1. Zakaj je tako teko doloiti univerzalni pojem prava?

Ker je pravo asovno in prostorsko pogojeno ter ima zelo razline znailnosti glede na to, na katerem ozemlju je nastajalo ter se skozi zgodovino tudi kot tako razvijalo. Nao pravo je podobno Avstrijskemu, vendar ni enako. 2. Pojasnite razliko med drubenimi pravili in naravnimi zakoni (ali tehninimi pravili)? Drubena pravila so pravna pravila, ki zahtevajo doloeno drubeno ravnanje (normativnost). Tehnina pravila spoznavajo in opisujejo, kako delujejo naravne sile in kakna so njihova vzajemna razmerja (razmerja do narave), naravni zakoni pa izraajo le delovanje naravnih sil, njihova razmerja in uinkovanja (vzrok-posledica). 3. Opiite povezavo med dravo in pravom v moderni dobi. Tudi drava v moderni dobi je creator in uporabnik prava. Pravo na eni strani zagotovalja uinkovito delovanje drave in je v svojem izhodiu tesno povezano z demokratinim politinim sistemom, na drugi strani pa med temeljne funkcije taknega sodobnega prava sodi na splono zagotovitev pravinosti (sorazmerne enakosti) in varnosti pravnih subjektov, predvsem pa tudi zagotovitev reda in miru, osebne svobode in svobode zasebne (lastninske) sfere posameznikov, socialne varnosti, drubene kooperacije ter drubene integracije. 4. Navedite tista pravna pravila v moderni drubeni skupnosti, katerih avtor ni drava. Zakon o verskih skupnostih, statut obine, poarni red, civilna skupnost, civilna druba 5. Opiite temeljne znailnosti modernega prava. Temeljna znailnost je pravna ureditev, znailna za socialno dravo in drubo blaginje, ki poskua pravno zagotoviti socialno varnost dravljanov. edalje ve pozornosti je namenjeno celotnemu sklopu temeljnih lovekovih pravic in svoboin, saj te postajajo pomemben dejavnik pri presoji legitimnosti dravne oblasti. Povdarek pa je tudi na 3 generaciji lovekovih pravic globalizaciji. 6. Kaken bi bila sodobna integralna (oz. sintetina) opredelitev prava? Pravo je pravne norme in drubene vrednosti. Je pravo, od loveka do loveka. So dvodimenzionalna in tridimenzionalna vrednost. Pravne norme in pravna naela, ki se kaejo v pravnih vrednostih. 7. V em se kae zunanjost prava? V loveki dejavnosti in intimnosti. 2. DRAVA IN PRAVO Pavnik, Cerar, Novak, str. 59-122 1.V em se kae klasina povezava med dravo in pravom (v smislu njene dvoje vloge)? Varstvo na eni strain in in prisila na drugi. 2. Kako bi opredelili dravo upotevajo njene temeljne prvine? Temeljni prvini drave sta ozemlje in prebivalstvo, vendar pa nista zadostni bistveni prvini . Omogoata sicer obstoj, nista pa zanjo specifini. Po taknem gledanju je torej kljuna in in kot takna zadostna bistvena prvina drave njena specifina organizacija oblasti, ki se je razvila oz.pojavila na doloeni stopnji drubenega razvoja. Torej drava lahko obstaja tudi brez prebivalstva in ozemlja. 3. Kaj je dravno ozemlje in kaj obsega? Dravno ozemlje je natanno doloen prostor, v okviru katerega ima drava suvereno oblast nad vsemi subjekti, ki se na njem nahajajo.

To ozemlje zajema predvsem tri podroja in sicer: a) kopenski prostor z vodnimi povrinami, kot so morje, reke jezera(kolikor takne povrine obstajajo); b) zrani prostor, ki se razteza navpino navzgor v obsegu kopenskega prostora z vodnimi povrinami, ter c) podzemni prostor, ki se razteza navpino navzdol z obsegom kopenskega prostora z vodnimi povrinami. Zrani in podzemni prostor sta torej pogojena z obsegom kopenskega prostora z vodnimi povrinami. 4. Kaj je dravljanstvo? Natejte tri naine pridobitve in prenehanja dravljanstva. Je temeljna vez med dravo in posameznikom. Posameznik lahko pridobi dravljanstvo na naslednje naine: a) otrok dobi dravljanstvo po starih; b) otrok dobi dravljanstvo drave, na katerem je bil rojen (ne glede na to, katero dravljanstvo imajo stari; c) oseba pridobi dravljanstvo na podlagi vloene pronje in izpolnjevanja doloenih pravnih pogojev. Preneha pa lahko po volji samega posameznika-odrek, po odloitvi drave in v skladu z doloeno mednarodno pogodbo. 5. Imajo v tujci v Sloveniji v kaknem pogledu volilno pravico? Na podlagi zakona o lokalnih volitvah ima tujec, s stalnim prebivaliem v Republiki Sloveniji, pravico voliti lane obinskega sveta in upana, prav tako pa volitve v Evropski parlament. 6. Kaj je to suvernost in kaj dravna suverenost? Suverenost pomeni (naj)viji poloaj ali (pravno) mo odloanja o drugih subjektih. Dravna suverenost pomeni lastnost dravne oblasti kot najmoneje in najvije sile v posamezni drubi (neodvisna oblast navzven in najvija navznoter). Dravna suverenost je izraz dejstva, da drava monopolno razpolaga s sredstvi fizine prisile. Delimo pa jo na notranjo in zunanjo. 7. Pojasnite naslednje pojme: ljudska suverenost, parlamentarna suvernost, narodna suverenost, suverenost v obdobju globalizacije. Ljudska suverenost: pomeni, da izvirna, vrhovna, neodvisna , neomejena , trajna itd. oblast pripada ljudstvu. Parlamentarna suverenost: pomeni, da oblast pripada predstavnikemu telesu (skupini), kasneje je to (zakonodajna) suverenost parlamenta Narodna suverenost: Slovenija je drava vseh svojih dravljanov in dravljank, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodlobe. Suverenost v obdobju globalizacije: enakopravnost drav npr. nazorno razvidna v primeru lanstva v skupini OZN, kjer imajo vse drave lanice priznan pravno enak poloaj, medtem ko je neenakopravnost drav razvidna pri lanstvu v Varnostnem svetu OZN, saj imajo v njem nekatere (naj)moneje drave (stalne lanice) privilegiran poloaj nasproti drugim. Takni in drugani primeri privilegiranosti v mednarodnih politinih odnosih in pravu kaejo, da tudi pojma zunanje suverenosti nikakor ne moremo absolutizirati. Na vedno bolj izrazito relativnost zunanje dravne suverenosti pa dandanes vpliva predvsem tudi proces globalizacije in v njegovem okviru ter ob njem razlini politini, vojaki, finannim gospodarski , demografski informacijski in drugi dejavniki. Globalni razvoj suverenosti se kae celo o potrebi po odmiranju drave kot osrednje oblastne oz. suverene institucije, vendar je e zelo oddaljena prihodnost. 8. Pojasnite razliko med zunanjo in notranjo dravno suvernostjo. Zunanja suverenost je sinonim za neodvisnost drave nasproti drugim dravam oz. nasproti vsem organizacijam enake vrste, medtem ko notranja suverenost pomeni predvsem vrhovnost dravne oblasti (v smislu drave v ojem pomenu), ki se razteza na prebivalstvo oziroma na ljudi in druge subjekte, ki se nahajajo na dravnem ozemlju. Notranja dravna suverenost je pogoj za zunanjo suverenost drave.

9. V em se kae omejenost zunanje in v em omejenost notranje dravne suvernosti? Zunanja omejenost se kae, kjer so drave vkluene v Varnostni svet OZN, kjer so postavljene vse drave lanice v enakopraven poloaj, seveda pa ne v enakovreden. Isto velja tudi ko se drave bilateralno ali multiraleralno povezujejo na vseh podrojih, kjer moneje drave prevladajo nad ibkimi. Notranja omejenost pa se kae z vplivi in zahtevami najrazlinejih drubenih skupin (politinih strank, drutev, zdruenj delodajalcev, sindikatov, nevladnih organizacij.), ki se kaejo v politinih in pravnih odloitvah drave. 10. Pojasnite razliko med lokalnim dravnim organom in organom lokalne samoupravne skupnosti. Za organe samoupravnih lokalnih skupnosti je predvsem znailno, da jih voli prebivalstvo krajevne enote, v kateri izvrujejo javno oblast (in ne dravno oblast) ter so za izvrevanje svoje oblasti odgovorni le prebivalstvu te samoupravne lokalne skupnosti. Lokalni dravni organi pa so organizirani predvsem po obinah in npr. Pokrajinah kot irih samoupravnih skupnostih, kjer se znotraj lokalne samouprave vzpostavi avtonomna lokalna oblast s svojimi organi, predpisi, itd. 11. Kaken je nadzor drave nad delom organov lokalnih samoupravnih skupnosti? Se ta vri v enakem obsegu, e drava na organe lokalnih skupnosti prenese doloene v izvrevanje doloene dravne zadeve? Centralni dravni organi imajo praviloma pristojnost, da nadzirajo zakonitost delovanja samoupravnih lokalnih organov. V primerih, ko pa nanj prenesejo tudi doloene dravne pristojnosti, takrat pa so dravni organi pristojni tudi za izvajanje nadzora nad primernostjo (smotrnostjo) in strokovnostjo dela lokalnih organov. 12. Kaj pomeni in kako se prenese javno pooblastilo? Gre za izvajanje doloenih javnih nalog, ki so doloene z zakonom. 13. Kaj pomeni in kako se podeli koncesija? Koncesija je dvostransko pravno razmerje med dravo oz. lokalno skupnostjo kot koncedentom ter pravno ali fizino osebo kot koncesionarjem v katerem koncedent podeli koncesionarju praviloma izkljuno ali posebno pravico. 14. Pojasnite razliko med legitimnostjo in legalnostjo dravne oblasti. Legitimnost pomeni predvsem upravienost, sprejemljivost, lahko pa nenazadnje tudi pravinost nekega drubenega ravnanja ali drubene (npr. oblastne) institucije. e je npr. neka oblast legitimna, to pomeni, da jo bodisi posameznik (subjektivna legitimnost) bodisi ira drubena skupnost oziroma drubena veina (objektivna legitimnost) priznava za upravieno, sprejemljivo, dobro, uspeno skratka za takno, kot si jo ljudje vsaj preteno elijo. Legalnost pa pomeni predvsem zakonitost, v irem smislu pa tudi pravnost nekega drubenega ravnanja ali drubene institucije. Legalnost se torej nanaa na oji pojem prava in zakona kot pravnega akta. Legalno ravna tisti subjekt, ki se podreja pravnemu zakonu oziroma postavljenemu (pozitivnemu) pravu. 15. Kdaj je dravljanska neposlunost v sodobni dravi dovoljena? Takrat, kadar zakonodajalec ureja monost ugovora vesti (posameznikovo nasprotovanje pravnemu redu) z zakonom in se s tem ne omejujejo pravice in svoboine drugih oseb. Pri nas ustava ureja to monost pri vojaki obveznosti, prav tako pa dopua monost tudi na drugih podrojih. (npr. vojaka obveznost, zdravniki poseg) 16. Kaj pomeni sekularnost modernega prava in v katerem ustavnem naelu se kae? Sekularnost pomeni nasprotje od svetosti, sakralnosti, kae pa se v ustavnem naelu delitev cerkve od oblasti.

17. Kakna je ustavna ureditev v Republiki Sloveniji glede povezanosti med dravo in cekvijo? Po ustavi RS (7. len) so drava in verske skupnosti loene. Verske skupnosti so enakopravne, njihovo delovanje pa je svobodno. 18. Kaj pomeni in kaj vse obsega naelo pravne drave? Naelo pravne drave pomeni, da drava preko pravnih aktov zagotavlja relativno predvidljivost, zanesljivost in skladnost svojega notranjega in zunanjega delovanja ter relativno urejeno drubeno ivljenje. Drava tako tei k im veji pravinosti, svobodi in varnosti posameznikov. Ta naela se kaejo v naelu demokratinega politinega sistema, naelu neodvisnosti sodstva, naelo delitve oblasti, naelo demokratinosti, naelo enakosti pred zakonom, naelo zakonitosti 19. Kaj pomeni naelo socialne drave? Drava zagotavlja nadstandard socialnih pravic, solidarnost in skrbi za iri krog ljudi. Kae se v pokojninskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju, 20. Kakno bi bilo idealno razmerje med naelom pravne drave in naelom socialne drave v sodobni demokratini dravi? Slovenija je pravna in socialna drava. Idealno bi bilo ravnovesje med pravno dravo in naelom socialne drave.

21. Pojasnite razliko med absolutno, ustavno in parlamentarno monarhijo? V Evropi se je v tem vrstnem redu monarhija zgodovinsko tudi spreminjala. In s temi spremembami je je slabila tudi mo monarha. Ta je sprva obvladoval vse tri veje oblasti (zakonodajno, izvrilno in sodno), kasneje pa se je najprej osamosvojila sodna veja oblasti, zatem zakonodajna, konno pa (dejansko) tudi izvrilna veja oblasti. Sedanjih evropskih monarhijah gre za parlamentrarno monarhijo, v kateri parlament popolnoma prevladuje ned monarhom, zato ima poloaj monarha zgolj simbolien pomen, ker nima ve nobene dejanske oblasti. 22. Razloite poloaj efa drave v parlamentarni, predsedniki republiki in v meanem sistemu. 1.ef drave v predsedniki republiki; zaetek l. 1787- Amerika Znailnosti: ni vlade kot kolektivnega organa, ki bi bila odvisna od parlamenta, nosilec vlade in hkrati ef-poglavar drave je predsednik. Zakonodajni organ je kongres z dvema domovoma: Nosilec vlade in predstavnik efa drave je predsednik. Ker ni vlade ima predsednik dravne sekretarje in departmente, ki so zbrani okoli njega in mu pomagajo pri izvrevanju njegovih nalog. Kongres ne more odpoklicati predsednika, lahko pa izpostavi odgovornost predsednika impeachement (zaradi najhujih kritev ustave in zakona). Postopek sproi predstavniki dom pred senatom (ki je sodnik). Impeachement je zelo redek (1868 Johnson, 1974 Nixon, ki pa je prej odstopil, 1999 Clinton neuspel poskus). Predsednik ne more razpustiti kongresa ima pa pravico suspenzivnega veta na sprejemanje zakonov kongresa. Pomembna vloga je supreme court-a vrhovnega sodia: ima pravico odloanja ustavnosti zakonov z ustavo, tudi v konkretnih zadevah. Izdaja taknih sodb pomeni mo precedensa (obvezen pravni vir za nija sodia pri odloanju v vseh enakih in podobnih primerih). 2. Vmesni polpredsedniki sistem delitve parlamentarno predsedniki sistemi:

Vloga predsednika je moneja, kot pri parlamentarnem sistemu, vlada obstoji, kot kolektivno telo in je odvisna od volje parlamenta (Francija), predsednik pa imenuje prvega ministra, sodeluje na sejah vlade in podpisuje akte vlade. 3. Slovenija ima predsednika v parlamentarnem sistemu 23. Pojasnite razliko med neposredno in posredno demokracijo? Pri neposredni demokraciji volivci neposredno odloajo preko volitev, referenduma, ljudske iniciative, zborov dravljanov in vlaganj peticij, posredna demokracija pa se kae vpliv volivcev preko npr. Izvoljenih predstavnikov ljudstva (predvsem poslancev) ter preko razlinih politinih zdruenj (npr. Politinih strank). V sodobnih demokratinih dravah izrazito prevladujejo posredni vplivi ljudstva na dravno oblast, medtem ko se neposredne oblike demokracije izvajajo le obasno in pomenijo dopolnitev koncepta in prakse posredne demokracije. 24. Kaj je bistvo klasine ideje delitve oblasti? Bistvo je delitev oblasti na zakonodajno, izvrilno in sodno oblast in s temi zagotavljenje ravnoteja moi (checks and balances) med vsemi tremi. 25. Kakna je razlika med deljeno oblastjo v parlamentarni republiki, predsedniki republiki in v meanem sistemu? V parlamentarni republiki se kae delitev oblasti v dualizmu skoraj izkluno med zakonodajno in izvrilno oblastjo in v zelo majhni meri do sodne oblasti. Polpredsedniki sistem izhaja sicer iz parlamentarnega sistema, vendar je zanj znailno, da je izvrilna oblast (mo predsednika v Franciji) mono okrepljena. Zlasti se e kae njegov vpliv na oblikovanje in delovanje vlade., ki je formalno vezana na parlament, odgovorna pa presedniku, ki jo tudi vodi. Pri predsednikem sistemu (ZDA) so prav tako tri veje oblasti zakonodajna (kongres), izvrilna (predsednik republike) in sodna (vrhovno sodie). Izvrilno fukcijo izvaja predsednik, ki mu je podrejen celotni upravni aparat drave. 26. Kaj je znailno za enotnost oblasti? Kje se danes nahaja taken sistem? Zanj je znailno, da ni klasine delitve oblsti na 3 veje, ampak je izvrilna oblast podrejena sami skupini, ki je izraz suverrenosti ljudstva, (vica)

27. Kaj je znailno za unitarno dravo? Vsa dravna oblast izvira iz enega centra, pri emer je lahko drava centalizirana (vsa oblast deluje in poteka iz enega samega centra)ali decentralizirana (kjer centralna dravna oblast prenaa del oblasti na nije organe, ki jo opavljajo relativno samostojno, vendar pod nadzorstvom centralnih oblasti). 28. Pojasnite razliko med federacijo in konfederacijo? Razline oblike dravne ureditve izhajajo iz naina vertikalne organiziranosti dravne oblasti. Federacija je zvezna drava, oziroma zveza drav, ki se odreejo delu svoje suverenosti in tako postanejo federalne enote veje suverene drave. Federalne enote prenesejo na centralno oblast doloene dele svoje politike, kot so na primer monetarna politika (skupna valuta), vojaka varnost (skupna vojska), zunanja politika in tako dalje. Konfrederacije so dravne zveze dveh ali ve popolnoma neodvisnih in suverenih drav, ki temeljijo na mednarodnih pogodbah. Drave imajo neke trajne skupne cilje, navadno obrambne, zunanje politine in ekonomske narave, ter sk upne organe. (konfederalna skupina). Velik del svoje suverenosti pa te drave obdrijo zase.. 3. PRAVNI RED, PRAVNO PRAVILO IN PRAVNO NAELO Kuej, Pavnik, Pereni, str. 67-68; Pavnik (2007), str. 89-155

1. Kaj pomeni pravni red v irem smislu? Je sistem pravnih norm, ki veljajo v istem

sistemu. V irem smislu so pravne norme, akti, v ojem pa pravne norme, ki so sestavljene iz pravnih nael in pravnih pravil. 2. Navedite primer, ko pravno pravilo zajema tehnino ali znanstveno pravilo! Omejitev hitrosti z motornim vozilom skozi naselje, kjer lahko vono ponazorimo z delovanjem motorja.
3. Kaj pomeni pravni red v irem smislu? Je sistem pravnih norm, ki veljajo v istem

sistemu. V irem smislu so pravne norme, akti, v ojem pa pravne norme, ki so sestavljene iz pravnih nael in pravnih pravil. 4. Navedite primer, ko pravno pravilo zajema tehnino ali znanstveno pravilo! Omejitev hitrosti z motornim vozilom skozi naselje, kjer lahko vono ponazorimo z delovanjem motorja.
5. kaj je znailno za splona in abstraktna pravna pravila? Navedite tudi primer taknega

pravila! Za splona in abstraktna pravila je znailno, da meri vnaprej zamiljena drubena razmerja, ki vanje po izkunjah drubenega ivljenja ljudje bolj ali manj stopajo. Zato vsebuje tako pravilo poleg dispozicije, sankcije e neko sestavino, imenovano hipoteza ali predopstavka. To ni ni drugega kakor doloitev tistega dejanskega stanja, v katerem so, e resnino nastopi, subjekti, ki se nanje obraa dispozicija abstraktne pravne norme, dolni, da se po njej vedejo in ravnajo. To vrstvo pranih pravil navadno zajamemo s pojmom pravni predpis ali pa kar na kratko predpis.
6. kaj je znailno za posamina in konkretna pravna pravila? Navedite tudi primer

taknega pravila! Pove, kako naj se posamini (individualni) pravni subjekti vedejo in ravnajo v konkretnem dejanskem stanu, ki ga dobimo, e individualiziramo in konkretiziramo tipsko pravilo (nastopamo kot kupci, kot vozniki, kot davni zavezanci).
7. pojasnite prehod od splonega in abstraktnega pravnega pravila k splonemu

konkretnemu pravnemu pravilu! Vonja skozi naselje je omejena na 50 km/h, kdor to hitrost prekorai, kri doloila ZVCP ter mu sledi sankcija.
8. Kateri izjemi poznate glede pravila, da je splono pravno pravilo navadno tudi

abstraktno ter da je posamino pravno pravilo navadno tudi konkretno?

9. Navedite primer posaminega in abstraktnega pravnega pravila? V pogodbi doloba,

da se v primeru subject dodatno zavaruje pokvarljiva roba, ki se tovori na ladje. Tako pravno pravilo vstopa v veljavo z izpolnitvijo dolobe le v primeru deja.
10. navedite primer splonega in konkretnega pravnega pravila? Ko nek zakon, ki je

sploen akt ureja konkretno situacijo, npr. kakna naravna nesrea, povodenj,..in drava nato izda zakon za tisto podroje, konkretno pa se nanaa potem na ljudi, ki tam ivijo.
11. Sta pravno pravilo in pravna doloba kot njegov zunanji izraz nujno identina?

Ne, ker se lahko nahaja?

12. pojasni vse sestavine pravnega pravila na primeru vonje skozi naselje!

Skozi naselje je dovoljena najveja hitrost za avtomobile 50 km/h(primarna hipoteza), v kolikor bomo to hitrost prekoraili(sekundarna predpostavka), nastane kritev (sekundarna-hipoteza predpostavka),nato sledi sankcija. 13. kaj je to pravni naslovljenec ali naslovljenec pravnega pravila? Naslovljenec (adresat) je oseba, na katero se dispozicija obraa in od njega zahteva doloeno drubeno ravnanje.
14. navedite primer alternativno doloene primarne hipoteze? Kmetje so upravieni od

drave zahtevati povrailo za kodo, ki jim je nastala zaradi toe, sue, poplave ali kakne druge naravne nesree.
15. Navedite primer kumulativno doloene primarne hipoteze. Kdaj bo zakonodajalec

posegel po takni primarni hipotezi?Zavarovanec (moki) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 58 let, e je dopolnil 40 let pok. dobe, ali pri starosti 63 let, e je dopolnil 20 let pok. dobe, ali pri starosti 65 let, e j e dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. 16. navedite primer taksativno doloene primarne hipoteze. Kdaj bo zakonodajalec posegel po takni primarni hipotezi? a. Troarine se ne plaujejo za sledea biogoriva: b. Bioetanol (etilni alkohol) iz tarifne oznake 2207 10 00 c. Biodizel iz tarifne oznake 3824 90 99 d. Bioplin iz tarifne oznake 2705 00 00
17. navedite primer primeroma ali eksemplikativno doloene primarne hipotze. Kdaj bo

zakonodajalec posegel po Kaj pomeni pravni red v ojem smislu? Pravni red v ojem smuislu pomeni ves skupek abstraktnih splonih pravnih norm, skratka ves skupek pravnih predpisov, ki veljajo na doloenem ozemlju v doloenem asu. V takem pomenu uporabljen je potem pojem pravnega reda pojmu t.i. objektivnega ali pozitivnega prava. 18. pojasnite izraz kogentna primarna dispozicija in navedite en primer takne dispozicije? Kogentna primarna dispozicija je prisilna, ker zapoveduje ali prepoveduje kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo, ne da bi zapoved ali prepoved lahko spreminjali. Zapovedujoe in prepovedujoe dispozicije so brezpogojne (tako bo in ni drugae). Davke je potrebno plaevati dravi.
19. na katerih pravnih podrojih se pojavljajo kogentne primarne dispozicije?Veina

pravnih pravil, ki sodi na podroje javnega prava (npr,kazenskega, upravnega, in finannega prava) in je prisilna (kogentna).
20. pojasnite izraz dispozitivna primarna dispozicija in navedite en primer takne

dispozicije?Dispozitivno pravo je popustljivo: predvideno ravnanje in vedenje zavezuje le, e se stranke ne dogovorijo drugae. Udeleenci pri nakupu nepreminine lahko uredijo svoje obligacijsko razmerje drugae, kot je doloeno v tem zakoniku, e iz posamezne dolobe tega zakonika ali iz njenega smisla ne izhaja kaj drugega. (l.2 OZ)

21. na

katerih pravnih podrojih se pojavljajo dispozitivne primarne dispozicije?Dispozitivne primarne dispozicije se pojavljajo predvsem na Civilnopravnem podroju. pravna pravila uporablja tudi izraz pooblaujoa pravna pravila in se ne nanaa na pooblastilo (npr.pooblastilo za zastopanje), ki imavpravu drugaen pomen. Lastnik je upravien da stvar uporablja in z njo razpolaga.

22. navedite primer pooblaujoe primarne dispozicije!V pravni teoriji se za dovoljujoa

23. navedite

primer izbirne primarne dispozicije!Upnik lahko zahteva izpolnitev obveznosti od dolnika, sme pa jo sprejeti tudi od tretje osebe. (l. 271/4OZ Kazenski zakonik prepoveduje, da se povzroa splona nevarnost s poarom, povodnijo, eksplozijo, strupom, ali strupenim plinom, z ionizirajoim sevanjemali s kaknim drugim splono nevarnim dejanjem ali sredstvom ali z opustitvijo dejanja, ki bi ga bil odgovorni dolan storiti za zagotovitev splone varnosti ljudi in premoenja(l. 317 KZ) 24. navedite primer primarne dispozicije, ki omogoa prosti preudarek!Zakon o oroju na primer doloa, da lahko pristojni organ odree dovoljenje za nabavo oroja, e so zaradi okoliin, v katerih prosilec ivi, pomisleki zoper izdajo tega dovoljenja Utemeljeni (l.16/2-4). Iz primera je razvidno, da ima pristojni organ vsaj dve monosti : npr. da izda dovoljenje za nabavo oroja ali pa da izdajo zavrne, ne da bi bilo kolikor toliko jasno navedeno, v kaknih okoliinah naj se odloi za eno izmed dveh ali ve pravno monih reitev. Pravica do prostega preudarka je v omejenem obsegu najbolj pogosta na podroju upravnega prava.
25. kaj je znailno za striktne primarne dispozicije in navedite takne primarne

dispozicije? Za striktno primarno dispozicijo je znailno, da je e iz njenega opisa razvidno, kako naj se pravni subjek vede in ravna. Striktno sporoilo vsebujejo matematini znaki (npr. pri doloanju zastaralnih in drugih rokov), medtem ko so jezikovni znaki e po svoji naravi pomensko porozni in jih spremlja ustrezen rob dvoma. Pri jezikovnem sporoilu bo ele kontekst izostril njegov pomen. Zakonske zveze ne morejo skleniti med seboj sorodniki v ravni rti, ne brat s sestro, polbrat s polsestro, stric z neakinjo, teta z neakom
26. kaj je znailno za primarne dispozicije

z omejitvijo in navedite primer takne primarne dispozicije?(str. 112) Omejitev je to, da se morajo dovolitev vedenja in ravnanja ali pa njegova prepoved oz. zapoved gibati v mejah, kakor jih doloa pravno pravilo. olski primer so razlini roki in koliinski razponi, v katerih je doloeno vedenje in ravnanje dovoljeno, zapovedano ali pa prepovedano. Primer: rok v katerem je mogoe vloiti pritobo. navedite primer takne dispozicije?Nedoloni (raztegljivi) pojmi so pojmi s spreminjajoo se vsebino. Okoliina, da se njihova vsebina prilagaja raznolikim dejanskim okoliinam, omogoa, da je merilo ravnanja(npr. vestno zdravljenje) enako v okoliinah, ki so si v bistvenem podobne (npr. pri zdravljenju v dobro opremljeni bolninici), razlino(drugano) pa v okoliinah , ki se od prvih bistveno razloujejo (npr. prva pomo v gorskem svetu), a v tem okviru spet enako, e gre za okoliine, ki so si med seboj v bistvenem podobne. Da je prepovedano drugega

27. kaj je znailno za primarne dispozicije z nedolonimi pojmi ali raztegljivimi pojmi in

aliti(l. 169 kz), da je prepovedano kaliti javni red in mir (zakon o varstvu javnega reda in miru)
28. kaj je to pravni standard in navedite primer pravnega standarda? Pravni standardi,

kjer je vnaprej nemogoe natanno opredeliti zahtevo, kako naj ravnajo doloeni subjekti (naelo dobrega gospodarjenja, malomarno zdravljenje)
29. Katere vrste pravnih kritev poznate? 1.Kazniva dejanja, 2.Prekrki, 3.Disciplinske

kritve, 4.Civilni delikti, 5.Kritve drugih pravnih pravil v obligacijskem pravu ter individualnih ter konkretnih pravnih pravil, 5.Kritev pravnih norm, za katere ni predvidena sankcija.
30. Pojasnite pojem kaznivega ravnanja in kako se ta razlikuje od pojma kaznivega

dejanja? Kazniva ravnanja so vsa tista protipravna ravnanja (pravne kritve), ki so v nasprotju s pozitivno zakonodajo, kaznivo dejanje pa je protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove nevarnosti doloa kot kaznivo dejanje in hkrati doloa njegove znake in kazenj zanj.
31. Kateri akti doloajo kazniva dejanja? Kazenski zakonik-1, direktive EU 32. Kakna je razlika med kaznivimi dejanji in prekrki? Prekrek je dejanje, ki pomeni

kritev zakona, uredbe vlade, odloka samoupravne lokalne skupnosti, ki je kot tako doloeno kot prekrek in je zanj predpisana sankcija. V primerjavi z KD-ji so prekrki bistveno manj intenzivni (nevarni) posegi v pravno zavarovane dobrine; z njimi se kri soitje med ljudmi in ustrezna dravljanska disciplina.
33. Je lahko prekrek doloen le z zakonom? Prekrek je lahko doloen z zakonom,

uredbo vlade, odlokom samoupravne lokalne skupnosti.

34. Kaj so to disciplinski prestopki? To so kritve delovnih obveznosti in delovne

discipline na podruju delovnega prava.

35. Kaj je to civilni delikt? Protipravna povzroitev kode 36. Kako se razlikuje civilni delikt od kritve pogodbene pravice? Razlika je v tem, da je

civilni delikt neposredna kritev abstraktne (praviloma zakonske primarne dispozicije, medtem, ko je v primeru kritve pogodbene pravice pravica in dolnost normativno konkretizirani in se sama kritev le posredno nanaa na kritev tipskih pravil, na katerih pravice in obveznosti vselej tudi temeljijo.
37. Kaj pomeni stek pravnih kritev? Kadar imamo hkrati kazenski in civilni delikt 38. Kdaj gre pri teh za navidezno obliko (idealni stek)? Kadar stroja vrsta kritve zajema

tudi milejo in gre za storitev le enega protipravnega dejanja

39. Kaj je to pravna sankcija? Je sekundarna pravna posledica, ki jo pogojuje pravna

kritev kot njena predpostavka.

40. Katere so poglavitne znailnosti pravne sankcije v pravni dravi? Poglavitna

znailnost pravne sankcije je, da je vnaprej doloena in da je vnaprej predviden tudi

postopek, v katerem pristojni dravni organ odloa, ali sploh gre za pravno kritev, in glede na to odredi ustrezno pravno posledico.
41. Je pravna sankcija vedno nekaj negativnega v smislu kaznovanja ali je lahko tudi kaj

pozitivnega? Izjemoma je lahko tudi tako, da ima tisti, ki ravna v skladu s primarno dispozicijo (npr. da vrne najdeno stvar), pravico do primerne nagrade.
42. Katere pravne sankcije doloa Kazenski zakonik za kazniva dejanja? To so kazni,

opozorilne sankcije, varnostni ukrepi in vzgojni ukrepi.

43. Katere kazni doloa Kazenski zakonik? Zaporna kazen (kot nastroja), denarna kazen,

prepoved vonje motornega vozila.

44. Za koga se lahko po Kazenskem zakoniku izrekajo vzgojni ukrepi? Za mladoletnike od

ukora do oddaje v prevzgojni dom. Poleg te sankcije so moni e varstveni ukrepi.

45. Kaj pomeni naelo zakonitosti v kazenskem pravu? Pomeni, da v kazenskem pravu

nihe ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon doloil, da je kaznivo in ni zanj predpisal kazni, e preden je bilo storjeno. Namen naela zakonitosti in s tem dolonosti v kazenskem materialnem pravu je prepreiti samovoljno in arbitrarno uporabo dravnega kaznovalnega sankcioniranja v situacijah, ki ne bi bile vnaprej tono opredeljene.
46. Poznamo kazni dosmrtnega zapora; kaj pa smrtno kazen? Slovenska zakonodaja

pozna le dosmrtni zapor.

47. Kaj pomeni pogojna obsodba kot opozorilna kazenska sankcija? Je opozorilne

narave. Kazen zapora se doloi, vendar se ne izvri. e obsojenec znotraj preizkusne dobe stori novo kaznivo dejanje, se pogojna obsodba preklie in izree kazen, ki je bila doloena v pogojni obsodbi (oziroma enotna kazen za prejnje in novo kaznivo dejanje).
48. Je zoper mladoletnike mo izrei zaporno kazen? Mogoe je izrei le vzgojni ukrep od

ukora do oddaje v prevzgojni dom.

49. Katera je osrednja kazenska sankcija pri prekrkih? Osrednja kazenska sankcija je

globa
50. Je mogoe za prekrek izrei kazen zapora? V primeru hujih kritev 51. Kaj je znailno za ninost? Neuinkovitost oblastne odlobe, kot da pogodbe sploh

ne bi bilo
52. Kaj je znailno za razveljavitev? uinkuje ex nunc (od sedaj) in torej pomeni, da novi

sploni pravni akt razveljavlja starega odd ne, ko je zael novi veljati
53. Kaj je znailno za odpravo? uinkuje ex tunc (od tedaj), kar pomeni, da se stareji

sploni pravni akt razveljavlja tudi za as, ko je bil stareji akt v veljavi, torej odpraviti kodljive posledice

54. Kakna je razlika med oitnimi in prikritimi sestavinami pravnega pravila? Pojasnite

na primeru. Oitne izrecno vsebujejo vse tiri temeljne sestavine in so poudarjene in izpisane v samem pravnem pravilu. Prikrite sestavine pa niso izrecno izpisane in ostajajo skrite v tistih sestavinah, ki so oznaene izrecno. Pri nesrei premikajoih m. vozil, je bila povzroena po izkljuni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti OZ. kdor vzame tujo premino stvar.
55. Kakna je v zvezi z oitnimi in prikritimi sestavinami pravnega pravila razlika med

kaznovalnim in civilnim pravom? Pri kaznovalnem pravu sekundarni del pravnih pravil vsebuje skrite prvine primarnih pravnih pravil.(kdor vzame tujo premino stvar) . Pri civilnem p je izrazito opisan primarni del (pravice in dolnosti in dejansko stanje), V kazenskem pravo pa gre bolj za sekundarni del.
56. Kaj pomeni splona svoboda ravnanja za posameznika in kaj to pomeni za dravne

organe? Posamezniku je dovoljeno vse, kar ni z zakonom prepodedano, dravi pa je dovoljeno izkljuno to, kar je doloeno z zakonom.
57. Kdaj govorimo o nepopolnem pravnem pravilu? Nepopolna pravna pravila naj bi bila

bi bila pravila, ki na popolna odkazujejo, dopolnjujejo, omejujejo, razirjajo ali jih kako drugae vsebinsko sooblikujejo.Nepopolna pravna pravila vsebujejo normativna sporoila, ki se nanaajo na eno izmed sestavin pravnega pravila, ki jo deloma ali v celoti opredeljujejo. Nepopolno pravno pravilo samo po sebi sploh ni pravno pravilo, je le sestavina, ki skupaj z drugimi normativnimi sporoili tvori popolno pravno pravilo. Pravtako tudi popolno pravno pravilo ne potrebuje nepopolnega, e je v resnici e popolno. e ga potrebuje, pomeni, da ele skupaj z nepopolnim tvori (popolno) pravno pravilo, ki ima vse sestavine. V pravem pomenu besede so nepopolna samo tista pravna pravila, ki so dejansko brez ene izmed konstitutivnih sestavin pravnega pravila. Manjkajoa sestavina se nanaa na pravno kritev, na sankcijo, ali pa na ti dve sestavini skupaj. Pravna pravila te vrste so znana kot lex imperfecta. Tipina nepopolna pravila so t. i. PROGRAMSKA PRAVILA, s katerimi postavodajalec predvideva cilj, ki ga eli dosei, a se hkrati zaveda, da ga ne more sankcionirati, ker cilj e ni v celoti uresniljiv (npr. doloilo, da drava ustvarja monosti, da si dravljani lahko pridobijo primerno stanovanje). Kritvi te obveznosti lahko sledi politina sankcija (npr. nezaupnica odg. ministru), ne pa tudi pravna sankcija, ker posameznik nima pravno zavarovanega upravienja do primernega stanovanja.
58. Navedite primere nepopolnega pravnega pravila. V KZ KD tatvine, pri emer v samem

opisu ne pove, kaj se s premino stvarjo razume,

59. Kaj na splono pomenijo pravna naela? PRAVNO PRAVILO izraa tip vedenja in

ravnanja, PRAVNO NAELO pa posreduje le vrednostno merilo (potenost), kako naj ravnamo v pravnih razmerjih (npr. blagovnem prometu).

60. Kaj pomenijo obvezna pravna naela in natejte vsaj eno takno? So tista naela, ki

jih je kot vrednostna merila opredelil e postavodajalec. Naelo vestnosti in potenja v civilnem pravu.
61. Kako ustavna pravna naela uporabljamo pri zakonodajni dejavnosti? Ko se zakon

sprejme, se pazi, da skalden z ustavo in vsemi vijimi zakoni, prav tako pa ne kri pravil in nael.
62. Navedite primer uporabe pravnega naela pri zapolnjevanju pravnih praznin. 63. Navedite primeru uporabe pravnega naela pri namenski razlagi. 64. Pojasnite razliko med splonimi oz. temeljnimi pravnimi naeli in naeli, ki veljajo za

posamezne pravne panoge.

65. Kako se pravna pravila razlikujejo od pravnih nael glede splonosti in abstraktnosti? 66. Pojasnite na primeru, zakaj pravimo, da pravno pravilo doloa tip vedenja in ravnanja,

pravno naelo pa je vrednostno merilo.

67. Kako navadno razreujemo konflikt med pravnimi pravili in pravnimi naeli? Tehtamo

nasprotja; 1.situacija-pravno pravilo, 2.e je v neskladju, bo US razveljavilo

68. Kdaj pravna naela vendarle lahko uporabljamo neposredno? Za ve situacij pri

ispodbijanju zakona, ki ni v skladu z naeli

69. Zakaj pravimo da imajo ustavne lovekove pravice naravo pravnih nael? 70. Kako se pravne vrednote kaejo prek pravnih nael? Naelo pravinosti

4. PRAVNO RAZMERJE Pavnik (2007), str. 157-222 1. Opii znailnosti pravnega razmerja. Kdo so nosilci razmerja? Pravno razmerje je pravno (normativno) urejeno drubeno razmerje med dvema ali ve pravnimi subjekti. Nosilci pravnega razmerja so pravni subjekti (npr. posamezniki kot fizine osebe in jarazlineje pravne osebe, kakor so drava, podjetja in zavodi), ki imajo drug do drugega ustrezne pravice in dolnosti glede na predmet pravnega razmerja. V pravnem razmerju gre za zunanje vedenje in ravnanje pravnih subjektov.To vedenje je preverljivo, zato je predmet javnega nadzora in se lahko tudi sankcionira. 1. Kako pravno razmerje nastane in kako preneha? Nastane z ramerjem vsaj dveh pravnih subjektov.( pogodba o prodji avta) Preneha pa z izpolnitvijo, pretek asa, izginutje predmeta. 2. Pojasnite razliko med abstraktnim in konkretnim pravnim razmerjem. Pravna razmerja so bodisi normativno vnaprej predpisana in zamiljena s splonimi in abstraktnimi pravnimi pravili (abstraktna pravna razmerja) bodisi gre za razmerja, ki abstraktna individualizirajo

in konkretizirajo v razlinih drubenih razmerjih med pravnimi subjekti (konkretna pravna razmerja) 3. Katere so sestavine pravnega razmerja? Pojasnite na primeru sklinitve pogodbe o nakupu avtomobila. Prodajalec in kupec kot pravna subjekta ter kupoprodajna pogodba (razmerje med nosilcema pravnega razmerja o pravicah, obveznostih)

4. Kaj so pravni subjekti? So nosilci pravnih razmerij. 5. Katere vrste pravnih subjektov poznate in kaj je za njih znailno? To so posamezniki kot fizine osebe in najrazlineje pravne osebe (npr. drava, podjetja, drutva, podjetja, zavodi,) So samostojni nosilci pravic in dolnosti. 6. So tudi ivali pravni subjekti? Ne, saj je le lovek, ki nastopa bodisi kot fizina oseba, bodisi kot lan ali organ pravne osebe, nsilec pravnih dejanj, ki ji je piznana lastnost pravnega subjekta. 7. Kaj je to pravna sposobnost? Pomeni sposobnost postati in biti subjekt pravic in pravnih dolnosti. V modernih pravih imajo vsi ljudje enako splono pravno sposobnost (so pravno enaki). Vsakdo ima povsod pravico do priznanja pravne sposobnosti. 8. Kdaj postanejo fizine osebe pravno sposobne in kdaj izgubijo to sposobnost? Pravna sposobnost nastopi z rojstvom in traja vse do trenutka, ko nastopi smrt. 9. Pojasnite razliko med splono in posebno pravno sposobnostjo. Slona pravna sposobnost pripada vsem ljudem v dravi-nedotakljivost ivljenja. Posebna pravna sposobnost pa samo doloenim subjektom, glede na pravno podroje ali akt-zakon o tudentski prehrani. Zakon o delavskih razmerjih. 10. Kaj je poslovna sposobnost in kdaj se na splono pridobi? Je sposobnost osebe, da sama z lastnimi dejanji in lastno voljo pridobiva pravice in prevzema dolnosti v pravnoposlovnih poslih. 11. Katere izjeme od pridobitve splone poslovne sposobnosti poznate? To so duevne bolezni, duevna zaostalost, odvisnost od alkohola ali mamil, ali kaken drug vzrok, ki lahko vpliva na psihofizino stanje, da posameznik ni sposoben skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. 12. Pojasni vlogo skrbnikov kot organov pravne subjektnosti varovancev. To so zakoniti zastopniki , ki v njihovem imenu in za njihov raun (oseb, ki so v celoti ali deloma poslovno nesposobne) opravljajo pravne posle in pravna dejanja. Zakoniti zastopniki mladoletnikov so stari. 13. Kaj je to deliktna sposobnost in katere vrste deliktne sposobnosti poznate? To je odgovornost za pravne kritve pod pogojem, da je bil priteven (predpostavka krivdne odgovornosti) in je deloval krivdno (krivdna odgovornost).

14. Kaj je znailno za krivdo in katere vrste krivde poznate? Krivda (v kazenskem zakonu sta je kritev pravne kritve okodovalca namenoma (naklep) ali iz malomarnosti. Naklep in malomarnost sta temeljni obliki krivde v kazenskem pravu. 15. Kaj je to objektivna odgovornost, na katerem pravnem podroju je uveljavljena in katere vrste takne objektivne odgovornosti poznate? Je odgovornost za kodo ne glede na krivdo, uveljavljena pa je v civilnih deliktih. To sta objektivna odgovornost za kodo od stvari ali dejavnosti in odgovornost za ravnaje drugih( stari za svoje otroke,ki povzroijo kodo nekomu drugemu ali podjetja, ki so odgovorna za kodo, ki jo povzroijo delavci) 16. Kaj je znailno za deliktno sposobnost mladoletnikov? Za mladoletnike veljajo posebna pravila o odgovornosti za pravne kritve. V kazenskem pravu so mladoletniki do tirinajstega leta (otroci) kazensko neodgovorni in se zato proti njim kazenske sankcije ne smejo uporabiti. 17. Kaj so pravne osebe? Kako se ustanovi pravna oseba? Pravna oseba je tista, ki ji pravni red priznava status pravne osebe so sposobne biti nosilke pravic in dolnosti v pravnih razmerjih..Najpogosteje se ustanovi se z vpisom pravne osebe v sodni register ali kak drug register. Javni zavod in gospodarske drube v sodni register, drutva v register drutev na upravni enoti, 18. Katera dve najbolj tipina ustanovitve pravne osebe pozna? Koncesijski (dvostransko pravno razmerje med dravo ali lokalno skupnostjo in posameznikom; npr. Zakon za ustanove in nastane ele, ko drava izda posebno dovoljenje za nastanek) in pa vpis v sodni in Normativni-registrski sitem z vpisom v sodni ali kak drug register 19. Kako nastopa pravna oseba v pravnem prometu? Konni nosilci vedenja in ravnanja so posamezniki (kot lani in organi pravne osebe), pravice in dolnosti, ki jih tu ustvarijo prevzemajo, pa se pripisujejo drubeni tvorbi kot pravni osebi.

20. Pojasni pojem spregleda pravne osebnosti. Njegova posledica je, da za obveznosti gospodarske drube odgovarja tudi drubenik, e je storil pravno kritev. Tukaj gre predvsem za moralno vpraanje, ki opozarja na morebitno zlorabo pravne osebe. e gre za zlorabo, je treba zanikati loenost med pravno osebo in njenimi lani. 21. Pojasni pojem pravne in poslovne sposobnosti pravnih oseb. Posamezniki imajo splono pravno sposobnost in so naeloma lahko nosilci vseh pravic in dolnosti, ki jih pravni red priznava. Pravna sposobnost pravnih oseb pa je omejena e s tem, da ne morejo imeti tistih pravic in dolnosti, ki temeljijo na lovekovih naravnih lastnostih (starost, sorodstvo in druisnka razmerja). V umetni naravi pravnih oseb je, da je njihova sposobnost naeloma omejena na tisto dejavnost oziroma na tiste dejavnosti, zaradi katerih so bile ustavnovljene in so zaradi njih tudi pravno priznane. Pravice in dolnosti, ki jih organi pridobivajo, se pripisujejo pravni osebi. Organi so poslovno sposobni v mejah pravne sposobnosti, ki jo pravna oseba ima. 22. Kakna je deliktna sposobnost pravnih oseb oz. za katere vrste deliktov odgovarjajo? Pravne osbe so deliktno sposobne in odgovarajo za k+KD in prekrke (globa, prepoved delovanja, prenehanje delovanja.)

23. Pojasni razliko med absolutnimi in relativnimi pravicami in navedi primere taknih pravic. Relativne pravice (pravice med upnikom in dolnikom v obligacijskih razmerjih) pa neposredno uinkujejo samo med doloenimi osebami (inter partes). Pri relativnih pravicah je subject upavien, da glede na object (npr. premina stvar) zahteva od drugega doloeno storitev, opustitev ali dopustitev (npr. vrnittev posojila). Objekt je tista dobrina, ki nosilcu pravice omogoa zadovoljiti doloen interes; konkretizirano mora biti tudi ravnanje, ki je potrebno za to. 24. Definiraj dolnostno upravienje in podaj primer taknega upravienja. e abstraktno upravienje ne omogoa, da se pravni subject v konkretnem drubenem razmerju odloi za negativno izbiro, ne govorimo o pravici, ampak imamo opraviti z dolnostnimi upravienji (roditeljska pravica). Za upravienja je znailno, da so hkrati dolnosti. (vzgoja otrok) 25. Pojasni razmerje med pravico in dolnostjo. e bi bilo pri dolnostnih upravienjih pravico in dolnost loiti, bi pravni subject posebej izvreval pravico in posebej dolnost; kot nosilec pravice bi imel monost, da abstraktnih upravienj ne bi konkretiziral in udejanjal. Subjekt bi tudi sam odloal, ali bo e pridobljena upravienja izvreval in jih uival, kot nosilec dolnosti pa bi bil zavezan slediti aktivnemu ali pasivnemu ravnanju, kakor je predvideno v ustreznem pravnem pravilu, od narave dolnosti pa bi bilo odvisno, kdaj in v kolikni meri lahko izvrevalec vpliva na nain njenega uveljavljanja. 26. Pojasni pojem dolnostnega upravienja na zgledu roditeljske pravice. Glej zgoraj (38) 27. Pojasni na primeru, v em se kae korelativnost (soodvisnost) pravic in pravnih dolnosti Pravica in pavna dolnost sta korelativna (soodvisna) pojma. olski primer je roditeljska pravica; 1. Stari imajo pavico in dolnost, da neposredno skrbijo, s svojim delom in dejavnostjo zagotavljajo uspeen telesni in duevni razvoj svojih otrok, 2.zaradi zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitve za samostojno ivljenje in delo imajo stari pravice in dolnosti, da skrbijo za ivljenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih mladoletnih otrok. 28. Zakaj se konflikt dveh pravic lahko iztee v zlorabo pravice oz. kaj je to zloraba pravice? Ker pravica enega subjekta v pravnem razmerju prine posegati v pravice drugega subjekta. Gre pa za konflikt vsaj dveh pravic in zato nastaja vpraanje, ali naj bosta izvrevani obe ali pa naj ima ena takno ali dugano prednost. 29. Kaj je to zloraba pravice, navedi primer takne zlorabe in pojasni, kako ravna dravni organ v taknem primeru? Za dejanski stan zlorabe pravic so znailne tri prvine; 1) da nisilec izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravienja, kjer njegovo ravnanje presega meje upravienosti (npr. Ko imetnik stanovanjske pravice odlaa s preselitvijo v hio in s tem onemogoa da bi vselil novi lastnik), 2), da je nastal konfliktdveh pravic, ki se med seboj izkljuujeta (npr. ko vodni upravienec jemlje vodo spodnjemu vodnemu upraviencu) in 3), kdaj in zakaj je bila doloena pravica zlorabljena (da subjektovo ravnaanje ne presega meje, ki v kvalitativno enekemu obsegu tudi drugemu dopua pripadajoo pravico). Dolnost dravnega organa je(e nosilec izvruje pravico na nain, ki smo jo oznaili kot

zlorabo), da na predlog prizadetega ali po uradni dolnosti prekoraeno pravico vsebinsko omeji in odredi postavitev v prejnje stanje, e je le-to mono.

5. PRAVNI AKTI Pavnik (2007), str. 223- 275 1. Navedi primere pravnih aktov, ki neposredno ustvarjajo nova abstraktna in splona pravna pravila. To so posamini oblastni akti (sodbe sodi, odlobe upravnih organov). Br, ko so izdani in postanejo pravnomoni, so veljavni pravni akti, ki ivijo (veljajo) ne glede na tvorevo psiholoko voljo in ne glede na spreminjajoo se sestavo dravnih organov. So oblastni pravni akti, ki jih pripisujemo dravi in jih vsebinsko doloamo glede nap omen, ki ga ima sama (poveini pisna) izjava 2. Navedi primere pravnih aktov, ki posredno ustvarjajo nova posamina in konkretna pravna pravila. Normativni akti, ki so voljna izjava enega subjekta ali pa so soglasne izjave volj dveh ali ve oseb, imajo pomen izjave, s katero eden ali ve subjektov izrazi pravno sporoilo.Skupno jim je, da se mora pomen sporoila gibati v mejah izjave (npr. oporoka ali pogodbe, ki temeljijo na soglasju volj). 3. Kaj so to predlogi za izdajo normativnih pravnih aktov? 4. Kaj so to materialni akti za razliko od normativnih pravnih aktov? Pojem normativnega pravnega akta v materialnem pomenu besede se nanaa na vsebino in naravo pravnih pravil, ki jih sporoa. Formalno pojmovanje se osredotoa na njegove oblikovne sestavine. 5. Pojasnite razliko med splonimi pravnimi akti in posaminimi pravnimi akti. Pravni akti so glede na pravne naslovljence in glede na tip vedenja in ravnanja lahko: SPLONI PRAVNI AKTI - so pomenski nosilci splonih in abstraktnih pravnih pravil. Tipini sploni pravni akti so: ustava, zakoni, uredbe, pravilniki, statuti itd. POSAMINI PRAVNI AKTI - v njihovi naravi je, da splona in abstraktna pravna pravila individualizirajo in konkretizirajo. 6. Kakna je razlika med oblastnimi posaminimi akti in zasebnimi posaminimi akti glede razmerja med voljo in izjavo ustvarjalca taknega akta? Izjavno dejanje je voljno dejanje enega ali ve pravnih subjektov. Izjava volje ima drugaen pomen pri pravnih aktih, ki jih sprejemajo kolegijski organi (npr. zakonodajno telo) kot pri tistih aktih, ki nastanejo z izjavo volje ene osebe (npr. pri oporoki), kjer je soglasje med dvema ali ve osebami. Skupno vsem tem primerom je ele izjava volje, ne pa tudi sama volja, kot se je izoblikovala pri posameznih subjektih. 7. Pojasnite razliko med obliko in vsebino pravnega akta? Oblikovne vsebine povedo: a. da pristojni pravni subjekt sprejme ali izda pravni akt, b. da to stori v predvidenem pravnem postopku in c. da je sam pravni akt izjavljen na z ustreznim zunanjim izraznim sredstvom (pravno vnaprej predvideno). Vsebina pa je pravno pravilo, ki ga pravni akt oblikuje. 8. Kaken je pomen postopka za izdajanje pravnih aktov? Navedi nekaj znailnih takih postopkov. Postopek je toliko bolj zahteven, kolikor bolj pomembna je tudi vsebina, ki naj bo njegov konni proizvod. In tudi ravno obratno.Ustavodajni in zakonodajni postopek sta posebej kvalificirana in postopkovno razlenjena. Pri ustavi in nekaterih

pomembnih zakonih mora veina glasovati za njun sprejem (2/3). Drugi postopki so bistveno manj formalizirani in bistveno hitreji. Med postopki, v katerih nastajajo oblastni posamini pravni akti, so najbolj pomembni vsi sodni in upravni postopki, v katerih pristojni dravni organi oblastno doloajo, kako naj bodo posamezne sodne zadeve (npr. kazenske zadeve) reene. 9. Kdaj prinejo veljati sploni pravni akti? Kdaj prenehajo veljati? Sploni pravni akti morajo biti objavljeni preden zanejo veljati. Rok, ki pretee od objave do trenutka, ko dobi pravni akt obvezno mo se imenuje vacatio legis (15 dni od objave v uradnem lis tu RS) Slovenska ustava doloa, da se dravni predpisi objavljajo v dravnem uradnem Glede prenehanja pa je najbolj enostavno je, da e sam sploni pravni akt pove, kdaj se izteka njegova veljavnost. Najbolj pogosto pa je, da sploni pravni akt neha veljati v trenutku, ki ga oznai kasneji (mlaji) pravni akt, s katerim je ustrezno pravno podroje na novo pravno urejeno ali vsaj spremenjeno. 10. Kaj je to vacatio legis ali vakacijska doba? Kakne vrste takne dobe pozna? To je rok, ki pretee od objave do trenutka, ko dobi pravni akt obvezno mo in vstopi zakon v veljavo. Po ustavi RS je to 15 dni, ko je pavni akt objavljen v uradnem listu. (obava v UL, na oglasni deski, v glasilih..) 11. Kaj je to derogacijska klavzula? Kdaj je ta izrecna, kdaj pa splona? Pomeni, da mlaji (viji) sploni pravni akt delno razveljavi starejega (nijega). Splona je takrat, e je v njej reeno, da so razveljavljeni vsi tisti predpisi, ki so v nasprotju z novim splonim aktom, izrecna pa takrat, ko je v splonih dolobah pravnega akta (npr. Zakona) tono navedeno, kateri nini in (ali) stareji splonoi pravni akti nehajop veljati in v kaknem obsegu. 12. Pojasni razliko med razveljavitvijo in odpravo splonega pravnega akta. RAZVELJAVITEV : uinkuje ex nunc (od sedaj) in torej pomeni, da novi sploni pravni akt razveljavlja starega od dne, ko je novi zael veljati.ODPRAVA : uinkuje ex tunc (od tedaj), kar pomeni, da se stareji sploni pravni akt razveljavlja tudi za as, ko je bil stareji akt v veljavi 13. Pojasni pojem retroaktivne veljavnosti splonih pravnih aktov?Pomeni veljavnost uinka posamezne zakonske (ne pa tudi kakne druge dolobe splonega akta npr. predpisa lokalne skupnosti ali uredbe) dolobe za nazaj, e to zahteva javna korist in e s tem ne posega v pridobljene pravice. 14. Katera izjema velja po nai Ustavi glede retroaktivne veljavnosti splonih pravnih aktov? Da lahko samo zakon, da imajo posamezne njegove dolobe uinek za nazaj, e to zahteva javna korist in e se s tem ne posega v pridobljene pravice. 15. Kako je glede retroaktivne veljavnosti v kazenskem pravu? Splono pravilo je, da je treba uporabljati zakon, ki je veljal ob storitvi KD. Dopustna pa je uporaba spremenjenega novejega zakona, e je ta za storilca mileji. 16. Kaj je to avtentina razlaga in kaj je za njo znailno? To je splona obvezna razlaga (interpretativni zakon) e sprejetega in veljavnega splonega akta, ki ga poda normodajalec. Zanjo je znailno, da ima isto pravno mo, kakor akt, ki ga razlaga. Interpretativni in interpretirani akt tvoritapomensko celoto in kot takna tudi velja. Omejena pa je na zadeve, ki e niso postale pravnomone, ker bi sicer posegli v pridobljene pravice. 17. Kakna so hierarhina razmerja med splonimi pravnimi akti? Katera naela v tem pogledu uvaja slovenska Ustava? Navedi glavne tiri ravni te hierarhije. Zakoni, podzakonski akti in drugi sploni akti morajo biti v skladu z ustavo, ki je najviji pravni

akt v RS. Ustava uvaja 2 naela; naelo hirearhije, kjer morajo biti vsi po rangu niji pravni akti skladni z vijimi ter naelo skladnosti, ki pomeni, da se mora niji pravni akt gibati v mejah, ki mu jih vsebinsko zarisuje viji, hkrati pa tudi pomeni, da vija stopnja 18. Pojasni razmerje med abstraktnimi (splonimi) ter individualnimi (posaminimi) pravnimi akti. 19. Ali se predpisi lahko uporabljajo tudi neposredno, brez posaminih pravnih aktov? Ja, lahko. Med nje sodi npr. predpis, da dosee fizina oseba z 18. letom polnoletnost, z njo pa polno poslovno sposobnost ter aktivno in pasivno volilno pravico, ali predpis, ki vsakomur nalaga, da mora spotovati zakone ipd. 20. Kateri so oblastni in kateri neoblastni posamini pravni akti? Oblastni posamini pavni akti so sodni in upravni akti. Uveljavljajo splone in javne drubene interese. Neoblastni (zasebni) posamini pravni akti pa so najrazlineji enostranski ali dvostranski pravni posli, kjer se uveljavljajo interesi samih pravnih subjektov. 21. Kaj so zasebni pravni akti? Navedi nekaj primerov. To so najrazlineji enostranski ali dvostranski pravni posli in uveljavljajo interese samih pravnih subjektov. Npr. sploni pogoji bank in zavarovalnic. 6. PRAVNI VIRI Pavnik (2007), 277-380

1. Kaj pojasnjuje teorija stopnjevitosti prava oziroma pravnih aktov? Teorija stopnjevitosti
prava uokvirja spoznanje, da si pravo samo doloa lastno ustvarjanje. Pravo predvideva, kako naj nastajajo njegovi sestavni deli in kako naj bodo ti medsebojno usklajeni. Teorija stopnjevitosti prava prepriljivo omilja, da nija pravna stopnja vselej normativno konkretizira vijo.

2. Kaj je to pravni vir in katere vrste pravnih virov pozna? Izraz pravni viri pomeni vire, v
katerih je treba poiskati pravne predpise. Poznamo nacionalne pravne vire (ustava, zakoni, razne sodbe, predvem sodbe US .), mednarodne pravne vire in pravo Evropske unije.

3. Kaj razumemo s pojmom formalnih ali sekundarnih pravnih virov? S pojmom pravnih
virov razumemo obvezne in vnaprej doloene oblike (npr. ustava, zakon, uredba), v katerih nastajajo pravna pravila, ki so splona in abstraktna ali pa kot takna vsaj uinkujejo (npr. sodbe najvijih sodi v sistemu precedennega prava). To so t.i. formalni ali sekundarni pravni viri, ki potem ko zano pravno veljati, predstavljajo statino sestavino stopnjevitosti prava.

4. Kaj pa so materialni ali primarni (substanni) pravni viri? Materialni ali primarni
(substanni) viri se osredotoajo na dinamino stran stopnjevitosti prava. Z materialnimi pravnimi viri opozarjamo na kulturno-civilizacijski, zgodovinski, drubeni, ekonomski itd. kontekst in sestavine, ki pogojujejo in soodloajo, katera drubena razmerja naj bodo pravno urejena in kakna naj bo vsebina formalnih pravnih virov.

5. Kaj so spoznavni pravni viri? Navedi nekaj primerov. Del teorije stopnjevitosti prava
obravnava posebej e spoznavne pravne vire. Z njimi oznaujemo dokumente, besedila

in gradiva, ki omogoajo spoznavati formalne pravne vire in njih vsebino. Osrednji dokumenti so uradna glasila, v katerih se objavljajo formalni pravni viri. Spoznavni pravni viri so e prironiki (npr. zbirke predpisov), razlage (komentarji) zakonov in drugih predpisov, sistematina dela, monografije, ubeniki, zbirke odlob itd.

6. Kaj razume s pravno mojo oziroma s stopnjo pravne veljave pravnega akta? Formalni
pravni viri morajo biti vnaprej predvideni tako njihove vrste kakor tudi razmerja med posameznimi pravnimi akti, skozi katere se ti viri izraajo. Vsak pravni akt ima zato doloeno pravno mo (stopnjo pravne veljave) in je kot tak drugim pravnim aktom nadrejen, prirejen (enakopraven) ali podrejen.

7. Pojasni hierarhino razmerje nad- in podrejenosti pravnih aktov. Npr. skladnost nekega
zakona z ustavo ali pa skladnost podzakonskih predpisov z ustavo in zakoni, kjer morajo biti niji akti v skladu z vijimi materialno in formalno.

8. Razloi argument avtoritete v zvezi z usklajenostjo pravnih aktov na isti stopnji. Viji
sploni akt razveljavlja nijega

9. Kaj je ustava v formalnem pomenu? Ustava v formalnem pomenu je izhodini pravni

akt, to je akt, ki ima najvijo stopnjo pravne veljave. V tem pomenu je ustava skupek pravnih doloil, ki jih je mogoe spremeniti le na nain, kot je opredeljen z njimi samimi (v primeru prve ali tako imenovane revolucionarne ustave) ali pa v aktu (to je v prejnji ustavi), ki mu asovno sledi.

10. Kakno je vsebinsko in formalno razmerje med ustavo in zakonom? Ustava je vsebinsko
zdaj bolj in zdaj manj obsena, njena minimalna vsebina pa je, da predvidi vsaj organ, ki naj sprejema zakone. Ustava je lahko izenaena z navadnimi zakoni (gibka ustava), lahko pa je hierarhino nadrejena zakonom (vrsta ustava). Pravimo, da ima ustava vijo pravno veljavo. V tem primeru se razlikuje tudi postopek sprejemanja ustave napram postopku za sprejemanje zakonov.

11. Kakna je razlika med gibko in vrsto ustavo? Bolj ko je vrsta ustava, bolj zapleten,
podroben in dolgotrajen je ustavodajni postopek ter ima vejo teo in je ustavo posledino teje spreminjati, kajti tukaj sledi njeno sprejetje z posebej kvalificirano veino vseh poslancev. vrsta ustava je hirearhino nadrejena vsem navadnim zakonom, medtem, ko je gibka ustava izenaena z navadnimi zakoni, ter jo je lahko spreminjati.

12. Kaj je ustava v materialnem pomenu? Kaj je materia constitutionis? Ima jo vsaka drava,
saj pomeni ustavo glede na vsebino norm, ki imajo ustavni pomen, ne glede na njihovo pravno obliko. Gre torej za pravila, ki urejajo posamezno dravno in drubeno ureditev, ne glede na to, ali so v enovitem pisanem aktu ali v ve razlinih pravnih aktih, ali so pisana ali nepisana.

13. Kakna je pravna vloga ustave? Osredotoa se na to, v em je pravna vloga ustave kot
izhodinega in temeljnega pravnega akta. Tu nastaja vpraanje, katera so tista pravna pravila, ki utemeljujejo in omogoajo, da pravni red lahko deluje. To funkcijo opravlja ustava v materialnem pomenu tedaj, ko doloa, kako naj nastajajo zakoni in drugi formalni pravni viri. Tako pojmovana ustava temelji na prejnji ustavi, kolikor ta obstaja, v konni posledici pa na pranormi, ki predpostavlja, da je prva ustava pravno obvezna. Materialni pojem ustave ni posnet le glede na pozitivno pravno ureditev, ampak vsebuje

tudi stalia o tem, katera drubena razmerja naj ureja ustava v formalnem pomenu. Ta stalia so pravno obvezna (zavezujoa) le tedaj in toliko, kolikor jih prevzema ustava kot pozitivnopravni dokument. Iz tega se vidi, da ima sicer pojmovanje ustave v materialnem pomenu enako teo, kot gre materialnim pravnim virom.

14. Pojasni formalno lastnost zakona. Ustava postavlja okvir, na katerega so podrejeni pravni
viri vezani tako, da vanj ne morejo posegati, in tako, da ga morajo vsebinsko izpeljevati. V razmerju do ustave je zato zakon nujno tisti pravni akt, ki pooseblja drugo stopnjo prava. Te lastnosti zakona poudarja tudi pojmovanje, da so zakoni vsa tista pravila, ki so neposredno podrejena ustavi, a hkrati nadrejena ostalemu pravu v dravi.

15. Pojasni razlike med pojmi ustava, ustavni zakon, ustavni amandma in navadni zakon.
Namesto pojma ustava je pogosto v rabi tudi pojem ustavni zakon, ki je praviloma sinonim za ustavo, namesto pojma zakon pa se uporablja tudi pojem navadni zakon, ki je sinonim za zakon. Prilastek "navadni" zakon eli poudariti, da ne gre za ustavni zakon (ustavo), ki je (navadnemu) zakonu formalno in vsebinsko nadrejen. Ustavni zakon ima na drugi strani isto stopnjo pravne veljave kot ustava, od nje pa se lahko razlouje po vsebini, ki jo ureja. Vsebinsko se loi od ustave bodisi tako, da je izdan kot ustavni zakon za izvedbo ustave, ali pa tako, da le delno ureja ustavno tvarino. Kot pravni akt, s katerim se ustava deloma spreminja, dopolnjuje, razlenjuje ali razveljavlja, so se v praksi uveljavili tudi ustavni amandmaji. Le-ti imajo isto stopnjo pravne veljave kot ustava, ki kot celota e vedno ohranja svojo prvotno zgradbo. Ta pravodajna tehnika je uporabljiva do tiste stopnje, ko je e mogoe ohranjati preglednost nad ustavno tvarino.

16. Katera dva problemska sklopa predstavljata standardno ustavno tvarino? materia
constitutionis; vsak ustavodajalec jo sam doloa, praviloma pa vsebuje dolobe o organih dravne oblasti (samo za najvije organe, njihov poloaj, pristojnosti in razmerja, organe lokalne samouprave in razmerja v federalnih enotah) ter dolobe o lovekovih pravicah in svoboinah.

17. Kateri dravni organ je (naj bo) pristojen urejati pravice in dolnosti pravnih subjektov?
Zakaj? V demokratinih ureditvah velja, da je to podroje urejanja v pristojnosti zakonodajalca. Zakonodajno telo je najbolj demokratien organ in je zato prav, da so poglavitne odloitve v njegovi pristojnosti. Taken zakonodajni prijem onemogoa, da bi pravice in dolnosti pravnih subjektov opredeljevala izvrilna veja oblasti, ki je predlagatelj zakonov.

18. Katera dva sklopa pravic sodita k temeljem dravne ureditve? Prvi sklop so temeljne
svoboine, pravice in dolnosti loveka in dravljana, drugi pa e vse tiste pravice in dolnosti, ki se nanaajo na pristojnosti najvijih dravnih organov.

19. Kaken je pomen programskih norm v slovenski Ustavi?Nova slovenska ustava skorajda
nima programskih pravnih doloil. Nekatere "programske norme" so zlasti v poglavju o temeljnih gospodarskih in socialnih razmerjih (npr. v doloilu, da drava ustvarja monosti za zaposlovanje in za delo, ali pa v doloilu, da drava ustvarja monosti, da si dravljani lahko pridobijo primerno stanovanje). Iz naina, kako so programska doloila opredeljena, je razvidno, da ustvarjajo obveznost drave, da jih bo kar najbolj uresnievala. Pravno gledano gre le za politino obveznost, na katero se po potrebi navezuje politina odgovornost pristojnih dravnih organov, ne pa za pravno obveznost, ki bi jo bilo mogoe tudi prisilno udejaniti (npr. z zahtevkom do primernega stanovanja).

20. Kakna sta vsebina in pomen preambule slovenske Ustave? Njen pomen je v tem, da
sporoa razloge, ki so narekovali sprejem ustave, in da navaja vrednostna merila, ki jih eli uresnievati. Vrednostni razlogi imajo tehtno vlogo, ko ustavo razlagamo (e posebej pri sistematini in namenski metodi razlage), praktino gledano pa bo razlagalno sporoilo preambule bolj simboline narave, saj je njena vsebina zelo splona in naelna.

21. Katera doloila normativnega dela Ustave so neposredno uporabljiva? V to skupino

ustavnih doloil spadajo kot tipina doloila o lovekovih pravicah in temeljnih svoboinah. Sem spadajo tudi vsa tista doloila, ki opredeljujejo pravice in dolnosti osrednjih dravnih organov (to je zakonodajnih, izvrilnoupravnih in sodnih organov), njihovo organizacijo in razmerja med njimi.

22. Katera podroja urejajo zakoni? Zakoni kot osrednji sploni pravni akti urejajo vse tiste
zadeve, ki so poglavitne, temeljne, osrednje za doloen pravni sistem, a hkrati niso tako pomembne, da bi bile urejene e v ustavi.

23. Kako slovenska Ustava ureja razmerje med zakoni in mednarodnim pravom? Kateri
organ odloa o skladnosti zakona z mednarodnim pravom, ki velja v Republiki Sloveniji? Zakoni (pa tudi drugi predpisi) morajo biti v skladu s splono veljavnimi naeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral DZ. V tem pomenu je mednarodno pravo hierarhino nadrejeno zakonom (in drugim predpisom) in je tudi v pristojnosti ustavnega sodia, da odloa o skladnosti zakonov s splonimi naeli mednarodnega prava in ratificiranimi mednarodnimi pogodbami.

24. Pojasni razlikovanje med splonimi (generalnimi) in posebnimi (specialnimi) zakoni.

Sploni (generalni) zakon se nanaa na vse pravne subjekte, ki jih predmet pravnega urejanja zadeva (npr. zakon o sodiih ali zakon o zdravstvenem zavarovanju), posebni (specialni) zakon pa izloa doloeno tvarino in skupino pravnih subjektov (npr. zakon o rednih sodiih ali zakon o zdravstvenem varovanju kmetov) in jih obravnava drugae, kot je to urejeno s splonim zakonom.

25. Zakaj je delitev zakonov na popolne, temeljne in splone e posebej znailna za zvezne
drave?V enotnih dravah bodo zakoni temeljni ali celo sploni praviloma le v tistih zadevah, ki so decentralizirane in so v samostojni pristojnosti lokalnih skupnosti.

26. Kakne monosti ureja slovenska Ustava glede na merilo kvalificirane veine za sprejem
zakona?Na teo, ki gre posameznim vrstam zakonov, je mogoe sklepati tudi glede na to, kako kvalificirana veina je potrebna za njihov sprejem; Slovenska ustava je na staliu, da DZ sprejema zakone z veino opredeljenih glasov navzoih poslancev , dvotretjinska veina glasov navzoih poslancev je predvidena za doloanje o zakonodajnem referendumu, o poslovniku dravnega zbora in o obrambi drave, za odloanje o volilnem sistemu pa se zahteva celo dvotretjinska veina glasov vseh poslancev.

27. Kaj je znailno za zakonik ali kodeks?To so posebna vrsta zakonov. Za zakonik je
znailno, da v celoti, na isti nain in sistematino ureja drubena razmerja na doloenem irem podroju drubenega ivljenja (npr. na podroju osebnih in premoenjskih razmerij ali na podroju kazenskega materialnega prava). Kodificirati je treba zlasti tista podroja, ki veljajo za pomembneja in so dovolj stabilna, prednost zakonikov pa je, da

uvajajo enoten sistem in olajujejo preglednost (uporabnost) pravnih predpisov, ki bi bili sicer zajeti v ve zakonih (naelo pravne varnosti!).

28. Kakno pooblastilo lahko da zakonodajalec uredbodajalcu? Kaj je izvrilna klavzula?

Pooblastilo za izdajanje uredb je vsebovano v ustavi in (ali) zakonu. Ustava lahko daje uredbodajalcu splono pooblastilo za izvrevanje zakona in drugih predpisov, ki jih sprejema zakonodajalec. Splono ustavno pooblastilo lahko spremlja e posebna izvrilna klavzula, s katero zakonodajalec nalaga uredbodajalcu, naj uredbo sprejme, in mu hkrati doloi smer, kako naj jo opredeli.

29. Pojasni razliko med splono in specialno izvrilno klavzulo glede monosti, da Vlada
sprejme uredbo. e ustava ne doloa, ali izvrilni organ (npr. vlada) lahko oblikujejo uredbe, je reitev v celoti odvisna od zakona. Zakonodajalcu sta na voljo dve reitvi: uredbodajalcu lahko da splono pooblastilo za sprejemanje izvrilnih predpisov ali pa le specialno pooblastilo, ki od primera do primera doloa, kdaj in kako naj bo uredba izdana.

30. Kakno vlogo dobi uredba v procesu osamosvajanja izvrilne dejavnosti? Izvrilnost
uredbe in njena podrejenost zakonu sta lastnosti, ki sta sicer izvirno povezani z uredbo, a hkrati lastnosti, ki ju sodobni drubeni razvoj pogosto omajuje ali vsaj poskua omajati. To omajevanje poteka vzporedno z osamosvajanjem izvrilne dejavnosti, ki se uveljavlja na rova zakonodajne bodisi tako, da zakonodajni organi zgolj formalno potrjujejo odloitve, ki so jih prej oblikovali izvrilnoupravni organi, ali pa tako, da izvrilna dejavnost tudi formalno dobiva ve in veje pristojnosti. Do teh premikov prihaja iz razlinih razlogov: koncentracija in centralizacija kapitala; zaostrene gospodarske razmere; konfliktna drubena razmerja med delom in kapitalom; intervencionistina vloga drave, ki intenzivno posega v gospodarsko ivljenje itd. V taknih in podobnih kriznih drubenih razmerah naraa vpliv izvrilne dejavnosti; v primeru podzakonskih aktov se ta vpliv kae tako, da izvrilni organi ne oblikujejo le izvrilnih predpisov, ampak tudi predpise, s katerimi vlada dovolj samostojno in izvirno ureja drubena razmerja. Izvrilni organ ne izdaja uredb, ki so podrejene konkretnemu zakonu in le-tega podrobneje izpeljujejo (uredbe secundum et intra legem), temve je pooblaen izdajati uredbe, s katerimi zakone vsebinsko dopolnjujejo. eravno te uredbe ne morejo formalno razveljavljati, spreminjati in dopolnjevati zakonov, so vseeno sredstvo, ki presega izvrilno naravo uredbe (uredbe intra legem, a ne secundum legem). V izrednih drubenih razmerah (npr. neposredna vojna nevarnost) je odmik od izvrilnosti e bolj oiten: v teh razmerah je mogoe izdajati uredbe, ki so tudi formalnopravno izenaene z zakoni (uredbe z zakonsko mojo ali uredbe v stiski). Te uredbe temeljijo na posebnem ustavnem pooblastilu ali pa na posebnem zakonskem pooblastilu, s katerim zakonodajalec doloi, kdaj in v kaknem obsegu lahko uredbodajalec sprejema uredbe, ki imajo mo zakona.

31. Katere uredbe so sestavina delegirane zakonodaje? Od uredbe kot izvrilnega predpisa
moramo razloevati uredbe z zakonsko mojo, ki jih je mogoe izdajati namesto zakona v primeru in na podrojih, ki jih predvidevata ustava ali pa zakon (delegirana zakonodaja).

32. Kaj so uredbe v sili? Navedi njihovo ustavno podlago.Uredbe v sili, ki jih za primer
izrednih prilik ali vojnega stanja predvideva tudi slovenska ustava. Gre za uredbe z zakonsko mojo, ki jih lahko na predlog vlade izdaja predsednik republike, e se DZ zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati (len 108/1). V tem stanju se smejo

zaasno razveljaviti ali omejiti celo lovekove pravice in temeljne svoboine, a le v "obsegu ki ga tako stanje zahteva in tako, da sprejeti ukrepi ne povzroajo neenakopravnosti, ki bi temeljila le na rasi, narodni pripadnosti, spolu, jeziku, veri, politinem ali drugem preprianju, gmotnem stanju, rojstvu, izobrazbi, drubenem poloaju ali katerikoli drugi osebni okoliini" (len 108/2 v zvezi s lenom 16/1). Nekatere izrecno natete temeljne pravice (npr. nedotakljivost lovekovega ivljenja)so tako pomembne, da jih niti zaasno ni mogoe omejiti ali razveljaviti (glej len 16/2). Uredbe v sili so vselej asovno omejene; predsednik republike jih mora predloiti v potrditev DZ br, ko se ta sestane (len 108/3).

33. Natej glavne vrste izvrilnih predpisov. Uredbe so kot osrednji podzakonski pravni akti,
odloki, poznamo pa e pravilnike, odredbe in navodila.

34. Kakna je funkcija odlokov, odredb, pravilnikov in navodil? Kateri organi izdajajo te
podzakonske pravne akte? Odlok je akt, s katerim se ureja posamezna vpraanja ali predpisuje ukrepe, ki imajo sploen pomen, ter sprejema druge odloitve, za katere je tako doloeno z zakonom ali z uredbo ter lahko sprejema odloitve, s katerimi izvaja samo uredbo. Izvrevanju posameznih pravnih doloil je namenjena tudi odredba, s katero se odreja ali prepoveduje ravnanje, ki ima sploen pomen ("Z odredbo se za izvritev posameznih dolob zakona, drugega predpisa ali splonega akta odreja ali prepoveduje ravnanje v doloeni situaciji, ki ima sploen pomen, ali se uredi taka situacija"). Pravilnik razlenjuje "posamezne dolobe zakona, drugega predpisa ali splonega akta za njegovo izvrevanje". Pravilnike, odredbe in navodila izdajajo funkcionarji, ki vodijo posamezne upravne organe.

35. Pojasnite pomen pravnih virov prava EU? Pri pravu Evropske unije velja naelo
primarnosti, kar pomeni, da pravila, sprejeta na ravni Evropske unije, prevladajo nad pravili, vsebovanimi v pravnih redih drav lanic. Pravo Evropske unije je avtonomno pravo, saj svoje veljavnosti ne rpa iz morebitne pozneje odobritve nacionalnih organov drav lanic, temve se opira na zakonodajne pristojnosti organov Evropske unije. Pomemben pravni vir so tudi mednarodni sporazumi in sodna praksa organov Evropske unije s pravosodnimi pooblastili, to je Sodia Evropskih skupnosti in Sodia prve stopnje.

36. Katere pravne vire EU pozna? Primarni viri so zlasti vse ustanovitvene pogodbe,
njihove dopolnitve in pogodbe sklenjene z tretjimi dravami, pridruitvene pogodbe z dravami kandidatkami ter splona pravna naela prava Skupnosti in drav lanic in Sekundarni viri, ki so predpisi in odlobe, ki jih sprejemajo in izdajajo institucije Skupnosti in sicer gre za uredbe, direktive, odlobe ter priporoila in mnenja.

37. Kaj je to primarna, kaj pa sekundarna zakonodaja?Glej vpraanje 36 38. Pojasni razliko med uredbo EU in direktivo EU? Uredba EU je sploen, zavezujo
predpis, ki jo lahko primerjamo z naim zakonom, saj je v celoti neposredno uporabljiva. Direktiva pa je unikaten predpis, ki ga ni mogoe primerjati z nobenim predpisom iz slovenske zakonodaje ter ni neposredno uporabljiva. Drave lanice so dolne vsebino direktive prenesti (implementirati) v nacionalne zakonodaje v doloenem roku, ki ga direktiva predpie.

39. Natej nekaj vrst avtonomnega prava. To so cerkveno (kanonsko) pravo, kolektivne
delovne pogodbe, pravo lokalne (krajevne) in ustrezne interesne (npr. olske, socialne, zdravstvene) samouprave, dispozitivno pravno urejanje na podroju civilnega prava, razline oblike avtonomnega gospodarskega prava

40. Oznai znailnosti naslednjih vrst avtonomnega pravnega urejanja: statut, avtonomno
lokalno pravo, kolektivne pogodbe. Statut je klasien sploni pravni akt pravne osebe, ki opredeljuje njen namen, njen organizacijski ustroj in nain njenega delovanja. V tem pomenu je statut sinonim za "ustavo" (temeljni pravni akt) pravne osebe, s katerim morajo biti v skladu tudi njeni drugi sploni pravni akti. Avtonomno lokalno pravo so sploni pravni akti lokalnih samoupravnih skupnosti. Le-ti v ustavi niso niti podrobneje opredeljeni niti kolikor toliko doloeno nakazani. Izhodie ustave je, da se v obini uresniujejo "lokalne zadeve, ki jih obina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce obine". Kolektivne pogodbe se sklepajo na podroju delovnega prava. S kolektivnimi pogodbami se doloajo medsebojne pravice in dolnosti delavcev in delodajalcev, kot jih dogovore njuni predstavniki..

41. Pojasni pojem morale kot formalnega pravnega vira? Morala je kar se da elastina, saj ni
tako kot pravo vpeta v toge forme, ki naj bi utrjevale njeno vsebino. Morala je skupek vrednot, ki so del individualne ali drubene zavesti, vrednot, ki opredeljujejo, kaj je za loveka dobro in kaj ne, kaj je humano in kaj nehumano.

42. Kateri dve vrsti morale kot formalnega pravnega vira pozna? V tej zvezi navedi primera,
ko je morala vodilo za izvrevanje prava.

43. Kaj je blanketno pravno urejanje v zvezi s povezavo med pravo in moralo? Blanketno
pravno urejanje je takno pravno urejanje, ko je vsebina pravnega pravila odvisna od moralnega, na katerega se pravno sklicuje (npr. razdedinjenje dedia zaradi moralnih prekrkov do oporoitelja). Vsebina takega moralnega pravila ni vselej razvidna iz pravno doloenega vedenja in ravnanja. V teh in njim podobnih primerih je treba ele ugotoviti, kaj nalaga moralna dolnost in v kaknem obsegu je ta relevantna za pravo.

44. Kaj so to moralna pravna naela? Pomeni ravnanje loveka kot loveka z njegovimi
moralnimi vrednotami (loveko dostojanstvo, vsestranski razvoj loveka, loveka vredno ivljenje) ter ne sme svojih pravic uveljavljati zoper pravila potenosti (naelo pravinosti in naelo javne morale)

45. Kaj pomeni, da so obiaji formalni pravni vir? Obiaji (drubeni standardi) kot sestavina
kulture niso le del drubene klime, ki kot zunanja sestavina vpliva na uinkovitost prava in mu s tem odloa, kakna naj bo njegova vloga v drubi. Obiaji so tudi eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na pravodajalca v teku nastajanja ustreznega splonega pravnega akta bodisi tako, da ga preoblikuje in doloneje opredeli, ali pa tako, da pod njegovim vplivom sprejme reitev, ki naj uvede nasprotno (drugano) prakso (obiaji kot materialni pravni vir).

46. Kaj so uzance kot obiaj (standard) in kot formalni pravni vir? Izraz "uzance" se uporablja
za obiaje, ki so zapisani in privzeti v posebno zbirko, ki se uporablja kot vir prava. Te zbirke so splone ali pa posebne uzance, ki naj se uporabljajo le na doloenem ojem

podroju gospodarstva. Beseda "uzance" ima torej v pravu dva pomena: eden se nanaa na obiaj (standard), ki ga uzanca zapisuje, drugi pa je sinonim za ustrezen formalni pravni vir. Posebnost uzanc je tudi da, da jih ne sprejemajo tisti organi, ki se praviloma ukvarjajo z zakonodajno dejavnosti (v irem pomenu te besede).

47. Navedi nekaj primerov poklicnih in strokovnih pravnih standardov, na katere se sklicuje
pravna norma. Pravo lahko zapoveduje, naj posamezniki ravnajo v skladu z drubenimi (poklicnimi, strokovnimi) standardi. Take obiaje (standarde) vsebujejo pojmi, kot so vestno zdravljenje, skrbnost dobrega gospodarstvenika oziroma skrbnost dobrega gospodarja, skrbnost dobrega strokovnjaka, skrbnost, ki se zahteva v prometu, itn.

48. Kaj je sodni precedens in kaj precedenno pravo? Sodni precedens pomeni, da se
sodbe, ki jih izree vije ali najvije sodie, ne raztezajo le na konkretni primer, ampak dobiva razlog za odloitev v konkretni zadevi veljavo, ki je znailna za formalne pravne vire. To pomeni, da so sodie, ki je sodni precedens oblikovalo, in vsa nija sodia pravno vezana, da v podobnih primerih sledijo pravni reitvi, ki jo prinaa sodni precedens. Precedenno pravo se oblikuje v anglosakem pravnem sistemu, ko so sodia tudi "zakonodajni organi". Nastalo je zato, ker so morala sodia opravljati tudi integrativno in pravotvorno funkcijo, ki je na kontinentu pripadala zakonodajalcu (pravodajalcu).

49. Ali so sodbe sodi lahko formalni pravni vir v evropskem kontinentalnem pravnem
sistemu? Zakaj? Precedenni sistem zagotavlja stalnost sodne prakse. Stalnost je njegova prednost dotlej, dokler se ne spremenijo tiste drubene razmere, ki so jo izzvale in v katerih je nastala. Ko se te razmere spremene, je zakoreninjena praksa ovira, ki jo je glede zastarelosti mogoe primerjati z zakonom, ki sta ga as in prostor e presegla. Za oviro gre v tem smislu, da je sodne precedense precej teko spreminjati in dopolnjevati (zlasti v anglekem sistemu), tako da lahko utrjujejo reitve, ki niso ve v skladu z drubenimi razmerami.

50. Kako nastaja in se oblikuje ustaljena sodna praksa? O stalni sodni praksi govorimo tedaj,
ko sodia relativno dalje asovno obdobje enako doloajo obseg (razsenost) zgornje premise, ki jo potem enako aplicirajo na konkretne primere, e imajo ti primeri lastnosti, ki se med seboj ujemajo. Naloga prakse je v tem, da doloa enak pristop, ki naj potem med ve normativno monimi reitvami vodi do odloitve, ki jo ob enakem izhodiu lahko oznaimo kot individualizirano.

51. V kaknem smislu je zavezujoe pravno mnenje, ki ga sprejme obna seja Vrhovnega
sodia RS?Od naela pravne nevezanosti, ki se nanaa na nija sodia in druge pravne subjekte, je izjema le glede senatov vrhovnega sodia: senati tega sodia so vezani na pravno mnenje, ki je bilo sprejeto na njegovi obni seji. Okoliina, da so naelna pravna mnenja v tem obsegu obvezna, ne more biti razlog, da so ta mnenja tudi sicer formalni pravni viri. Za senate vrhovnega sodia je mnenje obvezni vir zato, ker bi se sicer utegnilo zgoditi, da bi pri istem sodiu razlini senati sprejemali razlina pravna stalia. Zunaj teh meja so naelna pravna mnenja (stalia) le faktini (beri: neformalni) pravni vir, se pravi vir, ki se uveljavlja dotlej, dokler temelji na tehtnih in prepriljivih razlogih, ki jih pravna praksa sprejema.

52. Kaj doloa 22. len Ustave (enako varstvo pravic) glede upotevanja sodne prakse?
Enako varstvo pravic je ustavna pravica procesnega znaaja. Je pravica pozitivnega

statusa. Po eni strani sodie ali drug organ ne sme obravnavati neenakopravno tak o, da bi v njeni zadevi odloilo drugae, kot sicer redno odloa v taknih primerih, po drugi strani pa mora biti zagotovljena enakopravnost med strankami, udeleenimi v postopku.

53. Pojasni pomen sodne prakse Sodia evropskih skupnosti za veljavnost in razvoj prava
EU.

54. Kaj so spoznavni pravni viri? Navedi glavne vrste spoznavnih pravnih virov. To so
komentarji, besedila, gradiva, ki pomagajo pri oblikovanju prava in omogoajo bolje spoznati pravne vire. T o so komentarji, razlage zakonov, strokovno raziskovalni lanki ipd.

55. Kaj so uradna glasila? Kaken je pomen objave pravnega akta v uradnem glasilu?
Uradna glasila so tisti dokumenti, v katerih je potrebno objavljati formalne pravne vire. Slovenska ustava doloa, da se dravni predpisi objavljajo v dravnem uradnem listu (Ur. list RS). Objava v ustreznem uradnem glasilu je po svoji naravi materialna spoznavna sestavina pravnega akta (se pravi ena izmed njegovih oblikovnih prvin), pomembna pa je zlasti iz dveh razlogov: (1) objavljeno besedilo je avtentino in (2) ele na to objavo navezuje trenutek, ko sploni pravni akt prine veljati in dobi obvezno mo.

56. Kaken je pomen pravne znanosti? Kje najdemo stalia pravne znanosti in pravne
stroke? Stalia pravne znanosti in pravne stroke niso pravno zavezujoa. Vpliv, ki ga imajo na razumevanje pravnih pravil in spornih pravnih vpraanj, je odvisen od kakovosti in prepriljivosti argumentov, na katere se opirajo. V tej povezavi tudi ni mogoe prezreti, da ima pravna znanost tudi sicer tehtno vlogo pri razumevanju prava. Pravna znanost je tista, ki pravne predpise sistemizira, jih znanstveno preuuje in si zastavlja tudi vpraanje, kako pravni sistem sodoloa pomen delov, ki ga sestavljajo. Stalia najdemo v sistematinih znanstvenih virih, monografijah, ubenikih, pravnih revijah in periodinih glasilih, komentarjih pomembnih zakonov ipd.

7. UPORABLJANJE PRAVNIH AKTOV Pavnik (2007), 405-473 1. Kaj je znailno za uporabljanje vijega abstraktnega splonega akta zato, da ustvarimo niji abstraktni sploni akt? 2. Pojasni normativno konkretizacijo abstraktnega pravila s pomojo silogistinega sklepanja. Kaj je terminus maior (zgornja premisa) in kaj terminus minor (spodnja premisa) silogistinega sklepanja? 3. Kaj je znailno za izvrevanje dispozicij z materialnimi akti? 4. Pojasni razmerje med ivljenskim primerom in konkretnim dejanskim stanom glede na tipske znake abstraktnega dejanskega stanu oziroma glede na pravni kalup (model) ravnanja. 5. Kaj so pravna dejstva? 6. Kaj so pravne domneve? Kaj v teh primerih odrejajo pravna pravila? Ali lahko navede nekaj primerov presumpcij? 7. Ali je dovoljeno ovrei pravno domnevo z nasprotnim dokazom? 8. Pojasni, zakaj ustvarja pravnomonost upravnih in sodnih odlob neovrgljivo domnevo zakonitosti. 9. Kaj so pravne fikcije? Navedita kaken primer. 10. Zakaj pravni red uvaja fikcije? Pojasni razliko med pravno domnevo in pravno fikcijo. 11. Kaj so to posamini pravni akti? 12. Navedite glavni vrsti posaminih pravnih aktov? 13. Razloi razliko med enostranskimi in dvostranskimi pravnimi posli. Navedi primere. (153) 14. Razloi razliko med pravnimi posli v asu ivljenja in za primer smrti. Navedi primere. (154) 15. Navedi in opii primere konstitutivnega upravnega akta? 16. Navedi in opii primere upravnih aktov deklaratorne narave. 17. Kaj so to upravne odlobe in v kaknem postopku so izdane? 18. Pojasni razliko med splonim upravnim postopkom in posebnimi upravnimi postopki. 19. Kako se sproi sodni postopek v kazenskem pravu in kako v civilnem pravu? 20. Kateri vrsti sodnih aktov pozna glede na urejanje vsebinskih in postopkovnih vpraanj?

21. Kaj je sodba? Katere druge akte tudi izdajajo sodia? 22. Katere vrste sodb v kazenskem postopku pozna? 23. Katere vrste sodb v civilnem postopku pozna? 24. Kaj je upravni spor? Kdo ga sproi? Kako poteka ta postopek glede na dve moni stopnji? 25. Kaj je to pravni posel? Natej nekaj primerov. 26. Pojasni pojem zastaranja pravice ter pojasni zakaj in kako pravice in obveznosti zastarajo. 27. Kaj je zastaralni rok? Ali obstajajo tudi pravice, ki ne zastarajo? 28. Kako je urejeno zastaranje na podroju kazenskega prava? 29. Kako je urejeno zastaranje na podroju civilnega prava? 30. Pojasni izraz priposestvovanje na podroju stvarnega prava. Katera pravna dejstva pogojujejo priposestvovanje 31. Kaj je to pravovarstveni postopek? 32. Pojasni razliko med dravnim pravnim varstvom in samozaito (samopomojo). 33. Pojasni pojem in natej oblike samozaite v kazenskem in civilnem pravu. 34. Kakne posledice ima za storilca prekoraenje dopustnih meja samozaite? 35. Kaj je to alternativno reevanje sporov (ARS) in emu slui? Natej nekaj oblik taknega (ARS). 36. Pojasni pomen preventivnih ukrepov za varstvo pravnih razmerij. Natej nekaj takih ukrepov. 37. V em se kae neodvisnost in samostojnost sodstva? V em se kae njegova nepristranskost? 38. Pojasnite tiri skupne faze postopka v upravnih, kazenskem in civilnih zadevah. 39. Kaj je znailno za upravnopravno varsto (tj. upravni postopek)? 40. Kdaj se vodi upravni postopek po uradni dolnosti, kdaj pa na zahtevo stranke? 41. Kaj pomeni preiskovalno naelo v upravnem postopku? 42. Pojasnite razliko med skrajanim upravnim postopkom in posebnim ugotovitvenim upravnim postopkom. 43. Kaj je znailno za kazenskopravno varsto (tj. kazenski postopek)? 44. Pojasnite razliko med legalitetnim naelom in naelom oportunitete v kazenskem postopku. 45. Pojasnite naelo kontradiktornosti, preiskovalno naelo in naelo materialne resnice v kazenskem postopku. 46. Kaj pomeni naelo dispozitivnosti v pravdnem postopku; kdaj je omenjo z oficialnim naelom? 47. Zakaj pravimo, da so v pravdnem postopku stranke prirejene? Kaj nam govori razpravno naelo v tem postopku? 48. Kaj pomeni naelo proste presoje dokazov? 49. Kaj pomeni naelo Iura novit curia? 50. V kakni povezavi sta izrek in obrazloitev sodne ali upravne odlobe? 51. Katere so tiri glavne sestavine sodne ali upravne odlobe? 52. Kaj je redno pravno sredstvo? Kaj se z njim dosee? 53. Kaj je instanca in kaj je instanna pot? Kaj stori organ druge stopnje? 54. Kaj pomeni, da je sodna ali upravna odloba dokonna oziroma pravnomona? 55. Kaj je pogoj za pravno veljavnost (uinkovanje) posaminega pravnega akta? 56. V em je bistvo formalne pravnomonosti in v em materialne pravnomonosti odlobe (res iudicata)? 57. Zakaj in v katerih primerih je mogoe razveljaviti, odpraviti ali spremeniti tudi formalno pravnomono odlobo? 58. Kaj so izredna pravna sredstva? Natej primere takih pravnih sredstev.

59. Kaj je to obnova postopka? 60. Kaj je zahteva za varstvo zakonitosti? 61. Kaj je zahteva za izredno omilitev kazni? 62. Kaj je revizija? 63. Ali pritoba navadno zadri izvrevanje sodne ali upravne odlobe? Kaj pa izredna pravna sredstva? 64. Kaj so akti milosti? Navedi dva primera takih aktov. 65. Katera oblika pravnega varstva je izvrba? Katere odlobe so izvrljive? 66. Kaj je izvrilni naslov? S im se ta praviloma ujema? 67. Kaj je izvrilni postopek sodia? Kaj je izvrilni naslov? 68. Pojasnite razliko med davno in sodno izvrbo. 69. Ali imajo sodia pravico presojati, ali se predpisi niji od zakona z njim ujemajo ali ne? 70. O em odloajo ustavna sodia? 71. Kateri so tri najbolj tipine pristojnosti slovenskega Ustavnega sodia? 72. Kaj je znailno za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov? Kako se taken postopek prine? 73. Kaj je to konkretna presoja ustavnosti in zakonitosti? 74. Kaj je to ustavna pritoba? 75. Obstaja kakno pravno sredstvo zoper odlobe Ustavnega sodia?

8. RAZLAGA PRAVNIH AKTOV Pavnik (2007), str. 475-540 1. Kateri dve vrsti obvezne razlage pravnih aktov pozna glede na organ, ki je razlagalec akta? 2. Navedi nekaj glavnih vrst obveznih interpretacijskih (razlagalnih) pravil. 3. Obrazloi pomen in razvoj neobveznih interpretacijskih pravil, ki jih oblikuje pravna znanost. 4. Kaj so (klasine) metode razlage pravnih aktov? Kdo oblikuje metode? 5. Navedi glavne metode razlage pravnih aktov. Kaj je znailno za posamezno od njih? 6. Navedi nekaj glavnih interpretacijskih argumentov logine razlage pravnih aktov. 7. Na primeru pojasni argumentum a contrario (nasprotno razlogovanje). 8. Na primeru pojasni argumentum a simili ad simile podobnost, analogija). 9. Kaj je analogija? Kaj je analogia legis (zakonska) in kaj analogia iuris (pravna)? Pojasni te analogije na primerih. 10. Primerih pojasni argumentum a fortiori in njegove variante (z vejega na manje, z manjega na veje). 11. Na primeru pojasni argumentum a completudine (popolnost sistema). 12. Razloi sistematino metodo razlage pravnih aktov in e posebej uporabo asovnega in hierarhinega kriterija ter kriterija specialnosti. 13. Pojasni zgodovinsko metodo razlage pravnih aktov. Kakna je subjektivistina, kakna objektivistina in kakna dinamina zgodovinska razlaga? 14. Opredeli funkcionalno (teleoloko, po namenu) metodo razlage pravnih aktov 15. Pojasni obiajni vrsti red uporabe neobveznih razlagalnih pravil in razloge zanj. 16. Pojasni trditev, da so posamini pravni akti rezultat razlage splonih pravnih aktov. 17. Katere posebnosti imata razlagi sodb in pravnih poslov kot posaminih pravnih aktov.

18. Kaj pomeni in kako se izvede iskanje prave volje (pogodbenih) strank? 19. Pojasni razliko med deklarativno, restriktivno in ekstenzivno razlago pravnega akta glede na rezultat razlage. 20. Kaj je znailno za razlago ustave kot najvijega splonega akta? 21. Zakaj je treba razlagalno odloitev utemeljiti in kako to storimo?

9. PRAVNE PRAZNINE Pavnik (2007), str. 381-403 1. Kaj je to pravna praznina in zakaj nastane? 2. Gre pri pravni praznini za nartno ali nenartno neureditev s strani normodajalca? 3. Natej kaken primer pravne praznine. 4. Kaj so to notranje pravne praznine? Navedi kaken primer. 5. Kaj so to klasine pravne praznine ali zakonske pravne praznine? Natej kaken primer. 6. Kako se zapolni pravno praznino? Katero splono pravno naelo pride pri tem v potev? 7. Kje tii nevarnost glede zapolnjevanja pravnih praznin v zvezi z naelom delitve oblasti? 8. Navedi primer iz kazenskega prava, ko je zapolnjevanje pravne praznine izreno izkljueno. 9. Ali obstaja v naem pravnem redu kakna neposredna podlaga za zapolnjevanje pravnih praznin? Razloi. 10. Kaj so to pravne praznine v irem smislu? 11. Pojasni naelo pravne kontinuitete, ki ga vsebuje Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije z dne 25. junija 1991. 12. Kaj je znailno za naelo diskontinuitete v povezavi s pravnimi prazninami in navedi kaken primer taknega naela? 13. Obrazloi naslednje metode zapolnjevanja pravnih praznin: analogia legis, analogia iuris, argumentum a contrario, ustaljena pravna praksa, moralna pravila in obiaji, precedenni pravni akt.

10. SISTEMIZACIJA PRAVA Pavnik (2007), str. 565- 594 1. Natej temeljne sistemizacijske enote.Temeljna sistemizacijska enota je splono in abstraktno pravno pravilo. 2. Kaj je znailno za pravno ustanovo oz. pravni institut? Navedi nekaj primerov. PRAVNA USTANOVA (pravni institut) je ira sistemizacijska enota- zajema pravna pravila, ki na enak nain urejajo isto vrsto ali isti sklop drubenih razmerij. Pravne ustanove so lahko oje ali ire (npr. Pravni posel-pogodba-posamezne vrste pogodb, kakor sta kupoprodajna in posojilna pogodba).

3. Kaj je to pravna panoga? Navedi nekaj primerov. Je ira sistemizacijska enota. V njo sodijo pravna pravila in pravne ustanove, ki na enak nain urejajo doloeno ire in v sebi sklenjeno podroje drubenih razmerij. Nekatere tipine ustanove: ustavno pravo - volilna pravica, dravljanstvo, dravni poglavar, vlada,... civilno pravo - pravni subjekt, zloraba pravice, pogodba, koda,... kazensko pravo - kaznivo dejanje, silobran, pomilostitev,... upravno pravo javna uprava, dravna uprava, upravni organ, javna sluba, mednarodno pravo drava, diplomat, medanrodna pogodba, vojna, nevtralnost, 4. Katere so klasine pravne panoge? To so ustavno pravo, civilno pravo, druinsko pravo, gospodarsko pravo, delovno in socialno pravo, upavno pravo, finanno pravo, kazensko pravo, postopkovno pravo, mednarodno (javno)pravo in mednarodno zasebno pravo. 5. Katera so temeljna pravna podroja? Slonijo na dvodelbah prava na notranje (dravno) in mednarodno pravo, materialno in formalno pravo ter na javno in zasebno pravo. 6. Kaj so to veliki pravni sistemi (pravni krogi oz. pravne druine)? Natej jih. 7. Katera podroja ureja ustavno pravo kot pravna panoga? Katera so med temi tri tipina podroja? Zajema pravna pravila in pravna naela o temeljih dravnopravne ureditve. Najbolj tipina podroja so temeljna naela o obliki drave, temeljne(lovekove) pravice in dolnosti ter ustroj drave (prostojnosti dravnih organov in razmerja med njimi) 8. Pojasni razliko med ustavnim materialnim in procesnim pravom. 9. Kaj je znailnost civilnega prava kot pravne panoge? Katera podroja ureja? Je celota pravnih pravil (ki so poveini dispozitivne narave) in pravnih nael, ki urejajo osebna in premoenjska razmerja, v katerih so pravni subjekti enakopravni in avtonomni. Velja naelo avtonomije, ki velja vse dotlej, dokler pravni subjekti svobodno oblikujejo medsebojne pravice in obveznosti. To naelo pa omejujejo nekatera prisilna (kogentna) pravna pravila, ki prepreujejo, da bi pravni subjekti zlorabljali svojo avtonomijo. 10. Katera podroja spadajo v sploni del civilnega prava, katere pa so podpanoge civilnega prava? Civilno pravo obsega skupna pravila (sploni del civilnega prava) ter stvarno, obligacijsko in dedno pravo. Podpanoge so avtorsko pravo, stvarno pravo, obligacijsko pravo in dedno pravo 11. Kaj je znailnost stvarnega prava? Je podpanoga civilnega prava, ki se nanaa na pravna razmerja med ljudmi glede na stvari.. Vrste stvarnih pravic (absolutne pravice, ki uinkujejo proti vsakomur; lastninska pravica, slubnostna pravica, zatavna pravica) so doloene s kogentnimi pravnimi pravili. 12. Kaj je znailnost obligacijskega prava? Je podpanoga civilnega prava in ureja obveznostna razmerja med pravnimi subjekti kot udeleenci teh razmerij. V obligacijskih razmerjih je ena stranka (dolnik) zavezana, da nekaj stori, opusti ali dopusti, druga stranka (upnik) pa je upraviena, da zahteva izpolnitev te

obveznosti. Obveznostna razmerja so pravnoposlovne narave in neposlovne narave. 13. Pojasnite razliko med pravnoposlovnimi in neposlovnimi obveznostmi v okviru obligacijskega prava. Pravnoposlovne obveznosti (temeljijo na enostranskih obveznostnih poslih ali pa na pogodbah) in neposlovne obveznosti (odkodninske obveznosti). 14. Kaj je znailnost dednega prava? Je podpanoga civilnega prava in ureja prehod premoenja umrlega na drugo osebo. Deduje se bodisi na temelju zakona ( zakonito dedovanje) ali pa na temelju oporoke (oporono dedovanje). 15. Kaj je znailnost avtorskega prava? Je posebna podapnoga civilnega prava, ki je urejeno s posebnim zakonom. Ureja osebna in premoenjska razmerja glede duhovnih stvaritev glede knjievnosti, umetnosti in znanosti. 16. Kaj je znailnost druinskega prava kot pravne panoge? Katera razmerja ureja? Druinsko pravo je skupek pravnih pravil in nael, ki urejajo zakonsko zvezo, izvenzakonsko skupnost, razmerja med stari in otroki, posvojitev, rejnitvo in skrbnitvo. Pravila druinskega prava so poveini kogentna. Poglavitne ustanove druinskega prava so v javnem interesu (v ustavi: drava varuje druino, materinstvo, oetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere) 17. Kaj je znailnost gospodarskega kot pravne panoge? Pojasni razliko med statusnim gospodarskim pravom in pravom gospodarskih poslov.Gospodarsko (trgovinsko) pravo obsega pravna pravila in naela, ki urejajo pravni status in pravne posle gospodarskih subjektov. Temeljni podpanogi sta:STATUSNO GOSPODARSKO PRAVO se nanaa na tipologijo gospodarskih subjektov, na njihovo ustanavljanje in prenehanje, na njihovo pravno osebnost in na notranjo organizacijo posameznih vrst gospodarskih subjektov.PRAVO GOSPODARSKIH POSLOV pa se osredotoa na pravne posle, ki jih sklepajo gospodarski subjekti. V to pravno podpanogo sodijo pravna pravila in naela o skupnih znailnostih gospodarskih poslov, o poglavitnih pravnih poslih in o tipinih gospodarskih poslih. 18. Kaj je znailnost delovnega in socialnega prava kot pravne panoge? Delovno pravo je celota pravnih pravil in nael glede delovnih razmerij. Sestavljata ga individualno in kolektivno pravo, ki sta med seboj povezana. Socialno pravo (pravo socialne varnosti) vkljuuje tudi pravice, ki jih imajo delavci na temelju delovnega razmerja, a jih dale presega ker ima pravico do ustrezne socialne varnosti vsakdo e kot lan drube (pravica do pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, socialno varstvo,) Za delovno in socialno pravo so pomembna pravna naela lovekovega dostojanstva in socialne drave, svobode dela, proste izbire zaposlitve, varstva pri delu, sindikalne svobode in solidarnosti,..

19. Kaj je znailnost upravnega prava kot pravne panoge? Na katera glavna podroja delimo upravno pravo? Upravno pravo obsega pravna pravila in naela o organizaciji in dejavnosti dravne in javne uprave, o pravicah in pravnih dolnostih v upravnopravnih razmerjih ter o nadzorovanju in odgovornosti pravnih organov. Upravnopravna so samo tista pravna razmerja, v katerih je ena stranka nosilec oblasti oz. javnega pooblastila, da kot oblastno nadrejeni subjekt odloi o pravici, obveznosti ali koristi drugega pravnega subjekta. Posebnost upravnega prava je, da so upravne zadeve vselej v javnem interesu. Upravno pravo delimo na: organizacijsko upravno pravo , materialno upravno pravo in upravno postopkovno pravo 20. Kaj je znailnost finannega prava kot pravne panoge? Na katere podpanoge ga delimo? Finanno pravo ureja finanno dejavnost drave in finannopravna razmerja med pravnimi subjekti. Vkljuuje pravna pravila in naela o finannem poslovanju dravnih organov glede zbiranja, delitve in uporabe dohodkov zaradi financiranja javnih dejavnosti. Ureja tudi organizacijo in poslovanje bank, plailni promet v dravi in nadzor nad tem prometom. Podpanoge finannega prava so PRORAUNSKO, DAVNO in MONETARNOBANNO PRAVO. 21. Kaj je zailnost kazenskega (materialnega) prava kot pravne panoge? Kazensko pravo je celota pravnih pravil in nael, ki opredeljujejo kazniva dejanja, kazensko odgovornost in kazenske sankcije. Opisi kaznivih dejanj zajemajo vse tiste kazensko pravne prepovedi in zapovedi, ki varujejo temeljne loveke in drubene dobrine. 22. Katera so temeljna naela kazenskega materialnega prava (natej vsaj tri) ter kako loimo njegov sploni del od posebnega dela? Temeljna naela kazenskega prava: naela lovekovega dostojasnstva in humanosti (prepoved smrtne kazni, muenja) naelo legitimnosti in omejenosti represije naelo zakonitosti naelo subjektivne ali krivdne odgovornosti naelo sorazmernosti med kaznivim dejanjem in kaznijo Kazensko pravo ima: sploni del - njegov predmet so e zgoraj navedena naela posebni del - zajema opise posameznih kaznivih dejanj, ki so razvrena v 21 poglavij 23. Kaj vse spada v okvir kaznovalnega prava? To so tudi druge vrste kaznivih ravnjanj (kazensko pravo v irem smislu); disciplinski prestopki in prekrki. 24. Kaj je to postopkovno pravo kot pravna panoga? Katere tri najbolj tipine pravne postopke pozna? Postopkovno pravo zajema sodne in druge postopke (npr. upravnega), v katerih se odloa o pravicah in dolnostih strank v konkretnih pravnih zadevah. Sestavljajo ga pravna pravila in naela o organizaciji in nainu delovanja pristojnih organov v posameznih vrstah postopka. Postopkovna pravila so tehnino zelo izdelana in so poveini kogentne narave. Tipini pravni postopki so Kazensko procesno pravo, civilno procesno pravo in upravni postopek z upravnim sporom.

25. Kaj je to mednarodno javno pravo kot pravna panoga in katere podroja ureja? Mednarodno javno pravo je pravna panoga, ki ureja mednarodna razmerja med subjekti mednarodnega prava. V njem so kot subjekti priznani zlasti drave in nekatere mednarodne organizacije (npr. OZN). Ureja pravila o oblasti drave v asu in prostoru, mednarodna obmoja, mednarodnie organizacije in sklepanje pogodb med njimi, o odgovornosti drav za protipravna (deliktna) ravnanja. 26. Kaj je znailno za razmerje med mednarodnim pravom in dravnim pravom? Katera teorija se je uveljavila pri nas in kaj pomeni? Ustava RS sprejema naelo, da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splono veljavnimi naeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. e so mednarodne pogodbe ratificirane in objavljene, se uporabljajo neposredno. To je monistina tzeorija. 27. Kaj je to mednarodno zasebno pravo kot pravna panoga in katera podroja ureja? Natejte njegove podpanoge? Mednarodno zasebno pravo na posreden ali neposreden nain ureja statusna, druinska, premoenjska in e nekatera druga materialnopravna razmerja s tujo prvino. 28. Je mednarodno zasebno pravo dravno ali mednarodno pravo v ojem pomenu? Pojasnite. Mednarodno pravo v ojem pomenu je dravno pravo, saj ureja odnose med posameznimi dravami, njihovimi zdruevanji ter njihov poloaj v irem mednarodnem prostoru, in nenazadnje morajo biti tudi zakoni in ostali akti usklajeni z mednarodnimi pogodbami. Mednarodno zasebno pravo pa ureja zgolj stausna, druisnka in razna razmerja s tujo prvino. 29. Kaj so to kolizijska pravila v mednarodnem zasebnem pravu in natejte nekaj taknih pravil? KOLIZIJSKA PRAVILA so pravila formalnega prava, ker ne urejajo vsebine posameznih pravnih razmerij. Doloajo, katero pravo naj se uporabi za posamezne vrste pravnih razmerij. (pravo dravljanstva za statusna in druisnkopravna razmerja, pravo, kjer je stvar za stvarnopravna razmerja in za pogodbe glede nepreminin, pravo kraja, kjer je nastopila kodna posledica za odkodninska razmerja in materialno pravo sodia,..) 30. Pojasnite delitev na materialno in formalno pravo? Katera podpodroja zajema formalno pravo? MATERIALNO PRAVO - e gre za pravice in pravne dolnosti v primarnih (temeljnih) razmerjih med pravnimi subjekti (pri pravicah in pravnih dolnostih pravnih subjektov v pogodbenih razmerjih, v razmerjih med zakoncema, lastninska pravica, pri pravicah in dolnostih dravnih organov) Tipini pravni panogi materialnega prava sta: civilno pravo kazensko pravo FORMALNO PRAVO ureja: ustroj pravnih oseb (organizacijsko pravo) postopek, v katerem se pravice in pravne dolnosti oblikujejo, uporabljajo in varujejo (postopkovno pravo) zunanjo spoznavno obliko, ki jo morajo imeti normativni pravni akti in pravna dejanja, da so pravno veljavni Formalnopravna pravila lahko pogojno oznaimo kot sekundarna pravna pravila.

31. Pojasni delitev prava na javno in zasebno pravo. Natejte nekaj pravnih panog iz obeh skupin. JAVNO PRAVO - zanj so znailna pravna razmerja, v katerih so pravni subjekti drug drugemu nad- in podrejeni. Nosilec podrejanja (subordinacije) je drava kot organ oblasti, ki pravna razmerja prisilno oklepa in prek njih udejanja javne (splone) interese. Podrejeni subjekti so naslovljenci pravnih dolnosti, ki jim ustreza pristojnost drave, da se po uradni dolnosti (ex officio) odziva na pravne kritve ter na to, e so podane vse pravne predpostavke, izreka pravne sankcije. Pravne panoge so USTAVNO, UPRAVNO, FINANNO, KAZENSKO, POSTOPKOVNO, MEDNARODNO JAVNO in CERKVENO PRAVO (imajo ga drave, kjer drava in cerkev nist a loeni). ZASEBNO PRAVO - v njem so pravni subjekti drug drugemu prirejeni (enakopravni). Prirejeni subjekti so avtonomni in pravno svobodni. Pravni subjekti uresniujejo zasebne interese in glede na to sami odloajo, ali bodo sprejemali obveznosti in ali bodo aktivirali pravice, ki jim pripadajo. V zasebnem pravu so pravna pravila povein dispozitivne narave. Pravne panoge so CIVILNO in GOSPODARSKO (TRGOVINSKO) PRAVO. 32. Kaj so splone znailnosti religioznih oz. tradicionalnih pravnih sistemov, kako se te razlikujejo (e se) od nacionalnega oz. dravnega prava v dravah, kjer je takno tradicionalno pravo uveljavljeno?

Kaj je dravna suverenost & zorni koti suverenost - dravna oblast je najmoneja in najvija sile v drubi, ker ima monopol nad sredstvi prisiljevanja zunanja suverenost - neodvisnost ene dravne organizacije nasproti drugim dravnim organizacijam enake vrste - je relativna, zaradi edalje veje medsebojne odvisnosti drav - drava je zunanje suverena, dokler na pravno oblien nain ne prevzame dolnosti, da se podreja zapovedim in predpisom, ki jih enostransko narekuje druga drava notranja suverenost: - monopol nad razpolaganjem s sredstvi fizinega prisiljevanja in nad njegovim izvrevanjem - dravno oblast tejemo za vrhovno, samostojno, izvirno, vseobseno in enotno Avtentina razlaga normativnih pravnih aktov Avtentina razlaga spada pod obvezno razlago, kjer sta oblikovalec pravne dolobe in njen razlagalec identina. Obvezna je tudi tista, ki nastaja v procesu uporabljanja prava in j e naloena dravnim organom. e gre za zakon ali kaken drug oblastni sploni pravni akt, sprememba ni mogoa. V potev lahko prihaja nova izdaja zakona (spremenjena ali dopolnjena) ali pa njegova avtentina razlaga, ki sporno in dvoumno besedilo na novo opredeli.

Avtentina razlaga ni prava razlaga zakona, v resnici je le njegovo preoblikovanje, ki ima vse znailnosti novega pravnega besedila. Ima povratno moc, njena casovna veljavnost se ujema z veljavnostjo interpretiranega akta. Kako se razlikuje materialno in formalno pravo MATERIALNO PRAVO o njem govorimo e gre za pravice in pravne dolnosti v primarnih (temeljnih) razmerjih med pravnimi subjekti. Za to vrsto prava gre: pri pravicah in pravnih dolnostih pravnih subjektov v pogodbenih razmerjih (npr. pri kupoprodajni pogodbi), v razmerjih med zakoncema, v razmerjih glede stvari (npr. pri lastninski pravici), pri pravicah in dolnostih dravnih organov, pri temeljnih (ustavnih) pravicah in dolnostih, Tipini pravni panogi materialnega prava sta civilno in kazensko (materialno) pravo. FORMALNO PRAVO ureja: ustroj pravnih oseb (organizacijsko pravo), postopek, v katerem se pravice in pravne dolnosti oblikujejo, uporabljajo in varujejo (postopkovno pravo) in zunanjo spoznavno obliko, ki jo morajo imeti normativni pravni akti in pravna dejanja, da so pravno veljavna. Svojska formalnopravna pravila so tista, ki urejajo posamezne vrste postopkov prototipi postopkovnega prava so: civilno postopkovno (procesno) pravo, kazensko postopkovno (procesno) pravo, upravno postopkovno procesno pravo, Definiraj demokratine in birokratine organe in navedi razliko(e?) med njimi. birokratini dravni organi - postavljeni od vijega organa in odgovorni za svoje delo vijemu organu demokratini dravni organi - osebe voljene od irih plasti prebivalstva in odgovorne volivcem Derogacijska klavzula - kaj razume pod tem pojmom in kateri dve vrsti poznamo? derogacijska klavzula: kako naj se sploni pravni akti spreminjajo v asu in prostoru, kako naj vplivajo drug na drugega, kako naj si sledijo izrecna derogacijska klavzula: konec asovne veljavnosti je opredeljen v prehodnih in konnih dolobah, kjer je tono navedeno kateri niji ali stareji pravni akti nehajo veljati in v kaknem obsegu splona derogacijska klavzula: e je v njej reeno, da se razveljavljajo vsi predpisi ki so v nasprotju z novim sploni pravnim aktom, ne da bi bili ti predpisi posebej nateti

Pojmovno opredeli sklepanje po podobnosti (v smislu analogije legis) ter argumentum a contrario. V em je razlika med njima?

zakonska analogija (analogia legis):

ima iri domet kot analogia intra legem posamina analogija: izhajamo od primera, ki je urejen z doloenim zakonskim ali drugim pravnim pravilom in od tega primera sklepamo na neurejeni primer neurejeni primer se ne sklada z urejenim primerom v celoti, ampak v bistvenih lastnostih bistvene lastnosti so vrednostno merilo, prek katerega sklepamo, da za neposredno neurejen primer velja ista pravna posledica, kot za pravno urejenega primera si morata biti v bistvenem enaka

ARGUMENTUM A CONTRARIO sklepanje po nasprotnem razlogovanju definicija: - doloena pravna posledica velja samo za tisti konkretni dejanski stan, ki izpolnjuje izrecno navedene predpostavke zakonskega dejanskega stanu - e te izrecno navedene predpostavke niso podane, sklepamo da za taken primer pravna posledica ne velja - ugotovitev, da se vse sestavine zakonskega dejanskega stanu so razlog za doloeno pravno posledico - sestavine morajo biti dovolj dolono opredeljene - sklepamo, da pravna posledica velja samo za dejanski stan s taknimi sestavinami - sklepamo, da pravna posledica ne velja za dejanski stan, ki takih sestavin nima uporaba: - argumentum a contrario je lahko sredstvo, s katerim ugotovimo, da gre za pravno praznino, ne more pa zapolnjevati pravnih praznin - pomemben je za razlaganje tistih predpisov, ki doloajo pristojnost dravnih organov in upravienj razmerje(razlika) med zakonsko analogijo in argumentum a contrario - nista vzporedna, ni ju mogoe soasno uporabljati - temelj zakonske analogije: neposredno pravno urejeni in neurejeni primer sta si v bistvenem podobna - temelj argumentum a contrario: neposredno pravno urejeni in neurejeni primer sta si v bistvenem razlina - zakonska analogija: bolj se uporablja v civilnem, v kazenskem pravu pa je prepovedana - argumentum a contrario: uporablja se v civilnem in v kazenskem pravu V cem so temeljne znailnosti pravnega pogleda na drzavo? BI se bilo mogoe izogniti temu,da je drava pravna oseba? PRAVNI POGLEDI NA DRAVO Jellinek: - dravo je pravna oseba, ima pravno sposobnost in je samostojni nosilec pravic - temelj drave je ozemlje in prebivalci, ki v okviru drave uresniujejo svoje namene - drava kot namensta enotnost Kelsen: - drava je personifikacija pravnega reda - drava je zgolj sistem pravnih norm, med dravo je identina pravnemu redu monistina teorija - zanika obstoj drave kot samostojnega pojava Nebi se bilo mogoe izogniti, saj drava nebi morala opravljati in nastopati v pravnih poslih, e ji nebi bila priznana pravna subjektiviteta.

Opredelite pojem normativnega pravnega akta! Kateri sta poglavitni vrsti teh aktov? Za vskao od obeh vrst navedite tri primere! definicija: - nosilec pravnih sprememb, ki se nanaajo na nastajanje, spreminjanje in razveljavljanje - navzven je spoznaven kot ustrezna izjava volje, katere pomen so pravna pravila - je izjavno dejanje pravnega subjekta, s katerim se ustvari pravno pravilo sploni pravni akti: - pomenski nosilci splonih in abstraktnih pravnih pravil - vsebina zadeva iri krog individualno nedoloenih naslovnikov, ki se pojavijo v zamiljenem razmerju posamini pravni akti: - splona in abstraktna pravila normativno individualizirajo in konkretizirajo - vsebina akta se nanaa na doloeno pravno osebo in na posamino razmerje - zasebni: enostranski in dvostranski (oporoke, pogodbe) oblastni: upravni in sodni akti, s katerimi dravni organi odloajo o doloenih zadevah

Eden od razlagalnih argumentov je tudi argumentum a cohaerentia. Pojasnite nejgovo izhodisce in njegove tri nosilne argumente! ARGUMENTUM A COHAERENTIA definicija: - temelji na domnevi, da je pravni sistem notranje povezana celota in da v njem ne sme biti antinomij - antinomija: e so v pravnem sistemu pravila, ki so med seboj nezdruljiva - argumentum a cohaerentia napoti na merila, ki omogoajo, da odpravimo neusklajenost med pravnimi pravili asovni argument: - upoteva as, v katerem je pravni akt nastal (mlaji pravni akt razveljavi starejega) argument hierarhije: - opira se na stopnjo avtoritete organa, ki je pravni akt ustvaril (viji pravni akt razveljavi nijega) argument specialnosti - izhaja iz tega, da je treba enako obravnavati subjekte, ki sodijo v isto kategorijo (mlaji specialneji akt razveljavi starejega splonega)

Hart opredeljuje pravo kot splet primarnih in sekundarnih pravnih pravil in ga oznacuje kot "srce" pravnega sistema. Ustavite se, pri sekundarnih pravnih pravilih, jih na kratko pojasnite in povejte, v cem je njihov pomen! Sama primarna pravila nalagajo dolnosti in povedo, kaj posamezniki morajo oz. esa ne smejo storiti. Sekundarna pravna pravila, ki odpravljajo pomanjkljivosti primarnih so:

 nedolonost primarnih pravil odpravlja pravilo o priznanju veljavnosti (rule of recognition) doloa lastnosti primarnih pravil, da jih lahko identificiramo kot pravila doloenega pravnega sistema; za veljavnost primarnih pravil zadoa, da so splono uveljavljena, za veljavnost sekundarnih pa je potrebno, da jih dravni uradniki sprejemajo kot skupne standarde uradnega delovanja in se po njih tudi dejansko ravnajo statinost primarnih pravil odpravljajo pravila o spreminjanju (rules od change) pooblaajo, da posamezniki ali enote posameznikov (npr. zakonodajni organi) primarna pravila spreminjajo, razveljavljajo in uvajajo nova neuinkovitost primarnih pravil odpravljajo pravila o sojenju (rules of adjudication) opredeljujejo sodne organe in postopek, v katerem pristojne osebe oblastno presodijo, ali so bila primarna pravila krena, da v primeru kritve izreejo ustrezno sankcijo in s tem prispevajo k temu, da so pravna pravila uinkovita.

Znailnosti moderne drave Moderna drava ima na razpolago niz ukrepov, cel sistem, ki dravljane in prostor, varujejo pred nepremiljenimi posegi in neelenimi smermi razvoja. Moderna drava upoteva aktivne dravljane, zato lahko priakujemo, da se bodo sproili varovalni sistemi. Oblast pa se v moderni dravi deli na: ZAKONODAJNO, IZVRNO in pa SODNO OBLAST. Obiaj in obiaji v formalnem pravnem viru obiaj kot formalni pravni vir: - uzance: obiaji, ki so zapisani in prevzeti v posebno zbirko (tudi sinonim za formalni pravni vir) - uzance oblikujejo jih tisti drubeni organi, ki se strokovno ukvarjajo z drubeno prakso sodia - sklicevanje: pravno pravilo ne prevzema vsebine obiaja neposredno, ampak se nanj le sklicuje - uporabno ko je drubeno ivljenje tako raznoliko, da ni mogoe predvideti vseh tipov vedenja in ravnanja - pravo lahko zapoveduje, naj posamezniki ravnajo v skladu z obiaji - pravo ki obiaje sankcionira izraa zapoved, da je treba poznati tista pravila, ki se na obiaj navezujejo - pri sklicevanju na obiaj pravo doloa meje, v katerih se obiaj uveljavlja Argument koherentnosti Argumentum a coherentia Argumentum a cohaerentia je razlagalni argument, ki temelji na domnevi, da je pravni sistem notranje povezana usklajena celota in da zato v njem ne sme biti antimonij. Za antimonijo gre, e so v pravnem sistemu pravila, ki so med seboj nezdruljiva (inkompatibilna).

Primer: Nezdruljivo je npr. pravilo, ki zapoveduje, s pravilom, ki prepoveduje doloeno storitev. Argumentum a cohaerentia napotuje na merila (argumente), ki omogoajo, da ta in tudi druga nasprotja oz. neusklajenost med pravnimi pravili odpravimo. Znani so zlasti trije argumenti te vrste: asovni (kronoloki) argument - upoteva as, v katerem je pravni akt nastal (Lex posterior derogat legi priori), argument hierarhije - opira se na stopnjo avtoritete organa (argument avtoritete), ki je pravni akt ustvaril (Lex superior derogat legi inferiori), argument specialnosti - izhaja iz tega, da je treba enako obravnavati subjekte, ki sodijo v isto kategorijo (Lex specialis derogat legi generali).

Kogentna, dispozitivna dispozicija, striktna in elastina dispozicija Primarna dispozicija lahko dopua, da pravni subjekt dispozicijo pravnega pravila zamenja z novo (lastno) dispozicijo, ki mora biti oblikovana v mejah pravnega upravienja te dispozicije imenujemo dispozitivne dispozicije. Dispozicije z raztegljivimi (elastinimi) pojmi relativno nedoloeno opisujejo, kako naj se vedemo in ravnamo (npr. kot dober gospodar, javni interes). Gre za pojme, ki so vsebinsko soodvisni od okoliin primera in od izoblikovnih standardov vedenja in ravnanja. So pojmi s spreminjajoo se vsebino. S tem, da se njihova vsebina prilagaja raznolikim dejanskim okoliinam, je omogoeno, da je merilo ravnanja enako v okoliinah, ki so si v bistvenem podobne, razlino pa v okoliinah, ki se od prvih bistveno razlikujejo. Kogentna dispozijca = striktno doloeno kakna mora biti. Znailno je za kazensko pravo. 1.ZNAILNOSTI MODERNE DRAVE: ima organizirano in suvereno oblast, ki se raztteza nad doloenim teritorijem ii prebivalstvom.Pomembne temeljne lastnosti moderne drave so sekularnost, demokratinost in organiziranost v pomenu p.drave (ne vem e bi pr tem vpr.loh pisal mau kj o razvoju moderne drave-e gdo kj ve naj pove) 3.ARGUMENT KOHERENOSTI: je razlagalni argument, ki temelji na domnevi da je pravni sistem notranje usklajena celota in da zato v njem ne sme biti antimonij(za antimonijo gre,e so v p.sistemu pravila,ki so med seboj inkompatibilna) Napotuje na merila, ki omogoajo da ta in tudi druga nasprotja oz. neusklajenost med p.pravili odpravimo.Znani so zlasti 3 argumenti te vrste: -argumenti kronologije -argumenti hiearhije -arg.specialnosti

4.KONGENTNA,DISPOZITIVNA,STRIKTNA IN ELASTINA DISPOZICIJA -striktna dispozicija:natanno in jasno je e iz njenega opisa razvidno,kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo. Striktno sporoilo vsebujejo matematini znaki,jezikovni znaki pa so e po svoji naravi pomensko porozni in jih spremlja ustrezen rob dvoma. -dispozitivna dispozicija:to so dispozicije ki dopua, da pravni subjekt dispozicijo pravnega pravila zamenja z novo(lastno)dispozicijo,ki mora biti oblikovana v mejah p.upravienja.e p.subjekt te monosti ne izrabi,ga zavezuje dispozicija,ki je doloena v zakonu ali drugem formalnem p.viru -elastine dispozicije(js bi rekla da je tuki mislil na dispozicije z elastinimi pojmi):dis. z elastinim pojmi relativno nedoloeno opisujejo kako naj se vedemo in ravnamo.nedoloni(raztegljivi) pojmi so pojmi s spreminjajoo se vsebino.S tem da se njihova vsebina prilagaja raznolikim dejasnkim okoliinam, je omogoeno, da je merilo ravnanja enako v okoliinah, ki so si v bistvenem podobne, razlino pa v okoliinah ki se od prvih bistveno razloujejo. OBIAJ IN OBIAJI V FORMALNEM P.AKTU obiaj kot formalni pravni vir: - uzance: obiaji, ki so zapisani in prevzeti v posebno zbirko (tudi sinonim za formalni pravni vir) - uzance oblikujejo jih tisti drubeni organi, ki se strokovno ukvarjajo z drubeno prakso sodia - sklicevanje: pravno pravilo ne prevzema vsebine obiaja neposredno, ampak se nanj le sklicuje - uporabno ko je drubeno ivljenje tako raznoliko, da ni mogoe predvideti vseh tipov vedenja in ravnanja - pravo lahko zapoveduje, naj posamezniki ravnajo v skladu z obiaji - pravo ki obiaje sankcionira izraa zapoved, da je treba poznati tista pravila, ki se na obiaj navezujejo - pri sklicevanju na obiaj pravo doloa meje, v katerih se obiaj uveljavlja pravne praznine v irem pomenu besede in katera naela Praznine v irem pomenu besede se od klasinih pravnih praznin razlikujejo po tem, da so to obseneja pravna podroja, ki kot celota niso pravno urejena. S pravnimi prazninami v irem pomenu imajo opraviti drave, ki nastanejo na novo, ali pa drave, v katerih se tip ureditve v celoti kakovostno spremeni. NAELU PRAVNE KONTINUITETE. NAELU PRAVNE DISKONTINUITETE. druinsko pravo. Ali je zasebno ali javno utemelji DRUINSKO PRAVO

skupek pravnih pravil in nael, ki urejajo zakonsko zvezo, izvenzakonsko skupnost, razmerja med stari in otroci, rejnitvo, skrbnitvo naelo avtonomije je zelo omejeno pravila civilnega prava so veinoma kogentna zasebno pravo: subjekti so enakopravni, avtonomni in pravno svobodni, uresniujejo lastne interese panoge: civilno, gospodarsko, druinsko in delovno ter mednarodno zasebno pravo poslovna in pravna sposobnost fizinih in pravnih oseb pravna sposobnost pravne osebe - oja, bolj omejena kot pri fizinih osebah - ne more imeti pravic in dolnosti, ki temeljijo na lovekovih naravnih lastnostih - pravnim osebam je dovoljeno tisto, kar je predvideno kot njihova pristojnost - sposobnost je omejena na dejavnost zaradi katere je bila pravna oseba ustanovljena in pravno priznana poslovna sposobnost pravne osebe - giblje se v mejah pravne sposobnosti - v tem obmoju smejo delovati njeni organi - prevzema odgovornost za pravice, ki jih ima

Jellinekov pogled na drzavo PRAVNI POGLEDI NA DRAVO Jellinek: - dravo je pravna oseba, ima pravno sposobnost in je samostojni nosilec pravic - temelj drave je ozemlje in prebivalci, ki v okviru drave uresniujejo svoje namene - drava kot namensta enotnost

razlogi za prenehanje veljavnosti zakona Konec veljavnosti je lahko doloen in izraen na ve nainov. Pomembno je, da je konec veljavnosti kar najbolj natanno opredeljen. Najbolj enostavni je, da e sam sploni pravni akt pove, kdaj se izteka njegova veljavnost. V pravni praksi ta monost ni najbolj pogosta, saj sploni pravni akt praviloma ne more doloiti do kdaj naj velja, ker je to odvisno od njegove uinkovitosti in od spreminjajoih se drubenih razmer. Najbolj pogosto pa je, da sploni pravni akt (npr. zakon) neha veljati v trenutku, ki ga oznai kasneji (mlaji) pravni akt, s katerim je ustrezno pravno podroje na novo pravno urejeno ali vsaj spremenjeno in dopolnjeno (npr. novi kazenski zakonik razveljavi starega). ARGUMENT AVTORITETE: Lex superior derogat legi inferiori - viji sploni pravni akt razveljavi nijega ASOVNI ARGUMENT:

Lex posterior derogat legi priori - mlaji sploni pravni akt razveljavi starejega, kolikor ima njemu nasprotno vsebino ARGUMENT SPECIALNOSTI V POVEZAVI S ASOVNIM ARGUMENTOM: Lex specialis posterior derogat legi generali priori - mlaji specialneji sploni pravni akt razveljavi starejega splonega, kolikor mlaji bolj specialno ureja tisto tvarino, ki je bila prej opredeljena v splonejem pravnem aktu

pojasni pojem pravnomonosti in s katerima vrednotama se tesno povezuje Pravnomonost konkretnega oblastnega pravnega akta pomeni, da: pravne odlobe ni ve mogoe izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi (neizpodbojnost ali formalna pravnomonost pravne odlobe) in so tako prizadete stranke kot dravni organi vezani na vsebino pravne odlobe (materialna pravnomonost). Pravnomono odloeno zadevo sprejemamo kot pravno pravilno in resnino (Res iudicata pro veritate accipitur). Pravnomona odloba je dokonna in ustvarja pravo za vse tiste, ki se jih zadeva ti e (Res iudicata facit ius inter partes). Vrednoti: Pravnomonost prepreuje, da bi bilo e enkrat mogoe odloati o isti zadevi (prepoved dvakratnega obravnavanja zadeve, ki je e pravnomona: Ne bis in idem). Pravnomonost prav tako omogoa da se ne posega ve v pridobljene pravice.

Zakonski jezik in njegove plasti Izhodie zakonskega jezika je sploni pogovorni jezik, ki ga pomensko doloamo glede na vsakdanjo in splono rabo. zakonski jezik - izhodie zakonskega jezikaje pogovorni jezik - zakonski jezik je vselej nad pogovornim - sploni pogovorni jezik je izhodie za razumevanje zakona - razlagaleva dolnost je, da ugotovi, kakne vrste izrazov zakon vsebuje in h kaknim zvrstem izrazi sodijo Obiajno izhajamo iz tega, da gre za sploni pogovorni jezik, kolikor ni tehtnih razlogov, ki ta odstop utemeljujejo. Druga zvrst zakonskega jezika so sploni izrazi in besede, ki imajo v pravu drugaen pomen, kot ga imajo v splonem pogovornem jeziku (npr. izrazi kot so otrok, krivda,...).

Tretja plast pravnega jezika so pravni izrazi, ki so sad pravnega in pravnikega jezika in ki imajo kot taki vselej poseben pravni pomen (npr. izrazi, kot so pravni akt, pravna fikcija, pravna domneva, pravno dejstvo,...). K strokovnemu izrazju sodi tudi tista plast zakonskega jezika, pri kateri zakon posega na druga strokovna podroja in to izrazje prevzema v zakonski jezik (npr. prevzemanje ekonomskega izrazja).

Razlika med konfederacijo in federacijo federativna drava - drava, ki sestoji iz dveh ali ve politino-teritorialnih enot, a nastopa kot enoten pravni subjekt - je pravno utrjena z zvezno ustavo, ki razmejuje pristojnost med federacijo in federalnimi enotami - zvezni organi: predstavniko telo je dvodomno: v enem domu je predstavljena federacija kot celota, v drugem domu pa interesi federalni enot - gre za podvrsto unitarne drave z veliko stopnjo decentralizacije konfederacija - trajna zveza suverenih drav, ki temelji na mednarodni pogodbi - ima skupne organe in uresniuje tiste zadeve, ki so v skupnem interesu - drave lanice odloitve sprejemajo soglasno

Razlika(formalna)med zakonom in uredbo Uredba Za uredbo je znailno, da je izvrilni predpis. Ustrezen izvrilni organ lahko skrbi za izvrevanje predpisov le tako, da tudi sam izdaja splona in abstraktna pravna pravila. Predpis je lahko izvrilen samo tedaj, ko temelji in se opira na akt, ki ga izpeljuje.

Pooblastilo za izdajanje uredb je vsebovano v ustavi in (ali) zakonu. Ustava lahko daje uredbodajalcu splono pooblastilo za izvrevanje zakona in drugih predpisov, ki jih sprejema zakonodajalec. Zakoni kot osrednji sploni pravni akti urejajo vse tiste zadeve, ki so poglavitne, temeljne, osrednje za doloen pravni sistem, a hkrati niso tako pomembne, da bi bile urejene e v ustavi.

Zakon: Zakoni morajo biti v skladu s splono veljavnimi naeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral dravni zbor. V tem pomenu je mednarodno pravo hierarhino nadrejeno zakonom. Slovenska ustava uporablja enoten pojem zakona. Gre za znano delitev zakonov na splone in posebne zakone:

 SPLONI (GENERALNI) ZAKON se nanaa na vse pravne subjekte, ki jih predmet pravnega urejanja zadeva (npr. zakon o zdravstvenem zavarovanju). POSEBNI (SPECIALNI) ZAKON izloa doloeno tvarino in jih obravnava drugae, kot je to urejeno s splonim zakonom (npr. zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov).

pojasni samozaito in pojasni vsaj 2 tipa samozaite Samozaita naeloma ni dovoljena, ker bi vodila do nekontrolirane uporabe nasilja vsakega proti vsakomur in bi omogoala vrnitev v naravno stanje, v katerem gre za vojno vseh proti vsem (bellum omnium contra omnes). Moni sta dve izjemi: ko je treba prizadeti stranki dopustiti, da se v pravno dovoljenih mejah brani z lastno silo in z lastnimi dejanji, ker gre za neposredni protipravni napad ali nevarnost, ki ju ni mogoe odvrniti na kaken drug nain (npr. v primeru silobrana) stranke lahko v nekaterih primerih prepustijo razreitev spora razsodiu (kot nedravnemu organu), ki ga same izberejo drava to reitev sprejema in je pripravljena arbitrano odlobo tudi prisilno izvriti, e prizadeta stranka tako predlaga in e so izpolnjene potrebna predpostavke.

Katera dva pogleda na dravo loimo in kakne so razlike med nima? kateri izmed njiju bi lahko bil (ni pa nujno) podlaga za totalitarne reime? SOLIDARISTINI POGLEDI NA DRAVO - teorije o socialni dravi oz. dravi blaginje - osnova je naelo drubene solidarnosti in usmerjenost v blagostanje drube - zahteva da drava pole varnostne funkcija zagotavlja tudi ekonomsko in socialno varnost - zagotovitev minimalne plae, zaita delavcev, zdravstvena zaita, izobraevanje delavcev - temeljni pogoj je visoka stopnja materialnega drubenega bogastva in solidaristina ozaveenost lanov drube NEOKORPORATIVISTINI POGLEDI NA DRAVO - drava je upravna institucija korporativnega telesa naroda - izvaja skupne interese v obliki politike - drava ni loena od ljudi, niti jim ni nadrejena - korporativna drava je organizirano ljudstvo - njena naloga je minimalizirati spore in nasilje in ustvariti harmonijo med ljudmi

Navedi oblikovne sestavine pravnega pravila sestavine pravnega pravila:

pravno pravilo je sestavljeno iz dveh delov, ki sta notranje razlenjena, in med seboj smiselno in normativno povezana, drugi del pride v potev samo le prvi del ni udejanjen 1. del: - primarna hipoteza (dejanske okoliine) - primarna dispozicija (pravna posledica) 2. del: - sekundarna hipoteza (pravna kritev, negacija primarne dispozicije) - sekundarna dispozicija (sankcija)

Razlike med avtentino in praktino razlago zakon! razlika med praktino in znanstveno razlago: - praktina razlaga: kljub splonosti in abstraktnosti mora opredeliti zakonski dejanski stan tako, da dopua enopomensko odloitev v ivljenjskem primeru Avtentina razlaga spada pod obvezno razlago, kjer sta oblikovalec pravne dolobe in njen razlagalec identina. Obvezna je tudi tista, ki nastaja v procesu uporabljanja prava in je naloena dravnim organom. e gre za zakon ali kaken drug oblastni sploni pravni akt, sprememba ni mogoa. V potev lahko prihaja nova izdaja zakona (spremenjena ali dopolnjena) ali pa njegova avtentina razlaga, ki sporno in dvoumno besedilo na novo opredeli. Avtentina razlaga ni prava razlaga zakona, v resnici je le njegovo preoblikovanje, ki ima vse znailnosti novega pravnega besedila. 5. Razlika med polpredsednikim in predsednikim sistemom ? predsedniki sistem - predsednik: - izvrilna oblast samostojno vodi zunanjo in notranjo politiko, ob njem so ministri - ne more razpustiti kongresa in razpisati predasnih volitev, - vezan je na zakone, ki jih sprejema kongres, a ima suspenzivni veto - politino neodgovoren kongresu, ne more ga odstaviti, mona je obtoba predsednika (inpeachment) - imenuje lane vrhovnega sodia, kongres mora dati soglasje - kongres: - nosilec zakonodajen oblasti, izdaja zakone - ne more izglasovati nezaupnice predsedniku - doloa proraun, tako utesnjuje predsednikovo politiko in delovanje vrhovnega sodia - vrhovno sodie: - odloa o skladnosti zakonov z ustavo lahko razglasi predpise kongresa in predsednika za neustavne - sodne odlobe vrhovnega sodia so formalni pravni vir (sistem sodnih precedensov parlamentarno predsedniki sistem (polpredsednikki) - predsednik: - ima bistveno bolj okrepljeno vlogo, kot predsednik v parlamentarnem sistemu - ima pooblastilo da predseduje sejam vlade in podpisuje njene akte, - imenuje prvega ministra, ostale ministre pa imenuje in razreuje - vlada: - posebno telo, ki je odvisno od parlamenta

6. Razlika med moralo in pravom? znailnosti prava: - pravna pravila so nartno oblikovana, med seboj usklajena in tvorijo enoten pravni sistem - pravo ureja zunanje vedenje in ravnanje pravnih naslovljencev, ki ga je mogoe izsiliti - je praviloma kodificirano, pravice in dolnosti so vnaprej tono doloene - je racionalna tvorba, ki jo dojemamo z razumom - pravna sankcija je vnaprej doloena, pogoji za njen nastop se ugotovijo v vnaprej predvidenem postopku - temeljna funkcija prava: v drubo vnaa red, ki se dosee tako, da je zunanje ravnanje subjektov usklajeno - usklajenost je treba utrjevati zlasti e so drubena razmerja konfliktna in ogroajo obstoj in delovanje drube - pravno urejanje: potrebno je ko zaradi razlik med ljudmi ni mogoe, da bi ti delovali usklajeno, ne da bi bili podrejeni enakim pravilom znailnosti morale: - socialna razprenost, ni enotna, obstaja ve nasprotujoih si moral - je elastina, ni vpeta v toge forme, ki naj bi utrjevale njeno vsebino - je iracionalna in emocionalna, dojemamo jo s celotnim lovekovim bistvom - gre za je skupek vrednot, ki so del drubene in individualne zavesti - te vrednote opredeljujejo, kaj je za loveka dobro in kaj slabo, kaj je humano in kaj ne - na temelju teh vrednot se izreka vrednostne sodbe, s katerimi se ocenjuje lovekovo ravnanje - vrednostne sodbe: ni jih mogoe posploevati, ker se tesno prilegajo okoliinam posameznega primera - nastanek morale: nastaja postopoma, kot spontano ponotranjenje moralnih pravil, mono ga je organizirano 7. Razlika pravno naelo in pravno pravilom? PRAVNO NAELO definicija: - pravno naelo ni neposredno uporabno - posreduje vrednostno merilo, kako naj ravnamo v pravnih razmerjih v katerih smo nosilci pravnih pravil - terja da ravnamo sorazmerno in s pravo mero - vrednostni temelj, ki ga udejanjamo prek tipov vedenja in ravnanja - uveljavitev nael: v praksi, sad znanstvenega sistemiziranja in preuevanja pravne snovi - ujemanje s pravnimi pravili: e izraajo temeljne pravne pojme in temeljna vodila prava PRAVNO PRAVILO definicija: - pravno pravilo pove kako naj se subjekti vedejo in ravnajo v drubenih razmerjih - pravna pravila so prisilna drubena pravila, ki jih sankcionira drava, kar je bistvena lastnost po kateri se pravna pravila razloujejo od drugih drubenih pravil - nalagajo kako naj se pravni subjekti ravnajo, da doloenih posledic ne bi bilo in kako naj ravnajo da bi doloene posledice nastale

pravna pravila lahko urejajo samo lovekovo zunanje vedenje in ravnanje, ne notranjega vedenja

8. Razlika med javnim in zasebnim pravom? javno pravo: pravna razmerja v katerih so pravni subjekti drug drugemu podrejeni ali nadrejeni nadrejena je drava, kot organ oblasti, prisilno oklepa pravna razmerja in udejanja javne interese podrejeni subjekti so naslovljenci pravnih dolnosti panoge: ustavno, upravno, finanno, kazensko, postopkovno, cerkveno in mednarodno javno pravo zasebno pravo: subjekti so enakopravni, avtonomni in pravno svobodni, uresniujejo lastne interese panoge: civilno, gospodarsko, druinsko in delovno ter mednarodno zasebno pravo Razlike in podobnosti med integralnim in totalitarnim pogledom na dravo? TOTALITARNI POGLEDI NA DRAVO - znailna absolutna prevlada ene ideologije, ki je edina pravilna in potrebna za razvoj posameznikov in drube - dejanska oblast je v rokah ene politine stranke, ki jo vodi en lovek - drava ima popoln monopol nad sredstvi mnoinega komuniciranja, vojaki monopol - nadzor nad drubo opravlja teroristina tajna policija, podrejena vodji - drava ima popoln nadzor nad posameznikom - zavraa vestrankarski pluralizem, delitev oblast, koncept pravne drave, nadzor nad gospodarstvom SOCIOLOKI IN POLITOLOKI POGLEDI NA DRAVO - nastanek, razvoj in znailnosti drave preuujejo na temelju drubenih razmerij - vzrok za nastanek drave vidijo v dominaciji ene drubene skupine nad drugo

Naravnopravna ola Od srede 17. stol. do 18. stol. se pojavlja stremljenje po splonem, naravnem pravu, ki naj bi bilo veno in nespremenljivo. Vsebino naj bi izvajali iz loveke pameti in sploh narave prava. To bi naj imelo prednost pred pozitivnim pravom.Marsikaj, kar so imeli za naravno pravo, so njeni predstavniki povzemali iz rimskega prava ali iz nemkega. HUGO GROTIUS je bil zaetnik te ole, je postavil temelje mednarodnopravni vedi. Ta ola je mono vplivala na nastanek vejih kodifikacij proti koncu 18. stol. in zaetku 19. stol

Znailnosti totalitarne drave? TOTALITARNI POGLEDI NA DRAVO - znailna absolutna prevlada ene ideologije, ki je edina pravilna in potrebna za razvoj posameznikov in drube - dejanska oblast je v rokah ene politine stranke, ki jo vodi en lovek - drava ima popoln monopol nad sredstvi mnoinega komuniciranja, vojaki monopol - nadzor nad drubo opravlja teroristina tajna policija, podrejena vodji - drava ima popoln nadzor nad posameznikom - zavraa vestrankarski pluralizem, delitev oblast, koncept pravne drave, nadzor nad gospodarstvom Pojasni dravno organizacijo v ojem in v irem smislu. Zakaj je ta delitev pomembna? dravna organizacija v irem pomenu - drubena skupnost, ki jo na doloenem ozemlju prisilno ureja dravna oblast - splet ozemlja, prebivalstva in dravne oblasti dravna organizacija v ojem pomenu = dravna oblast - organizacija, ki ima monopol nad sredstvi za fizino prisiljevanje in nad njihovim izvrevanjem - dravna oblast tako vodi drubo - teritorialna oblast: dravna oblast mora biti uinkovita in se razteza na dravnem ozemlju - personalna oblast: dravna oblast se razteza na vse osebe, ki se nahajajo na dravnem teritoriju Kaj pomeni pravnomonost sodne odlobe? Katere obraze pravnomonosti poznamo? Zakaj pravni red ne more obstati brez ustanove pravnomonosti? Pravnomonost konkretnega oblastnega pravnega akta pomeni, da: pravne odlobe ni ve mogoe izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi (neizpodbojnost ali formalna pravnomonost pravne odlobe) in so tako prizadete stranke kot dravni organi vezani na vsebino pravne odlobe (materialna pravnomonost). Obrazi pravnomonosti: Smisel pravnomonosti upravnih odlob je v tem, da ni mogoe posegati v e pridobljene pravice in pravne poloaje in da seveda tudi ni mogoe stopnjevati obveznosti, ki so bile stranki v isti zadevi e naloene (subjektivna pravnomonost). Objektivna pravnomonost za upravne odlobe ni sprejemljiva. Bila bi neivljenjska in bi pomenila, da pristojni dravni organi o istem predmetu v nobenem primeru ne smejo pravno odloati. Bilo bi neutemeljeno, e pristojni dravni organ ne bi smel kasneje npr. ugodneje odloiti o stvari, ki je bila e odloena. Brez ustanove pravnomonosti pravni red nebi mogel funkcionirati, ker nebi bilo nikoli mogoe izvriti sodnih odlob, e bi bila omogoena stalna pritoba na odloitev sodi. Javno pravo in temeljne lastnosti. Katere panoge spadajo sem?

javno pravo: pravna razmerja v katerih so pravni subjekti drug drugemu podrejeni ali nadrejeni nadrejena je drava, kot organ oblasti, prisilno oklepa pravna razmerja in udejanja javne interese podrejeni subjekti so naslovljenci pravnih dolnosti panoge: ustavno, upravno, finanno, kazensko, postopkovno, cerkveno in mednarodno javno pravo

Oblikovnost pravnega akta. Kako je pomembnost pravnega akta povezana z obliko? oblikovne sestavine normativnega pravnega akta: - izdaja ali sprejem pravnega akta, posebej predviden postopek, ustrezna izjava z zunanjim izraznim sredstvom - omogoajo, da pravni akt lahko nastane - idealno e so oblikovne in vsebinske sestavine uravnoteene Skupna stalia naravnopravnih teorij. Skupno izhodie naravnega prava je, da je: veno in nespremenljivo, splono veljavno, vsebinsko pravilno, mogoe spoznati z razumom in nadrejeno pozitivnemu pravu.

Kaken je neokorporativistien pogled na dravo in katere so skupne lastnostni z dravnim ustrojem modernistine drave? NEOKORPORATIVISTINI POGLEDI NA DRAVO - drava je upravna institucija korporativnega telesa naroda - izvaja skupne interese v obliki politike - drava ni loena od ljudi, niti jim ni nadrejena - korporativna drava je organizirano ljudstvo - njena naloga je minimalizirati spore in nasilje in ustvariti harmonijo med ljudmi Lastnosti subjektivistine in objektivistine zgodovinske razlage in katere so slab osti subjektivistine zgodovinske razlage objektivistini nain razlage: - zakonsko besedilo razlaga glede na smisel zakona kot takega (ratio legis) subjektivistina razlaga: - upoteva voljo zgodovinskega zakonodajalca

Strnjeno opii zakonski pozitivizem ZAKONSKI POZITIVIZEM izenauje pravo s tistimi pravili, ki jih dravni organi oblikujejo kot uinkovite postave. Pravna drava PRAVNA DRAVA - moderna drava, ki se izoblikuje od meanskih revolucij dalje - je reakcija na absolutno monarhijo - delovanje dravnih organov je pravno vezano - uprava in sodstvo sta podrejena zakonom

Obvezna sodna praksa in precedenni sistem O njej govorimo tedaj, ko sodia relativno dalje asovno obdobje enako doloajo obseg (razsenost) zgornje premise, ki jo potem enako uporabijo v konkretnih primerih, e imajo ti primeri lastnosti, ki se med seboj ujemajo. Pogoj za enako uporabo formalnega pravnega vira je ujemanje glede tistih znailnosti, ki so pravno doloene kot sestavine abstraktnega (npr. zakonskega) dejanskega stanu. e so te sestavine po naravi prone, lahko praksa utirja le tipino smer, ne more pa oblikovati obrazcev, ki jih je mogoe mehanino uporabljati. Precedenni sistem zagotavlja stalnost sodne prakse, kar je njegova prednost dotlej, dokler se ne spreminjajo tiste drubene razmere, ki so jo izzvale in v katerih je nastala. Ko se te razmere spremenijo, je zakoreninjena sodna praksa ovira za oviro gre v tem smislu, da je sodne precedense precej teko spreminjati in dopolnjevati (zlasti v anglosakem sistemu).

Analogije v kazenskem materialnem pravu (katere se lahko in katere se ne smejo uporabljati) V kazenskem pravu je dovoljeno le sklepanje po podobnosti znotraj posameznega kazenskopravnega pravila (analogia intra legem), a tudi tu le ob predpostavki, da e samo pravilo vsebuje dovolj dolona merila, s katerim ga je mogoe vsebinsko opredeliti.

Delitev prava na formalno in materialno MATERIALNO PRAVO o njem govorimo e gre za pravice in pravne dolnosti v primarnih (temeljnih) razmerjih med pravnimi subjekti. Za to vrsto prava gre:

 pri pravicah in pravnih dolnostih pravnih subjektov v pogodbenih razmerjih (npr. pri kupoprodajni pogodbi), v razmerjih med zakoncema, v razmerjih glede stvari (npr. pri lastninski pravici), v primerih zapovedanega in prepovedanega ravnanja pri posameznih kaznivih dejanjih, pri pravicah in dolnostih dravnih organov, pri temeljnih (ustavnih) pravicah in dolnostih, pri pravicah in pravnih dolnostih davnih zavezancev in pristojnih finannih organov. Tipini pravni panogi materialnega prava sta civilno in kazensko (materialno) pravo. Znailni vmesni pravni panogi sta upravno in mednarodno pravo. FORMALNO PRAVO ureja: ustroj pravnih oseb (organizacijsko pravo), postopek, v katerem se pravice in pravne dolnosti oblikujejo, uporabljajo in varujejo (postopkovno pravo) in zunanjo spoznavno obliko, ki jo morajo imeti normativni pravni akti in pravna dejanja, da so pravno veljavna. Platonova idealna drava Platon: - drava je izraz ideje dobrega, na podlagi tega je zasnoval nauk o idealni dravi - idealna drava: najbolja oblika dravne vladavine, ureditve, ki odraa dobro ureditev idejnega sveta - ljudi razvrsti: proizvajaci, vojaki, vladarji-filozofi vsak opravlja tisto, za kar je umsko najbolj usposobljen - to je pravina razporeditev dravljanov po dejavnostih, kar zagotavlja harmonino ivljenje - najbolja oblika dravne vladavine je aristokracija vladavina najboljih - zakonska drava: drava ki z zakoni vzdruje red in ohranja minimalne drubene vrednote - je objektivni idealist, njegove ideje so bile drubeno utopine

Kaj so dispozicije s spreminjajoimi se pojmi Dispozicije z raztegljivimi (elastinimi) pojmi relativno nedoloeno opisujejo, kako naj se vedemo in ravnamo (npr. kot dober gospodar, javni interes). Gre za pojme, ki so vsebinsko soodvisni od okoliin primera in od izoblikovnih standardov vedenja in ravnanja. So pojmi s spreminjajoo se vsebino. S tem, da se njihova vsebina prilagaja raznolikim dejanskim okoliinam, je omogoeno, da je merilo ravnanja enako v okoliinah, ki so si v bistvenem podobne, razlino pa v okoliinah, ki se od prvih bistveno razlikujejo. Argumentum a fortiori ima pomembno vlogo - zakaj; katere so njegove bistvene znailnosti?

Argumentum a fortiori je razlagalni argument, s katerim ugotavljamo, da pravna posledica, ki se navezuje na doloeno primarno ali sekundarno hipotezo, velja tem bolj (a fortiori) v primeru, ki ima v e veji kakovosti (e bolj poudarjeno) lastnosti, ki so pogoj za pravno posledico, kot neposredno pravno (normativno) urejeni primer. Lastnost tem bolj (a fortiori) teorija oznauje z izrazi, kot so: s e bolj odloilnim razlogom, v e veji meri, e bolj razlono, s e vejo stopnjo.

Kaj je pravna panoga; katera so temeljna pravna podroja in katero merilo razloevanja uporabljamo pri delitvi na javno in zasebno? PRAVNA PANOGA - v njo sodijo pravna pravila in pravne ustanove, ki na enak nain urejajo doloeno ire in v sebi sklenjeno podroje drubenih razmerij. TEMELJNA PRAVNA PODROJA - slonijo na dvodelbah prava na notranje (dravno) in mednarodno pravo, materialno in formalno pravo ter na javno in zasebno pravo. JAVNO PRAVO - zanj so znailna pravna razmerja, v katerih so pravni subjekti drug drugemu nad- in podrejeni. ZASEBNO PRAVO - v njem so pravni subjekti drug drugemu prirejeni (enakopravni). Prirejeni subjekti so avtonomni in pravno svobodni. Pravni subjekti uresniujejo zasebne interese in glede na to sami odloajo, ali bodo sprejemali obveznosti in ali bodo aktivirali abstraktna upravienja (pravice), ki jim pripadajo.

Dogmatina metoda Dogma= trditev, ki ne dopua dvoma in zunanjega preverjanja. Najpomembneja sredstva so: jezik, logika in pravni sistem. Jezikovno preuevanje- sodobno jezikoslovje, jezik zakonodajalca. Logino preuevanje- logika, sodbe, sklepanje,analiza, sinteza-pravniko logino miljenje. - nujno potrebna metoda za razlago pravnih dolob, oblikovanje, sistematiziranje pravnih norm, temeljnih sestavin. Negativno: zanemarja vzrono-funkcionalno povezavo med pravom in drubenimi pojavi. Nekritina metoda: e kritinost veemo na problem sooanja normativnega in dejanskega.

Pravica, njeni temeljni sestavini, obrazloi

Osrednja prvina pravice je monost, da pravni subjekt na doloen nain ravna (facultas agendi). Ta monost je vsebovana v abstraktni in sploni pravni normi (abstraktno upravienje). Tako subjekti zadovoljujejo najrazlineje lastne interese, e so in kolikor so v skladu s funkcijo prava v konkretni drubi. Monost ravnanja (aktivnega ali pasivnega) je pravno zavarovana. temeljno upravienje, ki omogoa, da subjekt zadovoljuje doloen interes (npr. ekonomski: vrnitev posojila), vselej pa ga spremlja se pravovarstveni zahtevek, pravovarstveni zahtevek, ki vsebuje monost, da bo uporabljena sankcija, e zavezanec ne ravna v skladu z obveznostjo. Kaj je sistematina razlaga, 2 osrednja zorna kota? SISTEMATINA RAZLAGA definicija: - doloa pomen jezikovnih znakov glede na njihovo umeenost v zunanji in notranji pravni sistem zunanji sistem: - kakna je zunanja podoba in zgradba zakona - pravodajalec oblikuje posamezna pravna doloila, razporeja in razlenjuje snov, ki jo zakon zajema - ta razporeditev in razlenitev snovi ima tudi vsebinski pomen - temeljno sporoilo zakona: vsebovano je v naslov zakona, posameznih poglavij, podpoglavij - pomen zakonskega doloila je odvisen od tega v kaknem normativnem pravnem aktu je in na kaknem mestu - umestitev v zunanji sistem je pomensko pomembna a ne povsem zanesljiva notranji sistem: - zre za vsebinsko povezanost in strukturiranost predmeta, ki pravno urejen - vsebina, ki jo pravodajalec oblikuje v normativnem pravnem aktu - delo pravne znanosti, ki splona in abstraktna pravna pravila spoznava in znanstveno razporeja - notranji sistem je vsebinsko, hierarhino in asovno usklajena celota, oz. je treba to skladnost dosei - argumenti s katerimi to dosegamo so izraz reda in vsebinskih nael - argumenti: argument specialnosti, argument hierarhije avtoritete, asovni argument

Zakonski pozitivizem! ZAKONSKI POZITIVIZEM izenauje pravo s tistimi pravili, ki jih dravni organi oblikujejo kot uinkovite postave.

Razlika med kogentnim in dispozitivnim pravom? KOGENTNO PRAVO (ius cogens) je prisilno, ker zapoveduje ali prepoveduje, kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo, ne da bi zapovedi in prepovedi lahko spreminjali. Zapovedane in prepovedane dispozicije so brezpogojne tako bo in ni drugae. Taka je

veina pravil javnega prava (npr. kazensko, upravno, finanno pravo). Omejujejo avtonomijo strank in le-tem doloajo prisilni okvir, od katerega ni mogoe odstopiti. DISPOZITIVNO PRAVO (ius dispositivum) je popustljivo: predvideno vedenje in ravnanje zavezuje le, e se stranke ne dogovorijo drugae. Je subsidiarno v potev pride ele tedaj, ko se stranki (obligacijskega razmerja) nista dogovorili drugae. Taka so veinoma civilnopravna pravila (npr. civilno pravo, obligacijsko pravo). Predpostavlja vedenje in ravnanje, ki naj bi bilo pravilno in tipino. V tej kakovosti dopolnjuje ali pa v celoti nadomea voljo strank.

Zakaj je pravna oseba "umeten" pravni subjekt Prvne osebe NISO NARAVNE TVORBE, nastanejo z zavestnim delovanjem posameznikov...to pomeni da je UMETNA

Poglavitna razlika med pravno diskontinualiteto iz leta 1945/1946 in pravno kontinualiteto iz leta 1991 Ob prehodu iz Kraljevine Jugoslavije v DFJ in FLRJ (leta 1945/1946) je bilo uveljavljeno NAELO PRAVNE DISKONTINUITETE. Vez s prejnjim sistemom je bila prekinjena. Za neobstojee so bili razglaeni pravni predpisi, ki so jih na obmoju FLRJ izdali organi oblasti okupatorjev in njihovih sodelavcev ter pravni predpisi, ki so veljali na dan 6. april 1941. S tem so nastale obsene pravne praznine. Razveljavitveni zakon se jih je izognil tako, da je v konkretnih zadevah pri neurejenih razmerjih napotil na predvojna pravna pravila, e ta niso bila v nasprotju z novo ustavno ureditvijo. Predvojna pravna pravila niso bila prevzeta kot veljavni pravni vir, bila so le pravno merilo v konkretnih zadevah, e je lo za pravno praznino to pa zaradi tega, ker dravnim organom ni bilo dovoljeno, da bi svoje pravne odloitve, neposredno opirali na predvojna pravna pravila. Ob teh predpostavkah so sodia v Sloveniji tudi pozneje uporabljala pravila ODZ (to je veljalo za pravna podroja splonega dela civilnega, stvarnega in obligacijskega prava). 3. Vpraanje pravnih praznin se je postavilo tudi ob dravni osamosvojitvi RS (leta 1991). Ustavni zakon za izvedbo Temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS temelji na NAELU PRAVNE KONTINUITETE. Prej veljavni formalni pravni viri ostanejo v veljavi, kolikor so po svoji vsebini takni, da ne nasprotujejo slovenskemu pravnemu redu (Do izdaje ustreznih predpisov RS se v RS smiselno uporabljajo kot republiki predpisi tisti zvezni predpisi, ki so veljali v RS ob uveljavitvi tega zakona, kolikor ne nasprotujejo pravnemu redu RS in kolikor ni s tem zakonom drugae doloeno). Opredelitev, da se zvezni pravni viri uporabljajo smiselno, ima drugaen pomen, kot ga je imela opredelitev iz zakona o razveljavitvi, ki je prepovedovala neposredno uporabo predvojnih pravnih predpisov. Smiselna uporaba ne dopua, da bi pristojni dravni organ zvezne vire vsebinsko prilagajal, dopolnjeval ali celo spreminjal. Njegova dolnost je, da zvezne predpise uporabi neposredno (kot veljavne pravne vire), e ugotovi da:

 je zvezni predpis veljal ob uveljavitvi ustavnega zakona (in ga le-ta ali kaken kasneji republiki predpis ni deloma ali v celoti razveljavil), e niso bili sprejeti ustrezni novi predpisi, zvezni predpis ne nasprotuje pravnemu redu RS.

Temeljne znailnosti Randbruchovega pojmovanja prava RADBRUCHOVA FORMULA (dopolnjena in spremenjena Radbruchova stalia, zaradi izkuenj z nacizmom) ima dve temeljni izpeljavi: FORMULA NEZNOSNOSTI je poglavitna izpeljava, ki potrebuje ustrezno vsebinsko merilo o tem, kako je mogoe opredeliti nadzakonsko pravo. FORMULA ZANIKANJA je bistveno manj zahtevna in problematina, ker le dopolnjuje in konkretizira formulo neznosnosti. Razmejiti mora med nepravilnim pravom, ki e velja kot zakonsko pravo (naelo pravne varnosti!) in zakonskim nepravom, ki ne zavezuje kot pozitivno pravo. Radbruchova teorija je most med naravnim pravom in pravnim pozitivizmom. Z naravnim pravom jo povezuje tenja, da je pravo vsebinsko pravilno in da so lovekove pravice vsaj naposled najvija pravna vrednota, s pravnim pozitivizmom pa spoznanje, da sta pozitivnost in pravna varnost neogibni spremljevalki prava.

Temeljne znailnosti pravnega pogleda na dravo PRAVNI POGLEDI NA DRAVO Jellinek: - dravo je pravna oseba, ima pravno sposobnost in je samostojni nosilec pravic - temelj drave je ozemlje in prebivalci, ki v okviru drave uresniujejo svoje namene - drava kot namensta enotnost Kelsen: - drava je personifikacija pravnega reda - drava je zgolj sistem pravnih norm, med dravo je identina pravnemu redu monistina teorija - zanika obstoj drave kot samostojnega pojava SOLIDARISTINI POGLEDI NA DRAVO - teorije o socialni dravi oz. dravi blaginje - osnova je naelo drubene solidarnosti in usmerjenost v blagostanje drube - zahteva da drava pole varnostne funkcija zagotavlja tudi ekonomsko in socialno varnost - zagotovitev minimalne plae, zaita delavcev, zdravstvena zaita, izobraevanje delavcev - temeljni pogoj je visoka stopnja materialnega drubenega bogastva in solidaristina ozaveenost lanov drube

PLURALISTINI POGLEDI NA DRAVO - dravna oblast je le ena izmed drubenih interesnih skupin - reakcija na koncentracijo suverenosti v nacionalni dravi - drava ni posebna, nadrejena drubena institucija - drava je nevtralno mesto, na katerega se s svojimi zahtevami obraajo interesne skupine NEOKORPORATIVISTINI POGLEDI NA DRAVO - drava je upravna institucija korporativnega telesa naroda - izvaja skupne interese v obliki politike - drava ni loena od ljudi, niti jim ni nadrejena - korporativna drava je organizirano ljudstvo - njena naloga je minimalizirati spore in nasilje in ustvariti harmonijo med ljudmi

Normativni pravni akt, katere so 'osnovne oblike' in 3 primere pri vsaki Normativni pravni akt je izjavno dejanje enega ali ve pravnih subjektov, s katerim se deloma ali v celoti ustvari pravno pravilo. Normativne pravne akte delimo na: 1. SPLONE - vsebujejo eno ali ve splonih in abstraktnih pravnih pravil zakon,ustava, pravilnik 2. POSAMINE (INDIVIDUALNE) - vsebujejo posamino in konkretno pravno pravilo odloba,sodba, odredba

Kako vpliva pomembnost normativnih pravnih aktov na oblikovne sestavine? Normativne pravne akte lahko sprejemajo ali izdajajo le tisti, ki so za to pristojni. Doloitev pristojnosti omogoa, da pravni red deluje kot vsebinsko usklajena celota. USTAVO kot temeljni pravni akt sprejema samo en dravni organ. Minimalna pravna vsebina ustave je, da opredeli, kdo naj bo zakonodajni organ. Naloga zakonodajalca je, da ureja pravice in dolnosti pravnih subjektov in doloi, kdo so e drugi pravodajni organi. tevilo normodajnih subjektov je v obratnem razmerju s pomembnostjo in teo, ki naj jo imajo posamezni pravni akti. Bolj ko je ta vsebina tehtna in odloilna, manje je tevilo pravnih subjektov, ki so jo pristojni izdajati.

Morala kot pravni vir in zakaj se ne obenese najbolj kot formalni pravni vir? MORALA KOT PRAVNI VIR morala kot materialni pravni vir: - v postopkih, kjer pravodajalec vsebinsko oblikuje splona in abstraktna pravna pravila, mora upotevati moralo - moralno vrednotenje prava prispeva k njegovi uinkovitosti - morala vasih ne more biti materialni pravni vir vasih le doloa mejo, ki je pravo ne sme prestopiti - pravodajalec mora upotevati dobrine, ki so predmet prava in morale

pravo mora morali doloati meje v katerih se v pravu lahko uveljavlja moralno pravilo je vsebinsko sprejeto v splono ali abstraktno pravno pravilo z zajetjem moralnega pravila in njegovim prelitjem v pravno pravilo morala delno izgubi pronost - pravno pravilo izhaja morale: moralno vrednotenje posploi in vklene v doloena pravna merila, ki na enak nain urejajo veje tevilo vnaprej zamiljenih primerov morala kot formalni pravni vir: - morala je lahko vodilo kako je treba pravo izvrevati, tako vodilo ima naravo formalnega pravnega vira - morala nalaga kako naj bodo doloene meje pravno dovoljenega vedenja in ravnanja - naloga moralnega vodila je, da soodloa do kod sega meja pravnega upravienja, obveznosti na konkretni ravni - posebna vloga morale: ko ne doloa neposredno kakna naj bo vsebina pravno dovoljenega vedenja in ravnanja, ampak od pravnih naslovljencev terja, naj pravo uporabljajo moralo - od moralne presoje je odvisno, ali naj bi pravo sploh uporabljeno in kako Integralna in pogodbena teorija. V em je razlika, zakaj je to razlikovanje pomembno. Pogodbena teorija postavlja posameznika pred dravo, kjer posameznik kot avtonomni subjekt konstituira dravo. Gre za fiktiven medsebojni dogovor, za katerega je znailno, da gre ideja o omejevanju dravne oblasti v korist posameznika. Integralna teorija pa postavlja dravo pred posameznika, kjer drava kot intergrativna celota konstituira posameznika kot dravljana. pravi, da je nastanek in in obstoj dravljana odvisen od predhodnega obstoja drave, saj je drava nujna, ker lovek lahko ivi le v skupnosti, saj je zoon politikon. Kateri vrsti pravnih oseb poznamo. Kako lahko neka drubena tvorba sploh postane pravna oseba. korporacije - zdruenje ve oseb, lanov - lani: se lahko menjajo, odloajo o obstoju in delovanju korporacije, so temeljna podlaga, substrat korporacije - organi so vsebinsko avtonomni ustanove: - temeljna osnova je premoenje, ki mora uresnievati doloen namen - ustanovni akt doloi namen premoenja - naloga uprave: udejanjiti namen premoenja, ki se porabi za korist oseb ki so naslovljenci - uprava ne more odloati o spremembi namena ali o obstoju ustanove nastanek pravne osebe - pravna oseba nastane v trenutku, ko je pravni red podeli kakovost pravnega subjekta - nastane z vpisom v register, z zakonom ali drugim pravnim aktom - sistem objave: javni razglas o nastanku pravne osebe - sistem podelitve pravne osebnosti: pristojni organ izda akt o nastanku pravne osebe Pravnopolitini temelji za naelo delitve in naelo enotnosti oblasti.

naelo enotnosti oblasti: - ista enotnost oblasti je teoretino mogoa, a vodi v totalitarno nacionalsocialistino dravo (Hitler) - Rousseau: ljudstvo ali suveren ima zakonodajno oblast; izvrilna oblast lani vlade so pooblaeni, da izvajajo oblast v imenu ljudstva ljudstvo lahko lanom vlade oblast omeji, spremeni ali odvzame kadar koli mu to ugaja naelo delitve oblasti: - zakonodajalec ustvarja pravna pravila - sodstvo in uprava ta pravila uporabljata, konkretizirata, ne moreta jih ustvarjati, lahko jij dopolnjujeta, e to dopua zakonodajalec, e gre za razlago zakona, v primeru pravnih praznin

Natej temeljna upravienja abstraktne pravice, kakna je meana interesno-voljna teorija pravice ABSTRAKTNA PRAVICA sestoji iz enega ali ve upravienj. V doloenem smislu je vsaka pravica sestavljena in mora imeti vsaj dve upravienji: temeljno upravienje, ki omogoa, da subjekt zadovoljuje doloen interes (npr. ekonomski: vrnitev posojila), vselej pa ga spremlja se pravovarstveni zahtevek, pravovarstveni zahtevek, ki vsebuje monost, da bo uporabljena sankcija, e zavezanec ne ravna v skladu z obveznostjo. INTERESNO-VOLJNA TEORIJA pravi, da narava pravice temelji na medsebojni odvisnosti volje in interesa. Utemeljil jo je JELLINEK zanj je pravica pravno priznana in pravno zavarovana mo volje, ki je usmerjena k doloeni dobrini ali interesu. Sporoilo te teorije je, da abstraktna pravica izraa tipini interes, ki se nanaa na tipinega pravnega subjekta in ta tipini dejanski stan. Monost ravnanja, ki se navezuje na tipini dejanski stan, se sooa s konkretnimi interesi, ki jih imajo v pravni resninosti posamezni pravni subjekti. e konkretni pravni subjekti presodijo, da se tipini interesi ujemajo z njihovimi konkretnimi interesi, bodo abstraktna upravienja konkretizirali in jih udejanjali (aktivna izbira) ali pa bodo ostali pasivni, e ocenijo, da jim tipini interesi ne ustrezajo, ker jim ne dopuajo, da bi prek njih uresnievali tudi lastne pravne interese (pasiva izbira). Primer: Predsednik doloenega odbora lahko pred zaetkom seje umakne iz dnevnega reda posamezne zadeve. Ali lahko torej umakne tudi ve zadev? S katerim razlagalnim argumentom bi to razloili? S katerim argumentom bi prili do druganega sklepanja? Argumentum a minori a maius Teorije o drubeni pogodbi (namen,cilj...)

- sklenitev drubene pogodbe je fiktivna, gre za medsebojni dogovor, ki je fiktiven - znailna je ideja o omejevanju dravne oblati v korist posameznika horizontalni vidik pogodbe: - predpostavlja stanje primarne svobode in enakosti vseh lanov drube - lani v takem stanju sklenejo medsebojni dogovor o izenaitvi svojih pravic vertikalni vidik pogodbe: - hkrati z medsebojnim dogovorom doloijo tudi dravnega suverena - naloga dravnega suverena je varstvo pravic in zavarovanje obstoja in delovanja drube Hobbes: - naravno stanje je vojna vseh proti vsem to je nasprotje drave - drava vsili drubi miroljubni red - posamezniki izberejo vladarja, vzpostavijo oblast tako, da se odpovejo suverenosti, jo prenesejo na vladarja - vladar ima neomejeno avtoriteto, suvereno oblast izvaja v skladu z naravnimi zakonu Locke: - drubena pogodba mora vzpostaviti oblast in jo zaupa vladarju - podloniki imajo v skrajni sili celo pravico do upora, e vladar deluje v nasprotju s pooblastili - oblast je namenjena varstvu zasebne lastnine in posameznikove osebne svobode - to je e dodatno zagotovljeno z loitvijo glavnih vej oblasti predstavi koncept ustavne drave Rousseau: - vzpostavi model drave, ki temelji na naelu neposredne demokracije - posameznik preide iz naravnega stavna v stanje dravljanske svobode - izgradi politino telo vseh dravljanov dravo - v dravi se odraa oba volja, interes posameznika se podredi obemu interesu Pain: - model minimalne drave vmea naj se tam in takrat, ko je to nujno potrebno - drava je nujno zlo, naravna druba je neomejeno dobro - verjame v pozitivno lovekovo naravo, je proti oblasti, ki je nujno zlo Hegel: - model univerzalne drave - drava je vija stopnja razvoja, h kateri tei lovek Tocqueville: - model demokratine drave druba mora biti pluralistina in samoorganizirana - obstoj in delovanje civilnih zdruenj je delno odvisno od dravnih institucij V em se razlikuje pravna sposobnost,poslovna sposobnost in deliktna sposobnost fizinih oseb pravna sposobnost fizine osebe: - sposobnost pravnega subjekta da je nosilec pravnih pravic in dolnosti - naelo pravne enakosti: terja, da so vse pravice in dolnosti po enakimi merili dostopne vsem - pridobitev in izguba pravne sposobnosti: dobi se jo z rojstvom in izgubi s smrtjo - izjema: nasciturus, ki je omejeno pravno sposoben pod pogojem, da se rodi iv - poslovna sposobnost fizine osebe: - sposobnost osebe, da sama z lastnimi dejanji in voljo pridobiva pravice in prevzema dolnosti - izhodie: psihofizina sposobnost subjekta, da zna presoditi o pomenu in posledicah svojega dejanja

sodie lahko odvzame poslovno sposobnost, e obstaja razlog, ki vpliva na psihofizino stanje osebe - zastopnitvo: osebe, ki se delno ali v celoti poslovno nesposobne potrebujejo zakonitega zastopnika, ki v njihovem imenu za njihov raun opravlja pravne posle in pravna dejanja - v celoti poslovno nesposobni: osebe do 15. leta starosti, osebe, ki jim sodie v celoti odvzame poslovno sposobnost - omejeno poslovno sposobni: otroci med 15. in 18. letom, osebe katerim je bila poslovna sposobnost delno odvzeta - v celoti poslovno sposobni: polnoletni, mladoletniki ki sklenejo zakonsko zvezo, mladoletniki ki postanejo roditelji in obstajajo razlogi, da pridobijo poslovno sposobnost deliktna sposobnost: - sposobnost pravnega subjekta, da odgovarja za svoja dejanja - za pravno kritev odgovarja tisti, ki je priteven in je ravnal krivdno - nepritevnost: kdor ob storitvi kaznivega dejanja ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja - pritevnost: kdor je v asu pravne kritve intelektualno in voljno sposoben, ima v oblasti svoje vedenje, za pravne kritve odgovarja tedaj, ki ravna krivdno - krivdno ravnanje: kaznivo dejanje, ki je storjeno z naklepom ali iz malomarnosti - objektivna odgovornost: odgovornost za kodo ne glede na krivdo - mladoletniki do 14. leta: kazensko neodgovorni, proti njim se kazenske sankcije ne smejo uporabiti - mlaji mladoletniki (1416): vzgojni ukrep, ukor, vzgojni zavod - stareji mladoletniki (1618): vzgojni ukrep, denarna kazen, mladoletniki zapor -

Pravne praznine v ojem pomenu te besede notranja pravna praznina: - ni vsebinsko napolnjena, a jo je predvidel e sam zakonodajalec - tako pravno praznino reimo z analogio intra legem tradicionalna zakonska praznina: - sooeni smo s pravno relevantnim primerom, za katerega zakonodajalec ni predvidel pravnega pravila - analogia intra legem: pravno praznino najlaje zapolnimo e ima neposredno neurejeni primer iste bistvene sestavine kot so izrecno predvidene za neposredno urejeni primer - argumentum a simili ad simile: neposredno neurejene primere moramo enako pravno obravnavati kot neposredno normativno urejene primere, e se z njimi ujemajo v bistvenih lastnostih, - sklepamo, da pravna posledica velja za tisti konkretni dejanski stan, ki izpolnjuje izrecno navedene predpostavke zakonskega dejanskega stanu - argumentum a contrario: neposredno neurejene primere moramo razlino pravno obravnavati kot neposredno normativno urejene primere, e se z razlikujejo v bistvenih lastnostih - e konkretni dejanski stan ne izpolnjuje predpostavk zakonskega dejanskega stanu zanj ne velja pr.posledica prekrita pravna praznina: z - zakon le navidezno ureja doloen dejanski stan, praznino razreimo s tem, da ji dodamo e izjemo od pravila

argument teleoloke redukcije: potrebno je, da prebijemo jezikovni pomen predpisa, ker ele tako doseemo, da se utesnjeni pomen predpisa ujema z namenom, ki ga pravno pra vilo ima argumenta ne smemo uporabljati, e interes terja, da moramo ravnati v mejah monega jezikovnega pomena

Kaj je to pravna praznina v irem smislu? Na podlagi katerih dveh nael jo razlagamo in utemelji zakaj? PRAZNINE V IREM POMENU BESEDE definicija: - to so obseneja pravna podroja, ki kot celota niso pravno urejena - s tem imajo opraviti drave, ki nastanejo na novo, ali e se tip ureditve v celoti kakovostno spremeni uveljavljeno naelo uveljavljeno naelo pravne kontinuitete, pravne diskontinuitete,

Temeljna razlika med ivljenskim primerom in konkretnim dejanskim stanom ivljenjski primer: - je del, izsek drubene resninosti - primer, ki se je zgodil v doloenem asu in prostoru - kot celota ni pomemben za pravo in pravno odloitev - pravno gledano nas zanimajo samo tista dejstva ivljenjskega primera, ki ustrezajo sestavinam zakonskega stanu - je samo dejansko izhodie pravnega odloanja konkretni dejanski stan: - je del ivljenjskega primera, ki se je zgodil v doloenem asu in prostoru - to niso vsa dejstva, iz katerih je ivljenjski primer sestavljen - so sporna in pravno pomembna dejstva, ne pa vsa dejstva iz katerih je sestavljen ivljenjski primer - konkretni dejanski stan dobimo, e ovrednotimo dejstva, ki sestavljajo ivljenjski primer - tvorijo ga tista dejstva, ki se ujemajo z zakonskim dejanskim stanom - splet tistih dejstev, ki na ravni konkretnega ustreza sestavinam zakonskega dejanskega stanu - KDS se ujema s primarno hipotezo pravni subjekt je nosilec upravienja, pravic in obveznosti - KDS se ujema s sekundarno hipotezo pravni subjekt je nosilec pravne kritve

Razlike med pravnimi normami in tehnicnimi normami PRAVNA PRAVILA ali PRAVNE NORME so temeljna normativna sestavina prava. Povedo nam, kako NAJ se pravni subjekti vedejo in ravnajo v drubenih razmerjih. Vedenje in ravnanje je pravna posledica, ki naj bo uresniena tedaj, ko se pravni subjekt znajde v doloenih

ivljenjskih okoliinah. Nastanek pravne posledice ni samodejen, ampak je odvisen od lovekove volje. V tem pogledu se pravna pravila ostro razloujejo od TEHNINIH PRAVIL, ki ugotavljajo, kakne so vzrone (kavzalne) povezave med naravnimi pojavi. Tehnina pravila spoznavajo in opisujejo, kako delujejo naravne sile in kakna so njihova vzajemna razmerja. Njihova naloga je, da povedo, kakno JE razmerje med vzrokom in njegovo posledico (in ne da opredeljujejo, kaj naj se zgodi v taknih ali druganih ivljenjskih okoliinah). Z njimi se ukvarjajo naravoslovne znanosti.

Kako je omejena pravna osebnost pravnih oseb pravna sposobnost pravne osebe - oja, bolj omejena kot pri fizinih osebah - ne more imeti pravic in dolnosti, ki temeljijo na lovekovih naravnih lastnostih - pravnim osebam je dovoljeno tisto, kar je predvideno kot njihova pristojnost - sposobnost je omejena na dejavnost zaradi katere je bila pravna oseba ustanovljena in pravno priznana

Temeljni vidiki stopnjevitosti prava

Merkl teorija stopnjevitosti prava

vija stopnja mora opredeliti pristojni organ, ki oblikuje nijo stopnjo, + lahko tudi postopek, ki ustvari nijo stopnjo + zarisuje vsebino, na katero je nija stopnja vezana vije pravno pravilo nikoli dolono ne predvidi vsebine posaminega pravnega pravila dvojna vloga pravnih aktov: so hkrati akti ustvarjanja in uporabljanja pravnih pravil dvojna vloga zakona: temelji na ustavi in jo uporablja + ustvarja nova pravna pravila izjemi: - hierarhino najvije pravno pravilo samo ustvarja pravo (ustava) - materialni akt, ki pravno pravilo uresnii v konkretnem drubenem razmerju, samo uporablja pravo

Opii znailnosti sankcije. Katere sankcije poznamo glede na namen? SEKUNDARNA PRAVNA POSLEDICA = SANKCIJA definicija: - sankcija nastopi zaradi pravne kritve - vnaprej doloen in predviden postopek, v katerem dravni organ odloa ali gre za pravno kritev in odredi ustrezno pravno posledico, sankcijo - pravna sankcija, kot pravna posledica je odvisna od pravne kritve in njene narave sankcije za kaznivo dejanje: - kazen: zapor, denarna kazen, prepoved vonje motornega vozila, izgon tujca - nadomestitvene ali restitutivne sankcije: vzpostaviti morajo stanje, kakrno je bilo pred pravno kritvijo

povrailne ali retributivne sankcije: kaznovanje storilca pravne kritve, povrailo za zlo, ki ga je storilec povzroil, ne ustreza talionskemu naelu,ampak zlo se vraa s prisilnimi ukrepi (zapor) - opozorilne sankcije: pogojna obsodba, sodni opomin - varnostni ukrepi: psihiatrino zdravljenje sankcije za prekrke: - zagroena je mileja kazen, kot za kazniva dejanja - kazen: denarna, za teje prekrke omejena zaporna kazen, za laje prekrke opomin sankcije za disciplinski prestopek: - namen: prizadeti kritelja v tisti lastnosti, ki terja da je disciplinsko odgovoren - disciplinske sankcije: javni opomin, ukor, zaasna prepoved opravljanja dejavnosti -

Razlika med poslovno in pravno sposobnostjo poslovna sposobnost fizine osebe: - sposobnost osebe, da sama z lastnimi dejanji in voljo pridobiva pravice in prevzema dolnosti - izhodie: psihofizina sposobnost subjekta, da zna presoditi o pomenu in posledicah svojega dejanja - sodie lahko odvzame poslovno sposobnost, e obstaja razlog, ki vpliva na psihofizino stanje osebe pravna sposobnost fizine osebe: - sposobnost pravnega subjekta da je nosilec pravnih pravic in dolnosti - naelo pravne enakosti: terja, da so vse pravice in dolnosti po enakimi merili dostopne vsem - pridobitev in izguba pravne sposobnosti: dobi se jo z rojstvom in izgubi s smrtjo - izjema: nasciturus, ki je omejeno pravno sposoben pod pogojem, da se rodi iv -

Razlika med korporacijami in ustanovami korporacije - zdruenje ve oseb, lanov - lani: se lahko menjajo, odloajo o obstoju in delovanju korporacije, so temeljna podlaga, substrat korporacije - organi so vsebinsko avtonomni ustanove: - temeljna osnova je premoenje, ki mora uresnievati doloen namen - ustanovni akt doloi namen premoenja - naloga uprave: udejanjiti namen premoenja, ki se porabi za korist oseb ki so naslovljenci - uprava ne more odloati o spremembi namena ali o obstoju ustanove

Pojasnite razlike med temeljnima oblikama vladavine! predsedniki sistem - predsednik: - izvrilna oblast samostojno vodi zunanjo in notranjo politiko, ob njem so ministri - ne more razpustiti kongresa in razpisati predasnih volitev,

vezan je na zakone, ki jih sprejema kongres, a ima suspenzivni veto politino neodgovoren kongresu, ne more ga odstaviti, mona je obtoba predsednika (inpeachment) - imenuje lane vrhovnega sodia, kongres mora dati soglasje - kongres: - nosilec zakonodajen oblasti, izdaja zakone - ne more izglasovati nezaupnice predsedniku - doloa proraun, tako utesnjuje predsednikovo politiko in delovanje vrhovnega sodia - vrhovno sodie: - odloa o skladnosti zakonov z ustavo lahko razglasi predpise kongresa in predsednika za neustavne - sodne odlobe vrhovnega sodia so formalni pravni vir (sistem sodnih precedensov) parlamentarni sistem - dravni poglavar: - simbolina vloga, nima izvrilne oblasti, samo podeli mandat za sestavo vlade - parlament: - nosilec zakonodajne oblasti - sprejema zakone, proraun, doloa politiko, ki jo mora vlada izpeljevati - e vladi nezaupnico, lahko dravni poglavar na predlog vlade razpusti parlament, razpie predasne volitve - opozicija: poslanci stranke, ki v parlamentu nima veine, spremlja delo vlade in ga kritino vrednoti - vlada: - nosilka izvrilno-upravne oblasti - odgovorna parlamentu in odvisna od njegovega zaupanja - vezana na odloitve parlamenta in jih mora izvrevati, sicer ji je lahko izglasovana nezaupnica in odstopi - konstruktivna nezaupnica: vladi je mogoe izglasovati nezaupnico le tako, da dravni zbor hkrati izvoli novega predsednika vlade, to utrjuje vlado Kdor s silo ali gronjo, da bo neposredno napadel ivljenje ali telo, pobegne iz zavoda za prestajanje kazni ali pripora, se kaznuje z zaporom do treh let. Izpravnega primarno sekundarno Pojasnite splono abstraktno Pojasnite pravila hipotezo dispozicijo ali ali ali ali (Kdor ogrozi (Zapor je pravno posamino konkretno je dispozitivno pravno ivljenje 3 ali izluite: telo) leta)

pravilo: (splono) (abstraktno) pravilo: ali kogentno

67. Pojasnite dejanski stan zlorabe pravice! definicija:

subjekt izhaja in abstraktnega upravienja, a ga izvruje tako, da posega v pravico ki pripada drugemu izvrevanje pravice: nosilec ne presega meje, drugim dopua aktiviranje njihovih pravic, e ne gre za zlorabo konflikt dveh pravic: med seboj se izkljuujeta, ena je izvrevana tako, da onemogoa uresnievanje druge subjektivna teorija: pravico zlorabi tisti ki ravna krivdno in drugemu nastane koda, izvruje pravico z namenom da kodi drugemu objektivna metoda: posameznik odgovarja e ravna protipravno ali e izvruje pravico nepravilno

Napiite naine prenehanja zakona! najbolj enostavno je e pravni akt sam pove, kdaj se izteka njegova veljavnost to ni ravno pogosto argument avtoritete: viji sploni pravni akt razveljavi nijega asovni argument: mlaji sploni pravni akt razveljavi starejega argument specialnosti: mlaji specialneji sploni pravni akt razveljavi starejega splonega derogacija: mlaji/viji sploni pravni akt delno razveljavi starejega/nijega abrogacija: gre za popolno razveljavitev razveljavitev: velja ex nunc, novi pravni akt razveljavlja starejega od dne, ko je zael veljati odprava: velja ex tunc, mlaji sploni pravni akt razveljavlja stareji tudi za as, ko je bil ta se v veljavi, smisel odprave je v tem da se v celoti odpravijo pravne posledice protiustavnost zakona: ustavno sodie lahko delno ali v celoti razveljavi, ne more ga odpraviti protiustavnost, nezakonitost drugih splonih pravnih aktov: sodie odpravi ali razveljavi konec veljavnosti nastopi: - e trajno izgine predmet pravnega urejanja, kateremu je bil akt namenjen - e se izoblikuje nasprotni obiaj, ki ga sprejemajo tudi pristojni dravni organi

Opii kaj so to primarna in sekundarna pravna pravila PRIMARNA IN SEKUNDARNA PRAVNA PRAVILA razloevanje: - na podlagi normativne monosti (vedenjska ali sankcijska pravila) - na podlagi enotnega pravnega sistema, v katerem pravnim pravilom pripadajo razline vloge - na podlagi tega, kakno mesto ima pravno pravilo v hierarhiji pravnih predpisov - na podlagi tega kakno je razmerje med mlajim in starejim pravnim pravilom - na podlagi tega kaken je personalni domet pravnih pravil Strnjeno opii kaj so to normativni pravni akti definicija: - nosilec pravnih sprememb, ki se nanaajo na nastajanje, spreminjanje in razveljavljanje - navzven je spoznaven kot ustrezna izjava volje, katere pomen so pravna pravila - je izjavno dejanje pravnega subjekta, s katerim se ustvari pravno pravilo - izjavno dejanje: izjava volje, voljno dejanje, ki zane pravno uinkovati

pomen sporoila: mora se gibati v mejah navzven spoznavne izjave, pomen doloamo glede na hoteno voljo

Opii kaj je to dolnost ? definicija: - pravno zavarovano upravienje, da pravni subjekt na doloen nain ravna - je v interesu subjekta, od njega je odvisno ali ga bo aktiviral in izvreval - uresniitev: pravne dolnosti je vedno v interesu drugega - nosilec pravne dolnosti: je za svoje vedenje in ravnanje pravno odgovoren

Kaj je bistvena razlika med dolnostjo in dolnostnim upravienjem? DOLNOSTNO UPRAVIENJE definicija: - dolnost uveljavljanja pravice - dolnostno upravienje omogoa, da njegov nosilec vsaj delno uresniuje tudi lastne interese nosilec: - je nosilec obveznosti, da upravienje konkretizira in udejanji, sicer gre za pravno kritev, ki ji sledi sankcija - nosilec pravice in dolnosti, ki nastopa v interesu drugega, mora upotevati iri interes, njegov lastni interes lahko uveljavlja le toliko kolikor je v skladu z namenom posameznih upravienj PRAVNA DOLNOST definicija: - pravno zavarovano upravienje, da pravni subjekt na doloen nain ravna - je v interesu subjekta, od njega je odvisno ali ga bo aktiviral in izvreval - uresniitev: pravne dolnosti je vedno v interesu drugega - nosilec pravne dolnosti: je za svoje vedenje in ravnanje pravno odgovoren

Kaj bistvenega se zgodi s predpisom potem ko je ta objavljen v uradnem glasilu? sploni pravni akti morajo biti objavljeni preden zanejo veljati vacatio legis: as, ki pretee od objave do trenutka ko akt dobi pravno mo, rok v katerem se morajo pravni naslovljenci seznaniti z vsebino pravnega akta ustrezna objava: objava v asu vakacijske dobe, tako da je akt dostopen vsem, ki so njegovi naslovniki potek vakacijske dobe, roka: - predpis zane veljati 15. dan po objavi, e ni v njem drugae doloeno - dalja doba: e gre za pomemben zakon, ki terja dolgotrajne priprave - kraja doba: e bi pravni naslovljenci lahko izigrali namen akta, e morajo pravne posledice nastopiti takoj

Razlika med pravnim pravilom in pravnim nacelom. PRAVNO PRAVILO izraa tip vedenja in ravnanja, PRAVNO NAELO pa posreduje le vrednostno merilo (potenost), kako naj ravnamo v pravnih razmerjih (npr. blagovnem prometu), v katerih smo nosilci doloenih tipov vedenja in ravnanja. PRAVNA PRAVILA ali PRAVNE NORME so temeljna normativna sestavina prava. Povedo nam, kako NAJ se pravni subjekti vedejo in ravnajo v drubenih razmerjih. Vedenje in ravnanje je pravna posledica, ki naj bo uresniena tedaj, ko se pravni subjekt znajde v doloen ih ivljenjskih okoliinah. Nastanek pravne posledice ni samodejen, ampak je odvisen od lovekove volje. Kdaj dobi fizina oseba poslovno sposobnost ter kdaj jo lahko izgubi? poslovna sposobnost fizine osebe: - sposobnost osebe, da sama z lastnimi dejanji in voljo pridobiva pravice in prevzema dolnosti - izhodie: psihofizina sposobnost subjekta, da zna presoditi o pomenu in posledicah svojega dejanja - sodie lahko odvzame poslovno sposobnost, e obstaja razlog, ki vpliva na psihofizino stanje osebe - zastopnitvo: osebe, ki se delno ali v celoti poslovno nesposobne potrebujejo zakonitega zastopnika, ki v njihovem imenu za njihov raun opravlja pravne posle in pravna dejanja - v celoti poslovno nesposobni: osebe do 15. leta starosti, osebe, ki jim sodie v celoti odvzame poslovno sposobnost - omejeno poslovno sposobni: otroci med 15. in 18. letom, osebe katerim je bila poslovna sposobnost delno odvzeta - v celoti poslovno sposobni: polnoletni, mladoletniki ki sklenejo zakonsko zvezo, mladoletniki ki postanejo roditelji in obstajajo razlogi, da pridobijo poslovno sposobnost Razlogi za odvzem poslovne sposobnosti: - duevna bolezen, - duevna zaostalost, - odvisnost od alkohola in mamil ali - kaken drug dejavnik, ki tako vpliva na psihofizino stanje, da posameznik ni sposoben skrbeti zase. Opii pojem obiaja. obiaj: - vedenje in ravnanje, ki se je ponavljalo skozi doloeno asovno obdobje - se izoblikuje preprianje, da je v enakih in podobnih okoliinah to vedenje in ravnanje obvezno - znailnost: tipini in povpreni, oznaujemo jih kot drubene standarde - obiaji niso proni, temeljijo na tradiciji, spreminjajo se poasneje, kakor to narekujejo spremembe

NAELO PRAVNE ENAKOSTI- definicija, slabosti naelo pravne enakosti: izhodie za analogno sklepanje, treba je pravno enako obravnavati tisto, kar je enako naelo pravne enakosti: terja, da so vse pravice in dolnosti po enakimi merili dostopne vsem

PODZAKONSKI AKTI. Primer Pravilnika. PRAVILNIK je sploni pravni akt, s katerim se razlenjuje posamezne dolobe zakona ali drugega predpisa. Z njimi se ureja organizacija poslovanja in nain delovanja doloenega organa. Ta vpraanja se urejajo tudi s poslovniki.

ANALOGIJA INTRA LEGEM. Kaj ureja. Katere pravne praznine. Razlika med notranjo pravno praznino in klasino pravno praznino. Analogija intra legem je sklepanje po podobnosti v mejah monosti, ki so dane znotraj posameznih pravnih pravil. Gre za sklepanje od izrecno navedenih primerov na primer, ki ga pravodajalec le nakae z oznakami, kot so npr.: ali kako drugae, zlasti, na drug nain, na drug nedovoljen nain. Za analogijo intra legem je poglavitno, da: se nanaa na notranje praznine, ki jih pravodajalec vnaprej predvideva, gre za praznine, ki so omejene le na monosti v mejah posameznih pravnih pravil e samo pravno pravilo vsebuje merilo, kako naj sklepamo po podobnosti. V njeni naravi je, da ne gre za razirjanje pravnega pravila od pravno urejenega primera (npr. od motornega vozila pri kaznivem dejanju odvzema tujega motornega vozila) na njemu podoben primer (npr. na hitro portno dvokolo), ki je e zunaj jezikovnega pomena. Pri analogiji intra legem smo vseskozi v dosegu posameznega pravnega pravila - ostati moramo v mejah jezikovnega pomena pravnega pravila in moramo v teh mejah tudi najti vrednostno merilo (tertium comparationis), ki utemeljuje sklepanje po podobnosti. notranja pravna praznina: - ni vsebinsko napolnjena, a jo je predvidel e sam zakonodajalec - tako pravno praznino reimo z analogio intra legem KLASINE PRAVNE PRAZNINE definicija: - nepopolnost v zasnovi pri izvedbi zakonske ureditve - nepopolnost nikoli ne zajema celotnega pravnega podroja ali njegovega pomembnega dela - gre za vrzeli, ki zevajo v zakonsko urejenem sklopu drubenih razmerij

za pravno praznino gre, e ni mogoe najti zakonsko vnaprej predvidenega pravnega pravila, s katerim je mogoe razreiti pravno relevanten ivljenjski primer

Pravni subjekt ... nastanek nastanek pravne osebe - pravna oseba nastane v trenutku, ko je pravni red podeli kakovost pravnega subjekta - nastane z vpisom v register, z zakonom ali drugim pravnim aktom - sistem objave: javni razglas o nastanku pravne osebe - sistem podelitve pravne osebnosti: pristojni organ izda akt o nastanku pravne osebe

Naravnopravna teorija (primer z pravnim pozitivizmom) izhaja iz enotnosti forme in materije (lika in tvari) ter gradi na tem, da je narava popolna forma stvarnosti nekega predmeta naravno je vselej najbolje stanje neke stvari njegovo pojmovanje narave je vrednostno - v naravi ima vsako bitje svoj cilj, sama tvar je zgolj ista monost, ista potencialnost, ki ele z obliko zadosti dejanskosti -nasprotje med obliko in tvarjo je relativno narava, ki ima v sebi namen, se imenuje entelehija (teenje k popolnosti) in pomeni, da se uresnii tisto, kar je sprva le monost pravi, da je del narave tudi lovek, ki ga oznauje kot politino bitje (zoon politikon); lovekov cilj je polis, lovekovi naravi ustreza ivljenje v skupnosti zagovarja stalie, da je pravo mono le tam, kjer skupina svobodnih in enakih dravljanov ivi skupno ivljenje, da bi zadovoljevala vsem svojim potrebam; pogoj za pravo je, da veljajo medsebojno priznani zakoni in se ti zakoni nanaajo na razmerja med osebami, ki so si enake v pogojih vladanja in podlonosti

Kana je ta pristojnost dravnega organa?? Kane pristojnosti e poznamo in na kratko opii. pristojnost: - stvarna pristojnost: skupek zadev, ki naj jih organ opravlja

teritorialna pristojnost: upravienje organa, da opravlja zadeve na doloenem ozemlju

Poslanci DZ so izvzeti iz kazenskega postopka oz. so kazensko neodgovorni za mnenje oz. glas podan na sejah DZ oz. njegovih delovnih telesih. S kanim pravnim argumentom bi zagovarjal trditev da poslanec poleg tega da ne odgovarja kazensko za podano mnenje oz. glas, ne odgovarja tudi civilno?? Kako pa bi zagovarjal trditev da poslanec odgovarja le kazensko??

Federativna drzava, kako so urejeni najvisji drzavni organi (predvsem zakonodajni) in kdo je nosilec drzavne suverenosti. federativna drava - drava, ki sestoji iz dveh ali ve politino-teritorialnih enot, a nastopa kot enoten pravni subjekt - je pravno utrjena z zvezno ustavo, ki razmejuje pristojnost med federacijo in federalnimi enotami - zvezni organi: predstavniko telo je dvodomno: v enem domu je predstavljena federacija kot celota, v drugem domu pa interesi federalni enot - gre za podvrsto unitarne drave z veliko stopnjo decentralizacije

Kaj so tipska pravna pravila, katere vrednote zagotavljajo. tipska lastnost: - vsakdo, kdor, dravljan, tujec razteza se na veji ali manji krog subjektov splonost pravnega pravila: - se navezuje na pravne subjekte, ki jim je pravilo namenjeno, velja za kogarkoli - enako in nepristransko obravnavanje tistih, ki so uvreni v isto skupino pravnih subjektov subjekte abstraktnost pravnega pravila: - tip vedenja in ravnanja se nanaa na vnaprej zamiljene in predvidene dejanske okoliine - vedenje in ravnanje ni konkretizirano, lahko mu ustreza nedoloeno tevilo konkretnih situacij - pravni naslovljenec e vnaprej ve, predvideva, kako naj se vede in ravna

Podzakonsko urejanje + primer Zakon o vladi RS pravi: Uredba je sploni pravni akt, s katerim vlada podrobneje ureja in razlenjuje z zakonom ali drugim aktom DZ doloena razmerja v skladu z namenom in kriteriji zakona. Zakon dopua, da lahko vlada z uredbo na temelju zakonskega pooblastila ureja tudi nain uresnievanja pravic in obveznosti dravljanov in drugih oseb.

V nai nekdanji ustavnosodni praksi je bilo sprejeto stalie, da je poseg v pravico tista meja, ki jo podzakonski akt ne sme presei, v nekem drugem primeru pa je bilo odloeno, da podzakonski akt ne more spreminjati podzakonskih meril, ki so temelj za doloitev obveznosti. V skladu s temi stalii je tudi najnoveja ustavnosodna praksa -znailna je odloba, da sme podzakonski pravni akt dopolnjevati zakonsko normo samo tako dale, da z dopolnjevanjem ne ureja razmerij samostojno (zunaj zakonskega okvira) in da ne uvaja novih obveznosti. Uredba ne sme zoevati pravic, ki jih zagotavlja zakon.

SISTEMATINA RAZLAGA definicija: - doloa pomen jezikovnih znakov glede na njihovo umeenost v zunanji in notranji pravni sistem zunanji sistem: - kakna je zunanja podoba in zgradba zakona - pravodajalec oblikuje posamezna pravna doloila, razporeja in razlenjuje snov, ki jo zakon zajema - ta razporeditev in razlenitev snovi ima tudi vsebinski pomen - temeljno sporoilo zakona: vsebovano je v naslov zakona, posameznih poglavij, podpoglavij - pomen zakonskega doloila je odvisen od tega v kaknem normativnem pravnem aktu je in na kaknem mestu - umestitev v zunanji sistem je pomensko pomembna a ne povsem zanesljiva notranji sistem: - zre za vsebinsko povezanost in strukturiranost predmeta, ki pravno urejen - vsebina, ki jo pravodajalec oblikuje v normativnem pravnem aktu - delo pravne znanosti, ki splona in abstraktna pravna pravila spoznava in znanstveno razporeja - notranji sistem je vsebinsko, hierarhino in asovno usklajena celota, oz. je treba t o skladnost dosei - argumenti s katerimi to dosegamo so izraz reda in vsebinskih nael - argumenti: argument specialnosti, argument hierarhije avtoritete, asovni argument

Kaj je dravljanstvo. Naini pridobitve. Dravljanstvo oznauje lanstvo v politini skupini (prvotno mestu, a danes dravi), na katerega je vezan sistem pravic in dolnosti, ki morajo biti spotovane tako s strani drave kot dravljana, drugae lahko privede tudi do razlinih pravnih posledic. Dravljanstvo v veji meri temelji na narodnosti, a obstajajo primeri, da oseba doloene narodnosti nima dravljanstva zaradi zgodovinskih razlogov. Danes se dravljanstvo doloene drave lahko podeli na geografskem principu (rojen na podroju drave), na narodnostnem principu (oseba veinske narodnosti v dravi se lahko rodi izven ozemlja drave, a lahko pridobi dravljanstvo zaradi narodnostne pripadnosti) in na principu pronje (dravljan tuje drave lahko zaprosi za dravljanstvo druge drave in ga pridobi, e izpolnjuje postavljene pogoje in kr iterije).

Kaj je zloraba pravice. Temeljna razlika med subjektivistino in objektivistino teorijo zlorabe pravice. definicija: subjekt izhaja in abstraktnega upravienja, a ga izvruje tako, da posega v pravico ki pripada drugemu izvrevanje pravice: nosilec ne presega meje, drugim dopua aktiviranje njihovih pravic, e ne gre za zlorabo subjektivna teorija: pravico zlorabi tisti ki ravna krivdno in drugemu nastane koda, izvruje pravico z namenom da kodi drugemu objektivna metoda: posameznik odgovarja e ravna protipravno ali e izvruje pravico nepravilno

Klasine pravne panoge. Katere spadajo v javno, katere v zasebno, znailnosti teh 2 temeljnih skupin. USTAVNO PRAVO zajema pravna pravila in naela o temeljih dravno pravne ureditve CIVILNO PRAVO celota pravnih pravil in pravnih nael,. ki urejajo osebna in premoenjska razmerja v katerih so pravni subjekti enakopravni in avtonomni STVARNO PRAVO pravna razmerja med ljudmi glede na stvari pravna pravila in naela o stvareh, o posesti, o stvarnih pravicah OBLIGACIJSKO PRAVO ureja obveznostna razmerja med pravnimi subjekti ko udeleenci teh razmerij ena stranka je zavezana da nekaj stori, opusti, dopusti, druga stranka je upraviena, da zahteva izpolnitev te obveznosti DEDNO PRAVO ureja prehod premoenja umrlega na drugo osebo deduje se na temelju zakona ali oporoke DRUINSKO PRAVO skupek pravnih pravil in nael, ki urejajo zakonsko zvezo, izvenzakonsko skupnost, razmerja med stari in otroci, rejnitvo, skrbnitvo naelo avtonomije je zelo omejeno pravila civilnega prava so veinoma kogentna GOSPODARSKO PRAVO obsega pravna pravila in pravna naela, ki urejajo pravni statut in pravne posle gospodarskih subjektov javno pravo: pravna razmerja v katerih so pravni subjekti drug drugemu podrejeni ali nadrejeni
nadrejena je drava, kot organ oblasti, prisilno oklepa pravna razmerja in udejanja javne interese podrejeni subjekti so naslovljenci pravnih dolnosti panoge: ustavno, upravno, finanno, kazensko, postopkovno, cerkveno in mednarodno javno pravo zasebno pravo: subjekti so enakopravni, avtonomni in pravno svobodni, uresniujejo lastne interese panoge: civilno, gospodarsko, druinsko in delovno ter mednarodno zasebno pravo