravice in dolžnosti. Moto »vsi za enega,
eden za vse« - v demokratični Koreji so pravice in dolžnosti državljanov, ki
temeljijo na kolektivističnem načelu. Državljani morajo zavestno, politično in
ideološko enotnost braniti. Parlament, ki je vrhovna ljudska skupščina je
najvišji organ zakonodajne oblasti. Lokalna samouprava; komiteji; tožilci so na
prvem mestu, nato so šele sodišča. Državni simboli so na koncu, pri nas so na
začetku.

Francija
Na začetku ima moto »svoboda,enakost in bratstvo«, ki izhaja iz francoske
revolucije. Preventiva – predhodna presoja predpisov, Francoska revolucija, se
sklicuje na Francosko listino človekovih pravic. Največ prispeva k razvoju
sodobne ustave,
USTAVA: Zelo kratka in ureja samo državno ureditev, je demokratična, laična in
socialna država. Država je jasno ločena od cerkve (zakon z leta 1905). Vlogo
predsednika države je utrdila ustavna sprememba iz leta 1962, ki je zanj
določila neposredne volitve. Je toga ustava, za njeno spreminjanje je določen
sorazmerno zapleten ustavno revizijski postopek. Pravica predlagati
spremembo ustave pripada parlamentu ali predsedniku republike na predlog
prvega ministra. Pobudo da lahko vsak član parlamenta, obravnavati jo morata
oba domova ter jo izglasovati z navadno večino. Če je besedilo ustavne
spremembe sprejeto, se predloži v odločitev ljudskemu referendumu. Ustavno
revizijsko pobudo lahko uporabi tudi izvršna oblast, prvi minister predlog
predloži predsedniku, ta pa ga predloži parlamentu. Če je v parlamentu
doseženo soglasje, predsednik republike odloči, ali bo izglasovano pobudo
predložil kongresu (poseben sklic obeh domov parlamenta), ki mora predlog
sprejeti z 2/3 večino ali pa bo odločanje prepustil ljudskemu referendumu.
Ustava temelji na načelu delitve oblasti, ki je dokaj striktno izvedeno. Ustava
nima posebnega poglavja, ki bi urejal pravice in svoboščine, vendarle pa je
nekaj le teh vsebovanih v normativnem delu; ustava razglaša privrženost
francoskega ljudstva človekovim pravicam, ki sta jih razglasili Deklaracija o
pravicah človeka in državljana (1789) ter preambula ustave četrte republike
(1946). Deklaracija iz leta 1789: vidni so racionalistični naravnopravni elementi:
''ljudje se rodijo in živijo svobodni ter enaki v pravicah''. Varovanje človekovih
pravic in svoboščin je prepuščeno zakonodajalcu.
DRŽAVNA UREDITEV
Pozna načelo delitve oblasti. Organizacija državne oblasti je parlamentarno-
predsedniški sistem: na 1. mestu je predsednik na 2. vlada, na 3. parlament.
Oblika državne ureditve – je unitarna država
PREDSEDNIK
Skrbi za delovanje zakonodajne in izvršilne veje oblasti. Voljen je neposredno,
mandatna doba je 5 let, lahko je večkrat izvoljen. Predstavlja državo, je varuh
ustave, poveljuje vojski, razglaša zakone, ima suspenzivni veto in ustavno
iniciativo – lahko predlaga spremembe ustave. Odloča o uporabi referenduma,
imenuje prvega ministra, v kriznih razmerah sme razpustiti skupščino in lahko
razpusti parlament po lastni presoji – posvetovati se mora s predsednikoma
obeh zbornic. V izrednih razmerah ima možnost samostojnega sprejemanja
odločitev. Je vrhovni poveljnik vojske ter sklepa in ratificira mednarodne
pogodbe. Vada ne more predlagati zakona brez predsednikovega soglasja. Je
tudi kazensko in civilno neodgovoren
PARLAMENT je dvodomen, ureja samo tisto, kar je predpisano v ustavi.
Domova sta načeloma enakopravna. Spremembe ustave lahko sprejmeta samo
oba domova skupaj.
SODSTVO kontinentalni sistem sodstva, predsednik države je porok
neodvisnemu sodstvu. Set je razdeljen na dva dela: eden je pristojen za
sodnike, drugi za državne tožilce. Sodno funkcijo opravljajo redna ter upravna
sodišča, poleg tega pa je ustava predvidela še Visoko sodišče pravice. Redno
sodstvo sestavljajo civilna in kazenska sodišča. O najtežjih kaznivih dejanjih
odločajo porotna sodišča

Argentina
samostojnost provinc – različni ustavni sistemi, predlaga pa jo ameriški sistem
(1 provinca ima evropski, druge pa ameriški sistem); Evita Peron (samostojnost
pravic, podlaga ameriškega sistema, rimsko katoliška vera) s svojimi
provincami, ki so samostojne, je federacija; provinca Tucuman je šla po
evropskem vzorcu. Vpliv amerike in paralelno tudi elementi evropskega prava.
Nekaj otočkov je tudi z mešanimi sistemi. Sistem sodne presoje ustavnosti je
Ameriški – judical review, ustavne zadeve presojajo vsa sodišča splošne
pristojnosti, v rednem postopku incidenter. Odločitve učinkujejo praviloma
inter partes. Odločitev sodišča o neustavnosti je retroaktivna – ex tunc

Brazilija
Brazilska ustava ima najbogatejši katalog človekovih pravic (amparo že v19.
stoletju). Leta 1988 dobi novo ustavo, se čuti portugalski vpliv. Preambula se
začne s »mi brazilsko ljudstvo«, demokratična država, blagostanje, enakost,
bratstvo, socialna harmonija, božje izročilo. Temeljna načela: državljanstvo,
suverenost, spoštovanje človekove osebnosti, svobodna gospodarska
pobuda,ogromno pravic(največ pravnih sredstev za varstvo pravic): habeas
corpus, habeas data…, pravica do dela, stavke, politične pravice, državljanstvo.
Vsak sodnik lahko obračuna s predpisom, če ni v skladu z ustavo. Pravosodje:
federacije sodišč. Prestolnica je Brazilija, ne Rio de Janiero.

Velika Britanija
Je nekodificirana, nima ustave; imajo samo ustavna načela, suverenost kraljice
(zakonska, izvršilna, sodna); houseoflords – VB igra vlogo US

Škotska
če se bo osamosvojila bo imela svojo ustavo – ime že osnutek (nekodificirana
ustava, referendum še neizveden). V 18. stoletju v škotskem parlamentu
prevladujejo angleški poslanci, izposlujejo združitev z angleškim parlament.
Škotska se združi z Anglijo zaradi ekonomskih razlogov – nastane skupna
država Združeno kraljestvo. Že od nekdaj močno razvita, nacionalna zavest.
Imajo kontinentalni pravni sistem – pravna ureditev je drugačna. Angleški
parlament upošteva škotsko avtonomijo tako, da sprejema posebej prilagojene
zakone za Škotsko. Prišlo je do preporoda škotskega nacionalizma, hoteli so
nazaj svoj parlament (decentralizacija državne oblasti). Blair je izvedel
referendum za škotski parlament, ki je uspel, dobil veliko večino. Izvedli so
volitve in dobili spet svoj parlament, in formalno avtonomijo Škotske. Škotski
parlament ima veliko večjo moč kot waleški – večji proračun, večje pristojnosti
(šolstvo, zdravstvo, lokalna samouprava, promet…) škotska stopnja avtonomije
presega stopnjo avtonomije federalnih enot v nekaterih federacijah

Tibet
je uradno del Kitajske ( kitajska provinca) in živi kot država v izgnanstvu –
Dalajlama. Imajo začasno ustavo (projekt ustave) in vlado v izgnanstvu. V
preambuli poimenujejo Dalajlamo kot njegovo svetost, je verski poglavar,
on je ponudil demokratičen sistem zato, ker je hotel obdržati Tibetansko
zgodovino in vrednote. Sprejeli so Listino Tibetancev v izgnanstvu, ki je bila
sprejeta ilegalno s strani zakonodajalca in v soglasju z Dalajlamo. Ustava
opozarja na možne razlike med uradnim jezikom in prevodom. Sistem sodne
presoje ustavnosti je Ameriški – judical review, ustavne zadeve presojajo vsa
sodišča splošne pristojnosti, v rednem postopku incidenter. Odločitve
učinkujejo praviloma inter partes. Odločitev sodišča o neustavnosti je
retroaktivna – ex tunc

Palestina
Palestina ima svojo ustavo v obliki osnutka – začasna ustava. Projekt, ki v
praksi ni uveljavljen, ker država nima skupnega (lastnega) ozemlja. Ustava je
bila napisana leta 2003, a je ne more uveljavit, ker nima enotnega ozemlja, saj
leži na ozemlju Izraela. V ustavi navajajo, da pripadajo Arabskemu narodu, da je
državna vera Islam in glavno mesto Jeruzalem, ki je tudi glavno mesto Izraela.

Libija
Gadafi, začasna ustava, socialistična ustava
LIBIJSKA USTAVA
1. ustava – razglas o ustavi, 1969/1992
2. Deklaracija o suverenosti ljudstva, 1977
Ustava ima 37. členov. Sloni na nacionalnem komiteju. Ima preambulo. Vsak
lojalni
državljan in pravico do blagostanja in prosperitete, arabska enotnost od zaliva
do
oceana (Atlantika). Suverenost ima ljudstvo. Je demokratična. Cilje je
celovita arabska enotnost. So del afriškega kontinenta. Je libijska arabska
republika. Državna vera je islam. Ščiti versko svobodo v skladu z običaji.
Solidarnost, družina, delo (ki je tudi dolžnost, čast in ne samo pravica),
enakost, socializem, varovanje gospodarstva pred tujimi vplivi, državna
lastnina, planiranje, vsi plemiški nazivi so prepovedani, svoboda izražanja je
omejena v javnem interesu, izobraževanje, zdravje, obramba (ki je sveta
dolžnost in častna funkcija), nobenega davka ni mogoče uvesti brez zakona,
sistem vladavina – komandni svet, predsednik, parlament, vlada, sodstvo
(neodvisni sodniki), vsak ima dostop do sodišč. Martial law – čas izrednega
stanja. Deklaracija o suverenosti ljudstva ima preambulo. Sveti Koran je ustava
socialistične republike Libije. Državni organi so kongresi. Je še zmeraj začasno
besedilo. Je sistem brez ustavosodne presoje

Turkmenistan
predsedniška republika. Ruhnama, ideja državne poglavarja; za vozniški izpit =
potrebno znat ustavo (ideja državnega vladarja)

ZDA
nas uči neformalno demokracijo; problemi s suženjstvom – sedaj
prepoved(Lincoln); propagirajo svojo ustavo kot prvo ustavo, supremacija
ustave, Impeachment, sodniške plače, Markury proti Madison, pri ustavi so
upoštevali Litijsko in Irokeško ustavo, obred ustoličevanja Koroških vojvod.

Je prva pisana ustava v sodobni zgodovini in najstarejša veljavna ustava na

svetu.
Temelji na načelu ljudske suverenosti. Človekove pravice – niso urejene v
ustavi, saj so menili, da je to stvar vsake države posebej. Bill of Rights –
ustavno dopolnilo (prvih deset amandmajev), ki zagotavlja pravico do
veroizpovedi, tiska, združevanja, posedovanja orožja, varuje državljane pred
samovoljnimi preiskavami… Prvotno ima ustava samo 7 členov, do sedaj pa je
bilo dodanih 27 amandmajev. Utava je toga
Ustvarili so posebno obliko ustavnih dopolnil – amandmaje, niso za
spreminjanje ampak za dopolnjevanje ustave; temeljno besedilo ostaja zato
vseskozi enako; amandmaji pa lahko delno tudi vsebinsko spremenijo prvotno
besedilo (amandma XXI je v celoti odpravil amandma XVIII). Poleg formalnih
sprememb se ustava lahko spreminja tudi neformalno s sodno interpretacijo,
zlasti skozi ustavodajno presojo; razumevanje ustave se spreminja v različnih
časovnih obdobjih. Amandma – lahko ga predlaga Kongres z 2/3 večino v obeh
domovih ali pa predstavniška telesa 2/3 držav zahtevajo, da Kongres skliče
ustavodajno skupščino, ki nato predlaga spremembe ustave. Če Kongres
sprejme amandma ga mora potrditi 3/4 predstavniških teles držav. Temeljna
načela na katerih temelji ustava: načelo ljudske suverenosti, načelo zveznosti,
načelo delitve oblasti, varstvo pravic človeka in državljana. Suverenost ni
razdeljena med zvezo (federacijo) in države, temveč jo ima ljudstvo ZDA
* ustava je po lastni opredelitvi najvišjo pravni akt v državi, vsi zvezni akti
morajo biti zato v skladu z ustavo

Havaji
Pravo medsebojnega odpuščanja, najprej poravnava, šele nato gre pritožba na
sodišče

Etiopija
Federativna parlamentarna republika. Najstarejša država v Afriki, eno izmed
najstarejših cesarstev, ustava že v 1. stoletju n.š. Imajo svojo cerkev – vera je
podobna pravoslavni.

Liberija
je ena najstarejših afriških držav. Je sprejela svojo ustavo in ni bila nikoli
kolonija. Enako velja tudi za Etiopijo. Paradoks afriškega konstitucionalizma je,
da so sistemi sami sebi v nasprotju. Elita je študirala v Evropi in prenašala to
znanje na afriška tla, kar pa v praksi ne deluje preveč. Ponekod imajo še danes
plemenska sodišča. Govorimo o t.i. navideznem konstitucionalizmu.

Mehika
(Amparo postopek-JUKATAN) Federativna predsedniškarepublika
Leta 1810 se začne boj za osvoboditev Mehike izpod španske krone. Leta 1821
razglasijo neodvisnost, leta 1824 se država preoblikuje v republiko(sprejmejo
zvezno ustavo). V naslednjih letih je sledilo več državljanskih vojn. Leta 1861 v
Mehiko poseže Napoleon III in na mesto cesarja postavi Maksimiljana I. Zaradi
pritiska ZDA se iz Mehike umakne. 1867 sprejmejo novo ustavo, uvedejo civilno
poroko in prepovejo udeležbo duhovnikov v političnem življenju (ločitev cerkve
in države). Nezadovoljstvo z nedemokratičnim režimom, ki ga je vodil Porfirio
Diaz, je leta 1910 vodilo do mehiške revolucije. Mehika dobi 1917 novo ustavo,
postane predsedniška zvezna republika. Vsaka od 31 držav in zvezno okrožje je
suvereno v notranjih zadevah in je prostovoljno združeno v federacijo. Volilno
pravico imajo vsi državljani starejši od 18 let in poročeni starejši od 16 let.
Predsednik republike je voljen za 6 let in ima en mandat, je predsednik vlade,
imenuje ministre, sodnike vrhovnih sodišč in vrhovnega tožilca. Zvezni kongres
je dvodomen (predstavniški dom in senat). Zvezne države imajo lastne ustave
in parlament, vodijo jih guvernerji, ki so voljeni za 6 let. Sistem sodne presoje
ustavnosti je Ameriški – judical review, ustavne zadeve presojajo vsa sodišča
splošne pristojnosti, v rednem postopku incidenter. Odločitve učinkujejo
praviloma inter partes. Odločitev sodišča o neustavnosti je retroaktivna – ex
tunc

Armenija
vera, pisava (3. stoletje – pogruntali pisavo), ustava – sprejeta 100 let pred
Japonsko – 5. stoletje n.št.; ustavni referendum (vera, pisava, ustava)
ima zelo bogato zgodovino, ki sega že v 6. stoletje, v 3. stoletju že imajo svojo
pisavo, vera je krščanstvo. Preambula se začne z »mi armensko ljudstvo«,
armenski državni simboli (gora Ararat nad Erevanom, ki je v Turčiji in jo lahko
le gledajo od daleč cca 10 km). Blaginja, harmonija domovine tudi za bodoče
generacije, univerzalne vrednote, suverena demokratična država; supremacija
prava= ustava je na samem vrhu, vsi zakoni morajo biti v skladu z ustavo;
pravica do zasebne lastnine, zunanja politika, varstvo okolja, varstvo kulturne
dediščine, uradni jezik je armenščina. Grb vključuje goro Ararat. Pravice in
svoboščine, predsednik države je na 1. mestu, nato sledi izvršilna oblast,
zakonodajna oblast, pravosodna oblast, Ustavno sodišče – ustavni sodniki so
imenovani dosmrtno – t.j. posebnost. Ustavno sodišče se ne ukvarja s
pravicami državljanov, nimajo ustavne pritožbe; je bolj posvetovalni organ, ki
se ukvarja bolj z akademskimi pravicami
Sistem sodne presoje ustavnosti: Avstrijski kontinentalni – constitutional
review. V tem modelu stavne zadeve presojajo posebna ustavne sodišča s
posebej kvalificiranimi sodniki. Odločitve imajo praviloma učinek erga omnes.
Organ presoje je Ustavno sodišče

Hong Kong
posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske
mini košček ozemlja na Kitajskem; bila je angleška kolonija, tranzicija v smeri
socializma. Po l. 1997 je bil uveden poseben sistem presoje ustavnosti, kjer to
funkcijo izvaja parlament oz. nacionalni ljudski kongres

Gabon
''doječa mati''; sklicevanje na Francosko deklaracijo človekovih pravic
(frankofonski sistem – zahod) ima nekaj pobrano iz Francije, nekaj iz Evrope. Je
francosko govoreč, veljaki študirajo v Franciji. Francija načrtno promovira
svojo kulturo izven svoje države. V preambuli se sklicuje na francosko ustavo
in na francosko tradicijo, OZN, Afriška listina o človekovih pravicah, nacionalna
listina svoboščin; splošna načela o človekovih pravicah; republika; suverenost;
izvršilna oblast je na 1. mestu, predsednik države – napisan na kožo vladarju;
zakonodajna oblast; odnos med oblastema; pravosodna oblast; Vrhovno
sodišče ali kasacijsko sodišče; Državni svet (kot upravno sodišče pri nas);
računsko sodišče; druge oblike Vrhovnih sodišč; ustavno sodišče; razni sveti;
lokalna samouprava; posebno poglavje; kooperacija z Afriško unijo;
sprememba ustave in prehodne ter končne določbe.
Sistem sodne presoje ustavnosti: Avstrijski kontinentalni – constitutional
review. V tem modelu stavne zadeve presojajo posebna ustavne sodišča s
posebej kvalificiranimi sodniki. Odločitve imajo praviloma učinek erga omnes.
Organ presoje je Ustavno sodišče
Portugalska
socializem v ustavi; edina država v Evropi, ki ima 2 sistema v državi (evropski
in ameriški sistem) (socializem v ustavi, ima ameriški in evropski
sistem)parlamentarna demokracija. Sistem sodne presoje ustavnosti. Mešan
ameriško – kontinentalni sistem z elementi difuznega in koncentriranega
sistema. Vsa sodišča imajo pravico, da ne uporabijo zakonov, ki jih štejejo za
protiustavna (ustavno sodišče)

Estonija
Estonija  edina država, ki se je v 90. letih odločila za ameriški sistem; ostale
države so se zgledovale po nemškem in francoskem sistemu (edina v 90. Letih
se je odločila za ameriški sistem v Evropi)

Kapverdski otoki
Republika Kape Verde (ustava 1999), ravnajo se po Portugalskem pravnem
sistemu; uradni jezik portugalščina. Sistem sodne presoje ustavnosti : Mešani
ameriško – kontinentalni model z elementi difuznega in koncentriranega
sistema. Vsa sodišča v konkretni državi imajo pravico, da ne uporabijo
zakonov, ki jih štejejo za protiustavne.

Izrael
ameriški sistem, ustava nekodificirana .
je primer samostojnih ustavnih tekstov. Si zelo prizadevajo, da bi postali
Evropa. Ima nekodificirano ustavo. Poseben dokument o vladi, predsednik
države, parlament – knesset, pravosodje (Vrhovno sodišče presoja ustavno
pravna vprašanja), ozemlja (Gaza, Ramala, posamezni otočki), sporazum o Gazi
posebej; gospodarstvo, vojska; Jeruzalem je mesto z mednarodnim statusom
(npr. kot letališče s kontrolnimi točkami); računsko sodišče, svobodno
opravljanje poklica.

Nova Zelandija
nekodificirana ustava, kraljica Viktorija
ima ustavni zakon, listino človekovih pravic in sporazum za prvotne prebivalce
Maore. Ustavni zakon naj bi spremenil Novo Zelandsko ustavno ureditev. Ima
preambulo, ni uvoda, splošnih določb, začnejo kar s predsednikom države,
britanska kraljica seže še vedno do Nove Zelandije. Britanska krona je suverena
nad to državo, saj kraljica postavlja guvernerja. Listina človekovih pravic
vsebuje splošne določbe, katalog pravic, sporazum oz. pogodba je dogovor v
dobrobit lokalnim poglavarjem. Ima nekodificirano ustavo. Sistem sodne
presoje ustavnosti je Ameriški – judical review, ustavne zadeve presojajo vsa
sodišča splošne pristojnosti, v rednem postopku incidenter. Odločitve
učinkujejo praviloma inter partes. Odločitev sodišča o neustavnosti je
retroaktivna – ex tunc

Pridnjestrska republika
je odcepljena republika v okviru mednarodno priznanih meja Moldavije. Sicer
mednarodno nikjer priznana država (priznava jo samo Rusija) in kot taka de jure
del Moldavije, ima republika de facto neodvisnost in deluje kot država:
organizirana je kot predsedniška republika, upravljajo
jo vlada, parlament, oborožene sile, policija in poštni sistem. Oblasti so po
odcepitvi sprejele ustavo, zastavo,državno himno in grb. Pridnjestrska
republika v okviru Moldavije leži pretežno med
reko Dnjester in ukrajinsko mejo. Po razpadu Sovjetske zveze je republika ob
podpori Rusije razglasila neodvisnost, ki je marca 1992 vodila v pridnjestrsko
vojno z Moldavijo, naposled je bila končana z razglasitvijo premirja julija 1992.
Del dogovora je bila ustanovitev tristranske Komisije skupnega nadzora, ki
vzdržuje stabilnost v demilitariziranem tamponskem pasu v 20 krajih na obeh
bregovih reke. V kasnejšem času je veljalo neprekinjeno premirje, a je politični
položaj regije še nerešen, v praksi pa je ta neodvisna. Republika je večkrat
primerjana z drugimi območji zamrznjenega konflikta, ki so se razvila iz procesa
razpada in osamosvajanja nekdanjih sovjetskih republik: Gorski
Karabah, Abhazija in Južna Osetija.

Severni Ciper
je de facto neodvisna Republika, ki se nahaja na severu ciprskega otoka.
Severni Ciper je razglasil neodvisnost leta 1983, 9 let potem, ko je grško-
ciprsko strmoglavljenje vlade, ki je poskušalo otok priključiti Grčiji,
povzročilo turški vdor na Ciper. Diplomatsko priznanje je prejel le od Turčije, od
katere je ekonomsko, politično in vojaško odvisen. Vsa ostala mednarodna
skupnost, vključno z Združenimi narodi in Evropsko unijo, priznavajo
suverenost Republike Ciper čez ves otok.

Abhazija
Abhazija je neodvisna republika na Južnem Kavkazu, ki leži na vzhodni
obali Črnega morja. Na severu meji na Rusijo, na vzhodu pa
na Gruzijo.Mednarodno so jo priznale Rusija, Nikaragva, Venezuela, Nauru
ter de facto neodvisni republiki Južna Osetija in Transnistrija.
Evropska unija, OSCE, NATO, Združeni narodi in večina držav v svetu priznava
Abhazijo kot integralni del ozemlja države Gruzije.
Turčija je Ruski Federaciji ponudila turško priznanje neodvisnosti Republike
Abhazije v zameno za priznanje turškega dela severnega Cipra z strani Rusije.
Zunanje ministrstvo Ruske Federacije je ponudbo Turčije zavrnilo

Kirgizija
ima novo ustavo, opremljena z normami na račun varstva okolja, pravica do
vode( nova ustava z ekologijo). Kirgizistan je od leta 2003 dalje predsedniška
republika. Predsednika volijo na splošnih volitvah za 5 letno obdobje. Ima
precejšnjo oblast saj imenuje predsednika vlade, ministre in druge visoke
uradnike. Imajo enodomni parlament (Žogorku Keneš) v katerem sedi 75
poslancev, izvoljenih na volitvah za dobo 5 let. Kirgizistan je razdeljen na
sedem pokrajin (sing. oblast (область), pl. oblasttar (областтар)), ki jih
upravljajo guvernerji.

Kenija
Včasih je bila angleška kolonija, uradni francoski jezik, zaščita invalidov v
ustavi (brailova pisava)
anglofonski sistem – vzhod) ima zelo dolgo ustavo, ki ima 244 členov. V
preambuli začne z »mi kenijsko ljudstvo« (ameriški vpliv); sklicevanje na božje
izročilo (nemški vpliv); herojska borba za pravičnost; etična, verska in kulturna
raznolikost; da bi živeli v miru; varstvo okolja (t.j. značilno za moderne nove
ustave); dediščina in dobrina za bodoče generacije; blagostanje; plemenske
skupnosti; vladavina človekovih pravic; suverenost ljudstva; obramba (vsaka
oseba, ki se nahaja v Keniji – posebnost); republika; nacionalne vrednote;
lokalni jezik oz. jezik nacije je shvahili, uradni jezik pa je angleški jezik, pisani
jezik, bralna pisava slepih in slabovidnih; ni državne vere; državni prazniki;
državljanstvo; razlaga posameznih ustavnih pojmov in na koncu Bog blagoslovi
Kenijo. Sistem sodne presoje ustavnosti je Ameriški – judical review, ustavne
zadeve presojajo vsa sodišča splošne pristojnosti, v rednem postopku
incidenter. Odločitve učinkujejo praviloma inter partes. Odločitev sodišča o
neustavnosti je retroaktivna – ex tunc

Norveška
stara ustava, protestantska vera, ena najstarejših ustav v Evropi, začetel 19.
Stoletja

je kraljevina iz leta 1814 in je zelo stara, ima zgodovino in v osnovni verziji še

vedno velja. Je zelo stabilen sistem. Nima preambule, ima relativno kratko
ustavo,kopirala je Ameriko in jo prilagodila sebi. Je kraljestvo, monarhija. Kralj
ima reprezentativno funkcijo. So protestanti in v tej veri morajo vzgajati tudi
svoje otroke. Izvršilna oblast je na 1. mestu – kralj in kraljica, ki ima enake
pravice kot kralj. Kraljeva oseba je sveta. Vladavina se prenaša na potomce,
potrebna določena starost, da postaneš kralj; prisega; rezidenca. Državni svet
kateremu odgovarja kralj; pravice in dolžnosti dokaj preprosto: davki; državna
lastnina; pomilostitve izreka kralj; imenuje in razrešuje državne uradnike; kralj
podeljuje plemiške nazive; zakonodajno oblast ima dvodomni parlament
»odelsting«; država se deli na vojvodine; parlament se ukvarja s predpisi sam,
lahko pa pridobi tudi mnenje Vrhovnega sodišča, ki se sprašuje ali je zakon
skladen z ustavo; posebna sodišča za obsodbe državnih funkcionarjev; sodna
oblast; pravice t.i. sami ljudstva (manjšinske pravice –imajo svoj jezik, kulturo);
varstvo okolja; človekove pravice; državni simboli so na koncu, spremembe in
postopek spremembe ustave. Sistem sodne presoje ustavnosti je Ameriški –
judical review, ustavne zadeve presojajo vsa sodišča splošne pristojnosti, v
rednem postopku incidenter. Odločitve učinkujejo praviloma inter partes.
Odločitev sodišča o neustavnosti je retroaktivna – ex tunc

Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina ima nekodificirano ustavo, je kot nek ameriški tujek.
Daytonski dokumenti nadomestijo ustavo BiH iz prejšnjega sistema. Daytonski
sporazum je bil podpisan pod vplivom Clintona (Izetbegović, Tuđman in
Milošević) v mestu Dayton. V preambuli opisuje svobodo, enakost,
dostojanstvo. Ustava je bila določena in je kar določala, je t.i. vsiljena ustava.
Glavno mesto je Sarajevo. Ustavno sodišče sestavljajo vsi predstavniki vseh
entitet (Bošnjaki, Federalna BiH in BiH). BiH je razdeljena še na kantone –
kopirali so Švicarski sistem (nihče drug ga ni kopiral, šli so od spodaj navzgor
– iz kantonov je nastala konfederacija – pri BiH je šlo obratno – od zgoraj
navzdol – konfederacija in nato kantoni.

Slovaška
(dediščina Cirila in Metoda)
Koncu komunistične vladavine na Češkoslovaškem leta 1989, med
miroljubno »Žametno revolucijo«, je sledila ponovna delitev države, tokrat na
dve državi naslednici. Julija 1992 se je Slovaška, pod vodstvom predsednika
vlade Vladimirja Mečiarja, razglasila za neodvisno državo, kar je pomenilo, da
so njeni zakoni nadomestili dotedaj veljavne federativne. Poleti 1992 sta se
Mečiar in češki predsednik vlade Vaclav Klaus pogajala in dogovarjala o
podrobnostih glede ločitve federacije in o delitvi. Novembra je zvezni parlament
izglasoval, da se bosta uradno državi ločili 31. decembra 1992. Tako sta
republika Slovaška in republika Češka odšli vsaka svojo pot 1. januarja 1993.
Slovaška je ostala tesni sodelavec Češke, obe državi sodelujeta z Madžarsko
in Poljsko ter znotraj Višegrajske skupine. Slovaška je postala članica
zveze NATO 29. marca 2004 in Evropske unije 1. maja 2004.
 Sistem sodne presoje ustavnosti: Avstrijski kontinentalni – constitutional
review. V tem modelu stavne zadeve presojajo posebna ustavne sodišča s
posebej kvalificiranimi sodniki. Odločitve imajo praviloma učinek erga omnes.
Organ presoje je Ustavno sodišče

Češka
Je edina država, ki so se oblikovale v 90. letih, ki nima v svoji ustavi pravic –
imajo posebne listine. Sistem sodne presoje ustavnosti: Avstrijski kontinentalni
– constitutional review. V tem modelu stavne zadeve presojajo posebna
ustavne sodišča s posebej kvalificiranimi sodniki. Odločitve imajo praviloma
učinek erga omnes. Organ presoje je Ustavno sodišče

Vietnam
Socialistična republika Vietnam. Sistem sodne presoje ustavnosti ureja
parjament, državni svet

Status Krima
Trenutno je predmet ozemeljskega spora med Ukrajino in Rusijo, ki upravlja z njim kot
enim svojih zveznih okrožij. Krim je parlamentarna republika s svojo ustavo, ki
je usklajena z ukrajinsko zakonodajo.

Črna Gora
Po razpadu Jugoslavije se poveže z Srbijo

Sistem sodne presoje ustavnosti: Avstrijski kontinentalni – constitutional review. V

tem modelu stavne zadeve presojajo posebna ustavne sodišča s posebej
kvalificiranimi sodniki. Odločitve imajo praviloma učinek erga omnes. Organ
presoje je Ustavno sodišče

Haiti
Sistem sodne presoje ustavnosti je Ameriški – judical review, ustavne zadeve
presojajo vsa sodišča splošne pristojnosti, v rednem postopku incidenter.
Odločitve učinkujejo praviloma inter partes. Odločitev sodišča o neustavnosti
je retroaktivna – ex tunc

Madžarska (nova ustava)

Sistem sodne presoje ustavnosti: Avstrijski kontinentalni – constitutional review. V
tem modelu stavne zadeve presojajo posebna ustavne sodišča s posebej
kvalificiranimi sodniki. Odločitve imajo praviloma učinek erga omnes. Organ
presoje je Ustavno sodišče

Ustavna ureditev islamske države (IS)

Islamska država Iraka in Levanta (IS, ISIS ali ISIL) je džihadistična vojaška skupina
v Iraku in Siriji, ki želi ustvariti islamsko državo (kalifat), v katerem bi
vladalo šeriatsko pravo in vahabistična verzija islama. Skupina je razglasila
versko avtoriteto nad vsemi muslimani sveta, v svoj kalifat pa hočejo vključiti
Sirijo, Jordanijo, Izrael, Palestino, Libanon, Ciper in del južne Turčije.
Prvi zametki ISIS so nastali leta 1999, ko je Abu Musab al-Zarqawi pod
organizacijo Jama'at al-Tawhid wal-Jihad, ki je leta 2004 postala Al Kaida v
Iraku (AQI). Skupina se je borila proti ameriški okupaciji, januarja 2006 pa je
skupaj s sunitskimi uporniškimi skupinami ustanovila odbor mudžahidov. Ta je
oktobra istega leta postala Islamska država Irak (ISI), ki se je razširila v večje
število iraških mest. Leta 2008 so se jim uprli sunitski Iračani in druge
 uporniške skupine, zato je ISI do aprila2013 relativno mirovala. Takrat so svoje
ime spremenili v Islamsko državo Iraka in Levanta (ISIL), na čelo organizacije pa
je stopil Abu Bakr al-Baghdadi. V Iraku je dobil močno podporo s strani sunitov,
saj jih je po njihovem mnenju nova iraška vlada diskriminirala. Ko se je ISIL
priključil sirijski državljanski vojni, se je njihova prisotnost okrepila v mnogih
mestih, junija 2014 pa so imeli vsaj 4.000 bojevnikov.[5] Napadali so vladne in
vojaške tarče in ubili na tisoče ljudi. Avgusta 2014 je Sirijski observatorij za
človekove pravice ugotovil, da je v Siriji do 50 tisoč, v Iraku pa okrog 30 tisoč
bojevnikov.[6] CIA je, po drugi strani, septembra 2014 ocenila, da je v obeh
državah največ 31.500 bojevnikov.[7]
ISIL je imela tesne vezi z Al Kaido dokler ni po osmih mesecih notranjih bojev
februarja 2014 Al Kaida prekinila vse vezi z organizacijo, češ, da so pretirano
brutalni in neobvladljivi.[8] ISIL je 29. junija 2014 razglasila kalifat, Abu Bakr al-
Baghdadi pa je bil imenovan za kalifa. Skupina se je preimenovala v Islamsko
državo.[9]

2014 se je ISIL preimenovala v Islamsko državo (IS) in območje pod svojim

nadzorom razglasila za nov kalifat, al-Baghdadija pa razglasila za svojega kalifa.
Vmes so se organizaciji pridružili mnogi zmernejši uporniki, avgusta 2014 pa je
poveljnik kalifata oznanil, da vzhodno od Sirije ni več Sirijske osvobodilne
vojske, saj naj bi se vsi člani pridružili Islamski državi.

Ustavni položaj Nahičevana

Nahičevan, uradno Nahičevanska avtonomna
republika (azerbajdžansko Naxçıvan Muxtar Respublikası), je 5500 km²
velikaazerbajdžanska eksklava, vpeta med Armenijo na severu, Iran na jugu
in Turčijo na zahodu. Glavno prebivalstvo so Azerbajdžanci. Upravno spada k
Azerbajdžanu, vendar nima neposredne povezave z matično državo. Upravno
središče je mesto Nahičevan.

Luganska Ljudska Republika

Donjecka Ljudska Republika obe nepriznani

Enklave
Enklava je ozemlje kake države, ki je z vseh strani obdano z ozemljem tuje
države
Ambasade so dejansko eksklave/enklave, saj se ne prištevajo k ozemlju
države »gostiteljice«, v njih pa veljajo zakoni matične države.
Primer je Brunej z enklavo Temburong v Maleziji. Položaj Temboronga je urejen
z ustavo Bruneja.
San Marino- državo v celoti obkroža Italija. Sedanja ustavna ureditevSan Marina je bila
oblikovana in se do danes ni bistveno spremenila. San Marino je sicer ena redkih
držav, ki nimajo prave ustave v formalnem smislu.
Zakonodajno moč ima Veliki splošni svet, ki ga sestavlja 60 članov. Od leta so voljeni
na neposrednih vsakih 5 let. Svetniki izmed sebe za pol leta izvolijo dva kapitana -
regenta, ki sta šefa države. Umeščena sta med zasedanjem Arenge, nekdanje
skupščine družinskih poglavarjev, danes pa vseh volilcev, ki pa je predvsem turistična
zanimivost in nima posebne moči, čeprav lahko na Arengi državljani zastavljajo
vprašanja Velikemu splošnemu svetu.
V San Marinu so zelo ponosni na svojo demokratično tradicijo. Državljanom, ki bivajo
v tujini, se iz proračunapovrne tri četrtine potnih stroškov za vrnitev v domovino ob
volitvah. To ugodnost menda izkoristi približno polovica državljanov, ki biva na tujem.
Izvršilno oblast ima Državni kongres, ki ga sestavljajo trije državni tajniki in sedem
kongresnikov na čelu različnih ministrstev Posebnost San Marina je, ki izhaja iz
zgodovinskih razlogov, je da sodno oblast - razen v preprostih civilnih pravdah do
vrednosti 20.000 evrov - izvajajoki niso državljani San Marina.
Lokalno samoupravo ima devet naselij (castelli / it.: gradovi). Vsako naselje upravljata
kapitan naselja in pomožni odbor.
San Marino ima diplomatske odnose z več kot 70 državami in je član številnih
mednarodnih organizacij, vključno z Organizacijo združenih narodov UNESCO in
Svetom Evrope Ni član Evropske unije vendar na podlagi posebnega sporazuma
vseeno kuje svojo različico evrskih kovancev ki so zaradi zelo majhne naklade med
numizmatiki zelo iskani.
Zaradi velike odvisnosti od Italije je vlada San Marina z Italijo sklenila več sto
meddržavnih sporazumov ki določajo sodelovanje ali usklajevanje na različnih
področjih. Ne glede na to San Marino rad poudarja svojo neodvisnost kadarkoli je to
mogoče.

 Temburong - brunejska pokrajina, ni povezana z večjim zahodnim delom države in je

torej eksklava Bruneja. Pokrajina je, kot vsa država, obalna enklava v Maleziji

 Vatikan <- mestno državo v celoti obdaja Italija Papež je poleg funkcij v katoliški
cerkvi tudi posvetni suveren Vatikanskega mesta. Njegov položaj je položaj
absolutnega monarha Ne glede na to dejansko posvetno oblast izvajajo še nekateri
drugi organi, ki pa jih imenuje papež in jih lahko kadarkoli odpokliče. Najpomembnejši
je državni tajnik Rimske kurije, ki ima pomembna pooblastila in ga v medijih včasih
primerjajo z zunanjim ministrom. Njegov mandat je sicer vezan na vladavino
določenega papeža, vendar ga lahko novo izvoljeni papež ponovno imenuje. Poleg
tega je pomembna tudi funkcija guvernerja (governatore) Vatikanskega mesta, ki ga -
pogojno - včasih imenujejo župan Vatikana.
V Vatikanu delujejo posebna sodišča, ki se pretežno ukvarjajo s cerkvenimi zadevami.
Pregon prekrškov in kaznivih dejanj Vatikan praviloma prepusti Italiji. Vatikansko
mesto sicer ima zapor, ki pa se ne uporablja več. Redki obsojenci se pošljejo na
prestajanje kazni v Italijo na stroške Vatikana. Če se storilec kaznivega dejanja, ki ga
je storil na ozemlju Italije, zateče v Vatikan, ga je le-ta dolžan izročiti italijanskim
oblastem, če je storjeno kaznivo dejanje kaznivo tudi po pravu, ki velja v Vatikanu.
Enako velja, če se storilec zateče v katero od stavb z zunajteritorialnim statusom.
Vatikan ima lastno policijo Corpo della Gendarmeria, ki šteje ca. 130 pripadnikov.
Poleg tega na ozemlju državice deluje še znamenita švicarska garda , ki je predvsem
papeževa telesna straža. Njeni pripadniki delujejo bolj turistična zanimivost, vendar so
odlično izurjeni v borilnih veščinah in uporabi lahkega strelnega orožja.