1

ODZ slovenski sodnik v primeru pravne praznine v irem smislu ne uporablja kot zakon ampak kot

Pravno pravilo e ne nasprotuje naemu pravnemu redu. V tistih podrojih, ki jih ni uredil ZOR ali
kaken drug predpis. e po II. svetovni vojni so sprejeli zakon o razveljavitvi doloene predvojne
zakonodaje in na ta nain dovolil upoorabljati kot pravna pravila ODZ.
Zakoni SFRJ veljajo na podlagi Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o
samostojnosti in neodvisnosti RS, ki doloa da se do izdaje ustreznih predpisov RS smiselno
uporabljajokot republiki tisti zvezni predpisi, ki so veljali v RS ob uveljavitvi tega zakona e ne
nasprotujejo pravnemu redu RS in e ni z ustavnim zakonom drugae doloeno.
PRAVNA PRAVILA/PREDPIS Pravna pravila so splona za vsak civilnopravni sistem ker jih
diktira blagovna proizvodnja, in izhajajo iz pravnih predpisov
OBIAJ kot vir prava drubeno priznano pravila vedenja in ravnanja loveka v drubi. Uporaba
obiajev v civilnem pravo je subsidiarna samo e niso nasprotovali pozitivnim predpisom in pravil
predvojnega prava, ki se smejo uporabljati in ko predpis izrecno napotuje na uporabo obiajev
NAELA : a) obiaji rabijo za razlago in dopolnitev pravnih predpisov, b) uporabljati se smejo le tisti,
ki niso v nasprotju z naim redom, c) pravni predpisi morajo izrecno napotiti na uporabo obiajev.
UZANCI kot vir prava zbrani poslovni obiaji, e se stranke na njih sklicujejo. Gre za posebno vrsto
kodificiranih obiajev, veljajo v trgovini blagovnem prometu. Danes ni razlike med trgovinskimi
obiaji in uzancami, v predvojnem trgovinskem pravu je bila razlika : Uzanc spada v tisti trg. Obiaj,
ki se je razvil v trgovini doloene stroke npr. z itaricami. V trg. Obiaj pa tisti, ki so zajemali ve
strok ali pa splono trgovinsko poslovanje. Uzanca je bilo oje podroje, so splone (za vse stroke)in
posebne (za tono doloeno stroko) Uzance je sprejemala Gospodarska zbornica YU v tujini zdruenja
trgovcev in industrijalcev. V ZOR je doloeno, da v dvomu velja ZOR, razen e se stranke sklicujejo
na splone uzance. Posebnost za splone uzance za blagovni promet do sprejetja ZOR v bistvu poloaj
dravne norme-raven obiajnega prava enak poloaj kot dispozitivne norme zakona. Vsebujejo tudi e
pravila obligacijskega prava.
SPLONI POGOJI pogodbena volja kot vir prava so pogoji, ki jih ena pogodbena stranka doloi
vnaprej pri sklepanju pogodb Formularne pogodbe. Veinoma so napisani na hrbtni strani pogodb
vir avtonomnega gospodarskega prava.
STANDARDI kot vir prava so merila, ki jih v doloenem okolju priznavajo in upotevajo.So
ustaljena, splona, povprena merila to kar se najvekrat dogodi.. Obiaj je pravilo, ki doloa
vedenje loveka, standard pa doloa merila ocenjuje lovekovo ravnanje in ga primerja s
povprenim.
SODNA PRAKSA IN NJEN POMEN KOT VIR CIVILNEGA PRAVA Sodno prakso imenujemo
uporabo prava v konkretnih zadevah na sodiih. Praviloma v evropski tradiciji ni kot pravni vir, pri
nas pa nekateri teoretiki trdijo, da moramo teti tudi sodno prakso kot nadomestni in dopolnilni pravni
vir. Niso formalni pravni vir temve materialni kot sodne odlobe Vijih sodi pomenijo vekrat
precedenni primer. Tudi zaradi uporabe predvojnega prava kot pravnih pravil.
PRAVNA ZNANOST se ne teje kot pravni vir vpliva pa na nastajanje in uporabo prava. Njena
spoznanja in dognanja uporabljata zakonodajalec in praksa kot nasvet.
VRSTE PRAVNIH NORM Zapovedujoe, pooblaujoe in prepovedujoe po vsebini pa
imperativne, striktne in dispozitivne. Pri vsebini je pomembna bistvena sankcija ki sledi kritvam.
Civilno pravne so veinoma dispozitivne. e se ne upoteva imeprativnih jih zadenejo doloene
sankcije. Pri dispozitivnih sankcij ni lahko uporabijo svoje pravilo ali pa tisto v predpisu.
Imperativne norme kogentne ali prisilne stranke jih morajo uporabiti takne kot so.
DISPOZITIVNOST e se stranke drugae ne dogovorijo velja doloen predpis. Udeleenci lahko
razmerja uredijo drugae, kot je doloeno v zakonu, e iz posamezne dolobe tega zakona ali iz
njenega smisla ne izhaja kaj drugega.
CIVILNE NORME GLEDE NA OSTRINO a) Lex plus quam perfecta-poleg civilne tudi kazenskoninost pogodbe ob kritvah + sankcija b) Lex perfecta civilna sankcija ninost pogodbe c) Lex
minus quam perfecta civilna sankcija vendar na zahtevo stranke izpodobojnost pogodbe
neveljavna. d) Lex imperfecta za kritev ni nobene sankcije samo nasvet
PRAVICA V NASTAJANJU ali drugae interes, ki ne dobi pravne oblike, uiva pa zaito e jo
krimo. Dokler se razvoj ne kona je prihodnja pravica/Tu e nastane eden od predpisanih ali
dogovorjenih pogojev pri GOLEM UPU pa nobeden.. Pravica v nastajanju je NUJNI DEDI.Goli up
bi bil nekdo , ki ni v sorodu in priakuje da bo dedi.

NAPAKE VOLJE PRI SKLENITVI POGODB Pomembna je prava volja med pogodbenikoma

mora biti svobodna in resna drugae gre za napake volje Volja je bila, vendar obremenjena z napako
Primeri: 1. Izhaja od neupraviene osebe, 2. Ni dolono izjavljena, 3. Izjavljena zaradi sile, 4. e je
bila navidezna (simulacija) Izjavi se krijeta ni pa skladnosti med dejansko voljo in izjavljeno voljo.
Primeri napak volje: Gronja , bistvena zmota, prevara.
ZMOTA je napana predstava o nekem elementu pravnega opravila. Pomembna samo bistvena
zmota - se nanaa na bistvene lastnosti predmeta pogodbe, na osebo ali na okoliine, ki se po obiajih
v prometu tejejo za odloilne. Kadar predstava o kakni okoliini ne ustreza resninosti. Glede na
element pravnega opravila loimo zmoto v nagibu, predmetu, v osebi, pravno zmoto, bistveno in
nebistveno . Pri odplanih poslih se upoteva samo bistvena zmota pri neodplanih pa je pomemben
tudi motiv. Pravni posel se razveljavi., zahteva za povrnitev kode.
GRONJA - e je stranka ali kdo tretji z nedopustno gronjo povzroil pri drugi stranki utemeljen
strah, tako da je ta zaradi tega sklenila pogodbo
PREVARA zvijano povzroitev zmote pri nasprotni stranki povzroitev zmote zaradi naklepnega
ravnanja sopogodbenika ali tretje osebe. kvalificirana oblika zmote.
PODOBNOST NAPAKAM VOLJE Sila (neobstoje posel), Nesporazum (stranki se strinjata, med
njima pa je nesporazum o naravi pogodbe pogodba ne nastane, Navidezna (simulirana orikrivanje
drugega posla ni nino temve velja kot druga pogodba.
POSLEDICE NAPAK VOLJE Pravni posel je izpodbojen. Pravica preneha 1. v 1 letu od dneva, ko
se je zvedelo za razlog izpodbojnosti, ali od prenehanja sile pravica preneha v vsakem primeru po 3
letih prekluzivni roki.
NINOST POGODB Pogodba, ki nasprotuje ustavnim naelom ureditve, prisilnim predpisom ali
morali je nina, e namen krenega pravila ne nakazuje na kakno drugo sankcijo ali na kaj drugega
(neobstoj ali spodbojnost. 1. Posledice Vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse kar je prejela ali
ustrezno denarno nadomestilo. 2. Vrste ninosti Delna ali popolna ninost. Zaradi ninosti kaknega
pogodbenega doloila ni nina cela pogodba, e lahko ostane brez ninega doloila. 3. Uveljavljanje
Vsaka zainteresirana oseba in sodie po uradni dolnosti.
IZPODBOJNOST PRAVNEGA POSLA Pogodba je izpodobojna e jo je sklenila stranka, ki je
poslovno omejeno sposobna, napake glede volje strank in e je v obligacijskih razmerjih ali v
posebnem predpisu tako doloeno. 1. Posledica izpodobojnosti Stranka v katere interesu je
ugotovljena izpodbojnost lahko zahteva, da se pogodba razveljavi sopogodbenik lahko zahteva v
roku >30 dni ali ostaja pri pogodbi. 2. Posledice razveljavitve Kar je izpolnjeno je treba vrniti,
ustrezno denarno nadomestilo e to ni mogoe, v zaito poslovno omejenih oseb samo vrnitev tistega
dela izpolnitve, ki je v njegovem premoenju. 3. Prenehanje pravice preneha s pretekom enega leta
od dneva, ko se je zvedelo za vzrok ali od prenehanja sile. V vsakem primeru 3 leta od sklenitve.
POGOJ je bodoe negotovo dejstvo, od katerega nastanka ali nenastanka po volji subjekta ali pa na
podlagi zakona je odvisen nastanek (zaetek) ali pa prenehanje pravnega posla.
Dejstvo mora biti negotovo, bodoe, dopustno in mogoe. Vrste
a) odloilni pogoj zane veljati, ko bo izpolnjeno neko ob sklenitvi e negotovo dejstvo
b) razvezni pogoj, ima uinek, da pogodba, ki je sklenjena pod taknim pogojem preneha veljati, e se
pogoj izpolni.
c) Pozitivni(nastop dejstva/negativni (prenehanje dejstva)
d) Hoteni (potestativni )odvisen od volje strank/ nakljuni (kavzalni) ni odvisen od volje strank, e je od
volje in nakljuja je bil meani pogoj
e) Nemogoi/nedopustni ( Ddogodek stranke predvidijo, ne more ali pa ne sme se uresniiti Pogodba
sklenjena pod nemogoim odlonim pogojem je nina.
ZASTARANJE/PREKLUZIJA Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti in ne
sama pravica, Gre za naturalno obligacijo sodie ga upoteva samo e se dolnik nanj sklicuje.
Kdaj gre za prekluzijo se ugotovi z interpretacijo pravne norme, s prekluzijo preneha pravica sama. V
primerjavi z zastaralnim rokom ugasne sama pravica in z njo zahtevek za njeno pravno varstvo. Ni ve
pravice niti ne naturalne obligacije. Sodie ga upoteva po uradni dolnosti. So nepodaljljivi roki.
Zastaranje ima cilj kot eden od nainov prenehanja obveznosti, do katerega pride zaradi pasivnega
ravnanja upnika Varuje dolnika pred sicer neaktivnim upnikom, da ga nebi s svojo terjatvijo
nadlegoval v nedogled. Pravni institut za utrjevanje pravne varnosti. Dispozitivni roki , dajejo
strankam monost, da se glede poteka asa dogovorijo drugae. Imperativni roki sta Zastaranje in
prekluzija strogi roki

DEKLARIRANE osebnostne pravice deklarirane v ustavi, zakonodaja in praksa pa ne daje garancij

za varstvo. GARANTIRANE varstvo jami pravni red . Primer Ustava RS spadajo temeljne pravice
in svoboine med garantirane - imajo monost pravnega varstva.
TEORIJA DOLNOSTNEGA UPRAVIENJA Pravica neloljivo povezana z dolnostjo-nedeljiva
celota. Uresnievanje lastnega interesa in hkrati skupnih in splonih dolnosti. V 70 letih ta teorija kot
izhodie za pravno ureditev zdruenega dela. Pomen je da gre za pravno zavarovano upravienje
doloenega subjekta, ki obvezuje druge in dravo k doloenem ravnanju.
KRITIKA DOLNOSTNEGA UPRAVIENJA V zgodovini je prilo do iznienja posameznika in
loveka kot subjekta. Prouevanje pravic nam pove, da je pojem pravice v pravnem pomenu pravni
izraz posameznika v nasprotju s kolektivom, drubo, dravo. Dva skrajna sistema : 1. Individualistini
sistem pravic posameznega loveka in 2. Kolektivistini sistem privilegijev, podeljenih ljudem od
oblasti, odrave, zakona, oz. vladajoega razreda. Prihaja do zlorab politine moi.
DAMNUM EMERGENS-DEJANSKA KODA, obsega zmanjanje vrednosti premoenja, ki je
obstajal pred okodovanjem tudi izgubljeni zasluek ko si na bolniki . IZGUBLJENI DOBIEKLUCRUM CESSANS pomeni izgubo premoenjske vrednosti, ki je ob pokodbi e ni bilo, se je jo le
priakovalo. Priakovani zasluek. Oba sodita med vrsti premoenjske kode, ki je lahko tudi
nepremoenjska, ali moralna.
PRAVNA SREDSTVA CIV. PRAVA ZA VARSTVO OSEBNOSTNIH PRAVIC.
1. Ugotovitvena toba - s tobo se zahteva ugotovitev ali obstaja ali ne pravica ali pravno razmerje
2. Opustitveni in odstranitveni zahtevek- Pri opustitveni tobi se toencu prepove, da stori dejanje, ki
kri pravico, ker kritev preti, ker nadaljuje z dejanjem ali ga je ponovil. Pri odstranitveni pa je poseg e
bil izvren, motitveno stanje pa e traja odstranitev stanja za naprej
3. Odkodninski zahtevek Gre za povrnitev negmotne kode, pomembno je a) objava sodbe
(popravka), b) denarna odkodnina,
c) pravina denarna odkodnina, d) povrnitev prihodnje kode
4. Zahteva za prenehanje kritve pravice osebnosti Pravica zahtevati od sodia da odredi
prenehanje dejanja s katerim se kri pravica osebnosti- sodie lahko odredi, ker bo sicer moral plaati
prizadetemu doloen denarni znesek.
5. Obogatitveni zahtevek - Neupraviena pridobitev ali neutemeljena obogatitev ko storilec obogati na
raun kritve osebnostne pravice okodovanca e je zares utrpel doloene duevne boleine.
(nedovoljena objava fotografije)
6. Popravek objavljenega obvestila Pravica do popravka, kadar je prizadeta ast, dobro ime, pravica
ali korist. Gre za odgovor tistega , ki se uti prizadetega.
PREMOENJE V civilnem pravu : VPRAVNEM SMISLU Skupnost premoenjskih pravic, ki
pripadajo doloeni osebi. PREMOENJE V EKONOMSKEM smislu pa je vse kar komu pripada in kar
kdo poseduje, brez razlike ali gre za stvari, interese ali pravice.
Pojem premoenjske pravice je, da imajo svojo denarno vrednost in so lahko predmet civilnega
prometa.
SAMOPOMO kadar upravienec sam zaiti svoje pravice. Utemeljitev le e ni dravne
pomoi. Dovoljena samopomo je pravica vsakogar da odvrne kritev pravice, e grozi neposredna
nevarnost, pri tem loimo aktivno samopomo e obstojee protipravno stanje se spremeni z
napadom. Pasivna pa eli z napadom prepreiti protipravno stanje. Primeri samopomoi so silobran, in
skrajna sila (stiska). Poznamo e DRAVNO VARSTVO pravic in zahtevkov (Toba in predlog, Tobe
Dajatvene, ugotovitvene, konstitutivne, Pomembni so e ugovori nasprotne stranke ter Izvrba v
zavarovanje ali izterjanje ter zaasne odredbe. Vasih so bili e poravnalni sveti.
EVROPSKA KONVENCIJA o varstvu lovekovih pravic pomeni poseben mednarodni
instrument, ker so z njim posameznikom priznane doloene pravice, ki jim jih morajo zagotavljati
pogodbene stranke to je bilo doslej v domeni ustavnega prava. Konvencija ima pomen evropske
ustave. Skupaj s pakti ne opredeljuje le standardov temve tudi ukrepe za realizacijo, kar presega
funkcije nacionalnih pravnih sistemov posameznih drav lanic - Slovenija je prevzela mednarodne
obveznosti YU, ki se nanaajo na SlO.
CIVILNO PRAVO so v zgodovini imenovali tudi zasebno pravo, pravo dravljanov zasebnih interesov
- ureja premoenjskopravna razmerja med enakopravnimi subjekti, pri tem je pomembna svobodna
volja strank, sankcije so samo premoenjske in tudi tista nepremoenjska razmerja, ki uivajo
premoenjsko pravno varstvo.
JAVNO PRAVO ureja razmerja med javnopravnimi subjekti, ki delujejo v splono oz. javno korist
oz. interes v zakon povzdignjena volja politike, ki iti obstojee stanje v zgodovini pravo drave

Objekti civilnega prava se delijo na - Objekti I. reda so v lastninskem pravnem pomenu objekti

pravic, ima se jih lahko v oblasti in se jih uporablja. (stvari, duhovne stvaritve, izumi, slike risbe)se
uporablja , ne razpolaga
Objekti II. reda - v naravnem svetu neobstojajo- so fikcija, so Razpolagalni objekti pravice, ki so
ustanovljene na objektih I. reda in pravna razmerja.Objekt predmetov II. reda je predmet I. reda.
Objekte I. reda je mogoe imeti samo v oblasti, zato je lastninska pravica nad pravico problematina.
Kar se tie objektov II. reda dri samo za absolutne, za relativne pravice pa le pogojno.
LASTNINSKA PRAVICA NA PRAVICAH v nemkem pravu dolobe ne poznajo v naem
predlogu pa je prisotna. Loevanje na objekte I. in II. reda je ne razrei. e se to sprejme je potrebno v
zakonu urediti tudi pridobitne naine in njihovo varstvo. Z nobeno klasino varovalno tobo se te
pravice ne da varovati. Med pravicami so tudi pravice, ki ne morejo biti objekt lastninske pravice
osebnostne, oblikovalne.
S smrtjo preneha naa pravna subjektiviteta. Tudi po smrti moramo varovat osebnostno sfero in se
truplo ne obravnava kot stvar-poseben reim Osebnostne pravice so vezane na osebnost in so
neprenosljive,le pogojno, pa nas nekatere preivijo in uinkujejo tudi po smrti Pieteta lovekih
ostankov , drugo pa so avtorske pravice- tudi po smrti priznavajo.
PRIAKOVANJE pravni poloaj, ki zagotavlja bolj ali manj zavarovano monost pripada pravice,
tako terjatve kot stvarne pravice in je mogoe z verjetnostjo priakovati spolnitev.
PRIAKOVALNA PRAVICA pomeni, da se je e uresniil del predpostavk za pridobitev pravice
npr. predlog za vpis v zemljiko knjigo priakovalna pravica dediev.
OBLIKOVALNA PRAVICA subjekt z enostranskim oblikovalnim ravnanjem samostojno oblikuje
razmerje, ki obstaja med njim in drugim subjektom potrebna je privolitev drugega ali soglasje. V
kolikor prizadeti ugovarja oblikovanju pravice mora oblikovalec v pravdi dokazati dejstva. V tem
primeru se oblikovanje nadomesti z OBLIKOVALNO TOBO V druinskih razmerjih je dana
samo ta monost.
PRIDOBIVANJE, NAINI IN PRENOS PRAVIC Pravni red zahteva ve kot samo fizino oblast
nad predmetom Izpolnjena morata biti PRAVNI NASLOV(pogodba) in PRIDOBITNI NAIN
(prodajalec izroi predmet). V zvezi vpraanjem kakne pravice pridobi naslednik loimo ODVEDENI
NAIN (vsak pridobi samo tiste pravice, ki jih je imel prednik) in IZVIRNI nain tu naslednik
pridobi pravice ne glede na predhodnika. PRENOS pravic Pri odvedenem nainu pridobitve
razlikujemo 1. TANSLATIVNI prenos na naslednika enake pravice v vsem obsegu kot prednik in 2.
KONSTITUTIVNI prenos na naslednika drugane in manj obsene pravice. Pri TANSLATIVNEM
prenosu poznamo e univerzalno sukcesijo Preide vse premoenje na naslednika z enim pravnim
naslovom in pridobitnim nainom in singularna sukcesija Preide s prednika na naslednika samo
posamezna premoenjska pravica.
PRIDOBITEV PRAVIC OD NEUPRAVIENE OSEBE (NELASTNIKA) e tat proda A uro, ki jo
je ukradel, ne more na A prenesti lastninske pravice na uri, ker je sam nima (nima pravnega naslova).
e je A kupil uro ele po preteku 3 let s priposestvovanjem, vendar pod pogojem, da jo je kupil v dobri
veri, da je tat lastnik te ure A je pridobil lastninsko pravico ne glede na pravico prednika IZVIRNO
ORIGINALNO.
CIVILNO PRAVNO VARSTVO ASTI IN DOBREGA IMENA Po pravnem pravilu ODZ
mogoe zahtevati odkodnino , toda le za premoenjsko kodo. e nekdo iri neresnine informacije
se sme
1. zahtevati preklic in objava preklica, e je v informativnem sredstvu 2. objava
njegovega odgovora tudi s tobo 3. Prepoved nadaljnega irjenja tiskanih del in medijev, 4.
Preklic, opraviilo, obalovanje ipd.
Civilno pravne sankcije so preklic, popravek in objava sodbe. namen je odstranitev kritve nastale
s posegom v ast in ugled.
lovekove pravice je izjemoma mogoe zaasno omejiti v vojnem in izrednem stanju. Le za as
trajanja vojnega ali izrednega stanja. Ne sme biti neenakopravnosti, ki bi temeljila le na rasi, narodni
pripadnosti, spolu, jeziku, veri, politinem ali drugem preprianju, gmotnem stanju, rojstvu, izobrazbi,
drubenem poloaju ali katerikoli drugi osebni okoliini. Ustava e doloa da doloenih pravic sploh
ni mogoe omejiti.
STVAR so predmeti stvarnih pravic. Iz ODZ izhaja da je stvar v pravnem smislu vse kar se razlikuje
od osebe in kar slui za zadovoljevanje lovekih potreb
ZAHTEVA ZA PRENEHANJE KRITVE PRAVICE OSEBNOSTI Vsak ima pravico zahtevati
od sodia, da odredi prenehanje dejanja s katerim se kri kakna pravica njegove osebnosti ne gre
za klasino odkodninsko sankcijo, temve varstvo v obliki prepovednega zahtevka proti krilcu (npr.

izbris zapisa, odstranitev slike, plakata). Pomemben je poseg v osebnostno sfero, ne samo gronja.
Sodie lahko odredi da v primeru, da kritelj ne preneha mora okodovancu plaati doloen denarni
znesek.
PRAVNI POSLI izrazi volje, ki imajo pravno posledico. Stranke pridobivajo, spreminjajo ali ukinjajo
doloene pravice.
ENOSTRANSKI Izrazi voljo samo ena stranka (izstavitev vrednostnih papirjev, oporoke, ponudbe)
DVOSTRANSKI Pogodbe so izraz soglasno izjavljene volje (prodajna pogodba)
ZAVEZOVALNI PRAVNI POSLI tisti s katerim se ena stranka zavee drugi nekaj dati, storiti,
opustiti. Spolnitvena dolnost na eni strani - Nasprotna stranka ima terjatev.
RAZPOLAGALNI PRAVNI POSLI usmerjeni so na neko e obstojeo pravico, ki jo spremenijo,
prenesejo, obremenijo, odpravijo. Predmet takih poslov je pravica ali pravno razmerje. So ponavadi
abstraktni. Vsaka prejnja razpolaga izkljuuje poznejo, ki je z njo v nasprotju.
KAVZALNI/ABSTRAKTNI PRAVNI POSLI Glede nato ali vidimo poslovni namen ali causo iz
samega pravnega opravila ali ne. Pravni posli so praviloma kavzalni, Posel ima doloen namen (ali
eli spolniti nasprotno obveznost, kreditirati stranko.) Veina kavzalnih poslov so odplane narave,
(razpolagalni in obvezovalni posli) Abstraktni ni namena ali pa ni pomemben. Veljajo neodvisno od
veljavnosti temeljnega pravnega posla. (Razpolagalni) poznamo tudi abstraktne zavezovalne posle
(samostojna zaveza dolga in konstitutivno priznanje dolga.) Znailen primer abstraktnega pravnega
posla je Menica. A se zavee da bo po nalogu B v enem letu plaal 1000 SIT. Iz samega pravnega
posla (izstavitev menice) ni viden poslovni namen strank. e A obljubi B, ne da bi mu izroil menico
ali da bi bil kaken drug pravni naslov (posojilo) B tega denarja ne more iztoiti, ker ni poslovnega
namena in ni jasno za kaj gre. Poslovni namen je neposredni pravni cilj, ki ga stranka eli dosei s
pravnim poslom.
RAZPOLAGALNA SPOSOBNOST Je funkcija lastninske pravice pravica lastnika, da razpolaga s
stvarjo in plodovi te stvari. Lahko jo daje tudi v promet. Razpolaganje v primeru prometa obravnava
obligacijsko pravo, v primeru smrti dedno pravo. Pripada praviloma lastniku ustvarja pa se prometna
vrednost stvari.
MATINE KNJIGE so evidence, ki dajejo pregleden razvid rojstev, porok in smrti v nai dravi ne
glede na dravljanstvo ter vse zakonske zveze v nai dravi in pred naimi predstavnitvi v tujini po
naih predpisih. Poznamo rojstne, porone in mrlike matine knjige. Namen je vodenje razvida
osebnih stanj prebivalstva.. Izvleki so javne listine vpisi so deklaratorne narave. Za vpis je potreben
pravni naslov v tem primeru dejstva (rojstvo, poroka smrt)Doloeni so posebni roki za prijavo dejstev
in vpis zato so tekoe.
TEORIJA PRAVICE sestoji iz upravienja in dolnosti. Teorija in iz nje izhajajoe teorije so hotele
zabrisati meje med zasebnim in javnim vse z neko drubeno funkcijo in ciljem
INTERESNO VOLJNA TEORIJA Pravica je pravno priznana in zavarovana mo volje, ki je
usmerjena k doloeni dobrini ali interesu. Konkretna pravica je volje narave zato, ker je od nosilca
volje odvisna uresniitev te konkretne pravice.
VOLJNA SPOSOBNOST sposobnost za dejanja, pravne psle
IVAL JE STVAR - ker so stvari v civilnopravnem pomenu materialni deli narave, ki so drugani od
oseb in so sposobni, da jih lovek obvlada zaradi zadovoljevanja svojih potreb. Jih rabi uiva in z
njimi razpolaga.
TEORIJA FIKCIJE PRAVNIH OSEB Je najstareja teorija , ki pravi, da je pravna osebnost to, da
na podlagi fikcije pravni red doloa enakost pravnih in fizinih oseb. Pravna oseba nima svoje volje.
Pravno osebo je potrebno gledati kot poslovno nesposobno fizino osebo.
TEORIJA O REALNOSTI PRAVNIH OSEB Najbolj sprejemljiva. Pravna oseba je realen drubeni
organizem, samosvoj, sposoben reagirati na zunanje draljaje in sposoben opravljati poslovna in
pravna dejanja. Pravna in poslovna sposobnost in sposobnost prevzemati pravice in obveznosti in
nastopati v pravnem prometu. V prispodobi enaenje fizine in pravne osebe. Posamezni teoretiki so
navajali razline elemente, ki so potrebni za pravno osebo (kolektivni interes, ustrezna organizacija,
priznanje drave, ali skupna ideja, kolektiv in organizacija)
Predmet prenosa so samo pravice in ne stvari.
PRAVNE OSEBE JAVNEGA PRAVA tiste, ki imajo oblastna upravienja in so pristojne, da izvajajo
javne naloge, dejavnost ali javno slubo. Delujejo v javnem interesu, ustanovi se jih z zakonom ali npr.
upravnim aktom.

PRAVNE OSEBE ZASEBNEGA PRAVA dejavnost temelji na avtonomiji volje, namen je , da v

pravno dovoljenih mejah uresniujejo zasebne interese ustanavljajo se z zasebnopravnimi akti.

KORPORACIJA temeljna podlaga so ljudje oz. lanstvo. Gre za zdruevanje oseb, veina pravnih

oseb so korporacije. Je neodvisna od njenega lanstva. Smrt ali izstop nima pravnih posledic. (izjema
dno in komanditne drube)
USTANOVA premoenje ustanovljeno v doloen namen. Doloeno v ustanovnem aktu, Pristojnost
uprave je upravljanje s premoenjem v njegov namen ali cilj. (skladi za tipendije)
JAVNO/ZASEBNO PRAVO Javno pravo so subjekti nad ali podrejeni. Podrejeni so naslovljenci
pravnih dolnosti. Zasebno pravo pa so subjekti enakopravni, avtonomni in pravno svobodni
uresniujejo zasebne interese pravila so dispozitivne narave.V javno pravo spadajo ustavno,
upravno, kazensko postopkovno, mednarodno.
ZASEBNO/CIVILNO Iz zasebnega prava sta se loilo druinsko pravo in delovno pravo, prav tako
pa je znotraj civilnega prava tudi dosti javnih prvin (gospodarska, socialna in ekoloka funkcija
lastnine, obvezno zavarovanje odgovornosti v cestnem prometu, omejitve dedovanja kmetijskega
zemljia)
FIZINA OSEBA Pojem ivi lovek ne glede na starost, spol in zdravje izenaevanje s pojmom
enakosti, enakopravnosti, ne glede na videz, zunanjost- dejstvo, da je doloenemu subjektu dal
ivljenje lovek. 1. NASTANEK Z rojstvom . Predpostavki otrok se lahko rodi iv ali mrtev.
Rojstvo e je takoj po rojstvu pokazal doloene znake ivljenja, eprav je potem umrl. e se
domneva, da se je otrok rodil mrtev, mora zainteresirana stranka dokazati da je bil iv.
2.
DOKAZOVANJE IVLJENJA Rojstvo mrtvega otroka je dejstvo, ki ga ni treba dokazovati vse
dotlej dokler nekdo ne trdi nasprotno. V primeru suma, ko se ne more dokazati se pojmuje, da se je
rodil iv. 3. PRAVNE ZNAILNOSTI V civilnem pravu se povezuje pravna in voljna sposobnost.
NASTANEK PRAVNE SPOSOBNOSTI FIZINE OSEBE NASTANEK Pravna sposobnost
nastane z rojstvom. Mrtvorojen, ki je najmanj 35 cm dolg, vendar e ni priel dihati manji je splav.
Plod ima omejeno in pogojno pravno sposobnost pod pogojem e se bo rodil iv.1. PRENEHANJE preneha s smrtjo, ko oseba preneha z dihanjem in ji preneha biti srce in ko ji odmrejo moganske
celice. Smrt se vpie v mrliko knjigo. Vasih ni trdnega dokaza da je kdo mrtev vendar je verjetno da
ni iv. 3. Poseben postopek dokazovanja smrti, kadar ni mogoe dokazati z listinami imamo pa na
voljo druga pozitivna dokazila kot so prie in listine, s katerimi se lahko dokae da je oseba mrtva v
tem primeru ni potrebnega posebnega sodnega postopka.
4. Razglasitev pogreanca za mrtvega
kadar ni pozitivnih dokazil o smrti, oseba pa je pogreana in je treba uvesti nepravdni postopek za
razglasitev pogreanca za mrtvega. 5. Postopek za dokazovanje smrti. Pri sodiu na predlog tistih,
ki imajo pravni interes ali javnega toilca. Sodie po postopku izda odlobo s katero ugotovi smrt. e
je umrl v RS, vendar ne za tujega dravljana, razen e je umrl v RS.
PRAVNA SPOSOBNOST imeti pravice in obveznosti vsem fizinim in pravnim osebam. Poznamo
Splono sposobnost in posebno ter delno sposobnost.Splona
a) OPORONA Vsakdo, kdor je sposoben za razsojanje in je dopolnil 15 let.
b) DEDNA Deduje lahko vsakdo . Poznamo po ZD nevredne dedie. kdor je naklepno vzel
ali poskual vzeti ivljenje zapustniku, kdor je s silo ali gronjo prisilil zapustnika, da je napravil
oporoko
a) AVTORSKOPRAVNA sposobnost ustvarjalci umetnikih del in odkritij imajo moralne in materialne
pravice na svojih stvaritvah Avtorska pravica je posebna pravna sposobnost, da avtor sebi pridobi
izvirno pravico.
SPOSOBNOST ZA DEJANJA VOLJNA SPOSOBNOST Ta je odvisna od stopnje razvoja
razuma in volje pravnega subjekta potrebna je volja, da z lastnimi dejanji spreminja prenaa ali
odpravlja pravice in obveznosti. Razlikovanje med voljo otroka/odraslega, duevno bolnega/zdravega.
Doloajo jo prisilne dolobe zakona. Voljna sposobnost za nedopustno ravnanje je krivdna-deliktna
sposobnost ko lahko subjekti naloimo zaradi kritve odgovornost.
PRAVDNA-PROCESNA SPOSOBNOST Sposobnost stranke, da nastopa v sodnem postopku.
Vsaka fizina in pravna oseba. Vsak , ki ima pravno sposobnost. Omejeno poslovno sposobne osebe
imajo pravdno sposobnost v mejah svoje poslovne sposobnosti. - zastopniki
SPOSOBNOST STRANKE ZA VELJAVNE POSLE - POSLOVNA Ker so razlini jih
obravnavamo loeno:
1. Pogoji pri FIZINI OSEBI A) Popolna poslovna sposobnost je, ki se pridobi s polnoletnostjo

B)Omejena od 15. do 18 leta,

- delno odvzeta poslovna sposobnost ( v naelu lahko sama sklepa za veljavnost pa je potrebna odobritev
skrbnika.
C) Specialna poslovna sposobnost nad 15 let mladoletnik, ki je zaposlen lahko razpolaga z dohodkom
D) Poslovno nesposobne osebe, mladoletniki do 15 let in osebe, ki jim je poslovna sposobnost v celoti
odvzeta.
Popolno poslovno sposobnost e je poroen ali e postane roditelj,. V primeru, da omejeno poslovno
sposobna oseba sklene posel je ta izpodbojen. Sopogodbenika pa obvezuje e je vedel za nesposobnost,
ZOR doloa da lahko tudi odstopi, enako tudi tisti, ki ga je poslovno nesposobna oseba prevarala da ima
dovoljenje skrbnika.
Zaradi duevnih ali telesnih napak pa se lahko odvzame poslovno sposobnost. Zaradi napak razuma ali
znaaja niso sposobni da bi sami skrbeli za svoje zadeve. Kot vzrok za preklic oz. odvzem pridejo v
potev napake razuma in znaaja kot so umobolnost zloraba alkoholnih pija, ivnih strupov in
zapravljivost.
2. Pogoji pri Pravni osebi Naelo specialne pravne sposobnosti :
a) Pravna oseba lahko sklepa pogodbe v pravnem prometu v mejah svoje pravne sposobnosti., sicer
pogodba nima pravnega uinka. V okviru svojih dejavnosti, brez vpisa v sodni register v manjem
obsegu, ki so namenjeni osnovni dejavnosti.
b) Od pravne sposobnosti loimo poslovno sposobnost pravne osebe. Sicer pravno sposobna pravna
oseba je lahko poslovno nesposobna, ker npr. njeni organi niso pravilno konstituirani, ker ni bilo
potrebnega soglasja k sklenitvi pogodbe
KRIVDA eden od pogojev odkodninske odgovornosti krivda je podana kadar povzroitelj povzroi
kodo namenoma ali iz malomarnosti. Namen e se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je hotel
storiti ali e se je zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica in je v to
privolil. Malomarnost e se je storilec zavedal, da zaradi njegovega ravnjnja lahko nastane
prepovedana posledica ali da ne bo nastala, alii e se ni zavedal, da lahko nastane ali pa bi se po
okoliinah in svojih lastnostih tega moral in mogel zavedati. (Navadna - culpa levis, / Velika culpa
lata skrajna nepazljivost e blizu eventualni naklep.
VELJAVNOST POGODBE E JI MANJKA OBLIKA Pravni posel ne nastane, razen v
civilnem pravu izjeme - Tudi tista pogodba, za katero se zahteva pismena oblika je veljavna, eprav
ni sklenjena v tej obliki, e sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretenem delu izpolnili obveznosti,
ki so iz nje nastale.
OBRNJENO DOKAZNO BREME Kdor povzroi drugemu kodo jo je dolan povrniti e ne
dokae, da je koda nastala brez njegove krivde. Naelo razbremenjuje okodovanca dokazovanja
krivde povzroitelju kode.
KAVZA Podlaga pogodbene obveznosti oz. razlog ali ekonomski namen, ki se dosee z realizacijo
pogodbene obveznosti. npr. V darilni pogodbi neodplana naklonitev premoenjske koristi obdarjencu
zaradi razlinih nagibov.
PREDPOGODBA - Predpogodba je takna pogodba, s katero se prevzema obveznost, da bo pozneje
sklenjena druga, glavna pogodba.
PREMININE 1. Nadomestne, (v prometu mogoe razdeljevati po tevilu tei, meri)/Nenadomestne

(umetnike stvarine, obleke, kosi pohitva) Razlika je v monosti povrnitve ali pa pride do denarnega
nadomestila 2. Potrone (enkratna uporaba pomeni popolno uporabo oz. rabo stvari)/nepotrone 3.
Deljive in nedeljive stvari 4. Naravna bogastva (te stvari se ne da prilastiti.
NEPREMININA stvar, ki se ne da prestavljati iz kraja v kraj (temeljna-zemljie) Predmet
pravnega prometa je zemljie kot celota skupaj z zgradbo lastninska pravica na zemljiu. Izjema
pri etani lastnini. stanovanje.
RAZLIKA NEPREMININE/PREMININE
a) PRENOS LASTNINSKE PRAVICE- vsebina lastninske pravice je enaka za vse stvari. Znailnost
lastninske pravice je njena PUBLICITETNA FUNKCIJA (publiciteta lastninske pravice je pri
premininah POSEST, pri nepremininah pa VPIS V ZEMLJIKO KNJIGO).
Nepreminine so veinoma omejene na zemljia. Pri njih je zelo vana oblinost pravnega posla.
b) ZASTAVNA PRAVICA- pri premininah je to PIGNUS (rona zastava), pri nepremininah pa
HIPOTEKA. Ta dva posla izhajata iz pravila publicitete
SKUPNOST STVARI vpraanje je ali gre za eno stvar na kateri je mogoa enotna lastninska pravica
ali za toliko lastninskih pravic kolikor je stvari (npr. knjinica) Civilno pravo ne pozna skupne stvari ki

bi bila sestavljena iz posameznih samostojnih stvari. Na vsaki stvari posebna lastninska pravica.
gleda se glede na monost dejanske uporabe.