UVODNO TUTORSTVO

NIKA PODAKAR & OSKAR ŠKULJ

KAJ USTAVA SPLOH JE?
Ustava je pravni akt z največjo pravo veljavo.

Z ustavo morajo biti usklajeni vsi drugi pravni akti, ki

sestavljajo pravni red neke države.
FORMALNI POMEN (moč)

USTAVA ustava

MATERIALNI POMEN (vsebina) zakoni

državna ureditev + človekove pravice
N.B.: ne samo ustava, ampak tudi drugi zakoni, poslovniki, ustavni običaji
podzakonski
in sodne odločbe, katerih vsebina se dotika državne ureditve in čp akti
 V Sloveniji ustavo
spreminjamo z USTAVNIMI
KAKO V SLOVENIJI SPREMENIMO USTAVO? ZAKONI:
• oblika: zakon
Povezava besedila Predloga za začetek • vsebina: ustava
predlog sprememb 129., 130., 132. in 134. člena Ustave postopka za spremembo Ustave
sodnike naj imenuje predsednik republike na predlog sodnega sveta
• moč: ustava
+ trajni mandat šele po treh letih dela zadnja ustavna sprememba: maj 2021 – 62. a člen
Znakovni jezik in jezik gluhoslepih

I.
Vsebina
spremembe

II.
Izvedbeni del
USTAVNOREVIZIJSKI POSTOPEK V SLOVENIJI

1. PREDLOG za začetek postopka +

 Ustavnorevizijski postopek ima 3 faze odločanje ali bo predlog sploh obravnavan

 (2 obvezni fazi + 1 neobvezna faza) 2. SPREJEM AKTA O

SPREMEMBI
 Predlog za začetek postopka lahko podajo:
3. POTRDITEV SPREMEMBE
 A) 20 poslancev NA REFERENDUMU
 B) Vlada
 C) 30 000 volilcev (60 dni)

 Kdo odloči ali se bo predlog sploh obravnaval? – DZ z 2/3 večino navzočih poslancev
 Odločanje ali bomo vsebino spremembe sprejeli – DZ z 2/3 večino vseh poslancev (= 60 glasov)
 30 poslancev lahko zahteva referendum => odločitev na referendumu je sprejeta, če za spremembo glasuje večina
udeležencev, pri čemer pa se mora referenduma udeležiti večina volilcev
USTAVNO SODIŠČE

Opravilna številka bo odvisna od vrste postopka pred Ustavnim sodiščem:

 U-I - ocena ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov,
 U-II - ocena ustavnosti referendumskih vprašanj,
 P - spori glede pristojnosti (kompetenčni spor),
 Up - ustavne pritožbe,
 Op - odgovornosti nosilcev javnih funkcij,
 Ps - protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank,
 Mp - pritožbe v postopku potrditve poslanskih mandatov,
 Rm - mnenja o ustavnosti mednarodne pogodbe,
 Su - zadeve sodne uprave,
 R - razne zadeve.

Spletna stran Ustavnega sodišča: https://www.us-rs.si/


STRUKTURA ODLOČBE USTAVNEGA SODIŠČA
Obrazložitev ima 3 dele:
• A: povzetek postopka pred US
+ navedbe strank
• B: I. procesna presoja, II.
vsebinska presoja
• C: kdo je odločil, pravna
podlaga, kateri sodniki so
glasovali, morebitna ločena
mnenja

naslov akta (odločba ali sklep)

uvod (kdo, kateri postopek, kdo zastopa stranke)

izrek (pravno zavezujoč)

obrazložitev (deli A, B, C)
LOČENA MNENJA
ločena mnenja

odklonilno mnenje

pritrdilno mnenje
ZAHTEVA, POBUDA IN PRITOŽBA

 Ocena ustavnosti oz. zakonitosti predpisa – na US se vloži bodisi ZAHTEVO bodisi POBUDO
 zahteva – vložijo jo državni organi
 pobuda – jo vloži posameznik (procesna predpostavka: pravni interes)

 Ustavna pritožba – vloži jo posameznik, potem ko izčrpa vsa druga pravna sredstva

Pravni interes je podan, če predpis ali splošni akt, izdan za

izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnica oziroma
pobudnik (v nadaljnjem besedilu: pobudnik) predlaga,
 SKLEP – postopkovna odločitev (se zavrže) neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma
 ODLOČBA – vsebinska odločitev (se zavrne) v njegov pravni položaj.
 ZAHTEVA ZA PRESOJO USTAVNOSTI/ZAKONITOSTI MOŽNI PREDLAGATELJI
(OP. MANJKAJO POGOJI, PRI POSAMEZNIH PREDLAGATELJIH)

1. državni zbor,
2. tretjina poslancev državnega zbora,
privilegirani
3. državni svet,
4. vlada,
pobudniki
5. varuh človekovih pravic,
6. informacijski pooblaščenec,
7. sodišče,
8. Banka Slovenije,
9. računsko sodišče,
pol privilegirani
10. generalni državni tožilec,
11. predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti,
pobudniki
12. reprezentativno združenje samoupravnih lokalnih skupnosti,
13. reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic,
14. zagovornik načela enakosti
TEST SORAZMERNOSTI + TEST LEGITIMNOSTI

Kjučno: kolizija dveh pravic

TEST LEGITIMNOSTI: Ali ukrep zasleduje ustavno dopusten cilj?

TEST SORAZMERNOSTI:
 1. Ali je poseg primeren? (Ali ukrep lahko doseže svoj cilj?)
 2. Ali je poseg nujen? (Ali so možni drugi, manj invazivni ukrepi?)
 3. sorazmernost v ožjem smislu (tehtanje med pravicama)