USTAVNO PRAVO

Etelka.korpichorvat@gmail.com- ustavni trojček

041 640 401

 Je pravna znanost- Ustava je najvišji temeljni akt v državi

 Materialni roki- zelo pomembni
Predmet urejanja
 Ustavna pravila urejajo-
o Človekove pravice (izobrazba, lastnina, svoboda, do življenja),
o Organizacijo državne oblasti (državni organi- Parlament(državni zbor), Policija, varuh
človekovih pravic, vlada, računsko sodišče, ustavno sodišče, ministerstvo, upravne
enote…
o Bistvene prvine pravnega sistema (načela)
o Odnose med državo in nedržavnimi političnimi subjekti (civilna združenja)

Metode ustavnega prava

 So enake kot za druge pravne znanosti:
o Dogmatična metoda – pravno pravilo
o Aksiološka metoda- metoda vrednotenja v pravu (katera dejstva so pravno relevantna, kako
jih povezati s pravnim pravilom)
o Sociološka metoda- kaj je treba pravno urediti, razumevanje in uporabljanje pravnih aktov,
sodna praksa
o Zgodovisnkopravna metoda (pravna zgodovina, pravo raziskuje razvojno in vzorčno)
o Primerjalnopravna metoda, (primerja različne pravne rede)

Ustavno pravo
Ustavno pravo,(konec 18. st. FRA) temelji na načelu ljudske suverenosti, ljudstvo oblikuje in
organizira državno oblast, predpisuje pristojnost državnim organom, vloga države je varstvo pravic in
svoboščin državljanov, ustava je najpomembnejši pravni akt.

Obsega celoten pravni sistem v državi. Ureja najpomembnejše odnose, razmerja med državo in
državljani, delovanje države, norme drugih pravnih panog; Upravnega, kazenskega, civilnega,
delovnega, mednarodnega prava.

Državno pravo
Državno pravo (Nemčija, absolutistična oblast, načelo državne suverenosti, državljani so nosilci in
izvrševalci pooblastil, ki jih dobijo od države)

Viri ustavnega prava

SO pravni akti, ki vsebujejo norme ustavnega pomena, ki urejajo pravila družbenega sožitja in
delovanje države.

Pisni vir: Ustava, Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RS, ustavni zakoni, pravni
red EU, Zakoni, Poslovniki, Podzakonski predpisi.

V EU je namesto ustave sklenjena pogodba med članicami.

Nastanek in razvoj ustavnosti
 Pravna pravila ustavnosti, ki so urejala organizacijo države in družbe so nastajala že v antiki
(Platon Aristotel)
 Rimskem imperiju, edikti- ki so urejali ekonomska in politična vprašanja

PRVI ZAMETKI USTAVNOSTI; Magna carta Libertatum (velika listina svoboščin) (1215. leta- Kralj
Ivan brez se je moral odreči svoboščin)

 Ameriška zvezna ustava 18. st. – Prva v formalnem pomenu na svetu

 Francija- Deklaracija o pravicah človeka in državljana 18. st.- Prva v formalnem pomenu
v Evropi
 Švicarska ustava- prva ustava zvezne države v Evropi 19. st.

PO PRVI SV. VOJNI

 Po oktobrski revoluciji je po carski Rusiji nastala Zveza sovjetskih socialističnih republik

 1. Sovjetska ustava 1918. leta
 Lenina ustava 1924
 Stalinova ustava 1936
 Weimarska ustava
 Ustave v Egiptu, Libanonu, Iraku
 Slovenija- Vidovdanska ustava

PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

 Vzhodni del Evrope po vzoru Sovjetske Ustave

 Francija in Italija sta sprejela novo ustavo, Nemčija sprejela Temeljni zakon
 Slovenska ustava po letu 1947 po vzoru zvezne ustave
 88-89 odpravljen delegatski sistem

PO 1990

 Razpad socialistične družbe, ustavne reforme

 Iz JS nastale samostojne republike
 Zakon o plebiscitu 6. december 1990
 Ustavni zakon- za uresničitev temeljne listine (predhodnica ustave) 1995
 Demos- nosilec aktivnosti za nastajanje slovenske ustave
 Vsi trije zbori republiške skupščine so sprejeli ustavo 23. dec 1991

USTAVA
USTAVNI ZAKON

 Ne ureja zakonske, temveč ustavno materijo

 Pravni akt z ustavno močjo
 Kvalificiran postopek sprejemanja
 Materialni pomen
 Formalni pomen

RAZLAGA USTAVE
  Jezikovna
 Namenska
 Sistematična
 Logična razlaga
 Zgodovinska razlaga
 Primerjalna metoda

Ustavodajni postopek- sprejem ustave

Sprememba ustave

 Predlog lahko poda -20 poslancev DZ, Vlada ali 30 000 volivcev
 Ustavna komisija obravnava predlog za začetek postopka spremembe ustave
 Državni zbor odloči o predlogu z 2/3 večino navzočih poslancev (vsaj 31)
 Druga faza: Ustavna komisija pripravi Ustavni zakon o spremembi ustave, državni zbor
sprejme Ustavni zakon z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev (vsaj 60 poslancev)
 Fakultativni referendum- Državni zbor mora predlagano spremembo ustave predložiti v
sprejem volivcem na referendumu, sprejeta je če večina volivcev glasuje za spremembo.

Temeljna načela

 Slovenija je demokratična republika

NEPOSREDNA DEMOKRACIJA

 Volitve
 Referendumi
 Ljudske iniciative
 Zbori državljanov
 Vlaganje peticij

POSREDNA DEMOKRACIJA

 Preko izvoljenih strank ali političnih združenj

REPUBLIKA
 RES PUBLICA- javna zadeva
 Poglavar države je predsednik

MONARHIJA

 Nasprotuje republiki
 Poglavar je Monarh, Odgovornost zanj prevzemajo ministri

NAČELA

 Vladavina prava je zagotovitev temeljnih človekovih pravic

 Delitev in uravnoteženost vej oblasti
 Država zagotavlja varstvo ustavnosti in zakonitosti
 Načelo zaupanja v pravo, kot eno od načel pravne države
 Država lahko poseže v človekove pravice, vendar mora zagotavljati ravnotežje med interesi
posameznika in interesi splošne javnosti
 Načelo sorazmernosti kot eno od načel pravne države- Človekovo pravico je mogoče omejiti
le v primerih, ki jih določa ustava in če so omejene s pravicami drugih.
  Test sorazmernosti: Primernost, Nujnost, Sorazmernost v ožjem pomenu (med prizadeto
pravico in koristjo) npr. Izvajanje lova (varovanje narave odtehta težo posega v pravico
lastnikov zemljišč in gozdov)

NAČELO SOCIALNE DRŽAVE

 Državne blagajne
 Država intervenira v gospodarskih in socialnih zadevah
 Konkretizacija v temeljnih socialnih pravicah

NEPOSREDNA DEMOKRACIJA

REFERENDUM
 Ustavni referendum
 Lokalni referendum
 Zakonodajni referendum
o Najpomembnejši
o Najpogostejši
o Ali se lahko zakon ki ga je sprejel državni zbor uveljavi ali ne
 Referendum o mednarodnih odnosih/povezavah
o
 Posvetovalni referendum
o 40000 volivcev lahko zahteva referendum

LJUDSKA INICIATIVA
Volivci dobijo pravico, da predlagajo neko rešitev ali akt.

 Lokalna ljudska iniciativa

 Zakonodajna ljudska iniciativa
 Ustavna ljudska iniciativa

ZBOR OBČANOV
Več se jih zbere in na enem mestu odločijo o neki rešitvi.

VOLILNI SISTEM
Je mehanizem za zagotavljanje demokratične države.

V Sloveniji imamo zelo prijazno infrastrukturo volitev.